Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.19 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 228 6749105 6744309 2026-09-11T13:25:08Z ~2026-45085-22 264465 6749105 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[fizik]]ov''' vsebujoč vse znane [[fizičarka|fizičarke]] in [[fizik]]e, ki delajo ali so delali kjerkoli kot univerzitetni profesorji oz. docenti fizike, vse doktorirane univerzitetne asistentke in asistente te stroke v Sloveniji, vse fizikalne znanstvene svetnike in svetnice oziroma višje znanstvene sodelavke in sodelavce na [[Institut "Jožef Stefan"|Institutu "Jožef Stefan"]] ter še nekaj drugih znanih ali obetavnih fizičark in fizikov v Sloveniji. {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == * [[Miroslav Adlešič]] (1907 – 2002) * [[France Ahlin]] (1906 – 1977) * [[Anton Ambschel]] (1749/51 – 1821) *[[Slavko Amon]] (1945 –) * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andrée]] (1879 – 1952) *[[Jasmin Anžiček]] * [[Tomaž Apih]] (196? –) * [[Denis Arčon]] (1968 –) * [[Iztok Arčon]] (1961 –) *[[Tina Arh]] *[[Lojze Arko]] (1940 – 2006) * [[Dušan Avsec]] (1905 – 1989) *[[France Avsec]] * [[Andrej Ažman]] (1937 – 1980) == B == * [[Dušan Babič]] (-ć) *[[Borut Bajc]] * [[Drago Bajc]] (1935 – 2020) *[[Jure Bajc]] (1968 –) *[[Marin Bajd]] (1936 – 2014) *[[Saša Bajt]] (1962 –) *[[Elido Bandelj]] (1957 –) * [[Lenart Barbič]] (1947 –) *[[Boštjan Batagelj]] (197? –) *[[Davide Batič]] (1971 –) *[[Jožko Battestin]]? (1918 – 2020) *[[Marcos Bavdaž]] (1961 –) *[[Gregor Bavdek]] (1976 –) *[[Cene Bavec]] (1946 –) *Klemen Bergant (1973 –) (meteorolog) * [[Aleš Berkopec]] (1968 –) * Vlado (Vladislav) Bevc (ZDA) *[[Tina Bilban]] (1983 –) *[[Leopold Biwald]] (1731 – ?) * [[Robert Blinc]] (1933 – 2011) *[[Vid Bobnar]] *[[Klemen Bohinc]] (1970 –) * [[Janez Bonča]] (1960 –) *[[Anamarija Borštnik]] * [[Branko Borštnik]] (1944 –) * [[Bojan Boštjančič]] (1962 –) * [[Bojan Božič]] * [[Marko Bračko]] * [[Maruša Bradač]] (1978 –) * [[Zlatko Bradač]], častni član [[DMFA]] * [[Dušan Brajnik]] (1940 – 2025) * [[Gvido Bratina]] (1960 –) * [[Vojko Bratina]] (1969 –) * [[Vojmir Bratina]] (1916 – 1997) *[[Savo Bratos]] (Bratož) (1926 – 2024) (slov.-francoski) * [[Silvo Breskvar]] (1902 – 1969) * [[Milan Brumen]] (1951 – 2023) * [[Klemen Bučar]] *[[Matija Iko Burgar]] (1945 –) == C == * Ivan Cankar (1942 – 2008) *[[Jure Cedilnik]] * [[Gregor Cevc]] (1951 –) * [[Pavel Cevc]] (1941 –) * [[Primož Cevc]] (1934 –) * [[Vladimir Cindro]] (1957 –) * [[Leon Cizelj]] (1964 –) *[[Marjetka Conradi]] (1975 –) *[[Franc Cvelbar]] (1932 – 2021) * [[Uroš Cvelbar]] * [[Mirjam Cvetič]] (1956 –) * [[Dean Cvetko]] *[[Bruno Cvikl]] (1943 –) == Č == * [[Andrej Čadež]] (1942 –) * [[Fran Čadež]] (1882 – 1945) *[[Iztok Čadež]] (1945 –) * [[Marijan Čadež]] (1912 – 2009) *[[Matjaž Čadež]] (1946 –) *[[Vladimir Mišo Čadež]] (1940 –) *[[Ludvik Čanžek]] (1927 –) *[[Miha Čekada]] * [[Mojca Čepič]] (1960 –) * [[Marko Čepin]] ? *[[Milan Čerček]] (1946 –) * [[Lavo Čermelj]] (1889 – 1980) *[[Simon Čopar]] (1987 –) * [[Martin Čopič]] (1950 –) * [[Milan Čopič]] (1925 – 1989) * [[Ljubomir Črepinšek]] (1936 – 2023) *[[Lucija Črepinšek Lipuš]] *[[Nina Črnivec]] *[[Bibijana Čujec Dobovišek|Bibijana Čujec]] (1926 – 2022) == D == * [[Nejc Davidović]] * [[Franci Demšar]] (1960 –) * [[Jure Demšar]] (1970 –) * [[Giovanni De Ninno]] * [[Jure Derganc]] * [[Andrej Detela]] (1949 –) * [[Snegulka Detoni]] (1921 – 2016) *[[Miha Devetak]] * [[Ferdinand Deželak]] ? * [[Viktor Dimic]] (1934 –) * [[Bojan Dintinjana]] (1954 –) * [[Jure Dobnikar]] * [[Andrej Dobovišek]] (1979 –) * [[Simon Dolar]] (1877 – 1966) * [[Sašo Dolenc]] (1973 –) * [[Sergej Dolenc]] (1931 – 2020) * [[Janez Dolinšek]] (1957 –) * [[Fran Dominko]] (1903 – 1987) *[[Mitja Drab]] * [[Martin Draksler]] * [[Irena Drevenšek Olenik]] (1965 –) * [[Luka Drinovec (fizik)|Luka Drinovec]] * [[Andrej Duh]] (1969 –) * [[Janez Dular (energetik)|Janez Dular]] (1934 – 2017) * [[Andrej Dvornik]] (1990 –) == E == * [[Borut Eržen]] == F == * [[Dunja Fabjan]] (1979 –) * [[Svjetlana Fajfer]] (1954 –) *[[Aleš Fajgelj]] * [[Aleš Fajmut]] *[[Janez Ferbar]] (1939 – 2000) *[[Franc Ferjan]] (1885 – 1964) (fotograf, izumitelj) *[[Jernej Fesel Kamenik]] (1980 –) * [[Andrej Filipčič]] (196? –) *[[Jernej Filipčič]] * [[Cene Filipič]] * [[Matej Forjan]] (1976 –) * [[Miha Fošnarič]] == G == * [[Franci Gabrovšek]] (1968 –) (krasoslovec) * [[Ludvik Gabrovšek]] (1910 – 1988) *Darja Gajšek * [[Mirjam Galičič]]/Dular (1967 –) *[[Ivan Gerlič]] (1947 –) *[[Janez Galzinja]] (1952 –) *[[Bogdan Glumac]] *[[Denis Golež]] *[[Tine Golež]] (1965 –) * [[Bojan Golli]] (1950 – 2023) * [[Boštjan Golob]] (1966 –) * [[Andreja Gomboc]] (1969 –) *[[Gregor Gomišček]] (1957 –) * [[Matjaž Gomilšek]] (1987 –) *[[Tanja Goričanec]] * [[Andrej Gorišek]] (1973 –) * [[Peter Gosar]] (1923 – 2022) * [[Ana Gostinčar Blagotinšek]] (1964 –) * [[Daša Grabec]] (1969 –) * [[Igor Grabec]] (1939 –) *[[Anton Gradišek]] * [[Peter Gregorčič]] (1980 –) * [[Gregor Gregorič]] * [[Ferdinand Grešovnik]] (1944 –) * [[Aleksander Grm]] (1972 –) *[[Mladen Gros]] (1941 –) *[[Sašo Grozdanov]] *[[Vladimir Grubelnik]] *[[Franc Grum]] (1922 – 1985) *[[Jerko Gržinčič]] *[[Primož Gspan]] (1934 – 2024) *Tomaž Gyergyek (1963 – ) == H == * [[Duncan Haldane]] (1951 –) (škotsko-slovenski; [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelova n.]] 2016) * [[Danica Hanžel Burg]] (1934 –) *[[Herman A. Haus]] (1925 – 2003) *[[Fran Ivan Havlíček]] (1906 - 1971) (češko-slov.-hrvaški) * [[Andrej Hočevar (meteorolog)]] (1931 –) *[[Marko Hočevar]] (1972 –) *[[Milan Hodošček]] (1953 –) (kemik/fizik) *[[Nikola Holeček]] (1955 –) * [[Marjan Hribar (fizik)]] (1937 –) * [[Rihard Hudej]] (1977 –) * [[Robert Hudej]] (1975 –) *[[Matjaž Humar]] (1983 –) * [[Darin Hvalec]] (1965 –) == I == * [[Aleš Iglič]] (1960 –) == J == *[[Zvonko Jagličić]] *[[Darko Jamnik|Darko (Davorin) Jamnik]] (1925 – 2020) *[[Davorin Jamnik]] *[[Marija Jamšek Vilfan]] (1945 – 2009) *[[Helena Janžekovič]] *[[Jure Japelj]] * [[Orest Jarh]] (1958 –) *[[Peter Jeglič (fizik)|Peter Jeglič]] (1977 –) *[[Nikola Jelić]] (1956 –) (bos.-slov.) *[[Ladislav Jenček]] (1918 – 2000) (biofizik) *[[Igor Jenčič]] (1958 –) * [[Robert Jeraj]] * [[Jure Jerman]] (meteorolog) * [[Simon Jesenko]] * [[Romana Jordan]] (1966 –) * [[Boštjan Jug]] (1968 –) *Karli Juhart * [[Desan Justin]] (1938 – 1993) * [[Stanislav Južnič]] (1955 –) == K == *[[Lučka Kajfež Bogataj]] (1957 –) *[[Bojan Kambič]] (1959 –) *[[Matej Kanduč]] (1981 –) *[[Alenka Kandušer]] ? *[[Blaž Karner]] * Aljaž Kavčič * [[Gabrijel Kernel]] (1932 – 2025) * [[Janez Krstnik Kersnik]] (1783 – 1850) *[[Borut Paul Kerševan]] *[[Georg Kiauta]] (1964 –) *[[Gregor Kladnik]] *[[Rudolf Kladnik]] (1933 – 1996) *[[Martin Klanjšek]] (1977 –) *[[Ignacij Klemenčič]] (1853 – 1901) *[[Ivo Kljenak]] *[[Tomaž Klinc]] (1938 –) *[[Ivan Klodič]] (1828 – 1898) *[[Tilen Knaflič]] *[[Matjaž Kobal]] *[[Slavko Kocijančič]] (1960 –) * [[Andraž Kocjan]] *[[Alojz Kodre]] (1944 –) *[[Janez Kokalj]] (1991 –) *[[Jure Kokalj]] (1980 –) *[[Tilen Koklič]] *[[Jože Koller]] (1944 – 2024) *[[Matej Komelj]] (1971–) * [[Boštjan Končar]] (1972 –) *[[Rajko Korbar]] (1925 – 2013) * [[Samo Korpar]] * [[Božo Kos]] (1931 – 2009) *[[Janez Kos]] *[[Miha Kos]] (1962 –) *[[Katarina Kosovelj]] *[[Andrej Košmrlj]] (1982 –) * [[Nejc Košnik]] (1982 –) * [[Joahim Košutnik]] (1714 – 1789) *[[Jurij Kotar]] * [[Janez Kovač]] (1965 –) *[[Jurij Kovič]] (1960 –) *[[Damjan Kozak]] (1924 – 2016) ? *[[Matjaž Koželj (fizik)|Matjaž Koželj]] (1955 –) * [[Primož Koželj]] * [[Samo Kralj]] (1959 –) *[[Veronika Kralj-Iglič]] (1959 –) * [[Gregor Kramberger]] (1971 –) *Viktor Kraševec *[[Rajko Korbar]] (1925 – 2013) *[[Urban Kordeš]] (1968 –) *[[Tomaž Kranjc]] (1950 –) *[[Anja Kranjc Horvat]] *[[Aleksander Kregar]] (1934 –) *Ambrož Kregar *[[Mitja Kregar]] (1935 – 2023) *[[Rajmund Krivec]] (1956 –) * [[Josip Križan]] (1841 – 1921) * [[Peter Križan]] (1958 –) *Milko Križman (1942 -) *[[Marjan Kromar]] (1959 –) *[[Anton Kuhelj]] (1902 – 1980) * [[Polona Kumelj]] *[[Peter Kump]] (1937 –) *[[Vitodrag Kumperščak]] (1944 – 2024) * [[Karel Kunc]] (1879 – 1950) *[[Peter Kunič]] *[[Vinko Kunstelj]] (1908 –?) * [[Samo Kupper]] (1962 –) *[[Valentin Kušar]] (1873 – 1962) * [[Ivan Kuščer]] (1918 – 2000) *[[Zdravko Kutnjak]] (1962 –) *[[Drago Kuzman]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] (1919 – 1981) == L == *[[France Lah]] (1923 – 1998) * [[Renato Lukač]] (–) * [[Gojmir Lahajnar]] (1937 – 2022) * [[Janez K. Lapajne]] (1937 – 2012) *[[Danilo Lasič]] (1952 – 2000) *[[Borut B. Lavrenčič]] (1942 – 1996) *[[Devana Lavrenčič]] (1929 – 2025) *[[Andrej Lavrič]] *[[Andrej Lebar]] *[[Andraž Legat]] ? *[[Zala Lenarčič]] * [[Igor Lengar]] * [[Matjaž Leskovar]] (1968 –) *Igor Levstek (1931 – 2010) * [[Adrijan Levstik]] (1939 – 2014) * [[Matjaž Ličer]] (1978 –) * [[Andrej Likar (fizik)|Andrej Likar]] (1948 – 2025) *[[Andrej Lipej]] (1960 -) *[[Matej Lipoglavšek]] (1968 –) *[[Marjan Logar]] *([[Uroš Lotrič]]) *[[Črt Lozej]] *[[Matjaž Lukač]] (1954 –) *[[Peter Lukan]] ? *[[Benjamin Lukman]] (1942 –) (diplomat) *[[Dragan Lukman]] (1962 – 2021) *[[Metka Luzar]] Vlachy (1948 – 1996) *[[Janko Lužnik]] (1948 – 2012) == M == * [[Marijan Maček]] *[[Aleksej Majkić]] *[[Vlado Malačič]] (1958 –) *Stephen Malaker (1922 – ?) (ZDA) *[[Gregor Mali]] (1971 – 2023) * [[Igor Mandić]] * [[Norma Mankoč-Borštnik]] (1945 –) *[[Vital Manohin]] (1913 – 1970) * [[Marko Marhl]] (1967 –) *[[Marko Marinček]] (1963 –) *[[Velibor Marinković]] ? *[[Rene Markovič]] (1985 –) *[[Rafael Martinčič]] * [[Ugo Marzolino]] *[[Marko Maučec]] * (Borut Mavko 1944 –) *[[Timon Mede]] *[[Marko Medenjak]] (1990 – 2022) * [[Irena Mele]] *[[Alenka Mertelj]] * [[Tomaž Mertelj]] (1965 –) * [[Franci Merzel]] (1968 –) * [[Dragan Mihailović]] (1958 –) * [[Miodrag V. Mihailović]] (1922 – 2014) *[[Miha Mihovilović]] *[[Mojca Urška Mikac]] *[[Peter Mikeln]] (1933 –) *[[Adolf Miklavc]] (1942 – 2005) *[[Nina Miklavčič]] (r. Čopič) *[[Blaž Mikuž]] * [[Marko Mikuž]] (1959 –) *[[Griša Močnik]] *[[Dušan Modic]] (1927 – 2022) * [[Andrej Mohar]] (1956 –) * [[Aleš Mohorič]] (1969 –) * [[Ivan Molinaro]] (1903 – 1988) * [[Anton Moljk]] (1916 – 1998) *[[Dean Mozetič]] (1966 –) * [[Miran Mozetič (fizik)]] *[[Janez Možina]] (1945 –) * [[Jernej Mravlje]] * [[Igor Muševič]] (1954 –) == N == *[[Mitja Najžer]] (1935 –) *[[Julij Nardin]] (1877 – 1959) * [[Vincenc Nemanič]] (1958 –) * [[Miha Nemevšek]] *[[Tadej Novak]] == O == *[[Seta Oblak]] (1939 –) * [[Valentin Oblak]] (1860 – 1909) * [[Tomo Omahna]] (1963 – 2025) *[[Aleš Omerzu]] (1968 –) * Alenka Orel (1956 –) *[[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]] (1943 –) *[[Matej Orešič]] (1967 –) * [[Milan Osredkar]] (1919 – 2003) *[[Radko Osredkar]] (1945 –) * [[Natan Osterman]] (1979 –) *[[Krištof Oštir]] (1969 –) == P == *[[Jana Padežnik Gomilšek]] (1961 –) *[[Jože Pahor (fizik)|Jože Pahor]] (1933 – 2017) * [[Sergej Pahor]] (1930 – 2006) *[[Peter Panjan]] (1957 –) *Bojan Paradiž (1930 – 2012) (meteorolog) * [[Matej Pavšič]] (1946 –) * [[Egon Pavlica]] *[[Peter Pehani]] *[[Primož Pelicon]] (1966 –) * [[Andrej Petelin]] * [[Matjaž Perc]] (1979 –) * [[Mitja Peruš]] (1969 –) * [[Rok Pestotnik]] (1972 –) * [[Anton Peterlin]] (1908 – 1993) *[[Primož Peterlin]] *[[Tanja Peterlin Neumaier]] (1945 –) *[[Mihael Peternel]] (1808 – 1884) *[[Jože Peternelj (fizik)|Jože Peternelj]] (1944 – 2021) * [[Ljubo Petkovič]] *[[Rok Petkovšek]] *[[Zdravko Petkovšek]] (1931 – 2018) (meteorolog) * [[Dušan Petrač]] (1932 – 2023) * [[Lovro Pičman]] (1929 – 2022) *[[Boris Pihlar]] (1945 –) *[[Milan Pintar]] - Mik (1934 – 2003) * [[Raša Pirc]] (1940 –) *[[Edo Pirkmajer]] (1932 –) *Janez Pirnat (1948 –) * [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]] (1945 –) *[[Franko Pisani]] (1931 – 2023) * [[Gorazd Planinšič]] (1962 –) * [[Mark Pleško]] (1961 –) *[[Franc Plevnik]] (1924 – 2012) * [[Igor Poberaj]] (1963 –) * [[Savo Poberaj]] (1929 – 1993) * [[Rudolf Podgornik]] (1955 – 2024) *[[Ervin Bogomir Podgoršak]] (1943 –) * [[Boštjan Podobnik]] (1967 –) * [[Tomaž Podobnik]] (1965 –) *[[Tjaša Pogačar]] (1984 –) BF * [[Matjaž Poljšak]] (1951 – 2005) * [[Dušan Ponikvar]] * [[Tine Porenta]] * [[Robert Posel]] (1967 –) * [[Anton Potočnik]] (1984 –) *[[Milan Potokar]] (1940 – 2015) * [[Bogdan Povh]] (1932 – 2024) * [[Tomaž Požar]] (1980 –) *[[Anita Prapotnik Brdnik]] *[[Matej Praprotnik]] *[[Andrej Pregelj]] (1957 –) *[[Matej Pregelj]] * [[Peter Prelovšek]] (1947 –) * [[Saša Prelovšek Komelj]] *[[Rok Prešeren]] ? *Saša Prešern (1951 –) ? *[[Rok Prislan]] *Janko Pristov (1929 – 2022) (meteorolog) *[[Dragotin Prosen]] (1907 – 1984) (geofizik) *Marijan Prosen (1937 –) (astronom) * [[Tomaž Prosen]] (1970 –) * [[Andrej Prošek]] * Albin Pučnik == R == *[[Ava Rajh]] * [[Jože Rakovec]] (1946 –) (meteorolog) * [[Anton Ramšak]] (1959 –) *[[Nives Ramšak]] (1968 –) *[[Vekoslav Ramšak]] *[[Danilo Ravnik]] (1923 – 2016) *[[Jure Ravnik]] (1973 –) * [[Matjaž Ravnik]] (1953 – 2009) * [[Miha Ravnik]] (1981 –) * [[Bruno Ravnikar]] (1930 – 2023) * [[Nada Razpet]] (r. [[Šmon]]) *[[Jožef Reisner]] (1875 – 1955) * [[Tomaž Rejec]] * [[Maja Remškar]] (1960 –) * [[Robert Repnik]] (1975 –) *[[Oskar Reya]] (1900 – 1980) (meteorolog) *[[Marijan Ribarič]] (1932 – 2022) *[[Neža Ribarič]] *[[Vladimir Ribarič]] (1928 – 2002) (geofizik, seizmolog) * [[Marko Robnik]] (1954 –) * [[Mitja Rosina]] (1935 –) *Jožef Roškar (meteorolog) * [[Aljoša Rovan]] (1969 –) * [[Barbara Rovšek]] *[[Franc Rozman (fizik)]] (1949 –) *[[Brigita Rožič]] *Stane Rožman (1948 –) *Wojciech Rubinowicz (1889 – 1974) * [[Franc Runovc]] (1949 –) *[[Peter Rupnik]] (1944 – 1994) *[[Edmond Rusjan]] (1959 –) *[[Venceslav Rutar]] (1950 –) (ZDA?) == S == * [[Oton Sajovic]] (1907 – 1996) *Ena Salihović? *[[Milan V. Schara]] (1934 – 2022) (kemik, biofizik) * [[Gregor Schoettl]] (1732 – 1777) * [[Igor Sega]] * [[Janez Seliger]] (1949 –) *[[Uroš Seljak]] (1966 –) * [[Andrej Semekovič]] * [[Igor Serša]] (1966 –) *[[Franc Sever]] (1953 –) * [[France Sevšek]] (1951 –) * [[Jurij Simčič]]? * [[Urban Simončič]] *[[Hugo Sirk]] (1881 – 1959) * [[Zlatko Sitar]] * [[Gregor Skačej]] (1973 –) * [[Gregor Skok]] (meteorolog) *Tomo Skubic (1930–1996) ?? *[[Tomaž Skulj]] (1941 – 2023) *[[Jure Skvarča]] (1941 –) *[[Jure Skvarč]] (1964 –) * [[Janez Slak]] (1946 –) * [[Mitja Slavinec]] (1964 –) *[[Anže Slosar]] (1977 –) *[[Vito Smolej]] (1948 –) *[[Borut Smodiš]] *[[Luka Snoj (fizik)]] (1981 –) * [[Rastislav Snoj]] (1957 –) * [[Mihael Fidel Sreš]] (1885 – 1959) * [[Samo Stanič]] (1969 –) * [[Aleš Stanovnik (fizik)|Aleš Stanovnik]] (1946 –) * [[Marko Starič]] (1956 –) * [[Jožef Stefan]] (1835 – 1893) *[[Konrad Stefan]] (1854 – 1909) * [[Janez Stepišnik]] (1940 –) *[[Špela Stres]] * [[Janez Strnad]] (1934 – 2015) *[[Marija Strojnik Scholl]] (1950 –) * Ivan Stožir (1834 – 1908) * [[Mojca Studen]] (1969 –) *[[Matija Stupar]] *[[Peter Suhadolc]] (1950 –) (geofizik, seizmolog) * [[Daniel Svenšek]] (tudi glasbenik) * [[Saša Svetina]] (1935 –) == Š == *[[Lino Šalamon]] * [[Anton Šantel]] (1845 – 1920) * [[Andreja Šarlah]] (1974 –) *[[Božidar Šarler]] (1957 –) *[[Matic Šavli]] * [[Marjeta Šentjurc]] (1940 –) *[[Barbara Šetina Batič]] * [[Marko Šifrar]] (1967 –) * [[Simon Širca]] (1969 –) *[[Miha Škarabot]] *[[Metod Škarja]] (1963 –) * [[Damijan Škrk]] *[[Andrej Šmidovnik]] *[[Karel Šmigoc]] (1936 –) * [[Žiga Šmit]] (1954 –) *[[Hinko Šolinc]] (1941 –) * [[Jure Špiler]] *[[Žiga Štancar]] * [[Janez Štrancar]] (1973 –) *[[Bojan Štumberger (fizik)]]? *[[Sašo Šturm]] ? * [[Ivan Šubic]] (1856 – 1924) *[[Franc Šumi]] (1922 – 2004) (geofizik) *[[Zoran Šušterič]] (1948 –) == T == *[[Matevž Tadel]] (1971 –) *[[Bosiljka Tadić]] (1951 –) * [[Izidor Tasič]] *[[Radovan Tavzes]] (1946 –) * [[Iztok Tiselj ]] (1966? –) *[[Gašper Tkačik]] (1979 –) * [[Uroš Tkalec]] (1982 –) *[[Marjan Tomšič (fizik)|Marjan Tomšič]] (1930 – 2009) * [[Bogdan Topič]] (1967 –) *[[Gregor Traven, astrofizik]] * [[Andrej Trkov]] * [[Zvonko Trontelj]] (1937 – 2024) == U == *[[Lara Ulčakar]] (&Iris Ulčakar) *[[Simon Ülen]] *[[Polona Umek]]? *([[Anton Urbas]]) *[[Mitja Uršič]] (1976 –) *[[Stanko Uršič]] (1917 – 2000) == V == *[[Marko Vakselj]] (1932 – 2017) *[[Marko Valič]] (1942 –) *[[Nataša Vaupotič]] (1967 –) *[[Primož Vavpetič]] *[[Boris Vedlin]] (1950 – 2015) ? * [[Jurij Vega]] (1754 – 1802) * [[Matjaž Vencelj]] *[[Peter Vencelj]] (1939 – 2017) *[[Ivo Verovnik]] (1950 –) * [[Alenka Vesel]] *[[Gorazd Vesnaver]] (1941 –) *[[Lev Vidmar]] * [[Tim Vidmar]] *[[Andrej Vilfan]] *[[Igor Vilfan]] (1945 – 2009) *[[Mojca Vilfan]] (1974 –) *[[Jaka Vodeb]] * [[Andrija Volkanovski]] *[[Andrej Vrečko]] *[[Erik Vrenko]] (1937? –) * [[Tomaž Vrhovec]] (1959 – 2004) *[[Stanislav Vrtnik]] == Z == *[[Lenart Zadnik]] * [[Gabrijela Zaharijaš]] *[[Andrej Zajc]] (1938 – 2021), strokovnjak za materiale * [[Bojan Zajec]] * [[Boštjan Zalar]] (1965 –) *[[Stojan Zalar]] (1921 – 1990) *[[Žiga Zaplotnik]] (meteorolog) * [[Danilo Zavrtanik]] (1953 –) * [[Marko Zavrtanik]] * [[Matjaž Zemljič]] *[[Marko Zgonik]] (1953 –) *[[Aleksander Zidanšek]] (1965 –) * [[Primož Ziherl]] (1968 –) *[[Pavel Zlobec]] (1939 – 2019) *[[Marko Zlokarnik]] (1931 –) *[[Janez Zorec]] (1948 –) *[[Andrej Zorko]] (1977 –) *[[Benjamin Zorko]] *[[Alexis Zrimec]] ? *[[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] (1943 –) *[[Jure Zupan (1975)|Jure Zupan]] ml. (1975 –) * [[Anže Zupanc]] * [[Črtomir Zupančič]] (1928 – 2018) *[[Ivan Zupančič]] (1930 – 1999) *[[Erik Zupanič]] (1978 –) *[[Tomaž Zwitter]] (1961 –) == Ž == *([[Jože Žabkar]]) *Anton (Tone) Žabkar (1949 – 1997) * [[Mark Žagar]] (1969 –) (meteorolog) *[[Nedjeljka Žagar]] *[[Tomaž Žagar]] (1972 –) *[[Jure Žalohar]] * [[Matjaž Žaucer]] (1945 –) * [[Boštjan Žekš]] (1940 –) *[[Maruša Žerjal]] *[[Vida Žigman]] (1950 –) * [[Rok Žitko]] (1978 –) *[[Vladimir Žitko]] (1903 – 1954) * [[Matjaž Žitnik]] (1965 –) * [[Marko Žnidarič]] *[[Jakob Žnidaršič]] (1847 – 1903) * [[Dejan Žontar]] (1968 –) * [[Slobodan Žumer]] (1945 –) *[[Bojan Žunkovič]] (1985 –) *[[Stane Žužek]] (1937 –) (Argentina) {{div col end}} == Glej tudi == * [[Kazalci strokovne odmevnosti slovenskih fizičark in fizikov]] * [[seznam fizikov]] {{seznami narodov po poklicu|fizikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Fizik]] [[Kategorija:Slovenski fiziki| ]] ncv159hsmd5st2zwheid6iwtc3n3qed 0 1979 6749089 5910027 2026-09-11T12:25:46Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6749089 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1005''' ('''[[rimske številke|MV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == [[Slika:Kronung Heinrich II.jpg|thumb|right|190px|Henrik II. Nemški]] * [[13. januar]] - Južnokitajska [[dinastija Song]] je sklenila na odškodnini temelječ mir s severnokitajsko kitajsko [[dinastija Liao|dinastijo Liao]]. * [[25. marec]] - Škotska: [[Malcolm II. Škotski|Malcolm II.]] je odstranil z oblasti [[Kenneth III. Škotski|Kennetha II.]] * Invazija nemškega kralja [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] je utrpela na Poljskem hude izgube, večinoma zaradi bolezni in nepoznavanja terena. Henrik in [[Boleslav I. Hrabri|Boleslav]] sta v Poznanu sklenila začasno premirje, ki je trajalo zgolj dve leti. * Umrlega valižanskega kralja Gwynedda [[Cynan ap Hywel|Cynana ap Hywela]] je nasledil [[Aeddan ap Blegywryd]]. * Danci so nadaljevali s plenitvami Anglije. * [[Pisa|Pisanska]] protiofenziva proti arabskim sicilskim piratom ob obalah Kalabrije. == Rojstva == * [[20. junij]] - [[al-Zahir]], fatimidski kalif v Egiptu († [[1036]]) ; Neznan datum * [[Břetislav I.]], češki vojvoda († [[1055]]) * [[Henrik VII. Bavarski|Henrik VII.]], bavarski vojvoda († [[1047]]) * patriarh [[Janez VIII. Konstantinopelski]] († [[1075]]) * [[papež Klemen II.]] († [[1047]]) * [[Lanfranc Canterburyjski|Lanfranc]], canterburyjski nadškof († [[1089]]) * [[Macbeth Škotski|Macbeth]], škotski kralj († [[1057]]) == Smrti == * [[25. marec]] - [[Kenneth III. Škotski|Kenneth III.]], škotski kralj ; Neznan datum * [[Abe no Seimei]], japonski čarovnik, astrolog (* [[921]]) * [[Cynan ap Hywel]], valižanski kralj Gwynedda * [[Ma Yize]], arabsko-kitajski astronom, astrolog (* [[910]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1005|*]] 7108ehg0rmywvxjmvptcd1jjgfto62t 0 2076 6749482 6737935 2026-09-12T08:11:56Z Octopus 13285 Li Kejong 6749482 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 908''' ('''[[rimske številke|CMVIII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Tabit Ibrahim]], arabski [[matematik]] († [[946]]) == Smrti == * [[24. februar]] – [[Li Kejong]], kitajski general in politik turškega porekla (* [[856]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 908|*]] caoch1sr420bsji9yqgynxkrt1i4tji 0 2128 6749480 6732349 2026-09-12T08:10:49Z Octopus 13285 Li Kejong 6749480 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 856''' ('''[[rimske številke|DCCCLVI]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[24. oktober]] – [[Li Kejong]], kitajski general in politik turškega porekla († [[908]]) == Smrti == * [[4. februar]] - [[Hraban Maver]], [[Nemci|nemški]] ([[franki|frankovski]]) [[teolog]] in [[učenjak]] (* [[780]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 856|*]] 9a9pcufimagjofywl7uoxkezninhu8b 0 2622 6749483 6636826 2026-09-12T08:13:04Z Octopus 13285 /* Smrti */ Li Kejong 6749483 wikitext text/x-wiki '''24. februar''' je 55. [[dan]] [[leto|leta]] v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 310 dni (311 v [[prestopno leto|prestopnih letih]]). {{februaryCalendar}} == Dogodki == * [[1075]] – Na [[sinoda|sinodi]] v [[Rim]]u je bil uzakonjen [[celibat]]. * [[1525]] – V bitki pri [[Pavia|Pavii]] so [[Španci]] premagali [[Francija|francosko]]-[[švica]]rske sile. * [[1582]] – [[Papež]] [[papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]] je sprejel [[gregorijanski koledar]]. * [[1821]] – [[Mehika]] je razglasila [[neodvisnost]]. * [[1882]] – [[Robert Koch]] je odkril [[bakterija|bakterijo]], ki povzroča [[tuberkuloza|tuberkulozo]]. * [[1920]]: **Nemška delavska stranka je sprejela [[nacizem|nacionalsocialistični]] program in se preimenovala v [[NSDAP]]. **[[Nancy Astor]] je postala prva ženska članica [[Westrminstrska palača|britanskega]] [[parlament]]a. * [[1939]] – [[Madžarska]] in [[Mandžukuo]] sta podpisala [[antikominternski pakt]]. * [[1942]] – Oddajati je začel [[radio]] ''[[Voice of America]]''. * [[1945]] – [[Josip Broz - Tito|Tito]] se je v [[Beograd]]u sestal s [[Fjodor Ivanovič Tolbuhin|Tolbuhinom]] in [[Harold Alexander|Alexandrom]]. * [[1946]] – [[Juan Perón]] je postal [[Argentina|argentinski]] [[predsednik]]. * [[1948]] – Na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] so potekale množične demonstracije. * [[1966]] – V državnem udaru v [[Gana|Gani]] je bil odstavljen [[Kwame Nkrumah]]. * [[1969]] – Proti [[Mars (planet)|Marsu]] je bila izstreljena medplanetarna vesoljska sonda [[Mariner 6 in 7|Mariner 6]]. * [[1971]] – [[Alžirija]] je nacionalizirala [[Francija|francoske]] [[nafta|naftne]] družbe. * [[1979]] – Začela se je vojna med Severnim in Južnim [[Jemen|Jemnom]]. * [[2011]] – Raketoplan ''[[Raketoplan Discovery|Discovery]]'' je poletel na svojo zadnjo vesoljsko odpravo. * [[2022]] – [[Rusija|Ruska federacija]] je [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|začela invazijo]] na [[Ukrajina|Ukrajino]].<ref>{{Navedi splet|title=Ruska vojska napada ukrajinsko vojaško infrastrukturo. Zelenski: Putin želi uničiti našo državo.|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/ruska-vojska-napada-ukrajinsko-vojasko-infrastrukturo-zelenski-putin-zeli-uniciti-naso-drzavo/613523|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-24|language=sl}}</ref> == Rojstva == * [[1103]] – cesar [[Toba (japonski cesar)|Toba]], 74. japonski cesar († [[1156]]) * [[1304]] – [[Ibn Batuta]], berberski popotnik, raziskovalec († [[1377]]) * [[1463]] – [[Giovanni Pico della Mirandola]], italijanski humanist, kabalist in filozof († [[1494]]) * [[1597]] – [[Vincent Voiture]], francoski pesnik († [[1648]]) * [[1619]] – [[Charles Le Brun]], francoski slikar († [[1690]]) * [[1645]] – [[Ferenc Rákóczi I.]], madžarski plemič († [[1676]]) * [[1697]] – [[Bernard Siegfried Albinus]], nemški anatom († [[1770]]) * [[1709]] – [[Jacques de Vaucanson]], francoski izumitelj († [[1782]]) * [[1786]] – [[Wilhelm Carl Grimm]], nemški jezikoslovec († [[1859]]) * [[1831]] – [[Georg Leo Caprivi]], nemški general in politik slovenskega rodu († [[1899]]) * [[1859]] – [[Karel Štrekelj]], slovenski jezikoslovec, etnograf, književni zgodovinar († [[1912]]) * [[1866]] – [[Peter Nikolajevič Lebedjev]], ruski fizik († [[1912]]) * [[1881]] – [[Mulaj Abd al-Aziz]], sultan Maroka († [[1943]]) * [[1895]] – [[Vsevolod Vjačeslavovič Ivanov]], ruski pisatelj († [[1963]]) * [[1897]] – [[Matija Bravničar]], slovenski skladatelj († [[1977]]) * [[1903]] – [[Vladimir Bartol]], slovenski pisatelj († [[1967]]) * [[1909]] – [[August William Derleth]], ameriški pisatelj († [[1971]]) * [[1910]] – [[Karl Hugo Strunz]], nemški mineralog († [[2006]]) * [[1912]] – [[Jiří Trnka]], češki lutkar, ilustrator, animator, režiser († [[1969]]) * [[1923]] – [[Mihailo Marković]], srbski filozof († [[2010]]) * [[1943]] – [[Maca Jogan]], slovenska sociologinja * [[1944]] – [[Ivica Račan]], hrvaški premier († [[2007]]) * [[1956]] – [[Judith Butler]], ameriška filozofinja in feministka * [[1966]] – [[Billy Zane|William George »Billy« Zane]], ameriški filmski igralec * [[1969]] – [[Karel Holec]], slovenski porabski pisatelj in novinar == Smrti == * [[908]] – [[Li Kejong]], kitajski general in politik turškega porekla (* [[856]]) * [[1169]] – [[Berta Tübingenška]], mejna grofinja Badna in Verone * [[1265]] – [[Roger IV. Foiški|Roger IV.]], grof Foixa * [[1386]] – [[Karel III. Neapeljski|Karel III.]], neapeljski kralj, ogrsko-hrvaški kralj, ahajski vojvoda (* [[1345]]) * [[1563]] – [[François, vojvoda Guiški]], francoski general in politik (* 1519) * [[1642]] – [[Marco da Gagliano]], italijanski skladatelj (* [[1575]]) * [[1704]] – [[Marc Antoine Charpentier]], francoski skladatelj (* [[1634]]) * [[1785]] – [[Carlo Maria Buonaparte]], Napoleonov oče (* [[1746]]) * [[1810]] – [[Henry Cavendish]], angleški fizik, kemik (* [[1731]]) * [[1812]] – [[Étienne Louis Malus]], francoski častnik, inženir, fizik, matematik (* [[1775]]) * [[1815]] – [[Robert Fulton]], ameriški inženir, izumitelj (* [[1765]]) * [[1824]] – [[Mihael Barla]], slovenski porabski pesnik in pisatelj (* ok. [[1778]]) * [[1825]] – [[Thomas Bowdler]], angleški zdravnik, književni cenzor (* [[1754]]) * [[1856]] – [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski]], ruski matematik (* [[1792]]) * [[1923]] – [[Edward Williams Morley]], ameriški fizik, kemik (* [[1838]]) * [[1953]] – [[Karl Rudolf Gerd von Rundstedt]], nemški feldmaršal (* [[1875]]) * [[1990]] – [[Alessandro Pertini]], italijanski državnik (* [[1896]]) * [[2001]] – [[Claude Elwood Shannon]], ameriški matematik (* [[1916]]) == Prazniki in obredi == == [[God]]uje == * [[sveti Matija]] * [[kartaginski mučenci]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Dnevi v letu|224]] [[Kategorija:Februar|224]] b0qqdc71gbeo4qfke8ip6yeqjtlvtyf 0 2865 6749478 6530084 2026-09-12T08:09:47Z Octopus 13285 /* Rojstva */ Li Kejong 6749478 wikitext text/x-wiki '''24. oktober''' je 297. [[dan]] [[leto|leta]] (298. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 68 dni. {{OctoberCalendar}} == Dogodki == * [[1648]] – Z [[vestfalski mir|vestfalskim mirom]] se je končala [[tridesetletna vojna]]. * [[1795]] – Končala se je tretja [[Delitve Poljske|delitev Poljske]]. * [[1917]] – [[Čudež pri Kobaridu]]: [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] in [[Nemčija|nemški]] preboj [[italija]]nskih linij na [[soška fronta|soški fronti]] je pomenil preobrat v 12. soški bitki. * [[1929]] – [[Črni četrtek]]. * [[1931]] – [[Al Capone]] je bil obsojen na 11 let zaporne in 50.000 [[Ameriški dolar|dolarjev]] denarne kazni. * [[1940]] – Srečala sta se [[Adolf Hitler]] in [[Henri Pétain]]. * [[1945]] – Veljati je začela ustanovna listina [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], * [[1964]] – [[Zambija]] je postala neodvisna država. * [[1964]] – V [[Canberra|Canberri]] je bilo ustanovljeno Društvo [[Slovenci|Slovencev]] v [[Avstralija|Avstraliji]]. * [[2015]] – [[Turčija]] je na turško-sirski meji sestrelila rusko vojaško letalo [[Su-24]]. [[Slika:Mojca Mavec.jpg|sličica|171x171_pik|[[Mojca Mavec]]]] == Rojstva == [[Slika:W Rooney 04.jpg|thumb|170 px|[[Wayne Rooney]] ([[1985]]) ]] * [[51]] – [[Domicijan]], rimski cesar († [[96]]) * [[856]] – [[Li Kejong]], kitajski general in politik turškega porekla († [[908]]) * [[1561]] – [[Anthony Babington]], angleški katoliški plemič, privrženec [[Marija I. Škotska|Marije Škotske]] († [[1586]]) * [[1658]] – [[Marko Gerbec]], slovenski zdravnik († [[1718]]) * [[1775]] – [[Bahadur Šah II.]], indijski vladar († [[1862]]) * [[1804]] – [[Wilhelm Eduard Weber]], nemški fizik († [[1891]]) * [[1844]] – [[Karl Lueger]], avstrijski politik († [[1910]]) * [[1861]] – [[Aleksej Maksimovič Kaledin]], ruski častnik († [[1918]]) * [[1882]] ** [[Sybil Thorndike]], angleška gledališka igralka († [[1976]]) ** [[Emmerich Kálmán]], madžarski skladatelj († [[1953]]) * [[1891]] – [[Rafael Trujillo]], dominikanski diktator († [[1961]]) * [[1905]] – [[Fran Zwitter]], slovenski zgodovinar († [[1988]]) * [[1925]] – [[Luciano Berio]], italijanski skladatelj († [[2003]]) * [[1927]] – [[Jean-Claude Pascal]], francoski pevec, igralec in modni oblikovalec († [[1992]]) * [[1932]] ** [[Pierre-Gilles de Gennes]], francoski fizik, nobelovec 1991 († [[2007]]) ** [[Robert Mundell]], kanadski ekonomist, nobelovec 1999 * [[1936]] – [[Bill Wyman]], angleški glasbenik ([[The Rolling Stones]]) * [[1939]] – [[Fahrid Murray Abraham]], ameriški filmski in gledališki igralec * [[1940]] – [[Martin Campbell]], novozelandski filmski režiser * [[1947]] – [[Kevin Delaney Kline]], ameriški filmski igralec * [[1949]] – [[Robert Pickton]], kanadski serijski morilec * [[1950]] – [[Steven Greenberg]], ameriški komponist ([[Lipps Inc.]]) * [[1960]] – [[Joachim Winkelhock]], nemški dirkač * [[1966]] – [[Roman Abramovič]], ruski naftni mogotec * [[1973]] ** [[Levi Leipheimer]], ameriški kolesar ** [[Madlib]], ameriški rap glasbenik ** [[Mojca Mavec]], slovenska novinarka in televizijska voditeljica ** [[Jackie McNamara]], škotski nogometaš * [[1974]] – [[Jamal Mayers]], kanadski hokejist * [[1975]] – [[Juan Pablo Ángel]], kolumbijski nogometaš * [[1977]] – [[Branko Jordan]], slovenski gledališki igralec * [[1980]] – [[Matthew Amoah]], ganski nogometaš * [[1985]] – [[Wayne Rooney]], angleški nogometaš * [[1987]] – [[Anthony Vanden Borre]], belgijski nogometaš * [[1989]] – [[Shenae Grimes]], kanadska igralka == Smrti == [[Slika:Milcinski Fran.jpg|thumb|[[Fran Milčinski]] ([[1932]]) ]] [[Slika:Louis Renault with his first car.jpg|thumb|[[Louis Renault]] ([[1944]]) ]] * [[996]] – [[Hugo Capet]], kralj Frankov (* ok. [[940]]) * [[1168]] – [[Vilijem IV. Neverški|Vilijem IV.]], neverški grof (* [[1130]]) * [[1260]] – [[Kutuz|Saif ad-Din Kutuz]], sultan Egipta in Sirije * [[1307]] – [[Corrado della Torre]], italijanski (oglejski) državnik in vojskovodja (* [[1251]]) * [[1375]] – [[Valdemar IV. Danski|Valdemar IV.]], danski kralj (* [[1320]]) * [[1537]] – [[Jane Seymour]], tretja žena angleškega kralja [[Henrik VIII. Angleški|Henrika VIII.]] (* [[1508]]) * [[1601]] – [[Tycho Brahe]], danski astronom (* [[1546]]) * [[1655]] – [[Pierre Gassendi]], francoski filozof, fizik, matematik, astronom (* [[1592]]) * [[1725]] – [[Alessandro Scarlatti]], italijanski skladatelj (* [[1660]]) * [[1842]] – [[Bernardo O'Higgins]], čilski general, predsednik (* [[1778]]) * [[1869]] – [[Joseph Jackson Lister]], angleški optik (* [[1786]]) * [[1915]] – [[Désiré Charnay]], francoski arheolog (* [[1828]]) * [[1932]] – [[Fran Milčinski]], slovenski pisatelj (* [[1867]]) * [[1935]] – [[Dutch Schultz]], ameriški gangster (* [[1902]]) * [[1938]] – [[Ernst Barlach]], nemški kipar, slikar, pisatelj (* [[1870]]) * [[1944]] – [[Louis Renault]], francoski avtomobilski inženir (* [[1877]]) * [[1945]] – [[Vidkun Quisling]], norveški predsednik vlade, izdajalec (* [[1887]]) * [[1948]] – [[Franz Lehár]], avstrijski skladatelj (* [[1870]]) * [[1957]] – [[Christian Dior]], francoski modni oblikovalec (* [[1905]]) * [[1958]] – [[George Edward Moore]], angleški filozof (* [[1873]]) * [[1961]] – [[Milan Stojadinović]], srbski politik (* [[1888]]) * [[1974]] – [[David Fjodorovič Ojstrah]], rusko-ukrajinci violinist (* [[1908]]) * [[1991]] – [[Gene Roddenberry]], ameriški TV producent (* [[1921]]) * [[2005]] – [[Rosa Parks]], afroameriška borka za človekove pravice (* [[1913]]) == Prazniki in obredi == * [[Svetovni dan OZN|Dan OZN]] [[Kategorija:Dnevi v letu|A24]] [[Kategorija:Oktober|124]] df6k0k72e2o962xxvu1ekyihmebbbb0 0 3528 6749213 6748820 2026-09-11T19:56:40Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6749213 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Koper}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |drugo_ime=Comune città di Capodistria |tip_občine=mestna |župan=[[Aleš Bržan]] |zastava=Flag of Koper.svg |grb=Coa Koper.grb.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2011 Koper.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F50_T1257_vF_b4_x409376.65599999996_y42142.8_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F50_T1257_vF_b4_x409376.65599999996_y42142.8_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.koper.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=311 |prebivalstvo=54795 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |moški=27158 |ženske=27637 |omrežna_skupina=05 |avtomobilska_oznaka=KP |sedež=[[Koper]]}} '''Mestna občina Koper''' ({{Jezik-it|Comune città di Capodistria}}) je po površini največja od dvanajstih [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Sedež občine je mesto [[Koper]], ki je dvojezično; njegovo italijansko [[ime]] je ''Capodistria''. S skoraj 53.000 prebivalci je po številčnosti četrta največja občina v Sloveniji (za Ljubljano, Mariborom in Kranjem ter pred Celjem), saj obsega celotno podeželsko zaledje Kopra oz. [[Slovenska Istra|Slovensko Istro]] vse do Kraškega roba. Je tudi ena najbolj razčlenjenih slovenskih občin, saj je teritorialno razdeljena na kar 22 [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]] in obsega več kot 100 naselij. Ekonomsko gledano predstavlja enega od najrazvitejših področij Slovenije, zahvaljujoč privlačni sili koprskega pristanišča [[Luka Koper|Luke Koper]], ki je eno glavnih jadranskih pristanišč in glavna tovorna postaja za velik del Srednje Evrope. Poljedelstvo, ki je pred nekaj desetletji predstavljalo glavno dejavnost, je danes omejeno na oljkarstvo in vinogradništvo, s katerima se ukvarjajo predvsem v zaledju občine. V porastu so dejavnosti, ki so vezane na storitve, pristanišče ter terciarni in kvartarni sektor. Prometne povezave so dobre zahvaljujoč cestnim priključkom na slovensko, hrvaško in italijansko cestno omrežje. Nove možnosti na področju znanstvenega raziskovanja nudi [[Univerza na Primorskem]], ki ima sedež v [[Koper|Kopru]]. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]-a je konec leta 2016 v občini Koper živelo 9,7 % ljudi brez slovenskega državljanstva.<ref>{{Navedi splet|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05E1022S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/15_sestava_preb/05_05E10_drzavljanstvo/&lang=2|title=Tabela: Osnovne skupine prebivalstva po spolu, občine, Slovenija, polletno|accessdate=2017-02-22|website=pxweb.stat.si}}</ref> Ob ustanovitvi leta 1994 je prevzela dotedanje ozemlje »stare« Občine Koper ter pridobila še ozemlje krajevne skupnosti [[Podgorje, Koper|Podgorje]], ki je dotlej spadalo v (veliko »kraško«) Občino Sežana, torej se je njeno ozemlje še povečalo po reformi lokalne samouprave v RS. Ponovni poskus odpraviti neustavnost Mestne občine Koper je bil izveden leta 1998, ko je bil na referendumu zavrnjen predlog o odcepitvi treh občin iz MOK, in sicer Ankaran-Škofije, Dekani, Šmarje-Marezige. Kljub nasprotovanju večine slovenske politike in Občine Koper, se je z referendumom, katerega rezultat je potrdilo Ustavno sodišče RS, iz nje leta 2010/11 izločila [[Občina Ankaran]]. Poleg nje Občina Koper meji na zahodu z [[Občina Izola|Občino Izola]] in [[Občina Piran|Občino Piran]], na vzhodu z [[Občina Hrpelje - Kozina|Občino Hrpelje - Kozina]], na severu na [[Italija|Italijo]] (občini [[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]] in [[Dolina, Trst|Dolina]]) ter na jugu na [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Istrska županija]]). == Zgodovina občine == Koprska komuna je bila vse do leta 1797 del [[Beneška republika|Beneške republike]], s tem letom pa je pripadla [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskemu cesarstvu]]. To stanje ni trajalo dolgo, saj so že leta 1805 Koper zasedli Francozi. Po novi upravni delitvi je bil kanton Koper del distrikta Koper, ta pa del departmaja Istra. Skupaj z novim upravnim sistemom je prišlo tudi do drugih novosti, npr. v pravosodju in v šolstvu. Ustanovljene so bile nove šole, večinoma italijanske, na slovensko govorečem podeželju pa tudi slovenske. V Kopru je bil ustanovljen tudi licej.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Marušič|first=Gorazd|date=1989|title=Koper v času Napoleona (1805/6-1813)|magazine=Kronika, št. 1-2}}</ref> Po ustanovitvi [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809–1813) je bila leta 1811 intendanca v Kopru ukinjena in podrejena Tržaški.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc|last=Šterbenc|first=Svetina|publisher=Založba ZRC|year=2013|location=Ljubljana}}</ref> Ta je bila razdeljena na štiri distrikte: Trst, Gorica, Rovinj in Koper, ti pa na 16 kantonov, ki so se delili na občine.<ref name=":0"/> Upravno telo občini so sestavljali župan in občinski svet. Ker je Koper v tem obdobju izgubljal svojo upravno in gospodarsko vlogo središča Istre, je prišlo do manjšanja števila prebivalstva na manj kot 4000.<ref name=":1"/> Z uveljavitvijo zakona iz leta 1849, ki je uvedel krajevne občine, se je v okrajnem glavarstvu Koper izoblikovalo 22 občin, ki so nastale iz nekdanjih katastrskih občin. Leta 1868 se je število zmanjšalo na 7. Občina Koper je obsegala Koper in Lazaret.<ref name=":2"/> 12. novembra 1920 je z [[Rapalska pogodba|Rapalsko pogodbo]] okraj Koper pripadel kraljevini Italiji. Priključen je bil Julijski Krajini kot del Puljske pokrajine. Tedaj je bilo v občini Koper 12.072 prebivalcev. Ko je prišlo v tridesetih letih do združevanja občin, so bile v občino Koper združene občine Koper, Lazaret in Voltra - Ankaran.<ref name=":2"/> Slovansko prebivalstvo koprske občine je bilo v tem obdobju podvrženo raznarodovalni politiki.<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Beltram|first=Vlasta|date=1989|title=Povojni razvoj slovenske Istre — Koprski okraj 1945—1947 (s poudarkom na delovanju organov ljudske oblasti)|magazine=Kronika, št. 1-2}}</ref> Po drugi svetovni vojni je z osvoboditvijo nastal nov Koprski okraj, v katerega sta bila združena bivši Istrski in Loparski okraj.<ref name=":3"/> Z Beograjskim sporazumom leta 1945 je bila Julijska Krajina razdeljena na zasedbeni coni A in B. Del cone B je bil tudi okraj Koper.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955|last=Kopač|first=Janez|publisher=Zgodovinski Arhiv Ljubljana|year=2006|location=Ljubljana}}</ref> Šele leta 1946 je bil uradno odpravljen kolonat in zemlja dodeljena tistim, ki so jo obdelovali v zameno za zakupnino. V tem obdobju je bilo ustanovljenih tudi veliko novih šol – v celotnem koprskem okraju kar 50 osnovnih šol.<ref name=":3"/> [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariška mirovna pogodba]] je odpravila delitev Julijske krajine na cono A in B, ustanovljeno pa je bilo [[Svobodno tržaško ozemlje]], prav tako razdeljeno na coni A in B. Slednja je bila pod oblastjo jugoslovanske armade in vanjo je spadal tudi okraj Koper. Skupaj z okrajem Buje sta tvorila Istrsko okrožje.<ref name=":4"/> V obdobju takoj po vojni je bilo v Kopru še veliko Italijanov, med letom 1953 in 1958 pa je prišlo do njihovega množičnega izseljevanja, kar se je kazalo tudi v splošnem upadu prebivalstva na slovenski obali.<ref>{{Navedi revijo|last=Troha|first=Nevenka|date=2002|title=Volitve v Okraju Koper cone B Svobodnega tržaškega ozemlja|magazine=Prispevki za novejšo zgodovino, št. 3}}</ref> Od leta 1952 se je Slovenija delila na mesta in občine za razliko od okrožij in krajev pred tem. Šele leta 1954, s sprejetjem Londonskega sporazuma, pa je bil Sloveniji priključen še okraj Koper, ki se je delil na 9 občin. Med njimi sta bili tudi občini Koper-mesto in Koper-okolica. Z letom 1955, ko je bil sprejet Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, je bilo v Sloveniji 11 okrajev, ki so se delili na 130 občin. Eden izmed okrajev je bil Koper, sestavljen iz 9 občin, med katerimi je bila tudi občina Koper, od leta 1960 pa sestavljen zgolj iz 7 občin.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno organizacijske strukture|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta|year=2000|location=Maribor}}</ref> Do novih sprememb je prišlo leta 1964, ko se je število okrajev v Socialistični republiki Sloveniji zmanjšalo na 4. V Koprski okraj je spadalo 10 občin. Koprska občina je imela takrat 29.228 prebivalcev. Leto kasneje pa je bil sprejet Ustavni zakon o odpravi okrajev v SR Sloveniji in Zakon za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji. Okraj Koper je s tem prenehal obstajati. Od leta 1980 dalje se je namesto občina Koper začelo uporabljati občina Koper-Capodistria.<ref name=":2"/> Današnja Mestna občina Koper/Capodistria je nastala 3. 10. 1994. Leta 2011 se je od MOK odcepila občina Ankaran, ki je bila ustanovljena s sklepom ustavnega sodišča na seji 9. junija 2011.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/104195|title=Glasilo uradni list RS|date=9. 6. 2011|accessdate=3. 1. 2022|website=Uradni list}}</ref> == Naselja v občini == [[Slika:Mestna_občina_Koper_-_naselja.jpg|thumb|300px|desno|Občinska naselja]] V občini je 105 naselij: '''[[Koper]]''', [[Abitanti]], [[Babiči]], [[Barizoni]], [[Belvedur]], [[Bertoki]], [[Bezovica, Koper|Bezovica]], [[Bočaji]], [[Bonini]], [[Boršt, Koper|Boršt]], [[Bošamarin]], [[Brezovica pri Gradinu]], [[Brežec pri Podgorju]], [[Brič]], [[Butari]], [[Cepki]], [[Cerej]], [[Dekani]], [[Dilici]], [[Dol pri Hrastovljah]], [[Dvori]], [[Čentur]], [[Čežarji]], [[Črni Kal]], [[Črnotiče]], [[Elerji]], [[Fijeroga]], [[Gabrovica pri Črnem Kalu]], [[Galantiči]], [[Gažon]], [[Glem]], [[Gradin]], [[Gračišče]], [[Grinjan]], [[Grintovec, Koper|Grintovec]], [[Hrastovlje]], [[Hrvatini]], [[Kampel]], [[Karli]], [[Kastelec]], [[Kolomban]], [[Koromači-Boškini]], [[Kortine]], [[Kozloviči]], [[Koštabona]], [[Krkavče]], [[Krnica, Koper|Krnica]], [[Kubed]], [[Labor]], [[Loka, Koper|Loka]], [[Lopar, Koper|Lopar]], [[Lukini]], [[Manžan]], [[Marezige]], [[Maršiči, Koper|Maršiči]], [[Močunigi]], [[Montinjan]], [[Movraž]], [[Olika, Koper|Olika]], [[Osp]], [[Peraji]], [[Pisari]], [[Plavje]], [[Pobegi]], [[Podgorje, Koper|Podgorje]], [[Podpeč, Koper|Podpeč]], [[Poletiči]], [[Pomjan]], [[Popetre]], [[Prade]], [[Praproče, Koper|Praproče]], [[Predloka]], [[Pregara]], [[Premančan]], [[Puče]], [[Rakitovec, Koper|Rakitovec]], [[Rižana, Koper|Rižana]], [[Rožar]], [[Sirči]], [[Smokvica]], [[Socerb]], [[Sočerga]], [[Sokoliči]], [[Spodnje Škofije]], [[Srgaši]], [[Stepani]], [[Šalara]], [[Šeki]], [[Škocjan, Koper|Škocjan]], [[Šmarje, Koper|Šmarje]], [[Sveti Anton, Koper|Sveti Anton]], [[Tinjan]], [[Topolovec, Koper|Topolovec]], [[Trebeše]], [[Triban]], [[Trsek]], [[Truške]], [[Tuljaki]], [[Vanganel]], [[Zabavlje]], [[Zanigrad]], [[Zazid]], [[Zgornje Škofije]], [[Župančiči]]. == Seznam županov == === Skupščina občine Koper === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1965–1967 ! scope="row"|[[Dušan Barbič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1974 ! scope="row"|[[Miro Kocjan]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 ! scope="row"|[[Mario Abram]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1984 ! scope="row"|[[Bruno Korelič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1984–1988 ! scope="row"|[[Janko Kosmina]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1988–1990 ! scope="row"|[[Raul Šiškovič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Aurelio Juri]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=130px|Župan(ja)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam-2015/splosno-ls-ls/organi-obc/zupani-od-1994-dalje-1.xls|title=Župani od leta 1994 dalje|date=|accessdate=7. 12. 2018|website=www.mju.gov.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713012732/http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam-2015/splosno-ls-ls/organi-obc/zupani-od-1994-dalje-1.xls|url-status=dead}}</ref> ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Aurelio Juri]] | rowspan=2|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|52px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1997 ! scope="row"|[[Irena Fister]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope=row colspan=2 align=center|''zaradi zapletov pri ustanavljanju novih občin na tem območju, v Kopru ni bilo rednih volitev, zato so jih izpeljali šele leta 1999'' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1999 ! scope="row"|[[Dino Pucer]] | rowspan=1|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|52px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=4|[[Boris Popovič]] | rowspan=4|'''[[Koper je naš|KJN]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Aleš Bržan]] | rowspan=2|'''[[Lista Aleša Bržana|LAB]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Kocjančičeva nagrada]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.koper.si/ Koper], uradna stran občine. * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=5&Itemid=12 gremoVEN.com - Koper] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=67&Itemid=12 gremoVEN.com - Ankaran] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Koper/ Spletne strani v občini Koper] === Zemljevidi === * [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=koper&tab=maps&o=0# zemljevid] na [[Najdi.si]] * [http://maps.google.com/maps?q=&ll=46.702708,16.144933&spn=0.1,0.1&t=k zemljevid] na [[Google Maps]] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm www3.gov.si zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060721030206/http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm |date=2006-07-21 }} na www3.gov.si {{Istra}} {{Slovenske občine}} {{Mestna občina Koper}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Koper]] [[Kategorija:Mestna občina Koper| ]] p8w6iylcyyu6uiv2prgfwzx4m6x0fyw 6749214 6749213 2026-09-11T19:57:19Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6749214 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Koper}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |drugo_ime=Comune città di Capodistria |tip_občine=mestna |župan=[[Aleš Bržan]] |zastava=Flag of Koper.svg |grb=Coa Koper.grb.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2011 Koper.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F50_T1257_vF_b4_x409376.65599999996_y42142.8_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F50_T1257_vF_b4_x409376.65599999996_y42142.8_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.koper.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=311 |prebivalstvo=54795 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |moški=27158 |ženske=27637 |omrežna_skupina=05 |avtomobilska_oznaka=KP |sedež=[[Koper]]}} '''Mestna občina Koper''' ({{Jezik-it|Comune città di Capodistria}}) je po površini največja od dvanajstih [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Sedež občine je mesto [[Koper]], ki je dvojezično; njegovo italijansko [[ime]] je ''Capodistria''. S skoraj 53.000 prebivalci je po številčnosti četrta največja občina v Sloveniji (za Ljubljano, Mariborom in Kranjem ter pred Celjem), saj obsega celotno podeželsko zaledje Kopra oz. [[Slovenska Istra|Slovensko Istro]] vse do Kraškega roba. Je tudi ena najbolj razčlenjenih slovenskih občin, saj je teritorialno razdeljena na kar 22 [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]] in obsega več kot 100 naselij. Ekonomsko gledano predstavlja enega od najrazvitejših področij Slovenije, zahvaljujoč privlačni sili koprskega pristanišča [[Luka Koper|Luke Koper]], ki je eno glavnih jadranskih pristanišč in glavna tovorna postaja za velik del Srednje Evrope. Poljedelstvo, ki je pred nekaj desetletji predstavljalo glavno dejavnost, je danes omejeno na oljkarstvo in vinogradništvo, s katerima se ukvarjajo predvsem v zaledju občine. V porastu so dejavnosti, ki so vezane na storitve, pristanišče ter terciarni in kvartarni sektor. Prometne povezave so dobre zahvaljujoč cestnim priključkom na slovensko, hrvaško in italijansko cestno omrežje. Nove možnosti na področju znanstvenega raziskovanja nudi [[Univerza na Primorskem]], ki ima sedež v [[Koper|Kopru]]. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]-a je konec leta 2016 v občini Koper živelo 9,7 % ljudi brez slovenskega državljanstva.<ref>{{Navedi splet|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05E1022S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/15_sestava_preb/05_05E10_drzavljanstvo/&lang=2|title=Tabela: Osnovne skupine prebivalstva po spolu, občine, Slovenija, polletno|accessdate=2017-02-22|website=pxweb.stat.si}}</ref> Ob ustanovitvi leta 1994 je prevzela dotedanje ozemlje »stare« Občine Koper ter pridobila še ozemlje krajevne skupnosti [[Podgorje, Koper|Podgorje]], ki je dotlej spadalo v (veliko »kraško«) Občino Sežana, torej se je njeno ozemlje še povečalo po reformi lokalne samouprave v RS. Ponovni poskus odpraviti neustavnost Mestne občine Koper je bil izveden leta 1998, ko je bil na referendumu zavrnjen predlog o odcepitvi treh občin iz MOK, in sicer Ankaran-Škofije, Dekani, Šmarje-Marezige. Kljub nasprotovanju večine slovenske politike in Občine Koper, se je z referendumom, katerega rezultat je potrdilo Ustavno sodišče RS, iz nje leta 2010/11 izločila [[Občina Ankaran]]. Poleg nje Občina Koper meji na zahodu z [[Občina Izola|Občino Izola]] in [[Občina Piran|Občino Piran]], na vzhodu z [[Občina Hrpelje - Kozina|Občino Hrpelje - Kozina]], na severu na [[Italija|Italijo]] (občini [[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]] in [[Dolina, Trst|Dolina]]) ter na jugu na [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Istrska županija]]). == Zgodovina občine == Koprska komuna je bila vse do leta 1797 del [[Beneška republika|Beneške republike]], s tem letom pa je pripadla [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskemu cesarstvu]]. To stanje ni trajalo dolgo, saj so že leta 1805 Koper zasedli Francozi. Po novi upravni delitvi je bil kanton Koper del distrikta Koper, ta pa del departmaja Istra. Skupaj z novim upravnim sistemom je prišlo tudi do drugih novosti, npr. v pravosodju in v šolstvu. Ustanovljene so bile nove šole, večinoma italijanske, na slovensko govorečem podeželju pa tudi slovenske. V Kopru je bil ustanovljen tudi licej.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Marušič|first=Gorazd|date=1989|title=Koper v času Napoleona (1805/6-1813)|magazine=Kronika, št. 1-2}}</ref> Po ustanovitvi [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809–1813) je bila leta 1811 intendanca v Kopru ukinjena in podrejena Tržaški.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc|last=Šterbenc|first=Svetina|publisher=Založba ZRC|year=2013|location=Ljubljana}}</ref> Ta je bila razdeljena na štiri distrikte: Trst, Gorica, Rovinj in Koper, ti pa na 16 kantonov, ki so se delili na občine.<ref name=":0"/> Upravno telo občini so sestavljali župan in občinski svet. Ker je Koper v tem obdobju izgubljal svojo upravno in gospodarsko vlogo središča Istre, je prišlo do manjšanja števila prebivalstva na manj kot 4000.<ref name=":1"/> Z uveljavitvijo zakona iz leta 1849, ki je uvedel krajevne občine, se je v okrajnem glavarstvu Koper izoblikovalo 22 občin, ki so nastale iz nekdanjih katastrskih občin. Leta 1868 se je število zmanjšalo na 7. Občina Koper je obsegala Koper in Lazaret.<ref name=":2"/> 12. novembra 1920 je z [[Rapalska pogodba|Rapalsko pogodbo]] okraj Koper pripadel kraljevini Italiji. Priključen je bil Julijski Krajini kot del Puljske pokrajine. Tedaj je bilo v občini Koper 12.072 prebivalcev. Ko je prišlo v tridesetih letih do združevanja občin, so bile v občino Koper združene občine Koper, Lazaret in Voltra - Ankaran.<ref name=":2"/> Slovansko prebivalstvo koprske občine je bilo v tem obdobju podvrženo raznarodovalni politiki.<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Beltram|first=Vlasta|date=1989|title=Povojni razvoj slovenske Istre — Koprski okraj 1945—1947 (s poudarkom na delovanju organov ljudske oblasti)|magazine=Kronika, št. 1-2}}</ref> Po drugi svetovni vojni je z osvoboditvijo nastal nov Koprski okraj, v katerega sta bila združena bivši Istrski in Loparski okraj.<ref name=":3"/> Z Beograjskim sporazumom leta 1945 je bila Julijska Krajina razdeljena na zasedbeni coni A in B. Del cone B je bil tudi okraj Koper.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955|last=Kopač|first=Janez|publisher=Zgodovinski Arhiv Ljubljana|year=2006|location=Ljubljana}}</ref> Šele leta 1946 je bil uradno odpravljen kolonat in zemlja dodeljena tistim, ki so jo obdelovali v zameno za zakupnino. V tem obdobju je bilo ustanovljenih tudi veliko novih šol – v celotnem koprskem okraju kar 50 osnovnih šol.<ref name=":3"/> [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariška mirovna pogodba]] je odpravila delitev Julijske krajine na cono A in B, ustanovljeno pa je bilo [[Svobodno tržaško ozemlje]], prav tako razdeljeno na coni A in B. Slednja je bila pod oblastjo jugoslovanske armade in vanjo je spadal tudi okraj Koper. Skupaj z okrajem Buje sta tvorila Istrsko okrožje.<ref name=":4"/> V obdobju takoj po vojni je bilo v Kopru še veliko Italijanov, med letom 1953 in 1958 pa je prišlo do njihovega množičnega izseljevanja, kar se je kazalo tudi v splošnem upadu prebivalstva na slovenski obali.<ref>{{Navedi revijo|last=Troha|first=Nevenka|date=2002|title=Volitve v Okraju Koper cone B Svobodnega tržaškega ozemlja|magazine=Prispevki za novejšo zgodovino, št. 3}}</ref> Od leta 1952 se je Slovenija delila na mesta in občine za razliko od okrožij in krajev pred tem. Šele leta 1954, s sprejetjem Londonskega sporazuma, pa je bil Sloveniji priključen še okraj Koper, ki se je delil na 9 občin. Med njimi sta bili tudi občini Koper-mesto in Koper-okolica. Z letom 1955, ko je bil sprejet Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, je bilo v Sloveniji 11 okrajev, ki so se delili na 130 občin. Eden izmed okrajev je bil Koper, sestavljen iz 9 občin, med katerimi je bila tudi občina Koper, od leta 1960 pa sestavljen zgolj iz 7 občin.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno organizacijske strukture|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta|year=2000|location=Maribor}}</ref> Do novih sprememb je prišlo leta 1964, ko se je število okrajev v Socialistični republiki Sloveniji zmanjšalo na 4. V Koprski okraj je spadalo 10 občin. Koprska občina je imela takrat 29.228 prebivalcev. Leto kasneje pa je bil sprejet Ustavni zakon o odpravi okrajev v SR Sloveniji in Zakon za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji. Okraj Koper je s tem prenehal obstajati. Od leta 1980 dalje se je namesto občina Koper začelo uporabljati občina Koper-Capodistria.<ref name=":2"/> Današnja Mestna občina Koper/Capodistria je nastala 3. 10. 1994. Leta 2011 se je od MOK odcepila občina Ankaran, ki je bila ustanovljena s sklepom ustavnega sodišča na seji 9. junija 2011.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/104195|title=Glasilo uradni list RS|date=9. 6. 2011|accessdate=3. 1. 2022|website=Uradni list}}</ref> == Naselja v občini == [[Slika:Mestna_občina_Koper_-_naselja.jpg|thumb|300px|desno|Občinska naselja]] V občini je 105 naselij: '''[[Koper]]''', [[Abitanti]], [[Babiči]], [[Barizoni]], [[Belvedur]], [[Bertoki]], [[Bezovica, Koper|Bezovica]], [[Bočaji]], [[Bonini]], [[Boršt, Koper|Boršt]], [[Bošamarin]], [[Brezovica pri Gradinu]], [[Brežec pri Podgorju]], [[Brič]], [[Butari]], [[Cepki]], [[Cerej]], [[Dekani]], [[Dilici]], [[Dol pri Hrastovljah]], [[Dvori]], [[Čentur]], [[Čežarji]], [[Črni Kal]], [[Črnotiče]], [[Elerji]], [[Fijeroga]], [[Gabrovica pri Črnem Kalu]], [[Galantiči]], [[Gažon]], [[Glem]], [[Gradin]], [[Gračišče]], [[Grinjan]], [[Grintovec, Koper|Grintovec]], [[Hrastovlje]], [[Hrvatini]], [[Kampel]], [[Karli]], [[Kastelec]], [[Kolomban]], [[Koromači-Boškini]], [[Kortine]], [[Kozloviči]], [[Koštabona]], [[Krkavče]], [[Krnica, Koper|Krnica]], [[Kubed]], [[Labor]], [[Loka, Koper|Loka]], [[Lopar, Koper|Lopar]], [[Lukini]], [[Manžan]], [[Marezige]], [[Maršiči, Koper|Maršiči]], [[Močunigi]], [[Montinjan]], [[Movraž]], [[Olika, Koper|Olika]], [[Osp]], [[Peraji]], [[Pisari]], [[Plavje]], [[Pobegi]], [[Podgorje, Koper|Podgorje]], [[Podpeč, Koper|Podpeč]], [[Poletiči]], [[Pomjan]], [[Popetre]], [[Prade]], [[Praproče, Koper|Praproče]], [[Predloka]], [[Pregara]], [[Premančan]], [[Puče]], [[Rakitovec, Koper|Rakitovec]], [[Rižana, Koper|Rižana]], [[Rožar]], [[Sirči]], [[Smokvica]], [[Socerb]], [[Sočerga]], [[Sokoliči]], [[Spodnje Škofije]], [[Srgaši]], [[Stepani]], [[Šalara]], [[Šeki]], [[Škocjan, Koper|Škocjan]], [[Šmarje, Koper|Šmarje]], [[Sveti Anton, Koper|Sveti Anton]], [[Tinjan]], [[Topolovec, Koper|Topolovec]], [[Trebeše]], [[Triban]], [[Trsek]], [[Truške]], [[Tuljaki]], [[Vanganel]], [[Zabavlje]], [[Zanigrad]], [[Zazid]], [[Zgornje Škofije]], [[Župančiči]]. == Seznam županov == === Skupščina občine Koper === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1965–1967 ! scope="row"|[[Dušan Barbič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1974 ! scope="row"|[[Miro Kocjan]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 ! scope="row"|[[Mario Abram]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1984 ! scope="row"|[[Bruno Korelič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1984–1988 ! scope="row"|[[Janko Kosmina]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1988–1990 ! scope="row"|[[Raul Šiškovič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Aurelio Juri]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=130px|Župan(ja)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam-2015/splosno-ls-ls/organi-obc/zupani-od-1994-dalje-1.xls|title=Župani od leta 1994 dalje|date=|accessdate=7. 12. 2018|website=www.mju.gov.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713012732/http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam-2015/splosno-ls-ls/organi-obc/zupani-od-1994-dalje-1.xls|url-status=dead}}</ref> ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Aurelio Juri]] | rowspan=2|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1997 ! scope="row"|[[Irena Fister]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope=row colspan=2 align=center|''zaradi zapletov pri ustanavljanju novih občin na tem območju, v Kopru ni bilo rednih volitev, zato so jih izpeljali šele leta 1999'' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1999 ! scope="row"|[[Dino Pucer]] | rowspan=1|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=4|[[Boris Popovič]] | rowspan=4|'''[[Koper je naš|KJN]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Aleš Bržan]] | rowspan=2|'''[[Lista Aleša Bržana|LAB]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Kocjančičeva nagrada]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.koper.si/ Koper], uradna stran občine. * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=5&Itemid=12 gremoVEN.com - Koper] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=67&Itemid=12 gremoVEN.com - Ankaran] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Koper/ Spletne strani v občini Koper] === Zemljevidi === * [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=koper&tab=maps&o=0# zemljevid] na [[Najdi.si]] * [http://maps.google.com/maps?q=&ll=46.702708,16.144933&spn=0.1,0.1&t=k zemljevid] na [[Google Maps]] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm www3.gov.si zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060721030206/http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm |date=2006-07-21 }} na www3.gov.si {{Istra}} {{Slovenske občine}} {{Mestna občina Koper}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Koper]] [[Kategorija:Mestna občina Koper| ]] ha2fp1ou661je76uj5fmhxm2vklwa2e 0 3558 6749168 6690922 2026-09-11T18:24:57Z Sportomanokin 14776 /* Župani */ 6749168 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Damjan Anželj]] |grb=MS seal.svg |lokacija=Karte Murska Sobota si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F80_T1257_vF_b_x589742.405_y167928.6015_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F80_T1257_vF_b_x589742.405_y167928.6015_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=https://www.murska-sobota.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=64,4 |prebivalstvo=18317 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=8872 |ženske=9445 |sedež=[[Murska Sobota]]}} '''Mestna občina Murska Sobota''' je ena od 12 [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s sedežem v [[Murska Sobota|Murski Soboti]]. Po površini je najmanjša mestna občina v Sloveniji po prebivalstvu (okoli 19.000 ljudi) pa predzadnja. Poleg Murske Sobote je največji in najpomembnejši kraj [[Rakičan]] z okoli 1.500 prebivalci, kjer je pomurska regionalna [[Splošna bolnišnica Murska Sobota]], skoraj tako številčni so tudi [[Bakovci]], [[Černelavci]] in [[Krog (naselje)|Krog]], znana pa je tudi [[Pušča]], ki je največje [[Slovenija|slovensko]] romsko naselje. == Grb Mestne občine Murska Sobota == Grb mesta Murska Sobota je bil leta 1996 izbran na javnem natečaju, njegov avtor pa je akademski slikar [[Sandi Červek]]. Grb na sodoben način povzema podobo ravninskega mesta, ki se kot srebrna črta blešči na robu horizonta, nad katerim vzhaja in zahaja sonce. Tri sonca v grbu povezujejo sodobnost s srednjeveško zgodovino in so v podobi treh zlatih krogel tudi del legende o zavetniku mesta Sv. Nikolaju. Z zavetniki pa so povezani tudi tradicionalni sejmi, med katerimi še posebej izstopa Miklošev (Nikolajev) sejem 6. decembra. Grb so začeli uporabljati 27. decembra 1998. == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Murska Sobota - naselja.jpg|250px|sličica|levo|Občinska naselja]] [[Bakovci]], [[Černelavci]], [[Krog (naselje)|Krog]], [[Kupšinci]], [[Markišavci]], '''[[Murska Sobota]]''', [[Nemčavci]], [[Polana, Murska Sobota|Polana]], [[Pušča, Murska Sobota|Pušča]], [[Rakičan]], [[Satahovci]], [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]]. == Mestne četrti in krajevne skupnosti == Murska Sobota se deli na naslednje mestne četrti: * Mestna četrt Center * Mestna četrt [[Ledava]] * Mestna četrt Park * Mestna četrt Partizan * Mestna četrt Turopolje ''([[Turopolje (Murska Sobota)]]'' V Mestni občini Murska Sobota pa so še naslednje krajevne skupnosti: * [[Rakičan]] * [[Bakovci]] * [[Krog, Murska Sobota|Krog]] * [[Satahovci]] * [[Pušča]] * [[Černelavci]] * [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]] * [[Kupšinci]] * [[Polana, Murska Sobota|Polana]] * [[Markišavci]] * [[Nemčavci]] == Župani Mestne občine Murska Sobota == === Gerenti === V obdobju po letu 1919 so Mestno občino Murska Sobota vodili gerenti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.murska.sobota.si/mestna-obcina/murska-sobota/nekdanji-zupani|title=Nekdanji župani|accessdate=23.1.2026|website=murska-sobota.si|last=Kuzmič|first=Franc}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * Alojz Kerševan (1919—1920), policijski svetnik * Gustav Puš (1920—1923), višji policijski komisar * Ludvik Šömen (1923—1926), odvetnik * [[Jožef Benkő|Jožef Benko]] (1926—1927), hotelir (od januarja 1926 gerent; 18. decembra 1927 izvoljen za župana) === Obdobje stare Jugoslavije === Od decembra 1927 je mesto vodil izvoljeni župan. * [[Jožef Benkő|Jožef Benko]] (1927—1932), hotelir * Anton Koder (1932—1933), notar * [[Ferdinand Hartner]] (1933—1945), veleposestnik * Barsukov (19459, major [[Rdeča armada|Rdeče armade]] === Mestni ljudski odbor Murska Sobota === * Karel Jug (1945—1946), kleparski mojster * Jože Velnar (1946—1948), učitelj in družbenopolitični delavec * Jože Kološa (1948—1951), gradbinec * Jože Velnar (1951—1957), učitelj in družbenopolitični delavec * Karel Lutar (1957—1962), družbenopolitični delavec * Janez Lanščak (1962), diplomirani ekonomist === Skupščina občine Murska Sobota === * Janez Lanščak (1963—1967), diplomirani ekonomist * Štefan Toth (1967—1969), diplomirani pravnik * Boris Goljevšček (1969—1974), diplomirani ekonomist * Karel Sukič (1974—1982), diplomirani politolog * Matin Horvat (1982—1985), diplomirani pravnik * Štefan Ošlaj (1985—1986), diplomirani ekonomist * [[Andrej Gerenčer]] (1986—1994), diplomirani ekonomist === Lokalna samouprava === * [[Andrej Gerenčer]] (1994—1997), diplomirani ekonomist * Anton Slavic (1997—2004), ekonomist * [[Anton Štihec]] (2004—2014) diplomirani inženir gradbeništva * [[Aleksander Jevšek]] (2014—2022), pravnik * Damjan Anželj (2022—), diplomirani upravni organizator in magister javne uprave ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Sloveniji]] * [[Murska Sobota]] (mesto) == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Murska Sobota municipality}} * [http://www.murska-sobota.si/ Murska Sobota], uradna stran Mestne občine Murska Sobota. * [http://www.murskarepublika.com/ Murska republika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160420081445/http://www.murskarepublika.com/ |date=2016-04-20 }} * [http://www.sobotainfo.com/ Sobotainfo.com], neodvisni medij. * [http://www.mikk.si/ MIKK Murska Sobota], mladinski center. * [https://www.visitmurskasobota.si/ Turistično informacijski center Murska Sobota]. * [https://www.nsmura.si/ Nogometna šola MURA], nogometni klub. * [https://www.galerija-ms.si/ Galerija Murska Sobota] * [http://www.pomurski-muzej.si/ Pomurski muzej Murska Sobota (PMMS)] * [https://www.ris-dr.si/ Ris, raziskovalno izobraževalno središče dvorec Rakičan] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Murska Sobota]] [[Kategorija:Mestna občina Murska Sobota|*]] 1pygugvw8umqzr1hmh8zsht8crtrty7 6749172 6749168 2026-09-11T18:33:45Z Sportomanokin 14776 /* Skupščina občine Murska Sobota */ 6749172 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Damjan Anželj]] |grb=MS seal.svg |lokacija=Karte Murska Sobota si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F80_T1257_vF_b_x589742.405_y167928.6015_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F80_T1257_vF_b_x589742.405_y167928.6015_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=https://www.murska-sobota.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=64,4 |prebivalstvo=18317 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=8872 |ženske=9445 |sedež=[[Murska Sobota]]}} '''Mestna občina Murska Sobota''' je ena od 12 [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s sedežem v [[Murska Sobota|Murski Soboti]]. Po površini je najmanjša mestna občina v Sloveniji po prebivalstvu (okoli 19.000 ljudi) pa predzadnja. Poleg Murske Sobote je največji in najpomembnejši kraj [[Rakičan]] z okoli 1.500 prebivalci, kjer je pomurska regionalna [[Splošna bolnišnica Murska Sobota]], skoraj tako številčni so tudi [[Bakovci]], [[Černelavci]] in [[Krog (naselje)|Krog]], znana pa je tudi [[Pušča]], ki je največje [[Slovenija|slovensko]] romsko naselje. == Grb Mestne občine Murska Sobota == Grb mesta Murska Sobota je bil leta 1996 izbran na javnem natečaju, njegov avtor pa je akademski slikar [[Sandi Červek]]. Grb na sodoben način povzema podobo ravninskega mesta, ki se kot srebrna črta blešči na robu horizonta, nad katerim vzhaja in zahaja sonce. Tri sonca v grbu povezujejo sodobnost s srednjeveško zgodovino in so v podobi treh zlatih krogel tudi del legende o zavetniku mesta Sv. Nikolaju. Z zavetniki pa so povezani tudi tradicionalni sejmi, med katerimi še posebej izstopa Miklošev (Nikolajev) sejem 6. decembra. Grb so začeli uporabljati 27. decembra 1998. == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Murska Sobota - naselja.jpg|250px|sličica|levo|Občinska naselja]] [[Bakovci]], [[Černelavci]], [[Krog (naselje)|Krog]], [[Kupšinci]], [[Markišavci]], '''[[Murska Sobota]]''', [[Nemčavci]], [[Polana, Murska Sobota|Polana]], [[Pušča, Murska Sobota|Pušča]], [[Rakičan]], [[Satahovci]], [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]]. == Mestne četrti in krajevne skupnosti == Murska Sobota se deli na naslednje mestne četrti: * Mestna četrt Center * Mestna četrt [[Ledava]] * Mestna četrt Park * Mestna četrt Partizan * Mestna četrt Turopolje ''([[Turopolje (Murska Sobota)]]'' V Mestni občini Murska Sobota pa so še naslednje krajevne skupnosti: * [[Rakičan]] * [[Bakovci]] * [[Krog, Murska Sobota|Krog]] * [[Satahovci]] * [[Pušča]] * [[Černelavci]] * [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]] * [[Kupšinci]] * [[Polana, Murska Sobota|Polana]] * [[Markišavci]] * [[Nemčavci]] == Župani Mestne občine Murska Sobota == === Gerenti === V obdobju po letu 1919 so Mestno občino Murska Sobota vodili gerenti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.murska.sobota.si/mestna-obcina/murska-sobota/nekdanji-zupani|title=Nekdanji župani|accessdate=23.1.2026|website=murska-sobota.si|last=Kuzmič|first=Franc}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * Alojz Kerševan (1919—1920), policijski svetnik * Gustav Puš (1920—1923), višji policijski komisar * Ludvik Šömen (1923—1926), odvetnik * [[Jožef Benkő|Jožef Benko]] (1926—1927), hotelir (od januarja 1926 gerent; 18. decembra 1927 izvoljen za župana) === Obdobje stare Jugoslavije === Od decembra 1927 je mesto vodil izvoljeni župan. * [[Jožef Benkő|Jožef Benko]] (1927—1932), hotelir * Anton Koder (1932—1933), notar * [[Ferdinand Hartner]] (1933—1945), veleposestnik * Barsukov (19459, major [[Rdeča armada|Rdeče armade]] === Mestni ljudski odbor Murska Sobota === * Karel Jug (1945—1946), kleparski mojster * Jože Velnar (1946—1948), učitelj in družbenopolitični delavec * Jože Kološa (1948—1951), gradbinec * Jože Velnar (1951—1957), učitelj in družbenopolitični delavec * Karel Lutar (1957—1962), družbenopolitični delavec * Janez Lanščak (1962), diplomirani ekonomist === Skupščina občine Murska Sobota === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik ! scope="col" width=145px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 | [[Janez Lanščak]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1969 | [[Štefan Toth]] | diplomirani pravnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1969–1974 | [[Boris Goljevšček]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 | [[Karel Sukič]] | diplomirani politolog |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1985 | [[Matin Horvat]] | diplomirani pravnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1985–1986 | [[Štefan Ošlaj]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1994 | [[Andrej Gerenčer]] | diplomirani ekonomist |} === Lokalna samouprava === * [[Andrej Gerenčer]] (1994—1997), diplomirani ekonomist * Anton Slavic (1997—2004), ekonomist * [[Anton Štihec]] (2004—2014) diplomirani inženir gradbeništva * [[Aleksander Jevšek]] (2014—2022), pravnik * Damjan Anželj (2022—), diplomirani upravni organizator in magister javne uprave ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Sloveniji]] * [[Murska Sobota]] (mesto) == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Murska Sobota municipality}} * [http://www.murska-sobota.si/ Murska Sobota], uradna stran Mestne občine Murska Sobota. * [http://www.murskarepublika.com/ Murska republika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160420081445/http://www.murskarepublika.com/ |date=2016-04-20 }} * [http://www.sobotainfo.com/ Sobotainfo.com], neodvisni medij. * [http://www.mikk.si/ MIKK Murska Sobota], mladinski center. * [https://www.visitmurskasobota.si/ Turistično informacijski center Murska Sobota]. * [https://www.nsmura.si/ Nogometna šola MURA], nogometni klub. * [https://www.galerija-ms.si/ Galerija Murska Sobota] * [http://www.pomurski-muzej.si/ Pomurski muzej Murska Sobota (PMMS)] * [https://www.ris-dr.si/ Ris, raziskovalno izobraževalno središče dvorec Rakičan] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Murska Sobota]] [[Kategorija:Mestna občina Murska Sobota|*]] lobio9jjp99oejca8f5k9uw3knyml6a 6749175 6749172 2026-09-11T18:40:54Z Sportomanokin 14776 /* Mestni ljudski odbor Murska Sobota */ 6749175 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Damjan Anželj]] |grb=MS seal.svg |lokacija=Karte Murska Sobota si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F80_T1257_vF_b_x589742.405_y167928.6015_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F80_T1257_vF_b_x589742.405_y167928.6015_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=https://www.murska-sobota.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=64,4 |prebivalstvo=18317 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=8872 |ženske=9445 |sedež=[[Murska Sobota]]}} '''Mestna občina Murska Sobota''' je ena od 12 [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s sedežem v [[Murska Sobota|Murski Soboti]]. Po površini je najmanjša mestna občina v Sloveniji po prebivalstvu (okoli 19.000 ljudi) pa predzadnja. Poleg Murske Sobote je največji in najpomembnejši kraj [[Rakičan]] z okoli 1.500 prebivalci, kjer je pomurska regionalna [[Splošna bolnišnica Murska Sobota]], skoraj tako številčni so tudi [[Bakovci]], [[Černelavci]] in [[Krog (naselje)|Krog]], znana pa je tudi [[Pušča]], ki je največje [[Slovenija|slovensko]] romsko naselje. == Grb Mestne občine Murska Sobota == Grb mesta Murska Sobota je bil leta 1996 izbran na javnem natečaju, njegov avtor pa je akademski slikar [[Sandi Červek]]. Grb na sodoben način povzema podobo ravninskega mesta, ki se kot srebrna črta blešči na robu horizonta, nad katerim vzhaja in zahaja sonce. Tri sonca v grbu povezujejo sodobnost s srednjeveško zgodovino in so v podobi treh zlatih krogel tudi del legende o zavetniku mesta Sv. Nikolaju. Z zavetniki pa so povezani tudi tradicionalni sejmi, med katerimi še posebej izstopa Miklošev (Nikolajev) sejem 6. decembra. Grb so začeli uporabljati 27. decembra 1998. == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Murska Sobota - naselja.jpg|250px|sličica|levo|Občinska naselja]] [[Bakovci]], [[Černelavci]], [[Krog (naselje)|Krog]], [[Kupšinci]], [[Markišavci]], '''[[Murska Sobota]]''', [[Nemčavci]], [[Polana, Murska Sobota|Polana]], [[Pušča, Murska Sobota|Pušča]], [[Rakičan]], [[Satahovci]], [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]]. == Mestne četrti in krajevne skupnosti == Murska Sobota se deli na naslednje mestne četrti: * Mestna četrt Center * Mestna četrt [[Ledava]] * Mestna četrt Park * Mestna četrt Partizan * Mestna četrt Turopolje ''([[Turopolje (Murska Sobota)]]'' V Mestni občini Murska Sobota pa so še naslednje krajevne skupnosti: * [[Rakičan]] * [[Bakovci]] * [[Krog, Murska Sobota|Krog]] * [[Satahovci]] * [[Pušča]] * [[Černelavci]] * [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]] * [[Kupšinci]] * [[Polana, Murska Sobota|Polana]] * [[Markišavci]] * [[Nemčavci]] == Župani Mestne občine Murska Sobota == === Gerenti === V obdobju po letu 1919 so Mestno občino Murska Sobota vodili gerenti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.murska.sobota.si/mestna-obcina/murska-sobota/nekdanji-zupani|title=Nekdanji župani|accessdate=23.1.2026|website=murska-sobota.si|last=Kuzmič|first=Franc}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * Alojz Kerševan (1919—1920), policijski svetnik * Gustav Puš (1920—1923), višji policijski komisar * Ludvik Šömen (1923—1926), odvetnik * [[Jožef Benkő|Jožef Benko]] (1926—1927), hotelir (od januarja 1926 gerent; 18. decembra 1927 izvoljen za župana) === Obdobje stare Jugoslavije === Od decembra 1927 je mesto vodil izvoljeni župan. * [[Jožef Benkő|Jožef Benko]] (1927—1932), hotelir * Anton Koder (1932—1933), notar * [[Ferdinand Hartner]] (1933—1945), veleposestnik * Barsukov (19459, major [[Rdeča armada|Rdeče armade]] === Mestni ljudski odbor Murska Sobota === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=105px|Predsednik ! scope="col" width=200px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945–1946 | [[Karel Jug]] | kleparski mojster |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1946–1948 | [[Jože Velnar]] | učitelj in družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1948–1951 | [[Jože Kološa]] | gradbinec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1951–1957 | [[Jože Velnar]] | učitelj in družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1957–1962 | [[Karel Lutar]] | družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962–1963 | [[Janez Lanščak]] | diplomirani ekonomist |} === Skupščina občine Murska Sobota === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik ! scope="col" width=145px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 | [[Janez Lanščak]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1969 | [[Štefan Toth]] | diplomirani pravnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1969–1974 | [[Boris Goljevšček]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 | [[Karel Sukič]] | diplomirani politolog |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1985 | [[Matin Horvat]] | diplomirani pravnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1985–1986 | [[Štefan Ošlaj]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1994 | [[Andrej Gerenčer]] | diplomirani ekonomist |} === Lokalna samouprava === * [[Andrej Gerenčer]] (1994—1997), diplomirani ekonomist * Anton Slavic (1997—2004), ekonomist * [[Anton Štihec]] (2004—2014) diplomirani inženir gradbeništva * [[Aleksander Jevšek]] (2014—2022), pravnik * Damjan Anželj (2022—), diplomirani upravni organizator in magister javne uprave ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Sloveniji]] * [[Murska Sobota]] (mesto) == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Murska Sobota municipality}} * [http://www.murska-sobota.si/ Murska Sobota], uradna stran Mestne občine Murska Sobota. * [http://www.murskarepublika.com/ Murska republika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160420081445/http://www.murskarepublika.com/ |date=2016-04-20 }} * [http://www.sobotainfo.com/ Sobotainfo.com], neodvisni medij. * [http://www.mikk.si/ MIKK Murska Sobota], mladinski center. * [https://www.visitmurskasobota.si/ Turistično informacijski center Murska Sobota]. * [https://www.nsmura.si/ Nogometna šola MURA], nogometni klub. * [https://www.galerija-ms.si/ Galerija Murska Sobota] * [http://www.pomurski-muzej.si/ Pomurski muzej Murska Sobota (PMMS)] * [https://www.ris-dr.si/ Ris, raziskovalno izobraževalno središče dvorec Rakičan] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Murska Sobota]] [[Kategorija:Mestna občina Murska Sobota|*]] lxaiu5x0t54swmf0aiun4a08sup2q6t 6749176 6749175 2026-09-11T18:46:36Z Sportomanokin 14776 /* Obdobje stare Jugoslavije */ 6749176 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Damjan Anželj]] |grb=MS seal.svg |lokacija=Karte Murska Sobota si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F80_T1257_vF_b_x589742.405_y167928.6015_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F80_T1257_vF_b_x589742.405_y167928.6015_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=https://www.murska-sobota.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=64,4 |prebivalstvo=18317 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=8872 |ženske=9445 |sedež=[[Murska Sobota]]}} '''Mestna občina Murska Sobota''' je ena od 12 [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s sedežem v [[Murska Sobota|Murski Soboti]]. Po površini je najmanjša mestna občina v Sloveniji po prebivalstvu (okoli 19.000 ljudi) pa predzadnja. Poleg Murske Sobote je največji in najpomembnejši kraj [[Rakičan]] z okoli 1.500 prebivalci, kjer je pomurska regionalna [[Splošna bolnišnica Murska Sobota]], skoraj tako številčni so tudi [[Bakovci]], [[Černelavci]] in [[Krog (naselje)|Krog]], znana pa je tudi [[Pušča]], ki je največje [[Slovenija|slovensko]] romsko naselje. == Grb Mestne občine Murska Sobota == Grb mesta Murska Sobota je bil leta 1996 izbran na javnem natečaju, njegov avtor pa je akademski slikar [[Sandi Červek]]. Grb na sodoben način povzema podobo ravninskega mesta, ki se kot srebrna črta blešči na robu horizonta, nad katerim vzhaja in zahaja sonce. Tri sonca v grbu povezujejo sodobnost s srednjeveško zgodovino in so v podobi treh zlatih krogel tudi del legende o zavetniku mesta Sv. Nikolaju. Z zavetniki pa so povezani tudi tradicionalni sejmi, med katerimi še posebej izstopa Miklošev (Nikolajev) sejem 6. decembra. Grb so začeli uporabljati 27. decembra 1998. == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Murska Sobota - naselja.jpg|250px|sličica|levo|Občinska naselja]] [[Bakovci]], [[Černelavci]], [[Krog (naselje)|Krog]], [[Kupšinci]], [[Markišavci]], '''[[Murska Sobota]]''', [[Nemčavci]], [[Polana, Murska Sobota|Polana]], [[Pušča, Murska Sobota|Pušča]], [[Rakičan]], [[Satahovci]], [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]]. == Mestne četrti in krajevne skupnosti == Murska Sobota se deli na naslednje mestne četrti: * Mestna četrt Center * Mestna četrt [[Ledava]] * Mestna četrt Park * Mestna četrt Partizan * Mestna četrt Turopolje ''([[Turopolje (Murska Sobota)]]'' V Mestni občini Murska Sobota pa so še naslednje krajevne skupnosti: * [[Rakičan]] * [[Bakovci]] * [[Krog, Murska Sobota|Krog]] * [[Satahovci]] * [[Pušča]] * [[Černelavci]] * [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]] * [[Kupšinci]] * [[Polana, Murska Sobota|Polana]] * [[Markišavci]] * [[Nemčavci]] == Župani Mestne občine Murska Sobota == === Gerenti === V obdobju po letu 1919 so Mestno občino Murska Sobota vodili gerenti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.murska.sobota.si/mestna-obcina/murska-sobota/nekdanji-zupani|title=Nekdanji župani|accessdate=23.1.2026|website=murska-sobota.si|last=Kuzmič|first=Franc}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * Alojz Kerševan (1919—1920), policijski svetnik * Gustav Puš (1920—1923), višji policijski komisar * Ludvik Šömen (1923—1926), odvetnik * [[Jožef Benkő|Jožef Benko]] (1926—1927), hotelir (od januarja 1926 gerent; 18. decembra 1927 izvoljen za župana) === Župani stare Jugoslavije === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=135px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927–1932 | [[Jožef Benkő|Jožef Benko]] | hotelir |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1932–1933 | [[Anton Koder]] | notar |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933–1945 | [[Ferdinand Hartner]] | veleposestnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | [[Barsukov]] | major [[Rdeča armada|Rdeče armade]] |} === Mestni ljudski odbor Murska Sobota === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=105px|Predsednik ! scope="col" width=200px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945–1946 | [[Karel Jug]] | kleparski mojster |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1946–1948 | [[Jože Velnar]] | učitelj in družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1948–1951 | [[Jože Kološa]] | gradbinec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1951–1957 | [[Jože Velnar]] | učitelj in družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1957–1962 | [[Karel Lutar]] | družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962–1963 | [[Janez Lanščak]] | diplomirani ekonomist |} === Skupščina občine Murska Sobota === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik ! scope="col" width=145px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 | [[Janez Lanščak]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1969 | [[Štefan Toth]] | diplomirani pravnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1969–1974 | [[Boris Goljevšček]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 | [[Karel Sukič]] | diplomirani politolog |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1985 | [[Matin Horvat]] | diplomirani pravnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1985–1986 | [[Štefan Ošlaj]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1994 | [[Andrej Gerenčer]] | diplomirani ekonomist |} === Lokalna samouprava === * [[Andrej Gerenčer]] (1994—1997), diplomirani ekonomist * Anton Slavic (1997—2004), ekonomist * [[Anton Štihec]] (2004—2014) diplomirani inženir gradbeništva * [[Aleksander Jevšek]] (2014—2022), pravnik * Damjan Anželj (2022—), diplomirani upravni organizator in magister javne uprave ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Sloveniji]] * [[Murska Sobota]] (mesto) == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Murska Sobota municipality}} * [http://www.murska-sobota.si/ Murska Sobota], uradna stran Mestne občine Murska Sobota. * [http://www.murskarepublika.com/ Murska republika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160420081445/http://www.murskarepublika.com/ |date=2016-04-20 }} * [http://www.sobotainfo.com/ Sobotainfo.com], neodvisni medij. * [http://www.mikk.si/ MIKK Murska Sobota], mladinski center. * [https://www.visitmurskasobota.si/ Turistično informacijski center Murska Sobota]. * [https://www.nsmura.si/ Nogometna šola MURA], nogometni klub. * [https://www.galerija-ms.si/ Galerija Murska Sobota] * [http://www.pomurski-muzej.si/ Pomurski muzej Murska Sobota (PMMS)] * [https://www.ris-dr.si/ Ris, raziskovalno izobraževalno središče dvorec Rakičan] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Murska Sobota]] [[Kategorija:Mestna občina Murska Sobota|*]] 45ub43385he2anyy3edlhdgfpzhf9k9 6749177 6749176 2026-09-11T18:53:13Z Sportomanokin 14776 /* Gerenti */ 6749177 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Damjan Anželj]] |grb=MS seal.svg |lokacija=Karte Murska Sobota si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F80_T1257_vF_b_x589742.405_y167928.6015_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F80_T1257_vF_b_x589742.405_y167928.6015_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=https://www.murska-sobota.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=64,4 |prebivalstvo=18317 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=8872 |ženske=9445 |sedež=[[Murska Sobota]]}} '''Mestna občina Murska Sobota''' je ena od 12 [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s sedežem v [[Murska Sobota|Murski Soboti]]. Po površini je najmanjša mestna občina v Sloveniji po prebivalstvu (okoli 19.000 ljudi) pa predzadnja. Poleg Murske Sobote je največji in najpomembnejši kraj [[Rakičan]] z okoli 1.500 prebivalci, kjer je pomurska regionalna [[Splošna bolnišnica Murska Sobota]], skoraj tako številčni so tudi [[Bakovci]], [[Černelavci]] in [[Krog (naselje)|Krog]], znana pa je tudi [[Pušča]], ki je največje [[Slovenija|slovensko]] romsko naselje. == Grb Mestne občine Murska Sobota == Grb mesta Murska Sobota je bil leta 1996 izbran na javnem natečaju, njegov avtor pa je akademski slikar [[Sandi Červek]]. Grb na sodoben način povzema podobo ravninskega mesta, ki se kot srebrna črta blešči na robu horizonta, nad katerim vzhaja in zahaja sonce. Tri sonca v grbu povezujejo sodobnost s srednjeveško zgodovino in so v podobi treh zlatih krogel tudi del legende o zavetniku mesta Sv. Nikolaju. Z zavetniki pa so povezani tudi tradicionalni sejmi, med katerimi še posebej izstopa Miklošev (Nikolajev) sejem 6. decembra. Grb so začeli uporabljati 27. decembra 1998. == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Murska Sobota - naselja.jpg|250px|sličica|levo|Občinska naselja]] [[Bakovci]], [[Černelavci]], [[Krog (naselje)|Krog]], [[Kupšinci]], [[Markišavci]], '''[[Murska Sobota]]''', [[Nemčavci]], [[Polana, Murska Sobota|Polana]], [[Pušča, Murska Sobota|Pušča]], [[Rakičan]], [[Satahovci]], [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]]. == Mestne četrti in krajevne skupnosti == Murska Sobota se deli na naslednje mestne četrti: * Mestna četrt Center * Mestna četrt [[Ledava]] * Mestna četrt Park * Mestna četrt Partizan * Mestna četrt Turopolje ''([[Turopolje (Murska Sobota)]]'' V Mestni občini Murska Sobota pa so še naslednje krajevne skupnosti: * [[Rakičan]] * [[Bakovci]] * [[Krog, Murska Sobota|Krog]] * [[Satahovci]] * [[Pušča]] * [[Černelavci]] * [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]] * [[Kupšinci]] * [[Polana, Murska Sobota|Polana]] * [[Markišavci]] * [[Nemčavci]] == Župani Mestne občine Murska Sobota == === Gerenti === V obdobju po letu 1919 so MO Murska Sobota vodili gerenti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.murska.sobota.si/mestna-obcina/murska-sobota/nekdanji-zupani|title=Nekdanji župani|accessdate=23.1.2026|website=murska-sobota.si|last=Kuzmič|first=Franc}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik ! scope="col" width=145px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919–1920 | [[Alojz Kerševan]] | policijski svetnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1920–1923 | [[Gustav Puš]] | višji policijski komisar |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1923–1926 | [[Ludvik Šömen]] | odvetnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1926–1927 | [[Jožef Benkő|Jožef Benko]] | hotelir |} *<small>[[Jožef Benkő|Benko]] je 18. decembra 1927 iz gerenta postal izvoljen župan</small> === Župani stare Jugoslavije === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=135px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927–1932 | [[Jožef Benkő|Jožef Benko]] | hotelir |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1932–1933 | [[Anton Koder]] | notar |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933–1945 | [[Ferdinand Hartner]] | veleposestnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | [[Barsukov]] | major [[Rdeča armada|Rdeče armade]] |} === Mestni ljudski odbor Murska Sobota === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=105px|Predsednik ! scope="col" width=200px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945–1946 | [[Karel Jug]] | kleparski mojster |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1946–1948 | [[Jože Velnar]] | učitelj in družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1948–1951 | [[Jože Kološa]] | gradbinec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1951–1957 | [[Jože Velnar]] | učitelj in družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1957–1962 | [[Karel Lutar]] | družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962–1963 | [[Janez Lanščak]] | diplomirani ekonomist |} === Skupščina občine Murska Sobota === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik ! scope="col" width=145px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 | [[Janez Lanščak]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1969 | [[Štefan Toth]] | diplomirani pravnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1969–1974 | [[Boris Goljevšček]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 | [[Karel Sukič]] | diplomirani politolog |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1985 | [[Matin Horvat]] | diplomirani pravnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1985–1986 | [[Štefan Ošlaj]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1994 | [[Andrej Gerenčer]] | diplomirani ekonomist |} === Lokalna samouprava === * [[Andrej Gerenčer]] (1994—1997), diplomirani ekonomist * Anton Slavic (1997—2004), ekonomist * [[Anton Štihec]] (2004—2014) diplomirani inženir gradbeništva * [[Aleksander Jevšek]] (2014—2022), pravnik * Damjan Anželj (2022—), diplomirani upravni organizator in magister javne uprave ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Sloveniji]] * [[Murska Sobota]] (mesto) == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Murska Sobota municipality}} * [http://www.murska-sobota.si/ Murska Sobota], uradna stran Mestne občine Murska Sobota. * [http://www.murskarepublika.com/ Murska republika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160420081445/http://www.murskarepublika.com/ |date=2016-04-20 }} * [http://www.sobotainfo.com/ Sobotainfo.com], neodvisni medij. * [http://www.mikk.si/ MIKK Murska Sobota], mladinski center. * [https://www.visitmurskasobota.si/ Turistično informacijski center Murska Sobota]. * [https://www.nsmura.si/ Nogometna šola MURA], nogometni klub. * [https://www.galerija-ms.si/ Galerija Murska Sobota] * [http://www.pomurski-muzej.si/ Pomurski muzej Murska Sobota (PMMS)] * [https://www.ris-dr.si/ Ris, raziskovalno izobraževalno središče dvorec Rakičan] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Murska Sobota]] [[Kategorija:Mestna občina Murska Sobota|*]] 35teacy2li81v3nbfg7f907ib8iom3y 6749178 6749177 2026-09-11T18:55:36Z Sportomanokin 14776 /* Župani Mestne občine Murska Sobota */ 6749178 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Damjan Anželj]] |grb=MS seal.svg |lokacija=Karte Murska Sobota si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F80_T1257_vF_b_x589742.405_y167928.6015_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F80_T1257_vF_b_x589742.405_y167928.6015_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=https://www.murska-sobota.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=64,4 |prebivalstvo=18317 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=8872 |ženske=9445 |sedež=[[Murska Sobota]]}} '''Mestna občina Murska Sobota''' je ena od 12 [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s sedežem v [[Murska Sobota|Murski Soboti]]. Po površini je najmanjša mestna občina v Sloveniji po prebivalstvu (okoli 19.000 ljudi) pa predzadnja. Poleg Murske Sobote je največji in najpomembnejši kraj [[Rakičan]] z okoli 1.500 prebivalci, kjer je pomurska regionalna [[Splošna bolnišnica Murska Sobota]], skoraj tako številčni so tudi [[Bakovci]], [[Černelavci]] in [[Krog (naselje)|Krog]], znana pa je tudi [[Pušča]], ki je največje [[Slovenija|slovensko]] romsko naselje. == Grb Mestne občine Murska Sobota == Grb mesta Murska Sobota je bil leta 1996 izbran na javnem natečaju, njegov avtor pa je akademski slikar [[Sandi Červek]]. Grb na sodoben način povzema podobo ravninskega mesta, ki se kot srebrna črta blešči na robu horizonta, nad katerim vzhaja in zahaja sonce. Tri sonca v grbu povezujejo sodobnost s srednjeveško zgodovino in so v podobi treh zlatih krogel tudi del legende o zavetniku mesta Sv. Nikolaju. Z zavetniki pa so povezani tudi tradicionalni sejmi, med katerimi še posebej izstopa Miklošev (Nikolajev) sejem 6. decembra. Grb so začeli uporabljati 27. decembra 1998. == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Murska Sobota - naselja.jpg|250px|sličica|levo|Občinska naselja]] [[Bakovci]], [[Černelavci]], [[Krog (naselje)|Krog]], [[Kupšinci]], [[Markišavci]], '''[[Murska Sobota]]''', [[Nemčavci]], [[Polana, Murska Sobota|Polana]], [[Pušča, Murska Sobota|Pušča]], [[Rakičan]], [[Satahovci]], [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]]. == Mestne četrti in krajevne skupnosti == Murska Sobota se deli na naslednje mestne četrti: * Mestna četrt Center * Mestna četrt [[Ledava]] * Mestna četrt Park * Mestna četrt Partizan * Mestna četrt Turopolje ''([[Turopolje (Murska Sobota)]]'' V Mestni občini Murska Sobota pa so še naslednje krajevne skupnosti: * [[Rakičan]] * [[Bakovci]] * [[Krog, Murska Sobota|Krog]] * [[Satahovci]] * [[Pušča]] * [[Černelavci]] * [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]] * [[Kupšinci]] * [[Polana, Murska Sobota|Polana]] * [[Markišavci]] * [[Nemčavci]] == Seznam županov == === Gerenti === V obdobju po letu 1919 so MO Murska Sobota vodili gerenti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.murska.sobota.si/mestna-obcina/murska-sobota/nekdanji-zupani|title=Nekdanji župani|accessdate=23.1.2026|website=murska-sobota.si|last=Kuzmič|first=Franc}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik ! scope="col" width=145px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919–1920 | [[Alojz Kerševan]] | policijski svetnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1920–1923 | [[Gustav Puš]] | višji policijski komisar |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1923–1926 | [[Ludvik Šömen]] | odvetnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1926–1927 | [[Jožef Benkő|Jožef Benko]] | hotelir |} *<small>[[Jožef Benkő|Benko]] je 18. decembra 1927 iz gerenta postal izvoljen župan</small> === Župani v stari Jugoslaviji === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=145px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927–1932 | [[Jožef Benkő|Jožef Benko]] | hotelir |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1932–1933 | [[Anton Koder]] | notar |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933–1945 | [[Ferdinand Hartner]] | veleposestnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | [[Barsukov]] | major [[Rdeča armada|Rdeče armade]] |} === Mestni ljudski odbor Murska Sobota === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik ! scope="col" width=200px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945–1946 | [[Karel Jug]] | kleparski mojster |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1946–1948 | [[Jože Velnar]] | učitelj in družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1948–1951 | [[Jože Kološa]] | gradbinec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1951–1957 | [[Jože Velnar]] | učitelj in družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1957–1962 | [[Karel Lutar]] | družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962–1963 | [[Janez Lanščak]] | diplomirani ekonomist |} === Skupščina občine Murska Sobota === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik ! scope="col" width=145px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 | [[Janez Lanščak]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1969 | [[Štefan Toth]] | diplomirani pravnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1969–1974 | [[Boris Goljevšček]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 | [[Karel Sukič]] | diplomirani politolog |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1985 | [[Matin Horvat]] | diplomirani pravnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1985–1986 | [[Štefan Ošlaj]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1994 | [[Andrej Gerenčer]] | diplomirani ekonomist |} === Lokalna samouprava === * [[Andrej Gerenčer]] (1994—1997), diplomirani ekonomist * Anton Slavic (1997—2004), ekonomist * [[Anton Štihec]] (2004—2014) diplomirani inženir gradbeništva * [[Aleksander Jevšek]] (2014—2022), pravnik * Damjan Anželj (2022—), diplomirani upravni organizator in magister javne uprave ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Sloveniji]] * [[Murska Sobota]] (mesto) == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Murska Sobota municipality}} * [http://www.murska-sobota.si/ Murska Sobota], uradna stran Mestne občine Murska Sobota. * [http://www.murskarepublika.com/ Murska republika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160420081445/http://www.murskarepublika.com/ |date=2016-04-20 }} * [http://www.sobotainfo.com/ Sobotainfo.com], neodvisni medij. * [http://www.mikk.si/ MIKK Murska Sobota], mladinski center. * [https://www.visitmurskasobota.si/ Turistično informacijski center Murska Sobota]. * [https://www.nsmura.si/ Nogometna šola MURA], nogometni klub. * [https://www.galerija-ms.si/ Galerija Murska Sobota] * [http://www.pomurski-muzej.si/ Pomurski muzej Murska Sobota (PMMS)] * [https://www.ris-dr.si/ Ris, raziskovalno izobraževalno središče dvorec Rakičan] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Murska Sobota]] [[Kategorija:Mestna občina Murska Sobota|*]] bn9h2fcrsn5ohqydxpogly9mji29sxu 6749185 6749178 2026-09-11T19:13:57Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6749185 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Damjan Anželj]] |grb=MS seal.svg |lokacija=Karte Murska Sobota si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F80_T1257_vF_b_x589742.405_y167928.6015_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F80_T1257_vF_b_x589742.405_y167928.6015_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=https://www.murska-sobota.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=64,4 |prebivalstvo=18317 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=8872 |ženske=9445 |sedež=[[Murska Sobota]]}} '''Mestna občina Murska Sobota''' je ena od 12 [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s sedežem v [[Murska Sobota|Murski Soboti]]. Po površini je najmanjša mestna občina v Sloveniji po prebivalstvu (okoli 19.000 ljudi) pa predzadnja. Poleg Murske Sobote je največji in najpomembnejši kraj [[Rakičan]] z okoli 1.500 prebivalci, kjer je pomurska regionalna [[Splošna bolnišnica Murska Sobota]], skoraj tako številčni so tudi [[Bakovci]], [[Černelavci]] in [[Krog (naselje)|Krog]], znana pa je tudi [[Pušča]], ki je največje [[Slovenija|slovensko]] romsko naselje. == Grb Mestne občine Murska Sobota == Grb mesta Murska Sobota je bil leta 1996 izbran na javnem natečaju, njegov avtor pa je akademski slikar [[Sandi Červek]]. Grb na sodoben način povzema podobo ravninskega mesta, ki se kot srebrna črta blešči na robu horizonta, nad katerim vzhaja in zahaja sonce. Tri sonca v grbu povezujejo sodobnost s srednjeveško zgodovino in so v podobi treh zlatih krogel tudi del legende o zavetniku mesta Sv. Nikolaju. Z zavetniki pa so povezani tudi tradicionalni sejmi, med katerimi še posebej izstopa Miklošev (Nikolajev) sejem 6. decembra. Grb so začeli uporabljati 27. decembra 1998. == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Murska Sobota - naselja.jpg|250px|sličica|levo|Občinska naselja]] [[Bakovci]], [[Černelavci]], [[Krog (naselje)|Krog]], [[Kupšinci]], [[Markišavci]], '''[[Murska Sobota]]''', [[Nemčavci]], [[Polana, Murska Sobota|Polana]], [[Pušča, Murska Sobota|Pušča]], [[Rakičan]], [[Satahovci]], [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]]. == Mestne četrti in krajevne skupnosti == Murska Sobota se deli na naslednje mestne četrti: * Mestna četrt Center * Mestna četrt [[Ledava]] * Mestna četrt Park * Mestna četrt Partizan * Mestna četrt Turopolje ''([[Turopolje (Murska Sobota)]]'' V Mestni občini Murska Sobota pa so še naslednje krajevne skupnosti: * [[Rakičan]] * [[Bakovci]] * [[Krog, Murska Sobota|Krog]] * [[Satahovci]] * [[Pušča]] * [[Černelavci]] * [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]] * [[Kupšinci]] * [[Polana, Murska Sobota|Polana]] * [[Markišavci]] * [[Nemčavci]] == Seznam županov == === Gerenti === V obdobju po letu 1919 so MO Murska Sobota vodili gerenti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.murska.sobota.si/mestna-obcina/murska-sobota/nekdanji-zupani|title=Nekdanji župani|accessdate=23.1.2026|website=murska-sobota.si|last=Kuzmič|first=Franc}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik ! scope="col" width=145px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919–1920 | [[Alojz Kerševan]] | policijski svetnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1920–1923 | [[Gustav Puš]] | višji policijski komisar |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1923–1926 | [[Ludvik Šömen]] | odvetnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1926–1927 | [[Jožef Benkő|Jožef Benko]] | hotelir |} *<small>[[Jožef Benkő|Benko]] je 18. decembra 1927 iz gerenta postal izvoljen župan</small> === Župani v stari Jugoslaviji === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=145px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927–1932 | [[Jožef Benkő|Jožef Benko]] | hotelir |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1932–1933 | [[Anton Koder]] | notar |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933–1945 | [[Ferdinand Hartner]] | veleposestnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | [[Barsukov]] | major [[Rdeča armada|Rdeče armade]] |} === Mestni ljudski odbor Murska Sobota === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik ! scope="col" width=200px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945–1946 | [[Karel Jug]] | kleparski mojster |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1946–1948 | [[Jože Velnar]] | učitelj in družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1948–1951 | [[Jože Kološa]] | gradbinec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1951–1957 | [[Jože Velnar]] | učitelj in družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1957–1962 | [[Karel Lutar]] | družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962–1963 | [[Janez Lanščak]] | diplomirani ekonomist |} === Skupščina občine Murska Sobota === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik ! scope="col" width=145px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 | [[Janez Lanščak]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1969 | [[Štefan Toth]] | diplomirani pravnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1969–1974 | [[Boris Goljevšček]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 | [[Karel Sukič]] | diplomirani politolog |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1985 | [[Matin Horvat]] | diplomirani pravnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1985–1986 | [[Štefan Ošlaj]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1994 | [[Andrej Gerenčer]] | diplomirani ekonomist |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=130px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] | [[Andrej Gerenčer]] | |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1997 | [[Anton Slavic]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | rowspan=2|[[Anton Slavic]] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2004 | [[Anton Štihec]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | rowspan=2|[[Anton Štihec]] | |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | rowspan=2|[[Aleksander Jevšek]] | |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | [[Damjan Anželj]] | |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Sloveniji]] * [[Murska Sobota]] (mesto) == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Murska Sobota municipality}} * [http://www.murska-sobota.si/ Murska Sobota], uradna stran Mestne občine Murska Sobota. * [http://www.murskarepublika.com/ Murska republika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160420081445/http://www.murskarepublika.com/ |date=2016-04-20 }} * [http://www.sobotainfo.com/ Sobotainfo.com], neodvisni medij. * [http://www.mikk.si/ MIKK Murska Sobota], mladinski center. * [https://www.visitmurskasobota.si/ Turistično informacijski center Murska Sobota]. * [https://www.nsmura.si/ Nogometna šola MURA], nogometni klub. * [https://www.galerija-ms.si/ Galerija Murska Sobota] * [http://www.pomurski-muzej.si/ Pomurski muzej Murska Sobota (PMMS)] * [https://www.ris-dr.si/ Ris, raziskovalno izobraževalno središče dvorec Rakičan] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Murska Sobota]] [[Kategorija:Mestna občina Murska Sobota|*]] 27vynsmm36xlzmmlmgyzksfb83cpo9h 6749200 6749185 2026-09-11T19:34:21Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6749200 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Damjan Anželj]] |grb=MS seal.svg |lokacija=Karte Murska Sobota si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F80_T1257_vF_b_x589742.405_y167928.6015_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F80_T1257_vF_b_x589742.405_y167928.6015_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=https://www.murska-sobota.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=64,4 |prebivalstvo=18317 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=8872 |ženske=9445 |sedež=[[Murska Sobota]]}} '''Mestna občina Murska Sobota''' je ena od 12 [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s sedežem v [[Murska Sobota|Murski Soboti]]. Po površini je najmanjša mestna občina v Sloveniji po prebivalstvu (okoli 19.000 ljudi) pa predzadnja. Poleg Murske Sobote je največji in najpomembnejši kraj [[Rakičan]] z okoli 1.500 prebivalci, kjer je pomurska regionalna [[Splošna bolnišnica Murska Sobota]], skoraj tako številčni so tudi [[Bakovci]], [[Černelavci]] in [[Krog (naselje)|Krog]], znana pa je tudi [[Pušča]], ki je največje [[Slovenija|slovensko]] romsko naselje. == Grb Mestne občine Murska Sobota == Grb mesta Murska Sobota je bil leta 1996 izbran na javnem natečaju, njegov avtor pa je akademski slikar [[Sandi Červek]]. Grb na sodoben način povzema podobo ravninskega mesta, ki se kot srebrna črta blešči na robu horizonta, nad katerim vzhaja in zahaja sonce. Tri sonca v grbu povezujejo sodobnost s srednjeveško zgodovino in so v podobi treh zlatih krogel tudi del legende o zavetniku mesta Sv. Nikolaju. Z zavetniki pa so povezani tudi tradicionalni sejmi, med katerimi še posebej izstopa Miklošev (Nikolajev) sejem 6. decembra. Grb so začeli uporabljati 27. decembra 1998. == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Murska Sobota - naselja.jpg|250px|sličica|levo|Občinska naselja]] [[Bakovci]], [[Černelavci]], [[Krog (naselje)|Krog]], [[Kupšinci]], [[Markišavci]], '''[[Murska Sobota]]''', [[Nemčavci]], [[Polana, Murska Sobota|Polana]], [[Pušča, Murska Sobota|Pušča]], [[Rakičan]], [[Satahovci]], [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]]. == Mestne četrti in krajevne skupnosti == Murska Sobota se deli na naslednje mestne četrti: * Mestna četrt Center * Mestna četrt [[Ledava]] * Mestna četrt Park * Mestna četrt Partizan * Mestna četrt Turopolje ''([[Turopolje (Murska Sobota)]]'' V Mestni občini Murska Sobota pa so še naslednje krajevne skupnosti: * [[Rakičan]] * [[Bakovci]] * [[Krog, Murska Sobota|Krog]] * [[Satahovci]] * [[Pušča]] * [[Černelavci]] * [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]] * [[Kupšinci]] * [[Polana, Murska Sobota|Polana]] * [[Markišavci]] * [[Nemčavci]] == Seznam županov == === Gerenti === V obdobju po letu 1919 so MO Murska Sobota vodili gerenti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.murska.sobota.si/mestna-obcina/murska-sobota/nekdanji-zupani|title=Nekdanji župani|accessdate=23.1.2026|website=murska-sobota.si|last=Kuzmič|first=Franc}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik ! scope="col" width=145px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919–1920 | [[Alojz Kerševan]] | policijski svetnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1920–1923 | [[Gustav Puš]] | višji policijski komisar |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1923–1926 | [[Ludvik Šömen]] | odvetnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1926–1927 | [[Jožef Benkő|Jožef Benko]] | hotelir |} *<small>[[Jožef Benkő|Benko]] je 18. decembra 1927 iz gerenta postal izvoljen župan</small> === Župani v stari Jugoslaviji === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=145px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927–1932 | [[Jožef Benkő|Jožef Benko]] | hotelir |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1932–1933 | [[Anton Koder]] | notar |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933–1945 | [[Ferdinand Hartner]] | veleposestnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | [[Barsukov]] | major [[Rdeča armada|Rdeče armade]] |} === Mestni ljudski odbor Murska Sobota === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik ! scope="col" width=200px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945–1946 | [[Karel Jug]] | kleparski mojster |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1946–1948 | [[Jože Velnar]] | učitelj in družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1948–1951 | [[Jože Kološa]] | gradbinec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1951–1957 | [[Jože Velnar]] | učitelj in družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1957–1962 | [[Karel Lutar]] | družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962–1963 | [[Janez Lanščak]] | diplomirani ekonomist |} === Skupščina občine Murska Sobota === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik ! scope="col" width=145px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 | [[Janez Lanščak]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1969 | [[Štefan Toth]] | diplomirani pravnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1969–1974 | [[Boris Goljevšček]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 | [[Karel Sukič]] | diplomirani politolog |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1985 | [[Matin Horvat]] | diplomirani pravnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1985–1986 | [[Štefan Ošlaj]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1994 | [[Andrej Gerenčer]] | diplomirani ekonomist |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=130px|Župan ! scope="col" width=50px|Stranka |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] | [[Andrej Gerenčer]] | align =center|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1997 | [[Anton Slavic]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | align=center|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | rowspan=2|[[Anton Slavic]] | align =center|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | align =center|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2004 | [[Anton Štihec]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | align=center|'''{{Abbr|SV|Štefan Štefanec in skupina volilcev}}''' |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | rowspan=2|[[Anton Štihec]] | align=center|[[Slika:SDS logotype.svg|33px]]<br>[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|33px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|'''DeSUS''']]<br>[[Aktivna Slovenija|'''AK.SLO''']] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | rowspan=2|[[Aleksander Jevšek]] | |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | [[Damjan Anželj]] | |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Sloveniji]] * [[Murska Sobota]] (mesto) == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Murska Sobota municipality}} * [http://www.murska-sobota.si/ Murska Sobota], uradna stran Mestne občine Murska Sobota. * [http://www.murskarepublika.com/ Murska republika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160420081445/http://www.murskarepublika.com/ |date=2016-04-20 }} * [http://www.sobotainfo.com/ Sobotainfo.com], neodvisni medij. * [http://www.mikk.si/ MIKK Murska Sobota], mladinski center. * [https://www.visitmurskasobota.si/ Turistično informacijski center Murska Sobota]. * [https://www.nsmura.si/ Nogometna šola MURA], nogometni klub. * [https://www.galerija-ms.si/ Galerija Murska Sobota] * [http://www.pomurski-muzej.si/ Pomurski muzej Murska Sobota (PMMS)] * [https://www.ris-dr.si/ Ris, raziskovalno izobraževalno središče dvorec Rakičan] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Murska Sobota]] [[Kategorija:Mestna občina Murska Sobota|*]] 58j1tv19hsgo6duaew7wb5vkdsir6qx 6749201 6749200 2026-09-11T19:44:43Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6749201 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Damjan Anželj]] |grb=MS seal.svg |lokacija=Karte Murska Sobota si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F80_T1257_vF_b_x589742.405_y167928.6015_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F80_T1257_vF_b_x589742.405_y167928.6015_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=https://www.murska-sobota.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=64,4 |prebivalstvo=18317 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=8872 |ženske=9445 |sedež=[[Murska Sobota]]}} '''Mestna občina Murska Sobota''' je ena od 12 [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s sedežem v [[Murska Sobota|Murski Soboti]]. Po površini je najmanjša mestna občina v Sloveniji po prebivalstvu (okoli 19.000 ljudi) pa predzadnja. Poleg Murske Sobote je največji in najpomembnejši kraj [[Rakičan]] z okoli 1.500 prebivalci, kjer je pomurska regionalna [[Splošna bolnišnica Murska Sobota]], skoraj tako številčni so tudi [[Bakovci]], [[Černelavci]] in [[Krog (naselje)|Krog]], znana pa je tudi [[Pušča]], ki je največje [[Slovenija|slovensko]] romsko naselje. == Grb Mestne občine Murska Sobota == Grb mesta Murska Sobota je bil leta 1996 izbran na javnem natečaju, njegov avtor pa je akademski slikar [[Sandi Červek]]. Grb na sodoben način povzema podobo ravninskega mesta, ki se kot srebrna črta blešči na robu horizonta, nad katerim vzhaja in zahaja sonce. Tri sonca v grbu povezujejo sodobnost s srednjeveško zgodovino in so v podobi treh zlatih krogel tudi del legende o zavetniku mesta Sv. Nikolaju. Z zavetniki pa so povezani tudi tradicionalni sejmi, med katerimi še posebej izstopa Miklošev (Nikolajev) sejem 6. decembra. Grb so začeli uporabljati 27. decembra 1998. == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Murska Sobota - naselja.jpg|250px|sličica|levo|Občinska naselja]] [[Bakovci]], [[Černelavci]], [[Krog (naselje)|Krog]], [[Kupšinci]], [[Markišavci]], '''[[Murska Sobota]]''', [[Nemčavci]], [[Polana, Murska Sobota|Polana]], [[Pušča, Murska Sobota|Pušča]], [[Rakičan]], [[Satahovci]], [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]]. == Mestne četrti in krajevne skupnosti == Murska Sobota se deli na naslednje mestne četrti: * Mestna četrt Center * Mestna četrt [[Ledava]] * Mestna četrt Park * Mestna četrt Partizan * Mestna četrt Turopolje ''([[Turopolje (Murska Sobota)]]'' V Mestni občini Murska Sobota pa so še naslednje krajevne skupnosti: * [[Rakičan]] * [[Bakovci]] * [[Krog, Murska Sobota|Krog]] * [[Satahovci]] * [[Pušča]] * [[Černelavci]] * [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]] * [[Kupšinci]] * [[Polana, Murska Sobota|Polana]] * [[Markišavci]] * [[Nemčavci]] == Seznam županov == === Gerenti === V obdobju po letu 1919 so MO Murska Sobota vodili gerenti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.murska.sobota.si/mestna-obcina/murska-sobota/nekdanji-zupani|title=Nekdanji župani|accessdate=23.1.2026|website=murska-sobota.si|last=Kuzmič|first=Franc}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik ! scope="col" width=145px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919–1920 | [[Alojz Kerševan]] | policijski svetnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1920–1923 | [[Gustav Puš]] | višji policijski komisar |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1923–1926 | [[Ludvik Šömen]] | odvetnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1926–1927 | [[Jožef Benkő|Jožef Benko]] | hotelir |} *<small>[[Jožef Benkő|Benko]] je 18. decembra 1927 iz gerenta postal izvoljen župan</small> === Župani v stari Jugoslaviji === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=145px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927–1932 | [[Jožef Benkő|Jožef Benko]] | hotelir |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1932–1933 | [[Anton Koder]] | notar |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933–1945 | [[Ferdinand Hartner]] | veleposestnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | [[Barsukov]] | major [[Rdeča armada|Rdeče armade]] |} === Mestni ljudski odbor Murska Sobota === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik ! scope="col" width=200px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945–1946 | [[Karel Jug]] | kleparski mojster |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1946–1948 | [[Jože Velnar]] | učitelj in družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1948–1951 | [[Jože Kološa]] | gradbinec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1951–1957 | [[Jože Velnar]] | učitelj in družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1957–1962 | [[Karel Lutar]] | družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962–1963 | [[Janez Lanščak]] | diplomirani ekonomist |} === Skupščina občine Murska Sobota === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik ! scope="col" width=145px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 | [[Janez Lanščak]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1969 | [[Štefan Toth]] | diplomirani pravnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1969–1974 | [[Boris Goljevšček]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 | [[Karel Sukič]] | diplomirani politolog |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1985 | [[Matin Horvat]] | diplomirani pravnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1985–1986 | [[Štefan Ošlaj]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1994 | [[Andrej Gerenčer]] | diplomirani ekonomist |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=130px|Župan ! scope="col" width=50px|Stranka |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] | [[Andrej Gerenčer]] | align =center|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1997 | [[Anton Slavic]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | align=center|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | rowspan=2|[[Anton Slavic]] | align =center|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | align =center|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2004 | [[Anton Štihec]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | align=center|'''{{Abbr|SV|Štefan Štefanec in skupina volilcev}}''' |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | rowspan=2|[[Anton Štihec]] | align=center|[[Slika:SDS logotype.svg|33px]]<br>[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|33px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|'''DeSUS''']]<br>[[Aktivna Slovenija|'''AK.SLO''']] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | align=center|'''{{Abbr|SO|Skupni kandidat skupine občanov}}'''<br>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|'''DeSUS''']]<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|33px]]<br>[[Slika:Logo of the Slovenian National Party.svg|33px]]<br>[[Slika:SMS-Zeleni Logo.svg|33px]]<br>'''{{Abbr|CIMZ|Civilna iniciativa Modri zbor}}''' |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | rowspan=2|[[Aleksander Jevšek]] | |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | [[Damjan Anželj]] | |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Sloveniji]] * [[Murska Sobota]] (mesto) == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Murska Sobota municipality}} * [http://www.murska-sobota.si/ Murska Sobota], uradna stran Mestne občine Murska Sobota. * [http://www.murskarepublika.com/ Murska republika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160420081445/http://www.murskarepublika.com/ |date=2016-04-20 }} * [http://www.sobotainfo.com/ Sobotainfo.com], neodvisni medij. * [http://www.mikk.si/ MIKK Murska Sobota], mladinski center. * [https://www.visitmurskasobota.si/ Turistično informacijski center Murska Sobota]. * [https://www.nsmura.si/ Nogometna šola MURA], nogometni klub. * [https://www.galerija-ms.si/ Galerija Murska Sobota] * [http://www.pomurski-muzej.si/ Pomurski muzej Murska Sobota (PMMS)] * [https://www.ris-dr.si/ Ris, raziskovalno izobraževalno središče dvorec Rakičan] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Murska Sobota]] [[Kategorija:Mestna občina Murska Sobota|*]] gxwd0h6qqpp2cxvec36ypk8y1juhnv0 6749210 6749201 2026-09-11T19:54:55Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6749210 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Damjan Anželj]] |grb=MS seal.svg |lokacija=Karte Murska Sobota si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F80_T1257_vF_b_x589742.405_y167928.6015_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F80_T1257_vF_b_x589742.405_y167928.6015_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=https://www.murska-sobota.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=64,4 |prebivalstvo=18317 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=8872 |ženske=9445 |sedež=[[Murska Sobota]]}} '''Mestna občina Murska Sobota''' je ena od 12 [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s sedežem v [[Murska Sobota|Murski Soboti]]. Po površini je najmanjša mestna občina v Sloveniji po prebivalstvu (okoli 19.000 ljudi) pa predzadnja. Poleg Murske Sobote je največji in najpomembnejši kraj [[Rakičan]] z okoli 1.500 prebivalci, kjer je pomurska regionalna [[Splošna bolnišnica Murska Sobota]], skoraj tako številčni so tudi [[Bakovci]], [[Černelavci]] in [[Krog (naselje)|Krog]], znana pa je tudi [[Pušča]], ki je največje [[Slovenija|slovensko]] romsko naselje. == Grb Mestne občine Murska Sobota == Grb mesta Murska Sobota je bil leta 1996 izbran na javnem natečaju, njegov avtor pa je akademski slikar [[Sandi Červek]]. Grb na sodoben način povzema podobo ravninskega mesta, ki se kot srebrna črta blešči na robu horizonta, nad katerim vzhaja in zahaja sonce. Tri sonca v grbu povezujejo sodobnost s srednjeveško zgodovino in so v podobi treh zlatih krogel tudi del legende o zavetniku mesta Sv. Nikolaju. Z zavetniki pa so povezani tudi tradicionalni sejmi, med katerimi še posebej izstopa Miklošev (Nikolajev) sejem 6. decembra. Grb so začeli uporabljati 27. decembra 1998. == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Murska Sobota - naselja.jpg|250px|sličica|levo|Občinska naselja]] [[Bakovci]], [[Černelavci]], [[Krog (naselje)|Krog]], [[Kupšinci]], [[Markišavci]], '''[[Murska Sobota]]''', [[Nemčavci]], [[Polana, Murska Sobota|Polana]], [[Pušča, Murska Sobota|Pušča]], [[Rakičan]], [[Satahovci]], [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]]. == Mestne četrti in krajevne skupnosti == Murska Sobota se deli na naslednje mestne četrti: * Mestna četrt Center * Mestna četrt [[Ledava]] * Mestna četrt Park * Mestna četrt Partizan * Mestna četrt Turopolje ''([[Turopolje (Murska Sobota)]]'' V Mestni občini Murska Sobota pa so še naslednje krajevne skupnosti: * [[Rakičan]] * [[Bakovci]] * [[Krog, Murska Sobota|Krog]] * [[Satahovci]] * [[Pušča]] * [[Černelavci]] * [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]] * [[Kupšinci]] * [[Polana, Murska Sobota|Polana]] * [[Markišavci]] * [[Nemčavci]] == Seznam županov == === Gerenti === V obdobju po letu 1919 so MO Murska Sobota vodili gerenti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.murska.sobota.si/mestna-obcina/murska-sobota/nekdanji-zupani|title=Nekdanji župani|accessdate=23.1.2026|website=murska-sobota.si|last=Kuzmič|first=Franc}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik ! scope="col" width=145px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919–1920 | [[Alojz Kerševan]] | policijski svetnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1920–1923 | [[Gustav Puš]] | višji policijski komisar |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1923–1926 | [[Ludvik Šömen]] | odvetnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1926–1927 | [[Jožef Benkő|Jožef Benko]] | hotelir |} *<small>[[Jožef Benkő|Benko]] je 18. decembra 1927 iz gerenta postal izvoljen župan</small> === Župani v stari Jugoslaviji === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=145px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927–1932 | [[Jožef Benkő|Jožef Benko]] | hotelir |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1932–1933 | [[Anton Koder]] | notar |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933–1945 | [[Ferdinand Hartner]] | veleposestnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | [[Barsukov]] | major [[Rdeča armada|Rdeče armade]] |} === Mestni ljudski odbor Murska Sobota === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik ! scope="col" width=200px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945–1946 | [[Karel Jug]] | kleparski mojster |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1946–1948 | [[Jože Velnar]] | učitelj in družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1948–1951 | [[Jože Kološa]] | gradbinec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1951–1957 | [[Jože Velnar]] | učitelj in družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1957–1962 | [[Karel Lutar]] | družbenopolitični delavec |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962–1963 | [[Janez Lanščak]] | diplomirani ekonomist |} === Skupščina občine Murska Sobota === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik ! scope="col" width=145px|Izobrazba |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 | [[Janez Lanščak]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1969 | [[Štefan Toth]] | diplomirani pravnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1969–1974 | [[Boris Goljevšček]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 | [[Karel Sukič]] | diplomirani politolog |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1985 | [[Matin Horvat]] | diplomirani pravnik |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1985–1986 | [[Štefan Ošlaj]] | diplomirani ekonomist |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1994 | [[Andrej Gerenčer]] | diplomirani ekonomist |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=130px|Župan ! scope="col" width=50px|Stranka |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] | [[Andrej Gerenčer]] | align=center rowspan=4|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|46px]] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1997 | [[Anton Slavic]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | rowspan=2|[[Anton Slavic]] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2004 | [[Anton Štihec]]<br><small>(nadomestne volitve)</small> | align=center|'''{{Abbr|SV|Štefan Štefanec in skupina volilcev}}''' |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | rowspan=2|[[Anton Štihec]] | align=center|[[Slika:SDS logotype.svg|33px]]<br>[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|33px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|'''DeSUS''']]<br>[[Aktivna Slovenija|'''AK.SLO''']] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | align=center|'''{{Abbr|SO|Skupni kandidat skupine občanov}}'''<br>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|'''DeSUS''']]<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|33px]]<br>[[Slika:Logo of the Slovenian National Party.svg|33px]]<br>[[Slika:SMS-Zeleni Logo.svg|33px]]<br>'''{{Abbr|CIMZ|Civilna iniciativa Modri zbor}}''' |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | rowspan=2|[[Aleksander Jevšek]] | align=center rowspan=3|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|46px]] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:left;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | [[Damjan Anželj]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Sloveniji]] * [[Murska Sobota]] (mesto) == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Murska Sobota municipality}} * [http://www.murska-sobota.si/ Murska Sobota], uradna stran Mestne občine Murska Sobota. * [http://www.murskarepublika.com/ Murska republika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160420081445/http://www.murskarepublika.com/ |date=2016-04-20 }} * [http://www.sobotainfo.com/ Sobotainfo.com], neodvisni medij. * [http://www.mikk.si/ MIKK Murska Sobota], mladinski center. * [https://www.visitmurskasobota.si/ Turistično informacijski center Murska Sobota]. * [https://www.nsmura.si/ Nogometna šola MURA], nogometni klub. * [https://www.galerija-ms.si/ Galerija Murska Sobota] * [http://www.pomurski-muzej.si/ Pomurski muzej Murska Sobota (PMMS)] * [https://www.ris-dr.si/ Ris, raziskovalno izobraževalno središče dvorec Rakičan] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Murska Sobota]] [[Kategorija:Mestna občina Murska Sobota|*]] rqpnnqpdleyfodyhko3558isr8404qf 0 4504 6749080 6654322 2026-09-11T12:15:59Z 2managebuddy 265595 6749080 wikitext text/x-wiki [[ca:Sol]] [[cs:Slunce]] [[da:solen]] [[de:Sonne]] [[en:Sun]] [[eo:suno]] [[es:sol]] [[et:Päike]] [[fr:Soleil]] [[he:שמש]] [[ia:Sol]] [[ja:太陽]] [[la:Sol]] [[nl:zon]] [[pl:Słońce]] [[pt:Sol]] [[ru:Солнце]] [[simple:Sun]] [[sv:Solen]] [[zh:太阳]] ---- <table border="0" align="right" style="margin-left:1em"><tr><td> <table border="1" cellpadding="2" cellspacing="0"> <caption><font size="+1">'''Sonce '''</font></caption> <tr><td colspan="2" align="center" bgcolor="#380001">[[slika:Sonce_SOHO-300px.jpg|Slika Sonca sonde SOHO]]</td> </tr> <tr><td colspan="2" align="center">[[media:Sonce_SOHO.jpg|večja slika]]</td> </tr> <tr><td bgcolor="#ffffc0" colspan="2" align="center"> '''Opazovalni podatki''' </td> </tr> <tr><th align="left">Srednja razdalja od [[Zemlja|Zemlje]]</th> <td align="left">[[1 E11 m|150.000.000 km]]</td></tr> <tr><th align="left">[[Navidezna magnituda]] (V)</th> <td align="left">-26,8^m</td></tr> <tr><th align="left">[[Absolutna magnituda]]</th> <td align="left">4,8^m</td></tr> <tr><td bgcolor="#ffffc0" colspan="2" align="center"> '''Fizikalne značilnosti''' </td> <tr><th align="left">Premer</th> <td align="left">[[1 E9 m|1,392.000]] [[kilometer|km]]</td></tr> <tr><th align="left">Sorazmerni premer (d_S/d_Z)</th> <td align="left"> 109 </td></tr> <tr><th align="left">[[Površina]]</th> <td align="left">[[1 E18 m&sup2;|6,09]] [[znanstveni zapis|&middot;]] 10¹² [[kvadratni kilometer|km²]] </td></tr> <tr><th align="left">[[Prostornina]]</th> <td align="left">[[1 E27 m&sup3;|1,41]] &middot; 10²⁷ [[kubični meter|m³]]</td></tr> <tr><th align="left">[[Masa]]</th> <td align="left">[[1 E30 kg|1,9891]] &middot; 10³⁰ [[kilogram|kg]]</td></tr> <tr><th align="left">Sorazmerna masa (Zemlja = 1)</th> <td align="left"> 333.400</td></tr> <tr><th align="left">[[Gostota]]</th> <td align="left">1411 kg m^-3</td></tr> <tr><th align="left">Sorazmerna gostota (Zemlja = 1)</th> <td align="left">0,26</td></tr> <tr><th align="left">Sorazmerna masa ([[voda]] = 1)</th> <td align="left">1,409</td></tr> <tr><th align="left">Površinska [[težnost]]</th> <td align="left">274 m s^-2</td></tr> <tr><th align="left">Sorazmerna površinska težnost </th> <td align="left">27,9 [[težni pospešek|g]]</td></tr> <tr><th align="left">[[Temperatura]] površine</th> <td align="left">5780 [[Kelvin|K]]</td></tr> <tr><th align="left">Temperatura [[korona|korone]]</th> <td align="left">5 &middot; 10⁶K</td></tr> <tr><th align="left">[[Sij]] (L_S)</th> <td align="left">3,827 &middot; 10²⁶ [[joule|J]] s^-1</td></tr> <tr><td bgcolor="#ffffc0" colspan="2" align="center"> '''Značilnosti [[tir]]a ''' <tr><th align="left">[[Vrtilna doba]]</th><td> &nbsp; </td></tr> <tr><td align="right">Na ekvatorju:</td> <td align="left">27d 6h 36m</td></tr> <tr><td align="right">Na širini 30&deg;:</td> <td align="left">28d 4h 48m</td></tr> <tr><td align="right">Na širini 60&deg;:</td> <td align="left">30d 19h 12m</td></tr> <tr><td align="right">Na širini 75&deg;:</td> <td align="left"> 31d 19h 12m</td></tr> <tr><td align="right">'''[[Obhodni čas]] okoli<BR>galaktičnega središča'''</td> <td align="left">2,2 &middot; 10⁸ [[leto|let]]</td></tr> <tr><td bgcolor="#ffffc0" colspan="2" align="center"> '''Zgradba [[fotosfera|fotosfere]]''' <tr><th align="left"> [[vodik]] </th> <td align="left"> 73,46 %</td></tr> <tr><th align="left"> [[helij]] </th> <td align="left"> 24,85 %</td></tr> <tr><th align="left"> [[kisik]] </th> <td align="left"> 0,77 %</td></tr> <tr><th align="left"> [[ogljik]] </th> <td align="left"> 0,29 %</td></tr> <tr><th align="left"> [[železo]] </th> <td align="left"> 0,16 %</td></tr> <tr><th align="left"> [[neon]] </th> <td align="left"> 0,12 %</td></tr> <tr><th align="left"> [[dušik]] </th> <td align="left"> 0,09 %</td></tr> <tr><th align="left"> [[silicij]] </th> <td align="left"> 0,07 %</td></tr> <tr><th align="left"> [[magnezij]] </th> <td align="left"> 0,05 %</td></tr> <tr><th align="left"> [[žveplo]] </th> <td align="left"> 0,04 %</td></tr></table> </table> '''Sonce''' je edina in glavna [[zvezda]] našega [[Osončje|Osončja]]. Planet [[Zemlja]] in njeni sestrski [[planet]]i, tako drugi [[zemeljski planet]]i kot [[plinski velikan]]i [[kroženje|krožijo]] okoli Sonca. Druga telesa, ki krožijo okli Sonca so še [[asteroid]]i, [[meteoroid]]i, [[komet]]i, [[čezneptunsko telo|čezneptunska telesa]] <!-- neroden prevod? --> in, seveda, medzvezdni [[prah]]. == Fizikalne in druge značilnosti == === Glej tudi: === * [[Sončevo sevanje]] * [[Sončeva energija]] * [[Sončev veter]] ** [[Severni sij]] ** [[Južni sij]] * [[Fotosfera]] * [[Kromosfera]] * [[Korona]] <!-- * [[Airglow]] - kaj bi to bilo "zračni žar"? --> * [[Mrk]] * [[Časovni pregled astronomije Sonca]] * [[Mitologija Sonca]] * [[Dnevna zvezda]] <br clear="all"> ---- <div style="text-align:center;"> '''[[Osončje]]''' '''Sonce''' - [[Merkur (planet)|Merkur]] - [[Venera (planet)|Venera]] - [[Zemlja]] - [[Mars (planet)|Mars]] - [[Asteroid]]i - [[Jupiter]] - [[Saturn (planet)|Saturn]] - [[Uran (planet)|Uran]] - [[Neptun (planet)|Neptun]] - [[Pluton (planet)|Pluton]] - [[Komet]]i - [[Kuiperov pas]] - [[Oortov oblak]] </div> e0rbidsk1dncpmb55g51vhdwb2uvyl2 6749082 6749080 2026-09-11T12:17:53Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6749080|6749080]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/2managebuddy|2managebuddy]] ([[User talk:2managebuddy|pogovor]]) 6749082 wikitext text/x-wiki {| class="infobox" style="width: 20em;" |+ style="font-size:larger;" | '''Sonce''' [[Slika:Sun symbol (bold).svg|24px|☉]] |----- | colspan="2" style="text-align:center; background: #000000;" | [[Slika:Sun920607.jpg|270px|Sonce]] |----- | colspan="2" align="center" | Slika Sonca, v ozadju zgoraj desno [[Zemlja]] |----- | bgcolor="#feea55" colspan="2" align="center" | '''Opazovalni podatki''' |----- ! align="left" | Srednja razdalja od [[Zemlja|Zemlje]] | align="left" | 1 [[astronomska enota|a.e.]]<br />[[1 E11 m|149.597.870,691 km]] |----- ! align="left" | [[Navidezni sij]] (V) | align="left" | -26,91^m |----- ! align="left" | [[Absolutni izsev]] | align="left" | 4,8^m |----- ! align="left" | [[spektralna razvrstitev zvezd|Spektralni razred]] | align="left" | G2V |----- | bgcolor="#feea55" colspan="2" align="center" | '''Fizikalne značilnosti''' |----- ! align="left" | Premer | align="left" | [[1 E9 m|1.392.000]] [[kilometer|km]] |----- ! align="left" | Sorazmerni premer (d_S/d_Z) | align="left" | 109 |----- ! align="left" | Sploščenost na tečajih | align="left" | ~[[1 E-6|0,000009]] |----- ! align="left" | [[Površina]] | align="left" | [[1 E18 m²|6,09]] [[znanstveni zapis|·]] 10¹² [[kvadratni kilometer|km²]] |----- ! align="left" | [[Prostornina]] | align="left" | [[1 E27 m³|1,41]] · 10²⁷ [[kubični meter|m³]] |----- ! align="left" | [[Masa]] (<math> m_\bigodot </math>) | align="left" | [[1 E30 kg|1,989]] · 10³⁰ [[kilogram|kg]] |----- ! align="left" | Sorazmerna masa (Zemlja = 1) | align="left" | 333.400 |----- ! align="left" | [[Gostota]] | align="left" | 1411&nbsp;kg m⁻³ |----- ! align="left" | Sorazmerna gostota (Zemlja = 1) | align="left" | 0,26 |----- ! align="left" | Sorazmerna masa ([[voda]] = 1) | align="left" | 1,409 |----- ! align="left" | Površinska [[težnost]] | align="left" | 274 m s⁻² |----- ! align="left" | Sorazmerna površinska težnost | align="left" | 27,9 [[težni pospešek|g]] |----- ! align="left" | [[Temperatura]] površine | align="left" | 5780 [[Kelvin|K]] |----- ! align="left" | Temperatura [[korona|korone]] | align="left" | 5 · 10⁶K |----- ! align="left" | [[Sij]] (L_S) | align="left" | 3,827 · 10²⁶ [[joule|J]] s⁻¹ |----- | bgcolor="#feea55" colspan="2" align="center" | '''Značilnosti [[tir]]a ''' |----- ! align="left" | [[Vrtilna doba]] | &nbsp; |----- | align="right" | Na ekvatorju: || align="left" | 27d 6h 36m |----- | align="right" | Na širini 30°: || align="left" | 28d 4h 48m |----- | align="right" | Na širini 60°: || align="left" | 30d 19h 12m |----- | align="right" | Na širini 75°: || align="left" | 31d 19h 12m |----- | align="right" | '''[[Obhodni čas]] okoli<br />galaktičnega središča''' | align="left" | 2,2 · 10⁸ [[leto|let]] |----- | bgcolor="#feea55" colspan="2" align="center" | '''Zgradba [[fotosfera|fotosfere]]''' |----- ! align="left" | [[vodik]] | align="left" | 73,46 % |----- ! align="left" | [[helij]] | align="left" | 24,85 % |----- ! align="left" | [[kisik]] | align="left" | 0,77 % |----- ! align="left" | [[ogljik]] | align="left" | 0,29 % |----- ! align="left" | [[železo]] | align="left" | 0,16 % |----- ! align="left" | [[žveplo]] | align="left" | 0,12 % |----- ! align="left" | [[neon]] | align="left" | 0,12 % |----- ! align="left" | [[dušik]] | align="left" | 0,09 % |----- ! align="left" | [[silicij]] | align="left" | 0,07 % |----- ! align="left" | [[magnezij]] | align="left" | 0,05 % |} '''Sonce''' je osrednja točka našega Osončja. Vsa ostala nebesna telesa krožijo okrog njega. Vendar pa tudi Sonce ne miruje. Ob robu naše galaksije Mlečne ceste kroži okrog njenega središča. A tudi galaksija ne miruje. Tudi ona sama potuje. [[Grki]] so Sonce imenovali Helios, [[Rimljani]] pa Sol. V Soncu je zbrane 99,8 % vse mase Osončja. Preostanek mase se večinoma nahaja v [[Jupiter|Jupitru]], le majhen del si je delijo vsa ostala nebesna telesa Osončja. Sonce je popolnoma povprečna zvezda tipa G2. Po velikosti sodi med 10 % največjih zvezd v naši galaksiji Mlečni cesti, ki je sestavljena iz okrog 100 milijard zvezd. Povprečna velikost zvezd v Mlečni cesti je manj kakor 50 % velikosti Sonca. Sedanje Sonce je sestavljeno iz 70 % vodika, 28 % helija, ostalo so vsi ostali kemijski elementi. Sonce počasi pretvarja vodik v helij. Pri tem se sproščajo različna valovanja, ki jih kot toploto, svetlobo in različna žarčenja zaznamo na Zemlji. Sonce se vrti okrog svoje osi. A ker je velika plinasta krogla, se njegovi deli vrtijo različno hitro. Na ekvatorju naredi en obrat na 25,4 dni, na polih pa na vsakih 36 dni. V sredini ima jedro, ki ima premer 25 % njegovega celotnega premera. Jedro se enakomerno vrti in se obnaša kot čvrsto telo. Na površini jedra vladajo peklenski pogoji. Toplota površine Sonca je 500678 tisoč Kelvina in pritisk znaša 250 milijard atmosfer. Zlivanje jeder vodika v helijeva jedra tvori ogromno energijo, ki znaša 386 milijard milijard kilovatov vsako sekundo. Tako se vsako sekundo 600 milijonov ton vodika spremeni v 596 milijonov ton helija. 5 milijonov ton na sekundo predstavlja gama žarčenje, ki prodira skozi sončev plašč do fotosfere. Fotosfera je Sončeva površina, ki jo vidimo. Pri tej poti skozi sončev plašč se moč žarčenja zmanjša, saj se vrača nazaj na jedro. Nekaj žarčenja le pride do roba fotosfere in odleti s Sonca kot vidna svetloba in toplotno žarčenje. Temperatura fotosfere je 5800 stopinj Kelvina. Včasih na površju opazimo temnejše Sončeve pege, te imajo temperaturo 3800 stopinj Kelvina. Sončeve pege nastajajo zaradi vpliva sončevega magnetnega polja. Vendar način njihovega nastanka še ni zadovoljivo pojasnjen. Nad fotosfero se razprostira še tanka kromosfera. Nad njo je še skrajno razredčena korona. Ta razprostira milijone [[Kilometer|kilometrov]] daleč v [[vesolje]]. Lepo je vidna ob Sončnem mrku kot bleščeč obroč. Temperature plinov v njej lahko dosežejo tudi do milijon stopinj Kelvina. Sončevo magnetno polje je izredno močno in sega daleč za [[Pluton]]. Domnevajo, da na robu tega polja leži Oortov oblak ledenih nebesnih teles, ki so skrajni rob našega Osončja. Poleg toplote in svetlobe Sonce oddaja tudi slab tok naelektrenih delcev. To so v glavnem elektroni in protoni. Imenujemo jih Sončev veter. Sonce jih seva enakomerno s hitrostjo 450&nbsp;km/sekundo. Le ob večjih izbruhih, ki so vidni kot velikanske ognjene bakle ali protuberance, se jakost Sončevega vetra poveča. Sončne pege in protuberance se pojavljajo v dokaj enakomernem 11-letnem ciklusu. A sončev veter vpliva na poti umetnih satelitov, saj jih kar naprej odriva od začrtane trajektorije. Iz ledenih nebesnih teles, kometov, izriva lažje delce in tvori njihove repe. Ob večjih izbruhih delci sončevega vetra zadenejo tudi ob Zemljino magnetno polje. S tem ga približajo površju in delci sončevega vetra zadevajo ob delce v Zemljinem ozračju. Pojavi se barvni severni sij ali aurora borealis. Delci so tudi nevarni za človeka in zato morajo astronavti nositi zaščitna oblačila. Ob večjih izbruhih se morajo zateči v posebej zaščitene dele vesoljskih postaj. Možno bi bilo izdelati vesoljsko ladjo z jadrom, ki bi za pogon uporabila enakomeren pritisk Sončevega vetra. Sonce je staro 4,5 milijarde let, prav toliko kot naše Osončje. Od nastanka je porabilo okrog 50 % vodika. Tako predvidevajo, da bo sijalo enako kot doslej še naslednjih 5 milijard let. Ob koncu svoje dobe se bo razširilo za polovico sedanjega obsega. Ko bo porabilo ves svoj vodik, se bo radikalno spremenilo in vase pogoltnilo vse svoje planete. == Zgradba Sonca == Naše sonce je velikanska vrteča se [[krogla]] žarečih [[plin]]ov. Sestavljena je iz [[vodik]]a (73,5 %) in [[helij]]a (24,9 %), sledov [[kisik]]a, [[ogljik]]a in drugih elementov. Sončeva površina ni gladka ampak podobna brbotajočem kotlu žarečih [[plin]]ov. Od časa do časa se z njegove površine odlepijo loki (izbruhi). Preko več let se pojavljajo in izginevajo hladnejše temne lise ([[Sončeva pega|Sončeve pege]]), ki nastanejo ko silnice [[magnetno polje|magnetnega polja]] prebadajo fotosfero. V samem središču Sonca je sredica, ki ima 15 milijonov stopinj [[Celzij]]a. [[Energija]], ki zaradi [[jedrsko zlivanje|zlivanja jeder]] sprosti v sredici, prehaja skozi sevalno plast v konvektivno plast. Od tod vroči plini privrejo na površje, kjer se ohladijo in potonejo. Energija doseže [[fotosfera|fotosfero]], nato pa seva navzven skozi Sončevo [[Atmosfera zvezde|atmosfero]]. == Sončev mrk == {{glavni|Sončev mrk}} Sončev mrk nastane, ko ležijo Sonce, [[Luna]] in Zemlja na [[premici]], v točno tem vrstnem redu. Gledano z Zemlje je Luna pred Soncem in tako je zakrita celotna svetloba s Sonca ali le del nje. Sončev mrk je zelo redek nebesni pojav, a vendar eden najbolj veličastnih. Natančneje ločimo popolne mrke, pri katerih Luna zakrije celotno Sončevo ploskev, delne mrke, pri katerih je zakrit le del, in kolobarjaste mrke, pri katerih Luna zakrije le srednji del Sončevega površja.[[Slika:Solar eclips 1999 4.jpg|thumb|300px|center|Sončev mrk leta [[1999]]]] == Polarni sij == {{glavni|Polarni sij}} Če [[oblak]]i električnih delcev, ki se sproščajo ob Sončevih izbruhih, dosežejo Zemljo, na nebu ustvarijo čudovito zaveso migljajoče svetlobe, ki se v polarnih območjih kaže kot [[polarni sij]]. Plešoča svetloba aurore borealis je res prelepa, a velikanske eksplozije na Soncu prinašajo tudi nevarnosti. V nekaj sekundah izbrizgnejo več energije, kot so jo doslej proizvedle vse [[elektrarna|elektrarne]] na svetu. Polarnega sija ni mogoče napovedati, zato ga je tudi težko opazovati. Na nebu oblikuje svetlobne loke, žarke in zavese. Vsakič je drugačen. Pokazati se mora v temni noči, še najlaže pa ga je videti na območjih skrajnih severnih in južnih zemljepisnih širin, na primer na [[Škotska|Škotskem]], v [[Kanada|kanadski]] [[Nova Škotska|Novi Škotski]] in na [[Aljaska|Aljaski]] ter na južnem otoku [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]]. Kadar je na soncu malo Sončevih peg, je malo verjetno, da bo prišlo do pojava severnega oziroma južnega polarnega sija. [[Slika:Polarlicht.jpg|300px|center|thumb|Polarni sij]] == Fizikalne in druge značilnosti == [[Slika:Kvarner-otoki.jpg|thumb|right|270px|Sončni zahod posnet z [[Zemlja|Zemlje]].]] * [[Sončevo sevanje]] * [[Sončeva energija]] * [[Sončev veter]] ** [[severni sij]] ** [[južni sij]] * [[fotosfera]] * [[kromosfera]] * [[korona]] <!-- * [[Airglow]] - kaj bi to bilo "zračni žar"? --> * [[mrk]] == Glej tudi == * [[časovni pregled astronomije Sonca]] * [[mitologija Sonca]] * [[dnevna zvezda]] * [[seznam zvezd]] * [[Sončev mrk]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|sonce}} {{Kategorija v Zbirki|Sun|Sonce}} * [http://sohowww.nascom.nasa.gov/ Vesoljski observatorij SOHO] * [http://www.nso.edu/ Narodni solarni observatorij], {{Navigacija Osončje}} {{portal|Astronomija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zvezde glavnega niza tipa G]] [[Kategorija:Osončje]] [[Kategorija:Sonce| ]] [[Kategorija:Astronomska telesa, znana od nekdaj]] belek1yoezkkmdnf7oroq8tbvmtehas 0 4917 6749592 6720361 2026-09-12T11:46:42Z Ljuba24b 92351 /* Okoljska problematika */ 6749592 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kitajska}} {{Infopolje Država | native_name = 中华人民共和国 <br /> ''Zhōnghuá Rénmín Gònghéguó'' | conventional_long_name = Ljudska republika Kitajska | common_name = Kitajska | common_name2 = Kitajske | image_flag = Flag of the People's Republic of China.svg | image_coat = 中華人民共和國國徽.svg | symbol_type = Grb | national_motto = | image_map = People's Republic of China (orthographic projection).svg | national_anthem = 义勇军进行曲<br />''Yìyǒngjūn Jìnxíngqǔ''<br />{{small|''Marš prostovoljcev''}}<br /><center>[[Slika:March of the Volunteers instrumental.ogg]]</center> | official_languages = [[državna mandarinščina|kitajščina]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.gov.cn/english/laws/2005-09/19/content_64906.htm|title=Law of the People's Republic of China on the Standard Spoken and Written Chinese Language (Order of the President No.37)|publisher=Kitajska vlada|date=31 October 2000|accessdate=28 februarja 2014|language=en|archive-date=2013-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20130724204951/http://www.gov.cn/english/laws/2005-09/19/content_64906.htm|url-status=dead}}</ref>¹ | capital = [[Peking]] | latd = 39 | latm = 55 | latNS = N | longd = 116 | longm = 23 | longEW = E | largest_city = [[Šanghaj]] | government_type = [[socialistična republika]]² | leader_title1 = [[predsednik Ljudske republike Kitajske|predsednik]] | leader_name1 = [[Ši Džinping]] | leader_title2 = [[predsednik vlade Ljudske republike Kitajske|predsednik vlade]] | leader_name2 = [[Li Čjang]] | sovereignty_type = Ustanovitev | established_event1 = [[Kitajska državljanska vojna|razglasitev ljudske republike]] | established_date1 = <br />1. oktobra 1949 | area_km2 = 9.596.961² | area_rank = 3.&nbsp;/ 4. | area_magnitude = 1 E12 | percent_water = 2,8 % | population_estimate = 1,408,280,000{{efn|Excluding residents of [[Hong Kong]], [[Macao]], [[Taiwan]] and foreigners living in the [[Province-level divisions of China|31 provinces]], autonomous regions and municipalities}}<ref>{{navedi splet |title=National Economy – 10.Total Population Went down and Urbanization Rate Continued to Grow (31 December 2024) |url=https://www.stats.gov.cn/english/PressRelease/202501/t20250117_1958330.html |publisher=[[National Bureau of Statistics of China]] (NBSC) |website=www.stats.gov.cn |date=17 January 2025 |access-date=17 January 2025}}</ref> | population_estimate_year = 2024 | population_estimate_rank = 2. | population_census = 1.339.724.852<ref>{{navedi splet|title=Press Release on Major Figures of the 2010 National Population Census|url=http://www.stats.gov.cn/english/NewsEvents/201104/t20110428_26448.html|publisher=Statistični urad Ljudske republike Kitajske|date=28. april 2011 |accessdate=28. Februarja 2014|language=en}}</ref> | population_census_year = 2020 | population_density = 145 <ref>{{navedi splet|title=Population density (people per sq. km of land area) |url=http://data.worldbank.org/indicator/EN.POP.DNST|publisher=IMF|accessdate=16 May 2015}}</ref> | population_density_rank = 83. | demonym = Kitájec, Kitájka | GDP_PPP = {{increase}} $40,716 trillion{{efn|GDP figures exclude Taiwan, Hong Kong, and Macau.}}<ref name="IMFWEO.CN">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/April/weo-report?c=924,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2022&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, April 2025 Edition. (China) |publisher=International Monetary Fund |website=www.imf.org |date=22 April 2025 |access-date=26 May 2025}}</ref> | GDP_PPP_year = 2025 | GDP_PPP_rank = 1. | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $28.978 | GDP_PPP_per_capita_rank = 72. | GDP_nominal = {{increase}} $19,232 trillion | GDP_nominal_year = 2025 | GDP_nominal_rank = 2. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $13.687 | GDP_nominal_per_capita_rank = 69. | Gini = 35,7 | Gini_year = 2021 | Gini_change = decrease | Gini_ref = <ref name="GINI">{{navedi splet |title=Gini index – China |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=CN&most_recent_year_desc=true |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240319005643/https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=CN&most_recent_year_desc=true |archive-date=19 March 2024 |access-date=24 May 2022 |publisher=World Bank}}</ref> | HDI = 0,797 | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet |date=6 May 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=6 May 2025 |access-date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> | HDI_rank = 78. | currency = [[Renminbi|Renminbi (juan)]](¥)² | currency_code = CNY | time_zone = | utc_offset = +8 | time_zone_DST = ne upoštevajo | utc_offset_DST = +8 | cctld = [[.cn]]² | calling_code = 86² | footnote1 = V [[Hongkong]]u je uradni jezik tudi [[angleščina]]; podobno v [[Makav|Makavu]] [[portugalščina]] | footnote2 = Podatki so samo za celinsko kitajsko. [[Posebno administrativno območje|Posebni admnistrativni območji]] [[Hongkong]] in [[Makav]] nista upoštevani. Upoštevana tudi niso ozemlja, ki jih nadzoruje [[Republika Kitajska]]; sem spadajo otoki [[Tajvan]], [[Kinmen]] in [[Matsu]]. }} {{Kitajska}} '''Ljúdska repúblika Kitájska''' {{lang-zh|s=中华人民共和国|p=Zhōnghuá rénmín gònghéguó}} (krajše '''Kitajska''' ({{lang-zh|s=中国|p=Zhōngguó}}) je [[država]] v [[Vzhodna Azija|Vzhodni]] in deloma [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,4 milijarde prebivalcev. Obsega približno 9.600.000 kvadratnih kilometrov in je tretja ali četrta največja država po površini, odvisno od vira.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2147rank.html|title=The World Factbook — Central Intelligence Agency|website=www.cia.gov|accessdate=2018-10-15|archive-date=2014-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20140209041128/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2147rank.html|url-status=dead}}</ref> Državo upravlja [[Komunistična partija Kitajske]], razdeljena je na 22 provinc, pet avtonomnih pokrajin, štiri neposredno upravljane občine ([[Peking]], [[Tjandžin]], [[Šanghaj]] in [[Čongčing]]) in posebni upravni regiji [[Hongkong]] in [[Makav]]. Kitajska je nastala kot [[Prve visoke civilizacije|ena prvih civilizacij]] na svetu v rodovitnem bazenu [[Rumena reka|Rumene reke]] in [[Veliko kitajsko nižavje|Velikem kitajskem nižavju]]. Kitajski politični sistem že tisočletja temelji na dednih monarhijah ali [[Dinastije v zgodovini Kitajske|dinastijah]], ki se začenjajo s pollegendarno [[Dinastija Šja|dinastijo Šja]] (pinjin ''Xia'') v 21. stoletju pred pr. n. št.<ref>Xia–Shang–Zhou Chronology Project by People's Republic of China</ref> Od takrat se je Kitajska večkrat razširila, razdelila in ponovno združila. V 3. stoletju pr. n. št. je [[Čin Ši Huang]] (kitajsko 秦始皇帝, pinjin ''Qín Shǐhuángdì'', poslovenjeno ''Prvi vzvišeni bog, cesar Čina'') združil jedro Kitajske in ustanovil [[Dinastija Čin|prvo kitajsko dinastijo]]. Naslednja [[dinastija Han]], ki je vladala od leta 206 pr. n. št. do leta 220, je v tem času izumila nekaj [[Znanost in tehnologije dinastije Han|najsodobnejše tehnologije]], med drugim izdelavo [[papir]]ja in [[kompas]],<ref>Tom (1989), 99; Day & McNeil (1996), 122; Needham (1986e), 1–2, 40–41, 122–123, 228.</ref> skupaj s kmetijskimi in medicinskimi izboljšavami. Izum [[smodnik]]a in [[tisk]]a v [[dinastija Tang|dinastiji Tang]] (618-907) in [[dinastija Song|Severni Song]] (960-1127) je končal štiri velike izume. Kultura Tang se je razširila v Aziji, saj je nova pomorska [[svilna pot]] vodila trgovce do [[Mezopotamija|Mezopotamije]] in [[Afriški rog|Afriškega roga]]. Dinastična vladavina se je končala leta 1912 s šinhaj revolucijo, ko je republika zamenjala [[dinastija Čing|dinastijo Čing]]. [[Kitajska državljanska vojna]] je pripeljala do razdelitve ozemlja leta 1949, ko je Komunistična partija Kitajske ustanovila Ljudsko republiko Kitajsko, enotno enopartijsko suvereno državo na območju celinske Kitajske, vlada [[Kuomintang]]a pa se je umaknila na otok [[Tajvan]]. Politični status Tajvana ostaja sporen. Od uvedbe gospodarskih reform v letu 1978 je kitajsko gospodarstvo postalo eno najhitreje rastočih na svetu, letna rast pa dosledno nad 6 %.<ref>{{navedi splet|title=GDP growth (annual %)| url=https://data.worldbank.org/indicator/NY.GDP.MKTP.KD.ZG?end=2016&locations=CN&start=1961&year_high_desc=true|website=World Bank|accessdate=25 May 2018}}</ref> Od leta 2016 je to drugo največje gospodarstvo na svetu po nominalnem BDP in največje po kupni moči (PPP). Kitajska je tudi največji izvoznik na svetu in drugi največji uvoznik blaga. Je priznana jedrska sila in ima največjo stalno vojsko na svetu in drugi največji obrambni proračun. LRK je stalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]] Združenih narodov, ko je leta 1971 zamenjala ROC in aktivni svetovni partner mehanizma [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|ASEAN Plus]]. Kitajska je tudi vodilni član številnih formalnih in neformalnih večstranskih organizacij, med njimi Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), [[Svetovna trgovinska organizacija|WTO]], [[Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje|APEC]], [[BRICS]], [[BCIM Forum]] in [[G20]]. Kitajska je zelo močna in velika regionalna sila znotraj Azije in je označena kot potencialna velesila.<ref name="ChinaFuture">{{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/magazine-19995218|title=A Point Of View: What kind of superpower could China be?|publisher=BBC|date=19 October 2012|accessdate=21 October 2012}}</ref> == Zgodovina == {{glavni| Zgodovina Kitajske}} === Predzgodovina === Arheološki dokazi kažejo, da so zgodnji [[človečnjaki]] naselili Kitajsko med 2,24 milijoni in 250.000 leti.<ref>[http://www.archaeology.org/0001/newsbriefs/china.html "Early Homo erectus Tools in China"]. Archaeological Institute of America. 2000. Retrieved 30 November 2012.</ref> Fosile človečnjaka [[Pekinški človek|pekinškega človeka]], ''[[Homo erectus]]a'', ki je uporabljal ogenj,<ref>{{navedi splet|url=http://www.unesco.org/ext/field/beijing/whc/pkm-site.htm|title=The Peking Man World Heritage Site at Zhoukoudian|publisher=UNESCO|accessdate=6 March 2013}}</ref> so odkrili v jami v [[Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka|Džoukoudjanu]] blizu Pekinga; datirani so bili med 680.000 in 780.000 leti. Fosilizirani zob ''Homo sapiensa'' (datiran pred 125.000–80.000 leti) je bil odkrit v jami Fujan v okrožju Dao, provinca [[Hunan]]. Kitajska proto pisava je obstajala v neolitskem naselju Džjahu okoli 7000 pr. n. št.,<ref name="earliest writing">{{navedi novice |title='Earliest writing' found in China |first=Paul |last=Rincon |date=17 April 2003 |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/2956925.stm |work=BBC News }}</ref> Damaidi ([[petroglif]]i) okoli 6000 pr. n. št., v neolitski kulturi Dadivan iz 5800–5400 pr. n. št., in v Banpo iz 5. tisočletja pr. n. št. Nekateri učenjaki so predlagali, da so simboli Džjahu (7. tisočletje pr. n. št.) predstavljali najzgodnejši kitajski pisalni sistem. === Zgodnja dinastična vladavina === {{glavni| Dinastije v zgodovini Kitajske}} [[File:Yinxu.jpg|thumb|left|upright=0.9|Džinšu, ruševine prestolnice pozne dinastije Šang (14. st. pr. n. št.)]] Po kitajski tradiciji je bila prva [[dinastija Šja]], ki se je pojavila okoli 2100 pr. n. št.<ref>{{navedi knjigo|last=Tanner|first=Harold M.|title=China: A History|year=2009|publisher=Hackett Publishing|pages=35–36|url=https://books.google.com/books?id=VIWC9wCX2c8C&pg=PA35 |isbn=978-0872209152}}</ref> Dinastijo so zgodovinarji opredelili za mistično, dokler znanstvena izkopavanja niso dala zgodnja mesta bronaste dobe v Erlitouju, Henan leta 1959.<ref>[http://www.nga.gov/exhibitions/chbro_bron.shtm "Bronze Age China"]. National Gallery of Art. Retrieved 11 July 2013.</ref> Še vedno ni jasno ali so ta mesta ostanki dinastije Šja ali druge kulture iz istega obdobja. Naslednja [[dinastija Šang]] je najzgodnejša, potrjena s sodobnimi zapisi.<ref>{{navedi knjigo|last=Pletcher|first=Kenneth|title=The History of China|year=2011|publisher=Britannica Educational Publishing|page=35|url=https://books.google.com/books?id=A1nwvKNPMWkC&pg=PA35 |isbn=9781615301812}}</ref> Šang je vladala v ravnini Rumene reke v vzhodni Kitajski od 17. do 11. stoletja pred n. št.. Njihova pisava na želvjem oklepu (od 1500 pr. n. št.) predstavlja najstarejšo obliko kitajske pisave in je neposredni prednik sodobnih [[Kitajska pisava|kitajskih pismenk]].<ref>{{navedi knjigo|last=Allan|first=Keith|title=The Oxford Handbook of the History of Linguistics|year=2013|publisher=Oxford University Press|page=4|url=https://books.google.com/books?id=BzfRFmlN2ZAC&pg=PA4 |isbn=9780199585847}}</ref> Dinastijo Šang je premagala [[dinastija Džov]] ({{jezik-zh|t=周|p=Zhōu}}), ki je vladala med 11. in 5. stoletjem pr. n. št., čeprav so centralizirano oblast počasi spodkopavali fevdalni vojaki. Mnoge neodvisne države so na koncu izšle iz oslabljene države Džov in v 300-ih letih [[Obdobje pomladi in jeseni]] obdobje kitajske zgodovine od približno prve polovice Vzhodne dinastije Čov) nenehno vodile vojno med seboj in se le občasno odzvale kralju dinastije Džov. V [[Obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]] med 5.–3. stoletjem pr. n. št. je nastalo sedem močnih suverenih držav, vsaka s svojim cesarjem, ministri in vojsko. === Cesarska Kitajska === [[File:Chinesische-mauer.jpg|thumb|left|upright=0.9|Kitajski cesar, [[Čin Ši Huang]], je znan po tem, da je zidove združenih držav oblikovala Kitajski zid. Vendar pa večina današnje strukture datira v čas dinastije Ming]] [[File:Terracotta pmorgan.jpg|thumb|left|upright=0.9|[[Glinena vojska]] (okoli 210 pr. n. št.), odkrita pred mavzolejem prvega cesarja dinastije Čin, zdaj [[Šjan]]]] Obdobje z vojsko se je končalo leta 221 pr. n. št., ko je država Čin osvojila še šest kraljestev in ustanovila prvo enotno kitajsko državo. Kralj Dženg Čin se je razglasil za prvega cesarja [[Dinastija Čin|dinastije Čin]]. Uzakonil je Činove [[Legalizem (kitajska filozofija)|pravne reforme]] po vsej Kitajski, predvsem prisilno standardizacijo kitajskih pismenk, mere, širine cest (tj. dolžina vozička) in [[Zgodovina kitajskega denarja|denar]]. Njegova dinastija je osvojila tudi plemena Jue v mestu [[Guangši]], Guangdong in severni [[Vietnam]].<ref>Sima Qian, Translated by Burton Watson. ''Records of the Grand Historian: Han Dynasty I'', p. 11-12. {{ISBN|0-231-08165-0}}.</ref> Dinastija Čin je trajala le petnajst let in je kmalu po smrti prvega cesarja padla, saj so njegove stroge avtoritarne politike vodile k obsežnemu uporu.<ref name="Lewis2007">{{navedi knjigo|title=The Early Chinese Empires: Qin and Han|url=https://archive.org/details/historyofimperia00broo|first=Mark Edward|last=Lewis|publisher=Belknap Press|location=London|year=2007|isbn=978-0-674-02477-9}}</ref> Po razširjeni civilni vojni, v kateri je bila požgana cesarska knjižnica v Šjanjangu, se je pojavila [[dinastija Han]], ki je vladala Kitajski med 206 pr. n. št. in 220 n. št. in ustvarila kulturno identiteto med prebivalstvom, ki se še vedno spominja v etnonimu [[Kitajci Han]]. Han so znatno razširili ozemlje cesarstva, z vojaškimi akcijami, ki so segale v [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]], [[Mongolija|Mongolijo]], [[Južna Koreja|Južno Korejo]] in [[Junan]] ter vrnil Guangdong in severni Vietnam od Nanjueja. Vpliv Hanov v Srednji Aziji in [[Sogdija|Sogdiji]] je pomagal vzpostaviti kopenski del [[Svilna pot|svilne poti]], ki je nadomestila prejšnjo čez [[Himalaja|Himalajo]] v [[Indija|Indijo]]. Kitajska pod Hani je postopoma postala največje gospodarstvo starodavnega sveta.<ref>{{navedi splet| url=http://www.eric.ed.gov/ERICWebPortal/custom/portlets/recordDetails/detailmini.jsp?_nfpb=true&_&ERICExtSearch_SearchValue_0=ED460052&ERICExtSearch_SearchType_0=no&accno=ED460052 |title=Dahlman, Carl J; Aubert, Jean-Eric. ''China and the Knowledge Economy: Seizing the 21st century''|publisher=World Bank Publications via Eric.ed.gov|accessdate=22 October 2012}}</ref> Kljub začetni decentralizaciji in uradni opustitvi Činove filozofije legalizma v korist [[Konfucijanstvo|Konfucijanstva]], so Činove institucije in politike še naprej uporabljali Hani in njihovi nasledniki.<ref>{{navedi knjigo|first1=Candice |last1=Goucher |first2= Linda |last2=Walton|title=World History: Journeys from Past to Present – Volume 1: From Human Origins to 1500 CE|year=2013|publisher=Routledge|page=108|url=https://books.google.com/books?id=zdwpAAAAQBAJ&pg=PA108 |isbn=9781135088224}}</ref> ==== Tri kraljestva, Džin, severne in južne dinastije ==== Po koncu dinastije Han je sledilo obdobje spopadov, znanih kot [[Tri kraljestva]], katerih osrednje figure so se kasneje zapisale v zgodovino v eni od Štirje [[klasični kitajski romani|Štirih klasik]] kitajske literature. Na koncu je Wei hitro premagal [[dinastija Džin|dinastijo Džin]]. Džin so padli v državljansko vojno ob vzponu razvojno nesposobnega cesarja. [[Pet barbarov]] ali Vu Hu je nato napadlo in vladalo severni Kitajski kot šestnajst držav. Šjanbei jih je združil kot severni Vei, čigar cesar Šjaoven je obrnil svojo [[apartheid]]sko politiko njegovih predhodnikov in uveljavil drastično sinhronizacijo svojih subjektov (severnih dinastij), ki jih je v veliki meri vključil v kitajsko kulturo. Na jugu je general Liu Ju zagotovil abdikacijo Džina v korist Lju Songa. Različni nasledniki teh držav so postali znani kot severne in južne dinastije, obe območji, ki jih je Sui nazadnje ponovno združil leta 581. ==== Sui, Tang in Song ==== Sui so obnovili moč Hanov preko Kitajske, spremenili svoje kmetijstvo in gospodarstvo, zgradili [[Veliki prekop (Kitajska)|Veliki kanal]] in uveljavil [[budizem]]. Vendar pa so hitro padli, ko je njihov vpoklic za javna dela in neuspešna vojna s Korejo povzročila široke nemire.<ref>David Andrew Graff (2002). ''Medieval Chinese warfare, 300–900.'' Routledge. {{ISBN|0-415-23955-9}}</ref> [[File:Along the River During the Qingming Festival (detail of original).jpg|upright=0.9|thumb|Detajl iz ''Vzdolž reke med festivalom Šingming'', slika iz 12. st. prikazuje vsakdanje življenje v prestolnici dinastije Song, Biandžing (danes Kajfeng)]] Pod naslednjima dinastijama [[dinastija Tang|Tang]] in [[Dinastija Song|Song]] so kitajsko gospodarstvo, tehnologija in kultura vstopili v zlato dobo.<ref>Adshead, S. A. M. (2004). ''T'ang China: The Rise of the East in World History''. New York: Palgrave Macmillan. p. 54</ref> Cesarstvo Tang je vrnilo nadzor nad Zahodnimi regijami in Svilno cesto in prestolnica Čangan naredilo za kozmopolitsko urbano središče. Kljub temu je bila v osmem stoletju opustošena in oslabljena zaradi An Shi upora. Leta 907 se je Tang popolnoma razgradila, ko so lokalni vojaški guvernerji postali nepovezani. Dinastija Song je leta 960 končala separatistično situacijo, kar je pripeljalo do ravnovesja moči med Songi in [[dinastija Liao|Khitan Liaom]]. Song je bila prva vlada v svetovni zgodovini, ki je izdala papirni denar in prva kitajska država, ki je ustanovila stalno mornarico, ki jo je podpirala razvita ladjedelniška industrija skupaj s pomorsko trgovino.<ref>Paludan, Ann (1998). ''Chronicle of the Chinese Emperors''. London: Thames & Hudson. {{ISBN|0-500-05090-2}}. p. 136.</ref> Med 10. in 11. stoletjem se je prebivalstvo Kitajske podvojilo na približno 100 milijonov ljudi, predvsem zaradi širitve gojenja riža v osrednjih in južnih pokrajinah ter proizvodnje bogatih presežkov hrane. Dinastija Song je oživila konfucijanstvo kot odziv na rast budizma v času Tangov in razcvet [[filozofija|filozofije]] in [[umetnost]]i, saj sta [[krajinsko slikarstvo]] in [[Kitajska keramika|porcelan]] prinesla nove stopnje zrelosti in kompleksnosti. Vendar pa je [[dinastija Jurčen Džin]] opazila vojaško šibkost Songov. Leta 1127 je bil cesar Huizong Song in prestolnica Biandžing (danes Kaifeng) zajeta med vojno Džin-Song. Ostanki Songov so se umaknili v južno Kitajsko. ==== Juan, Ming in Čing ==== 13. stoletje je čas mongolske osvojitve Kitajske. Leta 1271 je [[Mongoli|mongolski]] vodja [[Kublajkan]] ustanovil [[dinastija Juan|dinastijo Juan]] s prestolnico Hanbalik. Juani so osvojili zadnji ostanek dinastije Song leta 1279. Pred invazijo Mongolov je prebivalstvo štelo 120 milijonov državljanov; do leta 1300 se je zmanjšalo na 60 milijonov.<ref>Ping-ti Ho. "An Estimate of the Total Population of Sung-Chin China", in ''Études Song'', Series 1, No 1, (1970). pp. 33–53.</ref> Kmet, ki se je poimenoval DŽu Juandžang, je leta 1368 premagal Juane in ustanovil [[dinastija Ming|dinastijo Ming]] kot cesar Hongvu s prestolnico [[Nanking]] in jo leta 1403 preselil v [[Peking]]. Pod dinastijo Ming je Kitajska uživala še eno zlato dobo, razvila je eno najmočnejših mornaric na svetu in bogato in uspešno gospodarstvo ob cvetoči umetnosti in kulturi. V tem obdobju je Dženg He vodil cesarske ladje po vsem azijskem svetu in dosegel tudi Afriko. V tem času so bile na kitajskem ozemlju ustanovljene prve naselbine evropskih trgovcev (1557 Macau), 1581 so prišli prvi katoliški misijonarji. Filozofi, kot je Vang Jangming, so s širjenjem kapitalizma še bolj kritizirali in razširili neo-konfucijanstvo s konceptom individualizma in enakosti [[Štirje poklici|štirih poklicev]].<ref>{{navedi splet|title=Wang Yangming (1472—1529)|url=https://www.iep.utm.edu/wangyang/|work=Internet Encyclopedia of Philosophy|accessdate=9 December 2013|url-status=dead| archiveurl=https://web.archive.org/web/20131109100108/http://www.iep.utm.edu/wangyang/|archivedate=9 November 2013|df=dmy-all}}</ref> Sloj uradnikov je postal podporna sila industrije in trgovine v gibanjih davčnega bojkota, kar je skupaj z lakoto in obrambo pred japonskimi invazijami iz Koreje (1592–98) in invazij iz Mandžurije povzročilo izčrpanje zakladnice. Leta 1644 so Peking zajele kmečke uporniške sile pod vodstvom Li Zičenga. Cesar Čungžen je ob padcu mesta storil samomor. Mandžurci, ki so se nato povezali z generalom dinastije Ming, Vu Sanguijem, so strmoglavili Lijevo kratkotrajno dinastijo Šun in nato prevzeli nadzor nad Pekingom, ki je postal nova prestolnica dinastije Čing. === Konec dinastične vladavine === [[File:Regaining the Provincial Capital of Ruizhou.jpg|thumb|left|upright=0.9|Prikaz upora Taiping (1850–1864)]] Dinastija Čing, ki je trajala od leta 1644 do leta 1912, je bila zadnja cesarska dinastija Kitajske. Njihova osvojitev Mingov (1618-1683) je stala 25 milijonov življenj, kitajsko gospodarstvo pa se je drastično zmanjšalo. Po koncu južnih Mingov, je bila naslednja osvojitev Džungarskega kanata, [[Tibet]]a in [[Šindžjan]]a in priključeni v cesarstvo. Centralizirana avtokracija je bila okrepljena, da bi se zoperstavila anti-Čingovi politiki vrednotenja kmetijstva in omejevanja trgovine, ''Haidžin'' ('prepoved trgovanja po morju') in ideološkega nadzora, ki ga predstavlja literarna inkvizicija, kar povzroča družbeno in tehnološko stagnacijo. Sredi 19. stoletja je dinastija dočakala zahodni imperializem v [[Opijske vojne|Opijskih vojnah]] z Britanijo in Francijo. Kitajska je bila prisiljena plačati odškodnino, odpreti pristanišča, dovoliti eksteritorialnost za tuje državljane in [[Hongkong]] prepustiti Britancem<ref>Ainslie Thomas Embree, Carol Gluck (1997). ''[https://books.google.com/books?id=Xn-6yMhAungC Asia in Western and World History: A Guide for Teaching]''. M.E. Sharpe. p.597. {{ISBN|1-56324-265-6}}.</ref> v skladu z Nankingško pogodbo iz leta 1842, ki je prva od neenakih pogodb. [[Prva kitajsko-japonska vojna]] (1894-95) je povzročila izgubo vpliva Čingov na Korejskem polotoku in cesijo Tajvana Japonski.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/546176/Sino-Japanese-War|title=Sino-Japanese War (1894–95)|work=Encyclopædia Britannica|accessdate=12 November 2012}}</ref> Dinastija Čing se je soočala tudi z notranjimi nemiri, v katerih je umrlo več deset milijonov ljudi, zlasti v uporu Taiping, ki je uničil južno Kitajsko v 1850-ih in 1860-tih letih ter Dunganski upor (1862-77) na severozahodu. Začetni uspehi v 1860-ih so bili razočaranje zaradi številnih vojaških porazov v 1880-ih in 1890-ih letih. V 19. stoletju se je začelo množično izseljevanje. Izgube zaradi tega so bile dodane konfliktom in katastrofam, kot je severnokitajska lakota leta 1876-79, v kateri je umrlo med 9 in 13 milijoni ljudi. Cesar Guangšu je leta 1898 pripravil načrt reforme, da bi vzpostavil sodobno ustavno monarhijo, vendar je ta načrt onemogočila cesarica Dovager Ciši. Nesrečna protitujska [[Boksarska vstaja]] 1899-1901 je dodatno oslabila dinastijo. Čeprav je [[ Cesarica vdova Ciši]] sponzorirala program reform, je Šinhai revolucija 1911-12 končala dinastijo Čing; ustanovljena je bila [[Republika Kitajska]]. === Kitajska republika (1912–1949) === {{glavni| Kitajska republika (1912–1949)}} [[File:Sun Yat-sen and Chiang Kai-shek.jpg|thumb|upright=0.9|Sun Jatsen, oče sodobne Kitajske (sedi na desni) in [[Čangkajšek]], kasneje predsednik Kitajske]] [[File:1945 Mao and Chiang.jpg|thumb|upright=0.9|Čangkajšek in [[Mao Cetung]], ki sta se leta 1946 po koncu druge svetovne vojne nazdravila]] 1. januarja 1912 je bila ustanovljena Republika Kitajska, za začasnega predsednika pa je bil razglašen Sun Jatsen iz [[Kuomintang]]a (KMT ali nacionalistična stranka). Vendar pa je bilo predsedstvo pozneje dodeljeno Juan Šikaiju, nekdanjemu generalu Čingov, ki se je leta 1915 razglasil za cesarja Kitajske. Zaradi nasprotovanja svoje vojske je bil prisiljen abdiciati in ponovno vzpostaviti republiko.<ref>Stephen Haw, (2006). Beijing: A Concise History. Taylor & Francis, {{ISBN|0-415-39906-8}}. p.143.</ref> Po smrti Juan Šikaija leta 1916 je bila Kitajska politično razdrobljena. Njegova vlada v Pekingu je bila mednarodno priznana, vendar skoraj nemočna; regionalni vojaki so nadzorovali večino njenega ozemlja. Konec 1920-ih je Kuomintang pod [[Čangkajšek|Čangkajškom]], takratnim načelnikom Vojaške akademije republike Kitajske, zmožen ponovno združiti državo pod svoj nadzor z vojaškimi in političnimi manevri, znanimi skupaj kot ''severna ekspedicija''.<ref>Peter Zarrow (2005). ''China in War and Revolution, 1895–1949''. Routledge. {{ISBN|0-415-36447-7}}. p.230.</ref> Kuomintang je preselil prestolnico v [[Nanking]] in izvajal »politično tutorstvo«, vmesno stopnjo političnega razvoja, ki je Kitajsko spremenil v sodobno demokratično državo. Politična delitev na Kitajskem je Čankajšku otežila boj proti komunistični ljudski osvobodilni vojski (PLA), proti kateri se je Kuomintang boril od leta 1927 v kitajski državljanski vojni. Ta vojna se je nadaljevala uspešno za Kuomintang, še posebej po tem, ko se je PLA umaknila v ''dolgem pohodu'', do japonskega napada in incidenta v [[Šjan]]u leta 1936, ko se je moral Čangkajšek soočiti z Japonsko.<ref>David Ernest Apter, Tony Saich (1994). ''Revolutionary Discourse in Mao's Republic''. Harvard University Press. {{ISBN|0-674-76780-2}}. p.198.</ref> Druga kitajsko-japonska vojna (1937-1945), bojišče druge svetovne vojne, je prisilila v neomajno zavezništvo med Kuomintangom in PLA. Japonske sile so storile številne vojne zločine proti civilnemu prebivalstvu; v celoti je umrlo kar 20 milijonov kitajskih civilistov.<ref>[http://www.bbc.co.uk/history/worldwars/wwtwo/nuclear_01.shtml "Nuclear Power: The End of the War Against Japan"]. BBC&nbsp;— History. Retrieved 14 July 2013.</ref> Po ocenah je bilo v mestu Nanjing med japonsko okupacijo ubitih 200.000 Kitajcev. Med vojno so Kitajsko, skupaj z Združenim kraljestvom, ZDA in Sovjetsko zvezo, imenovali »skrbništvo močnih« in so bile v izjavi Združenih narodov priznane kot zavezništvo »veliki štirje«.<ref>{{navedi knjigo|title=Yearbook of the United Nations 1946–1947|date=1947|publisher=United Nations|location=Lake Success, NY| oclc=243471225| page=3| url=http://www.unmultimedia.org/searchers/yearbook/page.jsp?volume=1946-47&page=38|accessdate=25 April 2015|chapter=The Moscow Declaration on general security}}</ref> Kitajska je bila skupaj z drugimi tremi velikimi silami ena od štirih glavnih zaveznikov druge svetovne vojne in se je kasneje štela za enega prvih zmagovalcev v vojni. Po predaji Japonske leta 1945 je bil Tajvan, vključno s Pescadores, vrnjen pod kitajski nadzor. Kitajska je postala zmagovita, a opustošena in finančno izsušena. Nadaljevanje nezaupanja med Kuomintangom in komunisti je pripeljalo do ponovitve državljanske vojne. Ustavna ureditev je bila ustanovljena leta 1947, toda zaradi naraščajočih nemirov se številne določbe ustave na Kitajskem niso izvajale. == Geografija == {{glavni|Geografija Kitajske}} Površje je ogromno in raznoliko. Leži v Vzhodni Aziji in od obale v notranjost sega več kot 5000&nbsp;km. Na suhem severu in severozahodu ob meji z Mongolijo so gozdnate [[stepa|stepe]] in puščavi [[Gobi]] ter [[Takla Makan]], na vlažnem jugu pa prevladujejo subtropski gozdovi. Na zahodu je razčlenjeno višavje, ki ločuje Kitajsko od [[Srednja Azija|Srednje Azije]], z gorovji [[Himalaja]], [[Karakorum]], [[Pamir]] in [[Tjanšan|Nebeško gorovje]] (''Tian Shan''). Na tibetanski planoti izvirata [[Jangce]] in [[Rumena reka]], ki sta med večjimi rekami na svetu in tečeta proti gosto poseljenim ravnicam na vzhodu. Obala celinskega dela je dolga 14.500&nbsp;km, oblivajo jo [[Rumeno morje]] in [[Južnokitajsko morje|Južno-]] ter [[Vzhodnokitajsko morje]]. Kitajska meji na 14 držav: [[Afganistan]], [[Butan (država)|Butan]], [[Mjanmar]], [[Indija|Indijo]], [[Kazahstan]], [[Kirgizistan]], [[Laos]], [[Mongolija|Mongolijo]], [[Nepal]], [[Severna Koreja|Severno Korejo]], [[Pakistan]], [[Rusija|Rusijo]], [[Tadžikistan]] in [[Vietnam]]. Ljudska republika Kitajska razglaša tudi suverenost nad otokom [[Tajvan (otok)|Tajvan]], vendar ga ne nadzoruje. ===Podnebje === [[File:China Köppen.svg|thumb|upright=1.35|left|[[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni tipi]] na Kitajskem]] Južna Kitajska ima vlažno monsunsko podnebje s padavinami od 1500 do 2000&nbsp;mm. Z manj padavinami je monsunsko podnebje tudi na severu. Zime so mrzle zaradi sibirskega anticiklona. Na zahodu je izrazito celinsko podnebje; puščavsko v nižinah, gorsko v višjih območjih, z zelo mrzlimi zimami in vročimi suhimi poletji. === Biodiverziteta === {{glavni|Živalstvo in rastlinstvo Kitajske}} [[File:Giant Panda Eating.jpg|thumb|upright=0.9|left|[[Orjaški panda]], najbolj znana kitajska ogrožena in endemična vrsta, v [[Raziskovalna baza za vzrejo orjaških pand v Čengduju|raziskovalni bazi Čengdu]] v Sečuanu]] Kitajska je ena od 17 najbolj raznolikih držav<ref name="Ref_2009a">{{navedi splet |url=http://www.environment.gov.au/soe/2001/publications/theme-reports/biodiversity/biodiversity01-3.html |title=Biodiversity Theme Report |publisher=Environment.gov.au |date=10 December 2009 |accessdate=27 April 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110811045957/http://www.environment.gov.au/soe/2001/publications/theme-reports/biodiversity/biodiversity01-3.html|archivedate=11 August 2011}}</ref> in leži v dveh največjih svetovnih biogeografskih kraljestvih: [[Palearktika]] in [[Indomalaja]]. Ima več kot 34.687 vrst živali in vaskularnih rastlin, zaradi česar je tretja najbolj biotsko raznovrstna država na svetu, za [[Brazilija|Brazilijo]] in [[Kolumbija|Kolumbijo]]. Država je 11. junija 1992 podpisala Konvencijo o [[biotska raznovrstnost|biotski raznovrstnosti]] v Rio de Janeiru in je 5. januarja 1993 postala pogodbenica konvencije. Kasneje je pripravila nacionalno strategijo in akcijski načrt za biotsko raznovrstnost, z eno revizijo, ki jo je konvencija sprejela 21. septembra 2010.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cbd.int/doc/world/cn/cn-nbsap-v2-zh.pdf |title=[English translation: China Biodiversity Conservation Strategy and Action Plan. Years 2011–2030] |accessdate=9 December 2012}}</ref> Kitajska je domovina vsaj 551 vrst sesalcev (tretje mesto svetu), 1221 vrst ptic (osmo), 424 vrst plazilcev (sedmo) in 333 vrst dvoživk (sedmo). Prostoživeče živali na Kitajskem delijo življenjski prostor in nosijo akutni pritisk največjega števila prebivalcev ''[[Homo sapiens]]a'' na svetu. Najmanj 840 živalskih vrst je ogroženo, ranljivo ali grozi lokalno izumrtje na Kitajskem, predvsem zaradi človeških dejavnosti, kot so uničevanje habitatov, onesnaževanje in lovljenje za hrano, krzno in sestavine tradicionalne kitajske medicine. Ogrožena narava je zaščitena z zakonom in od leta 2005 ima država več kot 2349 naravnih rezervatov, ki pokrivajo skupno površino 149,95 milijona hektarov, kar predstavlja 15 odstotkov celotne površine Kitajske.<ref>{{navedi splet|title=Nature Reserves|url=http://www.china.org.cn/english/features/Brief/193257.htm|publisher=China.org.cn|accessdate=2 December 2013}}</ref> [[Kitajski rečni delfin]] je nedavno potrjeno izumrl. Kitajska ima več kot 32.000 vrst vaskularnih rastlin in je pokrita s številnimi vrstami gozdov. Prevladujejo hladni iglavci na severu države, z živalskimi vrstami kot so [[los]] in [[medved ogrličar]] (''Ursus thibetanus''), skupaj z več kot 120 vrstami ptic. Podrast vlažnih gozdov iglavcev lahko vsebuje [[bambus]]. V višjih montanskih predelih rasteta [[brin]] in [[tisa]], bambus nadomesti rododendron. Subtropski gozdovi, ki prevladujejo v osrednji in južni Kitajski vsebujejo kar 146.000 vrst rastlin. Tropski in sezonski deževni gozdovi, čeprav so omejeni na gozdove [[Junan]]a in [[Hainan]]a, vsebujejo četrtino vseh živalskih in rastlinskih vrst, najdenih na Kitajskem. Kitajska ima več kot 10.000 zabeleženih vrst gliv, od katerih jih je skoraj 6000 večjih gliv. === Okoljska problematika === {{Multiple image | align = right | image1 = Muztagh Ata Xinjiang China.jpg | caption1 = Mudztagh Ata v pogorju Kunlun v avtonomni pokrajini Taškorgan, Šindžjang | image2 = Sanya Sun Photo by Dale Preston.jpg | caption2 = Obala Južnokitajskega morja pri Sanji, Hajnan | direction = | total_width = | alt1 = }} [[File:Wind power plants in Xinjiang, China.jpg|thumb|Vetrne turbine v Šindžjangu]] [[File:Chang'an avenue in Beijing.jpg|thumb|left|Promet v Pekingu]] V zadnjih desetletjih je Kitajska utrpela hudo poslabšanje okolja in onesnaževanje.<ref name="Ma2002">{{navedi knjigo |author=Ma, Xiaoying |author2=Ortalano, Leonard |title=Environmental Regulation in China |year=2000 |publisher=Rowman & Littlefield Publishers |url=https://books.google.com/books?id=eQTbZRWgC74C&pg=PA1|page=1|isbn=978-0-8476-9399-3}}</ref> Medtem ko so predpisi, kot je Zakon o varstvu okolja iz leta 1979, precej strogi, se slabo uveljavljajo, saj jih lokalna skupnost in vladni uradniki pogosto ne upoštevajo, ker ovirajo hiter gospodarski razvoj. Onesnaževanje mestnega zraka je huda zdravstvena težava v državi. [[Svetovna banka]] je v letu 2013 ocenila, da je na Kitajskem 16 od 20 najbolj ogroženih mest na svetu<ref>{{navedi novice|title=Beijing Orders Official Cars Off Roads to Curb Pollution|url=https://www.bloomberg.com/news/2013-01-12/beijingers-told-to-stay-indoors-as-pollution-hits-record.html|accessdate=27 July 2013|publisher=Bloomberg L.P.|date=14 January 2013}}</ref> in Kitajska država z najvišjimi številkami smrti zaradi onesnaženosti zraka. Obstaja 1,14 milijona smrti zaradi izpostavljenosti onesnaženju zunanjega zraka. Kitajska proizvede največ emisij [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] na svetu <ref>{{navedi novice|title=Global carbon emissions hit record high in 2012|url=https://www.reuters.com/article/2013/06/10/us-iea-emissions-idUSBRE95908S20130610|accessdate=3 November 2013|publisher=Reuters|date=10 June 2013|archive-date=2013-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20131119111939/http://www.reuters.com/article/2013/06/10/us-iea-emissions-idUSBRE95908S20130610|url-status=dead}}</ref>. Država ima tudi znatne težave z onesnaževanjem voda: do konca leta 2011 so industrijski in kmetijski odpadki onesnažili 40 % kitajskih rek. Leta 2014 so se notranji sladkovodni viri na prebivalca Kitajske zmanjšali na 2062 m³, v [[Veliko kitajsko nižavje|Velikem kitajskem nižavju]] pa pod 500 m³, medtem ko je bilo teh 5920 m³ na svetu. Na Kitajskem tudi težke kovine povzročajo onesnaževanje okolja. Onesnaženje s težkimi kovinami je anorganska kemična nevarnost, ki jo povzročajo predvsem [[svinec]] (Pb), [[krom]] (Cr), [[arzen]] (As), [[kadmij]] (Cd), [[živo srebro]] (Hg), [[cink]] (Zn), [[baker]] (Cu), [[kobalt]] (Co) in [[nikelj]] (Ni). Pet kovin med njimi, Pb, Cr, As, Cd in Hg, so ključni onesnaževalci s težkimi kovinami na Kitajskem. Vplivi teh v glavnem prihajajo iz [[rudarstvo|rudarstva]], izpustov v kanalizacijo, izdelavi izdelkov, ki vsebujejo kovino, in drugih s tem povezanih proizvodnih dejavnosti. Visoka raven izpostavljenosti težkim kovinam lahko povzroči tudi stalne intelektualne in razvojne motnje, vključno z motnjami branja in učenja, vedenjskimi težavami, izgubo sluha, težavami s pozornostjo in motnjami v razvoju vizualne in motorične funkcije. Po podatkih nacionalnega popisa onesnaževanja ima Kitajska več kot 1,5 milijona mest izpostavljenih težkim kovinam. Skupni volumen odvedenih težkih kovin v odpadnih vodah, odpadnem plinu in trdnih odpadkih vsako leto od leta 2005 do leta 2011 znaša okoli 900.000 ton.<ref>Hu, Hui, Qian Jin, and Philip Kavan. "A study of heavy metal pollution in China: Current status, pollution-control policies and countermeasures." Sustainability 6.9 (2014): 5820–5838.</ref> Vendar pa je Kitajska vodilni svetovni investitor v [[Obnovljivi viri energije|obnovljivo energijo]] in njeno komercializacijo, saj je 52 milijard dolarjev investirala samo leta 2011 in je glavni proizvajalec tehnologij za obnovljive vire energije in močno vlaga v obnovljive vire energije na lokalni ravni. Do leta 2015 je bilo več kot 24 % kitajske energije pridobljene iz obnovljivih virov, najbolj pa iz [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]]: s skupno instalirano zmogljivostjo 197 GW je Kitajska največja proizvajalka hidroelektrične energije na svetu. Ima tudi največjo moč vgrajenega [[Sončna energija|solarnega]] fotovoltaičnega sistema in sistema [[Vetrna energija|vetrne energije]] na svetu. Leta 2011 je kitajska vlada napovedala načrte za vlaganje 4 milijarde [[juan]]ov (619 milijard dolarjev) v vodno infrastrukturo in projekte za razsoljevanje v desetletnem obdobju ter dokončanje gradnje sistema za preprečevanje poplav in proti izsuševanju do leta 2020. Leta 2013 je Kitajska začela petletno prizadevanje za zmanjšanje onesnaževanja zraka v višini 277 milijard USD, zlasti na severu države.<ref>{{navedi splet|title=China to spend big to clean up its air|url=http://grist.org/news/china-to-spend-big-to-clean-up-its-air|work=Grist Magazine|accessdate=27 July 2013|first=John|last=Upton|date=25 July 2013}}</ref> === Upravna delitev === [[celina|Celinska]] Kitajska je upravno razdeljena na 22 provinc (省); vlada Ljudske republike Kitajske pa šteje [[Tajvan]] (台湾) za svojo 23. provinco, zahteva pa tudi otoke v Južnokitajskem morju. Poleg provinc obsega Kitajska še pet avtonomnih pokrajin (自治区), v katerih je večina številnih manjšin Kitajske; štiri občine v okviru centralne vlade (直辖市) in dve posebni administrativni regiji (特别行政区), ki ju tudi upravlja Ljudska republika Kitajska. Province in avtonomne pokrajine so razdeljene na avtonomne prefekture, okrožja, avtonomna okrožja in mesta. Kantoni: okrožja in avtonomna okrožja delimo na kantone, etnične kantone in mesta. {{Multiple image | align = right | direction = vertical | width = 200 | image1 = China 100.78713E 35.63718N.jpg | caption1 = Satelitska slika prikazuje topografijo Kitajske | image2 = Longji terrace - 03.JPG | caption2 = Riževe terase Longšeng v Guangšiju | total_width = | alt1 = }} {| border="0" |----- | '''Province''' * [[Anhui]] (Ānhuī, 安徽) * [[Fudžjan]] (Fújiàn, 福建) * [[Gansu]] (Gānsù, 甘肃) * [[Guangdong]] (Guǎngdōng, 广东) * [[Guidžov]] (Guìzhōu, 贵州) * [[Hajnan]] (Hǎinán, 海南) * [[Hebej]] (Héběi, 河北), 'Severno od reke' * [[Heilongdžjang]] (Hēilóngjiāng, 黑龙江), 'Reka črnega zmaja' * [[Henan]] (Hénán, 河南), 'Južno od reke' * [[Hubej]] (Húběi, 湖北), 'Severno od jezera' * [[Hunan]] (Húnán, 湖南), 'Južno od jezera' * [[Džjangsu]] (Jiāngsū, 江苏) * [[Džjangši]] (Jiāngxī, 江西), 'Zahodno od reke' * [[Džilin]] (Jílín, 吉林) * [[Liaoning]] (Liáoníng, 辽宁) * [[Činghaj]] (Qīnghǎi, 青海), 'Modro/Temnozeleno morje (jezero)', Kokonur * [[Šaanši]] (Shǎnxī, 陕西) > dva 'a' zaradi razlikovanja od Šanši * [[Šandong]] (Shāndōng, 山东), 'Vzhodno od gore' * [[Šanši]] (Shānxī, 山西), 'Zahodno od gore' * [[Sečuan]] (Sìchuān, 四川), 'Štiri reke' * [[Junan]] (Yúnnán, 云南), 'Južno od oblaka' * [[Džedžjang]] (Zhèjiāng, 浙江) | valign="top" | '''Avtonomne pokrajine''' * [[Guangši|Avtonomna pokrajina Guangši-Džuang]] (Guǎngxī Zhuàng Zìzhìqū, 广西壮族自治区) * [[Notranja Mongolija|Avtonomna pokrajina Notranja Mongolija]] (Nèi Měnggǔ Zìzhìqū, 内蒙古自治区) * [[Ningšja|Avtonomna pokrajina Ningšja-Huej]] (Níngxià Huízú Zìzhìqū, 宁夏回族自治区), * [[Šindžjang|Avtonomna pokrajina Šindžjang-Ujgur]] (Xīnjiāng Wéiwú'ěrzú Zìzhìqū, 新疆维吾尔自治区), * [[Avtonomna pokrajina Tibet]] (Xīzàng Zìzhìqū, 西藏自治区) 'Zahodna zakladnica' <br /> '''Občine''' * [[Peking]] (Běijīng, 北京), 'Severna prestolnica' * [[Čongčing]] (Chóngqìng, 重庆) * [[Šanghaj]] (Shànghǎi, 上海), 'Na morju' * [[Tjandžin]] (Tiānjīn, 天津) <br /> '''Posebni administrativni regiji''' * [[Hongkong]] (Xiānggǎng, 香港), 'Dišeča luka' * [[Macao]] (Àomén, 澳门) (portugalsko ''Macau'') |} === Prebivalstvo in poselitev === [[File:PRC Population Density.svg|thumb|upright=0.9|Gostota prebivalstva 2009 na Kitajskem in Tajvanu. Vzhodne obalne province so mnogo bolj naseljene kot notranjost na zahodu]] Do revolucije leta 1949 je na Kitajskem živelo dobrih 540 milijonov prebivalcev. Že leta 1964 je število narastlo na okoli 700 milijonov, zato je vlada uvedla omejevalno politiko ''enega otroka'', legalizirala splav ter davčne olajšave. Rodnost se je skoraj prepolovila. Omejevanje števila otrok ni veljalo za narodne manjšine na avtonomnih območjih. Prebivalci so večinoma Kitajci (Hani, 92 %) in to v vseh provincah in avtonomnih območjih razen v Sinkjangu in Tibetu. V državi je uradno priznanih 56 narodnih manjšin. Ker živijo na strateško pomembnih območjih, jim vlada posveča veliko pozornost. Z ustavo imajo zagotovljeno pravico do lastnega jezika in kulture in določeno avtonomijo v krajevni upravi. Razen Tibetancev in Ujgurov so manjšine že zelo asimilirane v večinsko prebivalstvo. Najgosteje so poseljena nižavja, rečne doline in kotline na vzhodu, obmejna območja na severu in zahodu pa so zelo redko poseljena. Podeželsko prebivalstvo živi v gručastih naseljih ob cestah. Mestno prebivalstvo se je po letu 1990 hitro večalo in to predvsem v obalni mestih. Država pa gradi tudi popolnoma nova večmilijonska naselja. === Urbanizacija === [[File:China Top 10 Biggest Cities.png|thumb|upright=0.9|left|Karta 10 največjih krajev na Kitajskem (2010)]] Kitajska se je v zadnjih desetletjih znatno urbanizirala. Odstotek prebivalstva države, ki živi na urbanih območjih, se je povečal z 20 % leta 1980 na več kot 55 % v letu 2016. Ocenjuje se, da bo kitajsko prebivalstvo v mestih do leta 2030 doseglo milijardo, kar je enako osmina svetovnega prebivalstva. Od leta 2012 je na Kitajskem več kot 262 milijonov delavcev migrantov, večinoma migrantov s podeželja, ki iščejo delo v mestih. Kitajska ima več kot 160 mest z več kot milijon prebivalci, vključno s sedmimi megamesti (mesta z več kot 10 milijoni prebivalcev): Čongčjingu, Šanghaj, Peking, Guangdžov, Tiandžin, Šendžen in Vuhan. Do leta 2025 se ocenjuje, da bo v državi 221 mest z več kot milijon prebivalci. Podatki v spodnji tabeli so iz popisa prebivalstva leta 2010 in so le ocene urbanega prebivalstva v upravnih mejah; drugačno razvrstitev obstaja ob upoštevanju celotne občinske populacije (ki vključuje primestno in podeželsko populacijo). Velika ''plavajoča populacija'' delavcev migrantov otežuje izvajanje popisov v urbanih območjih; spodaj navedene številke vključujejo samo prebivalce, ki živijo v daljšem časovnem obdobju. {{Largest cities | name = Največja kitajska mesta | country = Kitajska | stat_ref = Šesti nacionalni popis prebivalstva Ljudske republike Kitajske (2010) | list_by_pop = | class = nav | div_name = Provinca | div_link = |bodyclass = hlist |state = {{{state<includeonly>|autocollapse</includeonly>}}} |city_1 = Šanghaj |div_1 = Šanghaj |pop_1 = 20.217.700 |img_1 = Lujiazui 2016.jpg |city_2 = Peking |div_2 = Peking |pop_2 = 16.446.900 |img_2 = View of Beijing.jpg |city_3 = Čongčing |div_3 = Čongčing |pop_3 = 11.871.200 |img_3 = Chongqing, China.jpg |city_4 = Guangdžov |div_4 = Guangdžov |pop_4 = 10.641.400 |img_4 = Tianhe CBD.jpg |city_5 = Šendžen |div_5 = Guangdong |pop_5 = 10.358.400 |city_6 = Tjandžin |div_6 = Tjandžin |pop_6 = 9.562.300 |city_7 = Vuhan |div_7 = Hubej |pop_7 = 7.541.500 |city_8 = Donguan |div_8 = Guangdong |pop_8 = 7.271.300 |city_9 = Hongkong |div_9 = Hongkong |pop_9 = 7.055.071 |img_9 = |city_10 = Fošan |div_10 = Guangdong |pop_10 = 6.771.900 |img_10 = |city_11 = Čengdu |div_11 = Sečuan |pop_11 = 6.316.900 |city_12 = Nanking |div_12 = Džjangsu |pop_12 = 6.238.200 |city_13 = Šenjang |div_13 = Ljaoning |pop_13 = 5.718.200 |city_14 = Hangdžov |div_14 = Džedžjang |pop_14 = 5.578.300 |city_15 = Šjan |div_15 = Šanši |pop_15 = 5.399.300 |img_15 = |city_16 = Harbin |div_16 = Heilongdžjang |pop_16 = 5.178.000 |img_16 = |city_17 = Sudžov |div_17 = Džjangsu |pop_17 = 4.083.900 |img_17 = |city_18 = Čingdao |div_18 = Šandong |pop_18 = 3.990.900 |img_18 = |city_19 = Daljan |div_19 = Ljaoning |pop_19 = 3.902.500 |img_19 = |city_20 = Žengžov |div_20 = Henan |pop_20 = 3.677.000 |img_20 = }} == Gospodarstvo == [[File:Lujiazui tallest buildings.jpg|thumb|Svetovni finančni center Šanghaj, Džin Mao Tower in [[Šanghajski stolp]], Ludžiadzui]] [[File:Shanghaistockexchange.jpg|thumb|Zgradba Šanghajske borze v Ludžiadzuiju finanančnem okrožju]] Kitajska je imela največje gospodarstvo na svetu že več kot dva tisoč let nazaj, med tem pa tudi cikle blaginje in upada. Od leta 2014 je Kitajska drugo največje gospodarstvo na svetu v smislu nominalnega BDP, ki je znašal približno 10,380 milijarde USD po [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnem denarnem skladu]]. Kar zadeva BDP po pariteti kupne moči (PPP), je kitajsko gospodarstvo največje na svetu, z BDP po PPP za leto 2014 v višini 17,632 milijarde dolarjev.<ref name=imf2>{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=55&pr.y=9&sy=2014&ey=2014&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=924&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&grp=0&a=|title=Estimates for 2014 nominal GDP|publisher=International Monetary Fund|date=2014|accessdate=10 February 2015}}</ref> === Gospodarska zgodovina in rast === Od ustanovitve leta 1949 do konca leta 1978 je bila Ljudska republika Kitajska centralno načrtovano gospodarstvo v sovjetskem slogu. Po Maovi smrti leta 1976 in posledičnem koncu [[kulturna revolucija|kulturne revolucije]] sta [[Deng Šjaoping]] in novo kitajsko vodstvo začela reformirati gospodarstvo in se premikati v bolj tržno usmerjeno mešano gospodarstvo v okviru enostrankarske vladavine. Kmetijska kolektivizacija je bila razstavljena in kmetijska zemljišča privatizirana, zunanja trgovina pa je postala pomemben nov poudarek, kar je pripeljalo do oblikovanja posebnih ekonomskih con (SEZ). Neučinkovita podjetja v državni lasti so bila prestrukturirana, nedonosna so bila dokončno zaprta, kar je povzročilo velike izgube delovnih mest. Sodobna današnja Kitajska je v glavnem označena kot tržno gospodarstvo, ki temelji na lastništvu zasebnega premoženja in je eden vodilnih primerov državnega kapitalizma. Država še vedno prevladuje v strateških sektorjih, kot so proizvodnja energije in težka industrija, vendar se je zasebni sektor močno razširil, saj je v letu 2008 zabeležilo približno 30 milijonov zasebnih podjetij. [[File:Alibaba group Headquarters.jpg|upright=0.9|thumb|left|Sedež skupine Alibaba v Hangdžovu]] Ker se je ekonomska liberalizacija začela leta 1978, je bila Kitajska med najhitreje rastočimi gospodarstvi na svetu. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada je letna povprečna rast BDP med letoma 2001 in 2010 znašala 10,5 %. Med letoma 2007 in 2011 je bila stopnja gospodarske rasti Kitajske enakovredna rasti vseh držav G7. V skladu z indeksom Global Growth Generators, ki ga je februarja 2011 napovedala Citigroup, ima Kitajska zelo visoko 3G stopnjo rasti. Zaradi visoke produktivnosti, nizkih stroškov dela in sorazmerno dobre infrastrukture so postali vodilni proizvajalci na svetu. Vendar pa je kitajsko gospodarstvo zelo energetsko intenzivno in neučinkovito; leta 2010 je bila največji porabnik energije na svetu in se zanaša na [[premog]], ki zagotavlja več kot 70 % energetskih potreb in presegla ZDA; septembra 2013 je bila največji uvoznik nafte na svetu. V začetku leta 2010 se je stopnja gospodarske rasti upočasnila zaradi domačih kreditnih težav, oslabitve mednarodnega povpraševanja po kitajskem izvozu in krhkosti v svetovnem gospodarstvu. == Naravne in kulturne znamenitosti == [[Slika:048 Potala (3).JPG|thumb|250px|[[Palača Potala]]]] [[File:China - Mount Emei - EmeiShan - Sichuan 11.jpg|thumb|Gora [[Emej Šan]]]] [[File:黃龍-迎賓池.JPG|thumb|Bazenčki dobrodošlice v zavarovanem območju Huangšan]] === Nekateri kraji svetovne dediščine Unesca === {{glavni|Seznam krajev svetovne dediščine na Kitajskem}} *'''[[Templji Putuo Zongčeng]] v Čengdeju'''; mesto v provinci Hebej je bila poletna rezidenca cesarjev dinastije Čing (1730—90). Park obdan z 10&nbsp;km dolgim obzidjem in osmimi svetišči v bližini je na seznamu Unescove svetovne dediščine. *'''Dadzu'''; mesto v Rdeči kotlini v provinci Sečuan ima v bližnjih hribih Bej Šan in Baoding Šan, na 40 krajih, v stene vklesanih 50.000 budističnih, daoističnih in drugih figur (9.—13. st.). So del Unescove svetovne dediščine. *'''Dudžiagjan'''; severozahodno od Čenduja, ob reki Min Džjang je še vedno delujoč namakalni sistem, zgrajen okoli 250 pr. n. št.. Na gori Šingčeng nad mestom je najstarejše središče daoizma s svetišči (mdr. Džjanfu, Šangšing, Čangdao, …), Oboje na seznamu Unescove svetovne dediščine. *'''[[Emej Šan]]''' je sveta gora budistov na zahodu Rdeče kotline, zahodno od Lešana. Skozi močno razčlenjeno pokrajino vodi 44&nbsp;km dolga romarska pot od kraja Baogua, mimo številnih svetišč na vrh Gore nežne obrvi (''Éméi shān'', 3099 m). Je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Huanglong (Sečuan)|Huanglong]]'''; v težko dostopnem gorovju Min Šan v severnem delu Sečuana, je zavarovano območje velikosti 700&nbsp;km². To je gorska pokrajina na 1700 m do 5588 m (vrh ''Šuebaoding'') mnv, z obsežnimi gozdovi, sotesko Dandžun, lehnjakovimi slapovi in jezeri, z bogatim živalskim svetom (pande). Je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Huangšan]]''' (''Rumene gore'', 1864 m); granitno hribovje v zavarovanem območju v južnem delu province Anhui vsebuje slikovite skalne tvorbe, slapove, svetišča in je del Unescove svetovne dediščine. *'''Džjudžajgou''' je zavarovano območje kraške pokrajine s slapovi in gozdovi v gorovju Min Šan (720&nbsp;km²). Je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Lasa]]''' (''Lhasa'') je glavno mesto avtonomne regije Tibet na 3685m nmv. Je kulturno in versko središče Tibetancev s [[tempelj Jokhang|templjem Jokhang]] (7. st.), rezidenco dalajlame [[palača Potala]], ki je del Unescove svetovne dediščine in samostanoma Drepung in Ganden v okolici mesta. *'''[[Lešanski veliki Buda|Lešan]]'''; mesto v Sečuanu leži na sotočju rek Min in Dadu je znamenito po 71 m visokem kipu Bude izklesanem v obrežno pečino (713—803). Je največji na svetu in je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Staro mesto Lidžjang]]'''; v gorski dolini Džunana je slikovito staro, lepo ohranjeno mesto z lesenimi hišami in tlakovanimi ulicami, zapletenim starodavnim sistemom preskrbe z vodo in je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Jame Longmen]]''' – Jame zmajevih vrat – v pečinah na obeh bregovih reke Ji je izdolbenih 1352 jam in 750 niš, okrašenih s stenskimi slikami in okoli 100.000 kamnitimi kipci (4.—10. st.). Je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Lušan]]''' je narodni park, površine 305&nbsp;km², v razčlenjenem hribovju na severu province Džjangši. Pogosto uporabljena pokrajina v kitajskem slikarstvu, v preteklosti poletno letovišče za bogataše. Je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Jame Mogao]]''' ali Jame tisočerih Bud, v zahodnem delu province Gansu, pri kraju Dunhuang. V Steno iz peščenjaka, dolgo 1600 m, je vklesanih 492 jam z okoli 2500 kipci, stenskimi poslikavami in lesenimi stavbami (4.—14. st.). Je del Unescove svetovne dediščine. *'''Nanking''' je mesto na bregu reke Jangce in glavno mesto province Džjangsu, cesarska prestolnica več dinastij. Ohranjeno mestno obzidje (14. st.), grobnica prvega cesarja dinastije Ming v Škrlatnih hribih (''Xiaoling'' – zgrajena 1381 do 1405), je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Peking]]''' (''Beijing'') – sedaj glavno mesto LR Kitajske, je bil prestolnica mongolske dinastije Juan (1260—1368) in mandžurske dinastije Čing (1644—1912); nekdanja cesarska palača ([[Prepovedano mesto]]) je del Unescove svetovne dediščine. Trg nebeškega miru (''Tiananmen''), Velika narodna dvorana, muzeji, [[Nebeški tempelj]] (''Tiantan'' – 1420) je del Unescove svetovne dediščine, [[Poletna palača, Peking|Poletna palača]] (''Yiheyuan'', zgrajena 1750 do 1765) z velikim parkom in v dolini Šisanling grobovi 13. kraljev dinastije Ming (15.—17. st.), jugozahodno od mesta je arheološko najdišče pekinškega človeka iz okoli 500.000 pred sedanjostjo, Džoukoudjan, vse je del Unescove svetovne dediščine. *'''Pingjao''' Je dobro ohranjeno mesto iz obdobja dinastije Han, v dolini reke Feng He v provinci Šanši. Obdano je s 6&nbsp;km dolgim in 10 m visokim zidom iz obdobja dinastije Ming, ima daoistično svetišče iz 11.—12. st. in je je del Unescove svetovne dediščine. *'''Šufu''' je rojstni kraj filozofa Konfucija (551—479 pr. n. št.) z velikim svetiščem, ob njem je dvorec rodbine Kong (16. st.); mesto ima park ''Kong Lin'' (Konfucijev gozd) s Konfucijevim grobom; do sem vodi iz mesta Pot večne pomladi. Je je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Šenjang]]''' je glavno mesto province Ljaoning; cesarska palača mandžurskih vladarje ''Gugong'' je bila zgrajena 1625—36 in je del Unescove svetovne dediščine. Tu sta še cesarska grobova v obliki parka. *'''[[Tjanšan]]''' - najpomembnejša daoistična sveta gora (1545 m) stoji severno od mesta Tajan v provinci Šandong. Dostopna je po 6293 stopnicah. Tu so svetišča, paviljoni, popisane skale,… Celotno gorovje je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Kitajski zid]]''' – okoli 6000&nbsp;km dolg obrambni zid iz 3. st. pr. n. št., v današnji obliki zgrajen med 14. in 17. st., povprečno visok 6–8 m, na vrhu 6–7 m širok z obrambnimi stolpi. Je del Unescove svetovne dediščine. *'''Vudangšan''' je 906&nbsp;km² veliko zavarovano hribovito območje na severu province Hubej. Tu je ena od daoističnih svetih gora (1600 m) s svetišči (mdr. Zlata dvorana na vrhu gore jin Ding, Svetišče škrlatnega oblaka,…) iz obdobja dinastij Juan, Ming in Čing. Je del Unescove svetovne dediščine. *'''Vulingjuan''' je zavarovano območje v hribovju Vuling Šan v provinci Hunan, z značilnimi koničastimi kvarcitnimi stolpi, kraškimi jamami, naravnimi okni in bujnim tropskim gozdom. Je del Unescove svetovne dediščine. *'''Vuji Šan''' je hribovito zavarovano območje z najvišjim vrhom Huanggang (2158 m), v provinci Fudžjan (''Fujian''), s sotesko reke Džjuču, subtropskim gozdom, konfucijevimi svetišči in nekdanjimi samostani. Je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Šjan]]''' je glavno mesto province Šaanši (''Shaanxi'') v dolini reke Vei He in je bil cesarska prestolnica 11 dinastij. Tu je 14&nbsp;km dolgo mestno obzidje (1368-98), Pagoda velike divje gosi (684), Stolp bobnov (1370), Stolp zvonov (1582), mošeja (14.—15. st.), muzeji in druge znamenitosti. V bližini je Banpo (6000 let stara neolitska naselbina), pri Šjanšjanu so grobovi 19 cesarjev dinastije Tang, pri Lintongu je [[Mavzolej prvega cesarja Čina|mavzolej cesarja Čin Ši Huangdija]] (3. st. pr. n. št.) z glineno vojsko. Je del Unescove svetovne dediščine. *'''Jungang''' so jame vdolbene v skalah na pobočju gore Vudžov v provinci Jungang. V 250 jamah je okoli 50.000 budističnih kipov (5.—6. st.); je del Unescove svetovne dediščine. === Drugo=== [[File:Datong jiulongbi.jpg|thumb|Stena devetih zmajev]] [[File:Shaolin Pagoda Forest, Henan, China - June 2001.jpg|thumb|[[Gozd pagod v samostanu Šaolin]]] *'''[[Čengdu]]'''; v glavnem mestu province Sečuan, ki leži ob reki Džin Džjang, je svetišče princa Vuja (4. st.), [[grobnica Vang Džjana|grobnica cesarja Vang Džjana]] (10. st.), Mandžušrijev budistični tempelj (ali [[tempelj Venšu]], 7.—10. st.) ter Sečuanski muzej. *'''[[Datong]]'''; v mestu, ki je v severnem delu province Šanši, je zid devetih zmajev iz barvnih keramičnih opek (1392) dolg 45 m in visok 8 m. Tu so še budistični samostani zgornji Huajan (1062), spodnji Huajan (1038) in Šanhua (1128—1143), južneje pa gora Hengšan (2017 m) ena od petih daoističnih svetih gora s samostanom Šuankong sredi skalne stene (6. st.). *'''[[Guilin]]''' je mesto ob reki Li Džjang, na zelo obsežnem kraškem svetu v avtonomnem območju Guangdži. Stožčasti kras s strmimi hribi (Park sedmerih zvezd) in kraškimi jamami (jama Trstične piščali – ''Ludi Yan'' ali Jama sedmerih zvezd – ''Qīxīngyán'') je zelo slikovit. *'''[[Hangdžov]]''' je glavno mesto province Džedžjang in je bilo prestolnica dinastije Song (12.—13. st.). Ima slikovito jezero (Š''ihu'') s paviljoni in svetišči na obali in otočkih. *'''[[Kamniti gozd]]''' (''Šilin'') je zelo razjedena kraška pokrajina (80 ha) blizu mesta Lunan, v provinci Junan, ki je nastala zaradi korozije apnenčaste podlage. Skalne koničaste tvorbe so visoke 5 do 30 m. *'''Kanton''' (''Guangdžov'') je glavno mesto province Guangdong (''Daljni vzhod'') in leži ob Biserni reki (''Zhu Jiang''). Tu sta budistični svetišči ''Svetišče svetlobe in otroške ljubezni'' (''Guangxiao Si'', 10.—12. st.) in ''Svetišče šestih banjanovcev'' (''Liurong'', leto 537), mošeja Huajšeng (7. st.), katoliška stolnica Svetega srca (1863—88), Sun Yat-senova ali Zhongshan spominska dvorana, otok Shamian (''Peščena površina''). *'''[[Landžov]]''', glavno mesto province Gansu leži ob Rumeni reki, z znamenitim Parkom petih izvirov s svetiščem spoštovanja in dostojanstvenosti (1372), Park bele pagode s sedemnadstropno pagodo (13.—14. st.), v bližini je še jama tisočerih Bud (''Bingling Si, 5. st.), to je 34 jam s 150 nišami s kipci, vklesanimi v steni. *'''Šuigdao''' je pristaniško mesto na polotoku Šandong, ki je bilo med letoma 2898—1922 nemška posest. Ima lepo ohranjeno mestno središče, v okoliškem hribovju Laošan so mineralni vrelci, slapovi in svetišča, med njimi Svetišče najvišje čistosti (''Taoqing Gong, 16.—17. st.). *'''[[Songšan]]''' je daoistična sveta gora (1440 m, ena od petih) južno od mesta Luojang, s številnimi svetišči in samostani, med njimi Šaolin (ustanovljen 496) s Pagodnim gozdom (243 pogrebnih stup iz obdobja 791—1803). *'''[[Sudžov]]''' je mesto prepredeno s kanali in središče svilarstva. Je zahodno od Šanghaja. V mestu je 150 tematskih vrtov, ki so nastajali med 11. in 19. st. in prikazujejo klasične kitajske pokrajine (Vrt paviljona azurnih valov – 10. st., Vrt obotavljanja – 1800, Vrt skromnega upravnika – 16. st. in drugi. So del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Šanghaj]]''' (''Shanghai'') je največje mesto, trgovsko in industrijsko središče, pristanišče v delti reke Jangce. Nabrežje Bund (''Waitan'', 1890—1920) je zgrajeno v evropskem klasicističnem slogu, ohranjen je del starega mesta ''Jujuan'', [[svetišče žadastega Bude, Šanghaj|svetišče žadastega Bude]] (1918—28), muzeji, itd. *'''[[Turpan]]''' je mesto v Turpanski depresiji v Sinkiangu in kulturno središče Ujgurov. V mestu je slikovit bazar, 44 m visok minaret ob Eminovi mošeji (18. st.), v okolici so razvaline ujgurskih mest Gaochang in Jiaohe (prestolnica med 9. in 13. st.), v skalo vklesane Jame tisočerih Bud s stenskimi slikami (6. do 14. st.). Pomemben je [[Turpanski vodni sistem]] ''karez'' za vodooskrbo. *'''[[Šigatse]]''' (''Shigatse'') je mesti v Tibetu z znamenitim lamaističnim [[samostan Tašilhunpo|samostanom Tašilhunpo]] (ustanovljen 1447), bil sedež pančenlame, od kulturne revolucije dalje je ta v Pekingu. *'''[[Šining]]''' je glavno mesto province [[Činghaj]] (''Qinghai''), leži ob reki Huang Šui na 2200 m nmv. Ima znamenito Veliko mošejo in velik lamaističen [[samostan Kumbum]] v bližini. *'''[[Džangje]]''' v provinci [[Gansu]] je bila pomembna trgovska postojanka na Svilni cesti. Orjaški, 35 m velik ležeči Buda (11. st.), Svetišče lesene pagode (6. st.) s 33 m visoko pagodo, sta največji znamenitosti mesta. == Znanost in tehnologija == === Zgodovina === Kitajska je bila nekoč vodilna v svetu [[znanost]]i in [[tehnologija|tehnologije]] do dinastije Ming. Starodavna kitajska odkritja in izumi, kot so izdelava [[papir]]ja, [[tisk]], [[kompas]] in [[smodnik]], so postali razširjeni po vsej vzhodni Aziji, na Bližnjem vzhodu in kasneje v Evropi. Kitajski [[matematik]]i so prvi uporabili negativne številke. Do 17. stoletja sta Evropa in zahodni svet presegla Kitajsko v znanstvenem in tehnološkem napredku. Raziskovalci do danes še vedno razpravljajo o vzrokih za to zgodnje moderno ''Veliko razhajanje''. Po ponovljenih vojaških porazih s strani evropskih kolonialnih sil in Japonske v 19. stoletju so kitajski reformatorji začeli spodbujati sodobno znanost in tehnologijo kot del gibanja samozaščite. Ko so komunisti prišli na oblast leta 1949, so poskušali organizirati znanost in tehnologijo na podlagi modela Sovjetske zveze, v kateri so bile znanstvene raziskave del centralnega načrtovanja. Po Maovi smrti leta 1976 je bila znanost in tehnologija ustanovljena kot ena od štirih modernizacij, sovjetski akademski sistem pa postopoma preoblikovan. === Sodobnost === Od konca kulturne revolucije je Kitajska znatno vlagala v znanstvene raziskave s 163 milijardami dolarjev za znanstvene raziskave in razvoj v letu 2012. Znanost in tehnologija se obravnavata kot bistvena za doseganje gospodarskih in političnih ciljev Kitajske in so vir nacionalnega ponosa, ki je včasih opisan kot »tehno-nacionalizem«. Kljub temu kitajske naložbe v osnovne in uporabne znanstvene raziskave ostajajo pod vodilnimi tehnološkimi močmi, kot so ZDA in Japonska. Na kitajskem rojeni znanstveniki so že štirikrat prejeli [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]], za [[Nobelova nagrada za kemijo|kemijo]] in [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|fiziologijo ali medicino]] enkrat, čeprav je večina teh znanstvenikov opravila svoje Nobelovo zmagovalno raziskavo v zahodnih državah. Kitajska razvija svoj izobraževalni sistem s poudarkom na znanosti, matematiki in inženiringu. Je tudi drugi največji založnik znanstvenih člankov na svetu. Tehnološke družbe, kot sta [[Huawei]] in [[Lenovo]], so postale vodilne na področju telekomunikacij in osebnih računalnikov in kitajski superračunalniki so dosledno uvrščeni med najmočnejše na svetu. Razširja se tudi uporaba industrijskih robotov; od leta 2008 do leta 2011 se je namestitev multi-role robotov v kitajskih tovarnah povečala za 136 odstotkov. Kitajski vesoljski program je eden najbolj aktivnih na svetu in je glavni vir nacionalnega ponosa. Leta 1970 je Kitajska uvedla svoj prvi satelit, Dong Fang Hong I., in postala peta država, ki je to storila neodvisno. Leta 2003 je Kitajska postala tretja država, ki je neodvisno poslala ljudi v vesolje. == Promet == [[File:Balinghe Bridge-3.jpg|thumb|left|upright=0.9|Most čez reko Baling je eden najvišjih mostov na svetu]] Od poznih 1990-ih se je kitajsko nacionalno cestno omrežje znatno razširilo z vzpostavitvijo mreže nacionalnih [[avtocesta|avtocest]] in [[hitra cesta|hitrih cest]]. Leta 2011 so Kitajske avtoceste dosegle skupno 85.000&nbsp;km, kar je postalo najdaljši avtocestni sistem na svetu. Leta 1991 je bilo na glavnem odseku reke Jangce na severu in na jugu le šest mostov. Do oktobra 2014 je bilo 81 takšnih [[most]]ov in [[predor]]ov. Kitajska je največji svetovni trg za avtomobile, ki je presegla Združene države v avtomobilski prodaji in proizvodnji. Prodaja avtomobilov v letu 2009 je presegala 13,6 milijona in lahko do leta 2020 doseže 40 milijonov. Neželeni učinek hitre rasti kitajskega cestnega omrežja je bil znaten porast [[Prometna nesreča|prometnih nesreč]], s slabo uveljavljenimi prometnimi zakoni, ki so bili navedeni kot možni vzrok za leto 2011, je v prometnih nesrečah umrlo okoli 62.000 kitajskih državljanov. V mestnih območjih kolesa ostajajo običajna prevozna sredstva, kljub vse večji razširjenosti avtomobilov - od leta 2012 je na Kitajskem približno 470 milijonov koles. [[File:PEKT3E.jpg|thumb|upright=0.9|Terminal 3 mednarodnega letališča v Pekingu je 2 največji terminal na svetu]] Kitajske železnice, ki so v državni lasti, so med najpomembnejšimi na svetu, ki so leta 2006 obdelale četrtino svetovnega železniškega prometa na samo 6 % svetovnih tirov. Od leta 2013 je država imela 103.144&nbsp;km železnic, tretje najdaljše mreže na svetu. Vse pokrajine in regije so povezane z železniškim omrežjem, razen Macau. Železnice so zelo obremenjeno, zlasti med kitajskim novim letom, ko se odvija največja letna migracija na svetu. Sistem železnic za visoke hitrosti (HSR) je začel z gradnjo v začetku leta 2000. Danes ima več kot 19.000 kilometrov namenskih prog, ki skupaj presegajo dolžino preostale svetovne železniške mreže za visoke hitrosti. Omrežje vključuje železniško progo Peking-Guangdžov-Šendžen, eno najdaljšo HSR linijo na svetu in železniško progo Peking-Šanghaj, ki ima tri najdaljše železniške mostove na svetu. Vlak Šanghaj Maglev, ki doseže 431&nbsp;km / h je najhitrejši komercialni vlak na svetu. [[File:A maglev train coming out, Pudong International Airport, Shanghai.jpg|thumb|left|upright=0.9|Šanghajski vlak Maglev]] Od leta 2000 se je rast hitrih tranzitnih sistemov v kitajskih mestih pospešila. Od januarja 2016 ima 26 mest urbani množični tranzitni sistem, 39 pa odobren metro sistem, pri čemer jih je še ducat več, ki se jim pridružijo do leta 2020. Šanghajska podzemna železnica, podzemna železnica Peking, metro Guangdžov, Hongkong MTR in metro Šendžen so med najdaljšimi in najbolj obsežnimi na svetu. [[File:CR400AF-2001@BJN (20170626110730).jpg|thumb|right|upright=0.9|Kitajski standardiziran EMU, znan tudi pod imenom Fušing Hao, je domači kitajski vlak, katerega največja delovna hitrost doseže 350 km/h]] V letu 2015 je bilo približno 200 letališč, približno 240 jih je načrtovanih do leta 2020. Več kot dve tretjini letališč v gradnji po vsem svetu leta 2013 je bilo na Kitajskem, in Boeing pričakuje, da bo kitajska flota aktivnih komercialnih letal na Kitajskem rasla od 1910 v letu 2011 na 5980 leta 2031. S hitrim širjenjem v civilnem letalstvu so se največja letališča na Kitajskem pridružila tudi najzahtevnejšim na svetu. Leta 2013 je glavno letališče v Pekingu na drugem mestu v svetu s potniškim prometom. Od leta 2010 sta mednarodno letališče Hongkong in mednarodno letališče Šanghaj Pudong na prvem in tretjem mestu v tonah letalskih tovornih vozil. Kitajska ima več kot 2000 rečnih in morskih pristanišč, od katerih jih je približno 130 odprtih za tuje ladje. Leta 2012 so pristanišča v Šanghaju, Hongkongu, Šendženu, Ningbo-Džovšanu, Guangdžovu, Čingdanu, Tjandžinu in Dalianu uvrščena na svetovni vrh v tovornem prometu in količini tovora. {{Wide image|Panorama Yangshan.jpg|900px|Pristanišče Šanghaj na otoku Jangšan v zalivu Hangdžov je bilo leta 2010 največje kontejnersko pristanišče na svetu}} == Sklici == {{sklici}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:China|Kitajska}} * [http://www.gov.cn/ Spletna stran LR Kitajske] {{East_Asia}} {{APEC}} [[Kategorija:Republike|Kitajska, Ljudska republika]] [[Kategorija:Kitajsko govoreče države in ozemlja|Kitajska, Ljudska republika]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1949|Kitajska, Ljudska republika]] [[Kategorija:Ljudska republika Kitajska|*]] {{normativna kontrola}} etxls3okk7w5ycxkli6bdovy74jtf26 6749594 6749592 2026-09-12T11:51:34Z Ljuba24b 92351 /* Geografija */ dodano iz en wiki 6749594 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kitajska}} {{Infopolje Država | native_name = 中华人民共和国 <br /> ''Zhōnghuá Rénmín Gònghéguó'' | conventional_long_name = Ljudska republika Kitajska | common_name = Kitajska | common_name2 = Kitajske | image_flag = Flag of the People's Republic of China.svg | image_coat = 中華人民共和國國徽.svg | symbol_type = Grb | national_motto = | image_map = People's Republic of China (orthographic projection).svg | national_anthem = 义勇军进行曲<br />''Yìyǒngjūn Jìnxíngqǔ''<br />{{small|''Marš prostovoljcev''}}<br /><center>[[Slika:March of the Volunteers instrumental.ogg]]</center> | official_languages = [[državna mandarinščina|kitajščina]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.gov.cn/english/laws/2005-09/19/content_64906.htm|title=Law of the People's Republic of China on the Standard Spoken and Written Chinese Language (Order of the President No.37)|publisher=Kitajska vlada|date=31 October 2000|accessdate=28 februarja 2014|language=en|archive-date=2013-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20130724204951/http://www.gov.cn/english/laws/2005-09/19/content_64906.htm|url-status=dead}}</ref>¹ | capital = [[Peking]] | latd = 39 | latm = 55 | latNS = N | longd = 116 | longm = 23 | longEW = E | largest_city = [[Šanghaj]] | government_type = [[socialistična republika]]² | leader_title1 = [[predsednik Ljudske republike Kitajske|predsednik]] | leader_name1 = [[Ši Džinping]] | leader_title2 = [[predsednik vlade Ljudske republike Kitajske|predsednik vlade]] | leader_name2 = [[Li Čjang]] | sovereignty_type = Ustanovitev | established_event1 = [[Kitajska državljanska vojna|razglasitev ljudske republike]] | established_date1 = <br />1. oktobra 1949 | area_km2 = 9.596.961² | area_rank = 3.&nbsp;/ 4. | area_magnitude = 1 E12 | percent_water = 2,8 % | population_estimate = 1,408,280,000{{efn|Excluding residents of [[Hong Kong]], [[Macao]], [[Taiwan]] and foreigners living in the [[Province-level divisions of China|31 provinces]], autonomous regions and municipalities}}<ref>{{navedi splet |title=National Economy – 10.Total Population Went down and Urbanization Rate Continued to Grow (31 December 2024) |url=https://www.stats.gov.cn/english/PressRelease/202501/t20250117_1958330.html |publisher=[[National Bureau of Statistics of China]] (NBSC) |website=www.stats.gov.cn |date=17 January 2025 |access-date=17 January 2025}}</ref> | population_estimate_year = 2024 | population_estimate_rank = 2. | population_census = 1.339.724.852<ref>{{navedi splet|title=Press Release on Major Figures of the 2010 National Population Census|url=http://www.stats.gov.cn/english/NewsEvents/201104/t20110428_26448.html|publisher=Statistični urad Ljudske republike Kitajske|date=28. april 2011 |accessdate=28. Februarja 2014|language=en}}</ref> | population_census_year = 2020 | population_density = 145 <ref>{{navedi splet|title=Population density (people per sq. km of land area) |url=http://data.worldbank.org/indicator/EN.POP.DNST|publisher=IMF|accessdate=16 May 2015}}</ref> | population_density_rank = 83. | demonym = Kitájec, Kitájka | GDP_PPP = {{increase}} $40,716 trillion{{efn|GDP figures exclude Taiwan, Hong Kong, and Macau.}}<ref name="IMFWEO.CN">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/April/weo-report?c=924,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2022&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, April 2025 Edition. (China) |publisher=International Monetary Fund |website=www.imf.org |date=22 April 2025 |access-date=26 May 2025}}</ref> | GDP_PPP_year = 2025 | GDP_PPP_rank = 1. | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $28.978 | GDP_PPP_per_capita_rank = 72. | GDP_nominal = {{increase}} $19,232 trillion | GDP_nominal_year = 2025 | GDP_nominal_rank = 2. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $13.687 | GDP_nominal_per_capita_rank = 69. | Gini = 35,7 | Gini_year = 2021 | Gini_change = decrease | Gini_ref = <ref name="GINI">{{navedi splet |title=Gini index – China |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=CN&most_recent_year_desc=true |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240319005643/https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=CN&most_recent_year_desc=true |archive-date=19 March 2024 |access-date=24 May 2022 |publisher=World Bank}}</ref> | HDI = 0,797 | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet |date=6 May 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=6 May 2025 |access-date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> | HDI_rank = 78. | currency = [[Renminbi|Renminbi (juan)]](¥)² | currency_code = CNY | time_zone = | utc_offset = +8 | time_zone_DST = ne upoštevajo | utc_offset_DST = +8 | cctld = [[.cn]]² | calling_code = 86² | footnote1 = V [[Hongkong]]u je uradni jezik tudi [[angleščina]]; podobno v [[Makav|Makavu]] [[portugalščina]] | footnote2 = Podatki so samo za celinsko kitajsko. [[Posebno administrativno območje|Posebni admnistrativni območji]] [[Hongkong]] in [[Makav]] nista upoštevani. Upoštevana tudi niso ozemlja, ki jih nadzoruje [[Republika Kitajska]]; sem spadajo otoki [[Tajvan]], [[Kinmen]] in [[Matsu]]. }} {{Kitajska}} '''Ljúdska repúblika Kitájska''' {{lang-zh|s=中华人民共和国|p=Zhōnghuá rénmín gònghéguó}} (krajše '''Kitajska''' ({{lang-zh|s=中国|p=Zhōngguó}}) je [[država]] v [[Vzhodna Azija|Vzhodni]] in deloma [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,4 milijarde prebivalcev. Obsega približno 9.600.000 kvadratnih kilometrov in je tretja ali četrta največja država po površini, odvisno od vira.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2147rank.html|title=The World Factbook — Central Intelligence Agency|website=www.cia.gov|accessdate=2018-10-15|archive-date=2014-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20140209041128/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2147rank.html|url-status=dead}}</ref> Državo upravlja [[Komunistična partija Kitajske]], razdeljena je na 22 provinc, pet avtonomnih pokrajin, štiri neposredno upravljane občine ([[Peking]], [[Tjandžin]], [[Šanghaj]] in [[Čongčing]]) in posebni upravni regiji [[Hongkong]] in [[Makav]]. Kitajska je nastala kot [[Prve visoke civilizacije|ena prvih civilizacij]] na svetu v rodovitnem bazenu [[Rumena reka|Rumene reke]] in [[Veliko kitajsko nižavje|Velikem kitajskem nižavju]]. Kitajski politični sistem že tisočletja temelji na dednih monarhijah ali [[Dinastije v zgodovini Kitajske|dinastijah]], ki se začenjajo s pollegendarno [[Dinastija Šja|dinastijo Šja]] (pinjin ''Xia'') v 21. stoletju pred pr. n. št.<ref>Xia–Shang–Zhou Chronology Project by People's Republic of China</ref> Od takrat se je Kitajska večkrat razširila, razdelila in ponovno združila. V 3. stoletju pr. n. št. je [[Čin Ši Huang]] (kitajsko 秦始皇帝, pinjin ''Qín Shǐhuángdì'', poslovenjeno ''Prvi vzvišeni bog, cesar Čina'') združil jedro Kitajske in ustanovil [[Dinastija Čin|prvo kitajsko dinastijo]]. Naslednja [[dinastija Han]], ki je vladala od leta 206 pr. n. št. do leta 220, je v tem času izumila nekaj [[Znanost in tehnologije dinastije Han|najsodobnejše tehnologije]], med drugim izdelavo [[papir]]ja in [[kompas]],<ref>Tom (1989), 99; Day & McNeil (1996), 122; Needham (1986e), 1–2, 40–41, 122–123, 228.</ref> skupaj s kmetijskimi in medicinskimi izboljšavami. Izum [[smodnik]]a in [[tisk]]a v [[dinastija Tang|dinastiji Tang]] (618-907) in [[dinastija Song|Severni Song]] (960-1127) je končal štiri velike izume. Kultura Tang se je razširila v Aziji, saj je nova pomorska [[svilna pot]] vodila trgovce do [[Mezopotamija|Mezopotamije]] in [[Afriški rog|Afriškega roga]]. Dinastična vladavina se je končala leta 1912 s šinhaj revolucijo, ko je republika zamenjala [[dinastija Čing|dinastijo Čing]]. [[Kitajska državljanska vojna]] je pripeljala do razdelitve ozemlja leta 1949, ko je Komunistična partija Kitajske ustanovila Ljudsko republiko Kitajsko, enotno enopartijsko suvereno državo na območju celinske Kitajske, vlada [[Kuomintang]]a pa se je umaknila na otok [[Tajvan]]. Politični status Tajvana ostaja sporen. Od uvedbe gospodarskih reform v letu 1978 je kitajsko gospodarstvo postalo eno najhitreje rastočih na svetu, letna rast pa dosledno nad 6 %.<ref>{{navedi splet|title=GDP growth (annual %)| url=https://data.worldbank.org/indicator/NY.GDP.MKTP.KD.ZG?end=2016&locations=CN&start=1961&year_high_desc=true|website=World Bank|accessdate=25 May 2018}}</ref> Od leta 2016 je to drugo največje gospodarstvo na svetu po nominalnem BDP in največje po kupni moči (PPP). Kitajska je tudi največji izvoznik na svetu in drugi največji uvoznik blaga. Je priznana jedrska sila in ima največjo stalno vojsko na svetu in drugi največji obrambni proračun. LRK je stalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]] Združenih narodov, ko je leta 1971 zamenjala ROC in aktivni svetovni partner mehanizma [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|ASEAN Plus]]. Kitajska je tudi vodilni član številnih formalnih in neformalnih večstranskih organizacij, med njimi Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), [[Svetovna trgovinska organizacija|WTO]], [[Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje|APEC]], [[BRICS]], [[BCIM Forum]] in [[G20]]. Kitajska je zelo močna in velika regionalna sila znotraj Azije in je označena kot potencialna velesila.<ref name="ChinaFuture">{{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/magazine-19995218|title=A Point Of View: What kind of superpower could China be?|publisher=BBC|date=19 October 2012|accessdate=21 October 2012}}</ref> == Zgodovina == {{glavni| Zgodovina Kitajske}} === Predzgodovina === Arheološki dokazi kažejo, da so zgodnji [[človečnjaki]] naselili Kitajsko med 2,24 milijoni in 250.000 leti.<ref>[http://www.archaeology.org/0001/newsbriefs/china.html "Early Homo erectus Tools in China"]. Archaeological Institute of America. 2000. Retrieved 30 November 2012.</ref> Fosile človečnjaka [[Pekinški človek|pekinškega človeka]], ''[[Homo erectus]]a'', ki je uporabljal ogenj,<ref>{{navedi splet|url=http://www.unesco.org/ext/field/beijing/whc/pkm-site.htm|title=The Peking Man World Heritage Site at Zhoukoudian|publisher=UNESCO|accessdate=6 March 2013}}</ref> so odkrili v jami v [[Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka|Džoukoudjanu]] blizu Pekinga; datirani so bili med 680.000 in 780.000 leti. Fosilizirani zob ''Homo sapiensa'' (datiran pred 125.000–80.000 leti) je bil odkrit v jami Fujan v okrožju Dao, provinca [[Hunan]]. Kitajska proto pisava je obstajala v neolitskem naselju Džjahu okoli 7000 pr. n. št.,<ref name="earliest writing">{{navedi novice |title='Earliest writing' found in China |first=Paul |last=Rincon |date=17 April 2003 |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/2956925.stm |work=BBC News }}</ref> Damaidi ([[petroglif]]i) okoli 6000 pr. n. št., v neolitski kulturi Dadivan iz 5800–5400 pr. n. št., in v Banpo iz 5. tisočletja pr. n. št. Nekateri učenjaki so predlagali, da so simboli Džjahu (7. tisočletje pr. n. št.) predstavljali najzgodnejši kitajski pisalni sistem. === Zgodnja dinastična vladavina === {{glavni| Dinastije v zgodovini Kitajske}} [[File:Yinxu.jpg|thumb|left|upright=0.9|Džinšu, ruševine prestolnice pozne dinastije Šang (14. st. pr. n. št.)]] Po kitajski tradiciji je bila prva [[dinastija Šja]], ki se je pojavila okoli 2100 pr. n. št.<ref>{{navedi knjigo|last=Tanner|first=Harold M.|title=China: A History|year=2009|publisher=Hackett Publishing|pages=35–36|url=https://books.google.com/books?id=VIWC9wCX2c8C&pg=PA35 |isbn=978-0872209152}}</ref> Dinastijo so zgodovinarji opredelili za mistično, dokler znanstvena izkopavanja niso dala zgodnja mesta bronaste dobe v Erlitouju, Henan leta 1959.<ref>[http://www.nga.gov/exhibitions/chbro_bron.shtm "Bronze Age China"]. National Gallery of Art. Retrieved 11 July 2013.</ref> Še vedno ni jasno ali so ta mesta ostanki dinastije Šja ali druge kulture iz istega obdobja. Naslednja [[dinastija Šang]] je najzgodnejša, potrjena s sodobnimi zapisi.<ref>{{navedi knjigo|last=Pletcher|first=Kenneth|title=The History of China|year=2011|publisher=Britannica Educational Publishing|page=35|url=https://books.google.com/books?id=A1nwvKNPMWkC&pg=PA35 |isbn=9781615301812}}</ref> Šang je vladala v ravnini Rumene reke v vzhodni Kitajski od 17. do 11. stoletja pred n. št.. Njihova pisava na želvjem oklepu (od 1500 pr. n. št.) predstavlja najstarejšo obliko kitajske pisave in je neposredni prednik sodobnih [[Kitajska pisava|kitajskih pismenk]].<ref>{{navedi knjigo|last=Allan|first=Keith|title=The Oxford Handbook of the History of Linguistics|year=2013|publisher=Oxford University Press|page=4|url=https://books.google.com/books?id=BzfRFmlN2ZAC&pg=PA4 |isbn=9780199585847}}</ref> Dinastijo Šang je premagala [[dinastija Džov]] ({{jezik-zh|t=周|p=Zhōu}}), ki je vladala med 11. in 5. stoletjem pr. n. št., čeprav so centralizirano oblast počasi spodkopavali fevdalni vojaki. Mnoge neodvisne države so na koncu izšle iz oslabljene države Džov in v 300-ih letih [[Obdobje pomladi in jeseni]] obdobje kitajske zgodovine od približno prve polovice Vzhodne dinastije Čov) nenehno vodile vojno med seboj in se le občasno odzvale kralju dinastije Džov. V [[Obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]] med 5.–3. stoletjem pr. n. št. je nastalo sedem močnih suverenih držav, vsaka s svojim cesarjem, ministri in vojsko. === Cesarska Kitajska === [[File:Chinesische-mauer.jpg|thumb|left|upright=0.9|Kitajski cesar, [[Čin Ši Huang]], je znan po tem, da je zidove združenih držav oblikovala Kitajski zid. Vendar pa večina današnje strukture datira v čas dinastije Ming]] [[File:Terracotta pmorgan.jpg|thumb|left|upright=0.9|[[Glinena vojska]] (okoli 210 pr. n. št.), odkrita pred mavzolejem prvega cesarja dinastije Čin, zdaj [[Šjan]]]] Obdobje z vojsko se je končalo leta 221 pr. n. št., ko je država Čin osvojila še šest kraljestev in ustanovila prvo enotno kitajsko državo. Kralj Dženg Čin se je razglasil za prvega cesarja [[Dinastija Čin|dinastije Čin]]. Uzakonil je Činove [[Legalizem (kitajska filozofija)|pravne reforme]] po vsej Kitajski, predvsem prisilno standardizacijo kitajskih pismenk, mere, širine cest (tj. dolžina vozička) in [[Zgodovina kitajskega denarja|denar]]. Njegova dinastija je osvojila tudi plemena Jue v mestu [[Guangši]], Guangdong in severni [[Vietnam]].<ref>Sima Qian, Translated by Burton Watson. ''Records of the Grand Historian: Han Dynasty I'', p. 11-12. {{ISBN|0-231-08165-0}}.</ref> Dinastija Čin je trajala le petnajst let in je kmalu po smrti prvega cesarja padla, saj so njegove stroge avtoritarne politike vodile k obsežnemu uporu.<ref name="Lewis2007">{{navedi knjigo|title=The Early Chinese Empires: Qin and Han|url=https://archive.org/details/historyofimperia00broo|first=Mark Edward|last=Lewis|publisher=Belknap Press|location=London|year=2007|isbn=978-0-674-02477-9}}</ref> Po razširjeni civilni vojni, v kateri je bila požgana cesarska knjižnica v Šjanjangu, se je pojavila [[dinastija Han]], ki je vladala Kitajski med 206 pr. n. št. in 220 n. št. in ustvarila kulturno identiteto med prebivalstvom, ki se še vedno spominja v etnonimu [[Kitajci Han]]. Han so znatno razširili ozemlje cesarstva, z vojaškimi akcijami, ki so segale v [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]], [[Mongolija|Mongolijo]], [[Južna Koreja|Južno Korejo]] in [[Junan]] ter vrnil Guangdong in severni Vietnam od Nanjueja. Vpliv Hanov v Srednji Aziji in [[Sogdija|Sogdiji]] je pomagal vzpostaviti kopenski del [[Svilna pot|svilne poti]], ki je nadomestila prejšnjo čez [[Himalaja|Himalajo]] v [[Indija|Indijo]]. Kitajska pod Hani je postopoma postala največje gospodarstvo starodavnega sveta.<ref>{{navedi splet| url=http://www.eric.ed.gov/ERICWebPortal/custom/portlets/recordDetails/detailmini.jsp?_nfpb=true&_&ERICExtSearch_SearchValue_0=ED460052&ERICExtSearch_SearchType_0=no&accno=ED460052 |title=Dahlman, Carl J; Aubert, Jean-Eric. ''China and the Knowledge Economy: Seizing the 21st century''|publisher=World Bank Publications via Eric.ed.gov|accessdate=22 October 2012}}</ref> Kljub začetni decentralizaciji in uradni opustitvi Činove filozofije legalizma v korist [[Konfucijanstvo|Konfucijanstva]], so Činove institucije in politike še naprej uporabljali Hani in njihovi nasledniki.<ref>{{navedi knjigo|first1=Candice |last1=Goucher |first2= Linda |last2=Walton|title=World History: Journeys from Past to Present – Volume 1: From Human Origins to 1500 CE|year=2013|publisher=Routledge|page=108|url=https://books.google.com/books?id=zdwpAAAAQBAJ&pg=PA108 |isbn=9781135088224}}</ref> ==== Tri kraljestva, Džin, severne in južne dinastije ==== Po koncu dinastije Han je sledilo obdobje spopadov, znanih kot [[Tri kraljestva]], katerih osrednje figure so se kasneje zapisale v zgodovino v eni od Štirje [[klasični kitajski romani|Štirih klasik]] kitajske literature. Na koncu je Wei hitro premagal [[dinastija Džin|dinastijo Džin]]. Džin so padli v državljansko vojno ob vzponu razvojno nesposobnega cesarja. [[Pet barbarov]] ali Vu Hu je nato napadlo in vladalo severni Kitajski kot šestnajst držav. Šjanbei jih je združil kot severni Vei, čigar cesar Šjaoven je obrnil svojo [[apartheid]]sko politiko njegovih predhodnikov in uveljavil drastično sinhronizacijo svojih subjektov (severnih dinastij), ki jih je v veliki meri vključil v kitajsko kulturo. Na jugu je general Liu Ju zagotovil abdikacijo Džina v korist Lju Songa. Različni nasledniki teh držav so postali znani kot severne in južne dinastije, obe območji, ki jih je Sui nazadnje ponovno združil leta 581. ==== Sui, Tang in Song ==== Sui so obnovili moč Hanov preko Kitajske, spremenili svoje kmetijstvo in gospodarstvo, zgradili [[Veliki prekop (Kitajska)|Veliki kanal]] in uveljavil [[budizem]]. Vendar pa so hitro padli, ko je njihov vpoklic za javna dela in neuspešna vojna s Korejo povzročila široke nemire.<ref>David Andrew Graff (2002). ''Medieval Chinese warfare, 300–900.'' Routledge. {{ISBN|0-415-23955-9}}</ref> [[File:Along the River During the Qingming Festival (detail of original).jpg|upright=0.9|thumb|Detajl iz ''Vzdolž reke med festivalom Šingming'', slika iz 12. st. prikazuje vsakdanje življenje v prestolnici dinastije Song, Biandžing (danes Kajfeng)]] Pod naslednjima dinastijama [[dinastija Tang|Tang]] in [[Dinastija Song|Song]] so kitajsko gospodarstvo, tehnologija in kultura vstopili v zlato dobo.<ref>Adshead, S. A. M. (2004). ''T'ang China: The Rise of the East in World History''. New York: Palgrave Macmillan. p. 54</ref> Cesarstvo Tang je vrnilo nadzor nad Zahodnimi regijami in Svilno cesto in prestolnica Čangan naredilo za kozmopolitsko urbano središče. Kljub temu je bila v osmem stoletju opustošena in oslabljena zaradi An Shi upora. Leta 907 se je Tang popolnoma razgradila, ko so lokalni vojaški guvernerji postali nepovezani. Dinastija Song je leta 960 končala separatistično situacijo, kar je pripeljalo do ravnovesja moči med Songi in [[dinastija Liao|Khitan Liaom]]. Song je bila prva vlada v svetovni zgodovini, ki je izdala papirni denar in prva kitajska država, ki je ustanovila stalno mornarico, ki jo je podpirala razvita ladjedelniška industrija skupaj s pomorsko trgovino.<ref>Paludan, Ann (1998). ''Chronicle of the Chinese Emperors''. London: Thames & Hudson. {{ISBN|0-500-05090-2}}. p. 136.</ref> Med 10. in 11. stoletjem se je prebivalstvo Kitajske podvojilo na približno 100 milijonov ljudi, predvsem zaradi širitve gojenja riža v osrednjih in južnih pokrajinah ter proizvodnje bogatih presežkov hrane. Dinastija Song je oživila konfucijanstvo kot odziv na rast budizma v času Tangov in razcvet [[filozofija|filozofije]] in [[umetnost]]i, saj sta [[krajinsko slikarstvo]] in [[Kitajska keramika|porcelan]] prinesla nove stopnje zrelosti in kompleksnosti. Vendar pa je [[dinastija Jurčen Džin]] opazila vojaško šibkost Songov. Leta 1127 je bil cesar Huizong Song in prestolnica Biandžing (danes Kaifeng) zajeta med vojno Džin-Song. Ostanki Songov so se umaknili v južno Kitajsko. ==== Juan, Ming in Čing ==== 13. stoletje je čas mongolske osvojitve Kitajske. Leta 1271 je [[Mongoli|mongolski]] vodja [[Kublajkan]] ustanovil [[dinastija Juan|dinastijo Juan]] s prestolnico Hanbalik. Juani so osvojili zadnji ostanek dinastije Song leta 1279. Pred invazijo Mongolov je prebivalstvo štelo 120 milijonov državljanov; do leta 1300 se je zmanjšalo na 60 milijonov.<ref>Ping-ti Ho. "An Estimate of the Total Population of Sung-Chin China", in ''Études Song'', Series 1, No 1, (1970). pp. 33–53.</ref> Kmet, ki se je poimenoval DŽu Juandžang, je leta 1368 premagal Juane in ustanovil [[dinastija Ming|dinastijo Ming]] kot cesar Hongvu s prestolnico [[Nanking]] in jo leta 1403 preselil v [[Peking]]. Pod dinastijo Ming je Kitajska uživala še eno zlato dobo, razvila je eno najmočnejših mornaric na svetu in bogato in uspešno gospodarstvo ob cvetoči umetnosti in kulturi. V tem obdobju je Dženg He vodil cesarske ladje po vsem azijskem svetu in dosegel tudi Afriko. V tem času so bile na kitajskem ozemlju ustanovljene prve naselbine evropskih trgovcev (1557 Macau), 1581 so prišli prvi katoliški misijonarji. Filozofi, kot je Vang Jangming, so s širjenjem kapitalizma še bolj kritizirali in razširili neo-konfucijanstvo s konceptom individualizma in enakosti [[Štirje poklici|štirih poklicev]].<ref>{{navedi splet|title=Wang Yangming (1472—1529)|url=https://www.iep.utm.edu/wangyang/|work=Internet Encyclopedia of Philosophy|accessdate=9 December 2013|url-status=dead| archiveurl=https://web.archive.org/web/20131109100108/http://www.iep.utm.edu/wangyang/|archivedate=9 November 2013|df=dmy-all}}</ref> Sloj uradnikov je postal podporna sila industrije in trgovine v gibanjih davčnega bojkota, kar je skupaj z lakoto in obrambo pred japonskimi invazijami iz Koreje (1592–98) in invazij iz Mandžurije povzročilo izčrpanje zakladnice. Leta 1644 so Peking zajele kmečke uporniške sile pod vodstvom Li Zičenga. Cesar Čungžen je ob padcu mesta storil samomor. Mandžurci, ki so se nato povezali z generalom dinastije Ming, Vu Sanguijem, so strmoglavili Lijevo kratkotrajno dinastijo Šun in nato prevzeli nadzor nad Pekingom, ki je postal nova prestolnica dinastije Čing. === Konec dinastične vladavine === [[File:Regaining the Provincial Capital of Ruizhou.jpg|thumb|left|upright=0.9|Prikaz upora Taiping (1850–1864)]] Dinastija Čing, ki je trajala od leta 1644 do leta 1912, je bila zadnja cesarska dinastija Kitajske. Njihova osvojitev Mingov (1618-1683) je stala 25 milijonov življenj, kitajsko gospodarstvo pa se je drastično zmanjšalo. Po koncu južnih Mingov, je bila naslednja osvojitev Džungarskega kanata, [[Tibet]]a in [[Šindžjan]]a in priključeni v cesarstvo. Centralizirana avtokracija je bila okrepljena, da bi se zoperstavila anti-Čingovi politiki vrednotenja kmetijstva in omejevanja trgovine, ''Haidžin'' ('prepoved trgovanja po morju') in ideološkega nadzora, ki ga predstavlja literarna inkvizicija, kar povzroča družbeno in tehnološko stagnacijo. Sredi 19. stoletja je dinastija dočakala zahodni imperializem v [[Opijske vojne|Opijskih vojnah]] z Britanijo in Francijo. Kitajska je bila prisiljena plačati odškodnino, odpreti pristanišča, dovoliti eksteritorialnost za tuje državljane in [[Hongkong]] prepustiti Britancem<ref>Ainslie Thomas Embree, Carol Gluck (1997). ''[https://books.google.com/books?id=Xn-6yMhAungC Asia in Western and World History: A Guide for Teaching]''. M.E. Sharpe. p.597. {{ISBN|1-56324-265-6}}.</ref> v skladu z Nankingško pogodbo iz leta 1842, ki je prva od neenakih pogodb. [[Prva kitajsko-japonska vojna]] (1894-95) je povzročila izgubo vpliva Čingov na Korejskem polotoku in cesijo Tajvana Japonski.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/546176/Sino-Japanese-War|title=Sino-Japanese War (1894–95)|work=Encyclopædia Britannica|accessdate=12 November 2012}}</ref> Dinastija Čing se je soočala tudi z notranjimi nemiri, v katerih je umrlo več deset milijonov ljudi, zlasti v uporu Taiping, ki je uničil južno Kitajsko v 1850-ih in 1860-tih letih ter Dunganski upor (1862-77) na severozahodu. Začetni uspehi v 1860-ih so bili razočaranje zaradi številnih vojaških porazov v 1880-ih in 1890-ih letih. V 19. stoletju se je začelo množično izseljevanje. Izgube zaradi tega so bile dodane konfliktom in katastrofam, kot je severnokitajska lakota leta 1876-79, v kateri je umrlo med 9 in 13 milijoni ljudi. Cesar Guangšu je leta 1898 pripravil načrt reforme, da bi vzpostavil sodobno ustavno monarhijo, vendar je ta načrt onemogočila cesarica Dovager Ciši. Nesrečna protitujska [[Boksarska vstaja]] 1899-1901 je dodatno oslabila dinastijo. Čeprav je [[ Cesarica vdova Ciši]] sponzorirala program reform, je Šinhai revolucija 1911-12 končala dinastijo Čing; ustanovljena je bila [[Republika Kitajska]]. === Kitajska republika (1912–1949) === {{glavni| Kitajska republika (1912–1949)}} [[File:Sun Yat-sen and Chiang Kai-shek.jpg|thumb|upright=0.9|Sun Jatsen, oče sodobne Kitajske (sedi na desni) in [[Čangkajšek]], kasneje predsednik Kitajske]] [[File:1945 Mao and Chiang.jpg|thumb|upright=0.9|Čangkajšek in [[Mao Cetung]], ki sta se leta 1946 po koncu druge svetovne vojne nazdravila]] 1. januarja 1912 je bila ustanovljena Republika Kitajska, za začasnega predsednika pa je bil razglašen Sun Jatsen iz [[Kuomintang]]a (KMT ali nacionalistična stranka). Vendar pa je bilo predsedstvo pozneje dodeljeno Juan Šikaiju, nekdanjemu generalu Čingov, ki se je leta 1915 razglasil za cesarja Kitajske. Zaradi nasprotovanja svoje vojske je bil prisiljen abdiciati in ponovno vzpostaviti republiko.<ref>Stephen Haw, (2006). Beijing: A Concise History. Taylor & Francis, {{ISBN|0-415-39906-8}}. p.143.</ref> Po smrti Juan Šikaija leta 1916 je bila Kitajska politično razdrobljena. Njegova vlada v Pekingu je bila mednarodno priznana, vendar skoraj nemočna; regionalni vojaki so nadzorovali večino njenega ozemlja. Konec 1920-ih je Kuomintang pod [[Čangkajšek|Čangkajškom]], takratnim načelnikom Vojaške akademije republike Kitajske, zmožen ponovno združiti državo pod svoj nadzor z vojaškimi in političnimi manevri, znanimi skupaj kot ''severna ekspedicija''.<ref>Peter Zarrow (2005). ''China in War and Revolution, 1895–1949''. Routledge. {{ISBN|0-415-36447-7}}. p.230.</ref> Kuomintang je preselil prestolnico v [[Nanking]] in izvajal »politično tutorstvo«, vmesno stopnjo političnega razvoja, ki je Kitajsko spremenil v sodobno demokratično državo. Politična delitev na Kitajskem je Čankajšku otežila boj proti komunistični ljudski osvobodilni vojski (PLA), proti kateri se je Kuomintang boril od leta 1927 v kitajski državljanski vojni. Ta vojna se je nadaljevala uspešno za Kuomintang, še posebej po tem, ko se je PLA umaknila v ''dolgem pohodu'', do japonskega napada in incidenta v [[Šjan]]u leta 1936, ko se je moral Čangkajšek soočiti z Japonsko.<ref>David Ernest Apter, Tony Saich (1994). ''Revolutionary Discourse in Mao's Republic''. Harvard University Press. {{ISBN|0-674-76780-2}}. p.198.</ref> Druga kitajsko-japonska vojna (1937-1945), bojišče druge svetovne vojne, je prisilila v neomajno zavezništvo med Kuomintangom in PLA. Japonske sile so storile številne vojne zločine proti civilnemu prebivalstvu; v celoti je umrlo kar 20 milijonov kitajskih civilistov.<ref>[http://www.bbc.co.uk/history/worldwars/wwtwo/nuclear_01.shtml "Nuclear Power: The End of the War Against Japan"]. BBC&nbsp;— History. Retrieved 14 July 2013.</ref> Po ocenah je bilo v mestu Nanjing med japonsko okupacijo ubitih 200.000 Kitajcev. Med vojno so Kitajsko, skupaj z Združenim kraljestvom, ZDA in Sovjetsko zvezo, imenovali »skrbništvo močnih« in so bile v izjavi Združenih narodov priznane kot zavezništvo »veliki štirje«.<ref>{{navedi knjigo|title=Yearbook of the United Nations 1946–1947|date=1947|publisher=United Nations|location=Lake Success, NY| oclc=243471225| page=3| url=http://www.unmultimedia.org/searchers/yearbook/page.jsp?volume=1946-47&page=38|accessdate=25 April 2015|chapter=The Moscow Declaration on general security}}</ref> Kitajska je bila skupaj z drugimi tremi velikimi silami ena od štirih glavnih zaveznikov druge svetovne vojne in se je kasneje štela za enega prvih zmagovalcev v vojni. Po predaji Japonske leta 1945 je bil Tajvan, vključno s Pescadores, vrnjen pod kitajski nadzor. Kitajska je postala zmagovita, a opustošena in finančno izsušena. Nadaljevanje nezaupanja med Kuomintangom in komunisti je pripeljalo do ponovitve državljanske vojne. Ustavna ureditev je bila ustanovljena leta 1947, toda zaradi naraščajočih nemirov se številne določbe ustave na Kitajskem niso izvajale. == Geografija == {{glavni|Geografija Kitajske}} Površje je ogromno in raznoliko. Leži v Vzhodni Aziji in od obale v notranjost sega več kot 5000&nbsp;km. Na suhem severu in severozahodu ob meji z Mongolijo so gozdnate [[stepa|stepe]] in puščavi [[Gobi]] ter [[Takla Makan]], na vlažnem jugu pa prevladujejo subtropski gozdovi. Na zahodu je razčlenjeno višavje, ki ločuje Kitajsko od [[Srednja Azija|Srednje Azije]], z gorovji [[Himalaja]], [[Karakorum]], [[Pamir]] in [[Tjanšan|Nebeško gorovje]] (''Tian Shan''). Na tibetanski planoti izvirata [[Jangce]] in [[Rumena reka]], ki sta med večjimi rekami na svetu in tečeta proti gosto poseljenim ravnicam na vzhodu. Obala celinskega dela je dolga 14.500&nbsp;km, oblivajo jo [[Rumeno morje]] in [[Južnokitajsko morje|Južno-]] ter [[Vzhodnokitajsko morje]]. Kitajska meji na 14 držav: [[Afganistan]], [[Butan (država)|Butan]], [[Mjanmar]], [[Indija|Indijo]], [[Kazahstan]], [[Kirgizistan]], [[Laos]], [[Mongolija|Mongolijo]], [[Nepal]], [[Severna Koreja|Severno Korejo]], [[Pakistan]], [[Rusija|Rusijo]], [[Tadžikistan]] in [[Vietnam]]. Ljudska republika Kitajska razglaša tudi suverenost nad otokom [[Tajvan (otok)|Tajvan]], vendar ga ne nadzoruje. ===Podnebje === [[File:China Köppen.svg|thumb|upright=1.35|left|[[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni tipi]] na Kitajskem]] Južna Kitajska ima vlažno monsunsko podnebje s padavinami od 1500 do 2000&nbsp;mm. Z manj padavinami je monsunsko podnebje tudi na severu. Zime so mrzle zaradi sibirskega anticiklona. Na zahodu je izrazito celinsko podnebje; puščavsko v nižinah, gorsko v višjih območjih, z zelo mrzlimi zimami in vročimi suhimi poletji. === Biodiverziteta === {{glavni|Živalstvo in rastlinstvo Kitajske}} [[File:Giant Panda Eating.jpg|thumb|upright=0.9|left|[[Orjaški panda]], najbolj znana kitajska ogrožena in endemična vrsta, v [[Raziskovalna baza za vzrejo orjaških pand v Čengduju|raziskovalni bazi Čengdu]] v Sečuanu]] Kitajska je ena od 17 najbolj raznolikih držav<ref name="Ref_2009a">{{navedi splet |url=http://www.environment.gov.au/soe/2001/publications/theme-reports/biodiversity/biodiversity01-3.html |title=Biodiversity Theme Report |publisher=Environment.gov.au |date=10 December 2009 |accessdate=27 April 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110811045957/http://www.environment.gov.au/soe/2001/publications/theme-reports/biodiversity/biodiversity01-3.html|archivedate=11 August 2011}}</ref> in leži v dveh največjih svetovnih biogeografskih kraljestvih: [[Palearktika]] in [[Indomalaja]]. Ima več kot 34.687 vrst živali in vaskularnih rastlin, zaradi česar je tretja najbolj biotsko raznovrstna država na svetu, za [[Brazilija|Brazilijo]] in [[Kolumbija|Kolumbijo]]. Država je 11. junija 1992 podpisala Konvencijo o [[biotska raznovrstnost|biotski raznovrstnosti]] v Rio de Janeiru in je 5. januarja 1993 postala pogodbenica konvencije. Kasneje je pripravila nacionalno strategijo in akcijski načrt za biotsko raznovrstnost, z eno revizijo, ki jo je konvencija sprejela 21. septembra 2010.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cbd.int/doc/world/cn/cn-nbsap-v2-zh.pdf |title=[English translation: China Biodiversity Conservation Strategy and Action Plan. Years 2011–2030] |accessdate=9 December 2012}}</ref> Kitajska je domovina vsaj 551 vrst sesalcev (tretje mesto svetu), 1221 vrst ptic (osmo), 424 vrst plazilcev (sedmo) in 333 vrst dvoživk (sedmo). Prostoživeče živali na Kitajskem delijo življenjski prostor in nosijo akutni pritisk največjega števila prebivalcev ''[[Homo sapiens]]a'' na svetu. Najmanj 840 živalskih vrst je ogroženo, ranljivo ali grozi lokalno izumrtje na Kitajskem, predvsem zaradi človeških dejavnosti, kot so uničevanje habitatov, onesnaževanje in lovljenje za hrano, krzno in sestavine tradicionalne kitajske medicine. Ogrožena narava je zaščitena z zakonom in od leta 2005 ima država več kot 2349 naravnih rezervatov, ki pokrivajo skupno površino 149,95 milijona hektarov, kar predstavlja 15 odstotkov celotne površine Kitajske.<ref>{{navedi splet|title=Nature Reserves|url=http://www.china.org.cn/english/features/Brief/193257.htm|publisher=China.org.cn|accessdate=2 December 2013}}</ref> [[Kitajski rečni delfin]] je nedavno potrjeno izumrl. Kitajska ima več kot 32.000 vrst vaskularnih rastlin in je pokrita s številnimi vrstami gozdov. Prevladujejo hladni iglavci na severu države, z živalskimi vrstami kot so [[los]] in [[medved ogrličar]] (''Ursus thibetanus''), skupaj z več kot 120 vrstami ptic. Podrast vlažnih gozdov iglavcev lahko vsebuje [[bambus]]. V višjih montanskih predelih rasteta [[brin]] in [[tisa]], bambus nadomesti rododendron. Subtropski gozdovi, ki prevladujejo v osrednji in južni Kitajski vsebujejo kar 146.000 vrst rastlin. Tropski in sezonski deževni gozdovi, čeprav so omejeni na gozdove [[Junan]]a in [[Hainan]]a, vsebujejo četrtino vseh živalskih in rastlinskih vrst, najdenih na Kitajskem. Kitajska ima več kot 10.000 zabeleženih vrst gliv, od katerih jih je skoraj 6000 večjih gliv. === Okoljska problematika === {{Multiple image | align = right | image1 = Muztagh Ata Xinjiang China.jpg | caption1 = Mudztagh Ata v pogorju Kunlun v avtonomni pokrajini Taškorgan, Šindžjang | image2 = Sanya Sun Photo by Dale Preston.jpg | caption2 = Obala Južnokitajskega morja pri Sanji, Hajnan | direction = | total_width = | alt1 = }} [[File:Wind power plants in Xinjiang, China.jpg|thumb|Vetrne turbine v Šindžjangu]] [[File:Chang'an avenue in Beijing.jpg|thumb|left|Promet v Pekingu]] {{Multiple image | align = right | direction = vertical | width = 200 | image1 = China 100.78713E 35.63718N.jpg | caption1 = Satelitska slika prikazuje topografijo Kitajske | image2 = Longji terrace - 03.JPG | caption2 = Riževe terase Longšeng v Guangšiju | total_width = | alt1 = }} V zadnjih desetletjih je Kitajska utrpela hudo poslabšanje okolja in onesnaževanje.<ref name="Ma2002">{{navedi knjigo |author=Ma, Xiaoying |author2=Ortalano, Leonard |title=Environmental Regulation in China |year=2000 |publisher=Rowman & Littlefield Publishers |url=https://books.google.com/books?id=eQTbZRWgC74C&pg=PA1|page=1|isbn=978-0-8476-9399-3}}</ref> Medtem ko so predpisi, kot je Zakon o varstvu okolja iz leta 1979, precej strogi, se slabo uveljavljajo, saj jih lokalna skupnost in vladni uradniki pogosto ne upoštevajo, ker ovirajo hiter gospodarski razvoj. Onesnaževanje mestnega zraka je huda zdravstvena težava v državi. [[Svetovna banka]] je v letu 2013 ocenila, da je na Kitajskem 16 od 20 najbolj ogroženih mest na svetu<ref>{{navedi novice|title=Beijing Orders Official Cars Off Roads to Curb Pollution|url=https://www.bloomberg.com/news/2013-01-12/beijingers-told-to-stay-indoors-as-pollution-hits-record.html|accessdate=27 July 2013|publisher=Bloomberg L.P.|date=14 January 2013}}</ref> in Kitajska država z najvišjimi številkami smrti zaradi onesnaženosti zraka. Obstaja 1,14 milijona smrti zaradi izpostavljenosti onesnaženju zunanjega zraka. Kitajska proizvede največ emisij [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] na svetu <ref>{{navedi novice|title=Global carbon emissions hit record high in 2012|url=https://www.reuters.com/article/2013/06/10/us-iea-emissions-idUSBRE95908S20130610|accessdate=3 November 2013|publisher=Reuters|date=10 June 2013|archive-date=2013-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20131119111939/http://www.reuters.com/article/2013/06/10/us-iea-emissions-idUSBRE95908S20130610|url-status=dead}}</ref>. Država ima tudi znatne težave z onesnaževanjem voda: do konca leta 2011 so industrijski in kmetijski odpadki onesnažili 40 % kitajskih rek. Leta 2014 so se notranji sladkovodni viri na prebivalca Kitajske zmanjšali na 2062 m³, v [[Veliko kitajsko nižavje|Velikem kitajskem nižavju]] pa pod 500 m³, medtem ko je bilo teh 5920 m³ na svetu. Na Kitajskem tudi težke kovine povzročajo onesnaževanje okolja. Onesnaženje s težkimi kovinami je anorganska kemična nevarnost, ki jo povzročajo predvsem [[svinec]] (Pb), [[krom]] (Cr), [[arzen]] (As), [[kadmij]] (Cd), [[živo srebro]] (Hg), [[cink]] (Zn), [[baker]] (Cu), [[kobalt]] (Co) in [[nikelj]] (Ni). Pet kovin med njimi, Pb, Cr, As, Cd in Hg, so ključni onesnaževalci s težkimi kovinami na Kitajskem. Vplivi teh v glavnem prihajajo iz [[rudarstvo|rudarstva]], izpustov v kanalizacijo, izdelavi izdelkov, ki vsebujejo kovino, in drugih s tem povezanih proizvodnih dejavnosti. Visoka raven izpostavljenosti težkim kovinam lahko povzroči tudi stalne intelektualne in razvojne motnje, vključno z motnjami branja in učenja, vedenjskimi težavami, izgubo sluha, težavami s pozornostjo in motnjami v razvoju vizualne in motorične funkcije. Po podatkih nacionalnega popisa onesnaževanja ima Kitajska več kot 1,5 milijona mest izpostavljenih težkim kovinam. Skupni volumen odvedenih težkih kovin v odpadnih vodah, odpadnem plinu in trdnih odpadkih vsako leto od leta 2005 do leta 2011 znaša okoli 900.000 ton.<ref>Hu, Hui, Qian Jin, and Philip Kavan. "A study of heavy metal pollution in China: Current status, pollution-control policies and countermeasures." Sustainability 6.9 (2014): 5820–5838.</ref> Vendar pa je Kitajska vodilni svetovni investitor v [[Obnovljivi viri energije|obnovljivo energijo]] in njeno komercializacijo, saj je 52 milijard dolarjev investirala samo leta 2011 in je glavni proizvajalec tehnologij za obnovljive vire energije in močno vlaga v obnovljive vire energije na lokalni ravni. Do leta 2015 je bilo več kot 24 % kitajske energije pridobljene iz obnovljivih virov, najbolj pa iz [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]]: s skupno instalirano zmogljivostjo 197 GW je Kitajska največja proizvajalka hidroelektrične energije na svetu. Ima tudi največjo moč vgrajenega [[Sončna energija|solarnega]] fotovoltaičnega sistema in sistema [[Vetrna energija|vetrne energije]] na svetu. Leta 2011 je kitajska vlada napovedala načrte za vlaganje 4 milijarde [[juan]]ov (619 milijard dolarjev) v vodno infrastrukturo in projekte za razsoljevanje v desetletnem obdobju ter dokončanje gradnje sistema za preprečevanje poplav in proti izsuševanju do leta 2020. Leta 2013 je Kitajska začela petletno prizadevanje za zmanjšanje onesnaževanja zraka v višini 277 milijard USD, zlasti na severu države.<ref>{{navedi splet|title=China to spend big to clean up its air|url=http://grist.org/news/china-to-spend-big-to-clean-up-its-air|work=Grist Magazine|accessdate=27 July 2013|first=John|last=Upton|date=25 July 2013}}</ref> === Upravna delitev === Celinska Kitajska je upravno razdeljena na 22 provinc (省); vlada Ljudske republike Kitajske pa šteje [[Tajvan]] (台湾) za svojo 23. provinco, zahteva pa tudi otoke v Južnokitajskem morju. Poleg provinc obsega Kitajska še pet avtonomnih pokrajin (自治区), v katerih je večina številnih manjšin Kitajske; štiri občine v okviru centralne vlade (直辖市) in dve posebni administrativni regiji (特别行政区), ki ju tudi upravlja Ljudska republika Kitajska. {{Multiple images | direction = horizontal | total_width = 500 | align = right | image1 = China administrative.png | caption1 = Kitajske upravne delitve in ozemeljski spori | image2 = South China Sea vector.svg | caption2 = Ozemeljski spori v Južnokitajskem morju; kitajske zahteve so označene z rdečo barvo. }} Province in avtonomne pokrajine so razdeljene na avtonomne prefekture, okrožja, avtonomna okrožja in mesta. Kantoni: okrožja in avtonomna okrožja delimo na kantone, etnične kantone in mesta. {| border="0" |----- | '''Province''' * [[Anhui]] (Ānhuī, 安徽) * [[Fudžjan]] (Fújiàn, 福建) * [[Gansu]] (Gānsù, 甘肃) * [[Guangdong]] (Guǎngdōng, 广东) * [[Guidžov]] (Guìzhōu, 贵州) * [[Hajnan]] (Hǎinán, 海南) * [[Hebej]] (Héběi, 河北), 'Severno od reke' * [[Heilongdžjang]] (Hēilóngjiāng, 黑龙江), 'Reka črnega zmaja' * [[Henan]] (Hénán, 河南), 'Južno od reke' * [[Hubej]] (Húběi, 湖北), 'Severno od jezera' * [[Hunan]] (Húnán, 湖南), 'Južno od jezera' * [[Džjangsu]] (Jiāngsū, 江苏) * [[Džjangši]] (Jiāngxī, 江西), 'Zahodno od reke' * [[Džilin]] (Jílín, 吉林) * [[Liaoning]] (Liáoníng, 辽宁) * [[Činghaj]] (Qīnghǎi, 青海), 'Modro/Temnozeleno morje (jezero)', Kokonur * [[Šaanši]] (Shǎnxī, 陕西) > dva 'a' zaradi razlikovanja od Šanši * [[Šandong]] (Shāndōng, 山东), 'Vzhodno od gore' * [[Šanši]] (Shānxī, 山西), 'Zahodno od gore' * [[Sečuan]] (Sìchuān, 四川), 'Štiri reke' * [[Junan]] (Yúnnán, 云南), 'Južno od oblaka' * [[Džedžjang]] (Zhèjiāng, 浙江) | valign="top" | '''Avtonomne pokrajine''' * [[Guangši|Avtonomna pokrajina Guangši-Džuang]] (Guǎngxī Zhuàng Zìzhìqū, 广西壮族自治区) * [[Notranja Mongolija|Avtonomna pokrajina Notranja Mongolija]] (Nèi Měnggǔ Zìzhìqū, 内蒙古自治区) * [[Ningšja|Avtonomna pokrajina Ningšja-Huej]] (Níngxià Huízú Zìzhìqū, 宁夏回族自治区), * [[Šindžjang|Avtonomna pokrajina Šindžjang-Ujgur]] (Xīnjiāng Wéiwú'ěrzú Zìzhìqū, 新疆维吾尔自治区), * [[Avtonomna pokrajina Tibet]] (Xīzàng Zìzhìqū, 西藏自治区) 'Zahodna zakladnica' <br /> '''Občine''' * [[Peking]] (Běijīng, 北京), 'Severna prestolnica' * [[Čongčing]] (Chóngqìng, 重庆) * [[Šanghaj]] (Shànghǎi, 上海), 'Na morju' * [[Tjandžin]] (Tiānjīn, 天津) <br /> '''Posebni administrativni regiji''' * [[Hongkong]] (Xiānggǎng, 香港), 'Dišeča luka' * [[Macao]] (Àomén, 澳门) (portugalsko ''Macau'') |} === Prebivalstvo in poselitev === [[File:PRC Population Density.svg|thumb|upright=0.9|Gostota prebivalstva 2009 na Kitajskem in Tajvanu. Vzhodne obalne province so mnogo bolj naseljene kot notranjost na zahodu]] Do revolucije leta 1949 je na Kitajskem živelo dobrih 540 milijonov prebivalcev. Že leta 1964 je število narastlo na okoli 700 milijonov, zato je vlada uvedla omejevalno politiko ''enega otroka'', legalizirala splav ter davčne olajšave. Rodnost se je skoraj prepolovila. Omejevanje števila otrok ni veljalo za narodne manjšine na avtonomnih območjih. Prebivalci so večinoma Kitajci (Hani, 92 %) in to v vseh provincah in avtonomnih območjih razen v Sinkjangu in Tibetu. V državi je uradno priznanih 56 narodnih manjšin. Ker živijo na strateško pomembnih območjih, jim vlada posveča veliko pozornost. Z ustavo imajo zagotovljeno pravico do lastnega jezika in kulture in določeno avtonomijo v krajevni upravi. Razen Tibetancev in Ujgurov so manjšine že zelo asimilirane v večinsko prebivalstvo. Najgosteje so poseljena nižavja, rečne doline in kotline na vzhodu, obmejna območja na severu in zahodu pa so zelo redko poseljena. Podeželsko prebivalstvo živi v gručastih naseljih ob cestah. Mestno prebivalstvo se je po letu 1990 hitro večalo in to predvsem v obalni mestih. Država pa gradi tudi popolnoma nova večmilijonska naselja. === Urbanizacija === [[File:China Top 10 Biggest Cities.png|thumb|upright=0.9|left|Karta 10 največjih krajev na Kitajskem (2010)]] Kitajska se je v zadnjih desetletjih znatno urbanizirala. Odstotek prebivalstva države, ki živi na urbanih območjih, se je povečal z 20 % leta 1980 na več kot 55 % v letu 2016. Ocenjuje se, da bo kitajsko prebivalstvo v mestih do leta 2030 doseglo milijardo, kar je enako osmina svetovnega prebivalstva. Od leta 2012 je na Kitajskem več kot 262 milijonov delavcev migrantov, večinoma migrantov s podeželja, ki iščejo delo v mestih. Kitajska ima več kot 160 mest z več kot milijon prebivalci, vključno s sedmimi megamesti (mesta z več kot 10 milijoni prebivalcev): Čongčjingu, Šanghaj, Peking, Guangdžov, Tiandžin, Šendžen in Vuhan. Do leta 2025 se ocenjuje, da bo v državi 221 mest z več kot milijon prebivalci. Podatki v spodnji tabeli so iz popisa prebivalstva leta 2010 in so le ocene urbanega prebivalstva v upravnih mejah; drugačno razvrstitev obstaja ob upoštevanju celotne občinske populacije (ki vključuje primestno in podeželsko populacijo). Velika ''plavajoča populacija'' delavcev migrantov otežuje izvajanje popisov v urbanih območjih; spodaj navedene številke vključujejo samo prebivalce, ki živijo v daljšem časovnem obdobju. {{Largest cities | name = Največja kitajska mesta | country = Kitajska | stat_ref = Šesti nacionalni popis prebivalstva Ljudske republike Kitajske (2010) | list_by_pop = | class = nav | div_name = Provinca | div_link = |bodyclass = hlist |state = {{{state<includeonly>|autocollapse</includeonly>}}} |city_1 = Šanghaj |div_1 = Šanghaj |pop_1 = 20.217.700 |img_1 = Lujiazui 2016.jpg |city_2 = Peking |div_2 = Peking |pop_2 = 16.446.900 |img_2 = View of Beijing.jpg |city_3 = Čongčing |div_3 = Čongčing |pop_3 = 11.871.200 |img_3 = Chongqing, China.jpg |city_4 = Guangdžov |div_4 = Guangdžov |pop_4 = 10.641.400 |img_4 = Tianhe CBD.jpg |city_5 = Šendžen |div_5 = Guangdong |pop_5 = 10.358.400 |city_6 = Tjandžin |div_6 = Tjandžin |pop_6 = 9.562.300 |city_7 = Vuhan |div_7 = Hubej |pop_7 = 7.541.500 |city_8 = Donguan |div_8 = Guangdong |pop_8 = 7.271.300 |city_9 = Hongkong |div_9 = Hongkong |pop_9 = 7.055.071 |img_9 = |city_10 = Fošan |div_10 = Guangdong |pop_10 = 6.771.900 |img_10 = |city_11 = Čengdu |div_11 = Sečuan |pop_11 = 6.316.900 |city_12 = Nanking |div_12 = Džjangsu |pop_12 = 6.238.200 |city_13 = Šenjang |div_13 = Ljaoning |pop_13 = 5.718.200 |city_14 = Hangdžov |div_14 = Džedžjang |pop_14 = 5.578.300 |city_15 = Šjan |div_15 = Šanši |pop_15 = 5.399.300 |img_15 = |city_16 = Harbin |div_16 = Heilongdžjang |pop_16 = 5.178.000 |img_16 = |city_17 = Sudžov |div_17 = Džjangsu |pop_17 = 4.083.900 |img_17 = |city_18 = Čingdao |div_18 = Šandong |pop_18 = 3.990.900 |img_18 = |city_19 = Daljan |div_19 = Ljaoning |pop_19 = 3.902.500 |img_19 = |city_20 = Žengžov |div_20 = Henan |pop_20 = 3.677.000 |img_20 = }} == Gospodarstvo == [[File:Lujiazui tallest buildings.jpg|thumb|Svetovni finančni center Šanghaj, Džin Mao Tower in [[Šanghajski stolp]], Ludžiadzui]] [[File:Shanghaistockexchange.jpg|thumb|Zgradba Šanghajske borze v Ludžiadzuiju finanančnem okrožju]] Kitajska je imela največje gospodarstvo na svetu že več kot dva tisoč let nazaj, med tem pa tudi cikle blaginje in upada. Od leta 2014 je Kitajska drugo največje gospodarstvo na svetu v smislu nominalnega BDP, ki je znašal približno 10,380 milijarde USD po [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnem denarnem skladu]]. Kar zadeva BDP po pariteti kupne moči (PPP), je kitajsko gospodarstvo največje na svetu, z BDP po PPP za leto 2014 v višini 17,632 milijarde dolarjev.<ref name=imf2>{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=55&pr.y=9&sy=2014&ey=2014&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=924&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&grp=0&a=|title=Estimates for 2014 nominal GDP|publisher=International Monetary Fund|date=2014|accessdate=10 February 2015}}</ref> === Gospodarska zgodovina in rast === Od ustanovitve leta 1949 do konca leta 1978 je bila Ljudska republika Kitajska centralno načrtovano gospodarstvo v sovjetskem slogu. Po Maovi smrti leta 1976 in posledičnem koncu [[kulturna revolucija|kulturne revolucije]] sta [[Deng Šjaoping]] in novo kitajsko vodstvo začela reformirati gospodarstvo in se premikati v bolj tržno usmerjeno mešano gospodarstvo v okviru enostrankarske vladavine. Kmetijska kolektivizacija je bila razstavljena in kmetijska zemljišča privatizirana, zunanja trgovina pa je postala pomemben nov poudarek, kar je pripeljalo do oblikovanja posebnih ekonomskih con (SEZ). Neučinkovita podjetja v državni lasti so bila prestrukturirana, nedonosna so bila dokončno zaprta, kar je povzročilo velike izgube delovnih mest. Sodobna današnja Kitajska je v glavnem označena kot tržno gospodarstvo, ki temelji na lastništvu zasebnega premoženja in je eden vodilnih primerov državnega kapitalizma. Država še vedno prevladuje v strateških sektorjih, kot so proizvodnja energije in težka industrija, vendar se je zasebni sektor močno razširil, saj je v letu 2008 zabeležilo približno 30 milijonov zasebnih podjetij. [[File:Alibaba group Headquarters.jpg|upright=0.9|thumb|left|Sedež skupine Alibaba v Hangdžovu]] Ker se je ekonomska liberalizacija začela leta 1978, je bila Kitajska med najhitreje rastočimi gospodarstvi na svetu. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada je letna povprečna rast BDP med letoma 2001 in 2010 znašala 10,5 %. Med letoma 2007 in 2011 je bila stopnja gospodarske rasti Kitajske enakovredna rasti vseh držav G7. V skladu z indeksom Global Growth Generators, ki ga je februarja 2011 napovedala Citigroup, ima Kitajska zelo visoko 3G stopnjo rasti. Zaradi visoke produktivnosti, nizkih stroškov dela in sorazmerno dobre infrastrukture so postali vodilni proizvajalci na svetu. Vendar pa je kitajsko gospodarstvo zelo energetsko intenzivno in neučinkovito; leta 2010 je bila največji porabnik energije na svetu in se zanaša na [[premog]], ki zagotavlja več kot 70 % energetskih potreb in presegla ZDA; septembra 2013 je bila največji uvoznik nafte na svetu. V začetku leta 2010 se je stopnja gospodarske rasti upočasnila zaradi domačih kreditnih težav, oslabitve mednarodnega povpraševanja po kitajskem izvozu in krhkosti v svetovnem gospodarstvu. == Naravne in kulturne znamenitosti == [[Slika:048 Potala (3).JPG|thumb|250px|[[Palača Potala]]]] [[File:China - Mount Emei - EmeiShan - Sichuan 11.jpg|thumb|Gora [[Emej Šan]]]] [[File:黃龍-迎賓池.JPG|thumb|Bazenčki dobrodošlice v zavarovanem območju Huangšan]] === Nekateri kraji svetovne dediščine Unesca === {{glavni|Seznam krajev svetovne dediščine na Kitajskem}} *'''[[Templji Putuo Zongčeng]] v Čengdeju'''; mesto v provinci Hebej je bila poletna rezidenca cesarjev dinastije Čing (1730—90). Park obdan z 10&nbsp;km dolgim obzidjem in osmimi svetišči v bližini je na seznamu Unescove svetovne dediščine. *'''Dadzu'''; mesto v Rdeči kotlini v provinci Sečuan ima v bližnjih hribih Bej Šan in Baoding Šan, na 40 krajih, v stene vklesanih 50.000 budističnih, daoističnih in drugih figur (9.—13. st.). So del Unescove svetovne dediščine. *'''Dudžiagjan'''; severozahodno od Čenduja, ob reki Min Džjang je še vedno delujoč namakalni sistem, zgrajen okoli 250 pr. n. št.. Na gori Šingčeng nad mestom je najstarejše središče daoizma s svetišči (mdr. Džjanfu, Šangšing, Čangdao, …), Oboje na seznamu Unescove svetovne dediščine. *'''[[Emej Šan]]''' je sveta gora budistov na zahodu Rdeče kotline, zahodno od Lešana. Skozi močno razčlenjeno pokrajino vodi 44&nbsp;km dolga romarska pot od kraja Baogua, mimo številnih svetišč na vrh Gore nežne obrvi (''Éméi shān'', 3099 m). Je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Huanglong (Sečuan)|Huanglong]]'''; v težko dostopnem gorovju Min Šan v severnem delu Sečuana, je zavarovano območje velikosti 700&nbsp;km². To je gorska pokrajina na 1700 m do 5588 m (vrh ''Šuebaoding'') mnv, z obsežnimi gozdovi, sotesko Dandžun, lehnjakovimi slapovi in jezeri, z bogatim živalskim svetom (pande). Je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Huangšan]]''' (''Rumene gore'', 1864 m); granitno hribovje v zavarovanem območju v južnem delu province Anhui vsebuje slikovite skalne tvorbe, slapove, svetišča in je del Unescove svetovne dediščine. *'''Džjudžajgou''' je zavarovano območje kraške pokrajine s slapovi in gozdovi v gorovju Min Šan (720&nbsp;km²). Je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Lasa]]''' (''Lhasa'') je glavno mesto avtonomne regije Tibet na 3685m nmv. Je kulturno in versko središče Tibetancev s [[tempelj Jokhang|templjem Jokhang]] (7. st.), rezidenco dalajlame [[palača Potala]], ki je del Unescove svetovne dediščine in samostanoma Drepung in Ganden v okolici mesta. *'''[[Lešanski veliki Buda|Lešan]]'''; mesto v Sečuanu leži na sotočju rek Min in Dadu je znamenito po 71 m visokem kipu Bude izklesanem v obrežno pečino (713—803). Je največji na svetu in je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Staro mesto Lidžjang]]'''; v gorski dolini Džunana je slikovito staro, lepo ohranjeno mesto z lesenimi hišami in tlakovanimi ulicami, zapletenim starodavnim sistemom preskrbe z vodo in je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Jame Longmen]]''' – Jame zmajevih vrat – v pečinah na obeh bregovih reke Ji je izdolbenih 1352 jam in 750 niš, okrašenih s stenskimi slikami in okoli 100.000 kamnitimi kipci (4.—10. st.). Je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Lušan]]''' je narodni park, površine 305&nbsp;km², v razčlenjenem hribovju na severu province Džjangši. Pogosto uporabljena pokrajina v kitajskem slikarstvu, v preteklosti poletno letovišče za bogataše. Je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Jame Mogao]]''' ali Jame tisočerih Bud, v zahodnem delu province Gansu, pri kraju Dunhuang. V Steno iz peščenjaka, dolgo 1600 m, je vklesanih 492 jam z okoli 2500 kipci, stenskimi poslikavami in lesenimi stavbami (4.—14. st.). Je del Unescove svetovne dediščine. *'''Nanking''' je mesto na bregu reke Jangce in glavno mesto province Džjangsu, cesarska prestolnica več dinastij. Ohranjeno mestno obzidje (14. st.), grobnica prvega cesarja dinastije Ming v Škrlatnih hribih (''Xiaoling'' – zgrajena 1381 do 1405), je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Peking]]''' (''Beijing'') – sedaj glavno mesto LR Kitajske, je bil prestolnica mongolske dinastije Juan (1260—1368) in mandžurske dinastije Čing (1644—1912); nekdanja cesarska palača ([[Prepovedano mesto]]) je del Unescove svetovne dediščine. Trg nebeškega miru (''Tiananmen''), Velika narodna dvorana, muzeji, [[Nebeški tempelj]] (''Tiantan'' – 1420) je del Unescove svetovne dediščine, [[Poletna palača, Peking|Poletna palača]] (''Yiheyuan'', zgrajena 1750 do 1765) z velikim parkom in v dolini Šisanling grobovi 13. kraljev dinastije Ming (15.—17. st.), jugozahodno od mesta je arheološko najdišče pekinškega človeka iz okoli 500.000 pred sedanjostjo, Džoukoudjan, vse je del Unescove svetovne dediščine. *'''Pingjao''' Je dobro ohranjeno mesto iz obdobja dinastije Han, v dolini reke Feng He v provinci Šanši. Obdano je s 6&nbsp;km dolgim in 10 m visokim zidom iz obdobja dinastije Ming, ima daoistično svetišče iz 11.—12. st. in je je del Unescove svetovne dediščine. *'''Šufu''' je rojstni kraj filozofa Konfucija (551—479 pr. n. št.) z velikim svetiščem, ob njem je dvorec rodbine Kong (16. st.); mesto ima park ''Kong Lin'' (Konfucijev gozd) s Konfucijevim grobom; do sem vodi iz mesta Pot večne pomladi. Je je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Šenjang]]''' je glavno mesto province Ljaoning; cesarska palača mandžurskih vladarje ''Gugong'' je bila zgrajena 1625—36 in je del Unescove svetovne dediščine. Tu sta še cesarska grobova v obliki parka. *'''[[Tjanšan]]''' - najpomembnejša daoistična sveta gora (1545 m) stoji severno od mesta Tajan v provinci Šandong. Dostopna je po 6293 stopnicah. Tu so svetišča, paviljoni, popisane skale,… Celotno gorovje je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Kitajski zid]]''' – okoli 6000&nbsp;km dolg obrambni zid iz 3. st. pr. n. št., v današnji obliki zgrajen med 14. in 17. st., povprečno visok 6–8 m, na vrhu 6–7 m širok z obrambnimi stolpi. Je del Unescove svetovne dediščine. *'''Vudangšan''' je 906&nbsp;km² veliko zavarovano hribovito območje na severu province Hubej. Tu je ena od daoističnih svetih gora (1600 m) s svetišči (mdr. Zlata dvorana na vrhu gore jin Ding, Svetišče škrlatnega oblaka,…) iz obdobja dinastij Juan, Ming in Čing. Je del Unescove svetovne dediščine. *'''Vulingjuan''' je zavarovano območje v hribovju Vuling Šan v provinci Hunan, z značilnimi koničastimi kvarcitnimi stolpi, kraškimi jamami, naravnimi okni in bujnim tropskim gozdom. Je del Unescove svetovne dediščine. *'''Vuji Šan''' je hribovito zavarovano območje z najvišjim vrhom Huanggang (2158 m), v provinci Fudžjan (''Fujian''), s sotesko reke Džjuču, subtropskim gozdom, konfucijevimi svetišči in nekdanjimi samostani. Je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Šjan]]''' je glavno mesto province Šaanši (''Shaanxi'') v dolini reke Vei He in je bil cesarska prestolnica 11 dinastij. Tu je 14&nbsp;km dolgo mestno obzidje (1368-98), Pagoda velike divje gosi (684), Stolp bobnov (1370), Stolp zvonov (1582), mošeja (14.—15. st.), muzeji in druge znamenitosti. V bližini je Banpo (6000 let stara neolitska naselbina), pri Šjanšjanu so grobovi 19 cesarjev dinastije Tang, pri Lintongu je [[Mavzolej prvega cesarja Čina|mavzolej cesarja Čin Ši Huangdija]] (3. st. pr. n. št.) z glineno vojsko. Je del Unescove svetovne dediščine. *'''Jungang''' so jame vdolbene v skalah na pobočju gore Vudžov v provinci Jungang. V 250 jamah je okoli 50.000 budističnih kipov (5.—6. st.); je del Unescove svetovne dediščine. === Drugo=== [[File:Datong jiulongbi.jpg|thumb|Stena devetih zmajev]] [[File:Shaolin Pagoda Forest, Henan, China - June 2001.jpg|thumb|[[Gozd pagod v samostanu Šaolin]]] *'''[[Čengdu]]'''; v glavnem mestu province Sečuan, ki leži ob reki Džin Džjang, je svetišče princa Vuja (4. st.), [[grobnica Vang Džjana|grobnica cesarja Vang Džjana]] (10. st.), Mandžušrijev budistični tempelj (ali [[tempelj Venšu]], 7.—10. st.) ter Sečuanski muzej. *'''[[Datong]]'''; v mestu, ki je v severnem delu province Šanši, je zid devetih zmajev iz barvnih keramičnih opek (1392) dolg 45 m in visok 8 m. Tu so še budistični samostani zgornji Huajan (1062), spodnji Huajan (1038) in Šanhua (1128—1143), južneje pa gora Hengšan (2017 m) ena od petih daoističnih svetih gora s samostanom Šuankong sredi skalne stene (6. st.). *'''[[Guilin]]''' je mesto ob reki Li Džjang, na zelo obsežnem kraškem svetu v avtonomnem območju Guangdži. Stožčasti kras s strmimi hribi (Park sedmerih zvezd) in kraškimi jamami (jama Trstične piščali – ''Ludi Yan'' ali Jama sedmerih zvezd – ''Qīxīngyán'') je zelo slikovit. *'''[[Hangdžov]]''' je glavno mesto province Džedžjang in je bilo prestolnica dinastije Song (12.—13. st.). Ima slikovito jezero (Š''ihu'') s paviljoni in svetišči na obali in otočkih. *'''[[Kamniti gozd]]''' (''Šilin'') je zelo razjedena kraška pokrajina (80 ha) blizu mesta Lunan, v provinci Junan, ki je nastala zaradi korozije apnenčaste podlage. Skalne koničaste tvorbe so visoke 5 do 30 m. *'''Kanton''' (''Guangdžov'') je glavno mesto province Guangdong (''Daljni vzhod'') in leži ob Biserni reki (''Zhu Jiang''). Tu sta budistični svetišči ''Svetišče svetlobe in otroške ljubezni'' (''Guangxiao Si'', 10.—12. st.) in ''Svetišče šestih banjanovcev'' (''Liurong'', leto 537), mošeja Huajšeng (7. st.), katoliška stolnica Svetega srca (1863—88), Sun Yat-senova ali Zhongshan spominska dvorana, otok Shamian (''Peščena površina''). *'''[[Landžov]]''', glavno mesto province Gansu leži ob Rumeni reki, z znamenitim Parkom petih izvirov s svetiščem spoštovanja in dostojanstvenosti (1372), Park bele pagode s sedemnadstropno pagodo (13.—14. st.), v bližini je še jama tisočerih Bud (''Bingling Si, 5. st.), to je 34 jam s 150 nišami s kipci, vklesanimi v steni. *'''Šuigdao''' je pristaniško mesto na polotoku Šandong, ki je bilo med letoma 2898—1922 nemška posest. Ima lepo ohranjeno mestno središče, v okoliškem hribovju Laošan so mineralni vrelci, slapovi in svetišča, med njimi Svetišče najvišje čistosti (''Taoqing Gong, 16.—17. st.). *'''[[Songšan]]''' je daoistična sveta gora (1440 m, ena od petih) južno od mesta Luojang, s številnimi svetišči in samostani, med njimi Šaolin (ustanovljen 496) s Pagodnim gozdom (243 pogrebnih stup iz obdobja 791—1803). *'''[[Sudžov]]''' je mesto prepredeno s kanali in središče svilarstva. Je zahodno od Šanghaja. V mestu je 150 tematskih vrtov, ki so nastajali med 11. in 19. st. in prikazujejo klasične kitajske pokrajine (Vrt paviljona azurnih valov – 10. st., Vrt obotavljanja – 1800, Vrt skromnega upravnika – 16. st. in drugi. So del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Šanghaj]]''' (''Shanghai'') je največje mesto, trgovsko in industrijsko središče, pristanišče v delti reke Jangce. Nabrežje Bund (''Waitan'', 1890—1920) je zgrajeno v evropskem klasicističnem slogu, ohranjen je del starega mesta ''Jujuan'', [[svetišče žadastega Bude, Šanghaj|svetišče žadastega Bude]] (1918—28), muzeji, itd. *'''[[Turpan]]''' je mesto v Turpanski depresiji v Sinkiangu in kulturno središče Ujgurov. V mestu je slikovit bazar, 44 m visok minaret ob Eminovi mošeji (18. st.), v okolici so razvaline ujgurskih mest Gaochang in Jiaohe (prestolnica med 9. in 13. st.), v skalo vklesane Jame tisočerih Bud s stenskimi slikami (6. do 14. st.). Pomemben je [[Turpanski vodni sistem]] ''karez'' za vodooskrbo. *'''[[Šigatse]]''' (''Shigatse'') je mesti v Tibetu z znamenitim lamaističnim [[samostan Tašilhunpo|samostanom Tašilhunpo]] (ustanovljen 1447), bil sedež pančenlame, od kulturne revolucije dalje je ta v Pekingu. *'''[[Šining]]''' je glavno mesto province [[Činghaj]] (''Qinghai''), leži ob reki Huang Šui na 2200 m nmv. Ima znamenito Veliko mošejo in velik lamaističen [[samostan Kumbum]] v bližini. *'''[[Džangje]]''' v provinci [[Gansu]] je bila pomembna trgovska postojanka na Svilni cesti. Orjaški, 35 m velik ležeči Buda (11. st.), Svetišče lesene pagode (6. st.) s 33 m visoko pagodo, sta največji znamenitosti mesta. == Znanost in tehnologija == === Zgodovina === Kitajska je bila nekoč vodilna v svetu [[znanost]]i in [[tehnologija|tehnologije]] do dinastije Ming. Starodavna kitajska odkritja in izumi, kot so izdelava [[papir]]ja, [[tisk]], [[kompas]] in [[smodnik]], so postali razširjeni po vsej vzhodni Aziji, na Bližnjem vzhodu in kasneje v Evropi. Kitajski [[matematik]]i so prvi uporabili negativne številke. Do 17. stoletja sta Evropa in zahodni svet presegla Kitajsko v znanstvenem in tehnološkem napredku. Raziskovalci do danes še vedno razpravljajo o vzrokih za to zgodnje moderno ''Veliko razhajanje''. Po ponovljenih vojaških porazih s strani evropskih kolonialnih sil in Japonske v 19. stoletju so kitajski reformatorji začeli spodbujati sodobno znanost in tehnologijo kot del gibanja samozaščite. Ko so komunisti prišli na oblast leta 1949, so poskušali organizirati znanost in tehnologijo na podlagi modela Sovjetske zveze, v kateri so bile znanstvene raziskave del centralnega načrtovanja. Po Maovi smrti leta 1976 je bila znanost in tehnologija ustanovljena kot ena od štirih modernizacij, sovjetski akademski sistem pa postopoma preoblikovan. === Sodobnost === Od konca kulturne revolucije je Kitajska znatno vlagala v znanstvene raziskave s 163 milijardami dolarjev za znanstvene raziskave in razvoj v letu 2012. Znanost in tehnologija se obravnavata kot bistvena za doseganje gospodarskih in političnih ciljev Kitajske in so vir nacionalnega ponosa, ki je včasih opisan kot »tehno-nacionalizem«. Kljub temu kitajske naložbe v osnovne in uporabne znanstvene raziskave ostajajo pod vodilnimi tehnološkimi močmi, kot so ZDA in Japonska. Na kitajskem rojeni znanstveniki so že štirikrat prejeli [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]], za [[Nobelova nagrada za kemijo|kemijo]] in [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|fiziologijo ali medicino]] enkrat, čeprav je večina teh znanstvenikov opravila svoje Nobelovo zmagovalno raziskavo v zahodnih državah. Kitajska razvija svoj izobraževalni sistem s poudarkom na znanosti, matematiki in inženiringu. Je tudi drugi največji založnik znanstvenih člankov na svetu. Tehnološke družbe, kot sta [[Huawei]] in [[Lenovo]], so postale vodilne na področju telekomunikacij in osebnih računalnikov in kitajski superračunalniki so dosledno uvrščeni med najmočnejše na svetu. Razširja se tudi uporaba industrijskih robotov; od leta 2008 do leta 2011 se je namestitev multi-role robotov v kitajskih tovarnah povečala za 136 odstotkov. Kitajski vesoljski program je eden najbolj aktivnih na svetu in je glavni vir nacionalnega ponosa. Leta 1970 je Kitajska uvedla svoj prvi satelit, Dong Fang Hong I., in postala peta država, ki je to storila neodvisno. Leta 2003 je Kitajska postala tretja država, ki je neodvisno poslala ljudi v vesolje. == Promet == [[File:Balinghe Bridge-3.jpg|thumb|left|upright=0.9|Most čez reko Baling je eden najvišjih mostov na svetu]] Od poznih 1990-ih se je kitajsko nacionalno cestno omrežje znatno razširilo z vzpostavitvijo mreže nacionalnih [[avtocesta|avtocest]] in [[hitra cesta|hitrih cest]]. Leta 2011 so Kitajske avtoceste dosegle skupno 85.000&nbsp;km, kar je postalo najdaljši avtocestni sistem na svetu. Leta 1991 je bilo na glavnem odseku reke Jangce na severu in na jugu le šest mostov. Do oktobra 2014 je bilo 81 takšnih [[most]]ov in [[predor]]ov. Kitajska je največji svetovni trg za avtomobile, ki je presegla Združene države v avtomobilski prodaji in proizvodnji. Prodaja avtomobilov v letu 2009 je presegala 13,6 milijona in lahko do leta 2020 doseže 40 milijonov. Neželeni učinek hitre rasti kitajskega cestnega omrežja je bil znaten porast [[Prometna nesreča|prometnih nesreč]], s slabo uveljavljenimi prometnimi zakoni, ki so bili navedeni kot možni vzrok za leto 2011, je v prometnih nesrečah umrlo okoli 62.000 kitajskih državljanov. V mestnih območjih kolesa ostajajo običajna prevozna sredstva, kljub vse večji razširjenosti avtomobilov - od leta 2012 je na Kitajskem približno 470 milijonov koles. [[File:PEKT3E.jpg|thumb|upright=0.9|Terminal 3 mednarodnega letališča v Pekingu je 2 največji terminal na svetu]] Kitajske železnice, ki so v državni lasti, so med najpomembnejšimi na svetu, ki so leta 2006 obdelale četrtino svetovnega železniškega prometa na samo 6 % svetovnih tirov. Od leta 2013 je država imela 103.144&nbsp;km železnic, tretje najdaljše mreže na svetu. Vse pokrajine in regije so povezane z železniškim omrežjem, razen Macau. Železnice so zelo obremenjeno, zlasti med kitajskim novim letom, ko se odvija največja letna migracija na svetu. Sistem železnic za visoke hitrosti (HSR) je začel z gradnjo v začetku leta 2000. Danes ima več kot 19.000 kilometrov namenskih prog, ki skupaj presegajo dolžino preostale svetovne železniške mreže za visoke hitrosti. Omrežje vključuje železniško progo Peking-Guangdžov-Šendžen, eno najdaljšo HSR linijo na svetu in železniško progo Peking-Šanghaj, ki ima tri najdaljše železniške mostove na svetu. Vlak Šanghaj Maglev, ki doseže 431&nbsp;km / h je najhitrejši komercialni vlak na svetu. [[File:A maglev train coming out, Pudong International Airport, Shanghai.jpg|thumb|left|upright=0.9|Šanghajski vlak Maglev]] Od leta 2000 se je rast hitrih tranzitnih sistemov v kitajskih mestih pospešila. Od januarja 2016 ima 26 mest urbani množični tranzitni sistem, 39 pa odobren metro sistem, pri čemer jih je še ducat več, ki se jim pridružijo do leta 2020. Šanghajska podzemna železnica, podzemna železnica Peking, metro Guangdžov, Hongkong MTR in metro Šendžen so med najdaljšimi in najbolj obsežnimi na svetu. [[File:CR400AF-2001@BJN (20170626110730).jpg|thumb|right|upright=0.9|Kitajski standardiziran EMU, znan tudi pod imenom Fušing Hao, je domači kitajski vlak, katerega največja delovna hitrost doseže 350 km/h]] V letu 2015 je bilo približno 200 letališč, približno 240 jih je načrtovanih do leta 2020. Več kot dve tretjini letališč v gradnji po vsem svetu leta 2013 je bilo na Kitajskem, in Boeing pričakuje, da bo kitajska flota aktivnih komercialnih letal na Kitajskem rasla od 1910 v letu 2011 na 5980 leta 2031. S hitrim širjenjem v civilnem letalstvu so se največja letališča na Kitajskem pridružila tudi najzahtevnejšim na svetu. Leta 2013 je glavno letališče v Pekingu na drugem mestu v svetu s potniškim prometom. Od leta 2010 sta mednarodno letališče Hongkong in mednarodno letališče Šanghaj Pudong na prvem in tretjem mestu v tonah letalskih tovornih vozil. Kitajska ima več kot 2000 rečnih in morskih pristanišč, od katerih jih je približno 130 odprtih za tuje ladje. Leta 2012 so pristanišča v Šanghaju, Hongkongu, Šendženu, Ningbo-Džovšanu, Guangdžovu, Čingdanu, Tjandžinu in Dalianu uvrščena na svetovni vrh v tovornem prometu in količini tovora. {{Wide image|Panorama Yangshan.jpg|900px|Pristanišče Šanghaj na otoku Jangšan v zalivu Hangdžov je bilo leta 2010 največje kontejnersko pristanišče na svetu}} == Sklici == {{sklici}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:China|Kitajska}} * [http://www.gov.cn/ Spletna stran LR Kitajske] {{East_Asia}} {{APEC}} [[Kategorija:Republike|Kitajska, Ljudska republika]] [[Kategorija:Kitajsko govoreče države in ozemlja|Kitajska, Ljudska republika]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1949|Kitajska, Ljudska republika]] [[Kategorija:Ljudska republika Kitajska|*]] {{normativna kontrola}} 3sbuyrl3gw1vgtlf2wo28rqcm9kux5f 0 8168 6749486 6681890 2026-09-12T08:26:15Z ~2026-49307-53 265627 /* Praznik */ 6749486 wikitext text/x-wiki {{Preusmeritev3|Jugoslovanska vojska|Glej tudi [[Vojska Kraljevine Jugoslavije]]}}{{Več sklicev}}{{Infobox National Military | country = SFR Yugoslavia | name = Jugoslovanska ljudska armada | native_name = <br>Jugoslovenska narodna armija <br>Југословенска народна армија | image = [[File:Logo of the JNA.svg|centre]] | caption = Emblem JLA | image2 = | caption2 = | founded = 1945 | current_form = | disbanded = 1992 | branches = kopenska vojska<br> vojaška mornarica<br> vojaško letalstvo<br> teritorialna obramba | headquarters = [[Beograd]] <!-- Leadership --> | commander-in-chief = [[Josip Broz Tito]] (1945–1980)<br> predsedstvo SFRJ (1980–1992) | minister = | commander-in-chief_title = | minister_title = | commander = | commander_title = <!-- Manpower --> | age = 15–65 | conscription = 18 | manpower_data = 588.000 | manpower_age = | available = ~ 8.000.000 (1978) | fit = | fit_f = | reaching = | reaching_f = | active = 620.000 | ranked = | reserve = >3.200.000 | deployed = <!-- Related aricles --> |history = |ranks = }} '''Jugoslovanska ljudska armada''', s kratico '''JLA''' ([[Srbohrvaščina|srbohrvaško:]] ''Jugoslovenska narodna armija'', s kratico ''JNA''), je bila vojaška oborožena sila [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] (SFRJ). Ustanovljena je bila ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], marca 1945, s preoblikovanjem partizanskih enot v redno vojsko. Sprva se je imenovala '''Jugoslovanska armada''', leta 1951 pa se je ob desetletnici svojega obstoja preimenovala v Jugoslovansko ljudsko armado. Vrhovni poveljnik generalštaba je bil [[Josip Broz Tito]], po njegovi smrti pa so to funkcijo prevzeli predsedniki predsedstva SFRJ. Vojska je bila oblikovana na klasičen vojaški način s tremi glavnimi rodovi: kopensko vojsko, mornarico in letalstvom. Leta 1968 so ji v strahu pred sovjetsko agresijo dodali še '''''Teritorialno obrambo''''' v vsaki od republik. Slovenci so glede na svoj delež v državi bili relativno najbolj zastopani v letalstvu in mornarici, kajti oba sta odvisna od tehnike, tej pa morajo streči izobraženi ljudje. Njen zaton se je začel na začetku osemdesetih let dvajsetega stoletja zaradi družbenih sprememb ter gospodarske in politične krize. [[Desetdnevna vojna|Osamosvojitev Slovenije]] leta 1991 je zapečatila njeno usodo. Po razširitvi vojne na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in v [[Bosna in Hercegovina|Bosni]] je JLA 20. maja 1992 prenehala obstajati. ==Struktura== JLA je bila sestavljena iz kopenske vojske, letalstva in mornarice. Organizirana je bila v pet vojaških območij, ta pa so bila razdeljena še na posamezna okrožja, ki so bila zadolžena za vodenje registra nabornikov, vpoklica in vodenje različnih vojaških objektov ter ostalih administrativnih zadev. Poveljstva posameznih regij so se nahajala v *[[Beograd]]u (nadzorovalo je vzhodno Hrvaško, Srbijo in Bosno), *[[Zagreb]]u (nadzorovalo je Slovenijo in severno Hrvaško), *[[Skopje|Skopju]] (nadzorovalo je Makedonijo, južno Srbijo in [[Črna gora|Črno goro]]) in *[[Split]]u, kjer je bilo poveljstvo mornarice. Več kot polovico vojske so predstavljali naborniki, ki so vojaški rok sprva služili dve leti, po letu 1964 pa je bil ta skrajšan na 18 mesecev. Služenje vojaškega roka je v večini primerov potekalo daleč od stalnega kraja prebivanja nabornika, s čimer so dosegli večetnično vojsko in preprečili morebitno narodno pripadnost posameznih enot v vojski. Po podatkih iz leta 1990 je imela JLA naslednjo narodnostno zgradbo: 1% Albancev, 10% Hrvatov, 75-85% Srbov in Črnogorcev, 4% Bošnjakov in 3% Slovencev<ref>Meier, Viktor. ''Yugoslavia — A History of its Demise''. Routledge, London, 1999</ref>. Leta 1990, dve leti pred razpadom, je vojska skoraj končala reorganizacijo, v kateri je iz starega sistema divizij prešla na moderni sistem brigad. To naj bi ji v primeru vojne omogočilo večjo fleksibilnost, taktično prednost, hitrost premika in varnost, saj je tako obstajalo manj možnosti, da bi agresor uničil večje enote v vojski. ==Kopenska vojska== [[Slika:KoV JNA.JPG|thumb|223x223px|desno|Emblem kopenske vojske JLA]] '''Kopenska vojska''' ('''KoV''' – ''Kopnena vojska'') je bila najbolj številčna oborožena veja v JLA. Leta 1991 je imela 165.000 pripadnikov, od katerih je bilo kar 90.000 nabornikov. Za primer vojne pa je imela pripravljenih več kot milijon rezervistov. Poleg redne vojske je imela vsaka republika še Teritorialno obrambo, v kateri so bili po navadi starejši in za vojsko delno sposobni rezervisti. Kopenska vojska je bila organizirana v šest armad, ki so bile nameščene v petih republikah SFRJ: *1. armada (Beograd) – severna Srbija in [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]] *2. armada ([[Niš]]) - južna [[Srbija]] in [[Kosovo]] *3. armada (Skopje) – Makedonija *5. armada (Zagreb) - Hrvaška *7. armada ([[Sarajevo]]) – [[Bosna in Hercegovina]] *9. armada ([[Ljubljana]]) – Slovenija **II korpus (Titograd) *mornarica (Split) – nekdanja četrta armada[[Slika:Prvomajski_sprevod_v_Ljubljani_1961_(31).jpg|sličica|Tanki [[M4 Sherman]] prvi maj, Ljubljana 1961 ]] Kopenska vojska je bila razdeljena na pehoto, oklepno mehanizirane sile, topništvo, protiletalsko obrambo, veziste, inženirce in enote za radiološko in kemično obrambo.[[Slika:Prvomajski_sprevod_v_Ljubljani_1961_(28).jpg|sličica|Traktor M5, Ljubljani 1961 ]]Oborožitev kopenske vojske se je skozi posamezna obdobja spreminjala. Kmalu po drugi svetovni vojni je prevladovalo zaseženo nemško in rusko orožje. V prvi polovici petdesetih let pa tudi orožje zahodnega izvora (letala, tanki ...). Ko je Jugoslavija v letih po drugi svetovni vojni na noge postavila lastno industrijo, je večino nižje in srednje tehnološkega orožja izdelovala tudi sama. Zadnjih deset let obstoja JLA so v pehotni oborožitvi prevladovale večinoma avtomatske puške ''M70, [[Zastava M76|M76]], M77'' in strojnice ''M84 in M72''. Oklepne sile so uporabljale 1.614 tankov ''T-54, T-55'', 73 tankov ''[[T-72]]'' in 443 tankov ''[[M-84]]''. Večina tankov je bila zastarelih, izstopali so le tanki ''M-84'', ki so bili po licenci izdelani sovjetski tanki ''T-72''. Armada je imela v rezervi tudi večje število obupno zastarelih tankov ''[[T-34]]/85'' in [[M4 Sherman|Sherman]]. Med oklepniki za prevoz pehote je bilo največ oklepnikov ''M-80'', ki so bili kopija ruskih ''BMP''. Veliko je bilo tudi starejših ''M-60''. Med kolesnimi oklepniki so v armadi prevladovali oklepniki ruskega izvora tipa ''BTR'', konec osemdesetih let dvajsetega stoletja pa so v uporabi prišli v Jugoslaviji izdelani oklepniki ''BOV''. [[Slika:Vojna_pošta_Maribor_s_tankom_na_kamionu_na_dan_šofejev_1958.jpg|sličica|Samovozni top Jackson M36, Maribor 1958]] Topništvo je imelo okoli 1.000 kosov 122, 130, 152 in 155&nbsp;mm topov. Veliko topov je bilo ameriškega izvora, taka primera sta ameriška 105 in 155&nbsp;mm havbica. Preostali topovi so bili ruskega izvora, izjema je bil le top ''M-65'', ki je bil v celoti izdelan v Jugoslaviji in samohodni top ''M-7''. Poleg topov je bilo v oborožitvi tudi več kot 8.000 minometov 82 in 120&nbsp;mm ter okoli tisoč kosov raketnih sistemov ''M-63, M-77'' in ''M-87''. V oborožitvi je bilo tudi nekaj deset kosov ruskih raketnih sistemov tipa ''FROG-7'' zemlja-zemlja z dosegom preko 100&nbsp;km. Zračna obramba je bila oborožena z več kot 5.000 protiletalskimi topovi kalibra 20&nbsp;mm, 40&nbsp;mm in 57&nbsp;mm ter več tisočimi protiletalskimi raketnimi sistemi sovjetskega izvora ''Kub, Neva, Dvina, Strela 1, [[9K32 Strela-2|Strela 2]], Strela 3, Strela 10'' in ''[[9K38 Igla|Igla]]''. Protioklepne enote so bile opremljene s protitankovskimi topovi kalibra 75&nbsp;mm, 90&nbsp;mm, in 100&nbsp;mm. Te so bili večinoma ruskega izvora. V enotah so se veliko uporabljali tudi netrzajni topovi kalibra 57&nbsp;mm, 82&nbsp;mm in 105&nbsp;mm. Te so bili večinoma izdelani v Jugoslaviji. Med protioklepnimi raketnimi orožji sta se veliko uporabljala raketna sistema ''Malyutka'' in ''Shmel'' ter cela kopica ročnih protioklepnih orožij, ki so bili večinoma jugoslovanske izdelave. Pod kopensko vojsko je spadala tudi obalna obramba. Ta je bila opremljena večinoma z nemškimi in italijanskimi topovi iz druge svetovne vojne ter protiladijskimi raketnimi sistemi ruskega ali jugoslovanskega izvora. ==Letalstvo== [[Slika:Jrvpvo.jpg|thumb|180px|desno|Emblem Jugoslovanskega vojaškega letalstva]] '''Jugoslovansko vojaško letalstvo''' ('''JRV''' - ''Jugoslavensko ratno vazduhoplovstvo'') je imelo okoli 32.000 pripadnikov ter več kot 4.000 zunanjih izvajalcev. Imelo je več kot 1.200 aktivnih zrakoplovov od tega 1.000 letal, preko 750 je bilo reaktivnih letal in 200 helikopterjev, tako je bilo Jugoslovansko letalstvo leta 1991 druga najmočnejša letalska sila v Evropi. V celotni svoji zgodovini je imelo skupaj preko 5000 zrakoplovov.<ref name=":0" /> [[Slika:BAM-14-Republik_F-47D_Thunderbolt.jpg|levo|sličica|246x246_pik|[[Republic P-47 Thunderbolt]] jurišnik]] [[Slika:G-2_Galeb_YU-YAE_23177_-_Ečka_-_10.jpg|sličica|263x263_pik|Šolsko letalo [[SOKO G-2 Galeb]]]] [[Slika:Supermarine_Spitfire_Mark_VCs_of_No._352_Squadron,_the_first_operational_Yugoslav_unit_to_be_formed_in_the_RAF,_being_prepared_at_Canne,_Italy.jpg|levo|sličica|246x246_pik|[[Supermarine Spitfire]] 352 eskadrilije]] [[Slika:BAM-15-Lockheed_T-33A.jpg|sličica|263x263_pik|Šolsko letalo [[Lockheed T-33 Shooting Star]]]]Njegove glavne naloge so bile transport, opazovanje, obramba pred zunanjimi sovražniki ter zračna podpora mornarici in kopenskim enotam ter seveda šolanje novih kadrov tudi za tuje zračne sile. Večina šolskih letal je bila izdelanih v Jugoslaviji. Na začetku svojega obstoja 1942 in še tudi po letu 1945, je imelo jugoslovansko letalstvo v svoji oborožitvi naslednje modele letal: angleška: ''[[Supermarine Spitfire]]'' in [[Hawker Hurricane|Hawker Hurricanes]]; ruske: ''[[Jakovljev Jak-3|Yak-3]]'', ''Yak-7'', ''Yak-9'' in ''Ilyushin ll-2'' ter zaplenjena nemška: ''[[Messerschmitt Bf 109]]G'' in ''[[Junkers Ju 87]] Štuka''. S povojnim razvojem letalstva je bila septembra 1945 v Beogradu ustanovljena letalska vojaška akademija, katere glavni namen je bil izšolati bodoče pilote nove jugoslovanske vojske. [[Slika:Yugoslav_Falcon_50_at_Basle_-_July_1984.jpg|levo|sličica|246x246_pik|Poslovni [[Dassault Aviation|Dassault]] Falcon 50]][[Slika:G-4 SOKO Super Galeb 1991.jpg|thumb|right|263x263px|[[SOKO G-4 Super Galeb]], domače reaktivno šolsko vojaško letalo]] [[File:Yugoslav Air Force Antonov An-12 Milinkovic.jpg|levo|sličica|246x246_pik|Transportni [[Antonov An-12]], eden je strmoglavil 12.12.1988, ko je nosil popotresno pomoč v [[Erevan]]]] [[Slika:IJ-22_Orao_spomenik_353_IAE_98_VBR_03.jpg|sličica|261x261px|[[SOKO J-22 Orao]] Jugoslovanski jurišnik]][[Slika:LJ25_Yuguslav_AF_(28343790893).jpg|levo|sličica|246x246_pik|Poslovni [[Learjet]] 25]][[Slika:MIG_21.jpg|sličica|Nadzvočni prestreznik [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig 21]]|259x259_pik]] [[Slika:Yak-40_71504_V_i_PVO_VS,_september_01,_2012.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Poslovni [[Jakovljev Jak-40]]]] [[Slika:F-86D_Sabre-Dog_Pivka.jpg|levo|sličica|246x246_pik|North American [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre-Dog]] Pivka specialna izvidniška verzija]] [[Slika:F-84G_Thunderjet.JPG|sličica|264x264_pik|Jurišnik Republic [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]]]] [[Slika:F-86D-Yu.jpg|levo|sličica|245x245_pik|North American [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre-Dog]] Beograd lovska verzija z 24 raketami]] [[Slika:Dva_MiGa_29_1.jpg|sličica|264x264_pik|Lovca [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29 Fulcrum]] ]] [[Slika:J-21_Jastreb_24109_-_Vojna_akademija_-_05.jpg|sličica|267x267_pik|SOKO J-21 Jastreb jurišnik]] Leta 1948 se je Jugoslavija sprla s Sovjetsko zvezo, to je imelo za jugoslovansko letalstvo posledice, saj je bilo večina letal, ki jih je uporabljala armada sovjetskega izvora. Zato je postalo problematično vzdrževanje in zagotavljanje rezervnih delov, ki jih je predtem dobavljala Sovjetska zveza. Da bi nadomestili to izgubo, je Jugoslavija začela sama razvijati letala in tako so konec štiridesetih let izdelali letala domača letala: ''Ikarus Aero 2, Ikarus 213 Vihor, Ikarus S-49'' ter prvo v Jugoslaviji izdelano reaktivno letalo ''Ikarus 451M''. Kljub dokaj uspešnemu razvoju novih letal so razvijalci v začetku petdesetih let prišli do zaključka, da jugoslovanska industrija enostavno ni sposobna izdelovati vedno bolj sofisticiranih bojnih letal, zato so se po pomoč obrnili na zahod, predvsem ZDA. Ker je bila takrat hladna vojna na vrhuncu in je zahodu ustrezalo, da je Jugoslavija sprta s Sovjetsko zvezo, so začeli zahodni zavezniki Jugoslavijo oskrbovati z zahodnim orožjem, med katerim so bila tudi letala. Tako je Jugoslavija v oborožitev dobila takrat že nekoliko zastarela zahodna letala: ''[[De Havilland Mosquito|Havilland Mosquito]]'' in ''[[Republic P-47 Thunderbolt|Republic F-47D Thunderbolt]] ter helikopterji [[Westland WS-51 Dragonfly|Westland Dragofly]].'' V začetku leta 1953 pa je dobila prva reaktivna ameriška letala: ''[[Lockheed T-33 Shooting Star|Lockheed T-33A Shooting Star]]'' za potrebe šolanja, jurišna letala ''[[Republic F-84 Thunderjet]], lovskega [[North American F-86 Sabre]]'' ter tudi 130 vse vremenskih letal [[North American F-86D Sabre|North American F-86D Sabre Dog]], s tem je bila jugoslavija največjih operater teh letal izven ZDA. Pri dobavi ameriških letal je bila jasno vidna sovjetska beda, saj so bila ameriška letala mnogo bolj dovršena in odlično opremljena z avioniko, imela so že triosnega avtopilota in radar z dosegom 50 km. Jugoslavija je dejansko postala skoraj “poseben NATO partner”, čeprav formalno ni bila članica. To je pomenilo, da je imel JRV v nekem trenutku tehnološko celo prednost pred večino sosed in eno najbolje opremljenih ne-NATO letalstev v Evropi. Posebej F-86D je bil res “high-tech” za svoj čas: radar v nosu, avtomatski prestrezni sistem, nočni/all-weather interceptor, raketno oborožen. Konec petdesetih let, po [[Stalin]]ovi smrti, so se odnosi med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo ponovno otoplili, zato je trgovina med državama ponovno stekla. Kot tradicionalen kupec ruskega orožja se je Jugoslavija ponovno začela zalagati z ruskim visokotehnološkim orožjem. Na letalskem področju je sledila nabava letal ''[[MiG-21|MiG-21 Fishbed]]'', ''[[Antonov An-26|An-26]]'' ter helikopterjev ''Mi-2, Mi-4'' in ''Mi-8''. Sredi osemdesetih let pa je jugoslovansko letalstvo v uporabo sprejelo še najsodobnejše letalo tistega časa ''[[MiG-29]] [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Fulcrum]]'' kot prva evropska država zunaj Sovjetske zveze. Piloti so bili razočarani nad rusko inštrumentacijo, ki je zaostajala za mnogo starejšimi ameriškimi letali. Letalstvo se je spogledovalo tudi z letali ''Su-25'' ter helikopterji ''Mi-24'', vendar do nakupa ni nikoli prišlo, saj je vojska prej razpadla. Jugoslavija je imela tudi močno letalsko industrijo. Ta je skozi šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta dvajsetega stoletja razvila številna reaktivna bojna letala: ''[[SOKO G-2 Galeb|G-2 Galeb]], [[SOKO G-4 Super Galeb|G-4 Super Galeb]], [[SOKO J-1 Jastreb|J-21 Jastreb]], [[SOKO J-22 Orao|Soko J-22 Orao]]'' ter številne druge, mnogo letal so kupile prijateljske države: [[Libija]], [[Zambija]], [[Mjanmar]] idr. Razvijali so tudi sodobni [[fly-by-wire]] domači večnamenski nadzvočni lovec z [[Bočna krmilna palica|side-stick]]-om in [[Stekleni kokpit|steklenim kokpit]]-om: [[Novi avion|Novi Avion]] v sodelovanju z francoskim [[Dassault Aviation|Dassault]]-tom in [[Safran]]-om, vendar do proizvodnje ni prišlo zaradi razpada države. Tovarna [[SOKO]] iz [[Mostar]]ja pa je po francoski licenci izdelovala helikopterje Gazella. Vojska je imela v načrtu tudi pridobitev licence za izdelavo letal ''F-20'' ter helikopterjev ''SA-330 Puma''. Reaktivni trenažerji: [[Lockheed T-33 Shooting Star]], [[SOKO G-2 Galeb|Soko G-2 Galeb]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[SOKO J-1 Jastreb|Soko NJ-21 Jastreb]], [[SOKO J-22 Orao|Soko NJ-22 Orao]]. Na področju reaktivnih trenažerjev je Jugoslavija bila samo zadostna in je požela dobre mednarodne ocene letalskih strokovnjakov svojih šolskih reaktivnih letal. Jugoslovanski inštruktorji letenja so bili cenjeni povsod kjer so delovali zaradi svoje visoke adaptivnosti so izšolali kadete, ki jih druge letalske sile niso zmogle. Soko G-4 je bil posebej všeč ZDA kot trenažer, vendar do poslov ni prišlo zaradi propada države. Od vseh naštetih letališč je še najbolj izstopalo [[Vojaško letališče Željava|letališče Željava]] v bližini [[Bihač]]a v Bosni. Letališče je bilo izdelano v gori, vsa letališka infrastruktura se je tako nahajala globoko pod zemljo, varna pred jedrskimi bombnimi napadi, edino vzletna steza je bila na prostem. Poleteti in pristati je bilo mogoče v radarski senci. === Flota zrakoplovov === {| class="wikitable sortable" |+Flota JRV i PVO 1942-1991 (nedokončano)<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Jugoslovensko ratno vazduhoplovstvo : 1942-1992|last=Jugoslovensko ratno vazduhoplovstvo : 1942-1992|first=Bojan|publisher=Institut za savremenu istoriju|year=2012|isbn=978-86-7403-163-6|location=|page=343-347|cobiss=188719372}}</ref> !Tip !Št. !Poreklo !Vloga !Obdobje |- |[[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2 Shturmovik]] |306 |{{flag|ZSSR}} |[[Jurišnik]] |1945-55 |- |[[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] |261 |{{flag|ZSSR}} |[[Lovec prestreznik|Prestreznik]] |1961-91 |- |Utva 213 Vihor |256 |{{YUG}} |Šolski napredni |1949-61 |- |Ikarus Aero 2 |248 |{{YUG}} |Šolski osnovni |1948-59 |- |[[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]] |231 |{{USA}} |[[Lovski bombnik]] |1953-74 |- |[[Aérospatiale Gazelle]] |178 |{{YUG}}/{{FRA}} |[[Jurišni helikopter]] |1973-91 |- |[[SOKO J-1 Jastreb|J-21 Jastreb]] |177 |{{YUG}} |Jurišnik |1975-91 |- |Ikarus S-49 |158 |{{YUG}} |Lovec |1950-61 |- |[[Republic P-47 Thunderbolt|P-47 Thunderbolt]] |150 |{{USA}} |[[Lovski bombnik]] |1952-61 |- |[[De Havilland Mosquito|DH98 Mosquito]] |148 |{{UK}} |Lovski bombnik |1951-61 |- |Ikarus Kurir |147 |{{YUG}} |[[STOL]] |1955-72 |- |[[Utva 75]] |136 |{{YUG}} |Šolski osnovni |1979-91 |- |[[SOKO G-2 Galeb|G-2 Galeb]] |131 |{{YUG}} |[[Šolsko vojaško letalo|Šolski reaktivni]] |1961-91 |- |[[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] |130 |{{USA}} |[[Nočno lovsko letalo|Vsevremenski]] prestrezenik |1961-74 |- |[[Utva 66]] |130 |{{YUG}} |STOL |1966-91 |- |[[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]] |125 |{{USA}} |[[Šolsko vojaško letalo|Šolski reaktivni]] |1953-84 |- |[[Petljakov Pe-2|Pe-2]] |123 |{{flag|ZSSR}} |[[Strmoglavec]] |1945-54 |- |[[North American F-86 Sabre|F-86E Sabre]] |121 |{{USA}} |[[Lovsko letalo|Dnevni lovec]] |1956-71 |- |[[Polikarpov Po-2|Po-2]] |120 |{{flag|ZSSR}} |Šolski |1944-59 |- |[[SOKO J-22 Orao|J-22 Orao]] |115 |{{YUG}} |Jurišnik |1981-91 |- |[[Soko 522]] |112 |{{YUG}} |Šolski jurišni |1958-78 |- |[[Utva Aero 3]] |110 |{{YUG}} |Šolski osnovni |1954-65 |- |[[Jakovljev Jak-9|Jak-9]] |103 |{{flag|ZSSR}} |Dnevni lovec |1944-57 |- |[[Jakovljev Jak-1|Jak-1]] |103 |{{flag|ZSSR}} |Dnevni lovec |1944-49 |- |[[Mil Mi-8|Mi-8]] |93 |{{flag|ZSSR}} |Transportni helikopter |1968-91 |- |[[SOKO G-4 Super Galeb|G-4 Super Galeb]] |85 |{{YUG}} |Šolski reaktivni |1983-91 |- |[[Messerschmitt Bf 109|Me-109]] |77 |{{flag|Nemčija|Nazi}} |Lovski |1948-52 |- |[[Douglas DC-3|C-47 Dakota]] in DC-3 |57 |{{USA}} |Transportni |1945-76 |- |[[Sikorsky H-19]] |45 |{{USA}} |Transportni helikopter |1961-74 |- |[[SOKO J-20 Kraguj|J-20 Kraguj]] |43 |{{YUG}} |Jurišni |1962-91 |- |[[Zlín Z 526|Zlin Z 526M]] |25 |{{CZE}} |Šolski Akrobatski |1968-88 |- |[[Supermarine Spitfire|Spitfire]] |21 |{{UK}} |Lovec |1945-52 |- |[[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]] |16 |{{flag|ZSSR}} |Lovec |1987-91 |- |[[Hawker Hurricane|Hurricane]] |16 |{{UK}} |Lovec |1945-52 |- |[[Antonov An-26|An-26]] |15 |{{flag|ZSSR}} |Transportni |1977-91 |- |[[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] |8 |{{flag|Nemčija|Nazi}} |Transportni |1944-64 |- |Learjet 25 |6 |{{USA}} |VIP |1976-91 |- |[[Dassault Falcon 50]] |6 |{{FRA}} |VIP |1984-91 |- |[[Jakovljev Jak-40]] |6 |{{flag|ZSSR}} |VIP |1972-91 |- |[[Canadair CL-215]] |5 |{{CAN}} |Gasilsko letalo |1981-91 |- |[[Boeing 727|B727]] |2 |{{USA}} |VIP |1975-83 |- |[[Douglas DC-6|DC-6B]] |2 |{{USA}} |VIP |1958-73 |- |[[Antonov An-12|An-12]] |2 |{{flag|ZSSR}} |Transportni |1972-89 |- |[[Iljušin Il-18|Il-18]] |2 |{{flag|ZSSR}} |VIP |1967-75 |- |[[Iljušin Il-14|Il-14]] |1 |{{flag|ZSSR}} |VIP |1957-63 |- |[[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]] |1 |{{FRA}} |VIP |1969-78 |} === Sistem označevanja tipov zrakoplovov === Leta 1962 je jugoslovansko vojaško letalstvo uvedlo nov sistem označevanja letal za identifikacijo specifičnih tipov letal. Pred tem časom so bile zračne sile večinoma opremljena z bojnimi letali ameriškega izvora, kot sta F-84G in T-33A, oznaka ZDA pa je bila pogosto uporabljena. Vendar so bila letala, ki so bila lokalno prirejena za izvidniško vlogo, kot sta F-86D in T-33A, imenovana IF-86D in IT-33A. Izbira MiG-21, ki ni imel podobne oznake, kot novega čelnega lovca je vodila do uvedbe uradnega sistema označevanja letal. Glavna oznaka je bila sestavljena iz predpone, ki je označevala glavno vlogo letala, in dvomestne številke posameznega tipa, npr.: J-22. Predpone vlog so: * L - Lovac (lovec) * J - Jurišnik (jurišnik) * H - Helikopter (helikopter) * V - Višenamjenski (večnamenski) * N - Nastavni (trenažer) * T - Transportni (transportni) Poleg tega se uporabljajo različne črke predpone in pripone za spreminjanje vloge, ki označujejo različice osnovne zasnove za trenerje, izvidnike itd. Pisma o spremembi vloge so: * I - Izviđač (izvidnik) * M - Modifikovan (nadgrajen) * N - Nastavni (šolski bojni) * N - Naoružani (obrožen helikopter) * O - Opšte namjene (splošni) * P - Protivpodmornički (proti podmorniški) * S - Spasilački (reševalnik) * T - Transportni (transportni)[[Slika:J-20_Kraguj_YU-JRV_30151_-_Ečka_-_23.jpg|sličica|J-20 Kraguj ]] {| class="wikitable" |+Predpone označevanja tipov zrakoplovov !Generično !Varianta !Tip |- ! colspan="3" |Lovci |- |L-10* | |Republic F-84G |- |L-11* | |Canadair Sabre |- |L-12 | |Mikoyan-Gurevich MiG-21F-13 |- | |NL-12 |Mikoyan-Gurevich MiG-21U-400/600 |- |L-13* | |North American F-86D Sabre |- |L-14 | |Mikoyan-Gurevich MiG-21PFM |- | |L-14I |Mikoyan-Gurevich MiG-21R |- | |NL-14 |Mikoyan-Gurevich MiG-21US |- |L-15 | |Mikoyan-Gurevich MiG-21M |- | |L-15M |Mikoyan-Gurevich MiG-21MF |- |L-16 |NL-16 |Mikoyan-Gurevich MiG-21UM |- |L-17 | |Mikoyan-Gurevich MiG-21bis |- | |L-17K |Mikoyan-Gurevich MiG-21bis-K |- |L-18 | |Mikoyan-Gurevich MiG-29 |- | |NL-18 |Mikoyan-Gurevich MiG-29UB |- ! colspan="3" |Jurišniki |- |J-20 | |Soko J-20 Kraguj |- |J-21 | |J-1 Jastreb |- | |IJ-21 |Soko RJ-1 Jastreb |- | |NJ-21 |Soko TJ-1 Jastreb |- |J-22 | |J-22 Orao |- | |IJ-22 |Soko RJ-2 Orao |- | |NJ-22 |Soko TJ-2 Orao |- | |INJ-22 |Soko RTJ-2 Orao |- ! colspan="3" |Helikopterji |- | |WS 51 |Westland Dragonfly |- | |H-19 |Sikorsky H-19 |- |H-40 | |Mil Mi-8 |- | |HT-40 |Mil Mi-8T |- | |HT-40E |Mil Mi-8 E i PED |- |H-41 | |Mil/PZL Swidnik Mi-2 |- | |HT-41 |Mil/PZL Swidnik Mi-2 |- |H-42 | |Aerospatiale/Soko SA.341H Gazelle |- | |HI-42 |Soko SA.341H HERA |- | |HN-42M |Soko SA.341H GAMA |- | |HO-42 |Aerospatiale/Soko SA.341H Gazelle |- | |HS-42 |Soko SA341H |- |H-43 | |Kamov Ka-25 |- | |HP-43 |Kamov Ka-25Bsh |- |H-44 | |Mil Mi-14 |- | |HP-44 |Mil Mi-14PL |- |H-45 | |Soko SA.342L1 Gazelle |- | |HN-45M |Soko SA.342L1 GAMA 2 |- | |HO-45 |Soko SA.342L1 |- |H-46 | |Kamov Ka-28 |- | |HP-46 |Kamov Ka-28 |- ! colspan="3" |Večnamenski |- |V-50 | |Utva-60H |- |V-51 | |Utva-66 |- |V-52 | |Utva-66H |- |V-53 | |Utva-75 |- ! colspan="3" |Šolski bojni |- |N-60 | |Soko G-2 Galeb |- |N-61 | |Zlin Z-526 |- |N-62 | |Soko G-4 Super Galeb |- |N-63 | |Utva Lasta |- ! colspan="3" |Transportni |- |T-70 | |Antonov An-26 |- |T-71 | |Antonov An-2 |} === Glavne letalske baze === [[Slika:R46-yo0350-Letacki_znak_pilota.png|sličica|Pilotska značka]]Glavna letalska oporišča jugoslovanskega vojaškega letalstva so bila: {| class="wikitable sortable" |+Glavna letalska oporišča !Letališče !ICAO !Republika !Zgrajeno !Opomba |- |Beograd, [[Letalska baza Batajnica|Batajnica]] |LYBT |Srbija |1951 | |- |Niš |LYNI |Srbija |1952 | |- |[[Priština]], Slatina |BKPR |Kosovo |1970 | |- |Podgorica, Golubovci |LYPJ |Črna Gora |1928 | |- |Skopski Petrovec |LWSK |Makedonija |1928 | |- |Sarajevo |LQSA |Bosna |1930 | |- |Mostar |LQMO |Bosna |1935 | |- |[[Vojaško letališče Željava|Željava]], Bihač |LYBI |Bosna |1968 | |- |[[Zagreb]], Pleso |LDZA |Hrvaška |1959 | |- |[[Split]] |LDSP |Hrvaška |1966 | |- |[[Pulj]] |LDPL |Hrvaška |1954 | |- |[[Zadar]], [[Letališče Zadar|Zemunik]] |LDZD |Hrvaška |1968 | |- |[[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] |LJCE |Slovenija |1939 | |} * <gallery mode="nolines" widths="275" heights="260" caption="Slike vojnega letalstva"> Slika:Polikarpov Po 2.jpg|Polikarpov Po-2 Slika:Bf109 messerschmitt.JPG|Bf-109 Messerschmitt Slika:Yu Hurricane.jpg|Zmaj in Rogožarski Hurricane Slika:Yu Yak-3.jpg|Jakovljev Jak-3 Slika:522uMuzejuJvBeogradSlika3.jpg|SOKO 522 Slika:213uMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|Utva 213 Vihor Slika:Trojka.JPG|Utva Trojka Slika:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|Ikarus Aero 2 Slika:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|Utva Aero 3 Slika:BAM-52-Utva 66H V-52.jpg|Utva 66 Slika:P-47 YU.jpg|Republic F-47 Thunderbolt Slika:Yu S-49C.jpg|Ikarus S-49 Slika:Bihac 1984 Partisan plane.jpg|C-47 Dakota Slika:НА5.JPG|Projekt Novi Avion Slika:Soko G-4 Super Galeb, Yugoslavia - Air Force AN2129173.jpg|Soko G-4 Super Galeb Slika:Galeb G2 (41820022465).jpg|Galeb G-2 Slika:Yugoslav Air Force Yakovlev Yak-40 Milinkovic.jpg|Jakovljev Jak-40 Slika:Soko Kraguj P2 30149 (G-SOKO) (6935012342).jpg|Soko J-20 Kraguj Slika:Junkers Ju-52 02a.jpg|Junkers Ju-52 Slika:Letece zvezde.gif|Akrobatska skupina Leteče Zvezde Slika:SOKO J-21 Leteeć zvezde.jpg|J-21 Leteče zvezde Slika:Jastreb Vuk-T - Belgrad Aviation Museum DSCN0221 (2).jpg|Jastreb Vuk-T Slika:J-21 Jastreb 24109 - Vojna akademija - 04.jpg|J-21 Jastreb Slika:IJ-22 Orao spomenik 353 IAE 98 VBR 02.jpg|J-22 Orao </gallery> ==Mornarica== [[Slika:Seal of the Yugoslav Navy.svg|200x200px|thumb|desno|Emblem Jugoslovanske vojne mornarice]] '''Jugoslovanska vojna mornarica''' ('''JRM''' – ''Jugoslavenska ratna mornarica'') je bila oborožena sila, ki je bila primerljiva z drugimi vojnimi mornaricami evropskih pomorskih držav.{{Navedi vir}} Oborožena je bila s [[fregata]]mi, [[korveta]]mi, z raketnimi topnjačami, raznovrstnimi patruljnimi in torpednimi ladjami, z minolovci in s [[podmornica]]mi. Poveljstvo mornarice je bilo nastanjeno v Splitu, pod njeno pristojnost je spadala vsa obala Jugoslavije. Pod orožjem je imela okoli 10.000 pripadnikov. Po drugi svetovni vojni je jugoslovanska mornarica dolgo časa nazadovala. Na začetku svojega obstoja je bila opremljena s predelanimi ribiškimi barkami ter zaplenjenimi nemškimi in italijanskimi vojnimi ladjami, V petdesetih letih je kot vojaško pomoč dobila nekaj zastarelih zavezniških bojnih ladij (npr. posojeno [[HMS Mallow (K81)|korveto]] [[Kraljeva vojna mornarica|kraljeve vojne mornarice]]), ki pa so kmalu postale neuporabne. Da bi mornarica posodobila svoj arzenal, je v šestdesetih letih od Sovjetske zveze kupila raketne topnjače ''Osa-I'' in torpedne čolne razreda ''Sršen (Shershen)''. Kupljena je bila tudi licenca, tako da je bilo veliko torpednih čolnov izdelanih v jugoslovanskih ladjedelnicah. Med letoma 1980 in 1982 sta bili mornarici dobavljeni [[fregata|fregati]] [[VPBR-31 Split]] in [[VPBR-32 Koper]] razreda ''Koni'' (izvor Sovjetska zveza), ki sta bili oboroženi z ladijskimi raketami ''P-15 Termit'' in ''9K33 Osa''. Nekaj let kasneje sta bili mornarici dobavljeni še korveti ''Kotor''. [[Slika:VPBR_32_Koper.jpg|sličica|[[Fregata]] Jugoslovanske Vojne mornarice VPBR 32 Koper]] Mornarica se je lotila tudi izdelave podmornic. S tem je Jugoslavija postala ena redkih držav na svetu, ki je bila sposobna izdelati operativno vojaško podmornico.{{Navedi vir}} Tekom petdesetih, šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let so bile izdelani naslednji razredi podmornic ''Sutjeska'', ''Heroj'', ''Sava,'' in ''Una'' ( primerek z oznako ''P-913'' hrani [[Park vojaške zgodovine|Vojaški muzej Pivka]]). V ladjedelnicah je poleg podmornic potekala izdelava tudi patruljnih, raketnih in torpednih čolnov kot so bili npr. razred ''Končar'', ''Kobra'' in ''Kralj''. Zadnji izmed naštetih nikoli ni prišel v uporabo JRM, saj je med izdelavo čolna JNA nehala obstajati in ga je zato prevzela Hrvaška mornarica. Za protipodmorniško vojskovanje je imela JRM v oborožitvi tudi helikopterje sovjetskega izvora ''Ka-25'', ''Ka-28'' in ''Mi-8''. V mornarici je bilo več minolovcev in polagalcev min. To so bile po navadi tudi starejše ladje. Za prevoz pehote in vozil na kopno je mornarica uporabljala večje število desantnih plovil razreda ''501'', ''211'' in ''601''. Pod mornarico je spadala tudi rečna mornarica, ki je delovala po vseh večjih rekah v Jugoslaviji. Najbolj znani ladji JRM sta bili [[Galeb (ladja)|''Galeb'']] in ''Jadran''. Prva je bila namenjena za protokolarne namene, druga, ki je bila jadrnica, je služila kot šolska ladja za nove mornarje in mornariške častnike. Glavna naloga jugoslovanske mornarice je bila patruljiranje ter preprečevanje sovražnikovega izkrcanja na obalah ter nadzorovanje strateško pomembne [[Otrantska vrata|Otrantske ožine]]. Večje mornariške baze so se nahajale v: *[[Pulj]]u, *[[Šibenik]]u, *[[Kotor]]ju in *[[Novi Sad|Novemu Sadu]], kjer je bila nameščena rečna mornarica. Zaradi strateškega položaja sta bili pomembni tudi bazi na [[Vis]]u in [[Lastovo|Lastovu]]. Najbolj znana je tista na Visu, kjer je imela mornarica podzemne pristane za patruljne čolne. ==Razmere v vojski== [[Slika:Emblem-JNA-lira.jpg|150px|thumb|Emblem glasbenih enot v JLA]] JLA je temeljila na naborniškem in profesionalnem oficirskem kadru. Vojaška obveznost je veljala za vse moške med 18. in 27. letom (rok se je lahko podaljšal tudi do 30. leta). Sprva je vojaški rok trajal dve leti, izjema sta bili letalstvo in tankovske enote, kjer je trajal tri leta ter mornarice, kjer je trajal celo štiri leta. Leta 1955 je prišlo v zakonu o obrambi do manjših sprememb. Naborniki, ki so imeli dokončano srednjo šolo, se jim je vojaški rok skrajšal na 18 mesecev. Naborniki z višješolsko izobrazbo so bili poslani na šolo za rezervne častnike, za njih je vojaški rok trajal le eno leto. Po letu 1964 je bil vojaški rok poenoten za vse nabornike in je tako znašal 18 mesecev. V šestdesetih in sedemdesetih letih dvajsetega stoletja je bilo služenje vojaškega roka mnogim državljanom Jugoslavije v ponos.{{Navedi vir}} V začetku osemdesetih let, s prihodom političnih, nacionalnih in družbenih sprememb je to mnogim predstavljalo vedno večje breme. Mnogi so v tem videli izgubo časa, saj so v vojski bili dve leti in kasneje eno leto, ki bi ga lahko uporabili npr. za šolanje. Jezik poveljevanja v vojski je bil srbohrvaški, čeprav so se v državi uradno uporabljali vsi jeziki jugoslovanskih narodov. V prostem času naj bi vojaki lahko uporabljali svoj materni jezik, vendar se to ni dogajalo pogosto, saj so oficirji to skrbno preprečevali, da ne bi prišlo do druženja pripadnikov istih narodov<ref>http://24ur.com/novice/samostojnih20let/jla-od-boja-proti-okupatorju-do-agresije.html</ref> Ena od posebnosti v JLA, je bila, da so vse do ukinitve leta 1992, uporabljali naziv "drugar" (tovariš), uporabo katerega je komunistični režim po 2. svetovni vojni vpeljal v celotno takratno jugoslovansko družbo. Vzporedno s političnimi spremembami, po večstrankarskih volitvah aprila leta 1990, se je namreč v javnem življenju pričel uporabljati naziv gospod, kar je bilo že v uporabi pred prihodom komunistov na oblast ob koncu vojne leta 1945. == Zgodovina == {{Pristransko|razdelek|small=left|datum=april 2016}} Jugoslovanska ljudska armada je bila ustanovljena marca 1945 iz narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije (NOVJ). Sprva se je imenovala Jugoslovanska armada (JA), leta 1951, ob desetletnici obstoja, pa se je preimenovala v Jugoslovansko ljudsko armado (JLA). Vrhovni poveljnik armade je bil Josip Broz Tito, po njegovi smrti pa so to vlogo prevzeli predsedniki predsedstva SFRJ. Na začetku se je armada zanašala na sovjetsko vojaško pomoč (orožje, inštruktorji, vojaška industrija ...), po [[informbiro|informbiroju]] leta 1948, ko se je Jugoslavija zaradi političnih razlogov sprla s [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], se je ta pomoč prekinila. To je ustrezalo zahodnim zaveznikom, zato so do leta 1955 Jugoslovansko vojsko oskrbovali z orožjem zahodnega izvora. Da bi se Jugoslavija še dodatno zavarovala pred morebitnim napadom Sovjetske zveze, je sklenila obrambni pakt z Grčijo in Turčijo, ki je bil edini tak sporazum v zgodovini SFRJ. Ko je Jugoslavija sredi petdesetih let ponovno vzpostavila normalne stike z Sovjetsko zvezo, se je sodelovanje z zahodom omejilo in JLA se je ponovno začela oboroževati z orožjem sovjetskega izvora. V tem času se je opomogla tudi industrija, ki je po licenci izdelovala številna orožja sovjetskega izvora. Da odnosi med državama še niso bili popolnoma razčiščeni, se je izkazalo med madžarsko vstajo, oktobra 1956, ko je ob madžarsko-jugoslovanski meji prišlo do številnih konfliktov in provokacij, zato je celotno mejo med državama zasedla vojska. Podobne razmere so vladale tudi na albansko-jugoslovanski meji, ki je bila zaradi političnih nesporazumov hermetično zaprta in so napetosti med državama trajale vse do konca [[Hladna vojna|hladne vojne]]. ===Formacija štabov in enot Teritorialne obrambe=== [[Slika:JTO-logo.svg|150px|thumb|desno|Emblem Teritorialne obrambe JLA]] [[Praška pomlad]] in posredovanje [[Rdeča armada|Rdeče armade]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] avgusta 1968, sta pokazali vse slabosti relativno majhne JLA, zato se je politični in vojaški vrh v strahu pred zunanjim napadom odločil za delno preoblikovanje vojske. V ta namen je bila oblikovana tudi Teritorialna obramba, to je bila organizacija, ki so jo sestavljali večinoma rezervisti, njena naloga pa je bila lokalno upočasniti sovražnikovo napredovanje, dokler JLA ne bi izvedla popolne mobilizacije in posredovala. Vsaka republika v Jugoslaviji je imela svojo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno Obrambo]] (TO), ki ji je tudi neposredno poveljevala, zaradi česar je med JLA in poveljstvi TO prihajalo do številnih zapletov in sporov. V petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih se je moč JLA nenehno krepila. Po ocenah tedanjih analitikov in strokovnjakov naj bi bila četrta najmočnejša vojska v Evropi.{{Navedi vir}} Osemdeseta leta dvajsetega stoletja, kmalu po [[Josip Broz - Tito|Titovi]] smrti, ko je vodenje države prevzelo predsedstvo SFRJ, so bila začetek gospodarske krize, katere posledica je bila [[hiperinflacija]]. Ker je povsod primanjkovalo denarja, se je zmanjšal tudi proračun vojske, kar je vplivalo na njene strateške zmogljivosti in na vojaško industrijo. V drugi polovici osemdesetih let preteklega stoletja, je bila armada zlasti v [[Socialistična republika Slovenija|SR Sloveniji]], tarča kritik, saj je postajala orodje velikosrbske politike. Oblasti v Beogradu so pošiljale vojsko na [[Kosovo]], kjer so izbruhnili nemiri med tamkaj živečimi Srbi in Albanci, kateri so zahtevali svojo republiko. Posledično je politika srbske vlade, predvsem po prihodu [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] na oblast, postajala vedno bolj represivna. ===Demokratizacija in politične spremembe v Evropi=== V začetku devetdesetih let so se v Evropi dogajale zgodovinske spremembe, ki so se začele ze konec osemdesetih. Padla je železna zavesa in komunistični sistem, ki je več kot 45 let krojil usodo Vzhodne Evrope, je bil odpravljen. Spremembe so se začele dogajati tudi znotraj Jugoslavije, ki sicer ni bila članica [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]], imela pa je enopartijski komunistični režim, tako kot ostale vzhodnoevropske države. [[Socialistična republika Hrvaška|SR Hrvaška]] in SR Slovenija, sta vedno bolj odkrito kazali osamosvojitvene težnje, kar je v državi pripeljalo do hude politične krize. V Sloveniji so se sprva pojavile zahteve po zmanjšanju prispevka Slovenije v zvezni proračun za vojaške namene, pa tudi o služenju slovenskih nabornikov v Sloveniji in ne v drugih republikah federativne države, zatem pa tudi težnje po samostojni in neodvisni državi. Kot zadnji steber varnosti in zagovornik celovitosti [[SFR Jugoslavija|Jugoslavije]], je JLA temu seveda nasprotovala. Jugoslovanska vlada, ki je bila pod močnim vplivom vojske, je kakršnimkoli spremembam ostro nasprotovala in grozila z vojaškim posredovanjem. Jugoslavija se je znašla na pragu državljanske vojne, kakšna bo vloga JLA v njej, pa so odločali visoki vojaški krogi v Beogradu, glavnem mestu tedaj še skupne države. ===Razpad Jugoslavije=== 25. junija 1991 sta [[Slovenija|Republika Slovenija]] in [[Hrvaška|Republika Hrvaška]] na podlagi sklepov [[Referendum o neodvisnosti|referenduma]] razglasili svojo neodvisnost in samostojnost, nakar je JLA hotela prevzeti nadzor nad mejnimi prehodi z [[Italija|Italijo]], [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Madžarsko]] v Sloveniji ter nad državno mejo nekdanje skupne države SFRJ. Na meddržavne mejne prehode je ob podpori vojnega letalstva, poslala predvsem oklepne enote iz takratnih vojašnic v Sloveniji in na Hrvaškem, z izgovorom da je meja ogrožena s strani držav članic [[NATO|NATO pakta]], kar naj bi ji omogočala tedanja zvezna ustava. Enote JLA, ki so jih v večini sestavljali mladi naborniki iz drugih jugoslovanskih republik, je začela premike enot na mejne prehode že v noči razglasitve neodvisnosti Republike Slovenije. ko je proti meji z Italijo krenila oklepna enota iz vojašnice na [[Rijeka|Reki]]. Slovenijo so tistega dne, ko se je v Ljubljani dogajala slovesnost ob razglasitvi neodvisnosti, v nizkem letu preletavala letala jugoslovanskega vojnega letalstva. Lokalno prebivalstvo po vsej Sloveniji je slišalo hrumenje tankov v zgodnjih jutranjih urah 27. junija. [[Slika:Vojaki JLA in občani pred spopadom v Rožni Dolini..jpg|180px|thumb|desno|Vojaki JLA in občani pred spopadom na mejnem prehodu v [[Rožna Dolina|Rožni Dolini]] pri Novi Gorici]] [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba (TO)]] in tedanja slovenska [[Milica (policija)|Milica]] (kasneje preimenovana v [[Policija (Slovenija)|Policijo]] Republike Slovenije), sta bili oboroženi z lahkim orožjem in sta se spopadli z mnogo močnejšo zvezno vojsko (JLA) na mestih, kjer so tanki, ki so krenili iz kasarn proti mejnim prehodom, prebijali improvizirano postavljene barikade, sestavljene iz tovornjakov, avtobusov in delovnih strojev, ter na mestih, kjer je vojska bojno delovala, v kasnejših dnevih vojne pa tudi tam, kjer so bile formacije TO in Milice v taktični in strateški prednosti. General jugoslovanske vojske Rašeta, ki je deloval na poveljstvu 5. vojaškega območja, je sicer javil slovenskemu predsedstvu, da vojaki niso oboroženi z bojno municijo, vendar so dejstva na terenu kazala drugačno sliko. TO in [[Policija|Milica]] sta ukrepali na podlagi novo sprejetih osamosvojitvenih zakonov in republiške ustave, ki se je takrat že precej razlikovala od zvezne. Pripadniki TO in Milice so obkolili in blokirali vojašnice JLA, ter njihove logistične in oskrbovalne poti, ki so zato ostale brez vode, elektrike in ostale oskrbe. Odločna slovenska obramba je povzročila, da je morala med vojaki padla. Številni mladi naborniki so dezertirali. Med vojaki JLA je bilo tudi veliko Slovencev. V Ljubljani je bil sestreljen helikopter JLA, ki je prevažal kruh v vojašnico, pilot pa je bil Slovenec. JLA je čez noč v Sloveniji bila obravnavana kot agresorska vojska, kljub temu da je bila takrat zakonita mednarodno priznana oborožena sila na teritoriju SFRJ, zadolžena varovati slovensko in celotno jugoslovansko ozemlje. Da ni bila agresorska vojska, je potrdilo tudi sodišče Republike Slovenije v primeru sojenja slovenskemu generalu JLA Konradu Kolšku z obrazložitvijo da: »JLA na dan 25.6.1991 niti po domačem niti mednarodnem pravu ni bila in ni mogla biti agresor.« Bi pa to lahko postala, po izteku moratorija, podpisanega na [[Brionska deklaracija|Brionski deklaraciji]], kjer se je jugoslovanska vojska obvezala, da se v treh mesecih umakne iz Slovenije. Po desetih dnevih spopadov, je Slovenija z Jugoslovanskim vodstvom sklenila dogovor, da zamrzne osamosvojitvene procese, vojska pa se je v okrnjeni sestavi vrnila v vojašnice. Po izteku Brionskega moratorija, ko se je JLA umaknila iz Slovenije, so se konflikti preselili na Hrvaško, predvsem v Slavonijo, kjer so se spopadi razvili v pravo bitko ([[Vukovar]]). Tamkaj živeči Srbi niso hoteli živeti v novo nastajajoči hrvaški državi, zato so se uprli. Enote JLA, ki so bile obkoljene v vojašnicah, so se iz njih prebijale na silo, pri čemer je bilo veliko mrtvih in ranjenih. Mnoge vojašnice so se vdale tudi brez boja, kar je novo nastajajoči hrvaški vojski omogočilo, da se oboroži z zaplenjenim orožjem. Avgusta 1991, je napovedala neodvisnost tudi [[Makedonija]] katero je JLA zapustila mirno, tako kot v Sloveniji, pa je s seboj odpeljala vso težko oborožitev. Armado, ki je bila prej večnacionalna, so tedaj že sestavljali večinoma Srbi, ki so začeli oboroževati različne paravojaške formacije, katere so sodelovale v medetničnih spopadih na ozemlju [[Hrvaška|Hrvaške]] ter [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]]. Del enot pro-srbske JLA, je ostal z novo nastalimi paravojaškimi enotami pri nastanku mednarodno nepriznane [[Srbska republika Krajina|Srbske republike Krajine]]. [[Hrvaška vojska]] jih je v operacijah Blisk in Nevihta leta 1995 pregnala iz zasedenih ozemelj, ter uveljavila suverenost hrvaške države na vsem svojem teritoriju. [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR Bosna in Hercegovina]] je razglasila neodvisnost marca 1992. Tako kot na Hrvaškem, se je JLA znašla obkoljena v vojašnicah. Tudi tam je bilo veliko mrtvih in ranjenih. Vojska, ki je bila po umiku iz Slovenije razporejena na meje [[Velika Srbija|Velike Srbije]] (Karlobag-Ogulin-Karlovec-Virovitica), je bila tedaj že povsem srbska in je aktivno sodelovala pri obstreljevanju [[Sarajevo|Sarajeva]], [[Dubrovnik|Dubrovnika]], [[Vukovar|Vukovarja]] ter pri drugih vojnih zločinih na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Z metodo etničnega čiščenja so v Bosni želeli ustvariti mednarodno nepriznano državo [[Republika Srbska|Republiko Srbsko]]. Armada, ki je bila ustanovljena da brani Jugoslavijo pred zunanjim sovražnikom, ter združuje njene narode in narodnosti, je razpadla zaradi notranjih trenj in nacionalizma v krvavi državljanski vojni. Proti koncu maja 1992 se je Jugoslovanska armada, (brez naziva "Ljudska", kakor so jo mediji v Sloveniji preimenovali že od prvih spopadov), umikala tudi iz novo nastajajoče države [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]]. V vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, ki so razglasile neodvisnost, so ustanavljali nove vojske. Te so sčasoma postale legitimne in redne. Slovenija težav z legitimnostjo ni imela, ker je uveljavila suverenost na svojem ozemlju z Teritorialno Obrambo, katera je bila v zvezni ustavi priznana oborožena sila. Vse paravojaške formacije so po podpisu [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] konec leta 1995, razpustili. 20 maja 1992 je JLA uradno prenehala obstajati. Njeni ostanki so postali del oboroženih sil novo nastale [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezne republike Jugoslavije]] (srbsko: Savezna Republika Jugoslavija). ===Osamosvojitev Slovenije=== {{glavni|Osamosvojitev Slovenije}} Politične napetosti med Slovenijo in JLA so se v osemdesetih letih stopnjevale (med drugim tudi zaradi politike do Kosova) in dosegle vrh leta 1988 s [[proces proti četverici|procesom proti četverici JBTZ]], ko je vojaško sodišče sodilo trem slovenskim civilistom in [[zastavnik]]u zaradi izdaje vojaške skrivnosti o razformiranju ljubljanskega armadnega območja in njegovi priključitvi zagrebškemu. Nastalo je novo, 5. vojaško območje, ki je zajemalo celotno Slovenijo in del Hrvaške. To je omogočalo vojski oz. oblastem v Beogradu bolj centralistično vodenje države, katera je zašla v globoko politično in gospodarsko krizo. JLA je takrat prvič oboroženo nastopila proti slovenski [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]], saj se je jugoslovansko politično vodstvo zavedalo, da država lahko razpade. V vseh republikah tedanje Jugoslavije so bile aprila 1990 prve večstrankarske volitve po 2. sv. vojni. Komunistični režim, na katerem je temeljila JLA, je izgubljal oblast. Novoizvoljeni republiški vladi v Sloveniji in na Hrvaškem pa nista skrivali težnje po osamosvojitvi. Oktobra 1990 je JLA zasedla Republiški štab Teritorialne obrambe v [[Ljubljana|Ljubljani]], maja 1991 pa je obkolila vadbeni center v [[Pekre|Pekrah]] pri Mariboru, kjer so bili nastanjeni prvi slovenski [[vojaški obveznik|vojaški nabornik]]i tedanje [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]]. Slovensko politično vodstvo se je odločilo, da nabornike ne pošilja več v JLA, ampak v svojo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno obrambo]], ki je postajala nova slovenska vojska. Vsi ukrepi JLA so temeljili na zveznih zakonih. Tako so v želji, da preprečijo osamosvojitev Slovenije, hoteli zapleniti orožje takratne TO (v Sloveniji to ni uspelo) vendar se je Slovenija kljub temu skrivaj oboroževala in se pripravljala za morebiten spopad z vojsko. Nadaljevali so se tudi osamosvojitveni procesi, do katerih se je novo slovensko politično vodstvo obvezalo po [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitu]] konec leta 1990, na katerem se je skoraj 90 odstotkov prebivalcev takratne Socialistične Republike Slovenije izreklo za neodvisno državo Republiko Slovenijo. Ob razglasitvi samostojne Slovenije 25. junija 1991, je jugoslovanski [[Zvezni izvršni svet]] sprejel tako imenovani »Odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji«, s katerim je pravno podprl intervencijo oklepnih enot in letalstva JLA na slovenskih mejah in na [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|letališču Brnik]]. Republika Slovenija ob razglasitvi neodvisnosti 25. junija 1991 še ni bila mednarodno pravno priznani subjekt. JLA je hotela prevzeti nadzor nad mejnimi prehodi z Italijo, Avstrijo in Madžarsko v Sloveniji ter nad državno mejo nekdanje skupne države SFRJ. Na meddržavne mejne prehode je ob podpori vojnega letalstva, poslala predvsem oklepne enote iz takratnih vojašnic v Sloveniji in na Hrvaškem, z izgovorom da je meja ogrožena s strani držav članic NATO pakta, kar naj bi ji omogočala tedanja zvezna ustava. Enote JLA, ki so jih v večini sestavljali mladi naborniki iz drugih jugoslovanskih republik, je začela premike enot na mejne prehode že v noči razglasitve neodvisnosti Republike Slovenije. ko je proti meji z Italijo krenila oklepna enota iz vojašnice na Reki. Slovenijo so tistega dne, ko se je v Ljubljani dogajala slovesnost ob razglasitvi neodvisnosti, v nizkem letu preletavala letala jugoslovanskega vojnega letalstva. Lokalno prebivalstvo po vsej Sloveniji je slišalo hrumenje tankov v zgodnjih jutranjih urah 27. junija. {{glavni|Slovenska osamosvojitvena vojna}} Teritorialna obramba (TO) in tedanja slovenska milica (kasneje preimenovana v Policijo Republike Slovenije), sta bili oboroženi z lahkim orožjem in sta se spopadli z mnogo močnejšo zvezno vojsko (JLA) na mestih, kjer so tanki, ki so krenili iz kasarn proti mejnim prehodom, prebijali improvizirano postavljene barikade, sestavljene iz tovornjakov, avtobusov in delovnih strojev, ter na mestih, kjer je vojska bojno delovala, v kasnejših dnevih vojne pa tudi tam, kjer so bile formacije TO in milice v taktični in strateški prednosti. General jugoslovanske vojske Rašeta, ki je deloval na poveljstvu 5. vojaškega območja, je sicer javil slovenskemu predsedstvu, da vojaki niso oboroženi z bojno municijo, vendar so dejstva na terenu kazala drugačno sliko. TO in milica sta ukrepali na podlagi novo sprejetih osamosvojitvenih zakonov in republiške ustave, ki se je takrat že precej razlikovala od zvezne. Pripadniki TO in milice so obkolili in blokirali logistične in oskrbovalne poti vojašnic JLA v Sloveniji, ki so zato ostale brez vode, elektrike in ostale oskrbe. Številni mladi naborniki so dezertirali. Po [[Slovenska osamosvojitvena vojna|desetdnevni vojni]] je bil s posredovanjem [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]], sklenjen [[Brionski sporazum]]. Zadnji vojaki JLA so Slovenijo zapustili tri mesece kasneje. V noči s 25. na 26. oktober 1991 z ladjo iz [[Koper|koprskega]] pristanišča. ===Praznik=== [[Slika:Prijem predstavnika JNA.jpg|sličica|Sprejem ob dnevu JLA pri Titu na Brionih leta 1977.]]Vojska je imela svoj praznik na dan 22. decembra, imenovan dan JLA. Na ta dan leta 1941 je bila v [[Bosna|bosanskem]] mestu Rudo ustanovljena ''I. proletarska brigada'' pod poveljstvom [[Koča Popović|Koče Popovića]]. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{portal|Vojaštvo}} * [http://www.vojska.net/military/yugoslavia/ Jugoslovanska ljudska armada] == Glej tudi == * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] * [[seznam admiralov Jugoslovanske vojne mornarice]] * [[Zgodovina Slovenije#Nastanek federativne Jugoslavije|nastanek federativne Jugoslavije]] * [[slovenska osamosvojitvena vojna]] * [[Vojaški orkester Ljubljana]] * [[Vojaški orkester Zagreb]] * [[Vojaško letališče Željava]] * [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji]] {{Pehotna oborožitev JLA}} [[Kategorija:Oborožene sile po državah|SFRJ]] [[Kategorija:Vojaštvo Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Kategorija:Jugoslovanska ljudska armada|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1945]] {{normativna kontrola}} 1cofw5ll1yf01y2g987xzmclczonba5 0 9703 6749143 6749007 2026-09-11T15:40:27Z Neka oseba 238731 /* Poveljstvo sil Slovenske Vojske */ 6749143 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}}{{Brez sklicev}}{{Infobox National Military |country=Slovenije | name= Slovenska vojska | image=[[File:Sign of Slovenian Army.svg|180px]] | image2=[[File:Flag of the Slovenian Armed Forces.jpg|180px]] | caption2=Zastava Slovenske vojske<br><hr>Himna Slovenske vojske:{{vunblist |''[[Naprej zastava slave]]''|{{raise|0.35em|}} }}<center>[[File:"Naprej, zastava slave", 1918.oga]]</center> | founded= 1994 (kot Slovenska vojska) | dates= 1991-1994 Territorial Defense of Slovenia | disbanded= | branches= enovejne oborožene sile | headquarters=[[Ljubljana]] | commander-in-chief=[[Nataša Pirc Musar]] | minister=[[Valentin Hajdinjak]] | commander=[[Generalmajor (Slovenska vojska)|Generalmajor]] [[Boštjan Močnik]] | commander_title=[[Načelnik Generalštaba Slovenske vojske]] | age=18 | conscription=ukinjen 2003 | active= 6194(stalna sestava avgust 2024) | ranked= | reserve= 994 (pogodbena rezerva avgust 2024) | deployed= | amount= €1.064 milijarde (2024) | percent_GDP= 1,44 (2024) | domestic_suppliers=[[Valhalla Turrets]]<br />[[Pipistrel]]<br />[[Arex]]<br />[[C-Astral]] | foreign_suppliers={{ISR}}<br />{{ITA}}<br />{{CZE}}<br />{{TUR}}<br />{{GER}}<br />{{SWI}}<br />{{SWE}}<br />{{FIN}}<br />{{USA}}<br />{{AUT}}<br />{{FRA}}<br />{{BEL}}<br />{{EU}} | imports= | exports= | history= [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]]<br>[[Slovenska osamosvojitvena vojna]] | ranks= [[Čini Slovenske vojske]] |commander-in-chief_title=[[Predsednik Republike Slovenije]]|minister_title=[[minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo Republike Slovenije]]}} {{Politika Slovenije}} '''Slovenska vojska''' ([[kratica]]: '''SV''') so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje [[vojaštvo|vojaške]] [[obramba (vojaštvo)|obrambe]] [[Slovenija|Republike Slovenije]], ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti SV in odkrito nosijo [[orožje]]. Slovenska vojska je nastala leta 1994 iz takratne Teritorialne obrambe Republike Slovenije (TO). Sprva je vojska temeljila na naborniškemu sistemu, ki pa je bil leta 2003 ukinjen, nadomestila pa ga je profesionalna vojska. Velika prelomnica za Slovensko vojsko je bil vstop Slovenije v [[NATO]]. Danes je Slovenska vojska moderna oborožena sila s 6206 pripadniki stalne in 968 pripadniki rezervne sestave, ki izvaja različne naloge doma in po svetu. [[Vrhovni poveljnik]] Slovenske vojske je [[predsednik Republike Slovenije]], [[načelnik Generalštaba Slovenske vojske]] pa skrbi za njeno operativno delovanje. Trenutni načelnik je [[Generalmajor (Slovenska vojska)|generalmajor]] [[Boštjan Močnik]], trenutni glavni podčastnik pa višji štabni praporščak Robert Rotar. == Zgodovina == === Zgodnji srednji vek === ==== Kneževini Karantanija in Karniola ==== Slovenska vojaška zgodovina sega v 7. stoletje, ko so se [[Avari|Avarom]] podrejeni Slovani na današnjem slovenskem pridružili uporu [[Samo (kralj)|Sama]], po rodu najvrjetneje [[Franki|Franka]], ki je izkoristil priložnost, se dokazal v boju Slovanov proti Avarom in postal kralj srednjeevropske in [[Samova plemenska zveza|prve znane slovanske državne tvorbe]], kateri je vladal do svoje smrti leta 658 in ki je obsegala tudi [[Karantanija|Karantanijo]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Alpskim Slovanom je v tistem času vladal knez [[Valuk]]. Po Samovi smrti je Samova zveza razpadla in Obri so obnovili oblast nad večjim delom slovanske srednje Evrope, ne pa tudi nad alpskimi Slovani, ki so ohranili polno samostojnost vse do leta 740. Karantanija je bila najstarejša politična tvorba zgodnjega srednjega veka v Vzhodnih Alpah, ki je nastala v bojih proti Avarom na vzhodu in [[Germani|Germanom]] ([[Bavarci|Bavarcem]], [[Langobardi|Langobardom]] in [[Franki|Frankom]]) na zahodu. Zaradi avarske grožnje so [[Karantanci]] okoli leta 740 pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]] prosili za pomoč [[Bavarci|Bavarce]]. Ti so se odzvali in skupaj s Karantanci leta 743 premagali Obre, Karantanija pa je v zameno morala sprejeti [[krščanstvo]] in priznati Frankovsko nadoblast, s čimer je izgubila zunanjo samostojnost. [[Borutovci|Karantanska vladarska rodbina]] je morala na Bavarsko poslati talce, ki so tam sprejeli krščansko vero in plačevali tribut. Ko so Bavarci prišli pod oblast Frankov, so Karantanci spadali v vplivno območje [[Frankovsko cesarstvo|Frankovske države]]. Posebnost v zgodovini alpskih Slovanov zgodnjega srednjega veka so predstavljali [[kosezi]]. V kneževini Karantaniji so bili to verjetno oboroženi knezovi spremljevalci. V zameno za vojaško službo jim je knez dajal zemljiško posest. Sodelovali so pri izbiranju in ustoličevanju novih [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|knezov]]. Po propadu Karantanije so deloma vstopili med [[plemstvo]], deloma pa so postali navadni kmetje, vendar so do 13. stoletja ohranili številne privilegije, na primer osebno svobodo. Karantanci in Kranjci so se udeleževali bojev proti Frankom. Leta 818 so se pridružili uporu slavonskega kneza [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]] proti uvajanju novih frankovskih fevdalnih razmerij in zakonov ter proti pokristjanjevanju. Karantanci so se v letih 819 in 820 večkrat uprli frankovski vojski ob Dravi, vendar so bili že leta 820 premagani. Ker so se domači knezi pokazali kot nezanesljivi zavezniki Frankom, so jih ti zamenjali s frankovskimi grofi. Karantanija je postala grofija, podobno pa se je zgodilo tudi s [[Karniola|Karniolo]], prav tako slovansko državo v Alpskem prostoru, ki je Frankovsko nadoblast priznala najkasneje v 8. stoletju. ==== Spodnja Panonija ==== [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]] je v 9. stoletju dobil v fevd slovanski knez [[Pribina]], potem ko so Franki na tem območju uničili avarsko gospostvo. Kot frankovski mejni grof je skrbel za obrambo pred napadi [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Moravci|Moravanov]]. V opustošeno Panonijo je naseljeval koloniste iz Karantanije. Njegov naslednik [[Kocelj]] se je želel osamosvojiti in zato zaupal cerkveno bogoslužje bratoma [[Sveti Ciril in Metod|Cirilu in Metodu]], ki sta ga opravljala v [[Stara cerkvena slovanščina|slovanskem jeziku]]. Spodnja Panonija je postala središče slovanskega cerkvenega in kulturnega delovanja. Konec 9. stoletja so v ta prostor prodrli [[Madžari]]. ==== Velika Karantanija ==== Zaradi madžarskih vpadov se je več mejnih grofij povezalo v tako imenovano Veliko Karantanijo, ki naj bi preprečila madžarski prodor v Evropo. Ogri so se naselili v Panonski nižini in ko so prenehali vpadati v srednjo Evropo, je leta 1002 propadla tudi Velika Karantanija. Konec Velike Karantanije je označeval začetek nastajanja posameznih zgodovinskih dežel. Ker je bil deželni knez od deželnih stanov finančno odvisen, so slednji dosegli, da so se v okviru vojaške službe bojevali le v svoji deželi oziroma jo branili. Za osvajalne pohode je moral deželni knez plačati tuje najemnike. Deželna vojska je postala obrambna, deželno plemstvo je bilo v vojaškem smislu vezano na deželo, imelo je lastno pravo in posebne ugodnosti. === 15. in 16. stoletje === V 15. in 16. stoletju je prišlo v vojskovanju do velikih sprememb. Viteško vojsko je zamenjala vojska vojakov najemnikov, med obema pa so bile bistvene razlike; viteška vojska je bila plemiška vojska. Fevdni sistem je namreč temeljil na vojaški službi, ki jo je plemič obljubil višjemu plemiču, od katerega je v zameno za zvestobo dobil zemljo v fevd (ne v last). Fevdi so sicer v visokem srednjem veku postali dedni, vendar je dolžnost vojaške službe in osebne vdanosti ostala. Za viteško vojsko je veljala viteška etika, tj. poseben kodeks obnašanja. Vitezi so imeli vojsko konjenice in so se bojevali s hladnim orožjem. Zaradi tehničnega razvoja orožja in uveljavitve strelnega orožja na smodnik so viteški oklepi postali prebojni. Tako je bila nova vojska mušketirjev ali landsknechtov oblečena v obleke iz bogatih materialov (npr. žamet, svila …), oborožena je bila s hladnim in z novim strelnim orožjem (npr. mušketa, arkebuza …). Vojaki niso bili več le plemiči, temveč so najemniško službo opravljali tudi nižji družbeni sloji. Zaradi teh sprememb se je spremenila tudi etika bojevanja, ki je postalo nasilno; kadar vojaki za nagrado niso dobili obljubljenega plačila, so temeljito izropali območje, na katerem so bili, in se surovo znašali nad prebivalstvom. Vojsko so v tem obdobju na bojišču razvrščali v pravilne kvadratne, imenovane kareji. Kareji so bili lahko polni vojakov, oboroženih s sulicami in z meči, imenovani tudi jež, votli kareji pa so bili sestavljeni iz suličarjev in strelcev, saj je novo orožje na smodnik zahtevalo drugačno postavitev vojakov. Na Slovenskem so bili najbolj cenjeni domači najemniki (kmečki sinovi, ki so bili določeni, da bodo dedovali kmetijo), ker se po končani vojaški akciji niso znašali nad lokalnim prebivalstvom in niso ropali. Posebnost slovenskega prostora je bila črna vojska, ki so jo Habsburžani ustanovili, da bi zavrnili turško nevarnost. V seznamih so popisali prebivalstvo in kmetom določili vojaško obveznost. Tako je bilo določeno, koliko kmetij mora oborožiti enega kmeta in ga poslati na vojaško službo. To je bilo za kmečko prebivalstvo veliko breme, ko pa je prišlo do kmečkih uporov in so kmetje izkoristili svoje vojaške izkušnje, je postalo nevarno tudi za plemiče. Leta 1578 je bila zato črna vojska prepovedana in kmetje so se morali razorožiti. === Turški vpadi === Turki so v slovenske dežele vpadali v 15. in 16. stoletju, vendar jih niso nikoli osvojili. ==== Prvo obdobje ==== Prvo obdobje [[Turški vpadi|turških vpadov]] je trajalo od leta 1408 do 1421. Ti vpadi so bili sporadični z izključno roparskim namenom, ki je poleg materialnih dobrin vključeval tudi ljudi, ki so jih v [[Osmansko cesarstvo|Turškem cesarstvu]] prodali kot [[Suženjstvo|sužnje]]. Izvajali so jih spahije, konjenice turških fevdalcev, iz [[Bosna|Bosne]] v manjših skupinah. V prvi fazi je bila na Slovenskem prizadeta predvsem [[Bela krajina]]. Šlo je za prvo srečanje krščanskega prebivalstva s turškim oziroma muslimanskim na slovenskih tleh. V obdobju od leta 1421 do leta 1469 na slovenskem ozemlju ni bilo turških vpadov. Razlogov za prenehanje turške dejavnosti je več: * gre za obdobje vzpona [[Celjski grofje|celjske plemiške rodbine]], katere zadnji zakoniti potomec [[Ulrik II. Celjski]] je bil poročen s sestro turškega sultana [[Murat II.|Murata II.]], ki je bila hči srbskega despota [[Jurij Branković|Jurija Brankovića]]. Ta sorodstvena povezava je verjetno deloma vplivala na prenehanje turških roparskih vpadov na Slovenskem; * obrambne akcije ogrskega kralja [[Matija Korvin|Matije Korvina]] na [[Ogrska|Ogrskem]] in obrambne akcije albanskega fevdalca [[Skenderbeg|Gjergja Kastriota Skenderbega]] so precej zaposlovale turške oborožene sile; * turška vojaška moč je bila usmerjena v osvajanje utrjenega mesta [[Bizanc|Bizanca]], ki je bil zadnji ostanek prej obsežnega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Prenehanje turških vpadov ni pomenilo miru za slovenske dežele. To je bil hkrati čas vojn med [[Celjski grofje|Celjani]] in [[Habsburžani]], po izumrtju celjske plemiške rodbine pa vojn za njihovo dediščino. ==== Drugo obdobje ==== Drugo obdobje turških vpadov je trajalo od leta 1469 do leta 1483. To je čas najsilovitejših vpadov. Namen spahij in akindžij je bil dežele izropati, gospodarsko izčrpati in jih zatem še okupirati. Vpadi so prizadeli [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Vojvodina Štajerska|Štajersko]], [[Vojvodina Koroška|Koroško]], pa tudi [[Goriška (grofija)|Goriško]], čez katero so Turki vpadali v [[Furlanija|Furlanijo]], kjer so vodili vojne z [[Beneška republika|Benetkami]]. ==== Tretje obdobje ==== V letih 1520 do 1655 je bilo tretje obdobje turških vpadov v slovenske dežele. V tem obdobju se je socialna struktura vpadnikov spremenila. Vpade so izvajali številčno majhni oddelki martolozov. Hkrati pa so v tem obdobju na Štajerskem prvič videli tudi glavnino turške vojske, ki se je leta 1532 čez slovensko ozemlje premikala na Dunaj pod poveljstvom sultana [[Sulejman I.|Sulejmana]]. Po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]], ko so Turki okupirali večino Ogrske, je grozila večja nevarnost tudi slovenskim deželam, v katerih so začeli uresničevati pospešene obrambne ukrepe. === Kmečki upori === [[Slika:Bitka pri Celju 1515.jpg|levo|sličica|Upodobitev bitke pri Celju (1515)]] Fevdalci so zaradi gospodarskih in socialnih sprememb na kmeta vedno bolj pritiskali in vpeljevali nove davščine, povečevali tlako, kar so na Slovenskem še dodatno zaostrovali stroški za obrambo pred Turki, ki so v tistem času redno vpadali in pustošili po deželah. Zgodnji novi vek (16.–18. stoletje) je kmetu zaradi gospodarskega razvoja in napredka prinašal tudi številne ugodnosti, kot je bila priložnost za zaslužek s trgovino. Poleg vse večjega pritiska davščin so tako velikokrat glavno iskro za upor sprožili prav poskusi fevdalcev, da bi kmetom onemogočili ali omejevali trgovanje. Kmetje so se v uporih si zavzemali za nižje oz. stare davke in obveznosti iz fevdalnega sistema, pri čemer se novosti sprememb, ki so jim koristile, niso branili.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kmečki upori in njihova sled skozi zgodovino: V boj za staro pravdo!|url=https://www.rtvslo.si/mmcpodrobno/kmecki-upori-in-njihova-sled-skozi-zgodovino-v-boj-za-staro-pravdo/672700|website=RTVSLO.si/mmcpodrobno|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> Kmečkih uporov na prehodu iz srednjega v novi vek je bilo na slovenskem prostoru več kot 100, in čeprav niso bili uspešni pri doseganju konkretnih zahtev, so vplivali na to, da so fevdalce opozorili glede pretiranega višanja davščin in tlake.<ref name=":0" /> === Bitka pri Sisku === [[Slika:Relief of the battle of Sisak - Unknown - Google Cultural Institute.jpg|sličica|Upodobitev bitke pri Sisku (1593)]] [[Bitka pri Sisku]] se je v slovenski zgodovinski spomin vtisnila kot zmaga Slovencev nad Turki, ker so po njej prenehali turški vpadi v slovenske dežele. Bitka je potekala leta 1593, zmagala je krščanska stran, kljub temu da je [[Hasan Paša Predojević|Hasan paša]] zbral vojsko iz vsega bosenskega pašaluka in z njo oblegal trdnjavo [[Sisek]]. Krščanska vojska je oblikovala deblokadne enote, ki so obsegale slovenske, hrvaške, nemške in ogrske vojaške enote. [[Andrej Turjaški]] je vodil arkebuzirje, ki so se še posebej odlikovali z uspešnimi akcijami. Turška vojska je zato prenehala z obleganjem in se spustila v beg. Za bežočo vojsko je ostal celoten vojaški tabor, tako da je bil plen zmagovalcev bogat. Zmago je krščanska stran glasno proslavila. Sprožil se je propagandni stroj, ki ga je obvladovala katoliška cerkev: zahvalne maše, pritrkavanja cerkvenih zvonov, zahvalne molitve in procesije, gradnja kapelic, iz obleke Hasan paše so sešili mašni plašč, da bi prikazali simbolno zmago [[Krščanstvo|krščanstva]] nad [[Islam|islamom]]. Po tej vojni so Habsburžani ustvarili trajno ravnotežje sil proti osmanskemu cesarstvu, za slovenske dežele pa je bilo konec turške nevarnosti. === 19. stoletje === [[Napoleonove vojne]] in ustanovitev [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je slovensko nacionalno zavest še dodatno spodbudilo. Po porazu Napoleonove armade, v kateri so se borili tudi Slovenci, je območje današnje Slovenije ponovno prešlo pod [[Avstrijsko cesarstvo]]. Drugo polovico [[19. stoletje|19. stoletja]] so zaznamovale številne bitke, v katerih so se slovenski polki izkazali kot zelo dobri in zanesljivi. === Prva svetovna vojna === Prelom v slovenski vojaški zgodovini je predstavljala [[prva svetovna vojna]]. V njej so bili slovenski vojaki v sestavu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] armade. Ta se je takrat borila na treh glavnih bojiščih: [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodnem]], balkanskem in [[Soška fronta|italijanskem]]. Čeprav je na vseh umrlo veliko vojakov slovenske narodnosti (izstopa predvsem vzhodno bojišče), je za slovenski narod najbolj pomembno italijansko bojišče, ki je dobršen del potekalo tudi čez slovensko ozemlje. Na tem bojišču se je po dolgem času ponovno zgodilo, da se Slovenci nismo borili zgolj za tuje interese, temveč proti novemu okupatorju in za lasten obstanek. Po porazu Avstro-Ogrske armade leta [[1918]] se je na slovenskem ozemlju oblikovala prva slovenska vojska v sodobni zgodovini. Vodil jo je [[general]] [[Rudolf Maister]] in je štela okoli 12.000 vojakov. Njegovi vojski je v povojnem kaosu uspelo obdržati [[Maribor]] z zaledjem in vzhodno [[Koroška (pokrajina)|Koroško]], ne pa tudi Primorske, ki je po vojni postala del Italije. Leta [[1919]] so njeni pripadniki postali sestavni del kraljeve jugoslovanske vojske. === Povojna Jugoslavija in osamosvojitev === Po [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] leta [[1941]] je bilo slovensko ozemlje razkosano med tri okupatorje. Kmalu zatem se je v Sloveniji začel odpor in v letih 1941 do [[1945]] so bile ustanovljene prve slovenske partizanske enote, ki pa so po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne]] vojne postale sestavni del [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanske ljudske armade]] JLA (do leta 1951 samo JA)). Tako je ostalo vse do leta [[1968]], ko so države članice [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] napadle [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]]. Nepričakovan napad je jugoslovanske politike prepričal, da Jugoslavija potrebuje dodatne oborožene sile, in tako je bila ustanovljena [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO). Teritorialna obramba je bila takrat nekakšna pomožna sila jugoslovanske ljudske armada. Organizirana je bila v obliki odredov, ki so delovali v posameznih pokrajinah. V Sloveniji je bil poveljevalni jezik slovenski. prav tako je bila večina vojakov v TO Slovencev, zato so jo lokalni prebivalci dosti raje sprejemali kot enote JLA. Za oboroževanje TO so večinoma skrbele občine, prav to oboroževanje pa je motilo JLA. Zato so po letu [[1974]] začeli vodilne položaje v TO prevzemati častniki JLA. Zaradi demokratičnih sprememb v Sloveniji in teženj po odcepitvi je leta [[1990]] vodstvo Jugoslavije izdalo ukaz o razorožitvi TO, ki pa ni bil izpolnjen v celoti. Po zasedbi republiškega štaba TO (RŠTO) oktobra 1990 in zasegu orožja, je TO pretrgala vse povezave s JLA. Maja [[1991]] so se v TO začeli usposabljati prvi vojaški obvezniki, ki so slovenski državi prisegli [[2. junij]]a 1991. [[25. junij|Petindvajsetega junija]] 1991 je Republika Slovenija razglasila samostojnost, s čimer se je začela t. i. [[Vojna za Slovenijo|desetdnevna vojna]], ki je trajala od [[26. junij]]a do [[7. julij]]a. V vojni se je TO odlično izkazala, tako da je ob podpisu Brionske deklaracije imela pod svojim nadzorom celotno ozemlje Slovenje. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil [[26. oktober|26. oktobra]] 1991. Leta [[1994]] se je TO preoblikovala v slovensko vojsko (SV). Velika prelomnica slovenske vojske je bila ustanovitev profesionalne vojske in ukinitev naborniškega sistema leta [[2003]] ter vstop Slovenije v [[NATO]] in [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta [[2004]]. Od svoje ustanovitve pa do danes je SV sodelovala na številnih kriznih žariščih po svetu; [[Albanija]], [[Ciper]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Libanon]], [[Kosovo]], [[Čad]] in [[Afganistan]]. ==Struktura== {{glavni|organizacija Slovenske vojske}} {{glavni|seznam enot Slovenske vojske}} {{glavni|seznam poveljstev Slovenske vojske}} Slovenska vojska je organizirana kot enotna vojska brez delitve na zvrsti, ter deluje na strateški, operativni in taktični ravni. Na strateški ravni deluje Generalštab Slovenske vojske (GŠSV), na operativni ravni delujeta Poveljstvo sil ter Poveljstvo za doktrino razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), na taktični ravni pa delujejo brigade in bataljoni. Glede na svojo organiziranost vojska opravlja naloge na kopnem, v zraku in na morju. Deli se na naslednje rodove: * pehota * oklepne enote * letalstvo * pomorstvo * artilerija * zračna obramba * inženirstvo * jedrsko-radiološko-kemično-biološka obramba * zveze * Obveščevalno-izvidniške enote Glede na vlogo v delovanju se sile SV delijo na<ref>{{Navedi splet|title=Vrste sil glede na vlogo v bojevanju - Slovenska vojska|url=https://www.slovenskavojska.si/o-vojski/obseg-in-struktura/vrste-sil-glede-na-vlogo-v-bojevanju/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2026-01-21}}</ref>: * sile za bojevanje ([[20. lahki pehotni bataljon Slovenske vojske|20. LPEHB]], [[74. motorizirani bataljon Slovenske vojske|74. SPEHB]], [[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. gorski bataljon]], [[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. oklepna četa]], [[enota za specialno delovanje]]) * sile za bojno podporo ([[10. izvidniški bataljon]], [[18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske|18. bataljon JRKBO]], [[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. inženirski bataljon]], [[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. artilerijski bataljon]], [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. pomorski divizion]], [[9. brigada zračne obrambe Slovenske vojske|9. bataljon zračne obrambe]], [[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. bataljon vojaške policije]], [[76. protioklepna četa Slovenske vojske|76. protioklepna četa,]] [[15. helikopterski bataljon Slovenske vojske|151. helikopterska eskadrilja]], [[152. letalska eskadrilja]], [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske|5. obveščevalno-izvidniški bataljon]]) * sile za zagotovitev delovanja ([[670. poveljniško-logistični bataljon Slovenske vojske|670. logistični bataljon]], [[107. letalska baza]], [[157. logistični bataljon Slovenske vojske|157. logistični bataljon]], [[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|vojaška zdravstvena enota]]) * sile za podporo poveljevanje ([[11. bataljon za zveze Slovenske vojske|11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo]], [[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. bataljon za nadzor zračnega prostora]], [[Verifikacijski center Slovenske vojske|verifikacijski center]], [[Vojaški vikariat Slovenske vojske|vojaški vikariat]], [[Orkester Slovenske vojske|orkester SV]], [[Garda Slovenske vojske|Garda,]] ) === Struktura slovenske vojske === ====== [[Generalštab Slovenske vojske]] ====== * Vodstvo * Štab * Kabinet načelnika GŠSV * Oddelek za vojaško policijo * Odsek za pripravljenost * Vojaški letalski organ Enote pri generalštabu * Mirodobna sestava SV v tujini * [[NATO center odličnosti za gorsko bojevanje]] * [[Orkester Slovenske vojske]] * [[Garda Slovenske vojske|Garda]] * Verifikacijski center * [[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] * Enota za zagotovitev delovanja ====== [[Poveljstvo sil Slovenske vojske|Poveljstvo sil Slovenske Vojske]] ====== * [[1. brigada Slovenske vojske|1. brigada]] ** [[File:10IB brezOzadja pobarvan.png|25px]][[10. izvidniški bataljon]] ** [[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. gorski bataljon]] ** [[File:Našitek 18. JRKBO bataljona.png|20px]][[18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske|18. bataljon RKBO]] ** [[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. tankovska četa]] * [[File:Znak enote 72.BR (pobarvan).jpg|Pobarvana oznaka 72.BR SV|30px]] [[72. brigada Slovenske vojske|72. brigada]] ** [[File:20pehp (Pobarvan).png|20px]][[20. lahki pehotni bataljon Slovenske vojske|20. lahki pehotni bataljon]] ** [[74. srednji pehotni bataljon Slovenske vojske|74. srednji pehotni bataljon]] ** [[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. inženirski bataljon]] ** [[76. protioklepni bataljon Slovenske vojske|76. Proti oklepna četa]] ** [[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. artilerijski bataljon]] * [[Logistična brigada Slovenske vojske|Logistična brigada]] ** [[157. logistična baza Slovenske vojske|157. logistični bataljon]] ** [[670. logistični bataljon Slovenske vojske|670. logistični bataljon]] ** [[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|Vojaška zdravstvena enota]] * [[File:15 BRVLZO.jpg|30px]][[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe]] **[[File:Našitek 107. letalske baze SV 2026.png|20px]][[107. letalska baza]] ** [[File:15 PVL 151 HEESK pobarvano in obrezano.png|30px]][[151. helikopterska eskadrilja Slovenske vojske|151. helikopterska eskadrilja]] ** [[152. letalska eskadrilja]] ** [[153. letalsko-tehnična eskadrilja|153. letalsko tehnična eskadrilja]] ** ''155. eskadrilja bojnih brezpilotnih zrakoplovov (načrtovana)'' ** [[Letalska šola Slovenske vojske]] ** [[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora]] ** [[File:9 BZO (Pobarvan).png|20px]][[9. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske|9. bataljon zračne obrambe]] * [[File:430th Naval Division (Slovenia).png|50px]][[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. mornariški divizion]] ** Pomorski operativni center ** Odred za specialno podvodno delovanje ** Odred večnamenskih plovil * [[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. bataljon vojaške policije]] ** Specializirana enota vojaške policije *** Posebna enota za specialno taktiko (PEST) *** Oddelek kriminalistov *** Oddelek proti bombne zaščite * [[Slika:ESD.png|30px]] [[Enota za specialno delovanje]] ** Četa za specialno delovanje ** Četa za zagotovitev delovanja ** Vadbeni center za specialno delovanj * [[11. bataljon za zveze Slovenske vojske|11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo]] * [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske|5. obveščevalno izvidniška enota]] * [[Športna enota Slovenske vojske|Športna enota SV]] * [[Poveljstvo prostorskih sil]] ** 2. teritorialni polk ** 3. terirorialni polk ** 4. teritorialni polk ** 5. teritorialni polk ** 6. teritorialni polk ** 7. teritorialni polk ** 8. teritorialni polk ** 75. teritorialni polk * [[Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje Slovenske vojske|Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje]] ** Center za izobraževanje in usposabljanje častnikov *** Šola za častnike *** Poveljniško-štabna šola *** Visoka vojaška šola ** Center za izobraževanje in usposabljanje podčastnikov *** Šola za podčastnike *** Višja vojaška strokovna šola ** Center za usposabljanje ** Center za doktrino in razvoj *** Katedre *** Knjižnično-informacijski založniški center *** Šola za tuje jezike [[Slika:Struktura Slovenske vojske 2025.png|sredina|sličica|900px|Struktura Slovenske vojske junija 2025-decembra 2025<ref>{{Navedi splet|title=Na Vrhniki slovesno preoblikovanje enot SV|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/na-vrhniki-slovesno-preoblikovanje-enot-sv-2741335/|website=www.dnevnik.si|date=2025-06-30|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref><ref name=":2" />]] {{Location map+|Slovenia|relief=1|float=center|width=560|places = {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[10. izvidniški bataljon|10. IB]]</small>|lat= 46.075556 |long= 14.50 |position=top|mark=Orange pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|VZE]],<br> [[157. logistični bataljon (Slovenija)|157. LOGB]]</small>|lat= 46.045556 |long= 14.52 |position=right |mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. BVP SV]]</small>|lat= 46.045556 |long= 14.48 |position=left |mark=White pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. GORB]]</small>|lat= 46.339964 |long= 14.062736 |position=left|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[74. srednji pehotni bataljon Slovenske vojske|74. SPEHB]]</small>|lat= 46.557611 |long= 15.6455 |position=right|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[20. lahki pehotni bataljon Slovenske vojske|20. LPEHB]]</small>|lat= 46.235833 |long= 15.2675 |position=right|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[76. protioklepna četa Slovenske vojske|76. POKČ]]</small>|lat= 46.660128 |long= 16.163117 |position=right|mark=Yellow pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[670. logistični bataljon Slovenske vojske|670. LOGB]]</small>|lat= 46.390289 |long= 15.575108 |position=right|mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[107. letalska baza|107. LEBA]], [[151. helikopterska eskadrilja Slovenske vojske|151. HEESK]], [[152. letalska eskadrilja|152. LEESK]], [[153. letalsko-tehnična eskadrilja (Slovenija)|153. LETEHE]], [[9. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske|9. BZO]] </small>|lat= 45.899722 |long= 15.515278 |position=right|mark=Blue 0080ff pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo|11. PKIKO]],<br> [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske|5. IOB]]</small>|lat= 45.962375 |long= 14.293736 |position=left|mark=white pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. CNKZP]]</small>|lat= 46.239739 |long= 14.485853 |position=right|mark=Pink pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[45. tankovska četa Slovenske vojske|45. TČ]]</small>|lat= 45.680453 |long= 14.196383 |position=right|mark=Pink ff0080 pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. MOD]]</small>|lat= 45.579314 |long= 13.737928 |position=right|mark=Blue pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>{{nowrap|[[Enota za specialno delovanje|ESD]]}}</small>|lat= 45.574933 |long= 14.7992 |position=right|mark=Lightgreen pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. AB]]</small>|lat= 45.775864 |long= 14.213661 |position=left|mark=Yellow pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske|18. JRKBO]]</small>|lat= 46.233333 |long= 14.366667 |position=left|mark=Black pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. INŽB]]</small>|lat= 45.8 |long= 15.166667 |position=left|mark=Black pog.svg}} |caption=Lokacije enot Slovenske vojske <br /> [[File:Green pog.svg|8px]] Pehotni bataljoni [[File:Pink ff0080 pog.svg|8px]] Oklepne enote [[File:Yellow pog.svg|8px]] Artilerijske in protioklepne enote [[File:Blue 0080ff pog.svg|8px]] Zračna enote in proti zračna obramba [[File:Blue pog.svg|8px]] Mornarska baza [[File:Lightgreen pog.svg|8px]] Specialne sile [[File:Black pog.svg|8px]] Inženerske enote [[File:Orange pog.svg|8px]] Izvidniška enota <br /> [[File:Pink pog.svg|8px]] Center za nadzor zračnega prostora}}Slovenska vojska je trenutno v procesu prestrukturiranja tako da zgoraj navedena struktura morda ni več točna, saj se trenutno organizacija pogosto spreminja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=V Postojni slovesnost ob ustanovitvi 460. artilerijskega bataljona|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/v-postojni-slovesnost-ob-ustanovitvi-460-artilerijskega-bataljona/|website=www.slovenskavojska.si|date=2025-12-12|accessdate=2026-01-20|language=sl}}</ref> ==Naloge in sestava == ===Naloge=== Glavne naloge slovenske vojske so: *izvajanje obrambe Republike Slovenije (mobilizacija, ofenzivno in defenzivno delovanje, odvračanje agresije, vzpostavljanje suverenosti na ozemlju RS, ...) *pomoč ob naravnih in drugih nesrečah (poplave, potresi, požari...) *prispevanje k mednarodnemu miru in stabilnosti (različne mirovne operacije po svetu) 46.055556 |long= 14.508333 ===Sestava=== Slovenska vojska je sestavljena iz: * Pripadnikov stalne sestave * Pripadnikov rezervne sestave * Prostovoljcev Stalna sestava so poklicni pripadniki Slovenske vojske, rezervna pa državljani, ki sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi, in vojaški obvezniki, ki so dolžni služiti v rezervni sestavi. Prostovoljci so vojaški obvezniki, ki se sami odločijo za trimesečno vojaško usposabljanje. {| class="wikitable" |- ! SESTAVA SV - podatki za avgust 2024 !! ŠTEVILO !! DELEŽ |- | Stalna sestava || 6194 || 87,02 % |- | Pogodbena rezerva || 994 || 12,98 % |- | Skupaj || 7118 || 100 % |} '''STALNA SESTAVA SV''' Stalna sestava so poklicni pripadniki vojske: vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (vojaške osebe) ter civilne osebe. Civilne osebe delajo v vojski, vendar ne opravljajo vojaške službe. {| class="wikitable" |- ! STALNA SESTAVA - podatki za avgust 2024 !! ŠTEVILO !! DELEŽ |- | Častniki || 1009 || 16,29 % |- | Podčastniki || 1779 || 28,67 % |- | Vojaki || 2159 || 34,68 % |- | Vojaški uslužbenci || 814 || 13,24 % |- | Civilne osebe || 430 || 6,94 % |- | Skupaj || 6194 || 100 % |} ==Vojaški vikariat== [[Vojaški vikariat Slovenske vojske]] je osrednja ustanova Slovenske vojske, ki skrbi za izvajanje duhovne oskrbe pripadnikov Slovenske vojske, ne glede na njihovo [[veroizpoved]] in politično prepričanje. ==Oborožitev in oprema== ===Pehotna in podporna oborožitev=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Podrobnosti |- | colspan="6" |<center>'''Pištole'''</center> |- |[[Beretta 92|Beretta 92FS]] |[[Slika:Beretta 92 FS.gif|170px]] |{{ITA}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- |[[Rex Zero 1|Arex REX Zero 1S]] |[[Slika:Rex-zero-1-s-fde.jpg|170px]] |{{SLO}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- |[[SIG Sauer P226]] |[[Slika:SIG Sauer P226 neu.jpg|170px]] |{{SWI}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- | colspan="6" |<center>'''Brzostrelke'''</center> |- |[[Heckler & Koch MP5]] |[[Slika:HK MP5 noBG.png|170px]] |{{GER}} |[[brzostrelka]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm Parabellum]] | |- | colspan="6" |<center>'''Šibrenice'''</center> |- |[[Benelli_M4|Benelli M4]] |[[Slika:Benelli m4 2.jpg|170px]] |{{ITA}} |[[puška]] |12 merilnik | |- | colspan="6" |<center>'''Jurišne puške'''</center> |- |[[FN F2000]] |[[Slika:FN F2000S.JPG|170px]] |{{BEL}} |[[jurišna puška]] |[[5,56×45 NATO|5,56×45 mm NATO]] | |- |[[FN_SCAR|FN SCAR]] | |{{BEL}} |[[jurišna puška]] |[[7,62×51_NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[Zastava M70]] |[[Slika:Zastava M70 AB2 noBG.png|170px]] |{{YUG}} |[[jurišna puška]] |[[7,62 × 39|7,62 × 39 mm]] | |- | colspan="6" |<center>'''Mitraljezi'''</center> |- |[[FN_Minimi|FN Minimi Para]] |[[Slika:FN Minimi Para Left.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[lahki puškomitraljez]] |[[5,56 × 45 NATO|5,56 × 45 NATO]] | |- |[[FN MAG]] |[[Slika:FN MAG white background.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[mitraljez za splošne namene]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 NATO]] | |- |[[M2 Browning|M2HB]] |[[Slika:M2 Browning, Musée de l'Armée.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[težki mitraljez]] |[[12,7×99 NATO]] | |- | colspan="6" |<center>'''Ostrostrelne puške'''</center> |- |[[:en:Steyr_SSG_69|Steyr SSG 69]] |[[Slika:Steyr SSG 69.jpg|170px]] |{{AUT}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[Sako TRG]] |[[Slika:Sako TRG folding stock + Zeiss 3-12x56 SSG P.JPG|170px]] |{{FIN}} |[[Ostrostrelna puška][[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[PGM Ultima Ratio]] |[[Slika:Ultima Ratio Commando slovenske vojske.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[PGM_338|PGM Mini Hecate]] |[[Slika:Mini Hecate-338 Lapua Magnum-01.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[.338 Lapua Magnum]] | |- |[[PGM Hecate II|PGM Hécate II]] |[[Slika:PGM Hecate.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[12,7×99 NATO]] | |- | colspan="6" |<center>'''Metalci granat'''</center> |- |[[Heckler & Koch GMG]] |[[Slika:HK GMW.jpg|170px]] |{{GER}} |[[avtomatski metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40x53 mm HV]] | |- |[[Milkor MGL]] |[[Slika:40 mm granatrevolver Armscor MGL.jpg|170px]] |{{Flag|Južna Afrika}} |[[metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40×46 mm LV]] | |- |[[FN_F2000|GL1]] |[[Slika:FN GL1.png|170px]] |{{BEL}} |[[metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40×46 mm LV]] | |- | colspan="6" |<center>'''Protioklepna oborožitev'''</center> |- |[[Spike_(raketa)|Spike LR]] |[[Slika:SPIKE ATGM.jpg|170px]] |{{ISR}} |[[protitankovska vodena raketa]] |170 mm | |- |[[MATADOR|RGW 90]] |[[Slika:RGW90.jpg|170px]] |{{GER}} |[[netrzajna puška|Netrzajna puška za enkratno uporabo]] |90 mm | |- |[[netrzajna puška Carl_Gustaf_8,4_cm|Carl Gustav M4]] |[[Slika:Carl Gustav M4 Kokonaisturvallisuus 2015.jpg|170px]] |{{SWE}} |[[netrzajna puška]] |84 mm |} ===Artilerija=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Službovanje !Opombe |- |[[Soltam_M-71|Soltam M71 (M839)]] |[[Slika:Soltam-howitzer-beyt-hatotchan-1.jpg|190px]] |{{ISR}} |[[havbica|vlečna havbica]] |155 mm |18 | |- |[[Soltam_K6|Soltam K6]] |[[Slika:SV minomet 120 mm.jpg|190px]] |{{ISR}} |[[minomet|težki minomet]] |120 mm |50 | |- |[[M-69_(minomet)|M69]] |[[Slika:Минобацач М69 82мм.jpg|190px]] |{{YUG}} |[[minomet]] |82 mm |NEZNANO | |- |[[minomet M57|M57]] |[[Slika:Минобацач М57 60мм.jpg|190px]] |{{YUG}} |[[minomet]] |60 mm |NEZNANO | |} ===Zračna obramba=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Število kosov !Opombe |- |[[9K38 Igla]] |[[Slika:IGLA-S MANPADS at IDELF-2008.jpg|190px]] |{{URS}} |[[prenosni zračni obrambni sistem]] |72 mm |NEZNANO | |- |[[:en:IRIS-T|IRIS-T SLM]] |[[Slika:MAN 7 t mil gl IRIS-T SL.jpg|190px]] |{{GER}} |[[izstrelek zemlja-zrak]] |127 mm |0/2 |2–3 sistemi po naročilu |} ===Bojna vozila=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Vozilo !Izvor !Vrsta !Različica !Službovanje !Opombe |- | colspan="7" |<center>'''Tanki'''</center> |- |[[Slika:M-84-Slovenia.jpg|190px]] |[[M-84]] |{{YUG}}<br />{{CRO}}<br />{{SLO}} |[[glavni bojni tank]] | |57 |[[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. Tankovska četa]], do 18 aktivnih, ostali v rezervi |- |[[Slika:M-55S SV.jpg|190px]] |[[T-55]] |{{URS}} |[[glavni bojni tank]] |M-55S1 |30 |28 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. Ostala dva sta v [[Vojaški muzej Slovenske vojske|muzeju v Pivki]]. |- | colspan="7" |<center>'''Oklepni transporter'''</center> |- |[[Slika:LKOV valuk IAS2008.jpg|190px]] |[[LKOV Valuk|Pandur I (6×6)]] |{{SLO}} |[[Oklepni transporter]] |[[LKOV Valuk]] |85 |20 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. |- |[[Slika:Slovenia Patria Svarun 8x8.jpg|190px]] |[[Patria AMV]] |{{FIN}} |[[oklepni transporter]] |[[Patria AMV|SKOV Svarun]] |30+106 | |- |[[Slika:Slovenia BOV VP SV.jpg|190px]] |[[BOV (TAM)|BOV]] |{{YUG}} |[[oklepni transporter]] |BOV-3/BOV-M |12 |26 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. |- | colspan="7" |<center>'''Izvidniška vozila'''</center> |- |[[Slika:OTOKAR KOBRA SLOVENSKE VOJSKE.jpg|190px]] |[[Otokar Cobra]] |{{TUR}} |[[oklepni transporter]] |[[Otokar Cobra|LKVO Kobra]] |10 |v različici [[RKBO]] |- | colspan="7" |<center>'''Lahka večnamenska vozila'''</center> |- |[[Slika:Slo.JLTV.jpg|190px]] |Oshkosh JLTV |{{USA}} |Lahko bojno taktično terensko vozilo |Oshkosh JLTV (Perun) |161 |Načrtovana je preoborožitev nekaterih Perunov z daljinsko vodeno oborožitveno postajo [[Mangart 25]], ki pa je še v razvoju.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Ob dnevu Slovenske vojske bodo predstavljene tudi njene nove zmogljivosti in razvojni projekti {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/dogodki/2025-05-24-ob-dnevu-slovenske-vojske-bodo-predstavljene-tudi-njene-nove-zmogljivosti-in-razvojni-projekti/|website=Portal GOV.SI|date=2025-05-24|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Humvee-Slovenia.jpg|190px]] |[[visokomobilno večnamensko kolesno vozilo]] |{{USA}} |Večnamensko kolesno vozilo visoke mobilnosti |Hummwee M-1114<br/>Hummwee M-1511 |42 |20 podarjenih Ukrajini; nadomeščani z Oshkoshi |- | colspan="7" |<center>'''Protiminsko zaščitena vozila'''</center> |- |[[Slika:Mine resistant ambush protected vehicles.jpg|190px]] |Cougar JERRV |{{USA}} |Pehotno mobilnostno vozilo |Cougar HE |7 | |- |colspan=7|<center>'''Logistična vozila'''</center> |- |[[Slika:MANSV.jpg|190px]] |[[taktični tovornjaki RMMV HX|HX 8x8 RMMV Rheinmetall]] |{{GER}} |[[vojaško vozilo|Tovornjaki za prevoz in vodo]] |40 | | |- |[[Slika:Mercedes-Benz Actros 3348 E. T..JPG|190px]] |[[Mercedes-Benz Actros]] |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Slovenska vojska sodeluje pri odpravi posledic zadnjih poplav 02.jpg|190px]] |[[Iveco serija T]] |{{ITA}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Slovenian Army Truck.jpg|190px]] |MAN 15 TMILGL W A1 |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Unimog used by the French Army.jpg|190px]] |[[Unimog]] |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] |30 | | |- |[[Slika:TAM-150 2.jpg|190px]] |TAM 150 T11 B/BV |{{YUG}} {{SLO}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:TAM 110 VS1.jpg|190px]] |TAM 110 T7 B/BV |{{YUG}} {{SLO}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:SV.toyota.jpg|190px]] |Toyota MMV Survivor Land Cruiser |{{JAP}} |vojaško lahko terensko vozilo |91 | | |- |[[Slika:Red Falcons train drivers for new tactical vehicle 150122-A-ZK259-256.jpg|190px]] |MRZR |{{USA}} |vojaško lahko terensko vozilo |NEZNANO | | |- | colspan="7" |<center>'''Oklepna reševalna vozila'''</center> |- |[[Slika:TZI 55.jpg|190px]] |[[T-55|JVBT-55]] |{{CSK}} |Oklepno reševalno vozilo |7 | | |- |[[Slika:VT-55A 01.JPG|190px]] |[[T-55|VT-55]] |{{CSK}} |Oklepno reševalno vozilo |2 | | |- | colspan="7" |<center>'''Nosilci mostov'''</center> |- |[[Slika:MT-55 Militärtag - Uffenheim - 2015 .jpg|190px]] |[[T-55|MT-55]] |{{CSK}} |Most z oklepnimi vozili |4 | | |} ===Letala in helikopterji=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Letal !Izvor !Vrsta !Različica !Službovanje !Opombe |- | colspan="7" |<center>'''Bojna letala'''</center> |- |[[Slika:Csm Pilatus PC-9 2x.jpg|Csm Pilatus PC-9 2x.jpg|190px]] |[[Pilatus PC-9|PILATUS PC-9]] | {{SWI}} {{SLO}} |Lahki napad |[[Pilatus PC-9M »Hudournik«]] |9 | |- | colspan="7" |<center>'''Transportna letala'''</center> |- |[[Slika:Let L410UVP Turbolet 5D4 1119 (43074658164).jpg|190px]] |[[Let L-410 Turbolet|L-410 Turbolet]] |{{CZE}} |[[transportno letalo]] | |1 | |- |[[Slika:2024, C-27J Spartan, Fairford, L2-01, Slovenia - 9227 (53999054938).jpg|190px]] |[[Alenia C-27J Spartan]] |{{ITA}} |[[transportno letalo]] | |2 |19. decembra 2023 je slovenska vojska prevzela svojega prvega Spartana.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia takes delivery of its first C-27J Spartan transport|url=https://www.flightglobal.com/defence/slovenia-takes-delivery-of-its-first-c-27j-spartan-transport/156293.article|website=Flight Global|accessdate=2025-12-15|language=en|first=Craig|last=Hoyle}}</ref> 19. marca 2023 je vlada naročila še drugo letalo.<ref>{{Navedi splet|title=Podpisana pogodba za drugo letalo spartan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpisana-pogodba-za-drugo-letalo-spartan/681922|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Petra Marc, Janko Petrovec, TV|last=Slovenija}}</ref> |- |[[Slika:Dassault Falcon 2000-Slovenia.jpg|190px]] |[[Dassault Falcon 2000|Falcon 2000 EX]] |{{FRA}} |transport častniškega osebja | |1 | |- |[[Slika:PC-6 02 BRZOL SV, september 13, 2009.jpg|190px]] |[[Pilatus PC-6]] |{{SWI}} |[[transportno letalo]] | |2 | |- | colspan="7" |<center>'''Helikopterji'''</center> |- |[[Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg|190px]] |[[Bell 412]] |{{USA}} |večnamenski helikopter | |8 | |- |[[Slika:AS532 Cougar Slovenian Army, september 01, 2012.jpg|190px]] |[[Eurocopter AS532 Cougar|Eurocopter AS532]] |{{FRA}} |transportni helikopter | |4 | |- |[[Slika:AgustaWestland AW139.jpg|190px]] |[[AgustaWestland AW139]] |{{ITA}} |večnamenski helikopter |[[AgustaWestland AW139|AW139M]] |0/6 |naročenih 6<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija v nakup šestih novih helikopterjev, ki bodo uporabni tudi za gašenje iz zraka|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-v-nakup-sestih-novih-helikopterjev-ki-bodo-uporabni-tudi-za-gasenje-iz-zraka/689757|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Petra|last=Marc}}</ref> |- | colspan="7" |<center>'''Šolska letala'''</center> |- |[[Slika:Pipistrel Velis Electro 9992.jpg|190px]] |[[:en:Pipistrel_Velis_Electro|Velis Electro]] |{{SLO}} |trenažno letalo | |5 | |- |[[Slika:Zlin Z-43 (cn 22, D-EKGN) 2021-08-07 Andre Gerwing Collection ID 017595.jpg|190px]] |[[Zlín Z 42|Zlín Z 43]] |{{CZE}} |trenažno letalo |Zlín Z 143 |2 | |- |[[Slika:Zlin242L.JPG|190px]] |[[Zlín Z 42|Zlín Z-242]] |{{CZE}} |trenažno letalo | |8 | |- |[[Slika:Bell 206 Slo.jpg|190px]] |[[Bell 206]] |{{USA}} |trenažni helikopter | |4 | |- | colspan="7" |<center>'''Brezpilotna bojna letala'''</center> |- |[[Slika:Italian Army - 41st Regiment "Cordenons" operator launching a Bramor C4EYE drone.jpg|190px]] |[[Bramor C4EYE]] |{{SLO}} |[[izvidništvo]] | |16 | |- | |Galeb |{{SLO}} |[[izvidniško letalo]] | |1 |V operativnem delovanju v [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430, Mornariškem Divizionu]], na [[Patruljna ladja Triglav|VNL Triglav 11]] |- | colspan="7" |<center>'''Gasilska letala'''</center> |- |[[Slika:Požar na Krasu 2024 - 8.jpg|190px]] |[[Air Tractor AT-802]] |{{USA}} |[[zračno gasilstvo]] |[[Air Tractor AT-802|Air Tractor AT-802 FIRE BOSS]] |4 |Nakup štirih letal 2023<ref>{{Navedi splet|title=Šarec ob podpisu pogodbe: Danes se začenja nova doba boja z naravnimi katastrofami|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-ob-podpisu-pogodbe-danes-se-zacenja-nova-doba-boja-z-naravnimi-katastrofami/665097|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |} ===Ladjevje=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Izpodriv (t) !Ladja !Izvor !Vrsta !Službovanje !Opombe |- |[[Slika:Patrol boat Triglav side.jpg|190px]] |375 |[[Patruljna ladja Triglav|VNL Triglav 11]] |{{URS}} / {{RUS}} |[[patruljna ladja]] |1 |Ladja je bila leta 2025 temeljito prenovljena z novimi sistemi in orožjem. Ob koncu njene 30 letne življenske dobe naj bi bila nadomeščena z sodobno VNL. |- |[[Slika:HPL-21 Ankaran.jpg|190px]] |52 |[[HPL-21 Ankaran|HPL Ankaran 21]] |{{ISR}} |[[patruljna ladja]] |1 |Po koncu njene življenske dobe naj bo bila po sedanjih načrtih nadomeščena z sodobno VNL (kot je VNL Triglav 11). |- | |neznano (manj kot HPL Ankaran 21) |[[Čoln Č-91 Slovenske vojske|Č-91]] |{{POL}} |vojaški čoln |1 |Operativen od leta 2024 Namenjen podpori potapljačev in za [[Iskanje in reševanje|SAR]] operacije. |} ===Načrtovana nova oprema=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Ime !Država !Vrsta !Število kosov !Opombe |- |[[Slika:Spike-LR launcher.jpg|190px]] |Spike LR2 |{{ISR}} |protitankovska vodena raketa |50 |<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia orders Spike LR2 {{!}} Shephard|url=https://www.shephardmedia.com/news/landwarfareintl/slovenia-orders-spike-lr2/|website=www.shephardmedia.com|accessdate=2025-12-15|language=en}}</ref> |- | |Patria AMV |{{FIN}} |oklepni transporter |106 |Vlada republike Slovenije je potrdila nabavo Patrij 8x8 decemra 2025.<ref>[https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-napovedal-nakup-osemkolesnikov-patria-jansa-potezo-oznacil-za-ironijo-zgodovine/714459]</ref> Opremljeni naj bi bile z integrirano daljinsko vodeno oborožitveno postajo [[Mangart 30]], ki pa je še v razvoju. Datum pridobitve oklepnikov še ni znan.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=V Kopru predstavili nove Patrie: "Upam, da bodo slovenski produkti tudi v tujini"|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-kopru-predstavili-nove-patrie-upam-da-bodo-slovenski-produkti-tudi-v-tujini-663288|website=siol.net|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Bundeswehr Heavy Equipment Transport Systems undergo weight testing to assist U.S. Army with transporting equipment - Scania SLT650 70t (2).webp|190px]] |logistično vozilo |{{EU}} |logistično vozilo |neznano | |- |[[Slika:French Caesar self-propelled howitzer in Iraq (cropped).jpg|190px]] |Cezar |{{FRA}} |[[samohodna havbica]] |18 |Vlada RS je Junija 2025 potrdila nabavo 18 samohodnih havbic CEZAR 6x6 v vrednosti 170 milijonov EUR<ref>{{Navedi splet|title=Za 170 milijonov evrov bomo kupili francoske samovozne havbice|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/170-milijonov-evrov-za-francoske-samovozne-havbice-2735672/|website=www.dnevnik.si|date=2025-06-02|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Mistral 3 of the Croatian army.jpg|190px]] |Mistral |{{FRA}} |[[Raketa zemlja-zrak]] kratkega dosega |neznano |<ref>[https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-v-nabavo-havbic-caesar-in-sistemov-zracne-obrambe-mistral.html]</ref> |- |[[File:Virus_sw121.png|190px]] |[[Virus SW 121]] |{{SLO}} |brezpilotno jurišno letalo |~12 |V razvoju. Načrtovana nabave za eno eskadriljo Z letalom bo mogoče upravljati tako iz letala kot s tal, njegov dolet pa naj bi bil 500 km. Imel naj bi 4 nosilce za orožje ki naj bi imeli kapaciteto do približno 150 kg bojnega tovora <ref>{{Navedi splet|title=Oborožen, brez pilota, slovenski {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/oborozen-brez-pilota-slovenski.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-05|language=sl}}</ref> |} == Vojaški objekti == {{glavni|Seznam vojašnic Slovenske vojske}} * [[Vojašnica Cerklje ob Krki]] * [[Vojašnica Franca Rozmana - Staneta]] ([[Četrtna skupnost Moste|Ljubljana–Moste]]) * [[Vojašnica generala Maistra]] ([[Maribor]]) * [[Vojašnica Ivana Cankarja]] ([[Vrhnika]]) * [[Vojašnica Kranj]] * [[Vojašnica Franca Uršiča]] ([[Novo mesto]]) * [[Vojašnica Postojna]] * [[Vojašnica Šentvid]] * [[Kadetnica Maribor]] * [[Vojašnica Franca Rozmana - Staneta]] ([[Celje]]) * [[Vojašnica Bohinjska Bela]] * [[Vojašnica Janka Premrla - Vojka]] ([[Vipava]]) * [[Vojašnica Murska Sobota]] * [[Vojašnica Pivka]] * [[Vojašnica Slovenska Bistrica]] * [[Vojašnica Slovenski pomorščaki]] ([[Ankaran]]) * [[Vojašnica Ajševica]]/[[Center za jezikoslovno usposabljanje Partnerstva za mir]] ([[Ajševica]]) == SV in mednarodni odnosi == [[Slika:Slovenian Soldiers repare to board a U.S. UH-60 Blackhawk.jpg|thumb|right|150px|Slovenski vojaki na mednarodnih vajah v tujini.]] [[Slika:Garde Slovène.jpg|thumb|right|150px|Pripadniki slovenske garde na paradi v [[Pariz]]u.]] Slovenska vojska sodeluje na številnih mirovnih operacijah in mednarodnih vojaških vajah. '''Mirovne operacija:''' {| class="wikitable" |- ! Operacija !! Organizator !! Kraj !! Čas |- | [[Operacija Alba|ALBA]] || OVSE || [[Albanija]] || 1997 |- | AFOR || [[NATO]] || Albanija || 1998 |- | UNTSO || [[Organizacija združenih narodov|OZN]] || [[Sirija]] || 1998-2010 |- | UNIFIL || OZN || [[Libanon]] || 2005-2010 |- | UNMIC || OZN || [[Kosovo]] || 1999-2002 |- | [[KFOR]] || NATO || Kosovo || 2000-2010 |- | UNFYC || OZN || [[Ciper]] || 1997-2001 |- | OHR || OZN || [[BiH]] || 2001-2003 |- | [[SFOR]]-LHO || NATO || BiH || 1997-2004 |- | SFOR-MSU || NATO || BiH || 1999-2004 |- | SFOR-MNB || NATO || BiH || 2002-2004 |- | SFOR-ROLE1 || NATO || BiH || 2000-2004 |- | SFOR-HQ || NATO || BiH || 2001-2004 |- | SFOR-NSE || NATO || BiH || 2003-2004 |- | Joint Enterprise || NATO || BiH || 2005-2010 |- | ALTHEA || [[EUFOR]] || BiH || 2005-2010 |- | [[ISAF]] || NATO || [[Afganistan]] || 2004-2010 |- | CENTCOM || NATO || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 2004-2010 |- | CONCORDIA || [[EU]] || [[Makedonija]] || 2003 |} '''[[Mednarodne vojaške vaje]]:''' {| class="wikitable" |- ! Ime vaje !! Čas |- | Cooperative Nugget (ZDA)|| 1997 |- | Cooperative Key || 2002 |- | Cunning Wassel || 2002 |- | Clever Ferret || 2003 |- | Elite || 2003 |} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == {{Refbegin}} *{{navedi splet||title=Slovenska vojaška zgodovina|url=https://dk.mors.si/Dokument.php?id=785|date=2006|accessdate=25. december 2024|publisher=Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje|last=Bernik|website=dk.mors.si|first=Valerija B.}} == Glej tudi == * [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] *[[Generalštab Slovenske vojske]] *[[Poveljstvo sil Slovenske vojske]] * [[oznake Slovenske vojske]] * [[čini Slovenske vojske]] * [[odlikovanja Slovenske vojske]] * [[vojašnice Slovenske vojske]] *Podčastniški zbor [[vojašnice Slovenske vojske|Slovenske vojske]] * [[dnevi Slovenske vojske]] * [[revija]] ''[[Slovenska vojska (revija)|Slovenska vojska]]'' * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] * [[Seznam slovenskih vojaških diplomatov]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenian Armed Forces|Slovenska vojska}} * [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO532.html Zakon o obrambi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110524023438/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO532.html |date=2011-05-24 }} * [http://www.slovenskavojska.si/ Slovenska vojska] * [http://www.vojska.net/military/slovenia/ Slovenska vojska (Oborožitev in organiziranost)] * [http://www.postanivojak.si Postani vojak (pridobivanje kadrov)] {{-}} {{Slovenskavojska}} {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Oborožene sile po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1994]] [[Kategorija:Vojaštvo Slovenije]] [[Kategorija:Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenska vojska|*]] [[Kategorija:Letalske šole]] ijcznegwxlseq1ybm5sga6iu79pav5h 0 11081 6749189 6373481 2026-09-11T19:22:37Z ~2026-49257-88 265616 /* */ 6749189 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| | group = Rusi | image = [[Slika:Modest Musorgskiy, 1870.jpg|60x62px]][[Slika:Nikolai A. Rimsky-Korsakov.jpg|60x62px]][[Slika:Tchaikovsky2.jpg|60x62px]][[Slika:Dmitri Shostakovich credit Deutsche Fotothek adjusted.jpg|60x62px]][[Slika:Sergei Rachmaninoff cph.3a40575.jpg|60x62px]][[Slika:Pushkin 140-190 for collage.jpg|60x59px]][[Slika:Mikhail lermontov.jpg|60x59px]][[Slika:Tolstoy Leo port.jpg|60x59px]][[Slika:Fyodor Dostoyevsky (Shapiro, 1879) - 3 (cropped).jpg|60x59px]][[Slika:TurgevevI-foto (cropped).jpg|60x59px]][[File:VanMeetin-AntonChekhov.jpg|60x59px]][[Slika:Kuzma Petrov-Vodkin. Portrait of Anna Akhmatova. 1922.jpg|60x59px]][[Slika:Tsvetaeva.jpg|60x59px]][[Slika:Lomonosov.jpg|60x59px]][[Slika:DIMendeleevCab.jpg|60x59px]][[Slika:Sofja Wassiljewna Kowalewskaja 1.jpg|60x63px]][[Slika:Ivan Petrovitch Pavlov. Photograph after a photograph taken Wellcome V0027010.jpg|60x63px]][[Slika:Yablochkov 1 (cropped).jpg|60x63px]][[Slika:W. bechterew.jpg|60x63px]][[Slika:Sergey Korolyov 140-190 for collage.jpg|60x63px]][[Slika:Yuri Gagarin (1961) - Restoration.jpg|60x59px]][[Slika:1983 CPA 5375 (1) (Савицкая).jpg|60x59px]][[Slika:Vasili Vereshchagin.jpg|60x59px]][[Slika:Kramskoi by Repin.jpg|60x59px]][[Slika:Ilya Repin (1909).jpg|60x59px]] | poptime = 137 milijonov (ocena){{cn}} | popplace = {{RUS}}:<br> &nbsp;&nbsp; 115.889.107<ref>https://joshuaproject.net/people_groups/14598</ref> | region1 = {{UKR}} | pop1 = 8.334.000 | ref1 = | region2 = {{KAZ}} | pop2 = 3.962.100 | region3 = {{USA}} | pop3 = 3.152.959 | ref3 = | region4 = {{BLR}} | pop4 = 1.142.000 | ref4 = | region5 = {{ISR}} | pop5 = 1.100.000 | ref5 = | region6 = {{UZB}} | pop6 = 620.000 | ref6 = | region7 = {{KGZ}} | pop7 = 603.201 | ref7 = | region8 = {{LAT}} | pop8 = 556.422 | ref8 = | region9 = {{MOL}} | pop9 = 369.488 | ref9 = | region10 = {{EST}} | pop10 = 331.000 | ref10 = | region11 = {{TKM}} | pop11 = 314.000 | ref11 = | region12 = {{LIT}} | pop12 = 219.789 | ref12 = | region13 = {{ARG}} | pop13 = 200.000 | ref13 = | region14 = {{GER}} | pop14 = 178.600 | ref14 = | region15 = {{AZE}} | pop15 = 144.000 | ref15 = | region16 = {{ITA}} | pop16 = 120.459 | ref16 = | region17 = {{BRA}} | pop17 = 114.303 | ref17 = | region18 = {{CAN}} | pop18 = 98.245 | ref18 = | region19 = {{CHI}} | pop19 = 70.000 | ref19 = | region20 = {{TJK}} | pop20 = 68.200 | ref20 = | region21 = {{GEO}} | pop21 = | ref21 = | langs = [[ruščina]] | rels = | related-c = drugi [[Slovani]] | image_caption = [[Modest Petrovič Musorgski|Musorgski]]{{•}} [[Nikolaj Rimski-Korsakov|Rimski-Korsakov]]{{•}} [[Peter Iljič Čajkovski|Čajkovski]]{{•}} [[Dmitrij Šostakovič|Šostakovič]]{{•}} [[Sergej Vasiljevič Rahmaninov|Rahmaninov]]<br />[[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškin]]{{•}} [[Mihail Jurjevič Lermontov|Lermontov]]{{•}} [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]]{{•}} [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]]{{•}} [[Ivan Sergejevič Turgenjev|Turgenjev]]<br />[[Anton Pavlovič Čehov|Čehov]]{{•}} [[Ana Andrejevna Ahmatova|Ahmatova]]{{•}} [[Marina Cvetajeva|Cvetajeva]]{{•}} [[Mihail Vasiljevič Lomonosov|Lomonosov]]{{•}} [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Mendelejev]]<br />[[Sofija Vasiljevna Kovalevska|Kovalevska]]{{•}} [[Ivan Petrovič Pavlov|Pavlov]]{{•}} [[Pavel Nikolajevič Jabločkov|Jabločkov]]{{•}} [[Vladimir Mihajlovič Bekhterev|Bekhterev]]{{•}} [[Sergej Pavlovič Koroljov|Koroljov]]<br />[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Gagarin]]{{•}} [[Svetlana Evgenievna Savitskaja|Savitskaja]]{{•}} [[Vasilij Vereščagin|Vereščagin]]{{•}} [[Ivan Kramskoj|Kramskoj]]{{•}} [[Ilja Jefimovič Repin|Repin]] }} '''Rúsi''' ([[ruščina|rusko]] ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so [[vzhodni Slovani|vzhodnoslovanski]] [[narod]], ki živi v [[Rusija|Rusiji]] in v drugih državah nekdanje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Govorijo [[Ruščina|ruščino]], ki je [[vzhodnoslovanski jeziki|vzhodnoslovanski jezik]]. Danes živi po svetu okoli 134 [[milijon]]ov Rusov, od tega jih v Ruski federaciji po popisu iz leta 2002 živi 117 milijonov, kar je 87 % celotnega prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Russian {{!}} Joshua Project|url=https://joshuaproject.net/people_groups/14598|website=joshuaproject.net|accessdate=2021-03-09}}</ref> == Zgodovina == Rusi sú potomkami východoslovanských kmeňov a ako národ sa definitívne sformovali v rámci Moskovského kniežatstva v priebehu 15. a 16. storočiaю.v štáte, ktorý si podmanil ďalšie ruské kniežatstvá (ako napríklad Novgorod, Riazan a Pskov), ako aj územia patriace predtým Zlatej horde, vrátane Tatarstanu, Baškortostanu a Astrachánu. V 18. a 19. storočí rozšírili oblasť svojho osídlenia z východnej Európy do severnej Ázie a k Tichému oceánu. Podnietili revolúciu v roku 1917 a občiansku vojnu, ktorá sa skončila vznikom ZSSR v roku 1922. Počas Stalinovej éry ruský ľud veľmi trpel v dôsledku politických represií, najmä systému [[gulag]]ov. V 60. rokoch 20. storočia bol do vesmíru vyslaný prvý človek – Jurij Gagarin. Ruská federácia vznikla v súčasnej podobe v roku 1991. Počas druhej čečenskej vojny (1999 – 2000), invázie do Gruzínska v roku 2008 a vojny s Ukrajinou – ktorá trvá od roku 2014 – prišlo Rusko o státisíce ľudských životov; to negatívne ovplyvnilo demografickú situáciu a viedlo k izolácii od okolitého sveta. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Ljudje po narodnostih]] [[Kategorija:Rusi|*]] mqd11pcdgb7srvfu28qfk4u3tjxny5p 6749195 6749189 2026-09-11T19:27:24Z 97E 228462 slovaščina razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6749189|6749189]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-49257-88|~2026-49257-88]] ([[User talk:~2026-49257-88|pogovor]]) 6749195 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| | group = Rusi | image = [[Slika:Modest Musorgskiy, 1870.jpg|60x62px]][[Slika:Nikolai A. Rimsky-Korsakov.jpg|60x62px]][[Slika:Tchaikovsky2.jpg|60x62px]][[Slika:Dmitri Shostakovich credit Deutsche Fotothek adjusted.jpg|60x62px]][[Slika:Sergei Rachmaninoff cph.3a40575.jpg|60x62px]][[Slika:Pushkin 140-190 for collage.jpg|60x59px]][[Slika:Mikhail lermontov.jpg|60x59px]][[Slika:Tolstoy Leo port.jpg|60x59px]][[Slika:Fyodor Dostoyevsky (Shapiro, 1879) - 3 (cropped).jpg|60x59px]][[Slika:TurgevevI-foto (cropped).jpg|60x59px]][[File:VanMeetin-AntonChekhov.jpg|60x59px]][[Slika:Kuzma Petrov-Vodkin. Portrait of Anna Akhmatova. 1922.jpg|60x59px]][[Slika:Tsvetaeva.jpg|60x59px]][[Slika:Lomonosov.jpg|60x59px]][[Slika:DIMendeleevCab.jpg|60x59px]][[Slika:Sofja Wassiljewna Kowalewskaja 1.jpg|60x63px]][[Slika:Ivan Petrovitch Pavlov. Photograph after a photograph taken Wellcome V0027010.jpg|60x63px]][[Slika:Yablochkov 1 (cropped).jpg|60x63px]][[Slika:W. bechterew.jpg|60x63px]][[Slika:Sergey Korolyov 140-190 for collage.jpg|60x63px]][[Slika:Yuri Gagarin (1961) - Restoration.jpg|60x59px]][[Slika:1983 CPA 5375 (1) (Савицкая).jpg|60x59px]][[Slika:Vasili Vereshchagin.jpg|60x59px]][[Slika:Kramskoi by Repin.jpg|60x59px]][[Slika:Ilya Repin (1909).jpg|60x59px]] | poptime = 137 milijonov (ocena){{cn}} | popplace = {{RUS}}:<br> &nbsp;&nbsp; 115.889.107<ref>https://joshuaproject.net/people_groups/14598</ref> | region1 = {{UKR}} | pop1 = 8.334.000 | ref1 = | region2 = {{KAZ}} | pop2 = 3.962.100 | region3 = {{USA}} | pop3 = 3.152.959 | ref3 = | region4 = {{BLR}} | pop4 = 1.142.000 | ref4 = | region5 = {{ISR}} | pop5 = 1.100.000 | ref5 = | region6 = {{UZB}} | pop6 = 620.000 | ref6 = | region7 = {{KGZ}} | pop7 = 603.201 | ref7 = | region8 = {{LAT}} | pop8 = 556.422 | ref8 = | region9 = {{MOL}} | pop9 = 369.488 | ref9 = | region10 = {{EST}} | pop10 = 331.000 | ref10 = | region11 = {{TKM}} | pop11 = 314.000 | ref11 = | region12 = {{LIT}} | pop12 = 219.789 | ref12 = | region13 = {{ARG}} | pop13 = 200.000 | ref13 = | region14 = {{GER}} | pop14 = 178.600 | ref14 = | region15 = {{AZE}} | pop15 = 144.000 | ref15 = | region16 = {{ITA}} | pop16 = 120.459 | ref16 = | region17 = {{BRA}} | pop17 = 114.303 | ref17 = | region18 = {{CAN}} | pop18 = 98.245 | ref18 = | region19 = {{CHI}} | pop19 = 70.000 | ref19 = | region20 = {{TJK}} | pop20 = 68.200 | ref20 = | region21 = {{GEO}} | pop21 = | ref21 = | langs = [[ruščina]] | rels = | related-c = drugi [[Slovani]] | image_caption = [[Modest Petrovič Musorgski|Musorgski]]{{•}} [[Nikolaj Rimski-Korsakov|Rimski-Korsakov]]{{•}} [[Peter Iljič Čajkovski|Čajkovski]]{{•}} [[Dmitrij Šostakovič|Šostakovič]]{{•}} [[Sergej Vasiljevič Rahmaninov|Rahmaninov]]<br />[[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškin]]{{•}} [[Mihail Jurjevič Lermontov|Lermontov]]{{•}} [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]]{{•}} [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]]{{•}} [[Ivan Sergejevič Turgenjev|Turgenjev]]<br />[[Anton Pavlovič Čehov|Čehov]]{{•}} [[Ana Andrejevna Ahmatova|Ahmatova]]{{•}} [[Marina Cvetajeva|Cvetajeva]]{{•}} [[Mihail Vasiljevič Lomonosov|Lomonosov]]{{•}} [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Mendelejev]]<br />[[Sofija Vasiljevna Kovalevska|Kovalevska]]{{•}} [[Ivan Petrovič Pavlov|Pavlov]]{{•}} [[Pavel Nikolajevič Jabločkov|Jabločkov]]{{•}} [[Vladimir Mihajlovič Bekhterev|Bekhterev]]{{•}} [[Sergej Pavlovič Koroljov|Koroljov]]<br />[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Gagarin]]{{•}} [[Svetlana Evgenievna Savitskaja|Savitskaja]]{{•}} [[Vasilij Vereščagin|Vereščagin]]{{•}} [[Ivan Kramskoj|Kramskoj]]{{•}} [[Ilja Jefimovič Repin|Repin]] }} '''Rúsi''' ([[ruščina|rusko]] ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so [[vzhodni Slovani|vzhodnoslovanski]] [[narod]], ki živi v [[Rusija|Rusiji]] in v drugih državah nekdanje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Govorijo [[Ruščina|ruščino]], ki je [[vzhodnoslovanski jeziki|vzhodnoslovanski jezik]]. Danes živi po svetu okoli 134 [[milijon]]ov Rusov, od tega jih v Ruski federaciji po popisu iz leta 2002 živi 117 milijonov, kar je 87 % celotnega prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Russian {{!}} Joshua Project|url=https://joshuaproject.net/people_groups/14598|website=joshuaproject.net|accessdate=2021-03-09}}</ref> Najbolj razširjena religija je [[pravoslavje]], ki so ga vzhodni Slovani prevzeli v času [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] leta [[988]]. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Ljudje po narodnostih]] [[Kategorija:Rusi|*]] mn3qdd5vkmraedqpjivuck4bdyrdzui 0 13422 6749138 6607139 2026-09-11T15:33:58Z Neka oseba 238731 6749138 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = 20. Lahki pehotni bataljon | image = File:20pehp (Pobarvan).png | image_size = 160px | caption = | country = {{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]] | allegiance = [[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]] | type = [[Motorizirane enote|Motorizirana enota]] | branch = [[Kopenska vojska]] | dates = december [[2002]] – danes | specialization = [[Mednarodno sodelovanje]]<br>[[Pehotno bojevanje]] | command_structure = [[72. brigada Slovenske vojske]] | size = [[Bataljon]] | current_commander = | garrison = [[Vojašnica Celje]] | ceremonial_chief = | nickname = Vitezi | motto = | colors = | march = | mascot = | battles = | notable_commanders = | anniversaries = | decorations = | battle_honours = | patron = | colonel_of_the_regiment = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> | identification_symbol = | identification_symbol_label = | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = | }} '''20. Lahki pehotni bataljon''' ([[kratica]]: '''20. LPEHB''') je [[motorizirane enote|motorizirana]] [[vojaške formacije|formacija]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. Deluje v sestavi [[72. brigada Slovenske vojske|72. brigade]]  in je premostljiva sila v visoki stopnji pripravljenosti. Zagotavlja bojne zmogljivosti za izvajanje nalog v nacionalni obrambi in v zavezništvu. V mednarodnih operacijah v podporo miru izvaja širok spekter nalog, ki izhajajo iz značilnosti posameznega tipa mirovne operacije, kot so naloge defenzivnega in ofenzivnega delovanja, stabilizacijskega in podpornega delovanja ter vzdržljivosti in zaščite sil. == Razvoj == * [[Celje|Celjski]] [[bataljon]] [[pehota|pehote]] (19. junij 1992–1995) * 1. bataljon [[82. brigada Slovenske vojske|82. brigade Slovenske vojske]] (1995–2001) * [[182. pehotni bataljon Slovenske vojske]] (2001–2002) * 20. motorizirani bataljon (2003–2013) * 20. pehotni polk (od 2013) == Zgodovina == Zgodovina enote sega v čas TO Slovenije, ko je bil znan kot 81. bataljon TO in je bil pod poveljstvom [[8. Poveljniškega štaba teritorialne obrambe]] znanega tudi kot [[Zahodnoštajerska pokrajina TO|Zahodnoštajerske pokrajine TO]]. Kasne je je bil znan tudi kot [[Celje|Celjski]] [[bataljon]] [[pehota|pehote]], 1. bataljon 82. brigade Slovenske vojske. Ko je prišel pod 52 Brigado SV pa je bil preimenovan v [[182. pehotni bataljon Slovenske vojske]]. Januarja 2002 je bil bataljon preimenovan v 20 motorizirani bataljon in izbran za enoto, ki predstavlja Slovensko vojsko v sestavi večnacionalnih [[vojaške formacije|vojaških sil]] oz. na mednarodnih [[vojska|vojaških]] vajah. V preteklosti je deloval kot mednarodno [[bojna skupina]] v sestavi ''[[Večnacionalne sile kopenske vojske|Večnacionalnih sil kopenske vojske]]'' (skupaj s [[Italija|Italijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]). Od leta 2002 je bataljon zadolžen za [[usposabljanje]] kandidatov za [[poklicne oborožene sile|poklicne vojak]]e. Z reorganizacijo SV se je v maju 2013 preimenoval v '''20. pehotni polk''' ('''20. PEHP''') in prešel pod sestavo [[72. brigada Slovenske vojske|72. brigade]] Slovenske vojske. Leta 2024 pa je bil preimenovan kot 20. Lahki pehotni bataljon. == Naloge == * Najpomembnejša naloga lahkega pehotnega bataljona je zagotavljanje sil za delovanje v lahki bataljonski bojni skupini in Euro brigadi, ki jo sestavljajo enote madžarske, italijanske in slovenske vojske. Bataljon je v okviru mednarodne vaje v Nemčiji v letu 2011 operativno sposobnost in je zdaj pripravljen za delovanje doma in v mednarodnem okolju, * formiranje lahke bataljonske skupine, * delovanje v mednarodnih operacijah in misijah, * sodelovanje v sistemu zaščite, reševanja in pomoči. == Poveljstvo == '''Poveljniki''' * Podpolkovnik Tomaž Radoševič * Polkovnik Boštjan Novak * podpolkovnik Boštjan Močnik * [[Major (Slovenska vojska)|major]] [[Vojko Sotlar]] * [[Podpolkovnik (Slovenska vojska)|podpolkovnik]] [[Boštjan Baš]] (1. junij 2009 - julij 2012) * [[Major (Slovenska vojska)|major]] [[Igor Iskrač]] (december 2005–?) * podpolkovnik [[Miha Škerbinc - Barbo]] (29. julij 2004–december 2005) * major [[Miran Kristovič]] (?–29. julij 2004) * major [[Ivan Zore]] * major [[Vojteh Mihevc]] (1992–) '''Namestniki poveljnika''' * podpolkovnik Gregor Železnik * podpolkovnik Boštjan Novak * major Boštjan Močnik * major [[Vojko Sotlar]] * major [[Bojan Kovič]] * major [[Boštjan Novak]] * major [[Anže Rode]] (1. junij 2009 - ?) * major [[Boštjan Baš]] * major [[Alenka Petek (častnica)|Alenka Petek]] == Organizacija == ; 2004 * poveljniško-[[logistika|logistična]] [[četa]] * 1. [[motorizirane enote|motorizirana]] [[četa]] (pov. čete [[Nadporočnik (Slovenska vojska)|nadporočnik]] [[Boštjan Močnik]]) * 2. [[motorizirane enote|motorizirana]] [[četa]] * 3. [[motorizirane enote|motorizirana]] [[četa]] * [[minomet]]na [[četa]] ; 2006 * poveljniško-[[logistika|logistična]] [[četa]] * 1. [[motorizirane enote|motorizirana]] [[četa]] (pov. čete nadporočnik [[Boštjan Močnik]], ČPČ šv. [[Igor Prelog]] ) * 2. [[motorizirane enote|motorizirana]] [[četa]] (pov. čete nadporočnik [[Andrej Preložnik]], [[ČPČ]] šv. [[Aleksander Vidovič]]) * 3. [[motorizirane enote|motorizirana]] [[četa]] (pov. čete nadporočnik [[Jože Plahuta]], ČPČ vvod. [[Srečko Skočir]]) * [[minomet]]na [[četa]] (pov. čete stotnik [[Domen Čujež]]) ; 2009 * poveljniško-[[logistika|logistična]] [[četa]] (pov. čete nadporočnik [[Bojan Košir]], ČPČ šv. [[Ivan Šušnjara]] ) * 1. [[motorizirane enote|motorizirana]] [[četa]] (pov. čete nadporočnik [[Andrej Krivec]], ČPČ šv. [[Srečko Skočir]] ) * 2. [[motorizirane enote|motorizirana]] [[četa]] (pov. čete nadporočnik [[Kaučevič Aljoša]], [[ČPČ]] šv. ) * 3. [[motorizirane enote|motorizirana]] [[četa]] (pov. čete nadporočnik , ČPČ vvod. ) * [[minomet]]na [[četa]] (pov. čete nadporočnik [[Matija Skrbinek]]) ; 2012 * poveljniško-[[logistika|logistična]] [[četa]] (pov. čete stotnik [[Jaka Konjar]], ČPČ štabni vodnik. [[Ivan Šušnjara]] ) * 1. [[motorizirane enote|motorizirana]] [[četa]] (pov. čete stotnik [[Andrej Krivec]], ČPČ višji štabni vodnik. [[Dominik Benko]] ) * 2. [[motorizirane enote|motorizirana]] [[četa]] (pov. čete nadporočnik [[Peter Zvonc]], ČPČ višji štabni vodnik [[ Robert Mikolič]] ) * 3. [[motorizirane enote|motorizirana]] [[četa]] (pov. čete nadporočnik [[Robert Frank]], ČPČ štabni vodnik [[ Srečko Skočir]] ) * [[minomet]]na [[četa]] (pov. čete stotnik [[Matija Skrbinek]], ČPČ višji štabni vodnik ) ; 2014 * poveljniško-[[logistika|logistična]] [[četa]] (pov. čete stotnica Mihaela Urbanc, ČPČ štabni vodnik. Evgen Bračko ) * 1. [[motorizirane enote|motorizirana]] [[četa]] (pov. čete stotnik Aljoša Kaučevič, ČPČ štabni vodnik Aleš Cvetek ) * 2. [[motorizirane enote|motorizirana]] [[četa]] (pov. čete nadporočnik Andrej Rižnar, ČPČ višji štabni vodnik [[ Robert Mikolič]] ) * 3. [[motorizirane enote|motorizirana]] [[četa]] (pov. čete nadporočnik Franci Dolanc, ČPČ štabni vodnik Dragar Damjan[[ Srečko Skočir| ]] ) * 4. motorizirana četa (pov. čete nadporočnica Mojca Lah, ČPČ višji štabni vodnik Cvajdik) '''2025''' * poveljstvo, * 1. [[Pehota|Pehotna]] četa * 2. [[Pehotna enota|Pehotna]] četa * 3. [[Pehotne enote|Pehotna]] četa, * četa za ognjeno podporo in * četa za podporo. [[Slika:Struktura 20. Lahkega pehotnega bataljona SV.png|sličica|324x324_pik|Struktura 20. Bataljona SV (2025)]] == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam enot Slovenske vojske]] == Zunanje povezave == * [http://www.slovenskavojska.si/poklicna/enote/1br/20motb.htm Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060618085836/http://www.slovenskavojska.si/poklicna/enote/1br/20motb.htm |date=2006-06-18 }} {{-}} {{Slovenskavojska}} {{Bataljoni_SV}} {{unit-stub}} [[Kategorija:Motorizirani bataljoni Slovenske vojske|0020]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 2002|0020]] [[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane v Celju|0020]] p539kv89cx5vyka1x521l73dftam4jq 0 13566 6749578 6744734 2026-09-12T11:01:40Z ~2026-44996-51 264415 /* V */ 6749578 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[polkovnik]]ov [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]'''. {{CompactTOC2}} == A == * [[Vojko Adamič]] *[[Franc Anderlič|Franc (Karel) Anderlič]] ? *[[Vincenc Arko]] >> brigadir == B == * [[Bor Balderman]] * Igor Banfi * [[Boštjan Baš]] * [[Lidija Benigar]] (podpolkovnica?) * [[Vito Berginc]] *[[Drago Bitenc]] *[[Boštjan Blaznik]]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si">{{Navedi splet |url=http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/slovesno-v-obrambni-strukturi/ |title=Slovenskavojska.si - Slovesno v obrambni strukturi |accessdate=2011-10-29 |archive-date=2011-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111029220150/http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/slovesno-v-obrambni-strukturi/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111029220150/http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/slovesno-v-obrambni-strukturi/ |date=2011-10-29 }}</ref> *[[Josip Bostič]] (podpolkovnik?) *[[Robert Brauc]] - podpolk.? letalstva *[[Bojan Brecelj (častnik)]] - podpolk.? letalstva *[[Miloš Bregar]] *[[Ernest Breznikar]] *[[Igor Brinar]] (podpolk.?) *Mihalj Bukovec * [[Janez Butara]] * [[Miha Butara]] == C == * [[Aleš Centa]] - podpolkovnik *[[Borut Cesar]] *[[Franc Cesar]] *[[Mirko Cigler]] ? - voj. diplomat *[[Boris Cimprič]] (podpolk.?) - vezist *[[Peter Cuderman]] (podpolk.) == Č == * [[Janez Čerin]] (podpolkovnik) * [[Leopold Čuček]] (podpolkovnik)? * [[Peter Čuden]] (podpolkovnik)? == D == * Janko Deželak (podpolk.?) *[[Dušan Doberšek]] * [[Anton Donko]] * [[Ljubo Dražnik]] * [[Tomislav Drolc]] == F == * [[Dimitrij Fabčič]]? * [[Nada Ficko]] (podpolkovnica; 1964-2021) * [[Samo Flisek]] == G == * [[Nikolaj Galeša]] (podpolk.) *[[Janez Gaube]] (letalstvo) *[[Teodor Geršak]] (?) *[[Jože Gorenc]] (''podpolk.'') *[[Milan Gorjanc]] (že v JLA, kandidat za generala) *[[Boris Gorjup]] (''podpolkovnik)'' *[[Ladislav Graber]] * Jožef Grabušnik (podpolkovnik) * [[Bojan Gregorič]] * [[Dean Groff]] == H == * [[Gregor Hafner]] * [[Boško Haupt]] * [[Marko Hlastec]] (podpolkovnik, poveljnik [[Enota za protokol Slovenske vojske|Enote za protokol Slovenske vojske]]) *[[Leon Holc]] *[[Lidija Horvat Petek]] (podpolkovnica) == I == * [[Boštjan Ivanjko]] (podpolk.?) == J == * [[Matija Jazbec]] (podpolk.) * [[Pavle Jereb]] (podpolk.)? * [[Mirko Jerman]] (JLA) * [[Boštjan Juras]] * [[Gorazd Jurkovič]] * [[Blaž Jenko]] (podpolkovnik) * Damir Jadrič == K == * [[Franc Kalič]] * [[Srečko Karba]]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si" /> *[[Stojan Kastelic]] *[[Branko Keber]] *[[Aleš Kesič]] (podpolk.) *[[Tomaž Kladnik]] *[[Jože Klemenčič (častnik)]] *[[Danilo Klinar]] (podpolk.) *[[Robert Klinar]] *Tomaž Klinar (*1971, podpolk.) * [[Franci Knaflič]] * [[Andrej Kocbek]] * [[Bojan Končan]] * [[Jože Konda]] ? * [[Bogdan Koprivnikar]] * [[Franc Koračin|Franc ''Koračin'']]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si"/> * [[Matjaž Košelnik]] (podpolk.) * [[Marko Košir]] * [[Milan Kranjec]]: 2011 * [[Janez Kraševec]] (podpolk.) * [[Miran Kristovič]] (podpolk.) * [[Andrej Krivec]] (podpolk.) * [[Ljubo Kržišnik]]? *[[Miha Kuhar]] *[[Ivan Herbert Kukec]] * [[Franc Kunovar]] * [[Danijel Kuzma]] (1955-1992) == L == * [[Jože Landeker]] *[[Bojan Langerholc]] (podpolk.) *[[Igor Lanišnik]] (podpolk.- letalec) *[[Boštjan Lesjak]] (podpolk.) *[[Janez Lesjak]] (podpolk.?) *[[Peter Levstek]] (podpolk.?, veterinar) *[[Simon Lindič]] (podpolk.) * [[Andrej Lipar]] *[[Franjo Lipovec]] * [[Srečko Lisjak]] *[[Radovan Lukman]] *[[Aleš Luznar]] (podpolk.) == M == * [[Drago Magdič]] - podpolk.? *[[Jožef Majcenovič]] *[[Bogdan Mali]] *[[Vasilije Maraš]] *[[Dragan Marič]] (podpolk.) *[[Dušan Marinčič]] *[[Zvezdan Marković]] (podpolk.) *[[Srečko Matovič]] - podpolk.? * [[Marijana Mavsar]] * [[Dragutin Mate]] * [[Alojz Matičič]] * [[Vojteh Mihevc]] * [[Mitja Miklavec]] * [[Boris Mikuš]] * ([[Ivan Mikuž]] - zdaj brigadir) *([[Boštjan Močnik]] - zdaj brigadir) *[[Franci Mogolič]] (podpolk.) * [[Gabrijel Možina]] * [[Mladen Mrmolja]] * [[Jože Murko]] == N == * [[Karlo Nanut]] (podpolk.?) * [[Lovro Novinšek]] == O == * [[Tomaž Okršlar]] *[[Milan Obreza]] * [[Vojko Obrulj]]: 2011 * [[Mirko Ognjenovič]] * [[Franc Ošljak]] * David Ozebek (podpolk.) * [[Boris Ožbolt]] == P == * [[Peter Palčič]] (podpolk.?) *[[Blaž Pavlin]]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si" /> *[[Tomislav Peček]] (podpolk.?) *[[Tatjana Pečnik]] (podpolk.) * [[Mojca Pešec]] *[[Alenka Petek (častnica)]] *[[Matjaž Piškur]] (major?) *[[Ernest Pleh]], polkovnik inšpektor IRSO * [[Franc Plestenjak]] * [[Branko Podbrežnik]] *[[Bernard Polanec]] (podpolk.) * [[Bojan Potočnik]] * [[Marko Preložnik]] (pod?polkovnik) * [[Janez Presl]] (''major nekdanje TO; rezervni častnik v funkciji polkovnika vodil Prvo Ljubljansko brigado TO 1991'') * [[Žiga Pretnar]] (podpolk.) * [[Evgen Primožič]] * [[Jože Prislan|Jože (Ervin) Prislan]] * [[Branko Podbrežnik]] *[[Marko Preložnik]] (podpolk.) * [[Jože Prvinšek]] == R == * [[Jurij Raduha]] (podpolk., povljenik Veščinskega centra) * [[Nina Raduha]] (podpolk.) *[[Janez Rauter]] *[[Mihael Rauter]] (podpolk.) *[[Marko Ravnikar]] *[[Branko Rek]] (''podpolk.'' ''letalstva'') *[[Miha Rijavec]] (''pribočnik predsednice'' ''in vrhovne poveljnice obrambnih sil ter nekdanji poveljnik specialnih sil SV'') *[[Miran Rožanec]] == S == * [[Gorazd Sagadin]] (podpolk.) * [[Stojan Sedmak]] * [[Stanislav Sevljak]] (podpolk.) * [[Robert Simonič (častnik)|Robert Simonič]] ? * [[Marjan Sirk]] * [[Matija Skrbinek]] (podpolk.) * [[Damir Smerdelj]] * [[Iztok Stavanja]] (podpolk.) * [[Samo Strehar]] (podpolk.?) * [[Tomaž Strgar]] * [[Igor Strojin]]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si"/> == Š == * ([[Jani Šalamon]]) * [[Edmond Šarani]] * [[Štefan Šemrov]] * [[Igor Šepec]] (podpolk.) *[[Dejan Šibilja]] (podpolk.) * [[Robert Šipec]] * [[Tomislav Šipčič]] * [[Miloš Šonc]] * [[Antun Šoštarič]] (podpolk.) * [[Vojko Štembergar]] * [[Mihec Škerbinc]] (brigadir) * [[Robert Špernjak]] (podpolk.) * ([[Polde Štrukelj]] - JLA) == T == * ([[Drago Tanc]] - JLA) * [[Alojz Ternar]] * [[Mitja Teropšič]] (podpolk.)? *[[Suzana Tkavc]] (podpolkovnica) *[[Dušan Toš]] * [[Anton Tunja]] * [[Stojan Todorovski]] *[[Uroš Trinko]] (podpolk.) *[[Ivan Turnšek]] *[[Leon Tušar]] == U == * [[Aleš Umek]] == V == * [[Anton Vavroš]] * [[Zlatko Vehovar]]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si" /> *[[Jure Velepec]] (podpolk.) *[[Emil Velikonja]] * [[Rajko Velikonja]] * [[Igor Veršnik]] (podpolk.) * [[Pavel Vindišar]] * [[Gregor Vodeb]] * [[Sergej Vogrin]] (podpolk.) *[[Bojan Vogrinc]] *[[Bernarda Volčanjk Perčič]] *[[Fedja Vraničar]] (star.-polkovnik; ml.-podpolkovnik) *[[Valter Vrečar]] == Z == * [[Stojan Zabukovec]] * [[Aleš Zajc]] (podpolk.) * [[Peter Zakrajšek]]: 26. oktober 2011<ref name="slovenskavojska.si"/> *[[Samo Zanoškar]] *[[Nikolaj Završnik]] 30. december 2013 *[[Nataša Zorman]] (podpolkovnica) * [[Roman Zupanec]] == Ž == * [[Tomaž Žbogar]] (podpolk.) * [[Vlado Žgeč]] (podpolk.?) * [[Franc Željko Županič]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam brigadirjev Slovenske vojske]] * [[seznam podpolkovnikov Slovenske vojske]] * [[seznam majorjev Slovenske vojske]] * [[seznam kapitanov bojne ladje Slovenske vojske]] * [[seznam slovenskih vojaških diplomatov]] * [[seznam slovenskih obramboslovcev]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovenske vojske|Polkovniki]] [[Kategorija:Častniki Slovenske vojske|*]] 5binqg2m2cxtwrt9eem6cdzg2cscqll 0 13687 6749463 6748100 2026-09-12T07:33:17Z Neka oseba 238731 6749463 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = 460. artilerijski bataljon Slovenske vojske | image = [[File:460.artb (pobarvan).jpg|160px]] | caption = | country = {{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]] | allegiance = [[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]] | type = [[Artilerijske enote|Artilerijska enota]] | branch = [[Kopenska vojska]] | dates = [[1996]] - danes | specialization = [[Artilerijsko bojevanje]] | command_structure = [[72. brigada Slovenske vojske]] | size = [[Bataljon]] | current_commander = [[podpolkovnik]] [[Dejan Šibilja]] | garrison = [[Vojašnica Postojna]] | ceremonial_chief = | nickname = | motto = | colors = | march = | mascot = | equipment_label = [[Havbica]] | battles = | notable_commanders = | anniversaries = | equipment = [[Soltam M-71]] | decorations = | battle_honours = | patron = | colonel_of_the_regiment = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> | identification_symbol = | identification_symbol_label = | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = }} '''460. artilerijski bataljon''' ([[kratica]]: '''460. AB''') je [[artilerijske enote|artilerijski]] [[bataljon]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]; [[bataljon]] je nastanjen v [[vojašnica Postojna|vojašnici]] [[Postojna]]. Namenjen je posredni ognjeni podpori in protioklepnemu boju v podpori pehotne brigade, na ozemlju Republike Slovenije in tudi v tujini, z namenom uničevanja prostorskih ciljev, oklepnih ciljev, ciljev visoke vrednosti, nevtralizaciji, demoralizaciji in vplivanju na nasprotnika.<ref>{{Navedi splet|title=V Postojni slovesnost ob ustanovitvi 460. artilerijskega bataljona|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/v-postojni-slovesnost-ob-ustanovitvi-460-artilerijskega-bataljona/|website=www.slovenskavojska.si|date=2025-12-12|accessdate=2026-01-20|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvotno je bila leta 1993 ustanovljena kot 460. topniški bataljon in nameščena v vojašnici v [[Postojna|Postojni]]. Septembra 1996 je bila preoblikovana v 460. artilerijski bataljon, opremljen z vlečnimi top havbicami kalibra 155 mm. Do uvedbe poklicne vojske je bataljon usposabljal tako nabornike kot pripadnike stalne sestave. Ob preoblikovanju Slovenske vojske leta 2013 je bil razdeljen na dve bateriji za ognjeno podporo, ki sta delovali znotraj rodovskih bataljonov 1. in 72. brigade. Z nadaljnjim posodabljanjem in preoblikovanjem Slovenske vojske leta 2025 se je ponovno vzpostavil 460. artilerijski bataljon ob združitvi baterij za ognjeno podporo obeh brigad. == Razvoj == Leta 1996 je pridobil vlečne havbice kalibra 155mm [[Soltam M-71|Soltam M71]]. Bataljon bo v prihodnosti opremljena s sodobnimi samovoznimi artilerijskimi sistemi Caesar 6 × 6 Mk II. == Poveljstvo == ; Poveljniki * major Slavko Harc (2005-2008) * podpolkovnik Dragan Paukovič (2008-2011) * major Boštjan Novak (2011-2013) * [[Podpolkovnik (Slovenska vojska)|podpolkovnik]] Dejan Šibilja (2025-) == Organizacija == * Poveljstvo bataljona * 1. [[Artilerijske enote|Artilerijska]] baterija * 2. Artilerijska baterija == Glej tudi == * [[seznam enot Slovenske vojske]] * [[artilerija]] {{-}} {{Slovenskavojska}} {{Bataljoni_SV}} {{unit-stub}} [[Kategorija:Artilerijski bataljoni Slovenske vojske|0460]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1996|0460]] [[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane v Postojni|0460]] p9ljbq76dj63qzkj7f1f5jiucu0prhn 0 14639 6749199 6577191 2026-09-11T19:33:38Z ~2026-46638-15 264975 /* Različice imena */ popravek tipkarske napake 6749199 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Osebno ime |name = Igor |image = Igor Larionov3-2008-11-21.jpg |imagesize = |caption = [[Igor Larionov]] |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = slovansko ime |origin = Игорь |name day = 8. januar, 23. april |related name = |fotonotes = }} '''Igor''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Različice imena == Igorčo, Igorij, Igorijan, Ivor. == Tujejezikovne različice == *pri [[Angleži]]h, [[Čehi]]h, [[Italijani]]h, [[Nemci]]h, [[Madžari]]h, [[Slovaki]]h, [[Slovenci|Slovencih]], [[Srbi|Srbih]], [[Hrvati|Hrvatih]]: Igor *pri [[Rusi]]h: Игорь *pri [[Ukrajinci]]h: Ігор *pri [[Skandinavci|Skandinavcih]]: Ingvar == Izvor in pomen imena == [[Ime]] Igor izhaja iz [[ruščina|ruskega]] imena ''Игорь''. To ime je znano že v staroruskem jeziku. Ime je nastalo iz staroskandinavskega imena ''Ingvarr'', ki je zloženo iz imena [[germani|germanskega]] plemenskega boga ''Ingwio'' in starovisokonemške besede ''wâra'' v pomenu »obramba, varstvo«.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Igor: 8.465. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Igor po pogostosti uporabe uvrščeno na 28. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Igor|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime Igor zapisano skupaj z imenom Jurij; [[god]] praznuje [[8. januar]]ja, 20. marca ali pa [[23. april]]a.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam osebnih imen na I]] == Viri == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] mse7pqqras4paq2inpmkes7lqkrkkg7 0 14970 6749085 6746053 2026-09-11T12:19:55Z 2managebuddy 265595 6749085 wikitext text/x-wiki Αυτός είναι ένας '''κατάλογος των λαμπρότερων [[Αστέρας|αστέρων]]''', όπως καθορίζεται από το μέσο οπτικό [[φαινόμενο μέγεθος]] m(V) που παρατηρείται από τη [[Γη]]. Σημειώνεται ότι με γυμνό μάτι, κοντινοί διπλοί ή πολλαπλοί αστέρες εμφανίζονται ως ένα αστέρι του οποίου το φαινόμενο μέγεθος είναι φωτεινότερο από αυτό των συστατικών του, π.χ. το διπλό σύστημα [[άλφα Κενταύρου]] έχει φαινόμενο μέγεθος –0,27, αλλά ο φωτεινότερος αστέρας του, το α Κενταύρου Α, έχει φαινόμενο μέγεθος –0,01. Έτσι ο άλφα Κενταύρου είναι το τρίτο λαμπρότερο αστέρι στο νυχτερινό ουρανό, ενώ το α Κενταύρου Α είναι ο τέταρτος φωτεινότερος μεμονωμένος αστέρας. Ο πίνακας περιλαμβάνει αστέρες με μέγεθος μέχρι +2,5, καθώς ο αριθμός των παρατηρούμενων αστέρων αυξάνει εκθετικά όσο το φαινόμενο μέγεθος μεγαλώνει. {| class="wikitable sortable stripe helper" ! &nbsp; ! [[Φαινόμενο μέγεθος|m(V)]]<br /> (m) ! [[Ονομασία κατά Μπάγιερ]] ! Κοινή ονομασία ! Απόσταση ([[Έτος φωτός|έ.φ.]]) ! [[Φασματικοί τύποι αστέρων|Φασματικός τύπος]] ! Παραπομπή στη<br>[[SIMBAD]] |- | 0 | <span style="display:none">0.000</span>&minus;26,74 | &nbsp; | [[Ήλιος]] | 0,000&nbsp;016 | <!-- style="background: {{star-color|G}};" --> | G2 V | |- | 1 | <span style="display:none">0.001</span>&minus;1,46 | α CMa | [[Σείριος]] | <span style="display:none">000</span>8,6 | <!-- style="background: {{star-color|A}};" --> | A1 V | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Sirius&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Sirius A] |- | 2 | <span style="display:none">0.003</span>&minus;0,72 | α Car | [[Κάνωπος (αστέρας)|Κάνωπος]] | <span style="display:none">0</span>310 | <!-- style="background: {{star-color|F}};" --> | F0 Ib | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Canopus&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Canopus] |- | 3 | <span style="display:none">0.004</span>&minus;0,27 | [[Άλφα Κενταύρου|α Cen AB (α^1,2 Cen)]] | Ρίγκελ Κενταύρου | <span style="display:none">000</span>4,4 | <!-- style="background: {{star-color|G}};" --> | G2 V, K1 V | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?Ident=Alpha+Centauri&NbIdent=1&Radius=2&Radius.unit=arcmin&submit=submit+id Alpha Centauri] |- | 4 | <span style="display:none">0.005</span>&minus;0,04 <small>μετ</small> | α Boo | [[Αρκτούρος]] | <span style="display:none">00</span>37 | <!-- style="background: {{star-color|K}};" --> | K0 III | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Arcturus&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Arcturus] |- | 5 | 0,03 | α Lyr | [[Βέγας]] | <span style="display:none">00</span>25 | <!-- style="background: {{star-color|A}};" --> | A0 Va | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Vega&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Vega] |- | 6 | 0,08 | α Aur | [[Αίγα (αστέρας)|Αίγα]] | <span style="display:none">00</span>42 | <!-- style="background: {{star-color|G}};" --> | K0 III, G1 III | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Capella+A&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Capella A] |- | 7 | 0,12 | β Ori | [[Ρίγκελ]] | <span style="display:none">0</span>860 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B8 Ia | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Rigel&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Rigel] |- | 8 | 0,34 | α CMi | [[Προκύων]] | <span style="display:none">00</span>11 | <!-- style="background: {{star-color|F}};" --> | F5 IV-V | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Procyon&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Procyon] |- | 9 | 0,42 <small>μετ</small> | α Ori | [[Μπετελγκέζ]] | <span style="display:none">0</span>640 <ref name="HARPER">{{cite journal | author=Graham M. Harper, Alexander Brown, and Edward F. Guinan, | title=A New VLA-Hipparcos Distance to Betelgeuse and its Implications | journal=The Astronomical Journal | date=April 2008 | volume= 135| issue = 4, | pages=pp. 1430–1440 | url=http://iopscience.iop.org/1538-3881/135/4/1430/pdf/aj_135_4_1430.pdf | format=PDF | publisher=IOP Publishing | accessdate=2010-07-10 | bibcode=2008AJ....135.1430H | doi=10.1088/0004-6256/135/4/1430}}</ref> | <!-- style="background: {{star-color|M}};" --> | M2 Iab | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?Ident=betelgeuse&NbIdent=1&Radius=2&Radius.unit=arcmin&submit=submit+id Betelgeuse] |- | 10 | 0,50 | α Eri | [[Αχερνάρ]] | <span style="display:none">0</span>140 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B6 Vep | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Achernar&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Achernar] |- | 11 | 0,60 | [[Βήτα Κενταύρου|β Cen]] | [[Χαντάρ (αστέρας)|Χαντάρ]], Αγένα | <span style="display:none">0</span>350 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B1 III | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Agena&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Hadar (Agena)] |- | 12 | 0,77 | α Aql | [[Αλτάιρ]] | <span style="display:none">00</span>17 | <!-- style="background: {{star-color|A}};" --> | A7 V | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Altair&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Altair] |- | 13 | 0,77 | [[Άλφα Νοτίου Σταυρού|α Cru]] | Ακρούξ | <span style="display:none">0</span>320 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B0.5 IV, B1 V | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=*+Alf01+Cru&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Acrux A] |- | 14 | 0,85 <small>μετ</small> | α Tau | [[Αλντεμπαράν]] | <span style="display:none">00</span>65 | <!-- style="background: {{star-color|K}};" --> | K5 III | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Aldebaran&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Aldebaran] |- | 15 | 1,04 | α Vir | [[Στάχυς (αστέρας)|Στάχυς]] | <span style="display:none">0</span>260 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B1 III-IV, B2 V | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Spica&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Spica] |- | 16 | 1,09 <small>μετ</small> | α Sco | [[Αντάρης]] | <span style="display:none">0</span>600 | <!-- style="background: {{star-color|M}};" --> | M1.5 Iab, B3 V | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Antares&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Antares] |- | 17 | 1,15 | β Gem | [[Πολυδεύκης (αστέρας)|Πολυδεύκης]] | <span style="display:none">00</span>34 | <!-- style="background: {{star-color|K}};" --> | K0 III | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Pollux&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Pollux] |- | 18 | 1,16 | α PsA | [[Φομαλώ]] | <span style="display:none">00</span>25 | <!-- style="background: {{star-color|A}};" --> | A3 V | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Fomalhaut&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Fomalhaut] |- | 19 | 1,25 | α Cyg | [[Ντενέμπ]] | 2.600 | <!-- style="background: {{star-color|A}};" --> | A2 Ia | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Deneb&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Deneb] |- | 20 | 1,30 | [[Βήτα Νοτίου Σταυρού|β Cru]] | [[Μιμόζα (αστέρας)|Μιμόζα]], Μπεκρούξ | <span style="display:none">0</span>350 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B0.5 II, B2 V | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Beta%20Crucis&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Mimosa] |- | 21 | 1,35 | α Leo | [[Βασιλίσκος (αστέρας)|Βασιλίσκος]] | <span style="display:none">00</span>77 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B7 V | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Regulus&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Regulus] |- | 22 | 1,51 | [[Έψιλον Μεγάλου Κυνός|ε CMa]] | Αντάρα, [[Αντχάρα]] | <span style="display:none">0</span>430 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B2 Iab: | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Adara&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Adara] |- | 23 | 1,58 | α Gem | [[Κάστορας (αστέρας)|Κάστορας]] | <span style="display:none">00</span>52 | <!-- style="background: {{star-color|A}};" --> | Am, A1 V | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=HD+60179&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Castor] |- | 24 | 1,62 | [[Λάμδα Σκορπιού|λ Sco]] | Σάουλα | <span style="display:none">0</span>700 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B2 IV | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Shaula&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Shaula] |- | 25 | 163 | [[Γάμμα Νοτίου Σταυρού|γ Cru]] | Γκακρούξ | <span style="display:none">00</span>88 | <!-- style="background: {{star-color|M}};" --> | M3.5 III | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Gamma%20Crucis&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Gacrux] |- | 26 | 1,64 | [[Γάμμα Ωρίωνα|γ Ori]] | [[Μπελλατρίξ]] | <span style="display:none">0</span>240 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B2 III | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Bellatrix&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Bellatrix] |- | 27 | 1,68 | [[Βήτα Ταύρου|β Tau]] | [[Ελ Ναθ]] | <span style="display:none">0</span>130 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B7 III | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=bet+Tau&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 El Nath] |- | 28 | 1,68 | [[Βήτα Τρόπιδος|β Car]] | Μιαπλάσιντους | <span style="display:none">0</span>110 | <!-- style="background: {{star-color|A}};" --> | A1 III | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Beta%20Car&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Miaplacidus] |- | 29 | 1,70 | ε Ori | [[Αλνιλάμ]] | 1.300 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B0 Ia | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Alnilam&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Alnilam] |- | 30 | 1,70 | ζ Ori A | [[Αλνιτάκ]] | <span style="display:none">0</span>820 | <!-- style="background: {{star-color|O}};" --> | O9.7 Ib, O9 III, B0 II-IV | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=HD+37742&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Alnitak A] |- | 31 | 1,74 | [[Άλφα Γερανού|α Gru]] | [[Αλ Ναΐρ|Αλνάιρ]] | <span style="display:none">0</span>100 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B7 IV | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=alp+Gru&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Al Na'ir] |- | 32 | 1,76 | [[Έψιλον Μεγάλης Άρκτου|ε UMa]] | Αλιόθ | <span style="display:none">00</span>81 | <!-- style="background: {{star-color|A}};" --> | A1 III-IVp kB9 | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Alioth&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Alioth] |- | 33 | 1,78 | [[Γάμμα Ιστίας|γ² Vel]] | Σουχάιλ, Ρέγκορ | <span style="display:none">0</span>840 | <!-- style="background: {{star-color|WC}};" --> | WC8, O7.5e | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Gamma+Velorum&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Gamma² Velorum] |- | 34 | 1,79 | [[Άλφα Μεγάλης Άρκτου|α UMa]] | Ντούμπχε | <span style="display:none">0</span>120 | <!-- style="background: {{star-color|K}};" --> | G9 III, A7.5 | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Dubhe&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Dubhe] |- | 35 | 1,80 | [[Έψιλον Τοξότη|ε Sgr]] | Κάους Αουστράλις | <span style="display:none">0</span>140 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B9.5 III | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=eps+Sgr&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Kaus Australis] |- | 36 | 1,82 | [[Άλφα Περσέα|α Per]] | Μιρφάκ | <span style="display:none">0</span>590 | <!-- style="background: {{star-color|F}};" --> | F5 Ib | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Mirfak&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Mirfak] |- | 37 | 1,84 | [[Δέλτα Μεγάλου Κυνός|δ CMa]] | [[Ουέζεν]] | 1.800 | <!-- style="background: {{star-color|F}};" --> | F8 Ia | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Wezen&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Wezen] |- | 38 | 1,85 | [[Ήτα Μεγάλης Άρκτου|η UMa]] | Μπενετνάς, Αλκάιντ | <span style="display:none">0</span>100 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B3 V | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Alkaid&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Benetnasch (Alkaid)] |- | 39 | 1,86 | [[Θήτα Σκορπιού|θ Sco]] | Σάργκας | <span style="display:none">0</span>270 | <!-- style="background: {{star-color|F}};" --> | F0 II | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Theta%20Sco&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Sargas] |- | 40 | 1,86 | [[Έψιλον Τρόπιδος|ε Car]] | [[Αβιόρ]] | <span style="display:none">0</span>630 | <!-- style="background: {{star-color|K}};" --> | K3 III, B2 Vp | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Eps%20Car&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Avior] |- | 41 | 1,90 | [[Γάμμα Διδύμων|γ Gem]] | [[Αλχένα]] | <span style="display:none">0</span>100 | <!-- style="background: {{star-color|A}};" --> | A1.5 IV+ | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Alhena&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Alhena] |- | 42 | 1,90 | [[Βήτα Ηνιόχου|β Aur]] | [[Μενκαλινάν]] | <span style="display:none">0</span>80 | <!-- style="background: {{star-color|A}};" --> | A1m IV + A1m IV | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Menkalinan&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Menkalinan] |- | 43 | 1,91 | [[Άλφα Ταώ|α Pav]] | Παγώνι | <span style="display:none">0</span>180 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B2 IV | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Peacock&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Peacock] |- | 44 | 1,92 | [[Άλφα Νοτίου Τριγώνου|α TrA]] | Άτρια | <span style="display:none">0</span>420 | <!-- style="background: {{star-color|K}};" --> | K2 IIb-IIIa | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Alpha%20Tra&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Atria] |- | 45 | 1,96 | [[Δέλτα Ιστίας|δ Vel]] | Κου-Σε | <span style="display:none">00</span>80 | <!-- style="background: {{star-color|A}};" --> | A1 Va(n), F2-F5 | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Delta+Velorum&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Delta Velorum] |- | 46 | 1,97 <small>μετ</small> | α UMi | [[Πολικός Αστέρας]] | <span style="display:none">0</span>430 | <!-- style="background: {{star-color|F}};" --> | F8 Ib | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Polaris&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Polaris] |- | 47 | 1,98 | [[Βήτα Μεγάλου Κυνός|β CMa]] | [[Μουρζίμ]], Μιρζάμ | <span style="display:none">0</span>500 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B1 II-III | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Beta%20CMa&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Murzim] |- | 48 | 1,98 | α Hya | [[Αλφάρντ]] | <span style="display:none">0</span>180 | <!-- style="background: {{star-color|K}};" --> | K3 II-III | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Alphard&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Alphard] |- | 49 | 2,00 | [[Άλφα Κριού|α Ari]] | [[Χαμάλ]] | <span style="display:none">00</span>66 | <!-- style="background: {{star-color|K}};" --> | K1 IIIb | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Hamal&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Hamal] |- | 50 | 2,01 | [[Γάμμα Λέοντος|γ¹ Leo]] | [[Αλγκιέμπα]] | <span style="display:none">0</span>130 | <!-- style="background: {{star-color|K}};" --> | K0 III, G7 IIIb | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Algieba&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Algieba] |- | 51 | 2,04 | [[Βήτα Κήτους|β Cet]] | Ντένεμπ Κήτους, Ντίφδα | <span style="display:none">00</span>96 | <!-- style="background: {{star-color|K}};" --> | K0 III | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Beta%20Ceti&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Deneb Kaitos] |- | 52 | 2,05 | κ Ori | [[Σάιφ]] | <span style="display:none">0</span>720 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B0 Iab: | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Saiph&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Saiph] |- | 53 | 2,06 | [[Σίγμα Τοξότη|σ Sgr]] | Νούνκι, Σαντίρα | <span style="display:none">0</span>220 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B2.5 V | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Nunki&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Nunki] |- | 54 | 2,06 | [[Θήτα Κενταύρου|θ Cen]] | Μενκέντ | <span style="display:none">00</span>61 | <!-- style="background: {{star-color|K}};" --> | K0 III | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Theta%20Cen&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Menkent] |- | 55 | 2,06 | [[Άλφα Ανδρομέδας|α And]] | [[Αλφεράτζ]], Σιράχ | <span style="display:none">00</span>97 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B8 IV | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Alpheratz&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Alpheratz] |- | 56 | 2,06 | [[Βήτα Ανδρομέδας|β And]] | Μιράχ | <span style="display:none">0</span>200 | <!-- style="background: {{star-color|M}};" --> | M0III | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Mirach&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Mirach] |- | 57 | 2,08 | [[Κοτσάμπ|β UMi]] | Κόχαμπ | <span style="display:none">0</span>130 | <!-- style="background: {{star-color|K}};" --> | K4 III | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Kochab&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Kochab] |- | 58 | 2,10 | [[Άλφα Οφιούχου|α Oph]] | [[Ρας Αλχάγκ|Ρασαλχάγκ]] | <span style="display:none">00</span>47 | <!-- style="background: {{star-color|A}};" --> | A5 V | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=alp+Oph&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Ras Alhague] |- | 59 | 2,12 <small>μετ</small> | β Per | [[Αλγκόλ]] | <span style="display:none">00</span>93 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B8 V | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Algol&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Algol] |- | 60 | 2,13 | [[Βήτα Γερανού|β Gru]] | [[Τιακα]] | <span style="display:none">0</span>170 | <!-- style="background: {{star-color|M}};" --> | M5 III | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=bet+Gru&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Beta Gruis] |- | 61 | 2,14 | β Leo | [[Ντενέμπολα]] | <span style="display:none">00</span>36 | <!-- style="background: {{star-color|A}};" --> | A3 Va | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Denebola&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Denebola] |- | 62 | 2,15 | [[Γάμμα Ανδρομέδας|γ And]] | Αλμάχ, [[Αλαμάκ]] | <span style="display:none">0</span>350 | <!-- style="background: {{star-color|K}};" --> | K3 IIb, B9.5 V, B9.5 V, A0 V | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Almach&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Almach] |- | 63 | 2,17 | [[Γάμμα Κενταύρου|γ Cen]] | Μουχλιφάιν | <span style="display:none">0</span>130 | <!-- style="background: {{star-color|A}};" --> | A1IV, (A0III/A0III) | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?Ident=HD+110304 Muhlifain] |- | 64 | 2,21 | [[Ζήτα Πρύμνης|ζ Pup]] | [[Ναός (αστέρας)|Ναός]], Σουχάιλ Χαντάρ | 1,400 | <!-- style="background: {{star-color|O}};" --> | O4 If(n)p | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Naos&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Zeta Puppis] |- | 65 | 2,21 | [[Άλφα Βορείου Στεφάνου|α CrB]] | [[Αλφέκα]], Τζέμα | <span style="display:none">00</span>75 | <!-- style="background: {{star-color|A}};" --> | A0 V, G5 V | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Alphecca&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Alphecca] |- | 66 | 2,23 | [[Λάμδα Ιστίας|λ Vel]] | Σουχάιλ | <span style="display:none">0</span>570 | <!-- style="background: {{star-color|K}};" --> | K4.5 Ib-II | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=lam+Vel&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Lambda Velorum] |- | 67 | 2,23 | [[Γάμμα Δράκοντα|γ Dra]] | [[Ελτανίν]] | <span style="display:none">0</span>150 | <!-- style="background: {{star-color|K}};" --> | K5 III | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Etamin&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Etamin] |- | 68 | 2,23 | ζ¹ UMa | [[Μιζάρ (αστέρας)|Μιζάρ]] | <span style="display:none">00</span>78 | <!-- style="background: {{star-color|A}};" --> | A2 Vp, A2 Vp, A1m, A5 V | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Mizar+A&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Mizar] |- | 69 | 2,23 | δ Ori | [[Μιντάκα]] | <span style="display:none">0</span>900 | <!-- style="background: {{star-color|O}};" --> | B0 III, O9 V | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?Ident=HD+36486 Mintaka] |- | 70 | 2,24 | [[Γάμμα Κύκνου|γ Cyg]] | Σαντρ | 1,500 | <!-- style="background: {{star-color|F}};" --> | F8 Ib | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Gamma+Cyg&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Sadr] |- | 71 | 2,25 | [[Άλφα Κασσιόπης|α Cas]] | Σένταρ | <span style="display:none">0</span>230 | <!-- style="background: {{star-color|K}};" --> | K0 IIIa | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Schedar&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Schedar] |- | 72 | 2,25 | [[Γιώτα Τρόπιδας|ι Car]] | Ασπιντίσκε, Τουράις | <span style="display:none">0</span>690 | <!-- style="background: {{star-color|A}};" --> | A9 Ib | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Iota+Car&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Aspidiske] |- | 73 | 2,27 | [[Βήτα Κασσιόπης|β Cas]] | Καφ | <span style="display:none">00</span>54 | <!-- style="background: {{star-color|F}};" --> | F2 III | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Caph&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Caph] |- | 74 | 2,27 | [[Έψιλον Κενταύρου|ε Cen]] | [[Βειδυν]] | <span style="display:none">0</span>380 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B1III | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=eps+Cen&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Epsilon Centauri] |- | 75 | 2,28 | [[Άλφα Λύκου|α Lup]] | Μεν, Κακάμπ, Men | <span style="display:none">0</span>550 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B1.5 III | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Alpha+Lupi&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Alpha Lupi] |- | 76 | 2,29 | [[Δέλτα Σκορπιού|δ Sco]] | Ντσούμπα | <span style="display:none">0</span>400 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B0.3 IV | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Delta+Sco&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Dschubba] |- | 77 | 2,29 | [[Έψιλον Σκορπιού|ε Sco]] | Βέι | <span style="display:none">00</span>65 | <!-- style="background: {{star-color|K}};" --> | K1 III | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Eps+Sco&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Wei] |- | 78 | 2,32 | [[Ήτα Κενταύρου|η Cen]] | Μάρφικεντ | <span style="display:none">0</span>310 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B1.5Vne | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=eta+Cen&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Eta Centauri] |- | 79 | 2,35 | [[Βήτα Μεγάλης Άρκτου|β UMa]] | Μεράκ | <span style="display:none">00</span>79 | <!-- style="background: {{star-color|A}};" --> | A1 IVps | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Merak&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Merak] |- | 80 | 2,37 | [[Άλφα Φοίνικα|α Phe]] | Άνκαα, Νάιρ αλ Ζαουράκ | <span style="display:none">00</span>77 | <!-- style="background: {{star-color|K}};" --> | K0.5 IIIb | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Alpha+Phe&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Ankaa] |- | 81 | 2,38 | [[Κάππα Σκορπιού|κ Sco]] | Γκιρτάμπ | <span style="display:none">0</span>460 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B1.5 III | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Kappa+Sco&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Girtab] |- | 82 | 2,39 | [[Γάμμα Κασσιόπης|γ Cas]] | Τσιχ, Νάβι, Cηι | <span style="display:none">0</span>610 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B0.5 IVpe | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Gamma+Cassiopeiae&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Gamma Cassiopeiae] |- | 83 | 2,39 | [[Έψιλον Βοώτη|ε Boo]] | Ιζάρ | <span style="display:none">0</span>202 | <!-- style="background: {{star-color|A}};" --> | K0 II-III, A2 V | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Epsilon+Boo&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Izar] |- | 84 | 2,40 | [[Έψιλον Πηγάσου|ε Peg]] | [[Ενίφ]] | <span style="display:none">0</span>670 | <!-- style="background: {{star-color|K}};" --> | K2 Ib | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Enif&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Enif] |- | 85 | 2,40 | [[Ήτα Μεγάλου Κυνός|η CMa]] | [[Αλάντρα]] | 2,000<ref name=aaa474_2_653>{{cite journal | first=F. | last=van Leeuwen |date=November 2007 | title=Validation of the new Hipparcos reduction | journal=Astronomy and Astrophysics | volume=474 | issue=2 | pages=653–664 | bibcode=2007A&A...474..653V | doi=10.1051/0004-6361:20078357 |arxiv = 0708.1752 }}</ref> | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B5 Ia | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Eta+CMa&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Aludra] |- | 86 | 2,42 | [[Βήτα Πηγάσου|β Peg]] | Σχέατ | <span style="display:none">0</span>200 | <!-- style="background: {{star-color|M}};" --> | M2.5 II-IIIe | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Scheat&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Scheat] |- | 87 | 2,43 | [[Γάμμα Μεγάλης Άρκτου|γ UMa]] | Φέκντα | <span style="display:none">00</span>84 | <!-- style="background: {{star-color|A}};" --> | A0Ve | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Phecda&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Phecda] |- | 88 | 2,43 | [[Ήτα Οφιούχου|η Oph]] | Σαντίκ | <span style="display:none">00</span>49 | <!-- style="background: {{star-color|A}};" --> | A1 V, A3 V | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?Ident=HD+155125 Sabik] |- | 89 | 2,44 | [[Άλφα Κηφέα|α Cep]] | [[Αλντεραμίν]] | <span style="display:none">00</span>49 | <!-- style="background: {{star-color|A}};" --> | A8 Vn | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Alderamin&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Alderamin] |- | 90 | 2,46 | [[Κάππα Ιστίας|κ Vel]] | Μαρκέμπ | <span style="display:none">0</span>540 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B2 IV | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Kappa+Velorum&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Kappa Velorum] |- | 91 | 2,49 | [[Άλφα Πηγάσου|α Peg]] | [[Μαρκάμπ]] | <span style="display:none">0</span>140 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B9 III | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Markab&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Markab] |- | 92 | 2,50 | [[Έψιλον Κύκνου|ε Cyg]] | Γκιέναχ | <span style="display:none">00</span>72 | <!-- style="background: {{star-color|K}};" --> | K0 III-IV | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Eps+Cyg&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Gienah] |- | 93 | 2,50 | [[Βήτα Σκορπιού|β Sco]] | Ακράμπ | <span style="display:none">0</span>404 | <!-- style="background: {{star-color|B}};" --> | B1V, B2V | [http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?protocol=html&Ident=Beta+Sco&NbIdent=1&Radius=10&Radius.unit=arcmin&CooFrame=FK5&CooEpoch=2000&CooEqui=2000&output.max=all&o.catall=on&output.mesdisp=N&Bibyear1=1983&Bibyear2=2005&Frame1=FK5&Frame2=FK4&Frame3=G&Equi1=2000.0&Equi2=1950.0&Equi3=2000.0&Epoch1=2000.0&Epoch2=1950.0&Epoch3=2000.0 Acrab] |- |94 | {{ntsh|2.51}}2.51 | [[Gamma Corvi|Gienah]] | data-sort-value="Crv γ" |γ [[Corvrs (constellation)|Corvi]] | <span style="display:none">0</span>386 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |95 | {{ntsh|2.52}}2.52 | [[Alpha Ceti|Menkab]] | data-sort-value="Cet α" |α [[Cetus (constellation)|Ceti]]nis | <span style="display:none">0</span>1021 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |-style="background:#abeeff;" |- |96 | {{ntsh|2.52}}2.52 (2.54–2.62<small>var</small>) | [[Zeta Centauri|Alnair]] | data-sort-value="Cen ζ" |[[ζ Centauri]] | <span style="display:none">0</span>93 | style="background: {{star-color|B}};" | B1III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |97 | {{ntsh|2.52}}2.52 (2.54–2.62<small>var</small>) | [[Apha Columbae|Phact]] | data-sort-value="Col α" |α [[Columba|Columbae]] | <span style="display:none">0</span>0 | style="background: {{star-color|B}};" | B1III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |98 | <span style="display:none">0.001</span>{{ntsh|2.56}}2.56 | [[Deta Leonis|Zosma]] | data-sort-value="Leo δ" |δ [[Leo (constellation)|leonis]]is | <span style="display:none">1.645</span>8.6 | style="background-color:#{{Color temperature|9700|hexval}}"| A0mA1 Va | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |-style="background:#abeeff;" |- |99 | {{ntsh|2.58}}2.58 | [[Zeta Sagittarii|Ascella]] | data-sort-value="Sgr ζ" |ζ [[Sagittarius (Constellation)|Sagittarii]]is | <span style="display:none">0</span>500 | style="background: {{star-color|B}};" | B1 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |-style="background:#abeeff;" |- |100 | {{ntsh|2.59}}2.59 | [[Zeta Ophiuchi|Saik]] | data-sort-value="Oph ζ" |ζ [[Ophiuchus|Ophiuchi]] | <span style="display:none">00</span>47 | style="background: {{star-color|A}};" | A5IVnn | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |101 | {{ntsh|2.62}}2.62 | [[Alpha Muscae|Burangalul]] | data-sort-value="Mus α" |α [[Musca (constellation)|Muscae]] | <span style="display:none">0</span>1.343 | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |102 | {{ntsh|2.64}}2.64 (2.0–2.3<small>var</small>) | [[Gamma Aquilae|Tarazed]] | data-sort-value="Aql γ" |γ [[Aquila (constellation)|Aquilae]] | <span style="display:none">0</span>874 | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |103 | {{ntsh|2.65}}2.65 (2.0–2.3<small>var</small>) | [[Alpha Leporis|Arneb]] | data-sort-value="Lep α" |α [[Lepus (constellation)|Leporis]] | <span style="display:none">0</span>1.876 | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |104 | {{ntsh|2.66}}2.66 | [[Lesath]] | data-sort-value="Sco υ" |υ [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>570 | style="background: {{star-color|B}};" | B2 IV | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |105 | {{ntsh|2.68}}2.68 (1.6–3.0<small>var</small>) | [[Detla Cassiopeiae|Ruchbah]] | data-sort-value="Cas δ" |[[δ Cassiopeiae]] | <span style="display:none">0</span>611 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IVe | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |106 | {{ntsh|2.69}}2.69 | [[Detla Centauri|Ma Wei]] | data-sort-value="Cen δ" |δ [[Centaurus|Centauri]] | <span style="display:none">0</span>390 | style="background: {{star-color|B}};" | B1 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |107 | {{ntsh|2.70}}2.70 | [[Muphrid|Mufrid]] | data-sort-value="Boo η" |η [[Boötes|Boötis]] | <span style="display:none">0</span>1,564 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 II-III, A2 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |108 | {{ntsh|2.71}}2.71 | [[Pi Puppis|Ahadi]] | data-sort-value="Pup π" |π [[Puppis]] | 1,080 | style="background: {{star-color|K}};" | O4 If(n)p | style="background: {{star-color|G}};" | Southern |- |109 | {{ntsh|2.73}}2.73 | [[Beta Librae|Zubeneschamali]] | data-sort-value="Lib β" |β [[Libra (constellation)|Librae]] | <span style="display:none">0</span>230 | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |110 | {{ntsh|2.76}}2.76 | [[Beta Arietis|Sheratan]] | data-sort-value="Ari β" |[[β Arietis]] | <span style="display:none">0</span>460 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |-style="background:#abeeff;" |111 | {{ntsh|2.77}}2.77 (2.79–2.62<small>var</small>) | [[Mahasim]] | data-sort-value="Aur θ" |θ [[Auriga]]e | <span style="display:none">00</span>3,987 | style="background: {{star-color|G}};" | K0 III, G1 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |112 | {{ntsh|2.77}}2.77 | [[Mu Velorum|Alherem]] | data-sort-value="Vel μ" |μ [[Vela (constellation)|Velorum]] | <span style="display:none">0</span>540 | style="background: {{star-color|B}};" | B2 IV | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |113 | {{ntsh|2.78}}2.78 | [[Beta Lupi|Kekouan]] | data-sort-value="Lup β" |β [[Lupus (constellation)|Lupi]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |114 | {{ntsh|2.79}}2.79 | [[Alpha Serpentis|Unuk Élhaia]] | data-sort-value="Ser α" |α [[Serpens|Serpentis]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |115 | {{ntsh|2.80}}2.80 | [[Kraz]] | data-sort-value="Crv β" |β [[Corvus (constellation)|Corvi]] | <span style="display:none">00</span>77 | style="background: {{star-color|K}};" | K0.5 IIIb | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |-style="background:#abeeff;" |116 | {{ntsh|2.83}}2.82 | [[Kaus Media]] | data-sort-value="Sgr δ" |δ [[Sagittarius|Sagittarii]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |117 | {{ntsh|2.84}}2.84 | [[Iota Centauri|Kulou]] | data-sort-value="Cen ι" |ι [[Centaurus|Centauri]] | <span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{star-color|A}};" | A0 III, A0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |118 | {{ntsh|2.84}}2.85 | [[Eta Draconis|Athebyne]] | data-sort-value="Dra η" |η [[Draco (constellation)|Draco]]nis | <span style="display:none">0</span>150 | style="background: {{star-color|K}};" | K5 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |119 | {{ntsh|2.77}}2.85 (2.85–2.94<small>var</small>) | [[Iota Aurigae|Hassaleh of Al Kab]] | data-sort-value="Aur ι" |ι [[Auriga]]e | <span style="display:none">00</span>3,987 | style="background: {{star-color|G}};" | K0 III, G1 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |120 | {{ntsh|2.86}}2.86 | [[Theta Carinae|Vathorz Posterior]] | data-sort-value="Car θ" |θ [[Carina (constellation)|Carina]]e | <span style="display:none">0</span>690 | style="background: {{star-color|A}};" | A9 Ib | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |-style="background:#abeeff;" |121 | {{ntsh|2.86}}2.86 | [[Yed Prior]] | data-sort-value="Oph δ" |δ [[Ophiuchus (constellation)|Ophiuchi]] | <span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{star-color|K}};" | K3 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |122 | {{ntsh|2.86}}2.86 | [[Alpha Librae|Zubenelgenubi]] | data-sort-value="Lib α2" |α2 [[Libra (constellation)|Librae]] | <span style="display:none">0</span>230 | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |123 | {{ntsh|2.87}}2.87 (2.89–2.87<small>var</small>) | [[Hatsya|Nair Al Saif]] | data-sort-value="Ori ι" |ι [[Orion (constellation)|Orion]]is | <span style="display:none">0</span>860 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |124 | {{ntsh|2.87}}2.87 (2.88–2.85<small>var</small>) | [[Fawaris|Phawaris]] | data-sort-value="Cyg δ" |δ [[Cygnus (constellation)|Cygni]] | 2,600 | style="background: {{star-color|A}};" | A2 Ia | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |125 | {{ntsh|2.88}}2.88 (2.88–2.94<small>var</small>) | [[Cursa]] | data-sort-value="Eri β" |β [[Eridanus (constellation)|Eridani]] | <span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 Vpe | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |126 | {{ntsh|2.88}}2.88 | [[Cebalrai]] | data-sort-value="Oph β" |β [[Ophiuchus|Ophiuchi]] | <span style="display:none">00</span>47 | style="background: {{star-color|A}};" | A5IVnn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |127 | {{ntsh|2.89}}2.89 | [[Kornephoros]] | data-sort-value="Her β" |β [[Hercules|Herculis]] | <span style="display:none">00</span>89 | style="background: {{star-color|M}};" | M3.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |128 | {{ntsh|2.89}}2.89 (2.89–2.87<small>var</small> + 4.27) | [[Rho Puppis|Tureis]] | data-sort-value="Pup ρ"|[[ρ Puppis]] | <span style="display:none">0</span>840 | style="background: {{star-color|WC}};" | WC8, O7.5III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |129 | {{ntsh|2.30}}2.90 (2.90–2.96<small>var</small>) | -- | data-sort-value="Lup γ" |γ [[Lupus (constellation)|Lupi]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |130 | {{ntsh|2.90}}2.90 | [[Zeta Herculis|Ruticulus]] | data-sort-value="Her ζ" |ζ [[Hercules|Herculis]] | <span style="display:none">00</span>89 | style="background: {{star-color|M}};" | M3.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |131 | {{ntsh|2.90}}2.90 | [[Porrima]] | data-sort-value="Vir γ" |γ [[Virgo_(constellation)|Virgnin]] | <span style="display:none">0</span>510 | style="background: {{star-color|F}};" | F5 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |132 | {{ntsh|2.91}}2.91 (2.92–2.83<small>var</small>) | [[Imai (star)|Imai]] | data-sort-value="Cru δ" |δ [[Crux|Crucis]] | <span style="display:none">0</span>280 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 III, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |133 | {{ntsh|2.91}}2.91 | [[Beta Draconis|Rastaban]] | data-sort-value="Dra β" |β [[Draco (constellation)|Draco]]nis | <span style="display:none">0</span>150 | style="background: {{star-color|K}};" | K5 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |134 | {{ntsh|2.92}}2.92 | [[Tejat|Pishpai]] | data-sort-value="Gem μ" |μ [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|K}};" | K1.5 IV+ | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |135 | {{ntsh|2.92}}2.92 | [[Beta Hydri|Proxima Hydri]] | data-sort-value="Hyr β" |β [[Hydrus (constellation)|Hydri]] | <span style="display:none">00</span>79 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 IVn | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |136 | {{ntsh|2.92}}2.92 | [[Beta Leporis|Nihal]] | data-sort-value="Lep β" |β [[Lepus (constellation)|Leporis]] | <span style="display:none">0</span>1.876 | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |137 | {{ntsh|2.93}}2.93 | [[Gamma Pegasi|Algenib]] | data-sort-value="Peg γ" |γ [[Pegasus (constellation)|Pegasi]] | <span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{star-color|A}};" | A0 IV | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |138 | {{ntsh|2.93}}2.93 | [[Tau Scorpii|Procyon Dale]] | data-sort-value="Sco τ" |τ [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>404 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |139 | {{ntsh|2.94}}2.94 | [[Epsilon Virnis|Vindemiatrix]] | data-sort-value="Vir ε" |ε [[Virgo_(constellation)|Virgnis]] | <span style="display:none">0</span>510 | style="background: {{star-color|F}};" | F5 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |140 | {{ntsh|2.94}}2.94 | [[Kaus Borealis]] | data-sort-value="Sgr λ" |λ [[Sagittarius|Sagittarii]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |141 | {{ntsh|2.95}}2.95 (2.94–2.94<small>var</small> + 4.27) | -- | data-sort-value="Vel N"|[[HR 3803|N Velorum]] | <span style="display:none">0</span>840 | style="background: {{star-color|WC}};" | WC8, O7.5III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |142 | {{ntsh|2.95}}2.95 | [[Zeta Persei|Atik]] | data-sort-value="Per ζ" |ζ [[Perseus_(constellation)|Persei]] | <span style="display:none">00</span>93 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 V, K0 IV, A7m | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |143 | {{ntsh|2.95}}2.95 | [[Alpha Hydri|Head of Hydrus]] | data-sort-value="Hyr α" |α [[Hydrus (constellation)|Hydri]] | <span style="display:none">00</span>79 | style="background: {{star-color|G}};" | B8 IVn | style="background: {{star-color|G4}};" | Southern |- |144 | {{ntsh|2.96}}2.96 | [[Fang|Vrischika]] | data-sort-value="Sco π" |π [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>404 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |145 | {{ntsh|2.96}}2.96 | [[Beta Trianguli Australis|Betria]] | data-sort-value="Tra β" |β [[Tringe Ausruilas|Tringae Ausruilas]] | <span style="display:none">0</span>404 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |146 | {{ntsh|2.96}}2.96 | [[Deneb Algiedi]] | data-sort-value="Cap δ" |δ [[Capricornus|Capricorn]]i | 1,800 | style="background: {{star-color|F}};" | F8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |147 | {{ntsh|2.97}}2.97 | [[Albaldah]] | data-sort-value="Sgr π" |π [[Sagittarius (constellation)|Sagittarii]] | <span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{star-color|B}};" | B9.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |148 | {{ntsh|2.97}}2.97 | [[Epslion Persei|Áldu]] | data-sort-value="Per ε" |ε [[Perseus_(constellation)|Persei]] | <span style="display:none">00</span>93 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 V, K0 IV, A7m | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |149 | {{ntsh|2.98}}2.98 | [[Alpha Tucanae|Lang-Exster]] | data-sort-value="Tuc α" |α [[Tucana (constellation)|Tucana]]e | <span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{star-color|K}};" | K3 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |-style="background:#abeeff;" |150 | {{ntsh|2.98}}2.98 | [[Beta Arae|Karnot Mizbeach]] | data-sort-value="Ara β" |β [[Ara (constellation)|Ara]]e | <span style="display:none">0</span>330 | style="background: {{star-color|F}};" | F0 II | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |151 | {{ntsh|2.98}}2.98 | [[Rasalgethi]] | data-sort-value="Her α" |α [[Hercules (constellation)|Herculis]] | <span style="display:none">00</span>47 | style="background: {{star-color|A}};" | A5IVnn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |152 | {{ntsh|2.99}}2.99 | [[Sadalsuud]] | data-sort-value="Aqr β" |β [[Aquarius (constellation)|Aquraii]] | <span style="display:none">00</span>34 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |153 | {{ntsh|2.99}}2.99 | [[Eta Tauri|Alcyone]] | data-sort-value="Tau η" |η [[Taurus (constellation)|Tauri]] | <span style="display:none">00</span>66 | style="background: {{star-color|K}};" | K1 IIIb | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |154 | {{ntsh|3.00}}3.00 | [[Beta Canis Minoris|Gomeisa]] | data-sort-value="Cmi β" |β [[Canis Minor_(constellation)|Canis Minoris]] | <span style="display:none">00</span>93 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 V, K0 IV, A7m | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |155 | {{ntsh|3.00}}3.00 | [[Gamma Persei|Al Fakhbir]] | data-sort-value="Per γ" |γ [[Perseus_(constellation)|Persei]] | <span style="display:none">0</span>510 | style="background: {{star-color|F}};" | F5 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |156 | {{ntsh|3.00}}3.00 | [[Simga Scorpii|Niyat]] | data-sort-value="Sco σ" |σ [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|M}};" | M1.5 Iab-Ib, B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |157 | {{ntsh|3.01}}3.01 | [[Castor (star)|Castor B]] | data-sort-value="Gem a" |α [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">00</span>51 | style="background: {{star-color|A}};" | A1 V, Am | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |158 | {{ntsh|3.01}}3.01 | [[Gamma Trianguli Australis|Gatria]] | data-sort-value="TrA γ" |γ [[Triangulum Australe|Trianguli Australis]] | <span style="display:none">0</span>390 | style="background: {{star-color|K}};" | K2 IIb-IIIa | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |159 | {{ntsh|3.01}}3.01 | [[Zeta Canis Majoris|Furud]] | data-sort-value="CMa ζ" |ζ [[Canis Major]]is | <span style="display:none">0</span>500 | style="background: {{star-color|B}};" | B1 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |-style="background:#abeeff;" |160 | {{ntsh|3.02}}3.02 | [[Zaurak|Zaurach]] | data-sort-value="Eri γ" |γ [[Eridanus (constellation)|Eridani]] | <span style="display:none">00</span>65 | style="background: {{star-color|K}};" | K5 III | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |161 | {{ntsh|3.03}}3.03 | [[Alpha Aquarii|Sadalmelik]] | data-sort-value="Aqr α" |α [[Aquarius (constellation)|Aquarii]] | <span style="display:none">00</span>34 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |162 | {{ntsh|3.03}}3.03 (3.05–3.02<small>var</small>) | [[Matar]] | data-sort-value="Peg η" |η [[Pegasus (constellation)|Pegasi]] | <span style="display:none">0</span>670 | style="background: {{star-color|K}};" | K2 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |163 | {{ntsh|3.03}}3.03 | [[Tau Puppis|Altaleban]] | data-sort-value="Pup τ" |τ [[Puppis]] | 1,080 | style="background: {{star-color|O}};" | O4 If(n)p | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |164 | {{ntsh|3.04}}3.04 | [[Mebsuta (star)|Mebsuta]] | data-sort-value="Gem ε" |ε [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">00</span>34 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |165 | {{ntsh|3.04}}3.04 | [[Delta Corvi|Algorab]] | data-sort-value="Crv δ" |δ [[Corvus (constellation)|Corvi]] | <span style="display:none">0</span>386 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |166 | {{ntsh|3.05}}3.05 (3.5–3.9<small>var</small>) | [[Alpha Canum Venaticorum|Cor Caroli]] | data-sort-value="Cvn α" |α [[Canes Venatici|Canum Venaticorum]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|M}};" | M1.5 Iab-Ib, B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |167 | {{ntsh|3.06}}3.06 | [[Alnasl]] | data-sort-value="Sgr γ" |γ [[Sagittarius (constellation)|Sagittarii]] | <span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{star-color|B}};" | B9.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |168 | {{ntsh|3.06}}3.06 | [[Epsilon Leonis|Ras Elased Australis]] | data-sort-value="Leo ε" |ε [[Leo (constellation)|Leo]]nis | <span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, G7 IIIb | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |169 | {{ntsh|3.07}}3.07 | [[Gamma Hydrae|Dhanab al Shuja]] | data-sort-value="Hya γ" |γ [[Hydra (constellation)|Hydra]]e | <span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{star-color|K}};" | K3 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |170 | {{ntsh|3.07}}3.07 | [[Alpha Arae|Choo]] | data-sort-value="Ara α" |α [[Ara (constellation)|Ara]]e | 1,800 | style="background: {{star-color|F}};" | F8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |171 | {{ntsh|3.07}}3.07 (3.8–2.7<small>var</small>) | [[Okab|Denebokab Australis]] | data-sort-value="Aql ζ" |ζ [[Aquila (constellation)|Aquilae]] | <span style="display:none">0</span>874 | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |172 | {{ntsh|3.08}}3.08 | [[Upsilon Carinae|Vathorz Prior]] | data-sort-value="Car υ" |υ [[Carina (constellation)|Carina]]e | <span style="display:none">0</span>110 | style="background: {{star-color|A}};" | A1 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |173 | {{ntsh|3.08}}3.08 | [[Almaaz|Haldus]] | data-sort-value="Aur ε" |ε [[Auriga]]e | <span style="display:none">00</span>43 | style="background: {{star-color|G}};" | K0 III, G1 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |174 | {{ntsh|3.08}}3.08 | [[Delta Persei|Adid Borealis]] | data-sort-value="Per δ" |δ [[Perseus_(constellation)|Persei]] | <span style="display:none">0</span>510 | style="background: {{star-color|F}};" | F5 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |175 | {{ntsh|3.09}}3.09 | [[Zeta Tauri|Tianguan]] | data-sort-value="Tau ζ" |ζ [[Taurus (constellation)|Tauri]] | <span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{star-color|B}};" | B7 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |176 | {{ntsh|3.09}}3.09 | [[Gamma Boötis|Seginus]] | data-sort-value="Boo γ" |γ [[Boötes|Boötis]] | <span style="display:none">0</span>202 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 II-III, A2 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |177 | {{ntsh|3.10}}3.10 | [[Beta Trianguli|Deltotum]] | data-sort-value="Tri β" |β [[Triangulum|Trianguli]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |178 | {{ntsh|3.11}}3.11 | [[Epsilon Corvi|Minkar]] | data-sort-value="Crv ε" |ε [[Corvus (constellation)|Corvi]] | <span style="display:none">00</span>77 | style="background: {{star-color|K}};" | K0.5 IIIb | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- | 179 | <span style={{ntsh|3.12}}3.12 | [[Omicron2 Canis Majoris|Menkelb Posterior]] | data-sort-value="CMa ο2" |ο2 [[Canis Major]]is | <span style="display:none">000</span>8.6 | style="background-color:#{{Color temperature|9700|hexval}}"| A0mA1 Va | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |180 | {{ntsh|3.12}}3.12 | [[Mu Centauri|Kabkent Prima]] | data-sort-value="Cen μ" |μ [[Centaurus|Centauri]] | <span style="display:none">0</span>390 | style="background: {{star-color|B}};" | B1 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |181 | {{ntsh|3.13}}3.13 | [[Psi Ursae Majoris|Ta Tsun]] | data-sort-value="UMa ψ" |ψ [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |182 | {{ntsh|3.13}}3.13 | [[Gamma Gruis|Aldhanab]] | data-sort-value="Gru γ" |γ [[Grus (constellation)|Gruis]] | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|B}};" | B6 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |183 | {{ntsh|3.14}}3.14 | [[Pherkad]] | data-sort-value="UMi γ" |γ [[Ursa Minor|Ursae Minoris]] | <span style="display:none">0</span>430 | style="background: {{star-color|F}};" | F7 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |184 | {{ntsh|3.14}}3.14 | [[Mu Ursae Majoris|Tania Australis]] | data-sort-value="UMa μ" |μ [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">00</span>83 | style="background: {{star-color|A}};" | A1 III-IVp kB9 | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |185 | {{ntsh|3.16}}3.16 | [[Albireo]] | data-sort-value="Cyg β" |β [[Cygnus (constellation)|Cygni]] | 1,500 | style="background: {{star-color|F}};" | F8 Iab | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |186 | {{ntsh|3.16}}3.16 | [[Delta Draconis|Al Tais]] | data-sort-value="Dra δ" |δ [[Draco (constellation)|Draco]]nis | <span style="display:none">0</span>150 | style="background: {{star-color|K}};" | K5 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |-style="background:#abeeff;" |187 | {{ntsh|3.17}}3.17 (3.5–3.9<small>var</small>) | [[Mu Scorpius|Denebakrab]] | data-sort-value="Sco μ" |μ [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|M}};" | M1.5 Iab-Ib, B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |188 | {{ntsh|3.17}}3.17 | [[Nu Hydrae|Zhang]] | data-sort-value="Hya ν" |ν [[Hydra (constellation)|Hydra]]e | <span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{star-color|K}};" | K3 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |189 | {{ntsh|3.18}}3.18 | [[Mira]] | data-sort-value="Cet ο" |[[Cetus (constellation)|Omicron Ceti]] | <span style="display:none">00</span>96 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |190 | {{ntsh|3.18}}3.18 | [[Beta Columbae|Wazn]] | data-sort-value="Col β" |β [[Columba (constellation)|Columba]]e | <span style="display:none">00</span>89 | style="background: {{star-color|M}};" | M3.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |191 | {{ntsh|3.20}}3.20 | [[Eta Sagittarii|Sephdar]] | data-sort-value="Sgr η" |η [[Sagittarius|Sagittarii]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |192 | {{ntsh|3.20}}3.20 | — | data-sort-value="Mus β" |β [[Musca (constellation)|Musca]]e | <span style="display:none">0</span>280 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 III, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |193 | {{ntsh|3.20}}3.20 | [[Kappa Centauri|Ke Kwan]] | data-sort-value="Cen κ"|[[κ Centauri]] | <span style="display:none">0</span>840 | style="background: {{star-color|WC}};" | WC8, O7.5III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |194 | {{ntsh|3.21}}3.21 | [[Dabih]] | data-sort-value="Cap β" |β [[Capricornus|Capricorni]] | <span style="display:none">0</span>430 | style="background: {{star-color|F}};" | F7 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |195 | {{ntsh|3.21}}3.21 | — | data-sort-value="Sco ι1" |[[ι1 Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>460 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |196 | {{ntsh|3.22}}3.22 | [[Lamdba Centauri|Ma Ti]] | data-sort-value="Cen λ" |λ [[Centaurus|Centauri]] | <span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{star-color|A}};" | A0 III, A0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |197 | {{ntsh|3.22}}3.22 | [[Zeta Hydrae|Hydrobius]] | data-sort-value="Hya ζ" |ζ [[Hydra (constellation)|Hydra]]e | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |198 | {{ntsh|3.23}}3.23 | [[Iota Ursae Majoris|Talitha]] | data-sort-value="UMa ι" |ι [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |199 | {{ntsh|3.24}}3.24 | [[Pi Herculis|Fudail]] | data-sort-value="Her π" |π [[Hercules|Herculis]] | <span style="display:none">00</span>89 | style="background: {{star-color|M}};" | M3.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |200 | {{ntsh|3.24}}3.24 | [[Persian|The Persian]] | data-sort-value="Ind α" |α [[Indus|Indi]] | 1,800 | style="background: {{star-color|F}};" | F8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |201 | {{ntsh|3.25}}3.25 | [[Zeta Arae|Korban]] | data-sort-value="Ara ζ" |ζ [[Ara (constellation)|Ara]]e | <span style="display:none">0</span>390 | style="background: {{star-color|B}};" | B1 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |202 | {{ntsh|3.26}}3.26 | [[Haedus]] | data-sort-value="Aur η" |η [[Auriga]]e | <span style="display:none">00</span>43 | style="background: {{star-color|G}};" | K0 III, G1 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |203 | <span style="display:none">3.27</span>{{ntsh|3.27}}3.26 | [[Alpha Lyncis|Elvashak]] | data-sort-value="Lyn α" |α [[Lynx (constellation)|Lyncis]] | <span style="display:none">00</span>37 | style="background-color:#{{Color temperature|5170|hexval}}"| K1.5 III Fe−0.5 | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |204 | {{ntsh|3.28}}3.28 | [[Theta Ursae Majoris|Al Haud]] | data-sort-value="UMa θ" |θ [[Ursa Major|Ursae Major]]is | <span style="display:none">00</span>79 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 IVn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |205 | {{ntsh|3.28}} 3.28 | [[Pi3 Orionis|Tabit]] | data-sort-value="Ori π3" |π3 [[Orion (constellation)|Orion]]is | 640 | style="background: {{star-color|M}};" | M1-M2 Ia-ab | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |206 | {{ntsh|3.28}}3.28 | [[Delta Herculis|Sarin]] | data-sort-value="Her δ" |δ [[Hercules (constellation)|Herculis]] | <span style="display:none">00</span>17 | style="background: {{star-color|A}};" | A7 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |207 | {{ntsh|3.29}}3.29 | [[Zeta Dracois|Aldhibah]] | data-sort-value="Dra ζ" |ζ [[Draco (constellation)|Draco]]is | 2,600 | style="background: {{star-color|A}};" | A2 Ia | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |208 | {{ntsh|3.30}}3.30 | – | data-sort-value="Oph κ" |κ [[Ophiuchus (constellation)|Ophiuchi]] | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|A}};" | A1.5 IV+ | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |209 | {{ntsh|3.30}}3.30 | [[Epsilon Leporis|Sasm]] | data-sort-value="Lep ε" |ε [[Lepus (constellation)|Leporis]] | <span style="display:none">0</span>1.876 | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |210 | {{ntsh|3.31}}3.31 | [[Phi Sagittarii|Awal al Sadira]] | data-sort-value="Sgr φ" |φ [[Sagittarius (constellation)|Sagittarii]] | <span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{star-color|B}};" | B9.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |211 | {{ntsh|3.32}}3.32 | [[Nu Puppis|Pitpit]] | data-sort-value="Pup ν" |ν [[Puppis (constellation)|Puppis]] | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|B}};" | B6 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |212 | {{ntsh|3.32}}3.32 | [[Zeta Cygni|Al Fawaris ath Thaalith]] | data-sort-value="Cyg ζ" |ζ [[Cygnus (constellation)|Cygni]] | <span style="display:none">00</span>72 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III-IV | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |213 | {{ntsh|3.33}}3.33 | [[Theta Aquilae|Tseen Foo]] | data-sort-value="Aql θ" |θ [[Aquila|Aquila]]e | <span style="display:none">00</span>25 | style="background: {{star-color|A}};" | A3 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |-style="background:#abeeff;" |214 | <span style="display:none">3.33</span>{{ntsh|3.33}}3.33 | [[Xami]] | data-sort-value="Cir α" |α [[Circinus|Circini]] | <span style="display:none">000</span>4.34 | style="background-color:#{{Color temperature|5770|hexval}}"| G2V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |-style="background-color:#{{Color temperature|5170|hexval}}"| K1V |215 | {{ntsh|3.34}}3.34 | [[Acamar]] | data-sort-value="Eri θ" |θ [[Eridanus (constellation)|Eridani]] | <span style="display:none">0</span>860 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |216 | {{ntsh|3.34}}3.34 | [[Sulafat]] | data-sort-value="Lyr γ" |γ [[Lyra]]e | <span style="display:none">00</span>25 | style="background-color:#{{Color temperature|9700|hexval}}"| A0Va | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |217 | {{ntsh|3.34}}3.34 | [[Errai]] | data-sort-value="Cep γ" |γ [[Cepheus|Cephei]] | <span style="display:none">00</span>43 | style="background: {{star-color|G}};" | K0 III, G1 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |-style="background:#abeeff;" |218 | {{ntsh|3.35}}3.35 | [[Delta Lupi|Kekouan-er]] | data-sort-value="Lup δ" |δ [[Lupus (constellation)|Lupi]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |219 | {{ntsh|3.35}}3.35 | [[Eta Geminorum|Pishpai]] | data-sort-value="Gem η" |η [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">00</span>34 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |220 | {{ntsh|3.36}}3.36 | [[Epsilon Ophiuchi|Yed Posterior]] | data-sort-value="Oph ε" |ε [[Ophiuchus (constellation)|Ophiuchi]] | <span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{star-color|K}};" | K3 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |- |221 | {{ntsh|3.36}}3.36 | [[Alfirk]] | data-sort-value="Cep β" |β [[Cepheus|Cephei]] | <span style="display:none">00</span>43 | style="background: {{star-color|G}};" | K0 III, G1 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |222 | {{ntsh|3.37}}3.37 | [[Eta Serpentis|Tiān Shì Zuǒ Yuán bā]] | data-sort-value="Ser η" |η [[Serpens|Serpentis]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |223 | {{ntsh|3.37}}3.37 | [[Deta Andromeda|Rui]] | data-sort-value="And δ" |δ [[Andromeda (constellation)|Andromeda]]e | <span style="display:none">0</span>350 | style="background: {{star-color|K}};" | K3 IIb, B9.5 V, B9.5 V, A0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |224 | {{ntsh|3.38}}3.38 | [[Simga Puppis|Hadir]] | data-sort-value="Pup σ" |σ [[Puppis]] | 1,080 | style="background: {{star-color|O}};" | O4 If(n)p | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |225 | {{ntsh|3.38}}3.38 | [[Fuyue]] | data-sort-value="Sco G" |G [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|M}};" | M1.5 Iab-Ib, B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |226 | {{ntsh|3.38}}3.38 | [[Alpha Pictoris|Alkalurops]] | data-sort-value="Pic α" |α [[Pictor (constellation)|Pictoris]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|M}};" | M1.5 Iab-Ib, B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |227 | {{ntsh|3.38}}3.38 | [[Mu Leporis|Neshmet]] | data-sort-value="Lep μ" |μ [[Lepus (constellation)|Leporis]] | <span style="display:none">0</span>1.343 | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |228 | {{ntsh|3.39}}3.39 | [[Gamma Hydri|Foo Pih]] | data-sort-value="Hyr γ" |γ [[Hydrus (constellation)|Hydri]] | <span style="display:none">00</span>79 | style="background: {{star-color|G}};" | B8 IVn | style="background: {{star-color|G4}};" | Southern |- |229 | {{ntsh|3.39}}3.39 | — | data-sort-value="Oph θ" |θ [[Ophiuchus|Ophiuchi]] | <span style="display:none">00</span>47 | style="background: {{star-color|A}};" | A5IVnn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |230 | {{ntsh|3.40}}3.40 | [[Pi Hydrae|Píngèr]] | data-sort-value="Hya π" |π [[Hydra (constellation)|Hydra]]e | <span style="display:none">0</span>386 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |231 | {{ntsh|3.40}}3.40 (3.53–3.42<small>var</small>) | [[Brachium (star)|Brachium]] | data-sort-value="Lib σ" |σ [[Libra|Libra]]e | <span style="display:none">0</span>280 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 III, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |232 | {{ntsh|3.40}}3.40 | [[Iota Draconis|Edasich]] | data-sort-value="Dra ι" |ι [[Draco (constellation)|Draconis]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |233 | {{ntsh|3.40}}3.40 | [[Beta Phoenicis|Al Rial ath Thaalith]] | data-sort-value="Phe β" |β [[Phoenix (constellation)|Phoenicis]] | <span style="display:none">00</span>77 | style="background: {{star-color|K}};" | K0.5 IIIb | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |234 | {{ntsh|3.41}}3.41 | [[Alpha Doradus|Coryphaena]] | data-sort-value="Dor α" |α [[Dorado (constellation)|Doradus]] | <span style="display:none">0</span>330 | style="background: {{star-color|F}};" | F0 II | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |235 | {{ntsh|3.42}}3.42 | [[Xi Puppis|Asmidiske]] | data-sort-value="Pup ξ"|[[ξ Puppis]] | <span style="display:none">0</span>840 | style="background: {{star-color|WC}};" | WC8, O7.5III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |236 | {{ntsh|3.42}}3.42 | [[Omage Carinae|Simiram]] | data-sort-value="Car ω" |ω [[Carina (constellation)|Carina]]e | <span style="display:none">0</span>110 | style="background: {{star-color|A}};" | A1 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |237 | {{ntsh|3.42}}3.42 | [[Megrez]] | data-sort-value="UMa δ" |δ [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |238 | {{ntsh|3.43}}3.43 | [[Tau Sagittarii|Rabi al Sadira]] | data-sort-value="Sgr τ" |τ [[Sagittarius (constellation)|Sagittarii]] | <span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{star-color|B}};" | B9.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |239 | {{ntsh|3.43}}3.43 | [[Eta Scorpii|Al Acrab]] | data-sort-value="Sco η" |η [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|M}};" | M1.5 Iab-Ib, B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |240 |{{ntsh|3.44}}3.44 |[[Zeta Cephei|Tsao Fu]] | data-sort-value="Cep ζ" |ζ [[Cepheus (constellation)|Cephei]] |49 | style="background: {{star-color|A}};" | A8Vn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |241 | {{ntsh|3.44}}3.44 | [[Chertan|Coxa]] | data-sort-value="Leo θ" |θ [[Leo (constellation)|Leo]]nis | <span style="display:none">00</span>79 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 IVn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |242 | {{ntsh|3.46}}3.46 | [[Delta Aquilae|Denebokab]] | data-sort-value="Aql δ" |δ [[Aquila (constellation)|Aquila]]e | <span style="display:none">00</span>17 | style="background: {{star-color|A}};" | A7 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |243 | {{ntsh|3.46}}3.46 | — | data-sort-value="Lup ε" |ε [[Lupus (constellation)|Lupi]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |244 | {{ntsh|3.47}}3.47 | [[Minelauva|Auva]] | data-sort-value="Vir δ" |δ [[Virgo (constellation)|Virginis]] | <span style="display:none">0</span>250 | style="background: {{star-color|B}};" | B1 III-IV, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |245 | {{ntsh|3.47}}3.47 | [[Delta Aquraii|Skat]] | data-sort-value="Aqr δ" |δ [[Aquraius (constellation)|Aquraii]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |246 | {{ntsh|3.47}}3.47 | [[Omicron Ursae Majoris|Muzcida]] | data-sort-value="UMa ο" |ο [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">00</span>79 | style="background: {{star-color|A}};" | A1 IVps | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |247 | {{ntsh|3.48}}3.48 | [[Ashlesha]] | data-sort-value="Hya ε" |ε [[Hydra (constellation)|Hydra]]e | <span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{star-color|K}};" | K3 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |248 | {{ntsh|3.48}}3.48 | [[Algjebbah]] | data-sort-value="Ori η" |η [[Orion (constellation)|Orion]]is | 1,180 | style="background: {{star-color|B}};" | B0 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |249 | {{ntsh|3.49}}3.49 | [[Alpha Reticulis|Rhombus]] | data-sort-value="Ret α" |α [[Reticulum (constellation)|Reticulis]] | <span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |250 | {{ntsh|3.49}}3.49 | [[Gamma Arae|Tzadok]] | data-sort-value="Ara γ" |γ [[Ara (constellation)|Ara]]e | <span style="display:none">0</span>330 | style="background: {{star-color|F}};" | F0 II | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |251 | {{ntsh|3.50}}3.50 | [[Alpha Trianguli|Caput Trianguli]] | data-sort-value="Tri α" |α [[Triangulum|Trianguli]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |252 | {{ntsh|3.50}}3.50 | [[Zeta Virgnis|Heze]] | data-sort-value="Vir ζ" |ζ [[Virgo_(constellation)|Virgnis]] | <span style="display:none">0</span>510 | style="background: {{star-color|F}};" | F5 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |253 | {{ntsh|3.50}}3.50 | [[Epsilon Cassiopeiae|Navi]] | data-sort-value="Cas ε" |[[ε Cassiopeiae]] | <span style="display:none">0</span>611 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IVe | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |254 | {{ntsh|3.51}}3.51 | [[Nu Ophiuchi|Sinistra]] | data-sort-value="Oph ν" |ν [[Ophiuchus (constellation)|Ophiuchi]] | <span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{star-color|K}};" | K3 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |255 | {{ntsh|3.52}}3.52 | [[Alzirr]] | data-sort-value="Gem ξ" |ξ [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">00</span>51 | style="background: {{star-color|A}};" | A1 V, Am | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |256 | {{ntsh|3.52}}3.52 | [[Nu Centauri|Heng]] | data-sort-value="Cen ν" |[[ν Centauri]] | <span style="display:none">0</span>380 | style="background: {{star-color|B}};" | B1III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |257 | {{ntsh|3.52}}3.52 | [[Gamma Phoenicis|Al Rial al Khamsaa]] | data-sort-value="Phe γ" |γ [[Phoenix (constellation)|Phoenicis]] | <span style="display:none">00</span>77 | style="background: {{star-color|K}};" | K0.5 IIIb | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |258 | {{ntsh|3.53}}3.53 | [[Zeta Lupi|Kakkab Media]] | data-sort-value="Lup ζ" |ζ [[Lupus (constellation)|Lupi]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |259 | {{ntsh|3.53}}3.53 | [[Eta Ceti|Dheneb]] | data-sort-value="Cet η" |η [[Cetus (constellation)|Ceti]] | <span style="display:none">00</span>96 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |260 | {{ntsh|3.54}}3.54 | [[Achird]] | data-sort-value="Cas η" |η [[Cassiopeia (constellation)|Cassiopeia]]e | <span style="display:none">0</span>230 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 IIIa | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |261 | {{ntsh|3.54}}3.54 | [[Lambda Aquilae|Al Thalimain Prior]] | data-sort-value="Aql λ" |λ [[Aquila (constellation)|Aquila]]e | <span style="display:none">00</span>17 | style="background: {{star-color|A}};" | A7 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |262 | {{ntsh|3.55}}3.55 | [[Chamukuy|Kamucuy]] | data-sort-value="Tau θ2" |θ2 [[Taurus (constellation)|Tauri]] | <span style="display:none">00</span>65 | style="background: {{star-color|K}};" | K5 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |263 | {{ntsh|3.55}}3.55 | [[Eta Cephei|Al Agemim]] | data-sort-value="Cep η" |η [[Cepheus|Cephei]] | <span style="display:none">00</span>43 | style="background: {{star-color|G}};" | K0 III, G1 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |264 | {{ntsh|3.56}}3.56 | [[Rho Persei|Gorgonea Tertia]] | data-sort-value="Per ρ" |ρ [[Perseus_(constellation)|Persei]] | <span style="display:none">0</span>510 | style="background: {{star-color|F}};" | F5 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |265 | {{ntsh|3.56}}3.56 | [[Mu Herculis|Melkarth]] | data-sort-value="Her μ" |μ [[Hercules|Herculis]] | <span style="display:none">00</span>89 | style="background: {{star-color|M}};" | M3.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |266 | {{ntsh|3.57}}3.57 | [[Lamdba Tauri|Bibing]] | data-sort-value="Tau λ" |λ [[Taurus (constellation)|Tauri]] | <span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{star-color|B}};" | B7 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |267 | {{ntsh|3.57}}3.57 | [[Beta Pavonis|Pavo Australis]] | data-sort-value="Pav β" |β [[Pavo (constellation)|Pavo]]nis | <span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |268 | {{ntsh|3.57}}3.57 | [[Lamdba Ursae Majoris|Tania Borealis]] | data-sort-value="UMa λ" |λ [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |269 | <span style="display:none">3.57</span>{{ntsh|-3.57}}3.57 | [[Delta Bootis|Princeps]] | data-sort-value="Boo δ" |δ [[Boötes|Boötis]] | <span style="display:none">00</span>37 | style="background-color:#{{Color temperature|5170|hexval}}"| K1.5 III Fe−0.5 | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |270 | {{ntsh|3.58}}3.58 | [[Adhafera|Adhaferam]] | data-sort-value="Leo ζ" |ζ [[Leo (constellation)|Leo]]nis | <span style="display:none">00</span>79 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 IVn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |271 | {{ntsh|3.58}}3.58 | [[Chi Carinae|Drus]] | data-sort-value="Car χ" |χ [[Carina (constellation)|Carina]]e | <span style="display:none">0</span>110 | style="background: {{star-color|A}};" | A1 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |272 | {{ntsh|3.59}}3.59 | [[Beta Lyrae|Shelyak]] | data-sort-value="Lyr β" |β [[Lyra]]e | <span style="display:none">00</span>25 | style="background-color:#{{Color temperature|9700|hexval}}"| A0Va | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |273 | {{ntsh|3.59}}3.59 | [[Gamma Sagtiiae|Telum]] | data-sort-value="Sge γ" |γ [[Sagtiia (constellation)|Sagtiia]]e | <span style="display:none">00</span>17 | style="background: {{star-color|A}};" | A7 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |274 | {{ntsh|3.59}}3.59 | [[Sadalbari]] | data-sort-value="Peg μ" |μ [[Pegasus (constellation)|Pegasi]] | <span style="display:none">0</span>670 | style="background: {{star-color|K}};" | K2 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |275 | {{ntsh|3.60}}3.60 | [[Epsilon Gruis|Hèsān]] | data-sort-value="Gru ε" |ε [[Grus (constellation)|Gruis]] | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|B}};" | B6 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |276 | {{ntsh|3.60}}3.60 | [[Gamma Ceti|Kaffaljidhma]] | data-sort-value="Cet γ" |γ [[Cetus (constellation)|Ceti]]nis | <span style="display:none">0</span>1021 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |277 | {{ntsh|3.61}}3.61 | [[Eta Lupi|Cerberus]] | data-sort-value="Lup η" |η [[Lupus (constellation)|Lupi]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |278 | {{ntsh|3.61}}3.61 | [[Beta Boötis|Nekkar]] | data-sort-value="Boo β" |β [[Boötes|Boötis]] | <span style="display:none">0</span>202 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 II-III, A2 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |279 | {{ntsh|3.62}}3.62 | [[Simga Canis Majoris|Unurgunite]] | data-sort-value="CMa σ" |σ [[Canis Major]]is | 1,800 | style="background: {{star-color|F}};" | F8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |-s |280 | {{ntsh|3.62}}3.62 | [[Nu Ursae Majoris|Alula]] | data-sort-value="UMa ν" |ν [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |281 | {{ntsh|3.62}}3.62 | [[Eta Leonis|Al Jabhah]] | data-sort-value="Leo η" |η [[Leo (constellation)|Leo]]nis | <span style="display:none">00</span>79 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 IVn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |282 | {{ntsh|3.62}}3.62 | [[Xi Sagittarii|ϻϡϖ]] | data-sort-value="Sgr ξ" |ξ [[Sagittarius (constellation)|Sagittarii]] | <span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{star-color|B}};" | B9.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |283 | {{ntsh|3.62}}3.62 | [[Tau Ceti|Durre Menthor]] | data-sort-value="Cet τ" |τ [[Cetus (constellation)|Ceti]] | <span style="display:none">00</span>96 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |284 | {{ntsh|3.63}}3.63 | [[Theta Pegasi|Biham]] | data-sort-value="Peg θ" |θ [[Pegasus (constellation)|Pegasi]] | <span style="display:none">0</span>670 | style="background: {{star-color|K}};" | K2 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |285 | {{ntsh|3.63}}3.63 | [[Ain|Ain of Taurus]] | data-sort-value="Tau ε |ε [[Taurus (constellation)|Tauri]] | <span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{star-color|B}};" | B7 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |286 | {{ntsh|3.63}}3.63 | [[Apha Telescopii|Wei]] | data-sort-value="Tel α" |α [[Telescopium (constellation)|Telescopii]] | <span style="display:none">00</span>77 | style="background: {{star-color|K}};" | K0.5 IIIb | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |287 | {{ntsh|3.63}}3.63 | [[Delta Eridani|Rana]] | data-sort-value="Eri δ" |δ [[Eridanus (constellation)|Eridani]] | <span style="display:none">0</span>1.876 | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |288 | {{ntsh|3.65}}3.65 | [[Omicron Leonis|Subra]] | data-sort-value="Leo ο" |ο [[Leo (constellation)|Leo]]nis | <span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, G7 IIIb | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |289 | {{ntsh|3.65}}3.65 | [[Upsilon4 Eridani|Constellation Eridanus Quarta]] | data-sort-value="Eri υ4" |υ4 [[Eridanus (constellation)|Eridani]] | <span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 Vpe | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |290 | {{ntsh|3.65}}3.65 | [[Tarf]] | data-sort-value="Cnc β" |β [[Carcer (constellation)|Cancri]] | <span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{star-color|K}};" | K4 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |291 | {{ntsh|3.67}}3.67 | [[Wasat|Vasat (Wasat)]] | data-sort-value="Gem δ" |δ [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">00</span>34 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |-style="background:#abeeff;" |292 | {{ntsh|3.68}}3.68 | [[Eta Herculis|Sophian]] | data-sort-value="Her η" |η [[Hercules|Herculis]] | <span style="display:none">00</span>89 | style="background: {{star-color|M}};" | M3.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |293 | {{ntsh|3.68}}3.68 | [[Phi Velorum|Tseen Ke]] | data-sort-value="Vel φ"|[[φ Velorum]] | <span style="display:none">0</span>840 | style="background: {{star-color|WC}};" | WC8, O7.5III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |294 |{{ntsh|3.69}}3.69 |— | data-sort-value="Cep ι" |[[ι Cephei]] |49 | style="background: {{star-color|A}};" | A8Vn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |295 | {{ntsh|3.69}}3.69 | [[Iota Ceti|Deneb Kaitos Shemali]] | data-sort-value="Cet ι" |ι [[Cetus (constellation)|Ceti]] | <span style="display:none">00</span>96 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |296 | {{ntsh|3.69}}3.69 | [[Beta Crateris|Al Sharasif]] | data-sort-value="Crt β" |β [[Crater (constellation)|Crateris]] | <span style="display:none">0</span>230 | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |297 | {{ntsh|3.70}}3.70 | [[Mu Serpentis|Leiolepis]] | data-sort-value="Ser μ" |μ [[Serpens|Serpentis]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |298 | {{ntsh|3.70}}3.70 | [[Phi1 Lupi|Mea Wei A]] | data-sort-value="Lup φ1" |φ1 [[Lupus (constellation)|Lupi]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |299 | {{ntsh|3.70}}3.70 | [[Zeta Leporis|Darlugal]] | data-sort-value="Lep ζ" |ζ [[Lepus (constellation)|Leporis]] | <span style="display:none">0</span>1.876 | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |300 | {{ntsh|3.70}}3.70 | [[Lambda Orionis|Meissa]] | data-sort-value="Ori λ" |λ [[Orion (constellation)|Orion]]is | <span style="display:none">0</span>860 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |301 | {{ntsh|3.71}}3.71 | [[Phi Eridani|Tiānyuánsān]] | data-sort-value="Eri φ" |φ [[Eridanus (constellation)|Eridani]] | <span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 Vpe | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |302 | {{ntsh|3.73}}3.73 | — | data-sort-value="Lup ι" |ι [[Lupus (constellation)|Lupi]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |303 | {{ntsh|3.74}}3.74 | [[Xi Serpentis|Nehushtan]] | data-sort-value="Ser ξ" |ξ [[Serpens|Serpentis]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |304 | {{ntsh|3.74}}3.74 | [[Delta Pavonis|Pavo Media]] | data-sort-value="Pav δ" |δ [[Pavo (constellation)|Pavo]]nis | <span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |305 | {{ntsh|3.74}}3.74 | [[Alpha2 Capricorni|Secunda Giedi]] | data-sort-value="Cap α2" |α2 [[Capricornus|Capricorn]]i | 1,800 | style="background: {{star-color|F}};" | F8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |306 | {{ntsh|3.75}}3.75 | [[Xi Hydrae|Qīngqiūwǔ]] | data-sort-value="Hya ξ" |ξ [[Hydra (constellation)|Hydra]]e | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |307 | {{ntsh|3.75}}3.75 | [[Theta Ceti|Vega Algenubi]] | data-sort-value="Cet θ" |θ [[Cetus (constellation)|Ceti]] | <span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{star-color|A}};" | A0 III, A0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |308 | {{ntsh|3.76}}3.76 | [[Chi Draconis|Batentaban Borealis]] | data-sort-value="Dra χ" |χ [[Draco (constellation)|Draco]]nis | <span style="display:none">0</span>150 | style="background: {{star-color|K}};" | K5 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |309 | {{ntsh|3.77}}3.77 | [[Kappa Geminorum|Al Kirkab]] | data-sort-value="Gem κ" |κ [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|K}};" | K1.5 IV+ | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |310 | {{ntsh|3.77}}3.77 | [[Kappa Ursae Majoris|Alkaphrah]] | data-sort-value="UMa κ" |κ [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |311 | {{ntsh|3.77}}3.77 | [[Detla Crateris|Labrum]] | data-sort-value="Crt δ" |δ [[Crater (constellation)|Crateris]] | <span style="display:none">0</span>230 | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |312 | {{ntsh|3.77}}3.77 | [[Theta Geminorum|Dishī]] | data-sort-value="Gem θ" |θ [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|K}};" | K1.5 IV+ | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |313 | {{ntsh|3.78}}3.78 | [[Upsilon Persei|Nembus]] | data-sort-value="Per υ" |υ [[Perseus_(constellation)|Persei]] | <span style="display:none">0</span>510 | style="background: {{star-color|F}};" | F5 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |314 | {{ntsh|3.78}}3.78 | [[Rho Bootis|Hemelein Prima]] | data-sort-value="Boo ρ" |[[ρ Bootis]] | <span style="display:none">0</span>610 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IVe | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |315 | {{ntsh|3.78}}3.78 | -- | data-sort-value="Car PP" |PP [[Carina (constellation)|Carina]]e | <span style="display:none">0</span>110 | style="background: {{star-color|A}};" | A1 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |316 | {{ntsh|3.79}}3.79 | [[Omicron Tauri|Atirsagne]] | data-sort-value="Tau ο" |ο [[Taurus (constellation)|Tauri]] | <span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{star-color|B}};" | B7 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |317 | {{ntsh|3.79}}3.79 | [[Eta Piscis|Al Ferg]] | data-sort-value="Psi η" |η [[Pisces (constellation)|Pisci]]s | <span style="display:none">00</span>54 | style="background: {{star-color|F}};" | F2 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |318 | {{ntsh|3.80}}3.80 | [[Epsilon Crucis|Ginan]] | data-sort-value="Cru ε" |ε [[Crux|Crucis]] | <span style="display:none">00</span>89 | style="background: {{star-color|M}};" | M3.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |319 | {{ntsh|3.80}}3.80 | [[Tau Orionis|Yuh Tsing]] | data-sort-value="Ori τ" |τ [[Orion (constellation)|Orion]]is | <span style="display:none">0</span>250 | style="background: {{star-color|B}};" | B2 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |320 | {{ntsh|3.81}}3.81 | [[Lamdba Geminorum|Alkibash]] | data-sort-value="Gem λ" |λ [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|A}};" | A1.5 IV+ | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |321 | {{ntsh|3.81}}3.81 | -- | data-sort-value="Car q" |q [[Carina (constellation)|Carina]]e | <span style="display:none">0</span>690 | style="background: {{star-color|A}};" | A9 Ib | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |322 | {{ntsh|3.84}}3.84 | '''Carla''' | data-sort-value="Car a" [[a Carina]]e | <span style="display:none">0</span>690 | style="background: {{star-color|A}};" | A9 Ib | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |323 | {{ntsh|3.84}}3.84 | [[Beta Virginis|Zavijava]] | data-sort-value="Vir β" |β [[Virgo (constellation)|Virginis]] | <span style="display:none">0</span>250 | style="background: {{star-color|B}};" | B1 III-IV, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |324 | {{ntsh|3.85}}3.85 | [[Upsilon Librae|Deracrab Borealis]] | data-sort-value="Lib υ" |υ [[Libra (constellation)|Librae]] | <span style="display:none">0</span>230 | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |325 | {{ntsh|3.85}}3.85 | [[Detla Muscae|Mìfēngsì]] | data-sort-value="Mus δ" |δ [[Musca (constellation)|Muscae]] | <span style="display:none">0</span>1.343 | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |326 | {{ntsh|3.86}}3.86 | [[Psi Velorum|Tseen Kow]] | data-sort-value="Vel ψ" |ψ [[Vela (constellation)|Velorum]] | <span style="display:none">0</span>540 | style="background: {{star-color|B}};" | B2 IV | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |327 | {{ntsh|3.86}}3.86 | [[Zeta2 Scorpii|Grafias]] | data-sort-value="Sco ζ2" |ζ2 [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>404 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |328 | {{ntsh|3.86}}3.86 | [[Gamma Leporis|Kursi al Jabbar]] | data-sort-value="Lep γ" |γ [[Lepus (constellation)|Leporis]] | <span style="display:none">0</span>1.876 | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |329 | {{ntsh|3.86}}3.86 | [[Omicron Andromeda|Layla Star]] | data-sort-value="And ο" |ο [[Andromeda (constellation)|Andromeda]]e | <span style="display:none">0</span>350 | style="background: {{star-color|K}};" | K3 IIb, B9.5 V, B9.5 V, A0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |330 | {{ntsh|3.87}}3.87 | [[Eta Pavonis|Kǒngqiāoyī]] | data-sort-value="Pav η" |η [[Pavo (constellation)|Pavo]]nis | <span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |331 | {{ntsh|3.88}}3.88 | – | '''Puppus'''[[HR 3017]] | 1,080 | style="background: {{star-color|O}};" | O4 If(n)p | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |332 | {{ntsh|3.88}}3.88 | [[Thuban]] | data-sort-value="Dra α" |α [[Draco (constellation)|Draco]]nis | <span style="display:none">0</span>150 | style="background: {{star-color|K}};" | K5 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |333 | {{ntsh|3.88}}3.88 | [[Rotanev]] | data-sort-value="Del β" |β [[Delphinus (constellation)|Delphini]] | <span style="display:none">00</span>54 | style="background: {{star-color|F}};" | F2 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |334 | {{ntsh|3.89}}3.89 | [[Zeta Cassiopeiae|Fulu]] | data-sort-value="Cas ζ" |ζ [[Cassiopeia (constellation)|Cassiopeia]]e | <span style="display:none">00</span>54 | style="background: {{star-color|F}};" | F2 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |335 | {{ntsh|3.90}}3.90 | [[Lambda Hydrae|Nair Al Alfard]] | data-sort-value="Hya λ" |λ [[Hydra (constellation)|Hydra]]e | <span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{star-color|K}};" | K3 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |336 | {{ntsh|3.90}}3.90 | [[Delta Arae|Tseen Yin]] | data-sort-value="Ara δ" |δ [[Ara (constellation)|Ara]]e | <span style="display:none">0</span>330 | style="background: {{star-color|F}};" | F0 II | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |337 | {{ntsh|3.90}}3.90 | [[Lambda Muscae|Hǎishānliù]] | data-sort-value="Mus λ" |λ [[Musca (constellation)|Muscae]] | <span style="display:none">0</span>1.343 | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |338 | {{ntsh|3.81}}3.91 | [[41 Arietis|Bharani]] | — | <span style="display:none">0</span>460 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |339 | {{ntsh|3.91}}3.91 | [[Beta Indi|Kǒngqiāozēngsì]] | data-sort-value="Ind β" |β [[Indus|Indi]] | 1,800 | style="background: {{star-color|F}};" | F8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |340 | {{ntsh|3.92}}3.92 | [[Gamma Tauri|Prima Hyadum]] | data-sort-value="Tau γ" |γ [[Taurus (constellation)|Tauri]] | <span style="display:none">00</span>66 | style="background: {{star-color|K}};" | K1 IIIb | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |341 | {{ntsh|3.92}}3.92 | [[Beta Coronae Borealis|Nusakan]] | data-sort-value="CrB β" |β [[Corona Borealis|Coronae Borealis]] | <span style="display:none">00</span>75 | style="background: {{star-color|A}};" | A0 V, G5 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |342 | {{ntsh|3.93}}3.93 | [[Beta Serpentis|Zhou]] | data-sort-value="Ser β" |β [[Serpens|Serpentis]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |-} == Παραπομπές == <references /> ==Δείτε επίσης== * [[Κατάλογος αστέρων ανά αστερισμό]] [[Κατηγορία:Κατάλογοι αστέρων|Φωτεινοτερ]] {{drugipomeni}} {{infopolje Planet | bgcolour = #97C3F4 | name = Neptun | symbol = [[Slika:Neptune symbol (bold).svg|20px|♆|Astronomski simbol za Neptun]] | image = [[Slika:Neptune Voyager2 color calibrated.png|frameless|Neptun, kot ga je fotografiral Voyager 2]] | caption = Neptun, kot ga je fotografiral Voyager 2 | discovery = yes | discoverer = [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier|Urbain-Jean Le Verrier]]<br /> [[John Couch Adams]]<br /> [[Johann Gottfried Galle]] | discovered = 23. september 1846<ref name="solarview">{{navedi splet |url=http://www.solarviews.com/eng/neptune.htm |publisher=Solarviews |title=Neptune |language=en |accessdate=2007-08-13}}</ref> | orbit_ref = <ref name=horizons>{{navedi splet | last = Yeomans | first = Donald K. | date = 2006-07-13 | url = http://ssd.jpl.nasa.gov/?horizons | title = HORIZONS System | publisher = NASA JPL | accessdate = 2007-08-08 | language=en}} — Na spletni strani pojdite na »web interface«, nato izberite »Ephemeris Type: ELEMENTS«, »Target Body: Neptune Barycenter« and »Center: Sun«.</ref><ref name=barycenter>Orbitalni elementi se nanašajo na baricenter Neptunfovega sestava in so takojšnje [[stična orbita|stične]] verdnosti pri natančni epohi [[J2000]]. Baricentrske količine so podane zato, ker se v nasprotju s središčem planeta, pod vplivom gibanja lun ne spreminjajo iz dneva v dan.</ref> | epoch = [[J2000]] | aphelion = 4.553.946.490&nbsp;km<br />30,44125206&nbsp;[[astronomska enota|a.e.]] | perihelion = 4.452.940.833&nbsp;km<br />29,76607095&nbsp;a.e | semimajor = 4,503,443,661&nbsp;km<br />30,10366151&nbsp;a.e. | semiminor = 4,503,160,476&nbsp;km<br />30,1016853&nbsp;a.e. | orbital_circ = 28,216&nbsp;{{e|9}} km<br />188.615&nbsp;a.e. | orbital_area = 63,711&nbsp;{{e|18}} km²<br />2.846.828&nbsp;a.e.² | eccentricity = 0,011214269 | sidereal_period = 60.327,624&nbsp;[[dan|dni]]<br />165,168034&nbsp;[[julijansko leto (astronomija)|l]] | synodic_period = 367,49&nbsp;dan<ref name="fact">{{navedi splet |url = http://nssdc.gsfc.nasa.gov/planetary/factsheet/neptunefact.html |title = Neptune Fact Sheet |date = 1. september 2004 |publisher = NASA |accessdate = 2007-08-14 |last = Williams |first = Dr. David R. |language = en |archive-date = 2010-07-01 |archive-url = https://web.archive.org/web/20100701192119/http://nssdc.gsfc.nasa.gov/planetary/factsheet/neptunefact.html |url-status = dead }}</ref> | avg_speed = 5,43&nbsp;km/s<ref name="fact"/> | max_speed = 5,50&nbsp;km/s<ref name="fact"/> | min_speed = 5,37&nbsp;km/s<ref name="fact"/> | inclination = 1,767975°<br />6,43° na Sončev ravnik | asc_node = 131,794310° | arg_perihelion = 265,646853° | mean_anomaly = 267,767281° | satellites = [[Neptunovi naravni sateliti|13]] | physical_characteristics = yes | oblateness = 0,0171 | equatorial_radius = 24.764±15&nbsp;km<ref name=Seidelmann2007>{{navedi revijo|last= Seidelmann|first= P. Kenneth|author2= Archinal, B. A.|author3=A’hearn, M. F.|display-authors=etal|title= Report of the IAU/IAGWorking Group on cartographic coordinates and rotational elements: 2006|journal= Celestial Mech. Dyn. Astr. |volume=90|pages=155–180|language=en|year=2007|doi=10.1007/s10569-007-9072-y|url=http://adsabs.harvard.edu/doi/10.1007/s10569-007-9072-y| issn = 0923-2958}}</ref><ref name=1bar>Nanaša se na raven 1 bara atmosferskega tlaka.</ref><br />3,883 [[Zemljin polmer|Zemljinih]] | polar_radius = 24.341±30&nbsp;km<ref name=Seidelmann2007/><ref name=1bar/><br />3,829 Zemljinih | surface_area = 7,6408{{e|9}} km²<ref name=1bar/><ref name="nasafact">[http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=Neptune&Display=Facts NASA: Solar System Exploration: Planets: Neptune: Facts & Figures]</ref><br />14,94 Zemljinih | volume = 6,254{{e|13}} km³<ref name="fact"/><ref name=1bar/><br />57,74 Zemljinih | mass = 1,0243×10²⁶&nbsp;kg<ref name="fact"/><br />17,147 [[Zemljina masa|Zemljinih]] | density = 1,638&nbsp;g/cm³<ref name="fact"/><ref name=1bar/> | surface_grav = 11,15&nbsp;[[pospešek|m/s²]]<ref name="fact"/><ref name=1bar/><br />1,14&nbsp;[[težni pospešek|''g'']]) | escape_velocity = 23,5&nbsp;km/s<ref name="fact"/><ref name=1bar/> | sidereal_day = 0,6713&nbsp;day<ref name="fact"/><br />16&nbsp;h 6&nbsp;min 36&nbsp;s | rot_velocity = 2,68&nbsp;km/s<br />9660&nbsp;km/h | axial_tilt = 28,32°<ref name="fact"/> | right_asc_north_pole = 17 h 19 min 59 s<br />299,333°<ref name=Seidelmann2007/> | declination = 42,950°<ref name=Seidelmann2007/> | albedo = 0,290 ([[Bondov albedo|Bondov]])<br /> 0,41 ([[geometrični albedo|geom.]])<ref name="fact"/> | magnitude = 7,7 | temperatures = yes | temp_name1 = raven 1 bara | min_temp_1 = | mean_temp_1 = 72&nbsp;[[Kelvin|K]]<ref name="fact"/> | max_temp_1 = | temp_name2 = 0,1 bar | min_temp_2 = | mean_temp_2 = 55&nbsp;K<ref name="fact"/> | max_temp = | adjectives = neptunski, neptunska | atmosphere = yes | atmosphere_ref = <ref name="fact"/> | scale_height = 19,7±0,6 km | atmosphere_composition = <table> <tr><td> 80±3,2 %</td><td>[[vodik]] (H₂) </td></tr><tr><td> 19±3,2 %</td><td>[[helij]] </td></tr><tr><td> 1,5±0,5 %</td><td>[[metan]] </td></tr><tr><td> ~0,019 %</td><td>[[vodikov devterid]] (HD) </td></tr><tr><td> ~0,00015 %</td><td>[[etan]] </td></tr><tr><td> '''Led''':</td><td> </td></tr><tr><td> </td><td>[[amonijak]] </td></tr><tr><td> </td><td>[[voda]] </td></tr><tr><td> </td><td>[[amonijev hidrosulfid]](NH₄SH) </td></tr><tr><td> </td><td>metan (?) </td></tr></table> }} {{SpecialCharsNote}} '''Neptún''' je [[zunanji planet|zunanji]], po oddaljenosti od [[Sonce|Sonca]] osmi [[planet]] v [[Osončje|Osončju]] (v času, ko je [[Pluton]], ki ima [[izsrednost|izsredni]] [[tir]], še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni [[ledeni orjak]] (do leta 1990 je spadal v kategorijo [[Plinasti orjak|plinastih orjakov]])<ref>{{Navedi splet|title=In Depth {{!}} Neptune|url=https://solarsystem.nasa.gov/planets/neptune/in-depth|website=NASA Solar System Exploration|accessdate=2023-01-07}}</ref> v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot [[Uran (planet)|Uran]], ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot [[Saturn (planet)|Saturnovi]]. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila ''[[Voyager 2]]'' to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi [[veter|vetrove]], ki pihajo s hitrostjo 2000&nbsp;km/h, v ozračju pa so znatne količine [[vodik]]a, [[helij]]a in [[metan]]a, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob [[planetni mimolet|mimoletu]] ''Voyagerja 2'' leta 1989 se je na južni polobli nahajala [[Velika temna pega]], primerljiva z [[Velika rdeča pega|Veliko rdečo pego]] planeta [[Jupiter|Jupitra]]. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno [[Triton (luna)|Triton]] označujejo njen [[vzvratni tir]], izredno nizke temperature (38 [[Kelvin|K]]) in zelo redka (14 [[bar (enota)|mikrobarov]]) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po [[rimska mitologija|rimskem bogu]] [[morje|morja]] [[Neptun (mitologija)|Neptunu]]. Njegov [[astronomski simbol]] predstavlja stilizirani trizob ({{Unicode|♆}}). Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena [[vesoljska sonda]]; [[Voyager 2]] je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo ''Neptunov orbiter s sondami'', ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot [[Cassini-Huygens]], vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.<ref name="proposal">{{navedi revijo |last=Spilker |first=T. R. |author2=Ingersoll, A.P. |title=Outstanding Science in the Neptune System From an Aerocaptured Vision Mission |journal=Bulletin of the American Astronomical Society |year=2004 |volume=36 |pages=1094 |bibcode=2004DPS....36.1412S}}</ref> == Odkritje == Astronomske skice [[Galileo Galilei|Galileo Galilea]] kažejo, da je on prvi opazoval Neptun, in sicer najprej 27. decembra 1612 in nato še 27. januarja 1613. Neptun je bil takrat zaradi [[konjukcija|konjukcije]] na [[nočno nebo|nočnem nebu]] navidezno zelo blizu Jupitra. Ker pa je Galileo Neptun zamenjal za zvezdo stalnico, mu odkritja ni mogoče pripisati. Ob Galilejevem opazovanju je bil Neptun zaradi ravno tisti dan začetega navideznega [[vzvratno gibanje|vzvratnega gibanja]] pri miru. Neptunovo navidezno gibanje je bilo premajhno, da bi ga Galileo lahko zaznal s svojim majhnim [[daljnogled]]om. Če bi se Neptun v času Galilejevega opazovanja gibal po nebu tako kot po navadi, bi ga Galileo zaradi razmeroma hitrega gibanja glede na ostale zvezde verjetno prepoznal kot planet in ne kot zvezdo stalnico. Leta 1821 je [[Alexis Bouvard]] objavil astronomske tabele [[Uran (planet)|Uranovega]] tira. Poznejša opazovanja so pokazala precejšna odstopanja od izračunov v tabelah, zato je Bouvard domneval, da pot tega telesa nekaj moti. Leta 1843 je [[John Couch Adams]] izračunal tir osmega planeta, ki naj bi razložil Uranovo gibanje. Svoje izračune je poslal [[kraljevi astronom|kraljevemu astronomu]] siru [[George Biddell Airy|Georgu Biddellu Airyju]], ta pa je zaprosil za dodatna pojasnila. Adams je začel s pisanjem odgovora, vendar ga ni nikoli odposlal. Leta 1846 je neodvisno od Adamsa naredil svoje izračune [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier]], pri tem pa je prišlo do težav<!-- kakšnih? -->, saj ga njegovi rojaki niso podprli. Istega leta se je zavzel za matematični pristop [[John Frederick William Herschel|John Herschel]] in prepričal [[James Challis|Jamesa Challisa]], da poišče planet. Po precejšnem obotavljanju je Challis v juliju 1846 začel z nejevoljnim iskanjem. Medtem pa je Le Verrier za iskanje planeta prepričal [[Johann Gottfried Galle|Johanna Gottfrieda Galleja]]. [[Heinrich Louis d'Arrest]], študent [[Observatorij Berlin|berlinskega observatorija]], je predlagal, da se nedavno zrisana karta neba v območju predvidene lege Le Verrierja<!--ali gre za karto, ki jo je zrisal Le Verrier ali je on predvidel položaj?--> primerja s trenutnim stanjem na nebu in se poiščejo za [[planet]]e značilni zamiki. Neptun je bil odkrit še isto noč, 23. septembra 1846, in to z odstopanji od napovedi Le Verrierja znotraj ene kotne stopinje ter od napovedi Adamsa okoli 10 stopinj. Challis je pozneje ugotovil, da je planet dvakrat opazoval v avgustu, vendar ga ni prepoznal, predvsem zaradi svojega odnosa do dela. Po odkritju je prišlo do močnega nacionalističnega rivalstva med Francozi in Britanci, ki so imeli zasluge pri odkritju. Na koncu je prišlo do mednarodnega soglasja, tako da si zasluge za odkritje sedaj delita tako Le Verrier kot tudi Adams. Sedaj pa zgodovinarji znova preučujejo to zadevo, saj so leta 1998 odkrili »Neptunove papirje« (zgodovinske dokumente [[Kraljevi observatorij Greenwich|Kraljevega observatorija Greenwich]]), ki si jih je prilastil astronom [[Olin Eggen]] in so bili znova odkriti šele po njegovi smrti. Po pregledu teh dokumentov nekateri zgodovinarji menijo, da zasluge Adamsa za odkritje niso enakovredne Le Verrierjevim.<ref>William Sheehan, Nicholas Kollerstrom, Craig B. Waff (december 2004). [http://www.sciam.com/article.cfm?articleID=000CA850-8EA4-119B-8EA483414B7FFE9F The Case of the Pilfered Planet - Did the British steal Neptune?] ''Scientific American''.</ref> == Poimenovanje == Kmalu po odkritju so Neptun poimenovali preprosto »čezuranski planet« (»transuranski ~«) oziroma »Le Verrierjev planet«. Prvi predlog je za ime podal Galle. Predlagal je, da planet poimenujejo ''[[Janus (mitologija)|Janus]]''. V Angliji je Challis predvsem zaradi pomorščakov predlagal ime ''[[Oceanus]]''. V Franciji je [[François Jean Dominique Arago|Arago]] predlagal, da se novi planet imenuje ''Leverrier'', čemur so zunaj [[Francija|Francije]] ostro nasprotovali. Francoski almanahi so hitro uveljavili ime ''Herschel'' za Uran in ''Leverrier'' za novi planet. Medtem pa je Adams neodvisno predlagal spremembo imena ''Georgian'' v ''Uranus'' (Uran), Le Verrier pa je za novi planet predlagal ime ''Neptune'' (Neptun). [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve]] je predlagal to ime [[29. december|29. decembra]] [[1846]] na Akademiji znanosti v [[Sankt-Peterburg]]u.<ref>[http://articles.adsabs.harvard.edu//full/seri/AN.../0025//0000164.000.html Second report of proceedings in the Cambridge Observatory relating to the new Planet (Neptune) (1847)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080908005853/http://articles.adsabs.harvard.edu//full/seri/AN.../0025//0000164.000.html |date=2008-09-08 }}. ''Astronomische Nachrichten,'' zvezek 25, str. 309. ''Najdeno na articles.adsabs.harvard.edu''.</ref> Kmalu je ''Neptun'' postal mednarodno priznana oznaka. V [[rimska mitologija|rimski mitologiji]] je bil [[Neptun (mitologija)|Neptun]] bog morja, enakovreden grškemu [[Pozejdon]]u. Zahteva po mitološkem imenu se je skladala z oznakami za druge planete, ki so bili vsi (razen Urana) poimenovani v antiki. V [[kitajščina|kitajščini]], [[korejščina|korejščini]], [[japonščina|japonščini]] in [[vietnamščina|vietnamščini]] se ime planeta prevaja kot ''zvezda morskega kralja'' (海王星).<ref>[http://amateurastronomy.org/EH/Oct97.txt Using Eyepiece & Photographic Nebular Filters, Part 2 (oktober 1997)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120512050134/http://amateurastronomy.org/EH/Oct97.txt |date=2012-05-12 }}. ''Hamilton Amateur Astronomers'' na amateurastronomy.org.</ref> == Fizikalne značilnosti == [[Slika:Neptune darkspot.jpg|thumb|left|''Velika temna pega'', kot jo je posnel ''[[Voyager 2]]'']] Ker je Neptun od Sonca zelo oddaljen, prejme zelo malo toplote. Temperatura najvišjih plasti ozračja znaša le -218&nbsp;°C (55 K). Ker je Neptun plinasti orjak, nima trdnega površja. Vendar pa z globino plasti postajajo čedalje toplejše. Verjetno je ta toplota ostanek iz časov [[Nastanek Osončja|nastajanja Osončja]], ko je na planet padala snov, zdaj pa se toplota počasi oddaja nazaj v vesolje. Neptunovo [[ozračje]] ima najhitrejše vetrove v Osončju, in sicer hitrosti do 2000&nbsp;km/h, najbrž pa jih poganja tok toplote iz notranjosti. Notranja sestava je podobna [[Uran (planet)|Uranovi]]. Planet ima verjetno [[planetarno jedro|jedro]] iz (staljenih) kamnin in kovin, ki ga obdaja mešanica kamnin, vode, amoniaka in metana. Ozračje, ki sega od roba morda 10 do 20 odstotkov razdalje do središča planeta, je večinoma sestavljeno iz vodika in helija, z globino pa naraščajo količine metana, amoniaka in vode, ki se nato zlijejo v tekočo notranjost. Tlak v središču Neptuna je več milijonkrat večji od tlaka na površju [[Zemlja|Zemlje]]. Pri primerjavi hitrosti vrtenja in stopnji [[sploščenost]]i je ugotovljeno, da je pri Neptunu masa enakomerneje razporejena kot pri Uranu, ki ima maso bolj zbrano v središču planeta. Neptun je podoben Uranu tudi pri svoji [[magnetosfera|magnetosferi]], saj je njegovo [[magnetno polje]] glede na os [[vrtenje|vrtenja]] zelo nagnjeno - in sicer za 47 stopinj, središče magnetnega polja pa je od fizičnega središča planeta oddaljeno vsaj 0,55 planetovega polmera (okoli 13.500 kilometrov). Na podlagi primerjave magnetnih polj obeh planetov so znanstveniki mnenja, da je tako nenavadna orientacija značilna za tokove v notranjosti planeta. Neptunom in Uranom se razlikujeta tudi po stopnji [[Meteorologija|meteorološke]] dejavnosti. Uran je dokaj blede barve, Neptunovi visoki vetrovi pa omogočajo razvoj posebnih vremenskih pojavov. Leta [[1989]], ko je mimo Neptuna letelo vesoljsko plovilo ''Voyager 2'', je bila vidna [[velika temna pega]], vrtinčast viharni sistem velikosti [[Evrazija|Evrazije]]. Vihar spominja na [[Jupiter (planet)|Jupitrovo]] [[Velika rdeča pega|veliko rdečo pego]], vendar je do junija 1994 očitno izginil. Novejša slika, ki jo je [[2. november|2. novembra]] [[1994]] posnel [[Hubblov vesoljski teleskop]], kaže na podobne manjše viharje na Neptunovi severni polobli. Med plinastimi orjaki so bili samo na Neptunu opazni visoki oblaki, ki so metali senco na spodnje plasti oblakov. == Planetovi obroči == [[Slika:Neptune rings PIA02224.jpg|thumb|right|Neptunovi obroči]] {{glavni|Neptunovi obroči}} Neptun ima šibek sistem [[planetni obroč|planetnih obročev]] neznane sestave. Obroči imajo posebno »grudasto« sestavo, ki je še niso pojasnili, eden od razlogov pa naj bi bil gravitacijski vpliv majhnih lun, ki krožijo okoli planeta blizu teh obročev. Prvi dokazi o nezaključenosti<!--nezveznosti?--> obročev so se pojavili v sredini 80. let [[20. stoletje|20. stoletja]], ko so opazovanja z [[okultacija zvezde|okultacijami]] pokazala dodaten »pomežik« malo pred ali pa takoj za okultacijo zvezde. To so leta 1989 pojasnile slike ''Voyagerja 2'', ki so pokazale, da sestav obročev vsebuje več šibkih obročev. Najbolj zunanji obroč, Adams, vsebuje tri značilne loke, sedaj poimenovane ''Liberté'', ''Egalité'' in ''Fraternité'' (svoboda, enakopravnost in bratstvo). Te loke si težko razložimo, saj bi se po zakonih gibanja morali v kratkem času razlesti v enakomerne obroče. Loke verjetno omejujejo gravitacijski vplivi lune [[Galateja (luna)|Galateje]], ki se giblje ravno znotraj obroča. Voyagerjeve kamere so odkrile več drugih obročev. Poleg ozkega obroča [[John Couch Adams|Adams]], od središča Neptuna oddaljenega 63.000&nbsp;km, še obroč [[Urbain Le Verrier|Leverrier]] pri 53.000&nbsp;km in širši ter šibkejši obroč [[Johann Gottfried Galle|Galle]] pri 42.000&nbsp;km. Šibka zunanja razširitev obroča Leverier se imenuje obroč [[William Lassell|Lassell]]; na svojem zunanjem robu je povezan z obročem [[François Jean Dominique Arago|Arago]] pri 57.000&nbsp;km.<ref>[http://planetarynames.wr.usgs.gov/append8.html Gazetteer of Planetary Nomenclature Ring and Ring Gap Nomenclature (8. december 2004)]. ''USGS - Astrogeology Research Program''.</ref> Nova opazovanja z Zemlje iz leta 2005 kažejo, da so Neptunovi obroči precej manj stabilni, kot so domnevali. Zanimivo je tudi, da bo obroč ''Liberté'' mogoče izginil že v enem stoletju. Z novimi opazovanji je razumevanje Neptunovih obročev postalo bolj negotovo.<ref>[http://www.newscientist.com/channel/space/mg18524925.900 Neptune's rings are fading away (26. marec 2005)]. ''New Scientist''.</ref> {| class="wikitable" ! ime obroča !! polmer (km) !! širina (km) !! opombe |- | 1989 N3R (»Galle«) || 41.900 || 15 || imenovan po [[Johann Gottfried Galle|Johannu Gottfriedu Galleju]] |- | 1989 N2R (»Leverrier«) || 53.200 || 15 || imenovan po [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier|Urbainu Le Verrierju]] |- | 1989 N4R (»Lassell«) || 55.400 || 6 || imenovan po [[William Lassell|Williamu Lassellu]] |- | obroč Arago || 57.600 || - || imenovan po [[François Jean Dominique Arago|Françoisu Aragu]] |- | lok obroča Liberté|| 62.900 || - || »vodeči« lok |- | lok obroča Égalité|| 62.900 || - || »vzporedni« lok |- | lok obroča Fraternité|| 62.900 || - || »sledeči« lok |- | lok obroča Courage || 62.900 || - || |- | 1989 N1R (»Adams«) || 62.930 || manj kot 50 || imenovan po [[John Couch Adams|Johnu Couchu Adamsu]] |} == Neptunovi naravni sateliti == {{glavni|Neptunovi naravni sateliti}} Znanih je 14 Neptunovih [[naravni satelit|naravnih satelitov]]. Daleč največja luna in tudi dovolj masivna, da je lahko sferična, je [[Triton (luna)|Triton]], ki ga je samo 17 dni po odkritju Neptuna odkril [[William Lassell]]. V nasprotju z ostalimi večjimi lunami v Osončju ima Triton [[vzvratni tir]], kar kaže, da je bil ujet, in predstavlja največji znani primer telesa [[Kuiperjev pas|Kuiperjevega pasu]] (čeprav ni več tam). Nahaja se dovolj blizu Neptuna, da je vezan v [[sinhroni tir]] in se v spirali bliža planetu. Triton je najhladnejše izmerjeno telo v Osončju. <center> {| class="wikitable" |- style="background:#efefef;" ! colspan="5" | Triton v primerjavi z Zemljino [[Luna|Luno]] |- |- style="background:#efefef;" ! ime ! premer<br />(km) ! masa<br />(kg) ! polmer tira (km) ! perioda tira (dnevi) |- style="background:#ccccff;" align="center" | '''[[Triton (luna)|Triton]]''' | 2700<br />(80 %&nbsp;Luninega) | 2,15×10²²<br />(30 %&nbsp;Lunine) | 354.800<br />(90 %&nbsp;Luninega) | -5,877<br />(20 %&nbsp;Lunine) |} </center> Neptunov drugi znan satelit, nepravilna luna [[Nereida (luna)|Nereida]], ima enega najbolj sploščenih tirov v Osončju. Od julija do septembra 1989 je ''Voyager 2'' odkril šest novih Neptunovih lun. Od teh je nepravilno oblikovani [[Proteus (luna)|Proteus]] znan po tem, da ima pri svoji gostoti največjo mogočo velikost, preden bi se zaradi lastne gravitacije oblikoval v kroglasto obliko. Čeprav je po masi med Neptunovimi lunami na drugem mestu, ima samo četrtinko odstotka mase Tritona. Neptunove najbolj notranje lune [[Najada (luna)|Najada]], [[Talasa (luna)|Talasa]], [[Despina (luna)|Despina]] in [[Galateja (luna)|Galateja]] krožijo okoli Neptuna dovolj blizu, da so znotraj Neptunovih obročev. Naslednja najbolj oddaljena luna [[Larisa (luna)|Larisa]] je bila odkrita že leta 1981, ko je zakrila zvezdo. To so takrat pripisali obročem, pri opazovanju Neptuna leta 1989 pa je ''Voyager 2'' potrdil, da je bila za zakritje kriva luna. Leta 2004 so bile objavljene lune, odkrite v letih 2002 in 2003 <ref>Holman, Matthew J. et. al. (19. avgust, 2004). [http://www.nature.com/cgi-taf/DynaPage.taf?file=/nature/journal/v430/n7002/abs/nature02832_fs.html Discovery of five irregular moons of Neptune]. ''Nature,'' str. 865 - 867.</ref><ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/3578210.stm Five new moons for planet Neptune (18. avgust 2004)]. ''BBC News''.</ref> Novo in doslej najmanjšo luno, [[Hipokamp (luna)|Hipokamp]], so odkrili leta 2013 z analizo slik s teleskopa Hubble.<ref>{{Navedi novice|title=To je Hipokamp – »luna, ki tam ne bi smela biti«|date=21. februar 2019|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/to-je-hipokamp-luna-ki-tam-ne-bi-smela-biti-video/|newspaper=Delo}}</ref> == Neptunovi Trojanci == Do leta 2005 sta bila znana dva [[Neptunov Trojanec|Neptunova]] [[Trojanski asteroid|Trojanska asteroida]], ki imata enako tirno periodo kot planet. Ležita v raztegnjenih in zakrivljenih območjih okrog [[Lagrangeeva točka|Lagrangeevih točk]] L₄ in L₅ 60° pred Neptunom in za njim. To sta [[2001 QR322|2001 QR₃₂₂]] in [[2004 UP10|2004 UP₁₀]]. V letu 2005 so opazili še tri možne Neptunove Trojance: [[2005 TN53|2005 TN₅₃]], [[2005 TN74|2005 TN₇₄]] in [[2005 TO74|2005 TO₇₄]]. Da bodo nedvomno označeni kot Neptunovi Trojanci, bo potrebno natančneje določiti tire. To tudi pomeni, da uradni seznam [[Središče za male planete|Središča za male planete]] (MPC)<ref>{{navedi splet| url=http://www.minorplanetcenter.net/iau/lists/NeptuneTrojans.html |title=List Of Neptune Trojans |publisher=Središče za male planete, Mednarodna astronomska zveza |date=8.2.2013 |accessdate=8.2.2013}}</ref> še ni dokončen. == Videz in vidljivost z Zemlje == Neptun ni s [[prosto oko|prostim očesom]] viden nikoli. Njegova svetlost je med [[navidezni sij|magnitudama]] +7,7 in +8,0, zato je za opazovanje potreben daljnogled ali teleskop. V teleskopu je viden kot majhen modro-zelen disk, podoben Uranu. Modro-zeleno barvo mu daje [[metan]] v ozračju. Ker je obhodni čas Neptuna 165 let, se je v začetku 21. stoletja vrnil na približno tisto mesto, kjer ga je odkril Galle, in sicer trikrat: [[11. april]]a [[2009]], ko je bil v normalnem gibanju, [[17. julij]]a istega leta, ko je bil v vzvratnem gibanju in še zadnjič v naslednjih 165 letih [[7. februar]]ja [[2010]]. Tako kot vsi planeti v Osončju za Zemljo tudi Neptun potuje navidezno vzvratno. Poleg tega pride še do [[opozicija (astronomija)|opozicije]], vrnitve v normalno gibanje in [[Konjunkcija (astronomija)|konjunkcije]] s Soncem. == Raziskave == Leta 1977 izstreljena ameriška sonda ''Voyager 2'' je do danes edino [[vesoljsko plovilo|plovilo]], ki se je približalo Neptunu. To je bil zadnji planet, ki ga je sonda lahko obiskala, zato je bila sprejeta odločitev, da bo opravila bližnji mimolet lune Triton, ne glede na posledice za sondin tir. Najbližje Neptunu je letela 25. avgusta 1989, ko se je približala na razdaljo 4400&nbsp;km vrhnjemu delu atmosfere. Na tej razdalji so signali s sonde do Zemlje potovali več kot štiri ure, zato jo je upravljal samodejni program. Sonda je ob mimoletu potrdila obstoj magnetnega polja in izmerila njegove značilnosti. Meritve [[Radijski valovi|radijskega valovanja]] so dale odgovor na vprašanje o [[Vrtilna doba|vrtilni dobi]]. Pokazalo se je tudi, da ima planet presenetljivo aktiven vremenski sistem, odkritih je bilo šest novih lun in nadaljnji obroči.<ref>{{navedi knjigo |last=Burgess |first=Eric |year=1991 |title=Far Encounter: The Neptune System |url=https://archive.org/details/farencounternept00burg |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-07412-4}}</ref> Leta 2003 je agencija [[NASA]] v svojo srednjeročno vizijo raziskovanj osončja vključila odpravo, podobno odpravi ''[[Cassini-Huygens]]'' s predvidenim datumom izstrelitve okrog leta 2016, ki bi podrobneje preučila Neptunov sistem.<ref name="proposal"/> Vendar odprava v kasnejše strateške dokumente ni bila vključena; preučevanje t. i. razreda ledenih orjakov v okviru ameriškega vesoljskega programa se bo v bližnji prihodnosti osredotočalo na Uran,<ref>{{navedi novice |url=http://www.spaceref.com/news/viewsr.html?pid=36315 |title=NRC: Vision and Voyages for Planetary Science in the Decade 2013-2022 - Executive Summary |date=7.2.2011 |work=SpaceRef |accessdate=8.2.2013 }}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> nadaljnje odprave proti Neptunu pa zaenkrat niso predvidene. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Neptune (planet)|Neptun}} ;{{ikona sl}} * [http://194.249.166.194/classroom/fizika/9r/3vesolje/devetplanetov/neptun.html Neptun] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091013060007/http://194.249.166.194/classroom/fizika/9r/3vesolje/devetplanetov/neptun.html |date=2009-10-13 }} na Devet planetov * [http://projekti.svarog.org/nase_osoncje/neptun.html Neptun] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090302144154/http://projekti.svarog.org/nase_osoncje/neptun.html |date=2009-03-02 }} na Svarog.org ;{{ikona en}} * [http://nssdc.gsfc.nasa.gov/planetary/factsheet/neptunefact.html Dejstva o Neptunu] na strani Nase * [http://cfa-www.harvard.edu/iau/lists/NeptuneTrojans.html Seznam Neptunovih Trojancev] na Minor Planets Center * Smith B.A. (2004). [http://www.nasa.gov/worldbook/neptune_worldbook.html ''Neptune''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130725210332/http://www.nasa.gov/worldbook/neptune_worldbook.html |date=2013-07-25 }}. World Book Online Reference Center. World Book, Inc. (NASA.gov) {{-}} {{Neptunovi sateliti}} {{navigacija Osončje}} {{Atmosfere}} {{portal|Astronomija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Neptun| ]] [[Kategorija:Planeti Osončja]] [[Kategorija:Astronomska telesa, odkrita leta 1846]] [[Kategorija:Zunanji planeti]] [[Kategorija:Ledeni orjaki]] e3ze8939tibitccxe5njj6nawmatavw 6749086 6749085 2026-09-11T12:20:25Z 2managebuddy 265595 Zamenjava strani s/z '{| align="right" style="margin-left:1em" border="1" cellspacing="0" cellpadding="2" |+<font size=+1>'''Neptun'''</font> |- | bgcolor="#000000" align="center" colspan="2" | [[slika:planet_Neptun_Voyager2_1989-08-16.jpg|250px|Neptun]] |- ! align="center" colspan="2" | <small> Slika, posneta z ozkokotnim<br> objektivom z [[Voyager 2|Voyagerja 2]], [[16. avgust|16.]]/[[17. avgust]] [[1989]]</small> |- ! bgcolor="#c0ffff" colspan="2" | Odkritje |- ! align="left" | Odkritel...' 6749086 wikitext text/x-wiki {| align="right" style="margin-left:1em" border="1" cellspacing="0" cellpadding="2" |+<font size=+1>'''Neptun'''</font> |- | bgcolor="#000000" align="center" colspan="2" | [[slika:planet_Neptun_Voyager2_1989-08-16.jpg|250px|Neptun]] |- ! align="center" colspan="2" | <small> Slika, posneta z ozkokotnim<br> objektivom z [[Voyager 2|Voyagerja 2]], [[16. avgust|16.]]/[[17. avgust]] [[1989]]</small> |- ! bgcolor="#c0ffff" colspan="2" | Odkritje |- ! align="left" | Odkritelji | [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier|Urbain-Jean Le Verrier]]<br> [[John Couch Adams]]<br> [[Johann Gottfried Galle]] |- ! align="left" | Datum | [[23. september]] [[1846]] |- ! bgcolor="#c0ffff" colspan="2" | Značilnosti [[tir]]a |- ! align="left" | Srednja razdalja od<br> Sonca | 30,068 963 48 [[astronomska enota|a.e.]] |- ! align="left" |Srednja [[polos]] tira | [[1 E12 m|4.498.252.900]] [[kilometer|km]] |- ! align="left" | [[Izsrednost]] [[tir planeta|tira]] | 0,008 585 87 |- ! align="left" | [[Obhodni čas]] | [[1 E9 s|164 [[leto|let]] 288^d 10,36^h]]<br>(164,8868 [[julijansko leto|let]]) |- ! align="left" | [[Siderska perioda]] | 60.224,9036^d |- ! align="left" | [[Sinodska perioda]] | 367,49^d |- ! align="left" | Povprečna [[tirna hitrost]] | 5,432 km/s |- ! align="left" | Največja tirna hitrost | 5,479 km/s |- ! align="left" | Najmanjša tirna hitrost | 5,385 km/s |- ! align="left" | [[Naklon tira]] | 1° 46' 9",012<br> (6,43° proti Sončevemu<br> ekvatorju) |- ! align="left" | [[heliocentrična longituda dvižnega vozla|Heliocentrična longituda]]<br>[[dvižni vozel|dvižnega vozla]] | 131,721 69° |- ! align="left" | [[argument prisončja|Argument]] [[prisončje|prisončja]] | 273,249 66° |- ! align="left" | Število [[naravni satelit|satelitov]] | 13 |- ! align="left" | Kot [[vzvratno gibanje|vzvratnega gibanja]] | 3° |- ! align="left" | Čas vzvratnega gibanja | 160^d |- ! align="left" | Najmanjša razdalja od<br> Zemlje | [[1 E12 m|4305,9 &middot; 10⁶ km]] |- ! align="left" | Največja razdalja od<br> Zemlje | 4687,3 &middot; 10⁶ km |- ! bgcolor="#c0ffff" colspan="2" | Fizikalne značilnosti |- ! align="left" | [[Ekvator]]ski [[premer]] | [[1 E7 m|49.528]] km |- ! align="left" | [[Površina]] | [[1 E15 m2|7,619 &middot; 10⁹]] [[kvadratni kilometer|km²]] |- ! align="left" | [[Masa]] | [[1 E26 kg|1,0243 &middot; 10²⁶ [[kilogram|kg]] |- ! align="left" | Srednja [[gostota]] | 1,638 g/cm³ |- ! align="left" | Površinska gostota<br>([[Zemlja]] = 1) | &nbsp; |- ! align="left" | Ekvatorska [[težnost]] | 11,00 [[pospešek|m/s²]]<br>ali 1,122 [[težni pospešek|''g'']] |- ! align="left" | Ekvatorska [[vrtilna doba]] | &nbsp; |- ! align="left" | Vrtilna doba | 0^d 16^h 6,5^m |- ! align="left" | [[Nagib vrtilne osi]] | 28,32° |- ! align="left" | Povprečna dnevna<br>[[kotna hitrost]] | 0,006° |- ! align="left" | Ekvatorska [[vrtilna hitrost]] | 9658,40 km/h |- ! align="left" | Sploščenost na tečajih | 0,0171 |- ! align="left" | [[Rektascenzija]]<br>severnega tečaja | 19^h 57^m 20^s |- ! align="left" | [[Deklinacija]] | 42,95° |- ! align="left" | [[odbojnost|Albedo]] | 0,41 |- ! align="left" | [[Ubežna hitrost]] | 23,5 km/s |- ! align="left" | Navidezna velikost<br>Sonca s planeta | 1,067' |- ! align="left" | [[Navidezna magnituda]] | +7,6^m |- ! align="left" | Povprečna [[temperatura]]<br>vrhov oblakov | &nbsp; |- ! align="left" | [[Temperatura]] površine | {| cellspacing="0" cellpadding="2" border="0" |- ! min. !! sred. !! maks. |- | 50 [[Kelvin|K]] | [[1 E1 K|53 K]] | _ K |} |- ! bgcolor="#c0ffff" colspan="2" | Značilnosti [[atmosfera nebesnega telesa |atmosfere]] |- ! align="left"> | [[atmosferski tlak]] | 100 do 300 [[Pascal|kPa]] |- | [[vodik]] | >84% |- | [[helij]] | >12% |- | [[metan]] | 2% |- | [[amonijak]] | 0,01% |- | [[etan]] | 0,00025% |- | [[acetilen]] | 0,00001% |} '''Neptún''' je [[zunanji planet|zunanji]], osmi [[planet]] od [[Sonce|Sonca]] v [[Osončje|Osončju]]. Imenuje se po [[rimska mitologija|rimskem bogu]] [[morje|morja]] [[Pozejdon|Neptun]]u. Je najbolj oddaljen in najmanjši [[plinski velikan]] od Sonca, po velikosti četrti za [[Jupiter (planet)|Jupitrom]], [[Saturn (planet)|Saturn]]om in [[Uran (planet)|Uranom]]. Poleg Jupitra, Saturna in Urana spada v skupino [[jupitrovski planet|jupitrovskih planetov]]. == Fizikalne značilnosti == === Sestava planeta === === Atmosfera === === Planetovi prstani === == Neptunove lune == == Odkritje in raziskovanje Neptuna == == Neptun v leposlovju in filmu == == Glej tudi == == Zunanje povezave == {{stub}} {{Footer_SolarSystem}} [[Category:Astronomija]] [[ca:Neptú (planeta)]] [[cs:Neptun]] [[da:Neptun (planet)]] [[de:Neptun (Planet)]] [[es:Neptuno (planeta)]] [[eo:Neptuno]] [[fr:Neptune (planète)]] [[ga:Neiptiún (pláinéad)]] [[hr:Neptun]] [[it:Nettuno (astronomia)]] [[la:Neptunus (planeta)]] [[ms:Neptun]] [[nl:Neptunus (planeet)]] [[ja:&#28023;&#29579;&#26143;]] [[no:Neptun (planet)]] [[pl:Neptun (planeta)]] [[pt:Neptuno (planeta)]] [[ru:&#1053;&#1077;&#1087;&#1090;&#1091;&#1085; (&#1087;&#1083;&#1072;&#1085;&#1077;&#1090;&#1072;)]] [[simple:Neptune (planet)]] [[sr:&#1053;&#1077;&#1087;&#1090;&#1091;&#1085;]] [[fi:Neptunus]] [[sv:Neptunus (planet)]] [[uk:&#1053;&#1077;&#1087;&#1090;&#1091;&#1085; (&#1087;&#1083;&#1072;&#1085;&#1077;&#1090;&#1072;)]] [[zh:&#28023;&#29579;&#26143;]] 5y8xr0skpnr1k5rlrxxu9hzr73q1uqn 6749087 6749086 2026-09-11T12:20:34Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/2managebuddy|2managebuddy]] ([[User talk:2managebuddy|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Veritas Sapientiae|Veritas Sapientiae]] 6673831 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{infopolje Planet | bgcolour = #97C3F4 | name = Neptun | symbol = [[Slika:Neptune symbol (bold).svg|20px|♆|Astronomski simbol za Neptun]] | image = [[Slika:Neptune Voyager2 color calibrated.png|frameless|Neptun, kot ga je fotografiral Voyager 2]] | caption = Neptun, kot ga je fotografiral Voyager 2 | discovery = yes | discoverer = [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier|Urbain-Jean Le Verrier]]<br /> [[John Couch Adams]]<br /> [[Johann Gottfried Galle]] | discovered = 23. september 1846<ref name="solarview">{{navedi splet |url=http://www.solarviews.com/eng/neptune.htm |publisher=Solarviews |title=Neptune |language=en |accessdate=2007-08-13}}</ref> | orbit_ref = <ref name=horizons>{{navedi splet | last = Yeomans | first = Donald K. | date = 2006-07-13 | url = http://ssd.jpl.nasa.gov/?horizons | title = HORIZONS System | publisher = NASA JPL | accessdate = 2007-08-08 | language=en}} — Na spletni strani pojdite na »web interface«, nato izberite »Ephemeris Type: ELEMENTS«, »Target Body: Neptune Barycenter« and »Center: Sun«.</ref><ref name=barycenter>Orbitalni elementi se nanašajo na baricenter Neptunfovega sestava in so takojšnje [[stična orbita|stične]] verdnosti pri natančni epohi [[J2000]]. Baricentrske količine so podane zato, ker se v nasprotju s središčem planeta, pod vplivom gibanja lun ne spreminjajo iz dneva v dan.</ref> | epoch = [[J2000]] | aphelion = 4.553.946.490&nbsp;km<br />30,44125206&nbsp;[[astronomska enota|a.e.]] | perihelion = 4.452.940.833&nbsp;km<br />29,76607095&nbsp;a.e | semimajor = 4,503,443,661&nbsp;km<br />30,10366151&nbsp;a.e. | semiminor = 4,503,160,476&nbsp;km<br />30,1016853&nbsp;a.e. | orbital_circ = 28,216&nbsp;{{e|9}} km<br />188.615&nbsp;a.e. | orbital_area = 63,711&nbsp;{{e|18}} km²<br />2.846.828&nbsp;a.e.² | eccentricity = 0,011214269 | sidereal_period = 60.327,624&nbsp;[[dan|dni]]<br />165,168034&nbsp;[[julijansko leto (astronomija)|l]] | synodic_period = 367,49&nbsp;dan<ref name="fact">{{navedi splet |url = http://nssdc.gsfc.nasa.gov/planetary/factsheet/neptunefact.html |title = Neptune Fact Sheet |date = 1. september 2004 |publisher = NASA |accessdate = 2007-08-14 |last = Williams |first = Dr. David R. |language = en |archive-date = 2010-07-01 |archive-url = https://web.archive.org/web/20100701192119/http://nssdc.gsfc.nasa.gov/planetary/factsheet/neptunefact.html |url-status = dead }}</ref> | avg_speed = 5,43&nbsp;km/s<ref name="fact"/> | max_speed = 5,50&nbsp;km/s<ref name="fact"/> | min_speed = 5,37&nbsp;km/s<ref name="fact"/> | inclination = 1,767975°<br />6,43° na Sončev ravnik | asc_node = 131,794310° | arg_perihelion = 265,646853° | mean_anomaly = 267,767281° | satellites = [[Neptunovi naravni sateliti|13]] | physical_characteristics = yes | oblateness = 0,0171 | equatorial_radius = 24.764±15&nbsp;km<ref name=Seidelmann2007>{{navedi revijo|last= Seidelmann|first= P. Kenneth|author2= Archinal, B. A.|author3=A’hearn, M. F.|display-authors=etal|title= Report of the IAU/IAGWorking Group on cartographic coordinates and rotational elements: 2006|journal= Celestial Mech. Dyn. Astr. |volume=90|pages=155–180|language=en|year=2007|doi=10.1007/s10569-007-9072-y|url=http://adsabs.harvard.edu/doi/10.1007/s10569-007-9072-y| issn = 0923-2958}}</ref><ref name=1bar>Nanaša se na raven 1 bara atmosferskega tlaka.</ref><br />3,883 [[Zemljin polmer|Zemljinih]] | polar_radius = 24.341±30&nbsp;km<ref name=Seidelmann2007/><ref name=1bar/><br />3,829 Zemljinih | surface_area = 7,6408{{e|9}} km²<ref name=1bar/><ref name="nasafact">[http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=Neptune&Display=Facts NASA: Solar System Exploration: Planets: Neptune: Facts & Figures]</ref><br />14,94 Zemljinih | volume = 6,254{{e|13}} km³<ref name="fact"/><ref name=1bar/><br />57,74 Zemljinih | mass = 1,0243×10²⁶&nbsp;kg<ref name="fact"/><br />17,147 [[Zemljina masa|Zemljinih]] | density = 1,638&nbsp;g/cm³<ref name="fact"/><ref name=1bar/> | surface_grav = 11,15&nbsp;[[pospešek|m/s²]]<ref name="fact"/><ref name=1bar/><br />1,14&nbsp;[[težni pospešek|''g'']]) | escape_velocity = 23,5&nbsp;km/s<ref name="fact"/><ref name=1bar/> | sidereal_day = 0,6713&nbsp;day<ref name="fact"/><br />16&nbsp;h 6&nbsp;min 36&nbsp;s | rot_velocity = 2,68&nbsp;km/s<br />9660&nbsp;km/h | axial_tilt = 28,32°<ref name="fact"/> | right_asc_north_pole = 17 h 19 min 59 s<br />299,333°<ref name=Seidelmann2007/> | declination = 42,950°<ref name=Seidelmann2007/> | albedo = 0,290 ([[Bondov albedo|Bondov]])<br /> 0,41 ([[geometrični albedo|geom.]])<ref name="fact"/> | magnitude = 7,7 | temperatures = yes | temp_name1 = raven 1 bara | min_temp_1 = | mean_temp_1 = 72&nbsp;[[Kelvin|K]]<ref name="fact"/> | max_temp_1 = | temp_name2 = 0,1 bar | min_temp_2 = | mean_temp_2 = 55&nbsp;K<ref name="fact"/> | max_temp = | adjectives = neptunski, neptunska | atmosphere = yes | atmosphere_ref = <ref name="fact"/> | scale_height = 19,7±0,6 km | atmosphere_composition = <table> <tr><td> 80±3,2 %</td><td>[[vodik]] (H₂) </td></tr><tr><td> 19±3,2 %</td><td>[[helij]] </td></tr><tr><td> 1,5±0,5 %</td><td>[[metan]] </td></tr><tr><td> ~0,019 %</td><td>[[vodikov devterid]] (HD) </td></tr><tr><td> ~0,00015 %</td><td>[[etan]] </td></tr><tr><td> '''Led''':</td><td> </td></tr><tr><td> </td><td>[[amonijak]] </td></tr><tr><td> </td><td>[[voda]] </td></tr><tr><td> </td><td>[[amonijev hidrosulfid]](NH₄SH) </td></tr><tr><td> </td><td>metan (?) </td></tr></table> }} {{SpecialCharsNote}} '''Neptún''' je [[zunanji planet|zunanji]], po oddaljenosti od [[Sonce|Sonca]] osmi [[planet]] v [[Osončje|Osončju]] (v času, ko je [[Pluton]], ki ima [[izsrednost|izsredni]] [[tir]], še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni [[ledeni orjak]] (do leta 1990 je spadal v kategorijo [[Plinasti orjak|plinastih orjakov]])<ref>{{Navedi splet|title=In Depth {{!}} Neptune|url=https://solarsystem.nasa.gov/planets/neptune/in-depth|website=NASA Solar System Exploration|accessdate=2023-01-07}}</ref> v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot [[Uran (planet)|Uran]], ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot [[Saturn (planet)|Saturnovi]]. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila ''[[Voyager 2]]'' to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi [[veter|vetrove]], ki pihajo s hitrostjo 2000&nbsp;km/h, v ozračju pa so znatne količine [[vodik]]a, [[helij]]a in [[metan]]a, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob [[planetni mimolet|mimoletu]] ''Voyagerja 2'' leta 1989 se je na južni polobli nahajala [[Velika temna pega]], primerljiva z [[Velika rdeča pega|Veliko rdečo pego]] planeta [[Jupiter|Jupitra]]. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno [[Triton (luna)|Triton]] označujejo njen [[vzvratni tir]], izredno nizke temperature (38 [[Kelvin|K]]) in zelo redka (14 [[bar (enota)|mikrobarov]]) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po [[rimska mitologija|rimskem bogu]] [[morje|morja]] [[Neptun (mitologija)|Neptunu]]. Njegov [[astronomski simbol]] predstavlja stilizirani trizob ({{Unicode|♆}}). Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena [[vesoljska sonda]]; [[Voyager 2]] je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo ''Neptunov orbiter s sondami'', ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot [[Cassini-Huygens]], vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.<ref name="proposal">{{navedi revijo |last=Spilker |first=T. R. |author2=Ingersoll, A.P. |title=Outstanding Science in the Neptune System From an Aerocaptured Vision Mission |journal=Bulletin of the American Astronomical Society |year=2004 |volume=36 |pages=1094 |bibcode=2004DPS....36.1412S}}</ref> == Odkritje == Astronomske skice [[Galileo Galilei|Galileo Galilea]] kažejo, da je on prvi opazoval Neptun, in sicer najprej 27. decembra 1612 in nato še 27. januarja 1613. Neptun je bil takrat zaradi [[konjukcija|konjukcije]] na [[nočno nebo|nočnem nebu]] navidezno zelo blizu Jupitra. Ker pa je Galileo Neptun zamenjal za zvezdo stalnico, mu odkritja ni mogoče pripisati. Ob Galilejevem opazovanju je bil Neptun zaradi ravno tisti dan začetega navideznega [[vzvratno gibanje|vzvratnega gibanja]] pri miru. Neptunovo navidezno gibanje je bilo premajhno, da bi ga Galileo lahko zaznal s svojim majhnim [[daljnogled]]om. Če bi se Neptun v času Galilejevega opazovanja gibal po nebu tako kot po navadi, bi ga Galileo zaradi razmeroma hitrega gibanja glede na ostale zvezde verjetno prepoznal kot planet in ne kot zvezdo stalnico. Leta 1821 je [[Alexis Bouvard]] objavil astronomske tabele [[Uran (planet)|Uranovega]] tira. Poznejša opazovanja so pokazala precejšna odstopanja od izračunov v tabelah, zato je Bouvard domneval, da pot tega telesa nekaj moti. Leta 1843 je [[John Couch Adams]] izračunal tir osmega planeta, ki naj bi razložil Uranovo gibanje. Svoje izračune je poslal [[kraljevi astronom|kraljevemu astronomu]] siru [[George Biddell Airy|Georgu Biddellu Airyju]], ta pa je zaprosil za dodatna pojasnila. Adams je začel s pisanjem odgovora, vendar ga ni nikoli odposlal. Leta 1846 je neodvisno od Adamsa naredil svoje izračune [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier]], pri tem pa je prišlo do težav<!-- kakšnih? -->, saj ga njegovi rojaki niso podprli. Istega leta se je zavzel za matematični pristop [[John Frederick William Herschel|John Herschel]] in prepričal [[James Challis|Jamesa Challisa]], da poišče planet. Po precejšnem obotavljanju je Challis v juliju 1846 začel z nejevoljnim iskanjem. Medtem pa je Le Verrier za iskanje planeta prepričal [[Johann Gottfried Galle|Johanna Gottfrieda Galleja]]. [[Heinrich Louis d'Arrest]], študent [[Observatorij Berlin|berlinskega observatorija]], je predlagal, da se nedavno zrisana karta neba v območju predvidene lege Le Verrierja<!--ali gre za karto, ki jo je zrisal Le Verrier ali je on predvidel položaj?--> primerja s trenutnim stanjem na nebu in se poiščejo za [[planet]]e značilni zamiki. Neptun je bil odkrit še isto noč, 23. septembra 1846, in to z odstopanji od napovedi Le Verrierja znotraj ene kotne stopinje ter od napovedi Adamsa okoli 10 stopinj. Challis je pozneje ugotovil, da je planet dvakrat opazoval v avgustu, vendar ga ni prepoznal, predvsem zaradi svojega odnosa do dela. Po odkritju je prišlo do močnega nacionalističnega rivalstva med Francozi in Britanci, ki so imeli zasluge pri odkritju. Na koncu je prišlo do mednarodnega soglasja, tako da si zasluge za odkritje sedaj delita tako Le Verrier kot tudi Adams. Sedaj pa zgodovinarji znova preučujejo to zadevo, saj so leta 1998 odkrili »Neptunove papirje« (zgodovinske dokumente [[Kraljevi observatorij Greenwich|Kraljevega observatorija Greenwich]]), ki si jih je prilastil astronom [[Olin Eggen]] in so bili znova odkriti šele po njegovi smrti. Po pregledu teh dokumentov nekateri zgodovinarji menijo, da zasluge Adamsa za odkritje niso enakovredne Le Verrierjevim.<ref>William Sheehan, Nicholas Kollerstrom, Craig B. Waff (december 2004). [http://www.sciam.com/article.cfm?articleID=000CA850-8EA4-119B-8EA483414B7FFE9F The Case of the Pilfered Planet - Did the British steal Neptune?] ''Scientific American''.</ref> == Poimenovanje == Kmalu po odkritju so Neptun poimenovali preprosto »čezuranski planet« (»transuranski ~«) oziroma »Le Verrierjev planet«. Prvi predlog je za ime podal Galle. Predlagal je, da planet poimenujejo ''[[Janus (mitologija)|Janus]]''. V Angliji je Challis predvsem zaradi pomorščakov predlagal ime ''[[Oceanus]]''. V Franciji je [[François Jean Dominique Arago|Arago]] predlagal, da se novi planet imenuje ''Leverrier'', čemur so zunaj [[Francija|Francije]] ostro nasprotovali. Francoski almanahi so hitro uveljavili ime ''Herschel'' za Uran in ''Leverrier'' za novi planet. Medtem pa je Adams neodvisno predlagal spremembo imena ''Georgian'' v ''Uranus'' (Uran), Le Verrier pa je za novi planet predlagal ime ''Neptune'' (Neptun). [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve]] je predlagal to ime [[29. december|29. decembra]] [[1846]] na Akademiji znanosti v [[Sankt-Peterburg]]u.<ref>[http://articles.adsabs.harvard.edu//full/seri/AN.../0025//0000164.000.html Second report of proceedings in the Cambridge Observatory relating to the new Planet (Neptune) (1847)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080908005853/http://articles.adsabs.harvard.edu//full/seri/AN.../0025//0000164.000.html |date=2008-09-08 }}. ''Astronomische Nachrichten,'' zvezek 25, str. 309. ''Najdeno na articles.adsabs.harvard.edu''.</ref> Kmalu je ''Neptun'' postal mednarodno priznana oznaka. V [[rimska mitologija|rimski mitologiji]] je bil [[Neptun (mitologija)|Neptun]] bog morja, enakovreden grškemu [[Pozejdon]]u. Zahteva po mitološkem imenu se je skladala z oznakami za druge planete, ki so bili vsi (razen Urana) poimenovani v antiki. V [[kitajščina|kitajščini]], [[korejščina|korejščini]], [[japonščina|japonščini]] in [[vietnamščina|vietnamščini]] se ime planeta prevaja kot ''zvezda morskega kralja'' (海王星).<ref>[http://amateurastronomy.org/EH/Oct97.txt Using Eyepiece & Photographic Nebular Filters, Part 2 (oktober 1997)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120512050134/http://amateurastronomy.org/EH/Oct97.txt |date=2012-05-12 }}. ''Hamilton Amateur Astronomers'' na amateurastronomy.org.</ref> == Fizikalne značilnosti == [[Slika:Neptune darkspot.jpg|thumb|left|''Velika temna pega'', kot jo je posnel ''[[Voyager 2]]'']] Ker je Neptun od Sonca zelo oddaljen, prejme zelo malo toplote. Temperatura najvišjih plasti ozračja znaša le -218&nbsp;°C (55 K). Ker je Neptun plinasti orjak, nima trdnega površja. Vendar pa z globino plasti postajajo čedalje toplejše. Verjetno je ta toplota ostanek iz časov [[Nastanek Osončja|nastajanja Osončja]], ko je na planet padala snov, zdaj pa se toplota počasi oddaja nazaj v vesolje. Neptunovo [[ozračje]] ima najhitrejše vetrove v Osončju, in sicer hitrosti do 2000&nbsp;km/h, najbrž pa jih poganja tok toplote iz notranjosti. Notranja sestava je podobna [[Uran (planet)|Uranovi]]. Planet ima verjetno [[planetarno jedro|jedro]] iz (staljenih) kamnin in kovin, ki ga obdaja mešanica kamnin, vode, amoniaka in metana. Ozračje, ki sega od roba morda 10 do 20 odstotkov razdalje do središča planeta, je večinoma sestavljeno iz vodika in helija, z globino pa naraščajo količine metana, amoniaka in vode, ki se nato zlijejo v tekočo notranjost. Tlak v središču Neptuna je več milijonkrat večji od tlaka na površju [[Zemlja|Zemlje]]. Pri primerjavi hitrosti vrtenja in stopnji [[sploščenost]]i je ugotovljeno, da je pri Neptunu masa enakomerneje razporejena kot pri Uranu, ki ima maso bolj zbrano v središču planeta. Neptun je podoben Uranu tudi pri svoji [[magnetosfera|magnetosferi]], saj je njegovo [[magnetno polje]] glede na os [[vrtenje|vrtenja]] zelo nagnjeno - in sicer za 47 stopinj, središče magnetnega polja pa je od fizičnega središča planeta oddaljeno vsaj 0,55 planetovega polmera (okoli 13.500 kilometrov). Na podlagi primerjave magnetnih polj obeh planetov so znanstveniki mnenja, da je tako nenavadna orientacija značilna za tokove v notranjosti planeta. Neptunom in Uranom se razlikujeta tudi po stopnji [[Meteorologija|meteorološke]] dejavnosti. Uran je dokaj blede barve, Neptunovi visoki vetrovi pa omogočajo razvoj posebnih vremenskih pojavov. Leta [[1989]], ko je mimo Neptuna letelo vesoljsko plovilo ''Voyager 2'', je bila vidna [[velika temna pega]], vrtinčast viharni sistem velikosti [[Evrazija|Evrazije]]. Vihar spominja na [[Jupiter (planet)|Jupitrovo]] [[Velika rdeča pega|veliko rdečo pego]], vendar je do junija 1994 očitno izginil. Novejša slika, ki jo je [[2. november|2. novembra]] [[1994]] posnel [[Hubblov vesoljski teleskop]], kaže na podobne manjše viharje na Neptunovi severni polobli. Med plinastimi orjaki so bili samo na Neptunu opazni visoki oblaki, ki so metali senco na spodnje plasti oblakov. == Planetovi obroči == [[Slika:Neptune rings PIA02224.jpg|thumb|right|Neptunovi obroči]] {{glavni|Neptunovi obroči}} Neptun ima šibek sistem [[planetni obroč|planetnih obročev]] neznane sestave. Obroči imajo posebno »grudasto« sestavo, ki je še niso pojasnili, eden od razlogov pa naj bi bil gravitacijski vpliv majhnih lun, ki krožijo okoli planeta blizu teh obročev. Prvi dokazi o nezaključenosti<!--nezveznosti?--> obročev so se pojavili v sredini 80. let [[20. stoletje|20. stoletja]], ko so opazovanja z [[okultacija zvezde|okultacijami]] pokazala dodaten »pomežik« malo pred ali pa takoj za okultacijo zvezde. To so leta 1989 pojasnile slike ''Voyagerja 2'', ki so pokazale, da sestav obročev vsebuje več šibkih obročev. Najbolj zunanji obroč, Adams, vsebuje tri značilne loke, sedaj poimenovane ''Liberté'', ''Egalité'' in ''Fraternité'' (svoboda, enakopravnost in bratstvo). Te loke si težko razložimo, saj bi se po zakonih gibanja morali v kratkem času razlesti v enakomerne obroče. Loke verjetno omejujejo gravitacijski vplivi lune [[Galateja (luna)|Galateje]], ki se giblje ravno znotraj obroča. Voyagerjeve kamere so odkrile več drugih obročev. Poleg ozkega obroča [[John Couch Adams|Adams]], od središča Neptuna oddaljenega 63.000&nbsp;km, še obroč [[Urbain Le Verrier|Leverrier]] pri 53.000&nbsp;km in širši ter šibkejši obroč [[Johann Gottfried Galle|Galle]] pri 42.000&nbsp;km. Šibka zunanja razširitev obroča Leverier se imenuje obroč [[William Lassell|Lassell]]; na svojem zunanjem robu je povezan z obročem [[François Jean Dominique Arago|Arago]] pri 57.000&nbsp;km.<ref>[http://planetarynames.wr.usgs.gov/append8.html Gazetteer of Planetary Nomenclature Ring and Ring Gap Nomenclature (8. december 2004)]. ''USGS - Astrogeology Research Program''.</ref> Nova opazovanja z Zemlje iz leta 2005 kažejo, da so Neptunovi obroči precej manj stabilni, kot so domnevali. Zanimivo je tudi, da bo obroč ''Liberté'' mogoče izginil že v enem stoletju. Z novimi opazovanji je razumevanje Neptunovih obročev postalo bolj negotovo.<ref>[http://www.newscientist.com/channel/space/mg18524925.900 Neptune's rings are fading away (26. marec 2005)]. ''New Scientist''.</ref> {| class="wikitable" ! ime obroča !! polmer (km) !! širina (km) !! opombe |- | 1989 N3R (»Galle«) || 41.900 || 15 || imenovan po [[Johann Gottfried Galle|Johannu Gottfriedu Galleju]] |- | 1989 N2R (»Leverrier«) || 53.200 || 15 || imenovan po [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier|Urbainu Le Verrierju]] |- | 1989 N4R (»Lassell«) || 55.400 || 6 || imenovan po [[William Lassell|Williamu Lassellu]] |- | obroč Arago || 57.600 || - || imenovan po [[François Jean Dominique Arago|Françoisu Aragu]] |- | lok obroča Liberté|| 62.900 || - || »vodeči« lok |- | lok obroča Égalité|| 62.900 || - || »vzporedni« lok |- | lok obroča Fraternité|| 62.900 || - || »sledeči« lok |- | lok obroča Courage || 62.900 || - || |- | 1989 N1R (»Adams«) || 62.930 || manj kot 50 || imenovan po [[John Couch Adams|Johnu Couchu Adamsu]] |} == Neptunovi naravni sateliti == {{glavni|Neptunovi naravni sateliti}} Znanih je 14 Neptunovih [[naravni satelit|naravnih satelitov]]. Daleč največja luna in tudi dovolj masivna, da je lahko sferična, je [[Triton (luna)|Triton]], ki ga je samo 17 dni po odkritju Neptuna odkril [[William Lassell]]. V nasprotju z ostalimi večjimi lunami v Osončju ima Triton [[vzvratni tir]], kar kaže, da je bil ujet, in predstavlja največji znani primer telesa [[Kuiperjev pas|Kuiperjevega pasu]] (čeprav ni več tam). Nahaja se dovolj blizu Neptuna, da je vezan v [[sinhroni tir]] in se v spirali bliža planetu. Triton je najhladnejše izmerjeno telo v Osončju. <center> {| class="wikitable" |- style="background:#efefef;" ! colspan="5" | Triton v primerjavi z Zemljino [[Luna|Luno]] |- |- style="background:#efefef;" ! ime ! premer<br />(km) ! masa<br />(kg) ! polmer tira (km) ! perioda tira (dnevi) |- style="background:#ccccff;" align="center" | '''[[Triton (luna)|Triton]]''' | 2700<br />(80 %&nbsp;Luninega) | 2,15×10²²<br />(30 %&nbsp;Lunine) | 354.800<br />(90 %&nbsp;Luninega) | -5,877<br />(20 %&nbsp;Lunine) |} </center> Neptunov drugi znan satelit, nepravilna luna [[Nereida (luna)|Nereida]], ima enega najbolj sploščenih tirov v Osončju. Od julija do septembra 1989 je ''Voyager 2'' odkril šest novih Neptunovih lun. Od teh je nepravilno oblikovani [[Proteus (luna)|Proteus]] znan po tem, da ima pri svoji gostoti največjo mogočo velikost, preden bi se zaradi lastne gravitacije oblikoval v kroglasto obliko. Čeprav je po masi med Neptunovimi lunami na drugem mestu, ima samo četrtinko odstotka mase Tritona. Neptunove najbolj notranje lune [[Najada (luna)|Najada]], [[Talasa (luna)|Talasa]], [[Despina (luna)|Despina]] in [[Galateja (luna)|Galateja]] krožijo okoli Neptuna dovolj blizu, da so znotraj Neptunovih obročev. Naslednja najbolj oddaljena luna [[Larisa (luna)|Larisa]] je bila odkrita že leta 1981, ko je zakrila zvezdo. To so takrat pripisali obročem, pri opazovanju Neptuna leta 1989 pa je ''Voyager 2'' potrdil, da je bila za zakritje kriva luna. Leta 2004 so bile objavljene lune, odkrite v letih 2002 in 2003 <ref>Holman, Matthew J. et. al. (19. avgust, 2004). [http://www.nature.com/cgi-taf/DynaPage.taf?file=/nature/journal/v430/n7002/abs/nature02832_fs.html Discovery of five irregular moons of Neptune]. ''Nature,'' str. 865 - 867.</ref><ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/3578210.stm Five new moons for planet Neptune (18. avgust 2004)]. ''BBC News''.</ref> Novo in doslej najmanjšo luno, [[Hipokamp (luna)|Hipokamp]], so odkrili leta 2013 z analizo slik s teleskopa Hubble.<ref>{{Navedi novice|title=To je Hipokamp – »luna, ki tam ne bi smela biti«|date=21. februar 2019|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/to-je-hipokamp-luna-ki-tam-ne-bi-smela-biti-video/|newspaper=Delo}}</ref> == Neptunovi Trojanci == Do leta 2005 sta bila znana dva [[Neptunov Trojanec|Neptunova]] [[Trojanski asteroid|Trojanska asteroida]], ki imata enako tirno periodo kot planet. Ležita v raztegnjenih in zakrivljenih območjih okrog [[Lagrangeeva točka|Lagrangeevih točk]] L₄ in L₅ 60° pred Neptunom in za njim. To sta [[2001 QR322|2001 QR₃₂₂]] in [[2004 UP10|2004 UP₁₀]]. V letu 2005 so opazili še tri možne Neptunove Trojance: [[2005 TN53|2005 TN₅₃]], [[2005 TN74|2005 TN₇₄]] in [[2005 TO74|2005 TO₇₄]]. Da bodo nedvomno označeni kot Neptunovi Trojanci, bo potrebno natančneje določiti tire. To tudi pomeni, da uradni seznam [[Središče za male planete|Središča za male planete]] (MPC)<ref>{{navedi splet| url=http://www.minorplanetcenter.net/iau/lists/NeptuneTrojans.html |title=List Of Neptune Trojans |publisher=Središče za male planete, Mednarodna astronomska zveza |date=8.2.2013 |accessdate=8.2.2013}}</ref> še ni dokončen. == Videz in vidljivost z Zemlje == Neptun ni s [[prosto oko|prostim očesom]] viden nikoli. Njegova svetlost je med [[navidezni sij|magnitudama]] +7,7 in +8,0, zato je za opazovanje potreben daljnogled ali teleskop. V teleskopu je viden kot majhen modro-zelen disk, podoben Uranu. Modro-zeleno barvo mu daje [[metan]] v ozračju. Ker je obhodni čas Neptuna 165 let, se je v začetku 21. stoletja vrnil na približno tisto mesto, kjer ga je odkril Galle, in sicer trikrat: [[11. april]]a [[2009]], ko je bil v normalnem gibanju, [[17. julij]]a istega leta, ko je bil v vzvratnem gibanju in še zadnjič v naslednjih 165 letih [[7. februar]]ja [[2010]]. Tako kot vsi planeti v Osončju za Zemljo tudi Neptun potuje navidezno vzvratno. Poleg tega pride še do [[opozicija (astronomija)|opozicije]], vrnitve v normalno gibanje in [[Konjunkcija (astronomija)|konjunkcije]] s Soncem. == Raziskave == Leta 1977 izstreljena ameriška sonda ''Voyager 2'' je do danes edino [[vesoljsko plovilo|plovilo]], ki se je približalo Neptunu. To je bil zadnji planet, ki ga je sonda lahko obiskala, zato je bila sprejeta odločitev, da bo opravila bližnji mimolet lune Triton, ne glede na posledice za sondin tir. Najbližje Neptunu je letela 25. avgusta 1989, ko se je približala na razdaljo 4400&nbsp;km vrhnjemu delu atmosfere. Na tej razdalji so signali s sonde do Zemlje potovali več kot štiri ure, zato jo je upravljal samodejni program. Sonda je ob mimoletu potrdila obstoj magnetnega polja in izmerila njegove značilnosti. Meritve [[Radijski valovi|radijskega valovanja]] so dale odgovor na vprašanje o [[Vrtilna doba|vrtilni dobi]]. Pokazalo se je tudi, da ima planet presenetljivo aktiven vremenski sistem, odkritih je bilo šest novih lun in nadaljnji obroči.<ref>{{navedi knjigo |last=Burgess |first=Eric |year=1991 |title=Far Encounter: The Neptune System |url=https://archive.org/details/farencounternept00burg |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-07412-4}}</ref> Leta 2003 je agencija [[NASA]] v svojo srednjeročno vizijo raziskovanj osončja vključila odpravo, podobno odpravi ''[[Cassini-Huygens]]'' s predvidenim datumom izstrelitve okrog leta 2016, ki bi podrobneje preučila Neptunov sistem.<ref name="proposal"/> Vendar odprava v kasnejše strateške dokumente ni bila vključena; preučevanje t. i. razreda ledenih orjakov v okviru ameriškega vesoljskega programa se bo v bližnji prihodnosti osredotočalo na Uran,<ref>{{navedi novice |url=http://www.spaceref.com/news/viewsr.html?pid=36315 |title=NRC: Vision and Voyages for Planetary Science in the Decade 2013-2022 - Executive Summary |date=7.2.2011 |work=SpaceRef |accessdate=8.2.2013 }}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> nadaljnje odprave proti Neptunu pa zaenkrat niso predvidene. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Neptune (planet)|Neptun}} ;{{ikona sl}} * [http://194.249.166.194/classroom/fizika/9r/3vesolje/devetplanetov/neptun.html Neptun] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091013060007/http://194.249.166.194/classroom/fizika/9r/3vesolje/devetplanetov/neptun.html |date=2009-10-13 }} na Devet planetov * [http://projekti.svarog.org/nase_osoncje/neptun.html Neptun] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090302144154/http://projekti.svarog.org/nase_osoncje/neptun.html |date=2009-03-02 }} na Svarog.org ;{{ikona en}} * [http://nssdc.gsfc.nasa.gov/planetary/factsheet/neptunefact.html Dejstva o Neptunu] na strani Nase * [http://cfa-www.harvard.edu/iau/lists/NeptuneTrojans.html Seznam Neptunovih Trojancev] na Minor Planets Center * Smith B.A. (2004). [http://www.nasa.gov/worldbook/neptune_worldbook.html ''Neptune''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130725210332/http://www.nasa.gov/worldbook/neptune_worldbook.html |date=2013-07-25 }}. World Book Online Reference Center. World Book, Inc. (NASA.gov) {{-}} {{Neptunovi sateliti}} {{navigacija Osončje}} {{Atmosfere}} {{portal|Astronomija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Neptun| ]] [[Kategorija:Planeti Osončja]] [[Kategorija:Astronomska telesa, odkrita leta 1846]] [[Kategorija:Zunanji planeti]] [[Kategorija:Ledeni orjaki]] pgau5owbwvoncguyqbpf4m5uq2rujsm 0 16417 6749202 6556170 2026-09-11T19:46:09Z Upwinxp 126544 razčiščena zmeda z neujemajočim napisom in sliko iz wd 6749202 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Dobrna | image = 1900 postcards postcard of Dobrna Castle.jpg | caption = Razvaline gradu na razglednici iz ok. 1900 | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = na vrhu skalne kope v naselju [[Lokovina]] nad Dobrno | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Dobrna - Grad | designation1_date = 19. julij 1986 | designation1_number = 4374<ref>{{RKD|4374}}</ref> | občina = Dobrna }} '''Grad Dobrna''' je stal na vrhu skalne kope v naselju [[Lokovina]] nad [[Dobrna|Dobrno]], danes so še vidne samo ruševine. V pisnih [[Zgodovinski viri|virih]] se omenja kot Neuhaus (omenjen kot Novo castro 1253, Newenhous 1333, Newnhaws 1493) skozi več stoletij, nakar je za kratko obdobje, 1643 - 1693, svoje ime spremenil v Kačji grad. Zatem se je nazaj preimenoval v Neuhaus. Leta 1772 se je pričel rušiti. [[Grad]] ima izredno zanimivo zgodovino, vendar jo do danes še nihče ni uspel zbrati in objaviti. Obstajajo trije originalni [[grb]]i, izklesani v kamen in beli marmor, ki imajo moč »govorečih grbov«. Eden teh »govorečih grbov« ima med drugim izklesano tudi »kačo« ter priča o kratkem obdobju »Schlangenburgu«. [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiriae - 378 Schlangenburg bei Cilli - Dobrna.jpg|sličica|levo|Grad Dobrna, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Topographia Ducatus Stiriae'', [[Gradec]] 1681]] [[Slika:Grad Kačjek, Dobrna 2025 (579481138618982263).jpg|levo|sličica|Grad Kačjek leta 2025]] === Legenda o nastanku === Na Kačjem gradu pri Dobrni sta živela bogat grof in njegova žena. Imela sta hčerko, ki ji je bilo pri rojstvu prerokovano, da jo bo ubila strela, ko bo stara sedem let. Da se to ne bi zgodilo, sta grof in grofica zaprla hčerko v globoko klet. Ko je bila deklica stara pet let, je grofica spoznala, da vedno bolj hira. Skrbelo jo je. In ko ji je nekoč prinesla mleka, je postala za vrati ter jo opazovala. Videla je veliko kačo,ki se je približala deklici, odložila krono in popila z njo mleko. Grofica je povedala možu, kaj je videla. Grof je vzel deklico iz kleti. Drugega dne je poklical k sebi svoje najboljše prijatelje, da bi mu pomagali vzeti kači krono. Nastavili so v kleti mleko in čakali. Toda kača je pravočasno opazila njihovo namero. Ta kača pa je bila kačja kraljica. Imela je piščalko, s katero je sklicala vse kače tega sveta. Z njimi je začela oblegati grad. Graščak je bil ves v strahu. Tedaj pa je prišel v grad neki berač, ki jim je nasvetoval, naj naložijo okrog vsega obzidja obilo drv. Ubogali so ga. Nato je ukazal hlapcem, naj zažgo drva, sam pa je splezal na visoko drevo in zapiskal na ponarejeno piščal. In kače so se priplazile od vseh strani. Spenjale so se preko grmade, ter popadale v ogenj. Samo njihova kraljica je prišla na drugo stran. Ko je na drevesu zagledala berača, je splezala do njega. Dotaknila se ga je in berač se je spremenil v prah. Potem pa je tudi kraljica padla v ogenj in grad je bil tako rešen.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=blog&op=func&func=print&c_menu=87327|title= Slovenski gradovi in legende: Kačja kraljica in grofovska deklica|accessdate= 20. marec 2017|date= 25. oktober 2013|format= |work= rtvslo.si}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam gradov v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici|1}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Dobrna]] [[Kategorija:Dobrna]] ljs3ekozntedbxkz8ju8bo4vwcqcq2z 0 22459 6749442 6749060 2026-09-12T06:01:10Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6749442 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km², kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]] (v zvezni državi je še sedaj 109 plemen, ki jih priznava izvršilna oblast Kalifornije, ter več kot štirideset plemen ali plemenskih skupin, ki se kot take opredeljujejo in so zaprosila za tovrstno priznanje). Večina jih je živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane, nekateri so živeli ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]].<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je v 18. stoletju ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), [[Ventura, Kalifornija|Venturo]] (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Misijoni so bili pomembni ne samo za pokristjanjevanje staroselcev (tudi s silo), ampak so bili tudi pomembna gospodarska in kolonizacijska središča. Leta 1821 so ozemlje zavzeli [[Mehika|Mehičani]] in Kalifornija je postal Alta California oz. Zgornja Kalifornija, precej večja od današnje zvezne države v ZDA. Po sekularizaciji misijonov so njihova zemljišča prišla v zasebne roke, razvila so se velika živinorejska posestva (ranchos), pa tudi kmetijstvo in trgovina. V Kaliforniji so se že naseljevali prvi ameriški priseljenci, ki so bili v skladu z doktrino oz. »Manifest Destiny« prepričani, da je širitev ZDA »od morja do morja« zgodovinsko nujna in neizbežna. Po priključitvi [[Teksas|Teksasa]] leta [[1845]] so se odnosi z Mehiko zaostrili in naslednje leto je izbruhnila [[ameriško-mehiška vojna]], v kateri so Američani hitro prevzeli nadzor nad Kalifornijo, vojna pa se je končala s podpisom mirovne pogodbe iz Guardalupe Hidalga 2. februarja 1848. ZDA so Mehiki za ozemlje Kalifornije plačale petnajst milijonov dolarjev, 9. septembra 1850 so Kalifornijo, kot 31. zvezno državo, priključili k ZDA. === Zlata mrzlica in nadaljnji razvoj === [[Slika:California Clipper 500.jpg|250px|sličica|desno|Oglas za potovanje z ladjo v Kalifornijo, objavljen okoli 1850]] Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Glavno mesto Kalifornije se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med [[Ameriška državljanska vojna|državljansko vojno]] je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. [[Slika:Post-and-Grant-Avenue-Look.jpg|250px|sličica|desno|posledice potresa v San Franciscu (1906)]] Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. [[Los Angeles]] je gospodarski vrh dosegel leta 1887, [[San Francisco]] pa je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center, vendar ga je leta 1906 dodobra uničil katastrofalni potres. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] t8so8ws1hoe5lu74u4761bm0k81xn6p 6749443 6749442 2026-09-12T06:02:28Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6749443 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km², kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]] (v zvezni državi je še sedaj 109 plemen, ki jih priznava izvršilna oblast Kalifornije, ter več kot štirideset plemen ali plemenskih skupin, ki se kot take opredeljujejo in so zaprosila za tovrstno priznanje). Večina jih je nekoč živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane, pa tudi ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na območju Kalifornije (veliko večjem od današnje zvezne države) razglasil oblast [[Španija|španske krone]].<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je v 18. stoletju ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), [[Ventura, Kalifornija|Venturo]] (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Misijoni so bili pomembni ne samo za pokristjanjevanje staroselcev (tudi s silo), ampak so bili tudi pomembna gospodarska in kolonizacijska središča. Leta 1821 so ozemlje zavzeli [[Mehika|Mehičani]] in Kalifornija je postal Alta California oz. Zgornja Kalifornija, precej večja od današnje zvezne države v ZDA. Po sekularizaciji misijonov so njihova zemljišča prišla v zasebne roke, razvila so se velika živinorejska posestva (ranchos), pa tudi kmetijstvo in trgovina. V Kaliforniji so se že naseljevali prvi ameriški priseljenci, ki so bili v skladu z doktrino oz. »Manifest Destiny« prepričani, da je širitev ZDA »od morja do morja« zgodovinsko nujna in neizbežna. Po priključitvi [[Teksas|Teksasa]] leta [[1845]] so se odnosi z Mehiko zaostrili in naslednje leto je izbruhnila [[ameriško-mehiška vojna]], v kateri so Američani hitro prevzeli nadzor nad Kalifornijo, vojna pa se je končala s podpisom mirovne pogodbe iz Guardalupe Hidalga 2. februarja 1848. ZDA so Mehiki za ozemlje Kalifornije plačale petnajst milijonov dolarjev, 9. septembra 1850 so Kalifornijo, kot 31. zvezno državo, priključili k ZDA. === Zlata mrzlica in nadaljnji razvoj === [[Slika:California Clipper 500.jpg|250px|sličica|desno|Oglas za potovanje z ladjo v Kalifornijo, objavljen okoli 1850]] Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Glavno mesto Kalifornije se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med [[Ameriška državljanska vojna|državljansko vojno]] je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. [[Slika:Post-and-Grant-Avenue-Look.jpg|250px|sličica|desno|posledice potresa v San Franciscu (1906)]] Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. [[Los Angeles]] je gospodarski vrh dosegel leta 1887, [[San Francisco]] pa je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center, vendar ga je leta 1906 dodobra uničil katastrofalni potres. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] oer39zd4xxvw16xq70x1zmkteomoyi7 6749445 6749443 2026-09-12T06:05:31Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6749445 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km², kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]] (v zvezni državi je še sedaj 109 plemen, ki jih priznava izvršilna oblast Kalifornije, ter več kot štirideset plemen ali plemenskih skupin, ki se kot take opredeljujejo in so zaprosila za tovrstno priznanje). Večina jih je nekoč živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane, pa tudi ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na ozemlju Kalifornije razglasil oblast [[Španija|španske krone]]<br>. Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je v 18. stoletju ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), [[Ventura, Kalifornija|Venturo]] (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Misijoni so bili pomembni ne samo za pokristjanjevanje staroselcev (tudi s silo), ampak so bili tudi pomembna gospodarska in kolonizacijska središča. Leta 1821 so ozemlje zavzeli [[Mehika|Mehičani]] in Kalifornija je postal Alta California oz. Zgornja Kalifornija, precej večja od današnje zvezne države v ZDA. Po sekularizaciji misijonov so njihova zemljišča prišla v zasebne roke, razvila so se velika živinorejska posestva (ranchos), pa tudi kmetijstvo in trgovina. V Kaliforniji so se že naseljevali prvi ameriški priseljenci, ki so bili v skladu z doktrino oz. »Manifest Destiny« prepričani, da je širitev ZDA »od morja do morja« zgodovinsko nujna in neizbežna. Po priključitvi [[Teksas|Teksasa]] leta [[1845]] so se odnosi z Mehiko zaostrili in naslednje leto je izbruhnila [[ameriško-mehiška vojna]], v kateri so Američani hitro prevzeli nadzor nad Kalifornijo, vojna pa se je končala s podpisom mirovne pogodbe iz Guardalupe Hidalga 2. februarja 1848. ZDA so Mehiki za ozemlje Kalifornije plačale petnajst milijonov dolarjev, 9. septembra 1850 so Kalifornijo, kot 31. zvezno državo, priključili k ZDA. === Zlata mrzlica in nadaljnji razvoj === [[Slika:California Clipper 500.jpg|250px|sličica|desno|Oglas za potovanje z ladjo v Kalifornijo, objavljen okoli 1850]] Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Glavno mesto Kalifornije se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med [[Ameriška državljanska vojna|državljansko vojno]] je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. [[Slika:Post-and-Grant-Avenue-Look.jpg|250px|sličica|desno|posledice potresa v San Franciscu (1906)]] Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. [[Los Angeles]] je gospodarski vrh dosegel leta 1887, [[San Francisco]] pa je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center, vendar ga je leta 1906 dodobra uničil katastrofalni potres. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] mcd1rebgrlypsjaditzcqwn9af9wtik 6749446 6749445 2026-09-12T06:05:59Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6749446 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[Ameriški Zahod|zahodna]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km², kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]] (v zvezni državi je še sedaj 109 plemen, ki jih priznava izvršilna oblast Kalifornije, ter več kot štirideset plemen ali plemenskih skupin, ki se kot take opredeljujejo in so zaprosila za tovrstno priznanje). Večina jih je nekoč živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane, pa tudi ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na ozemlju Kalifornije razglasil oblast [[Španija|španske krone.]]<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je v 18. stoletju ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), [[Ventura, Kalifornija|Venturo]] (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Misijoni so bili pomembni ne samo za pokristjanjevanje staroselcev (tudi s silo), ampak so bili tudi pomembna gospodarska in kolonizacijska središča. Leta 1821 so ozemlje zavzeli [[Mehika|Mehičani]] in Kalifornija je postal Alta California oz. Zgornja Kalifornija, precej večja od današnje zvezne države v ZDA. Po sekularizaciji misijonov so njihova zemljišča prišla v zasebne roke, razvila so se velika živinorejska posestva (ranchos), pa tudi kmetijstvo in trgovina. V Kaliforniji so se že naseljevali prvi ameriški priseljenci, ki so bili v skladu z doktrino oz. »Manifest Destiny« prepričani, da je širitev ZDA »od morja do morja« zgodovinsko nujna in neizbežna. Po priključitvi [[Teksas|Teksasa]] leta [[1845]] so se odnosi z Mehiko zaostrili in naslednje leto je izbruhnila [[ameriško-mehiška vojna]], v kateri so Američani hitro prevzeli nadzor nad Kalifornijo, vojna pa se je končala s podpisom mirovne pogodbe iz Guardalupe Hidalga 2. februarja 1848. ZDA so Mehiki za ozemlje Kalifornije plačale petnajst milijonov dolarjev, 9. septembra 1850 so Kalifornijo, kot 31. zvezno državo, priključili k ZDA. === Zlata mrzlica in nadaljnji razvoj === [[Slika:California Clipper 500.jpg|250px|sličica|desno|Oglas za potovanje z ladjo v Kalifornijo, objavljen okoli 1850]] Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Glavno mesto Kalifornije se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med [[Ameriška državljanska vojna|državljansko vojno]] je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. [[Slika:Post-and-Grant-Avenue-Look.jpg|250px|sličica|desno|posledice potresa v San Franciscu (1906)]] Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. [[Los Angeles]] je gospodarski vrh dosegel leta 1887, [[San Francisco]] pa je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center, vendar ga je leta 1906 dodobra uničil katastrofalni potres. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] juinh2gc1tgrxju5s49hcbc5h9vk9on 6749447 6749446 2026-09-12T06:09:58Z Shabicht 3554 6749447 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] na zahodu [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med vsemi zveznimi državami ZDA. Kalifornija na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km², kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]] (v zvezni državi je še sedaj 109 plemen, ki jih priznava izvršilna oblast Kalifornije, ter več kot štirideset plemen ali plemenskih skupin, ki se kot take opredeljujejo in so zaprosila za tovrstno priznanje). Večina jih je nekoč živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane, pa tudi ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na ozemlju Kalifornije razglasil oblast [[Španija|španske krone.]]<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je v 18. stoletju ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), [[Ventura, Kalifornija|Venturo]] (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Misijoni so bili pomembni ne samo za pokristjanjevanje staroselcev (tudi s silo), ampak so bili tudi pomembna gospodarska in kolonizacijska središča. Leta 1821 so ozemlje zavzeli [[Mehika|Mehičani]] in Kalifornija je postal Alta California oz. Zgornja Kalifornija, precej večja od današnje zvezne države v ZDA. Po sekularizaciji misijonov so njihova zemljišča prišla v zasebne roke, razvila so se velika živinorejska posestva (ranchos), pa tudi kmetijstvo in trgovina. V Kaliforniji so se že naseljevali prvi ameriški priseljenci, ki so bili v skladu z doktrino oz. »Manifest Destiny« prepričani, da je širitev ZDA »od morja do morja« zgodovinsko nujna in neizbežna. Po priključitvi [[Teksas|Teksasa]] leta [[1845]] so se odnosi z Mehiko zaostrili in naslednje leto je izbruhnila [[ameriško-mehiška vojna]], v kateri so Američani hitro prevzeli nadzor nad Kalifornijo, vojna pa se je končala s podpisom mirovne pogodbe iz Guardalupe Hidalga 2. februarja 1848. ZDA so Mehiki za ozemlje Kalifornije plačale petnajst milijonov dolarjev, 9. septembra 1850 so Kalifornijo, kot 31. zvezno državo, priključili k ZDA. === Zlata mrzlica in nadaljnji razvoj === [[Slika:California Clipper 500.jpg|250px|sličica|desno|Oglas za potovanje z ladjo v Kalifornijo, objavljen okoli 1850]] Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Glavno mesto Kalifornije se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med [[Ameriška državljanska vojna|državljansko vojno]] je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. [[Slika:Post-and-Grant-Avenue-Look.jpg|250px|sličica|desno|posledice potresa v San Franciscu (1906)]] Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. [[Los Angeles]] je gospodarski vrh dosegel leta 1887, [[San Francisco]] pa je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center, vendar ga je leta 1906 dodobra uničil katastrofalni potres. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] p6fbfna653r96hk7ubc8ayywexc0ldj 6749448 6749447 2026-09-12T06:13:45Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6749448 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] na zahodu [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med vsemi zveznimi državami ZDA. Kalifornija na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km², kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]] (v zvezni državi je še sedaj 109 plemen, ki jih priznava izvršilna oblast Kalifornije, ter več kot štirideset plemen ali plemenskih skupin, ki se kot take opredeljujejo in so zaprosila za tovrstno priznanje). Večina jih je nekoč živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane, pa tudi ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na ozemlju Kalifornije razglasil oblast [[Španija|španske krone.]]<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je v 18. stoletju ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), [[Ventura, Kalifornija|Venturo]] (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Misijoni so bili pomembni ne samo za pokristjanjevanje staroselcev (tudi s silo), ampak so bili tudi pomembna gospodarska in kolonizacijska središča. Leta 1821 so ozemlje zavzeli [[Mehika|Mehičani]] in Kalifornija je postal Alta California oz. Zgornja Kalifornija, precej večja od današnje zvezne države v ZDA. Po sekularizaciji misijonov so njihova zemljišča prišla v zasebne roke, razvila so se velika živinorejska posestva (ranchos), pa tudi kmetijstvo in trgovina. V Kaliforniji so se že naseljevali prvi ameriški priseljenci, ki so bili v skladu z 19. stoletno ameriško ideologijo »Manifest Destiny« prepričani, da imajo Združene države jasno in božjo usojeno pravico širiti svoje ozemlje čez celotno Severno Ameriko – od Atlantika do Pacifika. Po priključitvi [[Teksas|Teksasa]] leta [[1845]] so se odnosi z Mehiko zaostrili in naslednje leto je izbruhnila [[ameriško-mehiška vojna]], v kateri so Američani hitro prevzeli nadzor nad Kalifornijo, vojna pa se je končala s podpisom mirovne pogodbe iz Guardalupe Hidalga 2. februarja 1848. ZDA so Mehiki za ozemlje Kalifornije plačale petnajst milijonov dolarjev, 9. septembra 1850 so Kalifornijo, kot 31. zvezno državo, priključili k ZDA. === Zlata mrzlica in nadaljnji razvoj === [[Slika:California Clipper 500.jpg|250px|sličica|desno|Oglas za potovanje z ladjo v Kalifornijo, objavljen okoli 1850]] Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Glavno mesto Kalifornije se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med [[Ameriška državljanska vojna|državljansko vojno]] je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. [[Slika:Post-and-Grant-Avenue-Look.jpg|250px|sličica|desno|posledice potresa v San Franciscu (1906)]] Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. [[Los Angeles]] je gospodarski vrh dosegel leta 1887, [[San Francisco]] pa je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center, vendar ga je leta 1906 dodobra uničil katastrofalni potres. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] 6dg40mei76onrukap040gb29cjtfea6 6749455 6749448 2026-09-12T06:20:44Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6749455 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] na zahodu [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med vsemi zveznimi državami ZDA. Kalifornija na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km², kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]] (v zvezni državi je še sedaj 109 plemen, ki jih priznava izvršilna oblast Kalifornije, ter več kot štirideset plemen ali plemenskih skupin, ki se kot take opredeljujejo in so zaprosila za tovrstno priznanje). Večina jih je nekoč živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane, pa tudi ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na ozemlju Kalifornije razglasil oblast [[Španija|španske krone.]]<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je v 18. stoletju ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), [[Ventura, Kalifornija|Venturo]] (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Misijoni so bili pomembni ne samo za pokristjanjevanje staroselcev (tudi s silo), ampak so bili tudi pomembna gospodarska in kolonizacijska središča. Leta 1821 so ozemlje zavzeli [[Mehika|Mehičani]] in Kalifornija je postal Alta California oz. Zgornja Kalifornija, precej večja od današnje zvezne države v ZDA. Po sekularizaciji misijonov so njihova zemljišča prišla v zasebne roke, razvila so se velika živinorejska posestva (ranchos), pa tudi kmetijstvo in trgovina. V Kaliforniji so se že naseljevali prvi ameriški priseljenci, ki so bili v skladu z 19. stoletno ameriško ideologijo »Manifest destiny« prepričani, da imajo Združene države jasno in božjo usojeno pravico širiti svoje ozemlje čez celotno Severno Ameriko – od Atlantika do Pacifika.<ref>{{navedi splet |url=https://ushistory.org/free-online-textbooks/us/manifest-destiny/29 |title=Manifest destiny |accessdate=12. september 2026 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> Po priključitvi [[Teksas|Teksasa]] leta [[1845]] so se odnosi z Mehiko zaostrili in naslednje leto je izbruhnila [[ameriško-mehiška vojna]], v kateri so Američani hitro prevzeli nadzor nad Kalifornijo, vojna pa se je končala s podpisom mirovne pogodbe iz Guardalupe Hidalga 2. februarja 1848. ZDA so Mehiki za ozemlje Kalifornije plačale petnajst milijonov dolarjev, 9. septembra 1850 so Kalifornijo, kot 31. zvezno državo, priključili k ZDA. === Zlata mrzlica in nadaljnji razvoj === [[Slika:California Clipper 500.jpg|250px|sličica|desno|Oglas za potovanje z ladjo v Kalifornijo, objavljen okoli 1850]] Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Glavno mesto Kalifornije se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med [[Ameriška državljanska vojna|državljansko vojno]] je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. [[Slika:Post-and-Grant-Avenue-Look.jpg|250px|sličica|desno|posledice potresa v San Franciscu (1906)]] Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. [[Los Angeles]] je gospodarski vrh dosegel leta 1887, [[San Francisco]] pa je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center, vendar ga je leta 1906 dodobra uničil katastrofalni potres. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] hh1q04hwbbavkqpcpt6bm28pr8xo4mb 6749464 6749455 2026-09-12T07:33:17Z Shabicht 3554 /* Špansko in mehiško obdobje */ 6749464 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] na zahodu [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med vsemi zveznimi državami ZDA. Kalifornija na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km², kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]] (v zvezni državi je še sedaj 109 plemen, ki jih priznava izvršilna oblast Kalifornije, ter več kot štirideset plemen ali plemenskih skupin, ki se kot take opredeljujejo in so zaprosila za tovrstno priznanje). Večina jih je nekoč živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane, pa tudi ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na ozemlju Kalifornije razglasil oblast [[Španija|španske krone.]]<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je v 18. stoletju ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), [[Ventura, Kalifornija|Venturo]] (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Misijoni so bili pomembni ne samo za pokristjanjevanje staroselcev (tudi s silo), ampak so bili tudi pomembna gospodarska in kolonizacijska središča. Leta 1821 so ozemlje zavzeli [[Mehika|Mehičani]] in Kalifornija je postal Alta California oz. Zgornja Kalifornija, precej večja od današnje zvezne države v ZDA. Po sekularizaciji misijonov so njihova zemljišča prišla v zasebne roke, razvila so se velika živinorejska posestva (ranchos), pa tudi kmetijstvo in trgovina. V Kaliforniji so se že naseljevali prvi ameriški priseljenci, ki so bili v skladu z 19. stoletno ameriško ideologijo »Manifest destiny« prepričani, da imajo Združene države jasno in božjo usojeno pravico širiti svoje ozemlje čez celotno Severno Ameriko – od Atlantika do Pacifika.<ref>{{navedi splet |url=https://ushistory.org/free-online-textbooks/us/manifest-destiny/29 |title=Manifest destiny |accessdate=12. september 2026 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> Po priključitvi [[Teksas|Teksasa]] leta [[1845]] so se odnosi z Mehiko zaostrili in naslednje leto je izbruhnila Ameriško-mehiška vojna, v kateri so Američani hitro prevzeli nadzor nad Kalifornijo, vojna pa se je končala s podpisom mirovne pogodbe iz Guardalupe Hidalga 2. februarja 1848. ZDA so Mehiki, kot odškodnino za ozemlje Kalifornije, plačale petnajst milijonov dolarjev, {{glavni|Ameriško-mehiška vojna}} 9. septembra 1850 so Kalifornijo, kot 31. zvezno državo, priključili k ZDA. === Zlata mrzlica in nadaljnji razvoj === [[Slika:California Clipper 500.jpg|250px|sličica|desno|Oglas za potovanje z ladjo v Kalifornijo, objavljen okoli 1850]] Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Glavno mesto Kalifornije se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med [[Ameriška državljanska vojna|državljansko vojno]] je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. [[Slika:Post-and-Grant-Avenue-Look.jpg|250px|sličica|desno|posledice potresa v San Franciscu (1906)]] Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. [[Los Angeles]] je gospodarski vrh dosegel leta 1887, [[San Francisco]] pa je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center, vendar ga je leta 1906 dodobra uničil katastrofalni potres. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] eus2v6soq2cxm6352lrffyna9fef17l 6749471 6749464 2026-09-12T07:45:11Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6749471 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] na zahodu [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med vsemi zveznimi državami ZDA. Kalifornija na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km², kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]] (v zvezni državi je še sedaj 109 plemen, ki jih priznava izvršilna oblast Kalifornije, ter več kot štirideset plemen ali plemenskih skupin, ki se kot take opredeljujejo in so zaprosila za tovrstno priznanje). Večina jih je nekoč živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane, pa tudi ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na ozemlju Kalifornije razglasil oblast [[Španija|španske krone.]]<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je v 18. stoletju ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), [[Ventura, Kalifornija|Venturo]] (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Misijoni so bili pomembni ne samo za pokristjanjevanje staroselcev (tudi s silo), ampak so bili tudi pomembna gospodarska in kolonizacijska središča. Leta 1821 so ozemlje zavzeli [[Mehika|Mehičani]] in Kalifornija je postal Alta California oz. Zgornja Kalifornija, precej večja od današnje zvezne države v ZDA. Po sekularizaciji misijonov so njihova zemljišča prišla v zasebne roke, razvila so se velika živinorejska posestva (ranchos), pa tudi kmetijstvo in trgovina. V Kaliforniji so se že naseljevali prvi ameriški priseljenci, ki so bili v skladu z 19. stoletno ameriško ideologijo »Manifest destiny« prepričani, da imajo Združene države jasno in božjo usojeno pravico širiti svoje ozemlje čez celotno Severno Ameriko – od Atlantika do Pacifika.<ref>{{navedi splet |url=https://ushistory.org/free-online-textbooks/us/manifest-destiny/29 |title=Manifest destiny |accessdate=12. september 2026 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> Po priključitvi [[Teksas|Teksasa]] leta [[1845]] so se odnosi z Mehiko zaostrili in naslednje leto je izbruhnila Ameriško-mehiška vojna, v kateri so Američani hitro prevzeli nadzor nad Kalifornijo, vojna pa se je končala s podpisom mirovne pogodbe iz Guardalupe Hidalga 2. februarja 1848. ZDA so Mehiki, kot odškodnino za ozemlje Kalifornije, plačale petnajst milijonov dolarjev, {{glavni|Ameriško-mehiška vojna}} 9. septembra 1850 so Kalifornijo, kot 31. zvezno državo, priključili k ZDA. === Zlata mrzlica in nadaljnji razvoj === [[Slika:California Clipper 500.jpg|250px|sličica|desno|Oglas za potovanje z ladjo v Kalifornijo, objavljen okoli 1850]] Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Glavno mesto Kalifornije se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med [[Ameriška državljanska vojna|državljansko vojno]] je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. [[Slika:Post-and-Grant-Avenue-Look.jpg|250px|sličica|desno|posledice potresa v San Franciscu (1906)]] Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. [[Los Angeles]] je gospodarski vrh dosegel leta 1887, [[San Francisco]] pa je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center, vendar ga je leta 1906 dodobra uničil katastrofalni potres. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |author=Blake, Robert |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine, 2. knjiga: Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] 31fc6wtdzvx7ypzbl8bt661pbe8gvfm 6749472 6749471 2026-09-12T07:46:32Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ 6749472 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] na zahodu [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med vsemi zveznimi državami ZDA. Kalifornija na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km², kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]] (v zvezni državi je še sedaj 109 plemen, ki jih priznava izvršilna oblast Kalifornije, ter več kot štirideset plemen ali plemenskih skupin, ki se kot take opredeljujejo in so zaprosila za tovrstno priznanje). Večina jih je nekoč živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane, pa tudi ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na ozemlju Kalifornije razglasil oblast [[Španija|španske krone.]]<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je v 18. stoletju ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), [[Ventura, Kalifornija|Venturo]] (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Misijoni so bili pomembni ne samo za pokristjanjevanje staroselcev (tudi s silo), ampak so bili tudi pomembna gospodarska in kolonizacijska središča. Leta 1821 so ozemlje zavzeli [[Mehika|Mehičani]] in Kalifornija je postal Alta California oz. Zgornja Kalifornija, precej večja od današnje zvezne države v ZDA. Po sekularizaciji misijonov so njihova zemljišča prišla v zasebne roke, razvila so se velika živinorejska posestva (ranchos), pa tudi kmetijstvo in trgovina. V Kaliforniji so se že naseljevali prvi ameriški priseljenci, ki so bili v skladu z 19. stoletno ameriško ideologijo »Manifest destiny« prepričani, da imajo Združene države jasno in božjo usojeno pravico širiti svoje ozemlje čez celotno Severno Ameriko – od Atlantika do Pacifika.<ref>{{navedi splet |url=https://ushistory.org/free-online-textbooks/us/manifest-destiny/29 |title=Manifest destiny |accessdate=12. september 2026 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> Po priključitvi [[Teksas|Teksasa]] leta [[1845]] so se odnosi z Mehiko zaostrili in naslednje leto je izbruhnila Ameriško-mehiška vojna, v kateri so Američani hitro prevzeli nadzor nad Kalifornijo, vojna pa se je končala s podpisom mirovne pogodbe iz Guardalupe Hidalga 2. februarja 1848. ZDA so Mehiki, kot odškodnino za ozemlje Kalifornije, plačale petnajst milijonov dolarjev, {{glavni|Ameriško-mehiška vojna}} 9. septembra 1850 so Kalifornijo, kot 31. zvezno državo, priključili k ZDA. === Zlata mrzlica in nadaljnji razvoj === [[Slika:California Clipper 500.jpg|250px|sličica|desno|Oglas za potovanje z ladjo v Kalifornijo, objavljen okoli 1850]] Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Glavno mesto Kalifornije se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med [[Ameriška državljanska vojna|državljansko vojno]] je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. [[Slika:Post-and-Grant-Avenue-Look.jpg|250px|sličica|desno|posledice potresa v San Franciscu (1906)]] Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. [[Los Angeles]] je gospodarski vrh dosegel leta 1887, [[San Francisco]] pa je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center, vendar ga je leta 1906 dodobra uničil katastrofalni potres. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |author=Blake, Robert |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine, 2. knjiga: Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{ZDA}} {{us-geo-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] bf0t1vixvoergz9kq2smek8vxcdo3id 6749473 6749472 2026-09-12T07:47:13Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ 6749473 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] na zahodu [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med vsemi zveznimi državami ZDA. Kalifornija na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana in jo delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz granita, vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postaja podnebje bolj kontinentalno. Centralni del postane poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v Dolini smrti leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Rastline in živali == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km², kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]] (v zvezni državi je še sedaj 109 plemen, ki jih priznava izvršilna oblast Kalifornije, ter več kot štirideset plemen ali plemenskih skupin, ki se kot take opredeljujejo in so zaprosila za tovrstno priznanje). Večina jih je nekoč živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane, pa tudi ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na ozemlju Kalifornije razglasil oblast [[Španija|španske krone.]]<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je v 18. stoletju ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), [[Ventura, Kalifornija|Venturo]] (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Misijoni so bili pomembni ne samo za pokristjanjevanje staroselcev (tudi s silo), ampak so bili tudi pomembna gospodarska in kolonizacijska središča. Leta 1821 so ozemlje zavzeli [[Mehika|Mehičani]] in Kalifornija je postal Alta California oz. Zgornja Kalifornija, precej večja od današnje zvezne države v ZDA. Po sekularizaciji misijonov so njihova zemljišča prišla v zasebne roke, razvila so se velika živinorejska posestva (ranchos), pa tudi kmetijstvo in trgovina. V Kaliforniji so se že naseljevali prvi ameriški priseljenci, ki so bili v skladu z 19. stoletno ameriško ideologijo »Manifest destiny« prepričani, da imajo Združene države jasno in božjo usojeno pravico širiti svoje ozemlje čez celotno Severno Ameriko – od Atlantika do Pacifika.<ref>{{navedi splet |url=https://ushistory.org/free-online-textbooks/us/manifest-destiny/29 |title=Manifest destiny |accessdate=12. september 2026 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> Po priključitvi [[Teksas|Teksasa]] leta [[1845]] so se odnosi z Mehiko zaostrili in naslednje leto je izbruhnila Ameriško-mehiška vojna, v kateri so Američani hitro prevzeli nadzor nad Kalifornijo, vojna pa se je končala s podpisom mirovne pogodbe iz Guardalupe Hidalga 2. februarja 1848. ZDA so Mehiki, kot odškodnino za ozemlje Kalifornije, plačale petnajst milijonov dolarjev, {{glavni|Ameriško-mehiška vojna}} 9. septembra 1850 so Kalifornijo, kot 31. zvezno državo, priključili k ZDA. === Zlata mrzlica in nadaljnji razvoj === [[Slika:California Clipper 500.jpg|250px|sličica|desno|Oglas za potovanje z ladjo v Kalifornijo, objavljen okoli 1850]] Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Glavno mesto Kalifornije se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med [[Ameriška državljanska vojna|državljansko vojno]] je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. [[Slika:Post-and-Grant-Avenue-Look.jpg|250px|sličica|desno|posledice potresa v San Franciscu (1906)]] Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. [[Los Angeles]] je gospodarski vrh dosegel leta 1887, [[San Francisco]] pa je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center, vendar ga je leta 1906 dodobra uničil katastrofalni potres. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |author=Blake, Robert |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine, 2. knjiga: Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{us-geo-stub}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] hfc99t4kjiivhn0i8dglubuq63j38ex 0 23790 6749227 6748996 2026-09-11T20:00:46Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6749227 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Gregor Macedoni]] |grb=Coat_of_arms_of_Novo_Mesto.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Novo mesto.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F85_T1257_vF_b4_x516301_y70736_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F85_T1257_vF_b4_x516301_y70736_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.novomesto.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=235,7 |prebivalstvo=38678 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=19484 |ženske=19194 |sedež=[[Novo mesto]]}} '''Mestna občina Nôvo mésto''' je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s 38.678 prebivalci (2026; 6. po številčnosti v Sloveniji) z osrednjim in največjim naseljem [[Novo mesto]], v katerem živita približno 2/3 prebivalstva občine. Občina na severu meji na občino [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]], na vzhodu na občini [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] in [[Občina Šentjernej|Šentjernej]], na jugovzhodu na [[Gorjanci|Gorjancih]] na [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]] ter na jugu na občini [[Občina Metlika|Metlika]] in [[Občina Semič|Semič]], na zahodu pa na občine [[občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]], [[Občina Straža|Straža]] in [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]. Iz svojčas po površini največje občine v Sloveniji z največjim številom naselij (334) se je leta [[1994]] odcepila [[občina Škocjan]], leta [[1998]] [[občina Dolenjske Toplice|občine Dolenjske Toplice]], Mirna Peč, Šentjernej in [[Občina Žužemberk|Žužemberk]], leta 2006 pa še občini Straža in [[Šmarješke Toplice]]. == Krajevne skupnosti == V občini so naslednje [[krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: [[Birčna vas]], [[Bršljin]], [[Brusnice, Novo mesto|Brusnice]], [[Bučna vas]], [[Center, Novo mesto|Center]], [[Dolž]], [[Drska]], [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]], [[Gotna vas]], [[Kandija]] - Grm, [[Karteljevo]], [[Ločna]] - [[Mačkovec]], [[Majde Šilc]], [[Mali Slatnik]], [[Mestne njive]], [[Otočec]], [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], [[Prečna]], [[Regrča vas]], [[Šmihel, Novo mesto|Šmihel]], [[Stopiče]], [[Uršna sela]] in Žabja vas. Od skupaj 23 KS v občini jih 11 ali skoraj polovica leži pretežno na ozemlju Novega mesta oz. v mejah mestnega naselja. == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Novo mesto - naselja.jpg|thumb|200px|levo|Občinska naselja]] [[Birčna vas]], [[Boričevo]], [[Brezje, Novo mesto|Brezje]], [[Brezovica pri Stopičah]], [[Češča vas]], [[Črešnjice, Novo mesto|Črešnjice]], [[Črmošnjice pri Stopičah]], [[Daljni Vrh]], [[Dobovo]], [[Dolenja vas, Novo mesto|Dolenja vas]], [[Dolenje Grčevje]], [[Dolenje Kamenje, Novo mesto|Dolenje Kamenje]], [[Dolenje Karteljevo]], [[Dolenje Lakovnice]], [[Dolenji Suhadol]], [[Dolnja Težka Voda]], [[Dolž]], [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]], [[Golušnik]], [[Gorenje Grčevje]], [[Gorenje Kamence]], [[Gorenje Kamenje, Novo mesto|Gorenje Kamenje]], [[Gorenje Karteljevo]], [[Gorenje Kronovo]], [[Gorenje Lakovnice]], [[Gorenje Mraševo]], [[Gorenji Suhadol]], [[Gornja Težka Voda]], [[Gumberk]], [[Herinja vas]], [[Hrib pri Orehku]], [[Hrušica, Novo mesto|Hrušica]], [[Hudo, Novo mesto|Hudo]], [[Iglenik, Novo mesto|Iglenik]], [[Jama, Novo mesto|Jama]], [[Jelše pri Otočcu]], [[Jugorje, Novo mesto|Jugorje]], [[Jurna vas]], [[Konec (naselje)|Konec]], [[Koroška vas, Novo mesto|Koroška vas]], [[Koti]], [[Križe, Novo mesto|Križe]], [[Kuzarjev Kal]], [[Laze, Novo mesto|Laze]], [[Leskovec, Novo mesto|Leskovec]], [[Lešnica, Novo mesto|Lešnica]], [[Lutrško Selo]], [[Mala Cikava]], [[Male Brusnice]], [[Mali Cerovec]], [[Mali Orehek]], [[Mali Podljuben]], [[Mali Slatnik]], [[Mihovec]], '''[[Novo mesto]]''', [[Otočec]], [[Paha]], [[Pangrč Grm]], [[Petane]], [[Petelinjek, Novo mesto|Petelinjek]], [[Plemberk]], [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], [[Potov Vrh]], [[Prečna]], [[Pristava, Novo mesto|Pristava]], [[Rajnovšče]], [[Rakovnik pri Birčni Vasi]], [[Ratež]], [[Sela pri Ratežu]], [[Sela pri Zajčjem Vrhu]], [[Sela pri Štravberku]], [[Sevno, Novo mesto|Sevno]], [[Smolenja vas]], [[Srebrniče]], [[Srednje Grčevje]], [[Stopiče]], [[Stranska vas, Novo mesto|Stranska vas]], [[Suhor, Novo mesto|Suhor]], [[Šentjošt, Novo mesto|Šentjošt]], [[Škrjanče pri Novem mestu]], [[Štravberk]], [[Travni Dol]], [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]], [[Uršna sela]], [[Velike Brusnice]], [[Veliki Cerovec]], [[Veliki Orehek]], [[Veliki Podljuben]], [[Veliki Slatnik]], [[Verdun, Novo mesto|Verdun]], [[Vinja vas]], [[Vrh pri Ljubnu]], [[Vrh pri Pahi]], [[Vrhe, Novo mesto|Vrhe]], [[Zagrad pri Otočcu]], [[Zajčji Vrh pri Stopičah]], [[Ždinja vas]], [[Žihovo selo]]. == Seznam županov == === Skupščina občine Novo mesto === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 ! scope="row"|[[Sergij Thorževskij]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1972 ! scope="row"|[[Franci Kuhar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1972–1974 ! scope="row"|[[Avgust Avbar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1977 ! scope="row"|[[Jakob Berič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977–1980 ! scope="row"|[[Marjan Simič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1980–1986 ! scope="row"|[[Uroš Dular]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1987 ! scope="row"|[[Boštjan Kovačič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1987–1990 ! scope="row"|[[Franci Šoli]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1993 ! scope="row"|[[Marjan Dvornik]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993–1994 ! scope="row"|[[Franci Koncilija]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Franci Koncilija]] | '''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Anton Starc]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|'''DeSUS''']] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Boštjan Kovačič]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]]<br>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|'''DeSUS''']]<br>[[Slika:Logo of the Slovenian National Party.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=2|[[Alojz Muhič]] | '''[[Lista za Dolenjsko|LZD]]'''<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | '''[[Lista za Dolenjsko|ZZD]]'''<br>[[Slika:SLS logotip.png|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Gregor Macedoni]] | rowspan=3|'''{{Abbr|SV|Boštjan Grobler in skupina volilcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Glej tudi== * [[seznam osebnosti iz Mestne občine Novo mesto]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|City Municipality of Novo Mesto|Mestna občina Novo mesto}} * [http://www.novomesto.si/ Uradna spletna stran] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/0.htm Zemljevid na www3.gov.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051227232402/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/0.htm |date=2005-12-27 }} stanje naselij pred odcepitvijo občin Straža in Šmarješke Toplic {{Novo mesto}} {{Slovenske občine}} {{Slovenija regije jugovzhodna Slovenija}} [[Kategorija:Novo mesto]] [[Kategorija:Mestna občina Novo mesto|*]] [[Kategorija:Dolenjska]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Novo mesto]] {{normativna kontrola}} lzd6v74vc2g64u0xu30nxk3bg4a0z7i 0 23794 6749222 6749042 2026-09-11T19:59:17Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6749222 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Matjaž Rakovec]] |zastava=Zastava Mestne občine Kranj.jpg |grb=Coat of arms of Kranj (with white outline).svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Kranj.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F52_T1257_vF_b_x445853.09349999996_y123523_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F52_T1257_vF_b_x445853.09349999996_y123523_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Kranj]] |površina=148,0 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |prebivalstvo=57491 |moški=28951 |ženske=28540 |avtomobilska_oznaka=KR |splet=http://www.kranj.si }} '''Mestna občina Kranj''' je ena od dvanajstih [[Mestna občina|mestnih]] [[Občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Kranj|Kranju]]. S 56.171 prebivalci je tretja najštevilneje naseljena mestna občina (po številu prebivalcev, za Ljubljano in Mariborom in pred Celjem). == Zgodovina občine == Čas fevdalizma, za katerega je bila značilna razdrobljenost, je vplival na poznejše oblikovanje dežel Štajerske, Koroške, Goriške, Kranjske in Trsta. O nastanku občin lahko govorimo že za časa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]], ko so jih na naših tleh ustanovili Francozi, ki so nastale na podlagi prej oblikovanih katastrskih občin.  Slovenija je bila med obdobjem 1868 – 1929/36 upravno razdeljena na Kranjsko, Koroško, Štajersko, Ogrsko, Goriško in Istro. Kranjska je bila razdeljena na 501 občino, vanjo je spadala tudi Ljubljana, ki je imela poseben status – status statutarne občine. Število prebivalcev se je med posameznimi občinami gibalo med 100 in 4.000 prebivalcev, na celotnem ozemlju Kranjske pa je leta 1854 živelo 478.299 prebivalcev. Kranjska je bila razdeljena na mesto Ljubljana kot samostojno enoto in na 30 okrajev. Imela je 8 deželnoknežjih mest, med katerimi je bilo glavno mesto Ljubljana. Med deželnoknežjimi mesti je bilo tudi mesto [[Kranj]]. Okraj Kranj, ki je štel 24.425 prebivalcev je bil sestavljen iz 17 občin, v katerih je povprečno živelo 2.035 prebivalcev. Teh 17 občin je bilo: [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje,]] [[Goriče, Kranj|Goriče]], [[Hrastje, Kranj|Hrastje]], Kranj, [[Mavčiče]], [[Naklo]], [[Olševek]], [[Preddvor]], [[Predoslje]], [[Primskovo|Primskovo,]] [[Smlednik]], [[Stražišče, Kranj|Stražišče]], Sv. Jošt, [[Šenčur]], [[Trstenik, Kranj|Trstenik]], [[Velesovo]] in [[Voglje, Šenčur|Voglje]].  V začetku stoletja je Občina Kranj upravno obsegala mestno jedro s Kokrškim in Savskim predmestjem. Leta 1921 so se meje občine zaradi nakupa zemljišč na desnem bregu Save razširile.  26. aprila 1922 je bila izdana Uredba o razdelitvi države na oblasti, ki je predpisala, da se država razdeli na [[Samoupravne oblasti v Kraljevini Jugoslaviji|33 oblasti]], med katerimi sta bili za področje Slovenije predvideni dve – ljubljanska in mariborska. Kranj je spadal pod ljubljansko oblast. Ker so oblasti ugotovile, da je preveliko občin, so se odločili, da bodo njihovo število zmanjšali – iz 501 občin so jih zmanjšali na 348. V okraju Kranj so ukinili 5 občin, tako da je imel kranjski okraj nato le še 12 občin.  Z nastankom [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] je se obča uprava začela vršiti po banovinah, srezih in občinah. Določenih je bilo 9 banovin, na slovenskem območju je bila imenovana Dravska banovina s sedežem v Ljubljani. Z namenom pospeševanja zdravja so bile ustanovljene »zdravstvene občine«. V Dravski banovini je bilo tako ustanovljenih 13 samostojnih zdravstvenih občin in 103 združene zdravstvene občine. Zdravstvena občina Kranj je skupaj z zdravstvenimi občinami Cerklje, [[Škofja Loka]], [[Trata, Škofja Loka|Trata]] nad Škofjo Loko, [[Tržič]] in [[Železniki]] spadala pod kranjski okraj. Leta 1933 se je število občin v [[Dravska banovina|Dravski banovini]] iz 1072 (leta 1931) zmanjšalo na 362. Kranjski srez je sestavljalo 15 občin: Cerklje, Jezersko, Kovor, Kranj, Križe, Naklo, Preddvor, Predoslje, Smlednik – Trboje, Stražišče, Sv. Ana, Sv. Jošt, Sv. Katarina, Šenčur in Tržič. V banovini je bil Kranj središče sreza (okraja) Kranj, ki je obsegal širše območje Kranja, Tržiča in do leta 1936 tudi Škofje Loke. Zaradi gospodarskega razvoja in urbanizacije mesta se je zgodila tudi upravna širitev. Istega leta so se tako kranjski občini priključila predmestna naselja Čirče, Gorenje, [[Huje]], Klanec, Primskovo in Rupa, kasneje, ob začetku [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pa še Stražišče. Državni statistični urad je sestavil Splošni pregled za Dravsko banovino za leto 1939. V kranjskem okraju je prišlo do nekaterih sprememb. Število občin se je povečalo na 17, prišlo pa je tudi do preimenovanj. Kranjski okraj so tako sestavljale naslednje občine: [[Zgornja Besnica, Kranj|Besnica]], Cerklje na Gorenjskem, Golnik, Jezersko, Kovor, Kranj, Križe, Mavčiče, Naklo, Preddvor, Predoslje, [[Smlednik|Smlednik,]] Stražišče, Sv. Ana pod Ljubeljem, Sveta Katarina, Šenčur in Tržič. V celotnem okraju je živelo 36.487 ljudi.  Do leta 1936 je bil kranjski [[srez]] s 1.099 km² najobsežnejši srez na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Ko pa je leta 1936 Škofja Loka postaja samostojen srez, pa mu je ostalo le še 599 km². Ravninski del in gričevje sta večinoma kulturen svet. Po svoji legi in živalstvu pripada večina ozemlja triglavski pokrajini. Politično-upravno gledano je kranjski srez zibelka pozneje formirane deleže Kranjske. Leta 1931 je bilo v srezu 39.224 prebivalcev, podatki za leto 1921 pa kažejo, da jih je bilo takrat 29.996. Prirastek tako znaša 31%, kar je veliko. Gospodarski temelj prebivalstva je kmetijstvo, kjer se v ravninskem svetu ukvarjajo predvsem s poljedelstvom, v gorskem pa z živinorejo in gozdarstvom. Za Dravsko banovino produkcija poljskih pridelkov kaže nadpovprečne uspehe zlasti pri pšenici, ječmenu, rži in krompirju. Dosti napredna je tudi živinoreja. Nekdaj močno rudarstvo je do leta 1937 omejeno le še na pridobivanje apna in cestnega drobirja. V tridesetih letih je začela naraščati gospodarska moč industrije – najobsežnejša je bombažna tekstilna stroka v Kranju.  V občini Kranj je na površini 426 ha živelo 4220 ljudi. Poseljenih je bilo 405 hiš, 375 posestev, 30 koč, 1040 pa je najemnikov. Kljub majhnosti je kranjska občina zavzemala najpomembnejši prostor Ljubljanske kotline. Veljala je predvsem kot trgovsko mesto – vodi trgovino z živino, živili in manufakturo, po obsegu pa je tu najmočnejša lesna trgovina. Poleg tega je predstavljala tudi prometno središče za celoten kranjski srez, saj se tu od gorenjske železnice odcepi lokalna tržiška proga. Mesto je vplivalo je na razvoj domače obrti v okoliških krajih (med drugim na sitarstvo in platnarstvo). Izreden razvoj je na tem območju dosegla industrija, ki se je preko lesne, mlinarske in usnjarske stroke razvila v tekstilno in v izdelovanje gumarskih izdelkov.  V obdobju po [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je prihajalo do sprememb pri nastajanju, spreminjanju in ukinjanju lokalnih teritorialnih enot. Slovenija je bila razdeljena na 5 okrožij. Kranj je bil del ljubljanskega okrožja, katerega je sestavljalo 7 okrajev – [[Grosuplje]], [[Jesenice]], [[Kamnik]], Kranj, Ljubljana-okolica, [[Rakek]] in Škofja Loka. Leta 1948 je bil kranjski okraj sestavljen iz 58 krajev. Leta 1952 je z novim zakonom o razdelitvi [[Ljudska republika Slovenija|Ljudske republike Slovenije]] mesto Kranj dobilo status mestne občine z 17.827 prebivalcev. Tri leta kasneje je kranjski okraj vsega skupaj pokrival 11 občin, katere so skupaj štele 126.300 prebivalcev – [[Bled|Bled,]] [[Bohinj]], Cerklje, Gorenja vas, Jesenice in Kranj (ki je imela 37.000 prebivalcev).  Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]], vse do leta 1994 je na slovenskem ozemlju obstajalo 62 občin, med njimi tudi občina Kranj. 3. 10. 1994 je Državni zbor sprejel Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, s katerim je bilo v Sloveniji ustanovljenih 147 občin, od tega je bilo 11 mestnih. Kranjska občina je postala mestna občina. Do leta 1994 je obstajala samo občina Kranj, do leta 1998 pa je kranjska občina razpadla na občine Kranj, [[Občina Šenčur|Šenčur]], [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]], [[Občina Naklo|Naklo]] in [[Občina Preddvor|Preddvor]]. Kasneje je občina Preddvor razpadla na občini Preddvor in [[Občina Jezersko|Jezersko]]. Danes občino Kranj sestavlja 26 (mestnih in primestnih) [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]], kar pomeni, da je teritorialno najbolj razčlenjena občina v Sloveniji: [[Besnica, Kranj|Besnica]], [[Bitnje]], [[Britof]], Bratov Smuk, Center, [[Čirče]], [[Golnik]], [[Gorenja Sava]], [[Goriče, Kranj|Goriče]], [[Hrastje, Kranj|Hrastje]], Huje, [[Jošt (razločitev)|Jošt]], [[Kokrica]], [[Mavčiče]], [[Orehek-Drulovka]], Planina, [[Podblica]], Primskovo, [[Predoslje]], [[Stražišče, Kranj|Stražišče]], [[Struževo]], [[Tenetiše, Kranj|Tenetiše]], [[Trstenik, Kranj|Trstenik]], [[Vodovodni stolp, Kranj|Vodovodni stolp]], Zlato polje in [[Žabnica, Kranj|Žabnica]], med njimi jih je 12 (ali skoraj polovica) na ozemlju mesta/naselja Kranj. Mestni svet Mestne občine Kranj sestavlja 33 članov. Župan Mestne občine Kranj je od 20. decembra 2018 Matjaž Rakovec, v svojem drugem mandatu pa je že drugič za podžupana imenoval Janeza Černeta, Manja Zorko je svojo funkcijo kot podžupanja nastopila 1. marca 2023. == Seznam županov == === Obdobje od 1850 do 1962 === ''[[Seznam županov Mestne občine Kranj|Seznam preostalih oblastnikov; županov Avstroogrske in stare Jugoslavije ter povojnih predsednikov mestnih ljudskih odborov]]'' === Skupščina občine Kranj === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=115px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 ! scope="row"|[[Martin Košir]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1974 ! scope="row"|[[Slavko Zalokar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1978 ! scope="row"|[[Tone Volčič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1978–1982 ! scope="row"|[[Stane Božič]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986 ! scope="row"|[[Ivan Cvar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1990 ! scope="row"|[[Ivan Torkar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Vitomir Gros]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Vitomir Gros]] | '''{{Abbr|SV|Stane Rakovec in skupina volilcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=2|[[Mohor Bogataj]] | rowspan=2|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row"|[[Damijan Perne]] | '''{{Abbr|SV|Jakob Klofutar in skupina volilcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row"|[[Mohor Bogataj]] | '''{{Abbr|SZNKS|Stranka za napredek krajevnih skupnosti}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row"|[[Boštjan Trilar]] | '''{{Abbr|VZK|Več za Kranj}}'''<br>'''{{Abbr|SLP|Stranka za lepo prihodnost}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Matjaž Rakovec]] | rowspan=2|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons|Category:City Municipality of Kranj|Mestna občina Kranj}} * [http://www.kranj.si/ Kranj], uradna stran občine. * [http://www.raziskovalec.com/pages/Kranj/ Spletne strani v občini Kranj] {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Mestna občina Kranj|*]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Kranj]] {{normativna kontrola}} 5q2du7yieder52nbeilysxwcp2xml6p 0 24136 6749292 6746007 2026-09-11T23:12:01Z ~2026-44996-51 264415 6749292 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[režiser]]jev in režiserk''' (gledaliških, radijskih in/ali filmskih) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} == A == *[[Emil Aberšek]]/Abršček *[[Iztok Aberšek]] *[[Lavoslav Abraham]] *[[Polona Abram]] *[[Ernest Adamič]] *[[Draga Ahačič]] *[[Zemira Alajbegović Pečovnik]] *[[Borut Alujevič]] *[[Miha Alujevič]] *[[Dimitar Anakiev]] *[[Adolf Anderle]] *[[Gregor Andolšek]] *[[Vojko Anzeljc]] * [[Vinci Vogue Anžlovar]] *[[Vesna Arhar Štih]] * [[Franc Arko|Franc(i) Arko]] *[[Tine Arko]] ? *[[Nika Autor]] == B == * [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] *[[Dejan Babosek]] * [[Metod Badjura]] * [[Milka Badjura]] *[[Ludvik Bagari]] *[[Vladimir Bajc]] *[[Anja Bajda Gorela]] *[[Evgen Ban]] *[[Zdravko Barišič]] *[[Aljaž Bastič]] *[[Jože Baša]] *[[Bronislav Battelino]] *[[Balbina Battelino Baranovič]] *[[Primož Bebler]] *[[Marjan Belina]] (1934-1993) *[[Nataša Berce]] *[[Tosja Berce|Tosja (Flaker) Berce]] *[[Mina Bergant Herič]] * [[Matjaž Berger]] *[[Klemen Berus]] *[[Veličan Bešter]] * [[Jože Bevc]] * [[Alida Bevk]]? *[[Iztok Bevk]] *[[Marjan Bevk]] *[[Branka Bezeljak]] *[[Nika Bezeljak]] * [[Boris Bezić]] * [[Frido Beznik]] *[[Rok Biček]] *[[Teja Bidovec]] *[[Jan Bilodjerič]] *[[Rudolf Binter]] *[[Brane Bitenc]] *[[Mateja Bizjak Petit]] *[[Nace Bizilj]] *[[Peter Bizjak]] *[[Borut Blažič]] *[[Živa Bizovičar]] *[[Nina Blažin]] *[[Josip Boc]] *[[Alenka Bole Vrabec]] *[[Furio Bordon]] *[[Jože Borko]] *[[Ignacij Borštnik]] *[[Maks Borštnik]] *[[Vojko Boštjančič]] *[[Gregor Božič]] *[[August Adrian Braatz]] *[[Peter Braatz]] (Harry Rag) * [[Valo Bratina]] *[[France Bratkovič]] *[[Marko Bratuš]] *[[Peter Bratuša]] *[[Diego de Brea]] *[[Marija Brecelj]] * [[Jure Breceljnik]] *[[Rožle Bregar]] *[[Neda Bric Rusjan]] *[[Janez Bricelj]] (montažer) *[[Matjaž Brumen - Matt]] *[[Boris Brunčko]] *[[Vanda Brvar]] *[[Franjo Bučar]] *[[Marcel Buh]] *[[Mare Bulc]] *[[Ivica Buljan]] (Hrvat) *[[Boris Brunčko]] * [[Janez Burger]] *[[Nataša Burger]] == C == * [[Marko Cafnik]] *[[Toni Cahunek]] *[[Boris Cavazza]] * [[Franci Cegnar]] * [[Jože Cegnar]] *[[Mirko Cegnar]] *[[Vladislav Cegnar]] *([[France Cerar]]) *[[Vida Cerkvenik Bren]] *[[Peter Cerovšek]] *[[Polde Cigler]] * [[Marjan Ciglič]] *[[Alojz Cijak]] (Lojze Cjak) *[[Katja Colja]] *[[Alex Cvetkov]] * [[Jan Cvitkovič]] == Č == *[[Mišo Čadež]] *[[Špela Čadež]] (animatorka) *[[František Čap]] *[[Janko Čar]] * [[Tadej Čater]] *[[Miha Čeak]] *[[Bojan Čebulj]] *[[Marko Čeh]] *[[Kaća Čelan]] *[[Miha Čelar]] *[[Robert Černelč]] *[[Leo Černic]] *[[Ana Čigon]] *[[Anica Čok]] *[[Jelica Čok]] *Radovan Čok - snemalec *[[Alice Čop|Alice]] in [[Kajetan Čop]] *[[Karel Čretnik]] *[[Rudolf Čretnik]] ? *[[Tjaša Črnigoj]] *[[Marij Čuk]] *[[Gregor Čušin]] == D == * [[Anton Danilo|Anton (Cerar) Danilo]] * [[Avgusta Danilova]] *[[Mira Danilova]] * [[Vera Danilova]] *[[Ciril Debelak]] *[[Metka Debeljak]] *[[Ciril Debevec]] *[[Pavel Debevec]] *[[Mile De Gleria]] (animator) *[[Ferdo Delak]] * [[Polde Dežman]] *[[Žiga Divjak]] *[[Ivana Djilas]] *[[Urška Djukić]] * [[Saša Dobrila]] (animator) *[[Adolf Dobrovolný]] *[[Jaro Dolar]] *[[Sergej Dolenc]]? *([[Mihael Dolinšek]]) *[[Tamara Doneva]]? *[[Jure Dostal]] *[[Nejc Drekonja]] *[[Josip Drobnič]] * [[Janez Drozg]] * [[Vojko Duletič]] *[[Klemen Dvornik]] == Đ == * [[Sašo Đukić]]? * [[Branko Đurić]] == E == *[[Primož Ekart]] *[[Mira Erceg]] *[[Milan Erič]] (animator) == F == *[[Milanka Fabjančič]] (animatorka) *[[Jan Fabris]] *[[Mario Fanelli]] *[[Matjaž Farič]] *[[Matjaž Feguš]] *[[Segej Ferrari]] *[[Matej Filipčič]] *[[Matjaž Fistravec]] *[[Žiga Flajnik]] *[[Tosja Flaker Berce]] *[[Djurdja Flerè|Djurdja Flere]] *[[Mario Foerster]] *[[Gregor Fon]] *[[Dario Frandolič]] *[[Marjan Frankovič]] *[[France Frece]] *[[Emil Frelih]] *[[Marta Frelih]] *[[Tone Frelih]] *[[Lojze Fric]] *[[Oliver Frljić]] (bosansko-hrvaški) *[[Ivan Fugina|Ivan (Janez) Fugina]] *[[Uroš Fürst]] == G == *Nada Gabrijelčič *[[Siniša Gačić]] *[[Igor Gajič]] *[[Maja Gal Štromar]] *[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] *[[Branko Gavella]] (Hrvat) * [[Nejc Gazvoda]] *[[Josip Gecelj]] *[[Gregor Geč]] *[[Ivan Gegolet]]? * [[Maruša Geymayer-Oblak]] *[[Jože Glažar]] *[[Janja Glogovac]] *[[Irena Glonar]] * [[Karpo Godina]] *[[Miha Golob (režiser)]] * [[Milan Golob (režiser)|Milan Golob]] *[[Branko Gombač]] *Tom Gomizelj? *[[Tomaž Gorkič]] *[[Niko Goršič]] ("Nick Upper") *[[Tin Grabnar]] *[[Nataša Barbara Gračner]] *[[Fedor Gradišnik]] (star.) *[[Jure Grahek]] *[[Tereza Gregorič]] *[[Edvard Gregorin]] *[[Remigio Grižonič]] *[[Božo Grlj]] * [[Mirko Grobler]] * [[Tomaž Grom]] *[[Jurij Gruden]] *[[Lučka Gruden]] *[[Aleksander Grum]] *[[Pavel Grzinčič]] == H == *[[Vladimir Habunek]] (Hrvat) *[[Vasja Hafner]] *[[Petra Hauc]] *[[Miran Herzog]] *[[Andrej Hieng]] *[[Barbara Hieng Samobor]] * [[Boštjan Hladnik]] * [[Meta Hočevar]] *[[Miha Hočevar]] *[[Jože Horvat (1955)]] * [[Sebastijan Horvat]] *[[Áron Horváth]] *[[Juš Hrastnik]] *[[Dušan Hren]] *[[Slavko Hren]] *[[Žiga Hren]] *[[Ksenija Hribar]] *[[Eva Hribernik]] (operna) * [[Jasna Hribernik]] *[[Dušan Hrovatin]] (lutkar - film.animator) * [[Emil Hrvatin]]/Janez Janša *[[Varja Hrvatin]] *[[Vaclav Hudeček]] *[[Anita Hudl]] *[[Andreja Humar Gruden]] == I == * ([[Rudolf Inemann]] * [[Simon Intihar]] *[[Ester Ivakič]] * [[Jaka Ivanc]] *[[Željko Ivančič]] * [[Matjaž Ivanišin]] *[[Jure Ivanušič]] == J == *[[Bojan Jablanovec]] *[[Rahela Jagrič|Rahela Jagrič Pirc]] *[[Boštjan Miha Jambrek]] *[[Janez Janša (razločitev)|Janez Janša]] (=[[Emil Hrvatin]]) *[[Ven Jemeršič]] * [[France Jamnik]] *[[Jaša Jamnik]] *[[Aleš Jan]] *[[Rado Jan]] *[[Slavko Jan]] *[[Tomi Janežič]] *[[Mija Janžekovič-Jankovič]] *[[Andrej Jelačin]] *[[Alen Jelen]] *[[Amalija Jelen Mikša]] *[[Anton Jeločnik]] - Slobodan *[[Filip Jembrih Jandras]] *[[Janez Jemec]] *Dafne Jemeršić *[[Ven Jemeršić]] *[[Barbara Pia Jenič]] *[[Jaša Jenull]] *[[Janez Jerman]] *[[Matevž Jerman]] *[[Boštjan Jerše]] *[[Sandi Jesenik]] *[[Stanko Jost]] *[[Dušan Jovanović]] *[[Saša Jovanović]] *[[Jaka Judnič]] *[[Peter Juratovec]] *[[Sašo Jurcer]] (& [[Mojtina Jurcer]]) *[[Boris Jurjaševič]] *[[Andrej Jus]] == K == *[[Rok Kadoič]] *[[Ana Kajzer]] *Andrej Kamnik *[[Haidy Kancler]] (Maja Senekovič) *[[Barbara Kapelj]] *[[Jure Karas]] *[[Janez Karlin]] *[[Jernej Kastelec]] *[[Dušan Kastelic]] *[[Hanka Kastelicová]] *[[Mirko Kaukler]] *[[Bojan Kavčič]] * [[Jane Kavčič]] *[[Franci Kek]] *? Kelhar *[[Miran Kenda]] *[[Rok Kadoič]] *[[Srečko Kermavner]] *[[Dore Kern]] *[[Sara Kern]] *[[Janusz Kica]] (poljsko-hrvaško-slovenski) *[[Maruša Kink]] *[[Juro Kislinger]] *Živko Kladnik? *[[Brina Klampfer]] *[[Vesna Klančar]] *[[Ivan Klarič]] *[[Rudi Klarič]] *[[Ado Klavora]] *[[Savo Klemenčič]] *[[Jože Kloboves]] * [[Matjaž Klopčič]] *[[Miha Knific]] *[[Boris Kobal]] *[[Jernej Kobal]] *[[Jaša Koceli]] *[[Helena Koder]] * [[Aleksander Kogoj]] *[[Nina Kojima]] *[[Eva Kokalj]] *[[Marjan Kokalj]] *[[Veka Kokalj]] (snemalka) *[[Mateja Kokol]] * [[Herman Kokove]] *[[Mateja Koležnik]] *[[Matjaž Koman]] *[[Kim Komljanec]] *[[Matjaž Koncilja]] *[[Franci Končan]] *[[Roman Končar]] * [[Ivan Konda]] *[[Stana Kopitar]] *[[Nevenka Koprivšek]] *[[Boštjan Korbar]] *[[Neven Korda]]? *[[Tadej Koren Šmid]] *[[Igor Korošec]] * [[Mile Korun]] *[[Albert Kos]] *[[Urška Kos]] * [[France Kosmač]] * [[Andrej Košak]] *[[Hinko Košak]] *[[Milan Košak]] *[[Igor Košir]] *[[Josip Košuta]] (Joc Košuta) * [[Just Košuta]] * [[Zora Košuta]] *[[Andreja Kovač]] *[[Iztok Kovač]] *[[Marijan Kovač]] *[[Jože Kovič]] * [[Damjan Kozole]] * [[Kristian Koželj]] * [[Mirč Kragelj]] *[[Alenka Kraigher]] *[[Jože Krajnc]] *[[Tomaž Krajnc (režiser)|Tomaž Krajnc]] *[[Kristijan Krajnčan]] *[[Emil Kralj]] *[[Marjan Kralj]] *[[Stane Kralj]] *[[Tomaž Kralj]] *[[Vladislav Kralj]] *[[Branko Kraljevič]] *[[Jaka Kramberger]] (animator) *[[Janez Kramberger (režiser)]] *[[Eva Kraševec]] *[[Ana Krauthaker]] *[[Ana Kravanja]] *[[Marijan Kravos]] * [[Bratko Kreft]] * [[Gregor Kresal]] * [[Benjamin Kreže]] * [[Nataša Krhen]] * [[Mihi Krištof - Kranzenbinder]] * [[Jaka Krivec]] *[[Franci Križaj]] *[[Maja Križnik]] *[[Jan Krmelj]] *[[Špela Kuclar]] *[[Ema Kugler]] *[[Roman Kukovič]] *[[Lea Kukovičič]] * [[Saša Kump]] * [[Martin Kušej]] * [[Blaž Kutin]] (1970–2025) == L == *[[Bojan Labović]] *[[Marko Lampe]] *[[Eva Nina Lampič]] *[[Alma Lapajne]] *[[Janez Lapajne]] *[[Magda Lapajne]] *[[Štefan Lapajne]] *[[Tomaž Lapajne]] *[[Matjaž Latin]] *[[Franci Lazar]] * [[Primož Lazar]] *[[Timon Leder]] (animator) *[[Hinko Leskovšek]] *[[Metka Leskovšek (|Metka Leskovšek]] *[[Gojmir Lešnjak]] - Gojc *[[Tomaž Letnar]] *[[Nejc Levstik]] * [[Igor Likar]] * [[Milan Ljubić]] * [[Domen Lo]] * [[Ivan Loboda]] *[[Matjaž Loboda]] * [[Matija Logar]] *[[Lojzka Lombar]] * [[Jernej Lorenci]] *[[Minca Lorenci]] *[[Iztok Lovrić]]-Lovro *[[Sara Lucu]] *[[Jožko Lukeš]] *[[Jernej Lunder]] (animator) *[[Matevž Luzar]] *[[Žarko Lužnik]] == M == *[[Francesco Macedonio]] *[[Mojca Madon]] *[[Paolo Magelli]] *[[Tomaž Mahkovic]] *[[Mirko Mahnič]] *[[Edi Majaron]] *[[Mirko Majcen]] *[[Franjo Majer]] *[[Slobodan Maksimović]] *[[Peter Malec]] *[[Marjan Manček]] (animator) *[[Miroslav Mandić]] (scenarist ) *[[Marko Manojlović]] *[[Natalijo Manojlović]] *[[Luka Marcen]] * [[Luka Marčetič]] *[[Jan Marin]] *[[Marko Marin]] * [[Marjan Marinc]] *[[Matko Marinko]] *[[Janez Marinšek]] *[[Viktor Markič]] *[[Klemen Markovčič]] *[[Anton Marti]] *[[Bojan Martinec]] *[[Grega Mastnak]] (animator) *[[Boštjan Mašera]] *[[Lojze Matjašič]] ([[Alojz Matjašič]]) *[[Jure Matjažič]] * [[Rene Maurin]] *[[Dušan Mauser]] (1921-2021) *[[Martina Maurič Lazar]] *[[Manica Maver]] *[[Miha Mazzini]] *[[Jurij Meden]] *[[Anja Medved]] *[[Urša Menart]] *[[Zarja Menart]] (animatorka) *[[Dominik Mencej]] *[[Diego Menendes]] *[[Miloš Mikeln]] *[[Primož Meško]] *[[Sakerdon Mihajlovič]] *[[Matjaž Mihelčič]] *[[Staša Mihelčič]]? *[[Saša Miklavc]] *[[Mitja Milavec]] *[[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski]] *[[Matija Milčinski]] *[[Nana Milčinski]] *[[Edvard Miler]] *[[Peter Militarev]] *[[Marika Milkovič]] * [[Andrej Mlakar]] * [[Dušan Mlakar]] *[[Mitja Mlakar]] *[[Miha Mlaker]] * [[Varja Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer]] * Boštjan Modic *[[Max Modic]] *[[Janez Mohar]]? *[[Miha Mohorič]] * [[Viktor Molka]] *[[Katarina Morano]] *[[Dušan Moravec (režiser)]] *[[Zoran More]] *[[Jan Mozetič]] *[[Miha Možina]] *[[Andrina Mračnikar]] (avstrijska Koroška) *[[Ivan Mrak]] *Matjaž Mrak (*1972) *[[Filip Mramor]] * [[Bogdan Mrovlje]] *[[Miki Muster]] (animator) *[[Kristijan Muck]] *[[Amir Muratović]] *[[Miki Muster]] *[[Rado Mužan]] == N == * [[Marko Naberšnik]] *[[Aleš Nadai]] *[[Darja Nahtigal]] *[[Matej Nahtigal]] *[[Avrelija Nakrst]] *[[Marjan Nečak]] *[[Miha Nemec]] *[[Henrik Neubauer]] *[[Uroš Nikolič]] *[[Darko Nikolovski]] *[[Josip Nolli]] *[[Aleš Novak (režiser)]] *[[Anja Novak]] - [[Anjunabeats|Anjuta]] *[[Jure Novak]] *[[Tina Novak]] * [[Barbara Novakovič Kolenc]] *[[Alojz Novinc]] * [[Mitja Novljan]] * [[Tomo Novosel]] *[[Hinko Nučič]] == O == *[[Simon Obleščak]] *[[Mitja Okorn]] *[[Milena Olip]] *[[Olmo Omerzu]] *([[Rudi Omota]]) *[[Miro Opelt]] *[[Ivan Oven]] *[[Joško Oven]] *[[Peter Ovsec]] == P == * [[Boris Palčič]] *[[Livija Pandur]] * [[Tomaž Pandur]] *[[Georgij Paro]] (Hrv.) *[[Drago Parovel]] *[[Carlos Pascual]] *[[Svetlana Patafta]] *[[Milan Pavlovčič]] *[[Živojin Pavlović]] (Srb) *[[Alen Pavšar]] *[[Valentin Pečenko|Valentin (Zdravko) Pečenko]] *[[Rudolf Pečjak]] *[[Igor Pediček]] * [[Katja Pegan]] * [[Igor Pelan]] *[[Marko Peljhan]] *[[Maša Pelko]] *[[Ivan Pengov]] *[[Jože Pengov]] *[[Tone Peršak]] *[[Tatjana Peršuh]] * [[Jure Pervanje]] * [[Žarko Petan]] *[[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] *[[Ivan Peternelj]] *[[Boris Petkovič]] *[[Peter Petkovšek]] *[[Miran Petrovčič]] *[[Dragica Petrovič]] * [[Metod Pevec]] *[[Saša Pfeifer]] * [[Janez Pipan]] * [[Andrej Pisani]] *[[Igor Pison]] *[[Valentina Plaskan]] * [[Sašo Podgoršek]] * [[Aleš Podrižnik]] * [[Tomo Podstenšek]]? * [[Jože Pogačnik (1932)|Jože Pogačnik]] *[[Drago (Karel) Pogorel(e)c]] * [[Matjaž Pograjc]] * [[Nejc Pohar]] *[[Mirko Polič]] *[[Marta Popivoda]] *[[Aleksandar Popovski]] *[[Nebojša Pop-Tasić]] *[[Andraž Pöschl]] * ([[Branko Potočan]]) * [[Jernej Potočan]] *[[Franjo Potočnik]] *[[Staš Potočnik]] *[[Lojze Potokar]] *[[Jože Potokar]] * [[Dušan Povh]] *[[Peter Povh]] *[[Josip Povhe]] *[[Janez Povše]] *[[Katja Povše]] *[[Riko Poženel]] *[[Igor Prah]] *[[Dušan Prebil]] * [[Robert Prebil]] *[[Rade Pregarc|Rade/Rado Pregarc]] *[[Vasko Pregelj]] *[[Maja Doroteja Prelog]] *[[Tatjana Premk]]-Grum *[[Marjana Prepeluh]] * [[Igor Pretnar]] * [[Maja Prettner]] *[[Igor Prodnik]] * [[Aiken Veronika Prosenc]] *[[Nataša Prosenc|Nataša Prosenc Stearns]] *[[Sonja Prosenc]] *[[Alen Prošić]] *[[Maja Prettner]] *[[Milan Pugelj]] *[[Domen Puš]] *[[Boris Putjata]] == R == *[[Harry Rag]] ([[Peter Braatz]]) *[[Irena Rajh Kunaver|Irena Rajh]] *[[Nina Rajić Kranjac]] *[[Saška Rakef]] *[[Nina Ramšak Marković]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Rok Rappl / Rocc]] *[[Pavel Rasberger]] *[[Tomaž Ravnihar]] * [[Janko Ravnik]] * [[Vili Ravnjak]] *[[Edvard Rebolj]] * [[Vlado G. Repnik]] - babaLAN * [[Anja Resman]] (animatorka) *[[Maks Reš]] *[[Ivan Ribič]] *[[Ljubiša Ristić]] (Srb) * [[Filip Robar Dorin]] *[[Zvonimir Rogoz]] *[[Metka Rojc]] *[[Ajda Rooss]] *[[Yulia Roschina]] *[[Dženi Rostohar]] *[[Milivoj Miki Roš]] *[[Vasja Rovšnik]] *[[Jelena Rusjan]] *[[Neda Rusjan Bric]] ([[Neda R. Bric]]) *[[Adrijan Rustja]] == S == * [[Mako Sajko]] *[[Rosanda Sajko]] *[[Zala Sajko]] * [[Kolja Saksida]] (animator) *[[Rafko Salmič]] *[[Modest Sancin]] *[[Rok Sanda]] * [[Petra Seliškar]] *[[Simona Semenič]] * [[Polona Sepe]] *[[Jani Sever]] *[[Stane Sever]] *[[Lun Sevnik]] *[[Mario Sila]] *[[Nace Simončič]] *[[Peter Simoniti]] *[[Darko Sinko]] *[[Zvone Sintič]] *[[David Sipoš]] *[[Jelena Sitar]] *[[Iza Skok]] *[[Majda Skrbinšek]] *[[Milan Skrbinšek]] *[[Nina Skrbinšek]] *[[Vladimir Skrbinšek]] *[[Florjan Skubic]] * [[Franci Slak]] *[[Hanna A. W. Slak|Hana A. W. Slak]] *[[Boštjan Slatenšek]] *[[Maša Slavec]] *[[Emil Smasek]] *([[Anton Smeh]]) *[[Jaka Smerkolj Simoneti]] *[[Anže Sobočan]] *[[Zijah A. Sokolović]] *[[Matija Solce]] *[[Voja Soldatović]] *[[Marko Sosič]] * [[Jurij Souček]] * [[Danijel Sraka]] *[[Peter Srpčič]] *[[Mira Stadler]] *[[Milan Stante]] *[[Lita Stantič]] *[[Marjan Stare]] *[[Sebastjan Starič]] *[[Koni Steinbacher]] *[[Jadran Sterle]] * [[Andrej Stojan]] * [[Andrej Stopar]] *[[Sonja Stopar]] *[[Vesna Stranič]] *[[Samo M. Strelec|Samo (M.) Strelec]] * [[Alojz Stražar]] * [[Bojan Stupica]] * [[Stane Sumrak]] (TV) *[[Tomaž Susič]] *[[Borivoj Svetel]] == Š == *[[Marko Šantić]] *[[Cvetko Ščuka]] *[[Zvone Šedlbauer]] *[[Matjaž Šekoranja]]? *[[Marija Šeme|Marija Šeme Baričevič]] *[[Janez Šenk]] *[[Simon Šerbinek]] * [[Osip Šest]] *[[Dorian Šilec Petek]] *[[Mitja Šipek]] *[[Majda Širca]] *[[Albert Širok]] *[[Vlado Škafar]] *[[Silvester Škerl]] *[[Črt Škodlar]] *[[Luka Martin Škof]] *[[Eva Škofič Maurer]] *[[Danijel Škufca]] - Day *[[Matjaž Šmalc]] *[[Igor Šmid]] *[[Janez Šmon]] *[[Helena Šobar Zajc]] *[[Nina Šorak]] *[[Milko Šparemblek]] *[[Sara Špelec]] *[[Jakob Špicar]] *[[Srečo Špik]] * [[Božo Šprajc]] *[[Dražen Štader]] *[[Bina Štampe Žmavc]] *[[Lojze Štandeker]] *[[Darko Štante]] *[[Vlado Štefančič]] * [[Igor Šterk]] * [[France Štiglic]] *[[Lado Štiglic]] *[[Poldka Štiglic]] * [[Tugo Štiglic]] *[[Jaka Štoka]] *[[Igor Štromajer]] * [[Tomaž Štrucl]] *[[Miha Šubic]] *[[Iztok Šuc]] ([[Iztok H. Šuc]]) *[[Jaka Šuligoj]] *[[Fabris Šulin]] *[[Brina Švigelj Mérat]] *[[Cveto Švigelj]] *[[Tomaž Švigelj]] == T == *[[Vilém Taborský]] *[[Boštjan Tadel]] *[[Lara Simona Taufer]] *[[Vito Taufer]] *[[Gašper Tič]] *[[Srečko Tič]] *[[Jože Tiran]] *[[Kaja Tokuhisa]] *[[Uroš Trefalt]] *[[Anton Tomašič]] *[[Hinko Tomašić]] *[[Jože Tomažič (pisatelj)|Jože Tomažič]] *[[Dušan Tomše]] *[[Agata Tomšič]]? *[[Tadeja Tomšič]] *[[Iztok Tory]] (1947–2025) *[[Tugomir Tory]] *[[Gregor Tozon|Gregor (Grega) Tozon]] *[[Miha Tozon]] *[[Mojmir Tozon]] *[[Tone Trdan]] *[[Ana Trebše]] *[[Borut Trekman]] *[[Toni Tršar]] *[[Andrea True|Andreja Truden]] *[[Glavko Turk]] *[[Martin Turk]] *[[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] ? == U == *[[Slobodan Unkovski]] *Nick Upper (Niko Goršič) *[[Rudi Uran]] (filmar-dokum.?) *[[Milan Urbajs]] *[[Franc Uršič]] *[[Mario Uršič]] *[[Anton Nino Uršič]] == V == *[[Slavo Vajt]] *[[Ajda Valcl]] *[[Jože Valentič]] (u. 2020) *[[Aleš Valič]] *[[Iztok Valič]] *[[Breda Varl|Breda in]] [[Tine Varl]] *[[Matija Vastl]] *[[Nadja Velušček]] *[[Bogomir Veras]] *[[Aleš Verbič]] *[[Sergej Verč]] *[[Edo Verdonik]] *[[Anton Verovšek]] *[[Rok Vevar]] *[[Marko Vezovišek]] *[[Renata Vidič]] *[[Leon Vidmar]] (*1980), animator *[[Rok Vilčnik]] - "rokgre" *[[Žiga Virc]] *[[Boris Višnovec]] *[[Brane Vižintin]] *[[Ivan Vlahovič]] *[[Nikolaj Vodošek]] *''Niko Vodušek = ?'' *[[Eka Vogelnik]] *[[Viki Voglar]] *[[Jaka Andrej Vojevec]] ([[Andrej Jaka Vojevec]])? *[[Goran Vojnović]] *[[Aleksandra Vokač]] *[[Jože Vozny]] *[[Danilo Vranc]] *[[Matej Vranič]] *[[Primož Vresnik]] *[[Boštjan Vrhovec]] *[[Janez Vrhunc (režiser)|Janez Vrhunc]] (1921) *[[Igor Vrtačnik]] *[[Ana Vujanović]]? == W == * [[Robert Waltl]] *[[Hani Weiss|Hani (Janez) Weiss]] *[[Ida Weiss]] * [[Maja Weiss]] * [[Hanna Antonina Wojcik-Slak]] (Hana A. W. Slak) == Z == * [[Helena Zajc]] (Helena Šobar Zajc) *[[Jože Zajec]] * [[Jan Zakonjšek]] *[[Vinko Zaletel]] *[[Vera Založnik]] *[[Jože Zamljen]] *[[Hugo Zathey]] *[[Uroš Zavodnik]] *[[Branko Završan]] *[[Blaž Završnik]] * [[Barbara Zemljič]] * [[Milivoj Zemljič]] *[[Juš A. Zidar]] *[[Marija Zidar]] * [[Tijana Zinajić]] * [[Damir Zlatar Frey]] * [[Peter Zobec]] * [[Simona Zorc Ramovš]] *[[Tone Zorko]] *[[Urban Zorko]] *[[Ciril Zupan]] *[[Drago Zupan]] *[[Klavdija Zupan]] * [[Miran Zupanič]] * [[Matjaž Zupančič]] *[[Zdravko Zupančič]] ? *[[Igor Zupe]] == Ž == *[[Matjaž Žbontar]] *[[Rado Železnik]] *[[Aleš Žemlja]] *[[Aljoša Žerjal]] *[[Franko Žerjal]] *[[Gorazd Žilavec]] *[[Želimir Žilnik]] (srbski filmski režiser slovenskih korenin) *[[Aljoša Živadinov]] *[[Dragan Živadinov]] *[[Zoran Živulović]] * [[Fran Žižek]] *[[Jernej Žmitek]] *[[Jože Žnidaršič]] (ZDA) *[[Urška Žnidaršič]] *[[Andrej Žumbergar]] *[[Andrej Žvan (1901)]] *[[Štefan Žvižej]] {{div col end}} == Glej tudi == *[[seznam filmskih režiserjev]] *[[Seznam slovenskih filmskih režiserk]], [[Seznam režiserk slovenskih celovečernih filmov]] in [[Seznam slovenskih režiserk avdiovizualnih del]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Režiserji]] [[Kategorija:Slovenski režiserji|*]] [[Kategorija:Seznami filmskih režiserjev]] kf12o84z9styq4ihnyfbc0yr4sx44ow 6749293 6749292 2026-09-11T23:13:31Z ~2026-44996-51 264415 6749293 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[režiser]]jev in režiserk''' (gledaliških, radijskih in/ali filmskih) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} == A == *[[Emil Aberšek]]/Abršček *[[Iztok Aberšek]] *[[Lavoslav Abraham]] *[[Polona Abram]] *[[Ernest Adamič]] *[[Draga Ahačič]] *[[Zemira Alajbegović Pečovnik]] *[[Borut Alujevič]] *[[Miha Alujevič]] *[[Dimitar Anakiev]] *[[Adolf Anderle]] *[[Gregor Andolšek]] *[[Vojko Anzeljc]] * [[Vinci Vogue Anžlovar]] *[[Vesna Arhar Štih]] * [[Franc Arko|Franc(i) Arko]] *[[Tine Arko]] ? *[[Nika Autor]] == B == * [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] *[[Dejan Babosek]] * [[Metod Badjura]] * [[Milka Badjura]] *[[Ludvik Bagari]] *[[Vladimir Bajc]] *[[Anja Bajda Gorela]] *[[Evgen Ban]] *[[Zdravko Barišič]] *[[Aljaž Bastič]] *[[Jože Baša]] *[[Bronislav Battelino]] *[[Balbina Battelino Baranovič]] *[[Primož Bebler]] *[[Marjan Belina]] (1934-1993) *[[Nataša Berce]] *[[Tosja Berce|Tosja (Flaker) Berce]] *[[Mina Bergant Herič]] * [[Matjaž Berger]] *[[Klemen Berus]] *[[Veličan Bešter]] * [[Jože Bevc]] * [[Alida Bevk]]? *[[Iztok Bevk]] *[[Marjan Bevk]] *[[Branka Bezeljak]] *[[Nika Bezeljak]] * [[Boris Bezić]] * [[Frido Beznik]] *[[Rok Biček]] *[[Teja Bidovec]] *[[Jan Bilodjerič]] *[[Rudolf Binter]] *[[Brane Bitenc]] *[[Mateja Bizjak Petit]] *[[Nace Bizilj]] *[[Peter Bizjak]] *[[Borut Blažič]] *[[Živa Bizovičar]] *[[Nina Blažin]] *[[Josip Boc]] *[[Alenka Bole Vrabec]] *[[Furio Bordon]] *[[Jože Borko]] *[[Ignacij Borštnik]] *[[Maks Borštnik]] *[[Vojko Boštjančič]] *[[Gregor Božič]] *[[August Adrian Braatz]] *[[Peter Braatz]] (Harry Rag) * [[Valo Bratina]] *[[France Bratkovič]] *[[Marko Bratuš]] *[[Peter Bratuša]] *[[Diego de Brea]] *[[Marija Brecelj]] * [[Jure Breceljnik]] *[[Rožle Bregar]] *[[Neda Bric Rusjan]] *[[Janez Bricelj]] (montažer) *[[Matjaž Brumen - Matt]] *[[Boris Brunčko]] *[[Vanda Brvar]] *[[Franjo Bučar]] *[[Marcel Buh]] *[[Mare Bulc]] *[[Ivica Buljan]] (Hrvat) *[[Boris Brunčko]] * [[Janez Burger]] *[[Nataša Burger]] == C == * [[Marko Cafnik]] *[[Toni Cahunek]] *[[Boris Cavazza]] * [[Franci Cegnar]] * [[Jože Cegnar]] *[[Mirko Cegnar]] *[[Vladislav Cegnar]] *([[France Cerar]]) *[[Vida Cerkvenik Bren]] *[[Peter Cerovšek]] *[[Polde Cigler]] * [[Marjan Ciglič]] *[[Alojz Cijak]] (Lojze Cjak) *[[Katja Colja]] *[[Alex Cvetkov]] * [[Jan Cvitkovič]] == Č == *[[Mišo Čadež]] *[[Špela Čadež]] (animatorka) *[[František Čap]] *[[Janko Čar]] * [[Tadej Čater]] *[[Miha Čeak]] *[[Bojan Čebulj]] *[[Marko Čeh]] *[[Kaća Čelan]] *[[Miha Čelar]] *[[Robert Černelč]] *[[Leo Černic]] *[[Ana Čigon]] *[[Anica Čok]] *[[Jelica Čok]] *Radovan Čok - snemalec *[[Alice Čop|Alice]] in [[Kajetan Čop]] *[[Karel Čretnik]] *[[Rudolf Čretnik]] ? *[[Tjaša Črnigoj]] *[[Marij Čuk]] *[[Gregor Čušin]] == D == * [[Anton Danilo|Anton (Cerar) Danilo]] * [[Avgusta Danilova]] *[[Mira Danilova]] * [[Vera Danilova]] *[[Ciril Debelak]] *[[Metka Debeljak]] *[[Ciril Debevec]] *[[Pavel Debevec]] *[[Mile De Gleria]] (animator) *[[Ferdo Delak]] * [[Polde Dežman]] *[[Žiga Divjak]] *[[Ivana Djilas]] *[[Urška Djukić]] * [[Saša Dobrila]] (animator) *[[Adolf Dobrovolný]] *[[Jaro Dolar]] *[[Sergej Dolenc]]? *([[Mihael Dolinšek]]) *[[Tamara Doneva]]? *[[Jure Dostal]] *[[Nejc Drekonja]] *[[Josip Drobnič]] * [[Janez Drozg]] * [[Vojko Duletič]] *[[Klemen Dvornik]] == Đ == * [[Sašo Đukić]]? * [[Branko Đurić]] == E == *[[Primož Ekart]] *[[Mira Erceg]] *[[Milan Erič]] (animator) == F == *[[Milanka Fabjančič]] (animatorka) *[[Jan Fabris]] *[[Mario Fanelli]] *[[Matjaž Farič]] *[[Matjaž Feguš]] *[[Segej Ferrari]] *[[Matej Filipčič]] *[[Matjaž Fistravec]] *[[Žiga Flajnik]] *[[Tosja Flaker Berce]] *[[Djurdja Flerè|Djurdja Flere]] *[[Mario Foerster]] *[[Gregor Fon]] *[[Dario Frandolič]] *[[Marjan Frankovič]] *[[France Frece]] *[[Emil Frelih]] *[[Marta Frelih]] *[[Tone Frelih]] *[[Lojze Fric]] *[[Oliver Frljić]] (bosansko-hrvaški) *[[Ivan Fugina|Ivan (Janez) Fugina]] *[[Uroš Fürst]] == G == *Nada Gabrijelčič *[[Siniša Gačić]] *[[Igor Gajič]] *[[Maja Gal Štromar]] *[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] *[[Branko Gavella]] (Hrvat) * [[Nejc Gazvoda]] *[[Josip Gecelj]] *[[Gregor Geč]] *[[Ivan Gegolet]]? * [[Maruša Geymayer-Oblak]] *[[Jože Glažar]] *[[Janja Glogovac]] *[[Irena Glonar]] * [[Karpo Godina]] *[[Miha Golob (režiser)]] * [[Milan Golob (režiser)|Milan Golob]] *[[Branko Gombač]] *Tom Gomizelj? *[[Tomaž Gorkič]] *[[Niko Goršič]] ("Nick Upper") *[[Tin Grabnar]] *[[Nataša Barbara Gračner]] *[[Fedor Gradišnik]] (star.) *[[Jure Grahek]] *[[Tereza Gregorič]] *[[Edvard Gregorin]] *[[Remigio Grižonič]] *[[Božo Grlj]] * [[Mirko Grobler]] * [[Tomaž Grom]] *[[Jurij Gruden]] *[[Lučka Gruden]] *[[Aleksander Grum]] *[[Pavel Grzinčič]] == H == *[[Vladimir Habunek]] (Hrvat) *[[Vasja Hafner]] *[[Petra Hauc]] *[[Miran Herzog]] *[[Andrej Hieng]] *[[Barbara Hieng Samobor]] * [[Boštjan Hladnik]] * [[Meta Hočevar]] *[[Miha Hočevar]] *[[Jože Horvat (1955)]] * [[Sebastijan Horvat]] *[[Áron Horváth]] *[[Juš Hrastnik]] *[[Dušan Hren]] *[[Slavko Hren]] *[[Žiga Hren]] *[[Ksenija Hribar]] *[[Eva Hribernik]] (operna) * [[Jasna Hribernik]] *[[Dušan Hrovatin]] (lutkar - film.animator) * [[Emil Hrvatin]]/Janez Janša *[[Varja Hrvatin]] *[[Vaclav Hudeček]] *[[Anita Hudl]] *[[Andreja Humar Gruden]] == I == * ([[Rudolf Inemann]] * [[Simon Intihar]] *[[Ester Ivakič]] * [[Jaka Ivanc]] *[[Željko Ivančič]] * [[Matjaž Ivanišin]] *[[Jure Ivanušič]] == J == *[[Bojan Jablanovec]] *[[Rahela Jagrič|Rahela Jagrič Pirc]] *[[Boštjan Miha Jambrek]] *[[Janez Janša (razločitev)|Janez Janša]] (=[[Emil Hrvatin]]) *[[Ven Jemeršič]] * [[France Jamnik]] *[[Jaša Jamnik]] *[[Aleš Jan]] *[[Rado Jan]] *[[Slavko Jan]] *[[Tomi Janežič]] *[[Mija Janžekovič-Jankovič]] *[[Andrej Jelačin]] *[[Alen Jelen]] *[[Amalija Jelen Mikša]] *[[Anton Jeločnik]] - Slobodan *[[Filip Jembrih Jandras]] *[[Janez Jemec]] *Dafne Jemeršić *[[Ven Jemeršić]] *[[Barbara Pia Jenič]] *[[Jaša Jenull]] *[[Janez Jerman]] *[[Matevž Jerman]] *[[Boštjan Jerše]] *[[Sandi Jesenik]] *[[Stanko Jost]] *[[Dušan Jovanović]] *[[Saša Jovanović]] *[[Jaka Judnič]] *[[Peter Juratovec]] *[[Sašo Jurcer]] (& [[Mojtina Jurcer]]) *[[Boris Jurjaševič]] *[[Andrej Jus]] == K == *[[Rok Kadoič]] *[[Ana Kajzer]] *Andrej Kamnik *[[Haidy Kancler]] (Maja Senekovič) *[[Barbara Kapelj]] *[[Jure Karas]] *[[Janez Karlin]] *[[Jernej Kastelec]] *[[Dušan Kastelic]] *[[Hanka Kastelicová]] *[[Mirko Kaukler]] *[[Bojan Kavčič]] * [[Jane Kavčič]] *[[Franci Kek]] *? Kelhar *[[Miran Kenda]] *[[Rok Kadoič]] *[[Srečko Kermavner]] *[[Dore Kern]] *[[Sara Kern]] *[[Janusz Kica]] (poljsko-hrvaško-slovenski) *[[Maruša Kink]] *[[Juro Kislinger]] *Živko Kladnik? *[[Brina Klampfer]] *[[Vesna Klančar]] *[[Ivan Klarič]] *[[Rudi Klarič]] *[[Ado Klavora]] *[[Savo Klemenčič]] *[[Jože Kloboves]] * [[Matjaž Klopčič]] *[[Miha Knific]] *[[Boris Kobal]] *[[Jernej Kobal]] *[[Jaša Koceli]] *[[Helena Koder]] * [[Aleksander Kogoj]] *[[Nina Kojima]] *[[Eva Kokalj]] *[[Marjan Kokalj]] *[[Veka Kokalj]] (snemalka) *[[Mateja Kokol]] * [[Herman Kokove]] *[[Mateja Koležnik]] *[[Matjaž Koman]] *[[Kim Komljanec]] *[[Matjaž Koncilja]] *[[Franci Končan]] *[[Roman Končar]] * [[Ivan Konda]] *[[Stana Kopitar]] *[[Nevenka Koprivšek]] *[[Boštjan Korbar]] *[[Neven Korda]]? *[[Tadej Koren Šmid]] *[[Igor Korošec]] * [[Mile Korun]] *[[Albert Kos]] *[[Urška Kos]] * [[France Kosmač]] * [[Andrej Košak]] *[[Hinko Košak]] *[[Milan Košak]] *[[Igor Košir]] *[[Josip Košuta]] (Joc Košuta) * [[Just Košuta]] * [[Zora Košuta]] *[[Andreja Kovač]] *[[Iztok Kovač]] *[[Marijan Kovač]] *[[Jože Kovič]] * [[Damjan Kozole]] * [[Kristian Koželj]] * [[Mirč Kragelj]] *[[Alenka Kraigher]] *[[Jože Krajnc]] *[[Tomaž Krajnc (režiser)|Tomaž Krajnc]] *[[Kristijan Krajnčan]] *[[Emil Kralj]] *[[Marjan Kralj]] *[[Stane Kralj]] *[[Tomaž Kralj]] *[[Vladislav Kralj]] *[[Branko Kraljevič]] *[[Jaka Kramberger]] (animator) *[[Janez Kramberger (režiser)]] *[[Eva Kraševec]] *[[Ana Krauthaker]] *[[Ana Kravanja]] *[[Marijan Kravos]] * [[Bratko Kreft]] * [[Gregor Kresal]] * [[Benjamin Kreže]] * [[Nataša Krhen]] * [[Mihi Krištof - Kranzenbinder]] * [[Jaka Krivec]] *[[Franci Križaj]] *[[Maja Križnik]] *[[Jan Krmelj]] *[[Špela Kuclar]] *[[Ema Kugler]] *[[Roman Kukovič]] *[[Lea Kukovičič]] * [[Saša Kump]] * [[Martin Kušej]] * [[Blaž Kutin]] (1970–2025) == L == *[[Bojan Labović]] *[[Marko Lampe]] *[[Eva Nina Lampič]] *[[Alma Lapajne]] *[[Janez Lapajne]] *[[Magda Lapajne]] *[[Štefan Lapajne]] *[[Tomaž Lapajne]] *[[Matjaž Latin]] *[[Franci Lazar]] * [[Primož Lazar]] *[[Timon Leder]] (animator) *[[Hinko Leskovšek]] *[[Metka Leskovšek (|Metka Leskovšek]] *[[Gojmir Lešnjak]] - Gojc *[[Tomaž Letnar]] *[[Nejc Levstik]] * [[Igor Likar]] * [[Milan Ljubić]] * [[Domen Lo]] * [[Ivan Loboda]] *[[Matjaž Loboda]] * [[Matija Logar]] *[[Lojzka Lombar]] * [[Jernej Lorenci]] *[[Minca Lorenci]] *[[Iztok Lovrić]]-Lovro *[[Sara Lucu]] *[[Jožko Lukeš]] *[[Jernej Lunder]] (animator) *[[Matevž Luzar]] *[[Žarko Lužnik]] == M == *[[Francesco Macedonio]] *[[Mojca Madon]] *[[Paolo Magelli]] *[[Tomaž Mahkovic]] *[[Mirko Mahnič]] *[[Edi Majaron]] *[[Mirko Majcen]] *[[Franjo Majer]] *[[Slobodan Maksimović]] *[[Peter Malec]] *[[Marjan Manček]] (animator) *[[Miroslav Mandić]] (scenarist ) *[[Marko Manojlović]] *[[Natalijo Manojlović]] *[[Luka Marcen]] * [[Luka Marčetič]] *[[Jan Marin]] *[[Marko Marin]] * [[Marjan Marinc]] *[[Matko Marinko]] *[[Janez Marinšek]] *[[Viktor Markič]] *[[Klemen Markovčič]] *[[Anton Marti]] *[[Bojan Martinec]] *[[Grega Mastnak]] (animator) *[[Boštjan Mašera]] *[[Lojze Matjašič]] ([[Alojz Matjašič]]) *[[Jure Matjažič]] * [[Rene Maurin]] *[[Dušan Mauser]] (1921-2021) *[[Martina Maurič Lazar]] *[[Manica Maver]] *[[Miha Mazzini]] *[[Jurij Meden]] *[[Anja Medved]] *[[Urša Menart]] *[[Zarja Menart]] (animatorka) *[[Dominik Mencej]] *[[Diego Menendes]] *[[Miloš Mikeln]] *[[Primož Meško]] *[[Sakerdon Mihajlovič]] *[[Matjaž Mihelčič]] *[[Staša Mihelčič]]? *[[Saša Miklavc]] *[[Mitja Milavec]] *[[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski]] *[[Matija Milčinski]] *[[Nana Milčinski]] *[[Edvard Miler]] *[[Peter Militarev]] *[[Marika Milkovič]] * [[Andrej Mlakar]] * [[Dušan Mlakar]] *[[Mitja Mlakar]] *[[Miha Mlaker]] * [[Varja Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer]] * Boštjan Modic *[[Max Modic]] *[[Janez Mohar]]? *[[Miha Mohorič]] * [[Viktor Molka]] *[[Katarina Morano]] *[[Dušan Moravec (režiser)]] *[[Zoran More]] *[[Jan Mozetič]] *[[Miha Možina]] *[[Andrina Mračnikar]] (avstrijska Koroška) *[[Ivan Mrak]] *Matjaž Mrak (*1972) *[[Filip Mramor]] * [[Bogdan Mrovlje]] *[[Miki Muster]] (animator) *[[Kristijan Muck]] *[[Amir Muratović]] *[[Miki Muster]] *[[Rado Mužan]] == N == * [[Marko Naberšnik]] *[[Aleš Nadai]] *[[Darja Nahtigal]] *[[Matej Nahtigal]] *[[Avrelija Nakrst]] *[[Marjan Nečak]] *[[Miha Nemec]] *[[Henrik Neubauer]] *[[Uroš Nikolič]] *[[Darko Nikolovski]] *[[Josip Nolli]] *[[Aleš Novak (režiser)]] *[[Anja Novak]] - [[Anjunabeats|Anjuta]] *[[Jure Novak]] *[[Tina Novak]] * [[Barbara Novakovič Kolenc]] *[[Alojz Novinc]] * [[Mitja Novljan]] * [[Tomo Novosel]] *[[Hinko Nučič]] == O == *[[Simon Obleščak]] *[[Mitja Okorn]] *[[Milena Olip]] *[[Olmo Omerzu]] *([[Rudi Omota]]) *[[Miro Opelt]] *[[Ivan Oven]] *[[Joško Oven]] *[[Peter Ovsec]] == P == * [[Boris Palčič]] *[[Livija Pandur]] * [[Tomaž Pandur]] *[[Georgij Paro]] (Hrv.) *[[Drago Parovel]] *[[Carlos Pascual]] *[[Svetlana Patafta]] *[[Milan Pavlovčič]] *[[Živojin Pavlović]] (Srb) *[[Alen Pavšar]] *[[Valentin Pečenko|Valentin (Zdravko) Pečenko]] *[[Rudolf Pečjak]] *[[Igor Pediček]] * [[Katja Pegan]] * [[Igor Pelan]] *[[Marko Peljhan]] *[[Maša Pelko]] *[[Ivan Pengov]] *[[Jože Pengov]] *[[Tone Peršak]] *[[Tatjana Peršuh]] * [[Jure Pervanje]] * [[Žarko Petan]] *[[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] *[[Ivan Peternelj]] *[[Boris Petkovič]] *[[Peter Petkovšek]] *[[Miran Petrovčič]] *[[Dragica Petrovič]] * [[Metod Pevec]] *[[Saša Pfeifer]] * [[Janez Pipan]] * [[Andrej Pisani]] *[[Igor Pison]] *[[Valentina Plaskan]] * [[Sašo Podgoršek]] * [[Aleš Podrižnik]] * [[Tomo Podstenšek]]? * [[Jože Pogačnik (1932)|Jože Pogačnik]] *[[Drago (Karel) Pogorel(e)c]] * [[Matjaž Pograjc]] * [[Nejc Pohar]] *[[Mirko Polič]] *[[Marta Popivoda]] *[[Aleksandar Popovski]] *[[Nebojša Pop-Tasić]] *[[Andraž Pöschl]] * ([[Branko Potočan]]) * [[Jernej Potočan]] *[[Franjo Potočnik]] *[[Staš Potočnik]] *[[Lojze Potokar]] *[[Jože Potokar]] * [[Dušan Povh]] *[[Peter Povh]] *[[Josip Povhe]] *[[Janez Povše]] *[[Katja Povše]] *[[Riko Poženel]] *[[Igor Prah]] *[[Dušan Prebil]] * [[Robert Prebil]] *[[Rade Pregarc|Rade/Rado Pregarc]] *[[Vasko Pregelj]] *[[Maja Doroteja Prelog]] *[[Tatjana Premk]]-Grum *[[Marjana Prepeluh]] * [[Igor Pretnar]] * [[Maja Prettner]] *[[Igor Prodnik]] * [[Aiken Veronika Prosenc]] *[[Nataša Prosenc|Nataša Prosenc Stearns]] *[[Sonja Prosenc]] *[[Alen Prošić]] *[[Maja Prettner]] *[[Milan Pugelj]] *[[Domen Puš]] *[[Boris Putjata]] == R == *[[Harry Rag]] ([[Peter Braatz]]) *[[Irena Rajh Kunaver|Irena Rajh]] *[[Nina Rajić Kranjac]] *[[Saška Rakef]] *[[Nina Ramšak Marković]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Rok Rappl / Rocc]] *[[Pavel Rasberger]] *[[Tomaž Ravnihar]] * [[Janko Ravnik]] * [[Vili Ravnjak]] *[[Edvard Rebolj]] * [[Vlado G. Repnik]] - babaLAN * [[Anja Resman]] (animatorka) *[[Maks Reš]] *[[Ivan Ribič]] *[[Ljubiša Ristić]] (Srb) * [[Filip Robar Dorin]] *[[Zvonimir Rogoz]] *[[Metka Rojc]] *[[Ajda Rooss]] *[[Yulia Roschina]] *[[Dženi Rostohar]] *[[Milivoj Miki Roš]] *[[Vasja Rovšnik]] *[[Jelena Rusjan]] *[[Neda Rusjan Bric]] ([[Neda R. Bric]]) *[[Adrijan Rustja]] == S == *[[Nejc Saje]] * [[Mako Sajko]] *[[Rosanda Sajko]] *[[Zala Sajko]] * [[Kolja Saksida]] (animator) *[[Rafko Salmič]] *[[Modest Sancin]] *[[Rok Sanda]] * [[Petra Seliškar]] *[[Simona Semenič]] * [[Polona Sepe]] *[[Jani Sever]] *[[Stane Sever]] *[[Lun Sevnik]] *[[Mario Sila]] *[[Nace Simončič]] *[[Peter Simoniti]] *[[Darko Sinko]] *[[Zvone Sintič]] *[[David Sipoš]] *[[Jelena Sitar]] *[[Iza Skok]] *[[Majda Skrbinšek]] *[[Milan Skrbinšek]] *[[Nina Skrbinšek]] *[[Vladimir Skrbinšek]] *[[Florjan Skubic]] * [[Franci Slak]] *[[Hanna A. W. Slak|Hana A. W. Slak]] *[[Boštjan Slatenšek]] *[[Maša Slavec]] *[[Emil Smasek]] *([[Anton Smeh]]) *[[Jaka Smerkolj Simoneti]] *[[Anže Sobočan]] *[[Zijah A. Sokolović]] *[[Matija Solce]] *[[Voja Soldatović]] *[[Marko Sosič]] * [[Jurij Souček]] * [[Danijel Sraka]] *[[Peter Srpčič]] *[[Mira Stadler]] *[[Milan Stante]] *[[Lita Stantič]] *[[Marjan Stare]] *[[Sebastjan Starič]] *[[Koni Steinbacher]] *[[Jadran Sterle]] * [[Andrej Stojan]] * [[Andrej Stopar]] *[[Sonja Stopar]] *[[Vesna Stranič]] *[[Samo M. Strelec|Samo (M.) Strelec]] * [[Alojz Stražar]] * [[Bojan Stupica]] * [[Stane Sumrak]] (TV) *[[Tomaž Susič]] *[[Borivoj Svetel]] == Š == *[[Marko Šantić]] *[[Cvetko Ščuka]] *[[Zvone Šedlbauer]] *[[Matjaž Šekoranja]]? *[[Marija Šeme|Marija Šeme Baričevič]] *[[Janez Šenk]] *[[Simon Šerbinek]] * [[Osip Šest]] *[[Dorian Šilec Petek]] *[[Mitja Šipek]] *[[Majda Širca]] *[[Albert Širok]] *[[Vlado Škafar]] *[[Silvester Škerl]] *[[Črt Škodlar]] *[[Luka Martin Škof]] *[[Eva Škofič Maurer]] *[[Danijel Škufca]] - Day *[[Matjaž Šmalc]] *[[Igor Šmid]] *[[Janez Šmon]] *[[Helena Šobar Zajc]] *[[Nina Šorak]] *[[Milko Šparemblek]] *[[Sara Špelec]] *[[Jakob Špicar]] *[[Srečo Špik]] * [[Božo Šprajc]] *[[Dražen Štader]] *[[Bina Štampe Žmavc]] *[[Lojze Štandeker]] *[[Darko Štante]] *[[Vlado Štefančič]] * [[Igor Šterk]] * [[France Štiglic]] *[[Lado Štiglic]] *[[Poldka Štiglic]] * [[Tugo Štiglic]] *[[Jaka Štoka]] *[[Igor Štromajer]] * [[Tomaž Štrucl]] *[[Miha Šubic]] *[[Iztok Šuc]] ([[Iztok H. Šuc]]) *[[Jaka Šuligoj]] *[[Fabris Šulin]] *[[Brina Švigelj Mérat]] *[[Cveto Švigelj]] *[[Tomaž Švigelj]] == T == *[[Vilém Taborský]] *[[Boštjan Tadel]] *[[Lara Simona Taufer]] *[[Vito Taufer]] *[[Gašper Tič]] *[[Srečko Tič]] *[[Jože Tiran]] *[[Kaja Tokuhisa]] *[[Uroš Trefalt]] *[[Anton Tomašič]] *[[Hinko Tomašić]] *[[Jože Tomažič (pisatelj)|Jože Tomažič]] *[[Dušan Tomše]] *[[Agata Tomšič]]? *[[Tadeja Tomšič]] *[[Iztok Tory]] (1947–2025) *[[Tugomir Tory]] *[[Gregor Tozon|Gregor (Grega) Tozon]] *[[Miha Tozon]] *[[Mojmir Tozon]] *[[Tone Trdan]] *[[Ana Trebše]] *[[Borut Trekman]] *[[Toni Tršar]] *[[Andrea True|Andreja Truden]] *[[Glavko Turk]] *[[Martin Turk]] *[[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] ? == U == *[[Slobodan Unkovski]] *Nick Upper (Niko Goršič) *[[Rudi Uran]] (filmar-dokum.?) *[[Milan Urbajs]] *[[Franc Uršič]] *[[Mario Uršič]] *[[Anton Nino Uršič]] == V == *[[Slavo Vajt]] *[[Ajda Valcl]] *[[Jože Valentič]] (u. 2020) *[[Aleš Valič]] *[[Iztok Valič]] *[[Breda Varl|Breda in]] [[Tine Varl]] *[[Matija Vastl]] *[[Nadja Velušček]] *[[Bogomir Veras]] *[[Aleš Verbič]] *[[Sergej Verč]] *[[Edo Verdonik]] *[[Anton Verovšek]] *[[Rok Vevar]] *[[Marko Vezovišek]] *[[Renata Vidič]] *[[Leon Vidmar]] (*1980), animator *[[Rok Vilčnik]] - "rokgre" *[[Žiga Virc]] *[[Boris Višnovec]] *[[Brane Vižintin]] *[[Ivan Vlahovič]] *[[Nikolaj Vodošek]] *''Niko Vodušek = ?'' *[[Eka Vogelnik]] *[[Viki Voglar]] *[[Jaka Andrej Vojevec]] ([[Andrej Jaka Vojevec]])? *[[Goran Vojnović]] *[[Aleksandra Vokač]] *[[Jože Vozny]] *[[Danilo Vranc]] *[[Matej Vranič]] *[[Primož Vresnik]] *[[Boštjan Vrhovec]] *[[Janez Vrhunc (režiser)|Janez Vrhunc]] (1921) *[[Igor Vrtačnik]] *[[Ana Vujanović]]? == W == * [[Robert Waltl]] *[[Hani Weiss|Hani (Janez) Weiss]] *[[Ida Weiss]] * [[Maja Weiss]] * [[Hanna Antonina Wojcik-Slak]] (Hana A. W. Slak) == Z == * [[Helena Zajc]] (Helena Šobar Zajc) *[[Jože Zajec]] * [[Jan Zakonjšek]] *[[Vinko Zaletel]] *[[Vera Založnik]] *[[Jože Zamljen]] *[[Hugo Zathey]] *[[Uroš Zavodnik]] *[[Branko Završan]] *[[Blaž Završnik]] * [[Barbara Zemljič]] * [[Milivoj Zemljič]] *[[Juš A. Zidar]] *[[Marija Zidar]] * [[Tijana Zinajić]] * [[Damir Zlatar Frey]] * [[Peter Zobec]] * [[Simona Zorc Ramovš]] *[[Tone Zorko]] *[[Urban Zorko]] *[[Ciril Zupan]] *[[Drago Zupan]] *[[Klavdija Zupan]] * [[Miran Zupanič]] * [[Matjaž Zupančič]] *[[Zdravko Zupančič]] ? *[[Igor Zupe]] == Ž == *[[Matjaž Žbontar]] *[[Rado Železnik]] *[[Aleš Žemlja]] *[[Aljoša Žerjal]] *[[Franko Žerjal]] *[[Gorazd Žilavec]] *[[Želimir Žilnik]] (srbski filmski režiser slovenskih korenin) *[[Aljoša Živadinov]] *[[Dragan Živadinov]] *[[Zoran Živulović]] * [[Fran Žižek]] *[[Jernej Žmitek]] *[[Jože Žnidaršič]] (ZDA) *[[Urška Žnidaršič]] *[[Andrej Žumbergar]] *[[Andrej Žvan (1901)]] *[[Štefan Žvižej]] {{div col end}} == Glej tudi == *[[seznam filmskih režiserjev]] *[[Seznam slovenskih filmskih režiserk]], [[Seznam režiserk slovenskih celovečernih filmov]] in [[Seznam slovenskih režiserk avdiovizualnih del]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Režiserji]] [[Kategorija:Slovenski režiserji|*]] [[Kategorija:Seznami filmskih režiserjev]] hjvzgv241ikar60tk9kp26le9wmy7gj 0 32113 6749154 6745263 2026-09-11T16:42:28Z ~2026-49094-33 265610 /* S */ 6749154 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Melinda Nadj Abonji]] *[[Zoltán Ambrus]] *[[János Arany]] == B == *[[Mihály Babits]] *[[József Balázs]] (1944–1997) *[[András Barta]] *[[Attila Balázs]] *[[Sándor Barta]] *[[Zsolt Bayer]] *[[Békés Pál|Pál]] [[Békés Pál|Békés]] (1956–2010) *[[Marcell Benedek]] *[[Géza Bereményi]] *[[András Berkesi]] *[[Ádám Bodor]] (*1936) *[[Sándor Bródy (pisatelj)|Sándor Bródy]] == C == *[[Sándor Csoóri]] (1930–2016) == D == *[[György Dalos]] *[[László Darvasi]] (*1962) *[[Zsófia Dénes]] (1885–1987) *[[Zoltán Dér]] *[[Tibor Déry]] *[[György Dragomán]] *[[András Dugonics]] == E == *[[Mályusz Elemér]] (1898–1989), zgodovinar *[[István Eörsi]] *[[Péter Esterházy]] (1950–2016) == F == *Sándor Fábry? *[[Mihály Fazekas]] *[[Gyula Fekete]] *[[István Fekete]] *[[Miksa Fenyő]] *[[Pál Ficsku]] *[[András Forgách]] *[[Milán Füst]] == G == *[[József Gaál]] *[[Andor Gábor]] *[[Erszébet Galgóczi]] *[[Garaczi László|László Garaczi]] (*1956) *[[Géza Gárdonyi]] *[[Nándor Gion]] *[[Ferenc Glatz]] (zgodovinar, akademik) *[[Árpád Göncz]] *[[Krisztián Grecsó]] *[[Lajos Grendel]] (madž.-slovaški) *[[László Gyurkó]] == H == *[[Hans Habe]] *[[Béla Hamvas]] *[[Gyula Háy]] (dramatik) *[[János Háy]] (*1960) * *Gáspár Heltai *[[Ferenc Herczeg]] (1863-1954), dramatik *[[Gyula Hernádi]] *[[Arthur Holitscher]] (1869-1941) *István Horvát (1784-1846), zgodovinar *[[Ödon von Horváth]] *[[Sándor Hunyady]] == I == *[[Béla Illés (pisatelj)|Béla Illés]] *[[Gyula Illyés]] *[[Ödön Ivanyi]] == J == *[[Zoltán Jékely]] *[[Mór Jókai]] == K == *[[Margit Kaffka]] *[[György G. Kardos]] *[[József Kármán]] *[[Gáspár Károlyi]] *[[Lajos Kassák]] *[[József Katona]] (1791–1839) (dramatik) *[[Ákos Kertész]] *[[Imre Kertesz]] (1929–2016) *[[György Konrád]] (1933–2019) *[[Zoltán Kőrösi]] (1962–2016) *[[Dezső Kosztolányi]] *[[Mihael Kotsmar]] *[[László Kovács]] (Vojvodina/Srbija) *[[László Krasznahorkai]] (*1954) *[[Agota Kristof]] (1935–2011) (madž.-švicarska) *[[Gyula Krúdy]] (1878–1933) *[[Péter Kuczka]] *[[Floriš Kühar]] *[[Endre Kukorelly]] (*1951) *[[Aladár Kuncz]] == L == *[[János Lackfi]] *[[István Laták]] *[[Ervin Lázár]] *[[Melchior Lengyel]] *[[György Lukács]] *[[Mihael Lutar]] == M == *[[Imre Madách]] *[[Sándor Márai]] *[[Dezső Mészöly]] (1918–2011) *[[Miklós Mészöly]] (1921–2001) *[[Kelemen Mikes]] *[[Kálmán Mikszáth]] *[[Ferenc Molnár]] (1878–1952) *[[Ferenc Móra]] (1879–1934) *[[Virág Móricz]] *[[Zsigmond Móricz]] (1879–1942) == N == *[[Péter Nádas]] (1942–2026) *[[László Németh]] (1901–1975) *[[László Német]] *[[Krisztián Nyáry]] *[[József Nyírő]] == O == * [[Géza Ottlik]] (1912–1990) == P == *[[George Paloczi-Horvath]] (1908-1973) *[[Károly Pap]] *[[Jenő Pártos]] *[[László Passuth]] *[[János Pénzes]] * [[Gergely Péterfy]] (*1966) * [[Alaine Polcz]] (1922–2007) == R == *[[Jenő Rákosi]] *[[Zsuzsa Rakovszky]] *[[Mátyás Rát]] *[[Zsigmond Remenyik]] *[[József Révai]] (''József Lederer'') *[[Ádám Réz]] == S == *[[Gábor Schein]] *[[Henriett Seth-F.]] *[[Ervin Šinko|Ervin Sinkó]] *[[György Spiró]] *[[Magda Szabó]] (1917-2007) *[[Imre Szabó Stein]] *[[David Szalay]] *[[Sándor Szathmári]] *[[Júlia Székely]] *Gyula Szekfű (1883-1955), zgodovinar *[[Ernő Szép]] *[[Antal Szerb]] *[[Ede Szigligeti]] *Emil Szittya *Tibor Szobotka *[[Pál Szomi]] == T == *[[Gyula Takáts]] *[[Áron Tamási]] *[[Dezső Tandori]] (1938–2019) *[[Sándor Tar]] (1941–2005) *[[Ferenc Temesi]] (*1949) *[[Mátyás Temlin]] *[[Kata Tisza]] *[[Ottó Tolnai]] (1940–2025) (Vojvodina/Srbija) *[[Ferenc Török]] *[[Krisztina Tóth]] (*1967) == V == *[[Péter Veres]] *[[József Vészi]] *[[Andrea Vészits]] *Mihály Vörösmarty (dramatik) == Z == *[[Avgust Zichy]] *[[Lajos Zilahy]] *[[Péter Zilahy]] *[[Péter Zsoldos]] *[[Béla Zsolt]] == Glej tudi == * [[seznam madžarskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Madžarov|Pisatelji]] [[Kategorija:Madžarski pisatelji|*]] a1610317bw5635jrirbw7wgjnx3z046 0 32223 6749094 6740827 2026-09-11T12:34:00Z ~2026-45085-22 264465 /* M */ 6749094 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[tolkalist]]ov in [[bobnar|bobnarjev]]''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Janez Arzenšek]] - == B == [[Martin Bajde]] - [[Matevž Bajde]] - [[Jaka Berger]] - [[Žiga Brlek]] - [[Armando Baruca]] - [[Agim Brizani]] - [[Marko Bertoncelj]] - [[Damjan Brezovec]] - [[Gregor Brajkovič]] == C == [[Blaž Celarec]] - [[Urban Centa]] - [[Marko Cilenšek]] - [[Domen Cizej]] - [[David Cvelbar]] - [[Špela Cvikl Flis]] == Č == [[Miro Čekeliš]] - == D == [[Roman Dečman]] - [[Nelfi Depangher]] - [[Bruno Domiter]] - [[Tomaž Dimnik]] - [[Tone Dimnik]]-Čoč - [[Ratko Divjak]] - [[Braco Doblekar]] - [[Bruno Domiter]] == E == [[Timi Eler]] == F == [[Gal Furlan]] - [[Tulio Furlanič]] == G == [[Janez Gabrič]] - [[Dragan Gajić (bobnar)|Dragan Gajić]]=[[Drago Gajo]] - [[Šeki Gayton]] - [[Marina Golja]] - [[Urban Golob]]? - [[Darko Gorenc]] - [[Gregor Gorenšek]] - [[Alojz Gradišek]] - Gašper Gradišek - Dorian Granda - [[Blaž Grm]] - [[Martin Grajfoner]] - Ivo Gajič == H == [[Jože Habula]] - [[Andrej Hribar]] - [[Andrej Hrvatin]]-"Nimetu" - [[Toni Habula]] - [[Miro Hodža]] == J == [[Franc Jagodic]] - [[Martin Janežič]]-Buco - [[Aljoša Jerič]] - [[Štefan Jež]] - [[Damir Jurak]] - [[Marko Juvan (glasbenik)|Marko Juvan]] == K == [[Robert Kovačič]] - [[Zlatko Kaučič]] - [[Aleš Kersnik]] - [[Simon Klavžar]] - [[Julij Klemenc]] - [[Robert Krček]] - [[Barbara Kresnik]] - [[Zlati Klun]] - [[Damir Korošec]] - [[Lucijan Kodermac]]-''Lučko'' - [[Danilo Karba]] - [[Nina Korošak-Serčič]] - [[Damir Korošec]] - [[Tomaž Kosec]] - [[Samo Kralj]] - [[Kristijan Krajnčan]] - [[Franci Krevh]] - [[Elvis Kurbus]] - [[Vlasti Kozlovič]] - [[Miha Koritnik]] - [[Žiga Kožar]] - [[Katarina Kukovič]] - [[Blaž Kocina]] - [[Janez Kolbl]] - [[Barbara Kresnik]] - [[Franci Krevh]] - [[Bojan Krhlanko]] - [[Alen Emerik Kranjc]] - [[Fredi Kukovec]] – == L == [[Marko Lasić]] - [[Janez Levec (glasbenik)|Janez Levec]] - [[Tomaž Lojen]] == M == [[Uroš Markovič]] - [[Mitja Marussig]]? - [[Damir Mazrek]] - [[Marin Medja]] - [[Tomaž Medvar]] - [[Boštjan Meglič]] - [[Josip Mihelčič]] - [[Vladimir Mljač]] - [[Andrej Modrijan]] - [[David Morgan]] - [[Goran Moskovski]] - [[Ivo Mojzer]]?- [[Damjan Mulej]] - [[Nino Mureškić]] == N == [[Tajana Novak]] == O == [[Dušan Obradinović (Obra)]] - [[Klemen Ogrizek]] - [[Igor Orač]] == P == [[Matjaž Pegam]] - [[Djuro Penzeš]] (1940-2019) - [[Andrej Pintarič]] - Alojz Pirnat - [[Davor Plamberger]] - [[Andraž Poljanec]] - [[Tomislav (Tomi) Purić]] - [[Andrej Pirjevec (Andrey Piryevec)]] - [[Gašper Peršl]] - [[Damjan Paljk]] - [[Iztok Pepelnjak]] - [[Davor Plamberger]] - Dario Plesničar - Miha Plesničar - [[Božo Podkrajšek]] - [[Luka Poljanec]] - Maja Povše - [[Črtomir Pšeničnik|Črt(omir) Pšeničnik]] == R == [[Roman Ratej]] - [[Aleš Rendla]] - [[Dejan Ritlop]] - [[Pavle Ristič]] - [[Sergej Randjelović (RunJoe)]] - [[Niko Rakušček]] - [[Jure Rozman]] - [[Smiljan Rozman]] - == S == [[Blaž Selišnik]] - Aleksander Sever - [[Davor Skočić]] - [[Borut Sedej]] - [[Aleksander Skale]] - [[Žiga Smrdel]] - [[Marko Soršak]] - [[Blaž Sotošek]] - [[Marjan Stanić]] == Š == [[Luka Šalehar]] - [[Saša Šegula]] - [[Rok Škarabot]] - [[Roman Škraba]] - [[Simon Škrlec]] - [[Marko Špolar]] - [[Davorin Štorgelj]] - [[Primož Štorman]] - [[Vasilij Štukelj Knežević]] - [[Aleksandra Šuklar]] - [[Boris Šurbek]] - [[Jernej Šurbek]] == T == [[Dejan Tamše]] - [[Žan Tetičkovič]] - [[Franc Teropšič]] - [[Rok Tomažinčič]] - [[Tomo Tomšič]] - [[Boštjan Tršar]] - [[Iztok Turk]] - [[Jani Tutta]] == U == [[Aleš Uranjek]] == V == [[Boštjan Vajs]] - [[Tonči Valič - Skalp|Tonči Valič-Skalp]] - [[Petra Vidmar]] - [[Bruno Viler]] - [[Maraya Vlaj Koščak]] - [[Dušan Vran]] - [[Tomaž Vouk]] - [[Dušan Vran]]-''Cika'' - [[Robert Vrtovšek]]-[[Maček (priimek)|Maček]] == Z == Jože Zadravec - [[Tilen Zakrajšek]] - [[Marko Zupanc, glasbenik]] - [[Robert Zupančič]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Tolkalisti]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Bobnarji]] [[Kategorija:Slovenski tolkalisti|*]] s92l2qt7uaw1owe8od008tvrn5ho4tu 6749289 6749094 2026-09-11T22:48:16Z ~2026-44996-51 264415 /* G */ 6749289 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[tolkalist]]ov in [[bobnar|bobnarjev]]''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Janez Arzenšek]] - == B == [[Martin Bajde]] - [[Matevž Bajde]] - [[Jaka Berger]] - [[Žiga Brlek]] - [[Armando Baruca]] - [[Agim Brizani]] - [[Marko Bertoncelj]] - [[Damjan Brezovec]] - [[Gregor Brajkovič]] == C == [[Blaž Celarec]] - [[Urban Centa]] - [[Marko Cilenšek]] - [[Domen Cizej]] - [[David Cvelbar]] - [[Špela Cvikl Flis]] == Č == [[Miro Čekeliš]] - == D == [[Roman Dečman]] - [[Nelfi Depangher]] - [[Bruno Domiter]] - [[Tomaž Dimnik]] - [[Tone Dimnik]]-Čoč - [[Ratko Divjak]] - [[Braco Doblekar]] - [[Bruno Domiter]] == E == [[Timi Eler]] == F == [[Gal Furlan]] - [[Tulio Furlanič]] == G == [[Janez Gabrič]] - [[Dragan Gajić (bobnar)|Dragan Gajić]]=[[Drago Gajo]] - [[Miloš Gašperin]] - [[Šeki Gayton]] - [[Marina Golja]] - [[Urban Golob]]? - [[Darko Gorenc]] - [[Gregor Gorenšek]] - [[Alojz Gradišek]] - Gašper Gradišek - Dorian Granda - [[Blaž Grm]] - [[Martin Grajfoner]] - Ivo Gajič == H == [[Jože Habula]] - [[Andrej Hribar]] - [[Andrej Hrvatin]]-"Nimetu" - [[Toni Habula]] - [[Miro Hodža]] == J == [[Franc Jagodic]] - [[Martin Janežič]]-Buco - [[Aljoša Jerič]] - [[Štefan Jež]] - [[Damir Jurak]] - [[Marko Juvan (glasbenik)|Marko Juvan]] == K == [[Robert Kovačič]] - [[Zlatko Kaučič]] - [[Aleš Kersnik]] - [[Simon Klavžar]] - [[Julij Klemenc]] - [[Robert Krček]] - [[Barbara Kresnik]] - [[Zlati Klun]] - [[Damir Korošec]] - [[Lucijan Kodermac]]-''Lučko'' - [[Danilo Karba]] - [[Nina Korošak-Serčič]] - [[Damir Korošec]] - [[Tomaž Kosec]] - [[Samo Kralj]] - [[Kristijan Krajnčan]] - [[Franci Krevh]] - [[Elvis Kurbus]] - [[Vlasti Kozlovič]] - [[Miha Koritnik]] - [[Žiga Kožar]] - [[Katarina Kukovič]] - [[Blaž Kocina]] - [[Janez Kolbl]] - [[Barbara Kresnik]] - [[Franci Krevh]] - [[Bojan Krhlanko]] - [[Alen Emerik Kranjc]] - [[Fredi Kukovec]] – == L == [[Marko Lasić]] - [[Janez Levec (glasbenik)|Janez Levec]] - [[Tomaž Lojen]] == M == [[Uroš Markovič]] - [[Mitja Marussig]]? - [[Damir Mazrek]] - [[Marin Medja]] - [[Tomaž Medvar]] - [[Boštjan Meglič]] - [[Josip Mihelčič]] - [[Vladimir Mljač]] - [[Andrej Modrijan]] - [[David Morgan]] - [[Goran Moskovski]] - [[Ivo Mojzer]]?- [[Damjan Mulej]] - [[Nino Mureškić]] == N == [[Tajana Novak]] == O == [[Dušan Obradinović (Obra)]] - [[Klemen Ogrizek]] - [[Igor Orač]] == P == [[Matjaž Pegam]] - [[Djuro Penzeš]] (1940-2019) - [[Andrej Pintarič]] - Alojz Pirnat - [[Davor Plamberger]] - [[Andraž Poljanec]] - [[Tomislav (Tomi) Purić]] - [[Andrej Pirjevec (Andrey Piryevec)]] - [[Gašper Peršl]] - [[Damjan Paljk]] - [[Iztok Pepelnjak]] - [[Davor Plamberger]] - Dario Plesničar - Miha Plesničar - [[Božo Podkrajšek]] - [[Luka Poljanec]] - Maja Povše - [[Črtomir Pšeničnik|Črt(omir) Pšeničnik]] == R == [[Roman Ratej]] - [[Aleš Rendla]] - [[Dejan Ritlop]] - [[Pavle Ristič]] - [[Sergej Randjelović (RunJoe)]] - [[Niko Rakušček]] - [[Jure Rozman]] - [[Smiljan Rozman]] - == S == [[Blaž Selišnik]] - Aleksander Sever - [[Davor Skočić]] - [[Borut Sedej]] - [[Aleksander Skale]] - [[Žiga Smrdel]] - [[Marko Soršak]] - [[Blaž Sotošek]] - [[Marjan Stanić]] == Š == [[Luka Šalehar]] - [[Saša Šegula]] - [[Rok Škarabot]] - [[Roman Škraba]] - [[Simon Škrlec]] - [[Marko Špolar]] - [[Davorin Štorgelj]] - [[Primož Štorman]] - [[Vasilij Štukelj Knežević]] - [[Aleksandra Šuklar]] - [[Boris Šurbek]] - [[Jernej Šurbek]] == T == [[Dejan Tamše]] - [[Žan Tetičkovič]] - [[Franc Teropšič]] - [[Rok Tomažinčič]] - [[Tomo Tomšič]] - [[Boštjan Tršar]] - [[Iztok Turk]] - [[Jani Tutta]] == U == [[Aleš Uranjek]] == V == [[Boštjan Vajs]] - [[Tonči Valič - Skalp|Tonči Valič-Skalp]] - [[Petra Vidmar]] - [[Bruno Viler]] - [[Maraya Vlaj Koščak]] - [[Dušan Vran]] - [[Tomaž Vouk]] - [[Dušan Vran]]-''Cika'' - [[Robert Vrtovšek]]-[[Maček (priimek)|Maček]] == Z == Jože Zadravec - [[Tilen Zakrajšek]] - [[Marko Zupanc, glasbenik]] - [[Robert Zupančič]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Tolkalisti]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Bobnarji]] [[Kategorija:Slovenski tolkalisti|*]] j9924q87mol5gctp47robyenf99s2r4 0 33380 6749271 6748973 2026-09-11T21:44:44Z ~2026-44996-51 264415 /* F */ 6749271 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2|g=G}} == A == * [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938) * [[Uroš Ahačič]] * [[Janez Aleš]] * [[Janez Aljančič]] (1937 - 2025) * [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927) * [[Aljaž Anderle]] (1973 -) * [[Matjaž Anderle]] - Libor; Ful * [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]]) *[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik, reševalec) *[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (1950 - 2010) *[[Matej Arh]] * [[Miha Arih]] (1918 - 1944) *[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]]) * [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009) *[[Ivan Arnšek]] * [[Tomislav Aurednik]] (1977 -) * [[France Avčin]] (1910 - 1984) *Lilijana Avčin ? * [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti (1945 -) *[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec) *[[Urban Ažman]] - Urbi == B == * [[Silvo Babič]] * [[Metod Badjura]] * [[Rudolf Badjura]] * Lev Baebler * [[Ambrož Bajde]] * Inko Bajde * [[Peter Bajec]] - Poli * [[Ana Baumgartner]] * [[Franc Bauman]] *[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944) *[[Jure Bečan]] (1989 -) * [[Klemen Bečan]] (1982 -) * [[Marko Bekeš]] * [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995) * [[Andreja Belavič Benedik]] * I. Bele * [[Jani Bele]] * [[Iztok Belehar]] (1941 - 2024) * [[Filip Bence]] - "Ta črn" (1950 - 2009) *[[Roman Benet]] (1962 -) (Italija) *[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002) * [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985) *[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926) *[[Zvonko Berlič]] *[[Dinko Bertoncelj]] (1928 -) ([[Argentina]]) * [[Zoran Bešlin]] * F. Bešter * T. Bešter * [[Matej Balažic]] *[[Bogdan Biščak]] (1958 -) *[[Franc Bizjak]] *Janez Bizjak * [[Aleksander Bjelčevič|Aleksander (Aleš) Bjelčevič]] (1962 -) * [[Rok Blagus]] * [[Anton Blažej]] (1898 - 1972) * [[Janko Blažej]] * Benjamin Blažič *[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020) *[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (1928 - 2025) *[[Zvone Blažina]] *[[Martin Bombač]] *[[Franc Borštnar]] (1905 - ?) *[[Saša Bolčič]] *[[Ines Božič Skok]] *[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav) *[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962) * [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995) * [[Bogdan Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] *[[Drago Bregar]] (1952 - 1977) *Jernej Breščak * [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003) *[[Marjeta Brežnik]] - Daisy *[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953) *[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914) *[[Vesna Britovšek]] *[[Janez Brojan]] (1906 - 2002) *Janez Brojan ml. (1947 -) *Tine Bucik *[[Jennifer Buckley]] (2007 -) * [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950) * [[Lado Bučer]] * [[Tone Bučer]] (1917 - 1986) *Lojze (Alojz) Budkovič (1953 -) *[[Stojan Burnik]] (1951 -) *[[Marko Butinar]] == C == * [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983) *[[Slavko Cankar]] - "Ata" *[[Danilo Cedilnik]] (1947 -) *B. Cegnar *[[Jure Cencelj]] (1979/80? - 2026) *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) * [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988) * [[Jože Cesar]] (1907 - 1993) *[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977) * [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013) * J. Ciperle * [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944) * [[Tine Cuder]] (1979 -) *[[Rok Cencelj]] *[[Jurij Cencelj]] *[[Josip Cerk]]? *[[Fanny Copeland]]? == Č == * [[Matic Čakš]] (1991 -) * [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006) * [[Marko Čar]] (1969 - 2000) *[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022) * [[Urh Čehovin]] (1977 -) * [[Klemen Čepič]] (1967 -) * [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973) * [[Milan Černilogar]] * [[Aleš Česen]] (1982 -) * [[Nejc Česen]] (1985 -) * [[Tomo Česen]] (1959 -) * [[Jože Četina]] (1927 - 2017) (reševalec) * [[Anže Čokl]] (1982 -) * [[Jaka Čop]] (1911 - 2002) * [[Miha Čop]] (1888 - 1938) * [[Joža Čop]] (1893 - 1975) * [[Sara Čopar]] *[[Martin Čufar]] (1947 - 2003) * [[Martina Čufar]] (1977 -) * [[Iztok Čurči]] (1972 -) == D == * [[Nastja Davidova]] (1979 -) * [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982) * [[David Debeljak]] *[[Dušan Debelak]] (1966 -) * [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948) * [[Katja Debevec]] (r. Kadić) (1995 -) * [[Tadej Debevec]] (1978 -) * [[Friderik Degen]] (1906 - 2001) *[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005) *[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961) *Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926) *[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018) * [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980) * [[Matjaž Deržaj]] (1936 - 2017) * Albert (=Dorči?) Detiček *[[Metod Di Batista]] * [[Tina Di Batista]] (1975 -) * [[Branko Diehl]] (1905 - 1950?) *[[Pavle Dimitrov|Pavle]]/[[Pavel Dimitrov]] (1937 - 2023) *[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020) *[[Polona Dobrovoljc]] *[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]] (1921 - 2005) *[[Aleš Dolenc]] (1963 -) *[[Eva Dolenc]] Barbara Bajcer, Maja Šuštar, Nastja Davidova, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Marta Krejan Čokl, Katarina Rogelj, Metka Križič, Eva Dolenc, Miranda Ortar *[[Matjaž Dolenc]] *[[Alojz Dolhar]] (1902 - 1969) *[[Rafko Dolhar]] (1933 - 2026) *[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936) *[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994) *[[Vladimir Dougan]] (1891 - 1955) *[[Tone Dovjak]] *[[Janez Dovžan]] - Švelc (1943/45 -) *[[Jože Drab]] *Peter Dragar * [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (1941 -) * [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993) * [[Tomo Drolec]] * [[Robert Držan]] (1964 -) * [[Janez Duhovnik]] (1942 -) * [[Marko Dular]] (1936 - 1957) == E == *[[Franc Ekar]] *[[Andrej Erceg]] - Crni *[[Boris Erjavec]] *[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943) *[[Peter Erjavšek]] == F == *Maja Fabjan *[[Rado Fabjan]] *[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989) *[[Polona Fajdiga]] (1982 -) *[[Vlado Fajgelj]]? *[[Peter Ficko]] *[[Mitja Filipič]] *[[Matjaž Fistravec]] (1958 -) * [[Matej Flis]] * [[Jure Franko]] * [[Lučka Franko|Lučka (Lucija) Franko]] (1983 -) (por. [[Podlipnik]]) * [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991) * [[Slavko Frantar]] - Čopk * Bruno Fras ? * [[Marica Frece]] * Drago Frelih * [[Janez Frelih]] *[[Jože Frelih]] *[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944) * [[Marjan Frešer]] (1953 -) * [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996) == G == * [[Janja Garnbret]] (1999 -) * [[Andrej Gaspari]] *[[Mario Gec]] * [[Milan Gladek]] * Aleš Glavnik *Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka) *[[Borut Gogala]] (1986 -) *[[Tone Golnar]] * [[Janez Golob]] (1940 -) * [[Jure Golob]] (1971 -) * [[Lojze Golob]] (1939 -) * Ludvik Golob * [[Tadej Golob]] (1967 -) * [[Urban Golob]] (1970 - 2015) *[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950) *Marko Gorišek (1962 - 2026) *[[France Gorjanc]] (1913 - 1986) * [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik * Marko Goršič *[[Asja Gosar]] *[[Milan Gostiša]] *[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000) *[[Jože Grabljevec]] *[[Daniel Gradišar]] *[[Janez Gradišar]] - Čirčang (1944 -) *[[Živojin Gradišar]]? *[[Andrej Gradišnik]] (1963 -) * [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) * [[Matevž Gradišnik]] * [[Blaž Grapar]] (1978 -) * [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan (in brat)'' * [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007) * [[Živa Grgič]] *[[Cene Griljc]] (1933 -) * [[Andrej Grmovšek]] (1973 -) * [[Tanja Grmovšek]] (1976 -) * [[Aljoša Grom]] (1973 -) * [[Marjan Gros]] - Torta (1951/2 -) * [[Natalija Gros]] (1984 -) *[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970) * [[Viki Grošelj]] (1952 -) * M. Grubešič * [[Andrej Grudnik]] * [[Matic Grudnik]] (1985 -) *[[Jernej Grudnik]] * [[Vili Guček]] (1966 -) * [[Nastja Guzzi]] * [[Gustl Vršnik]] == H == * [[Miha Habjan]] (1977 -) *[[Vladimir Habjan]] (1957 -) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Žiga Hafner]] - "Baron" *Ljubo Hansel *[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921) *[[Erika Heim]] (1913 - 2014) *[[Hubert Hajm|Hubert Heim]] (Hajm) (1914- 1981) *Emil Herlec (predvojni alpinist) *[[Emil Herlec]] ml. - Milč (1931 - 2020); bratje Roman, Janez, Ferdo Herle *[[Hubert Hercek]] (1942 - 1987) *[[Franc Herle]] (1917 - 1944) *[[Roman Herlec]] *[[Jože Herman]] - John * [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (1984 -) * [[Marija Hlavaty]] - Marička (r. [[Horvat]]) * [[Jože Hobič]] (1955 -) * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] * [[Metod Hočevar]] * [[Franci Horvat]] - Frenk (1956 -) * [[Marička Horvat]]=[[Marija Hlavaty]] * [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935) * [[Aleš Holc]] (1975 - 2014) * [[Lidija Honzak]] * [[Matija Horvat]] (1935 - 2014) * [[Tina Horvat]] (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]]) * [[Primož Hostnik]] (1982 -) *[[Andreja Hrastnik]] & [[Martin Hrastnik]] *Gorazd Hren *Stanko Hribar? *[[Bojan Hribernik]] *J. Hribernik *Ursula Hribernik (2012 -) * [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011) *[[Stanko Hudnik]] * [[Janko Humar]] (1959 -) * [[Marko Humar]] * [[Metod Humar]] (1939 - 2012) * [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009) == I == *[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'') *[[Franc Intihar]] * [[Iztok Ipavec]] * [[Matjaž Ivnik]] (1962 - 2022) == J == *[[Andreja Jagodic]] (1975 -) *[[Cveto Jagodic]] *B. Jaklič *[[Sara Jaklič]] (1993? -) *[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979) *[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (1970 -) *[[Alenka Jamnik]] *[[Matjaž Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (1947 -) *[[Igor Jamnikar]] *[[Peter Janežič]] - Peko=? /Petrač (1936 - 2015) *[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (1935 -) * [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997) *[[Marija Jeglič]] - Meri (1991 -) * [[Dušan Jelinčič]] (1953 -) * [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965) * Tjaša Jelovčan * [[Slavko Jenko|Slav(k)o Jenko]] (1929 - 2022) * [[Aleš Jensterle]] (1972 -) * [[Matjaž Jeran]] (1980 -) * J. Jeranko * [[Rado Jeranko]] (1931 - 2022) * Denis Jerant *[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (1928 -) *[[Blaž Jereb]] * [[France Jerman]] (1920 - 1980) * [[Janko Jerman]] - Jančman * Mojca Jernejc * [[Peter Jeromel]] *[[Anže Jerše]] *Jure Jeršin *Tomo Jeseničnik (1964 -) *[[Julček Jesenšek]] * [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976) *[[Matic Jezeršek]] *[[Andrej Jež]] (1994) * [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942) *[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007) * [[Matic Jošt]] (1971 -) * Silvester Jošt * [[Klement Jug]] (1898 - 1924) * [[Darko Juhant]] (1963 -) * [[Stane Jurca]] (1933 -) *[[Jelena Justin]]? *[[Ljubo Juvan|Ljubo (Ludvik) Juvan]] (1936 - 2016) *[[Marjan Juvan]] (1949? -) *[[Peter Juvan]] *[[Sašo Juvan]] == K == * [[Katja Kadić]] > Katja Debevec (1995 -) *([[France Kadilnik]]) *[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar (1874 - 1939) *[[Miha Kajzelj]] (1967 -) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986) *[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972) *O. Kalan *[[Tjaša Kalan]] (1996 -) *[[Boris Kambič]] (1939 -) * [[Monika Kambič]] Mali (1969 -) *[[Rebeka Kamin]] *([[Janez Kanoni]]) *[[Andrej Karničar]] (1923 - 1998) * [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019) * [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (1970 -) *[[Luka Karničar]] (1956 - 1997) * [[Silvo Karo]] (1960 -) * [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016) * [[Jaka Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *Marija Kavar-Mica (= Marija Markež) *[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993) *[[Olga Kekec]] *[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017) *[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980) *[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921) *[[Marko Kern]] *N. Kern *[[Stane Kersnik]] *[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003) *[[Urša Kešar]] *[[Peter Keše]] - Šodr *Jože Kidrič? *[[Mitja Kilar]] *Gregor Kladnik *[[Kristian Klajnšček]] *[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995) *Matic Klanjšek? * [[Matija Klanjšček]] (1977 -) * [[Lado Klar]] (1936 -) * Klavora * [[Stane Klemenc]] (1950 -) * Alenka Klemenčič * [[Dušan Klepec]] * [[Janez Klinar]] - "Požganc" (1843 - 1926) *[[Rudi Klinar]] (1944 -) *[[Stanko Klinar]] (1933 - 2023) *Tomaž Klinar (1969 - 2016) *J. Klofutar *[[Ivanka Klopčič Casar]]? *[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937) *[[Gašper Knez]] * [[Franček Knez]] (1955 - 2017) * Knific * [[Klemen Kobal]] * [[Jože Kobilica]] *[[Stane Koblar]] (1919 - 1983) *[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930) *([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] 1954 -) *[[Rudi Kocjančič]] *[[Rado Kočevar]] (1928 - 2024) *I. Kodran *Kodrič =? Tomaž Kodrič *Grega Kofler *[[Zvone Kofler]] - Zvonc (1944 - 1971, Himalaja) *[[Boris Kofol]] * [[Andrej Kokalj]] - Koki (1959 -) * [[Rok Kolar]] *Andrej Komac - Mota (1853 - 1908) *[[Domen Komac]] *[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939) *[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006) *[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986) *[[Jože Kordiš]]? *[[Roman Kordiš]] *[[Dejan Koren]] *[[Janko Koren]] (1931 - 2011) *[[Zlatko Koren]] *[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar *Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975) *Luka Korošec (prvopristopnik na Triglav) *[[Tone Korošec]] (1917 - 1998) *[[Blaž Kos]] (1979 -) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *Miha Kos (1868 - 1927) * [[Ana Kosmač]] (1987 -) *[[Dušan Košir]] (1923 - 2010) *([[Fedor Košir]] 1908 - 1972) *[[Mitja Košir]] (1947 -) *J. Košnik * [[Vasja Košuta]] (1974 -) * [[Ivan Kotnik - Ivč]] (1951 -) *[[Marjan Kovač]] *[[Rajko Kovač]] - Rok (=[[Rok Kovač]]?) *Matej Kovačič * [[Pavle Kozjek]] - Pablo (1959 - 2008) * [[Edo Kozorog]] (1963 -) * [[Aleš Koželj]] (1974 -) * Marjan Kožuh ? * [[Silvo Kragelj]] (? - 2023) *[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995) *[[Gabrijela Krajnc]] (1965 -) *[[Roman Krajnik]] (1975 -) *[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988) * Tone Kralj * [[Matevž Kramer]] *[[Mia Krampl]] (2000 -) * [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (1965 -) * [[Luka Krajnc (alpinist)|Luka Kranjc]] * [[Matej Kranjc]] * M. Kraševec *Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 - ?) *[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) *M. Krč *F. Kreačič *[[Leonid Kregar]] - Ničo (1940 - 2020) *[[Marjan Kregar]] (1956 -) *[[Marta Krejan Čokl]] * [[Igor Kremser]] * [[Gregor Kresal]] (1969 -) * [[Dominik Krese]] *[[Anica Kristančič]] *[[Marijan Krišelj]] (1931 - 2005) *[[Boris Krivic]] - Boro *[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005) *[[Vinko Križaj]] *T. Križnar ? *[[Samo Krmelj]] (1973 -) *Luka Kronegger * [[Jernej Kruder]] (1990 -) *[[Julija Kruder]] (1997 -) *[[Franci Krumpak]] *[[Janez Krušic]] (1917 - 2003) *[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019) * [[Julius Kugy]] (1858 - 1944) * [[Dušan Kukovec]] (1928 - 2023) * [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984) *[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967) *[[Matjaž Kunaver]] ? *[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988) *[[Primož Kunaver]] *[[Vlasta Kunaver]] (1963 -) *Janez Kunstelj *[[Matevž Kunšič]] *[[Simon Kurinčič]] (1975 -) * [[Matej Kranjc]] (1957 -) * Boris Kurnik *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950) == L == * [[Grega Lačen]] (1976 - 2020) * [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]] * [[Leopold Lampič]] * [[Franc Langerholc]] *[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016) *[[Božo Lavrič]] (1943 -) *[[Alina Ledinek]] *Lemajič *[[Matevž Lenarčič]] *[[Davorin Lesjak|Davorin (Tine) Lesjak]] (1872 - 1946) * [[Bojan Leskošek]] * [[Ivana Leskovar]] *[[Ela Leskovšek]] *[[Marjeta Leva]] * [[Vlado Leva]] *[[Janez Levec (vojak)]] *[[Bor Levičnik]] *[[Igor Levstek]] (1931 - 2010) *[[Matjaž Ličer]] (1978 -) *[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005) *[[Srečko Likar]] * [[Tamara Likar]] (1959 - 1982) *[[Blaž Lindič]] *[[Luka Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] - Pipar *[[Matija Lipar]] *[[Beba Lipold]] *[[Jože Lipovec]] (1910 - ?) *[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) *[[Marijan Lipovšek]] (1910 - 1995) * [[Maja Lobnik]] (1979–2021) *[[Janez Lončar]] - Šodr (1943/46? -) * [[Boris Lorenčič]] - Lori (1970 -) * [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987) * Boštjan Ložar *[[Vita Lukan]] (2000 -) * [[Metka Lukančič]] Nemec (1969 -) *[[Alenka Lukič]] *[[Marko Lukič]] (1969 -) *[[Sara Lukič]] *[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932) == M == * [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011) *[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018) * [[Gregor Malenšek]] (1971 -) * [[France Malešič]] (1921 - 2020) * France Malešič (1944 -) (zdravnik, reševalec...) *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic (1927 - ?)? ([[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic) *[[Minka Mali]] (1893 - 1991) *[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000) *[[Marjan Manfreda - Marjon]] (1950 - 2015) *[[Nejc Marčič]] * [[Anže Marenče]] * [[Miha Marenče]] (1974 -) *[[Štefan Marenče]] - Štef * [[Tine Marenče]] * [[Janez Marinčič]] * [[Marija Markež]] - Mica (roj. [[Kavar]]) * [[Dušan Markič]] *[[Peter Markič]] - Pero *[[Rado Markič]] *S. Markič *[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000) * [[Mina Markovič]] (1987 -) * [[Tine Martinčič]] * ([[Andrej Mašera]]) (1946 -) * [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005) * [[Viktor Matičič]] (1966 -) * [[Vanja Matijevec]] (1946 -) (mdr. ledni) *([[Vilko Mazi]] 1888-1986) *[[Maks Medja]] (1906 - 1985) *[[Janko Meglič]] (1965 - 2012) * [[Matej Mejovšek]] (1970 -) * [[Jože Melanšek]] (1932 -) * [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020) * [[Damjan Meško]] (1943 -) *[[Igor Mezgec]] * [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014) *[[Ivan Michler]] (1891 - 1982) *Jože A.(ndrej) "Joža" Mihelič (1946 -) * [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004) * Davo Mihev * Stanko Mihev *[[Peter Mikša]] (1977 -) *[[Anton Mikuš]] *[[Janko Mirnik|Janko (Ivan) Mirnik]] (1929 - 2021) *[[Bine Mlač]]? *([[Janko Mlakar]]) *[[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) *Močnik in Poljanšek *[[Vinko Modec]] *Stane Mokotar * [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004) * [[Lojze Motore]] (1920 - 2004) * [[Anton Mrak]] * [[Franci Mrak]] * [[Irena Mrak]] (1973 -) * Peter Mrak * [[Tadej Mrak]] * [[Ervin Mlakar]] * [[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) * Vinko Modec * [[Minca Mramor]] *[[Peter Muck]] (1930 - 2023) *M. Murovec *[[Irena Mušič Habjan]] (1967 -) == N == * [[Blaž Navršnik]] - Dolfa * Justin Nemeček * [[Lara Nikolič]] * Boris Novak * [[Franjo Novak]] * Niko Novak * Silvo Novak * [[Urban Novak]] * Jurček Nowakk (IN-planinec) == O == *[[Blaž Oblak]] (ledni) *[[Igor Oblak]] *[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951) *Matjaž Ocepek *[[Erih Obrez]] *[[Domen Oder]] *[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009) *[[France Ogrin]] (1911 - 1944) *[[Ana Ogrinc]] *[[Dejan Ogrinec]] *[[Pavel Oman]] *[[Igor Omersa]] *[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -) *[[Žiga Oražem]] *[[Tine Orel]] (1913 - 1985) *[[Fran Orožen]]? *[[Miranda Ortar]] (1967 -) == P == * [[Andrej Pahovnik]] * [[Lidija Painkiher]] *[[Danica Pajer]] *[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]]) *M. Papler * [[Mateja Pate]] * [[Anton Pavlič]] - Čif * [[Janez Pečar - Bobek]] (1862 - 1949) *[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (1957 -) (ledni) *[[Matevž Pečovnik]] *[[Matjaž Pečovnik]] *[[Anže Peharc]] (1997 -) *[[Aco Pepevnik|Aco (Franc) Pepevnik]] (1959 -) *Franc Perc *[[Tone Perčič]] (1954 -) *[[Doriano Perhat]] ? *Kazimir Perko *[[Marjan Perko]] (+ 1997) * [[Uroš Perko]] (1976 -) * [[Željko Perko]] * Matija Perko - Janči * ([[Marko Pernhart]]) *[[Borut Peršolja]] (1972 -) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *Tomaž Petač *[[Anja Petek]] *[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999) *Eva Petrič ? * [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996) * [[Aleš Petrin]] - Čevl (1969 - 2006) * [[Lojze Pezdirnik]] * Janez Pikon *[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003) *Leo Pipan *Gorazd Pipenbaher (2012)? *Aleš Pirc *[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg) *[[Blaž Pišek]] * [[Katja Planinc]] * Peter Planko * [[Janko Plevel]] - Pubi (1955 - 1996) * [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996) * [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010) * M. Podbevšek * Srečo Podbevšek * [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982) * [[Peter Podgornik]] (1958 -) * Cveto Podlogar *Jože Pogačnik (1927 - 1951) *[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965) *[[Bojan Pograjc]] =? *Ivan Pohar (1887 - ?) *[[Cene Polajnar]] * [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998) * [[Peter Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Bojan Pollak]] - Bojč (1943 -) *B. Popovič *[[Luka Potočar]] (2001 -) *[[Franjo Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995) *[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012) *[[Nejc Pozvek]] *Zvone - [[Zvonko Požgaj]] *[[Ciril Praček]] & [[Lojzka Praček]] *[[Miha Praprotnik]] (1967 -) *Rok Preložnik *Vid Preložnik? * [[Klemen Premrl]] (1973 -) * [[Angelca Prepotnik|Angelca ("Gelca") Prepotnik]] - Golob (1932 - 2023) & [[Jože Prepotnik]] (brat) * [[Milan Preskar]] * [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) *[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969) *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) * [[Marko Prezelj]] (1965 -) * [[Jaka Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] (1855 - 1944) *[[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (1944 -) (pediater=?) *[[Janez Primožič (alpinist)|Janez Primožič]] (1967 -) *[[Urban Primožič]] *[[Poldi Pristov]] *[[Lojze Pristovnik]] *[[Nataša Privšonik]] (paraplezalka) * [[Roman Pugelj]] (1948 - 2010) * [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi) *[[Brane Pečar]] * [[Anton Pavlič]] == R == *[[Gašper Rak]] *[[Lučka Rakovec]] (2001 -) *[[Blaž Rant]] (1983 -) * [[Tomaž Rant]] (1973 -) * [[Matjaž Ravhekar]] * [[Benjamin Ravnik]] * [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982) * [[Jurij Ravnik]] (1979 -) * [[Silvo Ravnik]] - Gvava * Marjan Raztresen? * Slavko Rebec *[[Milan Rebula]] - "Bistri" *Matic Redelonghi * [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926) * [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]] * [[Lojze Rekar]] (? - 1971) * [[Rosa Rekar]] (2005 -) * Marko Renčelj ? *[[Urška Repušič]] (2000 -) * [[Janez Resnik]] (1948 - 1969) *[[Boris Režek]] (1908 - 1996) *''Vilko Rifel'' *Ivan Rihar *Srečko Rihter (+ 1983, Kavkaz) * [[Roman Robas]] (1942 -) * [[Simon Robič]] (1824 - 1897) * [[Avgust Robnik]] *[[Tanja Rojs]] * [[Milan Romih]] (1960 -) * [[Nuša Romih]] (1964 -) * Roš *[[Tomaž Rotar]] *[[Bojan Rotovnik]] ? *[[Dolfi Rotovnik]] (1937 -) *[[Vlado Rotovnik]] *Jože Rovan ? *Žarko Rovšček (1951 -) *[[Jože Rozman]] (1955 - 1991) *[[Jože Rožič]] (1951 -) *[[Luka Rožič]] *[[Slavko Rožič]] - Slavc *Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav) *[[Janez Rožman]] (1901 - 1937) *[[Marjan Ručigaj]] (1948 - 2021) *[[Uroš Rupar]] (1965 -) *Jože Rus (1888 - 1945)? *[[Iztok Rutar]] == S == * [[Janez Sabolek]] - Sabl(j)a * M. Salberger * Milan (Emil) Savelli (1941 - 2015) * [[Franci Savenc]] (1935 - 2023) * [[Tone Sazonov]] - Tonač (1937 -) * [[Milan Schara]] * [[Janez Anton Scopoli]] * [[Boris Sedej]] - Pinko *[[Primož Sedej]] - "Logaški" *Sekloča *[[Grega Senčar]] *[[Karl Seunig]] - Pipar *[[Aljaž Simonič]] - Ali *[[Boris Simončič]] (1963 - 1983) *Ivan Simunič (1933 -) (Italija) *[[Janko Skerlep]] * [[Janez Skok]] *[[Stane Skok]] *[[Maks Skribe]] *[[Jurij Skvarča]] (Argentina) *[[Peter Skvarča]] (Argentina) * [[Tadej Slabe]] (1959 -) * [[Jaka Slapar]] (1992 -) * [[Mirko Slapar]] *Boštjan Slatenšek *[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933) * [[Simon Slejko]] * [[Gregor Sluga]] * [[Miha Smolej]] (1948 - 2015) * [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961) * Toni Smolej - reševalec * [[Manca Smrekar]] (1992 -) (paraplezalka) * [[Borut Soklič]] * [[Matej Sova]] (1979 -) * Sabina Sovinc *[[Borut Spacal]] (1947 -) *[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997) * [[Dušan Srečnik]] - Zobač (1949 - 2021) * [[Matic Standeker]] *[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847) *[[Uroš Stanonik]] *[[Luka Stražar]] (1988 -) *[[Janez Strehovec]] (1950 - 2025) *[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912) * [[Blaž Stres]] (1974 -) *[[Jernej Stritih]] *[[Boris Strmšek]] *Tone Strojin *[[Samo Supin]] (1965 -) (ledni... plezalec) * [[Marko Sušnik]] (1993 -) * Goran Suzić (? - 1987) * [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991) * [[Leo Svetičič]] * [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995) *[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019) == Š == *[[Marjana Šah Štrok]] *[[Marjan Šavelj]] (1928 - 2006) *[[Peter Ščetinin]] (1935 -) *[[Tine Ščuka]] *[[Gregor Šegel]] (ledni...) *D. Šegregur *[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017) *[[Gregor Šeliga]] *[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996) *[[Miha Šercer]] - Šerc * [[Matjaž Šerkezi]] - Šerki (1980 -) * ([[Vinko Šeško]] (1937 -) *[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) *[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011) *[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011) * [[Andrej Škafar]] (1955 -) * [[Igor Škamperle]] (1962 -) *Jože Škantar - Šest (1809 - 1891) *[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911) *[[Janez Škarja Kačon]] (1933 - 1997) * [[Metod Škarja]] (1963 -) * [[Simona Škarja]] (1967 -) * [[Tone Škarja]] (1937 - 2020) * [[Danilo Škerbinek]] (1940 -) *[[Dane Škerl]]?/D. Škerlj? *U. Škerl? *[[Vladimir Škerlak (1909|Vladimir Škerlak]] (1909 - 2002) *Aljaž Škerlavaj *Dušan Škodič ? *[[Anton Škof]] - Pipar *[[Nejc Škof]] * [[Domen Škofic]] (1994 -) * Martin Škrk * [[Martin Šolar]] * [[Jaka Šprah]] * [[Bojan Šrot]] (1960 -) * Štamcar * [[Miro Štebe]] (1953 -) * [[Lojze Šteblaj]] * [[Grega Štendler]] (1971 -) * F. Šter * J. Šterk * [[Andrej Štremfelj]] (1956 -) * [[Anže Štremfelj]] (1983 -) *[[Katarina Štremfelj]] (1980? -) *[[Maja Štremfelj]] (= [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]]) * [[Marija Štremfelj]] (1957 -) * [[Marko Štremfelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897 - 1974) * [[Jagoda Štrukelj]] * [[Urša Štrukelj]] (1975 -) * [[Mojca Štrumbelj]] * [[Albert Štupar]] (1929 - 1956) * [[Tomaž Štupar]] *[[Franc Štupnik|Franc(i) Štupnik]] - Cicko (? - 2024) * [[Ivan Šturm]] * [[Živko Šumer]] (? - 1966) *([[Ivan Šumljak]]) *[[Maja Šuštar]] Habjan (1979 -) *[[Franci Šušteršič]] (1943 -) *[[Miro Šušteršič]] - Čeha *[[Erik Švab]] (1970 -) * [[Mojca Švajger]] *[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954) *[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) == T == *[[Gabrijela Krajnc|Jelka Tajnik]] (1965 -) *P. Taler *[[Lucija Tarkuš]] (2003 -) *Karl Tarter (1909 - 1973) *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Franc Telcer]] (1918 - 2008) *[[Andrej Terčelj]] (1959 -) *Danilo (Dani) Tič (1961 -) *[[Josip Tičar]] (1875 - 1946) * [[Tomaž Tišler]] * [[Iztok Tomazin]] (1960 -) *[[Stane Tominec]] (1894 - 1991) *[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943) *[[Josip Tominšek]] *[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961) *[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]] *[[Janez Toni]] *[[Albin Torelli]] (1898 - 1973) * [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]] * [[Emil Tratnik]] * [[Jožica Trček]] (1947 -) *[[Dalibor Trnkóczy]] - Kore *[[Jožica Trobevšek]] ([[Škarja]]) *[[Tone Trobevšek]] *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) * [[Saša Truden]] * [[Žarko Trušnovec]] * [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935) * [[Matija Tuma]] (1938 - 2024) * [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996) * [[Eva Tušar]] *[[Slavko Tuta]] == U == * [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005) * [[Jure Ulčar]] * [[Simon Unuk]] * [[Bruno Urh]] (1968 -) *[[Franc Urh]] *[[Silva Urh]] *[[Nikolaj Užnik]] (Avstrija: koroški Slovenec) == V == *[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020) *[[Slavo Vajt]] (1935 - 2022?) *[[Milan Valant]] (1939 - 2014) *Ivo Valič *[[Miha Valič]] (1978 - 2008) * [[Tomaž Valjavec]] * [[Igor Varjačič]] (1966 -) * [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007) * Ivo Veberič (+ 1983, Kavkaz) *[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]<nowiki/>[[Petra Vencelj|j]] (1967 -) *[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]<nowiki/>[[Stane Veninšek|ek]] *[[Patricija Verdev|Patricija Ve]]<nowiki/>[[Patricija Verdev|rdev]] *[[Franc Verko-Verč|Franc Verko-]]<nowiki/>[[Franc Verko-Verč|Verč]] *[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]<nowiki/>[[Miha Verovšek|k]] *Brane Vezoni<nowiki/>k (1964 -) *Ciril Vezoni<nowiki/>k *[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]<nowiki/>[[Gregor Vezonik|ik]] (1995 -) *[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]<nowiki/>[[Danijel Vezovnik|vnik]] *Grega Vida (<nowiki/>1977 -) *[[Franc Vidic]] <nowiki/>(1957 -) *[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]<nowiki/>[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992) * [[Katja Vidmar]] (1984 -) * [[Lado Vidmar]] (ledni) * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (1985 -) * [[Saša Vidmar]] * [[Adi Vidmajer]] (1942 - 2021) * [[Tina Vintar]] * [[Tomo Virk]] (1960 -) * [[Srečko Vizjak]] (''Drenovec'') * [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006)? * Dušan Vodeb (1946 -) *[[Marko Vogrič (alpinist)|Marko Vogrič]] *Vojvodič *[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]] *[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]] *[[Klemen Volontar]] (1962 - 2022) *[[Matija Volontar]] *[[Viktor Vovk]] (1893 - 1968) *Andrej Vrbec  *[[Miha Vreča]] *[[Damjan Vrečur]] *[[Miha Vrevc]] *[[Matevž Vukotić]]/[[Matevž Vukotič|Vukotič]] == W == * [[Matjaž Wiegele]] * Lovrenc Willomitzer (eden prvopristopnikov na Triglav, vodja odprave 1778) * [[Tatjana Winter]] == Z == * [[Drago Zagorc]] * [[Nuša Zagorc]] (1943 -) * [[Boris Zajc]] (1933 - 1995) * [[Luka Zajc]] * Maja Zalar * [[Rok Zalokar, alpinist]] * [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000) * [[Rudi Zaman]] * [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983) * [[Luka Zazvonil]] (1977 -) * [[Mira Zorič]] * [[Janez Zorko]] (1937 - 2023) * Andrej Zorman * [[Tadej Zorman]] (1977 -) * [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977) * [[Miha Zupin]] * [[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (1954 -) * [[Davor Zupančič]] (1959 -) *[[Ljubo Zupančič]] * [[Peter Zupančič]] (1973 -) == Ž == * [[Mojca Žerjav]] *Tomaž Žerovnik *Židan Stanko (1974 -) *[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995) *Žnidaršič *[[Jože Žumer]] (1953 - 2006) *[[Anton Žunter]]? * [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992) *[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920) *[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016) {{seznami narodov po poklicu|plezalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]] [[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]] 09t8kabyl32zioqhsxyreh9l38xfdqz 6749298 6749271 2026-09-11T23:29:34Z ~2026-44996-51 264415 /* Č */ 6749298 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2|g=G}} == A == * [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938) * [[Uroš Ahačič]] * [[Janez Aleš]] * [[Janez Aljančič]] (1937 - 2025) * [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927) * [[Aljaž Anderle]] (1973 -) * [[Matjaž Anderle]] - Libor; Ful * [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]]) *[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik, reševalec) *[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (1950 - 2010) *[[Matej Arh]] * [[Miha Arih]] (1918 - 1944) *[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]]) * [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009) *[[Ivan Arnšek]] * [[Tomislav Aurednik]] (1977 -) * [[France Avčin]] (1910 - 1984) *Lilijana Avčin ? * [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti (1945 -) *[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec) *[[Urban Ažman]] - Urbi == B == * [[Silvo Babič]] * [[Metod Badjura]] * [[Rudolf Badjura]] * Lev Baebler * [[Ambrož Bajde]] * Inko Bajde * [[Peter Bajec]] - Poli * [[Ana Baumgartner]] * [[Franc Bauman]] *[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944) *[[Jure Bečan]] (1989 -) * [[Klemen Bečan]] (1982 -) * [[Marko Bekeš]] * [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995) * [[Andreja Belavič Benedik]] * I. Bele * [[Jani Bele]] * [[Iztok Belehar]] (1941 - 2024) * [[Filip Bence]] - "Ta črn" (1950 - 2009) *[[Roman Benet]] (1962 -) (Italija) *[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002) * [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985) *[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926) *[[Zvonko Berlič]] *[[Dinko Bertoncelj]] (1928 -) ([[Argentina]]) * [[Zoran Bešlin]] * F. Bešter * T. Bešter * [[Matej Balažic]] *[[Bogdan Biščak]] (1958 -) *[[Franc Bizjak]] *Janez Bizjak * [[Aleksander Bjelčevič|Aleksander (Aleš) Bjelčevič]] (1962 -) * [[Rok Blagus]] * [[Anton Blažej]] (1898 - 1972) * [[Janko Blažej]] * Benjamin Blažič *[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020) *[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (1928 - 2025) *[[Zvone Blažina]] *[[Martin Bombač]] *[[Franc Borštnar]] (1905 - ?) *[[Saša Bolčič]] *[[Ines Božič Skok]] *[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav) *[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962) * [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995) * [[Bogdan Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] *[[Drago Bregar]] (1952 - 1977) *Jernej Breščak * [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003) *[[Marjeta Brežnik]] - Daisy *[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953) *[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914) *[[Vesna Britovšek]] *[[Janez Brojan]] (1906 - 2002) *Janez Brojan ml. (1947 -) *Tine Bucik *[[Jennifer Buckley]] (2007 -) * [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950) * [[Lado Bučer]] * [[Tone Bučer]] (1917 - 1986) *Lojze (Alojz) Budkovič (1953 -) *[[Stojan Burnik]] (1951 -) *[[Marko Butinar]] == C == * [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983) *[[Slavko Cankar]] - "Ata" *[[Danilo Cedilnik]] (1947 -) *B. Cegnar *[[Jure Cencelj]] (1979/80? - 2026) *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) * [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988) * [[Jože Cesar]] (1907 - 1993) *[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977) * [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013) * J. Ciperle * [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944) * [[Tine Cuder]] (1979 -) *[[Rok Cencelj]] *[[Jurij Cencelj]] *[[Josip Cerk]]? *[[Fanny Copeland]]? == Č == * [[Matic Čakš]] (1991 -) * [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006) * [[Marko Čar]] (1969 - 2000) *[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022) * [[Urh Čehovin]] (1977 -) * [[Klemen Čepič]] (1967 -) * [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973) * [[Milan Černilogar]] * [[Aleš Česen]] (1982 -) * [[Nejc Česen]] (1985 -) * [[Tomo Česen]] (1959 -) * [[Jože Četina]] (1927 - 2017) (reševalec) * [[Anže Čokl]] (1982 -) * [[Jaka Čop]] (1911 - 2002) * [[Miha Čop]] (1888 - 1938) * [[Joža Čop]] (1893 - 1975) * [[Sara Čopar]] *[[Martin Čufar]] (1947 - 2003) * [[Martina Čufar]] (1977 -) * [[Iztok Čurči]] (1972 -) == D == * [[Nastja Davidova]] (1979 -) * [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982) * [[David Debeljak]] *[[Dušan Debelak]] (1966 -) * [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948) * [[Katja Debevec]] (r. Kadić) (1995 -) * [[Tadej Debevec]] (1978 -) * [[Friderik Degen]] (1906 - 2001) *[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005) *[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961) *Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926) *[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018) * [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980) * [[Matjaž Deržaj]] (1936 - 2017) * Albert (=Dorči?) Detiček *[[Metod Di Batista]] * [[Tina Di Batista]] (1975 -) * [[Branko Diehl]] (1905 - 1950?) *[[Pavle Dimitrov|Pavle]]/[[Pavel Dimitrov]] (1937 - 2023) *[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020) *[[Polona Dobrovoljc]] *[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]] (1921 - 2005) *[[Aleš Dolenc]] (1963 -) *[[Eva Dolenc]] Barbara Bajcer, Maja Šuštar, Nastja Davidova, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Marta Krejan Čokl, Katarina Rogelj, Metka Križič, Eva Dolenc, Miranda Ortar *[[Matjaž Dolenc]] *[[Alojz Dolhar]] (1902 - 1969) *[[Rafko Dolhar]] (1933 - 2026) *[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936) *[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994) *[[Vladimir Dougan]] (1891 - 1955) *[[Tone Dovjak]] *[[Janez Dovžan]] - Švelc (1943/45 -) *[[Jože Drab]] *Peter Dragar * [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (1941 -) * [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993) * [[Tomo Drolec]] * [[Robert Držan]] (1964 -) * [[Janez Duhovnik]] (1942 -) * [[Marko Dular]] (1936 - 1957) == E == *[[Franc Ekar]] *[[Andrej Erceg]] - Crni *[[Boris Erjavec]] *[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943) *[[Peter Erjavšek]] == F == *Maja Fabjan *[[Rado Fabjan]] *[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989) *[[Polona Fajdiga]] (1982 -) *[[Vlado Fajgelj]]? *[[Peter Ficko]] *[[Mitja Filipič]] *[[Matjaž Fistravec]] (1958 -) * [[Matej Flis]] * [[Jure Franko]] * [[Lučka Franko|Lučka (Lucija) Franko]] (1983 -) (por. [[Podlipnik]]) * [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991) * [[Slavko Frantar]] - Čopk * Bruno Fras ? * [[Marica Frece]] * Drago Frelih * [[Janez Frelih]] *[[Jože Frelih]] *[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944) * [[Marjan Frešer]] (1953 -) * [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996) == G == * [[Janja Garnbret]] (1999 -) * [[Andrej Gaspari]] *[[Mario Gec]] * [[Milan Gladek]] * Aleš Glavnik *Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka) *[[Borut Gogala]] (1986 -) *[[Tone Golnar]] * [[Janez Golob]] (1940 -) * [[Jure Golob]] (1971 -) * [[Lojze Golob]] (1939 -) * Ludvik Golob * [[Tadej Golob]] (1967 -) * [[Urban Golob]] (1970 - 2015) *[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950) *Marko Gorišek (1962 - 2026) *[[France Gorjanc]] (1913 - 1986) * [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik * Marko Goršič *[[Asja Gosar]] *[[Milan Gostiša]] *[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000) *[[Jože Grabljevec]] *[[Daniel Gradišar]] *[[Janez Gradišar]] - Čirčang (1944 -) *[[Živojin Gradišar]]? *[[Andrej Gradišnik]] (1963 -) * [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) * [[Matevž Gradišnik]] * [[Blaž Grapar]] (1978 -) * [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan (in brat)'' * [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007) * [[Živa Grgič]] *[[Cene Griljc]] (1933 -) * [[Andrej Grmovšek]] (1973 -) * [[Tanja Grmovšek]] (1976 -) * [[Aljoša Grom]] (1973 -) * [[Marjan Gros]] - Torta (1951/2 -) * [[Natalija Gros]] (1984 -) *[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970) * [[Viki Grošelj]] (1952 -) * M. Grubešič * [[Andrej Grudnik]] * [[Matic Grudnik]] (1985 -) *[[Jernej Grudnik]] * [[Vili Guček]] (1966 -) * [[Nastja Guzzi]] * [[Gustl Vršnik]] == H == * [[Miha Habjan]] (1977 -) *[[Vladimir Habjan]] (1957 -) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Žiga Hafner]] - "Baron" *Ljubo Hansel *[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921) *[[Erika Heim]] (1913 - 2014) *[[Hubert Hajm|Hubert Heim]] (Hajm) (1914- 1981) *Emil Herlec (predvojni alpinist) *[[Emil Herlec]] ml. - Milč (1931 - 2020); bratje Roman, Janez, Ferdo Herle *[[Hubert Hercek]] (1942 - 1987) *[[Franc Herle]] (1917 - 1944) *[[Roman Herlec]] *[[Jože Herman]] - John * [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (1984 -) * [[Marija Hlavaty]] - Marička (r. [[Horvat]]) * [[Jože Hobič]] (1955 -) * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] * [[Metod Hočevar]] * [[Franci Horvat]] - Frenk (1956 -) * [[Marička Horvat]]=[[Marija Hlavaty]] * [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935) * [[Aleš Holc]] (1975 - 2014) * [[Lidija Honzak]] * [[Matija Horvat]] (1935 - 2014) * [[Tina Horvat]] (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]]) * [[Primož Hostnik]] (1982 -) *[[Andreja Hrastnik]] & [[Martin Hrastnik]] *Gorazd Hren *Stanko Hribar? *[[Bojan Hribernik]] *J. Hribernik *Ursula Hribernik (2012 -) * [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011) *[[Stanko Hudnik]] * [[Janko Humar]] (1959 -) * [[Marko Humar]] * [[Metod Humar]] (1939 - 2012) * [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009) == I == *[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'') *[[Franc Intihar]] * [[Iztok Ipavec]] * [[Matjaž Ivnik]] (1962 - 2022) == J == *[[Andreja Jagodic]] (1975 -) *[[Cveto Jagodic]] *B. Jaklič *[[Sara Jaklič]] (1993? -) *[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979) *[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (1970 -) *[[Alenka Jamnik]] *[[Matjaž Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (1947 -) *[[Igor Jamnikar]] *[[Peter Janežič]] - Peko=? /Petrač (1936 - 2015) *[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (1935 -) * [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997) *[[Marija Jeglič]] - Meri (1991 -) * [[Dušan Jelinčič]] (1953 -) * [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965) * Tjaša Jelovčan * [[Slavko Jenko|Slav(k)o Jenko]] (1929 - 2022) * [[Aleš Jensterle]] (1972 -) * [[Matjaž Jeran]] (1980 -) * J. Jeranko * [[Rado Jeranko]] (1931 - 2022) * Denis Jerant *[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (1928 -) *[[Blaž Jereb]] * [[France Jerman]] (1920 - 1980) * [[Janko Jerman]] - Jančman * Mojca Jernejc * [[Peter Jeromel]] *[[Anže Jerše]] *Jure Jeršin *Tomo Jeseničnik (1964 -) *[[Julček Jesenšek]] * [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976) *[[Matic Jezeršek]] *[[Andrej Jež]] (1994) * [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942) *[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007) * [[Matic Jošt]] (1971 -) * Silvester Jošt * [[Klement Jug]] (1898 - 1924) * [[Darko Juhant]] (1963 -) * [[Stane Jurca]] (1933 -) *[[Jelena Justin]]? *[[Ljubo Juvan|Ljubo (Ludvik) Juvan]] (1936 - 2016) *[[Marjan Juvan]] (1949? -) *[[Peter Juvan]] *[[Sašo Juvan]] == K == * [[Katja Kadić]] > Katja Debevec (1995 -) *([[France Kadilnik]]) *[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar (1874 - 1939) *[[Miha Kajzelj]] (1967 -) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986) *[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972) *O. Kalan *[[Tjaša Kalan]] (1996 -) *[[Boris Kambič]] (1939 -) * [[Monika Kambič]] Mali (1969 -) *[[Rebeka Kamin]] *([[Janez Kanoni]]) *[[Andrej Karničar]] (1923 - 1998) * [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019) * [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (1970 -) *[[Luka Karničar]] (1956 - 1997) * [[Silvo Karo]] (1960 -) * [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016) * [[Jaka Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *Marija Kavar-Mica (= Marija Markež) *[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993) *[[Olga Kekec]] *[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017) *[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980) *[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921) *[[Marko Kern]] *N. Kern *[[Stane Kersnik]] *[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003) *[[Urša Kešar]] *[[Peter Keše]] - Šodr *Jože Kidrič? *[[Mitja Kilar]] *Gregor Kladnik *[[Kristian Klajnšček]] *[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995) *Matic Klanjšek? * [[Matija Klanjšček]] (1977 -) * [[Lado Klar]] (1936 -) * Klavora * [[Stane Klemenc]] (1950 -) * Alenka Klemenčič * [[Dušan Klepec]] * [[Janez Klinar]] - "Požganc" (1843 - 1926) *[[Rudi Klinar]] (1944 -) *[[Stanko Klinar]] (1933 - 2023) *Tomaž Klinar (1969 - 2016) *J. Klofutar *[[Ivanka Klopčič Casar]]? *[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937) *[[Gašper Knez]] * [[Franček Knez]] (1955 - 2017) * Knific * [[Klemen Kobal]] * [[Jože Kobilica]] *[[Stane Koblar]] (1919 - 1983) *[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930) *([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] 1954 -) *[[Rudi Kocjančič]] *[[Rado Kočevar]] (1928 - 2024) *I. Kodran *Kodrič =? Tomaž Kodrič *Grega Kofler *[[Zvone Kofler]] - Zvonc (1944 - 1971, Himalaja) *[[Boris Kofol]] * [[Andrej Kokalj]] - Koki (1959 -) * [[Rok Kolar]] *Andrej Komac - Mota (1853 - 1908) *[[Domen Komac]] *[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939) *[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006) *[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986) *[[Jože Kordiš]]? *[[Roman Kordiš]] *[[Dejan Koren]] *[[Janko Koren]] (1931 - 2011) *[[Zlatko Koren]] *[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar *Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975) *Luka Korošec (prvopristopnik na Triglav) *[[Tone Korošec]] (1917 - 1998) *[[Blaž Kos]] (1979 -) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *Miha Kos (1868 - 1927) * [[Ana Kosmač]] (1987 -) *[[Dušan Košir]] (1923 - 2010) *([[Fedor Košir]] 1908 - 1972) *[[Mitja Košir]] (1947 -) *J. Košnik * [[Vasja Košuta]] (1974 -) * [[Ivan Kotnik - Ivč]] (1951 -) *[[Marjan Kovač]] *[[Rajko Kovač]] - Rok (=[[Rok Kovač]]?) *Matej Kovačič * [[Pavle Kozjek]] - Pablo (1959 - 2008) * [[Edo Kozorog]] (1963 -) * [[Aleš Koželj]] (1974 -) * Marjan Kožuh ? * [[Silvo Kragelj]] (? - 2023) *[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995) *[[Gabrijela Krajnc]] (1965 -) *[[Roman Krajnik]] (1975 -) *[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988) * Tone Kralj * [[Matevž Kramer]] *[[Mia Krampl]] (2000 -) * [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (1965 -) * [[Luka Krajnc (alpinist)|Luka Kranjc]] * [[Matej Kranjc]] * M. Kraševec *Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 - ?) *[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) *M. Krč *F. Kreačič *[[Leonid Kregar]] - Ničo (1940 - 2020) *[[Marjan Kregar]] (1956 -) *[[Marta Krejan Čokl]] (& [[Jure Čokl|Jure Krejan Čokl]]) (oba 1975 -) * [[Igor Kremser]] * [[Gregor Kresal]] (1969 -) * [[Dominik Krese]] *[[Anica Kristančič]] *[[Marijan Krišelj]] (1931 - 2005) *[[Boris Krivic]] - Boro *[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005) *[[Vinko Križaj]] *T. Križnar ? *[[Samo Krmelj]] (1973 -) *Luka Kronegger * [[Jernej Kruder]] (1990 -) *[[Julija Kruder]] (1997 -) *[[Franci Krumpak]] *[[Janez Krušic]] (1917 - 2003) *[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019) * [[Julius Kugy]] (1858 - 1944) * [[Dušan Kukovec]] (1928 - 2023) * [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984) *[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967) *[[Matjaž Kunaver]] ? *[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988) *[[Primož Kunaver]] *[[Vlasta Kunaver]] (1963 -) *Janez Kunstelj *[[Matevž Kunšič]] *[[Simon Kurinčič]] (1975 -) * [[Matej Kranjc]] (1957 -) * Boris Kurnik *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950) == L == * [[Grega Lačen]] (1976 - 2020) * [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]] * [[Leopold Lampič]] * [[Franc Langerholc]] *[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016) *[[Božo Lavrič]] (1943 -) *[[Alina Ledinek]] *Lemajič *[[Matevž Lenarčič]] *[[Davorin Lesjak|Davorin (Tine) Lesjak]] (1872 - 1946) * [[Bojan Leskošek]] * [[Ivana Leskovar]] *[[Ela Leskovšek]] *[[Marjeta Leva]] * [[Vlado Leva]] *[[Janez Levec (vojak)]] *[[Bor Levičnik]] *[[Igor Levstek]] (1931 - 2010) *[[Matjaž Ličer]] (1978 -) *[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005) *[[Srečko Likar]] * [[Tamara Likar]] (1959 - 1982) *[[Blaž Lindič]] *[[Luka Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] - Pipar *[[Matija Lipar]] *[[Beba Lipold]] *[[Jože Lipovec]] (1910 - ?) *[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) *[[Marijan Lipovšek]] (1910 - 1995) * [[Maja Lobnik]] (1979–2021) *[[Janez Lončar]] - Šodr (1943/46? -) * [[Boris Lorenčič]] - Lori (1970 -) * [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987) * Boštjan Ložar *[[Vita Lukan]] (2000 -) * [[Metka Lukančič]] Nemec (1969 -) *[[Alenka Lukič]] *[[Marko Lukič]] (1969 -) *[[Sara Lukič]] *[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932) == M == * [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011) *[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018) * [[Gregor Malenšek]] (1971 -) * [[France Malešič]] (1921 - 2020) * France Malešič (1944 -) (zdravnik, reševalec...) *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic (1927 - ?)? ([[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic) *[[Minka Mali]] (1893 - 1991) *[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000) *[[Marjan Manfreda - Marjon]] (1950 - 2015) *[[Nejc Marčič]] * [[Anže Marenče]] * [[Miha Marenče]] (1974 -) *[[Štefan Marenče]] - Štef * [[Tine Marenče]] * [[Janez Marinčič]] * [[Marija Markež]] - Mica (roj. [[Kavar]]) * [[Dušan Markič]] *[[Peter Markič]] - Pero *[[Rado Markič]] *S. Markič *[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000) * [[Mina Markovič]] (1987 -) * [[Tine Martinčič]] * ([[Andrej Mašera]]) (1946 -) * [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005) * [[Viktor Matičič]] (1966 -) * [[Vanja Matijevec]] (1946 -) (mdr. ledni) *([[Vilko Mazi]] 1888-1986) *[[Maks Medja]] (1906 - 1985) *[[Janko Meglič]] (1965 - 2012) * [[Matej Mejovšek]] (1970 -) * [[Jože Melanšek]] (1932 -) * [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020) * [[Damjan Meško]] (1943 -) *[[Igor Mezgec]] * [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014) *[[Ivan Michler]] (1891 - 1982) *Jože A.(ndrej) "Joža" Mihelič (1946 -) * [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004) * Davo Mihev * Stanko Mihev *[[Peter Mikša]] (1977 -) *[[Anton Mikuš]] *[[Janko Mirnik|Janko (Ivan) Mirnik]] (1929 - 2021) *[[Bine Mlač]]? *([[Janko Mlakar]]) *[[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) *Močnik in Poljanšek *[[Vinko Modec]] *Stane Mokotar * [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004) * [[Lojze Motore]] (1920 - 2004) * [[Anton Mrak]] * [[Franci Mrak]] * [[Irena Mrak]] (1973 -) * Peter Mrak * [[Tadej Mrak]] * [[Ervin Mlakar]] * [[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) * Vinko Modec * [[Minca Mramor]] *[[Peter Muck]] (1930 - 2023) *M. Murovec *[[Irena Mušič Habjan]] (1967 -) == N == * [[Blaž Navršnik]] - Dolfa * Justin Nemeček * [[Lara Nikolič]] * Boris Novak * [[Franjo Novak]] * Niko Novak * Silvo Novak * [[Urban Novak]] * Jurček Nowakk (IN-planinec) == O == *[[Blaž Oblak]] (ledni) *[[Igor Oblak]] *[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951) *Matjaž Ocepek *[[Erih Obrez]] *[[Domen Oder]] *[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009) *[[France Ogrin]] (1911 - 1944) *[[Ana Ogrinc]] *[[Dejan Ogrinec]] *[[Pavel Oman]] *[[Igor Omersa]] *[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -) *[[Žiga Oražem]] *[[Tine Orel]] (1913 - 1985) *[[Fran Orožen]]? *[[Miranda Ortar]] (1967 -) == P == * [[Andrej Pahovnik]] * [[Lidija Painkiher]] *[[Danica Pajer]] *[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]]) *M. Papler * [[Mateja Pate]] * [[Anton Pavlič]] - Čif * [[Janez Pečar - Bobek]] (1862 - 1949) *[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (1957 -) (ledni) *[[Matevž Pečovnik]] *[[Matjaž Pečovnik]] *[[Anže Peharc]] (1997 -) *[[Aco Pepevnik|Aco (Franc) Pepevnik]] (1959 -) *Franc Perc *[[Tone Perčič]] (1954 -) *[[Doriano Perhat]] ? *Kazimir Perko *[[Marjan Perko]] (+ 1997) * [[Uroš Perko]] (1976 -) * [[Željko Perko]] * Matija Perko - Janči * ([[Marko Pernhart]]) *[[Borut Peršolja]] (1972 -) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *Tomaž Petač *[[Anja Petek]] *[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999) *Eva Petrič ? * [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996) * [[Aleš Petrin]] - Čevl (1969 - 2006) * [[Lojze Pezdirnik]] * Janez Pikon *[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003) *Leo Pipan *Gorazd Pipenbaher (2012)? *Aleš Pirc *[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg) *[[Blaž Pišek]] * [[Katja Planinc]] * Peter Planko * [[Janko Plevel]] - Pubi (1955 - 1996) * [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996) * [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010) * M. Podbevšek * Srečo Podbevšek * [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982) * [[Peter Podgornik]] (1958 -) * Cveto Podlogar *Jože Pogačnik (1927 - 1951) *[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965) *[[Bojan Pograjc]] =? *Ivan Pohar (1887 - ?) *[[Cene Polajnar]] * [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998) * [[Peter Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Bojan Pollak]] - Bojč (1943 -) *B. Popovič *[[Luka Potočar]] (2001 -) *[[Franjo Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995) *[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012) *[[Nejc Pozvek]] *Zvone - [[Zvonko Požgaj]] *[[Ciril Praček]] & [[Lojzka Praček]] *[[Miha Praprotnik]] (1967 -) *Rok Preložnik *Vid Preložnik? * [[Klemen Premrl]] (1973 -) * [[Angelca Prepotnik|Angelca ("Gelca") Prepotnik]] - Golob (1932 - 2023) & [[Jože Prepotnik]] (brat) * [[Milan Preskar]] * [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) *[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969) *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) * [[Marko Prezelj]] (1965 -) * [[Jaka Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] (1855 - 1944) *[[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (1944 -) (pediater=?) *[[Janez Primožič (alpinist)|Janez Primožič]] (1967 -) *[[Urban Primožič]] *[[Poldi Pristov]] *[[Lojze Pristovnik]] *[[Nataša Privšonik]] (paraplezalka) * [[Roman Pugelj]] (1948 - 2010) * [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi) *[[Brane Pečar]] * [[Anton Pavlič]] == R == *[[Gašper Rak]] *[[Lučka Rakovec]] (2001 -) *[[Blaž Rant]] (1983 -) * [[Tomaž Rant]] (1973 -) * [[Matjaž Ravhekar]] * [[Benjamin Ravnik]] * [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982) * [[Jurij Ravnik]] (1979 -) * [[Silvo Ravnik]] - Gvava * Marjan Raztresen? * Slavko Rebec *[[Milan Rebula]] - "Bistri" *Matic Redelonghi * [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926) * [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]] * [[Lojze Rekar]] (? - 1971) * [[Rosa Rekar]] (2005 -) * Marko Renčelj ? *[[Urška Repušič]] (2000 -) * [[Janez Resnik]] (1948 - 1969) *[[Boris Režek]] (1908 - 1996) *''Vilko Rifel'' *Ivan Rihar *Srečko Rihter (+ 1983, Kavkaz) * [[Roman Robas]] (1942 -) * [[Simon Robič]] (1824 - 1897) * [[Avgust Robnik]] *[[Tanja Rojs]] * [[Milan Romih]] (1960 -) * [[Nuša Romih]] (1964 -) * Roš *[[Tomaž Rotar]] *[[Bojan Rotovnik]] ? *[[Dolfi Rotovnik]] (1937 -) *[[Vlado Rotovnik]] *Jože Rovan ? *Žarko Rovšček (1951 -) *[[Jože Rozman]] (1955 - 1991) *[[Jože Rožič]] (1951 -) *[[Luka Rožič]] *[[Slavko Rožič]] - Slavc *Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav) *[[Janez Rožman]] (1901 - 1937) *[[Marjan Ručigaj]] (1948 - 2021) *[[Uroš Rupar]] (1965 -) *Jože Rus (1888 - 1945)? *[[Iztok Rutar]] == S == * [[Janez Sabolek]] - Sabl(j)a * M. Salberger * Milan (Emil) Savelli (1941 - 2015) * [[Franci Savenc]] (1935 - 2023) * [[Tone Sazonov]] - Tonač (1937 -) * [[Milan Schara]] * [[Janez Anton Scopoli]] * [[Boris Sedej]] - Pinko *[[Primož Sedej]] - "Logaški" *Sekloča *[[Grega Senčar]] *[[Karl Seunig]] - Pipar *[[Aljaž Simonič]] - Ali *[[Boris Simončič]] (1963 - 1983) *Ivan Simunič (1933 -) (Italija) *[[Janko Skerlep]] * [[Janez Skok]] *[[Stane Skok]] *[[Maks Skribe]] *[[Jurij Skvarča]] (Argentina) *[[Peter Skvarča]] (Argentina) * [[Tadej Slabe]] (1959 -) * [[Jaka Slapar]] (1992 -) * [[Mirko Slapar]] *Boštjan Slatenšek *[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933) * [[Simon Slejko]] * [[Gregor Sluga]] * [[Miha Smolej]] (1948 - 2015) * [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961) * Toni Smolej - reševalec * [[Manca Smrekar]] (1992 -) (paraplezalka) * [[Borut Soklič]] * [[Matej Sova]] (1979 -) * Sabina Sovinc *[[Borut Spacal]] (1947 -) *[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997) * [[Dušan Srečnik]] - Zobač (1949 - 2021) * [[Matic Standeker]] *[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847) *[[Uroš Stanonik]] *[[Luka Stražar]] (1988 -) *[[Janez Strehovec]] (1950 - 2025) *[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912) * [[Blaž Stres]] (1974 -) *[[Jernej Stritih]] *[[Boris Strmšek]] *Tone Strojin *[[Samo Supin]] (1965 -) (ledni... plezalec) * [[Marko Sušnik]] (1993 -) * Goran Suzić (? - 1987) * [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991) * [[Leo Svetičič]] * [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995) *[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019) == Š == *[[Marjana Šah Štrok]] *[[Marjan Šavelj]] (1928 - 2006) *[[Peter Ščetinin]] (1935 -) *[[Tine Ščuka]] *[[Gregor Šegel]] (ledni...) *D. Šegregur *[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017) *[[Gregor Šeliga]] *[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996) *[[Miha Šercer]] - Šerc * [[Matjaž Šerkezi]] - Šerki (1980 -) * ([[Vinko Šeško]] (1937 -) *[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) *[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011) *[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011) * [[Andrej Škafar]] (1955 -) * [[Igor Škamperle]] (1962 -) *Jože Škantar - Šest (1809 - 1891) *[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911) *[[Janez Škarja Kačon]] (1933 - 1997) * [[Metod Škarja]] (1963 -) * [[Simona Škarja]] (1967 -) * [[Tone Škarja]] (1937 - 2020) * [[Danilo Škerbinek]] (1940 -) *[[Dane Škerl]]?/D. Škerlj? *U. Škerl? *[[Vladimir Škerlak (1909|Vladimir Škerlak]] (1909 - 2002) *Aljaž Škerlavaj *Dušan Škodič ? *[[Anton Škof]] - Pipar *[[Nejc Škof]] * [[Domen Škofic]] (1994 -) * Martin Škrk * [[Martin Šolar]] * [[Jaka Šprah]] * [[Bojan Šrot]] (1960 -) * Štamcar * [[Miro Štebe]] (1953 -) * [[Lojze Šteblaj]] * [[Grega Štendler]] (1971 -) * F. Šter * J. Šterk * [[Andrej Štremfelj]] (1956 -) * [[Anže Štremfelj]] (1983 -) *[[Katarina Štremfelj]] (1980? -) *[[Maja Štremfelj]] (= [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]]) * [[Marija Štremfelj]] (1957 -) * [[Marko Štremfelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897 - 1974) * [[Jagoda Štrukelj]] * [[Urša Štrukelj]] (1975 -) * [[Mojca Štrumbelj]] * [[Albert Štupar]] (1929 - 1956) * [[Tomaž Štupar]] *[[Franc Štupnik|Franc(i) Štupnik]] - Cicko (? - 2024) * [[Ivan Šturm]] * [[Živko Šumer]] (? - 1966) *([[Ivan Šumljak]]) *[[Maja Šuštar]] Habjan (1979 -) *[[Franci Šušteršič]] (1943 -) *[[Miro Šušteršič]] - Čeha *[[Erik Švab]] (1970 -) * [[Mojca Švajger]] *[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954) *[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) == T == *[[Gabrijela Krajnc|Jelka Tajnik]] (1965 -) *P. Taler *[[Lucija Tarkuš]] (2003 -) *Karl Tarter (1909 - 1973) *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Franc Telcer]] (1918 - 2008) *[[Andrej Terčelj]] (1959 -) *Danilo (Dani) Tič (1961 -) *[[Josip Tičar]] (1875 - 1946) * [[Tomaž Tišler]] * [[Iztok Tomazin]] (1960 -) *[[Stane Tominec]] (1894 - 1991) *[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943) *[[Josip Tominšek]] *[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961) *[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]] *[[Janez Toni]] *[[Albin Torelli]] (1898 - 1973) * [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]] * [[Emil Tratnik]] * [[Jožica Trček]] (1947 -) *[[Dalibor Trnkóczy]] - Kore *[[Jožica Trobevšek]] ([[Škarja]]) *[[Tone Trobevšek]] *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) * [[Saša Truden]] * [[Žarko Trušnovec]] * [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935) * [[Matija Tuma]] (1938 - 2024) * [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996) * [[Eva Tušar]] *[[Slavko Tuta]] == U == * [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005) * [[Jure Ulčar]] * [[Simon Unuk]] * [[Bruno Urh]] (1968 -) *[[Franc Urh]] *[[Silva Urh]] *[[Nikolaj Užnik]] (Avstrija: koroški Slovenec) == V == *[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020) *[[Slavo Vajt]] (1935 - 2022?) *[[Milan Valant]] (1939 - 2014) *Ivo Valič *[[Miha Valič]] (1978 - 2008) * [[Tomaž Valjavec]] * [[Igor Varjačič]] (1966 -) * [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007) * Ivo Veberič (+ 1983, Kavkaz) *[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]<nowiki/>[[Petra Vencelj|j]] (1967 -) *[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]<nowiki/>[[Stane Veninšek|ek]] *[[Patricija Verdev|Patricija Ve]]<nowiki/>[[Patricija Verdev|rdev]] *[[Franc Verko-Verč|Franc Verko-]]<nowiki/>[[Franc Verko-Verč|Verč]] *[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]<nowiki/>[[Miha Verovšek|k]] *Brane Vezoni<nowiki/>k (1964 -) *Ciril Vezoni<nowiki/>k *[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]<nowiki/>[[Gregor Vezonik|ik]] (1995 -) *[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]<nowiki/>[[Danijel Vezovnik|vnik]] *Grega Vida (<nowiki/>1977 -) *[[Franc Vidic]] <nowiki/>(1957 -) *[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]<nowiki/>[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992) * [[Katja Vidmar]] (1984 -) * [[Lado Vidmar]] (ledni) * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (1985 -) * [[Saša Vidmar]] * [[Adi Vidmajer]] (1942 - 2021) * [[Tina Vintar]] * [[Tomo Virk]] (1960 -) * [[Srečko Vizjak]] (''Drenovec'') * [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006)? * Dušan Vodeb (1946 -) *[[Marko Vogrič (alpinist)|Marko Vogrič]] *Vojvodič *[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]] *[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]] *[[Klemen Volontar]] (1962 - 2022) *[[Matija Volontar]] *[[Viktor Vovk]] (1893 - 1968) *Andrej Vrbec  *[[Miha Vreča]] *[[Damjan Vrečur]] *[[Miha Vrevc]] *[[Matevž Vukotić]]/[[Matevž Vukotič|Vukotič]] == W == * [[Matjaž Wiegele]] * Lovrenc Willomitzer (eden prvopristopnikov na Triglav, vodja odprave 1778) * [[Tatjana Winter]] == Z == * [[Drago Zagorc]] * [[Nuša Zagorc]] (1943 -) * [[Boris Zajc]] (1933 - 1995) * [[Luka Zajc]] * Maja Zalar * [[Rok Zalokar, alpinist]] * [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000) * [[Rudi Zaman]] * [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983) * [[Luka Zazvonil]] (1977 -) * [[Mira Zorič]] * [[Janez Zorko]] (1937 - 2023) * Andrej Zorman * [[Tadej Zorman]] (1977 -) * [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977) * [[Miha Zupin]] * [[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (1954 -) * [[Davor Zupančič]] (1959 -) *[[Ljubo Zupančič]] * [[Peter Zupančič]] (1973 -) == Ž == * [[Mojca Žerjav]] *Tomaž Žerovnik *Židan Stanko (1974 -) *[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995) *Žnidaršič *[[Jože Žumer]] (1953 - 2006) *[[Anton Žunter]]? * [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992) *[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920) *[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016) {{seznami narodov po poklicu|plezalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]] [[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]] lvnhjqwtuqky20wyfquhngie8ds8oxh 0 33393 6749285 6748123 2026-09-11T22:40:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749285 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Paraphyletic group |name=Ribe |fossil_range={{fossilrange|535|0}} [[srednji kambrij]] – [[danes]] |image=Balantiocheilos melanopterus - Karlsruhe Zoo 02 (cropped).jpg |image_caption=Jata rib v akvariju |auto=yes |parent=Vertebrata |includes= * [[Agnatha]] (brezčeljustnice) * {{extinct}}[[Placodermi]] (placodermi) * {{extinct}}[[Acanthodii]] (akantodi) * [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) * [[Osteichthyes]] (kostnice) ** [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) ** [[Sarcopterygii]] (resoplavutarice in pljučarice) |excludes=[[Tetrapoda|Tetrapodi]] }} '''Ribe''' so [[ektotermija|ektotermni]] [[vretenčarji]], ki so prilagojeni na življenje v [[voda|vodnem]] okolju. So najštevilnejša skupina vretenčarjev. Različnih vrst rib je skoraj toliko kot vseh drugih vretenčarjev ([[Dvoživke|dvoživk]], [[Plazilci|plazilcev]], [[Ptiči|ptičev]], [[Sesalci|sesalcev]]) skupaj. Imajo parne [[plavut]]i ter gladko kožo z [[luska]]mi. Njihovo [[telo]] je vretenasto, kar jim omogoča odlično premagovanje [[upor sredstva|vodnega upora]]. Parne plavuti so [[prsi|prsne]] in [[trebuh|trebušne]], neparne pa [[rep]]na, podrepna in [[hrbet|hrbtna]] (za [[Salmidi|Salmide]] je značilna še četrta neparna plavut, to je tolščenka). Znanih je približno 20.000 vrst rib, čeprav nekateri [[znanstvenik]]i menijo, da jih je še enkrat toliko. Sladkovodnih vrst je okrog 5000, 400 od teh pa jih živi v [[Evropa|Evropi]]. Najmanjša vrsta rib je ''[[Paedocypris progenetica]]'', katere predstavniki dosežejo v dolžino povprečno okoli 9 [[milimeter|mm]], [[kitovec|največji morski pes]] pa zraste do 21 [[meter|m]] in tehta do 25 [[tona|ton]]. == Razširjenost == Ribe naseljujejo vse vodne prostore, od morskih globin [[ocean]]ov in podzemnih jam, kamor nikoli ne posije [[Sonce]] do toplih vrelcev, v katerih [[temperatura]] vode dosega do 45 stopinj. Tudi navpična geografska razširjenost rib je izjemna. Živijo namreč do 10.900 metrov globoko in v visokogorskih [[jezero|jezerih]] do nadmorskih višin 4572 m (jezero [[Titikaka]]). == Telesna zgradba == Glede na sestavo [[ogrodje|ogrodja]] rib ločimo dve glavni skupini: hrustančnice in kostnice. Poleg tega imajo kostnice [[škržni poklopec]], zato posamezne [[škržne reže]] pri njih za razliko od hrustančnic niso vidne. Številne kostnice imajo tudi [[ribji mehur]], ki ga uporabljajo za nadzorovanje [[plovnost]]i, torej je [[Hidrostatski skelet|hidrostatski organ]]. [[Izločala]] so enostavne [[ledvice]], [[krvni obtok]] je enojen. [[Srce]] je zgrajeno iz enega [[preddvor (srce)|preddvora]] in [[prekat]]a. Ribe imajo dokaj dobro razvita [[čutilo|čutila]]. [[Uho]] je le notranje, [[oko]] pa je prilagojeno na gledanje od blizu. Je akomodacijsko, [[mišica|mišice]] primikajo in odmikajo [[leča (oko)|lečo]] od [[mrežnica|mrežnice]]. Ribe imajo posebno čutilo [[pobočnica|pobočnico]], vidno kot črto na [[bok]]u ribe, s katero zaznavajo premikanje vode. === Gibanje === Telo tipične ribe je prilagojeno za učinkovito plavanje z izmeničnim krčenjem parnih skupin [[Mišica|mišic]] na obeh straneh hrbtenice. Ta krčenja ustvarjajo valove v obliki črke S, ki potujejo po telesu navzdol. Ko val doseže repno plavut, potisne vodo in usmeri ribo naprej. Preostale plavuti delujejo kot krmilne površine, podobno kot zakrilca pri letalu, kar ribam omogoča, da zavijanje v katero koli smer.<ref name=Sfakiotakis>{{cite journal |last1=Sfakiotakis |first1=M. |last2=Lane |first2=D. M. |last3=Davies |first3=J. B. C. |date=1999 |url=http://www.mor-fin.com/Science-related-links_files/http___www.ece.eps.hw.ac.uk_Research_oceans_people_Michael_Sfakiotakis_IEEEJOE_99.pdf |title=Review of Fish Swimming Modes for Aquatic Locomotion |journal=IEEE Journal of Oceanic Engineering |volume=24 |issue=2 |pages=237–252 |doi=10.1109/48.757275 |bibcode=1999IJOE...24..237S |s2cid=17226211 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20131224091124/http://www.mor-fin.com/Science-related-links_files/http___www.ece.eps.hw.ac.uk_Research_oceans_people_Michael_Sfakiotakis_IEEEJOE_99.pdf |archive-date=2013-12-24 }}</ref> <gallery class="center" mode="nolines" widths="300px"> File:Lampanyctodes hectoris (Hector's lanternfish).svg|Zunanja telesna zgradba (prikazana je [[Hektorjeva laterna]]):<br />1) [[škržni poklopec]] 2) [[pobočnica]] 3) hrbtna plavut 4) tolščenka<br />5) rep 6) repna plavut 7) podrepna plavut 8) svetilni organi 9) trebušna plavut (parna) 10) prsna plavut (parna) </gallery> Ker je telesno tkivo gostejše od vode, morajo ribe to razliko nadomestiti, saj bi sicer potonile. Številne ribe kostnice imajo notranji organ, imenovan [[plavalni mehur]], ki jim omogoča prilagajanje [[Vzgon|plovnosti]] s povečanjem ali zmanjšanjem količine plina v njem.<ref>{{cite web |title=Actinopterygii: More on Morphology |url=https://ucmp.berkeley.edu/vertebrates/actinopterygii/actinomm.html |publisher=[[University of California Museum of Paleontology]] |access-date=10 February 2024}}</ref> [[ribja luska|Luske rib]] zagotavljajo zaščito pred [[Plenilstvo|plenilci]], a hkrati povečujejo težo in zmanjšujejo gibljivost.<ref name="Quan Yang Lapeyriere Schaible 2020">{{cite journal |last1=Quan |first1=Haocheng |last2=Yang |first2=Wen |last3=Lapeyriere |first3=Marine |last4=Schaible |first4=Eric |last5=Ritchie |first5=Robert O. |last6=Meyers |first6=Marc A. |title=Structure and Mechanical Adaptability of a Modern Elasmoid Fish Scale from the Common Carp |journal=Matter |volume=3 |issue=3 |date=2020 |doi=10.1016/j.matt.2020.05.011 |pages=842–863}}</ref> Luske so pogosto zelo odsevne; to [[Maskirni vzorec|srebrenje omogoča kamuflažo]] na odprtem oceanu. Ker je okolje enake barve, odsev vode ribo naredi skoraj nevidno.<ref name="Herring 2002">{{cite book |last=Herring |first=Peter |author-link=Peter Herring |year=2002 |title=The Biology of the Deep Ocean |url=https://archive.org/details/biologyofdeepoce0000herr |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=978-0-19-854956-7 |pages=[https://archive.org/details/biologyofdeepoce0000herr/page/192 192]–195}}</ref> <gallery class="center" mode="nolines" widths="200px"> File:Swim bladder.jpg|S plinom napolnjen [[plavalni mehur]] [[Rdečeperka|rdečeperke]] pomaga ohranjati nevtralno [[Vzgon|plovnost]]. File:Fish scales.jpg|Posrebrene [[ribja luska|luske]] ''[[Labeo rohita]]'' zagotavljajo zaščito in kamuflažo. </gallery> === Krvni obtok === [[File:Fish gill respiration.jpg|thumb|upright=1.5|Ribje srce črpa kri v škrge, kjer se ta obogati s kisikom. Kri nato brez dodatnega črpanja potuje po telesu in se na koncu vrne v srce.]] Ribe imajo [[Obtočila|zaprt krvni obtok]] z enojnim krogotokom, po katerem [[srce]] poganja kri skozi celotno telo. Za primerjavo, srce sesalcev ima dva krogotoka – enega za pljuča, kjer kri sprejema kisik, in enega za telo, ki mu kisik dovaja. Pri ribah srce poganja kri neposredno v škrge, od koder s kisikom bogata kri nato v nasprotju s sesalci teče do telesnih tkiv brez nadaljnjega črpanja. Na koncu se s kisikom osiromašena kri vrne v srce.<ref>{{cite web |title=Animal Circulatory Systems |url=https://organismalbio.biosci.gatech.edu/nutrition-transport-and-homeostasis/animal-circulatory-systems/ |publisher=[[Georgia Tech]] |access-date=10 February 2024}}</ref> === Dihanje === ====Škrge==== Večina rib izmenjava pline v škrgah na obeh straneh [[žrelo|žrela]]. Škrge sestavljajo nitkaste strukture, t. i. imenovani [[filament]]i. Vsak filament je zgrajen iz mreže [[kapilare|kapilar]], z veliko površino, na kateri se lahko [[kisik]] in [[ogljikov dioksid]] izmenjujeta. Ribe vsesavajo s kisikom bogato vodo skozi usta in jo črpajo skozi škrge. Pri nekaterih vrstah teče kapilarna kri v nasprotni smeri kot pa voda. Škrge vodo izrivajo skozi odprtine ob žrelu. Nekatere ribe, kot recimo [[morski pes]] ali pa [[piškur]], imajo na škrgah več odprtin. [[Kostnica|kostnice]] imajo samo po eno odprtino na vsaki strani. Odprtina je skrita pod zaščitnim koščenim pokrovom, ki se imenuje [[operkulum (ribe)|operkulum]].<ref name="Romer 1977">{{cite book |last1=Romer |first1=Alfred Sherwood |author1-link=Alfred Romer |last2=Parsons |first2=Thomas S. |year=1977 |title=The Vertebrate Body |url=https://archive.org/details/vertebratebody0000rome_a5a9 |publisher=Holt-Saunders International |location=Philadelphia |pages=[https://archive.org/details/vertebratebody0000rome_a5a9/page/316 316]–327 |isbn=0-03-910284-X}}</ref> ==== Dihanje atmosferskega zraka ==== Približno 400 vrst rib iz 50 družin lahko diha zrak, kar jim omogoča življenje v vodi z malo kisika ali pa izhod na kopno.<ref name="Graham Wegner 2010">{{cite book |last1=Graham |first1=Jeffrey B. |last2=Wegner |first2=N.C. |chapter=6. Breathing air in water and in air: the air-breathing fishes |editor-last=Nilsson |editor-first=Göran E. |title=Respiratory Physiology of Vertebrates |publisher=[[Cambridge University Press]] |publication-place=New York |year=2010 |isbn=978-0-521-87854-8 |pages=174–221 |doi=10.1017/CBO9780511845178.007 |url=https://www.researchgate.net/publication/263929585}}</ref> To sposobnost sicer omejuje njihov enokrožni krvni obtok, saj se s kisikom obogatena kri iz dihalnega organa meša z razkisano krvjo, ki se iz telesa vrača v srce. Ribe kot so [[Pljučarice]] in nekatere druge so se prilagodile tako, dato mešanje zmanjšujejo ter preprečujejo izgubo kisika skozi škrge v vodo z malo kisika.<ref name="Graham Wegner 2010"/> [[Polypteridae|Mnogoplavutarji]] in pljučarice imajo poleg škrg dve dihalni vrečki, zato morajo obvezno zajemati zrak na vodni gladini. Mnoge druge ribe, na primer prebivalci morskih tolmunov in [[Bibavični pas|bibavičnega pasu]], pa so neobvezni dihalci zraka. Zrak lahko dihajo, ko so zunaj vode, kar se lahko zgodi vsak dan ob [[Oseka|oseki]], v vodi pa uporabljajo škrge. Nekatere obalne ribe, kot so [[Dialommus macrocephalus|skalni skakači]] in [[Oxudercinae|morski skakači]], same zapustijo vodo, da se hranijo na območjih, ki so začasno izpostavljena zraku.<ref name="Graham Wegner 2010"/> Nekateri somi vsrkavajo zrak skozi svoja prebavila.<ref name="Armbruster1998">{{cite journal |last=Armbruster |first=Jonathan W. |year=1998 |title=Modifications of the Digestive Tract for Holding Air in Loricariid and Scoloplacid Catfishes |url=http://www.auburn.edu/academic/science_math/res_area/loricariid/fish_key/Air.pdf |journal=[[Copeia]] |volume=1998 |issue=3 |pages=663–675 |doi=10.2307/1447796 |jstor=1447796 |bibcode=1998Copei1998..663A |archive-url=https://web.archive.org/web/20090326130527/http://www.auburn.edu/academic/science_math/res_area/loricariid/fish_key/Air.pdf |archive-date=26 March 2009 |access-date=25 June 2009}}</ref> === Prebava === Prebavni sistem je sestavljen iz prebavne cevi, ki poteka od ust do anusa. V ustih ima večina rib zobe, s katerimi grabijo plen, grizejo ali strgajo rastlinsko hrano oziroma drobijo grižljaje. [[Požiralnik]] nato potisne hrano do želodca, kjer se ta shranjuje in delno prebavlja. Posebna mišica zapiralka oziroma pilorus spušča hrano naprej v črevo v določenih časovnih presledkih. Številne ribe imajo okoli pilorusa posebne prstaste izrastke, [[Morske zvezde#Telesna zgradba|pyloric caeca]] (pilorično slepo črevo) katerih natančna vloga še ni povsem pojasnjena. [[Trebušna slinavka]] izloča prebavne encime neposredno v črevo, k razgradnji hrane pa pripomorejo tudi encimi, ki jih izloča črevo samo. [[Jetra]] proizvajajo [[žolč]], ki pomaga razgraditi maščobo v emulzijo, kar črevesju omogoča njihovo lažjo absorpcijo.<ref>{{cite web |title=Digestive System |url=http://web.utk.edu/~rstrange/wfs550/html-con-pages/v-digest-sys.html |publisher=[[University of Tennessee]] |access-date=10 February 2024 }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Izločala === Večina rib dušikove odpadne snovi izloča v obliki [[amonijak]]. Te snovi se lahko izločajo skozi škrge ali pa jih [[Filtracija|filtrirajo]] [[človeška ledvica|ledvice]]. Sol izloča rektalna žleza.<ref name="Burton Burton 2017">{{cite book |last1=Burton |first1=Derek |last2=Burton |first2=Margaret |title=Oxford Scholarship Online |chapter=Excretion |publisher=[[Oxford University Press]] |date=2017-12-21 |volume=1 |doi=10.1093/oso/9780198785552.003.0008}}</ref> [[Morska riba|Morske ribe]] nenehno izgubljajo vodo zaradi [[Osmoza|osmoze]]; zato jim ledvice pomagajo vračati vodo nazaj v telo, pri čemer proizvajajo zelo zgoščen urin. Pri [[Sladkovodna riba|sladkovodnih ribah]] velja ravno nasprotno: voda jim zaradi osmoze nenehno vdira v telo, zato proizvajajo razredčen urin. Nekatere ribe imajo ledvice, ki delujejo tako v sladki kot v morski vodi.<ref name="The Royal Society 1971">{{cite journal | title=Fish gills: mechanisms of salt transfer in fresh water and sea water | journal=Philosophical Transactions of the Royal Society of London B | volume=262 | issue=842 | date=1971-08-20| doi=10.1098/rstb.1971.0090 | pages=209–249| bibcode=1971RSPTB.262..209M | last1=Maetz | first1=J. }}</ref> === Možgani === [[File:Fish brain.png|thumb|upright=0.5|Diagram možganov [[Šarenka|šarenke]], od zgoraj|alt=Diagram showing the pairs of olfactory, telencephalon, and optic lobes, followed by the cerebellum and the mylencephalon]] Ribe imajo v primerjavi z drugimi vretenčarji majhne možgane glede na velikost telesa, običajno znaša njihova masa eno petnajstino možganske mase podobno velikega ptiča ali sesalca.{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=48–49}} Vendar imajo nekatere ribe relativno velike možgane, zlasti [[Mormyridae|rilčarji]] in [[morski psi]], katerih možgani so glede na njihovo telesno težo približno tako veliki kot pri ptičih in [[Vrečarji|vrečarjih]].{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|p=191}} Na sprednjem delu možganov sta [[olfaktorni bulbus|vohalna režnja]], par struktur, ki prek dveh [[Vohalni živec|vohalnih živcev]] sprejemata in obdelujeta signale iz [[nosnica|nosnic]].{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=48–49}} Ribe, ki lovijo predvsem s pomočjo vonja, kot so [[glenavice]] in morski psi, imajo zelo velika vohalna režnja. Za njimi se nahaja [[Veliki možgani|telencefalon]], ki so pri ribah namenjeni predvsem zaznavanju vonja. Te strukture skupaj tvorijo sprednje možgane. [[diencefalon|Diencefalon]] povezuje sprednji in srednji del možganov; sodeluje pri [[Hormon|hormonih]] in [[Homeostaza|homeostazi]]. [[Češerika]] se nahaja tik nad diencefalonom; zaznava svetlobo, vzdržuje [[Cirkadiani ritem|cirkadiane]] ritme in nadzoruje spremembe barv.{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=48–49}} [[mezencefalon|Srednji možgani]] vsebujejo dva optična režnja. Ta sta zelo velika pri vrstah, ki lovijo z vidom, kot so [[šarenka]] in [[ostrižniki]]. [[metencefalon|Zadnji možgani]] nadzorujejo plavanje in ravnotežje. Enorežni [[mali možgani]] so največji del možganov; pri glenavice in [[piškurji|piškurjih]] so majhni, pri [[Mormyridae|rilčarjih]] pa zelo veliki, saj obdelujejo [[Električna riba|električne čute]]. Možgansko deblo ali [[Myelencephalon|mielencefalon]] nadzoruje nekatere mišice in telesne organe ter uravnava dihanje in [[Osmoregulacija|osmoregulacijo]].{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=48–49}} == Razmnoževanje == [[Razmnoževanje|Razmnoževanju]] rib pravimo [[drst]], gre za zunanjo oploditev. So ločenih [[Biološki spol|spolov]]. Samice v vodo sprostijo [[jajce|jajca]] - [[ikra|ikre]], ki jih samec kasneje [[osemenitev|osemeni]]. Iz oplojenih iker se razvijejo [[mladica|mladice]]. Ikre nekaterih rib, denimo [[jeseter|jesetra]], so cenjena [[delikatesa]], imenovana [[kaviar]]. Nekatere ribe so živorodne ([[morski psi]]), te imajo notranjo oploditev. == Klasifikacija == [[riba|Ribe]] so [[parafilija|parafiletska]] skupina , zato se [[Razred (biologija)|razred]] ''Pisces'', ki ga najdemo v starejših referenčnih delih, v uradni [[taksonomija|taksonomiji]] ne uporablja več. . Tradicionalna klasifikacija deli ribe na tri danes živeče [[Razred (biologija)|razrede]] (Agnatha, Chondrichthyes in Osteichthyes), pri čemer so izumrle oblike včasih uvrščene znotraj teh skupin, včasih pa kot samostojni razredi:<ref>{{navedi knjigo |last=Benton |first=M.J. |year=1998 |chapter=The quality of the fossil record of vertebrates |pages= 269–303, Fig. 2 |editor1=Donovan, S.K. |editor2=Paul, C.R.C. |title=The adequacy of the fossil record |publisher=Wiley}}</ref> Ribe]] predstavljajo več kot polovico vseh vrst vretenčarjev. Do leta 2016 je bilo opisanih več kot 32.000 vrst rib kostnic, več kot 1.100 vrst hrustančnic ter več kot 100 vrst piškurjev in glenavic. Tretjina teh vrst pripada devetim največjim družinam; od največje do najmanjše so to [[Cyprinidae]], [[Gobiidae]], [[Cichlidae]], [[Characidae]], [[Loricariidae]], [[Balitoridae]], [[Serranidae]], [[Labridae]] in [[Scorpaenidae]]. Približno 64 družin je [[monotipski takson|monotipskih]], ki vsebujejo samo eno vrsto.<ref name="Nelson 2016">{{navedi knjigo |last=Nelson |first=Joseph S. |chapter=Taxonomic Diversity |title=Fishes of the World |year=2016 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-1-118-34233-6 |page=3 }}</ref> * Razred "[[Agnatha]]" (brezčeljustnice, [[parafilija|parafiletska]]) ** Podrazred [[Cyclostomata]] ([[glenavice]] in [[piškurji]]) ** Podrazred †"[[Ostracodermi]]" (oklepljene brezčeljustnice, parafiletska) * Razred [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) ** Podrazred [[Elasmobranchii]] ([[morski psi]] in [[skati]]) ** Podrazred [[Holocephali]] ([[himere]] in izumrli sorodniki) * Razred †"[[Placodermi]]" (placodermi, parafiletska) * Razred †"[[Acanthodii]]" (»bodičasti morski psi«, včasih uvrščeni v Actinopterygii in parafiletski) * Nadrazred [[Osteichthyes]] (kostnice) ** Razred [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) ** Klad [[Sarcopterygii]] (mesnatoplavutarice and [[Tetrapod|tetrapods]]) Zgoraj navedeni sistem razvrščanja je najpogostejši v splošni in poljudni literaturi. Veliko teh skupin je parafiletskih, saj so se iz njih razvile naslednje skupine. Tako so Agnatha (brezčeljustnice) predniki skupine Placodermi (oklepljene brezčeljustnice). Iz teh se je kasneje razvila skupina Osteichthyes (kostnice) in skupine Acanthodii (bodičasti morski psi), ki veljajo za prednike skupine Chondrichthyes (hrustančnice). Z uveljavitvijo [[filogenija|filogenetske nomenklature]] so ribe razdelili v natančnejši sistem, ki vključuje naslednje glavne skupine: * Razred [[Myxini]] (glenavice) * Razred †[[Pteraspidomorphi]] (zgodnje brezčeljustnice) * Razred †[[Thelodonti]] (teleodonti) * Razred †[[Anaspida]] (anaspidi) * Razred [[Hyperoartia|Petromyzontida ali Hyperoartia]] ** Družina Petromyzontidae ([[piškurji]]) * Razred †[[Conodonta]] (konodonti) * Razred †[[Cephalaspidomorphi]] (zgodnje brezčeljustnice) ** Klad †[[Galeaspida]] (galeaspidi) ** Klad †[[Pituriaspida]] ** Klad †[[Osteostraci]] (osteostraki) * Infradeblo [[Gnathostomata]] (vretenčarji s čeljustjo) ** Razred †"[[Placodermi]]" (placodermi, parafiletska) ** Razred [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) ** Razred †"[[Acanthodii]]" (bodičasti morski psi, parafiletska) ** Nadrazred [[Osteichthyes]] (kostnice) *** Razred [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) **** Podrazred [[Chondrostei]] (mnogoplavutarji in sorodniki) ***** Red [[Acipenseriformes]] ([[jesetri]] in [[veslokljuni]]) ***** Red [[Polypteriformes]] ([[kačasti mnogoplavutar]] in [[Polypteriformes|mnogoplavutarice]]). **** Podrazred [[Neopterygii]] ***** Infrarazred [[Holostei]] ([[gari]] in [[amija]]) ***** Infrarazred [[Teleostei]] (veliko redov navadnih rib) *** Razred [[Sarcopterygii]] (mesnatoplavutarice in tetrapodi) **** Podrazred [[Actinistia]] **** Podrazred [[Dipnoi]] (pljučarice, sisterska skupina [[tetrapodi|tetrapodom]]) † – označuje izumrli takson<br />Nekateri paleontologi trdijo, da so [[Conodonta]] (konodonti) primitivne ribe, saj spadajo med [[strunarji|strunarje]]. Za podrobnejši pregled te taksonomije si oglejte članek o [[vretenčarji|vretenčarjih]]. Položaj [[glenavice|glenavic]] v deblu Chordata (strunarji) še ni povsem pojasnjen. Filogenetske raziskave v letih 1998 in 1999 so podprle idejo, da glenavice in piškurji tvorijo naravno skupino [[Cyclostomata]], ki je sestrska skupina Gnathostomata (vretenčarji s čeljustjo).<ref>Shigehiro Kuraku, Daisuke Hoshiyama, Kazutaka Katoh, Hiroshi Suga, Takashi Miyata (1999) ''Monophyly of Lampreys and Hagfishes Supported by Nuclear DNA–Coded Genes'' J Mol Evol (1999) 49:729–735</ref><ref>J. Mallatt, J. Sullivan (1998) ''28S and 18S rDNA sequences support the monophyly of lampreys and hagfishes'' Molecular Biology and Evolution V 15, Issue 12, pp. 1706–1718</ref> == Pomen za človeka == Ribe so pomemben del prehrane ljudi po vsem svetu, v tradicionalno pomorskih državah (npr. [[Japonska|Japonski]]) predstavlja ribje [[meso]] poglavitni vir [[beljakovina|beljakovin]] živalskega izvora. Človek se z [[ribištvo]]m ukvarja že od pradavnine, danes pa poleg lova pridobivamo ribe tudi z načrtnim gojenjem. Letni ulov rib (izključujoč pridelek v [[ribogojnica]]h) ocenjujejo na 77,8 milijonov ton (podatek za leto 2006<ref>Yearbooks of Fishery Statistics - ''[ftp://ftp.fao.org/fi/stat/summary/a1a.pdf World capture production - Fish, crustaceans, molluscs, etc]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}''. Fishery information, data and statistics unit, [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|FAO]] OZN. Pridobljeno 9.10.2008.</ref>). Pretiran izlov užitnih vrst rib v zadnjem času predstavlja resno grožnjo svetovni produkciji in [[populacija (biologija)|populaciji]] teh vrst na splošno, saj utegne ob nadaljevanju trenda povzročiti zlom ključnih populacij,<ref>(5.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/scotland/highlands_and_islands/6234881.stm Call to halt cod 'over-fishing']. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref><ref>(26.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/6301187.stm Tuna groups tackle overfishing]. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref> poleg tega pa ribištvo in ribogojništvo negativno vplivata na okolje tudi z onesnaževanjem, uničevanjem [[habitat]]ov (npr. morskega dna) in vnašanjem [[tujerodna vrsta|tujerodnih vrst]]. [[Rdeči seznam IUCN]] iz leta 2006 navaja 1.173 ribjih vrst, katerih obstoj je ogrožen.<ref>{{navedi splet|url=http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|title=Tabela 1: Število ogroženih vrst po večjih skupinah organizmov (1996–2004)|accessdate=18 January 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060630054235/http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|publisher=iucnredlist.org|archivedate=2006-06-30|url-status=dead}}</ref> Med njimi je najti [[Gadus morhua|polenovko]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/8784/summ|title=Gadus morhua (Atlantska polenovka)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[Cyprinodon diabolis]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/6149/summ|title=Cyprinodon diabolis (Devils Hole Pupfish)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[koelakant]]e,<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/11375/summ|title=Latimeria chalumnae (Coelacanth, Gombessa)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> in [[veliki beli morski pess|velikega belega morskega psa]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/3855/summ|title=Carcharodon carcharias (Great White Shark)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> Ker ribe živijo pod vodo, jih je teže raziskovati kot pa kopenske živali in rastline, tako da so podatki o ribjih populacijah pogosto pomanjkljivi. Vendar pa se zdi,da so sladkovodne ribe še posebej ogrožene, saj pogosto živijo v relativno majhnih vodnih telesih (zgoraj omenjeni Cyprinodon diabolis na primer živi samo še v kotlu velikosti 5×3,5×3 m.{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=449–450}} V nekaterih primerih se lahko pri človeku razvije [[alergija]] na ribje meso, zato ga ti ljudje ne morejo uživati, prav tako se ribjega mesa izogibajo ljudje s posebnimi prehranskimi navadami (npr. [[vegetarijanstvo|vegetarijanci]]). [[Krščanstvo|Krščanska]] cerkev rib ne šteje za [[meso]], zaradi česar se ob petkih in zapovedanih [[Postni čas|postih]], ko se mesa ne sme jesti, lahko jedo ribe. Druge [[religija|religije]] štejejo ribe za meso, prav tako pa so biološko gledano ribe meso. == Glej tudi == * [[Ihtis]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin}} * {{navedi knjigo |last1=Helfman |first1=G. |last2=Collette |first2=B. |last3=Facey |first3=D. |title=The Diversity of Fishes |url=https://archive.org/details/diversityoffishe0000helf |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |year=1997 |isbn=978-0-86542-256-8 |edition=1.}} {{refend}} == Zunanji viri == {{Commons category multi|Fish|Actinopterygii|align=right|Marine aquarium fish|Freshwater aquarium fish}} {{Taxonbar|from=Q152}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vretenčarji]] [[Kategorija:Ribe|*]] [[Kategorija:Opuščene taksonomske skupine]] [[Kategorija:Ekologija voda]] [[Kategorija:Ribolov]] [[Kategorija:Ihtiologija]] [[Kategorija:Parafiletske skupine]] [[Kategorija:Morska hrana]] 2q1c826egnyeohhy4hw3t85fl6f8sjk 0 35093 6749247 5929080 2026-09-11T20:29:25Z Upwinxp 126544 razčiščena zmeda z neujemajočim napisom in sliko iz wd 6749247 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Ribnica | image = Grad Ribnica 01.jpg | caption = | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Ribnica]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = nkd | designation1_offname = Ribnica - Grad | designation1_date = | designation1_number = 9233<ref>{{RKD|9233}}</ref> | občina = Ribnica }} {{NVatlas|479090.13,66027.16,1|old:x1=478747.85&y1=65823.31&x2=479414.52&y2=66239.98}} [[Slika:Valvasor - Mesto in Grad Ribnica.jpg|sličica|Grad Ribnica v Valvasorjevi topografiji leta 1679]] [[Slika:Ribnica grad old.jpg|thumb|240px|right|Ribniški grad iz razglednice iz leta 1906]] [[File:Poskus rekonstrukcije gradu Ribnica iz leta 1537.jpg|thumb|Poskus rekonstrukcije gradu Ribnica iz leta 1537]] [[Slika:Grad Ribnica na katastru.jpg|thumb|240px|right|Grad Ribnica na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869]] [[Slika:Grb Ribnice.jpg|thumb|240px|right|Grb Ribnice iz Velike grbovne knjige, avtor Janez Vajkard Valvasor]] '''Grad Ribnica''' (tudi ''~ Reifniz'') stoji v mestu [[Ribnica]], na bregu [[Bistrica (Ribnica)|reke Bistrice]]. Danes deluje v [[grad]]u [[muzej]], v njem pa je tudi poročna dvorana. Na dvorišču je urejen Park kulturnikov in letno gledališče. == Opis == Ribniški grad so pozidali sredi 13. stoletja. Verjetno so prvotno stolpasto poslopje pozidali v 12. stoletju že [[Turjačani]] (po [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]jevih besedah leta [[1082]]). Postavljen je bil na ravnino ob reki Bistrici z obodno zasnovo peterokotnega tlorisa. Obodni zidovi so bili zaradi izpostavljene lege na ravnini precej debeli in so merili preko 2 m. Segali so do višine zaključka prvega nadstropja. Grajsko jedro sta sestavljala dva [[palas]]a, tu je bila tudi grajska [[kapela]] sv. Janeza Krstnika in dvorišče z vodnjakom. V prvi polovici 16. stoletja so [[Ortenburžani]] pozneje dozidali nova poslopja in jedro gradu obdali s protiturškim obzidjem. Štiri vogale so utrdili z oglatimi stolpi, vhod pa so utrdili z visokim vhodnim stolpom. Okoli novega obzidja so uredili širok vodni jarek in ga povezali z bližnjo reko Bistrico. Vhod je bil preko lesenega mostovža čez reko Bistrico. [[Turki]] so tod divjali vsaj desetkrat, vendar gradu niso mogli zavzeti. V 17. stoletju so grad prenovili v poznorenesančnem slogu in poskušali odvzeti nekaj utrdbenega značaja. Zasuli so obrambne jarke in odstranili nasipe okoli stavbe. Obrambne stolpe so prezidali v stanovanjske prostore. V 18. stoletju so podrli severozahodni stolp, kasneje pa na njegovem mestu zgradili gospodarsko poslopje. Prezidali so tudi grajsko jedro, vendar so ti posegi zaradi kasnejših temeljitih prezidav na začetku 19. stoletja manj jasni. Leta 1810 so novi lastniki družine Rudež grad obsežno obnovili in mu dali klasicistično podobo. Ta se je nespremenjena ohranila do porušenja gradu med drugo svetovno vojno. Po vojni so grad le deloma obnovili. Načrte za prenovo je izdelal arhitekt Ciril Tavčar. Obnovljena grajska stolpa so povezali z novim hodnikom, osrednjo stavbo gradu so podrli in ohranili temelje kot označitev, kje je stala. Pod novim hodnikom so uredili letno gledališče. Prenova je bila končana leta 1961. V prostorih je dobil svoje mesto novo ustanovljeni ribniški muzej s stalno postavitvijo razstave ter kavarna. ==Podrobna zgodovina gradu== Leta [[1040]] je [[oglej]]ski [[patriarh]] [[Pilgrim]] dobil od [[sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|rimsko-nemškega cesarja]] [[Henrik III. Nemški|Henrika III.]] petdeset kraljevih kmetij v [[Cerknica|Cerknici]] in okoliških [[vas]]eh v [[kranjska marka|Kranjski marki]], kamor je sodila tudi Ribnica. Pragospostvo Ribnica so konec [[11. stoletje|11. stoletja]] dobili v oglejski [[fevd]] svobodni gospodje [[Auerspergi]], po letu [[1248]] pa [[grof]] [[Herman Ortenburški]]. Grad je prvič omenjen leta [[1264]] kot ''castrum Reuienz'', nato pa še večkrat v [[15. stoletje|15. stoletju]] (leta [[1457]] - ''geskis Reiffnitz'', leta [[1462]] - ''gesloss in der Reyffnicz'' in leta [[1470]] - ''gesloss Reyffnycz''), že prej, leta [[1220]], pa je omenjeno ribniško gospostvo (''domino nostro in Rewenicz''). Grad in gospoščino so upravljali turjaški [[ministerial]]i, nato ortenburški gradiščani in oskrbniki, ki so se tudi imenovali po gradu, po letu [[1418]] kastelani [[celjski grofje|celjskih grofov]], ki so podedovali ortenburško posest, med letoma [[1456]] in [[1619]] pa je bila Ribnica deželnokraljeva last. Med lastniki so bili po [[Janez Vajkard Valvazor|Valvazorjevem]] zapisu tudi [[Laaserji]] iz Loža, grad naj bi jim leta [[1227]] prodali Auerspergi, vendar so Laaserji upravljali sternberško posest pri Ribnici, na tem območju so imeli posest tudi svobodni gospodje [[Žovneški gospodje|Žovneški]]. [[Habsburžani]] so Ribnico dajali v zakup raznim fevdalnim družinam. Od leta 1456 do srede [[16. stoletje|16. stoletja]] so bili lastniki Ribnice deželnoknežji [[vazal]]i, gospodje [[Pyrschi]], na gradu sta bila oskrbnika Gašper in Andrej Lamberger, med letoma [[1478]] in [[1493]] pa je [[Sigmund Pyrsch]] dal Ribnico v zakup celjskemu glavarju Hohenwartu. Leta [[1515]] je omenjen zastavni lastnik Moric Purgstaller, isto leto zakupnik Karel Boltežar, leta [[1521]] zakupnik Bernard Ričan, leta [[1543]] vitez Jožef Lamberg, od leta [[1576]] do [[1601]] je grad ime Franc Gall, nato do leta 1619 Adam Moscon. Leta 1619 je cesar Ferdinand gospodarstvo prodal baronu Janezu Jakobu Khiesslu, leta 1641 ga je kupil baron Andrej Triller, po letu [[1701]] pa si je grad priženil grof Ludvik Gundakar Cobenzl, od leta 1810 pa meščanska rodbina Rudež. Anton Rudež je bil grajski oskrbnik od leta [[1787]], dve leti pozneje že najemnik ribniške gospoščine. Rudež je bil sošolec [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] ko je bil le ta kaplan v Ribnici in je bil pri graščaku vsakodnevni gost. V lasti Rudežev je ostal do leta [[1937]], ko jo je [[inženir]] [[Anton Rudež]] predelal v [[vojašnica|vojašnico]]. Do leta 1848 so bili v gradu prostori okrajnega sodišča, leta [[1941]] je bil v njem [[pehotni polk]] [[oborožene sile Kraljevine Jugoslavije|stare jugoslovanske vojske]], po [[kapitulacija|kapitulaciji]] [[Italija|Italije]] do velike nemške ofenzive v začetku novembra [[1943]] pa [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|partizanska bolnišnica]]. Leta 1944 je grad požgala Varnostna-obveščevalna služba - VOS, da bi Nemcem preprečili ustanovitev postojanke. Grad, kateremu je manjkala le streha glavnega poslopja je po vojni doživel usodo načrtnega rušenja nekdanje plemiške infrastrukture. == Galerija == <gallery> Slika:Ribnica dvorišče.JPG|Obnovljeno dvorišče gradu Slika:Ribnica vodnjak.JPG|Vodnjak na dvorišču Slika:Ribnica balkon.JPG|Balkon na obnovljeni stavbi Slika:Ribnica 01.jpg|Pogled na Francoski most in Grad Ribnica Slika:Poskus rekonstrukcije mestnega gradu Ribnica.jpg|Poskus rekonstrukcije mestnega gradu Ribnica </gallery> == Glej tudi == * [[Seznam gradov v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v zbirki|Ribnica Castle}} * [http://www.muzej-ribnica.si/zgodovina-ribniskega-gradu/ Muzej Ribnica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150901160451/http://www.muzej-ribnica.si/zgodovina-ribniskega-gradu/ |date=2015-09-01 }} * [http://www.muzej-ribnica.si/pdf/katalog_ribniski_grad.pdf Utrinki iz zgodovine Ribniškega gradu, Muzej Ribnica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170412061319/http://www.muzej-ribnica.si/pdf/katalog_ribniski_grad.pdf |date=2017-04-12 }} {{-}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Ribnica]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v občini Ribnica]] d0bybv3ziubjre32u84lwbklh17klbx 0 38397 6749093 6675501 2026-09-11T12:29:34Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ čiščenje; +zp: glasovi svetov 6749093 wikitext text/x-wiki {{infopolje Funkcionar | name = Mao Cetung | native_name = {{nobold|{{lang|zh-hans|毛泽东}}}} | nationality = {{flagicon|CHN}} [[Kitajci|Kitajec]] | office = predsednik [[Komunistična partija Kitajske|Komunistične partije Kitajske]] | term_start = 20. marec 1943 | term_end = 9. september 1976 | predecessor = [[Džang Ventjan]] | successor = [[Hua Guofeng]] | office2 = predsednik [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]] | term_start2 = 27. september 1954 | term_end2 = 27. april 1959 | premier2 = [[Džov Enlaj]] |deputy2 = [[Džu De]] | predecessor2 = | successor2 = [[Lju Šaoči]] | office3 = predsednik [[Osrednja vojaška komisija|Osrednje vojaške komisije]] | deputy3 = [[Džu De]]<br />[[Lin Bjao]]<br />[[Je Džjanjing]] | term_start3 = 8. september 1954 | term_end3 = 9. september 1976 | predecessor3 = | successor3 = [[Hua Guofeng]] | office4 = predsednik [[Centralna ljudska vlada Kitajske|Centralne ljudske vlade Kitajske]] | term_start4 = 1. oktober 1949 | term_end4 = 27. september 1954 | deputy4 = | premier4 = [[Džov Enlaj]] | predecessor4 = | successor4 = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | spouse = {{unbulleted list|{{marriage|[[Luo Jišju]]|1907|1910|reason=umrla}}|{{marriage|[[Jang Kajhui]]|december 1920|14. november 1930|reason=umrla}}|{{marriage|He Dzidžen|1928|1937|reason=ločitev}}|{{marriage|[[Djang Čing]]|20. november 1938|9. september 1976|reason=njegova smrt}}}} | party = [[Komunistična partija Kitajske]] | alma_mater = [[Hunan First Normal University]] | footnotes = |caption=Uradni portret (posmrtno izdan, 1976)}} {{Infobox Chinese |pic = Mao Zedong (Chinese characters).svg |piccap = "Mao Dzedong" v poenostavljenih (zgoraj) in tradicionalnih (spodaj) kitajskih pismenkah |picupright = 0.525 |s = 毛泽东 |t = 毛澤東 |w = Mao² Tsê²-tung¹ |p = Máo Zédōng |gr = Mau Tzerdong |mi = {{IPAc-cmn|AUD|Zh-Mao_Zedong.ogg|m|ao|2|-|z|e|2|.|d|ong|1}} |suz = Máu Zéh-ton |j = Mou⁴ Zaak⁶-dung¹ |y = Mòuh Jaahk-dūng |ci = {{IPAc-yue|m|ou|4|-|z|aak|6|.|d|ung|1}} |poj = Mô͘ Te̍k-tong |tl = Môo Ti̍k-tang |h = Mô Chhe̍t-tûng |order = st |altname= [[Vljudnostno ime]] |t2=潤之 |s2=润之 |w2=Jun⁴-chih¹ |p2=Rùnzhī |j2=Jeon⁶-zi¹ |poj2=Lūn-chi }} '''Mao Cetung '''(/ˈmaʊ (d)zəˈdʊŋ/; [[poenostavljena kitajščina]]: 毛泽东; [[tradicionalna kitajščina]]: 毛澤東; [[pinjin]]: ''Máo Zédōng'') tudi '''Mao Dzedong''' ter poznan kot '''voditelj Mao''', [[Kitajci|kitajski]] [[politik]], [[državnik]] in prvi voditelj LRK, * [[26. december]] [[1893]], [[Šaošan]], [[Hunan]], [[dinastija Čing]], † [[9. september]] [[1976]], [[Peking]], [[Ljudska republika Kitajska]]. Bil je ustanovitelj [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]], ki ji je vladal od ustanovitve leta 1949 do svoje smrti leta 1976. Njegove ideološke [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninistične]] teorije, vojaške strategije in politične metode so skupaj znane kot [[maoizem]]. Mao velja za enega najpomembnejših posameznikov v dvajsetem stoletju. Znan je tudi kot politični intelekt, teoretik, vojaški strateg in pesnik. Kitajska je bila v času Maa vpletena v korejsko vojno, kitajsko-sovjetski razkol, vietnamsko vojno in vzpon rdečih Kmerov. Podporniki Maa so mu pripisali preoblikovanje Kitajske iz polkolonije v močno suvereno državo, s povečano pismenostjo in pričakovano življenjsko dobo.<ref name=":4">{{navedi knjigo|last=Bottelier|first=Pieter|url=https://books.google.com/books?id=YMhUDwAAQBAJ&pg=PA131|title=Economic Policy Making In China (1949–2016): The Role of Economists|date=2018-04-09|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-1-351-39381-2|pages=131|language=en|quote=We should remember, however, that Mao also did wonderful things for China; apart from reuniting the country, he restored a sense of natural pride, greatly improved women's rights, basic healthcare and primary education, ended opium abuse, simplified Chinese characters, developed pinyin and promoted its use for teaching purposes.}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Pantsov|first1=Alexander V.|last2=Levine|first2=Steven I.|date=2013|title=Mao: The Real Story|url=https://archive.org/details/maorealstory0000pant|location=|publisher=[[Simon & Schuster]]|page=[https://archive.org/details/maorealstory0000pant/page/574 574]|isbn=978-1451654486}}</ref><ref name="Galtung">{{navedi knjigo|last1=Galtung|first1=Marte Kjær|last2=Stenslie|first2=Stig|date=2014|title=49 Myths about China|url=https://books.google.com/books?id=qqqDBQAAQBAJ&pg=PA189|publisher=[[Rowman & Littlefield]]|page=189|isbn=978-1-4422-3622-6}}</ref><ref name="PopulationStudies2015">{{cite journal|last1=Babiarz|first1=Kimberly Singer|last2=Eggleston|first2=Karen|display-authors=etal.|date=2015|title=An exploration of China's mortality decline under Mao: A provincial analysis, 1950–80|journal=[[Population Studies (journal)|Population Studies]]|volume=69|issue=1|pages=39–56|doi=10.1080/00324728.2014.972432|issn=0032-4728|pmc=4331212|pmid=25495509|quote=China's growth in life expectancy at birth from 35–40 years in 1949 to 65.5 years in 1980 is among the most rapid sustained increases in documented global history.}}</ref> Maa so pohvalili tudi, ker je Kitajsko spremenil iz polkolonije v vodilno svetovno silo, z zelo napredno pismenostjo, pravicami žensk, osnovnim zdravstvenim varstvom, osnovnim izobraževanjem in pričakovano življenjsko dobo. Nasprotno je njegova [[Totalitarizem|totalitarna]] vladavina deležna obsojanja, saj je vpeljal krut avtokratski in totalitarni režim, odgovoren pa je za množično represijo ter uničevanje verskih in kulturnih artefaktov in mest.<ref>{{navedi splet|last=Johnson|first=Ian|author-link=Ian Johnson (writer)|date=February 5, 2018|title=Who Killed More: Hitler, Stalin, or Mao?|url=https://www.nybooks.com/daily/2018/02/05/who-killed-more-hitler-stalin-or-mao/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205193203/https://www.nybooks.com/daily/2018/02/05/who-killed-more-hitler-stalin-or-mao/|archive-date=2018-02-05|access-date=July 18, 2020|website=The New York Review of Books|language=en}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Fenby|first=Jonathan|url=https://archive.org/details/modernchinafallr00fenb/page/351/mode/2up|title=Modern China: The Fall and Rise of a Great Power, 1850 to the Present|publisher=[[Penguin Group]]|year=2008|isbn=978-0-06-166116-7|pages=351|author-link=Jonathan Fenby}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Evangelista|first=Matthew A.|url=https://books.google.com/books?id=9IAfLDzySd4C&q=80+million|title=Peace Studies: Critical Concepts in Political Science|publisher=Taylor & Francis|year=2005|isbn=978-0-415-33923-0|pages=96|language=en}}</ref> Maova vlada je bila odgovorna za veliko število smrtnih žrtev, z ocenami od 60 do 80 milijonov, zaradi lakote, preganjanja, prisilnega dela v zaporih in taboriščih ter številnih množičnih usmrtitev. Mao je bil sin uspešnega kmeta v Shaoshanu v Hunanu. Sprva je imel Mao kitajski nacionalistični in protiimperialistični pogled, nanj pa so še posebej vplivali dogodki Xinhai revolucije leta 1911 in četrtomajskega gibanja leta 1919. Kasneje je med delom na Pekinški univerzi sprejel [[marksizem-leninizem]] in jeseni 1927 ustanovil Kitajsko komunistično partijo (KPK). Med kitajsko državljansko vojno med Kuomintangom (KMT) in KPK je Mao pomagal ustanoviti kitajsko delavsko - kmečko Rdečo armado z radikalno zemljiško politiko Sovjetske zveze Jiangxi. Čeprav se je KPK med drugo kitajsko-japonsko vojno (1937–1945) začasno povezala s KMT pod Združeno fronto, se je kitajska državljanska vojna po predaji [[Japonska|Japonske]] nadaljevala, leta 1949 pa so Maove sile premagale nacionalistično vlado, ki se je umaknila na Tajvan. 1. oktobra 1949 je Mao razglasil ustanovitev Ljudske republike Kitajske, marksistično-leninistične enopartijske države, ki jo je vodila KPK in uvedel [[socializem]]. V naslednjih letih je okrepil svoj nadzor s kampanjami proti najemodajalcem, zatiranjem protirevolucionarjev, "kampanjami proti trem in petim proti" in s psihološko zmago v korejski vojni, ki je skupaj povzročila smrt več milijonov ljudi na Kitajskem. Od leta 1953 do 1958 je imel Mao pomembno vlogo pri uveljavljanju načrtnega gospodarstva na Kitajskem, pri oblikovanju prve ustave LRK, sprožitvi programa industrializacije in sprožitvi projekta "Dve bombi, en satelit". V letih 1955 – 1957 je Mao sprožil gibanje Sufan in protidesničarsko kampanjo, pri čemer je bilo v nadaljnjih letih preganjanih najmanj 550.000 ljudi, večinoma intelektualcev in disidentov. Leta 1958 je sprožil [[Veliki skok naprej|velik skok naprej]], katerega cilj je bil hitro preoblikovati kitajsko gospodarstvo iz agrarnega v industrijsko, kar je privedlo do [[Velika kitajska lakota|najsmrtonosnejše lakote]] v zgodovini z ocenjenim številom smrti od 15 do 55 milijonov ljudi med letoma 1958 in 1962. Leta 1963 je Mao ustanovil socialistično izobraževalno gibanje, leta 1966 pa je sprožil [[Kulturna revolucija|Kulturno revolucijo]], program za odstranjevanje "protirevolucionarnih" elementov v kitajski družbi, ki je trajal 10 let in je bil zaznamovan z nasilnim razrednim bojem, razširjenim uničevanjem kulturnih artefaktov in izjemnim dvigom Maovega kulta osebnosti. Med revolucijo je bilo preganjanih več deset milijonov ljudi, ocenjeno število smrti pa se giblje od več sto tisoč do milijonov, vključno z Liu Shaoqijem, drugim predsednikom LRK. Po letih slabega zdravja je Mao leta 1976 doživel številne [[Miokardni infarkt|srčne napade]] in nato septembra istega leta umrl v starosti 82 let. V času Maovega vladanja je kitajsko prebivalstvo naraslo s približno 550 milijonov na več kot 900 milijonov, medtem ko vlada ni dosledno izvajala svoje politike načrtovanja družine. Po Maovi smrti ga je s časoma nasledil [[Deng Šjaoping]], ki je obsodil njegovo vladavino in začel “demaoizacijo” kitajske družbe. == Zgodnja leta in vstop v politiko == === Zgodnje življenje === [[Slika:Mao Zedong 1913.jpg|levo|sličica|285x285_pik|Mao kot otrok, 1913]] Mao Cetung se je rodil 26. decembra 1893 v [[Šaošan]]u v provinci [[Hunan]], na osrednjem Kitajskem. Bil je sin bogatega kmeta in striktne budistke Ven Čimej. Svojega očeta je opisoval kot željnega discipline in izredno strogega človeka, z njegove strani je bil deležen trde vzgoje, večkrat je bil tepen. Tudi Mao je bil v času otroštva [[budizem|budist]], vendar je vero v najstniških letih opustil. Z osmimi leti je bil poslan v osnovno šolo v Šaošanu, kjer je bil deležen uveljavljene [[konfucijanstvo|konfucijanske]] vzgoje in izobrazbe. Pri trinajstih je njegov oče poskrbel za poroko s sedemnajstletno Luo Jigu in hkrati združil družinski posestvi. Mao je zavračal vsako imenovanje Luo za svojo ženo in se s tem s svojo trmo javno osramotil. Luo je umrla štiri leta po poroki. Kasneje je tudi kritiziral prisilne poroke. Mao se je za nekaj časa zaposlil na očetovi kmetiji in se hkrati seznanjal z mišljenjem prozahodnega reformista Dženga Guanjinga. === Zgodnja revolucionarna leta === Zanimal se je za vojaško moč in nacionalne ideje [[George Washington|Georgea Washingtona]] in [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]]. Pri šestnajstih leti je začel obiskovati višjo osnovno šolo v [[Dongšan]]u in dve leti pozneje srednjo šolo v prestolnici Hunana [[Čangša]]ju (pinjin: ''Changsha''). V srednji šoli je čutil odpor proti [[avtokracija|avtokratski]] in tradicionalistični cesarski ureditvi, ki je vztrajala na preživetih tradicijah konfucianizma in ekonomske samozadostnosti, zaradi katerih je Kitajska zaostajala za ekonomsko in tehnološko razvitejšim Zahodom. Bral je revolucionarni časopis Ljudska samostojnost (Minli bao), kot znak upora si je dal simbolično odrezati kito, ki jo je v 17. stoletju vladajoča mandžurska [[dinastija Čing]] vsilila vsem moškim. V času srednje šole se je pridružil uporniški vojski, ki si je prizadevala za revolucijo, vendar v boju ni bil nikoli neposredno udeležen. Po opravljenem tečaju za učitelja je odpotoval v [[Peking]], kjer je diplomiral junija 1919 kot tretji v letniku ter se zaposlil kot pomočnik [[Li Dadžao|Li Dadžaja]] v pekingški univerzitetni knjižnici. Li je veliko pisal o oktobrski revoluciji in komunizmu. Tako se je Mao srečal z marksistično literaturo in idejami [[komunizem|komunizma]]. Z zelo majhno plačo si je lahko privoščil le utesnjeno sobo, ki jo je delil skupaj s še sedmimi študenti iz Hunana. Pridružil se je univerzitetnemu klubu filozofov in novinarjev ter se udeleževal seminarjev in predavanj o takratnih kitajskih političnih reformistih. Maovo bivanje v Pekingu se je končalo spomladi leta 1919, ko je odpotoval v Čangšo, kjer se je zaposlil kot učitelj zgodovine na osnovni šoli Šjuje. Kitajsko komunistično partijo sta leta 1921 ustanovila že omenjeni knjižničar Li Dadžao in marksistični somišljenik [[Čen Dušju]], Mao pa je mestu Čangša, v katerem je v tem času poučeval v osnovni šoli, ustanovil Hunansko vejo KP. V letu 1921 so obstajala komunistična gibanja v [[Šanghaj|Šangha]]ju, Pekingu, [[Vuhan]]u, [[Guangdong|Kantonu]] in [[Džinan]]u, zato so se 23. julija 1921 prvič srečala komunistična gibanja, na tako imenovanem nacionalnem kongresu Kitajske komunistične partije, ki se ga je udeležil tudi Mao in bil proglašen za sekretarja stranke v provinci Hunan. Na drugem kongresu (julija 1922), na katerem Mao ni bil udeležen, se je KP po [[Lenin]]ovem nasvetu pridružila Ljudska narodna stranka [[Kuomintang]] (KMT) z namenom, da bi si zagotovili premoč nad vojaškimi poveljniki, ki so imeli pod nazorom severni del Kitajske. Leta 1923 je bil Mao na tretjem kongresu KP izvoljen v komite. Spomladi leta 1925 je umrl ustanovitelj kitajske republike [[Sun Jatsen]], nasledil pa ga je [[Čjang Kajšek]], ki se je sčasoma zapostavil marksistične ideale na račun nacionalističnih. V KP se je leta 1925 pokazal razkol med ustanoviteljem in generalnim sekretarjem Čenom Dušjujem, ki je sledil togemu marksizmu osvobajanja [[proletariat]]a, in Maom, ki je trdil, da bi mogli nekatera marksistična izhodišča prilagoditi kitajskim družbenim razmeram in stvarnostim. Zato je Mao stavil revolucijo na kmete in ne na proletariat, kakor šef partije Čen Dušju. === Državljanska vojna === [[Slika:Mao 1925.jpg|sličica|Mao leta 1925, približno v času njegovega dela na PMTI v Guangzhouu|levo]] [[Slika:Mao Zedong in Yan'an.jpg|sličica|299x299_pik|Mao v Yan'anu]] Združeni KP in KMT sta s skupnimi močmi premagala samopašne kitajske vojaške vojvode, ki so do tedaj nadzirali večji del severne Kitajske. Leta 1927 so se s Čjang Kajšekovo antikomunistično čistko pokazale prve razlike med komunistično in nacionalistično zvezo. Kominterna je za razpad zavezništva okrivila Čen Dušjuja, ki se je nazadnje pridružil [[trockizem|trockistom]]. Po več hudih vojaških porazih, v katerih KP ni bila vojaško dorasla KMT, so se komunisti so se umaknili na jug, nacionalisti pa so jih pod vodstvom Čjang Kajšeka obkolili. Iz brezupnega položaja jih je pravzaprav rešil Mao, ki je na vsak način zavračal frontalni spopad proti premočnemu nasprotniku in organizacijo KP iz mest prenesel na podeželje. Zato se je leta 1934 Mao s komunističnimi rojaki odpravil na 10.000 kilometrov [[Kitajski dolgi pohod|Dolgi pohod]] iz južne v severno Kitajsko in se s tem izognil spopadu z nacionalisti. V provinci [[Šaanši]] je KP ustanovila novo oporišče. Med Dolgim pohodom je po nekaterih podatkih umrlo skoraj 90 odstotkov borcev, a kljub hudim izgubam ohranil trdno partijsko strukturo, za komuniste pa je pomenil prelomnico, saj so se dokončno uveljavili kot močna sila z veliko podporo prebivalcev. Med drugo svetovno vojno sta stranki spet sklenili zavezništvo (1937-1945) zaradi [[imperializem|imperialistične]] grožnje vzhodne sosede [[Japonska|Japonske]], vendar se ob koncu druge svetovne vojne obe "zmagovalki" zapleteta v državljanske vojne. Leta 1943 je Mao postal vodja kitajske komunistične partije, po drugi svetovni vojni pa so nazadnje premagala nacionaliste. Ko so komunisti ustanovili LR Kitajsko, je [[Čjang Kajšek]] pobegnil na Tajvan, od koder je še v naslednjem desetletju ponovno osvojiti celino. == Voditelj Ljudske republike Kitajske == === Zgodnja leta vladanja === [[Slika:Mao Proclaiming New China.JPG|levo|sličica|257x257_pik|Mao skupaj s svojimi sodelavci pri razglasitvi ustanovitve Ljudske republike Kitajske 1. oktobra 1949]] 1. oktobra 1949 je Mao s svojimi sodelavci na trgu nebeškega miru razglasil ustanovitev [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]]. Kasneje istega tedna je dejal, da je [[Kitajska|kitajski narod]] vstal. Pozneje je Mao odšel v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] na dolge pogovore in tam sklenil, da bodo Sovjeti lahko nudili pomoč Kitajski. 21. decembra 1949, ob [[Josif Stalin|Stalinovem]] 71. rojstnem dnevu, je Mao odšel v Moskvo na prvo potovanje v tujino v času svojega vladanja, vendar je bil sprejem negativen: Stalin je v Mau videl antagonista v vodstvu komunističnih režimov in ni sprejel nobenih prošenj za vrnitev kitajskih ozemelj, ki so jih zasedli carji. Dobil je le skromnih 300 milijonov dolarjev posojila v petih letih ter pogodbo o gospodarskem in vojaškem partnerstvu. [[Slika:Mao, Bulganin, Stalin, Ulbricht Tsedenbal.jpeg|sličica|273x273_pik|Mao skupaj z [[Josif Stalin|Josifom Stalinom]] na Stalinovem 71. rojstnem dnevu v [[Moskva|Moskvi]], decembra 1949. ]] Po prihodu na oblast in utrditvi oblasti je Mao sprožil fazo hitre in prisilne kolektivizacije, ki je trajala približno do leta 1958. [[Komunistična partija Kitajske]] je uvedla nadzor cen, s čimer prekinila inflacijsko spiralo nekdanje republike Kitajske in s poenostavitvijo pisanja kitajskega jezika, katerega cilj je bil povečati pismenost.  Zemljišča so bila razlaščena velikim in malim posestnikom ter kolektivizirana v korist množice kmetov brez zemlje. Izvedeni so bili tudi obsežni projekti industrializacije, ki bi morali prispevati k izgradnji sodobne nacionalne infrastrukture. Med letoma 1950 in 1952 je bilo pobitih zelo veliko število posestnikov; bili so veliki posestniki, a tudi in predvsem mali kmečki lastniki; Število žrtev je še danes sporno: Mao, avtor svoje politike, jih je ocenil kot najmanj 800.000, po mnenju zgodovinarjev pa se ocene žrtev gibljejo od nekaj milijonov do nekaj deset milijonov. V tem obdobju je Kitajska vzdržala letno povečanje bruto domačega proizvoda za 4 do 9 odstotkov, pa tudi drastično izboljšanje kazalnikov kakovosti življenja, kot sta pričakovana življenjska doba in pismenost. Vendar glede na povečanje prebivalstva za več kot 2 % dejanska stopnja rasti nikakor ni izjemna. Komunistična partija Kitajske je sprejela tudi politike, usmerjene v promocijo znanosti, pravic žensk in manjšin, ob hkratnem boju proti uživanju drog in prostituciji. [[Slika:Mao Zedong sitting.jpg|levo|sličica|254x254_pik|Portert Maa med sedenjem leta 1955]] V tem obdobju so se izvajali programi, kot je "kampanja stotih rož", v katerih je Mao nakazal svojo pripravljenost razmisliti o različnih pogledih na to, kako naj bi upravljali državo. Ker so imeli priložnost povedati svoje mnenje, so številni Kitajci začeli nasprotovati kitajski komunistični partiji in dvomiti o njenem vodstvu. To so sprva tolerirali in celo spodbujali, saj se je menilo, da bo konstruktivna kritika koristila partiji. Po nekaj mesecih je Maova vlada prekinila ta način politike: ustavila je kampanjo in začel se je boj proti nacionalizmu. Obtožba te ofenzive je bila zaupana temu, kar so pozneje imenovali "protidesničarsko gibanje", ki je brutalno zatiralo ne le nacionalistične ideje, ampak tudi liberalne in socialdemokratske ideje. Januarja 1958 je Mao sprožil petletni načrt, [[Veliki skok naprej|Veliki preskok naprej]], s katerim je želel po sovjetskemu vzoru v državi razviti dobro težko industrijo. Ukinili so zasebna zemljišča, ki so jih združili v večje komune. Gospodarska politika petletk in fokusiranja predvsem na težko industrijo in številne okoljske katastrofe so med letoma 1959 in 1961 so privedle do velike kitajske lakote, v kateri je umrlo na milijone Kitajcev. Namesto, da bi poskušal odpraviti problem, je Mao zanj krivil protirevolucionarje, ki naj bi skrivali in delili [[žito]]. Na sestanku konec leta 1959 v [[Šanghaj]]u je Mao izdal ukaz o nabavi ene tretjine vsega žita s podeželja in dejal: "Kadar ni dovolj hrane, ljudje umrejo od lakote. Bolje bo, da polovica ljudi umre, kot da jih bo druga polovica lahko preživela." Na veliki konferenci komunistične partije v [[Peking]]u januarja 1962, ki so jo poimenovali "Konferenca sedem tisoč kadrov", je podpredsednik države [[Liu Shaoqi]] obsodil veliki skok naprej in projekt pripisal razširjeni lakoti na Kitajskem. Velika večina delegatov se je strinjala, vendar je obrambni minister [[Lin Bjao|Lin Biao]] odločno branil Maa. Sledilo je kratko obdobje liberalizacije, medtem ko sta Mao in Lin načrtovala vrnitev kulta osebnosti. Liu Shaoqi in [[Deng Šjaoping]] sta rešila gospodarstvo tako, da sta razpustila ljudske komune, uvedla elemente zasebnega nadzora nad kmečkimi majhnimi posestmi in uvažala žito iz Kanade in Avstralije, da bi ublažila najhujše posledice lakote. === Zunanja politika === Med svojim vodstvom je Mao le dvakrat odpotoval izven Kitajske, ko je opravil dva državna obiska v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Njegov prvi obisk v tujini je bil praznovanje 71. rojstnega dne sovjetskega voditelja Josifa Stalina, ki sta se ga udeležila tudi namestnik predsednika vzhodnonemškega ministrskega sveta Walter Ulbricht in mongolski komunistični generalni sekretar [[Yumjaagiin Tsedenbal]].<ref>''Лев Котюков.'' [http://www.ykt.ru/ilken/n0803/s13.htm Забытый поэт.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928062213/http://www.ykt.ru/ilken/n0803/s13.htm|date=September 28, 2007}}</ref> Drugi obisk v Moskvi je bil dvotedenski državniški obisk, katerega poudarki vključujejo Maovo udeležbo na proslavah 40. obletnice [[Oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] (udeležil se je letne vojaške parade moskovskega garnizona na Rdečem trgu in banket v moskovskem Kremlju) in Mednarodno srečanje komunističnih in delavskih strank, kjer se je srečal z drugimi komunističnimi voditelji, kot sta severnokorejski [[Kim Il-sung]]<ref name="ParkSnyder2012">{{navedi knjigo|author1=Kyung-Ae Park|author2=Scott Snyder|title=North Korea in Transition: Politics, Economy, and Society|url=https://books.google.com/books?id=mwoD97Y8XPMC&pg=PA214|date=October 5, 2012|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|isbn=978-1-4422-1813-0|page=214}}</ref> in albanski [[Enver Hoxha]]. Od leta 1959 so nadaljnja diplomatska državna obiska in potovanja v opravili predsednik Liu Shaoqi, premier Zhou Enlai in namestnik premierja Deng Šjapoing in ne Mao osebno. === Poznejša leta vladanja === [[Slika:KimIlSungCalciumDeposit1970.png|levo|sličica|243x243_pik|Mao Cetung skupaj z [[Kim Il-sung|Kimom Il-sungom]] leta 1970]] Kmalu po koncu velike kitajske lakote je Mao leta 1966 sprožil [[Kulturna revolucija|Kulturno revolucijo]], da bi utrdil moč in svoj kult osebnosti v državi. S sloganom "Ljubezen do matere in očeta ni isto kot ljubezen do Mao Cetunga" je otroke pozval, naj svoje starše obsodijo kot "kontrarevolucionarje" ali "odstopnike od zakona" - tako kot je bilo spodbujanje obtožb eden od Maovih najučinkovitejših instrumentov vladanja. Cilj akcije je bil odpraviti reakcionarne težnje med partijskimi kadri, učitelji in kulturnimi delavci. V resnici pa so nastali kaosi pripeljali Maa Cetunga na oblast in pregon njegovih notranjestranskih nasprotnikov, predvsem Liuja Shaoqija, kar je Mau uspelo s pomočjo Lin Biaoa in Tolpe štirih. Njegove notranjepartijske nasprotnike so aretirali zaradi izdaje ter jih pobili s fizičnim delom. Mladi ljudje, ki so jih spodbudili med revolucijo, so ustanovili tako imenovano [[Rdeča garda|Rdečo gardo]]. V obdobju, ki je sledilo, so mladi prenehali obiskovati šole in univerze, pobijali in zlorabljali so številne ljudi, predvsem ljudi z izobrazbo (učitelji, zdravniki, umetniki, menihi, partijski kadri), uničevali kulturne spomenike, templje, knjižnice in muzeje, se spopadali med seboj in trajno motili javni red. Največje število žrtev kulturne revolucije se giblje od 2,6 do 3 milijone.  [[Slika:Kissinger Mao.jpg|sličica|234x234_pik|Mao skupaj z Henryjem Kissingerjem in Zhouom Enlaijem v Pekingu, leta 1972]] Mao, ki je imel moč po odstranitvi Liuja Shaoqija ponovno trdno pod nadzorom, je zato že leta 1968 pozval mlade, naj svoje »prave revolucionarne ideje« prenesejo v redko poseljene, podeželske zahodne province in razmislijo o težavah tamkajšnjih delovnih kmetov, da jemljejo proletarske vzornike. Ker je le nekaj mladih želelo sprožiti nemire v večjih kitajskih mestih nadomestiti s trdim delom na poljih v revnih zahodnih provincah, je bilo treba vojsko napotiti v odkrit boj proti Rdeči gardi in izsiliti novo uvedeno obvezno šolanje. Zaradi tega so bili številni rdeči gardisti ubiti v množičnih usmrtitvah. Konec kulturne revolucije je bila uradno razglašen šele po Maovi smrti leta 1976 in za nemire je bila odgovorna skupina štirih. [[Slika:Kissinger, Ford and Mao, 1975 A7912.jpg|levo|sličica|217x217_pik|Ameriški predsednik [[Gerald Ford]] med opazovanjem, kako se [[Henry Kissinger]] rokuje z Maom med njunim obiskom na Kitajskem 2. decembra 1975 ]] V zunanjepolitičnem smislu je bil sprejem Ljudske republike Kitajske v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]] leta 1971 največji Maov uspeh. Ljudska republika Kitajska na [[Tajvan]]u je bila istočasno izključena iz ZN. Pred tem je imel Mao srečanje tudi z severnokorejskim voditeljem [[Kim Il-sung|Kimom Il-sungom]]. Opravil je tudi obisk ameriškega predsednika [[Richard Nixon|Richarda Nixona]] leta 1972, ki je prispeval k uravnotežitvi moči Sovjetske zveze. Potem, ko je Mao konec tega leta doživel prvo [[Možganska kap|možgansko kap]], je Zhou februarja 1973 v državo pripeljal najvišjega uradnika Denga, ki je prej preživel v izgnanstvu. Potem, ko se je destalinizacija začela leta 1956 v ZSSR, je Mao zavrnil to gibanje in je še naprej uporabljal ekonomske in politične metode Josifa Stalina, zlasti proti nasvetom Nikite Hruščova. Stalinov portret je bil leta 1972 še vedno prikazan na trgu nebeškega miru poleg portretov [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]], [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Frederich Engelsa]], kot je razvidno iz filma Chung Kuo, ki ga je nekaj let pred koncem kulturne revolucije posnel Michelangelo Antonioni. Mao je bil velik podpornik Kamboškega voditelja [[Pol Pot]]a in [[Rdeči Kmeri|rdečih Kmerov]]. Leta 1975 jih je po prevzemu oblasti povabil v [[Peking]], kjer jim je Mao dal soglasje in nasvete. Zadnje srečanje je Mao opravil 27. maja 1976, ko se je srečal z gostujočim pakistanskim premierjem Zulfikarjem Ali Bhuttom. === Smrt in pogreb === {{glavni|Smrt in pogreb Maa Cetunga}} Maovo zdravje se je v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja močno poslabšalo, najverjetneje zaradi velikega kajenja. Državna skrivnost je postala, da je v poznih letih trpel za številnimi pljučnimi in srčnimi boleznimi. Obstajajo nepotrjena poročila, da je poleg amiotrofične lateralne skleroze verjetno imel še [[Parkinsonova bolezen|Parkinsonovo bolezen]], znano tudi kot Lou Gehrigova bolezen. Njegov zadnji javni nastop – in njegova zadnja znana fotografija, na kateri je bil posnet živ — je bila 27. maja 1976, ko se je srečal z gostujočim pakistanskim premierjem Zulfikarjem Ali Bhuttom. Premie Ali Bhutt je takrat opazil, da je Mao že resno bolan in je sam vedel, da Mao ne bo več dolgo časa živel. Mao je v letu 1976 doživel dva [[Miokardni infarkt|srčna infarkta]], enega marca in drugega julija. 2. septembra je bil zaradi slabega počutja premeščen v bolnišnico 202 v Pekingu, kjer je 5. septembra doživel še tretji močnejši srčni infarkt, ki je bil tako hud, da je postal trajni invalid. Tri dni pozneje je prenehal [[Dihanje|dihat]], zaradi česar je bil premeščen na respirator, a kljub temu ni okreval. Mao je umrl 9. septembra 1976 ob 00:10, v starosti 82 let. Komunistična partija je odlašala z objavo njegove smrti do 16. ure, ko je nacionalna radijska oddaja objavila novico in pozvala k enotnosti partije. Maovo truplo je bilo blamizirano, nato pa je en teden ležalo v Veliki dvorani ljudstva, kjer je bilo na voljo za ogled. Milijon Kitajcev si je ogledalo njegovo truplo, da bi se mu poklonili, mnogi so odkrito jokali ali izkazovali žalost, medtem ko so tujci gledali po televiziji. Na steni je visel Maov uradni portret z transparentom: "Nadaljujte stvar, ki jo je zapustil voditelj Mao, in nadaljujte stvar proletarske revolucije do konca." 17. septembra so njegovo truplo z minibusom odpeljali v bolnišnico 305, kjer so bili njegovi notranji organi odstranjeni in ohranjeni v formaldehidu. Kljub Maovi prošnji, da bi ga kremirali, je bilo njegovo truplo pozneje trajno razstavljeno v mavzoleju, ki je bil kmalu poimenovan po njemu. == Kitajska po Maovi smrti == Po Maovi smrti se je vnel oster boj za nasledstvo med radikalnimi člani KP, ki jih je predstavljala Maova tretja žena in zmernimi pragmatičnimi voditelji, ki jih je vodil [[Deng Šjaoping]]. V nasledstvenem boju je zmagal Deng, ki je nemudoma končal kulturno revolucijo in opustil radikalne politike svojega predhodnika. Novo vizijo nadaljnjega družbenega razvoja Kitajske in odnosa do kitajske zgodovine najbolje ponazori njegov domnevni izrek, da »''ni važno, kakšne barve je mačka, dokler lovi miši''.« <ref>iz ''Hung Li China's Political Situation and the Power Struggle in Peking'' (1977), s. 107</ref>. Maovo telo in ideje so balzamirali in razstavili na [[Trg nebeškega miru|osrednjem pekingškem trgu]], državo pa so postopoma začeli odpirati svetu in mednarodnem kapitalizmu, kar je prineslo nagel gospodarski razvoj. Kitajska je le v dveh desetletjih postala gospodarska velesila. == Smrtni davek in zločini proti človeštvu == Maova politika je v času njegovega vladanja zaznamovala veliko nasilje in številne hude kršitve človekovih pravic. Na podlagi izkušenj Sovjetov je Mao menil, da je nasilje potrebno za dosego idealne družbe, ki bi izhajala iz [[Marksizem|marksizma]], zato je sam načrtoval in izvajal veliko nasilje nad kitajskim narodom, v velikem obsegu.{{sfn|Rummel|2007|p=223}}{{sfn|Goldhagen|2009|p=344}} Njegova politika je v času njegovega 27-letnega vladanja povzročila smrt na desetine milijonov ljudi na Kitajskem, več kot kateri koli drugi diktator v 20. stoletju. Ocene števila ljudi, ki so umrli pod njegovim režimom, se gibljejo od 60 milijonov do kar 80 milijonov, zaradi lakote, preganjanja, težkega in prisilnega dela ter mučenja v koncentracijskih taboriščih [[Laogai]] ter številnih javnih usmrtitev in množičnih pobojev.<ref name="Fenby">{{navedi knjigo|author-link=Jonathan Fenby|last=Fenby|first=J|title=Modern China: The Fall and Rise of a Great Power, 1850 to the Present|publisher=[[Ecco Press]]|year=2008|isbn=978-0-06-166116-7|page=[https://archive.org/details/modernchinafallr00fenb/page/351 351]|quote=Mao's responsibility for the extinction of anywhere from 40 to 70 million lives brands him as a mass killer greater than Hitler or Stalin, his indifference to the suffering and the loss of humans breathtaking|url=https://archive.org/details/modernchinafallr00fenb/page/351}}</ref><ref name=":1">{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1994/07/17/how-many-died-new-evidence-suggests-far-higher-numbers-for-the-victims-of-mao-zedongs-era/01044df5-03dd-49f4-a453-a033c5287bce/|title=How Many Died? New Evidence Suggest Far Higher Numbers for the Victims of Mao Zedong's Era|last1=Strauss|first1=Valerie|date=July 17, 1994|newspaper=The Washington Post|access-date=November 28, 2019|last2=Southerl|first2=Daniel|issn=0190-8286}}</ref><ref name="deathtoll">{{Harvnb|Short|2001|p=631}}</ref><ref name="Fenby2">{{navedi knjigo|author-link=Jonathan Fenby|last=Fenby|first=J|title=Modern China: The Fall and Rise of a Great Power, 1850 to the Present|publisher=[[Ecco Press]]|year=2008|isbn=978-0-06-166116-7|page=[https://archive.org/details/modernchinafallr00fenb/page/351 351]|quote=Mao's responsibility for the extinction of anywhere from 40 to 70 million lives brands him as a mass killer greater than Hitler or Stalin, his indifference to the suffering and the loss of humans breathtaking|url=https://archive.org/details/modernchinafallr00fenb/page/351}}</ref> Nekateri zgodovinarji trdijo, da naj bi Mao celo lastnoročno posilil več žensk in drugih punc, s tem pa naj bi on postal glavni prenašalec spolnih bolezni, katerih je bilo s časoma nemogoče ukrotiti njihovo širitev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.radar.si/serijski-morilec-in-serijski-zenskar|title=SERIJSKI MORILEC IN ŽENSKAR|publisher=Revija Radar}}</ref> Njegove rdeče Garde so preganjale profesorje, intelektualce, zmerne politike, umetnike, pisatelje in mnogokrat so obračuni z njimi potekali na javnih srečanjih, kjer so žrtve javno poniževali in jih sistematično mučili. V času njegovega vladanja so politike, ki jih je sprožil Mao, poleg velikega števila smrtnih žrtev pripeljale tudi do velikega uničenja verskih in kulturnih artefaktov in mest. == Marxov vpliv na Maovo vodenje Kitajske in maoizem == Maova vizija razvoja kitajske družbe v komunizem se razhaja z ortodoksno marksistično teorijo, ki za steber družbenega razvoja poudarja vlogo proletariata. Če je pred-oktobrska Rusija imela v večjih mestih vsaj nekaj proletariata, z obstojem katerega je potem [[Lenin]] utemeljil svojo vizijo KP kot delavske avantgarde, ki predstavlja najboljše interese celotnega delavstva, je izven večjih urbanih središč večino ruskega delavstva predstavljalo tradicionalno kmečko delavstvo. S tega vidika je bila Kitajska pod pozno [[dinastija Čing|dinastijo Čing]] še manj urbanizirana in industrializirana. Omejeno proletarizacijo so predstavljale zgolj metropole interesnih sfer, kjer so se po opijskih vojnah utrdili evropski kolonialisti. Zato je bilo kitajsko delavstvo skoraj v celoti kmečko delavstvo. Mao je to dejstvo vzel v obzir, ne pa tudi ustanovitelji kitajske KP, zato jih je s podporo podeželskih komunističnih baz razmeroma lahko izrinil iz Partije. Že Lenin je moral vzeti v obzir večinoma ruralno Rusijo, Mao pa je v tem smislu še radikaliziral Leninovo interpretacijo marksizma - [[leninizem]]. Po Mau mora vodilno vlogo v revoluciji od proletariata prevzeti kmečko prebivalstvo, ker je vsaj za kitajske razmere bil v daleč največji večini. Prav tako naj bi bilo kmečko življenje ideal revolucionarnega življenja. Ta Maova izpeljava marksizma in leninizma se po njem imenuje [[maoizem]]. Pomemben pomen ima tudi gospodarska in politična situacija, ki je vladala na Kitajskem ob času revolucije. Marksizem namreč predvideva, da se bo družba razvijala iz sužnjelastniške, preko fevdalne, v kapitalistično in na koncu dosegla socializem. Kitajska ima svoj kulturno politični in gospodarski razvoj in ga je težko vkalupiti v togo [[Friedrich Engels|Engels]]ovo shemo faz zgodovinskega razvoja. Kitajska civilizacija je razmeroma zgodaj odpravila fevdalizem že ob koncu [[bronasta doba|bronaste dobe]] pod [[dinastija Čou|dinastijo Čou]], ampak tisto kar je sledilo ni bil kapitalizem, pač pa začetek [[absolutizem|absolutizma]] posameznih cesarskih dinastij s t. i. nebeškim mandatom. Nemški sociolog [[Max Weber]] opominja, da so elementi kapitalizma obstajali že v antiki in na Orientu, kamor vključuje tudi tradicionalistično Kitajsko, da pa se niso razvili v obsegu in pomenu kot kasneje na Zahodu.<ref>Weber, Max, ''Protestantska etika in duh kapitalizma'', ŠKUC FF, Ljubljana 1988, s. 12-13</ref>. Poleg tega sužnjelastništvo nikoli ni bila strukturna značilnost kitajske družbe, kot je to značilno za evropsko antiko. Omeniti je treba tudi kult osebnosti, ki ga je izoblikoval Mao na Kitajskem in ga lahko opazimo še danes, podobno kot v postsovjetski Rusiji, kjer imajo mnogi državljani razočarani nad aktualnim ruskim političnim in gospodarskim razvojem pozitivno prepričanje o Stalinu. Maova Mala rdeča knjižica je bila za kitajsko mladino, ki je bila steber Kulturne revolucije, glavno vodilo maoizma. Zunaj Kitajske se je po Maovi smrti razširila družbeno politična filozofija maoizma predvsem med skrajno levičarskimi [[gverilsko vojskovanje|gverilskimi gibanji]] v pretežno ruralnih državah [[Tretji svet|Tretjega sveta]], predvsem kar zadeva vodenje političnega in oboroženega boja s podeželja. Na Zahodu so se z maoizmom deloma spogledovale levičarske teroristične skupine, ki pa so v opravičevanju nasilja eklektično povzemale še ostale antiimperialistične ideologije. == Bibliografija == Maove najpomembnejše misli in citati so zbrani v knjigi ''[[Citati predsednika Maa]]'', ki velja za eno od knjig natisnjenih v največ izvodih. Njegova avtorska dela pa so: * ''O gverilskem vojskovanju'' (游击战); 1937 * ''O dejavnosti'' (实践论); 1937 * ''O protislovju'' (矛盾论); 1937 * ''O vojskovanju proti premočnemu sovražniku'' (论持久战); 1938 * ''In memoriam: Norman Bethune'' (纪念白求恩); 1939 * ''O novi demokraciji'' (新民主主义论); 1940 * ''Razgovori o literaturi in umetnosti s foruma v Yan'anu'' (在延安文艺座谈会上的讲话); 1942 * ''Služiti ljudstvu'' (为人民服务); 1944 * ''O norem starcu, ki je premaknil goro'' (愚公移山); 1945 * ''Pravila dialektičnega razpravljanja z ljudmi'' (正确处理人民内部矛盾问题); 1957 == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Mao Zedong|Mao Cetung}} * ''Mao Zedong''. [Internet]. [citirano 4.1.2015]. Dostopno na naslovu:&nbsp;http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/mao_zedong.shtml. * ''Mao Zedong''. 2014. [Internet]. [citirano 5.12.2014]. Dostopno na naslovu: http://www.britannica.com/EBchecked/topic/363395/Mao-Zedong. * [https://365.rtvslo.si/podkast/glasovi-svetov/175246010 Mao Zedong]. ''Glasovi svetov'' (9. september 2026). ARS (RTV Slovenija). {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kitajski komunisti]] [[Kategorija:Kitajski politiki]] [[Kategorija:Kitajski filozofi]] [[Kategorija:Marksistični teoretiki]] [[Kategorija:Diktatorji]] [[Kategorija:Mao Cetung| ]] [[Kategorija:Predsedniki Ljudske republike Kitajske]] [[Kategorija:Ljudje s Parkinsonovo boleznijo]] bb3h2afawmy5me48900myqd22r0x5df 0 40045 6749418 6577704 2026-09-12T05:14:54Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Zois]] na [[Zois (plemiška rodbina)]] 6577704 wikitext text/x-wiki [[File:Zois von Edelstein - Tyroff AT.jpg|thumb|571x571px|Grb družine Zois pl. Edelstein]] '''Zois''' (cójs), tudi '''Zois pl. Edelstein''' so kranjska plemiška in podjetniška družina italijanskega porekla, ki se je iz severne Italije v začetku [[18. stoletje|18. stoletja]] naselila v Ljubljani. == Zgodovina == Izvor družine ni povsem razjasnjen a predniki družine izhajajo iz kraja [[Cacodelli]], [[Berbenno di Valtellina]] v pokrajini [[Bergamo (pokrajina)|Bergamo]]. Začetnik rodbine na [[Kranjska|Kranjskem]] je [[Michelangelo Zois]]. V Ljubljani je sodeloval z [[Peter Anton Codelli|Petrom Antonom Codellijem]].<ref name="#1">{{Navedi splet|url = http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi872267/|title = Zois plemeniti Edelstein, Michelangelo (1694–1777)|date = |accessdate = |website = Slovenska biografija|publisher = |last = |first = }}</ref> Trgovina, skorajda monopol<ref name="#1"/> nad trgovino z železom med italijanskimi in [[Avstro-Ogrska|notranjeavstrijskimi deželami]] je družini omogočila bogatenje. Kapital so vlagali v širitev [[trgovina|trgovine]], ki je bila njihova glavna gospodarska dejavnost in [[fužina]]rstvo. Začeli so, med drugim tudi zaradi želje po družbenem ugledu, nakupovati nepremičnine, poleg hiš v Ljubljani tudi gospostva: več manjših v okolici [[Novo mesto|Novega mesta]] (Grm, Zaboršt, Graben, Volavče) in več drugih ob [[Sava|Savi]] jugovzhodno od Ljubljane ter [[Grad Strmol]]. Bogastvo jim je pripomoglo k pridobitvi [[plemstvo|plemstva]] (1739 dedno plemstvo, 1760 [[baron]]at) in sprejetju med kranjske deželane (1752). Kot zemljiški gospodje so bili naklonjeni gospodarskemu in socialnemu napredku, vendar ne na račun donosnosti gospostev. S fužinarstvom so posegli tudi na [[Štajerska|Štajersko]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]], kjer so se povezali z gospodarsko uspešno rodbino Moro. Gospodarske krize, ki so jih povzročile vojne s Francozi, zaton fužinarstva in odprava [[fevdalizem|fevdalizma]] so jih silile k zadolževanju; 1870 so njihovi obrati prišli v last [[Kranjska industrijska družba|Kranjske industrijske družbe]]. === Podporniki znanosti in napredka === Za Micheangelom je vodstvo družine prevzel njegov sin [[Žiga Zois]], ki se je proslavil kot razsvetljenec, vsestranski znanstvenik in mecen. V njegovem krogu ([[Zoisov krožek]]) se je srečeval vrh ljubljanskega in kranjskega izobraženstva. Ukvarjal se je s široko paleto humanističnih in naravoslovnih dejavnosti. Razsvetljenski ideali so se manifestirali predvsem v tvorbi Zoisovega kroga, ki je bil nosilec takratnih teženj po prenovi slovenskega jezika kot duše narodne identitete. Delovanje kroga je bilo usmerjeno v izobraževanje neukega ljudstva ter v splošni in gospodarski napredek slovenskih dežel. Zois se je navduševal tudi nad [[zoologija|zoologijo]], [[botanika|botaniko]] ter predvsem nad [[mineralogija|mineralogijo]]. Kot znanstvenik, botanik, se je proslavil tudi Žigov brat [[Karel Zois]]. Poleg [[Žiga Zois|Žige Zoisa]] se je s kranjskim okoljem najbolj povezal njegov pranečak [[Anton Zois]] (1808-1873). Odkar so bile 1851 ustanovljene [[občina|občine]] pa do 1862 je bil Anton Zois [[župan]] v [[Predoslje|Predosljah]]. Podpiral je šolstvo, tudi šolarje, širil knjige [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] (revnim jih sam plačeval), bil sploh velik podpornik revežev in domače cerkve. Od 1837 je bil član Kmetijske družbe, kmete učil umnega kmetovanja (npr. pridelovanja [[koruza|koruze]]). V Ljubljani je podpiral Narodno čitalnico (ob ustanovitvi podaril 5.000 goldinarjev) in [[Slovenska matica|Slovensko matico]] in na ustanovni seji slednje je bil 1864 soglasno izvoljen za prvega predsednika. Leta 1861 je bil izvoljen v prvi kranjski deželni zbor za [[poslanec|poslanca]] v »skupini veleposestvo«, pri naslednjih volitvah 1867 pa za poslanca kmečkih občin (sodni okraji Kranj, Tržič, Škofja Loka) in 1869 [[mandat (politika)|mandat]] zaradi bolezni odložil.<ref>[[Slovenski biografski leksikon]]</ref> Večina članov rodbine te tradicije ni nadaljevala. Agrarna reforma po [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] in odnosi do dela plemstva, ki ni sprejel [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]], sta Zoise skoraj popolnoma odtujila slovenskemu okolju. Preselili so se v [[Avstrija|Avstrijo]], največ na Koroško, kjer živijo še sedaj. Po prvi svetovni vojni so prodali [[Grad Brdo pri Kranju|Grad Brdo]], svoje zadnje posestvo na ozemlju Slovenije. == Zemljiška gospostva in posesti == Skozi zgodovino je bila večina družinske posesti organizirane v fidekomis Brdo pri Kranju, skupaj s tem pa je imela družina v posesti naslednje graščine in gospostva:<ref name="ReferenceA">{{Navedi knjigo|title = Graščine na nekdanjem Kranjskem|last = Smole|first = Majda|publisher = Državna založba Slovenije|year = 1982|isbn = |location = |page = |cobiss = 13303041}}</ref> === Posestva osrednje, kranjske veje === * [[Brdo pri Kranju]] ** Jezero, Kokra * [[Velike Kompolje|Kompolje]] pri Muljavi * [[Slovenski Javornik|Javornik]] * [[Dvorec Gabrje|Gabrje]], Litija * [[Grad Podpeč|Podpeč]], Litija * Selo pri Št. Pavlu ([[Vintarjevec]], Šmartno pri Litiji) * [[Svibno]] * [[Grad Strmol|Strmol]] * Svibno * Zavrh v Dolah pri Litiji === Posestva štajerske veje === * Graben * Grm, [[Kandija]], Novo mesto * Viderčanov grad, [[Glince]] (Ljubljana) * [[Dvorec Volavče|Volavče]] * Zaboršt * Svibno == Rodovnik == Osnovni prikaz rodovnika osrednje veje rodbine Zois na Kranjskem. Družina Zois je bila sicer izredno številčna in prikaz zajema osebe, ki so dočakale odraslost in nekatere nosilce zemljiških gospostev.<ref name="ReferenceA"/><ref>{{Navedi knjigo|title = Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain|last = Schiviz von Schivizhoffen|first = Ludwig|publisher = |year = 1905|isbn = |location = dlib.si|page = |cobiss = 548658}}</ref> Posestniki gospostva in družinskega fidekomisa Brdo so zapisani krepko. Numerizacija sledi omembam v literaturi. Ležeče zapisana imena pri večdelnih imenih so v literaturi pogosto uporabljana kot osebna imena.<ref name="ReferenceA"/> {{familytree/start|style=font-size:84%;line-height:100%;}} {{familytree | | | | | | | | | | |Filip|Filip=Filip}} {{familytree | | | | | | | | | | | |!|}} {{familytree | | | | | | | | | | |Anton|Anton=Anton}} {{familytree | | | | | | | | | | | |!|}} {{familytree | |,|-|-|-|-|-|-|-|-|v|^|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.|}} {{familytree |Janez-Krstnik| | | | | | | |!| |Filip| |Frančišek| |Anton||Katarina||Frančišek=Frančišek, trgovec v Benetkah|Filip=Filip, prošt v Berbenu|Janez-Krstnik=Janez-Krstnik|Anton=Anton|Katarina=Katarina, por. Reba}} {{familytree | |!| | | | | | | | |!| |}} {{familytree |BB| | |Marija|y|Michelangelo|~|~|~|~|~|~|~|~|~|~|~|y|Kapus| |Michelangelo='''[[Michelangelo Zois]]''', 1694-1777|Marija=Marija-Ana Pernecker|Kapus=Ivana Kappus pl. Pichlstein|BB=Bernardin, trgovec}} {{familytree | | | | | | | | |!| | | | | | | | | | | | | | |!| | | | | | | |}} {{familytree | | | | | |,|-|-|+|-|-|-|-|.| | | |,|-|-|v|-|-|+|-|-|-|v|-|-|-|-|v|-|-|.| |}} {{familytree | | | |MA| |MC| | |FR| |Žiga| |!| |Ft| |KF| |MFJ| |PP| | |JP=Jožef-Avguštin |FR=[[Franc Ksaver Avguštin Zois|Franc Ksaver ''Avguštin'']], 1731-1808, zač. štajerske veje|MA=Marija Frančiška Angelika, por. [[Pollini]]|MC=Michelangelo Matija, duhovnik na Svibnem|Žiga='''[[Žiga Zois]]''', 1747-1819|MFJ=Marija Felicita Johana Nep. por. Bonazza|Ft=Filip-Anton-Ksaver, *1752, oficir|KF=[[Karel Zois|Karel Filip Evgen]], 1756-1799, botanik|PP=Peter Pavel Ignacij, jurist}} {{familytree | | | | | | | | | | | | | |!| | | | | | |!|}} {{familytree | | | | | | | | | | | | |Fk| |K|y|JL|y|W|JL=''Jožef'' Leopold, 1748-1817, zač. kranjske veje|W=Katarina Bonazza vd. Werneck|Š=štajerska veja|K=Katarina Auenburg|Fk=Franc-Mihael-Avguštin, *1760}} {{familytree | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |!| | | |!| | | | | | |}} {{familytree | | | | | | | | | | | | | | | |,|-|-|-|(| | | |)|-|-|v|-|-|-|-|-|-|-|.|}} {{familytree | | | | | | | | | | | | | | |Aa| |Jo| |Ce| |Kr|y|Sa| |An| |Aa=Alojzija, por. Lehmann|Jo=Jožefa|Ce=Cecilija|An=Ana, por. Gold|Kr='''Karel-Carletto''', 1775-1836, posestnik Brda|Sa=Serafina [[Aichelburg]]|Š=štajerska veja}} {{familytree | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |!|}} {{familytree | | |,|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|-|-|-|-|v|-|-|+|-|-|-|-|v|-|-|.| |}} {{familytree | |An| |Mh| |Be| |Sf| |Af|y|BM| |Gb| |Mt| |Kl| |Sg| |An='''[[Anton Zois]]''', župan, 1808-1873|Mh='''Mihael''' ''(Michelangelo II)'', 1812-1882|Be=Beatrika|Sf=Serafina|Af='''Alfonz''', 1820-1889|Gb=Gabrijela|Mt=Matilda|Kl=Karel|Sg=Žiga|BM=Berta Moro}} {{familytree | | | | | | | | | | | | | | | | | | |,|-|^|-|v|-|-|-|-|-|-|-|.| |}} {{familytree | | | | | | | | | | | | | | | | | |Ce| |Eg|y|ES| |Bt| |Ce=Celestina|Eg=Egon, 1847-1919|Bt=Berta por. Armstrong-Heaton|ES=Evgenija Simbschen}} {{familytree | | | | | | | | | | | | | | | | | | |,|-|-|-|-|-|^|-|v|-|-|-|.|}} {{familytree | | | | | | | | | | | | | | | | | |Mh|y|MT| |Gb| |Eg| |Mh='''Michelangelo III''', *1874, zadnji posestnik [[Brdo pri Kranju|Brda]]|MT=Milena Treo|Gb=Gabrijela|Eg=Egon}} {{familytree | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |!|| }} {{familytree | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |Mh||Mh=Michelangelo, *1903 }} {{familytree/end}} == Vidni člani družine Zois == * [[Michelangelo Zois]],1694-1777 * [[Žiga Zois]], 1747-1819 * [[Karel Zois]], botanik, 1756-1799 * [[Anton Zois]], politik, 1808-1873 == Glej tudi == *[[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] == Viri == {{sklici}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] fqqzn5ssrmbi46w2iiumwniihq20bbe 0 40950 6749304 6739226 2026-09-12T01:13:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749304 wikitext text/x-wiki {{Infobox music genre | name = Samba | image = Samba in 1936.png | caption = Samba circle in Rio de Janeiro (1936) | stylistic_origins = Afro-brazilski plesi batucada in podeželski tradicionalni ritmi, zlasti samba de roda in drugi afriški ritmi bantu izvora | cultural_origins = Pozno 19. stoletje v Bahii in začetek 20. stoletja, Rio de Janeiro in Salvador, Brazilija<!--"Samba" as a music genre born of Afro-Brazilian Culture in Rio and Bahian states from the late 19th to early 20th century.--> | subgenres = {{hlist|[[Bossa nova]]|[[pagode]]|[[samba-canção]]|[[samba-choro]]|[[samba-jazz]]|[[samba de breque]]|[[samba-enredo|samba de enredo]]|samba de exaltação|[[partido alto|samba de partido-alto]]||samba de terreiro|samba duro|samba de chula|sambalanço, among others}} | other_topics = {{hlist|[[Samba reggae]]|[[Samba rock]]|[[Brazilian Carnival]]|[[samba (Brazilian dance)]]|[[samba school]]s}} }} '''Samba''' ({{IPA|pt|ˈsɐ̃bɐ|-|Br-Samba.ogg}}) je ime ali predpona, ki se uporablja za več ritmičnih različic, kot je ''samba urbano carioca'' (urbana karioška samba),{{sfn|Lopes|Simas|2015|p=182}}{{sfn|Fenerick|2002|p=86}} ''samba de roda'' (včasih imenovana tudi podeželska samba),<ref>{{Cite journal |last=Sandroni |first=Carlos |date=2010 |title=Samba de roda, patrimônio imaterial da humanidade. |url=https://www.scielo.br/j/ea/a/dBfRTxGdpcQh4VffwpLjhMx/?format=pdf&lang=pt |journal=Estudos avançados |volume=24 |issue=69 |pages=373–388 |doi=10.1590/S0103-40142010000200023 |via=Scielo|doi-access=free }}</ref> ki jo je UNESCO priznal kot del [[Nesnovna kulturna dediščina|nesnovne kulturne dediščine]] človeštva,<ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Samba de Roda of the Recôncavo of Bahia |url=https://ich.unesco.org/en/RL/samba-de-roda-of-the-recncavo-of-bahia-00101 |access-date=2023-01-31 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref> med številnimi drugimi oblikami sambe, ki večinoma izvira iz zveznih držav Rio de Janeiro in Bahia.<ref>{{Citation |last=Carvalho |first=Caê Garcia |title=Samba de Roda e Identidade: um estudo comparativo da identidade regional mediada e catalisada pelo samba no Recôncavo e no Portal do Sertão |date=2015 |url=http://dx.doi.org/10.7476/9788523220129.0011 |work=Territórios da Bahia: regionalização, cultura e identidade |pages=259–298 |publisher=EDUFBA |doi=10.7476/9788523220129.0011 |isbn=9788523220129 |access-date=2023-01-31}}</ref> Samba je širok izraz za številne ritme, ki sestavljajo bolj znane brazilske glasbene zvrsti, ki izvirajo iz afro-brazilskih skupnosti v Bahii v poznem 19. stoletju<ref>{{Cite journal |last=Zamith |first=Rosa Maria |date=1995 |title=O samba-de-roda baiano em tempo e espaço. |url=https://revistas.ufrj.br/index.php/interfaces/article/download/33105/18568 |journal=Interfaces |volume=2 |issue=1 |pages=53–66 |via=UFRJ}}</ref> in zgodnjem 20. stoletju, potem ko so svoj razvoj nadaljevali v skupnostih v [[Rio de Janeiro|Rio de Janeiru]] v začetku 20. stoletja.{{sfn|Lopes|Simas|2015|p=254}}{{sfn|Marcondes|1977|p=684}} Ker ima svoje korenine v afro-brazilskem Candombléju<ref>{{Cite journal |last1=Nigri |first1=Bruno Silva |last2=Debortoli |first2=José Alfredo Oliveira |date=2015-09-30 |title=O Samba no Contexto do Candomblé |url=http://dx.doi.org/10.35699/1981-3171.2015.1140 |journal=LICERE – Revista do Programa de Pós-graduação Interdisciplinar em Estudos do Lazer |volume=18 |issue=3 |pages=275–304 |doi=10.35699/1981-3171.2015.1140 |issn=1981-3171|doi-access=free }}</ref> ter drugih afro-brazilskih in domorodnih ljudskih tradicijah, kot je tradicionalna Samba de Caboclo,<ref>{{navedi splet |date=2022 |title=Full Guide on Candomblé |url=https://opanije.com/what-is-candomble/ |access-date=2023-01-31 |website=Opanije.com |archive-date=9 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230509150606/https://opanije.com/what-is-candomble/ |url-status=dead }}</ref> velja za enega izmed najpomembnejših kulturnih fenomenov v Braziliji in enega od simbolov države.{{sfn|Benzecry|2015|pp=17–18}} Beseda ''samba'', ki je v portugalskem jeziku prisotna vsaj od 19. stoletja, je bila prvotno uporabljena za označevanje 'popularnega plesa'.[22] Sčasoma se je njegov pomen razširil na 'batuque podoben krožni ples', plesni slog in tudi na 'glasbeno zvrst'.{{sfn|Lopes|Simas|2015|p=247}} Ta proces uveljavljanja [[glasbena zvrst|glasbene zvrsti]] se je začel v 1910-ih in je imel svoj uvodni mejnik v pesmi ''Pelo Telefone'', ki je bila izdana leta 1917. Kljub temu, da so jo ustvarjalci, javnost in brazilska glasbena industrija označili za ''sambo'', je bil ta pionirski slog z ritmičnega in instrumentalnega vidika veliko bolj povezan z ''maxixe'' kot s sambo.{{sfn|Matos|2013|p=126}} Samba je bila moderno strukturirana kot glasbena zvrst šele v poznih 1920-ih iz soseske Estácio in se je kmalu razširila na Oswaldo Cruz in druge dele Ria prek primestne železnice].{{sfn|Lopes|Simas|2015|pp=138, 182}} Danes sinonim za ritem sambe je ta nova samba prinesla inovacije v ritmu, melodiji in tudi v tematskih vidikih.{{sfn|Paiva|2009|p=39}} Njena ritmična sprememba, ki temelji na novem tolkalnem instrumentalnem vzorcu, je povzročila bolj ''batucado'' in sinkopiran slog – v nasprotju z začetnim ''samba-maxixe''] – za katerega so značilni predvsem hitrejši tempo, daljše note in značilna kadenca daleč presega enostavne dlani, ki so jih uporabljali do tedaj.{{sfn|Franceschi|2010|pp=52–53}}{{sfn|Marcondes|1977|pp=708–709}} Tudi ''Paradigma Estácio'' je bila inovativna pri oblikovanju sambe kot pesmi, z njeno glasbeno organizacijo v prvem in drugem delu tako v melodiji kot besedilu. Na ta način so sambisti iz Estácia ustvarili, strukturirali in redefinirali urbano carioško sambo kot žanr na moderen in dodelan način. V tem procesu uveljavljanja kot urbanega in sodobnega glasbenega izraza so imele samba Carioca odločilno vlogo šole sambe, odgovorne za definiranje in dokončno legitimacijo estetskih osnov ritma in radijsko oddajanje, ki je močno prispevalo k širjenju in popularizaciji žanra in njegovih pevcev. Tako se je samba močno razširila po vsej Braziliji in postala eden glavnih simbolov brazilske nacionalne identitete. Nekoč kriminalizirana in zavrnjena zaradi svojega afro-brazilskega izvora, je žanr prejel tudi podporo članov višjih slojev in državne kulturne elite.{{sfn|Lopes|Simas|2015|p=183}} Istočasno, ko se je uveljavila kot geneza sambe, je ''Paradigma Estácio'' utrla pot njeni fragmentaciji v nove podzvrsti in sloge kompozicije in interpretacije skozi 20. stoletje. Predvsem iz tako imenovane 'zlate dobe' brazilske glasbe{{sfn|Mello|Severiano|1997|p=241}} je bila samba deležna številnih kategorizacij, od katerih nekatere označujejo trdne in dobro sprejete izpeljanke – kot so bossa nova, pagode, partido alto, samba de breque, samba- canção, samba de enredo in samba de terreiro – medtem ko so bile druge nomenklature nekoliko bolj nenatančne – kot je samba do barulho (dobesedno 'šumna samba'), samba epistolar ('epistolarna samba') ali samba fonético ('fonetična samba') – in nekateri zgolj slabšalni – kot na primer sambalada, sambolero ali sambão joia. Moderna samba, ki se je pojavila na začetku 20. stoletja, je pretežno v 2-4 takt je bil spremenljiv z zavestno uporabo zapetega refrena v ritmu batukade, z različnimi kiticami deklarativnih verzov. Tradicionalni inštrumenti so sestavljeni iz tolkal, kot so pandeiro, cuíca, tamborim, ganzá in surdo[52][53][54] spremljava – katere navdih je choro – kot sta klasična kitara in cavaquinho. Leta 2005 je Unesco Sambo de Roda razglasil za del nesnovne kulturne dediščine človeštva,<ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Samba de Roda of the Recôncavo of Bahia |url=https://ich.unesco.org/en/RL/samba-de-roda-of-the-recncavo-of-bahia-00101 |access-date=2023-01-31 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Sandroni |first=Carlos |date=2010 |title=Samba de roda, patrimônio imaterial da humanidade |url=http://dx.doi.org/10.1590/s0103-40142010000200023 |journal=Estudos Avançados |volume=24 |issue=69 |pages=373–388 |doi=10.1590/s0103-40142010000200023 |issn=0103-4014|doi-access=free }}</ref> leta 2007 pa je Brazilski nacionalni inštitut za zgodovinsko in umetniško dediščino razglasil Carioca sambo in tri njene matrice – samba de terreiro, partido-alto in samba de enredo – kot kulturna dediščina v Braziliji.{{sfn|Iphan|2014|p=23}} Prav tako je leta 2018 prefektura Salvadorja razglasila Sambo Junino, znano tudi kot Samba Duro, urbano različico Sambe, za del svoje kulturne dediščine.<ref>{{Cite journal |last1=Melo |first1=Gustavo José Jaques de |last2=Lühning |first2=Ângela Elisabeth |date=2018 |title=Samba Junino, Patrimônio Cultural da Cidade de Salvador: Uma Abordagem Histôrica e Contemporânea |url=https://revistas.uneb.br/index.php/pontosdeint/article/view/5917 |journal=Pontos de Interrogação — Revista de Crítica Cultural |language=pt |volume=8 |issue=2 |pages=179–198 |doi=10.30620/p.i..v8i2.5917 |s2cid=204609201 |issn=2237-9681 |doi-access=free }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |title=FGM – Prefeitura Municipal do Salvador |url=http://cultura.salvador.ba.gov.br/index.php/noticias/921-samba-junino-e-reconhecido-como-patrimonio-cultural-de-salvador |access-date=2023-01-31 |website=cultura.salvador.ba.gov.br |archive-date=2023-01-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230131203450/http://cultura.salvador.ba.gov.br/index.php/noticias/921-samba-junino-e-reconhecido-como-patrimonio-cultural-de-salvador |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [https://pagode.site/samba/samba-e-pagode-ousadia-e-alegria/ Samba Pagode history] * [https://pagode.site/samba/historia-do-samba-heranca-africana/ Samba & Pagode Semba/history] [[Kategorija:Brazilska glasba]] [[Kategorija:Latinskoameriški plesi]] {{normativna kontrola}} hk2pn4fu31otah5ji96dacut6xlb4uj 0 41150 6749369 6748578 2026-09-12T05:09:20Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Karadžordževiči]] na [[Karadžordževiči (plemiška rodbina)]] 6748578 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|coat of arms=CoAKarageorgevich.jpg|caption=''Grb rodbine Karadžordževič''|surname=Karađorđević|native_name=Карађорђевић|native_name_lang=sr|country=[[Slika:State Flag of Serbia (1882-1918).svg|20px]] [[Kraljevina Srbija]]<br /> [[Slika:Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg|20px]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevina SHS]]<br /> [[Slika:Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg|20px]] [[Kraljevina Jugoslavija]]|titles=Veliki vožd Srbije od 1804 do 1813<br /> [[knez]]i [[Kneževina Srbija|Srbije]] od 1842 do 1858<br /> [[kralj]]i [[Kraljevina Srbija|Srbije]] od 1903 do 1918<br /> [[kralj]]i [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] od 1918 do 1929<br /> [[kralj]]i [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] od 1929 do 1945|founder=[[Đorđe Petrović]]|final ruler=[[Peter II. Karadžordževič]]|current head=[[Aleksander II. Karadžordževič]]|etymology=ustanovitelj [[Đorđe Petrović|Karadžordže]]|founding year=14. februar 1804|deposition=29. november 1945}} '''Rodbina Karadžordževič''' ([[cirilica|srbska cirilica]] Карађорђевић, pl. Карађорђевићи, ''Karadžordževiči'' [karad͡ʑǒːrd͡ʑeʋit͡ɕ]) je srbska vladarska rodbina, ki jo je ustanovil [[Đorđe Petrović]] Karadžordže (1767–1817) ''veliki vožd'' Srbije med [[prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] 1804–1813. V 19. stoletju je razmeroma kratkotrajno rodbino podpiral [[Ruski imperij]] in je nasprotovala rodbini [[Obrenovići|Obrenović]], ki jo je podpirala [[Avstro-Ogrska]]. Po atentatu na [[Đorđe Petrović|Karadžodža]] leta 1817 je [[Miloš Obrenović]] ustanovil rodbino Obrenović. Dve hiši sta se nato več generacij potegovali za prestol. Po atentatu na srbskega kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Obrenovića]] leta 1903 je srbski parlament na prestol Kraljevine Srbije imenoval Karadžordževega vnuka [[Peter I. Karadžordžević|Petra I. Karadžordževića]], ki je takrat živel v izgnanstvu. Ustrezno je bil okronan za kralja Petra I., malo pred koncem [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 pa so predstavniki treh ljudstev razglasili [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] s Petrom I. kot vladarjem. Leta 1929 se je kraljevina pod [[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksandrom I.]], sinom Petra I. preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]]. Novembra 1945 je družina izgubila svoj prestol, ko je oblast prevzela [[Zveza komunistov Jugoslavije]] v času vladavine [[Peter II. Karadžordžević|Petra II.]]. == Predniki == Po mnenju nekaterih raziskovalcev so se Karadžordževićevi predniki po očetu najverjetneje preselili iz visokogorja (v današnji Črni gori) v [[Šumadija|Šumadijo]] med drugo veliko selitvijo Srbov v letih 1737–39, pod vodstvom patriarha Šakabente, kot posledica avstro-turške vojne (v kateri so sodelovali Srbi).<ref name=Pastir-u-najmu>{{navedi novice|url=http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276201-Pastir-u-najmu |title=Pastir u najmu}}</ref> Srbsko zgodovinopisje je sprejelo teorijo, da so predniki Karadžordževičev izhajali iz Vasojevićev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.srpsko-nasledje.co.rs/sr-l/1998/01/article-09.html |title=Srpsko Nasledje |publisher=Srpsko Nasledje |access-date= August 15, 2012}}</ref> Pojavilo se je nekaj domnev o tem, kje je družina končala po prihodu v [[Šumadija|Šumadijo]]. Po besedah ​​Radoša Ljušića so Karadžordževićevi predniki najverjetneje izvirali iz Vasojevićev, vendar pravi, da ni nobenih zgodovinskih podatkov o prednikih ali od kod so prišli,<ref name=SKG-1932-282>{{navedi knjigo|title=Srpski književni glasnik, Volumes 35-36|author=Bogdan Popović, Jovan Skerlić|year=1932|page=282}}</ref><ref name="Vesović">R-J. V. Vesović, 1935, "Pleme Vasojevići", Državna Štampa u Sarajevu, Sarajevo</ref><ref name=Kanitz-1987-334>Felix Phillip Kanitz 1987, p. 334: "Као што је доказао Ђукић10, велики српски борац за слободу угледао је свој први дан живота 1752. у Вишевцу, окруженом густом храстовом шумом, где се његов отац доселио из Васојевића у Црној Гори."</ref> edini pravi vir je folklora. Najverjetneje so Karadžordževićev predniki izvirali iz Vasojevićev.<ref name=SKG-1932-282/><ref name="Vesović">R-J. V. Vesović, 1935, "Pleme Vasojevići", Državna Štampa u Sarajevu, Sarajevo</ref><ref name=Kanitz-1987-334>Felix Phillip Kanitz 1987, p. 334: "Као што је доказао Ђукић10, велики српски борац за слободу угледао је свој први дан живота 1752. у Вишевцу, окруженом густом храстовом шумом, где се његов отац доселио из Васојевића у Црној Гори."</ref> Grigorije Božović (1880–1945) je trdil, da so družina ''Srbljaci'' (domačini) na ozemlju Vasojevićev.<ref name=Nasledje-Karadjordjevici>{{navedi splet|url=http://www.srpsko-nasledje.co.rs/sr-l/1998/01/article-09.html|title=Srpsko Nasledje|first=Veselin Ostojin (happynose@geocities.com), Jasmina Maric|last=(redjasna@yahoo.com)|website=www.srpsko-nasledje.co.rs}}</ref> K teoriji ''Srbljakov'' prispeva dejstvo, da je družina do leta 1890 slavila [[papež Klemen I.|sv. Klemena]] kot zavetnika, medtem ko je zavetnik Vasojevićev, torej Vasovih potomcev, nadangel [[sveti Mihael|Mihael]]. Kralju Petru I. je bilo dovoljeno, da svojo slavo spremeni v svetega Andreja Prvoklicanega, ki ga je leta 1890 poklical beograjski metropolit Mihailo po smrti njegove žene, princese Zorke, s čimer je počastil datum po julijanskem koledarju, ko so srbski uporniki med prvo srbsko vstajo osvobodili Beograd.<ref>{{navedi novice|url=http://www.telegraf.rs/vesti/politika/1349512-misterija-slave-karadjordjevica-evo-kojim-svecima-su-se-molili-preci-karadjordja-foto|title=MISTERIJA SLAVE KARAĐORĐEVIĆA: Evo kojim svecima su se molili preci Karađorđa!}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Drustvo/455962/Cuvaju-slavu-velikog-vozda|title=Čuvaju slavu velikog vožda|accessdate=2022-04-20|archive-date=2018-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20180213195330/http://www.vesti-online.com/Vesti/Drustvo/455962/Cuvaju-slavu-velikog-vozda|url-status=dead}}</ref> [[File:Oplenac - panoramio (7).jpg|thumb|280px| Na [[Oplenac|Oplencu]] nad [[Topola (mesto)|Topolo]] je [[mavzolej]] rodbine Karadžordžević]] Poleg tega je kralj Peter ob poroki s kneginjo Zorko leta 1883 za svatov izbral vojvodo Vasojevića Miljana Vukova Vešovića. Na vprašanje njegovega bodočega tasta kneza Nikolaja, zakaj je med različnimi vojvodami Črne gore izbral Miljana, je odgovoril, da ga je izbral zaradi junaštva in sorodstva, ki ga opisuje kot ''Vojvodo moje krvi in ​​sorodstva''.<ref>{{navedi splet|url=http://mojenovosti.com/lat/index.php?option=btg_novosti&idnovost=112734&-Karadjordjevici-porijeklom-iz-Vasojevica#.V1ilJr7sHug|title=Karađorđevići porijeklom iz Vasojevića|last=btgport.net|website=mojenovosti.com|accessdate=2022-04-20|archive-date=2018-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20180213135154/http://mojenovosti.com/lat/index.php?option=btg_novosti&idnovost=112734&-Karadjordjevici-porijeklom-iz-Vasojevica#.V1ilJr7sHug|url-status=dead}}</ref> Njegov sin Aleksander, ki se je rodil na [[Cetinje|Cetinju]], je dobil vzdevek Črnogorec<ref>{{navedi splet|url=http://politikin-zabavnik.co.rs/pz/tekstovi/uskrs|title=Надимци старих Београђана - Politikin Zabavnik|website=politikin-zabavnik.co.rs}}</ref>. Pleme Vasojevići trdijo, da izhaja iz Stefana Konstantina iz rodbine Nemanjić. Vasojevići so bili ponosni na Karadžordža in so ga videli kot svojega sorodnika. Črnogorski politik in Vasojević Gavro Vuković je podprl to teorijo.<ref name=Vukovic-1985>Vuković 1985</ref> V skladu s tem je Alexander Karadžordžević (1806-1885) od [[Petar II. Petrović Njegoš|Petra II.]] leta 1840 dobil naziv »vojvoda Vasojevići«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/241093/Odakle-i-od-kog-roda-je-Karadordeva-starina | title=Његово мишљење је почетком прошлог века прихватио и историчар Вукићевић, прилажући као доказ диплому коју је 1840. године владика црногорски Петар II Петровић Његош издао Вождовом сину Александру Карађорђевићу, у којој се каже да Вожд потиче од "древних кнезова наше провинције Васојевића".}}</ref> Druge teorije so: Črnogorski zgodovinar Miomir Dašić je trdil, da družina Karadžordžević izvira iz Gurešićev iz Podgorice v Črni gori. Folklorist Dragutin Vuković je menil, da je bil Tripko Knežević–Guriš Karadžordžev praded; Vukićević je leta 1907 pisal, da v okolici Podgorice obstaja lokalna trditev, da so Karadžordževićev predniki sprva izvirali iz Vranja.<ref>Vukićević 1907, p.&nbsp;5: "околини Подгорице и у селу Врању. А да је Карађорђе старинбм из села Врања, чуо је у Црној Гори још 1875 године г.</ref> Družina je trdila, da izvira iz plemena Vasojevići (v Črni gori) in se je izselila v poznih 1730-ih ali zgodnjih 1740-ih.{{sfn|Király|Rothenberg|1982|p=23}} Družina je živela v Mačitevu (v Suvi Reki), od koder se je dedek Jovan preselil v Viševac, Jovanov brat Radak pa se je preselil v Mramorac. == Vladarji in prestolonasledniki == {| class="wikitable" ! ! Ime ! Rojstvo ! Smrt ! Nazivi |- | [[Slika:Karađorđe Petrović, by Vladimir Borovikovsky, 1816.jpg|100px|sredina]] | [[Đorđe Petrović]] - Karadžordže | [[1762]] | [[1817]] | voditelj [[Prva srbska vstaja|I. srbskega upora]] ([[1804]]-[[1813]]) |- | [[Slika:PrinceAlexander I w.jpg|100px|sredina]] | [[Aleksander I. Karadžordžević| Aleksander I. Karadžordževič]] | [[1806]] | [[1885]] | vladajoči [[knez]] [[Kneževina Srbija|Srbije]] ([[1842]]-[[1858]]) |- | [[Slika:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|100px|sredina]] | [[Peter I. Karadžordževič|Peter I. Karadžordževič]] | [[1844]] | [[1921]] | [[kralj|kralj]] [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] ([[1903]]-[[1918]])<br /> [[kralj|kralj]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Srbov, Hrvatov in Slovencev]] ([[1918]]-[[1921]]) |- | [[Slika:Kralj aleksandar1.jpg|100px|sredina]] | [[Aleksander I. Karadžordžević]] | [[1888]] | [[1934]] | [[Princ|princ]]-[[regent]] [[Kraljevina Srbija|Srbije]] ([[1914]]-[[1918]])<br /> regent Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (1918-1921)<br /> kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev (1921-1929)<br /> kralj [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] (1929-1934) |- | [[Slika:Prince Paul of Yugoslavia.jpg|100px|sredina]] | [[Pavel Karadžordžević|Knez Pavel Karadžordževič]] | [[1893]] | [[1976]] | [[Princ|princ]]-[[regent]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] ([[1934]]-[[1941]]) |- | [[Slika:Peter II Karadordevic.jpg|100px|sredina]] | [[Peter II. Karadžordževič|Peter II. Karadžordževič]] | [[1923]] | [[1970]] | kralj [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] ([[1941]]-[[1945]]) |- | [[Slika:HRH Crown Prince Alexander II with Legion of Honour.jpg|100px|sredina]] | [[Aleksander Karadžordževič (1945)|Aleksander II. Karadžordževič]] | [[1945]] | | [[prestolonaslednik]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] (1945) in pretendent (1945 -) |} == Trenutne zahteve za prestol == Karadžordževići so v srbski družbi dejavni na različne načine. Obstaja mnenje, da bi bila ustavna parlamentarna monarhija končna rešitev za stabilnost, enotnost in kontinuiteto. Poleg tega podpirajo Srbijo kot demokratično državo s prihodnostjo v Evropski uniji. Zadnji prestolonaslednik Jugoslavije Aleksander od leta 2001 živi v Beogradu v kraljevskem dvoru na Dedinjah. Kot edini sin zadnjega kralja Petra II., ki ni nikoli abdiciral in zadnji uradni dedič Kraljevine Jugoslavije trdi, da je zakoniti dedič srbskega prestola v primeru obnove.<ref name="mckinsey">{{navedi novice|last=McKinsey|first=Kitty|date=27 June 1997|title=Kings Try for Comeback|publisher=San Francisco Chronicle|url=http://www.royalfamily.org/press/press-det/press-3.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113132535/http://www.royalfamily.org/press/press-det/press-3.htm|archive-date=13 November 2007}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Luxmoore|first=Jonathan|date=8 December 2003|title=Serbian Orthodox Leader Calls For Monarchy To Be Reintroduced|publisher=Ecumenical News International|url=http://www.royalfamily.org/press/press-det/stampa-724.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20061010045903/http://www.royalfamily.org/press/press-det/stampa-724.htm|archive-date=10 October 2006}}</ref> Pred padcem [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] je osebno združil parlamentarno opozicijo na več večjih kongresih. V palači redno sprejema verske voditelje in si prizadeva, kolikor priložnost dopušča, pokazati svojo zavezanost človekovim pravicam in demokraciji. Karadžordževići se veliko ukvarjajo s humanitarnim delom. Princesa Katarina ima humanitarno fundacijo, prestolonaslednik Aleksander pa vodi Fundacijo za kulturo in izobraževanje, katere dejavnosti vključujejo študentske štipendije, poletne tabore za otroke itd. Karađorđevići so vidni tudi v nacionalnem športu. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Sajovic, Bogdan: ''Od male Srbije do velike Jugoslavije'', Ljubljana, Karantanija, 2006 {{COBISS|ID=224441856}} * {{navedi knjigo |author= |editor=Ivanič Martin|year=2011 |title=''Slovenika'' |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} * Gavro Vuković (1985). Slobodan Tomović (ed.). ''Memoari'', Volume 2. Obod. * Felix Phillip Kanitz (1987). ''Srbija: zemlja i stanovništvo od rimskog doba do kraja XIX veka'', Volume 1 (3 ed.). Srpska književna zadruga. * Milenko M. Vukićević (1907). ''Karađorđe: 1752-1804''. Štampano u Državnoj štampariji Kraljevine Srbije. ==Zunanje povezave== {{Commons category|House of Karađorđević}} *[http://www.royalfamily.org/ Uradna stran srbske kraljeve družine] *[http://www.pafond.rs/index_eng.html Fundacija prestolonaslednika Aleksandra za kulturo in izobraževanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200117135056/http://www.pafond.rs/index_eng.html |date=2020-01-17 }} *[http://www.lifelineaid.org/ Humanitarna fundacija princese Katarine] {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Srbske družine]] [[Kategorija:Karađorđevići|*]] t22zualpgs0eky45eq6lk9kqzc7mzla 0 41175 6749550 4690236 2026-09-12T09:27:55Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Karadžordževiči (plemiška rodbina)]] 6749550 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Karadžordževiči (plemiška rodbina)]] iiwlt63e8xfsbewblhq26ibeaytoai8 0 41176 6749547 4690237 2026-09-12T09:27:33Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Karadžordževiči (plemiška rodbina)]] 6749547 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Karadžordževiči (plemiška rodbina)]] iiwlt63e8xfsbewblhq26ibeaytoai8 0 41931 6749517 4690238 2026-09-12T09:22:34Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Karadžordževiči (plemiška rodbina)]] 6749517 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Karadžordževiči (plemiška rodbina)]] iiwlt63e8xfsbewblhq26ibeaytoai8 0 48451 6749192 6326185 2026-09-11T19:25:50Z Upwinxp 126544 če je vpisan napis, mora biti določena tudi slika 6749192 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Bogenšperk | image = Bogenšperk vhodna stran.JPG | caption = Vhodni trakt | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Bogenšperk]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSDP | designation1_offname = Bogenšperk - Grad Bogenšperk | designation1_date = 6. oktober 1999 | designation1_number = 29<ref>{{RKD|29}}</ref> | občina = Šmartno pri Litiji }} '''Grad Bogenšperk''' (nem. ''Wagensberg'', 412 [[mnm]]) leži v [[Občina Šmartno pri Litiji|občini Šmartno pri Litiji]], na grebenu Strmca nad Dvorom. [[Renesansa|Renesančni]] [[grad]] je lepo obnovljen in zaradi svoje zgodovine med najpomembnejšimi kulturnozgodovinskimi spomeniki [[Slovenija|Slovenije]]. Je kulturni spomenik državnega pomena in prostor mnogih kulturnih dogodkov. ==Arhitektura== Grad ima kvadratno tlorisno zasnovo in je večinoma dvonadstropna stavba s štirimi trakti, ki jih povezujejo [[obrambni stolp]]i na treh vogalih in obdajajo notranje [[dvorišče]]. Stavba s svojo masivnostjo učinkuje srednjeveško. Na levi je močan okrogel stolp z obrambnim konzolnim vencem pod napuščem. Tu na desno se stavba za nadstropje dvigne. Fasado poživlja kamnit, renesančno oblikovan [[portal]] z lesenim balkonom. Levo je v nadstropju na konzolah pomol. Morda ostanek nekdanje grajske kapele. Severovzhodni stolp je vkomponiran v stanovanjski trakt in sega na dvorišče, kjer ima v nadstropju slikovit pomol. Jugovzhodni stolp je bil nekoč višji in je vanj, tako Valvazor, pogosto udarila strela. Dvorišče deluje povsem srednjeveško. Čuti se, da grad ni nastajal naenkrat, ampak se je razvijal postopoma. Najprej je bil enostavna stolpasta stavba, današnji severovzhodni vogalni stolp, ki ima značilen poznogotski portal s posnetimi robovi. Mlajše so arkade. Zanimiv je [[vodnjak]], vsekan v živo skalo, ki ga je Valvazor poglobil od prvotnih osem sežnjev. Valvazor je dogradil tudi kleti. V notranjosti so ohranjeni leseni stropi. ==Zgodovina== Prva omemba Bogenšperka je iz leta 1533, ko se omenja grajski oskrbnik Jurij Benčič - Jorg Wentschitsch phleger zu Wagensperg. Naslednja je iz leta 1544, ko se omenja Hans Wagen zu Wagensperg. Najstarejši del gradu je severovzhodni stolp, ki je prvotno stal samostojno in služil tudi kot bivalni prostor. Preko lesenega mostu je bil kasneje povezan z jugovzhodnim stolpom, ki je služil kot obrambni stolp in je bil mnogo višji od ostalega gradu (leta 1759 je strela na njem zanetila požar, ki je objekt močno poškodoval, tako da ni bil več obnovljen v prvotni višini). Grad je pozidan na skali, ena od zanimivosti pa je tudi globok [[vodnjak]], izklesan v živo skalo. === Wagni === {{glavni|Wagni}} Grad je po vsej verjetnosti v sedanji obliki začela graditi plemiška rodbina [[Wageni|Wagen]] po znamenitem [[potres na Idrijskem 1511|potresu leta 1511]]. V tem potresu je bil namreč močno poškodovan bližnji [[grad Lihtenberk]], tedaj v lasti Boltežarja Wagna. === Janez Vajkard Valvasor === [[Slika:Bogenšperk Castle (Wagensberg).jpg|sličica|Pogled na vzhodni del gradu]] {{glavni|Janez Vajkard Valvasor}} Po letu 1630, ko je umrl Jurij, zadnji član družine Wagen, je grad zamenjal več lastnikov in ga je leta 1672 kupil [[Janez Vajkard Valvasor]]. Valvasor je grad temeljito obnovil in ga opremil. V njem je imel poleg bivalnih prostorov tudi grafično delavnico, knjižnico in zbirko kuriozitet. Zaradi ogromnih stroškov pri izdaji knjige ''[[Slava vojvodine Kranjske]]'', natisnjene v nemškem jeziku, se je močno zadolžil, prisiljen je bil leta 1692 prodati dragoceno knjižnico in grad s posestvi vred ter se z družino preseliti v [[Krško]]. Za njim se je na gradu znova zamenjalo več lastnikov. === Windischgrätzi === {{glavni|Windischgrätzi}} Zadnji plemiški lastniki gradu je bila rodbina [[Windischgrätz]]. Grad so bili prisiljeni zapustiti že leta 1943, notranja oprema pa je bila v medvojnem obdobju uničena ali raznešena. === Povojno obdobje in prenove=== Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila v gradu vojaška [[bolnišnica]]. Stavba je doživela svojo najnižjo točko, saj so jo v celoti izropali. V takšno stavbo so se leta 1949 za 15 let vanj vselili [[jezuit]]i, ki so ga lahko obnavljali zgolj toliko, da ni še bolj propadal. Leta 1972 se je začela sistematična obnova gradu, ki jo je več kot dvanajst let vodil umetnostni zgodovinar Milan Železnik. Pri prenovi so sodelovali tudi študenti umetnostne zgodovine. Pred vhod v grad so postavili spomenik Valvasorju. Konservator je postavil koncept vsebin, ki ga je kasneje nadgradil Modest Erbežnik. == Muzejske zbirke == * Valvasorjeva delovna soba in rekonstrukcija tiskarne grafik * Valvasorjev pogled v naravo * Geodetska zbirka * Valvasorjeva umetniška dela * Multimedijska soba *Rusko-slovenski center [[Davorin Hostnik|Davorina Hostnika]] == Drugi prostori, grajsko dvorišče == * poročna dvorana, slavnostna dvorana ali knjižnica (nadstropje) * rekonstruirana kapela (pritličje) * gostinski lokal * park z lipovim drevoredom ob gradu == Galerija == <gallery> Slika:Bogenšperk arkade.JPG|Arkade v 1. nadstropju Slika:Bogenšperk bifora.JPG|Bifora na južni strani Slika:Bogenšperk okno.JPG|Okno na dvorišču Slika:Bogenšperk stolp 01.JPG|Renesančni stolp Slika:Bogenšperk stolp z uro.JPG|Stolp z uro na dvorišču Slika:Bogenšperk vhod.JPG|Vhod v grad Slika:Bogenšperk stolp 05.JPG|Stolp Slika:Bogenšperk pohištvo.JPG|Pohištvo Slika:Bogenšperk_parket.jpg|Parket Slika:Slava vojvodine Kranjske 02.JPG|Stran z opisom Bogenšperka v Slavi vojvodine Kranjske Slika:Bogensperk-skrita soba.JPG|Skrita soba Slika:Bogensperk-tiskarski stroj.JPG|Tiskarski stroj Slika:Bogensperk-kapela.JPG|Grajska kapela Slika:Bogensperk-dvorisce.JPG|Grajsko dvorišče Slika:Bogensperk-porocna dvorana.JPG|Poročna dvorana (prej knjižnica) Slika:Bogensperk-grb.JPG|grb rodbine Valvasorjev </gallery> == Glej tudi == * [[Janez Vajkard Valvasor]] * [[Windischgrätzi]] * [[Seznam gradov v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} == Viri == * Ivanič Martin, ''[[Slovenika]]'', Ljubljana 2011: Mladinska knjiga {{COBISS|ID=257461504}} * Ivan Stopar, Gradovi na Slovenskem, Cankarjeva založba, 1986 == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Bogenšperk Castle}} * [http://www.bogensperk.si/ Grad Bogenšperk] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=24&Itemid=11 gremoVEN.com - Bogenšperk] {{Gradovi v Sloveniji}} {{Kulturni spomeniki dp SLO}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Bogenšperk]] [[Kategorija:Bogenšperk, Šmartno pri Litiji]] [[Kategorija:Janez Vajkard Valvasor]] [[Kategorija:Windischgrätzi|Bogenšperk grad]] an8seokj4jtyfbmz19okhfr0ijopngl 0 48991 6749229 6059587 2026-09-11T20:03:14Z Upwinxp 126544 če je vpisan napis, mora biti določena tudi slika 6749229 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Lihtenberk | image = Valvasor - Grad Lihtenberk, v ozadju Bogenšperk.jpg | caption =Ruševine gradu Lihtenberk in nad njim grad Bogenšperk na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Dvor, Šmartno pri Litiji|Dvor]] | area = | built = 13. st. | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NKD | designation1_offname = Dvor pri Bogenšperku - Ruševine gradu Lichtenberg | designation1_date = | designation1_number = 4155<ref>{{RKD|4155}}</ref> | designation2 = | designation2_offname = | designation2_date = | designation2_number = | občina = Šmartno pri Litiji }} '''[[Grad]] Lihtenberk''' (izvirno [[nemščina|nemško]] ''Lichtenberg'') je bil grad pod [[Grad Bogenšperk|gradom Bogenšperk]] nad [[Šmartno pri Litiji|Šmartnim pri Litiji]], ki je bil zgrajen v prvi polovici [[13. stoletje|13. stoletja]]. == Zasnova == Lihtenberk je bil [[obodni grad]] z dvonastropnim [[palacij]]em in [[obzidje]]m. Danes so vidni le deli palacija. == Zgodovina == Grad se v zgodovinskih pisnih virih prvič pojavi leta [[1223]] v omembi tedanjega lastnika gradu, [[oglej]]skega [[ministerial]]a, [[Albert de Lihtenberc|Alberta de Lihtenberca]]; vitezi Lihtenberški so prevzeli grad od grofov [[Andeški]]h, ti pa od [[Višnjegorski|Višjegorskih]]. Leta [[1250]] se grad omenja kot ''castrum Liechtemberch'', leta [[1288]] kot ''castrum Leytemberch'', leta [[1338]] kot ''Pilgrimum de Liechtenberch'', leta [[1393]] in [[1396]] pa kot ''Lyechtenberg''. Lihtenberg je bil eden od gradov, ki jih je iz višnjegorsko-andeške dediščine uspel dobiti patriarh Bertold Andeški. Okoli leta [[1288]] je grad začasno zasedel [[grof]] [[Majnhard III. Goriško-Tirolski]], ki ga je oddal naprej v [[fevd]], a je oglejski patriarh kmalu posredoval in povrnil lastništvo gradu v prejšnje stanje. Po smrti Pre(ch)terlina z Lihtenberga, ki je bi verjetno sorodnik Alberta, sta bila 1293 upravnika gradu Blejčana Gebhard Panina in Rochlep. Grad do začetka 15. stoletja ostaja pod oblastjo patriarha, in ni prišel v roke Habsburžanov. Še leta 1406 ga je patriarh Anton II. podelil Nikolaju iz rodu Grajfov, in njegovim bratom, ki so bili vsi Lihtenberški. Kot doto ga je konec [[15. stoletje|15. stoletja]] prejel [[Boltežar pl. Wagen]], ki je bil cesarski oskrbnik na [[Grad Hošperk|gradu Hošperk]] v bližini Planine pri Rakeku in [[Grad Šteberk|Šteberku]] pri [[Cerknica|Cerknici]] ter zastavni gospod [[Grad Kostel|gradu Kostel]] nad [[Kolpa|Kolpo]]. V tem času je bil sam grad v že zelo slabem stanju, zato je bil sedež gospoščine preseljen na bližnji [[grad Bogenšperk]]. Usodo gradu je leta [[1511]] zapečatil [[potres]], ki je še dodatno poškodoval slabo poslopje. Konec 16. stoletja je grad bil v lasti Janeza Danijela pl. Wernegka, ki ga je še pred 1607 prodal Francu Krištofu Schwabu pl. Lichtenbergu. Leta [[1630|1634]] je pl. [[Jurij Kheysell]], poplemeniteni ljubljanski meščan in trgovec, poročen s plemkinjo Regino Elizabeto Schwab pl. Lihtenberg podedoval grad Lihtenberg. Čez štiri leta je kupil še Bogenšperk in Lihtenberk porušil in uporabil razvaline za utrjevanje in popravilo Bogenšperka; to početje je nadaljeval tudi [[Janez Vajkard Valvazor|Valvazor]], ki je posest kupil skupaj z Bogenšperkom in Črnim potokom septembra 1672, == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam gradov na Slovenskem]] == Viri == * [[Ivan Jakič]], ''Vsi slovenski gradovi'', [[DZS]], [[Ljubljana]], [[1997]], str. 188 {{-}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{portal|Vojaštvo}} {{struct-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Lihtenberk]] [[Kategorija:Dvor, Šmartno pri Litiji]] 3obv9hztr3fnx2yxkn13euqgbwyv4w9 0 49811 6749299 6747914 2026-09-11T23:49:08Z ~2026-44996-51 264415 /* B */ 6749299 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Dragutin Accurti]] *[[Đurđa Adlešič|Đurđa Adlešić]] *[[Božidar Adžija]] *[[Lutvo Ahmetović]] *[[Mirela Ahmetović]] *[[Cezar Akačić]] *[[Mehmed Alajbegović|Mehmed (Meho) Alajbegović]] *[[Milan Amruš]] *[[Ivan Amulić|Ivan (Ivo) Amulić]] *[[Ivan Ancel]] *[[Budislav Grgur Andjelinović]] *[[Ivan Andres]] *[[Stanko Andrijević]] *[[Ingrid Antičević-Marinović]] *[[Barbara Antolić Vupora]] *[[Željka Antunović]] *[[Ivan Anušić]] *Davor Aras & Tereza Ganza-Aras *[[Mato Arlović]] * [[Roko Arneri]] *[[Franjo Arnold]] *[[Andrija Artuković]] *[[Ljudevit Auer]] *[[Antun Augustinčić]] *[[Nikica Augustinović]] == B == *[[Antun Babić]] *[[Ivo Babić (politik)]] *[[Ljubo Babić (književnik)|Ljubo Babić]] *[[Vjekoslav Bach]] *[[Makso Baće-Milić|Maks(o) Baće - Milić]] *[[Branko Bačić]] *[[Marijan Badel]] *[[Nikola Badovinac]] *[[Tomislav Badovinac]] *[[Ivan Bagarić]] *[[Snježana Bagić]] *[[Risto Bajalski]] *[[Ante Bajamonti|Ante (Antonio) Bajamonti]] *[[Damir Bajs]] *[[Andre Bakarčić]] *[[Vladimir Bakarić]] *[[Damir Bakić]] *[[Lujo Bakotić]] *[[Anto Baković]] *[[Boris Bakrač]] *[[Ivo Baldasar]] *[[Josip Balen]] *[[Šime Balen]] *[[Dušan Baljak]] *[[Ivo Baljkas]] - Žak *[[Milutin Baltić]] *[[Matija Ban]] *[[Ivo Banac]] *[[Milan Bandić]] *[[Mario Banožić]] *[[Jovan Banjanin]] *[[Luka Banović]] ? *[[Gustav Barabaš]] ? *[[Fran Barac]] *[[Erazmo Barčić]] * [[Miro Barešić]] *[[Pavo Barišić]] *[[Stephen Nikola Bartulica|Stephen Nikola (Stjepo) Bartulica]] *[[Đuro Basariček]] *Mirko Bašić *[[Mate Baštijan]] *[[Ernest Bauer]] *[[Arsen Bauk]] *[[Luka Bebić]] *[[Vladimir Bebić]] *[[Koloman Bedeković Komorski]] *[[Vesna Bedeković]] *[[Vilko Begić]] *[[Nikola Begović]] * [[Velimir Belajec]] * [[Šime Belamarić]] *[[Marko Belinić]] *[[Krešo Beljak]] *[[Sandra Benčić]] *[[Barka Benić]] *[[Andrea Benussi]] *[[Branko Benzon]] *[[Davor Bernardić]] *[[Ivan Bernardić]] *[[Vili Beroš]] *[[Anka Berus]] *[[Hilmija Bešlagić]] *[[Andrija Betlehem]] *[[Juraj Vicko Biankini|Juraj (Vicko) Biankini]] (Bianchini) *[[Antun Biber - Tehek]] *[[Rudolf Bićanić]] *[[Srećko Bijelić]] *[[Dušan Bilandžić]] *[[Ivo Bilandžija]] *[[Vladimir Bilek]] *[[Jure Bilić]] *[[Hidajet Biščević|Hidajet (Hido) Biščević]] *[[Božo Biškupić]] *[[Savo Bjelanović]] * [[Jakov Blažević]] * [[Miroslav Blažević]] *[[Blaženko Boban]] *[[Mate Boban]] *[[Janko Bobetko]] *[[Ivo Bogdan]] *[[Mirko Bogović]] *[[Vilim Miloš Boić]] *[[Josip Boljkovac]] *[[Lovro Borčić]] *[[Frano Borelli-Vranski]] *[[Manfred Borelli-Vranski]] *[[Biljana Borzan]] *[[Mladen Bosilj]] *[[Mirko Bošković]] *[[Karlo Bošnjak]] *[[Dražen Bošnjaković]] *[[Luka Botić]] *[[Ivan Božičević (politik)|Ivan Božičević - Beli]] *[[Mirko Božić]] *[[Davor Božinović]] *Frane (Frano) Bradić *[[Ernest Brajder]] *[[Stojan Brajša]] (Italija) *[[Bogoljub Bratić]]? *[[David Bregovac]] *[[Aleksandar Bresztyenszky]] (Brešćenski, Šandor) *[[Josip Briglević]] *[[Dušan Brkić|Dušan (Duško) Brkić]] *[[Milan Brkić]] *[[Milijan Brkić]] * [[Zvonko Brkić]] * [[Josip Brnčić]] * [[Nikolina Brnjac]] * [[Đuro Brodarac]] *[[Stjepan Brolich]] * [[Josip Broz Tito|Josip Broz (Tito)]] * [[Mavro Broz]] *[[Mišo Broz]] *Milivoj Brozina   *[[Nikola Brozina]] *[[Krešimir Bubalo]]   *[[Anton Bubić]] *[[Stjepan Buć]] *[[Divko Budak]] *[[Mile Budak]] *[[Srđan Budisavljević]] *[[Dražen Budiša]] *[[Mirko Buić]] *[[Mirko Bukovec]] *[[Ivan - Čiro Buković]] *[[Vilim Bukšeg]] *[[Edo Bulat]] *[[Gajo (Filomen) Bulat]] *[[Gajo Bulat ml.]] *[[Rade Bulat]]? *[[Frane Bulić]]? *[[Mate Bulić]] *[[Miro Bulj]] *[[Vice Buljan]] *[[Josip Buljević]] *[[Josip Bunjevac]] *[[Majda Burić]] *[[Bruno Bušić]] *[[Ivan Butković]] *[[Oleg Butković]] *[[Anka Butorac]] (-Parović) *[[Boris Buzančić]] *[[Mijo Bzik]] == C == *[[Josip Cabas]] *[[Zlatko Canjuga]] *[[Pavao Canki]] *[[Nikola Car]] - Crni *[[Pero Car|Pero (Petar) Car]] - Zvrk *[[Rudolf Car]] *[[Stjepan Car]] *[[Branko Caratan]] (politolog) *[[Josip Cazi]] *[[Dragutin Cekuš]] *[[Eduard Cenčić]] *[[Ivan Cesar (literat)|Ivan Cesar]] *[[August Cesarec]] *[[Marin Cetinić]] *[[Levin Chavrak Letovanički]] *[[Nada Ciković]] *[[Ante Ciliga]] (1898-1992) *[[Ljerka Cividini]] *[[Mato Crkvenac]] *[[Jadranko Crnić]] * [[Bogdan Crnobrnja]] * [[Dragan Crnogorac]] * [[Ivan Cukon]] * [[Slavko Cuvaj]] * [[Marjan Cvetković|Marijan Cvetković]] *[[Đuro Cvijić|Đuro Cvijić Duka]] *[[Štefek Cvijić]] *[[Onesin Cvitan]] *[[Čedomir Cvrlje]] *[[Vjekoslav Cvrlje]] == Č == *[[Radimir Čačić]] *[[Dušan Čalić]] *[[Ervin Čeh]] (Cseh) *[[Ivan Čehok]] *[[Ivan Čermak]] *[[Đuro Červar|Đuro (Gjuro) Červar]] *[[Šime Červar]] *[[Ivan Zvonimir Čičak]] * [[Alenka Košiša Čičin-Šain]] * [[Tomo Čiković]] *[[Ernest Čimić]] *[[Melko Čingrija]] *[[Pero Čingrija]] *[[Petar Čobanković]] *[[Ferdo Čulinović]]? *[[Stjepan Čuraj]] *[[Josip Čutalj]] == Ć == *[[Avelin Ćepulić]] *Ljubo Ćesić Rojs *[[Vladimir Ćopić]] *[[Tomislav Ćorić]] *[[Tode Ćuruvija]] == D == * [[Savka Dabčević-Kučar]] * [[Josip Dabro]] *[[Martina Dalić]] *Giuliano Đanić *[[Ivan Danilo]] *[[Josip Debeljak]] * [[Stjepan Debeljak-Bil]] *[[Dino Debeljuh]] *[[Sivije Degen]] *[[Ivo De Giulli]] *[[Vlaho De Giulli]] *[[Slavko Degoricija]] *[[Luciano Delbianco]] *[[Svetozar Delić]] *[[Juraj Demetrović]] *[[Marijan Derenčin]] *[[Ema Derosi-Bjelajac]] *[[Uroš Desnica]] *[[Krešimir Devćić]] *[[Đuro Deželić]] *[[Velimir Deželić]] ml. *[[Dušan Diminić]] *[[Dragutin Dimitrović]] *[[Blaženka Divjak]] *[[Pero Djetelić]] *[[Juraj Dobrila]] *[[Slaven Dobrović]] *[[Goran Dodig]] *[[Žarko Domljan]] *[[Marko Došen]] *[[Perica Dozet]] *Krunoslav Draganović? *[[Dušan Dragosavac]] *[[Veljko Drakulić]] *[[Janko Drašković]] *[[Juraj Draušnik]] *[[Davor Dretar]] *[[Branko Drezga]] *[[Mato Drinković]] *[[Ante Drndić]] *[[Ivo Družić]] *[[Ivan Dujmić]] *[[Ante Dulibić]] *[[Jozo Dumandžić]] *[[Veljko Džakula]] *[[Krešimir Džeba]] == Đ == *[[Đuro Đaković]] *[[Anto Đapić]] *[[Josip Đerđa]] * [[Šime Đodan]] *[[Milan Đukić]] *[[Stjepan Đureković]] == E == *[[Rudolf Erber]] *[[János Erdődy]] *[[Šime Erlić]] *[[Simo Eror]] *[[Bruna Esih]] == F== *[[Ivan(ko) Farolfi]] *[[Mirko Fiket]] *[[Ante Filipančić]] *[[Davor Filipović]] *[[Marko Filipović]] *[[Tomislav Filipović-Majstorović|Tomislav]] [[Tomislav Filipović-Majstorović|(Miroslav) Filipović-Majstorović]] *[[Goranko Fižulić]] *[[Gvozden Flego]] *[[Valter Flego]] *[[Petar Fleković]] *[[Fran Folnegović]] *[[Vladimir Frajtić]] *Jure Francetić *[[Ivo Frank]] *[[Josip Frank]] *[[Vladimir Frank]] *[[Frankopani]] *[[Vjekoslav Frigan]] *[[Josip Friščić]] *[[Ivica Frković]] *[[Mate Frković]] *[[Beška Frntić]] * [[Frane Frol]] *[[Ivo Frol]] *[[Radovan Fuchs]] == G  == *[[Ivan Gabelica]] *[[Veselko Gabričević]] *[[Božidar Gagro]] *[[Ljudevit Gaj]] *[[Grgo Gamulin]] *[[Franjo Gaži]] *[[Ivica Gaži]] *[[Pavle Gaži]] *[[Leon Geršković]] *[[Vesna Girardi-Jurkić]] *[[Drago Gizdić]] *[[Ksaver Šandor Gjalski]] (Ljubo Babić) *[[Katica Glamuzina]] *[[Željko Glasnović]] *[[Sabina Glasovac]] *[[Branimir Glavaš]] *[[Tonči Glavina]] *[[Ivan Gmajner]] *[[Slavko Goldstein]] *[[Frane Vinko Golem]] *[[Mate Goreta]] *[[Karl Gorinšek|Karlo Gorinšek]] *[[Ivan Gošnjak]] *[[Vlado Gotovac]] *[[Viktor Gotovac]] *[[Slavko Govedić]] * [[Kolinda Grabar-Kitarović]] * [[Nikola Grabić]] * [[Mirko Grahovac]] *[[Ivan Granđa]] *[[Goran Granić]] * [[Mate Granić]] *J. Grašić? *[[Čedo Grbić]] *[[Ivo Grbić]]   *[[Peđa Grbin]] *[[Branko Grčić]] *Dragutin Grdenić (star.) * [[Pavle Gregorić]] - Brzi *[[Franjo Gregurić]] *[[Ivica Gretić]] *[[Ivan Grgić]] *[[Siniša Grgić]] *[[Jakov Grgurić]] *[[Nikola Gril]] *[[Ivo Grisogono]] *[[Prvislav Grisogono]] *[[Dušan Grković]] *[[Gordan Grlić Radman]] *[[Nikola Grmoja]] *[[Antun Grošić]] *[[Niko Gršković]] *[[Damir Grubiša]] *[[Zvjezdana Grudić]] *[[Marinko Gruić]] *[[Josip Gržanić]] *[[Ivan Gržetić]] *[[Josip Gržetić]] *[[Marija Gržetić-Kovačić|Marija (Maca) Gržetić-Kovačić]] *[[Senka Gulin]] == H == *[[Hakija Hadžić]] ? *[[Siniša Hajdaš Dončić]] *[[Domagoj Hajduković]] *[[Franjo Haller]] *[[Ivan Hanžek]] *[[Lavoslav Hanžek]] *[[August Harambašić]] *[[Dragutin Haramija]] *[[Zlatko Hasanbegović]] *[[Pavao Hatz]] *[[Juraj Haulík Váralyai]] *[[Ivan Havliček]] *[[Andrija Hebrang]] *[[Andrija Hebrang mlajši]] *[[Nikola Hećimović]] *[[Stjepan Hefer]] *[[Vjekoslav Heinzel]] *[[Rudolf Herceg]] *[[Rudolf Hercigonja]] *[[Mislav Herman]] *[[Vilim Herman]]? *[[Goran Hill]] *[[Hinko Hinković]] *[[Armin Hodžić]] *[[Janko Holjac]] *[[Tatjana Holjevac]] *[[Većeslav Holjevac]] *[[Mirela Holy]] *[[Aleksandar Horvat]] *[[Branko Horvat]] *[[Rudolf Horvat]] *[[Vedran Horvat]] *[[Josip Horvatin]] *[[Kamilo Horvatin]] *[[Zvonimir Hrabar]] *[[Jovan Hranilović]] *[[Dario Hrebak]] *[[Silvano Hrelja]] *[[Branko Hrg]] *[[Josip Hrnčević]] *[[Franjo Hrustić]] *[[Mirko Hrvat]] *[[Dragutin Hrvoj]] *[[Juraj Hrženjak]] *[[Valent Huzjak]] == I == *[[Mladen Ibler]] (diplomat) *[[Ladislav Ilčić]] *[[Ljubo Ilić]] *[[Mijo Ipša]] *[[Vjekoslav Ivančić]] - Điđi *[[Josip Ivandija]] *[[Nikola Ivaniš]] *[[Juraj Ivanišević]] *[[Katica Ivanišević]] *[[Stjepan Ivanišević]] *[[Vicko Ivčević]] *[[Tomislav Ivčić]] *[[Ivan Iveković]] * [[Mladen Iveković]] *[[Stjepan Iveković]] *[[Ante Iveša]] *[[Jure Ivezić]] *[[Stjepan Ivičević]] *[[Stjepan Ivić]] *[[Daniel Ivin]] *[[Mirko Ivković Ivandekić]] == J == *[[Josip Jablanović]] *[[Mate Jablanović]] *[[Antun (Ante) Jakić]] *[[Josip Jaklin]] (slov. rodu) *[[Ivan Jakovčič|Ivan Jakovčić]] *[[Adolf Jakšić]] *[[Mato (Matija) Jakšić]] *([[Pavle Jakšić]]) *[[Baltazar Jalšovec]] *[[Tomo Jalžabetić]] *[[Milivoj Jambrišak]] *[[Tomo Jančiković]] *[[Davor Jandrić]] *[[Gordan Jandroković]] *[[Vlado Janić]] - Capo *[[Grga Jankes]] *[[Julije Janković]] Daruvarski (1820-1904) *[[Edo (Eduard) Jardas]] (1901-1980) *[[Ivan Jarnjak]] *[[Zoran Jašić]] *[[Stipe (Stjepan) Javor]] *[[Dragana Jeckov]] *[[Josip Jedlowski]] * [[Josip Jelačić]] *[[Ljudevit Jelačić]] *[[Vicko Jelaska]] *[[Jakov Jelašić]] *[[Ivo Jelavić]] *[[Julijan Jelenić]] *[[Branimir Jelić|Branimir "Branko" Jelić]] *[[Marko Jelić]] *[[Kazimir Jelovica]] *[[Ivan Nepomuk Jemeršić]] *[[Tomislav Jonjić]] *[[Ante Josipović]] *[[Antun Daniel Josipović]] *[[Imbro Josipović]] * [[Ivo Josipović]] *[[Pavle Jovanović|Pavle (Paja) Jovanović]] *[[Stjepan Jovanović]] *[[Željko Jovanović]] *[[Dejan Jović]] *[[Tomislav Jugović]] *[[Miroslav Juhn]] *[[Ilija Jukić]] *[[Josip Juras]] *[[Ljubo Jurčić]] *[[Stjepan Jureković]] *[[Neven Jurica]] *[[Ante Jurjević Baja]] *([[Marko Jurić]]) *[[Ivan Jurković]] (dr. tehn.) == K == *[[Franjo Kajfež]] *[[Damir Kajin]] *[[Veljko Kajtazi]] *[[Blaž Kalafatić]] *[[Marijan Kalanj]] *[[Dragutin Kale]] *[[Roko Kaleb]] *[[Pavle Kalinić]] *[[Paško Kaliterna]] *[[Božidar Kalmeta]] *[[Dražen Kalogjera]] *[[Janko Kamauf]] *[[Mate Kapović]] *[[Ivo Karamarko]] *[[Tomislav Karamarko]] *[[Ratko Karlović]] * [[John Kasich]] *[[Kazimir Katalinić]] *[[Vinko Katalinić]] *[[Duje Katić]] *[[Radojka Katić]] *[[Božidar Kavran]] *[[Ivana Kekin]] *[[Đuka Kemfelja]] *[[Otokar Keršovani]] *[[Željko Kerum]] *[[Mladen Kešer]] *[[Károly Khuen-Héderváry]] * [[Ivica Kirin]] *[[Đuro Kladarin]] * [[Miho Klaić|Miho(vil) Klaić]] * Petar Klarić * [[Darko Klasić]] *[[Joško Klisović]] *[[Mirko Kljajić Stari]] *[[Franjo Knebl]] *[[Radule Knežević]]? *[[Stijepo Knežević|Stijepo (Stefan) Knežević]] *[[Stijepo Kobasica]]? *[[Aleksandar Koharević]] *[[Mislav Kolakušić]] *[[Josip Kolar Matek]] *[[Željko Kolar]] *[[Josip Kolumbo]] *[[Zlatko Komadina]] *[[Slavko Komar]] *[[Zvonimir Komarica]] *[[Josip Kompare]] (Kompra) *[[Rade Končar]] *[[Vesna Konigsknecht]] *[[Vjekoslav Koprivnjak]] *[[Marko Koprtla]] *[[Vitomir Korać]] *[[Ladislav Kordič]] ([[Lavoslav Kordić]], [[Lazar]]) *[[Juraj Korenić]] *[[Mirko Korotaj]] *[[Svetomir Korporić]] *[[Ivo Korsky]] *[[Gordan Kosanović]] *[[Sava Kosanović]] (hrv.-srb.) *[[Darinko Kosor]] * [[Jadranka Kosor]] * [[Ivica Kostović]] *[[Marko Kostrenčić]] *[[Tito Kosty]] *[[Vladimir Košak]] *[[Doris Košta]] *[[August Košutić]] *[[Mirko Košutić]] *[[Stjepan Košutić]] *[[Ante Kotromanović]] *[[Miro Kovač]] *[[Anto Kovačević]] *[[Božo Kovačević]] *[[Dubravka Kovačević]] *[[Ivica (Ivan) Kovačević]] *[[Karla Kovačević|Karla (Dragutin, Karlo) Kovačević]] *[[Stjepan Kovačević]] *[[Toma Kovačević]] *[[Stjepan Kožić]] *[[Marko Kožul]](j) *Stefan Kraft *[[Ivan Krajač]] "Žan" *[[Ivan Krajačić]] "Stevo" *[[Soka Krajačić]] *[[Antun Krajnović]] *[[Hrvoje Kraljević]] *[[Mile Kramarić]] *[[Zlatko Kramarić]] *Davor Krapac *[[Josip Kraš]] *[[Ivo Krbek]] *[[Pavao Krce]] *[[Otmar Kreačić]] *[[Josip Kregar]] *[[Ivan Krešić]] *[[Nikola Krestić]] *[[Petar Kriste]] *[[Ivan (Ivo) Kristelj]] *[[Mirjana Krstinić]] *[[Vinko Krišković]] *[[Milan Krištof]] *[[Hinko Krizman]] *[[Ivan Krndelj]] *[[Juraj Krnjević]] *[[Ivan (Ivo) Krstelj]] *[[Damir Krstičević]] *[[Ivan Krstić]] *[[Mirjana Krstinić]] *[[Vicko Krstulović]] *[[Andro Krstulović Opara]] *[[Izidor Kršnjavi|Izidor (Iso) Kršnjavi]] *[[Juraj Kučić]] *[[Milka Kufrin]] (por. Bulat) Mladen Kufrin *[[Ante Kujundžić]] *[[Milan Kujundžić]] *[[Ivica Kukavica]] *[[Ivan Kukoč|Ivan Kukoć]]? *[[Ivan Kukuljević Sakcinski]] *([[Džafer Kulenović]]) *([[Osman Kulenović]]) *[[Joso Kulišić|Joso (Josip) Kulišić]] *[[Krsto Kulišić]] *[[Franjo Kulmer]] *[[Miroslav Kulmer]] ml. *[[Đuro Kumičić]] *[[Eugen Kumičić]] *[[Joakim Kunjašić]] *[[Milan Kuprešanin]] *[[Šime Kurelić]] *[[Lovro Kurir]] *[[Lovro Kuščević]] *[[Josip Kušević]] *[[Svetozar Kušević]] *[[Dragojlo Kušlan]] *[[Ivan Kuštrak]] *[[Živan Kuveždić]] *[[Ivan (Ivo) Kuzmić]] *[[Eugen Kvaternik]] *[[Eugen Dido Kvaternik]] *[[Slavko Kvaternik]] == L == * [[Matko Laginja]] *[[Filip Lakuš]] *[[Slobodan Lang]] *[[Ivo Latin]] *[[Josip Leko]] *Mirko (in Benko) Lentulaj *[[Ljubo Leontić]] *[[Dragutin Lesar]] * [[Slaven Letica]] *[[Slavko Linić]] *[[Erih Lisak]] *[[Ive Livljanić]] *[[Ermina Lekaj Prljaskaj]] *[[Krunoslav Lokmer]] *[[Budimir Lončar]] (1924-2024) *[[Božidar Longin]] *[[Darko Lorencin]] *[[Ivan Lorković]] *[[Mladen Lorković]] *[[Vinko Lovreković]] *[[Marina Lovrić Merzel]] * [[Ana Lovrin]] *[[Ivan Lovrinović]] *[[Branka Lozo]] *[[Vjekoslav Luburić]] *[[Šime Lučin]] *[[Emil Ludviger]] *[[Ivica Lukanović]] *[[Edo Lukinić]] *[[Branimir Lukšić]] == M == *[[Jerko Machiedo]] *[[Artur Machnik]] *[[Vladko Maček]] *[[Anica Magašić]] *[[Božidar Magovac]] *[[Josip Majcen]] *[[Ivan Majstorović]] *[[Julije Makanec]] *[[Milan Makanec]] *[[Boris Malada]] *[[Ivana Maletić]] *[[Ante Mandić]] *[[Frane Mandić]] *[[Matko Mandić]] *([[Nikola Mandić]]) *[[Oleg Mandić]] *[[Ivan Mangjer]] *[[Josip Manolić]] (1920-2024) *[[Gordan Maras]] *[[Ivo Margan]] *[[Jure Marić]] *[[Zdravko Marić]] *[[Niko Marinković]] *[[Milan Marjanović]] *[[Ante Marković]] *[[Marko Martinčević]] *[[Elio Martinčić]] *[[Božidar Maslarić]] *[[Ivica Maštruko]] *[[Leo Mates]] *[[Zlatko Mateša]] *[[Predrag Fred Matić]] *[[Ivan Matija]] *[[Miloš Matijević Mrša]] *[[Marina Matulović Dropulić]] *[[Frano Matušić]] *[[Antun Mavrak]] *[[Šime Mazzura]]-Marov *[[Željko Mažar]] *[[Ivan Mažuranić]] *[[Milorad Medini]] *[[Tomo Medved]] *[[Meho Mehičić]] *[[Tomislav Merčep]] *[[Jasen Mesić]] * [[Stipe Mesić]] *([[Ademaga Mešić]]) *[[Vilim Meško]] *[[Mate Meštrović]] *[[Slavko Meštrović]] *[[Andreja Metelko Zgombić]] *[[Stanoje Mihaldžić]] *[[Makso Mihalić]] *[[Vicko Mihaljević]] *[[Vladimir Mihaljević]] *[[Antun Mihalović]] *[[Nedjeljko Mihanović]] *[[Duje Mikačić]] *[[Mato Mikić]] *Stjepan Miklaužić *[[Branko Mikša]] *[[Andrija Mikulić]] *[[Nataša Mikuš Žigman]] *[[Božo Milanović]] (1890-1980) *[[Zoran Milanović]] *[[Ivan Milas]] *[[Boris Miletić]] *[[Vinko (Vicko) Milić]] *[[Darko Milinović]] *[[Nikola Miljanić]]? *[[Pavao Miljavac]] *[[Orsat Miljenić]] *[[Boris Milošević]] *[[Domagoj Ivan Milošević]] *[[Ante Milković]] *[[Antun Milović]] *[[Neven Mimica]] *[[Drago Mintas]] *[[Ljerka Mintas-Hodak]] *[[Josip Miškatović]] *[[Milan Mišković]] *[[Marijan Mlinarić]]   *[[Stipo Mlinarić]] *Lovro Monti *[[Vedran Mornar]] *[[Nikola Moskatelo]] *[[Adolf Mošinsky]] *[[Anka Mrak Taritaš]] *[[Karlo Mrazović]] *[[Matija Mrazović]] *[[Zdravko Mršić]] *(Ismet Muftić) *[[Vilim Mulc]] *Zdravko Mustač == N == * [[Davor Nađi]] * [[Miroslav Navratil]] * [[Vladimir Nazor]] *[[Hrvoje Niče]] *([[Gojko Nikoliš]]) *[[Ante Nikšić]] *[[Ivan Ninić]] *Anto Nobilo? *[[Natko Nodilo]] *Ivan Novak (1884-1934) (''Medžimurje'') *[[Nikola Novaković]] *[[Stjepan Novaković]] *[[Mladen Novosel]] *[[Vanda Novosel]] Baće == O == *[[Vojko Obersnel]] *[[Nina Obuljen Koržinek]] *[[Jasna Omejec]] *[[Milanka Opačić]] *[[Stanko Opačić]] - [[Ćanica]] *[[Vlaho Orepić]] *[[Bogdan Oreščanin|Bogdan Orešćanin]] *[[Dalija Orešković]] *[[Marko Orešković]] - Krntija *[[Tihomir Orešković]] *[[Rajko Ostojić]] *[[Ranko Ostojić]] *[[Kazimir Ostrogović]] *[[Ognjeslav Utješenović Ostrožinski]] *[[Andro Ozretić]] *[[Metel Ožegović]] == P == *[[Čedo Paić]] *[[Ivan Paleček]] *[[Morana Paliković Gruden]] *[[Josip Pankretić]] & sin [[Božidar Pankretić]] *Pavle Papp Šilja? *[[Ivan Parać]] *[[Ante Paradžik]] *[[Dobroslav Paraga]] *[[Branimir Pasecky]] *[[Ivić Pašalić]] *[[Goran Pauk]] *[[Ivan Pauletta]] *[[Dalibor Paus]] *[[Ante Pavelić (zobozdravnik in politik)|Ante Pavelić starejši]] *[[Ante Pavelić]] *[[Krešimir Pavelić]] *Zlatko Pavelić *[[Vlasta Pavić]] *[[Jelena Pavičić Vukičević]] *[[Mihovil Pavlek Miškina|Mihovil Pavlek - Miškina]] *[[Mirko Pavleković]] *[[Nikola Pavletić]] *[[Vlatko Pavletić]] *[[Marijan Pavliček]] *[[Antun Pavlinić]] *[[Mihovil Pavlinović]] *[[Milan Pavlović (politik)]] *[[Josip Pazman]] *[[Zdravko Pečar (diplomat)]] *[[Teodor Peičić]] *[[Ladislav Pejačević]] *[[Teodor Pejačević]] *[[Stjepan Pejaković]] *[[Marija Pejčinović Burić]] *[[Kata Pejnović]] *[[Ivan Penava]] *[[Katarina Peović]] Vuković *[[Marino Percan]] *[[Gustav Perčec]] *[[Ivan Perčević]] *[[Josip Virgil Perić]] *[[Stijepo Perić]] * [[Ivo Perišin]] *[[Josip Perković]] * [[Ivan Pernar]] * [[Kruno Peronja]] *[[Ivo Perović|Ivo N. Perović]] *[[Ivan Peršić]] *[[Anton Peruško]] *[[Igor Peternel]] *[[Marijana Petir]] *[[Drago Petrović]] *[[Jozo Petović]] *[[Tomislav Petrak]] *[[Živko Petričić]] *[[Ivan Petrić]] *[[Jakša Petrić]] *[[Božo Petrov]] *[[Tonino Picula]] *[[Ivo Pilar]] *[[Pero Pirker]] *[[Krešimir Piškulić]] * [[Milka Planinc]] * [[Dušan Plećaš]] *[[Andrej Plenković]] *[[Dijana Pleština]]? *[[Mirjana Poček-Matić]] *[[Mile Počuča]] *[[Damir Polančec]] *([[Ladislav Polić]]) *[[Dinko Politeo]] *[[Ivo Politeo]] *([[Vlado Popović - Španac]]) *[[Nenad Porges]] *[[Matija Posavec]] *[[Ivan Poščić]] *[[Fran Potočnjak]] *Željko Potočnjak *[[Vladimir Prebeg]] *[[Josip Predavec]] *[[Aleksandar Preka]] *[[Nikola Preka]] *[[Drago Prgomet]] *[[Adam Pribićević]] *[[Branko Pribičević]] *[[Rade Pribićević]] *[[Svetozar Pribičević]] *[[Valerijan Pribićević]] *[[Maksimilijan Prica]] *[[Ognjen Prica]] *([[Srđa Prica]]) *[[Dragan Primorac]] *[[Marko Primorac]] *[[Ante Prkačin]] *[[Ivo Prodan]] *[[Neda Prpić Gamiršek]] *[[Rudi Prpić]] (Rudi Perpich) *[[Šime Prtenjača]] *[[Stjepan Prvčić]] *[[Rafo Pucić]] *[[Mirko Puk]] *[[Ivica Puljak]] *[[Marijana Puljak]] *[[Zvonimir Puljić]] *[[Milorad Pupovac]] *[[Vesna Pusić]] *[[Darinka Puškarić]] == R == *[[Agata Račan]] *[[Ivica Račan]] *[[Franjo Rački]] *[[Nikola Rački]] *[[Antun Radić]] *[[Ivan Radić]] *[[Marija Radić]] (''Marie Dvořáková'') *[[Mario Radić]] *[[Pavle Radić|Pavle (Pavao) Radić]] *[[Stjepan Radić]] *[[Furio Radin]] *[[Jozo Radoš]] *[[Stevo Radanović]] *[[Aleksandar Rakodczay]] *[[Dušan Rakovac]] *[[Milan Ramljak]] *[[Predrag Raos]] *[[Zvonko Raos]] *[[Nino Raspudić]] *[[Đuro Rašica]] *[[Jovan Rašković]] *[[Stjepan Ratković]] *[[Levin Rauch]] *[[Pavao Rauch]] *[[Urša Raukar Gamulin]] * [[Željko Reiner]] *[[Karlo Ressler]] * [[Ivan Ribar]] *[[Ivo Lola Ribar]] *[[Vilko Rieger]] *[[Josipa Rimac]] *[[Iva Rinčić]] * [[Svetozar Ritig]] *[[Milan Rojc]] (1855-1946) *[[Ante Roje]] (1924-1982) *[[Josip Roje]] *[[Stipe Romac]] *[[Berislav Rončević]] *[[Davorin Rudolf]] *[[Ivan Rukavina]] *[[Milan Rukavina]]-Šain *[[Milivoj Rukavina]] *[[Anđelko Runjić]] *[[Ivan Ružić]] *[[Viktor Ružić]] == S == *[[Zvonimir Sabati]] *[[Renata Sabljar-Dračevac]] *[[Željko Sačić]] *[[Dragutin Saili]] *[[Đuro Salaj]] *[[Ante Sanader]] * [[Ivo Sanader]] *[[Gabriel Santo]] *[[Ivo Sarajčić]] *[[Celestin Sardelić]] *[[Jure Sarić]] *[[Sanja Sarnavka]] *[[Nikola Sekulić]] - Bunko *[[Marija Selak Raspudić]] *Nikola Selaković *[[Ivo Senjanović]] *[[Ante Sesardić]] *[[Ante Simonić]] *[[David Sinčić]] * [[Ivan Vilibor Sinčić]] *[[Jakov Sirotković]] *[[Josip Skočibušić]] *[[Marko Sladoljev]] *[[Petar Slapničar]] *[[Uroš Slijepčević]] * [[Tadija Smičiklas]] *[[Josip Smodlaka]] *Sloven Smodlaka *[[Bariša Smoljan]] *[[Smiljko Sokol]] *[[Tomislav Sokol]] *[[Vjekoslav Spinčić]] *[[Daniel Srb]] *[[Zlatan Sremec]] *[[Velimir Srića]] *[[Stjepan Srkulj]] *[[Vojislav Stanimirović]] *[[Mihovil Stanišić]] * [[Ante Starčević]] *[[David Starčević]] *[[Karlo Starčević]] *[[Mate Starčević|Mate (Vene) Starčević]] *[[Milo Starčević|Milo (Mile) Starčević]] (2) *[[Eugen Starešinić]] *[[Nikola Steinfl]] *[[Davor Ivo Stier]] *[[Marijan Stilinović]] *[[Drago Stipac]] *[[Stanko Stojčević]] *[[Kristofor Stokić]] *[[Anđelko Stričak]] *[[Vladimir Strugar]] * [[Frano Supilo]] * [[Milan Sufflay]] *[[Iván Skerlecz]] (Ivan Škrlec) *[[Alojzije Stepinac]] *[[Ante Stojanović]] *[[Josip Juraj Strossmayer]] *[[Niko Subotić]] *([[Tomislav Sunić]]) *([[Jozo Sunarić]]) *[[Frano Supilo]] *[[Lovro Sušić]] == Š == *[[Slavko Šajber]] *[[Petar Šarčević]] *[[Ivan Šarić|Ivan (Ev.) Šarić]] *[[Hrvoje Šarinić]] *[[Kerubin Šegvić]] * [[Vladimir Šeks]] *[[Miroslav Šeparović]] *[[Zvonimir Šeparović]] (1928-2022) *[[Dragovan Šepić]]? *[[Ivan Šiber|Ivan (Ivo) Šiber]] *[[Ivan Šibl]] *[[Milovan Šibl]] *[[Josip Šilović]] *[[Hrvoje Šimić]] *[[Marijan Šimić]] *[[Anja Šimpraga]] *[[Janko Šimrak]] * [[Ivan Šimonović]] * [[Anja Šimpraga]] *[[Dinko Šimunović]] *[[Berislav Šipuš]] *[[Joso Škara]] *[[Stanko Škare]] * [[Vesna Škare-Ožbolt]] * [[Dane Škarica]] *[[Petar Škarica]] *[[Vjekoslav Škarica]] * [[Borislav Škegro]] *[[Miroslav Škoro]] *[[Vesna Škoro]]-Vučemilović *[[Ivo Škrabalo]] *[[Mato Škrabalo]] * [[Zdenko Škrabalo]] *[[Ivan Škrlec|Ivan Škrlec Lomnički]] ([[Iván Skerlecz]]) *[[Zlatko Šnajder]] *[[Josip Šokčević]] *[[Ljudevit Šolc]] *[[Marija Šoljan Bakarić]] *[[Zorislav Šonje]] *[[Hrvoje Šošić]] * [[Martin Špegelj]] * [[Mika Špiljak]] *[[Đuro Špoljarić]] *[[Boris Šprem]] *[[Karlo Štajner]] (Karl Steiner) *[[Zdenko Štambuk]] *[[Nikola Štedul]] *[[Davor Štern]] *[[Predrag Štromar]] *[[Ivan Šubašić]] *[[Milan Šufflay]] *[[Dubravka Šuica]] *[[Ivan Šuker]] *[[Bogoslav Šulek]] *[[Dinko Šuljak]] *[[Benjamin Šuperina]] *[[Ante Šupuk]] *[[Đuro Šurmin]] * [[Gojko Šušak]] * [[Ante Šušnjar]] * [[Nikola Šušnjar|Nikola "Geno" Šušnjar]] * [[Tomislav Šuta]] *[[Juraj Šutej]] *[[Stipe Šuvar]] *[[Sandra Švaljek]] *[[Danko Švorinić]]    == T == *[[Ivo Tartaglia]] *[[Ivan Tepeš]] *[[Ivo Tijardović]]  *[[Nansi Tireli]] *[[Tomislav Tolušić]] *[[Zdravko Tomac]] *[[Tomislav Tomašević]] *[[Ljudevit Tomašić]] *[[Nikola Tomašić]] *[[Ruža Tomašić]] * [[Zlatko Tomčić]] *[[Tomislav Tomljenović]] *[[Ivan Torbar]] *[[Josip Torbar]] (st./ml.) *[[Vladimir Torbica]] *[[Janko Tortić]] *[[Dragutin Toth]] *[[Nataša Tramišak]] *[[Ante Tresić Pavičić]] * [[Dinko Trinajstić]] * [[Miko Tripalo]] * [[Ante Trumbić]] * [[Franjo Tuđman]] *[[Miroslav Tuđman]] *[[Anton Tus]] *[[Grga Tuškan]] == U == * [[Jovo Ugrčić]] * [[Stipe Ugarković]] *[[Slobodan Uzelac]] == V == *[[Nikica Valentić]] *[[Aleksandar Varga]] *[[Mladen Vedriš]] *[[Ivo Vejvoda]] *[[Ivan Vekić]] *[[Vladimir Velebit]] *[[Marko Veršić]] *[[Marko Veselica]] *[[Vlado Veselica|Vlado (Vladimir) Veselica]] *[[Nadan Vidošević]] *[[Davorko Vidović]] *[[Franko Vidović]] *[[Karolina Vidović Krišto]] *[[Većeslav Vilder]] *[[Nikola Visković]] *[[Dinko Vitezić]] *[[Joža Vlahović]] *[[Andro Vlahušić]] *[[Božo Vidas Vuk]] *[[Joža Vlahović]] *[[Andro Vlahušić]] *[[Davor Vlaović]] *[[Franjo Vlašić]] *[[Šime Vlašić]] *[[Lujo Vojnović]] *[[Ante Vokić]] *[[Ivan Vončina]] *[[Vjekoslav Vrančić]] *[[Đuro Vranešić]] *[[Vanja Vranjican]] *[[Antun Vrdoljak]] *[[Ivan Vrdoljak]] *[[Maksimilijan Vrhovac]] ''Rakitovečki'' *[[Ivo Vrhovec]] *[[Josip Vrhovec]] *[[Damir Vrhovnik]] *[[Ivica Vrkić]] *[[Ante Vrkljan]] *[[Milan Vrkljan]] *[[Mira Vrljičak]] *[[Vesna Vučemilović]] *[[Marko Vučetić]] *[[Marija Vučković]] *[[Antun Vujić]] *Ivica Lukanović *[[Branko Vukelić]] *[[Vice Vukojević]] *[[Vice Vukov]] == W == * [[Ivan Werner]] == Z == *([[Veda Zagorac]]) *[[Ivica Završki]] *[[Hrvoje Zekanović]] *[[Franjo Zenko]] *[[Stjepan Zinić]] *[[Andrea Zlatar Violić]] *[[Jerko Zlatarić]] *[[Savo Zlatić]] *[[Josip Zmajić]] *[[Mihael Zmajlović]] *[[Filip Zoričić]] *[[Željana Zovko]] *[[Stipe Zrilić]] <code> </code> *[[Nikola III. Zrinski]] *[[Petar Zrinski]] *[[Ivan Zuccon]] (Cukon) == Ž == *[[Miljenko Žagar]] *[[Tomislav Žagar]] *[[Andrija Žaja]] *[[Gabrijela Žalac]] *[[Milovan Žanić]] *[[Miloš Žanko]] *[[Zlatko Ževrnja]] *[[Milena Žic-Fuchs]] *[[Rade Žigić]] *[[Stevo Žufić]] *[[Pave Župan-Rusković]] *[[Ante Županović]] *[[Mladen Žuvela]] *[[Franjo Žužel]] *[[Miomir Žužul]] *[[Antun Žvan]] ==Glej tudi== * [[Seznam bosanskohercegovskih politikov]], [[Seznam srbskih politikov]], [[Seznam slovenskih politikov]], [[Seznam madžarskih politikov]], [[Seznam črnogorskih politikov]], [[Seznam italijanskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Politiki]] [[Kategorija:Hrvaški politiki|*]] cjpwqlkgdoshxb37xrmhbscvnsu9ltr 0 50816 6749412 5023711 2026-09-12T05:14:23Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Wagni]] na [[Wagni (plemiška rodbina)]] 5023711 wikitext text/x-wiki '''Plemiška rodbina Wagen''' je v [[Slovenija|slovenskem]] prostoru postala vidna v [[15. stoletje|15. stoletju]], v povezavi z gradom [[Bogenšperk]]. Na [[Kranjska|Kranjsko]] je prišla zaradi ozemeljske širitve rodbine preko deželnih meja [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]. Prvi predstavnik družine, ki je omenjan v dosegljivih spisih, je '''Balthasar (Boltežar) Wagen'''. Naslov kranjskega [[plemiča]] je prejel potem, ko je pripomogel pri obrambi cesarskega [[Dunaj]]a pred četami vojvode Rudolfa. Takratni [[Habsburžani|habsburški]] cesar Friderik mu je [[12. januar]]ja [[1463]] podelil plemiški naslov. Poročil se je z '''Veroniko [[Lichtenbergi|Lichtenberg]]''', ki je izhajala iz kranjske plemiške družine, hkrati pa je bila edina potomka in s tem dedinja družinskega premoženja. Po smrti očeta so ji ob poravnavi s stricem ''Žigo Lichtenbergom'' pripadle vse družinske posesti na Kranjskem. Brata Boltežar in '''Andrej Wagen''' sta si leta [[1471]] razdelila posesti na štajerskem ([[Šoštanj]] in [[Vitanje]]) in Kranjskem. Dedič Veronike in Boltežarja je bil njun sin '''Erazem Wagen''', ki je domnevno začel zidati grad Bogenšperk oz. ga dal razširiti v današnjo obliko. Umrl je 16. marca 1522 in bil pokopan v župnijski cerkvi v [[Šmartno pri Litiji|Šmartnem]] (njegov nagrobnik so leta 1901 prenesli v na novo pozidano cerkev [[Sv. Martin]]a). Erazmov sin '''Hans Wagen''' († [[1553]]) je začetnik štajerske veje rodbine (zapuščina njegovega strica Andreja), drugi sin, '''Krištof I. Wagen''' pa je nasledil očetovo imetje na Kranjskem. Bratoma je zaradi vojaške pomoči v vojni proti [[Turki|Turkom]] leta [[1546]] kralj [[Ferdinand I. Habsburški]] podelil obogatitev [[grb]]a, kateremu sta lahko (po smrti Franca, zadnjega Lichtenberžana) dodala prosti lichtenberški grb. Družina je padla v zgodovinski zaton proti koncu [[17. stoletje|17. stoletja]]. == Glej tudi == *[[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem|Wagen]] 0nrclx5j7jw536gb6azu9ng29xas7cb 0 50817 6749555 4093932 2026-09-12T09:28:52Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Wagni (plemiška rodbina)]] 6749555 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Wagni (plemiška rodbina)]] 39l1ogqcul2yyhvjxuwlad74dfikmsu 0 50900 6749254 6527223 2026-09-11T20:59:33Z Upwinxp 126544 poda 6749254 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Slovenska Bistrica | image = GradSlovenskaBistrica1.jpg | caption = Grad Slovenska Bistrica (severozahodni trakt) | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = Grajska 11, [[Slovenska Bistrica]] | area = | built = | architect = [[Josef Hueber]] (1751) | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSDP | designation1_offname = Slovenska Bistrica - Grad | designation1_date = 6. oktober 1999 | designation1_number = 663<ref>{{RKD|663}}</ref> | designation2 = NSDP | designation2_offname = Slovenska Bistrica - Park gradu v Slovenski Bistrici | designation2_date = 6. oktober 1999 | designation2_number = 7881<ref>{{RKD|7881}}</ref> | občina = Slovenska Bistrica }} '''Grad Slovenska Bistrica''' je [[grad]] v mestu [[Slovenska Bistrica]]. Danes je grad Slovenska Bistrica osrednji kulturni in prireditveni center mesta in občine. Na ogled so številne stalne razstave, galerija in viteška dvorana s freskami. ==Zgodovina == Grad je prvič pisno omenjen leta 1265, ko ga je kralj Rudolf skupaj z mestom izročil grofu Majnhardu [[Goriški grofje|Goriškemu]] (od leta 1286 je bil [[Koroška (vojvodina)|koroški]] [[vojvoda]]). Leta 1313 je grad prešel v roke [[Habsburžani|Habsburžanom]], ki so leta 1355 oddali mesto in grad Slovenska Bistrica v zastavo [[gospodje Walsee|gospodom Walsee]], od 1368 pa [[Celjski grofje|Celjskim grofom]], posest pa je ponovno postala deželnoknežja leta 1456. Leta 1587 je grad in mesto kupil Hans Vetter, leta 1717 pa so grad kupili [[Attemsi]], ki so ostali lastniki do konca [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]. V času, ko so imeli grad Attemsi, je tukaj bivala slikarka in zgodovinarka [[Marija Attems]]. Grad stoji na severozahodni strani srednjeveškega dela mesta. Najstarejši grad se je naslonil na severozahodni vogal mestnega obzidja. Že pred letom 1313 so [[obrambni stolp|stolpu]] prizidali današnji severni trakt. V 16. st. ali celo prej so gradu, ki je imel do tedaj en trakt, prizidali ostale tri in ga obzidali z obzidjem z obrambnimi stolpiči. Počasi je dobival podobo [[renesansa|renesančnega]] [[dvorec|dvorca]]. Leta 1623 so ga grofje Vetter von der Lilie gradbeno preuredili in je z manjšimi popravki tak še danes. Grajsko poslopje ima [[trapez]]ast [[tloris]] s po enim stolpičem v vsakem vogalu in [[arkada|arkadnim]] notranjim dvoriščem. Celotno stavbo varuje izsušen zunanji vodni jarek. Ob gradu (na zahodni strani) je lepo negovan park redkih dreves in z [[gaber|gabrovim]] drevoredom, ki ga je videti še danes in velja za enega najstarejših ohranjenih gabrovih drevoredov v Evropi. Zadnji lastniki, Attemsi, so po letu 1717 notranjost gradu predelali: grad so opremili s ''poslikanim stopniščem'', ''Marijino kapelo'' in razkošno ''viteško dvorano''. Južno od dvorca so prizidali tudi nova gospodarska poslopja. Grad je preživel manjši požar. ==Razstave== Stalne razstave: rimska cesta Celeia – Petovio, razstava [[Ančnikovo gradišče]], Arkova etnološka zbirka, zbirka vin bistriških pridelovalcev, zbirka molitvenikov, zbirka petrolejk, soba praporov, zbirka lutk v značilnih nošah sveta, Pajtlerjeva zbirka fosilov in mineralov, zbirka mineralov občin Slov. Bistrica in Oplotnica, kamnine Pohorja, Ingoličeva spominska soba, Tomažičeva spominska soba ter Grajska dimnica s staro grajska uro. Tu so tudi likovni saloni, poročna dvorana galerija Grad in viteška dvorana, v kateri potekajo različne kulturne prireditve. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Slovenska Bistrica Castle|Grad Slovenska Bistrica}} {{-}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{Kulturni spomeniki dp SLO}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Slovenska Bistrica]] {{normativna kontrola}} pre63bxa5jyggyeigvri5xlkbfzo6ud 0 53560 6749538 4093933 2026-09-12T09:26:03Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Wagni (plemiška rodbina)]] 6749538 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Wagni (plemiška rodbina)]] 39l1ogqcul2yyhvjxuwlad74dfikmsu 0 63199 6749158 6749068 2026-09-11T17:35:14Z ~2026-49037-10 265613 /* Ukrajinska kultura */ 6749158 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group = Ukrajinci |image = [[Slika:1961 CPA 2523.jpg|x350px]]<br />Znamka z ukrajinsko narodno nošo |popplace = {{UKR}}:<br> &nbsp;&nbsp; 37.541.700 | popplace = [[Ukrajina]] 37,541,700 (2001)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality|title=Number and composition population of Ukraine: population census 2001|work=[[Ukrainian Census (2001)|State Statistics Committee of Ukraine]]|date=5 December 2001|access-date=5 August 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070706003257/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|archive-date=6 July 2007}}</ref> | region1 = [[Rusija]] | pop1 = 1,864,000 (2023) | region2 = [[Poljska]] | pop2 = 1,651,918 (2023) | ref2 = <ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|title=Populacja cudzoziemców w Polsce w czasie COVID-19|access-date=20 January 2022|archive-date=20 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120135627/https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|url-status=live}}</ref> | region3 = [[Kanada]] | pop3 = 1,359,655 (2016) | ref3 = <ref>{{navedi splet|url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|title=Census Profile, 2016 Census: Ethnic origin population|work=Statistics Canada|access-date=22 April 2018|date=8 February 2017|archive-date=22 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180422053324/http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|url-status=live}}</ref> | region4 = [[Nemčija]] | pop4 = 1,125,000 (2023) | ref4 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html|title=Bevölkerung in Privathaushalten nach Migrationshintergrund im weiteren Sinn nach ausgewählten Geburtsstaaten|website=Statistisches Bundesamt|access-date=10 February 2022|archive-date=20 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190420232930/https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html/|url-status=live}}</ref> | region5 = [[Združene države Amerike]] | pop5 = 1,028,492 (2016) | ref5 = <ref>{{navedi splet|url=http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|title=Selected Social Characteristics in the United States 2010–2016 American Community Survey 1-Year Estimates|work=United States Census Bureau|access-date=19 November 2017|archive-date=14 February 2020|archive-url=https://archive.today/20200214010655/http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|url-status=dead}}</ref> | region6 = [[Brazilija]] | pop6 = 600,000–1,500,000 (2015) | ref6 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|title=Brazil|publisher=The Ukrainian World Congress|access-date=17 December 2020|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424230057/https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|url-status=live}}</ref> | region7 = [[Češka]] | pop7 = 636,282 (2023) | ref7 = <ref>{{navedi splet |url=https://cesky.radio.cz/na-konci-roku-2022-zilo-v-cesku-legalne-pres-636-tisic-ukrajincu-predloni-jich-8773042|title=Foreigners by type of residence, sex and citizenship as at 31 December 2018 |access-date=3 February 2019 |archive-date=4 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190204014351/https://www.czso.cz/documents/11292/27914491/1812_c01t11.pdf/ddfa8a3d-8875-4b38-8d3a-e7245706b6f7?version=1.0 |url-status=dead }}</ref> | region8 = [[Italija]] | pop8 = 347,183 (2023) | ref8 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|title=Ucraini in Italia|publisher=tuttitalia.it(Elaborazioni su dati ISTAT-L’Istituto nazionale di statistica)|access-date=14 February 2022|archive-date=7 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107090351/https://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|url-status=live}}</ref> | region9 = [[Kazahstan]] | pop9 = 387,000 (2021) | ref9 = <ref name="auto">{{navedi splet|url=http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|title=Total Migrant stock at mid-year by origin and by major area, region, country or area of destination, 1990–2015|publisher=United Nations, Department of Economic and Social Affairs, Population Division (2015)|archive-url=https://web.archive.org/web/20171226173148/http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|archive-date=26 December 2017|access-date=22 November 2017}}</ref> | region10 = [[Argentina]] | pop10 = 305,000 (2007) | ref10 = <ref name="Ucrania.com">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|title=Inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|work=Ucrania.com|date=3 February 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131227233709/http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|archive-date=27 December 2013}}</ref><ref name="Article">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/article_read.asp?id=69|title=La inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|access-date=5 August 2007|work=Ucrania.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20050207175738/http://ucrania.com/article_read.asp?id=69|archive-date=7 February 2005}}</ref> | region11 = [[Španija]] | pop11 = 264,528 (2023) | ref11 = <ref>{{navedi splet|title=Población extranjera por Nacionalidad, comunidades, Sexo y Año. Datos provisionales 2020.|url=https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=/t20/e245/p08/l0/&file=02005.px#!tabs-tabla|publisher=[[Instituto Nacional de Estadística (Spain)|INE]]|access-date=9 November 2020|archive-date=27 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201027160218/https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=%2Ft20%2Fe245%2Fp08%2Fl0%2F&file=02005.px#!tabs-tabla|url-status=live}}</ref> | region12 = [[Romunija]] | pop12 = 251,923 (2023) | ref12 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|title=Romanian 2011 census|publisher=edrc.ro|access-date=13 December 2011|archive-date=2 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190802060014/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|script-title=uk:Українська діаспора в Румунії|trans-title=Ukrainian diaspora in Romania|language=uk|publisher=Буковина толерантна|access-date=5 November 2017|archive-date=7 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107031942/http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|url-status=live}}</ref> | region13 = [[Slovaška]] | pop13 = 228,637 (2023) | ref13 = <ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=31 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531025903/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=15 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220715111536/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref> | region14 = [[Moldavija]] | pop14 = 181,035 (2014) | ref14 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|title=Population and Housing Census in the Republic of Moldova, May 12–25, 2014|publisher=Biroul Național de Statistică al Republicii Moldova|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171114194151/http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|archive-date=14 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|title=Статистический ежегодник 2017|publisher=Министерство экономического развития, Государственная служба статистики Приднестровской Молдавской Республики|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170927202651/http://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|archive-date=27 September 2017}}</ref> | region15 = [[Belorusija]] | pop15 = 159,656 (2019) | ref15 = [https://www.belstat.gov.by/ofitsialnaya-statistika/solialnaya-sfera/naselenie-i-migratsiya/naselenie/statisticheskie-izdaniya/index_17854/] | region16 = [[Uzbekistan]] | pop16 = 124,602 (2015) | ref16 = <ref name="auto" /> | region17 = [[Francija]] | pop17 = 106,697 (2017) | ref17 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=20 November 2021|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|title=Ukraine|date=2 March 2015|access-date=10 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225163637/https://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|url-status=live}}</ref> | region18 = [[Nizozemska]] | pop18 = 98,010 (2023) | ref18 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|title=Cijfers opvang vluchtelingen uit Oekraïne in Nederland|date=24 March 2022 |publisher=Rijksoverheid|access-date=12 September 2023|archive-date=23 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220723170721/https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|url-status=live}}</ref> | region19 = [[Turčija]] | pop19 = 95,000 (2022) | ref19 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|access-date=8 November 2017|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|title=У Туреччині підрахували кількість українців. Цифра вражає|publisher=svitua.com.ua|access-date=12 October 2017|date=20 June 2017|archive-date=22 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190822215220/http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|url-status=dead}}</ref> | region20 = [[Latvija]] | pop20 = 50,699 (2018) | ref20 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|title=Latvijas iedzīvotāju sadalījums pēc nacionālā sastāva un valstiskās piederības|publisher=Latvijas Republikas Iekšlietu ministrijas. Pilsonības un migrācijas lietu pārvalde|access-date=17 May 2018|archive-date=25 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125191614/https://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|url-status=dead}}</ref> | region21 = [[Portugalska]] | pop21 = 45,051 (2015) | ref21 = <ref name="auto"/> | region22 = [[Australia]] | pop22 = 38,791 (2014) | ref22 = <ref>{{navedi splet |url=http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116133105/http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-date=16 January 2014|title=Ukrainian Australians|author=Australian Government – Department of Immigration and Border Protection|access-date=1 October 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|title=Asia and Oceania countries|author=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=8 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720123015/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|url-status=dead}}</ref> | region23 = [[Grčija]] | pop23 = 32,000 (2016) | ref23 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|title=Ukrainians Аbroad|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=22 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003523/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|url-status=dead}}</ref> | region24 = [[Izrael]] | pop24 = 30,000–90,000 (2016) | ref24 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|title=Middle East and Africa|access-date=8 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003522/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|url-status=dead}}</ref> | region25 = [[Združeno kraljestvo]] | pop25 = 23,414 (2015) | ref25 = <ref name="auto" /> | region26 = [[Estonija]] | pop26 = 23,183 (2017) | ref26 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.stat.ee/34267|title=Population by ethnic nationality, 1 January, years|publisher=Eesti Statistika|access-date=28 October 2017|archive-date=4 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104172617/http://www.stat.ee/34267|url-status=dead}}</ref> | region27 = [[Gruzija]] | pop27 = 22,263 (2015) | ref27 = <ref name="auto"/> | region28 = [[Azerbajdžan]] | pop28 = 21,509 (2009) | ref28 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|title=Censuses of Republic of Azerbaijan 1979, 1989, 1999, 2009|publisher=State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan|access-date=1 October 2017|archive-date=30 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121130101713/http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|url-status=live}}</ref> | region29 = [[Kirgizistan]] | pop29 = 12,691 (2016) | ref29 = <ref>{{navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|title=Ethnic composition: 2016 estimation (data for regions)|publisher=Кыргыз Республикасынын Улуттук статистика комитети|access-date=6 November 2017|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321205540/http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|url-status=live}}</ref> | region30 = [[Litva]] | pop30 = 12,248 (2015) | ref30 = <ref name="auto"/> | region31 = [[Danska]] | pop31 = 12,144 (2018) | ref31 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statbank.dk/10024|title=Population at the first day of the quarter by country of origin, ancestry, age, sex, region and time – Ukraine|publisher=Statistics Denmark|access-date=27 May 2018|archive-date=16 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316064152/https://www.statbank.dk/10024|url-status=live}}</ref> | region32 = [[Paragvaj]] | pop32 = 12,000–40,000 (2014) | ref32 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|archive-url=https://web.archive.org/web/20190820100348/http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|url-status=dead|archive-date=20 August 2019|title=PARAGUAY|publisher=Ukrainian World Congress|access-date=10 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|title=La cooperación cultural y humanitaria entre Ucrania y Paraguay|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores de Ucrania|access-date=10 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720194828/https://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|url-status=dead}}</ref> | region33 = [[Avstrija]] | pop33 = 12,000 (2016) | ref33 = <ref>{{navedi splet|url=http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|script-title=uk:Українці в Австрії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Republik Österreich|access-date=5 October 2017|archive-date=13 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131013061824/http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|url-status=dead}}</ref> | region34 = [[Združeni arabski emirati]] | pop34 = 11,145 (2017) | ref34 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.chasipodii.net/article/18749/|title=Євгеній Семенов: "Українська громада в ОАЕ об'єднується, не чекаючи жодних офіційних статусів чи закликів, і це – головне!"|publisher=chasipodii.net|access-date=13 October 2017|archive-date=16 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171016112836/http://www.chasipodii.net/article/18749|url-status=live}}</ref> | region35 = [[Švedska]] | pop35 = 11,069 (2019) | ref35 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statistikdatabasen.scb.se/pxweb/sv/ssd/START__BE__BE0101__BE0101E/FodelselandArK/table/tableViewLayout1/|title=Befolkning efter födelseland, ålder, kön och år|publisher=Statistiska centralbyrån|access-date=25 February 2020|archive-date=20 December 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081220091841/http://celade.cepal.org/cgibin/RpWebEngine.exe/PortalAction?&MODE=MAIN&BASE=CPVBLZ2000&MAIN=WebServerMain.inl|url-status=live}}</ref> | region36 = [[Madžarska]] | pop36 = 10,996 (2016) | ref36 = <ref name="KSH">{{navedi knjigo|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|publisher=Hungarian Central Statistical Office|location=Budapest|year=2018|access-date=9 January 2019|isbn=978-963-235-542-9|archive-date=9 October 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|url-status=live}}</ref> | region37 = [[Urugvaj]] | pop37 = 10,000–15,000 (1990) | ref37 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-/|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003091041/http://en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-|url-status=dead|archive-date=3 October 2017|title=Our color-all over the world|publisher=State Migration Service of Ukraine and Foundation for assistance to refugees and displaced people "Compassion"|access-date=25 September 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|title=С. А. Макарчук, Етнічна історія України|publisher=ebk.net.ua|access-date=2 October 2017|archive-date=20 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170820102651/http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|url-status=live}}</ref> | region38 = [[Švica]] | pop38 = 6,681 (2017) | ref38 = <ref>{{navedi splet|url=http://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|script-title=uk:Українці в Швейцарії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Schweizerischen Eidgenossenschaft|access-date=5 November 2017|archive-date=15 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190715064822/https://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|url-status=dead}}</ref> | region39 = [[Finska]] | pop39 = 5,000 (2016) | ref39 = <ref>{{navedi splet|url=http://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|title=Ukrainians in Finland|publisher=Embassy of Ukraine in the Republic of Finland|access-date=5 November 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|url-status=dead}}</ref> | region40 = [[Jordanija]] | pop40 = 5,000 (2016) | ref40 = <ref>{{navedi splet|url=http://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|title=Ukrainian community in Jordan|publisher=Embassy of Ukraine in the Hashemite Kingdom of Jordan|access-date=12 October 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|url-status=dead}}</ref> |langs = [[ukrajinščina]], [[ruščina]] |rels = |related-c = drugi [[Slovani]] }} '''Ukrajinci''' so [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanski]] [[narod]], katerega pripadniki živijo na območju današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]; pomembne [[manjšina|manjšine]] pa so v sosednjih [[država]]h ([[Rusija]], [[Belorusija]], [[Poljska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Madžarska]]) ter drugje ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]]). Govorijo [[ukrajinščina|ukrajinščino]]. == Zgodovina == [[Slika:Leslie Mosley - Johannes I defeats Sviatoslav in 972.png|thumb|270px|Ena od slik, ki prikazujejo kneza Svjatoslava]] Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med letoma 1918 in 1920 so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933]</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889601852).jpg|thumb|250px|Ukrajinski otroci v vyšivankah]] Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>[https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules The Center Rules: The Decommunization Laws]</ref>. == Ukrajinska kultura == === Narodna noša === [[Slika:Barvinok School of Dance Hopak dance at the Ukrainian Bloor West Village Festival 2019 4.jpg|thumb|270px|Ukrajinci v vyšivankah]] Za ukrajinsko narodno nošo (znano kot "višivanka") so značilni številni vzhodnoslovanski vzorci, ki simbolizirajo naravne prvine, ter motivi iz predkrščanske mitologije <ref>[http://ptaha.in.ua/page2955417.html Історія виникнення української вишиванки]</ref>. Ukrajinski slog oblačenja se je v celoti izoblikoval v okolju [[Zaporoška Seč|Zaporoške Siči]]. V okviru Ruskega imperija je ukrajinska narodna noša ostala praktično nedotaknjena s strani rusifikacije, saj je bila ta politika usmerjena predvsem v zatiranje jezika in nacionalne identitete <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. [[Slika:The Kobzar of the Ukraine - Introduction headpiece.png|thumb|250px|Mazanka]] Med rdečim terorjem v letih 1918–1922 je Rdeča garda brutalno pobijala pripadnike »sovražnih razredov«. Še posebej huda grozodejstva so se zgodila med zavzetjem Kijeva februarja 1918, ko so sile pod poveljstvom Mihaila Muravjova izvedle vrsto brutalnih pobojev civilistov – predvsem zato, ker niso bili člani boljševiške partije, ali celo zgolj zaradi nošenja narodne noše, kar je veljalo za izraz «meščanskega nacionalizma» <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/veresen/5/1918-dekret-pro-chervonyy-teror 1918 - декрет про "червоний терор"]</ref>. === Književnost === [[Slika:1840 - Kobzar - page 3 - page 1 (Title) -.jpg|thumb|250px|Kobzar, Taras Ševčenko]] Ukrajinska književnost ima starodavne korenine; najzgodnejši znani primeri pisanja v staroukrajinskem jeziku so [[Zaporoška Seč|kozaške]] kronike, denimo kronika Hrihorija Hrabjanke. Po različnih pričevanjih – zlasti zapisih Pavla iz Alepa, ki je leta 1654 spremljal patriarha Makarija na njegovem potovanju po ukrajinskih deželah – je bila stopnja pismenosti v Siči višja kot v sosednji Poljski ali moskovski državi. V sosednji Poljski je bilo izobraževanje privilegij, rezerviran izključno za otroke magnatov in plemstva, pouk pa je potekal predvsem v latinščini; v Ukrajini pa je šolanje potekalo v dostopnih jezikih, cerkveni slovanščini ali stari ukrajinščini, in je bilo na voljo praktično vsakemu otroku, vključno s potomci kozakov in kmetov, ki so poleg strogega vojaškega usposabljanja pridobivali znanja branja, pisanja, pravoslavnih običajev in zborovskega petja <ref>[https://zolo.gov.ua/slavni-imena-zolotonishhy-ny-pavlo-alepps-ky-j-mandrivny-k-krayeznavets-1654-1656-rokiv/ Славні імена Золотоніщини: Павло Алеппський, мандрівник, краєзнавець 1654–1656 років]</ref> <ref>[http://svitlytsia.crimea.ua/?section=article&artID=16997 ПАВЛО АЛЕПСЬКИЙ: ХВАЛА УКРАЇНІ!]</ref>. Po vključitvi v Rusko carstvo v obdobju po [[Bogdan Hmelnicki|Hmelnickega]] vstaji, postopnem omejevanju avtonomije in ukinitvi kozaške vojske leta 1775 so carske oblasti prepovedale šole Siče. Književnost v staroukrajinskem jeziku, zlasti kronike, poučna besedila in verska dela – so bodisi zasegli za potrebe Cesarske javne knjižnice, Ermitaža in Ruske nacionalne knjižnice v Sankt Peterburgu bodisi uničili na kraju samem; to je privedlo do propada kozaškega izobraževalnega sistema in razširjene nepismenosti, ki se je v ukrajinskih deželah ohranila več generacij in odražala razmere v drugih delih Ruskega imperija <ref>[https://spadok.org.ua/ukrayinske-kozatstvo/navchannya-ta-vykhovannya-ditey-na-sichi Навчання та виховання дітей на Січі]</ref>. Med letoma 1917 in 1920 je delovalo Ministrstvo za javno šolstvo Ukrajinske ljudske republike; kljub trajajočim spopadom mu je uspelo ustanoviti na stotine tiskarn, ki so izdajale predhodno prepovedano literaturo <ref>[https://volart.com.ua/art/rukopis/zapret.html хроніка заборон української мови і гоніння української книги в Україні]</ref> <ref>[https://cerkva.kharkov.ua/novini/arkhiv/267 Хронология притеснений украинского языка с 1627 года]</ref> <ref>[http://museumreforms.ru/node/13636 Законы о печати Екатерины II 1783-1796 гг.]</ref> <ref>[https://parafia.org.ua/biblioteka/statti/dokumenty-pro-zaboronu-ukr-movy/ Документи про заборону української мови (XVII–XX ст.)]</ref>. V času [[Velika čistka|velikega terorja]] v ZSSR je bil usmrčen velik del takratnih ukrajinskih pisateljev – skupaj s kreativno inteligenco –, kar je privedlo do stagnacije ali popolnega izginotja celotnih žanrov v ukrajinskem jeziku, kot sta futurizem in znanstvena fantastika. ZSSR je dovoljevala le objavo cenzuriranih del najuglednejših pisateljev – pa še to v zelo omejenih nakladah –, saj je dajala prednost objavljanju ruske književnosti <ref>[https://uinp.gov.ua/informaciyni-materialy/zhurnalistam/do-rokovyn-rozstriliv-ukrayinskoyi-inteligenciyi-v-urochyshchi-sandarmoh До роковин розстрілів української інтелігенції в урочищі Сандармох]</ref>. V poznem sovjetskem obdobju so bili številni ukrajinski pisatelji, znani kot «šestdesetniki», med katerimi sta najbolj izstopala Vasil Stus aretirani ter obsojeni na zaporno kazen ali podvrženi kaznovalni psihiatriji <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/8/1935-narodyvsya-poet-vasyl-symonenko 1935 - народився поет Василь Симоненко]</ref> <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/6/1938-narodyvsya-poet-i-dysydent-vasyl-stus 1938, народився поет і дисидент Василь Стус.]</ref>. === Gledališče === [[Slika:Зимовий театр!.JPG|thumb|250px|gledališče v Kropivnickem]] Prvo poklicno gledališče v Ukrajini, namenjeno posebej ukrajinski kulturi, je v mestu Jelisavetgrad (Kropivnitski) ustanovil Marko Kropivnicki; deluje še danes <ref>[http://librarychl.kr.ua/kn_in/kraeznavcha-abetka/koryfeiv-teatr.php Корифеїв театр]</ref>. === Tradicionalno bivališče === [[Slika:Khata by Repin.jpg|thumb|250px|Mazanka]] Od davnine pa vse do sredine 20. stoletja je bilo tradicionalno ukrajinsko bivališče t. i. "mazanka" <ref>[https://varta.kharkov.ua/articles/1100682 Мазанки у віконних рамах - виставка про еволюцію житла харків’ян]</ref> <ref>[https://texty.org.ua/articles/88164/Takogo_vzhe_ne_bude_Jak_znykajut_ostanni-88164/ «Такого вже не буде». Як зникають останні хати-мазанки і хто досі в них живе]</ref>. === Arhitektura === [[Slika:Михайлівський собор.jpg|thumb|250px|Katedrala sv. Mihaela v Kijevu kot primer kozaškega baroka]] Za ukrajinska mesta je značilna bogata arhitekturna dediščina iz obdobja Ruskega imperija in ZSSR, v zahodnih regijah pa je opazen avstro-ogrski vpliv; značilen ukrajinski arhitekturni slog – kozaški barok – se je kazal predvsem pri sakralnih zgradbah <ref>[https://vue.gov.ua/%D0%91%D0%B0%D1%80%D0%BE%D0%BA%D0%BE_%D0%BA%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B5 Бароко козацьке]</ref>. === Ples === [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889602422).jpg|thumb|250px|Ukrajinci v vyšivankah]] Hopak je najbolj priljubljen in tehnično najzahtevnejši ukrajinski ples <ref>[https://www.libr.dp.ua/?do=ukrainica&lng=1&id=44&idg=270 Український «Гопак» – найвідоміший танець чи лицарське бойове мистецтво?]</ref>. === Šport === »Bojovij hopak« – ki združuje prvine ljudskega plesa in borilnih veščin – se je uveljavil kot najbolj priljubljena borilna veščina že v času Zaporoške Seči. Prvi športni klubi so nastali v Mikolajivu konec 19. stoletja, sledili pa so jim klubi v Odesi, Kijevu in Harkovu. Med rusko-ukrajinsko vojno je športna infrastruktura zaradi vojaških spopadov utrpela hudo škodo, številni športniki pa so izgubili življenje, med njimi Kateryna Diačenko, Viktorija Ivaško, Venedikt Vasilkiv, Anastasija Ignatenko in Matvij Marčenko <ref>[https://unn.ua/news/rosiia-z-pochatku-viiny-poshkodyla-ponad-900-sportyvnykh-obiektiv росія з початку війни пошкодила понад 900 спортивних об’єктів]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/ivashko-viktoriia-923 Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/viktoriya-ivashko/ Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://sport.rus.postimees.ee/7484339/11-letnyaya-ukrainskaya-gimnastka-pogibla-pod-zavalami-doma-v-mariupole 11-летняя украинская гимнастка погибла под завалами дома в Мариуполе]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/vasylkov-venedykt-1055 Венедикт Васильков]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/anastasiya-ignatenko/ Анастасія Ігнатенко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/matvij-marchenko/ Матвій Марченко]</ref>. === Množični mediji === Prvi časopis v ukrajinskem jeziku na svetu, "Galicijska zvezda" je izšel v Lvovu leta 1848 – na vrhuncu «pomladi narodov» – v času, ko v Avstro-Ogrski ni bilo nikakršnega pritiska na tiskane medije v lokalnih jezikih. V Ruskem imperiju je bila "Prosvita" glavna ukrajinska publikacija, ki je delovala v ilegali <ref>[http://www.sokal.lviv.ua/history-vashkiv-sokal_i_prybuzhzhia__54.html Історія :: І.Вашків Сокаль і Прибужжя]</ref>. Leta 1893 je bil v ameriški zvezni državi New Jersey ustanovljen časopis v ukrajinskem jeziku "Svoboda"; izhaja še danes. V Kanadi so začele v začetku 20. stoletja izhajati publikacije v ukrajinskem jeziku, kar je bila posledica množičnega priseljevanja Ukrajincev iz Avstro-Ogrske. V Braziliji so priseljenci leta 1912 ustanovili časopis. V Ukrajinski ljudski republiki so vlogo množičnih medijev opravljale tiskane periodične publikacije, katerih distribucijo je vodilo Ministrstvo za tisk in propagando. V ruskih regijah z velikim deležem ukrajinskega prebivalstva – denimo na Kubanu, na Uralu ali na Daljnem vzhodu – so lokalne skupnosti izdajale na desetine publikacij v ukrajinskem jeziku. Te so izhajale v mestih, kot so Krasnodar, Vladivostok, Habarovsk in Blagoveščensk, in sicer vse do obdobja stalinističnih represij. V Mandžuriji – natančneje v Harbinu – so izhajali ukrajinski časopisi, kot je bil "Zasiv". 16. novembra 1924 je v Harkovu (takratni prestolnici Ukrajinske SSR) začel oddajati »Ukrajinski radio«; številni njegovi sodelavci so kasneje med [[Velika čistka|velikim terorjem]] postali žrtve represije NKVD-ja zaradi oddajanja v ukrajinskem jeziku <ref>[https://laboratory.ua/blog/radio-v-ukraini-zasnuvaly-entuziasty-a-ne-radyanska-vlada 1924 рік, «Говорить Харків». Як сталось, що радіо в Україні заснували ентузіасти, а не радянська влада?]</ref>. [[Slika:Галина Бабій і Юрій Пероганич в студії Українського радіо, січень 2026.jpg|thumb|250px|Osebje ukrajinskega radia]] Leta 1928 so priseljenci v Argentini ustanovili tednik «Ukrajinska beseda» Leta 1949 je bila v Avstraliji za tamkajšnje priseljence ustanovljena revija v ukrajinskem jeziku z naslovom «Svobodna misel» V času hladne vojne so poslušalci v Ukrajinski SSR prejemali neodvisne informacije izza železne zavese prek Radio Liberty, katerega najbolj znani napovedovalec v ukrajinskem jeziku je bil Roman Kupčinski. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, po razpadu ZSSR in odpravi sovjetske cenzure, je v mestih po vsej Ukrajini nastalo na stotine neodvisnih radijskih postaj in na desetine televizijskih kanalov. === Glasba === Ukrajinsko ljudstvo je iz različnih razlogov za seboj pustilo bogato glasbeno in vokalno dediščino. Med glasbili, povezanimi z [[Zaporoška Seč|zaporoškimi kozaki]], sta bili najbolj razširjeni bandura in kobza. Glasbeniki, ki so delovali v Siči, so zaradi svojega talenta pogosto dobili vzdevek »Dudnyk« <ref>[https://kobzari.org.ua/?page=articles&subpage=5 Історія кобзарства]</ref>. V Ruskem imperiju je politika rusifikacije privedla do zaplembe ali uničenja številnih edinstvenih glasbil, hkrati pa so skladatelji ukrajinskega rodu – denimo Maksim Berezovski in Artemij Vedel – dosegli svetovni sloves. Leta 1865 so zboru Mikole Lisenka med javnim nastopom v Kijevu prepovedali peti ljudsko pesem »Dozdijk« v maternem jeziku. [[Slika:Мошорине , Кіровоградська область , Україна , пам'ятник авторові пісні "Їхав козак за Дунай".jpg|thumb|220px|Spomenik Semenu Klimovskemu, avtorju znane ukrajinske ljudske pesmi »Kozak je jahal onkraj Donave«, v vasi Mošorino v osrednji Ukrajini.]] V času rdečega terorja v Ukrajini so bili številni glasbeniki, ki so ustvarjali v svojem maternem jeziku – denimo Mikola Leontovič – ustreljeni. Izročilo ukrajinskih ljudskih pesmi se je na podeželju v vseh regijah ohranilo vse do holodomorja v letih 1932–1933. V času velikega terorja v letih 1937–1938 so bili usmrčeni vsi takratni ugledni banduristi – zlasti Hnat Hotkevič in ljudski umetnik Ukrajinske SSR Ivan Kučuhura-Kučerenko – ter Oleksandr Horilij (so-ustanovitelj Državnega simfoničnega orkestra Ukrajine), Kostjantin Bohuslavski (glasbeni urednik na radiu v Harkovu) in Vasil Verhovinec (prvi poklicni ukrajinski koreograf). Nekaterim ukrajinskim glasbenikom, kot je bil Dmitro Balacki, je uspelo preživeti ujetništvo v taboriščih gulaga. Po razpadu ZSSR so na krajih, kjer so bili usmrčeni izvajalci na kobzo, banduro in liro, postavili spominsko obeležje tem preganjanim umetnikom. V poznem sovjetskem obdobju je bil najbolj priljubljen ukrajinski glasbenik Volodimir Ivasjuk <ref>[https://mykharkov.info/news/rasstrel-harkovskogo-sezda-kobzarej-pravda-ili-vymysel-63400.html Расстрел харьковского съезда кобзарей: правда или вымысел]</ref>. === Fotografija === Najbolj priznani ukrajinski fotograf je Franz de Mézer (1830-1922) ki je zaslovel z dokumentiranjem dogodkov iz obdobja Ukrajinske ljudske republike <ref>[https://www.interesniy.kiev.ua/ru/samyiy-bogatyiy-kievskiy-fotograf-fran/ Самый богатый киевский фотограф Франц Де Мезер]</ref>. === Film === [[Slika:Одеська кіностудія.jpg|thumb|250px|Glavna stavba Filmskega studia Odesa]] Filmski studio v Odesi, najstarejši v Ukrajini, je bil ustanovljen leta 1919 <ref>[https://odesa365.omr.gov.ua/en/locations/odeska-kinostudiia Odesa Film Studio]</ref>. Med najpomembnejšimi ukrajinskimi filmi so "Potovanje na Sič" (Дорога на Січ, 1994) ter "Donbas" Sergeja Loznice (Донбас, Сергій Лозниця, 2018) <ref>[https://loznitsa.com/movie/donbass Donbass - Sergei Loznitsa]</ref> == Glej tudi == * [[seznam Ukrajincev]] * [[Slovani]] *[[Rusini]] (Rutenci) {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Vzhodni Slovani]] [[Kategorija:Ukrajinci|*]] {{normativna kontrola}} == Sklici == ahaqwl1tyq308fe9timj4ulkomv2lfq 6749183 6749158 2026-09-11T19:08:15Z ~2026-49257-88 265616 /* */ 6749183 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group = Ukrajinci |image = [[Slika:1961 CPA 2523.jpg|x350px]]<br />Znamka z ukrajinsko narodno nošo |popplace = {{UKR}}:<br> &nbsp;&nbsp; 37.541.700 | popplace = [[Ukrajina]] 37,541,700 (2001)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality|title=Number and composition population of Ukraine: population census 2001|work=[[Ukrainian Census (2001)|State Statistics Committee of Ukraine]]|date=5 December 2001|access-date=5 August 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070706003257/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|archive-date=6 July 2007}}</ref> | region1 = [[Rusija]] | pop1 = 1,864,000 (2023) | region2 = [[Poljska]] | pop2 = 1,651,918 (2023) | ref2 = <ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|title=Populacja cudzoziemców w Polsce w czasie COVID-19|access-date=20 January 2022|archive-date=20 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120135627/https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|url-status=live}}</ref> | region3 = [[Kanada]] | pop3 = 1,359,655 (2016) | ref3 = <ref>{{navedi splet|url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|title=Census Profile, 2016 Census: Ethnic origin population|work=Statistics Canada|access-date=22 April 2018|date=8 February 2017|archive-date=22 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180422053324/http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|url-status=live}}</ref> | region4 = [[Nemčija]] | pop4 = 1,125,000 (2023) | ref4 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html|title=Bevölkerung in Privathaushalten nach Migrationshintergrund im weiteren Sinn nach ausgewählten Geburtsstaaten|website=Statistisches Bundesamt|access-date=10 February 2022|archive-date=20 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190420232930/https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html/|url-status=live}}</ref> | region5 = [[Združene države Amerike]] | pop5 = 1,028,492 (2016) | ref5 = <ref>{{navedi splet|url=http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|title=Selected Social Characteristics in the United States 2010–2016 American Community Survey 1-Year Estimates|work=United States Census Bureau|access-date=19 November 2017|archive-date=14 February 2020|archive-url=https://archive.today/20200214010655/http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|url-status=dead}}</ref> | region6 = [[Brazilija]] | pop6 = 600,000–1,500,000 (2015) | ref6 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|title=Brazil|publisher=The Ukrainian World Congress|access-date=17 December 2020|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424230057/https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|url-status=live}}</ref> | region7 = [[Češka]] | pop7 = 636,282 (2023) | ref7 = <ref>{{navedi splet |url=https://cesky.radio.cz/na-konci-roku-2022-zilo-v-cesku-legalne-pres-636-tisic-ukrajincu-predloni-jich-8773042|title=Foreigners by type of residence, sex and citizenship as at 31 December 2018 |access-date=3 February 2019 |archive-date=4 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190204014351/https://www.czso.cz/documents/11292/27914491/1812_c01t11.pdf/ddfa8a3d-8875-4b38-8d3a-e7245706b6f7?version=1.0 |url-status=dead }}</ref> | region8 = [[Italija]] | pop8 = 347,183 (2023) | ref8 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|title=Ucraini in Italia|publisher=tuttitalia.it(Elaborazioni su dati ISTAT-L’Istituto nazionale di statistica)|access-date=14 February 2022|archive-date=7 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107090351/https://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|url-status=live}}</ref> | region9 = [[Kazahstan]] | pop9 = 387,000 (2021) | ref9 = <ref name="auto">{{navedi splet|url=http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|title=Total Migrant stock at mid-year by origin and by major area, region, country or area of destination, 1990–2015|publisher=United Nations, Department of Economic and Social Affairs, Population Division (2015)|archive-url=https://web.archive.org/web/20171226173148/http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|archive-date=26 December 2017|access-date=22 November 2017}}</ref> | region10 = [[Argentina]] | pop10 = 305,000 (2007) | ref10 = <ref name="Ucrania.com">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|title=Inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|work=Ucrania.com|date=3 February 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131227233709/http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|archive-date=27 December 2013}}</ref><ref name="Article">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/article_read.asp?id=69|title=La inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|access-date=5 August 2007|work=Ucrania.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20050207175738/http://ucrania.com/article_read.asp?id=69|archive-date=7 February 2005}}</ref> | region11 = [[Španija]] | pop11 = 264,528 (2023) | ref11 = <ref>{{navedi splet|title=Población extranjera por Nacionalidad, comunidades, Sexo y Año. Datos provisionales 2020.|url=https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=/t20/e245/p08/l0/&file=02005.px#!tabs-tabla|publisher=[[Instituto Nacional de Estadística (Spain)|INE]]|access-date=9 November 2020|archive-date=27 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201027160218/https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=%2Ft20%2Fe245%2Fp08%2Fl0%2F&file=02005.px#!tabs-tabla|url-status=live}}</ref> | region12 = [[Romunija]] | pop12 = 251,923 (2023) | ref12 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|title=Romanian 2011 census|publisher=edrc.ro|access-date=13 December 2011|archive-date=2 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190802060014/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|script-title=uk:Українська діаспора в Румунії|trans-title=Ukrainian diaspora in Romania|language=uk|publisher=Буковина толерантна|access-date=5 November 2017|archive-date=7 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107031942/http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|url-status=live}}</ref> | region13 = [[Slovaška]] | pop13 = 228,637 (2023) | ref13 = <ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=31 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531025903/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=15 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220715111536/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref> | region14 = [[Moldavija]] | pop14 = 181,035 (2014) | ref14 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|title=Population and Housing Census in the Republic of Moldova, May 12–25, 2014|publisher=Biroul Național de Statistică al Republicii Moldova|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171114194151/http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|archive-date=14 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|title=Статистический ежегодник 2017|publisher=Министерство экономического развития, Государственная служба статистики Приднестровской Молдавской Республики|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170927202651/http://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|archive-date=27 September 2017}}</ref> | region15 = [[Belorusija]] | pop15 = 159,656 (2019) | ref15 = [https://www.belstat.gov.by/ofitsialnaya-statistika/solialnaya-sfera/naselenie-i-migratsiya/naselenie/statisticheskie-izdaniya/index_17854/] | region16 = [[Uzbekistan]] | pop16 = 124,602 (2015) | ref16 = <ref name="auto" /> | region17 = [[Francija]] | pop17 = 106,697 (2017) | ref17 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=20 November 2021|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|title=Ukraine|date=2 March 2015|access-date=10 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225163637/https://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|url-status=live}}</ref> | region18 = [[Nizozemska]] | pop18 = 98,010 (2023) | ref18 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|title=Cijfers opvang vluchtelingen uit Oekraïne in Nederland|date=24 March 2022 |publisher=Rijksoverheid|access-date=12 September 2023|archive-date=23 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220723170721/https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|url-status=live}}</ref> | region19 = [[Turčija]] | pop19 = 95,000 (2022) | ref19 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|access-date=8 November 2017|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|title=У Туреччині підрахували кількість українців. Цифра вражає|publisher=svitua.com.ua|access-date=12 October 2017|date=20 June 2017|archive-date=22 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190822215220/http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|url-status=dead}}</ref> | region20 = [[Latvija]] | pop20 = 50,699 (2018) | ref20 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|title=Latvijas iedzīvotāju sadalījums pēc nacionālā sastāva un valstiskās piederības|publisher=Latvijas Republikas Iekšlietu ministrijas. Pilsonības un migrācijas lietu pārvalde|access-date=17 May 2018|archive-date=25 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125191614/https://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|url-status=dead}}</ref> | region21 = [[Portugalska]] | pop21 = 45,051 (2015) | ref21 = <ref name="auto"/> | region22 = [[Australia]] | pop22 = 38,791 (2014) | ref22 = <ref>{{navedi splet |url=http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116133105/http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-date=16 January 2014|title=Ukrainian Australians|author=Australian Government – Department of Immigration and Border Protection|access-date=1 October 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|title=Asia and Oceania countries|author=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=8 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720123015/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|url-status=dead}}</ref> | region23 = [[Grčija]] | pop23 = 32,000 (2016) | ref23 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|title=Ukrainians Аbroad|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=22 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003523/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|url-status=dead}}</ref> | region24 = [[Izrael]] | pop24 = 30,000–90,000 (2016) | ref24 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|title=Middle East and Africa|access-date=8 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003522/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|url-status=dead}}</ref> | region25 = [[Združeno kraljestvo]] | pop25 = 23,414 (2015) | ref25 = <ref name="auto" /> | region26 = [[Estonija]] | pop26 = 23,183 (2017) | ref26 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.stat.ee/34267|title=Population by ethnic nationality, 1 January, years|publisher=Eesti Statistika|access-date=28 October 2017|archive-date=4 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104172617/http://www.stat.ee/34267|url-status=dead}}</ref> | region27 = [[Gruzija]] | pop27 = 22,263 (2015) | ref27 = <ref name="auto"/> | region28 = [[Azerbajdžan]] | pop28 = 21,509 (2009) | ref28 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|title=Censuses of Republic of Azerbaijan 1979, 1989, 1999, 2009|publisher=State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan|access-date=1 October 2017|archive-date=30 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121130101713/http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|url-status=live}}</ref> | region29 = [[Kirgizistan]] | pop29 = 12,691 (2016) | ref29 = <ref>{{navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|title=Ethnic composition: 2016 estimation (data for regions)|publisher=Кыргыз Республикасынын Улуттук статистика комитети|access-date=6 November 2017|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321205540/http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|url-status=live}}</ref> | region30 = [[Litva]] | pop30 = 12,248 (2015) | ref30 = <ref name="auto"/> | region31 = [[Danska]] | pop31 = 12,144 (2018) | ref31 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statbank.dk/10024|title=Population at the first day of the quarter by country of origin, ancestry, age, sex, region and time – Ukraine|publisher=Statistics Denmark|access-date=27 May 2018|archive-date=16 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316064152/https://www.statbank.dk/10024|url-status=live}}</ref> | region32 = [[Paragvaj]] | pop32 = 12,000–40,000 (2014) | ref32 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|archive-url=https://web.archive.org/web/20190820100348/http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|url-status=dead|archive-date=20 August 2019|title=PARAGUAY|publisher=Ukrainian World Congress|access-date=10 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|title=La cooperación cultural y humanitaria entre Ucrania y Paraguay|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores de Ucrania|access-date=10 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720194828/https://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|url-status=dead}}</ref> | region33 = [[Avstrija]] | pop33 = 12,000 (2016) | ref33 = <ref>{{navedi splet|url=http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|script-title=uk:Українці в Австрії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Republik Österreich|access-date=5 October 2017|archive-date=13 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131013061824/http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|url-status=dead}}</ref> | region34 = [[Združeni arabski emirati]] | pop34 = 11,145 (2017) | ref34 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.chasipodii.net/article/18749/|title=Євгеній Семенов: "Українська громада в ОАЕ об'єднується, не чекаючи жодних офіційних статусів чи закликів, і це – головне!"|publisher=chasipodii.net|access-date=13 October 2017|archive-date=16 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171016112836/http://www.chasipodii.net/article/18749|url-status=live}}</ref> | region35 = [[Švedska]] | pop35 = 11,069 (2019) | ref35 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statistikdatabasen.scb.se/pxweb/sv/ssd/START__BE__BE0101__BE0101E/FodelselandArK/table/tableViewLayout1/|title=Befolkning efter födelseland, ålder, kön och år|publisher=Statistiska centralbyrån|access-date=25 February 2020|archive-date=20 December 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081220091841/http://celade.cepal.org/cgibin/RpWebEngine.exe/PortalAction?&MODE=MAIN&BASE=CPVBLZ2000&MAIN=WebServerMain.inl|url-status=live}}</ref> | region36 = [[Madžarska]] | pop36 = 10,996 (2016) | ref36 = <ref name="KSH">{{navedi knjigo|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|publisher=Hungarian Central Statistical Office|location=Budapest|year=2018|access-date=9 January 2019|isbn=978-963-235-542-9|archive-date=9 October 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|url-status=live}}</ref> | region37 = [[Urugvaj]] | pop37 = 10,000–15,000 (1990) | ref37 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-/|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003091041/http://en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-|url-status=dead|archive-date=3 October 2017|title=Our color-all over the world|publisher=State Migration Service of Ukraine and Foundation for assistance to refugees and displaced people "Compassion"|access-date=25 September 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|title=С. А. Макарчук, Етнічна історія України|publisher=ebk.net.ua|access-date=2 October 2017|archive-date=20 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170820102651/http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|url-status=live}}</ref> | region38 = [[Švica]] | pop38 = 6,681 (2017) | ref38 = <ref>{{navedi splet|url=http://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|script-title=uk:Українці в Швейцарії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Schweizerischen Eidgenossenschaft|access-date=5 November 2017|archive-date=15 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190715064822/https://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|url-status=dead}}</ref> | region39 = [[Finska]] | pop39 = 5,000 (2016) | ref39 = <ref>{{navedi splet|url=http://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|title=Ukrainians in Finland|publisher=Embassy of Ukraine in the Republic of Finland|access-date=5 November 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|url-status=dead}}</ref> | region40 = [[Jordanija]] | pop40 = 5,000 (2016) | ref40 = <ref>{{navedi splet|url=http://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|title=Ukrainian community in Jordan|publisher=Embassy of Ukraine in the Hashemite Kingdom of Jordan|access-date=12 October 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|url-status=dead}}</ref> |langs = [[ukrajinščina]], [[ruščina]] |rels = |related-c = drugi [[Slovani]] }} '''Ukrajinci''' so [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanski]] [[narod]], katerega pripadniki živijo na območju današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]; pomembne [[manjšina|manjšine]] pa so v sosednjih [[država]]h ([[Rusija]], [[Belorusija]], [[Poljska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Madžarska]]) ter drugje ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]]). Govorijo [[ukrajinščina|ukrajinščino]]. == Etimologija == Ime tega ljudstva izhaja iz geografskega izraza; po večini razlag dobesedno pomeni »ljudje, ki živijo na obrobju« (ali »v obmejnih deželah«), kar odraža zgodovinski položaj Ukrajine na stičišču evropske civilizacije (na zahodu), »ruskega sveta« (na vzhodu) ter muslimanskega sveta in krimskih Tatarov (na jugu). Ime »Ukrajina« se na primer pojavi v zapisu iz leta 1187 v Kijevski kroniki delu Ipatijevega rokopisa in se nanaša na južne kneževine Rusi, vključno s kijevsko, černigovsko in perejaslavsko <ref>[https://likbez.org.ua/ru/kakoe-soderzhanie-vkladyivalos-v-slovo-ukraina-vo-vremena-drevney-rusi.html Какое содержание вкладывалось в название "Украина" во времена Древней Руси?]</ref>.. Podobno je pisatelj [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaj Gogol]] v predgovoru k noveli "Taras Bulba" (natančneje v prvotnem osnutku, ki je nastal pred različico, ki jo je leta 1842 odobrila carska cenzura) svojo domovino označil za »polnomadski kotiček Evrope« <ref>[https://medium.com/@newsich/%D0%BF%D0%BE%D1%85%D0%BE%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8F-%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B8-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-237d49cbc04d Походження назви “Україна”]</ref>. == Zgodovina == [[Slika:Leslie Mosley - Johannes I defeats Sviatoslav in 972.png|thumb|270px|Ena od slik, ki prikazujejo kneza Svjatoslava]] Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med letoma 1918 in 1920 so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933]</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889601852).jpg|thumb|250px|Ukrajinski otroci v vyšivankah]] Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>[https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules The Center Rules: The Decommunization Laws]</ref>. == Ukrajinska kultura == === Narodna noša === [[Slika:Barvinok School of Dance Hopak dance at the Ukrainian Bloor West Village Festival 2019 4.jpg|thumb|270px|Ukrajinci v vyšivankah]] Za ukrajinsko narodno nošo (znano kot "višivanka") so značilni številni vzhodnoslovanski vzorci, ki simbolizirajo naravne prvine, ter motivi iz predkrščanske mitologije <ref>[http://ptaha.in.ua/page2955417.html Історія виникнення української вишиванки]</ref>. Ukrajinski slog oblačenja se je v celoti izoblikoval v okolju [[Zaporoška Seč|Zaporoške Siči]]. V okviru Ruskega imperija je ukrajinska narodna noša ostala praktično nedotaknjena s strani rusifikacije, saj je bila ta politika usmerjena predvsem v zatiranje jezika in nacionalne identitete <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. [[Slika:The Kobzar of the Ukraine - Introduction headpiece.png|thumb|250px|Mazanka]] Med rdečim terorjem v letih 1918–1922 je Rdeča garda brutalno pobijala pripadnike »sovražnih razredov«. Še posebej huda grozodejstva so se zgodila med zavzetjem Kijeva februarja 1918, ko so sile pod poveljstvom Mihaila Muravjova izvedle vrsto brutalnih pobojev civilistov – predvsem zato, ker niso bili člani boljševiške partije, ali celo zgolj zaradi nošenja narodne noše, kar je veljalo za izraz «meščanskega nacionalizma» <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/veresen/5/1918-dekret-pro-chervonyy-teror 1918 - декрет про "червоний терор"]</ref>. === Književnost === [[Slika:1840 - Kobzar - page 3 - page 1 (Title) -.jpg|thumb|250px|Kobzar, Taras Ševčenko]] Ukrajinska književnost ima starodavne korenine; najzgodnejši znani primeri pisanja v staroukrajinskem jeziku so [[Zaporoška Seč|kozaške]] kronike, denimo kronika Hrihorija Hrabjanke. Po različnih pričevanjih – zlasti zapisih Pavla iz Alepa, ki je leta 1654 spremljal patriarha Makarija na njegovem potovanju po ukrajinskih deželah – je bila stopnja pismenosti v Siči višja kot v sosednji Poljski ali moskovski državi. V sosednji Poljski je bilo izobraževanje privilegij, rezerviran izključno za otroke magnatov in plemstva, pouk pa je potekal predvsem v latinščini; v Ukrajini pa je šolanje potekalo v dostopnih jezikih, cerkveni slovanščini ali stari ukrajinščini, in je bilo na voljo praktično vsakemu otroku, vključno s potomci kozakov in kmetov, ki so poleg strogega vojaškega usposabljanja pridobivali znanja branja, pisanja, pravoslavnih običajev in zborovskega petja <ref>[https://zolo.gov.ua/slavni-imena-zolotonishhy-ny-pavlo-alepps-ky-j-mandrivny-k-krayeznavets-1654-1656-rokiv/ Славні імена Золотоніщини: Павло Алеппський, мандрівник, краєзнавець 1654–1656 років]</ref> <ref>[http://svitlytsia.crimea.ua/?section=article&artID=16997 ПАВЛО АЛЕПСЬКИЙ: ХВАЛА УКРАЇНІ!]</ref>. Po vključitvi v Rusko carstvo v obdobju po [[Bogdan Hmelnicki|Hmelnickega]] vstaji, postopnem omejevanju avtonomije in ukinitvi kozaške vojske leta 1775 so carske oblasti prepovedale šole Siče. Književnost v staroukrajinskem jeziku, zlasti kronike, poučna besedila in verska dela – so bodisi zasegli za potrebe Cesarske javne knjižnice, Ermitaža in Ruske nacionalne knjižnice v Sankt Peterburgu bodisi uničili na kraju samem; to je privedlo do propada kozaškega izobraževalnega sistema in razširjene nepismenosti, ki se je v ukrajinskih deželah ohranila več generacij in odražala razmere v drugih delih Ruskega imperija <ref>[https://spadok.org.ua/ukrayinske-kozatstvo/navchannya-ta-vykhovannya-ditey-na-sichi Навчання та виховання дітей на Січі]</ref>. Med letoma 1917 in 1920 je delovalo Ministrstvo za javno šolstvo Ukrajinske ljudske republike; kljub trajajočim spopadom mu je uspelo ustanoviti na stotine tiskarn, ki so izdajale predhodno prepovedano literaturo <ref>[https://volart.com.ua/art/rukopis/zapret.html хроніка заборон української мови і гоніння української книги в Україні]</ref> <ref>[https://cerkva.kharkov.ua/novini/arkhiv/267 Хронология притеснений украинского языка с 1627 года]</ref> <ref>[http://museumreforms.ru/node/13636 Законы о печати Екатерины II 1783-1796 гг.]</ref> <ref>[https://parafia.org.ua/biblioteka/statti/dokumenty-pro-zaboronu-ukr-movy/ Документи про заборону української мови (XVII–XX ст.)]</ref>. V času [[Velika čistka|velikega terorja]] v ZSSR je bil usmrčen velik del takratnih ukrajinskih pisateljev – skupaj s kreativno inteligenco –, kar je privedlo do stagnacije ali popolnega izginotja celotnih žanrov v ukrajinskem jeziku, kot sta futurizem in znanstvena fantastika. ZSSR je dovoljevala le objavo cenzuriranih del najuglednejših pisateljev – pa še to v zelo omejenih nakladah –, saj je dajala prednost objavljanju ruske književnosti <ref>[https://uinp.gov.ua/informaciyni-materialy/zhurnalistam/do-rokovyn-rozstriliv-ukrayinskoyi-inteligenciyi-v-urochyshchi-sandarmoh До роковин розстрілів української інтелігенції в урочищі Сандармох]</ref>. V poznem sovjetskem obdobju so bili številni ukrajinski pisatelji, znani kot «šestdesetniki», med katerimi sta najbolj izstopala Vasil Stus aretirani ter obsojeni na zaporno kazen ali podvrženi kaznovalni psihiatriji <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/8/1935-narodyvsya-poet-vasyl-symonenko 1935 - народився поет Василь Симоненко]</ref> <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/6/1938-narodyvsya-poet-i-dysydent-vasyl-stus 1938, народився поет і дисидент Василь Стус.]</ref>. === Gledališče === [[Slika:Зимовий театр!.JPG|thumb|250px|gledališče v Kropivnickem]] Prvo poklicno gledališče v Ukrajini, namenjeno posebej ukrajinski kulturi, je v mestu Jelisavetgrad (Kropivnitski) ustanovil Marko Kropivnicki; deluje še danes <ref>[http://librarychl.kr.ua/kn_in/kraeznavcha-abetka/koryfeiv-teatr.php Корифеїв театр]</ref>. === Tradicionalno bivališče === [[Slika:Khata by Repin.jpg|thumb|250px|Mazanka]] Od davnine pa vse do sredine 20. stoletja je bilo tradicionalno ukrajinsko bivališče t. i. "mazanka" <ref>[https://varta.kharkov.ua/articles/1100682 Мазанки у віконних рамах - виставка про еволюцію житла харків’ян]</ref> <ref>[https://texty.org.ua/articles/88164/Takogo_vzhe_ne_bude_Jak_znykajut_ostanni-88164/ «Такого вже не буде». Як зникають останні хати-мазанки і хто досі в них живе]</ref>. === Arhitektura === [[Slika:Михайлівський собор.jpg|thumb|250px|Katedrala sv. Mihaela v Kijevu kot primer kozaškega baroka]] Za ukrajinska mesta je značilna bogata arhitekturna dediščina iz obdobja Ruskega imperija in ZSSR, v zahodnih regijah pa je opazen avstro-ogrski vpliv; značilen ukrajinski arhitekturni slog – kozaški barok – se je kazal predvsem pri sakralnih zgradbah <ref>[https://vue.gov.ua/%D0%91%D0%B0%D1%80%D0%BE%D0%BA%D0%BE_%D0%BA%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B5 Бароко козацьке]</ref>. === Ples === [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889602422).jpg|thumb|250px|Ukrajinci v vyšivankah]] Hopak je najbolj priljubljen in tehnično najzahtevnejši ukrajinski ples <ref>[https://www.libr.dp.ua/?do=ukrainica&lng=1&id=44&idg=270 Український «Гопак» – найвідоміший танець чи лицарське бойове мистецтво?]</ref>. === Šport === »Bojovij hopak« – ki združuje prvine ljudskega plesa in borilnih veščin – se je uveljavil kot najbolj priljubljena borilna veščina že v času Zaporoške Seči. Prvi športni klubi so nastali v Mikolajivu konec 19. stoletja, sledili pa so jim klubi v Odesi, Kijevu in Harkovu. Med rusko-ukrajinsko vojno je športna infrastruktura zaradi vojaških spopadov utrpela hudo škodo, številni športniki pa so izgubili življenje, med njimi Kateryna Diačenko, Viktorija Ivaško, Venedikt Vasilkiv, Anastasija Ignatenko in Matvij Marčenko <ref>[https://unn.ua/news/rosiia-z-pochatku-viiny-poshkodyla-ponad-900-sportyvnykh-obiektiv росія з початку війни пошкодила понад 900 спортивних об’єктів]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/ivashko-viktoriia-923 Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/viktoriya-ivashko/ Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://sport.rus.postimees.ee/7484339/11-letnyaya-ukrainskaya-gimnastka-pogibla-pod-zavalami-doma-v-mariupole 11-летняя украинская гимнастка погибла под завалами дома в Мариуполе]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/vasylkov-venedykt-1055 Венедикт Васильков]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/anastasiya-ignatenko/ Анастасія Ігнатенко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/matvij-marchenko/ Матвій Марченко]</ref>. === Množični mediji === Prvi časopis v ukrajinskem jeziku na svetu, "Galicijska zvezda" je izšel v Lvovu leta 1848 – na vrhuncu «pomladi narodov» – v času, ko v Avstro-Ogrski ni bilo nikakršnega pritiska na tiskane medije v lokalnih jezikih. V Ruskem imperiju je bila "Prosvita" glavna ukrajinska publikacija, ki je delovala v ilegali <ref>[http://www.sokal.lviv.ua/history-vashkiv-sokal_i_prybuzhzhia__54.html Історія :: І.Вашків Сокаль і Прибужжя]</ref>. Leta 1893 je bil v ameriški zvezni državi New Jersey ustanovljen časopis v ukrajinskem jeziku "Svoboda"; izhaja še danes. V Kanadi so začele v začetku 20. stoletja izhajati publikacije v ukrajinskem jeziku, kar je bila posledica množičnega priseljevanja Ukrajincev iz Avstro-Ogrske. V Braziliji so priseljenci leta 1912 ustanovili časopis. V Ukrajinski ljudski republiki so vlogo množičnih medijev opravljale tiskane periodične publikacije, katerih distribucijo je vodilo Ministrstvo za tisk in propagando. V ruskih regijah z velikim deležem ukrajinskega prebivalstva – denimo na Kubanu, na Uralu ali na Daljnem vzhodu – so lokalne skupnosti izdajale na desetine publikacij v ukrajinskem jeziku. Te so izhajale v mestih, kot so Krasnodar, Vladivostok, Habarovsk in Blagoveščensk, in sicer vse do obdobja stalinističnih represij. V Mandžuriji – natančneje v Harbinu – so izhajali ukrajinski časopisi, kot je bil "Zasiv". 16. novembra 1924 je v Harkovu (takratni prestolnici Ukrajinske SSR) začel oddajati »Ukrajinski radio«; številni njegovi sodelavci so kasneje med [[Velika čistka|velikim terorjem]] postali žrtve represije NKVD-ja zaradi oddajanja v ukrajinskem jeziku <ref>[https://laboratory.ua/blog/radio-v-ukraini-zasnuvaly-entuziasty-a-ne-radyanska-vlada 1924 рік, «Говорить Харків». Як сталось, що радіо в Україні заснували ентузіасти, а не радянська влада?]</ref>. [[Slika:Галина Бабій і Юрій Пероганич в студії Українського радіо, січень 2026.jpg|thumb|250px|Osebje ukrajinskega radia]] Leta 1928 so priseljenci v Argentini ustanovili tednik «Ukrajinska beseda» Leta 1949 je bila v Avstraliji za tamkajšnje priseljence ustanovljena revija v ukrajinskem jeziku z naslovom «Svobodna misel» V času hladne vojne so poslušalci v Ukrajinski SSR prejemali neodvisne informacije izza železne zavese prek Radio Liberty, katerega najbolj znani napovedovalec v ukrajinskem jeziku je bil Roman Kupčinski. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, po razpadu ZSSR in odpravi sovjetske cenzure, je v mestih po vsej Ukrajini nastalo na stotine neodvisnih radijskih postaj in na desetine televizijskih kanalov. === Glasba === Ukrajinsko ljudstvo je iz različnih razlogov za seboj pustilo bogato glasbeno in vokalno dediščino. Med glasbili, povezanimi z [[Zaporoška Seč|zaporoškimi kozaki]], sta bili najbolj razširjeni bandura in kobza. Glasbeniki, ki so delovali v Siči, so zaradi svojega talenta pogosto dobili vzdevek »Dudnyk« <ref>[https://kobzari.org.ua/?page=articles&subpage=5 Історія кобзарства]</ref>. V Ruskem imperiju je politika rusifikacije privedla do zaplembe ali uničenja številnih edinstvenih glasbil, hkrati pa so skladatelji ukrajinskega rodu – denimo Maksim Berezovski in Artemij Vedel – dosegli svetovni sloves. Leta 1865 so zboru Mikole Lisenka med javnim nastopom v Kijevu prepovedali peti ljudsko pesem »Dozdijk« v maternem jeziku. [[Slika:Мошорине , Кіровоградська область , Україна , пам'ятник авторові пісні "Їхав козак за Дунай".jpg|thumb|220px|Spomenik Semenu Klimovskemu, avtorju znane ukrajinske ljudske pesmi »Kozak je jahal onkraj Donave«, v vasi Mošorino v osrednji Ukrajini.]] V času rdečega terorja v Ukrajini so bili številni glasbeniki, ki so ustvarjali v svojem maternem jeziku – denimo Mikola Leontovič – ustreljeni. Izročilo ukrajinskih ljudskih pesmi se je na podeželju v vseh regijah ohranilo vse do holodomorja v letih 1932–1933. V času velikega terorja v letih 1937–1938 so bili usmrčeni vsi takratni ugledni banduristi – zlasti Hnat Hotkevič in ljudski umetnik Ukrajinske SSR Ivan Kučuhura-Kučerenko – ter Oleksandr Horilij (so-ustanovitelj Državnega simfoničnega orkestra Ukrajine), Kostjantin Bohuslavski (glasbeni urednik na radiu v Harkovu) in Vasil Verhovinec (prvi poklicni ukrajinski koreograf). Nekaterim ukrajinskim glasbenikom, kot je bil Dmitro Balacki, je uspelo preživeti ujetništvo v taboriščih gulaga. Po razpadu ZSSR so na krajih, kjer so bili usmrčeni izvajalci na kobzo, banduro in liro, postavili spominsko obeležje tem preganjanim umetnikom. V poznem sovjetskem obdobju je bil najbolj priljubljen ukrajinski glasbenik Volodimir Ivasjuk <ref>[https://mykharkov.info/news/rasstrel-harkovskogo-sezda-kobzarej-pravda-ili-vymysel-63400.html Расстрел харьковского съезда кобзарей: правда или вымысел]</ref>. === Fotografija === Najbolj priznani ukrajinski fotograf je Franz de Mézer (1830-1922) ki je zaslovel z dokumentiranjem dogodkov iz obdobja Ukrajinske ljudske republike <ref>[https://www.interesniy.kiev.ua/ru/samyiy-bogatyiy-kievskiy-fotograf-fran/ Самый богатый киевский фотограф Франц Де Мезер]</ref>. === Film === [[Slika:Одеська кіностудія.jpg|thumb|250px|Glavna stavba Filmskega studia Odesa]] Filmski studio v Odesi, najstarejši v Ukrajini, je bil ustanovljen leta 1919 <ref>[https://odesa365.omr.gov.ua/en/locations/odeska-kinostudiia Odesa Film Studio]</ref>. Med najpomembnejšimi ukrajinskimi filmi so "Potovanje na Sič" (Дорога на Січ, 1994) ter "Donbas" Sergeja Loznice (Донбас, Сергій Лозниця, 2018) <ref>[https://loznitsa.com/movie/donbass Donbass - Sergei Loznitsa]</ref> == Glej tudi == * [[seznam Ukrajincev]] * [[Slovani]] *[[Rusini]] (Rutenci) {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Vzhodni Slovani]] [[Kategorija:Ukrajinci|*]] {{normativna kontrola}} == Sklici == 0316f7srw5mte57lxcmefgt8sqpq7oi 6749184 6749183 2026-09-11T19:10:54Z ~2026-49257-88 265616 /* Etimologija */ 6749184 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group = Ukrajinci |image = [[Slika:1961 CPA 2523.jpg|x350px]]<br />Znamka z ukrajinsko narodno nošo |popplace = {{UKR}}:<br> &nbsp;&nbsp; 37.541.700 | popplace = [[Ukrajina]] 37,541,700 (2001)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality|title=Number and composition population of Ukraine: population census 2001|work=[[Ukrainian Census (2001)|State Statistics Committee of Ukraine]]|date=5 December 2001|access-date=5 August 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070706003257/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|archive-date=6 July 2007}}</ref> | region1 = [[Rusija]] | pop1 = 1,864,000 (2023) | region2 = [[Poljska]] | pop2 = 1,651,918 (2023) | ref2 = <ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|title=Populacja cudzoziemców w Polsce w czasie COVID-19|access-date=20 January 2022|archive-date=20 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120135627/https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|url-status=live}}</ref> | region3 = [[Kanada]] | pop3 = 1,359,655 (2016) | ref3 = <ref>{{navedi splet|url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|title=Census Profile, 2016 Census: Ethnic origin population|work=Statistics Canada|access-date=22 April 2018|date=8 February 2017|archive-date=22 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180422053324/http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|url-status=live}}</ref> | region4 = [[Nemčija]] | pop4 = 1,125,000 (2023) | ref4 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html|title=Bevölkerung in Privathaushalten nach Migrationshintergrund im weiteren Sinn nach ausgewählten Geburtsstaaten|website=Statistisches Bundesamt|access-date=10 February 2022|archive-date=20 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190420232930/https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html/|url-status=live}}</ref> | region5 = [[Združene države Amerike]] | pop5 = 1,028,492 (2016) | ref5 = <ref>{{navedi splet|url=http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|title=Selected Social Characteristics in the United States 2010–2016 American Community Survey 1-Year Estimates|work=United States Census Bureau|access-date=19 November 2017|archive-date=14 February 2020|archive-url=https://archive.today/20200214010655/http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|url-status=dead}}</ref> | region6 = [[Brazilija]] | pop6 = 600,000–1,500,000 (2015) | ref6 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|title=Brazil|publisher=The Ukrainian World Congress|access-date=17 December 2020|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424230057/https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|url-status=live}}</ref> | region7 = [[Češka]] | pop7 = 636,282 (2023) | ref7 = <ref>{{navedi splet |url=https://cesky.radio.cz/na-konci-roku-2022-zilo-v-cesku-legalne-pres-636-tisic-ukrajincu-predloni-jich-8773042|title=Foreigners by type of residence, sex and citizenship as at 31 December 2018 |access-date=3 February 2019 |archive-date=4 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190204014351/https://www.czso.cz/documents/11292/27914491/1812_c01t11.pdf/ddfa8a3d-8875-4b38-8d3a-e7245706b6f7?version=1.0 |url-status=dead }}</ref> | region8 = [[Italija]] | pop8 = 347,183 (2023) | ref8 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|title=Ucraini in Italia|publisher=tuttitalia.it(Elaborazioni su dati ISTAT-L’Istituto nazionale di statistica)|access-date=14 February 2022|archive-date=7 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107090351/https://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|url-status=live}}</ref> | region9 = [[Kazahstan]] | pop9 = 387,000 (2021) | ref9 = <ref name="auto">{{navedi splet|url=http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|title=Total Migrant stock at mid-year by origin and by major area, region, country or area of destination, 1990–2015|publisher=United Nations, Department of Economic and Social Affairs, Population Division (2015)|archive-url=https://web.archive.org/web/20171226173148/http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|archive-date=26 December 2017|access-date=22 November 2017}}</ref> | region10 = [[Argentina]] | pop10 = 305,000 (2007) | ref10 = <ref name="Ucrania.com">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|title=Inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|work=Ucrania.com|date=3 February 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131227233709/http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|archive-date=27 December 2013}}</ref><ref name="Article">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/article_read.asp?id=69|title=La inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|access-date=5 August 2007|work=Ucrania.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20050207175738/http://ucrania.com/article_read.asp?id=69|archive-date=7 February 2005}}</ref> | region11 = [[Španija]] | pop11 = 264,528 (2023) | ref11 = <ref>{{navedi splet|title=Población extranjera por Nacionalidad, comunidades, Sexo y Año. Datos provisionales 2020.|url=https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=/t20/e245/p08/l0/&file=02005.px#!tabs-tabla|publisher=[[Instituto Nacional de Estadística (Spain)|INE]]|access-date=9 November 2020|archive-date=27 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201027160218/https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=%2Ft20%2Fe245%2Fp08%2Fl0%2F&file=02005.px#!tabs-tabla|url-status=live}}</ref> | region12 = [[Romunija]] | pop12 = 251,923 (2023) | ref12 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|title=Romanian 2011 census|publisher=edrc.ro|access-date=13 December 2011|archive-date=2 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190802060014/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|script-title=uk:Українська діаспора в Румунії|trans-title=Ukrainian diaspora in Romania|language=uk|publisher=Буковина толерантна|access-date=5 November 2017|archive-date=7 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107031942/http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|url-status=live}}</ref> | region13 = [[Slovaška]] | pop13 = 228,637 (2023) | ref13 = <ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=31 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531025903/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=15 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220715111536/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref> | region14 = [[Moldavija]] | pop14 = 181,035 (2014) | ref14 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|title=Population and Housing Census in the Republic of Moldova, May 12–25, 2014|publisher=Biroul Național de Statistică al Republicii Moldova|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171114194151/http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|archive-date=14 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|title=Статистический ежегодник 2017|publisher=Министерство экономического развития, Государственная служба статистики Приднестровской Молдавской Республики|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170927202651/http://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|archive-date=27 September 2017}}</ref> | region15 = [[Belorusija]] | pop15 = 159,656 (2019) | ref15 = [https://www.belstat.gov.by/ofitsialnaya-statistika/solialnaya-sfera/naselenie-i-migratsiya/naselenie/statisticheskie-izdaniya/index_17854/] | region16 = [[Uzbekistan]] | pop16 = 124,602 (2015) | ref16 = <ref name="auto" /> | region17 = [[Francija]] | pop17 = 106,697 (2017) | ref17 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=20 November 2021|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|title=Ukraine|date=2 March 2015|access-date=10 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225163637/https://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|url-status=live}}</ref> | region18 = [[Nizozemska]] | pop18 = 98,010 (2023) | ref18 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|title=Cijfers opvang vluchtelingen uit Oekraïne in Nederland|date=24 March 2022 |publisher=Rijksoverheid|access-date=12 September 2023|archive-date=23 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220723170721/https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|url-status=live}}</ref> | region19 = [[Turčija]] | pop19 = 95,000 (2022) | ref19 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|access-date=8 November 2017|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|title=У Туреччині підрахували кількість українців. Цифра вражає|publisher=svitua.com.ua|access-date=12 October 2017|date=20 June 2017|archive-date=22 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190822215220/http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|url-status=dead}}</ref> | region20 = [[Latvija]] | pop20 = 50,699 (2018) | ref20 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|title=Latvijas iedzīvotāju sadalījums pēc nacionālā sastāva un valstiskās piederības|publisher=Latvijas Republikas Iekšlietu ministrijas. Pilsonības un migrācijas lietu pārvalde|access-date=17 May 2018|archive-date=25 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125191614/https://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|url-status=dead}}</ref> | region21 = [[Portugalska]] | pop21 = 45,051 (2015) | ref21 = <ref name="auto"/> | region22 = [[Australia]] | pop22 = 38,791 (2014) | ref22 = <ref>{{navedi splet |url=http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116133105/http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-date=16 January 2014|title=Ukrainian Australians|author=Australian Government – Department of Immigration and Border Protection|access-date=1 October 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|title=Asia and Oceania countries|author=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=8 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720123015/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|url-status=dead}}</ref> | region23 = [[Grčija]] | pop23 = 32,000 (2016) | ref23 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|title=Ukrainians Аbroad|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=22 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003523/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|url-status=dead}}</ref> | region24 = [[Izrael]] | pop24 = 30,000–90,000 (2016) | ref24 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|title=Middle East and Africa|access-date=8 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003522/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|url-status=dead}}</ref> | region25 = [[Združeno kraljestvo]] | pop25 = 23,414 (2015) | ref25 = <ref name="auto" /> | region26 = [[Estonija]] | pop26 = 23,183 (2017) | ref26 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.stat.ee/34267|title=Population by ethnic nationality, 1 January, years|publisher=Eesti Statistika|access-date=28 October 2017|archive-date=4 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104172617/http://www.stat.ee/34267|url-status=dead}}</ref> | region27 = [[Gruzija]] | pop27 = 22,263 (2015) | ref27 = <ref name="auto"/> | region28 = [[Azerbajdžan]] | pop28 = 21,509 (2009) | ref28 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|title=Censuses of Republic of Azerbaijan 1979, 1989, 1999, 2009|publisher=State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan|access-date=1 October 2017|archive-date=30 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121130101713/http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|url-status=live}}</ref> | region29 = [[Kirgizistan]] | pop29 = 12,691 (2016) | ref29 = <ref>{{navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|title=Ethnic composition: 2016 estimation (data for regions)|publisher=Кыргыз Республикасынын Улуттук статистика комитети|access-date=6 November 2017|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321205540/http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|url-status=live}}</ref> | region30 = [[Litva]] | pop30 = 12,248 (2015) | ref30 = <ref name="auto"/> | region31 = [[Danska]] | pop31 = 12,144 (2018) | ref31 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statbank.dk/10024|title=Population at the first day of the quarter by country of origin, ancestry, age, sex, region and time – Ukraine|publisher=Statistics Denmark|access-date=27 May 2018|archive-date=16 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316064152/https://www.statbank.dk/10024|url-status=live}}</ref> | region32 = [[Paragvaj]] | pop32 = 12,000–40,000 (2014) | ref32 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|archive-url=https://web.archive.org/web/20190820100348/http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|url-status=dead|archive-date=20 August 2019|title=PARAGUAY|publisher=Ukrainian World Congress|access-date=10 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|title=La cooperación cultural y humanitaria entre Ucrania y Paraguay|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores de Ucrania|access-date=10 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720194828/https://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|url-status=dead}}</ref> | region33 = [[Avstrija]] | pop33 = 12,000 (2016) | ref33 = <ref>{{navedi splet|url=http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|script-title=uk:Українці в Австрії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Republik Österreich|access-date=5 October 2017|archive-date=13 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131013061824/http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|url-status=dead}}</ref> | region34 = [[Združeni arabski emirati]] | pop34 = 11,145 (2017) | ref34 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.chasipodii.net/article/18749/|title=Євгеній Семенов: "Українська громада в ОАЕ об'єднується, не чекаючи жодних офіційних статусів чи закликів, і це – головне!"|publisher=chasipodii.net|access-date=13 October 2017|archive-date=16 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171016112836/http://www.chasipodii.net/article/18749|url-status=live}}</ref> | region35 = [[Švedska]] | pop35 = 11,069 (2019) | ref35 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statistikdatabasen.scb.se/pxweb/sv/ssd/START__BE__BE0101__BE0101E/FodelselandArK/table/tableViewLayout1/|title=Befolkning efter födelseland, ålder, kön och år|publisher=Statistiska centralbyrån|access-date=25 February 2020|archive-date=20 December 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081220091841/http://celade.cepal.org/cgibin/RpWebEngine.exe/PortalAction?&MODE=MAIN&BASE=CPVBLZ2000&MAIN=WebServerMain.inl|url-status=live}}</ref> | region36 = [[Madžarska]] | pop36 = 10,996 (2016) | ref36 = <ref name="KSH">{{navedi knjigo|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|publisher=Hungarian Central Statistical Office|location=Budapest|year=2018|access-date=9 January 2019|isbn=978-963-235-542-9|archive-date=9 October 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|url-status=live}}</ref> | region37 = [[Urugvaj]] | pop37 = 10,000–15,000 (1990) | ref37 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-/|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003091041/http://en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-|url-status=dead|archive-date=3 October 2017|title=Our color-all over the world|publisher=State Migration Service of Ukraine and Foundation for assistance to refugees and displaced people "Compassion"|access-date=25 September 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|title=С. А. Макарчук, Етнічна історія України|publisher=ebk.net.ua|access-date=2 October 2017|archive-date=20 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170820102651/http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|url-status=live}}</ref> | region38 = [[Švica]] | pop38 = 6,681 (2017) | ref38 = <ref>{{navedi splet|url=http://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|script-title=uk:Українці в Швейцарії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Schweizerischen Eidgenossenschaft|access-date=5 November 2017|archive-date=15 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190715064822/https://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|url-status=dead}}</ref> | region39 = [[Finska]] | pop39 = 5,000 (2016) | ref39 = <ref>{{navedi splet|url=http://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|title=Ukrainians in Finland|publisher=Embassy of Ukraine in the Republic of Finland|access-date=5 November 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|url-status=dead}}</ref> | region40 = [[Jordanija]] | pop40 = 5,000 (2016) | ref40 = <ref>{{navedi splet|url=http://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|title=Ukrainian community in Jordan|publisher=Embassy of Ukraine in the Hashemite Kingdom of Jordan|access-date=12 October 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|url-status=dead}}</ref> |langs = [[ukrajinščina]], [[ruščina]] |rels = |related-c = drugi [[Slovani]] }} '''Ukrajinci''' so [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanski]] [[narod]], katerega pripadniki živijo na območju današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]; pomembne [[manjšina|manjšine]] pa so v sosednjih [[država]]h ([[Rusija]], [[Belorusija]], [[Poljska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Madžarska]]) ter drugje ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]]). Govorijo [[ukrajinščina|ukrajinščino]]. == Etimologija == Ime tega ljudstva izhaja iz geografskega izraza; po večini razlag dobesedno pomeni »ljudje, ki živijo na obrobju« (ali »v obmejnih deželah«), kar odraža zgodovinski položaj Ukrajine na stičišču evropske civilizacije (na zahodu), »ruskega sveta« (na vzhodu) ter muslimanskega sveta in krimskih Tatarov (na jugu). Ime »Ukrajina« se na primer pojavi v zapisu iz leta 1187 v Kijevski kroniki delu Ipatijevega rokopisa in se nanaša na južne kneževine Rusi, vključno s kijevsko, černigovsko in perejaslavsko <ref>[https://likbez.org.ua/ru/kakoe-soderzhanie-vkladyivalos-v-slovo-ukraina-vo-vremena-drevney-rusi.html Какое содержание вкладывалось в название "Украина" во времена Древней Руси?]</ref>. Prva pisna omemba specifičnega etnonima »Ukrajinci« je zabeležena v poljskih kronikah iz leta 1596 v povezavi z uporom Severina Nalivajka, kjer ga je uporabil hetman Stanisław Żółkiewski <ref>[https://ukraine-history.com/pershi-kozaczki-povstannya-za-shho-naspravdi-borovsya-severyn-nalyvajko/ Перші козацькі повстання: за що насправді боровся Северин Наливайко?]</ref>. Podobno je pisatelj [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaj Gogol]] v predgovoru k noveli "Taras Bulba" (natančneje v prvotnem osnutku, ki je nastal pred različico, ki jo je leta 1842 odobrila carska cenzura) svojo domovino označil za »polnomadski kotiček Evrope« <ref>[https://medium.com/@newsich/%D0%BF%D0%BE%D1%85%D0%BE%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8F-%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B8-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-237d49cbc04d Походження назви “Україна”]</ref>. == Zgodovina == [[Slika:Leslie Mosley - Johannes I defeats Sviatoslav in 972.png|thumb|270px|Ena od slik, ki prikazujejo kneza Svjatoslava]] Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med letoma 1918 in 1920 so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933]</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889601852).jpg|thumb|250px|Ukrajinski otroci v vyšivankah]] Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>[https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules The Center Rules: The Decommunization Laws]</ref>. == Ukrajinska kultura == === Narodna noša === [[Slika:Barvinok School of Dance Hopak dance at the Ukrainian Bloor West Village Festival 2019 4.jpg|thumb|270px|Ukrajinci v vyšivankah]] Za ukrajinsko narodno nošo (znano kot "višivanka") so značilni številni vzhodnoslovanski vzorci, ki simbolizirajo naravne prvine, ter motivi iz predkrščanske mitologije <ref>[http://ptaha.in.ua/page2955417.html Історія виникнення української вишиванки]</ref>. Ukrajinski slog oblačenja se je v celoti izoblikoval v okolju [[Zaporoška Seč|Zaporoške Siči]]. V okviru Ruskega imperija je ukrajinska narodna noša ostala praktično nedotaknjena s strani rusifikacije, saj je bila ta politika usmerjena predvsem v zatiranje jezika in nacionalne identitete <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. [[Slika:The Kobzar of the Ukraine - Introduction headpiece.png|thumb|250px|Mazanka]] Med rdečim terorjem v letih 1918–1922 je Rdeča garda brutalno pobijala pripadnike »sovražnih razredov«. Še posebej huda grozodejstva so se zgodila med zavzetjem Kijeva februarja 1918, ko so sile pod poveljstvom Mihaila Muravjova izvedle vrsto brutalnih pobojev civilistov – predvsem zato, ker niso bili člani boljševiške partije, ali celo zgolj zaradi nošenja narodne noše, kar je veljalo za izraz «meščanskega nacionalizma» <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/veresen/5/1918-dekret-pro-chervonyy-teror 1918 - декрет про "червоний терор"]</ref>. === Književnost === [[Slika:1840 - Kobzar - page 3 - page 1 (Title) -.jpg|thumb|250px|Kobzar, Taras Ševčenko]] Ukrajinska književnost ima starodavne korenine; najzgodnejši znani primeri pisanja v staroukrajinskem jeziku so [[Zaporoška Seč|kozaške]] kronike, denimo kronika Hrihorija Hrabjanke. Po različnih pričevanjih – zlasti zapisih Pavla iz Alepa, ki je leta 1654 spremljal patriarha Makarija na njegovem potovanju po ukrajinskih deželah – je bila stopnja pismenosti v Siči višja kot v sosednji Poljski ali moskovski državi. V sosednji Poljski je bilo izobraževanje privilegij, rezerviran izključno za otroke magnatov in plemstva, pouk pa je potekal predvsem v latinščini; v Ukrajini pa je šolanje potekalo v dostopnih jezikih, cerkveni slovanščini ali stari ukrajinščini, in je bilo na voljo praktično vsakemu otroku, vključno s potomci kozakov in kmetov, ki so poleg strogega vojaškega usposabljanja pridobivali znanja branja, pisanja, pravoslavnih običajev in zborovskega petja <ref>[https://zolo.gov.ua/slavni-imena-zolotonishhy-ny-pavlo-alepps-ky-j-mandrivny-k-krayeznavets-1654-1656-rokiv/ Славні імена Золотоніщини: Павло Алеппський, мандрівник, краєзнавець 1654–1656 років]</ref> <ref>[http://svitlytsia.crimea.ua/?section=article&artID=16997 ПАВЛО АЛЕПСЬКИЙ: ХВАЛА УКРАЇНІ!]</ref>. Po vključitvi v Rusko carstvo v obdobju po [[Bogdan Hmelnicki|Hmelnickega]] vstaji, postopnem omejevanju avtonomije in ukinitvi kozaške vojske leta 1775 so carske oblasti prepovedale šole Siče. Književnost v staroukrajinskem jeziku, zlasti kronike, poučna besedila in verska dela – so bodisi zasegli za potrebe Cesarske javne knjižnice, Ermitaža in Ruske nacionalne knjižnice v Sankt Peterburgu bodisi uničili na kraju samem; to je privedlo do propada kozaškega izobraževalnega sistema in razširjene nepismenosti, ki se je v ukrajinskih deželah ohranila več generacij in odražala razmere v drugih delih Ruskega imperija <ref>[https://spadok.org.ua/ukrayinske-kozatstvo/navchannya-ta-vykhovannya-ditey-na-sichi Навчання та виховання дітей на Січі]</ref>. Med letoma 1917 in 1920 je delovalo Ministrstvo za javno šolstvo Ukrajinske ljudske republike; kljub trajajočim spopadom mu je uspelo ustanoviti na stotine tiskarn, ki so izdajale predhodno prepovedano literaturo <ref>[https://volart.com.ua/art/rukopis/zapret.html хроніка заборон української мови і гоніння української книги в Україні]</ref> <ref>[https://cerkva.kharkov.ua/novini/arkhiv/267 Хронология притеснений украинского языка с 1627 года]</ref> <ref>[http://museumreforms.ru/node/13636 Законы о печати Екатерины II 1783-1796 гг.]</ref> <ref>[https://parafia.org.ua/biblioteka/statti/dokumenty-pro-zaboronu-ukr-movy/ Документи про заборону української мови (XVII–XX ст.)]</ref>. V času [[Velika čistka|velikega terorja]] v ZSSR je bil usmrčen velik del takratnih ukrajinskih pisateljev – skupaj s kreativno inteligenco –, kar je privedlo do stagnacije ali popolnega izginotja celotnih žanrov v ukrajinskem jeziku, kot sta futurizem in znanstvena fantastika. ZSSR je dovoljevala le objavo cenzuriranih del najuglednejših pisateljev – pa še to v zelo omejenih nakladah –, saj je dajala prednost objavljanju ruske književnosti <ref>[https://uinp.gov.ua/informaciyni-materialy/zhurnalistam/do-rokovyn-rozstriliv-ukrayinskoyi-inteligenciyi-v-urochyshchi-sandarmoh До роковин розстрілів української інтелігенції в урочищі Сандармох]</ref>. V poznem sovjetskem obdobju so bili številni ukrajinski pisatelji, znani kot «šestdesetniki», med katerimi sta najbolj izstopala Vasil Stus aretirani ter obsojeni na zaporno kazen ali podvrženi kaznovalni psihiatriji <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/8/1935-narodyvsya-poet-vasyl-symonenko 1935 - народився поет Василь Симоненко]</ref> <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/6/1938-narodyvsya-poet-i-dysydent-vasyl-stus 1938, народився поет і дисидент Василь Стус.]</ref>. === Gledališče === [[Slika:Зимовий театр!.JPG|thumb|250px|gledališče v Kropivnickem]] Prvo poklicno gledališče v Ukrajini, namenjeno posebej ukrajinski kulturi, je v mestu Jelisavetgrad (Kropivnitski) ustanovil Marko Kropivnicki; deluje še danes <ref>[http://librarychl.kr.ua/kn_in/kraeznavcha-abetka/koryfeiv-teatr.php Корифеїв театр]</ref>. === Tradicionalno bivališče === [[Slika:Khata by Repin.jpg|thumb|250px|Mazanka]] Od davnine pa vse do sredine 20. stoletja je bilo tradicionalno ukrajinsko bivališče t. i. "mazanka" <ref>[https://varta.kharkov.ua/articles/1100682 Мазанки у віконних рамах - виставка про еволюцію житла харків’ян]</ref> <ref>[https://texty.org.ua/articles/88164/Takogo_vzhe_ne_bude_Jak_znykajut_ostanni-88164/ «Такого вже не буде». Як зникають останні хати-мазанки і хто досі в них живе]</ref>. === Arhitektura === [[Slika:Михайлівський собор.jpg|thumb|250px|Katedrala sv. Mihaela v Kijevu kot primer kozaškega baroka]] Za ukrajinska mesta je značilna bogata arhitekturna dediščina iz obdobja Ruskega imperija in ZSSR, v zahodnih regijah pa je opazen avstro-ogrski vpliv; značilen ukrajinski arhitekturni slog – kozaški barok – se je kazal predvsem pri sakralnih zgradbah <ref>[https://vue.gov.ua/%D0%91%D0%B0%D1%80%D0%BE%D0%BA%D0%BE_%D0%BA%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B5 Бароко козацьке]</ref>. === Ples === [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889602422).jpg|thumb|250px|Ukrajinci v vyšivankah]] Hopak je najbolj priljubljen in tehnično najzahtevnejši ukrajinski ples <ref>[https://www.libr.dp.ua/?do=ukrainica&lng=1&id=44&idg=270 Український «Гопак» – найвідоміший танець чи лицарське бойове мистецтво?]</ref>. === Šport === »Bojovij hopak« – ki združuje prvine ljudskega plesa in borilnih veščin – se je uveljavil kot najbolj priljubljena borilna veščina že v času Zaporoške Seči. Prvi športni klubi so nastali v Mikolajivu konec 19. stoletja, sledili pa so jim klubi v Odesi, Kijevu in Harkovu. Med rusko-ukrajinsko vojno je športna infrastruktura zaradi vojaških spopadov utrpela hudo škodo, številni športniki pa so izgubili življenje, med njimi Kateryna Diačenko, Viktorija Ivaško, Venedikt Vasilkiv, Anastasija Ignatenko in Matvij Marčenko <ref>[https://unn.ua/news/rosiia-z-pochatku-viiny-poshkodyla-ponad-900-sportyvnykh-obiektiv росія з початку війни пошкодила понад 900 спортивних об’єктів]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/ivashko-viktoriia-923 Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/viktoriya-ivashko/ Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://sport.rus.postimees.ee/7484339/11-letnyaya-ukrainskaya-gimnastka-pogibla-pod-zavalami-doma-v-mariupole 11-летняя украинская гимнастка погибла под завалами дома в Мариуполе]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/vasylkov-venedykt-1055 Венедикт Васильков]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/anastasiya-ignatenko/ Анастасія Ігнатенко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/matvij-marchenko/ Матвій Марченко]</ref>. === Množični mediji === Prvi časopis v ukrajinskem jeziku na svetu, "Galicijska zvezda" je izšel v Lvovu leta 1848 – na vrhuncu «pomladi narodov» – v času, ko v Avstro-Ogrski ni bilo nikakršnega pritiska na tiskane medije v lokalnih jezikih. V Ruskem imperiju je bila "Prosvita" glavna ukrajinska publikacija, ki je delovala v ilegali <ref>[http://www.sokal.lviv.ua/history-vashkiv-sokal_i_prybuzhzhia__54.html Історія :: І.Вашків Сокаль і Прибужжя]</ref>. Leta 1893 je bil v ameriški zvezni državi New Jersey ustanovljen časopis v ukrajinskem jeziku "Svoboda"; izhaja še danes. V Kanadi so začele v začetku 20. stoletja izhajati publikacije v ukrajinskem jeziku, kar je bila posledica množičnega priseljevanja Ukrajincev iz Avstro-Ogrske. V Braziliji so priseljenci leta 1912 ustanovili časopis. V Ukrajinski ljudski republiki so vlogo množičnih medijev opravljale tiskane periodične publikacije, katerih distribucijo je vodilo Ministrstvo za tisk in propagando. V ruskih regijah z velikim deležem ukrajinskega prebivalstva – denimo na Kubanu, na Uralu ali na Daljnem vzhodu – so lokalne skupnosti izdajale na desetine publikacij v ukrajinskem jeziku. Te so izhajale v mestih, kot so Krasnodar, Vladivostok, Habarovsk in Blagoveščensk, in sicer vse do obdobja stalinističnih represij. V Mandžuriji – natančneje v Harbinu – so izhajali ukrajinski časopisi, kot je bil "Zasiv". 16. novembra 1924 je v Harkovu (takratni prestolnici Ukrajinske SSR) začel oddajati »Ukrajinski radio«; številni njegovi sodelavci so kasneje med [[Velika čistka|velikim terorjem]] postali žrtve represije NKVD-ja zaradi oddajanja v ukrajinskem jeziku <ref>[https://laboratory.ua/blog/radio-v-ukraini-zasnuvaly-entuziasty-a-ne-radyanska-vlada 1924 рік, «Говорить Харків». Як сталось, що радіо в Україні заснували ентузіасти, а не радянська влада?]</ref>. [[Slika:Галина Бабій і Юрій Пероганич в студії Українського радіо, січень 2026.jpg|thumb|250px|Osebje ukrajinskega radia]] Leta 1928 so priseljenci v Argentini ustanovili tednik «Ukrajinska beseda» Leta 1949 je bila v Avstraliji za tamkajšnje priseljence ustanovljena revija v ukrajinskem jeziku z naslovom «Svobodna misel» V času hladne vojne so poslušalci v Ukrajinski SSR prejemali neodvisne informacije izza železne zavese prek Radio Liberty, katerega najbolj znani napovedovalec v ukrajinskem jeziku je bil Roman Kupčinski. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, po razpadu ZSSR in odpravi sovjetske cenzure, je v mestih po vsej Ukrajini nastalo na stotine neodvisnih radijskih postaj in na desetine televizijskih kanalov. === Glasba === Ukrajinsko ljudstvo je iz različnih razlogov za seboj pustilo bogato glasbeno in vokalno dediščino. Med glasbili, povezanimi z [[Zaporoška Seč|zaporoškimi kozaki]], sta bili najbolj razširjeni bandura in kobza. Glasbeniki, ki so delovali v Siči, so zaradi svojega talenta pogosto dobili vzdevek »Dudnyk« <ref>[https://kobzari.org.ua/?page=articles&subpage=5 Історія кобзарства]</ref>. V Ruskem imperiju je politika rusifikacije privedla do zaplembe ali uničenja številnih edinstvenih glasbil, hkrati pa so skladatelji ukrajinskega rodu – denimo Maksim Berezovski in Artemij Vedel – dosegli svetovni sloves. Leta 1865 so zboru Mikole Lisenka med javnim nastopom v Kijevu prepovedali peti ljudsko pesem »Dozdijk« v maternem jeziku. [[Slika:Мошорине , Кіровоградська область , Україна , пам'ятник авторові пісні "Їхав козак за Дунай".jpg|thumb|220px|Spomenik Semenu Klimovskemu, avtorju znane ukrajinske ljudske pesmi »Kozak je jahal onkraj Donave«, v vasi Mošorino v osrednji Ukrajini.]] V času rdečega terorja v Ukrajini so bili številni glasbeniki, ki so ustvarjali v svojem maternem jeziku – denimo Mikola Leontovič – ustreljeni. Izročilo ukrajinskih ljudskih pesmi se je na podeželju v vseh regijah ohranilo vse do holodomorja v letih 1932–1933. V času velikega terorja v letih 1937–1938 so bili usmrčeni vsi takratni ugledni banduristi – zlasti Hnat Hotkevič in ljudski umetnik Ukrajinske SSR Ivan Kučuhura-Kučerenko – ter Oleksandr Horilij (so-ustanovitelj Državnega simfoničnega orkestra Ukrajine), Kostjantin Bohuslavski (glasbeni urednik na radiu v Harkovu) in Vasil Verhovinec (prvi poklicni ukrajinski koreograf). Nekaterim ukrajinskim glasbenikom, kot je bil Dmitro Balacki, je uspelo preživeti ujetništvo v taboriščih gulaga. Po razpadu ZSSR so na krajih, kjer so bili usmrčeni izvajalci na kobzo, banduro in liro, postavili spominsko obeležje tem preganjanim umetnikom. V poznem sovjetskem obdobju je bil najbolj priljubljen ukrajinski glasbenik Volodimir Ivasjuk <ref>[https://mykharkov.info/news/rasstrel-harkovskogo-sezda-kobzarej-pravda-ili-vymysel-63400.html Расстрел харьковского съезда кобзарей: правда или вымысел]</ref>. === Fotografija === Najbolj priznani ukrajinski fotograf je Franz de Mézer (1830-1922) ki je zaslovel z dokumentiranjem dogodkov iz obdobja Ukrajinske ljudske republike <ref>[https://www.interesniy.kiev.ua/ru/samyiy-bogatyiy-kievskiy-fotograf-fran/ Самый богатый киевский фотограф Франц Де Мезер]</ref>. === Film === [[Slika:Одеська кіностудія.jpg|thumb|250px|Glavna stavba Filmskega studia Odesa]] Filmski studio v Odesi, najstarejši v Ukrajini, je bil ustanovljen leta 1919 <ref>[https://odesa365.omr.gov.ua/en/locations/odeska-kinostudiia Odesa Film Studio]</ref>. Med najpomembnejšimi ukrajinskimi filmi so "Potovanje na Sič" (Дорога на Січ, 1994) ter "Donbas" Sergeja Loznice (Донбас, Сергій Лозниця, 2018) <ref>[https://loznitsa.com/movie/donbass Donbass - Sergei Loznitsa]</ref> == Glej tudi == * [[seznam Ukrajincev]] * [[Slovani]] *[[Rusini]] (Rutenci) {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Vzhodni Slovani]] [[Kategorija:Ukrajinci|*]] {{normativna kontrola}} == Sklici == 7m41zwdlzexbesebbhjbcnxking6s48 0 64491 6749577 6522371 2026-09-12T10:45:58Z ~2026-49364-08 265634 Popravek sintaktične napak v primeru inicializacije spremenljivke v prog. jeziku C. Manjkal je enačaj. 6749577 wikitext text/x-wiki {{ločila|;}} '''Podpičje''' (&nbsp;''';'''&nbsp;) je v [[jezikoslovje|jezikoslovju]] enodelno levostično [[ločilo]], s katerim označujemo delne enote večjega jezikovnega [[sporočilo|sporočila]], oziroma konec dela [[poved]]i. == Zgodovina == Izvor podpičja lahko sledimo do [[Italijani|italijanskega]] [[tiskar]]ja [[Aldo Manutij|Alda Manutija starejšega]] (Aldus Manutius). Manutij je rabil podpičje za ločevanje [[beseda|besed]], ki so bile pomensko nasprotne, in za označevanje neodvisnih [[stavek|stavkov]]. == Podpičje v slovenščini == Podpičje se v [[slovenščina|slovenščini]] z razliko od [[pika|pike]] ali [[dvopičje|dvopičja]] rabi le skladenjsko. S podpičjem ločimo posamezne dele povedi krepkeje kot z [[vejica|vejico]] in šibkeje kot s piko. Rabimo ga [[levostično ločilo|levostično]]; [[presledek]] je torej za njim in ne pred njim. == Podpičje v drugih jezikih == V [[grščina|grščini]] podpičje označuje [[vprašanje]], podobno kot [[latinščina|latinski]] [[vprašaj]]. V [[francoščina|francoski]] [[tipografija|tipografiji]] se podpičje, kot tudi mnogo drugih ločil, loči od predhodnega znaka s kratkim nedeljivim presledkom. V [[računalništvo|računalniškem]] naboru znakov ga pogosto zamenja navadni presledek. == Raba v računalništvu == V [[računalniško programiranje|računalniškem programiranju]] se podpičje pogosto rabi v [[imperativno programiranje|imperativnih programskih jezikih]] za ločevanje ukazov. Takšna zgleda sta [[programski jezik pascal|pascal]] in [[JavaScript]]. Zgleda vrstic, ki ločujeta ukaze (deklaracijo funkcije in funkcijo) v pascalu: <code> program PozdravljenSvet(output); </code> <code> writeln('Pozdravljen svet!'); </code> V drugih [[proceduralno programiranje|proceduralnih jezikih]] podpičje zaključuje ukaze - na primer [[Ada (programski jezik)|Ada]], [[programski jezik C|C]], [[programski jezik Java|Java]], [[programski jezik C++|C++]], [[Maple]]. Zgleda vrstic, ki zaključujeta ukaz (deklaracijo spremenljivke in funkcijo) v C-ju: <code> int stevilo = 0 ; </code> <code> puts("Pozdravljen svet!") ; </code> Starejši programerji so nekako [[desnostično ločilo|desnostično]] pisali pred podpičje še presledek, danes pa ga večinoma opuščajo, saj je povečini zapis kode v teh jezikih prost. Nekateri drugi jeziki, kot so nekateri [[zbirnik (programski jezik)|zbirniki]] in narečja [[Lisp (programski jezik)|Lispa]], lahko rabijo podpičje tudi za označitev [[komentar (računalništvo)|komentarjev]]. V računalniškem sistemu je podpičje predstavljeno z [[desetiški številski sestav|desetiškima]] znakoma [[Unicode]] (;) in [[ASCII]] 59 ali [[šestnajstiški številski sestav|šestnajstiško]] 0x003b. == Raba v matematiki == V jeziku [[funkcija|funkcij]] podpičje v argumentu funkcije, ki stoji pred [[spremenljivka|spremenljivko]], označuje, da je dana funkcija funkcija te spremenljivke, ni pa nujno. V [[diferencialna geometrija|diferencialni geometriji]] podpičje, ki stoji pred [[indeks]]om, označuje [[kovariantni odvod]] funkcije po [[koordinata|koordinati]], označeni s tem indeksom. Navadni [[parcialni odvod]] je v takšnem zapisu označen z vejico. Zgled: : <math> \nabla_j {\mathbf v} \equiv v^i {}_{;j} \;\;\;\;\;\; v^i {}_{;j} = v^i {}_{,j} + v^k\Gamma^i {}_{k j} </math> == Zunanje povezave == {{Wikislovar|podpičje|Podpičje}} {{navpolje ločilo}} {{škrbina-jezik}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ločila]] [[Kategorija:Tipografija]] ii3wuo1wlcd88er5agtko05mheslf5y 0 70617 6749300 6747906 2026-09-11T23:53:35Z ~2026-44996-51 264415 6749300 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Srbi|srbskih]] [[politik]]ov''' (glej tudi: [[Seznam predsednikov vlade Srbije]]; [[Seznam hrvaških politikov]], [[Seznam kosovskih politikov]], [[Seznam bosanskohercegovskih politikov]], [[Seznam črnogorskih politikov]], [[Seznam madžarskih politikov]], [[Seznam slovenskih politikov]], [[Seznam makedonskih politikov]], [[Seznam slovenskih politikov]], [[Seznam bolgarskih politikov]] in [[Seznam romunskih politikov]]). {{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Dragoljub Acković]] *[[Milan Aćimović]] *[[Verona Ádám Bokros]] (V. Adam Bokroš) *[[Radoslav Agatonović]] *[[Predrag Ajtić]] *([[Stanoje Aksić]]) *[[Judita Alargić Stambolić]] *[[Miroslav Aleksić]] *[[Danilo Aleksijević]] *[[Miloš Aligrudić]] *[[Dušan Đ. Alimpić]] *[[Dušan Alimpić]] *[[Miša Anastasijević]] *[[Radmila Anđelković]] *[[Zoran Anđelković]] *[[Aleksandar Antić]] *[[Risto Antunović]] - Baja *[[Dragoljub Aranđelović]] * [[Ljiljana Aranđelović]] *[[Zoran Aranđelović]] *[[Veroljub Arsić]] *[[Jovan Atanacković]] *[[Marko Atlagić]] * [[Jovan Avakumović]] *[[Dragoslav Avramović]]? *[[Krsta Avramović]] *[[Mihailo Avramović]] == B == * ([[Milan Babić]]) *[[Spasenija Babović|Spasenija Cana Babović]] *[[Ljubomir Bajalović]] *[[Dušan Bajatović]] *[[Jurij Bajec]] (ekonomist slov. porekla) *[[Jovo Bakić]] *[[Aleksandar Bakočević]] *[[Imre Balint]] *[[Aleksandar Banjanac]] *[[Milan Bartoš]]? *[[Milovan Batanović]] * [[Vladan Batić]] (& [[Olgica Batić]]) *Dušan Batrić *([[Vlajko Begović]]) *[[Grozdana Belić-Penezić]] *[[Jovan Belimarković]] * [[Jovan Beljanski-Lala]] *[[Mihail Berendjija]] *[[Živan Berisavljević]] *[[Nikola Bešlić]] *[[Đorđe Blagojević]] *[[Milan Blagojević - Španac]] *[[Novica Blagojević]] *[[Dušan Bogdanov]] *[[Bogdan Bogdanović]] * [[Nenad Bogdanović]] *[[Radmilo Bogdanović]] *[[Vlada Bogdanović]] *[[Mihailo Bogičević]] *[[Milan Bogićević]] *[[Valtazar Bogišić]] *[[Adam Bogosavljević]] *[[Snežana Bogosavljević Bošković]] *[[Milenko Bojanić]] *[[Vladan Bojanić]] *[[Zoran Bojanić]] *[[Milovan Bojić]] *[[Josif Bojinović]] *[[Dragoslav Bokan]] *[[Dobrivoje Bošković]] *[[Mateja-Mata Bošković]] *[[Stanislav Bošković]] *[[Stojan Bošković]] *[[Milan Božić]] *[[Nenad Božić]] *[[Elena Božić-Talijan]] *[[Aleksandar Božović]] *[[Radoman Božović]] *[[Srđa Božović]] *([[Bracan Bracanović]]) *([[Dušan Brkić]]) *[[Ana Brnabić]] *([[Josip Broz-Tito]]) *[[Josip Broz (vnuk)]] *[[Emilija Bruner-Bala]] * [[Predrag Bubalo]] *([[Srđan Budisavljević]]) *[[Arsa Budovalčev]] *[[Milić Bugarčić]] *[[Dejan Bulatović]] *([[Miodrag Bulatović]]) *([[Rade Bulatović]]) *[[Vukoje Bulatović]] == C == *[[Miloš Carević]] *[[Dušan Cekić]] *([[Marko Cemović]]) *[[Đorđe Cenić]] *[[Miloš Cerović]] *[[Krsta Cicvarić]]? *[[Aleksandar Cincar-Marković]] *[[Dimitrije Cincar-Marković]] *[[Bogdan Crevar]] *[[Dimitrije Crnobarac]] *[[Vaso Crnogorčević]]? *[[Kosta Cukić]] *[[Djura Cvejić]] (1847-1897) *[[Bosa Cvetić]] * [[Dragiša Cvetković]] *[[Mirko Cvetković]] *[[Živojin Cvetković]] *[[Sreten Cvijović]] *[[Željka Cvijanović]] == Č == *[[Goran Čabradi]] *[[Mirko Čanadanović]] *[[Branislav Čanak]] *[[Nenad Čanak]] *[[Dejan Čapo]] *[[Ilija Čarapić]] *[[Petar Čarnojević]] *[[Dragan Čavić]] *[[Kosta Čavoški]] *[[Dušan Čkrebić]] *[[Momo Čolaković]] *([[Rodoljub Čolaković]]) * [[Ljiljana Čolić]] *[[Gordana Čomić]] *[[Aleksandar Čotrić]] *[[Đorđe Čović]] *[[Nebojša Čović]] *[[Branko Čubrilović]] *[[Vaso Čubrilović]] *[[Pavle Čubrović]] *[[Aćim Čumić]] == Ć == *[[Goran Ćirić]] *[[Stevan Ćirić]] *[[Radivoj Ćirpanov]] *[[Vladimir Ćorović]] *[[Dobrica Ćosić]] *[[Mirko Ćuković]] == D == * [[Ivica Dačić]] *[[(Milan Daljević)]] *[[Miljan Damjanović]] *([[Vlado Dapčević]]) *([[Refki Dauti]]) *[[Tijana Davidovac]] *[[Dimitrije Davidović]] * [[Ljubomir Davidović]] (Ljuba Davidović) *[[Radivoj Davidović]] - Kepa *[[Lazar Dedijer]] *([[Vladimir Dedijer]]) *[[Jovan Dejanović]] *[[Božidar Delić]] *([[Juraj Demetrović]]) *([[Uroš Desnica]]) *[[Ljuba Didić]] * [[Bojan Dimitrijević]] *[[Dragutin Dimitrijević Apis]] *[[Lazar Dimitrijević]] *[[Miša Dimitrijević]] *[[Sergije Dimitrijević]]? *[[Ivana Dinić]] *[[Tanasije Dinić]] * [[Mlađan Dinkić]] *[[Jovan Djaja]] *[[Sandor Dobo]] *[[Stojimir Dobrosavljević]] * [[Petar Dobrović]] *([[Milorad Dodik]]) *[[Lazar Dokić]] *[[Svetislav Dolašević]] *[[Stevan Doronjski]] - "Franja" *[[Jovan Doroški]] *[[Milutin Dragović]] *[[Radovan Dragović]] *[[Diana Dragutinović]] *([[Branko Drašković]]) *[[Milorad Drašković]] * [[Vuk Drašković]] (& [[Danica Drašković]]) *[[Janko Drča]] * [[Milovan Drecun]] *[[Đorđe Drenovac]] *[[Milojko Drulović]] - Čiča * [[Jovan Dučić]] *[[Dragojlo Dudić]] *[[Momčilo Dugalić]]? *([[Ratomir Dugonjić|Rato/mir/ Dugonjić]]) * [[Ivana Dulić-Marković]] *[[Oliver Dulić]] *[[Bogdan Dunđerski]] *[[Radoslav Dunjić]] *[[Esad Džudžo]] *[[Nikola Džuverović]] == Đ == *[[Jovan Đaja]] *[[Jovan Đajić]] *[[Dubravka Đedović Handanović]] *[[Božidar Đelić]] *[[Edin Đerlek]] *[[Života Đermanović]] *[[Dragan Đilas]] *([[Milovan Đilas]]) *[[Zoran Đinđić]] * [[Dragan Đokanović]] *[[Petra Đoković]] *[[Dragoslav Đorđević]] *[[Ivan Đorđević]] *[[Jovan Đorđević]] *[[Milorad Đorđević]] *[[Vladan Đorđević]] *[[Zoran Đorđević]] *[[Vladimir Đukanović]] *[[Đorđe Đukić]] *[[Ilija Đukić]] *[[Slavica Đukić Dejanović]] *[[Milica Đurđević]] Stamenkovski *[[Nikola Đurđević]] *[[Marko Đuričić]] *[[Vojin Đuričić]] *[[Marko Đuričin]] *[[Ivan Đurić]] *[[Milan Đurić|Mil(ov)an Đurić]] *[[Nevena Đurić]] *[[Rajko Đurić]] *[[Marko Đurišić]] *[[Mihailo Đurović]] == E == *[[Sándor Egeresi]] (Šandor Egereši) *[[Emir Elfić]] *[[Sredoje Erdeljan]] *[[Bogdan Eremić]] == F == *Toma Fila *[[Roman Filipčev]] *[[Filip Filipović]] *[[Krsto Filipović]] *([[Nikola Filipović]]) *[[Srbislav Filipović]] *[[Dubravka Filipovski]] (r. Čekanović) *Aleksandar Fira *Konstantin Fotić *[[Dragutin Franasović]] == G == *[[Radiša Gačić]] *[[Jeremija Gagić]] *[[Gorica Gajević]] *[[Spiro Galović]] *[[Ilija Garašanin]] *[[Milutin Garašanin]] *[[Bratislav Gašić]] *[[Jovan Gavrilović]] *[[Mihajlo Gavrilović|Mihailo Gavrilović]] *[[Milan Gavrilović]] *[[Žarko Gavrilović]] *[[Djordje Genčić]] *[[Gligorije Geršić|Gligorije "Giga" Geršić]]/[[Gliša Geršić]] *[[Kosta Glavinić]] *[[Dušan Gligorijević]] *[[Slobodan Gligorijević]] *[[Vladimir Gligorov]] *[[Bogdana Glumac-Levakov]] *[[Vaso Glušac]] *[[Vladimir Goati]]? * [[Maja Gojković]] *[[Žika Gojković]] *Zagorka Golubović *([[Ivan Gošnjak]]) *[[Petar Gračanin]] *[[Toma Granfil]] *[[Pavle Grbović]] *([[Vasilij Grđić]]) *[[Radovan Grković]] * [[Milan Grol]] *[[Suzana Grubješić]] *[[Slobodanka Gruden]] *[[Jevrem Grujić]] *[[Radovan Grujić]] *[[Sava Grujić]] *[[Slavko Grujić]] *[[Boža Grujović]] *[[Aćim Grulović]] *[[Nikola Grulović]] *[[Veljko Guberina]] *[[Miladin Gvozdenov]] == H == * [[Aćif Hadžiahmetović]] (Aćif Bljuta) * ([[Goran Hadžić]]) *Miloš Hadžić ? *[[Stevan Hadžić]] *[[Katalin Hajnal]] *[[Riza Halimi]] *[[Hilmija Hasanagić]] *[[Tahir Hasanović]] *[[Selmo Hašimbegović]] *([[Fadil Hodža]]/Hoxha) *([[Mehmet Hoxha]]/Mehmed Hodža) *[[Svetislav Hođera]] *[[Đura Horvatović]] *[[Jovan Hranilović]] *[[Filip Hristić]] *[[Kosta Hristić]] *[[Nikola Hristić]] *[[Radmila Hrustanović]] == I == *[[Ljubiša Igić]] *[[Branislav Ikonić]] *[[Dragomir Ikonić]] *[[Velimir Ilić]] *[[Vlada Ilić]] *[[Enis Imamović]] *[[Pavluško Imširović]] *[[Slobodan Inić]] *[[Miodrag Isakov]] *[[Dragiša Ivanović]] *[[Oliver Ivanović]] * [[Branislav Ivković]] *[[Estera Ivković]] *[[Marinko Ivković]] *[[Branko Ivošević]]? == J == *[[Dušan Jakovljev]] *[[Stevan Jakovljević]] *[[Svetolik Jakšić]] *[[Jovan Janjić]] *[[Vojislav Janjić]] *[[Krsto Janjušević]] *[[Aleksa Janković]] *[[Branimir Janković]]? *[[Đura Janković]] *[[Marko Janković]] *[[Paun Janković]] *[[Saša Janković]] *[[Vladeta Janković]] *[[Mihailo Javorski]] *[[Rajko Ječmenica]] *[[Gligorije Jeftanović]] *[[Desimir Jeftić]] "Desko" *[[Uroš Jekić]] *[[Vojislav Jelenković]] *[[Borivoje Jelić]] *[[Vuk Jeremić]] *[[Predrag Jereminov]] *[[Dobroslav Jevđević]] *[[Bogoljub D. Jevtić]] *[[Bora Jevtić]] *[[Vladimir Jevtić]] *[[Dragan Jočić]] *[[Đurica Jojkić]] *[[Vukašin Jokanović]] *[[Jadranka Joksimović]] *[[Srboljub Josipović]] *[[Milenko Jovanov]] *[[Aleksa Jovanović]] *([[Batrić Jovanović]]) *[[Božin Jovanović]] *[[Branimir Jovanović]] * [[Čedomir Jovanović]] *[[Isa Jovanović]] *[[Dragoljub Jovanović]] *[[Dragomir Dragi Jovanović]] *[[Jovan Jovanović Pižon]] *[[Kosta Jovanović]] *[[Ljubomir Jovanović]] *[[Ljubomir Jovanović - Čupa]] *[[Milan Jovanović]] *[[Miloš Jovanović]] *[[Nataša Jovanović]] *[[Nikola Jovanović - Amerikanac]]? *[[Pavle (Paja) Jovanović]] *[[Radoš Jovanović - Selja]] *[[Rajko Jovanović]] *[[Rista Jovanović]] * [[Slobodan Jovanović]] * [[Vladimir Jovanović]] *[[Vladislav Jovanović]] *[[Živadin Jovanović]] *[[Živko Jovanović]] *[[Živorad Jovanović - Španac|Živorad-Žikica Jovanović -Španac]] *[[Borisav Jović]] * [[Mirko Jović]] *[[Pavle Jovićević]] * [[Igor Jovičić]] *[[Desimir Jovović - Čiča]] *[[Balint Juhas]]/[[Bálint Juhász]] *([[Marko Jurić]]) == K == *[[Triša Kaclerović]] *[[Verica Kalanović]] *[[Ljubomir Kaljević]] *[[Milan Kapetanović]] *[[Živko Karabiberović]] *([[Radovan Karadžić]]) *[[Karađorđe]] ([[Đorđe Petrović]]) *[[Karađorđevići]] (Aleksandar Karađorđević; [[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksandar (I.) Karađorđević]]; [[Peter I. Karađorđević|Petar I. Karađorđević]]; [[Peter II. Karađorđević|Petar II. Karađorđević]]; [[Pavel Karađorđević|Pavle Karađorđević]]) *[[Đoka Kara-Jovanović]] *[[Jevstatije Karamatijević]] * [[Bogoljub Karić]] *[[Dragomir Karić]] *[[Ivan Karić]] *[[Milanka Karić]] *[[József Kasza]] *[[Dimitrije Katić]] *([[Vojislav Kecmanović|Vojislav "Đedo" Kecmanović]]) *[[Danilo Kekić]] - Daka *[[Maćaš Kelemen]] *[[Mihalj Kertes]] *[[Branko Kijurina]] *[[Ljubomir Klerić]] *[[Branko Kljajić]] *[[Jelka Kljajić-Imširović]]? *[[Nikola Kmezić]] *[[Gašo Knežević]] *([[Nikola Koljević]]) *[[Petar Konjović]] *[[Mihailo Konstantinović]] *[[Nenad Konstantinović]] *[[Stanislav Kopčok]]? *[[Miodrag Koprivica]] *[[Vitomir Korać]]? *[[Žarko Korać]] *[[Sava Kosanović]] *([[Dragutin Kosovac]] -"Braco") *[[Jugoslav Kostić]]  *[[Petar Kostić]] *[[Bojan Kostreš]] * [[Vojislav Koštunica]] *[[Budimir Košutić]] *[[Elvira Kovács]] *[[Lászlo Kovács]] *[[Mihajlo Kovač]] *[[Oskar Kovač]] *[[Vesna Kovač]] *[[Bogosav Kovačević|Bogosav (Boško) Kovačević]] *Milorad Kovačević *([[Nikola Kovačević]] 1894-1979) *[[Sreten Kovačević]] "Sreta" *[[Živorad Kovačević]] * ([[Momčilo Krajišnik]]) *[[Janićije Krasojević]] *[[Jovan Krkobabić]] *[[Milan Krkobabić]] *[[Svetislav Krstić]] *[[Uroš Krulj]] *[[Boško Krunić]] *[[Spasoje Krunić]] *[[Nela Kuburović]] *[[Bogoljub Kujundžić]] *[[Milan Kujundžić Aberdar]] *[[Kosta Kumanudi]] *[[Bora Kuzmanović]] *[[Slavko Kuzmanović]]? == L == * [[Miroljub Labus]] *[[Jovan Lalošević]] * [[Slobodan Lalović]] *[[Dragiša Lapčević]] *[[Jovan Latinčić]] *[[Lazar Latinović]]? *([[Todor Lazarević]]) *[[Đorđe Lazić]] *[[Radomir Lazović]] *[[Petar Leković]] *[[Voja Leković]] - Miće * [[Zoran Lilić]] *[[Miodrag Linta]] * [[Rasim Ljajić]] *[[Draga Ljočić Milošević]] *[[Đura Ljočić]] * [[Dimitrije Ljotić]] *[[Nikola Ljubičić]] *[[Velibor Ljujić]] *[[Vukašin Lončar]] *[[Zlatibor Lončar]] * [[Zoran Lončar]] *[[Koviljko Lovre]] *[[Sima Lozanić]] *[[Predrag Lukić]] *[[Sreten Lukić]]? *[[Vojin Lukić]] *[[Vojo Lukić|Vojo (Vojislav) Lukić]] (?) *[[Zoran Lutovac]] == M == *[[Tatjana Macura]] *[[Đuro Macut]] *[[Dimitrije Magarašević]] *[[Nandor Major]] *[[Milivoje Maksić]] *[[Božidar Maksimović|Božidar (Boža) Maksimović]] *[[Luka Maksimović]] - Beli (?) *[[Siniša Mali]] *([[Branko Mamula]]) *[[Joca Manojlović]] *[[Dimitar Manov]] *[[Živan Marelj]] *[[Ljubomir Marić]] *[[Milovan Marinković]] *[[Pavle Marinković]] *[[Vojislav Marinković]] *[[Jovan Marinović]] *[[Mihailo Marjanović]] *[[Mirko Marjanović]] *[[Božidar Marković]] * [[Dragoslav Marković|Dragoslav "Draža" Marković]] *[[Jevrem Marković]] *[[Koca Marković]] *[[Lazar Marković]] *[[Ljubiša Marković]] *[[Mihailo Marković]] * [[Mirjana Marković|Mirjana "Mira" Marković]] *[[Miroslav Marković Marle]] * [[Moma Marković]] *[[Nikola "Koča" Marković]] * [[Predrag Marković]] * Radomir Rade Marković *[[Ratko Marković]] *[[Sima Marković]] *[[Stojan Marković]] * [[Svetozar Marković]] * [[Svetozar-Toza Marković]] *[[Svetozar Marović]] * [[Dragan Maršićanin]] *([[Milan Martić]]) *[[Aleksandar Martinović]] *[[Stipan Marušić]] *[[Mateja Matejić]] *[[Filip Matić]] *[[Dimitrije Matić]] *[[Svetomir Matić]] *[[Miloš Matijević]] *[[Dobrica Matković]] *[[Ivan Melvinger]] *[[Adrijana Mesarović]] * [[Nataša Mićić]] *[[Žarko Mićin]] *[[Vojislav Mićović]] *[[Dragoljub Mićunović]] *[[Dragoljub Mihailović|Dragoljub "Draža" Mihailović]] *[[Ljubomir Mihailović]] *[[Pavle Mihailović]] (Paja Mijailović) *[[Stefan "Stevča" Mihailović]] *[[Vojislav Mihailović]] *[[Dejan Mihajlov]] *[[Andrija Mihajlović]] *[[Dušan Mihajlović]] *[[Zorana Mihajlović]] *[[Stanoje Mihaldžić]] *[[Ljubica Mihić]] *[[Cvijetin Mijatović]]- Majo *[[Čedomilj Mijatović]] *[[Đoka Mijatović]] *[[Aleksandar Mijović]] *[[Milorad Mijović]] *[[Velimir Mijović]] *[[Lazar Mijušković]] *[[Milorad Milatović]] -Mile *[[Dragoljub "Dragi" Milenković]] *[[Milija Miletić]] *[[Slavko Miletić]] *[[Svetozar Miletić]] *[[Đorđe Milićević]] *[[Ivan Milićević]] *[[Leposava Milićević]] *[[Nikola Milićević]] *[[Srđan Milivojević]] *[[Mita Miljković]] *[[Sima Miljuš]] *[[Dragomir Milojević]] *[[Jelena Milojević]] *[[Miloje Milojević]] *[[Radivoje Milojković]] *[[Miloš Milosavlević]]  *[[Čedomir "Čeda" Milosavljević]] *[[Danica Milosavljević]] *[[Ljubinka Milosavljević]] *[[Milosav Milosavljević]] *[[Slobodan Milosavljević]] * [[Tomica Milosavljević]] *[[Svetislav Tisa Milosavljević]] *([[Borislav Milošević]]) *[[Milutin Milošević]] *[[Nikola Milošević]] *[[Raša Milošević]] *[[Sima Milošević]] * [[Slobodan Milošević]] *[[Milan Milovanović]] *[[Milovan Milovanović]] *[[Mladen Milovanović]] *[[Petar Milovanović]] * [[Milan Milutinović]] *[[Tibor Minda]] *[[Milka Minić]] *[[Milomir Minić]] *[[Miloš Minić]] *[[Milorad Mirčić]] *[[Stevan Mirković]] *[[Dejan Mirović]] *[[Igor Mirović]] *[[Tanja Miščević]] *[[Živojin Mišić]] (vojvoda) *[[Jovan Mišković]] *[[Aleksandar Mitrović]] *[[Dobra Mitrović]] *[[Mitra Mitrović]] *[[Vukica Mitrović]] *[[Gorica Mojović]] *([[Stevan Moljević]]) *[[Vilmoš Molnar]] *[[Miloš Moskovljević]] *[[Ivan Mrkić]] *[[Milutin Mrkonjić]] *[[Luka Mrkšić]] *([[Dušan Mugoša]]) *[[Dragoslav Mutapović]] == N == *[[Franjo Nađ]] /Ferenc Nagy *[[Jožef Nađ]] /Jozsef Nagy *[[Radomir Naumov]] *([[Bogoljub Nedeljković]]) *[[Radislav Nedeljković]] * [[Milan Nedić]] *[[Aleksandar Nenadović]] *[[Jakov Nenadović]] *[[Matija Nenadović]] *[[Milijan Neoričić]] *[[Branimir Nestorović]] *[[Đorđe Nestorović]] *[[Milan Nešić]] *[[Blagoje Nešković]] *([[Radovan Ničić]]) *[[Marko Nikezić]] *Časlav Nikitović *[[Petar Nikolajević]] - Moler *[[Svetomir Nikolajević]] *[[Andra Nikolić]] *[[Milan Nikolić]] *[[Slobodan Nikolić]] * [[Tomislav Nikolić]] *[[Trifun Nikolić]] *[[Đorđe Nikšić]] *[[Đuro Ninčić]] *[[Momčilo Ninčić|Momčilo A. Ninčić]] *[[Đurđe Ninković]] *[[Milica Ninković]] ? *[[Srđan Nogo]] *[[Borislav Novaković]] *[[Kosta Novaković]] *[[Marko Novaković]] *[[Stojan Novaković]] == O == *[[Boško Obradović]] *[[Vladimir Obradović]] *[[Dositej Obradović]] *[[Marija Obradović]] *[[Vuk Obradović]] *[[Žarko Obradović]] *[[Aleksander I. Obrenović|Aleksandar Obrenović]] * [[Mihajlo Obrenović]] * [[Milan Obrenović]] * [[Miloš Obrenović]] *[[Dragomir Olujić]]-Oluja? *([[Stanko Opačić]]-Ćanica) *[[Vladimir Orlić]] *[[Ognjeslav Utješenović Ostrožinski]] == P == *[[Laza Paču]] *([[Đoko Pajković]]) *[[Bojan "Boki" Pajtić|Bojan Pajtić]] *[[Dušan Pantić]] *[[Milan Panić]] *[[Milan Pantić]] *[[Ljubomir Pantić]] *[[Antonije Pantović]] (črnog.rodu) *[[Radovan Pantović]] (črnog.rodu) *[[Augustin Papić]] *[[Radovan Papić]] (bos.herc.-srb.) *Pavle Papp Šiljo *[[Borislav Paravac]] *[[Milan Parivodić]] *[[Blagoje Parović]] *[[István Pásztor]] (Ištvan Pastor) *[[Najdan Pašić]] * [[Nikola Pašić]] *[[Snežana Paunović]] *[[Svetislav Paunović]] *[[Aleksandar Pavić]] * ([[Mišo Pavićević]]) *[[Igor Pavličić]] *[[Borislav Pavlović]] *[[Dragan Pavlović]] — Šilja *[[Dragiša Pavlović]] *[[Dragoljub Pavlović]] *[[Milorad Pavlović]] — Krpa *[[Pavle Pavlović]] *[[Miroslav Pečujlić]] *[[Vaso Pelagić]] * [[Borislav Pelević]] *[[Slobodan Penezić]] - Krcun *[[Ninko Perić]] *[[Momčilo Perišić]] *[[Nikola Perišić]] * [[Latinka Perović]] *[[Leposava (Lepa) Perović]] *[[Milivoje Perović]] *[[Boško Perošević]] *[[Branko Pešić]] *[[Dragiša Pešić]]  *([[Milorad Pešić]]) *[[Petar Pešić]] * [[Vesna Pešić]] * [[Zagorka Pešić Golubović]]? *[[Ivan Petković]] *[[Vaso Petričić]] (srbsko-slovenski) *Živko Petričić *(Jakša Petrić) *[[Nikola Petronić]] * [[Avram Petronijević|Avram-Ćaja Petronijević]] *Branislav Petronijević? *[[Dušan Petrović|Dušan Petrović - Šane]] * Dušan Petrović *[[Đorđe Petrović]] - [[Karađorđe]] *[[Milivoje Petrović Blaznavac]] *[[Milutin Petrović]] *[[Nastas Petrović]] *Nikola Petrović *[[Ninko Petrović]] *[[Slavoljub Petrović]] *[[Slobodan Petrović]] *[[Vukašin Petrović]] * [[Moša Pijade]] *[[Obrad Piljak]] *[[Milan Piroćanac]] *[[Zoran Pjanić]] *[[Mileva Planojević]] * ([[Biljana Plavšić]]) *[[Čedomir Ćeda Plećević]] *[[Mihailo Polit-Desančić]] *[[Zdravko Ponoš]] *[[Nikola Poplašen|(Nikola Poplašen)]] *Nebojša Popov *[[Aleksandar Popović]] *[[Daka Popović]] *[[Dejan Popović (pravnik)|Dejan Popović]] *[[Dimitrije Popović]] *[[Dušan A. Popović]] * [[Koča Popović]] *([[Miladin Popović]]) * [[Milentije Popović]] *[[Mirko Popović]] *Nebojša Popov *[[Nenad Popović]] *[[Pavle Popović]] *Srđa Popović *[[Velimir Popović]]  *([[Vladimir Popović]]) *[[Branko Pribičević]]? *[[Ognjen Pribićević]] * [[Svetozar Pribićević]] * [[Jaša Prodanović]] *[[Đorđe Protić]] *[[Kosta Protić]] *[[Milan St. Protić]] * [[Stojan Protić]] *([[Đuro Pucar]] - Stari) *[[Dušan Puđa]] *[[Božidar Purić]] *[[Danilo Purić]] == R == * ([[Puniša Račić]]) *[[Damjan Radenković]] *[[Stojan Radenović]] *[[Vjerica Radeta]] *[[Dobrivoj Radić]] *[[Jovan Radić]] *[[Živko Radišić]] *[[Jovan Radivojević]] *[[Nebojša Radmanović]] *[[Stanko Radmilović]]   *[[Miloš Radojčin]] *[[Zoran Radojičić]] *[[Miloš Radojković]] (prof. prava) *[[Žika Radojlović]] *[[Miljko Radonjić]] *[[Dobrivoje Radosavljević]] - Bobi *[[Đorđe Radosavljević]] *[[Ljubomir Radovanović]] *[[Milija Radovanović]] *[[Radomir Radović]]? *[[Radomir Radujkov]] *[[Milan Radulović]] *[[Miloš Radulović]] *[[Saša Radulović]] *[[Živojin Rafajlović]] *[[Ilija Rajačić]] *[[Josif Rajačić]] (patriarh) *[[Ištvan Rajcan]] *[[Arnold Rajh]] *[[Svetislav Rajić]] *[[Cvětko Rajović]] * [[Milan Rakas]] *[[Dragana Rakić]] *[[Katarina Rakić]] * [[Slobodan Rakitić]] * [[Aleksandar Ranković]] *[[Jovan Ranković]] * ([[Jovan Rašković]]) *[[Sanda Rašković Ivić]] *[[Slavoljub Rašković]] *[[Mihajlo Ratković]] *[[Radoslav Ratković]]? *[[Željko Ražnatović - Arkan]]?? *[[Petar Relić]] - Čeda *([[Milanko Renovica]]) * [[Stojan Ribarac]] *Darko F. Ribnikar ? *Vladislav F. Ribnikar ? *[[Vladislav Ribnikar]] *[[Marjan Rističević]] *[[Dušan Ristić]] *[[Jovan Ristić]] *[[Ljubiša Ristić]] *[[Paško Romac]] *[[Branko Ružić]] == S == *[[Ida Sabo]] (Szabó) (1915-2016) *[[Slobodan Samarđić]] *[[Miloš Savčić]] *[[Pavle Savić]] *Životije Srba Savić *[[Nikola Selaković]] *[[Mihalj Servo]] *[[Aleksa Simić]] *[[Đorđe Simić]] *[[Stanoje Simić]] *[[Tankosava Simić]] *[[Vladimir Simić]] *[[Ana Simonović]] *[[Dušan Simović]] *[[Jovan Skerlić]] *[[Dragoslav Smiljanić]] *[[Milan Smiljanić]] *[[Živorad Smiljanić]] *[[Radoš Smiljković]] *[[Zoran Sokolović]] *[[Milica Solarov]] *[[Rudi Sova]] *[[Nikola Spasić]] *[[Jon Srbovan|Jon (Ion) Srbovan]] *[[Srđan Srećković]] *[[Milan Srškić]] *[[Nikola Srzentić]] *[[Sreta Stajić]] *[[Milan Stamatović]] *[[Ivan Stambolić]] *[[Petar Stambolić]] *[[Vukašin Stambolić]] *[[Aleksandar Stevanović]] *[[Branka Stamenković]] *[[Dragi Stamenković]] *[[Kosta Stamenković]] *[[Nikola Stamenković]] *[[Trajko Stamenković]] *[[Jovica Stanišić]] * [[Đuro Stanković]] *[[Radenko Stanković]] *[[Siniša Stanković]] *[[Zoran Stanković]] *[[Aca Stanojević]] *[[Marinko Stanojević]] *[[Jovan Stanojković Dovezenski]] *[[Borislav Stefanović]] *[[Borko Stefanović]] *[[Nebojša Stefanović]] * Radoje Stefanović *[[Risto Stefanović]] *[[Stefan Stefanović Tenka]] *[[Svetislav Stefanović]] - Ćeća *[[Danilo Stefanović]] *[[Lazar Stefanović]] *[[Nikola Stevanović]] *[[Veroljub Stevanović]] *[[Luka Stević]] *[[Aleksandar Stojačković]] * [[Milan Stojadinović]] *[[Milosav Stojadinović]] *[[Dimitrije Stojaković]] *[[Đorđe Stojaković]] *[[Krunoslav Stojaković]]? *[[Kosta Stojanović]] *[[Ljubomir Stojanović]] *[[Mihajlo Stojanović]] *[[Momir Stojanović]] *[[Nikola M. Stojanović]] *[[Radoslav Stojanović]] *[[Stanislav Stojanović]] *[[Svetozar Stojanović]] *[[Đoko Stojičić]] *[[Radovan Stojičić]] - Badža * Vlajko Stojilković *[[Milutin Stojković]] *[[Zoran Stojković]] *([[Velimir Stojnić]]) *[[Đorđe Stojšić]] *[[Đorđe Stratimirović]] *[[Jovan Subotić]] * [[Goran Svilanović]] == Š == *[[Nikola Šainović]] *[[Srđan Šajn]] *[[Zoran Šami]] *[[Aleksandar Šapić]] *[[Mladen Šarčević]] *[[Mirko Šarović]] *[[Nemanja Šarović]] *([[Murad Šećeragić]]) *[[Slavko Šećerov]] *[[Berislav Šefer]] *[[Aleksandar Šešelj]] * [[Vojislav Šešelj]] *[[Aleksandar Šević]]  *[[Bogoljub Šijaković]] *[[Nedeljko Šipovac]] *[[Branislav Škembarević]] *[[Petar Škundrić]] *[[Milovan Šogorov]] *([[Josip Šokčević]]) *[[Dejan Šoškić]] *[[Pal Šoti]] (Sóti Pál) *[[Miroslav Španović]] *[[Janoš Šreder]] *[[Vladimir Štambuk]] *[[Ilija Šumenković]] *[[Stevan Šupljikac]] *[[Dragan Šutanovac]] *[[Mihailo Švabić]] == T == *[[Jorgovanka Tabaković]] *[[Boris Tadić]] *Ljubomir Tadić (1925–2013) *[[Ranko Tajsić]] *[[Petar Tatić]] *[[Kosta Taušanović]] *[[Sava Tekelija]] *[[Dušan Teodorović]] *[[Mirko Tepavac]] *[[Marinika Tepić]] *[[Božidar Terzić]] *[[Aleksandar Tijanić]] *[[Geza Tikvicki]] *[[Dragan Todorović]] *[[Marija Todorović]] *[[Mihajlo Todorović|Mihailo "Mika" Todorović]] *[[Mijalko Todorović]] - "Plavi" *[[Miloje Todorović]] *[[Pera Todorović]] *[[Radomir Todorović]] *[[Mira Tokanović]] *[[Dobrosav Tomašević]] *[[Aleksa Tomić]] *[[Dragan Tomić]] *[[Jaša Tomić]] *[[Jevrem Tomić]] *[[Milica Tomić]] *[[Momir Tomić]] - "Moša" *[[Ivica Tončev]] *[[Novica Tončev]] *[[Živko Topalović]] *[[Marko Trifković]] *[[Bogdan Trifunović]] *[[Ilija Trifunović]] *[[Miloš Trifunović|Miloš "Miša" Trifunović]] *[[Miodrag Trifunović]] *[[Mitar Trifunović]] *[[Sergej Trifunović]] *[[Zaharije Trnavčević]] *[[Dimitrije Tucović]] *[[Srbijanka Turajlić]] *[[Milena Turk]] == U == * ([[Gojko Ubiparip]]) *[[Vanja Udovičić]] *[[Kori Udovički]] *[[Sulejman Ugljanin]] *[[Milan Ulmanski]] *[[Milorad Unković]] *[[Slobodan Unković]] *[[Radivoj Uvalić]] * ([[Milan Uzelac]]) *[[Nikola Uzunović]] == V == *[[Đorđe Vajfert]] *([[Ilija Vakić]]) *[[Dušan Vasiljević]] *[[Živan Vasiljević]] *[[Milojko Vasović]] *([[Dragan Velić]]) *[[Petar Velimirović|Petar "Pera" Velimirović]] *[[Srđan Verbić]] *[[Dragan Veselinov]] *[[Jovan Veselinov]] - Žarko *[[Slavko Veselinov]] *[[Dobrica Veselinović]] *[[Goran Vesić]] *[[Milenko Vesnić]] *[[Dobrivoje Vidić]] - "Baja" *([[Ivo Visković]]) *[[Pera Velimirović]] *[[Predrag Vladisavljević]] *([[Veljko Vlahović]]) *[[Milorad Vlajković]] *[[Radovan Vlajković]] *[[Tihomir Vlaškalić]] *[[Milorad Vlaškalin]] *([[Atanasije Vojislavić Šola]]) *[[Stevan Vrbaški]] *[[Voja Vucelić]] *[[Milorad Vučelić]] *Slobodan Vučetić *[[Miloš Vučević]] *[[Aleksandar Vučić]] *[[Toma Vučić Perišić]] *([[Todor Vujasinović Toša]]) *[[Mihailo Vujić]] *[[Milorad Vujičić]] *[[Franjo Vujkov]] *[[Dušan Vujović]] *[[Irena Vujović]] *[[Budimir Vukašinović]] *[[Lazar Vukičević]] *[[Velimir Vukićević|Velimir (Veljko) Vukićević]] - "Velja" *[[Stanojlo Vukčević]] *[[Vojislav Vukčević]] *([[Svetozar Vukmanović]]) *([[Boro Vukmirović]]) *[[Vlado Vukmirović]] *[[Sreten Vukosavljević]] *[[Vladan Vukosavljević]] * [[Slobodan Vuksanović]] *[[Aleksandar Vulin]] *Danilo Vulović *[[Ljubomir Vulović]]  *[[Velisav Vulović]] == Z == *[[Veda Zagorac]] *[[Vladan Zagrađanin]] *[[Simeon Zatezalo]] *[[Miodrag Zečević]] *[[Slavko Zečević]] *[[Vladimir Vlada Zečević|Vladimir (Vlada) Zečević]] *([[Veljko Zeković]]) *[[Dragutin Zelenović]] *[[Nebojša Zelenović]] *[[Žarko Zrenjanin]] - Uča *[[Muamer Zukorlić]] *[[Usame Zukorlić]] == Ž == *([[Miloš Žanko]]) *[[Jelena Žarić Kovačević]] *([[Rade Žigić]]) * [[Tomislav Žigmanov]] *[[Jeremija Živanović]] *[[Ljubomir Živković]] *[[Petar Živković]] *[[Zoran Živković (politik)]] *Miladin Životić *[[Zoran Žižić]] *[[Aleksa Žujović]] *[[Jovan Žujović]] *[[Sreten Žujović]] - Crni {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki|*]] 5z2m5jw3wlf7an0s3qdq5616mkzq65x 0 70783 6749586 6749039 2026-09-12T11:29:53Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6749586 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Makedonci|makedonskih]] [[politik]]ov''' (danes v državi z imenom [[Severna Makedonija]])'''.''' (Glej tudi: [[Seznam bolgarskih politikov]], [[Seznam albanskih politikov]], [[Seznam grških politikov]], [[Seznam srbskih politikov]] in [[Seznam kosovskih politikov]]). {{seznami poklicev za narode|Makedoncev|Makedonija|makedonskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Gjorgji Abadžiev]] *Faik Abdi *[[Mirče Acev]] * [[Vera Aceva-Dosta|Vera Aceva - Dosta]] *[[Ljubica Acevska]] *Abdilaqim Ademi *Arbër Ademi *Kemal Agoli *Nexhat Agoli * Ali Ahmeti *[[Petre Alčev]] *[[Todor Aleksandrov Poporušev]] *[[Dimitar Aleksievski]] *[[Boris Aleksovski]]-Karče *[[Vasil Aleksovski]] * [[Jovan Andonov]] *[[Ilija Andonov -Čento|Ilija Andonov-Čento]] * [[Metodi Andonov-Čento]] * Epominonda pop Andonov * [[Stojan Andov]] * [[Bane Andreev]] *[[Ivan Angelov]] *[[Todor Angelovski]] - Daskalot *[[Ilija Antevski - Smok|Ilija Antevski]] - Smok *[[Vasil Antevski - Dren|Vasil Antevski]] - Dren *[[Metodi Antov]] *[[Dimitar Apasiev]] * [[Mihajlo Apostolski]] * [[Vančo Apostolski]] * Šahin Arif (Turek) * [[Ljupčo Arsov]] - Goce * [[Todor Arsov]] * [[Lenče Arsova-Stojanova]] *[[Danela Arsovska]] *[[Kiro Atanasovski]] == B == *[[Risto Bajalski]] *Amdi Bajram *[[Hristo Batandžiev]] *Kreshnik Bekteshi *[[Trajan Belev]] - Goce *[[Dimče Belovski]] *[[Dimitar Berovski]] Pop-Georgiev *Fatmir Besimi *Blerim Bexheti * [[Zlatko Biljanovski|Zlatko (Zlate) Biljanovski]] *Fatmir Bitiki (''Bitiqi'') *Kočo Bitoljanu (''Koç''<nowiki/>''o Bitolanu'') *[[Dragan Bogdanovski]] * [[Jezdimir Bogdanski]] * [[Ksente Bogoev]] * [[Dimitar Bogoevski]] *[[Dime Bojanovski]] - Dize *[[Jani Bojčevski]] *[[Nikola Bošale]] *[[Trajko Boškovski|Trajko-Tarcan Boškovski]] *[[Sterjo Bozdov]] * [[Petar Božinovski]] *[[Filip Brajkovski]] *[[Živko Brajkovski]] * [[Panko Brašnarov]] (1883-1951, [[Goli otok]]) * [[Vlado Bučkovski]] * [[Tome Bukleski]] - Maćuli * ([[Mara Buneva]]) *[[Vančo Burzevski]] == C == *[[Fijat Canoski]] *[[Mila Carovska]] *[[Dušan Cekić]] *[[Todor Cipovski]] *Vera Ciriviri - Trena * [[Mihail Cokov]] * [[Branko Crvenkovski]] * [[Krste Crvenkovski]] *[[Stevo Crvenkovski]] == Č == *[[Vasil Čakalarov]] *[[Ljiljana Čalovska]] - Ahil *[[Kole Čašule]] * [[Slobodan Čašule]] *[[Petar Čaulev]] *[[Boro Čaušev]] *[[Mitko Čavkov]] *[[Angel Čemerski]] - Januš *[[Andreja Čipov]] (Andreas Tsipas) *[[Jordan Čopela]] *[[Efrem Čučkov]] * [[Emanuel Čučkov|Emanuel (Mane) Čučkov]] *[[Dimitar Čupovski]] *[[Boro Čuškar]] == D == *[[Đore Damevski]] - Bokser *[[Risto Damjanovski]] *[[Mihail Danev]] *[[Dobri Daskalov]] *[[Pavle Davkov]] * [[Goce Delčev]] ("Ahil") *[[Galip Dema]] *Firuz Demir *[[Bonka Demireva]] *[[Boro Denkov]] *Mehmet Pashë Deralla (Kallkandeleni) * [[Emil Dimitriev]] *[[Mito Dimitrievski]] *[[Aleksandar Dimitrov]] *[[Andon Dimitrov]] *[[Dimitar Dimitrov]] *[[Evgeni Dimitrov]] (1919-2010) bolg.?/pravnik *[[Lazar Dimitrov]] * [[Nikola Dimitrov]] *[[Cvetan Dimov]] *[[Ilija Dimovski]] - Goče *[[Stojan Dimovski]] *[[Vasil Dimovski]] *Vangel Dinu * [[Stojan Divlev]] * [[Ivan Dojčinov]]-Španec *[[Mire Donovski]] *([[Pančo Dorev]]) *[[Vaska Duganova]] *[[Božidar Džambaz|Božidar "Dare" Džambaz]] *[[Ivan Džinovski]] * [[Risto Džunov]] *Todor Džunov? == E == * [[Georgi Efremov|Georgi/Gjorgji Efremov]] *[[Lazar Elenovski]] == F == *Suhejl Fazliu *Muča Femi *[[Venko Filipče]] *[[Čede Filipovski - Dame|Čede Filipovski]] - Dame *[[Ilija Filipovski]] *Cveta & Olga Filipovska * [[Bogoja Fotev|Bogoja (Naumov) Fotev]] (Blagoja? Fotev) (1900-1993) *[[Ljubomir Frčkoski]] == G == *([[Stevan Gaber]]) *[[Kiro Gavriloski]] *[[Mladen Georgiev]] *[[Pero Georgiev]] - Čičo *[[Petar Georgiev]] * [[Ljubčo Georgievski|Ljupčo/Ljubčo Georgievski]] *[[Kiro Georgievski]] - Dejan * [[Ljubiša Georgievski]] *(Mihail Gerdžikov) * [[Strahil Gigov]] *[[Gjore Gjoreski]] *[[Stevan Gjorgievski]]? *[[Vasil Gjorgov]] * [[Vasil Glavinov]] * [[Kiro Gligorov]] * [[Gligorije Gogovski]] * [[Jovan Gorgov]] * [[Petar Gošev]] *[[Tuše Gošev]] *[[Trajan Gocevski]] *[[Milka Grigorijević-Takeva]] *[[Vasil Grivčev]] * [[Aleksandar Grličkov]] *[[Cvetan Grozdanov]] *Artan Grubi * [[Dame Gruev]] * [[Nikola Gruevski]] *[[Trajče Grujoski]] *[[Asen Grupče]] *Pitu Guli == H == * [[Dimo Hadži-Dimov]] /[[Hadžidimov]] * [[Jordan Hadžikonstantinov]]-Džinot * [[Blagoj Hadži Panzov|Blagoj Hadži-Panzov]] *[[Ivan Hadžinikolov]] * [[Kiro Hadži-Vasilev|Kiro Hadživasilev]] * [[Mito Hadži-Vasilev|Mito Hadživasilev]] *[[Blagoja Handžiski]] *[[Nikola Harlakov]] * Kamber Hasan * Dervish Hima (''Ibrahim Mehmet Naxhi'') *Arianit Hoxha *[[Aleksandar Hristov]] == I == * [[Aleksandar Icev]] *[[Gjorge Ivanov]] == J == *[[Gojko Jakovlevski]] *[[Goran Jakovlevski]] *[[Trpe Jakovlevski]] *Kadri Jakupi * [[Blagoj Jankov - Muceto|Blagoj Jankov]] - Mučeto * [[Hristo Jankov]] * [[Gordana Jankuloska]] *Adnan Jashari *[[Vera Jocić]] * [[Zoran Jolevski]] * [[Ljupčo Jordanovski]] *[[Jovan Jorgov]] * [[Josif Josifovski - Sveštarot|Josif Josifovski]] - Sveštarot * [[Kuzman Josifovski - Pitu|Kuzman Josifovski]] - Pitu * [[Ilija Jovanovski - Cvetan|Ilija Jovanovski]] - Cvetan * [[Rade Jovčevski]] * [[Jovo Jovkovski]] == K == *Tahir Kadriu *Fahri Kaja *[[Vlado Kambovski]] *Dimo Kantardžiski *Asparuh Kanevče *([[Ivan Karaivanov]]) *[[Elpida Karamandi]] *[[Vasko Karangeleski]] *[[Mara Karbeva]] *[[Nikola Karev]] *[[Menča (Melpomena) Karničeva]] *Bilall Kasami *[[Ivan Katardžiev]] *[[Saško Kedev]] * [[Srgjan Kerim]]/n/? * [[Lazar Kitanovski]] * [[Savo Klimovski]] * [[Nikola Kljusev]] * [[Fana Kočovska]] - [[Cvetković]] * [[Dimitar Kolemiševski]] *[[Lazo Kolevski]] * [[Lazar Koliševski]] (Kolišev)  *[[Žamila Kolonomos]] *[[Blaže Koneski]] *[[Zoran Konjanovski]] *[[Bisera Kostadinovska Stojčevska]] * [[Hari Kostov]] * ([[Trajčo Kostov]] - v Bolgariji) *[[Dimitar Kovačevski]] *[[Dimče Kozarov]] *Meti Krliu *([[Menča Krničeva]]) *[[Ljiljana Kuculovska]] *[[Boge Kuzmanovski]] == L == *[[Kata Lahtova]] *[[Jakov Lazaroski]] *([[Aleksandar Lepavcov]]) *[[Genadie Leškov]] *[[Blagoj Levkov]] *[[Dimče Levkov]] *[[Rampo Levkov]] - Levkata *Kaba Limani *Krenar Loga == M == *[[Denko Maleski]] *[[Vlado Maleski]] *[[Veselinka Malinska]] *[[Liljana Maneva]] *[[Mihajlo Manevski]] *[[Stefan Manevski]] * [[Branko Manoillovski]] (''Manojli, Manojlovski'') * OvadiJa EstreJa Mara ? * [[Krste Markovski]] * [[Venko Markovski]] (Veniamin Tošev) *[[Aleksandar Stipe Martinovski]] *[[Živko Martinovski]] *Manču Matak * ([[Mateja Matevski]]) * [[Hristo Matov]] * Abduraim Mehmed *Ixhet Memeti *[[Boro Menkov]] *[[Mito Micajkov]] *[[Hristijan Mickoski]] *Osman Miftari *[[Kiro Mihailovski]] *[[Ivan (Vančo) Mihajlov]] *[[Georgi Mihajlovski]] * [[Kiril Mihajlovski]]-Grujica * [[Ljubomir Mihajlovski]] * [[Miho Mihajlovski]] *[[Zlate Mihajlovski]] *[[Jordan Mijalkov]] *[[Goran Milevski]] *[[Mirko Milevski]] *[[Jane Miljovski]] *[[Kiril Miljovski]] *[[Slavko Milosavlevski]] *[[Tihomir Miloševski|Tihomir "'''Tićo"''' Miloševski]] * [[Antonio Milošoski]] *[[Mara Minaveva]] * [[Nikola Minčev]] *[[Kiril Minovski]] * [[Dimitar Mirčev]] (Dimče Mirčev) *[[Dimče Mirčevski]] *[[Vlado Misajlovski]] * [[Krste Misirkov]] * [[Goran Misovski]] *[[Trajko Miškovski]] *[[Nikola Mitevski]] - Žuži * [[Vladimir Mitkov]]  * [[Ilinka Mitreva]] *[[Meri Mladenovska-Gjorgjievska]] * [[Lazar Mojsov]] *[[Maja Moračanin]] *[[Timčo Mucunski]] == N == *[[Kiro Nacev]] * [[Mara Naceva]] *Dževdet/Xhevdet Nasufi *[[Gjorgji Naumov]] * [[Stevan Naumov]] - Stiv * [[Naum Naumovski]] - Borče * [[Vasko Naumovski]] *[[Vangel Nečevski]] - Tunel * [[Dimitar Nestorov]] *[[Jordan Nikolov]] - Orce *[[Blagoja Nikolovski]] * [[Gogo Nikolovski]] *[[Ljubčo Nikolovski]] *[[Tode Nošpal]] == O == * Bujar M. Osmani == P == * [[Milan Pančevski]] * [[Ljuben Paunovski]] *[[Naum Pejov]] * [[Stevo Pendarovski]] * [[Petar Pepeljugovski]] * [[Svetozar Pepovski]] *[[Goce Petreski]] * [[Gjorče Petrov]] *[[Boro Petkovski]] *[[Dane Petkovski]] * [[Tito Petkovski]] * [[Aco Petrovski|Aco (Aleksandar) Petrovski]] *[[Risto Petrovski]] * [[Kiril Petrušev]] - Čikoto *[[Olga Petruševa]] - Babata *[[Boro Petruševski]] * [[Strašo (Stahil) Pindžur]] * [[Petre Piruze]] – Majski *[[Vladimir Poležinoski]] - Vlado Poležina (dr.) *Azis Polozhani *Vukašin Popadić *[[Epaminonda Pop Andonov]] * [[Malina Popivanova]] * [[Petar Pop-Arsov]] (1868-1941) * [[Nikola Poposki]] * [[Blagoj Popov]] * [[Blaga Popovska]] * [[Liljana Popovska]] * [[Dušan Popovski]] *[[Elisije Popovski]] *[[Nikola Popovski]] *[[Kiro Popovski]] *[[Vlado Popovski]] *[[Panče Popovski]] * [[Zoran T. Popovski]] * [[Vladimir Poptomov]] *[[Vančo Prkev]] *[[Gjorgjija Pulevski]] == R == * [[Kočo Racin]] * [[Vera Rafajlovska]] * Hixhet Ramadani * Hisen Ramadani *Shukri Ramo *Blerim Reka * [[Blaže Ristovski]] * [[Rizo Rizov]] *Moric Romano == S == *Il(ij)az Sabiru *Nadži (Naxhi?) Salih *[[Borče in Ljupčo Samonikov|Borče (in) Ljupčo Samonikov]] *[[Jane Sandanski]] *[[Boris Sarafov]] *Kemal Sejfula (Turek) * Zijadin Sela *Aslan Selmani *Reis Shaqiri *Resul Shaqiri *[[Blagoja Siljanovski]] *[[Gordana Siljanovska Davkova]] *[[Asen Simitčiev]] *Isak Sion *[[Trajko Slaveski]] * [[Vidoe Smilevski]] * [[Lazar Sokolov]] * [[Oliver Spasovski]] * [[Boris Spirov]] * [[Boško Stankovski]] * Vulnet Starova * [[Zoran Stavreski]] * [[Dragoljub Stavrev]] * [[Irena Steposka]] *[[Dimitar Stojanov]] ([[Dimče Stojanov]] - Mire) * [[Goce Stojčevski]] * [[Stojan Stojčevski]] *Jovan Stojković Babunski *[[Trajko Stojkovski]] *[[Boris Stojmenov]] *[[Slavčo Stojmenski]] *[[Blagoja Stračkovski|Blagoj(a) Stračkovski]] * ([[Vlado Strugar]] : Črnogorec) * == Š == * Bajram Šabani * [[Kosta S. Šahov]] * [[Pavel Šatev]] * [[Metodi Šatorov - Šarlo|Metodi(ja) Šatorov]] - Šarlo * [[Radmila Šekerinska Jankovska]] *[[Petre Šilegov]] *Ramo Šukri (Turek) == T == * [[Blagoja Taleski]] * [[Borko Taleski|Borko(a) Taleski]] * [[Todor Taleski]]? * [[Hristo Tatarčev]] * [[Borko Temelkovski]] - Liljak * [[Mito Temenugov]] - Železni *Menduh Thaçi *[[Pero Tikvarov]] *[[Blažo Todorovski]] *[[Hristijan Todorovski]] - Karpoš *[[Mile Todorovski]]? *[[Vangel Todorovski]] * [[Ilija Topalovski]] *Alaetin Toska * [[Pere Tošev]] *[[Metodija Toševski]] *[[Panče Toškovski]] *[[Stojan Trajanovski]] * [[Nedelko Trajkovski]] * [[Boris Trajkovski]] *[[Trajko Trajkovski]]* *[[Vasil Tudžarov]] * [[Vasil Tupurkovski]] == U == * [[Aleksandar Urdarevski]] * [[Hristo Uzunov]] *[[Nikola Uzunov]]? * [[Cvetko Uzunovski]] - Abas == V == * [[Ljubomir Varošlija]] * [[Georgi Vasilev]] * Džemail (Xhemail?) Vejseli *[[Borko Velevski]] * [[Trajko Veljanovski]] * [[Dimitar Vlahov]] (1878-1953) * [[Gustav Vlahov]] *[[Krume Volnarovski]] *[[Nikola Vražalski]] == X == * Arbën Xhaferi * Talat Xhaferi == Z == *[[Atanas Zabaznovski]] *[[Zoran Zaev]] *[[Georgi Zankov]] *[[Arsim Zekolli]] *Abedin Zenku *[[Boris Zmejkovski]] *Adem Zulfiqari *Beqir Zhuta (''Bek´ir Žuta'') {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Makedoncev|Politiki]] [[Kategorija:Makedonski politiki|*]] 75ah1c6bbrqdm33ookuvam9bkhovpgr 0 71604 6749155 6640218 2026-09-11T16:42:56Z ~2026-49094-33 265610 /* S */ 6749155 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Britanci|britanskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Britancev|Velika Britanija|britanskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[J. R. Ackerley]] * [[Diran Adebayo]] * [[Martin Amis]] * [[Kingsley Amis]] * [[Lisa Appignanesi]] * [[Elizabeth von Arnim]] * [[Michael Langhorne Astor]] == B == * [[Nigel Balchin]] * [[Julian Barnes]] * [[David Barnett]] * [[L. Adams Beck]] * [[Annie Besant]] * [[Anna Blundy]] * [[Michael Bond]] * [[Mary Elizabeth Braddon]] * [[Julian Branston]] * [[Anna Eliza Bray]] * [[Christine Brooke-Rose]] * [[Anita Brookner]] * [[Rhoda Broughton]] * [[Robert Bryndza]] * [[James Buchan]] * [[Melvin Burgess]] * [[Mary Butts]] == C == * [[Ramsey Campbell]] *[[Elias Canetti]] *John le Carré * [[Frederick Chamier]] * [[Charlotte Charke]] * [[Robert Erskine Childers]] * [[Arthur C. Clarke]] * [[Lindsay Clarke]] * [[John Cole]] * [[Cyril Connolly]] * [[Joseph Conrad]] * [[Storm Constantine]] * [[Amanda Craig]] == D == * [[Roald Dahl]] * [[Lawrence Durrell]] == E == * [[Bernardine Evaristo]] (1959) == G == * [[Elinor Glyn]] *[[Abdulrazak Gurnah]] (Tanzanijec) == I == * [[Conn Iggulden]] * [[Kazuo Ishiguro]] == J == * [[E. L. James]] == L == * [[Doris Lessing]] * [[Deborah Levy]] *[[Clive Staples Lewis]] *[[David Lodge]] == M == *[[Clare Mackintosh]] *[[Hilary Mantel]] *[[Keith Miles]] *[[A. A. Milne]] == N == *[[V. S. Naipaul]] *[[Patrick Ness]] == P == *[[Philippa Perry]] == R == * [[Ann Radcliffe]] * [[Joanne Kathleen Rowling]] * [[Salman Rushdie]] == S == * [[Simon Scarrow]] *[[Mary Shelley]] *[[David Szalay]] == V == * [[Ethel Lilian Voynich]], rojena Boole (1864 – 1960) == W == * [[Nigel Williams]] * [[Raynor Winn]] * [[Mary Wollstonecraft]] {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} [[Kategorija:Seznami Britancev|Pisatelji]] [[Kategorija:Britanski pisatelji|*]] dgx7e2clbxnfv7jro1ttkt3kq9u0j4r 0 73103 6749098 6748902 2026-09-11T13:07:49Z ~2026-45085-22 264465 /* E */ 6749098 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[jezikoslovec|jezikoslovcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Lučka Abram]] *[[Maruška Agrež]] *[[Kozma Ahačič]] *[[Martin Ahlin]] *[[Jurij Alič]] *[[Ema Andoljšek]] *[[Špela Arhar Holdt]] *[[Simon Atelšek]] *[[Branko Ažman]] == B == * [[Matjaž Babič]] * [[Saša Babič]] * [[Vanda Babič]] * [[Jasna Baebler]] * [[Anton Bajec]] * [[Marija Bajzek Lukač]] * [[Tatjana Balažic Bulc]] * [[Júlia Bálint Čeh]] * [[Friderik Baraga]] (1797–1868) * [[Samanta Baranja]] * [[Anton Bartel]] * [[Andrej Bartol]] * [[Urban Batista]] * [[Marjana Baumgarten Briški]] * [[Kasilda Bedenk]] * [[Agnieszka Będkowska Kopczyk]] * [[Ana Beguš]] * [[Gašper Beguš]] * [[Andrej Bekeš]] * [[Mojca Belak]] * [[Franc Belec]] * [[Ivan Belostenec]] * [[Francka Benedik]] * [[Martin Benedik (profesor)|Martin Benedik]] * [[Juan Benigar]] * [[Anja Benko]] * [[Zdenka Beran]] * [[Sonja Berce]] * [[Simona Bergoč]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Marja Bešter Turk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[Janko Bezjak]] * [[France Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Marija Bidovec]] * [[Franc Bilc]] * [[Maja Bitenc]] * [[Zvonko Bizjak]] * [[Aleksandra Bizjak Končar]] * [[Aleš Bjelčevič]] * [[Dana Blaganje]] * [[Ksenija Bogetić Pejović]] * [[Adam Bohorič]] (~1520–1596) * [[Ljudmila Bokal]] * [[József Bókor]] * [[Marija Bolta]] * [[Janez Božič (duhovnik)]] * [[Stojan Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Valter Braz]] * [[Franc Breckerfeld]] * [[Anton Breznik (1881–1944)]] * [[Aleksandra Brezovec]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Mojca Brglez]] * [[Jožef Briginel]] * [[Mihaela Brumen]] * [[Stanko Bunc]] * [[Lara Burazer]] == C == * [[Oroslav Caf]] ([[1814]]-[[1874]]) * [[Dubravka Celinšek]] * [[Jadranka Cergol]] *[[Majda Cibic]] Cergol * [[Matej Cigale]] ([[1819]]-[[1889]]) *[[Fanny Susan Copeland]]? *[[Rada Cossutta]] *[[Franco Crevatin]] *Oliver Currie *[[Ljudmila Cvetek Russi]] *[[Slavko Cvetek]] * [[Varja Cvetko Orešnik]] == Č == *[[Janko Čar]] *[[Matija Čep]] *[[Metod Čepar]] *[[Danica Čerče]] *[[Ivana Černelič]] *([[Mirko Černič]]) *[[Manca Černivec]] *[[Anton Čižman]]? *[[Josip Čižman]]? *[[Lucija Čok]] *[[Bojan Čop]] *[[Dušan Čop]] *[[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] ([[1797]]-[[1835]]) *[[Rosana Čop]] *[[Rajmund Čuček]] *[[Darko Čuden]] == D == *[[Peter Dajnko]] *[[Roberto Dapit]] *[[Margaret Davis]] *[[Anton Debeljak]] *[[Janez Debevec]] *[[Narcis Dembskij]] *[[Aleksandra Derganc]] *[[Slavko Deržek]] *[[Tamara Ditrich]] *[[Duša Divjak Race]] * [[Helena Dobrovoljc]] *[[Kaja Dobrovoljc]] * [[Anton Dokler]] * [[Marijan Dokler]] *[[Kaja Dolar]] *[[Janez Dolenc]]? *[[Milan Dolgan]] *[[Nataša Domadenik]] (por. ''Detič'') *[[Teodor Domej]] *[[Silvester Domicelj]] *[[Akoš Dončec]] *[[Katja Drnovšek]]? *[[Josip Drobnič]] *[[Marko Drobnjak]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] == Đ == * [[Maja Đukanović]] == E == * [[Janez Erat]] * ([[Edo Erzetič]]) == F == *[[Melanija Larisa Fabčič]] *[[Diomira Fabjan Bajc]] *[[Jože Faganel]] ? *[[Tanja Fajfar]] *[[Ina Ferbežar]] *[[Franc Ferk]]? *[[Fedora Ferluga-Petronio]] *[[Alja Ferme]] *([[Goran Filipi]]) *[[Jože Filo]] *[[Mateja Forte]] *[[Jasmin Franza]] *[[Franc Friedl]]? *[[Jože Ftičar]]? * [[Metka Furlan]] == G == *[[Mateja Gaber]] *[[Dejan Gabrovšek]] *[[Dušan Gabrovšek]] *[[Apolonija Gantar]] *[[Velemir Gjurin]] *[[Karel Glaser]] ([[1845]]–[[1913]]) *[[Nataša Gliha Komac]] *[[Darja Globevnik]] (Žorga-G.) *[[Joža Glonar]] *[[Alenka Gložančev]] *[[Neva Godini]]-Godnič? *[[Lara Godec Soršak]]? * [[Marija Golden]] * [[Janko Golias]] * [[Nina Golob]] * [[Tina Golob]] * [[Katarina Gomboc Čeh]]? *[[Mateja Gomboc]] *[[Vojko Gorjanc]] *[[Januška Gostenčnik]] *[[Anton Grad]] *[[Martin Grad]] *([[Janez Gradišnik]]) * [[Marc L. Greenberg]] * Kristina Gregorčič * [[Matejka Grgič]] *[[Majda Grmek]] *[[Milan Grošelj]] *[[Nada Grošelj]] *[[Ada Gruntar Jermol]] *[[Mita Gustinčič Pahor]] *[[Ožbalt Gutsman]] == H == *[[Juraj Habdelić|Jurij Habdelič]] *([[László Hadrovics]]) *[[Stanislav Hafner]] *[[Maja Hajdinjak]] *[[Milena Hajnšek Holz]] *[[Nanika Holz]] *[[Hipolit Novomeški]] *[[Kristina Hmeljak Sangawa]] *[[Mateja Hočevar Gregorič]] *[[Luka Horjak]] *Mojca in [[Sonja Horvat]] *[[Davorin Hostnik]] ([[1853]] - [[1929]]) *[[Nataša Hribar]] *[[Matej Hriberšek]] *[[Ladislav Hrovat]] *[[Damjan Huber]] *[[Marjeta Humar]] == I == * [[Gašper Ilc]] * [[Aleksander Isačenko]] * [[Martin Ivanetič]]? * [[Barbara Ivančič Kutin]] == J == *[[Vladislav Jagodic]] *[[Nataša Jakop]] *[[Tjaša Jakop]] *[[Franc Jakopin]] * [[Primož Jakopin]] *[[Harald Jaksche]] *[[Marija Jamar-Legat]]? *[[Anton Janežič]] *[[Marija Janežič]] *[[Anton Janko]] *[[Jurij Japelj]] *[[Mojca Jarc]] *[[Urban Jarnik]] *[[Anton Jehart]] *[[Alenka Jelovšek]] * [[Alojz Jembrih]] *[[Mateja Jemec Tomazin]] *[[Elizabeta Mojca Jenko]] * [[Elza Jereb]] *[[France Jesenovec]] * [[Marko Jesenšek]] * [[Vida Jesenšek]] *[[Martin Jevnikar]] *[[Marija Jež Grgič]] *[[Janoš Ježovnik]] *[[Jožica Jožef Beg]]? * [[Hermina Jug-Kranjec]] *[[Janko Jurančič]] *[[Klementina Jurančič Petek]] * [[Peter Jurgec]] * [[Andraž Jurtela]] *([[Janez Justin]]) *[[Dunja Jutronić]] *[[Fran Juvančič]] *[[Rudolf Južnič]] *([[Stane Južnič]]) == K == *[[Anton Kacin]] *[[Vatroslav Kalenić]] *[[Monika Kalin Golob]] *[[Stanko Kamenšček]]? *[[Ženja Kansky]] *[[Matija Karba]] *[[Jože Karba]]? *[[Pavel Karlin]] *[[Ludvik Karničar]] *[[Franc Kattnig]]? *[[Majda Kaučič Baša]] *[[Monika Kavalir]] *[[Jerneja Kavčič]] *[[Janez Keber]] *[[Jakob Kelemina]] * [[Karmen Kenda - Jež]] * [[Boris Kern]] * [[Apolonija Klančar Kobal]] *[[Iva Klemenčič]] * [[Simona Klemenčič]] *[[Slavo Klemenčič]] *[[Stanko Klinar]] *[[Anka Kline]] *([[Rudolf Friderik Knapič]]) *[[Mihaela Knez]] *[[Rok Kobal]] *[[Alenka Kocbek]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Nike Kocijančič Pokorn]]? * [[Polonca Kocjančič]] *[[Rudolf Kolarič]] *[[Mihaela Koletnik]] *[[Anna Kóllath]] *[[Nataša Komac]] (gl. Gliha) *[[Smiljana Komar]] *[[Tatjana Komarova]] *[[Mojca Kompara Lukančič]] * [[Jernej Kopitar]] ([[1780]]-[[1844]]) *[[Silvester Kopriva]], tudi Kopriva, Silvo, 1908-1991 *[[Metka Kordigel]] Aberšek *[[Tomo Korošec]] *[[Viktor Korošec]] *[[Vladimir Kos]] *[[Albert Kosmač]]? *[[Polona Kostanjevec]] *[[Petra Kostelec]] *[[Borislava Košmrlj Levačič]] *[[Silvin Košak]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] *[[Janko Kotnik]] *[[Stanko Kotnik]]? *Marija Kovač? * [[Irena Kovačič]] *[[Krištof Jacek Kozak]]? *[[Ivana Kozlevčar Černelič]] *[[Janez Krajnc]] *[[Mira Krajnc Ivič]] *[[Tadej Kralj]] * [[Simona Kranjc]] *[[Jože Krašovec]] *[[Gregor Krek]] *[[Miroslav Krek]] *[[Simon Krek]] * [[Sebastijan Krelj]] ([[1538]]-[[1567]]) *[[Uršula Krevs Birk]] * [[Martina Križaj Ortar]] *[[Franc Križman]] *[[Jožef Križman]] *[[Mirko Križman]] *[[Domen Krvina]] * [[Erika Kržišnik]] *[[Vlasta Kučiš]] *[[Melita Kukovec]] *[[Marjan Kulčar]] *[[Blaž Kumerdej]] *[[Mojca Kumin Horvat]] *[[Dušica Kunaver]]? *[[Olga Kunst Gnamuš]] *[[Ivan Kunšič]] *[[Rok Kuntner]] *[[Koloman Kvas]] == L == *[[Meta Lah]] *[[Herta Lausegger]] *[[Branka Lazar]] *[[Vesna Lazović]] *[[Ksenija Leban]] *[[Rada Lečič]] *[[Nina Ledinek]] *[[Andreja Legan Ravnikar]] *[[Lia Legiša]] *[[Lino Legiša]] *[[Melita Lemut Bajec]] *[[Jakob Lenardič]] *[[Lena Lenček]] * [[Rado Lenček]] *[[Tina Lengar Verovnik]] *[[Andrea Leskovec]] *[[Fran Levstik]] *[[David Limon]] *[[Alja Lipavic Oštir]] *[[Jože Lipnik]] ? *[[Albina Lipovec]] * [[Frančiška Lipovšek]] *[[Nataša Logar]] (-''Berginc'') *[[Tine Logar]] *[[Tone Logar]] *[[Tomaž Longyka]] *[[Dušan Ludvik]] == M == * [[Ivan Macun]] *[[Franjo Magdič]] *[[Lovre Mahnič|Lovre (Lovro) Mahnič]]? *[[Barbara Majcenovič Kline]] * [[Viktor Majdič]] *[[Irina Makarova Tominec]] *[[Jasna Makovec Černe]] *[[Franc Malavašič]] *[[Christina Manouilidou]] *[[Karin Marc Bratina]] *[[Marko Marinčič]] *[[Jasmina Markič]] *[[Mihael Markič]] ? *[[Franjo Marn]] *[[Josip Marn]] * [[Franc (Lanko) Marušič]] * [[Tatjana Marvin]] Derganc *[[Herta Maurer-Lausegger]] *[[Darja Mazi Leskovar]] *([[Hieronim Megiser]]) *[[Pavle Merkù]] *[[Maja Melinc Mlekuž]] * [[Majda Merše]] *[[Drago Mertelj]] *[[Franc Serafin Metelko]] *[[Matej Meterc]] *[[Joža Meze]] *[[Adriana Mezeg]]? *[[Maja Mezgec]] *[[Mija Michelizza]] *[[Janez Mihelčič]] *[[Erika Mihevc Gabrovec]] *[[Tjaša Miklič]] * [[Fran Miklošič]] ([[1813]]-[[1891]]) *[[Janez Miklošič]]? *[[Inka Mikluž-Štrukelj]] *[[Vesna Mikolič]] *[[Tamara Mikolič Južnič]] *[[Anton Mikuš]] *[[Radivoj Franciscus Mikuš|Radivoj F. Mikuš]] *[[Milena Milojević Sheppard]] *[[Irena Mirnik Prezelj]]? *[[Tanja Mirtič]] *[[Petra Mišmaš]] *[[Doris Mlakar Gračner]] *[[Janko Moder]] *[[Izidor Modic]] *[[Nagisa Moritoki Škof]] *[[Uroš Mozetič]]? *[[Janez Mrdavšič]] *[[Oton Muhr]] *[[Francek Mukič]]? *[[Jakob Müller]] *[[Anton Murko]] * [[Matija Murko]] *[[Ana Marija Muster]] (Nanika Muster Čenčur) == N == *[[Martin Naglič]] *[[Rajko Nahtigal]] *[[Jožica Narat]] *[[Vladimir Nartnik]] *[[Ivan Navratil]] * [[Albina Nećak-Lük]] *[[Davorin Nemanič]] *([[Gerhard Neweklowsky]]) *[[Mojca Nidorfer]] *[[Gjoko Nikolovski]] * [[France Novak]] *[[Vilko Novak]] *[[Sonja Novak Lukanović]] == O == *[[Pavel Obersteiner]] *[[Vatroslav Oblak]] *[[Jera Oman]] *[[Franc Omerza]] *[[Irena Orel]] *[[Silvana Orel Kos]] * [[Janez Orešnik]] * [[Martina Orožen]] * [[Iztok Osojnik]]? * [[Karel Oštir]] *[[Juan Carlos Oven]] *[[Irma Ožbalt]]? *[[Martina Ožbot Currie]] == P == *[[Franc Pacheiner]] *[[Vlasta Pacheiner Klander]] *[[Kristina Pahor de Maiti Tekavčič]] *[[Nina Pahor]] *Jozef Pallay *Jožef Papp? *[[Joseph Paternost]] *[[Katerina Paternost]] * [[Avgust Pavel]] *[[Dušan Pavlič]] *[[Matic Pavlič]] *[[Karl Pečnik]]? *Vid Dominik Pen(n) *[[Andrej Perdih]] * [[Gregor Perko]] *[[Mojca Perkon Kofol]] *[[Majda Perne]] ([[Majda Merše]]) *[[Rajko Perušek]] *[[Robert Petaros]] *Urška Petek? *[[Marija Mojca Peternel]]? *[[Janez Petkovšek]]? *[[Špela Petric Žižić]] * [[Teodor Petrič]] *[[Marija Petrov Slodnjak]] *[[Mateja Petrovčič]] *[[Tanja Petrović]]? * [[Mateja Pezdirc Bartol]] *[[Barbara Pihler Ciglič]] *[[Mira Pihler]] *[[Luka Pintar (literat)|Luka Pintar]] *[[Nataša Pirih Svetina]] *[[Marta Pirnat Greenberg]] *[[Viktor Pirnat]]? *[[Žiga Pirnat]]? *[[Agnes Pisanski Peterlin]] *[[Milena Piškur]]? *([[Leonid Pitamic]])? *[[Karmen Pižorn]]? *[[Katja Plemenitaš]] *[[Maks Pleteršnik]] *[[Melita Počkar]] (Marija Pirc) *[[Katarina Podbevšek]] *[[Štefan Podboj]] *[[Josip Podgoršek]] *[[Saša Podgoršek]] * [[Vladimir Pogačnik]] * [[Breda Pogorelec]] *[[Heinz-Dieter Pohl]]? *[[Marko Pohlin]] *[[Jožef Poklukar]] *[[Avgust Pokorn]]? *[[Janja Polajnar Lenarčič]] *[[Justina Popac]] *[[Damjan Popič]] *''Janez Valentin Sigmund''/[[Žiga Popovič]] *[[Ina Poteko]] *[[Aneta Potočnik]] *[[Boleslav Povšič]] *[[Breda Požar]]? *[[Vesna Požgaj Hadži]] *[[Zvonka Praznik]] *[[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] *[[Tomaž Prelokar]] * [[Francka Premk]] *[[Nikolaj Preobraženski]] *[[Janez Nepomuk Primic]] *[[Erich Prunč]] *[[Simona Pulko]]? == R == *[[Duša Race]] *[[Božo Radovič]] *[[Bernard Rajh]] *[[Atilij Rakar]]? *[[Engelbert Rakovec]] *[[Rudolf Rakuša]] (esperantist) * [[Fran Ramovš]] ([[1890]]-[[1952]]) * [[Pia Rednak]] *[[Vera Remic Jager]]? *[[Ana Renčelj|Ana (Marija) Renčelj]] *[[Luka Repanšek]] *([[Milan Rešetar]]) *[[Cvetka Rezar]] * [[Jakob Rigler]] * [[Damjan Ristić]] * [[Maks Robič]]? *[[Neža Rojko]] *[[Jurij Rojs]]? *[[Pavel Rostohar]]? *[[Veronika Rot Gabrovec]] *[[Maja Rotter]] *[[Tadeja Rozman]] *[[Jutka Rudaš]] *[[Mirko Rupel]] *([[Marija Rus]] 1921-2019) *[[Vida Rus]] == S == *[[Linda Sadnik Aitzetmüller]] *[[Mitja Saje]] *[[Tomaž Sajovic]] *[[Irena Samide]]? *[[Krištof Savski]] *[[Janez Scheinig]] (Šajnik) *[[Anton Schellander]] *[[Mojca Schlamberger Brezar]] *([[Éva Schwetter]]) *[[Klaudija Sedar]] *([[Peter Semolič]]) *[[Marjeta Senčar Bohinjec]] *[[Saša Sernec]] *[[Urška Sešek]] *[[Jože Sever]] *[[Chikako Shigemori Bučar]] *[[Eva Sicherl]] *[[Dragotin Simandl]] *[[Marko Simonović]] *[[Eliza Skalicky]]? *[[Jože Skaza]] *[[Janez Skela]] *[[Jožef Srbinšek|Jožef Skrbinšek]] *[[Andrej E. Skubic]] *[[Mitja Skubic]] *[[Vika Slabe]] *[[Franc Slivnik]] *([[Ivan Slokar]]) * [[Vera Smole]] *[[Mojca Smolej]] *[[Viktor Smolej]] *[[Maja Smotlak]] *[[Andrej Snedec]] *[[Jerica Snoj]] (r. Kavčič) * [[Marko Snoj]] *[[Josip Sodja|Josip (Jože) Sodja]] * [[Cvetka Sokolov]] *[[Gabrijela Sorman]] *[[Dimitrij Sovre]] *[[Helena Spanring]] *[[Liliana Spinozzi Monai]] * [[Tatjana Srebot Rejec]] *[[Anita Srebrnik]] * [[Marko Stabej]] * [[Leopold Stanek]]? * [[Petra Stankovska]] *[[Janez Stanonik]]? *[[Vasilka Stanovnik]] *[[Sonja Starc]] *[[Penka Stateva]] *[[Johannes Jacobus Steenwijk|Johannes Jacobus (Han) Steenwijk]] *[[Dragi Stefanija]] *[[Adrian Stegovec]] *[[Arthur Stepanov]] * [[David Stermole]] * [[Andrej Stopar]] *[[Irena Stramljič Breznik]] *([[Hildegard Striedter-Temps]]) *[[Mojca Stritar Kučuk]] *[[Anja Strojin Štampar]]? *[[Đurđa Strsoglavec]] *[[Alojzij Strupi]] *[[Helena Stupan]] (r. Tominšek) *[[Katja Sturm-Schnabl]] *[[Namita Subiotto]] *[[Jože Suhadolc]] *[[Stane Suhadolnik]] *[[Lovro Sušnik]] *[[Miha Sušnik]] *[[Slavko Sušnik]] *[[Vaso Suyer]]? *[[Luka Svetec]] == Š == * [[Nada Šabec]] *[[Agata Šega]] *[[Meta Šega Potokar]] *[[Polonca Šek Mertük]] * [[Matej Šekli]] *[[Anton Šepetavc]]? *[[Vinko Šercl]] (1843-1906) *[[Cvetka Šeruga Prek]] (strok. za izreko) *[[Marjana Šifrar Kalan]] *([[Mate Šimundić]]) *[[Ivanka Šircelj Žnidaršič]] * [[Alenka Šivic Dular]] *[[Tanja Škerlavaj]] *[[Stanko Škerlj]] *[[Jožica Škofic]] *[[Stanislav Škrabec]] ([[1844]]-[[1918]]) *[[Katja Škrubej]]? *[[Manja Škrubej]] *[[Sergij Šlenc]] *[[Matej Šmalc]]?/[[Matevž Šmalc]] *[[Janez Leopold Šmigoc]] *[[Jakob Šolar]] *[[Janez Šolar]]? *[[Mojca Šorli]] *[[Miran Špelič]]? *[[Milan Štante]] ([[1930]]-[[1999]]) *[[Rozka Štefan]] *[[Franc Štiftar]] *[[Karel Štrekelj]] *[[Inka Štrukelj]] (Inka Mikluž-Štrukelj) * [[Saška Štumberger]] *[[Franc Šturm]] *[[Vida Šturm]] *[[Josip Šuman]] *[[Klara Šumenjak]] *([[Jelica Šumič Riha|Jelica Šumić Riha]]) *[[Rastislav Šuštaršič]] == T == *[[Alojzij Tavčar]] *[[Cvetana Tavzes]] *[[Nataša Terbovšek Coklin]] *[[Karmen Teržan Kopecky]] *[[Lucien Tesnière]] *[[Hotimir Tivadar]] *[[Suzana Todorović]] *[[Emil Tokarz]] * [[Ivan Tominec]] *[[Irina Makarova Tominec]] *[[Josip Tominšek]] *[[Vlasta Tominšek]] *[[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]] *[[Ivan Topolovšek]] * [[Jože Toporišič]] ([[1926]]-2014) *[[Silvo Torkar]] *[[Alenka Tratnik]] *[[Andreja Trenc]] *[[Ivan Trinko]]? * [[Frančiška Trobevšek Drobnak]] *[[Marko Trobevšek]]? *[[Mitja Trojar]] *([[Davorin Trstenjak]]) *[[Olga Trtnik]] por. Rossettini *[[Vladka Tucovič]] *[[Henrik Tuma]] *[[Boštjan M. Turk]] *[[Maja Turnher Miklavc]]? == U == *[[Mladen Uhlik]] *[[Natalija Ulčnik]] *[[Fedora Umek]] *[[Jerneja Umer Kljun]] *[[Drago Unuk]] *[[Veronika Urank-Olip]] *[[Boris Urbančič]] *[[Janja Urbas]] *[[Viljem Urbas]] == V == *Damjan Vahen (esperantist) *[[Urška Valenčič Arh]] *[[Matija Valjavec]] *[[Alenka Valh Lopert]] *[[József Varga]] *[[Sonia Vaupot]] *[[Franc Verbinc]] *[[Darinka Verdonik]] *[[Tina Verovnik]] *[[Branislava Vičar]] *[[Ada Vidovič Muha]] *[[Primož Vitez]] *[[France Vodnik]]? * [[Valentin Vodnik]] *[[Božo Vodušek]] * [[Jerica Vogel]] *[[Nastja Vojnovič]]? *[[Jana Volk]] *[[Ines Voršič]] *[[Urška Vranjek Ošlak]] * [[Alenka Vrbinc]] * [[France Vrbinc]] * [[Marjeta Vrbinc]] * [[Tatjana Vučajnk]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] == W == * [[Peter Weiss (razločitev)|Peter Weiss]] == Z == *[[Renata Zadravec Pešec]] *[[Mihael Zagajšek]] *[[Janez Zalokar]] *[[Pavel Zdovc]] *[[Melita Zemljak Jontes]] *[[Jana Zemljarič Miklavčič]] *[[Janko Zerzer]] *[[Jana Zidar Forte]] *[[Luka Zima]] *[[Stanislav Zimic]]? *[[Marija Zlatnar Moe]]? *[[Gruša Zlobec]]? * [[Janez Zor]] *[[Zinka Zorko]] *[[Anja Zorman]] * [[Marina Zorman]] *[[Nubia Zrimec]] *[[Nives Zudič Antonič]] *[[Danila Zuljan Kumar]] *[[Jakob Zupan]] *[[Nina Zver]] *[[Ana Zwitter Vitez]] == Ž == *[[Jošt Žabkar]] *[[France Žagar]] *([[Igor Ž. Žagar]]) *[[Mojca Žagar Karer]] *[[Rok Žaucer]] *[[Andrejka Žejn]] *[[Andreja Žele]] *[[Mirjana Želježič]] *[[Gregorij Žerjav]] *[[Adela Žgur]] *[[Sašo Živanović]] *[[Janja Žmavc]]? *[[Darja Žorga Globevnik]] *[[Davorin Žunkovič]] *[[Franc Žužek]] == Glej tudi == * [[Seznam tujih slovenistov]] *[[Seznam slovenskih filologov]] *[[Seznam slovenskih leksikografov]] *[[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[Seznam slovenskih prevajalcev]] *[[Seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani|seznam predavateljev na Filozofski fakulteti UL]] {{seznami narodov po poklicu|jezikoslovcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci|*]] 43613dkjxxeaz56m6bvlbjwp47mmk7k 0 73614 6749120 6658857 2026-09-11T14:03:36Z ~2026-45085-22 264465 /* S */ 6749120 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[kantavtor]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Julija Aljaž]] - ''July Jones'' *[[Peter Andrej]] *[[Borut Antončič]] - ''Bort Ross'' * [[Anton Apohal]] *[[Daniel Artiček]] - ''Dane'' *[[Leon Ašenberger]] * [[Katarina Avbar]] *[[Damir Avdić]] - "''Bosanski psiho''" ("''antikantavtor''") *[[Tjaša Avsec]] == B == *[[Dominik Bagola]] - [[Balladero]] *[[Zina Ban]] *[[Anja Baš]] *[[Urška Baković]] *[[Darko Barbič]] ([[Dare Acoustic]]) *[[Dani Bedrač]] *[[Sara Being]] (pr.i. [[Ines Polončič]]) *[[Jana Beltran]] *[[Boris Benko]] *[[Francesco Bergnach]] *[[Manca Berlec]] *[[Davorin Bešvir]]? *[[Žiga Bižal]] *[[Mateja Blaznik]] *[[Maša Bogataj]]? *[[Matija Bolčina]] *[[Janez Bončina - Benč]] ? *[[Marko Brecelj]] *[[Leon Bučar]] * [[Rudi Bučar]] *[[Samo Budna]] == C == * [[Drago Celan]] * [[Matija Cerar]] *[[Tjaša Cigut]] ? *[[Arni Likar Cindrič|Arni L. Cindrič]] == Č == *[[Segej Čas]] *[[Ditka Čepin]] ([[Ditka Čepin|Ditka]]) *[[Andrej (in Simon) Černelč]] *[[Simona Černetič]] - Aynee == D == *''Peter Della Bianca'' *[[Jernej Dirnbek]] - Dimek *[[Peter Dirnbek]] *[[Goran Dodig]] *[[Janez Doltar]]? * [[Tomaž Domicelj]] * [[Bojan Drobež]] *[[Neža Drobnič Bogataj]] == E == * [[Sandra Erpe]] == F == *([[Vili Fajdiga]]) *[[Janez Ferlež]] *[[Samo Ferluga]] *[[Robert Ficker]] *[[Andrej Fon]] - Olfamož *[[Simon Fugina]] (-''Kühlschrank'') == G == *[[Giorgio Gaber]] (italijanski kantavtor slovenskih korenin - [[Gaberščik|Gaberscik]]) *[[Barbara Gabrielle]] *[[Boštjan Gartner]] *[[Gal Gjurin]] *[[Severa Gjurin]] *[[Samo Glavan]] *[[Luka Gluvić]] *[[Darko Grgič]] - Dare *[[Marko Grobler]] *[[Andrej Guček]] == H == * [[Žan Hauptman]]? * [[Bogdana Herman]] * [[Domen Don Holc|Domen - Don Holc]] *[[Mateja Horvat]] - ''Moira'' *[[Samo Horvatič]] *[[Tomaž Hostnik]] *[[Eva Hren]]? *[[Sašo Hribar]] *[[Enzo Hrovatin]] *[[Mihael Hrustelj]] *[[Vedran Husar]] == I == * [[Andrej Ikica]] * [[Ramona Irgolič]] == J == *[[Miha Jazbinšek]]? *Ljoba Jenče? *[[Vlado Jeremič]] *[[Aleksander Jež]] *[[Željko Jugovič-Žeži]] *[[Jernej Jung]] *[[Ksenija Jus]] - ''Xsenia'' *[[Katarina Juvančič]] *[[Samo Južnič]] == K == * [[Gregor Kacin Medle]] ''-'' ''Gregorov'' * [[Ana Kalan]] - ''Kalana'' * [[Milan Kamnik]] * [[Dani Kavaš]] * [[Matej Kavčič]] * [[Matej Kermavner]] * [[Kiki (slovenska glasbenica)]] *[[Jakob Kobal]] *[[Majda Kočar]] *[[Franci Kokalj]] *[[Mateja Koležnik]] *[[Igor Koprivnik]] - ''Biggl'' *[[Anja Kotar]] *[[Tinkara Kovač]] * [[Jani Kovačič]] *[[Lean Kozlar]] - ''Luigi'' * [[Matej Krajnc]] *[[Erika Kralj]] *[[Zala Kralj]] * [[Vlado Kreslin]] *[[Gaja Kuščer]] *[[Jani Kutin]] ? *[[Jana Kvas]] == L == *[[Gorazd Lampe]] *[[Anže Langus Petrović]] - Dagi *[[Dejan Lapanja]] *[[Jure Lesar]]? *[[Lado Leskovar]] *[[Dare Likar]]? *[[Arni Likar Cindrič]] *[[Tomi Lorber]] *[[Peter Lovšin]] *[[Sebastijan Lukovnjak]]? * [[Martin Lumbar]] *[[Rok Lunaček]] == M == *[[Svetlana Makarovič]] *[[Alenka Marinič]] & [[Maja Dekleva Lapajne]] *[[Marina Martensson|Marina Märtensson]]? *[[Leon Matek]] *[[Marko Matjašič]]? *[[Tine Matjašič]]? *[[Jernej Mažgon]] - Jerry *[[Blaž Mencinger]] *[[Peter Meze]] *[[Aleksander Mežek]] *[[Brane Mihajlovič - Kosta]] *[[Gašper Mihelič]] ? * [[Drago Mislej - Mef]] * [[Iztok Mlakar]] * [[Martina Mravinec]] Bohte == N == * [[Boštjan Narat]] * [[Janko Narat]] (- Jenki) *[[Aleksander Novak]] *[[Iztok Novak - Easy]] *[[Jure Novak]] *[[Mija Novak]] *[[Miro Novak]] *[[Nina Novak Oiseau]] *[[Niko Novak]] *[[Marijan Novina]] == O == * Olfamož ([[Andrej Fon]]) == P == * [[Vanja Pajntar]] * [[Boštjan Pertinač]] *[[Vojko Pavčič]]? * [[Neža Pavlovič]] * [[Milan Pečovnik]] - Pidži * [[Tomaž Pengov]] *[[Blaž Pentek]] *[[Klemen Perih]] *[[Nika Perunović]] *[[Robert Petan]]* *[[Alenka Pinterič]] *[[Klemen Pisk]] * [[Jan Plestenjak]] *[[Andraž Polič]] *[[Ines Polončič]] - ''Sara Being'' *[[Lara Poreber]] - ''Lamai'' *[[Rok Predin]] * [[Zoran Predin]] *[[Mojca Prejac]] == R == *[[Janez Ramoveš|Janez]] in [[Uršula Ramoveš]] *[[Martin Ramoveš]] *[[Rajko Ranganata]] *[[Matjaž Romih]] (& Vanja) *[[Žiga Rustja]] == S == *[[Bojan Sedmak]] (* 1958) *[[Jana Sen]] *[[Senida Hajdarpašić|Senida(h) (Hajdarpašić)]]? *[[Žan Serčič]] *[[Primož Siter]]? *[[Marjan Smode]] * [[Adi Smolar]] *[[Boštjan Soklič]] *[[Nika Solce]] *[[Rajko Stropnik]] == Š == * [[Tilen Šfiligoj]] *[[Andrej Šifrer]] *[[Anton Škrlj]] *[[Edi (Edbin) Štefančič]] *[[Martin Štibernik]] - ''Mistermarsh'' *[[Tomaž Štular]] - ''Bordo'' == T == *[[Zvone Tomac]] *[[Andrej Tomšič]]? *[[Jan Tomšič]] - Yanu *[[Andrej Trobentar]] *[[Tschimy]] ''Obenga'' *[[Ivo Tul]] *[[Karel Turner]]? *[[Primož Turk]] == U == * Stefano Ukmar ? *[[Dušan Uršič]] (''Samo Glavan'') == V == *[[Boštjan Velkavrh]] *[[Maja Veras]] *[[Ivica Vergan]] *[[Tadej Vesenjak]] *[[Franc Vezela]] *[[Daniel Vezoja]] *[[Primož Vidovič]]* *[[Alenka Vidrih]]? *[[Andrej Vilčnik]]* *[[Nina Virant]]? *[[Primož Vitez]]? *[[Alan Vitezič]] *[[Miki Vlahovič]] *[[Sabina Vostner]] *Davor Vovko? == Z == *[[Rihard Zadravec|Rihard "Riki" Zadravec]] *[[Zalagasper]] (Zala Kralj & Gašper Šantl) *[[Peter Zlodej]] *[[Janez Zmazek|Janez Zmazek - Žan]] *[[Jernej Zoran]] *[[Rafael Zupanc]] - Raf == Ž == *[[Tjaša Žalik]] *[[Željko Jugovič-Žeži]] *[[Jože Žvokelj]] - Jodl {{kantavtorji}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Kantavtorji]] [[Kategorija:Slovenski kantavtorji|*]] kr9zggti0squabug9u5k1oucidqsjhw 0 73621 6749097 6704973 2026-09-11T13:07:14Z ~2026-45085-22 264465 /* E */ 6749097 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[slovaropisec|slovaropiscev]] ([[leksikograf]]ov).''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[France Adamič]] * [[Peter Amalietti]] * [[Martin Ahlin]] * [[Ana Anžel]] * [[Ivan Anton Apostel]] * [[Pavel Apovnik]] * [[Bronislava Aubelj]] * [[Otmar Avsec]] == B == * [[Karel Bačer]] * [[Anton Bajec]] * [[Drago Bajt]] * [[Jože Bajuk]] * [[Marija Bajzek Lukač]] * [[Júlia Bálint Čeh]] * [[Bojan Balkovec]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Stanko Banič]] * [[Friderik Baraga]] * [[Anton Bartel]] * [[Janez Batis]] * [[Ljubo Bavcon]] * [[Angelos Baš]] * [[Andrej Bekeš]] * [[Marjana Benčina]] * [[Francka Benedik|Francka (Frančiška) Benedik]] * [[Martin Benedik (profesor)|Martin Benedik]] * [[Metod Benedik]] * [[Mirjam Beranek]] * [[Sonja Berce]] * [[Stane Bernik]] * [[France Bezlaj]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Franc Bilc]] * [[Zvonko Bizjak]] * [[Aleksander Bjelčevič]] * [[Oskar Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Ljudmila Bokal]] * [[Zdenko Borovka]] * [[Alenka Božič]] * [[Fran Bradač]] * [[Valter Braz]] * [[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] * [[Franc Anton Breckerfeld]] * [[Janez Sigmund Breckerfeld]] * [[Lan Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)]] * [[Ivanka Brglez]] * [[Miran Brinar]] * [[Ivan Brlek]] * [[Nataša Bucik]] * [[Milan Bufon]] * [[Stanko Bunc]] * [[Franca Buttolo|Franca (Frančiška) Buttolo]] == C == * [[Izidor Cankar]] * [[Božo Cerar]] * [[Emilijan Cevc]] * [[Matej Cigale]] * [[Rada Cossutta]] * [[Rudolf del Cott]] * [[Franco Crevatin]] == Č == * [[Metod Čepar]] * [[Ivanka Černelič]] * [[Mirko Černič]] * [[Darko Čuden]] == D == * [[Jurij Dalmatin]] * [[Anton Debeljak]] * [[Janez Debevec]] * [[Friderik Degen]] * [[Dino Del Medico]] * [[Narcis Dembskij]] * [[Marjeta Demšar]] * [[Alenka Dermastia]] * [[Duša Divjak Race]] * [[Karel Dobida]] * [[France Dobrovoljc]] * [[Helena Dobrovoljc]] * [[Anton Dokler]] * [[Marjan Dolgan]] * [[Darko Dolinar]] * [[France Martin Dolinar]] * [[Ksenija Dolinar]] * [[Janez Gregor Dolničar]] * [[Josip Drobnič]] * [[Nina Drstvenšek]] == Đ == * [[Maja Đukanović]] * [[Vlado Đukanović]] == E == * [[Janez Erat]] * [[Tomaž Erjavec]] * [[Urh Erjavec]] * [[Edo Erzetič]] == F == * [[Diomira Fabjan Bajc]] * [[Jože Faganel]] * [[Marijan Flander]] * [[Evald Flisar]] * [[Darja Frelih]] * [[Jerneja Fridl]] * [[Metka Furlan]] * [[Silvan Furlan]] == G == * [[Dušan Gabrovšek]] * [[Jakob Gale]] * [[Apolonija Gantar|Apolonija (Polona) Gantar]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Gorazd Gavez]] * [[Joža Glonar]] * [[Alenka Gložančev]] * [[Edi Gobec]] * [[Marjetka Golež Kaučič]] * [[Edi Gobec]] ([[Ameriški Slovenci|ameriški Slovenec]]) * [[Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Berta Golob]] * [[Gorazd Golob]] * [[Sonja Gorec]] * [[Katarina Grabnar]] * [[Anton Grad]] * [[Janez Gradišnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Niko Grafenauer]] * [[Igor Grdina]] * [[Jože Gregorič]] * [[Bruno Gričar]] * [[Vekoslav Grmič]] * [[Adolf Groebming]] & [[Ivan Lesica]] * [[Martin Grum]] * [[Alfonz Gspan]] * [[Nada Gspan Prašelj]] * [[Ožbalt Gutsman]] == H == * [[Stanislav Hafner]] * [[Milena Hajnšek Holz]] * [[Bajram Haliti]] * [[Hipolit Novomeški]] * [[Miran Hladnik]] * [[Lena Holmqvist]] * [[Peter Holozan]] * [[Nanika Holz]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Jože Hradil]] * [[Matej Hriberšek]] * [[Niko Hudelja]] * [[Marjeta Humar]] * [[Blanka Husu]] == I == * [[Albin Igličar]] * [[Iztok Ilich]] * [[Andreja Inkret]] * [[Barbara Ivančič Kutin]] * [[Martin Ivanič]] == J == * [[Ivan Jakič (1946)]] * [[Milena Jaklič]] * [[Dušan Jakomin]] * [[Franc Jakopin]] * [[Primož Jakopin]] * [[Vid Jakulin]] * [[Marija Jamar-Legat]] * [[Peter Jambrek]] * [[Marjanca Jamnik]] * [[Anton Janežič]] * [[Marija Janežič]] * [[Stanko Janežič]] * [[Anton Janko]] * [[Janez Janžekovič]] * [[Urban Jarnik]] * [[Marjan Javornik]] * [[Marija Javornik Krečič]] * [[Marija Javoršek]] * [[Danilo Jejčič]] * [[Klemen Jelinčič Boeta]] * [[Alenka Jelovšek]] * [[Mateja Jemec Tomazin]] * [[Mojca Jenko]] * [[Frančišek Jere]] * [[Viktor Jesenik]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Pavle Jezeršek]] * [[Marija Jež Grgič]] * [[Niko Jež]] * [[Janoš Ježovnik]] *Janez Jug * [[Janko Jurančič]] * [[Petra Jurič]] * [[Franci Just]] * [[Majda Juteršek]] == K == * [[Igor Kafol]] (& Branka Mirjanić) * [[Aleksej Kalc]] * [[Branka Kalenić Ramšak]] * [[Miroslav Kališnik]] * [[Meta Kambič]] * [[Ludvik Karničar]] * [[Matija Kastelec]] * [[Jože Kastelic]] * [[Franc Kattnig]] * [[Bojan Kavčič]] * [[Janez Keber]] * [[Jožef Kek]] * [[Karmen Kenda-Jež|Karmen Kenda Jež]] * [[Boris Kern]] * [[Darja Keše]] * [[France Kidrič]] * [[Drago Kladnik]] * [[Tomaž Kladnik]] * [[Edvard Klasinc|Edvard (Edi) Klasinc]] * [[Izidor Klemen]] * [[Simona Klemenčič]] * [[Boris Klun]] * [[Ida Knez Račič]] * [[Seta Knop]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Darja Kocjan Ačko]] * [[Marta Kocjan Barle|Marta Kocjan-Barle]] * [[Marijan Kočevar]] * [[Robert Kodrič]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Mojca Kompara Lukančič]] * [[Ileana Kopčavar|Ileana]] in [[Cene Kopčavar]] * [[Marjan Koren]] * [[Tomo Korošec]] * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Peter Kos]] * [[Iztok Kosem]] * [[Silvin Košak]] * [[Lovrenc Košir]] * [[Stanko Košir]] (1917-2014) * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Janko Kotnik]] * [[Metka Kraigher]] [[Metka Kraigher Hozo|Hozo]] * [[Rok Kraigher]] *Andrej Kranjc (*1931) (metalurg v Braziliji) * [[Janez Kranjc]] * [[Marijan F. Kranjc]] * [[Jože Krašovec]] * [[Bojan Kraut]] * [[Simon Krek]] * [[Jožef Križman]] * [[Marjan Krušič]] (1937-2022) * [[Slavko Krušnik]] (1924-2019) * [[Domen Krvina]] * [[Boris Kryštufek]] == L == * [[Andrijan Lah]] * [[Avguštin Lah (geograf)]] * [[Klemen Lah]] * [[Aleš Lajovic]] * [[Tomo Lajovic]] * [[Barbara Lampič]] * [[Branka Lazar]] * [[Andreja Legan Ravnikar]] * [[Simon Lenarčič]] * [[Jernej Lenček]] * [[Rado Lenček]] * [[Josip Valjavec|Josip (Jože) Valjavec]] * [[Bogdan Lešnik]] * [[Fran Levec]] * [[Miha Likar]] * [[Albinca Lipovec]] * [[Nataša Logar]] * [[Tine Logar]] * [[Janko Lokar]] * [[Igor Longyka]] * [[Tomaž Longyka]] * [[Milan Lovenjak]] * [[Franc Ksaver Lukman]] == M == * [[Helena Majcenovič]] * [[Viktor Majdič]] * [[Marko Marinčič]] * [[Jasmina Markič]], Barbara Pihler, Branka Kalenić Ramšak, Urša Geršak, Petra Novak, Marjeta Drobnič * [[Josip Marn]] * [[Milko Matičetov]] * [[Mira Matjaž]] * [[Jakob Medved]] * [[Jernej Medved]] * [[Hieronim Megiser]] * [[Luc Menaše]] * [[Pavle Merkù]] * [[Majda Merše]] * [[Franc Serafin Metelko|Fran]] [[Franc Serafin Metelko|Serafin Metelko]] * [[Matej Meterc]] * [[Mija Michelizza]] * [[Bibijana Mihevc]] * [[Maks Miklavčič]] * [[Franc Miklošič]] * [[Lev Milčinski]] * [[Tanja Mirtič]] * [[Branko Milovanović]] * [[Dušan Mlacović]] * [[France Mlakar]] * [[Anton Mlinar]] * [[Janko Moder]] * [[Uroš Mozetič]] * [[Jožef Muhovič]] * [[Francek Mukič]] * [[Ivan Mulaček]] * [[Jakob Müller]] * [[Blažka Müller Pograjc]] * [[Jože Munda]] * [[Anton Murko]] * [[Janez Mušič]] == N == * [[Miha Naglič]] * [[Vladimir Naglič]] * [[Vladimir Nartnik]] * [[Karel Natek]] * [[Marjeta Natek]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Barbara Novak]] * [[Bogdan Novak]] * [[Boris A. Novak]] *Franc Novak (1915–1979) * [[France Novak]] * [[Irena Novak-Popov]] * [[Vilko Novak]] * [[Predrag Novaković]] * [[France Novšak]] == O == * [[Pavel Obersteiner]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Maja Ogrizek]] * [[Martin Ojsteršek]] * [[Lojze Orešič]] * [[Mari Jože Osredkar]] *([[Karel Oštir]]) == P == * [[Andrej Pančur]] * [[Marijan Pavčnik]] * [[Alenka Pavko-Čuden]] * [[Slavica Pavlič]] * [[Josip Pavlica]] * [[Rajko Pavlovec]] * [[Kristina Pegan Vičič]] * [[Dominik Pen]] * [[Darja Peperko Golob]] * [[Alojz Perger]] *([[Gregor Perko]]) * [[Tomaž Petauer]] * [[Janez Petkovšek]] * [[Fran Petrè]] * [[Špela Petric Žižić]] * [[Lena Petrič]] (r. Holmqvist) * [[Avgust Pirjevec]] * [[Alenka Pirman]] * [[Milena Piškur]] * [[Primož Plahuta]] * [[France Planina]] * [[Maks Pleteršnik]] * [[Štefan Podboj]] * [[Aleš Pogačnik]] * [[Jelka Pogačnik]] * [[Breda Pogorelec]] * [[Marko Pohlin]] * [[Primož Ponikvar]] * [[Zvonka Praznik]] * [[Vasja Predan]] * [[Tomaž Prelokar]] * [[Francka Premk]] * [[Janko Pretnar]] * [[Tone Pretnar]] * [[Tadej Pretner]] * [[Marijan Prosen]] - Majo * [[Erich Prunč|Erik Prunč]] == R == * [[Božidar Race]] * [[Duša Race]] * [[Ida Knez Račič]] * [[Jože Račič]] * [[Dalibor Radovan]] * [[Sašo Radovanovič]] * [[Jože Rajhman]] * [[Fran Ramovš]] * [[Mojca Ramšak]] * [[Vladimira Rejc]] * [[Aleksandra Rekar]] * [[Peter Repolusk]] * [[Jakob Rigler]] * [[Leo Rigler]] * [[Grega Rihtar]] * [[Andrej Rijavec]] * [[Andrej Rozman]] * [[France Rozman]] * [[Tadeja Rozman]] * [[Samo Rugelj]] * [[Dimitrij Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Lado Rupnik]] * [[Vida Rus]] == S == * [[Linda Sadnik Aitzetmüller]] * [[Mitja Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Smiljan Samec]] * [[Igor Sapač]] * [[Franc Savinšek]] * [[Roman Savnik]] * * [[Peter Scherber]] * [[Matjaž Schmidt]] * [[Bojan-Ilija Schnabl]] * [[Bela Sever]] * [[Dalja Sever Jurca]] * [[Jože Sever]] * [[Peter Simonič]] * [[Sandi Sitar]] * [[Ivan Sivec]] * [[Dušan Sket]] * [[Ingrid Slavec Gradišnik]] * [[Dagmar Slekovec]] (r. [[Škerlj]]) * [[Ivan Slokar]] * [[Viktor Smolej]] * [[Marijan Smolik]] * [[Jana Snoj]] * [[Jerica Snoj]] * [[Jože Snoj]] * [[Marko Snoj]] * [[Jože Spanring]] * [[Anita Srebnik]] * [[Vlado Sruk]] * [[Jože Stabej (1896-1980)]] * [[Tončka Stanonik]] * [[Branko Stanovnik]] * [[Dragi Stefanija]] * [[Han Stenwijk]] * [[Miroslav Stepančič]] * [[Ivan Stopar]] * [[Irena Stramljič Breznik]] * [[Anton Stres]] * [[Vojteh Strnad]] * [[Đurđa Strsoglavec]] * [[Albert Struna]] * [[Lavoslav Struna]] * [[Katja Sturm-Schnabl]] * [[Stane Suhadolnik]] * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] == Š == * [[Rajko Šajnovič]] * [[Barbara Šatej]] * [[Franc Šebjanič]] * [[Lidija Šega]] * [[Alenka Šelih]] * [[Živko Šifrer]] * [[Igor Šimac]] * [[Lucijan Marija Škerjanc]] *Dagmar Škerlj-Slekovec * [[Ružena Škerlj]] * [[Stanko Škerlj]] * [[Jožica Škofic]] * [[Edo Škulj]] * [[Janko Šlebinger]] * [[Sergij Šlenc]] * [[Neva Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Martin Šteiner]] * [[Jože Šter]] * [[Ivan Janez Štuhec]] * [[Renate Štrucl]] * [[Franc Šturm]] * [[Florjan Šunko]] == T == * [[Alojzij Tavčar]] * [[Cvetana Tavzes]] * [[Janko Tavzes]] * [[Miloš Tavzes]] * [[Marko Terseglav]] * [[Suzana Todorović]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Dušan Tomše]] * [[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]] * [[Žarko Tomšič]] * [[Jože Toporišič]] * [[Silvo Torkar]] * [[Gorazd Trpin]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladimir Truhlar]] * [[Janez Tušek]] == U == * [[Hugo Uhliř]] * [[Miroslav Ulčar]] * [[Milena Uršič]] * [[Aleš Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Milan Valant]] * [[Vlado Valenčič]] * [[Josip Valjavec|Josip (Jože) Valjavec]] * [[Janez Vajkard Valvasor]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * [[Joseph Velikonja]] * [[Franc Verbinc]] * [[Sergij Vilfan]] * [[Nastja Vojnovič]] * [[Alenka Vrbinc]] * [[Marjeta Vrbinc]] * [[Marko Vidic]] * [[Josip Vidmar]] *Luka Vidmar * [[Živa Vidmar]] * [[Ada Vidovič Muha]] * [[Nada Vitorovič]] * [[France Vodnik]] * [[Barbara Vodopivec]] * [[Božo Vodušek]] * [[Dušan Voglar]] * [[Gregor Vorenc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Alenka Vrbinc]] * [[Marjeta Vrbinc]] * [[Zdenko Vrdlovec]] == W == * [[Dragica Wedam-Lukić]] * [[Peter Weiss]] * [[Fran Wiesthaler]] * [[Anton Wolf (1802)|Anton Wolf]] (1802–1871) *([[Constantin Wurzbach|Konstantin Wurzbach]]) == Z == * [[Franc Zadravec]] * [[Mihael Zagajšek]] * [[Janez Zalokar]] *([[Antonín Zavadil]]) * [[Pavel Zdovc]] * [[Janko Zerzer]] * [[Josip Zidar]] * [[Marija Zlatnar Moe]] * [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] * [[Minna Maria Zupan]] * [[Radovan Zupanc]] == Ž == * [[Mojca Žagar Karer]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Marija Žakelj-Mavrič]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Andreja Žele]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Andreja Žigon]] {{seznami narodov po poklicu|leksikografov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Leksikografi]] [[Kategorija:Slovenski leksikografi|*]] 0sbf2r08bgtvsdfwjrtyspej1zpkkap 0 73659 6749147 6744903 2026-09-11T15:58:58Z ~2026-44996-51 264415 /* V */ 6749147 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[psiholog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Milan Adamič]] * [[Irena Adlešič]] *[[Lea Alič]] *[[Igor Areh]] *[[Beno Arnejčič]] *[[Ana Arzenšek]] *Srdan (Mišo, Mišel) Arzenšek ("Zeni") *[[Srdan Arzenšek]] *[[Vladimir Arzenšek]] *[[Andreja Avsec]] *[[Jože Ažman (šport)]] == B == *[[Katarina Babnik]] *[[Renata Bačer Slabe]] *[[Boštjan Bajec]] *[[Urška Baković]] *[[Karin Bakračevič]] (-Vukman) *[[Tadeja Batagelj]] *[[Natalija Baumgartner]] *[[Petra Bavčar]] *[[Janez Bečaj]] *[[Franc Belčič]] *[[Živana Bele Potočnik]] *[[Emil Benedik]] *[[Marija Benigar]] (por. Vučić) *[[Jordan Berginc]] *[[Barbara Bernik]] *[[Breda Bezič]] *[[Irena Bezić]] *[[Natalija Bilobrk]] *[[Uroš Blatnik]] *[[Dušica Boben]] *[[Katja Boh]] *[[Janko Bohak]] *[[Ema Bohanec]]  *[[Etbin Bojc]] * [[Eva Boštjančič]] *Jasna Božič *[[Maja Božič Kranjc]] *[[Mark Bračič Floyd]] * [[Stanislav Bras]] *[[Nina Bras Meglič]] *[[Aleksander Bratina]] *[[Urša Bratun]] *[[Ksenija Bratuš Albreht]] *[[Janez Bregant]] *[[Leopold Bregant]] *[[Tone Brejc]] *[[France Brenk]] *[[Klas Brenk|Klas Matija Brenk]] *[[Kristina Brenk]]? *[[Alenka Brešar Iskra]]? *[[Simon Brezovar]] *[[Nataša Bucik]] * [[Valentin Bucik]] *([[Zoran Bujas]]) *[[Valerija Bužan]] ==C== * Anka Caleari * [[Saša Cecić Erpič]] *[[Mira Cencič]] *[[Mateja Centa Strahovnik]]? *[[Tone Ciglar]] *[[Zlatka Cugmas]] *[[Janina Curk]] *[[Robert Cvetek]] * [[Heliodor Cvetko]] == Č == *[[Gabi Čačinovič Vogrinčič]] *[[Alenka Čas]] *[[Blanka Čebašek]]? *[[Matej Čeh]] *[[Maša Černelič Bizjak]] *[[Mihael Černetič]] *[[Nevenka Černigoj-Sadar]] *[[Matej Černigoj]] *[[Lucija Čevnik]]? *[[Franjo Čibej]] *[[Barbara Čibej Žagar]] *[[Sana Čoderl Dobnik]] *[[Franc Čop]] *[[Alfonz Čuk]] *[[Miran Čuk]] *[[Nenad Čuš Babič]] == D == *[[Marcela De Batistič]] *[[Bojan Dekleva]] *Simona Dijak *[[Jure Demšar]] *[[Katja Depolli Steiner]] *[[Miha Derganc]] *[[Mateja De Leonni Stanonik]]? *[[Nataša Dernovšček Hafner]] *[[Tjaša Dimec Časar]] *[[Marko Divjak]] *[[Milan Divjak]] *[[Bernarda Dobnik Renko]] *[[Irena Dogša]] *[[Barbara Dolenc]] *[[Petra Dolenc]] *[[Andrej Dolinar]] *[[Vera Doma]] *[[Katarina Dougan|Katarina (Katja) Dougan]] *[[Mirjam Dovečar]] *[[Katja Dular]] *Vedrana Đurašin == E == * [[Katja Eman]]? * [[Ajda Erjavec]] * [[Bojan Erjavšek]] == F == *[[Nilvesa Fajić Berginc]] *[[Urška Fekonja Peklaj]] *[[Ivan Ferbežer]] *[[Maja Fesel Kamenik]] *[[Polona Fister]] *[[Tomaž Flajs]]? *[[Vito Flaker]] *[[Ivan Flis]] *[[Andrej Frančeškin]] *[[Branko Franzl]] * [[Aleš Friedl]] *[[Marina Furlan]] == G == *[[Lena Gabršček]] *[[Fran Gabršek]] (1856-1937) *[[Augustine Gasser|Augustine (Gusti) Gasser]] *[[Stanko Gerjolj]] * [[Viktor Gerkman]] (1952-2009) *[[Vislava Globevnik Velikonja]] *[[Maja Glonar]] [[Maja Glonar Vodopivec|Vodopivec]] *[[Stanko Gogala]]? *[[David Gosar]] *[[Christian Gostečnik]] *[[Maja Gostič]] *[[Jure Gračner, psiholog]] *[[Ivana Gradišnik]] * [[Daša Grajfoner]] *[[Janez Gregorač]] *[[Hojka Gregorič Kumperščak]] *[[Jure Grgurevič]] *[[Alenka Gril]] *[[Rudolf Grošelj]] - ''Fiči'' *[[Darja Groznik]] *[[Mitja (Demetrij) Gruden]] == H == *[[Katarina Habe]] *[[Kaja Hacin Beyazoglu]] *[[Marija Hafner]] *[[Hana Hawlina]] *[[Maja Hawlina]] *[[Darko Hederih]] *[[Katja Katarina Hleb]] *[[Ida Hojnik Zupanc]] *[[Rok Holnthaner]] *[[Barbara Horvat]] *[[Ludvik Horvat]] *[[Marina Horvat]] *[[Nada Hribar]] *[[Borut Hrovatin]] *[[Mateja Hudoklin]] *[[Špela Hvalec]] == I == * [[Katja Istenič]] == J == * [[Zlatka Jakopec]] * [[Peter Janjušević]] *[[Norbert Jaušovec]] *[[Gregor Jazbec]] *[[Špela Jelenc]] *[[Jože Jensterle]]? *Janez Jerman (*1962) *[[Tina Jeromen]] * [[Mišo Jezernik]] *[[Valentin Jež]] * [[Dr. Milanka Jug (klinicna in forenzicna psihologinja)|Milanka Jug]] *[[Ana Junger]] *[[Mojca Juriševič]] *[[Maja Jurjevčič]] *[[Benjamin Jurman]] == K == *[[Janja Kaiser Zupančič]] *[[Tanja Kajtna]] *[[Gizella Kaszás Kocijančič]] *[[Tina Kavčič]] *[[Urška Kavčič]] *[[Vojko Kavčič]] *[[Mojca Kirbiš Hajdinjak]]? *[[Alenka Klemenc]] (*1977) *[[Nuša Klinar]] *[[Mihael Kline]] *[[Anja Klobas]] *[[Silva Kmet]] *[[Darja Kobal Grum]] *[[Leonida Kobal]] *[[Alenka Kobolt]] (Čretnik) *[[Vladimir Kočevar]] *[[Jana Kodrič]] *[[Pavle Kogej]] * [[Martin Kojc]] * [[Manca Kok]] *[[Nives Kolarič]] ? *[[Luka Komidar]] *[[Katarina Kompan Erzar]] *[[Edvard Konrad]] *[[Tjaša M. Kos]] *[[Dunja Košir]] *[[Katja Košir]] *[[Urška Košir]] *[[Eva Kovač]] *[[Asja Nina Kovačev]] *[[Nuša Kovačević Tonjko]] *[[Dare Kovačič]] *[[Ana Kozina]] *[[Dejan Kozel]] *[[Radovan Kragelj]] *[[Borut Kraigher]] *[[Renata Krajnčec]] *[[Aleksij Kraljič]] *[[Martin Kramar]] *[[Metka Kramar]] *[[Ana Kranjc]] *[[Maja B. Kranjc]] *Tomaž Kranjc (*1955) *[[Lena Kregelj]] *[[Borjana Kremžar Jovanović]] * [[Tilka Kren]] Obran *Brigita Kričaj Korelc *[[Lea Kristan]] *[[Azra Kristančič]] *[[Sebastjan Kristovič]]? *[[Jana Krivec]] *[[Marjan Kroflič]] *[[Nina Krohne]] *Karmen Kočivnik == L == * [[Tjaša Lah Tolar]] * [[Tanja Lamovec]] *[[Frančišek Lampe]] *[[Alen Latini]] *([[Andreja Lavrič]]) *[[Katarina Lavš]] *[[Žan Lep]] *[[Bogdan Lešnik]] *[[Petra Lešnik Musek]] *[[Rudi Lešnik]] *[[Bogdan Lipičnik]] *[[Dean Lipovac]] *[[Bernarda Logar Zakrajšek]] *[[Leon Lojk]] * [[Matej Lunežnik (športni psiholog)]] == M == *[[Lidija Magajna]] *[[Zvezdana Majhen]] *[[Jan Makarovič]] *[[Renata Marčič]] *[[Barica Marentič Požarnik]] *[[Ljubica Marjanović Umek]] *[[Renata Marčič]] *[[Maksimilijana Marinšek]] *[[Peter Markič]] *[[Mateja Markl]] *[[Andrej Marušič (psihiater)|Andrej Marušič]] * [[Robert Masten]] *[[Matjaž Matevžič]] *[[Polona Matjan Štuhec]] *[[Andraž Matkovič]] *[[Silva Matos]] *[[Janez Mayer]] *[[Nikolaj Mejaš]] *[[Milko Mejovšek]] *[[Žiga Mekiš Recek]] *[[Marjeta Mencin Čeplak|Marjeta Mencin (-Čeplak]]) /[[Metka Mencin]] *[[Juliana Mendes Svete]] *[[Rok Merc]] *[[Franc Merkač]] *[[Blaž Mesec]] *[[Aleksandra P. Meško]] *[[Maja Meško]] *[[Matjaž Mihelčič (optik)|Matjaž Mihelčič]] (optometrik) *[[Vlado Miheljak]] *[[Nina Mikl]] *[[Andreja Mikuž]] *[[Nada Mirnik]] Trtnik *[[Janez Mlakar (psiholog)]] *[[David Modic]] *[[Samo Modic]] *[[Marija Molan]] *[[Bojana Moškrič]] *([[Miran Možina]]) *[[Stane Možina]] *[[Albert Mrgole]] *[[Satja Mulej Bratec]] * [[Damijan Mumel]] * [[Janek Musek]] *[[Kristjan Musek Lešnik|Kristijan Musek Lešnik]] *[[Bojan Musil]] == N == * [[Nevenka Nakrst|''Nevenka Nakrst'']] * [[Mirjana Ule|Mirjana Nastran Ule]] *[[Bernarda Nemec]] *[[Zdravko Neuman]] *[[Nika Nikolič]]? *[[Helena Novak]] == O == * [[Darja Odar]]? *[[Franc Osterman]] *[[Karel Ozvald]] *[[Ana Ožura]] == P == *[[Tone Pačnik]] *[[Marjan Pajntar]] (1932-2024) *[[Boni Pajntar Plut]] *[[Zoran Pavlović (1955)]] *[[Samo Pastirk]] *[[Radmila Pavlovič Blatnik]] *[[Vladimir Pavšek]] *[[Tinkara Pavšič Mrevlje]] *[[Sonja Pečjak]] *[[Vid Pečjak]] *[[Cirila Peklaj]] *[[Tatjana Penko]] *[[Marjanca Pergar Kuščer]] *[[Andrej Perko]] *[[Uroš Perko]] ? *[[Bogomir Peršič]] *[[Susanna Pertot]] *[[Mitja Peruš]] *[[Martina Peštaj]] *[[Marija Petrič]] *Marjetka Petrič Puklavec *[[Mojca Petrič]] *[[Oto Petrovič]] * [[Andrej Petruša]] *Nejc Petruša *[[Ajda Pfifer]] *[[Renata Picej]]? *[[Darja Piciga]] *[[Tina Pirc]] *[[Vladimir Pirnat]] *[[Tina Pivec]]? *[[Janko Plemenitaš]] *[[Nejc Plohl]] *[[Nevenka Podgornik]] *[[Veronika Podgoršek]] *[[Anja Podlesek]] *[[Tina Podlogar]] *[[Slavko Podmenik]]? *[[Jože Podržaj]] *([[Borut S. Pogačnik]]) *[[Slavica Pogačnik Toličič]] *[[Vid Pogačnik]] *[[Tina Pogorelčnik]] *[[Alenka Polak]] *[[Marko Polič]] *[[Vida Ana Politakis]] *[[Saša Poljak Lukek]] *[[Andreja Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Olga Poljšak Škraban]] *[[Mojca Poredoš]] *[[Vita Poštuvan]] *[[Vinko Potočnik]] *[[Lev Požar]] * [[Hubert Požarnik]] * [[Peter Praper]] *[[Franc Aco Prosnik]] *[[Anica Prosnik Domjan]] *[[Andreja Pšeničny]] *Cveta Pučko (Razdevšek) *[[Milan Puhan]] *[[Melita Puklek Levpušček]] *[[Suzana Puntar]] *[[Nina Purg]]/[[Nina Purg Suljič]] == R == *[[Vesna Radonjić Miholič]] *[[Cveta Radzevšek Pučko]] *[[Eugen Rainer]] * [[Katja Rak]] *[[Zlatka Rakovec Felser]] *[[Jože Ramovš]]? *[[Tanja Ravnjak]]? *[[Ana Reberc]] *[[Alenka Rebula Tuta]] *[[Matjaž Regovec]] *Marjan Repič *[[Tina Rehberger]] *[[Tanja Repič Slavič]] *[[Grega Repovš]] *[[Jernej Repovš]] *[[Vida Ribičič]] *[[Marjeta Richie]] *[[Tristan Rigler]] *[[Irena Roglič Kononenko]] *[[Bernard Rojnik]] *[[Janez Rojšek]] * [[Mihajlo Rostohar]] *[[Saška Roškar]] *([[Nikola Rot]]: slov.-srbski) *[[Leonida Rotvejn Pajič]] *([[Sanja Rozman]]) *[[Marina Rugelj]] *Tanja Rupnik Vec *[[Velko S. Rus]] *[[Ingrid Russi Zagožen]] *[[Dušan Rutar]] *[[Miha Rutar]] *[[Tina Rutar Leban]] == S == *[[Argio Sabadin]] *[[Stane Saksida]]? *[[Marijan Salobir]] *[[Simona Sanda]] *[[Ignac Schmidt]] *([[Vlado Schmidt]])? *[[Danilo Sedmak]] *[[Polona Selič]] *[[Alenka Seršen Fras]] *[[Marija Skalar]] *[[Vinko Skalar]] *[[Štefan Slak]] *[[Anka Slana Ozimič]] *[[Vera Slodnjak]] *[[Sandra Smiljanić]] *Franc Smole *[[Maja Smrdu]] *[[Helena Smrtnik Vitulić]] *[[Gregor Sočan]] *[[Bor Sojar Voglar]] *[[Srečko Soršak]] *[[Iztok Spetič]] (It.) *[[Milena Srpak]] *[[Martina Starc]] *[[Barbara Starovasnik Žagavec]] *[[Eva Stergar]] *[[Vida Sterle]] *[[Barbara Stožir Curk]] *[[Bernard Stritih]] *[[Branka Strniša]] *[[Marja Strojin]] *Đurđica Strunjaš Kurt *[[Ana Stupan]] *[[Meta Suhadolc Krečič]] *[[Roberta Sulčič]] *[[France Susman]] *[[Marjan Sušelj]] *[[Janez Svetina]] *[[Matija Svetina]] *Mojca Svetek == Š == *[[Borut Šali]] *[[Levin Šebek]] *[[Sanja Šešok]] *[[Bojan Šinko]] *[[Petra Škabar]] * [[Darko Števančec]] * [[Marjan Šetinc]] * [[Bojan Šinko]] *([[Silvo Šinkovec]]) *[[Andreja Cirila Škufca Smrdel]] *[[Maja Šorli]] *[[Lilijana Šprah]] *[[Tanja Šraj]] *[[Petra Štampar]] *[[Maja Štante Vouk]] *[[Barbara Šteh]] *[[Martina F. Štirn]] (''Martina Fukuhara Štirn'') *[[Senja Štirn]] *[[Vita Štukovnik]] *[[Lea Šugman Bohinc]] *[[Katja Šugman Stubbs]] *[[Ana Jana Šušteršič]] == T == *[[Blanka Tacer]] *[[Alenka Tacol]] *[[Drago Tacol]] *[[Simona Tancig]] *[[Ana Tavčar]] *[[Rudi Tavčar]] (& Metka) *[[Janja Tekavc]]? *[[Onja Tekavčič-Grad]] *[[Sara Tement]] *[[Vesna Tetičkovič]] *Maja Tisovec *[[Blanka Tivadar]] * [[Ivan Toličič]] * Nastja Tomat * [[Andrej Trampuž]] *[[Jasna Toplak]] *[[Jože Trček]] * [[Anton Trstenjak]] * [[Marjeta Trstenjak]] *[[Žarko Trušnovec]] *[[Maks Tušak]] (1947-2008) *[[Matej Tušak]] (1968) *[[Janez Tušar]] * [[Robert Trunkl]] ([[klinični, športni psiholog]]) == U == * [[Saša Ucman]] * [[Mirjana Ule]] *[[Peter Umek]] == V == *[[Julka Vahen]] *[[Bojan Varjačić Rajko]] *[[France Veber]] *[[Vekoslav Verhovnik]] *[[Katarina Veselko]] *[[Jasna Vešligaj Damiš]] *[[Andreja Vezovnik]] *[[Aleš Vičič]] *[[Mateja Videčnik]] *[[Gaj Vidmar]] *[[Jernej Vidmar]] *[[Marija Vincek]] *[[Hedviga Virant]] *[[Mojca Vizjak Pavšič]] *[[Blaž Vodopivec]] *M. Vodopivec (=[[Maja Glonar Vodopivec]]?) *[[Vid V. Vodušek]] *[[Damijana Voglar]] *[[Andrej Vovk]] *[[Beti Vovko]] ([[Elizabeta Vovko]]) *[[Marko Vrtovec]] == W == *[[Simona Weiss]] (1963-2015) *[[Alenka Werdonig]] == Z == * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Aleksander Zadel]] * [[Nuša Zadravec Šedivy]] * [[Tina Zadravec]] *[[Gaja Zager Kocjan]] *[[Andrej Zaghet]] *([[Drago Zajc]] star.-''Problematika inteligentostnih testov'', 1940) *[[Minka Zajec]] *[[Bojan Zalar]] *[[Leonida Zalokar]]? *[[Zdenka Zalokar Divjak]] *[[Anja Zavašnik]] * [[Franci Zavrl]] * [[Marjana Zidar]] * [[Saša Zorjan]] *[[Leon Zorman]] * [[Maja Zupančič]] == Ž == *[[Vida Žabot|Vida Žabot Coppo]] *[[Dragotin Žagar (psiholog)|Dragotin Žagar]] *[[Estera Žalik]] *[[Barbara Žemva]] *[[Miran Žerjav]] *([[Mirko Žerjav]]) *[[Iztok Žilavec]] *[[Leon Žlebnik]] *[[Bojan Žlender]] *[[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] *[[Urška Žugelj]] * [[Gregor Žvelc]] * [[Maša Žvelc]] {{seznami narodov po poklicu|psihologov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Psihologi]] [[Kategorija:Slovenski psihologi|*]] cwypojx42wzvtl3n7m9dtylzpqiqm73 10 77793 6749585 6654507 2026-09-12T11:28:08Z Andrejj 94 np 6749585 wikitext text/x-wiki {{Navpolje zložljive skupine | name = Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji | title = [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] | stat = collapsed | basestyle = background:gold; | listclass = hlist | group1 = Ljudje | state1 = {{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}}}} | škofov | nadškofov = open }} {{#switch: {{last word|{{PAGENAME}}}} | škofov | svetnikov | kardinalov | nuncijev | duhovnikov | misijonarjev = open }} | list1 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = width:14%; background:gold; | group1 = [[Seznam slovenskih rimskokatoliških škofov|Škofje]] | list1 = * [[Seznam rimskokatoliških škofov Celja|Celjski]] * [[Seznam rimskokatoliških škofov Kopra|Koprski]] * [[Seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane|Ljubljanski]] * [[Seznam rimskokatoliških nadškofov Maribora|Mariborski]] * [[Seznam rimskokatoliških škofov Murske Sobote|Murskosoboški]] * [[Seznam rimskokatoliških škofov Novega mesta|Novomeški]] * [[Škofija Ptuj#Naslovna škofija|Ptujski]] (naslovni) | group2 = Drugo | list2 = * [[Seznam slovenskih svetnikov|Svetniki]] * [[Seznam slovenskih kardinalov|Kardinali]] * [[Seznam slovenskih apostolskih nuncijev|Apostolski nunciji]] * [[Predloga:Vikarji v Sloveniji|Vikarji]] * [[Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov|Duhovniki]] * [[Seznam slovenskih misijonarjev|Misijonarji]] * [[Predloga:Slovenski eksorcisti|Eksorcisti]] }} | group2 = Upravna delitev | state2 = {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Metropolija | Škofija | Nadškofija | Apostolska | Vojaški = open }} {{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}}}} | škofij | župnij = open }} {{#switch: {{last word|{{PAGENAME}}}} | konferenca = open }} | list2 = {{Navpolje podskupina | state = open | groupstyle = width:14%; background:gold; | group1 = Škofovska konferenca | list1 = [[Slovenska škofovska konferenca]] | group2 = Metropolije | list2 = * [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]], * [[Metropolija Maribor|Maribor]] | group3 = [[Seznam rimskokatoliških škofij v Sloveniji|Škofije]] | list3 = * [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] * [[Nadškofija Maribor|Maribor]] * [[Škofija Koper|Koper]] * [[Škofija Celje|Celje]] * [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] * [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] * [[Škofija Ptuj|Ptuj]] (naslovna) | group4 = Manjše enote | list4 = * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Naddekanati]] * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Dekanije]] * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Župnije]] | group5 = Drugo | list5 = * [[Apostolska nunciatura v Sloveniji]] * [[Vojaški vikariat Slovenske vojske]] }} | group3 = Verske ustanove | list3 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = width:14%; background:gold; | group1 = Cerkveni redovi in družbe apostolskega življenja | list1 = * [[Benediktinci]] * [[Cistercijani]] * [[Dominikanci]] * [[Frančiškani]] * [[Jezuiti]] * [[Kapucini]] * [[Karmeličani]] * [[Kartuzijani]] * [[Klaretinci]] * [[Klarise]] * [[Lazaristi]] * [[Minoriti]] * [[Salezijanci]] * [[Družba hčera Marije pomočnice |Hčerke Marije pomočnice (Salezijanke)]] * [[Šolske sestre]] * [[Uršulinke]] | group2 = Združenja in gibanja | list2 = * [[Misijonsko središče Slovenije]] * [[Prenova v Duhu]] * [[Gibanje fokolarjev]] * [[Slovenska karitas]] * [[Svetopisemska družba Slovenije]] }} | group4 = Vzgojnoizobraževalne ustanove | state4 = {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Fakulteta | Teološka | Zavod | Bogoslovno | Dom | Gimnazija | Osnovna = open }} {{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}} | inštitut | dom | gimnazija = open }} {{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}}}} | dom | gimnazija | gimnazija, = open }} | list4 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = width:14%; background:gold; | group1 = Univerze | list1 = * [[Katoliški inštitut]] * [[Fakulteta za poslovne vede]] | group2 = Fakultete | list2 = * [[Teološka fakulteta v Ljubljani]] * [[Teološka fakulteta enota v Mariboru]] | group3 = Zavodi | list3 = * [[Zavod sv. Stanislava]] * [[Zavod sv. Frančiška Saleškega]] * [[Zavod Antona Martina Slomška]] | group4 = Semenišča | list4 = * [[Bogoslovno semenišče Ljubljana]] * [[Bogoslovno semenišče Maribor]] | group5 = Študentski domovi | list5 = * [[Študentski dom Janeza F. Gnidovca]] * [[Frančiškov študentski dom Šiška]] * [[Frančiškov študentski dom Maribor]] * [[Študentski dom sv. Elizabete]] * [[Uršulinski študentski dom]] | group6 = Dijaški domovi | list6 = * [[Jegličev dijaški dom Šentvid]] * [[Dom Janeza Boska]] (Želimlje) * [[Dijaški dom Škofijske gimnazije Vipava]] * [[Dijaški dom Antona Martina Slomška]] (Maribor) * [[Slomškovo dijaško semenišče Maribor]] | group7 = Gimnazije | list7 = * [[Škofijska gimnazija Vipava]] * [[Gimnazija Želimlje]] * [[Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana]] * [[Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška]] | group8 = Osnovne šole | list8 = * [[Osnovna šola Alojzija Šuštarja]] }} | group5 = Gospodarstvo | state5 = {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Družina | Exodus | Mohorjeva | Radio | Ognjišče | Založba | Metropolitana = open }} {{#switch: {{last word|{{PAGENAME}}}} | družba | knjigarna | založba = open }} | list5 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = width:14%; background:gold; | group1 = Mediji in založništvo | list1 = * [[Družina (časopis)|Družina]] * [[Exodus TV]] * [[Mohorjeva družba]] * [[Ognjišče (podjetje)|Ognjišče]] * [[Radio Ognjišče]] * [[Slomškova družba]] * [[Slomškova knjigarna]] * [[Slomškova založba]] * [[Založba Vox]] | group2 = Drugo | list2 = * [[Metropolitana]] * [[Rast (podjetje)|Rast]] }} | group6 = Svetišča | state6 = {{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}} | cerkva | romarskih = open }} {{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}}}} | samostanov = open }} | list6 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = width:14%; background:gold; | group1 = Svetišča | list1 = * [[Seznam cerkva v Sloveniji|Cerkve]] * [[Seznam rimskokatoliških samostanov v Sloveniji|Samostani]] * [[Seznam romarskih središč v Sloveniji|Romarska središča]] }} | group7 = Zgodovina | state7 = {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Zgodovina | Muzej = open }} {{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}} | arhiv = open }} {{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}}}} | samostanov = open }} {{#switch: {{last word|{{PAGENAME}}}} | družba | knjigarna | založba = open }} | list7 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = width:14%; background:gold; | group1 = Zgodovina | list1 = * [[Zgodovina krščanstva na Slovenskem]] * [[Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov|Pokristjanjevanje]] * [[Muzej krščanstva na Slovenskem]] * [[Nadškofijski arhiv Ljubljana]] * [[Nadškofijski arhiv Maribor]] }} }}<noinclude> [[Kategorija:Slovenske rimskokatoliške predloge]] </noinclude> 1r9kjz9oaq0t7yln3pnck846nvo0xs4 0 78059 6749279 6707553 2026-09-11T22:12:01Z ~2026-44996-51 264415 /* L */ 6749279 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[novinar]]jev.''' {{CompactTOC2}} == A == *[[Lojze Abram]] *[[Mario Abram]] *[[Louis Adamič]] *[[Ivan Ahčin]]? *[[Bojan Ajdič]] *[[Vladimir Ajdič]] - Panda *[[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] *[[Matjaž Albreht]] *[[Roman Albreht]] *[[Jakob Alešovec]] *[[Miran Ališič]] *[[Aleksija Ambrosi]] *[[Oton Ambrož]] *[[Lado Ambrožič (mlajši)|Lado Ambrožič]] (*1947) *[[Leon Andrejka]] *[[Anita Andrenšek]] *[[Gašper Andrinek]] *[[Ivanka Anžič Klemenčič]] *[[Boštjan Anžin]] *[[Jure Apih]] *[[Robert Apollonio]] *[[Valentin Areh]] *[[Albin Arko]] *[[Alenka Arko]] *[[Jelena Aščič]] *[[Alenka Auersperger]] *[[Vito Avguštin]] *[[Branko Avsenak]] ==B== *[[Tanja Brkić]] *[[Mateja Babič Stermecki]] *[[Ria Bačer]] *[[Ivan Bajc]] *[[Ivo Bajec]] *[[Milan Bajec]] (Bgd) *[[Adrijan Bakič]] *([[Zorana Baković]]) *[[Drago Balažič]] *[[Nenad Baloh]] *[[Bogdan Barovič]] *[[Iztok Bartolj]] *[[Lovro Baš]] *[[Elen Batista Štader]] *[[Ettore Battelli]] *[[Roberto Battelli]] *[[Marjan Bauer]] *[[Rado Bednařik]] *[[Boštjan Belčič]] *[[Niko Belopavlovič]] *[[Dušan Benko]] *[[Irma Benko]] *[[Lojze Berce]] (1898-1995) *[[Boris Bergant]] - Piki *[[Evgen Bergant (novinar)|Evgen Bergant]] - Kuki *[[Igor E. Bergant]] *[[Metod Berlec]] *[[Vlasta Bernard]] *[[Dušan Berne]] *[[Jolanda Bertole]] *[[Mateja Bertoncelj]] *[[Gojko Bervar]] *[[Vine Bešter]] *[[Slavko Beznik]] (1927-2021) *[[Jože Biščak]] *[[Vanja Brkić]] *[[Ljerka Bizilj]] *[[France Blatnik]] *[[Vinko Blatnik]] *[[Gašper Blažič]] *[[Mitja Blažič]] *[[Viktor Blažič]] *[[Janez Bleiweis]] *[[Slavko Bobovnik]] *[[Jakob Bogataj|Jakob (Jaka) Bogataj]] *[[Leopoldina Bogataj]] *[[Mirko Bogataj (novinar)]] *[[Robert Bogataj]] *[[Franc Bole]] *[[Tanja Borčić Bernard]] *[[Božidar Borko]] *[[Božo Borštnik]] *[[Pavle Borštnik]] *[[Dragica Bošnjak]] *[[Anže Božič]] *[[Bogdan Božič]] *[[Franci Božič]] *[[Kristina Božič]] *[[Milan Božič]] *[[Rastko Bradaškja]] *[[Ciril Brajer]] *[[Katarina Braniselj]] *[[Jure Brankovič]] *[[Vasja Bratina]] *[[Karel Bratuša]] *[[Marija Brecelj]] *[[Martin Brecelj]] *[[Ilija Bregar]] *[[Marjan Bregar]] *[[Irena Brejc]] *[[Aldo Bressan]] *[[Peter Breščak]] *[[Bojan Brezigar]] *[[Nataša Briški]] *[[Jožica Brodarič]] *[[Matjaž Brojan]] *[[Andrej Brstovšek]] *[[Miha Brun]] *[[Albin Bubnič]] *[[Alojz Budin]] *[[Bojan Budja]] *[[Drago Bulc]] *[[Vesna Burnik]] *Nataša Bucik Ozebek ==C== *[[Vlasta Cah Žerovnik]] *[[Sergio Canciani|Sergij (Sergio) Canciani]] (Kocjančič) *[[Eugenija Carl]] *[[Danijel Cek]] *[[Tomaž Celestina]] *[[Miro Cencič]] *[[Viktor Cenčič]] *[[Bogdan Capuder|Bogdan Cepuder]] *[[Marja Cerkovnik]] *[[Edita Cetinski Malnar]] *[[Petra Ciglic]] *[[Rado Cilenšek]] *[[Boris Cipot]] *[[Tina Cipot]] *[[Primož Cirman]] *[[Vekoslav Cizel]] *[[Mitja Cjuha]] *[[Peter Colnar]] *[[Sekumady Conde]] *[[Makso Cotič]] *[[Marko Crnkovič]] *[[Janez Cundrič]] *[[France Cvenkel]] ==Č== *[[Marko Čadež]] *[[Rok Čakš]] *[[Mirsad Čavalić]] *[[Silva Čeh]] *[[Marica Čepe]] *[[Mirko Čepič]] *[[Urška Čerče]] *[[Dušan Černe]] *[[Moni Černe]] *[[Vojko Černelč]] *[[Boris Černi]] *[[Andrej Černic]] *[[Boris Čibej]] *[[Jure Čokl]] *[[Vanessa Čokl]] *[[Sandi Čolnik]] *[[Borut Čontala]] *[[Sanela Čoralič]] *[[Drago Čop]] *[[Marko Čubej]] *[[Janez Čuček]] *[[Jože Čuješ]] *[[Marij Čuk]] *[[Jože Čurin]] * ==D== *[[Renata Dacinger]] *[[Josip Debeljak]] *[[Boštjan Debevec]] *[[Janez Debevec]] *[[Jim Debevec]] *[[Borko De Corti]] *[[Luka Dekleva]] *[[Jože Dekleva (novinar)|Jože Dekleva]] *[[Mojca Delač]] *[[Anuška Delić]] *[[Jernej Demšar (novinar)]] *[[Matija Dermastia]] *[[Anja Deučman]] *[[Daniel Devetak]] *[[Igor Devetak]] *[[Aleksandra Dežman]] *[[Mario Dežman]] *[[Vito Divac]] *[[Lilijana Djerić]] *[[Blanka Doberšek]] *[[Tit Doberšek (novinar)|Tit Doberšek]] *[[Nevenka Dobljekar]] *[[Romana Dobnikar Šeruga]] *[[Alojz Dobravec]] *[[Mira Dobravec]] *[[Slavko Dokl]] *[[Žan Dolajš]] *[[Ivan Dolenc]] *[[Ksaver Dolenc]] *[[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] *[[Erik Dolhar]] *[[Poljanka Dolhar]] *[[Dušan Dolinar]] *[[Rajko Dolinšek]] *[[Boris Dolničar]] *[[Marjan Dora]] *[[Peter Dornik]] *[[Jožica Dorniž]] *[[Franci Dovč]] *[[Mojca Drčar Murko]] *[[Meta Dragolič]] *[[Joseph Drašler|Joseph (Joe) Drašler]] *[[Franc Drenovec]] *[[Borut Drinovec]] *[[Slavko Drlje]] *[[Barbara Drnač|Barbra Drnač]] *[[Gregor Drnovšek]] *[[Marijan Drobež]] *[[Mojca Dumančič]] *[[Andrej Dvoršak]]<ref>{{Navedi knjigo|title=V znamenju lože|last=Dvoršak|first=Andrej|publisher=SLON|year=1994|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> ==E== *[[Vili Einspieler]] *[[Anton Ekar]] *[[Nuša Ekar]] *[[Jaka Elikan]] *[[Živa Emeršič]] *[[Sergej Epih]] *[[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]] *[[Zdravko Erjavec]] *[[Blaž Ermenc]] *[[Aleš Ernecl]] *[[Matjaž Erznožnik]] *[[Uroš Esih]] ==F== *[[France Fajdiga]] *[[Zdenko Fajdiga]] *[[Simona Fajfar]] *[[Bogdan Fajon]] *[[Tanja Fajon]] *[[Lucija Fatur]] *[[Špela Ferlin]] *[[Damir Feigel]] *[[Vlasta Felc]] *[[Duša Ferjančič]] *[[Franka Ferletič]] (por. [[Černic]]) *[[Zdenko Ferletič]] *[[Irma Ferlinc Guzelj]] *[[Irena Ferluga]] *[[Katarina Fidermuc]] *[[Franc Fideršek]] *[[Polona Fijavž]] *[[Milan Filipčič]] *[[France Filipič]] *[[Vlado Firm]] *[[Vojko Flegar]] *[[Irma Flis]] *[[Dragan Flisar]] *[[Helena Florenin Pasinato]] *[[Aljoša Fonda]] *[[Elio Fornazarič]] *[[Tone Fornezzi|Tone Fornezzi - Tof]] *[[France Forstnerič]] *[[Melita Forstnerič Hajnšek]] *[[Dušan Fortič]] *[[Marja (Gabrijela) Fortič]] *[[Marjan Fortin]] *[[Peter Frankl]] *[[Alenka Frantar]] *[[Slavko Fras]] *[[Damjan Franz]] *[[Karel Franz]] *[[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] *[[Sandi Frelih]] *[[Marinka Fritz Kunc]] *[[Stane Fugina]] *[[Aljoša Furlan]] *[[Anton Furlan|Anton (Nino) Furlan]] *[[Dušan Furlan]] *[[Eva Furlan]] *[[Nejc Furlan]] == G == *[[Ante Gaber]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Andrej Gabršček]] *[[Siniša Gačić]] *[[Vaso Gasar]] *[[Adriana Gašpar]] *[[Jelo Gašperšič|Jelo (Gabrijel) Gašperšič]] *[[Aleš Gaube]] *[[Jožica Gerden]] *[[Tomaž Gerden]] *[[Ivan Gerenčer]] *[[Rajko Gerič]] *[[Slavko Gerič]] *[[France Gerželj]] *[[Oto Giacomelli]] *[[Edo Glavič]] *[[Nenad Glücks]] *[[Tanja Gobec]] *[[Stanka Godnič]] *[[Roger Gogala]] *[[Viljem Gogala]] *[[Januš Golec]] *[[Jože (Jojo) Golec]] *[[Rudolf Golouh]] *[[Marko Golja]] *Milan Golob (1937-2023) *[[Srečko Golob]] *[[Tadej Golob]] *[[Vlado Golob]]? *[[Žarko Golob]] *[[Andraž Gombač]] *[[Marsel Gomboc]] *[[Barbara Goričar]] *[[Ada Gorjup]] *[[Mitja Gorjup]] *[[Vida Gorjup Posinković]] *[[Natalija Gorščak]] *[[Tone Gošnik]] *[[Igor Gošte]] *[[Karel Grabeljšek]] *[[Boris Grabnar]] *[[Barbara Gradič Oset]] *[[Matija Grah]] *[[Stane Grah]] *[[Helena Grandovec]] *[[Dušan Grča]] *[[Marko Gregorc]] *[[Lavoslav Gregoréc]] *[[Vinko Gregorič (pesnik)|Vinko Gregorič]] *[[Jan Grgič]] *[[Jožica Grgič]] *[[Janez Gril]] *[[Sonja Grizila]] *[[Bojan Grobovšek]] *[[Nace Grom]] *[[Izidor Grošelj]] *[[Darja Groznik]] *[[Barbara Gruden]] *[[Igor Gruden]] *[[Vili Guček (televizijski voditelj)|Vili Guček]] *[[Aleš Gulič]] *[[Andrej Gustinčič]] *[[Jurij Gustinčič]] *[[Gustav Guzej]] *[[Tine Guzej]] *[[Igor Guzelj]] *[[Jože Guzelj]] ==H== *[[Lipe Haderlap]] *[[Janko Hafner]] *[[Maja Hajdinjak]] *[[Primož Hieng]] *[[Ervin Hladnik Milharčič]] *[[Albert Hlebec]] *[[Barbara Hočevar]] *[[Borut Hočevar]] *[[Pavla Hočevar]] *[[Tone Hočevar (novinar)|Tone Hočevar]] *[[Arne Hodalič]] *[[Andrej Hofer (televizijski voditelj)|Andrej Hofer]] *[[Karel Holec]] *[[Jože Horvat]] *[[Ksenija Horvat]] *[[Marjan Horvat (novinar)]] *[[Urban Horvat]] *[[Majda Hostnik]] *[[Danila Hradil Kuplen]] *[[Mateja Hrastar]] *[[Lidija Hren]] *[[Dušan Hreščak]] *[[Vida Hreščak]] *[[Drago Hribar]] *[[Jožica Hribar]] *[[Jože Hudeček]] *[[Beno Hvala]] ==I== *[[Dejan Ipavec]] *[[Anja Intihar]] *[[Ivo Ivačič]] *[[Stane Ivanc]] *[[Jaka Ivančič]] *[[Miloš Ivančič]] *[[Just Ivanovič]] *[[Andrej Ivanuša]] *[[Milena Ivanuša]] *[[Ranka Ivelja]] *[[Tomislav Ivič]] *[[Urša Izgoršek]] ==J== *[[Zdenka Jagarinec]] *[[Vasja Jager]] *[[Vili Jager]] *[[Jože Jagodnik]] *[[Tanja Jaklič]] *[[Miloš Jakopec]] *[[Kaja Jakopič]] *[[Lojze Jakopič]] *[[Pavle Jakopič]] *[[Ljuban Jakše]] *[[Tone Jakše]] *[[Jasmina Jamnik]] *[[Milica Jan]] *[[Borut Janc]] *[[Peter Jančič]] *([[Zlatko Jančič]]) *[[Boštjan Janežič]] *[[Diana Janežič]] *[[Manica Janežič Ambrožič]] *[[Rado Janežič]] *[[Tone Janežič]] *[[Rudi Janhuba]] *[[Petra Janša]] *[[Venčeslav Japelj]] *[[Aleksander - Saša Jarc]] *[[Frančišek Jarc]] *[[Vlado Jarc]] *[[Franček Jauk]] *[[Boris Jaušovec]] *[[Aleksander Javornik]] *[[Lojze Javornik]] *[[Marjan Javornik]] *[[Mirko Javornik]] *[[Sonja Javornik]] *[[Erika Jazbar]] *[[Ezio Jazbec]] *[[Bernarda Jeklin]] *[[Iztok Jelačin]] *[[Adolf Jelen]] *[[Amalija Jelen Mikša]] *[[Dušan Jelinčič]] *[[Nejc Jemec]] *[[Miha Jenko]] *[[Marko Jenšterle]] *[[France Jeras]] *[[Gregor Jereb]] *[[Brigita Jeretina]] *[[Slavko Jerič]] *[[Zoran Jerin]] *[[Saša Jerković]] *[[Marjan Jerman]] *[[Matic Jerman]] *[[Barbra Jermann|Barb(a)ra Jerman(n)]] *[[Dragotin Jesenko]] *[[Vlasta Jeseničnik]] *[[Gabrijel Jesenšek]] *[[Ivo Jevnikar]] *[[Jerneja Jevševar]] *[[Franc Jeza]] *[[Boris Jež]] *[[Jedrt Jež Furlan]] *[[Slavko Jež]]? *[[Ivan Jontez]] *[[Mateja Jordan]] *[[Irena Joveva]] *[[Ana Jud]] *[[Aleksandra Jug]] *[[Urša Jurak Kuzman]] *[[Iztok Jurančič]] *[[Boštjan Jurečič]] *[[Ruda Jurčec]] *[[Josip Jurčič]] *[[Matjaž Juren]] *[[Aurelio Juri]] *[[Evgen Jurič]] *[[Marko Jurič]] *[[Nevenka Jurič]] *[[Igor Jurič]] *[[Majda Juvan]] == K == *[[Janko Kač]] *[[Alexandre Kadunc]] *[[Janez Kajzer]] *[[Rok Kajzer]] *[[Mija Kalan]] *[[Dušan Kalc]] *[[Grega Kališnik]] *[[Primož Kališnik]] *[[Štefan Kališnik]] *[[Dejan Kaloh]] *[[Peter Kancler]] *[[Črt Kanoni]] *[[Lojze Kante]] *[[Dejan Karba]] *[[Aleš Kardelj]] *[[Bojan Kardelj]] *[[Alex Kardoš]] *[[Andrej Karoli]] *[[Brane Kastelic]] *[[Lovro Kastelic]] *[[Jože Kaučič]] *[[Peter Kavalar]] *[[Bojan Kavčič]] *[[Ciril Kavčič]] (1924-2019) *[[Lucija Kavčič]] *[[Srečko Kavčič]] *[[Leopold Kemperle]] *[[Marjan Kemperle]] *[[Vladimir Kenda]] *[[Damjana Kenda Hussu]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Maruša Kerec]] *[[Nikolaj Keuc Balashov]] *[[Marjeta Keršič Svetel]] *[[Ladislav Kiauta]] *[[Darinka Kladnik]] *[[Rok Klančnik]] *[[Darko Klarič]] *[[Rudi Klarič]] *[[Janja Klasinc]] *[[Tugo Klasinc]] *[[Marjeta Klemenc]] *[[Drago Klemenčič]] *[[Aleksandra Klinar]] *[[Miha Klinar]] *[[Slavko Klinar]] *[[Otmar Klipšteter]] (1933-2015) *[[Tomaž Klipšteter]] *[[Jože Kloboves]] *[[Marija Kmet]] *[[Gregor Knafelc]] *[[Majda Knap]] *[[Bojana Knez]] *[[Andrew Kobal]] *[[Jana Kobal]] *[[Diana Kobler Škoberne]] *[[Darja Kocbek]] *[[Aleš Kocjan]] *[[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] *[[Vida Kocjan]] *[[Karlo Kocjančič]] *[[Vladimir Kocjančič]] *[[Helena Kocmur]] *[[Stane Kocutar]] *Ines Kočar *[[Helena Koder]] *[[Petra Kodra]] *[[Zdenko Kodrič]] *[[Ida Kogej]] *[[Vojko Kogej]] *[[Karmen Kogoj Ogris]] *[[Boštjan Kogovšek]] *[[Peter Kolšek]] *[[Nina Komparič]] *[[Jan Konečnik]] *[[Jan Konečnik]] *[[Viktor Konjar]] *[[Jasna Kontler Salomon]] *[[Jak Koprivc]] *[[Dragica Korade]] *[[Ignac Koprivec]] *[[Aleksander Koren]] *[[France Koren]] *[[Janja Koren]] *[[Jože Koren]] *[[Miran Koren]] *[[Vinko Korent]] *[[Ivo Kores]] *[[Darja Korez-Korenčan]] *[[Antiša Korljan]] *[[Ivan Korošec (1924)|Ivan Korošec]] *[[Janez Korošec (novinar)]] *[[Lojze Kos]] *[[Marjan Kos]] (1929-2024) *[[Marta Kos]] *[[Petra Kos Gnamuš]] *[[Suzana Kos]] *[[Tjaša Kos]] *[[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] *[[Klemen Košak]] *[[Darijan Košir]] *[[Fani Košir]] *[[Jože Košir]] *[[Maks Košir]] *[[Manca Košir]] *[[Mitja Košir]] *[[Drago Košmrlj]] *[[Jože Košnjek]] *[[Sergeja Kotnik Zavrl]] *[[Božo Kovač]] *[[Dejan Kovač]] *[[Ludvik Kovač]] *[[Stanislav Kovač]] *[[Vanja Kovač]] *[[Ingrid Kovač Brus]] *[[Hermina Kovačič]] *[[Janez Kovačič]] *[[Breda Kovič]] *[[Luka Kovič]] *[[Petra Kovič]] *[[Vlado Kozak]] *[[Željko Kozinc]] *[[Radovan Kozmos]] *[[Lojze Kožar]] *[[Špela Kožar]] *[[Boris Kralj (novinar)]] *[[Drago Kralj]] *[[Dušan Kralj]] *[[Marjan Kralj]] *[[Tina Kralj]] *[[Bojan Krajnc]] *[[Ivan Krajnc]] *[[Cene Kranjc]] *[[Janez Kranjc (*1950)|Janez Kranjc]] *[[Janez Kramberger]] *[[Nataša Kramberger]] *[[Albert Kramer]] *[[Barbara Kramžar]] *[[Cene Kranjc]] *[[Janez Kranjec]] *[[Mankica Kranjec]] *[[Matjaž Kranjec]] *[[Miško Kranjec]] *[[Milan Krapež]] *[[Jure Krašovec]] *[[Tone Krašovec]] *[[Zlata Krašovec]] *[[Egon Kraus]] *[[Andrej Krbavčič]] *[[Jela Krečič]] *[[Mitja Kreft]] *[[Vlado Krejač]] *[[France Kremžar]] *[[Leo Kremžar]] *[[Tanja Kremžar]] *[[Rudolf Kresal]] *[[Meta Krese]] *[[Nejc Krevs]] *[[Anton Cvetko Kristan]] *[[Etbin Kristan]] *[[Jurij Kristan]] *[[Tina Kristan]] *[[Marijan Krišelj]] *[[Urška Krišelj Grubar]] *[[Franjo Krivec]] *[[Vlajko Krivokapić]] *[[Mirjana Križman]] *[[Silva Križman]] *[[Jožko Krošelj]] *[[Jasna Krljić Vreg]] *[[Marta Krpič]] *[[Milan Krsnik]] *[[Igor Kršinar]] *[[Slavko Krušnik]] *[[Zvone Kržišnik]] *[[Tomaž Kšela]] *[[Lenart J. Kučić]] *[[Alojzij Kuhar]] *[[Avgust Kuhar]] *[[Peter Kuhar]] *[[Štefan Kuhar (1919|Štefan Kuhar]] *[[Števan Kühar (novinar)|Števan Kühar]] *[[Roman Kukovič]] *[[Ivo Kuljaj]] *[[Franc Saleški Kulovec]] *[[Ines Kumalić]] *[[Mojca Kumerdej]] *([[Boris Kuret]]?) *[[Dušan Kuret]] *[[Naim Kurt]] *Ivan Kušar *[[Jože Kušar]] *[[Rok Kušlan]] *[[Boris Kutin]] *[[Štefan Kutoš]] *[[Rok Kužel]] *[[Ambrož Kvartič]] *[[Slavko Kvas]] == L == *[[Tadej Labernik]] *[[Dejan Ladika]] *[[Duška Lah]] *[[Ivan Lah]] *[[Marjan Lah]] *[[Florijan Laimiš]] *[[Tomaž Lajevec|Tom(až) Lajevec]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Janja Lakner Anžin]] *[[Miha Lampreht]] *[[Lojze Lampret]] *[[Tadeja Lampret]] *[[Ivo Lapajne]] *[[Niko Lapajne]] *[[Drago Lavrenčič]] *[[Blaž Lavrič]] *[[Nada Lavrič]] *[[Katarina Lavš|Katarina Lavš Mejač]] *[[Marjan Legan]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Ženja Leiler]] *[[Marjan Lekše]] *[[Stane Lenardič]] *[[Katja Lenart]] *[[Jule Lenassi]] *[[Ladislav Lesar]] *[[Miran Lesjak]] *[[Petra Lesjak Tušek]] *[[Bojana Leskovar]] *[[Pavel Leskovec]] *[[Alenka Leskovic]] *[[Nataša Leskovšek]] *[[Urška Leskovšek]] *[[Tanja Lesničar Pučko]] *[[Andreja Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Robert Levstek]] *[[Vladimir Levstik]] *[[Peter Likar]] *[[Teo Lipicer]] (st./ml.) *[[Margita Lipnik]] *[[Milan Lipovec]] *[[Vinko Lipovec]] *[[Uroš Lipušček]] *[[Boris Ljubič]] *[[Špela Lobe]] *[[Srečko Logar (novinar)]] *[[Janez Lombergar]] *[[Jure Longyka]] *[[Glorija Lorenci]] *[[Janko Lorenci]] *[[Mirko Lorenci]] - Loj *[[Suzana Lovec]] *[[Zdenka Lovec]] *[[Kristina Lovrenčič]] *[[Aleksander Lucu]] *[[Jaka Lucu]] *[[Tina Lucu]] *[[Neva Lukeš]] *[[Vojislav Lukić]] *[[Viktor Luskovec]] ==M== *[[Miloš Macarol]] *[[France Magajna]] *[[Leon Magdalenc]] *[[Marjan Maher]] *[[Ante Mahkota]] *[[Uroš Mahkovec]] *[[Metka Majer]] *[[Jaruška Majovski]] *[[Branko Maksimovič]] *[[Dorica Makuc]] *[[Domen Mal]] *[[Nela Malečkar]] *[[Aleš Malerič]] *[[Patricija Maličev]] *[[Boris Maljevac]] *[[Miroslav Malovrh]] *[[Metka Majer]] *[[Tino Mamić]] *[[Darko Marin]] *[[Marko Marion]] *[[Vesna Marinčič]] *[[Milan Markelj]] *[[Janez Markeš]] *[[Tatjana Markošek]] *[[Nataša Markovič]] *[[Urša Marn]] *[[Saša Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Zvezdan Martič]] *[[Mitja Marussig]] *[[Andrej Marušič|Andrej]] [[Marušič]] *[[Drago Marušič (novinar)|Drago Marušič]] *[[Brane Maselj]] *[[Božo Mašanovič]] *[[Katarina Matejčič]] *[[Silvo Matelič]] *[[Zdenko Matoz]] *[[Mojca Mavec]] *[[Milan Maver]] *[[Franjo Mavrič]] *[[Tita Mayer]] *[[Robert Mecilošek]] *[[Milan Meden]] *[[Drago Medved]] *[[Rudi Medved]] *[[Zoran Medved]] *[[Marko Medvešek]] *[[Maja Megla]] *[[Borut Mekina]] *[[Igor Mekina]] *[[Milan Merčun]] (1926-2019) *[[Franc Merkač]] *[[Ivan Merlak]] *[[Ivan Merljak]] *[[Sonja Merljak Zdovc]] *[[Peter Merše]] *[[Mitja Meršol]] *[[Borut Meško]] *[[Domen Mezeg]] *[[Maruša Mihelčič]] *[[Andrej Miholič]] *[[Miloš Mikeln]] *[[Vesna Milek]] *[[Dare Milič]] *[[Danilo Milič]] *[[Helena Milinković]] *[[Franc Milošič]] *[[Drago Mislej - Mef]] *[[Irene Mislej]] *[[Tone Mizerit]] *[[Jelka Mlakar]] *[[Lev Modic]] *[[Georg Mohr]] *[[Fanči Moljk]] *[[Miša Molk]] *[[Miha Moškerc]] *[[Marjan Moškon]] *[[Miriam Možgan]] *[[Jože Možina]] *[[Andrej Mrak]] *[[Boris Mrak]] *[[Jani Muhič]] *[[Francek Mukič]] *[[Ivanka Mulec-Ploj]] *[[Ana Müllner]] *[[Mirko Munda]] *[[Natalija Muršič]] *[[Mirjam Muženič]] ==N== *[[Marica Nadlišek Bartol|Marica Nadlišek]] *[[Marija Namorš]] *[[Janja Napast]] *[[Branimir Nešović]] *[[Bernard Nežmah]] *[[Srečko Niedorfer]] *[[Svetislav Nikolić]] *[[Dušan Nograšek]] *[[Bogdan Novak]] *[[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]] *[[Jan Novak]] *[[Jaro Novak]] *[[Maja Novak]] *[[Marjeta Novak Kajzer]] *[[Špela Novak]] *[[Vilko Novak ml.]] - Čipči *[[Nace Novak]] *[[Stanislav Novak]] *[[Vojko Novak]] *[[Janja Novoselec]] *[[France Novšak]] ==O== *[[Miha Obit]] *[[Sabina Obolnar]] *[[Goran Obrez]] *[[Rajko Ocepek]] *[[Blaž Ogorevc]] *[[Miran Ogrin]] *[[Horst Ogris]] *[[Nina Orel]] *[[Meta Ornik]] *[[Bogdan Osolnik]] *[[Vlado Ostrouška]], Irena O. *[[Denis Oštir]] *[[Breda Ozim]] *[[Rudolf Ozim]] ==P== *[[Andrej Pagon]] - Ogarev *[[Božidar Pahor]] *[[Breda Pahor]] *[[Vesna Pahor]] *[[Zarja Pahor]] *[[Janko Pajk]] *[[Lidija Pak Horvat]] *[[Rossana Paliaga]] *[[Jurij Paljk]] *[[Srečko Panič]] *[[Slava Partlič]] *[[Aco Pasternjak]] *[[Darko Pašek]] *[[Irena Pavlič]] *[[Martin Pavlič]] *[[Mile Pavlin]] *[[Miran Pavlin]] (1920-2008) *[[Franci Pavšer]] (st./ml.) *[[Gregor Pavšič]] *[[Vladimir Pavšič]] *[[Bojan Peček]] *[[Marko Pečauer]] *[[Drago Pečko]] *[[Otmar Pečko]] *[[Rade Pečnik]] *[[Daša Pelhan]] *[[Aljaž Pengov Bitenc]] *[[Jure Pengov]] *[[Nadja Pengov]] *[[Just Perat]] *[[Franci Perčič]] *[[Vladimir Perhavec]] *[[Borut Perko]] *[[Suzana Perman]] *[[Tomaž Perovič]] *[[Saša Perpar]] *[[Ivo Peršuh]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Samo Petančič]] *[[Urška Petaros]] *[[Saša Petejan]] *[[Jože Petek (novinar)|Jože Petek]] *[[Miro Petek]] *[[Franci Petrič]] *[[Jožef Petrič]] *[[Mojca Petrič Bužan]] *[[Ernest Petrin]] *[[Jože Petrovčič (novinar)]] *[[Vida Petrovčič]] *[[Janko Petrovec]] *[[Danica Petrovič]] *[[Slavko Pezdir]] *[[Brane Piano]] *[[Erik Piccini]] *[[Renata Picej]] *[[Ivan Pintar (prevajalec)]] *[[Rok Pintar]] *[[Boštjan Pirc]] *[[Ciril Pirc]] *[[Franjo Pirc]] *[[Helena Pirc]] *[[Louis Pirc]] *[[Tatjana Pirc]] *[[Vanja Pirc]] *[[Nataša Pirc Musar]] *[[Joško Pirnar]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Anka Pirš Lucignano]] *[[Janez Pirš]] *[[Urška Pirš]] *[[Aleksandra Pivec]]? *[[Polona Pivec]] *[[Franja Pižmoht]] *[[Miha Plementaš]] *[[Bogdan Pleša]] *[[Jože Plešnar]] *[[Tom Pleterski]] *[[Vojko Plevelj]] *[[Milan Plut]] *[[Miro Poč]] *[[Aleš Podbrežnik]] *[[Franc Podgornik]] *[[Giuseppe Podgornik]] *[[Jovita Podgornik]] *[[Božo Podkrajšek]] *[[Mimi Podkrižnik]] *[[Branko Podobnik]] *[[Nejko Podobnik]] *[[Bogdan Pogačnik]] *[[Bogi Pogačnik]] (1947-1998) *[[Milan Pogačnik (novinar)]] *[[Rok Pogelšek]] *[[Jože Poglajen]] *[[Lado Pohar]] *[[Jože Pojbič]] *[[Nikolaj Polak]] *[[Melita Poler Kovačič]] *[[Veda Ponikvar]] *[[Ilja Popit]] *[[Jurij Popov]] *[[Robert Poredoš]] *[[Pia Porenta]] *[[Zoran Potič]] *[[Alenka Potočnik]] *[[Peter Potočnik]] *[[Lidija Potrč]] *[[Marko Potrč]] *[[Matej Povše]] *[[Andrej Poznič]] *[[Bojan Požar]] *[[Matej Praprotnik]] *[[Rok Praprotnik]] *[[Gregor Preac]] *[[Izidor Predan]] *[[Milan Predan]] *[[Špela Predan]] *([[Vasja Predan]]) *[[Helena Premrl]] *[[Sergij Premru]] *[[Iztok Presl]] *[[Brane Prestor]] *[[Jože Prešeren (1939)]] *[[Milica Prešeren]] *[[Igor Prešern]] *[[Mitja Prešern]] *[[Bogi Pretnar]] Kozinc *[[Maja Prijatelj Videmšek]] *[[Urša Violeta Prosenjak]] *[[Marko Prpić]]? *[[Edi Pucer]] *[[Stane Pučko]] *[[Avgust Pudgar]] *[[Alenka Puhar]] *[[Helena Puhar]] *[[Erter Pust]] *[[Ivko Pustišek]] *[[Rasto Pustoslemšek]] *[[Marko Puš]] *[[Dejan Pušenjak]] ==R== *[[Rado Radešček]] ("Borko Furlan") *[[Danjel Radetič]] *[[Klemen Radetič]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Aleksander Rant]] *[[Maja Ratej]] *[[Olga Ratej]] *[[Davorin Ravljen]] *[[Nada Ravter]] *[[Marta Razboršek]] *[[Marjan Raztresen]] *[[Slavko Rebec]] *[[Jadranka Rebernik]] *[[Aljoša Rehar]] *[[Radivoj Rehar]] *[[Miha Remec]] *[[Marjan Remic]] *[[Mišo Renko]] *[[Grega Repovž]] *[[Mija Repovž]] *[[Nataša Repovž]] *[[Nika Repovž]] *[[Laura Resnik]] *[[Ante Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] *[[Bojan Ribnikar]] *[[Vladislav Ribnikar]] star./ml. (slov.-srb.) *[[Nataša Rijavec Bartha]] *[[Niko Robavs]] *[[Bogdan Robida|Bogdan (Dane) Robida]] *[[Dušan Rogelj]] *[[Marjan Rogelj]] *[[Silvestra Rogelj Petrič]] *[[Simeona Rogelj]] *[[Meta Roglič]] *[[Boris Rosina]] *[[Andrej Rot]] *[[Roman Rozina]] *[[Branko Rozman]] *[[Andraž Rožman]] *[[Marko Rožman]] *[[Aleksander Rudolf|Aleksander Saša Rudolf]] *[[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] *[[Bruno Rupel]] *[[Anton Rupnik]] *[[Božidar Rustja|Božidar (Božo) Rustja]] *[[Drago Rustja]] *[[Ernest Ružič]] *[[Dušan Rybář]] == S == *[[Karin Sabadin]] *[[Bogo Sajovic]] *[[Bogdan Sajovic]] *[[Kaja Sajovic]] *[[Bogo Samsa]] *[[Valentina Sancin]] *[[Kristijan Sande]] *[[Janko Sarađen]] *[[Miran Sattler]] *[[Silvano Sau]] *[[Franci Savenc]] *[[Domen Savič]] *[[Igor Savič]]? *[[Dušan Savnik]] *[[Sašo Schrott]] *[[Ernest Sečen]] *[[Stane Sedlak]] *[[Alma Sedlar]] *[[Marjan Sedmak]] *[[Franjo Sekolec]] *[[Drago Seliger]] *[[Branko Senica]] - Bonči *[[Zoran Senković]] *[[France Seunig]] *[[Jani Sever]] *[[Jelka Sežun]] *[[Miro Simčič]] *[[Veseljko Simonović]] *[[Danica Simšič]] *[[Sandi Sitar]] *[[Ivan Sivec]] *[[Alenka Sivka]] *[[Bogomir Skaberne]] (1903-39) *[[Dušan Skok]] *[[Petra Skrivarnik]] *[[Marjan Skumavc]] *[[Damijan Slabe]] *[[Uroš Slak]] *[[Niko Slana]] *[[Karel Slanc]] *[[Danilo Slivnik]] *[[Jože Slodnjak]] *[[France Slokan]] *[[Jaka Slokan]] *[[Marjan Slokar]] *[[Tjaša Slokar Kos]] *[[Lojze Smasek]]? *[[Štefan Smej]] *[[Rudolf Smersu]] *[[Jože Smole]] *[[Marjeta Smolnikar]] *[[Tone Smolnikar]] *[[Aleš Smrekar (novinar)]] *[[Dušan Snoj]] *[[Jože Snoj]] *[[Branko Soban]] *[[Ludvik Sočič]] *[[Maja Sodja]] *[[Branko Sosič]] *[[Nataša Sosič]] *[[Jože Splichal]] *[[Urša Splichal]] *[[Tomaž Sršen]] *[[Ciril Stani]] *[[Janez Stanič]] *[[Stane Stanič]] *[[Aca Stanovnik Semič]] *[[Vid Stanovnik]] *Vida Stanovnik-Škodnik *[[Vilma Stanovnik]] *[[Špela Stare]] *[[Tanja Starič]] *[[Dejan Steinbuch]] *[[Matija Stepišnik]] *[[Jadran Sterle]] *[[Sara Sternad]] *[[Veso Stojanov]] *[[Andrej Stopar]] *[[Mirko Strehovec]] *[[Franci Stres]] *[[Franci Strle]] *[[David Stropnik]] *[[Lavoslav Struna]] *[[Gorazd Suhadolnik]] *[[Breda Susič]] *[[Jožef Sušnik]] *[[Stane Sušnik]] *[[Janko Svetina]] *[[Luka Svetina]] == Š == *[[Zmagoslav Šalamun]] *[[Miha Šalehar]] *[[Sonja Šalehar]] *[[Andrej Šavko]] *[[Franc Šebjanič]] *[[Franc Serafin Šegula]]? *[[Milan Šega]] *[[Pavle Šegula (novinar)]] *[[Vladimir Baltazar Šenk]] *[[Željko Šepetavc]] *[[Katja Šeruga]] *[[Zvone Šeruga]] *[[Franc Šetinc]] *[[Lenart Šetinc]] *[[Mile Šetinc]] *[[Mojca P. Šetinc]] *[[Zlatko Šetinc]] *[[Marko Šidjanin]]? *[[Črtomir Šinkovec]] *[[Ivan Šinkovec]] *[[Špela Šipek]] *[[Majda Širca]] *[[Jože Šircelj]] *[[Mojca Širok]] *[[Metka Šišernik]] (-Volčič) *[[Tjaša Škamperle]] *[[Robert Škrjanc]] *[[Uroš Škerl Kramberger]] *[[Boža Škoberne]] *[[Ludvik Škoberne|Ludvik (Luka) Škoberne]] *[[Valerija Škof]] *[[Eva Škabar]] *[[Stane Škrabar]] *[[Mija Škrabec Arbanas]] *[[Robert Škrlj]] *[[Vlado Šlamberger]] *[[Jernej Šmajdek]] *[[Djuro Šmicberger]] *[[Mihael Šmirmaul]] *[[Sonja Šmuc]] *[[Milenko Šober]] *[[Branko Šömen]] *[[Janko Šopar]] *[[Uroš Šoštarič]] *[[Milan Šparovec]] *[[Jelki Šprogar]] *[[Franc Šrimpf]] *[[Marjan Šrimpf]] *[[Srečko Šrot]] *[[Aleks Štakul]] *[[Miha Štamcar]] *[[Ivo Štandeker]] *[[Irena Štaudohar]] *[[Miro Štebe]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Bogomir Štefanič]] *[[Ivan Štefe]] *[[Nataša Štefe]] *[[Breda Štivan Bonča]] *[[Katja Štok]] *[[Zora Štok]] *[[Slavoljub Štoka]] *[[Majda Štoviček Štirn]] *[[Ivo Štrakl]] / [[Ivo Štrakelj]] ? *[[Anka Štrukelj Fras]] *[[Barbara Štrukelj]] *[[Ciril Štukelj]] *[[Erika Štular]] *[[Jaka Štular]] *[[Mirko Štular]] *[[Borut Šuklje]]? *[[Rapa Šuklje]] *[[Boris Šuligoj]] *[[Rok Šuligoj]] *[[Matej Šurc]] *[[Barbara Šurk]] *[[Silvester Šurla]] *[[Miran Šuštar]] *[[France Šušteršič]] *Franšišek Šušteršič *[[Mario Šušteršič]] *[[Mitja Švab]] *[[Miloš Švabić]] *[[Tomaž Švagelj]] *[[Janez J. Švajncer]] *[[Miha Švalj]] *[[Karmen Švegl]] *[[Artur Aichi Švarc]] *[[Mladen A. Švarc]] == T == *[[Matjaž Tanko]] *[[David Tasić]] *[[Jana Taškar]] *[[Borut Tavčar]] *[[Igor Tavčar (novinar)]] *[[Ivo Tavčar]] (1924-2005) *[[Marko Tavčar]] *[[Sergio Tavčar]] *[[Vojmir Tavčar]] *[[Simon Tecco]] *[[Janko Tedeško]] *[[Vojmir Tedoldi]] *[[Sandor Tence]] *[[Goran Tenze]] *[[Jasna Tepina]] *[[Jure Tepina]] *[[Tomaž Terček]] *[[Alenka Terlep]] *[[France Terseglav]] *[[Silvo Teršek]] *[[Slavko Tiran]] *[[Tanja Tiselj]] *[[Miran Tišič]] *[[Blaž Tišler]] *[[Ilinka Todorovski]] *[[Taiji Tokuhisa]] *[[Aleksander Toman]] *[[Boris Tomašič]] *[[Martin Tomažin]] *[[Agata Tomažič]] *[[Bojan Tomažič]] *[[Dušan Tomažič, novinar]] *[[Hanzi Tomažič]] *[[Egon Tomc]] *[[Bogdan Tome]] *[[Igor Tominec]] *[[Anton Tomšič]] *[[Marjan Tomšič]] *[[Matevž Tomšič]]? *[[Rajko Topolovec]] *[[Bojan Traven]] *[[Simona Toplak]] *[[Rajko Topolovec]] *[[Jure Trampuš]] *[[Sonja Tramšek]] *[[Igo Tratnik]] *[[Ivica Tratnik Prinčič]] *[[Ksenja Tratnik]] *[[Bojan Traven]] *[[Stane Trbovc]] *[[Mitja Tretjak]] *[[Srečko Trglec]] *[[Vinko Trinkaus]] *[[Milan Trobič]] *[[Matjaž Trošt]] *[[Lojze Trstenjak]] *[[Toni Tršar]] *[[Juš Turk]] ==U== *[[Bogdan Učakar]] *[[Dušan Udovič]] *[[Frane Udovič]] *[[Rudolf Udovič]] *[[Jana Ujčič]] *[[Janez Ujčič]] *[[Miroslav Ulčar]] *[[Irena Ulčar Cvelbar]] *[[Iztok Umer]] *[[Stane Urek]] *[[Mitja Urbančič]] *[[Uroš Urbanija]] *[[Uroš Urbas]] *[[Dušan Uršič]] – [[Samo Glavan]] *[[Marica Uršič Zupan]] *[[Rudi Vahen]] *[[Tone Vahen]] *[[Julka Vahen Sever]] *Marko Valadžija *[[Erik Valenčič]] *[[Rok Valenčič]] *[[Slobodan Valentinčič]] *[[Victor Valjavec|Victor J. Valjavec]] *[[Aleš Varoga]] *[[Mirko Vasle]] *[[Vinko Vasle]] *[[Fran Vatovec]] *[[Jadran Vatovec]] *[[Bojan Velikonja]] *[[Dušan Vendramin]] *[[Matej Venier]] *[[Meta Verbič]] *[[Peter Verč]] *([[Dejan Verčič]]) *[[Barbara Verdnik]] *[[Gorazd Vesel]] *[[Sergij Vesel]] *[[Boštjan Veselič Golob]] *[[Bojan Veselinovič]] *[[Jože Vetrovec]] *[[Ariana Vetrovec]] *[[Petra Vidali]] *[[Boštjan Videmšek]] *[[Ivan Vidic]] *[[Jana Vidic]] *[[Milan Vidic]] *[[Saša Vidmajer]] *[[Igor Vidmar]] (& ''soimenjak v Nm'', r. 1963) *[[Tit Vidmar]] *[[Rajka Vignjević Pupovac]] *[[Jože Vild]] *[[Jože Vilfan]] (1947) *[[Vinko Vilfan]] *[[Marija Vilfan]] *[[Stanko Virant]] *[[Nika Vistropski]] *[[Boris Višnovec]]? *[[Mojca Vizjak Pavšič]] *[[Slavko Vizovišek]] *[[Livijo Vižintin]] *([[Igor Vobič]]) *[[Nina Vobič Arlič]] *[[Emil Vodeb]] (1880-1921) *[[Valentin Vodnik]] *[[Dejan Vodovnik]] *[[Vladimir Vodušek]] *[[France Vogrinc]] *[[Anže Voh Boštic]] *[[Metka Volčič]] *[[Mitja Volčič|Mitja (Dimitrij) Volčič]] *[[Sara Volčič]] *[[Jože Volfand]] *[[Albert Voncina]] *[[Gita Vončina]] *[[Tamara Vonta]] *[[Mitja Volčič|Mitja (Demetrij) Volčič]] *[[Sergej Vošnjak]] *[[Stanislav Vovk]] *[[Tone Vrabl]] *[[Jule Vrbič]] *[[Branko Vrčon]] *[[Franjo Vrčon]] *[[Aljoša Vrečar]] *[[France Vrečar]] *[[France Vreg]] *[[Mile Vreg]] *[[Drago Vresnik]] *[[Vili Vuk]] *[[Katarina Vukovič]] *[[France Vurnik]] *[[Vili Vybihal]] == V == * [[Nika Vajda]] * [[Marjan Vešligaj]] * [[Ivan Vidic|Ivan (Ivo) Vidic]] * [[Stanko Virant]] * [[Milan Vogel]] * [[Ana Vojnović Zorman]] ==W== *[[Dušan Waldhütter]] *[[Marko Waltritsch]] *[[Monika Weiss]] *[[Rado Wuttej]] ==Z== *[[Ludvik Zadnik]] *[[Janez Zadnikar]] *[[Miha Zadnikar]] *[[Jože Zadravec]] (1939-2023) *[[Nina Zagoričnik]] *[[Melita Zajc]] *[[Neva Zajc]] *[[Srečo Zajc]] *[[Rado Zakonjšek]] *[[Miro Zakrajšek]] *[[Vojko Zakrajšek]] *[[Zmago Zakrajšek]] *[[Viktor Zalar]] *[[Uršula Zaletelj]] *[[Jože Zamljen]] *[[Nataša Zanuttini]] *[[Cveto Zaplotnik]] *[[Bojan Zavašnik]] *[[Anuška Zavrl Delić]] *[[Franci Zavrl]] *[[Braco Zavrnik]]? *[[Lada Zei]] *[[Vida Zei]] *[[Zlatko Zei (novinar)|Zlatko Zei]] *[[Blaž Zgaga]] *[[Darja Zgonc]] *[[Ivan Zika]]? *[[Marijan Zlobec]] *[[Ivo Zor|Ivo (Janez) Zor]] *[[Ivan Zoran]] *[[Alenka Zor-Simoniti]] *[[Marko Zorko]] *[[Anton Zorko|Zvone Zorko]] *[[Barbara Zrimšek]] *[[Pavle Zrimšek]] *[[Primož Zrnec]] *[[Florjan Zupan]] *[[Tadeja Zupan Arsov]] *[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Zupančič]] *[[Jelka Zupanič]] *[[Tamara Zupanič Čučnik]] *[[Tadej Zupančič]] *[[Darka Zvonar Predan]] *[[Matej Zwitter]] ==Ž== *[[Boštjan Žagar]] *[[Ivo Žajdela]] *[[Štefan Žargi]] *[[Franjo Žebot]] *[[Dora Žebot Lavrenčič]] *[[Maja Žel Nolda]] *[[Alfred Železnik]] *[[Neva Železnik]] *[[Aleksander Železnikar]] *[[Ivan Železnikar]] *[[Dušan Željeznov]] *[[Ali Žerdin|Ali (Aleksander) Žerdin]] *[[Feri Žerdin]] *[[Ivan Žerjal]] *[[Borut Žerjav]] *[[Peter Žerjavič]] *[[Marjan Žiberna]] *[[Miha Žibrat]] *[[Andreja Žibret Ifko]] *[[Rozika Žigon]] *[[Damjana Žišt]] *[[Stojan Žitko]] *[[Edvard Žitnik]] *[[Ignacij Žitnik]] *[[Majda Žlender]] *[[Anita Žmahar]] *[[Breda Žnidarič]] *[[Erika Žnidaršič]] *[[Miha Žorž]] *[[Bojana Žukov-Gregorič]] *[[Branko Žunec]] *[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Župančič]] *[[Nande Žužek]] {{seznami narodov po poklicu|novinarjev}} {{stublist}} <references /> [[Kategorija:Slovenski novinarji| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Novinarji]] bpylxgym23xgyhxmqopqovg9mtwnw7v 0 86444 6749253 6665993 2026-09-11T20:58:12Z Upwinxp 126544 v infopolje vrnjena slika, ki ji je pripadal opis, drugi dve pa umeščeni znotraj članka 6749253 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Sevnica | image = Sevniški grad in lutrovska klet.JPG | caption = Grad Sevnica in Lutrovska klet nad Savo. | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = nad starim mestnim jedrom [[Sevnica|Sevnice]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner =Občina Sevnica | designation1 = NSLP | designation1_offname = Sevnica - Grad Sevnica | designation1_date = 6. april 2013 | designation1_number = 645<ref>{{RKD|645}}</ref> | designation2 = NSlP | designation2_offname = Sevnica - Park gradu Sevnica | designation2_date = 6. april 2013 | designation2_number = 7887<ref>{{RKD|7887}}</ref> | občina = Sevnica |image_size=}} '''Grad Sevnica''' je srednjeveški [[grad]], ki stoji na razglednem griču nad starim mestnim jedrom [[Sevnica|Sevnice]]. == Zgodovina gradu == [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 232 Lichtenwald - Sevnica.jpg|sličica|levo|Upodobitev gradu Liechtenwald iz leta 1681]] Prvič je bil Grad Sevnica omenjen v salzburškem urbarju za [[Brežice]] in Sevnico leta 1309 kot »castellum« Lichtenwald.<ref>Milko KOS, ''Urbarji salzburške nadškofije'', Srednjeveški urbarji za Slovenijo 1 (Ljubljana, 1939), 71.</ref> V njem je bil v tem času sedež sevniškega urada [[salzburška nadškofija|salzburške nadškofije]], ki je imela v lasti posavsko ozemlje od leta 1043.<ref>Milko KOS, ''Urbarji salzburške nadškofije'', Srednjeveški urbarji za Slovenijo 1 (Ljubljana, 1939), 21.</ref> O nastanku gradu ni znano nič, najverjetneje pa je bil zgrajen v času salzburškega nadškofa Konrada I. (1106-1147), ki je po uničujočih [[Madžari|ogrskih]] vpadih v 10. stoletju in v začetku 12. stoletja intenzivno obnavljal in koloniziral [[Posavje]].<ref>Ivan KOMELJ, ''Sevniški grad in Lutrovska klet'', Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 20 (Ljubljana, 1969), 4.</ref> Tudi o videzu gradu v tem času podatkov. Edini ohranjeni element iz tega obdobja je del [[stolp]]a, ki je danes vključen v vzhodno stanovanjsko krilo gradu. Stolp najverjetneje ni stal samostojno, po debelini njegovih zidov (2,6 m) pa lahko sklepamo, da je prvotno segal v višino štirih ali petih etaž. Sedež urada salzburške nadškofije je bil v gradu vse do leta 1479, ko je bil imenovan za salzburškega nadškofa Bernard Rohr, ki je bil v sporu s cesarjem [[Friderik III. Habsburški|Friderikom III.]]; prišlo je do vojne, ki je trajala več kot desetletje. Rohr si je za zaveznika pridobil ogrsko-hrvaškega kralja [[Matija Korvin|Matijo Korvina]] (1458-1490), ki je bil že pred tem v sporu s Friderikom zaradi ogrske krone. Korvinu je Rohr prepustil v varstvo svoje koroške, podravske in posavske gradove. Kmalu po Korvinovi smrti je sevniški grad z [[bratislavski mir, 1491|bratislavskim mirom]] leta 1491 prišel v cesarske roke. Novi cesar [[Maksimilijan I. Habsburški]] pa ga je leta 1494 zopet vrnil salzburški nadškofiji. Odtlej je bil v rokah različnih oskrbnikov.<ref>Ivan Stopar, ''Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, peta knjiga, ''Med Kozjanskim in porečjem Save'' (Ljubljana, 1993), 119.</ref> [[Slika:Sevnica Castle.jpg|sličica|Grad Sevnica]] [[Slika:Grbovna-plosca.jpg|sličica|Grba Mosconov in Aichelburgov]] [[Slika:Lutrovska klet.jpg|sličica|Lutrovska klet]] [[Slika:Grajski vinograd.jpg|sličica|Grajski vinograd]] [[Slika:Grajsko dvorišče.jpg|sličica|Grajsko dvorišče]] [[Slika:Konferencna dvorana.jpg|sličica|Konferenčna dvorana]] [[Slika:Stolp s freskami Štirje letni časi.jpg|sličica|Stolp s freskami Štirje letni časi]] [[Slika:Grajska vinoteka.jpg|sličica|Grajska vinoteka]] [[Slika:Lutrovska klet freske.jpg|sličica|Freske lutrovske kleti]] [[Slika:Fresco I in Sevnica Castle hall, Slovenia.jpg|sličica|Freska na stropu drugega hodnika]] Viktor Tiller v svojem priročniku »Sevnica in okolica« iz leta 1938 omenja, da je bil grad v tem času s podzemnim hodnikom povezan s Spodnjim gradom, ki še danes stoji na Glavnem trgu v Sevnici. Hodnik naj bi prebivalci uporabljali kot [[turški vpadi|skrivališče pred Turki]].<ref>Viktor Tiller, ''Sevnica in okolica'' (Ljubljana 1938), 6.</ref> Vendar o obstoju tega hodnika ni nikakršnih zgodovinsko zanesljivih virov, zato moramo to zgodbo prištevati k legendam, sicer pa tudi ni znano, da bi [[Turki]] sploh kdaj bili v Sevnici. Sredi 16. stoletja je bila na jugovzhodnem pobočju grajskega hriba zgrajena Lutrovska klet. Zanesljivih podatkov o njenem nastanku ni, zato lahko čas njene gradnje opredelimo le po arhitekturi. Čeprav po zunanjosti stavba spominja na preprosto gospodarsko poslopje, je bila že ob nastanku zagotovo namenjena kultnim potrebam kot skrivna [[protestantizem|luteranska]] molilnica. Kdo je dal zgraditi luteransko molilnico na grajskem zemljišču, ni znano. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je bil kateri od grajskih oskrbnikov protestant.<ref>Ivan KOMELJ, ''Sevniški grad in Lutrovska klet'', Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 20 (Ljubljana, 1969), 12-13.</ref> Vendar je v župnijski cerkvi v Sevnici ohranjen nagrobnik iz družinske grobnice grajskega oskrbnika Oswalda Geriacherja, ki je umrl 2. junija 1575. Nagrobnik upodablja pokojnika z ženo Dorotejo, klečeča pred razpelom. Te vrste motiv je značilen za luteranske nagrobnike, medtem ko katoliki dajejo prednost svojemu svetniku patronu.<ref>France Stele, »Vloga reformacije v naši umetnostni zgodovini«, v: ''Drugi Trubarjev zbornik'', ur. [[Mirko Rupel]] (Ljubljana 1952), 143.</ref> Prepričanje, da je odrešitev človeštvu omogočena po zaslugi Kristusove smrti na križu, sodi med temelje luteranske religije.<ref>France Stele, »Vloga reformacije v naši umetnostni zgodovini«, v: ''Drugi Trubarjev zbornik'', ur. Mirko Rupel (Ljubljana 1952), 146.</ref> Grajski oskrbnik Geriacher je bil torej zagotovo protestant in najverjetneje je on zgradil Lutrovsko klet. Zelo pomembna je pri Lutrovski kleti notranja poslikava, ki jo po slogu tudi lahko datiramo v drugo polovico šestnajstega stoletja in je eden največjih in redko ohranjenih slikarskih spomenikov tega časa na Slovenskem. Treba je omeniti, da je najpomembnejši slovenski protestant, [[Primož Trubar]], od leta 1530 do 1542 služboval kot župnik v župniji sv. Helene v [[Loka pri Zidanem Mostu|Loki pri Zidanem Mostu]]. Vendar v tem času Lutrovska klet še zagotovo ni obstajala, zato je povezovanje Trubarja s tem objektom sporno. Najverjetneje pa drži domneva, da je sem vsaj občasno zahajal [[Jurij Dalmatin]], ki je bil doma iz [[Krško|Krškega]]. Na zgodovinskem prizorišču se sevniški grad pojavi tudi v času [[hrvaško-slovenski kmečki upor|hrvaško-slovenskega kmečkega upora]] leta 1573. [[Ilija Gregorič]], ki je z okrog šeststo puntarji prodiral po levem bregu reke Save od [[Krško|Vidma]] proti [[Radeče|Radečam]] in [[Celje|Celju]], je petega februarja prispel v Sevnico.<ref>Bogo Grafenauer, ''Kmečki upori na Slovenskem'' (Ljubljana 1962), 348-349.</ref> Zakupnik gradu je bil tedaj baron Boltežar Lamberg, ki je puntarje pogostil s hrano in pijačo. Na ta način je grad obvaroval pred uničenjem, vendar pa se njegova taktika ne bi mogla obnesti, če se ne bi že poprej izkazal kot prijazen gospodar do svojih kmetov. Razvoj grajske stavbe pri Gradu Sevnica do leta 1595 ni poznan, zato tudi ne moremo ničesar vedeti o videzu gradu, ko ga je tega leta kupil [[Inocenc Moscon]]. Družina Moscon je bila italijanskega porekla in si je s spretnim trgovanjem ustvarila veliko premoženje, v lasti je imela gradove: [[Grad Krško|Krško]], [[Grad Podsreda|Podsreda]], [[Ortneški grad|Ortnek]], [[Grad Pišece|Pišece]] … Zadeve okoli nakupa sevniškega gradu pa so se zapletle in sprevrgle v dolgoletno pravdanje. Grad je naposled po razrešitvi spora leta 1637 še naprej ostal v lasti salzburške nadškofije, Mosconi in njihovi dediči pa so ga odtlej uživali kot dedni fevd, za katerega so morali plačevati najemnino. Inocenc Moscon je dal s prezidavami med letoma 1595 in 1597 gradu njegovo današnjo [[renesansa|poznorenesančno]] podobo, spremenil ga je v sodobno in udobno bivališče, edino stari srednjeveški stolp je ostal nedotaknjen in se je še vedno dvigal nad vzhodnim stanovanjskim krilom. Lutrovsko klet pa je Inocenc spremenil v svojo grobnico, v kateri je skupaj z ženo Ano tudi pokopan.<ref>Ivan Stopar, ''Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, peta knjiga, ''Med Kozjanskim in porečjem Save'' (Ljubljana, 1993), 119-122.</ref> V lasti salzburške nadškofije je grad ostal vse do leta 1803, v tem času je z dedovanjem prešel leta 1675 kot dedni fevd na [[Auerspergi|Turjaške (Auersperge)]], od teh 1688 na Draškoviče, potem 1725 zopet nazaj na Turjaške in 1769 na Kegleviče.<ref>Hans PIRCHEGGER, ''Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften un Gülten, Städte und Märkte'' (München, 1962), 255.</ref> Ena izmed fresk v cerkvi Sv Lovrenca v vasi Žabjek prikazuje požar pri sevniškem gradu med neko nevihto leta 1778, katerega je zanetil udar strele v obrambni stolp, ki se je nahajal zahodno od gradu.<ref>Zoran ZELIČ, ''Župnija Sv. Nikolaja v Sevnici'' (Sevnica, 2003), 87.</ref> To je poslednja ohranjena upodobitev gradu s srednjeveškim stolpom, ki se dviguje nad preostalo zgradbo. Stolp je bil najverjetneje izravnan z vzhodnim stanovanjskim krilom kmalu po požaru. Junija 1790, ko je zaradi razveljavitve nekaterih [[jožefinske reforme|jožefinskih reform]] ob Savi izbruhnil kmečki upor, so uporniki zasedli grad in lastnika prislili, da se je odpovedal tlaki in dajatvam.<ref>Ferdo Gestrin in Vasilij Melik, ''Slovenska zgodovina : Od konca osemnajstega stoletja do leta 1918'' (Ljubljana, 1966), 16.</ref> Besnenje atmosferskih elementov na območju Sevnice so viri zabeležili tudi 26. junija 1801, ko je uničujoče neurje z orkanskim vetrom in točo povsem opustošilo to območje, pri Gradu Sevnica pa razbilo vsa okna na grajskem poslopju, razkrilo dva vogalna stolpa in neko gospodarsko poslopje, pri čemer sta bila tudi smrtno ranjena dva človeka.<ref name="Josef Andreas JANISCH 1885">Josef Andreas JANISCH, ''Topographischestatistisches Lexikon von Steiermark mit Historischen Notizen und Anmerkungen'' (Graz, 1885), 95.</ref> Tega istega leta je bil od 2. februarja do 7. maja na območju Sevnice stacioniran tako imenovani nemški pehotni polk pod poveljstvom polkovnika Duranda. Mlad narednik Johann Michael Fischer, po poreklu iz Malterdingna na Badenskem, je tu zagrešil umor in je bil, po obsodbi na procesu v Gradu Sevnica, 12. marca 1801 vpričo celotnega polka ustreljen.<ref name="Josef Andreas JANISCH 1885"/> Dobri dve leti kasneje, 1. junija 1803,<ref>Carl SCHMUTZ, ''Historisch Topographisches Lexikon von Steyermark'' (Graz, 1822), 430.</ref> je postal lastnik Gradu Sevnica Johann Händl pl. Rebenburg, ki je preuredil predvsem njegovo okolico. Znižal je obzidje, zasul grajske jarke, v okolici gradu je zasadil park, na južnem pobočju grajskega hriba pa je uredil terase in zasadil trte.<ref>Ivan Stopar, ''Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, peta knjiga, ''Med Kozjanskim in porečjem Save'' (Ljubljana, 1993), 122.</ref> Med prebivalci Sevnice so se ohranile legende o plemenitosti in dobrosrčnosti graščaka Händla, ter o njegovem čudovitem renesančno-[[barok|baročnem]] parku. Ohranjen pa je tudi [[franciscejski kataster]] iz leta 1825, ki prikazuje tloris gradu in parka. V [[19. stoletje|19. stoletju]] je bilo izvedenih tudi nekaj sprememb pri Lutrovski kleti. Še dandanes se na pročelju tega objekta nahajajo kamniti nosilci, ti so najverjetneje nekoč služili za oporo pergoli ali prislonjenemu hodniku. Kdaj je bila ta pergola odstranjena, je nemogoče ugotoviti. V devetnajstem stoletju pa so na te nosilce naslonili ostrešje vinske kleti, ki so jo zgradili na dvorišču.<ref>Ivan KOMELJ, ''Sevniški grad in Lutrovska klet'', Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 20 (Ljubljana, 1969), 12.</ref> V drugi polovici devetnajstega stoletja je grad zamenjal več lastnikov, izmed teh bi še omenil dr. Karla Aussererja, ki je grad kupil leta 1880 in je dal po severnem pobočju grajskega hriba zgraditi cesto na grad.<ref>Ivan Stopar, ''Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, peta knjiga, ''Med Kozjanskim in porečjem Save'' (Ljubljana, 1993), 122</ref> Od leta 1910 do 1945 je bila lastnica gradu grofica [[Matilda Arco Zinneberg]]. V gradu je bilo tedaj še zelo veliko dragocenosti in starin. Tudi o tej grofici in bajni grajski opremi, ki naj bi jo posedovala, so se med krajani Sevnice ohranile številne legende. Lutrovska klet je bila v tem času ponovno uporabljena kot grobnica, v njej sta bila pokopana grofičin mož Artur Tränkel in njuna hči Kitty. Med drugo svetovno vojno se je grofica odselila v Italijo, za grad z vsemi dragocenostmi vred pa je med vojno skrbela oskrbnica. Po vojni je bil grad nacionaliziran, dragocena grajska oprema, ki je dočakala konec vojne popolnoma nedotaknjena, se je porazgubila, v gradu pa so nastanili siromašne družine, ki so tudi doprinesle svoj delež k uničevanju imetja. Park v okolici gradu je bil popolnoma zanemarjen, s trtami pa se nihče več ni ubadal, tudi vinska klet zraven Lutrovske kleti ni bila več potrebna in je bila odstranjena. V šestdesetih letih se je začel odnos do tovrstne kulturne dediščine počasi spreminjati. Siromašne družine so tedaj začeli postopoma izseljevati iz gradu in ta je začel dobivati novo vsebino. Zbudila se je tudi zavest o pomembnosti Lutrovske kleti in med letoma 1963 in 1973 so bile prenovljene freske, ki prikazujejo prizore iz Svetega pisma in so danes največji okras in dragocenost te stavbe. V šestdesetih letih so začeli odkrivati tudi stensko poslikavo v jugovzhodnem stolpu gradu, ki prikazuje galantne prizore z motiviko štirih letnih časov, njen nastanek pa je umetnostni zgodovinar [[Ivan Komelj]] datiral v čas pred letom 1700,<ref>Ivan KOMELJ, ''Sevniški grad in Lutrovska klet'', Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 20 (Ljubljana, 1969), 10.</ref> tudi te freske so bile med letoma 1977 in 1979 restavrirane. == Grad Sevnica danes == {{ton|razdelek|datum=marec 2019}} Pod odpadajočim [[omet]]om zunanje stene vzhodnega stanovanjskega [[trakt]]a so prepoznavne za [[Pozna romanika|poznoromanski slog]] gradnje značilne [[ogelnik]]e, ki so sled najzgodnejšega, srednjeveškega obdobja tega gradu. Ko vstopamo v grad, nas nemški napis v [[Gotica|gotici]] nad vhodnim portalom, ki pravi, da potrpežljivost premaga vse, spomni na čas, ko je [[Inocenc Moscon]] v tem izreku iskal oporo med neskončnim pravdanjem za priznanje lastništva gradu, na katerega podobi je zapustil svoj neizbrisen pečat. Desno od vhodnih vrat je vzidan [[Rimski nagrobniki|rimski nagrobnik]] s podobo zakoncev v [[medaljon]]u, ki ga je dal sem pripeljati iz bližnjega Vranja [[Johann Händl pl. Rebenburg]],<ref>Peter Petru; Thilo Ulbert; Vranje pri Sevnici, Starokrščanske cerkve na Ajdovskem gradcu; Vranje bei Sevnica, Fruhchristliche Kirchenanlagen auf dem Ajdovski Gradec; Katalogi in monografije 12 (Ljubljana, 1975), 13.</ref> na čigar slovitem parku in vrtovih pa je žal pustilo sledi predvsem več desetletno zanemarjanje. Nekaj trt, ki jih je dal zasaditi na južnem pobočju grajskega hriba, se je ohranilo do sedemdesetih let dvajsetega stoletja, vendar so bile tedaj povsem zaraščene z grmovjem in dračjem, dostop do njih pa so oteževale tudi številne kače. Danes jih ni več, park pa je zelo opustošen. Trenutno je najznamenitejše drevo v parku lejlandska pacipresa, v njem pa najdemo še dve veliki platani, visoko sekvojo, rdečelistno bukev, beli gaber, jesen, divji kostanj in hrast. Že od davnega leta [[1966]] je pripravljen zelo ambiciozen načrt za obnovo parka na osnovi [[Franciscejski kataster|franciscejskega katastra]] iz leta [[1825]], a realizacija žal napreduje zelo počasi. V letu [[2005]] je bilo očiščeno južno pobočje grajskega hriba, na terasah, ki jih je dal nekoč urediti pl. Rebenburg, pa je bilo zasajeno sadno drevje. Tudi znotraj samega gradu ne manjka sledi, ki so jih za seboj pustila minula stoletja. Srce gradu je gosposko drugo nadstropje južnega krila, ki ga krasi čudovita [[Naorenesansa|neorenesančna]] oprema ([[opaž]]i, [[Ključavnica|ključavnice]], [[tapiserija]] …), ki v glavnem izhaja iz [[19.stoletje|19. stoletja]]. Tu sta danes konferenčna in poročna dvorana. Drugo nadstropje jugovzhodnega stolpa pa krasijo že omenjene restavrirane baročne freske. Pomemben pomnik preteklosti je tudi [[Renesansa|renesančno]]-[[Barok|baročna]] [[grajska kapela]], ki je v prvem nadstropju jugozahodnega stolpa in je bila v letu [[2005]] obnovljena, ohranjen je tudi oltar [[Sveti Jurij|svetega Jurija]] iz leta [[1637]]. V preostalih grajskih prostorih pa so danes našli svoje mesto: baročni salon, zbirka o Ajdovskem gradcu z maketo in replikami najdenih predmetov, zbirka o zgodovini gradu, šolska zbirka s staro učilnico, gasilska zbirka, zbirka o [[izgnanci]]h, [[galerija]] krasilne umetnosti [[Ivan Razboršek|Ivana Razborška]], zbirka Ogled avtorja Rudija Stoparja, Mosconova in stara galerija za občasne razstave, Grajsko lutkovno gledališče, Grajska vinoteka, kavarna in dvorana Alberta Felicijana. Lutrovska klet je dobila v letu [[2004]] prenovljeno [[Fasada|fasado]] in streho, medtem ko renesančno oblikovani stražni stolpič ob njej na prenovo še čaka. Zaradi izvrstne [[Akustika|akustičnosti]] Lutrovske kleti se tu redno odvijajo različni [[koncert (glasbena prireditev)|koncert]]i in druge prireditve. Grad Sevnica in Lutrovska klet tako zadnje čase opravljata predvsem kulturno in reprezentančno funkcijo ter postajata največja znamenitost Sevnice. Proti koncu leta [[2006]] so se na gradu pričela obnovitvena dela zunanjosti, najprej na vzhodnem [[trakt]]u, nadaljevala pa so se proti severnem in zahodnem. Vzhodni del je pri tem izgubil umetelno oblikovan lesen balkonček iz [[19. stoletje|19. stoletja]]. Pri obnovitvenih delih so odkrili steno [[bergfrid]]a - najstarejšega dela stavbe, ki je danes vkomponiran na sredini severnega trakta. Njegova stranica je merila 10 metrov in je datirana v [[9. stoletje]]. Odslej je po zaslugi obnove bolj vidna in poudarjena. Na zahodni strani sta bili odkriti dve gotski okni, na južnem delu prvotni [[portal]] vhoda, na vseh štirih stolpih pa renesančne [[strelne line]]. Ob vhodu v grad je bil odstranjen kamen, prinesen iz [[Ajdovski gradec pri Vranju nad Sevnico|Ajdovskega gradca]], le-temu pa je prostor poslej namenjen v grajski zbirki - [[lapidarij]]u najdb iz Ajdovskega gradca. Nad vhodom v grad je danes še bolj vidna grbovna plošča [[Moscon]]ov in [[Aichelburg]]ov. Celotna fasada je pobarvana z belo barvo, ki ustreza [[Apno|apneni]], s kakršno so v preteklost barvali zidove. Na stolpih so lepo obnovljene obzidane kamnite fasade, ki segajo do prvega, ponekod pa drugega nadstropja. Obnovitvena dela je nadzoroval [[Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije]]. Dela so bila zaključena v začetku marca [[2007]]. V aprilu [[2007]] je prišlo do izvedbe 7 let stare ideje o ponovni zasaditvi grajskega [[vinograd]]a na terasah. [[Enolog]] [[Zdravko Mastnak]] je pred leti predlagal [[Seznam sevniških županov|sevniškemu županu]] [[Kristijan Janc|Kristijanu Jancu]] ureditev vinograda kot turistično zanimivost. Tako so Mastnak kot grajski kletar, [[Petra Pozderc]], direktorica [[Zavod za turizem, kulturo in šport|Zavoda za turizem, kulturo in šport]] ter [[Tine Dolinšek]] kot oskrbnik vinograda zasadili prve od predvidenih 500 trt [[Modra frankinja|modre frankinje]]. [[11. maj]]a o posadili še mladiko [[Stara trta|najstarejše trte na svetu]] z [[maribor]]skega [[Lent]]a, ki jo je Sevnici podaril [[Franc Kangler]]. V zadnjih letih so bila na gradu in njegovi okolici opravljena številna prenovitvena dela. == Galerija slik == <gallery> Slika:Sevnica Castle from the W.jpg|Pogled od zahoda Slika:Sevnica from the castle.jpg|Pogled z gradu na reko Savo in mesto Slika:On the Sevnica Castle.jpg|Detajl s poti v park </gallery> == Reference == {{sklici}} == Literatura == * GRAFENAUER, Bogo; ''Kmečki upori na Slovenskem'' (Ljubljana 1962). * JANISCH, Josef Andreas; ''Topographischestatistisches Lexikon von Steiermark mit Historischen Notizen und Anmerkungen'' (Graz, 1885). * KOMELJ, Ivan; ''Sevniški grad in Lutrovska klet'', Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 20 (Ljubljana 1969). * PETRU, Peter; ULBERT, Thilo; Vranje pri Sevnici, Starokrščanske cerkve na Ajdovskem gradcu; Vranje bei Sevnica, Fruhchristliche Kirchenanlagen auf dem Ajdovski Gradec; Katalogi in monografije 12 (Ljubljana, 1975). * PIRCHEGGER, Hans; ''Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften un Gülten, Städte und Märkte'' (München, 1962). * SCHMUTZ, Carl; ''Historisch Topographisches Lexikon von Steyermark'' (Graz, 1822). * STELE, France; »Vloga reformacije v naši umetnostni zgodovini«, v: ''Drugi Trubarjev zbornik'', ur. Mirko Rupel (Ljubljana 1952). * STOPAR, Ivan; ''Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, peta knjiga, ''Med Kozjanskim in porečjem Save'' (Ljubljana, 1993). * TILLER, Viktor; ''Sevnica in okolica'' (Ljubljana 1938). ==Viri== * KOS, Milko; ''Urbarji salzburške nadškofije'', Srednjeveški urbarji za Slovenijo 1 (Ljubljana, 1939). == Zunanje povezave == {{commonscat|Sevnica Castle|Grad Sevnica}} * [http://www.obcina-sevnica.si Občina Sevnica] == Glej tudi == * [[seznam gradov na Slovenskem]] {{-}} {{Gradovi v Sloveniji}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Sevnica]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Sevnici]] [[Kategorija:Posavje]] 4n5c5i1fezi63qpv979opquch0stqi2 0 87478 6749236 6286689 2026-09-11T20:18:19Z Upwinxp 126544 če je vpisan napis, mora biti določena tudi slika 6749236 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad na Bregu | image = Grad_na_bregu.jpg | caption = Grad na Bregu po bakrorezu [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorja]] | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Breg pri Ribnici na Dolenjskem]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = nkd | designation1_offname = Breg pri Ribnici na Dolenjskem - Grad Pungart | designation1_date = | designation1_number = 13410<ref>{{RKD|13410}}</ref> | občina = Ribnica }} {{NVatlas|478289.24,67324.95,1|old:x1=478127.91&y1=67223.65&x2=478350.14&y2=67362.54}} '''Grad na Bregu''' leži na južnem robu vasi [[Breg pri Ribnici na Dolenjskem]], na ledini ''Pungart''. [[File:Poskus rekonstrukcije stolpastega dvora Grad na Bregu v 16. stol.jpg|thumb|Poskus rekonstrukcije stolpastega dvora Grad na Bregu v 16. stol]] == Zgodovina == Na Bregu je morala biti že prej pristava ribniške graščine - ''villa''. Le tako si moremo razložiti ime tega gradu '''Willingrain'''. Willingrain je zapisan že v listini iz leta [[1241]]. Iz te pristave je [[Andrej Lamberg]] okoli leta [[1470]], potem ko se je ločil od svojega brata Jurija, ki je ostal v [[ribniški grad|ribniškem gradu]], sezidal grad. Utrdil ga je z močnim obzidjem in stolpi ter ga obdal z jarkom, v katerega je napeljal vodo iz bližnje [[Bistrica (Ribnica)|Bistrice]], da je bil varen pred [[Turki]]. Vsi Lambergi so bili odločni [[luteranstvo|luteranci]] in so dajali zavetje vsem novovercem, čeprav so bili že močno v gmotni krizi, saj graščina ni imela podložnikov. Podložniki so vzdrževali graščini Ribnico in [[Ortneški grad|Ortnek]], medtem ko je Breg ostal brez dohodkov. Od tod je izhajalo tudi smrtno sovraštvo med ribniškimi in brškimi graščaki. Grad na Bregu je večkrat menjal lastnike. Nazadnje ga je od grofa Cobenzla z ribniško graščino vred kupil [[Anton Rudež]] leta [[1810]]. Takrat je bil grad še cel, vendar v slabem stanju. Rudeži so grad podrli, iz kamenja pa sezidali v [[Ribnica|Ribnici]] večjo stavbo (današnja »stara občina«), v kateri so nameravali odpreti pivovarno. Danes je ohranjen le ostanek enega zidu, vse ostalo pa je porušeno in poraščeno, varovano je kot arheološko in umetnostno-zgodovinsko območje. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam gradov]] * [[Seznam dvorcev v Sloveniji]] * [[Seznam trdnjav v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{navedi splet|url=http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/dolenjska/b-1/breg.php|title=Gradovi v Sloveniji: Breg|publisher=Slosi.info }} {{-}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{portal|Vojaštvo}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v občini Ribnica]] [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Breg]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1470]] 1xaj7o5km0h3vb77kqsu1dgz3krhz28 0 90502 6749456 6718482 2026-09-12T06:26:07Z Shabicht 3554 6749456 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{Infobox military conflict | conflict = Ameriško-mehiška vojna | image = Mexican-American War collage.png | image_size = 300px | caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj: [[Winfield Scott]] vstopa na [[Zócalo|Plaza de la Constitución]] po padcu [[Ciudad de México|Ciudada de México]], ameriški vojaki se spopadajo z umikajočo se mehiško silo med bitko pri Resaca de la Palma, ameriška zmaga pri Churubuscu pred Ciudadom de México, marinci in napad na grad Chapultepeco pod veliko ameriško zastavo, bitka pri Cerro Gordo | date = {{start and end dates|1846|4|25|1848|2|2}}<br />({{Age in years, months, weeks and days|month1=4|day1=25|year1=1846|month2=2|day2=2|year2=1848}}) | place = [[Teksas]], [[Nova Mehika]], [[Kalifornija]]; severna, osrednja in vzhodna [[Mehika]]; [[Ciudad de México]] | territory = Mehiška cesija * Mehika za 15 milijonov dolarjev odstopi ZDA današnjo [[Kalifornija|Kalifornijo]], [[Teksas]], [[Nova Mehika|Novo Mehiko]], [[Utah]], [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]] ter dele [[Kolorado|Kolorada]], [[Oklahoma|Oklahome]], [[Kansas|Kansasa]] in [[Wyoming]]a | result = {{ublist|Ameriška zmaga<ref>{{navedi splet|url=https://study.com/academy/lesson/mexican-american-war-causes-effects-results.html|title=Mexican–American War &#124; History, Causes & Results|last=Cataliotti|first=Joseph|date=November 21, 2023|website=study.com|access-date=April 22, 2024|quote=The war was a decisive victory for the US, which secured the northern half of Mexico as a result of the conflict.|archive-date=April 22, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240422163941/https://study.com/academy/lesson/mexican-american-war-causes-effects-results.html|url-status=live}}</ref>}} * Pogodba iz Guadalupe Hidalga * Mehiško priznanje suverenosti ZDA nad [[Teksas]]om (med drugimi ozemlji) | combatant1 = {{flag|ZDA|1846}} | combatant2 = {{flag|Mehika|1823}} | commander1 = {{plainlist | * {{flagicon|United States|1845}} '''[[James K. Polk]]''' * {{flagicon|United States|1845}} George M. Dallas * {{flagicon|United States|1845}}[William L. Marcy * {{flagicon|United States|1845}} [[Winfield Scott]] * {{flagicon|United States|1845}} George Bancroft * {{flagicon|United States|1845}} Robert F. Stockton * {{flagicon|United States|1845}} John E. Wool * {{flagicon|United States|1845}} John Y. Mason * {{flagicon|United States|1845}} [[Zachary Taylor]] * [[SLika:Flag of California.svg|25px]] William B. Ide }} | commander2 = {{plainlist | * {{flagicon|Mexico|1823}}'''[[Antonio López de Santa Anna]]''' * {{flagicon|Mexico|1823}}Mariano Paredes * {{flagicon|Mexico|1823}}Manuel Peña * {{flagicon|Mexico|1823}}Mariano Arista * {{flagicon|Mexico|1823}}Pedro de Ampudia * {{flagicon|Mexico|1823}}Nicolás Bravo * {{flagicon|Mexico|1823}}José de Herrera * {{flagicon|Mexico|1823}}Pedro de Anaya * {{flagicon|Mexico|1823}}Joaquín Rea * {{flagicon|Mexico|1823}}Gabriel Valencia{{KIA}} * {{flagicon|Mexico|1823}}José de Urrea * {{flagicon|Mexico|1823}}Juan Almonte * {{flagicon|Mexico|1823}}John O'Riley }} | strength1 = {{flagicon|ZDA|1845}} 73.532{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}} | strength2 = {{flagicon|Mehika|1823}} 82.000{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}} | casualties1 = '''Total: 18.130'''<hr>{{ubl|1,733 mrtvih{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}}|4.152 ranjenih<ref>{{navedi splet |url=https://www.dmdc.osd.mil/dcas/pages/report_principal_wars.xhtml |title=Official DOD data |access-date=March 8, 2014 |archive-date=February 28, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140228202255/https://www.dmdc.osd.mil/dcas/pages/report_principal_wars.xhtml |url-status=dead }}</ref>|11.550 mrtvih zaradi bolezni|695 pogrešanih}} | casualties2 = '''Total: 35.000'''<hr>{{ubl|5.000 mrtvih{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}}|20.000 ranjenih|10.000 pogrešanih}} | casualties3 = | campaign = | notes = Vključno z ubitimi civilisti, smrtjo vojakov zaradi bolezni in nenamernimi smrtmi je število smrtnih žrtev na mehiški strani morda doseglo 25.000, na ameriški pa 13.283.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=LFTNDgAAQBAJ|title=American Ulysses: a life of Ulysses S. Grant|last=White|first=Ronald Cedric|publisher=Random House|year=2017|isbn=9780812981254|edition= Random House trade paperback |location=New York|pages=96|oclc=988947112|quote=Mehiška vojna 1846–1848, ki je danes večinoma pozabljena, je bila druga najdražja vojna v ameriški zgodovini, glede na odstotek umrlih vojakov. Od 78.718 ameriških vojakov, ki so služili v vojnah, jih je umrlo 13.283, kar predstavlja 16,87-odstotno stopnjo žrtev. Za primerjavo, stopnja žrtev v prvi in drugi svetovni vojni je bila 2,5 odstotka, v [[Korejska vojna|Koreji]] in [[Vietnamska vojna|Vietnamu]] 0,1 odstotka, v [[Ameriška državljanska vojna|Ameriški državljanski vojni]] pa 21 odstotkov. Od žrtev jih je zaradi bolezni in nesreč umrlo 11.562.}}</ref> }} '''Ameriško-mehiška vojna''' ali '''vojna ZDA proti Mehiki''', znana v Združenih državah kot '''mehiška vojna''' in v Mehiki kot '''posredovanje Združenih držav v Mehiki''',{{efn| [[Španščina|Špansko]]: ''Intervención estadounidense en México'' ali ''Intervención americana en México''. V Mehiki jo lahko imenujejo tudi '''vojna ZDA–Mehika''' (''Guerra de Estados Unidos–México'').}} (25. april 1846 – 2. februar 1848) je bila invazija [[Mehika|Mehike]] s strani [[ZDA]]. Sledila je ameriški priključitvi [[Teksas|Teksasa]] leta 1845, ki ga je Mehika še vedno obravnavala kot svoj teritorij, ker ni želela priznati sporazumov iz Velasca, ki jih je podpisal mehiški predsednik [[Antonio López de Santa Anna]] po tem, ko ga je ujela teksaška vojska med teksaško revolucijo leta 1836. [[Republika Teksas]] je bila ''[[de facto]]'' neodvisna država, vendar je večina njenih angloameriških državljanov, ki so se po letu 1822 preselili iz Združenih držav v Teksas, želela priključitev Združenim državam.<ref>{{navedi knjigo |last=Edmondson |first=J.R. |title=Zgodba o Alamu: Od zgodovine do trenutnih konfliktov |url=https://archive.org/details/alamostoryfromea0000edmo |publisher=Plano: Republiška izdaja Teksasa |year=2000 |isbn=978-1-55622-678-6}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Tucker|first=Spencer C.|title=Enciklopedija mehiško-ameriške vojne: Politična, družbena in vojaška zgodovina|publisher=Santa Barbara|year=2013|page=564}}</ref> Frakcijska politika glede suženjstva v Združenih državah je prej preprečila aneksijo, ker bi bil Teksas sprejet kot suženjska država, kar bi porušilo ravnotežje moči med severnimi državami in suženjskimi južnimi državami.<ref>{{navedi knjigo|last=Landis|first=Michael Todd|title=Severni moški z južnimi zvestobami|url=https://archive.org/details/northernmenwiths00land|date=2. oktober 2014|publisher=Cornell University Press|doi=10.7591/cornell/9780801453267.001.0001|isbn=978-0-8014-5326-7}}</ref> Na predsedniških volitvah ZDA 1844 je bil demokrat [[James K. Polk]] izvoljen na platformi širjenja ozemlja ZDA na [[Oregon]], [[Kalifornija|Kalifornijo]] (prav tako mehiški teritorij) in Teksas z vsemi sredstvi, pri čemer je aneksija Teksasa leta 1845 še dodatno pospešila ta cilj.<ref>{{navedi knjigo |last1=Greenberg |first1=Amy |title=Zla vojna: Polk, Clay, Lincoln in invazija ZDA na Mehiko leta 1846 |date=2012 |publisher=Vintage |isbn=978-0-307-47599-2 |page=33}}</ref> Vendar pa je bila meja med Teksasom in Mehiko sporna, pri čemer sta Republika Teksas in ZDA trdili, da je to [[Rio Grande]], Mehika pa je trdila, da je to bolj severna reka Nueces. Polk je poslal diplomatsko misijo v Mehiko v poskusu nakupa spornih ozemelj skupaj s Kalifornijo in vsem vmes za 25 milijonov USD (kar ustreza 778 millijonom USD v 2023), kar je mehiška vlada zavrnila.<ref name="Smith-2" /><ref name="Stenberg-1935" /> Polk je nato poslal skupino 80 vojakov čez sporno ozemlje do Rio Grande brez ozira na mehiške zahteve po umiku.<ref name="Clevenger-2017">{{navedi knjigo |last=Clevenger |first=Michael |title=Mehiško-ameriška vojna in njena relevanca za vojaške strokovnjake 21. stoletja |publisher=Združene države Amerike |year=2017 |pages=9}}</ref><ref name="K. Jack Bauer-1993" /> Mehiške sile so to interpretirale kot napad in pregnale ameriške sile 25. aprila 1846,<ref name="Smith"/> kar je Polk izkoristil, da je prepričal [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongres Združenih držav]], da razglasi vojno.<ref name="Clevenger-2017" /> Poleg spornega območja Teksasa so ameriške sile hitro zavzele regionalno glavno mesto Santa Fe de Nuevo México ob zgornjem toku reke Riu Grande. Ameriške sile so se pomaknile tudi proti provinci Alta California in se nato obrnile proti jugu. Pacifiška eskadrilja [[Ameriška mornarica|ameriške mornarice]] je blokirala pacifiško obalo v spodnjem teritoriju Kalifornijskega polotoka. Ameriška vojska pod generalom [[Winfield Scott|Winfieldom Scottom]] je z amfibijsko pristaniško operacijo v pristanišču Veracruz 9. marca vdrla v osrčje Mehike in septembra 1847 zavzela glavno mesto [[Ciudad de México]]. Čeprav je Mehika na bojišču utrpela poraz, je bilo pogajanje o miru politično zapleteno. Nekatere mehiške frakcije so bile nepripravljene upoštevati kakršnokoli priznanje izgube ozemlja. Čeprav je Polk uradno razrešil svojega mirovnega poslanika Nicholasa Trista z njegovega mesta pogajalca, je Trist ukaz ignoriral in leta 1848 uspešno sklenil »poogodbo iz Guadalupe Hidalga«. S tem se je vojna končala in Mehika je odstopila ozemlja današnjega Teksasa, Kalifornije, Nevade in Utaha ter delov današnje Arizone, Kolorada, Nove Mehike in Wyominga. ZDA so privolile v plačilo 15 milijonov USD (kar ustreza 467 mmilijonom USD v 2023) za fizično škodo vojne in prevzele 3,25 milijona USD dolga, ki ga je mehiška vlada že dolgovala ameriškim državljanom. Mehika je opustila svoje zahteve po Teksasu in sprejela Rio Grande kot svojo severno mejo z Združenimi državami. Zmaga in teritorialna širitev, ki jo je vodil Polk, sta navdihnila patriotizem v nekaterih delih Združenih držav, vendar sta vojna in pogodba prinesli ostro kritiko zaradi žrtev, finančnih stroškov in uporabe sile. Vprašanjem, kako obravnavati nove pridobitve, je zaostrilo razpravo o suženjstvu v Združenih državah. Čeprav kongres ni sprejel t. i. predloga »Wilmot Proviso«, ki je izrecno prepovedoval širitev suženjstva na osvojena mehiška ozemlja, so se razprave o njem zaostrile. Nekateri raziskovalci vidijo mehiško-ameriško vojno kot korak do [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]]. Mnogi častniki, ki so se usposabljali na [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]], so pridobili izkušnje v vojni in kasneje igrali pomembne vodstvene vloge med državljansko vojno. V Mehiki je vojna zaostrila domači politični kaos in povzročila izgubo nacionalnega prestiža, saj je utrpela velike izgube med vojaškim in civilnim prebivalstvom, izgubila več kot polovico svojega ozemlja in imela načete finančne temelje. ==Ozadje== ===Mehika po neodvisnosti=== [[File:Mexico 1832, Region Comanche.PNG|thumb|alt=Osage Meje Comancherije – domovina Comanchejev.|Meje Komančerije iz leta 1832, domovina Komančev]] Mehika je pridobila neodvisnost od [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] z "Pogodbo iz Córdobe" leta 1821 po mehiški vojni za neodvisnost med kraljevo vojsko in uporniki za neodvisnost brez tuje intervencije. Konflikt je uničil območja za pridobivanje srebra Zacatecas in Guanajuato. Mehika je začela kot suverena država, njena prihodnja finančna stabilnost pa je bila uničena z njenim glavni izvozom. Mehika je kratek čas eksperimentirala z monarhijo, vendar je postala republika leta 1824. Ta vlada je bila omejena z nestabilnostjo{{sfnp|Alcaraz|1850|p=15}} in ni bila dobro pripravljena na večji mednarodni konflikt, ko je leta 1846 izbruhnila vojna z ZDA. Mehika je uspešno odbila španske poskuse ponovne osvojitve svoje nekdanje kolonije<ref>{{navedi splet |title=Španija sprejme mehiško neodvisnost {{!}} 24. avgust 1821 |url=https://www.history.com/this-day-in-history/spain-accepts-mexican-independence |access-date=2024-11-05 |website=HISTORY |language=en}}</ref> v dvajsetih letih in se uprla Francozom v tako imenovani "Pastry War" leta 1838<ref>{{navedi splet |date=2020-04-17 |title=Vojna rženih: Mehika proti Franciji 1838 - Yucatan Times |url=https://www.theyucatantimes.com/2020/04/the-pastry-war-mexico-vs-france-1838/ |access-date=2024-11-05 |language=en-US |archive-date=2024-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241203234926/https://www.theyucatantimes.com/2020/04/the-pastry-war-mexico-vs-france-1838/ |url-status=dead }}</ref> toda uspeh secesionistov v [[Bitka za Alamo|Teksasu]] in [[Jukatan|Jukatanu]] proti centralistični vladi Mehike je pokazal njeno politično šibkost, saj se je vlada večkrat menjala.<ref>{{navedi knjigo |last=Bancroft |first=Hubert H. |title=History of Mexico Vol. V |url=https://archive.org/details/cihm_14164 |date=1885 |publisher=A. L. Bancroft And Company |isbn=0665141645 |pages=[https://archive.org/details/cihm_14164/page/n246 218]–219 |language=en}}</ref> [Mehiška vojska in Katoliška cerkev v Mehiki, obe privilegirani instituciji z konzervativnimi političnimi stališči, sta bili politično močnejši od mehiške države. ===Ekspanzionizem ZDA=== Nakup [[Louisiana| Louisiane]] ZDA iz leta 1803 je privedel do nedorečene meje med španskimi kolonialnimi ozemlji in ZDA. Nekatere mejne spore med ZDA in Španijo so rešili z Adams-Onís pogodbo leta 1818. Ameriški pogajalec [[John Quincy Adams]] je želel jasno lastništvo vzhodne [[Florida|Floride]] in uveljavitev ameriških zahtev nad 42. vzporednikom, medtem ko je Španija želela omejiti širitev ZDA na to, kar je zdaj ameriški jugozahod. ZDA so želele kupiti ozemlje od Mehike, začele so s poskusi leta 1825, da bi rešile nekatere od teh težav. Ameriški predsednik [[Andrew Jackson]] je vztrajno poskušal pridobiti severno mehiško ozemlje, a brez uspeha.<ref>Schoultz, ''Beneath the United States'', pp. 19–20</ref> Zgodovinar Peter Guardino navaja, da je imela ZDA v vojni "največjo prednost v svoji blaginji."<ref>Guardino, ''The Dead March'', p. 6</ref> [[Industrijska revolucija|Industrijska revolucija]] čez Atlantik v Evropi je povečala povpraševanje po bombažu za tovarne tekstila, tako je nastal velik zunanji trg za bombaž, ki ga je prideloval suženjski črnsko-ameriški razred v južnih državah. To povpraševanje je pomagalo spodbujati širitev v severno Mehiko. Čeprav so v ZDA obstajali politični spori, so bili ti večinoma omejeni v okviru ustave in niso privedli do revolucije ali upora leta 1846, temveč do regionalnih političnih konfliktov. Severnjaki v ZDA so želeli razviti obstoječe vire države in širiti industrijski sektor, ne da bi širili ozemlje naroda. Obstoječa ravnotežja regionalnih interesov bi bila motena s širjenjem suženjstva na nova ozemlja. [[Demokratska stranka]] v kateri je bil predsednik Polk je zlasti močno podpirala širitev.<ref>Guardino, ''The Dead March'', pp. 18–22</ref> === Nestabilnost v severni Mehiki === [[File:Comanches of West Texas in war regalia.jpg|thumb|upright|Komanči iz zahodnega [[Teksas]]a v vojni opremi, {{circa|1830}}]] Niti kolonialna Mehika niti nedavno suverena mehiška država nista učinkovito obvladovali severnega in zahodnega dela Mehike. Vojaške in diplomatske sposobnosti Mehike so se po pridobitvi neodvisnosti od Španije leta 1821 zmanjšale ter pustile severno polovico države ranljivo za napade [[Komanči|Komančev]], [[Apači|Apačev]] in [[Navajo]] plemen staroselcev.<ref name="Smith1963">{{cite journal |author1=Ralph A. Smith |title=Indians in American–Mexican Relations Before the War of 1846 |url=https://archive.org/details/sim_hispanic-american-historical-review_1963-02_43_1/page/n39 |journal=The Hispanic American Historical Review |date=1963 |volume=43 |issue=1 |pages=34–64 |doi=10.2307/2510435 |issn=0018-2168|quote=Indijski napadi so množili Mehiške težave v generaciji pred njeno vojno z ZDA do stopnje, ki ni splošno prepoznavna danes. Vznemirili so njeno kmetijsko, trgovsko, mineralno in rančarsko življenje na stotinah tisoč kvadratnih milj. Posledično se je kapaciteta države za obrambo zmanjšala v času, ko so centralizem, klerikalizem, militarizem in ameriški imperializem oslabili narod. Glavna gorska plemena so bila Apache,}}Navajo, in Ute; in najbolj problematičnih ravnicah so bili domorodci Komanči in Kiowa. |jstor=2510435 }}</ref> Zlasti Komanči so izkoristili šibkost mehiške države za izvajanje obsežnih napadov stotine kilometrov v notranjost države, da bi pridobili živino za lastno uporabo in oskrbeli rastoči trg v Teksasu in ZDA.<ref>DeLay, Brian (Feb 2007), "Neodvisni Indijanci in ameriška mehiška vojna", ''The American Historical Review'', Vol. 112, No. 2, str. 35.</ref> Severni del Mehike je bil redko naseljen zaradi zahtevnega podnebja in topografije.<<ref>{{Cite journal |date=24 March 2015 |title=The Human Footprint in Mexico: Physical Geography and Historical Legacies |pmc=4372411 |last1=González-Abraham |first1=C. |last2=Ezcurra |first2=E. |last3=Garcillán |first3=P. P. |last4=Ortega-Rubio |first4=A. |last5=Kolb |first5=M. |last6=Bezaury Creel |first6=J. E. |journal=PLOS ONE |volume=10 |issue=3 |article-number=e0121203 |doi=10.1371/journal.pone.0121203 |doi-access=free |pmid=25803839 |bibcode=2015PLoSO..1021203G }}</ref> Večinoma gre za visoko puščavo z malo padavinami, ki med predšpanskimi in kolonialnimi časi ni omogočala skoraj nobenega kmetijstva.<ref>{{Cite journal |last1=Endfield |first1=Georgina H. |last2=O'Hara |first2=Sarah L. |date=1997 |title=Konflikti glede vode v 'Mali dobi suše' v osrednji Mehiki |url=https://www.jstor.org/stable/20723048 |journal=Environment and History |volume=3 |issue=3 |pages=255–272 |jstor=20723048 |issn=0967-3407}}</ref> Po neodvisnosti se je Mehika ukvarjala z notranjimi boji, ki so občasno mejili na državljansko vojno in slabšanje razmer na severni meji je bilo večinoma zanemarjeno. Na severu Mehike je konec španske vladavine označil konec financiranja za garnizije in prezidije in izplačila domorodcem za ohranjanje miru. V odsotnosti učinkovitega upravljanja so Komanči in Apači začeli izvajati napade na živino in oplenili večino severnega podeželja zunaj razpršenih mest. Napadi po letu 1821 so povzročili mnoge smrti, ustavili večino prevoza in komunikacij ter zdesetkale [[Živinoreja|živinorejstvo]], ki je bilo steber severne ekonomije. Posledično je demoralizirano civilno prebivalstvo severne Mehike nudilo malo odpora napredujoči ameriški vojski.<ref name="DeLay2008">{{navedi knjigo |author=Brian DeLay |title=Vojna tisoč puščav: Indijanski napadi in ameriško-mehiška vojna |url=https://books.google.com/books?id=Mot8hkMa0nkC&pg=PR17 |date= 2008 |location=New Haven, Conn. |publisher=Yale University Press |isbn=978-0-300-15042-1 |page=xvii}}</ref> Poleg tega so razdalja in sovražne dejavnosti domorodcev oteževale komunikacijo in trgovino med osrednjim delom Mehike ter provincami, kot sta bili Alta California in Santa Fe de Nuevo México. Posledično je bila ob izbruhu vojne Nova Mehika gospodarsko odvisna od trgovine z ZDA prek vzhodne veje "Santa Fe Trail".<ref>[https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/war/borderlands_on_the_eve.html "Meje ob izbruhu vojne"] ({{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170831043746/http://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/war/borderlands_on_the_eve.html |date=August 31, 2017 }}). ''Ameriško-mehiška vojna''. PBS.</ref> Politika mehiške vlade, ki je dopuščala naselitev ameriških državljanov v [[Teksas|njeni provinci Tejas]] je bila usmerjena v širitev nadzora v deželo Komančev (Komančerijo). Vendar pa so se "Anglos", namesto da bi se naselili v nevarnih osrednjih in zahodnih delih province, raje odločili za naselitev v Vzhodnem Teksasu, kjer je bila bogata kmetijska zemlja v neposredni bližini južnih ameriških sužnjelastniških držav. Ko je v ZDA priteklo veliko naseljencev je mehiška vlada z prepovedjo suženjstva leta 1829 odvrnila nadaljnjo migracijo.<ref>{{Cite journal |last=Valdés |first=Dennis N. |date=Oct 1987 |title=Upad suženjstva v Mehiki |url=http://dx.doi.org/10.2307/1007289 |journal=The Americas |volume=44 |issue=2 |pages=167–194 |doi=10.2307/1007289 |jstor=1007289 |s2cid=147163139 |issn=0003-1615}}</ref> ===Tuji načrti za Kalifornijo=== [[File:Mexico 1824 (equirectangular projection).png|thumb|[[Mehika]] leta 1824 z mejo z ZDA iz "Adams-Onísove pogodbe" iz leta 1818, ki jo je Mehika sklenila z ZDA.]] Med špansko kolonialno dobo sta bili Kaliforniji (tj. polotok Baja California v današnji Nehiki in Alta Califirnia v današnjih ameriški zveznih državah Kalifornija, Nevada in Utah ter deli Arizone, Wyominga in Kolorada) redko naseljeni. Potem, ko je Mehika pridobila neodvisnost je zaprla [[Misijon|misijone]] in zmanjšala svojo vojaško prisotnost. Leta 1842 je ameriški poslanec v Mehiki Waddy Thompson ml. sugeriral, da bi Mehika morda bila pripravljena predati Alto Kalifornijo ZDA za poravnavo dolgov in dejal: "Kar se tiče Teksasa ga štejem za zelo malo vrednega v primerjavi z Kalifornijo, najbogatejšo, najlepšo in najbolj zdravo deželo na svetu ... z pridobitvijo Zgornje Kalifornije bi morali imeti enako prevlado nad Pacifikom ... tako Francija kot Anglija že imata oči uprte vanjo."<ref name="Rives1913">{{navedi knjigo|author=George Lockhart Rives|title=Združene države in Mehika, 1821–1848: Zgodovina odnosov med obema državama od neodvisnosti Mehike do konca vojne z Združenimi državami|url=https://books.google.com/books?id=vfhAAAAAIAAJ&pg=PA45|year=1913|publisher=C. Scribner's Sons|page=45|access-date=October 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160430020317/https://books.google.com/books?id=vfhAAAAAIAAJ&pg=PA45|archive-date=April 30, 2016|url-status=live}}</ref> Administracija predsednika ZDA [[John Tyler|Johna Tylerja]] je predlagala tripartitno pogodbo za rešitev spora glede meje Oregona in omogočila predajo pristanišča [[San Francisco]] od Mehike k ZDA. George Hamilton-Gordon, 4. grof Aberdeena je zavrnil sodelovanje, vendar je povedal, da Velika Britanija nima nobenih pomislekov glede ameriške teritorialne pridobitve.{{sfn|Rives|1913|pp=45–46}} Britanski minister v Mehiki Richard Pakenham je leta 1841 napisal Henryju Johnu Templju, lordu Palmerstonu in urgiral "da vzpostavi britansko populacijo v veličastnem ozemlju Zgornje Kalifornije" in dejal, da "ni dela sveta, ki bi ponujalo večje naravne prednosti za ustanovitev angleške kolonije ... z vsemi sredstvi želene ... da Kalifornija, ko ne bo več pripadala Mehiki, ne pade v roke nobeni sili razen Britanije ... obstaja nekaj razlogov, da verjamemo, da so drzni in avanturistični špekulanti v Združenih državah že obrnili svoje misli v to smer." Do takrat, ko je pismo prispelo v London, pa je vlada lorda [[Robert Peel]]a s svojo politiko "male Anglije- Little England" prišla na oblast in zavrnila predlog kot drag in potencialen vir konflikta.{{sfn|Rives|1913|pp=48–49}}<ref>{{cite journal|title=Predlogi za kolonizacijo Kalifornije s strani Anglije: V povezavi s mehiškim dolgom britanskim obveznikom 1837–1846|last=Engelson|first=Lester G.|journal=[[Quarterly California Historical Society]]|issn=0008-1175|volume=18|issue=2|year=1939|pages=136–148|doi=10.2307/25139106|jstor=25139106}}</ref> Pío Pico, zadnji guverner Alta Kalifornije je zagovarjal, da Kalifornija doseže neodvisnost od Mehike in postane britanski [[protektorat]].<ref name="Lyman, George D. pp 258-62">Lyman, George D. ''John Marsh, pionir: Življenjska zgodba iskalca poti na šestih mejah,'' str. 258–262, Chautauqua Press, Chautauqua, New York, 1931.</ref><ref>Groom, Winston. ''Kearnyjeva povorka,'' str. 46, Alfred A. Knopf, 2011.</ref> ===Spopadi v Kaliforniji in zamenjava uvernerja=== Leta 1842 je Mehika nasilno zamenjala guvernerja Kalifornije Juana Bautista Alvarada z Manuelom Micheltorenom. Micheltorena je bil poslan iz Mehike skupaj z vojsko, ki je bila večidel rekrutirana iz najslabših zaporov Mehike. Kalifornijci so se temu uprli, deloma zato, ker je bila Kalifornija prej upravljana s strani rojenih Kaliforncev, deloma pa zato, ker so bile Micheltorenove politike nepriljubljene in tudi zato, ker so vojaki v Micheltoreni vojski pridobili sloves, da večino svojega časa preživijo pri kraji lokalnih Californijcev in njihovih kokoši. Ženske niso bile obravnavane kot varne pred plenjenjem Micheltorene vojske.<ref name="Lyman, George D. pp 258-62"/><ref name="Stone, Irving pp 68">Stone, Irving. ''Moški, ki se ujemajo z mojimi gorami,'' str. 68–72, Berkley Books, New York, 1982. {{ISBN|0-425-10544-X}}.</ref><ref name="Winkley, John W. pp 66">Winkley, John W. Dr. John Marsh, Wilderness Scout, pp. 66–69, The Parthenon Press, Nashville, Tennessee, 1962.</ref><ref name="Stone, Irving pp 66">Stone, Irving. From Mud-Flat Cove to Gold to Statehood, pp. 66–68, Word Dancer Press, Clovis, California, 1999. {{ISBN|1-884995-17-9}}.</ref> Bivši guverner Alvarado je leta 1845 organiziral upor, ki se je končal z bitko pri Providenciji v prehodu Cahuenga blizu [[Los Angeles]]a. Kot rezultat dejanj kalifornijskega naseljenca Johna Marsha so bile sile Micheltorena poražene.<ref name="Lyman, George D. pp 258-62"/><ref name="Stone, Irving pp 68"/><ref name="Winkley, John W. pp 66"/><ref name="Stone, Irving pp 66"/> ===Revolucija v Teksasu, republika in ameriška priključitev=== {{Glej tudi|Republika Teksas}} [[File:Wpdms republic of texas.svg|thumb|Republika Teksas: Zdajšnje oblike posameznih ameriških držav so prekrite na mejah iz let 1836–1845.]] Leta 1800 je imela španska kolonialna provinca Teksas (Tejas) malo prebivalcev, le okoli 7.000 neavtohtonih naseljencev.<ref name="Santoni 1511">Santoni, "U.S.–Mexican War", p. 1511.</ref> Španska krona je razvila politiko kolonizacije, da bi učinkoviteje nadzorovala ozemlje. Po neodvisnosti je mehiška vlada uveljavila politiko, s katero je dodelila Mosesu Austinu, bankirju iz [[Missouri]]ja veliko zemljišče v Teksasu. Austin je umrl, preden bi lahko uresničil svoj načrt za rekrutiranje ameriških naseljencev za to zemljišče, a je njegov sin Stephen F. Austin pripeljal 300 ameriških družin v Teksas.<ref>Jesús F. de la Teja, "Texas Secession" v ''Enciklopediji Mehike'', Chicago: Fitzroy Dearborn 1997, 1403–1404.</ref> To je začelo stalno težnjo po migraciji iz Združenih držav na teksaško mejo. Austinova kolonija je bila najuspešnejša med več kolonijami, ki jih je odobrila mehiška vlada. Mehiška vlada je nameravala, da bi novi naseljenci delovali kot blažilec med Tejanosi (španskimi naseljenci v Teksasu) prebivalci in Komanči, a so se nehispanski kolonisti pogosto naseljevali na območjih z donosnimi kmetijskimi zemljišči in trgovinskimi povezavami z [[Louisiana|Louisiano]] namesto bolj proti zahodu, kjer bi bili učinkovita pregrada proti avtohtonim prebivalcem. Leta 1829 je zaradi velikega priseljevanja ameriških imigrantov nehispanskih govorcev španščine v Teksasu preseglo število domačinov. Predsednik Vicente Guerrero, junak mehiške neodvisnosti, se je odločil pridobiti več nadzora nad Teksasom in prihodom nehispanskih kolonistov iz južnih ZDA ter odvračati nadaljnje priseljevanje z ukinjanjem suženjstva v Mehiki.<ref name="Santoni 1511"/><ref>Douglas W. Richmond, "Vicente Guerrero" v ''Enciklopediji Mehike'', Chicago: Fitzroy Dearborn 1997, p. 617.</ref> Mehiška vlada se je prav tako odločila obnoviti davek na premoženje in povečati carine na uvožene ameriške izdelke. Naseljenci in številni mehiški poslovneži v regiji so zavrnili te zahteve, kar je privedlo do zaprtja Teksasa za dodatno priseljevanje s strani vlade Mehike, ki se je potem nadaljevalo iz Združenih držav v Teksas nezakonito. Leta 1834 so mehiški konservativci prevzeli politično iniciativo, General Antonio López de Santa Anna pa je postal centralistični predsednik Mehike. Kongres pod nadzorom konservativcev je opustil zvezni sistem in ga zamenjal z enotno centralno vlado, ki je odvzela moč državam. Pustivši politiko tistim v Mexico Cityju je General Santa Anna vodil mehiško vojsko, da je zatrl pol-neodvisnost Teksasa. To je storil v Coahuili (leta 1824 je Mehika združila Teksas in Coahuilo v ogromno državo "Coahuila y Tejas"). Austin je poklical Teksašane k orožju in so razglasili neodvisnost od Mehike leta 1836. Po tem, ko je Santa Anna porazil Teksašane v [[Bitka pri Alamu|bitki pri Alamu]] je bil sam [[Bitka pri San Jacintu|poražen ujet v bitki pri San Jacintu]] od teksaške vojske, ki jo je vodil general [[Sam Houston]]. V zameno za svoje življenje je Santa Anna podpisal pogodbo s predsednikom Teksasa Davidom Burnetom, s čimer je končal vojno in priznal neodvisnost Teksasa. Pogodba ni bila ratificirana s strani mehiškega kongresa, saj je bila podpisana s strani ujetnika pod prisilo.<ref>Fowler, ''Santa Anna of Mexico'', str. 176–177.</ref> Čeprav je Mehika zavrnila priznanje neodvisnosti Teksasa, je Teksas utrdil svoj status kot neodvisna republika in prejel uradno priznanje od Britanije, Francije in Združenih držav, ki so vse svetovale Mehiki, naj ne poskuša ponovno osvojiti nove nacije. Večina Teksašanov je želela priti v Združene države, vendar je bila priključitev Teksasa sporna v ameriškem kongresu, kjer so whigi in abolicionisti temu večinoma nasprotovali.<ref name="zinn">{{navedi knjigo|author=Howard Zinn|title=A People's History of the United States, 1492–Present|url=https://archive.org/details/peopleshistoryof0000zinn_s7j6|publisher=[[Harper Perennial]]|year=1995|isbn=0-06-092643-0|edition=1st Perennial|location=New York|page=[https://archive.org/details/peopleshistoryof0000zinn_s7j6/page/n686 675]|orig-year=1980}}</ref>{{rp|150–155}} Leta 1845 je Teksas sprejel ponudbo za priključitev s strani ameriškega kongresa in postal 28. država dne 29. decembra 1845, kar je postavilo temelje za konflikt z Mehiko.<ref name="Republic of Texas">Glej {{navedi splet|date=June 15, 2010|title=Republic of Texas|url=http://www.tshaonline.org/handbook/online/articles/mzr02|url-status=bot: unknown|archive-url=https://web.archive.org/web/20090429075659/http://www.tshaonline.org/handbook/online/articles/mzr02|archive-date=April 29, 2009|access-date=July 5, 2014}}</ref>{{clear left}} ==Uvod== === Pas Nueces === Po "pogodbi Velasco", ki je bila sklenjena potem, ko so Teksašani ujeli generala [[Antonio López de Santa Anna|Santa Anno]] po bitki pri San Jacintu, je bila južna meja Teksasa postavljena na "Rio Grande del Norte." Teksašani so trdili, da ta postavitev postavlja južno mejo ob sodobni [[Rio Grande]]. Mehiška vlada je to postavitev izpodbijala na dveh osnovah: prvič, zavrnila je idejo o neodvisnosti Teksasa in drugič, trdila je, da je Rio Grande v pogodbi dejansko Nueces River, saj se trenutno Rio Grande v Mehiki vedno imenuje "Rio Bravo." Vendar ta trditev ne odraža polnega imena reke v Mehiki: "Rio Bravo del Norte." Nesrečna "Texan Santa Fe odprava" iz leta 1841 je poskušala uresničiti trditev o novomehiškem ozemlju vzhodno od Rio Grande, vendar so bili njeni člani ujete s strani mehiške vojske in zaprti. Omenjanje meje Rio Grande Teksasa je bilo izpuščeno iz resolucije za priključitev ameriškega kongresa, da bi olajšali sprejemanje potem, ko je pogodba o priključitvi propadla v senatu. Predsednik Polk je vztrajal ob mejni črti ob Rio Grande in ko je Mehika poslala sile čez Rio Grande je to povzročilo spor.{{sfn|Rives|1913|pp=165–168}} === Polkova dejanja === Julija 1845 je Polk poslal generala [[Zachary Taylor|Zacharyja Taylorja]] v Teksas, do oktobra je Taylor poveljeval 3.500 Američanom ob reki Nueces, pripravljen, da z oboroženo silo prevzamejo sporno ozemlje. Hkrati je predsednik Polk napisal ameriškemu konzulu na mehiškem ozemlju Alta California, da je zavrnil ameriške ambicije v Kaliforniji, vendar je ponudil podporo neodvisnosti od Mehike ali prostovoljni priključitvi k Združenim državam ter opozoril, da se bodo Združene države uprle vsakemu evropskemu poskusu prevzema.{{sfn|Rives|1913|pp=165–168}} Da bi končal še eno vojaško grožnjo z Združenim kraljestvom glede [[Oregon|Oregon Country]] je Polk podpisal" Oregon Treaty", ki je razdelil ozemlje, kar je razburilo severne demokrate, ki so menili, da daje prednost južnemu širjenju pred severnim. Pozimi 1845–46 se je zvezno pooblaščen raziskovalec [[John C. Frémont]] in skupina oboroženih moških pojavila v Alti Kaliforniji. Potem, ko je tako mehiškemu guvernerju kot ameriškemu konzul Thomasu O. Larkinu povedal, da le kupuje zaloge na poti v Oregon, je namesto tega odšel v naseljeno območje Kalifornije in obiskal Santa Cruz in Salinas Valley, razložil je, da je iskal obmorsko hišo za svojo mamo.{{sfn|Rives|1913|pp=172–173}} Mehiške oblasti so postale zaskrbljene in mu odredile, da zapusti območje. Frémont je odgovoril z gradnjo trdnjave na Fremont Peak in dvigom ameriške zastave. Larkin je sporočil, da so Frémontova dejanja kontraproduktivna. Frémont je zapustil Kalifornijo marca, a se vrnil in prevzel nadzor nad »California Battalion« po izbruhu »Bear Flag Revolt« v Sonomi.<ref>Mary Lee Spence in Donald Jackson, ''The Expeditions of John Charles Fremont: The Bear Flag Revolt and the Court-Martial''. U of Illinois Press, 1973.</ref> Novembra 1845 je Polk poslal Johna Slidella, tajnega predstavnika, v Mexico City s ponudbo mehiški vladi v višini $25 milijonov za mejo z Rio Grande v Teksasu in mehiškimi provincami Alta California in Santa Fe de Nuevo México. Ekspanzionisti v ZDA so želeli Kalifornijo, da bi preprečili britanske interese na tem območju in pridobili pristanišče na Tihem oceanu. Polk je Slidellu dovolil, da odpusti $3 milijonov dolga ameriškim državljanom za škodo povzročeno med Mehiško vojno za neodvisnost in plača nadaljnih $25 do $30 milijonov za ti dve ozemlji.<ref name="Smith-2">Smith (1919), str. xi.</ref><ref name="Stenberg-1935">{{Cite journal |jstor = 3633243|title = The Failure of Polk's Mexican War Intrigue of 1845|url = https://archive.org/details/sim_pacific-historical-review_1935_4_1/page/n42|journal = Pacific Historical Review|volume = 4|issue = 1|pages = 39–68|last1 = Stenberg|first1 = Richard R.|year = 1935|doi = 10.2307/3633243|issn=0030-8684 }}</ref> === Odgovor Mehike === Mehika ni bila niti naklonjena niti sposobna za pogajanje. Leta 1846 se je predsedstvo zamenjalo štirikrat, vojaški minister šestkrat in finančni minister šestnajstkrat.<ref>Donald Fithian Stevens, ''Origins of Instability in Early Republican Mexico'' (1991), str. 11.</ref> Kljub temu so se mehiška javnost in vse politične frakcije strinjale, da bi prodaja ozemelj Združenim državam oskrunila nacionalno čast.<ref>Miguel E. Soto, "The Monarchist Conspiracy and the Mexican War" v ''Essays on the Mexican War'' ur. Wayne Cutler; Texas A&M University Press. 1986. str. 66–67.</ref><ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 5</ref> Mehičani, ki so nasprotovali neposrednemu konfliktu z Združenimi državami, vključno z predsednikom Joséom Joaquínom de Herrero so bili obravnavani kot izdajalci domovine.<ref name="Brooks6162">Brooks (1849), str. 61–62.</ref> Vojaški nasprotniki de Herrere, podprti z populističnimi časopisi so Slidellovo prisotnost v Mexico Cityjem obravnavali kot žalitev. Ko je de Herrera razmišljal o sprejemu Slidella, da bi mirno rešil problem priključitve Teksasa so ga obtožili izdaje in ga zrušili. Po prihodu bolj nacionalistične vlade pod vodstvom generala Mariana Paredesa y Arrillage so javno potrdili mehiški zahtevek za vrnitev Teksasa.<ref name="Brooks6162"/> ==Priprave na vojno== ===Ovire v Mehiki=== ====Mehiška vojska==== [[File:Oleo Antonio Lopez de Santa Anna.PNG|thumb|left|upright|General [[Antonio López de Santa Anna]] je bil vojaški junak, ki je večkrat postal predsednik Mehike. Vmešavanje mehiške vojske v politiko je bilo stalna težava v sredini devetnajstega stoletja.]] Mehiška vojska je bila šibka in razdeljena sila. Le 7 od 19 držav, ki so tvorile mehiško federacijo je poslalo vojake, orožje in denar za vojno prizadevanje.<ref>{{navedi splet|title=Konec mehiško-ameriške vojne: Podpis pogodbe Guadalupe Hidalgo|url=http://www.memoriapoliticademexico.org/Efemerides/2/02021848.html|website=Memoria Política de México (Politična zgodovina Mehike)|access-date=22. april 2015|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20150526002301/http://www.memoriapoliticademexico.org/Efemerides/2/02021848.html|archive-date=26. maj 2015|url-status=live}}</ref> Mnogi voditelji so izrazili zaskrbljenost za državo, vključno s Santano, ki je izjavil: "voditelji vojske so dali vse od sebe, da bi usposobili neizkušene može, ki so se prijavili, vendar so lahko le malo naredili, da bi jih navdihnili s patriotskimi čustvi do slavne države, ki so jo imeli čast služiti. <ref>citirano v Carolu in Thomasu Christensen, ''Ameriško-mehiška vojna. Pratnik televizijski seriji, Ameriško-mehiška vojna, 1846–48.'' San Francisco: Bay Books 1998, str. 138.</ref> Po mnenju vodilnega mehiškega konservativnega politika Lucasa Alamána je "denar, porabljen za oboroževanje mehiških vojakov le omogočil, da so se bojevali med seboj in 'dala iluzijo', da ima država vojsko za svojo obrambo." <ref>Alamána parafraziral Christensen, ''Ameriško-mehiška vojna'', str. 61.</ref> Vendar je eden od častnikov kritiziral Santa Anno za način usposabljanje vojakov: "Konjenica je bila usposabljana le v regimentih. Artilerija skoraj nikoli ni izvajala manevrov in nikoli ni izstrelila praznega naboja. General, ki je poveljeval, nikoli ni bil prisoten na polju manevrov, zato ni mogel oceniti ustreznih kakovosti različnih enot pod njegovim poveljstvom ... Če so se kakšni sestanki glavnih poveljnikov odvijali, da bi razpravljali o operacijah kampanje, to ni bilo znano, prav tako ni bilo znano ali je bil oblikovan kakšen načrt kampanje." <ref>Mehiški vojak Manuel Balontín, citiran v Christensen, ''Ameriško-mehiška vojna'', str. 137.</ref> Na začetku vojne so bile mehiške sile razdeljene med stalne enote (''permanentes'') in aktivne milice (''activos''). Stalne sile so sestavljale 12 [[Polk|regimentov]] pehote (vsak z dvema bataljonoma), tri brigade artilerije, osem regimentov kavalerije, en ločen eskadron in brigado [[Dragonci|dragoncev]]. Milica je obsegala devet regimentov pehote in šest regimentov konjenice. Na severnih ozemljih so prezidijalne čete (''presidiales'') varovale razpršena naselja. <ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=YImnue0ORwAC |title=René Chartrand, ''Santa Anna's Mexican Army 1821–48'', Illustrated by Bill Younghusband |isbn =978-1841766676 |access-date=May 28, 2011 |last1=Chartrand |first1=Rene |date=March 25, 2004 |publisher=Bloomsbury}}{{Dead link|date=November 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Avtohtono prebivalstvo v Mehiki je imelo ključno vlogo pri obrambi njihove zemlje. Do začetka vojne je avtohtono prebivalstvo izgubljalo svoje naravne vire zaradi priseljevanja ameriških naseljencev. Kot rezultat so se morali avtohtoni prebivalci iz območja Velikih planjav zanašati na napade ameriških naselbin, da bi preživeli. <ref name="Bowers-2021">{{Cite journal |last=Bowers |first=Riley |date=2021-09-20 |title=Beyond a Border Conflict: Indigenous Involvement in the Mexican-American War |url=https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5 |journal=West Virginia University Historical Review |volume=2 |issue=1 |pages=36 |via=The Research Repository @ WVU |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235317/https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5/ |url-status=live }}</ref> Čeprav je bilo ropanje veliko bolj donosno kot lov, avtohtono prebivalstvo ni imelo velike izbire. Avtohtoni bojevniki, ki so se prijavili za boj z mehiško vojsko, so bili pogosto prepuščeni samim sebi in podplačani. <ref name="Bowers-2021" /> Z ropanjem so avtohtona plemena prav tako lahko pridobila konje in jih ukrotila za bojne pohode. <ref>{{Cite journal |last=Bowers |first=Riley |date=2021-09-20 |title=Beyond a Border Conflict: Indigenous Involvement in the Mexican–American War |url=https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5 |journal=West Virginia University Historical Review |volume=2 |issue=1 |pages=37 |via=The Research Repository @ WVU |access-date=November 29, 2023 |archive-date=December 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231220062006/https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5/ |url-status=live }}</ref> Metode ugrabljanja, zlasti tistih iz plemena Komančev so bile tudi v korist mehiški vojski, saj so ujetniki pogosto pomagali domačemu prebivalstvu pri napadih ameriških sil.<ref>{{Cite journal |last=Bowers |first=Riley |date=2021-09-20 |title=Beyond a Border Conflict: Indigenous Involvement in the Mexican-American War |url=https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5 |journal=West Virginia University Historical Review |volume=2 |issue=1 |pages=39 |via=The Research Repository @ WVU |access-date=November 29, 2023 |archive-date=December 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231220062006/https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5/ |url-status=live }}</ref> Mehiška vojska je uporabljala rezervne britanske [[Mušketa|muškete]] (kot je bila "Brown Bess"), ki so ostale od [[Napoleon|napoleonskih vojn]]. Medtem, ko so bili na začetku vojne večina ameriških vojakov še opremljeni z podobnimi Springfield 1816 mušketami na kres, so postali bolj zanesljivi modeli na vžigalne kapice vse bolj priljubljeni, ko se je konflikt nadaljeval. Nekatere enote ZDA so nosile sodobnejše orožje, ki jim je dalo pomembno prednost pred njihovimi mehiškimi nasprotniki, kot je bila puška Springfield 1841 vojaške enote "Mississippi Rifles" in [[Revolver|revolverji]] znamke "Colt Paterson" vojaške enote "Texas Rangers". V poznejših fazah vojne so ZDA razdelili revolverje znamke "Colt Walker", katerih 1.000 kosov so naročili leta 1846. Najpomembneje je, da je v celotni vojni pogosto odločilna prednost ameriške artilerije prinesla zmago. V svojih spominih iz leta 1885 je nekdanji ameriški predsednik [[Ulysses Grant]], veteran mehiške vojne, poročal, zapisal: {{blockquote| "Mehiška vojska tistega časa je komajda bila institucija. Zasebni vojak je bil izbran iz nižjega razreda prebivalstva, ko je bilo to potrebno; njegova privolitev ni bila vprašana; slabo je bil oblečen, še slabše hranjen in redko plačan. Odpustili so ga, ko ga niso več potrebovali. Častnikinižjih rangov so bili samo malo superiorni vojakom. Ob vsem tem sem videl tako pogumne nastope teh ljudi, kot sem jih kdajkoli videl pri vojakih. Zdaj ima Mehika stalno vojsko večjo od Združenih držav. Imajo vojaško šolo, ki je zasnovana po vzoru [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Pointa]]. Njihovi častniki so izobraženi in ni dvoma, zelo pogumni. Mehiška vojna 1846–48 bi bila v tej generaciji nemogoča."<ref name="ReferenceA">Personal Memoirs of U. S. Grant, p. 65.</ref>}} ====Politične delitve==== [[File:Valentín Gómez Farías, portrait.JPG|thumb|upright|Liberalni Valentín Gómez Farías, ki je služil kot podpredsednik Santa Anne in izvajal liberalno reformo leta 1833, je bil pomemben politični igralec v dobi mehiško-ameriške vojne.]] V Mehiki so bile pomembne politične delitve, ki so resno ovirale vojno prizadevanje.<ref>Guardino, Peter. ''The Dead March'', p. 5</ref> Znotraj Mehike so se konservativni ''centralistas'' in liberalni federalisti borili za oblast, občasno pa sta se ti dve frakciji znotraj mehiške vojske borili med seboj namesto proti napredujoči ameriški vojski. Santa Anna je z grenko obžaloval, "Kako sramotno je to priznati, toda to sramotno tragedijo smo si prinesli sami s svojim neskončnim notranjim bojem."<ref>Fowler, Will. ''Santa Anna of Mexico'' p. 265</ref> Med konfliktom so predsedniki opravljali funkcijo do nekaj mesecev, včasih samo tednov ali celo dni. Tik pred izbruhom vojne je liberalni general José Joaquín de Herrera bil predsednik (december 1844 – december 1845) in bil pripravljen sodelovati v pogajanjih, dokler se ni zdelo, da se podreja ZDA, vendar so ga številne mehiške frakcije obtožile, da je prodajal svojo državo (''vendepatria'') zaradi tega, kar je razmišljal.<ref>Bauer, ''The Mexican War'', pp.16–17</ref> Zrušili so ga konservativci Mariana Paredesa (December 1845 – July 1846), ki je zapustil predsedništvo, da bi se boril proti invazijski ameriški vojski in ga je zamenjal njegov podpredsednik Nicolás Bravo (28. julij 1846&nbsp;– 4. avgust 1846). Konzervativni Bravo je bil strmoglavljen s strani federalističnih liberalcev, ki so ponovno vzpostavili zvezno ustavo iz leta 1824. José Mariano Salas (6. avgust 1846&nbsp;– 23. december 1846) je služil kot predsednik in izvedel volitve pod obnovljenim federalističnim sistemom. General [[Antonio López de Santa Anna]] je zmagal na teh volitvah, vendar je, kot je bilo v njegovi navadi, prepustil administracijo svojemu podpredsedniku, ki je bil spet liberalec Valentín Gómez Farías (23. december 1846&nbsp;– 21. marec 1847). Februarja 1847 so se konservativci uprli poskusu liberalne vlade, da bi prevzela cerkveno premoženje za financiranje vojne. V "Uporu Polkov" so Katoliška cerkev in konzervativci plačevali vojake, da so se uprli liberalni vladi.<ref>Tenenbaum, Barbara. "Mexico" in ''Encyclopedia of Latin American History and Culture'', vol. 4, str. 10. New York: Charles Scribner's Sons 1996.</ref> Santa Anna je moral zapustiti svojo kampanjo in se vrniti v glavno mesto, da bi razrešil politični kaos. Santa Anna je ponovno na kratko zasedel predsedništvo od 21. marca 1847&nbsp;– 2. aprila 1847. Njegove čete so bile prikrajšane za podporo, ki bi jim omogočila nadaljevanje boja. Konservativci so zahtevali odstranitev Gomeza Faríasa, kar so dosegli z ukinitvijo urada podpredsednika. Santa Anna se je vrnil na bojišče, predsedništvo pa je prevzel Pedro María de Anaya (2. april&nbsp;– 20. maj 1847). Santa Anna se je ponovno vrnil v predsedništvo 20. maja 1847, ko je Anaya odšel v boj proti invaziji in je služil do 15. septembra 1847. Raje je imel bojišče kot administracijo, zato jr Santa Anna je ponovno zapustil urad in ga prepustil Manuelu de la Peña y Peña (16. september&nbsp;– 13. november 1847). Z ameriškimi silami, ki so zasedle mehiško glavno mesto in velik del notranjosti je bilo pogajanje o mirovni pogodbi nujno, zato je Peña y Peña zapustil urad, da bi to storil. Pedro María Anaya se je vrnil v predsedništvo 13. novembra 1847&nbsp;– 8. januarja 1848. Anaya je zavrnil podpis katere koli pogodbe, ki bi prepustila ozemlje ZDA, kljub situaciji na terenu, kjer so Američani zasedli glavno mesto. Peña y Peña je ponovno prevzel predsedništvo 8. januarja 1848&nbsp;– 3. junija 1848, v tem času je bila podpisana "Pogodba Guadalupe Hidalgo", ki je končala vojno. === Izzivi v Združenih državah === [[File:US Uniform 1840.jpeg|thumb|right|Uniforme ameriške vojske, 1835–1851]] ====Armada Združenih držav==== Polk je obljubil, da bo iskal ozemlje za aneksijo v Oregonu in Teksasu kot del svoje |kampanje leta 1844, vendar redna vojska ni bila dovolj velika, da bi vzdržala dolgotrajne konflikte na dveh frontah. Spor za Oregon z Veliko Britanijo je bil miroljubno rešen z pogodbo, kar je ameriškim silam omogočilo, da se osredotočijo na južno mejo. Vojna se je odvijala z regimenti redne vojske, okrepljene z različnimi regimenti, bataljoni in enotami prostovoljcev iz različnih držav Unije ter Američani in nekaterimi Mehičani v Kaliforniji in Novi Mehiki. Na splošno so se častniki redne vojske zaničevali prostovoljce, katerih usposabljanje je bilo slabo in vedenje nedisciplinirano. (glej spodaj) Na zahodni obali je ameriška mornarica poslala bataljon mornarjev v poskusu ponovnega zavzetja [[Los Angeles]]a.<ref>{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/mexicanwarvetera00roba |title=William Hugh Robarts, "Veterani mehiške vojne: celoten seznam rednih in prostovoljnih enot v vojni med Združenimi državami in Mehiko, od 1846 do 1848; prostovoljci so razvrščeni po državah, abecedno", Brentano's (A. S. Witherbee & Co., lastniki); Washington, D.C., 1887 |date=10. marec 2001 |access-date=28. maj 2011 |publisher=Washington, D.C.Brentano's |archive-url=https://web.archive.org/web/20110629112837/http://www.archive.org/details/mexicanwarvetera00roba |archive-date=June 29, 2011 |url-status=live }}</ref> Čeprav [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska in mornarica]] na začetku vojne nista bili veliki, so bili častniki na splošno dobro usposobljeni, število vojakov pa je bilo dokaj veliko v primerjavi z Mehiko. Na začetku vojne je imela ameriška vojska osem regimentov pehote (trije bataljoni vsak), štiri topniške regimente in tri konjeniške regimente (dva dragonska, en konjeniški strelci). Ti regimenti so bili dopolnjeni z 10 novimi regimenti (devet pehotnih in en konjeniški), ustanovljenimi za eno leto službe z aktom Kongresa z dne 11. februarja 1847.<ref>Robarts, "Mexican War veterans", pp. 1–24.</ref> Velik del te vojske so sestavljali nedavni priseljenci. Po besedah Tylerja V. Johnsona so na tujem rojeni moški predstavljali 47 odstotkov skupnih sil generala Taylora. Poleg velikega kontingenta irsko in nemško rojenih vojakov so bili zastopani skoraj vsi evropski narodi in kneževine. Ocenjuje se, da je ameriška vojska dodatno vključila 1.500 mož iz britanske Severne Amerike, vključno z francoskimi Kanadčani.<ref>{{navedi knjigo |last1=Johnson |first1=Tyler V. |title=Devotion to the Adopted Country: U.S. Immigrant Volunteers in the Mexican War |url=https://archive.org/details/devotiontoadopte00john |date=2012 |publisher=University of Missouri Press |location=Columbia |page=[https://archive.org/details/devotiontoadopte00john/page/n26 11]}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Lacroix |first1=Patrick |title=Canadian-Born Soldiers in the Mexican–American War (1846–48): An Opportunity for Migration Studies |journal=International Journal of Canadian Studies |date=2020 |volume=57 |pages=27–46|doi=10.3138/ijcs.57.x.27 |s2cid=225452642 }}</ref> Čeprav je Polk upal, da se izogne podaljšani vojni glede Teksasa, je dolgotrajni konflikt raztegnil vire redne vojske, kar je zahtevalo rekrutacijo prostovoljcev z kratkotrajnimi vpisnimi roki. Nekateri vpisi so bili za eno leto, vendar so bili drugi za 3 ali 6 mesecev.<ref>Robarts, "Mexican War veterans", pp. 39–79.</ref> Najboljši prostovoljci so se prijavili za enoletno službo poleti 1846, z njihovimi vpisi, ki so potekli ravno takrat, ko je bila kampanja generala [[Winfield Scott]]a pripravljena na zajetje Ciudad Mexica. Mnogi se niso ponovno vpisali, odločili so se, da se raje vrnejo domov, kot da bi se izpostavili nevarnosti bolezni, grožnji smrti ali poškodb na bojišču ali v gverilskem boju. V njihov patriotizem so nekateri v ZDA dvomili, vendar jih niso šteli med dezerterje.<ref>Guardino, ''The Dead March'', pp. 209–210.</ref> Prostovoljci so bili veliko manj disciplinirani kot redna vojska, mnogi so napadali civilno prebivalstvo, kar je včasih izhajalo iz protikatoliškega in protimehiškega sentimenta.<ref>Foos, Paul. ''A Short, Offhand, Killing Affair: Soldiers and Social Conflict during the Mexican–American War''. Chapel Hill: University of North Carolina Press 2002.</ref> Spomini vojakov opisujejo primere ropanja in umorov mehiških civilistov, večinoma s strani prostovoljcev. Dnevnik enega častnika navaja: "Prišli smo v Burrito okoli 17. ure, mnogi prostovoljci iz Louisiane so bili tam, zakonsko brezpravna pijana množica. Prebivalce so pregnali, zasedli njihove hiše in med seboj tekmovali, kdo bo bolj zverinsko ravnal."<ref>Mills, Bronwyn. ''U.S.–Mexican War'' {{ISBN|0-8160-4932-7}}.</ref> John L. O'Sullivan, glasen zagovornik Manifest Destiny, se je kasneje spomnil: "Redni vojaki so prostovoljce gledali z važnostjo in zaničevanjem ... [Prostovoljci] so brez dovoljenja jemali Mehičanom njihovo govedo in koruzo, kradli njihove ograje za kurjavo, se opili in ubili več nedolžnih prebivalcev mesta na ulicah." Mnogi prostovoljci so bili nezaželeni in veljali za slabe vojake. Izraz "Just like Gaines's army" ("Tako kot Gainesova vojska") se je začel nanašati na nekaj neuporabnega, fraza pa je nastala, ko je skupina neizurjenih in nepripravljenih vojakov iz Louisiane bila zavrnjena in poslana nazaj s strani generala Taylora na začetku vojne.<ref>Tucker, Spencer. ''U.S. Leadership in Wartime: Clashes, Controversy, and Compromise'', Volume 1, p. 249.</ref> V svojih spominih iz leta 1885 Ulysses Grant ocenjuje ameriške oborožene sile, ki so se soočale z Mehiko bolj pozitivno. {{blockquote|Zmage v Mehiki so bile v vsakem primeru nadvse nad številčnejšimi nasprotniki. Za to sta bila dva razloga. Tako general Scott kot general Taylor sta imela armade, ki se le redko ustvarijo. Na bitkah pri Palo Altou in Resaca-de-la-Palma je imel general Taylor majhno vojsko, a je bila ta izključno sestavljena iz rednih enot pod najboljšim usposabljanjem in disciplino. Vsak častnik, od najvišjega do najnižjega, je bil izobražen v svojem poklicu, ne nujno na West Pointu, ampak v utrdbah, v garniziji, mnogi izmed njih pa tudi v vojnah proti avtohtonemu prebivalstvu. Navadni vojaki so bili verjetno slabši material za sestavo vojske od prostovoljcev, ki so sodelovali v vseh poznejših bitkah vojne; vendar so bili pogumni možje, vaja in disciplina pa sta iz njih izvabili vse, kar je bilo v njih. Verjetno ni nikdar stala pred sovražnikom boljša vojska, mož za moškega, kot ta, ki ji je poveljeval general Taylor v prvih dveh spopadih mehiške vojne. Prostovoljci, ki so sledili, so bili boljšega materiala, vendar na začetku brez vaje ali discipline. Povezani so bili s toliko discipliniranimi možmi in profesionalno izobraženimi častniki, da so se v boje podali z zaupanjem, ki ga sicer ne bi čutili. Skoraj takoj so sami postali vojaki. Vse te pogoje bi spet uživali v primeru vojne.<ref>{{navedi knjigo| url=https://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm#ch5| title=Osebni spomini U. S. Granta, popolni| date=2004| access-date=February 25, 2016| archive-url=https://web.archive.org/web/20160303233028/http://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm#ch5| archive-date=March 3, 2016| url-status=live}}</ref>}} ====Politične delitve==== ZDA so bile neodvisna država od [[Ameriška revolucija|Ameriške revolucije]], vendar je bila to država, ki je bila močno razdeljena po frakcijah, še posebej v zvezi s suženjstvom. Širitev države, zlasti s pomočjo oboroženega spopada proti suvereni državi, je poglobila te frakcijske delitve. Polk je za las zmagal v volitvah za predsednika 1844 in odločilno zmagal z elektorskimi glasovi, vendar je s pripojitvijo Teksasa leta 1845 in izbruhom vojne leta 1846 Polkova demokratska stranka izgubila predstavniški dom proti stranki Whigom, ki je nasprotovala vojni. Za razliko od Mehike, ki je imela šibke formalne državne institucije in kaotične spremembe v vladi in vojsko, ki je redno posegala v politiko, so ZDA na splošno ohranjale svoje politične delitve znotraj okvirov vladnih institucij. == Vloga žensk == === Prispevki mehiških žensk === ==== Na bojišču ==== Ker je Mehika vodila vojno na svojem ozemlju so bile ženske v podpornih enotah za vojsko, znane kot ''soldaderas''. Niso se udeleževale običajnega bojevanja na bojiščih, a so nekatere soldaderas sodelovale v bitki skupaj z moškimi. Te ženske so bile vključene v bojevanje med obrambo Mexico Cityja in Monterreyja. Nekatere ženske, kot sta Doña Jesús Dosamantes in María Josefa Zozaya, bodo vedno znane kot junakinje.<ref>{{navedi knjigo |last=Acuña |first=Rodolfo |title=Okupirana Amerika Zgodovina Čikanov |publisher=Pearson |year=2015 |pages=50}}</ref> Po drugi strani so nekatere mehiške ženske veljale za "angele", saj so nudile pomoč in tolažbo ranjenim moškim na obeh straneh.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.6 |title=Domoljubi, prostitutke in špijoni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=61 |chapter=Soldaderas: Mehiške ženske in bojišče |jstor=j.ctt1qv5pjr.6 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13,2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235330/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> ====Doma ==== Čeprav so soldaderas dokazale sposobnosti mehiških žensk izven zasebne sfere, so mehiške ženske doma še vedno prispevale k vojnim naporom. Potem, ko so se morale soočiti z izgubami v svoji državi, so mehiške ženske nosile črno oblačilo in ustvarjale mračne slike.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.6 |title=Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=67 |chapter=Soldaderas: Mexican Women and the Battlefield |jstor=j.ctt1qv5pjr.6 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235330/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> === Prispevki ameriških žensk === ==== Na bojišču ==== Ameriške in mehiške ženske so delile podobnosti pri nudenju svojih domačih storitev na bojišču. Med najbolj opaznimi ameriškimi ženskami na bojišču je bila Sarah A. Bowman Pogosto so jo videvali, kako dostavlja hrano, nosi ranjene vojake in se bori v bojih.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.8 |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=114 |chapter=Profiles in Courage: Working Women in Mexico |jstor=j.ctt1qv5pjr.8 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235253/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> ==== Doma ==== '''V Mehiki''' Medtem ko so se njihovi možje včlanili v vojsko je veliko žensk ostalo v Mehiki, da bi nadzirale svoje posle in postale tovarniške delavke.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.8 |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=109 |chapter=Profiles in Courage: Working Women in Mexico |jstor=j.ctt1qv5pjr.8 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235253/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> Kljub temu je tovarniška delavka Anna McClarmonde Chase bila dovolj pripravljena, da postane vohun za ameriške sile, da bi zaščitila svoj dom in poslovanje v odsotnosti svojega moža.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.8 |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=125 |chapter=Profiles in Courage: Working Women in Mexico |jstor=j.ctt1qv5pjr.8 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235253/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> '''V ZDA''' Tako kot so mehiške ženske prispevače k vojnim naporom iz svojih domov, so ženske v ZDA prav tako javno protestirale in izdelovale patriotske obrti, ki so jih lahko nosili ameriški vojaki.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.8 |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=124 |chapter=Profiles in Courage: Working Women in Mexico |jstor=j.ctt1qv5pjr.8 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235253/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> Poleg tega so ženske novinarke v več državah izkoristile svojo pismenost, da so spregovorile v podporo ali proti vojni, vključno z Anne Royall, Jane Swisshelm in Jane Cazneau.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.5 |title=Patrioti, Prostituti in Špijuni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=Univerza Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=52 |chapter=Ženske, reforme in ameriška domača fronta|jstor=j.ctt1qv5pjr.5 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.9 |title=Patrioti, Prostituti in Špijuni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=Univerza Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=138 |chapter=Ženske urednice poročajo o vojni|jstor=j.ctt1qv5pjr.9 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.9 |title=Patrioti, Prostituti in Špijuni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=Univerza Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=139 |chapter=Ženske urednice poročajo o vojni|jstor=j.ctt1qv5pjr.9 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Belolavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.9 |title=Patrioti, Prostituti in Špijuni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=Univerza Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=141 |chapter=Ženske urednice poročajo o vojni|jstor=j.ctt1qv5pjr.9 }}</ref> Ameriške ženske novinarke so igrale ključno vlogo pri predstavljanju glasov žensk, ki so bile zamolčane v javni sferi. == Dogodki == === Izbruh sovražnosti === [[File:Heroine of Fort Brown.jpg|thumb|Sarah A. Bowman, upodobljena kot junakinja Fort Browna. Po njeni smrti so jo pokopali z polnimi vojaškimi častmi.]] ====Teksas kampanja==== {{main|Texas Campaign}} ===== Incident pri Thornton ===== Predsednik Polk je naročil generalu Taylorju in njegovim enotam, da se premaknejo na jug proti Rio Grande. Taylor je prezrl mehiške zahteve po umiku na Nueces. Zgradil je improvizirano trdnjavo (kasneje znano kot Fort Brown/Fort Texas) ob bregovih Rio Grande nasproti mesta Matamoros, Tamaulipas.<ref name="Smith">{{navedi knjigo|author=Justin Harvey Smith|title=Vojna z Mehiko, zvezek 1|url=https://books.google.com/books?id=WBkOAAAAIAAJ&pg=PA464|year=1919|publisher=Macmillan|page=464|isbn=9781508654759|access-date=October 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160629160634/https://books.google.com/books?id=WBkOAAAAIAAJ&pg=PA464|archive-date=June 29, 2016|url-status=live}}</ref> Mehiške sile so se pripravljale na vojno. Dne 25. aprila 1846 je 2.000-članska mehiška konjeniška enota napadla 70-člansko ameriško patruljo, ki jo je vodil kapetan Seth Thornton, ki je bila poslana na sporno ozemlje severno od Rio Grande in južno od reke Nueces. V 2incidentu pri Thornton2 je mehiška konjenica porazila patruljo, ubila 11 ameriških vojakov in zajela 52.<ref name="K. Jack Bauer-1993">{{navedi knjigo|author=K. Jack Bauer|title=Zachary Taylor: Vojak, Plantažni, Državnik Starega Jugozahoda|url=https://books.google.com/books?id=H42TwTwE1IwC|year=1993|publisher=Louisiana State University Press|page=149|isbn=9780807118511|access-date=October 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160514090317/https://books.google.com/books?id=H42TwTwE1IwC|archive-date=May 14, 2016|url-status=live}}</ref> =====Obleganje Fort Texas===== Nekaj dni po "incidentu Thornton" je 3. maja 1846 začelo obleganje Fort Texasa. Mehiška artilerija v Matamorosu je odprla ogenj proti Fort Texasa, ki je odgovoril s svojimi topovi. Bombardiranje je trajalo 160 ur<ref name="Brooks122"/> in se je povečalo, ko so mehiške sile postopoma obkolile trdnjavo. Trinajst ameriških vojakov je bilo ranjenih med bombardiranjem, dva pa sta bila ubita.<ref name="Brooks122">Brooks (1849), str. 122.</ref> Med mrtvimi je bil Jacob Brown, po katerem je bila trdnjava kasneje poimenovana.<ref>Brooks (1849), str. 91, 117.</ref> =====Bitka pri Palo Altou===== 8. maja 1846 sta Zachary Taylor in 2.400 vojakov prispela, da rešita trdnjavo.<ref>Brooks (1849), str. 121.</ref> Vendar se je general Arista pohitel proti severu z enoto 3.400 vojakov in ga prestregel približno {{convert|5|mi|km|sigfig=1}} severno od reke Rio Grande, blizu današnjega Brownsville, Texas. Ameriška vojska je uporabila "letečo artilerijo", njihov izraz za konjsko artilerijo, mobilno lahkotno artilerijo, nameščeno na konjskih vagonih, s celotno posadko, ki je v boju jahala konje. Hitro streljanje artilerije in izjemno mobilna topniška podpora je imela uničujoč učinek na mehiško vojsko. V nasprotju z "letečo artilerijo" Američanov so mehiški topovi v bBitki pri Palo Altou imeli manj kakovostno smodniško strelivo, ki je streljalo s hitrostmi dovolj nizkimi, da so se ameriški vojaki lahko izogibali artilerijskim projektilom.<ref>Morgan, Robert. ''Lions of the West''. Algonquin Books of Chapel Hill, 2011, str. 237.</ref> Mehičani so odgovorili z konjeniškimi spopadi in svojo artilerijo. Ameriška leteča artilerija je nekoliko demoralizirala mehiško stran in ker so iskali teren, ki bi bil bolj v njihovo korist, so se Mehičani umaknili na drugo stran suhe struge med nočjo in se pripravili na naslednjo bitko. To je nudilo naravno utrdbo, vendar so se med umikom mehiške enote razpršile, kar je otežilo komunikacijo.<ref name="Brooks122"/> =====Bitka pri Resaca de la Palma===== Med bitko pri Resaca de la Palma 9. maja 1846 sta se obe strani spopadle v silovitem boju iz bližine. Ameriška konjenica je uspela zavzeti mehiško artilerijo, kar je povzročilo, da se je mehiška stran umaknila, kar se je nato spremenilo v pobeg.<ref name="Brooks122"/> Bojevanje na nepoznanem terenu, njegove enote so bežale, tako da je Arista ugotovil, da je nemogoče združiti svoje sile. Mehiške žrtve so bile velike, Mehičani pa so bili prisiljeni opustiti svojo artilerijo in prtljago. Trdnjava Brown je povzročila dodatne žrtve, ko so umikajoče se enote prehajale mimo trdnjave in dodatni mehiški vojaki so se še utopili, ko so poskušali preplavati reko Rio Grande.<ref>{{navedi knjigo|last=Bauer|first=K. Jack (Karl Jack)|url=https://www.worldcat.org/oclc/25746154|title=The Mexican War, 1846–1848|year=1993|orig-year=1974|publisher=University of Nebraska Press|isbn=0-8032-6107-1|edition=Bison books|location=Lincoln|oclc=25746154}}</ref> Taylor je prečkal Rio Grande in začel serijo bitk na mehiškem ozemlju. ====Razglasitve vojne, maj 1846==== [[File:Mexican–American War (without Scott's Campaign)-en.svg|thumb|upright=1.6|Pregledna karta vojne. Ključ: {{Colbegin|colwidth=165px}} {{legend|#FEE8B1|Sporna ozemlja}} {{legend|#EFE0C7|Ozemeljska država ZDA, 1848}} {{legend|#D4E697|Mehiško ozemlje, 1848}}{{legend|#FFFFE0|Predano ozemlje po pogodbi Guadalupe Hidalgo}} {{colend}}]] Polk je prejel novico o Thorntonovem incidentu, ki je skupaj z zavrnitvijo mehiške vlade ponudbe poslanca Slidella po njegovem mnenju predstavljalo ''casus belli za začetek vojne.''<ref>Smith (1919), str. 279.</ref><ref> {{navedi knjigo |last1 = Smith |first1 = Justin Harvey |author-link1 = Justin Harvey Smith |chapter = Predhodne razprave o sporu |title = Vojna z Mehiko |year = 1919 |url = https://books.google.com/books?id=WBkOAAAAIAAJ |volume = 1 |location = New York |publisher = Macmillan |publication-date = 1919 |page = 150 |isbn = 9781508654759 |access-date = 16. maj 2022 |quote = Tukaj leži ''casus belli'', ki ga v celoti potrjuje mednarodno pravo, praksa civiliziranih sil in splošno mnenje sveta. Tudi to je bilo mesto, na katerem je Polk, kot smo videli, čutil popolno zadovoljstvo, da stoji [...]. }} </ref> Polk je v sporočilu kongresu dejal:"Skodelica potrpljenja je bila izčrpana že pred nedavnimi informacijami z meje Del Norte. A zdaj, po ponovljenih grožnjah je Mehika prešla mejo Združenih držav, napadla našo ozemlje in prelila ameriško kri na ameriških tleh. Razglasila je, da so nasprotja začela in da sta zdaj ti dve državi v vojni.<ref>Faragher, John Mack, et al., eds. ''Out Of Many: A History of the American People''. Upper Saddle River: Pearson Education, 2006.</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.yale.edu/lawweb/avalon/presiden/messages/polk01.htm|title=Message of President Polk, May 11, 1846|access-date=July 20, 2008|quote= Mehika je prešla mejo Združenih držav, napadla našo ozemlje in prelila ameriško kri na ameriškem tleh. Razglasila je, da so nasprotja začela, in da sta zdaj ti dve državi v vojni.|url-status=dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20080725155106/http://www.yale.edu/lawweb/avalon/presiden/messages/polk01.htm|archive-date=July 25, 2008|df=mdy-all}}</ref> Ameriški kongres je 13. maja 1846 potrdil razglasitev vojne po nekaj urah razprave, pri čemer so jo južni demokrati močno podprli. Šestindvajset Whigov je glasovalo proti v vojni glede ključnega amandmaja v zvezi s suženjstvom,<ref name="Bauer68">Bauer (1992), str. 68.</ref> toda pri končnem glasovanju je le štirinajst Whigov glasovalo proti,<ref name="Bauer68"/> vključno z [[John Quincy Adams|Johnom Quincyjem Adamsom]]. Kasneje je novinec Whig iz Illinoisa [[Abraham Lincoln]] izpodbijal Polkovo trditev, da je bila ameriška kri prelita na ameriških tleh in to označil za "drzno ponarejanje zgodovine."<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 206</ref><ref>Bauer, ''The Mexican War, 1846–1848'', str. 370.</ref> Kar zadeva začetek vojne, Ulysses S. Grant, ki je nasprotoval vojni, a služil kot poročnik v Taylorjevi vojski, trdi v svojih ''osebnih spominih'' (1885), da je bil glavni cilj napredovanja vojske ZDA od reke Nueces do reke Rio Grande izzvati izbruh vojne brez napada, da bi oslabil morebitno politično nasprotovanje vojni.<blockquote>Prisotnost vojaških enot Združenih držav na robu spornega ozemlja najdlje od mehiških naselij ni bila zadostna, da bi provocirala nasprotja. Poslali so nas, da izzovemo boj, vendar je bilo nujno, da Mehika ta boj začne. Zelo je bilo dvomljivo ali bo kongres razglasil vojno; toda, če bi Mehika napadla naše vojake, bi lahko izvršna veja napovedala: "Ker vojna obstaja z dejanj, itd." in energično nadaljevala boj. Ko se enkrat začne, je bilo le malo javnih oseb, ki bi imele pogum, da bi se uprli. ... Ker Mehika ni pokazala volje, da bi prišla do Nueces, da bi pregnala napadalce s svojega ozemlja je postalo potrebno, da se "napadalci" približajo na priročno razdaljo, da bi bili zadeti. Tako so se začele priprave na premikanje vojske do reke Rio Grande, do točke blizu Matamorasa [sic]. Želeni je bilo zavzeti položaj blizu največjega središča prebivalstva, katerega smo lahko dosegli, ne da bi dejansko kršili ozemlje, na katerega nismo postavili nobenih zahtev.<ref>{{navedi knjigo|url= https://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm|title= Personal Memoirs U. S. Grant, Complete|date=June 2004|via=Project Gutenberg|access-date=February 25, 2016|archive-url= https://web.archive.org/web/20160303233028/http://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm|archive-date= March 3, 2016|url-status=live}}</ref></blockquote> V Mehiki, čeprav je Paredes 23. maja 1846 izdal manifest in 23. aprila razglasitev obrambne vojne, kar nekateri{{who|date=May 2022}} štejejo za ''de facto'' začetek vojne, je mehiški kongres uradno razglasil vojno 7. julija 1846."<ref name="miranda">{{navedi knjigo|author= Ángel Miranda Basurto|title= La Evolución de México|publisher= Editorial Porrúa|location= Mexico City|orig-year=1987|year=2002|edition= 6th|pages=358|language=es|trans-title=The Evolution of Mexico |isbn= 970-07-3678-4}}</ref>{{rp|148}} ====Ponovni prihod generala Santa Anne==== Porazi Mehike pri Palo Altu in Resaca de la Palma so pripeljali do ponovnega prihoda Santa Anne. V izgnanstvu na Kubi ob izbruhu vojne je napisal vladi v Mexico City, da noče nazaj na predsedniško mesto, ampak je pripravljen končati svoje izgnanstvo in uporabiti svoje vojaške izkušnje za vrnitev Teksasa Mehiki. Predsednik Farías je bil obupan. Sprejel je ponudbo in dovolil Santa Anni, da se vrne. Neznano za Faríasa se je Santa Ana skrivaj dogovarjal z predstavniki ZDA o prodaji vsega spornega ozemlja ZDA po razumni ceni, pod pogojem, da mu omogočijo vrnitev v Mehiko preko pomorskih blokad ZDA. Polk je poslal svojega predstavnika na Kubo, Alexandra Slidella MacKenzija, da bi se neposredno pogajal s Santa Ano. Pogajanja so bila tajna in ni pisnih zapisov o srečanjih, vendar je iz srečanj izšlo nekaj razumevanja. Polk je prosil Kongres za $2 milijona, ki naj bi se porabili za pogajanje o pogodbi z Mehiko. ZDA so dovolile Santa Ani, da se vrne v Mehiko ter so dvignile pomorsko blokado ob obali Mehiškega zaliva. Vendar je v Mehiki Santa Ana zanikal kakršnokoli vedenje o srečanju z ameriškim predstavnikom ali o kakršnihkoli ponudbah ali transakcijah. Namesto da bi bil Polkov zaveznik je obdržal vsa denarna sredstva, ki so mu bila dana in začel načrtovati obrambo Mehike. Američani so bili razočarani vključno z generalom Scottom, saj je bil to nepričakovan preobrat. "Santa Ana se je norčeval iz naivnosti svojih sovražnikov: ZDA so bile zavedene, ko so verjele, da bi lahko izdal svojo materno deželo.'"<ref>quoted in Fowler, ''Santa Anna of Mexico'' p. 255. The negotiations are discussed pp. 253–254</ref> Santa Ana se je izogibal angažiranju v politiki in se posvetil vojaški obrambi Mehike. Medtem, ko so politiki poskušali ponovno uvesti zvezno republiko, se je Santa Ana odpravila na fronto, da bi ponovno osvojil izgubljeno severno ozemlje. Čeprav je bil Santa Ana izvoljen za predsednika leta 1846 je zavrnil, da bi vladal in to prepustil svojemu podpredsedniku, medtem ko se je poskušal soočiti z Taylorjevimi silami. Z obnovljeno zvezno republiko so nekatere države zavrnile podporo nacionalni vojaški kampanji, ki jo je vodil Santa Ana, ki je v prejšnjem desetletju neposredno bojeval z njimi. Santa Ana je pozval podpredsednika Gomeza Faríasa naj deluje kot diktator, da bi pridobil potrebne može in material za vojno. Gómez Farías je prisilil katoliško cerkev do posojila, vendar sredstva niso bila na voljo pravočasno, da bi podprla Santa Anino vojsko.<ref>Fowler, ''Santa Anna of Mexico'' pp. 259–261</ref> ===Reakcija v Združenih državah=== ====Nasprotovanje vojni==== [[File: Abraham Lincoln by Nicholas Shepherd, 1846-crop.jpg|thumb|upright|[[Abraham Lincoln]] v svojih poznih 30-ih letih kot član Whig stranke v kongresu, ko je nasprotoval mehiško-ameriški vojni. Fotografijo je posnel eden od Lincolnovih študentov prava okoli leta 1846.]] [[File:Frederick Douglass by Samuel J Miller, 1847-52.png|thumb|upright|Bivši suženj in pomemben zagovornik proti suženjstvu [[Frederick Douglass]] je nasprotoval mehiško-ameriški vojni.]] V Združenih državah, ki so bile vedno bolj razdeljene zaradi frakcijskih sporov, je bila vojna partijska zadeva in eden od ključnih elemenovt ameriške državljanske vojne. Večina Whigov na severu in jugu ji je nasprotovala;<ref name="Jay166">Jay (1853), pp. 165–166.</ref> večina demokratov pa jo je podpirala.<ref name="Jay165">Jay (1853), p. 165.</ref> Južni demokrati, navdihnjeni z priljubljenim prepričanjem v Manifest Destiny so jo podpirali v upanju, da bi dodali ozemlje sužnjelastnikov jugu in se izognili številčnemu presežku hitreje rastočega severa. O'Sullivan, editor revije ''Democratic Review'' je to frazo skoval v njenem kontekstu trdeč, da mora biti "naša očitna usoda, da prekrijemo celino, ki nam jo je "Providenca" (usoda) namenila za prost razvoj naših letno naraščajočih milijonov."<ref>Glej O'Sullivanov članek iz leta 1845 [http://web.grinnell.edu/courses/HIS/f01/HIS202-01/Documents/OSullivan.html "Priključitev"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051125043717/http://web.grinnell.edu/courses/HIS/f01/HIS202-01/Documents/OSullivan.html |datum=25. november 2005 }}, ''United States Magazine and Democratic Review''.</ref> Severne skupine proti suženjstvu so se bale širjenja Južne "suženjske moči"; Whigsi so na splošno želeli okrepiti ekonomijo z industrializacijo, ne pa jo širiti z več zemlje. Med najglasnejšimi nasprotniki vojne v predstavniškem domu je bil nekdanji predsednik ZDA [[John Quincy Adams|Adams]] iz [[Massachusetts]]a. Prvič je izrazil skrbi glede širjenja na mehiško ozemlje leta 1836, ko je nasprotoval priključitvi Teksasa po njegovi dejanski neodvisnosti od Mehike. To trditev je nadaljeval leta 1846 iz istega razloga. Vojna z Mehiko bi dodala novo sužnjsko ozemlje narodu. Ko je 13. maja 1846 prišlo na glasovanje o vojni z Mehiko, je Adams v dvorani izrekel odločno "Ne!" Le 13 drugih je sledilo njegovi odločitvi. Kljub temu nasprotovanju je kasneje glasoval za vojni proračun.<ref name="zinn"/>{{rp|151}} Nekdanji suženj [[Frederick Douglass]] je nasprotoval vojni in bil razočaran nad šibkostjo protivojnega gibanja. "Odločitev našega predsednika, ki drži sužnje in verjetnost njegovega uspeha pri izsiljevanju od ljudi, moških in denarja za njegovo izvajanje je očitna iz šibke opozicije, ki je nasproti njemu. Nihče se ne zdi voljan, da bi z vsem tveganjem stal za mir."<ref>citirano v Christensen, ''The U.S.–Mexican War'', str. 74.</ref> Polk je na splošno uspel manipulirati Whigse, da so podprli proračun za vojno, vendar le potem, ko se je vojna že začela, nato pa "zameglil situacijo s številnimi lažnimi izjavami o mehiških dejanjih."<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 22.</ref> Ni se vsak strinjal. Joshua Giddings je vodil skupino nasprotnikov v Washingtonu D.C. Vojno z Mehiko je imenoval "agresivno, nečisto in nepravično vojno" in glasoval proti oskrbi vojakov in orožja. Rekel je: "Pri umoru Mehikov na njihovem lastnem ozemlju ali pri ropanju njihove dežele ne morem sodelovati ne zdaj ne kasneje. Krivda za te zločine mora ležati na drugih. Ne bom sodeloval v njih."<ref>Giddings, Joshua Reed. ''Govori v kongresu [1841–1852]'', J.P. Jewett in družba, 1853, str. 17.</ref> Tudi Whig Lincoln je izpodbijal Polkov vzrok za vojno. Polk je trdil, da je Mehika "izlila ameriško kri na ameriškem tleh". Lincoln je predložil osem "Spot Resolutions", v katerih je zahteval, da Polk navede točno mesto, kjer je bil napaden Thornton in kjer je bila izlita ameriška kri ter pojasni ali je to območje ameriško ozemlje ali ga je zahtevala Španija in Mehika. Tudi Lincoln dejansko ni ustavil denarja za moške ali zaloge v vojnem naporu.<ref name="zinn"/>{{rp|151}} Whig senator Thomas Corwin iz Ohia je leta 1847 imel dolg govor, ki je obtoževal predsedniško vojno. V senatu 11. februarja 1847 je vodja Whigov Robert Toombs iz Georgije izjavil: "Ta vojna je nedefinirana ... Obtožujemo predsednika, da je zlorabil vojno moč&nbsp;... z osvajanjem dežele&nbsp;... ki je bila stoletja v lasti Mehike. ... Postavimo brzico na to poželenje po dominaciji. Imeli smo dovolj ozemlja, Nebo to ve."<ref>[[Albert J. Beveridge|Beveridge]] 1:417.</ref> Demokratski predstavnik David Wilmot je predstavil predlog "Wilmot Proviso", ki bi prepovedal suženjstvo v novem ozemlju pridobljenem od Mehike. Wilmotov predlog je uspel v predstavniškem domu vendar ne v senatu.<ref>Richards, Leonard L. ''Suženjske moči in južna dominacija 1780–1860''."""2000 pp. 152–153.</ref><ref>Silbey, Joel H. ''Vihar nad Teksasom: Kontroverza o aneksiji in pot do državljanske vojne''. 2005 130–131</ref> Severni abolicionisti so napadli vojno kot poskus sužnjelastnikov, da bi okrepili svoj nadzor nad suženjstvom in tako zagotovili svoj nadaljnji vpliv v zvezni vladi. Ugledni umetniki in pisatelji so nasprotovali vojni, med njimi James Russell Lowell, čigar deli na temo "Sedanja kriza"<ref>Gradert, Kenyon. ''Puritan Spirits in the Abolitionist Imagination''. Chicago: The University of Chicago Press, 2020: 108. {{ISBN|978-0-226-69402-3}}</ref> in satirični ''The Biglow Papers'' sta bili takoj priljubljena.<ref>Pierpaoli, Paul G., Jr. ''Enciklopedija mehiško-ameriške vojne: Politična, socialna in vojaška zgodovina'' (zvezek I), Spencer Tucker (urednik). Santa Barbara, CA: ABC-CLIO, 2013: 372. {{ISBN|978-1-85109-853-8}}</ref> Transcendentlska pisatelja Henry David Thoreau in Ralph Waldo Emerson sta prav tako kritizirala vojno. Thoreau, ki je prestajal zaporno kazen, ker je zavrnil plačilo davka, ki bi podprl vojno prizadevanje je predavanje spremenil v esej, ki je zdaj znan kot ''Civil Disobedience''. Emerson je bil jedrnat in napovedal, "ZDA bodo zavzele Mehiko, vendar bo to kot človek, ki je pogoltnil arzenik, ki ga bo zatem zrušil. Mehika nas bo zastrupila." Dogodki so to potrdili, saj so razprave o širjenju suženjstva na ozemljih, ki so bila odvzeta Mehiki, vzpodbudile zdrs v državljansko vojno le dobrih dvanajst let pozneje.<ref name="TD-20180818">{{navedi novice |last1=Sjursen |first1=Danny |title=Prevara mehiško-ameriška vojna (1846–48) |url=https://www.truthdig.com/articles/american-history-for-truthdiggers-the-fraudulent-mexican-american-war-1846-48/ |website=Truthdig |access-date=August 31, 2018 |date=August 18, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180831175128/https://www.truthdig.com/articles/american-history-for-truthdiggers-the-fraudulent-mexican-american-war-1846-48/ |archive-date=August 31, 2018 |url-status=live }}</ref> Združenje delavcev Nove Anglije je obsodilo vojno, nekateri irski in nemški priseljenci so prestopili iz ameriške vojske in oblikovali "Saint Patrick's Battalion", da bi se borili za Mehiko.<ref name="zinn" />{{rp|152–157}} ====Podpora vojni==== [[File:Volunteers leaving for the Mexican War, Exeter, New Hampshire, daguerreotype by E. Punderson, ca.1846.jpg|thumb|Prostovoljci odhajajo v mehiško vojno, Exeter, [[New Hampshire]], [[Dagerotipija|dagerotipija]]E. Pundersona, ca.1846]] Poleg trditev, da so dejanja mehiških vojaških sil znotraj spornih meja severno od reke Rio Grande predstavljala napad na ameriško ozemlje so zagovorniki vojne gledali na ozemlja Nove Mehike in Kalifornije kot na samo nominalno mehiške posesti z zelo šibkimi povezavami z Mehiko. Ozemlja so videli kot neurejena, brez vladavine in zaščite, katerih neavtohtona populacija je predstavljala znatno ameriško komponento. Poleg tega so Američani menili, da so ozemlja pod takojšnjo grožnjo pridobitve s strani ameriškega rivala na kontinentu, Britancev. Predsednik Polk je te trditve ponovil v svojem tretjem letnem sporočilu kongresu 7. decembra 1847.<ref>{{navedi splet |url=http://www.presidency.ucsb.edu/ws/print.php?pid=29488 |title=James K. Polk: Tretje letno sporočilo – 7. december 1847 |publisher=Presidency.ucsb.edu |access-date=May 28, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130120021518/http://www.presidency.ucsb.edu/ws/print.php?pid=29488 |archive-date=January 20, 2013 |url-status=live }}</ref> Natančno je podrobno opisal stališče svoje administracije o izvorih konflikta, ukrepe, ki jih je ZDA sprejela za izogibanje sovražnosti in upravičenost za razglasitev vojne. Prav tako je razložil številne odprte finančne zahtevke ameriških državljanov proti Mehiki in trdil v luči mehiške insolventnosti, da je bila odcepitev nekaterih velikih delov njegovih severnih ozemelj edina odškodnina, ki je bila realno na voljo kot nadomestilo. To je pomagalo mobilizirati demokrate v kongresnu na njegovo stran, kar je zagotovilo sprejetje njegovih vojaških ukrepov in okrepilo podporo za vojno v ZDA. ====ZDA in novinarstvo med vojno==== [[File:Richard Caton Woodville - War News from Mexico, 1848.jpg|thumb|upright|left|''Novice o vojni iz Mehike'' (1848)]] Mehiško-ameriška vojna je bila prva vojna ZDA, ki jo je pokrival masovni mediji, predvsem rumeni tisk in je bila prva tuja vojna, o kateri so poročali predvsem ameriški dopisniki.<ref>{{cite journal |first=Tom |last=Reilly |title=Suppressiónica časopisov med mehiško vojno, 1846–48 |journal=Journalism & Mass Communication Quarterly |volume=54 |issue=2 |pages=262–349 |date=June 1, 1977 |url=http://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/107769907705400205 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181215225431/https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/107769907705400205 |archive-date=December 15, 2018 |doi=10.1177/107769907705400205|s2cid=143779590 }}</ref> Pokritost s strani tiska v Združenih državah je bila zaznamovana s podporo vojni in širokim javnim interesom ter zahtevi prebivalstva po poročanju o konfliktu. Pokritost vojne v Mehiki (tako s strani Mehičanov kot tudi Američanov, ki so bili v Mehiki) je bila omejena zaradi cenzure tiska, najprej s strani mehiške vlade in pozneje s strani ameriške vojske. [[Walt Whitman]] je z navdušenjem podprl vojno leta 1846 in pokazal svoje prezirljivo stališče do Mehike ter navdušenje za Manifest Destiny: "Kaj ima obupana, neučinkovita Mehika—s svojim vraževerjem, svojim posmehom svobodi, svojim dejanskim tiranstvom peščice nad množico—kaj ima ona za opraviti z velikim poslanstvom naseljevanja novega sveta z plemenito raso? Naša naj bo, za dosežek našega cilja!"<ref>Urnik, ''Brooklyn Daily Eagle'', 1846, citirano v Loveman, Brian. ''No Higher Law: American Foreign Policy and the Western Hemisphere since 1776''. Chapel Hill: University of North Carolina Press 2010, str. 65.</ref> Pokritost vojne je bila pomemben razvoj v ZDA, pri čemer so novinarji in vojaki, ki so pisali pisma, javnosti v ZDA dali "prvo neodvisno novično poročanje o vojni od doma ali tujine."<ref>Lawrence Delbert Cress, "Uvod", ''Dispatches from the Mexican War'', Norman: University of Oklahoma Press 1999, str. 8.</ref> Med vojno so izumi kot je telegraf ustvarili nove načine komunikacije, ki so obveščali ljudi z najnovejšimi novicami novinarjev na prizorišču. Najpomembnejši med njimi je bil George Wilkins Kendall, severnjak, ki je pisal za New Orleans ''Picayune'' in katerih članki ''Dispatches from the Mexican War'' predstavljajo pomemben prvi vir za konflikt.<ref>George Wilkins Kendall, ''Dispatches from the Mexican War'', uredil Larence Delbert Cress. Norman: University of Oklahoma Press 1999.</ref> Z več kot desetletjem izkušenj poročanja o urbanem kriminalu je "rumeni tisk" realiziral vse večje povpraševanje javnosti po presunljivih vojnih novicah. Poleg tega Shelley Streetby dokazuje, da je tiskovna revolucija, ki je predhodila mehiško-ameriški vojni, omogočila distribucijo poceni časopisov po vsej državi.<ref>{{cite journal|last1=Streetby|first1=Shellby|title=American Sensations: Empire, Amnesia, and the US–Mexican War|url=https://archive.org/details/sim_american-literary-history_spring-2001_13_1/page/n5|journal=American Literary History|date=2001|volume=13|issue=1 |page=2}}</ref> To je bil prvič v zgodovini ZDA, da so imeli poročila novinarjev namesto mnenj politikov velik vpliv na oblikovanje mnenj in stališč ljudi do vojne. Poleg pisanih poročil o vojni so vojni umetniki takrat in takoj zatem nudili vizualno dimenzijo vojne. Vizualne odrske Carla Nebela so dobro znane.<ref>Ron Tyler. "Velika ameriška knjiga: Vojna med Združenimi državami in Mehiko, ilustrirano" v ''Artes de México''. št. 80, "Carl Nebel: Potujoči slikar devetnajstega stoletja", avgust 2006, str. 77–80.</ref> S stalnim poročanjem z bojišča so se Američani čustveno povezali kot skupnost. Novice o vojni so povzročile izjemno popularno navdušenje. Spomladi 1846 so novice o Taylorjevi zmagi pri Palo Altu pritegnile veliko množico, ki se je srečala v mestu tekstilne industrije Lowell, Massachusetts. V [[Chicago|Chicago]]u se je aprila 1847 zbralo veliko število državljanov, da bi proslavili zmago pri Bueni Visti.<ref>{{navedi knjigo|title=History of Chicago from the Earliest Period to the Present Time|last=Andreas|first=A. T.|publisher=A. T. Andreas|year=1884|volume=1|location=Chicago|pages=154}}</ref> New York je v maju 1847 proslavil dvojni zmagi pri Veracruzu in Bueni Visti. Generala Taylor in Scott sta postala junaka za svoj narod in pozneje sta postala predsedniška kandidata. Polk je obljubil, da bo predsednik samo en mandat, a je njegov zadnji uradni korak bil udeležba na Taylorjevi inavguraciji kot predsednika.<ref>Christiansen, ''The U.S.–Mexico War'', p. 220.</ref> ===Invazije ZDA na obrobje Mehike=== ====Kampanja v Novi Mehiki==== [[File:Kearny-Las-Vegas-Aug-1846-engraving-1882.jpg|thumb|upright|Gen. Kearnyjeva priključitev "New Mexico Territory", 15. avgust 1846]] Po razglasu vojne 13. maja 1846 je general Stephen W. Kearny iz vojske Združenih držav ob juniju 1846 odšel jugozahodno iz Fort Leavenworth, [[Kansas]] z okoli 1.700 ljudmi v svoji "Vojski Zahoda". Kearnyjeva povelja so bila, da zavaruje ozemlja Nuevo México in Alta California.<ref name=BoSF>{{navedi splet | title = The Battle of Santa Fe | year = 2005–2008 | work = Early American Wars: A Guide to Early American Units and Battles before 1865 | publisher = MyCivilWar.com | url = http://www.mymexicanwar.com/battles/460818.htm | access-date = January 14, 2009 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100528121633/http://www.mymexicanwar.com/battles/460818.htm | archive-date = May 28, 2010 | url-status = live }}</ref> V Santa Fe, [[New Mexico]] je guverner Manuel Armijo želel preprečiti boj, vendar so ga 9. avgusta polkovnik Diego Archuleta in častnika milice Manuel Antonio Chaves in Miguel Pino prisilili, da pripravi obrambo.<ref name=Simmons>{{navedi knjigo | author=Simmons, Marc | title=The Little Lion of the Southwest: a life of Manuel Antonio Chaves | location = Chicago | publisher=The Swallow Press | year=1973 | isbn=978-0-8040-0633-0}}</ref> Armaijo je postavil položaj v Apache Canyon, ozkem prehodu približno {{convert|10|mi|km}} jugovzhodno od mesta.<ref>{{navedi splet | title = New Mexico Historic Markers: Canoncito at Apache Canyon | url = http://historicmarkers.newmexico.org/markers/detail.php?region=&id=70 | access-date = April 15, 2007 |archive-url = https://web.archive.org/web/20070927005915/http://historicmarkers.newmexico.org/markers/detail.php?region=&id=70 <!-- Bot retrieved archive --> |archive-date = September 27, 2007}} Includes a link to a map.</ref> Vendar pa je 14. avgusta, preden je bila ameriška vojska sploh vidna, sklenil, da se ne bo boril. Američan James Magoffin je trdil, da je prepričal Armija in Archuleto, da sta sledila tej poti;<ref name=Keleher>{{navedi knjigo | title=Turmoil in New Mexico 1846–1848 | author=Keleher, William A. | year = 1952 | publisher = University of New Mexico Press | isbn = 978-0-8263-0631-9}}</ref> nepreverjena zgodba pravi, da je podkupil Armija.<ref name=Beck>{{navedi knjigo | title = New Mexico: A History of Four Centuries | url = https://archive.org/details/newmexicohistory0000beck | url-access = registration | author = Beck, Warren A. | year = 1962 | publisher = University of Oklahoma Press}}</ref> Ko sta Pino, Chaves in nekateri pripadniki milice vztrajali pri boju, je Armijo ukazal, da naj se top obrne proti njim.<ref name=Simmons/> Mehiška vojska se je umaknila v Santa Fe, Armijo pa je zbežal v mehiško državo Chihuahua. Kearny in njegova vojska nista naletela na mehiške sile, ko so prispeli 15. avgusta. Kearny in njegova sila sta vstopila v Santa Fe in zasedla Novo Mehiko brez izstreljenega strela. Kearny se je 18. avgusta razglasil za vojaškega guvernerja [[Nova Mehika|Nove Mehike]] in ustanovil civilno vlado. Ameriški uradniki so pripravili začasni pravni sistem za ozemlje, ki se je imenoval "Kearny Code".<ref>Morgan, Robert (2011). ''Lions of the West''. Algonquin Books of Chapel Hill, str. 243.</ref> Kearny je nato odpeljal preostanek svoje vojske proti zahodu v Alto Kalifornijo;<ref name=BoSF/> pustil je polkovnika Sterlinga Prica na čelu ameriških sil v Novi Mehiki. Imenoval je Charles Benta za prvega teritorialnega guvernerja Nove Mehike. Po Kearnyjevem odhodu so se uporniki v Santa Feu pripravili za božični upor. Ko so načrti prišli do ameriških oblasti so uporniki upor prestavili. Pridobili so številne domorodne zaveznike, vključno z [[Pueblo]] Indijanci, ki so prav tako želeli izgnati Američane z ozemlja. Zjutraj, 19. januarja 1847 so začeli uporniki vstajo v Don Fernando de Taos, današnjem Taos, New Mexico, ki je kasneje dobilo ime "Taos Revolt". Vodila sta jih Pablo Montoya, hispano Novomehičan in Tomás Romero, domorodni Taos Indijanec, poznan tudi kot ''Tomasito'' (Mali Tomas). Romero je vodil domorodne bojevnike do Bentove hiše, kjer so razbili vrata, Benta ustrelili s puščicami in mu vzeli skalp v prisotnosti njegove družine. Odšli so naprej in pustili Benta še živega. Skupaj z ženo Ignacio in otroki ter ženami prijateljev Kita Carsona in Thomasa Oliverja Boggsa so je skupina rešila tako, da je izkopala predor skozi ilovnato steno svoje hiše v sosednjo. Ko so uporniki odkrili skupino so ubili Benta, a pustili ženske in otroke na miru. Naslednji dan je velika oborožena sila približno 500 Novomehičanov in Pueblo Indijancev napadla in obkolila mlin Simeona Turleyja v Arroyo Hondo, Taos County, New Mexico, več kilometrov izven Taosa. Charles Autobees, zaposlen v mlinu je videl moške, ki so prišli. Odjahal je v Santa Fe po pomoč od okupacijskih ameriških sil. Osem do deset gorskih lovcev je ostalo v mlinu za obrambo. Po enodnevni bitki sta preživela le dva gorska lovca, John David Albert in Thomas Tate Tobin, Autobeesov polbrat. Oba sta se ponoči ločeno rešila peš. Isti dan so novomehiški uporniki ubili sedem ameriških trgovcev, ki so prehajali skozi vas Mora, New Mexico. Do 15 Američanov je bilo ubitih v obeh akcijah 20. januarja. Ameriška vojska se je hitro premaknila, da bi zatrla upor; polkovnik Price je vodil več kot 300 ameriških vojakov iz Santa Fee v Taos, skupaj z 65 prostovoljci, vključno z nekaterimi Novomehičani, ki so jih organizirali Ceran St. Vrain, poslovni partner Williama in Charlesa Benta. Na poti so združene sile odgnale silo okoli 1.500 Novomehičanov in Pueblov v bitki pri Santa Cruz de la Cañada in v bitki za Embudo Pass. Uporniki so se umaknili v Taos Pueblo, kjer so poiskali zavetje v ilovnati cerkvi. Med bitko je ameriška vojska predrla zid cerkve in usmerila topniški ogenj v notranjost, povzročila številne žrtve in ubila približno 150 upornikov. Ujeli so še 400 moških po tesnem boju iz oči v oči. V bitki so umrli le trije Američani.<ref name="Garrard">Garrard, Lewis H. (1850). [https://books.google.com/books?id=_A8TAAAAYAAJ&q=Trial+ ''Wah-to-yah and the Taos Trail; or Prairie Travel and Scalp Dances, with a Look at Los Rancheros from Muleback and the Rocky Mountain Camp-fire''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160603090602/https://books.google.com/books?id=_A8TAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=Wah-to-yah%20and%20the%20Taos%20Trail,&source=gbs_slider_thumb#v=onepage&q=Trial%20&f=false |datum=3. junij,2016 }}, str. 214–215; ponatis, Univerza Oklahoma Press, Norman, 1955.</ref> Ločena skupina ameriških vojakov pod vodstvom stotnikov Izraela R. Hendleya in Jesseja I. Morina je kampanjo izvajala proti upornikom v Mori. Prva bitka pri Mori se je končala z zmago Nove Mehike. Američani so ponovno napadli v drugi bitki pri Mori in zmagali, kar je končalo njihove operacije proti Mori. Novomehiški uporniki so ameriške sile napadli še trikrat v naslednjih mesecih. Ti dogodki so znani kot bitka pri kanjonu Red River, bitka pri Las Vegasu in bitka pri Cienega Creeku. ====Kampanja v Kaliforniji==== [[File:SanPasqual.jpg|thumb|Bitka pri San Pasqual, zmaga kalifornijske vojske pod vodstvom generala Andrésa Picoa proti močnejši ameriški sili, ki ji je poveljeval general Stephen W. Kearny.]] Novica o razglasitvi vojne s strani Kongresa je dosegla Kalifornijo avgusta 1846.<ref name="Walker p104">{{navedi knjigo |last=Walker |first=Dale L. |title=Bear Flag Rising: The Conquest of California, 1846 |publisher=Forge Books |year=1999 |isbn=978-0-3128-6685-3 |location=New York |url=https://archive.org/details/bearflagrisingco00walk |url-access=registration |page=[https://archive.org/details/bearflagrisingco00walk_0/page/104 104]}}</ref> Ameriški konzul Thomas O. Larkin, ki je bil nameščen v Montereyu, Kalifornija, je usklajeno deloval med dogodki v tej okolici, da bi se izognil prelitju krvi med Amerikanci in mehiško vojaško garnizijo pod vodstvom generala Joséja Castra, starejšega vojaškega častnika v Kaliforniji.{{sfnp|Walker|1999|str=91–92, 96}} Frémont, ki je vodil topografsko ekspedicijo ameriške vojske za raziskovanje "Velikega Bazena" je decembra 1845 vstopil v "Sacramento Valley".{{sfnp|Walker|1999|str=72}} Frémontova skupina je bila na "Upper Klamath Lake" v "Oregon Territory", ko je prejela novico, da je vojna med Mehiko in ZDA neizbežna;{{sfnp|Walker|1999|str=103}} skupina se je nato vrnila v Kalifornijo.{{sfnp|Walker|1999|str=107}} Mehika je izdala proklamacijo, da tujci ne smejo več imeti lastnine v Kaliforniji in so podvrženi izgonu.{{sfnp|Walker|1999|str=101}} Ko so se pojavile govorice, da general Castro zbira vojsko proti njim, so se ameriški naseljenci v Sacramento Valley združili, da bi se uprli grožnji.{{sfnp|Walker|1999|str=110}} Dne 14. junija 1846 je 34 ameriških naseljencev prevzelo nadzor nad nebranjeno mehiško vladno postojanko v Sonoma, Kalifornija|, da bi preprečili Castrove načrte.{{sfnp|Walker|1999|str=123–125}} En naseljenec je naredil "Zastavo medveda" in jo dvignil nad Sonoma Plaza. V enem tednu se je 70 več koz prostovoljcev pridružilo upornikom,{{sfnp|Walker|1999|str=129}} ki so se v začetku julija povečali na skoraj 300.{{sfnp|Walker|1999|str=139}} Ta dogodek pod vodstvom Williama B. Id je postal znan kot "Uporniki z Zastavo medveda". [[File:Battle of Río San Gabriel.jpg|thumb|right|Bitka pri Río San Gabriel je bila odločilna zmaga ameriških sil proti "Californios" med ameriškim osvajanjem Kalifornije.]] Dne 25. junija je Frémontova skupina prispela, da bi pomagala pri pričakovanem vojaškem spopadu.{{sfnp|Walker|1999|str=134}} [[San Francisco]], takrat imenovan Yerba Buena, so 2. julija okupirali uporniki z "Zastavo medveda".{{sfnp|Walker|1999|str=138}} Dne 5. julija je bil Frémontov kalifornijski bataljon oblikovan z združevanjem njegovih sil z mnogimi uporniki.{{sfnp|Walker|1999|str=140}} Kommodor John D. Sloat, poveljnik Pacifiške eskadre ameriške mornarice,je bil blizu Mazatlana v Mehiki in je prejel ukaze, da zavzame San Francisco Bay in blokira kalifornijska pristanišča, ko je bil prepričan, da je vojna začela.{{sfnp|Walker|1999|str=98}} Sloat je odplul proti Montereyju in prispel 1. julija.{{sfnp|Walker|1999|str=142}} Sloat, ko je slišal o dogodkih v Sonomi in Frémontovi vpletenosti je napačno menil, da deluje na ukaz Washingtona in je naročil svojim silam, da zasedejo Monterey 7. julija in dvignejo ameriško zastavo.{{sfnp|Walker|1999|pp=143–144}} 9. julija je 70 mornarjev in [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|marincev]] prispelo na Yerba Buena in dvignilo ameriško zastavo. Kasneje tisti dan v Sonomi je bila Zastava medveda spuščena, ameriška zastava pa je bila dvignjena na njeno mesto.{{sfnp|Walker|1999|p=148}} Na Sloatove ukaze je Frémont pripeljal 160 prostovoljcev v Monterey, poleg Kalifornijskega bataljona.{{sfnp|Walker|1999|p=149}} 15. julija je Sloat prenesel svoje poveljstvo nad Pacifiško eskadro na komodorja Roberta F. Stocktona, ki je bil bolj vojaško agresiven.{{sfnp|Walker|1999|p=154}} Zbral je pripravljene člane Kalifornijskega bataljona v vojaško službo, Frémont pa je prevzel poveljstvo.{{sfnp|Walker|1999|p=154}} Stockton je ukazal Frémontu, naj se odpravi v [[San Diego]], da se pripravi na napredovanje proti severu do Los Angelesa.{{sfnp|Walker|1999|p=156}} Ko je Frémont prispel, je Stocktonovih 360 mož prispelo v San Pedro.{{sfnp|Walker|1999|p=157}} Castro in Pico sta napisala poslovilno pismo in pobegnila ločeno v mehiško državo Sonoro.{{sfnp|Walker|1999|p=158}} [[File:Battle_of_La_Mesa_(William_H._Meyers,_1847).jpg|thumb|Bitka pri La Mesi je bila zadnja bitka med Američani in californios silami.]] Stocktonova vojska je 13. avgusta vstopila v Los Angeles brez nasprotovanja, nato pa je poslal poročilo državnemu sekretarju, da je "Kalifornija popolnoma svobodna od mehiške oblasti."{{sfnp|Walker|1999|p=159}} Vendar je Stockton pustil tiranskega častnika na čelu Los Angelesa z majhno silo.{{sfnp|Walker|1999|p=196}} Domači ''Californiosi'', pod vodstvom José María Floresa, ki so delovali sami in brez zvezne pomoči iz Mehike, so v obleganju Los Angelesa prisilili ameriško posadko k umiku 29. septembra.{{sfnp|Walker|1999|p=197}} Tudi majhne ameriške posadke v San Diegu in Santa Barbari so prisilili v beg.{{sfnp|Walker|1999|p=198}} Kapitan William Mervine je 7. oktobra pristal 350 mornarjev in marincev v San Pedru.{{sfnp|Walker|1999|p=199}} V bitki pri Dominguez Ranchu so jih napadle in odgnale Floresove sile v manj kot eni uri.{{sfnp|Walker|1999|p=200}} Štirje Američani so umrli, 8 pa je bilo huje ranjenih. Stockton je prispel s okrepitevami v San Pedro, kar je povečalo ameriške sile na tam 800.{{sfnp|Walker|1999|p=201}} On in Mervine sta nato vzpostavila operativno bazo v San Diegu.{{sfnp|Walker|1999|p=203}} Medtem je Kearny in njegova sila približno 115 mož, ki so opravili naporen pohod čez Sonorsko puščavo, prečkali Río Colorado konec novembra 1846.{{sfnp|Walker|1999|p=209}} Stockton je poslal 35-člansko patruljo iz San Diega, da jih poišče.{{sfnp|Walker|1999|p=204}} 7. decembra je 100 suličarjev pod generalom Andrésom Picoom (brat guvernerja), ki so se pripravljali na napad, napadlo Kearnyjevo vojsko približno 150 mož v bitki pri San Pasqualu, kjer je bilo 22 Kearnyjevih mož (eden od njih je kasneje umrl zaradi ran) v 30 minutah boja ubitih.{{sfnp|Walker|1999|pp=215–219}} Ranjeni Kearny in njegova okrvavljena sila sta napredovala, dokler nista morala vzpostaviti obrambne pozicije na "Mule Hill".{{sfnp|Walker|1999|p=221}} General Pico jih je dni oblegal štiri dni, dokler ni prispela 215-članska ameriška reševalna sila.{{sfnp|Walker|1999|p=224}} Frémont in 428-članski Kalifornijski bataljon sta prispela v San Luis Obispo 14. decembra{{sfnp|Walker|1999|p=234}} in Santa Barbaro 27. decembra.{{sfnp|Walker|1999|p=235}} 28. decembra je ameriška sila pod Kearnyjem začela 25 kilometrski pohod do Los Angelesa.<ref>Brooks (1849), str. 257.</ref>{{sfnp|Walker|1999|p=233}} Flores je nato preselil svojo slabo opremljeno silo 500 mož silo na 15 metrov visoko pečino nad reko San Gabriel.{{sfnp|Walker|1999|p=237}} 8. januarja 1847 je vojska Stockton-Kearnya premagala kalifornijske sile v dvourni bitki pri Rio San Gabriel.<ref>Bauer (1992), str. 190–191.</ref>{{sfnp|Walker|1999|p=238}} Tistega dne je Frémontova sila prispela v San Fernando.{{sfnp|Walker|1999|p=239}} Naslednji dan, 9. januarj so se sile Stockton-Kearny borile in zmagale v bitki pri La Mesi.{{sfnp|Walker|1999|pp=240–241}} 10. januarja je ameriška vojska vstopila v Los Angeles, vendar ni naletela na odpor.{{sfnp|Walker|1999|p=242}} 12. januarja sta se Frémont in dva Picova častnika dogovorila o pogojih predaje.{{sfnp|Walker|1999|p=246}} Kapitulacijsko pogodbo so 13. januarja podpisali Frémont, Andrés Pico in šest drugih na ranču v Cahuenga Passu (današnji Severni Hollywood).{{sfnp|Walker|1999|p=246}} To je postalo znano kot "Cahuenška pogodba", ki je zaznamovala konec oboroženega upora v Kalifornija.{{sfnp|Walker|1999|p=246}} ====Kampanja na pacifiški obali==== [[File:US and mexican soldiers 1846-1848.jpg|thumb|upright|Rekonstruktorji v ameriških (levo) in mehiških (desno) uniformah iz tistega obdobja]] Ob vstopu v Kalifornijski zali] so ''USS Independence'', ''[[USS Congress'' in ''[[USS Cyane ''zasedle La Paz, Baja California Sur, nato pa 19. oktobra 1847 pri Guaymasu zajele in požgale majhno mehiško floto. V enem mesecu so zaliv očistile sovražnih ladij in uničile ali zajele 30 plovil. Kasneje so njihovi mornarji in marinci 11. novembra 1847 zavzeli pristanišče Mazatlán. Ko je bila zgornja Kalifornija zavarovana je večina Pacifiške eskadrilje nadaljevala pot vzdolž kalifornijske obale, zavzela vsa večja mesta na ozemlju Baja California in ujela ali uničila skoraj vse mehiške ladje v Kalifornijskem zalivu. Mehiška kampanja pod poveljstvom Manuela Pinede Muñoza za ponovno zavzetje različnih zajetih pristanišč je povzročila več manjših spopadov in dve obleganji, v katerih so ladje Pacifiške eskadrilje nudile topniško podporo. Ameriške garnizije so ostale pod nadzorom pristanišč. Po okrepitvah je podpolkovnik Henry S. Burton odkorakal ven. Njegove sile so rešile ujete Američane, zavzele Pinedo in 31. marca v bitki pri Todos Santosu premagale in razpršile preostale mehiške sile, ne da bi vedele, da je bila februarja 1848 podpisana pogodba iz Guadalupe Hidalga in da je bilo 6. marca sklenjeno premirje. Ko so bile ameriške garnizije po ratifikaciji pogodbe evakuirane v Monterey, so se jim pridružili številni Mehičani: tisti, ki so podpirali ameriško stvar in so menili, da bo skupaj z Zgornjo Kalifornijo priključena tudi Spodnja Kalifornija. ====Severovzhodna Mehika==== =====Bitka pri Monterreyu===== Pod vodstvom Zacharyja Taylorja je 2.300 ameriških vojakov po začetnih težavah pri pridobivanju rečnega prevoza prečkalo Rio Grande. Njegovi vojaki so zasedli Matamoros, nato Camargo (kjer so vojaki utrpeli prvo od številnih težav z boleznijo) in nato nadaljevali proti jugu ter oblegali mesto Monterrey v Novem Leónu. Težka bitka za Monterrey je povzročila hude izgube na obeh straneh. Ameriško lahko topništvo je bilo neučinkovito proti kamnitim utrdbam mesta, saj so ameriške sile napadle s frontalnimi napadi. Mehiške sile pod poveljstvom generala Pedra de Ampudie so pri utrdbi Fort Teneria odbile Taylorjevo najboljšo pehotno divizijo.<ref name="Urban Warfare">{{navedi splet |url=http://www.battleofmonterrey.com/urbanwarfare.html |title=Urban Warfare |publisher=Battle of Monterrey.com |access-date=May 28, 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707214318/http://www.battleofmonterrey.com/urbanwarfare.html |archive-date=July 7, 2011 |df=mdy-all}}</ref> [[File:Nebel Mexican War 02 Capture of Monterrey.jpg|thumb|Bitka za Monterrey 20.–24. september 1846, po sliki Carla Nebela]] [[File:Battle-of-Buena-Vista-Robinson.jpeg|thumb|Bitka pri Buena Visti]] Ameriški vojaki, vključno s številnimi diplomanti West Pointa se še nikoli prej niso udeleževali urbanega bojevanja in so korakali naravnost po odprtih ulicah, kjer so jih streljali mehiški branilci, dobro skriti v debelih hišah iz opeke v Monterreyju.<ref name="Urban Warfare"/> Hitro so se naučili in dva dni pozneje so spremenili svojo taktiko urbanega bojevanja. Teksaški vojaki so se že prej borili v mehiškem mestu (obleganje Béxarja decembra 1835) in so Taylorjevim generalom svetovali, da morajo Američani prebiti mestne hiše. Morali so preluknjati luknje v stene ali strehe hiš in se boriti iz bližine znotraj struktur. Mehičani so teksaške vojake imenovali »Diabólicos Tejanos« (hudičevi Teksašani).<ref>Rip Ford's Texas Memoirs, Stephen Oates, University of Texas Press, 1963.</ref> Ta metoda se je izkazala za uspešno.<ref>{{navedi knjigo |last=Dishman |first=Christopher |title=A Perfect Gibraltar: The Battle for Monterrey, Mexico |publisher=University of Oklahoma Press |year=2010 |isbn=978-0-8061-4140-4}}</ref> Sčasoma so ta dejanja Ampudijeve može prisilila in ujela na osrednji mestni trg, kjer jih je obstreljevanje z havbicami prisililo k pogajanjem. Taylor se je strinjal, da bo mehiški vojski dovolil evakuacijo in osemtedensko premirje v zameno za predajo mesta. Taylor je prekinil premirje in zasedel mesto Saltillo jugozahodno od Monterreya. Santa Anna je za izgubo Monterreya in Saltilla okrivil Ampudio in ga degradiral na poveljnika majhnega topniškega bataljona. Podobno je Polk Taylorja okrivil tako za velike izgube kot za to, da ni zaprl celotne Ampudijeve sile. Taylorjeva vojska je bila nato oropana večine svojih vojakov, da bi podprla prihajajoče obalne operacije Scotta proti Veracruzu in osrčju Mehike. =====Bitka pri Buena Visti===== 22. februarja 1847 je Santa Anna, potem ko je slišal za to slabost iz pisnih ukazov, najdenih na zajetem ameriškega izvidnika, prevzel pobudo in z vso mehiško vojsko odkorakal proti severu, da bi se z 20.000 možmi boril proti Taylorju v upanju, da bo dosegel prepričljivo zmago, preden bo Scott lahko napadel z morja. Vojski sta se srečali in se bojevali v največji bitki vojne v bitki pri Buena Visti. Taylor se je s 4.600 možmi utrdil na gorskem prelazu La Angostura ali "ožini", nekaj kilometrov južno od ranča Buena Vista. Santa Anna, ki je imel malo logistike za oskrbo svoje vojske je ves dolg pohod proti severu utrpel dezertacij in prispel le z 15.000 utrujenimi možmi. Ker je zahteva za predajo ameriške vojske bila zavrnjena, je vojska Santa Anne naslednje jutro napadla, pri čemer je v bitki z ameriškimi silami uporabila zvijačo. Santa Anna je obkrožil ameriške položaje tako, da je poslal svojo konjenico in nekaj pehote po strmem terenu, ki je sestavljal eno stran prelaza, medtem ko je divizija pehote napadla frontalno, da bi zmotila in odvlekla ameriške sile vzdolž ceste, ki je vodila v Buena Visto. Sledili so siloviti boji, med katerimi so bile ameriške čete skoraj poražene, a so se uspele oklepati svojih utrjenih položajev, zahvaljujoč Mississippi Rifles, prostovoljnemu polku pod vodstvom [[Jefferson Davis|Jeffersona Davisa]], ki jih je oblikoval v obrambno formacijo v obliki črke V.<ref>Foote, Shelby. ''Državljanska vojna: Pripoved'': 1. zvezek: Od utrdbe Sumter do Perryvilla (1958).</ref> Mehičani so na več točkah skoraj prebili ameriške linije, vendar so njihove pehotne kolone, ki so se prebijale skozi ozek prelaz, močno trpele zaradi ameriškega konjeniškega topništva, ki je izstreljevalo topovske granate od blizu, da bi prekinilo napade. Začetna poročila o bitki, pa tudi propaganda Santanistov so zmago pripisali Mehičanom na veliko veselje mehiškega prebivalstva, toda namesto, da bi naslednji dan napadel in končal bitko, se je Santa Anna umaknil in na poti izgubil može, potem ko je slišal o uporu in pretresih v Mexico Cityju. Taylor je pod nadzorom obdržal dele severne Mehike, Santa Anna pa se je kasneje soočil s kritikami zaradi svojega umika. Mehiški in ameriški vojaški zgodovinarji{{who|date=maj 2024}} se strinjajo, da bi bila ameriška vojska verjetno poražena, če bi se Santa Anna bitko izbojevala do konca.<ref>Christiansen, ''Ameriško-mehiška vojna'', str. 161.</ref> Polk ni zaupal Taylorju, za katerega je menil, da je v bitki pri Monterreyu pokazal nesposobnost, ko je privolil v premirje. Taylor je kasneje bitko pri Buena Visti uporabil kot osrednji del svoje uspešne predsedniške kampanje leta 1848. ====Severozahodna Mehika==== Severozahodna Mehika je bila v bistvu plemensko ozemlje staroselcev, vendar je bila 21. novembra 1846 podpisana "Pogodba iz Bear Springsa", ki je končala obsežen upor plemen [[Ute|Utov]], [[Zuni|Zunijev]], Moquisov in [[Navajo|Navajev]].<ref>Groom, Winston "Kearnyjev pohod" Alfred A. Knopf, 2011, str. 143.</ref> Decembra 1846 se je po uspešnem osvajanju Nove Mehike del Kearneyjeve Zahodne vojske, Prvi konjeniški prostovoljci iz Missourija, premaknil v današnjo severozahodno Mehiko. Vodil jih je Alexander W. Doniphan in nadaljevali so enoletno 8.850 kilometrov dolgo kampanjo. Opisan je bil kot tekmec z pohodom [[Ksenofont|Ksenofonta]] čez [[Anatolija|Anatolijo]] med [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskimi vojnami]].<ref>{{navedi knjigo|title=Doniphan's Epic March: The 1st Missouri Volunteers in the Mexican War|url=https://archive.org/details/doniphansepicmar0000daws|isbn = 0700609563|last1 = Dawson|first1 = Joseph G.|year = 1999| publisher=University Press of Kansas }}</ref><ref name="library.uta.edu">{{navedi splet|url=https://library.uta.edu/usmexicowar/item?content_id=1652&topic_id=16&format_id=9&ofst=15&ni=16|title=Maps: Map Showing Col. A.W. Doniphan's Route through the States of New Mexico, Chihuahua and Coahuila.{{!}} A Continent Divided: The U.S.–Mexico War|website=library.uta.edu|access-date=November 10, 2019|archive-date=June 19, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200619032642/https://library.uta.edu/usmexicowar/item?content_id=1652&topic_id=16&format_id=9&ofst=15&ni=16|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://thememorypalace.us/2019/05/private-robinson-on-pawnee-rock/|title=Private Robinson on Pawnee Rock|date=May 20, 2019|website=the memory palace|language=en-US|access-date=November 10, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191010043818/http://thememorypalace.us/2019/05/private-robinson-on-pawnee-rock/|archive-date=October 10, 2019|url-status=live}}</ref> Na božični dan so zmagali v bitki pri El Brazitu zunaj sodobnega El Pasa v Teksasu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.arcgis.com/apps/MapSeries/index.html?appid=e85997aeac6d419886fa76ed27631150|title=War in the West: Doniphan's March – Center for Greater Southwestern Studies|last=Haynes|first=Sam|website=www.arcgis.com|access-date=November 10, 2019|archive-date=October 18, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191018184119/https://www.arcgis.com/apps/MapSeries/index.html?appid=e85997aeac6d419886fa76ed27631150|url-status=live}}</ref> 1. marca 1847 je Doniphan zasedel Chihuahua City. Britanski konzul John Potts ni hotel dovoliti Doniphanu, da bi preiskal dvorec guvernerja Tríasa, in je neuspešno trdil, da je pod britansko zaščito. Ameriški trgovci v Chihuahui so želeli, da ameriške sile ostanejo, da bi zaščitili svoje poslovanje. Major William Gilpin se je zavzemal za pohod na Mexico City in prepričal večino častnikov, vendar je Doniphan ta načrt preprečil. Nato je konec aprila Taylor ukazal Prvemu konjeniškemu prostovoljnemu polku Missourija, naj zapusti Chihuahuo in se mu pridruži v Saltillu. Ameriški trgovci so jim bodisi sledili bodisi se vrnili v Santa Fe. Med potjo so meščani Parrasa zaprosili Doniphana za pomoč proti domorodni skupini Indijancev, ki je vzela otroke, konje, mule in denar.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=xhneotO7Xg8C&pg=PA162|author=Roger D. Launius|title=Alexander William Doniphan: portrait of a Missouri moderate|isbn=978-0-8262-1132-3|year=1997|publisher=University of Missouri Press|access-date=October 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160508082640/https://books.google.com/books?id=xhneotO7Xg8C&pg=PA162&lpg=PA162|archive-date=May 8, 2016|url-status=live}}</ref> The Missouri Volunteers finally made their way to Matamoros, from which they returned to Missouri by water.<ref name="library.uta.edu" /> Civilisti severne Mehike so se je ameriški invaziji le malo upirali, verjetno zato, ker so državo že opustošili napadi Komančev in Apačev. Josiah Gregg, ki je bil z ameriško vojsko v severni Mehiki, je dejal: »Celotna država od Nove Mehike do meja Duranga je skoraj v celoti izpraznjena. Haciende in ranči so bili večinoma zapuščeni, ljudje pa so večinoma omejeni na mesta.«<ref>{{navedi knjigo | last=Hamalainen | first=Pekka | title=The Comanche Empire | location=New Haven | publisher=Yale University Press | page=232}}</ref> ====Južna Mehika==== Južna Mehika je imela veliko domorodnega prebivalstva in je bila geografsko oddaljena od prestolnice, nad katero je imela centralna vlada šibek nadzor. Še posebej [[Jukatan|Yucatán]] je imel tesnejše vezi z Kubo in Združenimi državami Amerike kot z osrednjo Mehiko. V zgodnjem obdobju Mehiške republike se je Yucatán večkrat odcepil od federacije. Obstajala so tudi rivalstva med regionalnimi elitami, pri čemer je imela ena frakcija sedež v Méridi, druga pa v Campecheju. Ta vprašanja so vplivala na mehiško-ameriško vojno, saj so ZDA imele načrte na tem delu obale.<ref>Gilbert M. Joseph, "Združene države Amerike, sprte elite in podeželski upor v Yucatánu, 1836–1915" v ''Podeželski upor v Mehiki: intervencija ZDA in področje podrejene politike, razširjena izdaja'', Daniel Nugent, ur. Durham: Duke University Press 1998, str. 173–206.</ref> Ameriška mornarica je prispevala k vojni z nadzorom obale in čiščenjem poti ameriškim vojakom in zalogam zlasti do glavnega mehiškega pristanišča Veracruz. Še preden so se začele sovražnosti v sporni severni regiji je ameriška mornarica ustvarila blokado. Zaradi plitvih voda tega dela obale je ameriška mornarica potrebovala ladje z majhnim ugrezom namesto velikih fregat. Ker mehiške mornarice skoraj ni bilo, je lahko neovirano delovala v vodah Mehiškega zaliva.<ref>K. Jack Bauer, ''Mehiška vojna, 1846–1848''. 1974. Ponovno objavljeno pri založbi University of Nebraska Press 1992, str. 108–109.</ref> ZDA so se v Tabascu bojevale v dveh bitkah, v prvi bitki pri Tabascu| oktobra 1846 in v drugi bitki pri Tabascu junija 1847. Leta 1847 so se Maji uprli mehiškim elitam polotoka v boju, znani kot "kastna vojna na Yucatánu". Jefferson Davis, takratni senator iz Mississippija, je v kongresu trdil, da predsednik ne potrebuje dodatnih pooblastil za posredovanje v Jukatanu, saj je vojna z Mehiko že v teku. Davisova skrb je bila strateška in del njegove vizije Manifest Destiny, saj je Mehiški zaliv "vodni bazen, ki pripada Združenim državam" in da "morata biti rt Jukatan in otok Kuba naša".<ref>citirano v Brian Loveman, ''No Higher Law: American Foreign Policy and the Western Hemisphere Since 1776''. Chapel Hill: University of North Carolina Press 2010, str. 70.</ref> Ta stališča so kasneje podprli "vitezi zlatega kroga", katerega član naj bi bil Davis. Na koncu ZDA niso posredovale v Jukatanu, so pa se ideje pojavljale v kongresnih razpravah o mehiško-ameriški vojni. Vlada Jukatana je na neki točki ZDA zaprosila za zaščito med kastno vojno,<ref>"Sporočilo predsednika Združenih držav s sporočili vlade Jukatana, ki predstavlja stanje trpljenja, v katerega je ta država padla zaradi vstaje domorodcev, prosi za zaščito Združenih držav in ponuja, če bi bilo odobreno, prenos oblasti in suverenosti polotoka na Združene države." Združene države. Kongres. Senat. 29. april 1848. Prebrano, napoteno Odboru za zunanje odnose in naročeno tiskanje. [Washington, D.C.] 19 strani, 30. kongres, 1. zasedanje. Senat. Prim. dok. Št. 40.</ref>, vendar se ZDA niso odzvale. ===Scottova invazija na osrčje Mehike=== ====Izkrcanja in obleganje Veracruza==== [[File:Battle of Veracruz.jpg|thumb|Bombardiranje Veracruza]] Namesto, da bi okrepil Taylorjevo vojsko za nadaljnje napredovanje je predsednik Polk poslal drugo vojsko pod poveljstvom generala [[Winfield Scott|Winfielda Scotta]]. Polk se je odločil, da bo vojno končal z napadom na osrčje Mehike z obale. Generalova vojska Scotta je bila po morju prepeljana v pristanišče Veracruz, da bi začela invazijo na mehiško prestolnico Mexico City.<ref>{{navedi splet |url=http://www.aboutnorthgeorgia.com/other/scottinmexico.html |title=General Winfield Scott and the Mexican–American War (1846–1848) |website=aboutnorthgeorgia.com |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200218000709/http://www.aboutnorthgeorgia.com:80/other/scottinmexico.html |archive-date=February 18, 2020 |access-date=January 3, 2022}}</ref> 9. marca 1847 je Scott izvedel prvo večje amfibijsko izkrcanje v zgodovini ZDA v pripravah na obleganje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.thoughtco.com/mexican-american-war-general-winfield-scott-2360147|title=Old Fuss and Feathers: General Winfield Scott|access-date=September 2, 2020|archive-date=September 23, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923035835/https://www.thoughtco.com/mexican-american-war-general-winfield-scott-2360147|url-status=live}}</ref> Skupina 12.000 prostovoljnih in rednih vojakov je s posebej zasnovanimi desantnimi plovili uspešno raztovorila zaloge, orožje in konje v bližini obzidanega mesta. V invazijski sili je bilo več bodočih generalov: [[Robert E. Lee]], [[George Gordon Meade|George Meade]], [[Ulysses S. Grant]], James Longstreet in Thomas "Stonewall" Jackson. Veracruz je branil mehiški general Juan Morales z 3.400 možmi. Za rušenje mestnega obzidja in nadlegovanje branilcev so uporabili minomete in mornariške topove pod poveljstvom komodora Matthewa C. Perryja. Bombardiranje 24. marca 1847 je v obzidju Veracruza odprlo devet metrov dolgo vrzel.<ref>Morgan, Robert, ''Lions of the West'', Algonquin Books of Chapel Hill, 2011, str. 282.</ref> Branilci v mestu so odgovorili z lastnim topništvom, toda podaljšan topniški napad je zlomil voljo Mehičanov, ki so se soočili s številčno močnejšo silo in so se po 12 dneh obleganja predali. Ameriški vojaki so utrpeli 80 žrtev, medtem ko so imeli Mehičani približno 180 ubitih in ranjenih, pri čemer je bilo ubitih na stotine civilistov.<ref>{{navedi splet|website=Gobierno de Mexico, Servicio de Informacion Agroalimentaria y Pesqueria|url=https://www.gob.mx/siap/articulos/un-dia-como-hoy-pero-de-1847-fuerzas-invasoras-norteamericanas-toman-el-puerto-de-veracruz?idiom=es|title=Un día como hoy, pero de 1847, fuerzas invasoras norteamericanas toman el puerto de Veracruz|access-date=18. julij 2019|language=es|trans-title=Dan kot danes, a leta 1847 severnoameriške invazijske sile zavzamejo pristanišče Veracruz|archive-url=https://web.archive.org/web/20200309140247/https://www.gob.mx/siap/articulos/un-dia-com|archive-date=2020-03-09|url-status=live}}</ref> Med obleganjem so ameriški vojaki začeli postajati žrtve [[Rumena mrzlica|rumene mrzlice]]. ====Napredovanje na Pueblo==== [[File:Scott's campaign-en.svg|thumb|upright=1.35|Scottova kampanja]] Santa Anna je Scottovi vojski dovolil, da je korakala v notranjost, saj je računal na to, da bodo rumena mrzlica in druge tropske bolezni terjale svoj davek, preden bo Santa Anna izbral kraj za spopad s sovražnikom. Mehika je to taktiko že uporabila, med drugim tudi takrat, ko je Španija leta 1829 poskušala ponovno osvojiti Mehiko. Bolezen je lahko bila odločilni dejavnik v vojni. Santa Anna je bil iz Veracruza, zato je bil na domačem ozemlju, poznal je teren in imel mrežo zaveznikov. Za prehrano svoje lačne vojske in pridobivanje obveščevalnih podatkov o sovražnikovih gibanjih je lahko črpal iz lokalnih virov. Na podlagi svojih izkušenj v severnih bitkah na odprtem terenu si je Santa Anna prizadeval izničiti glavno prednost ameriške vojske, njeno uporabo topništva. Santa Anna je izbral Cerro Gordo kot kraj za spopad z ameriškimi četami, saj je izračunal, da bo teren mehiškim silam ponudil največjo prednost.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 193–194</ref> Scott je 2. aprila 1847 odkorakal proti zahodu proti Mexico Cityju z 8.500 sprva zdravimi vojaki, medtem ko je Santa Anna postavil obrambni položaj v kanjonu okoli glavne ceste in pripravil utrdbe. Santa Anna se je utrdil z mišljenjem, da je ameriška vojska ocenil na 12.000 vojakov, v resnici pa jih je bilo okoli 9000.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 200</ref> Na cesti, kjer je pričakoval Scottov prihod je imel usposobljeno topništvo. Vendar je Scott poslal naprej 2.600 konjeniških [[Dragonci|dragoncev]], ki so 12. aprila dosegli prelaz. Mehiško topništvo je prezgodaj streljalo nanje in s tem razkrilo njihove položaje, s čimer se je začel spopad. Namesto, da bi se odpravili po glavni cesti, so se Scottove čete po neravnem terenu premaknile proti severu, postavile artilerijo na vzpetine in tiho obkrožile Mehičane. Čeprav so se Santa Anna in njegove čete že zavedali položajev ameriških čet, niso bili pripravljeni na napad, ki je sledil. V bitki 18. aprila je bila mehiška vojska poražena. Ameriška vojska je utrpela 400 žrtev, Mehičani pa več kot 1.000 žrtev, 3.000 pa jih je bilo ujetih. Avgusta 1847 je kapitan Kirby Smith iz Scottovega 3. pehotnega polka razmišljal o odporu mehiške vojske: {{blockquote| Ne morejo storiti ničesar in njihovi nenehni porazi bi jih morali o tem prepričati. Izgubili so šest velikih bitk; zajeli smo šeststo osem topov, skoraj sto tisoč orožja za vojake, vzeli dvajset tisoč ujetnikov, imamo večji del njihove države in hitro napredujemo proti njihovi prestolnici, ki mora biti naša – vendar nočejo pogajanj [tj. pogajati se o pogojih]!<ref name="SoFar">{{navedi knjigo|last=Eisenhower|first= John S. D.|title=So Far from God: The U.S. War With Mexico, 1846–1848|url=https://archive.org/details/sofarfromgodus00eise|url-access=registration|publisher=Random House|year= 1989|location=New York|page=[https://archive.org/details/sofarfromgodus00eise/page/295 295]|isbn=978-0-8061-3279-2}}</ref>}} Ameriška vojska je pričakovala hiter propad mehiških sil. Vendar je bila Santa Anna odločen boriti se do konca, mehiški vojaki pa so se po bitkah še naprej pregrupirali, da bi se znova borili. ====Premor pri Pueblu==== [[File:Nebel Mexican War 08 Molino del Rey Molino.jpg|thumb|Bitka pri Molino del Rey]] 1. maja 1847 je Scott prodrl proti Puebli, drugemu največjemu mestu v Mehiki. Mesto se je predalo brez odpora. Mehiški poraz pri Cerro Gordu je demoraliziral prebivalce Pueble in so se bali škode za svoje mesto in prebivalce. V vojskovanju je bila običajna praksa, da so zmagovalne vojake spustili, da bi civilnemu prebivalstvu povzročali grozote, če bi se upirali; grožnja s tem se je pogosto uporabljala kot pogajalsko orodje za zagotovitev predaje brez boja. Scott je imel ukaze, katerih cilj je bil preprečiti njegovim četam takšno nasilje in grozodejstva. Vladajoča elita Pueble si je prav tako prizadevala preprečiti nasilje, prav tako katoliška cerkev, vendar so revni in delavski prebivalci Pueble želeli braniti mesto. Vojaki ameriške vojske, ki so ponoči zašli ven, so bili pogosto ubiti. Dovolj Mehičanov je bilo pripravljenih prodati zaloge ameriški vojski, da bi omogočili lokalno oskrbo.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 201–202</ref> V naslednjih mesecih je Scott v Puebli zbiral zaloge in okrepitve ter pošiljal nazaj enote, katerih rok za vpoklic je potekel. Scott si je tudi močno prizadeval, da bi svoje čete ohranjal disciplinirane in pravično ravnal z mehiškim ljudstvom pod okupacijo, da bi ohranil dober red in preprečil kakršen koli ljudski upor proti njegovi vojski. ====Napredovanje proti Mexico Cityju in njegov zavzetje==== [[File:Battle of Chapultepec.jpg|thumb|Bitka pri Chapultepecu]] Ker so gverilci nadlegovali njegovo komunikacijsko linijo nazaj do Veracruza, se je Scott odločil, da ne bo oslabil svoje vojske za obrambo Pueble, ampak je v Puebli pustil le garnizijo za zaščito bolnih in ranjenih, ki so tam okrevali, in 7. avgusta z preostalimi silami napredoval proti Mexico Cityju. Prestolnica je bila razbita v seriji bitk na desnem krilu mestne obrambe, v bitki pri Contrerasu in bitki pri Churubuscu. Po bitki pri Churubuscu so se boji ustavili zaradi premirja in mirovnih pogajanj, ki so se prekinila 6. septembra 1847. Z nadaljnjimi bitkami pri Molino del Rey in pri Chapultepec ter pri mestnih vratih Mexico Cityja je bila prestolnica okupirana. Scott je postal vojaški guverner okupiranega Mexico Cityja. Njegove zmage v tej kampanji so ga naredile za ameriškega narodnega junaka. Bitka pri Chapultepecu septembra 1847 je bila obleganje gradu Chapultepec, zgrajenega na hribu v Mexico Cityju v kolonialnem obdobju. V tistem času je bil ta grad znana vojaška šola v prestolnici. Po bitki, ki se je končala z zmago ZDA, se je rodila legenda o "Los Niños Héroes". Čeprav zgodovinarji tega ne potrjujejo, je šest vojaških kadetov, starih med 13 in 17 let, namesto da bi se evakuirali, ostalo v šoli.<ref name="Webtopia">[http://www.chapultepec.com.mx/articulo.asp?articulo=66 ''Diseño Web y Desarrollo de Aplicaciones por Webtopia''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140508063109/http://www.chapultepec.com.mx/articulo.asp?articulo=66 |date=8. maj 2014 }}, Pridobljeno 8. maja 2014.</ref> Odločili so se, da ostanejo in se borijo za Mehiko. Ti ''[[Niños Héroes]]'' (dečki junaki) so postali ikone v mehiškem domoljubnem panteonu. Namesto da bi se predali ameriški vojski, so nekateri vojaški kadeti skočili z grajskega obzidja. Kadet Juan Escutia se je zavil v mehiško zastavo in skočil v smrt.<ref name="Webtopia"/><ref>{{navedi knjigo|last=Kirkwood|first=Burton|title=The History of Mexico|date=2000|isbn=9780313303517|pages=[https://archive.org/details/historyofmexico00burt/page/97 97, 98, 99]|url=https://archive.org/details/historyofmexico00burt/page/97|publisher=Westport, Conn. : Greenwood Press}}</ref><ref name="van">{{navedi splet|website=Vanguardia.com.mx|url=https://vanguardia.com.mx/articulo/5-datos-que-no-conocias-sobre-los-ninos-heroes-mito-o-realidad|title=5 datos que no conocías sobre los Niños Héroes... ¿Mito o Realidad?|date=September 13, 2018|language=es|trans-title=5 facts about the Boy Heroes that you didn't know... Myth or Reality?|access-date=July 18, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190718055946/https://vanguardia.com.mx/articulo/5-datos-que-no-conocias-sobre-los-ninos-heroes-mito-o-realidad|archive-date=July 18, 2019|url-status=live}}</ref> ====Zadnja kampanja Santa Anne==== Konec septembra 1847 je Santa Anna naredila še zadnji poskus poraza ameriške vojske, tako da jo je odrezal od obale. General Joaquín Rea je začel obleganje Pueble (1847), kmalu pa se mu je pridružil Santa Anna. Scott je v Puebli pustil približno 2.400 vojakov, od katerih jih je bilo okoli 400 sposobnih za boj. Po padcu Mexico Cityja je Santa Anna upal, da bo združil civilno prebivalstvo Pueble proti ameriškim vojakom, ki so bili oblegani in izpostavljeni gverilskim napadom. Preden je mehiška vojska lahko uničila Američane v Puebli, so se v Veracruzu pod poveljstvom brigadnega generala Josepha Lanea izkrcale dodatne čete. V Puebli so mesto izropali. Santa Anna ni mogel oskrbovati svojih čet, ki so se dejansko razblinile kot bojna sila za iskanje hrane.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 290–291</ref> Pueblo je 12. oktobra odblokiran od brigadnega generala Josepha Lanea, potem ko je 9. oktobra premagal Santa Anno v bitki pri Huamantli. Bitka je bila za Santa Anno zadnja. ====Okupacija Mexico Cityja==== [[File:Carl Nebel - Genl. Scott's entrance into Mexico, Plate 45.jpg|thumb|left|Okupacija [[Mexico City]]ja s strani ameriške vojske leta 1847. Ameriška zastava plapola nad Narodno palačo, sedežem mehiške vlade. Carl Nebel.]] Po zavzetju prestolnice se je mehiška vlada preselila v začasno prestolnico Quétaro.<ref name="Okupacija Mexico Cityja">[https://history-maps.com/story/Mexican-American-War/event/Occupation-of-Mexico-City Okupacija Mexico Cityja]{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V Mexico Cityju so ameriške sile postale okupacijska vojska in so bile deležne prikritih napadov mestnega prebivalstva.<ref name="Okupacija Mexico Cityja"/> Konvencionalno vojskovanje je nadomestilo gverilsko vojskovanje Mehičanov, ki so branili svojo domovino. Ameriški vojski so povzročili znatne žrtve, zlasti vojakom, ki so bili počasnejši pri dohajanju.<ref>{{Navedi splet |url=https://history-maps.com/story/Mexican-American-War/event/Occupation-of-Mexico-City |title=Mexico City - Okupacija Mexico Cityja |accessdate=2025-04-13 |archive-date=2025-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250114161314/https://history-maps.com/story/Mexican-American-War/event/Occupation-of-Mexico-City |url-status=dead }}</ref> General Scott je poslal približno četrtino svojih sil, da bi zavaroval komunikacijsko linijo do Veracruza iz lahkega korpusa generala Rea in drugih mehiških gverilskih sil, ki so od maja izvajale prikrite napade. Mehiški gverilci so pogosto mučili in pohabljali trupla ameriških vojakov kot maščevanje in opozorilo.<ref name="Okupacija Mexico Cityja"/> Scott je gverilske napade videl kot nasprotne "vojnim zakonom" in zagrozil premoženju prebivalstva, ki je očitno nudilo zatočišče gverilcem. Ujete gverilce je bilo treba ustreliti, vključno z nemočnimi zaporniki, z obrazložitvijo, da so enako storili tudi Mehičani. Zgodovinar Peter Guardino trdi, da je bilo poveljstvo ameriške vojske sokrivo pri napadih na mehiške civiliste. Z grožnjami domovom, premoženju in družinam civilnega prebivalstva, z požiganjem celih vasi, plenjenjem in posilstvom žensk je ameriška vojska ločila gverilce od njihovih oporišč. "Gverilci so drago stali Američane, posredno pa več stanejo mehiške civiliste."<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 294–298.</ref> Scott je okrepil garnizijo Pueble in do novembra dodal 1.200 člansko garnizijo v Jalapo, vzpostavil 750 članske postojanke ob glavni poti med pristaniščem Veracruz in prestolnico, na prelazu med Mexico Cityjem in Pueblo pri Río Frío de Juárez, pri Perote, Veracruz in Las Vigas de Ramírez, Veracruz na cesti med Jalapo in Pueblo ter pri Puente Nacional, Veracruz med Jalapo in Veracruzom.<ref>Izvedbeni dokument, št. 60, Predstavniški dom, prvo zasedanje tridesetega kongresa, str. 1028, 1032.</ref> Pod Laneom je tudi določil proti-gverilsko brigado, ki naj bi vodila vojno proti lahkemu korpusu in drugim gverilcem. Ukazal je, da konvoji potujejo z vsaj 1.300 možmi kot spremstvo. Laneove zmage nad lahkim korpusom pri Atlixcu (18. oktober 1847), pri Izúcarju de Matamorosu (23. november 1847) in pri bitkah pri prelazu Galaxara (24. november 1847) so oslabile sile generala Ree. Kasnejši napad na mehiške gverilce poveljnika Padre Jaraute pri Zacualtipanu (25. februarja 1848) je še zmanjšal gverilske napade na ameriške komunikacijske linije. Potem ko sta vladi 6. marca 1848 sklenili premirje, da bi počakali na ratifikacijo mirovne pogodbe, so se formalna sovražnosti ustavile. Vendar so nekatere skupine kljubovale mehiški vladi vse do evakuacije ameriške vojske avgusta.<ref>{{citation | url=http://www.history.army.mil//brochures/Occupation/Occupation.htm#b9 | first=Stephen A. | last=Carney | title=U.S. Army Campaigns of the Mexican War: The Occupation of Mexico, May 1846 – July 1848 (CMH Pub 73-3) | publisher=U.S. Government Printing Office | location=Washington | year=2005 | pages=30–38 | access-date=August 23, 2011 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170609135009/http://www.history.army.mil/brochures/Occupation/Occupation.htm#b9 | archive-date=June 9, 2017 | url-status=live }}</ref> Nekatere je mehiška vojska zatrla ali pa so bili kot Padre Jarauta usmrčeni.<ref>{{navedi splet|url=http://memoriapoliticademexico.org/Efemerides/7/19071848-DJ.html|title=Memoria Política de México|access-date=February 3, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150204012200/http://memoriapoliticademexico.org/Efemerides/7/19071848-DJ.html|archive-date=February 4, 2015|url-status=live}}</ref> ====Dezerterstva==== [[File:Battle of Churubusco2.jpg|thumb|''Bitka pri Churubuscu'' avtorja J. Camerona, izdal Nathaniel Currier. Ročno obarvana [[litografija]], 1847. Digitalno restavrirano.]] Dezerterstvo je bilo velik problem za obe vojski. V mehiški vojski so dezerterstva izčrpavala sile na predvečer bitke. Večina vojakov je bila kmetov, ki so bili zvesti svoji vasi in družini, ne pa generalom, ki so jih vpoklicali. Pogosto lačni in bolni, premalo opremljeni, le delno usposobljeni in premalo plačani, vojaki s strani svojih častnikov prezirani in niso imeli veliko razlogov za boj proti Američanom. V iskanju priložnosti so mnogi pobegnili iz vojaškega tabora, da bi našli pot nazaj v domačo vas.<ref>{{navedi knjigo | first=Douglas |last=Meed | title=The Mexican War, 1846–1848 | url=https://archive.org/details/mexicanwar00meed_931 | url-access=limited | publisher = Routledge | year=2003 | page=[https://archive.org/details/mexicanwar00meed_931/page/n76 67]|isbn=9780415968409 }}</ref> Stopnja dezerterstva v ameriški vojski je bila 8,3 % (9.200 od 111.000), v primerjavi z 12,7 % med vojno leta 1812 in običajnimi stopnjami dezerterstva v mirnodobnem času, ki so znašale približno 14,8 % na leto.<ref>{{navedi splet|last=McAllister |first=Brian |url=https://www.amazon.com/gp/reader/0195045556?v=search-inside&keywords=desertion |title=see Coffman, ''Old Army'' (1988), p. 193 |website=Amazon |access-date=May 28, 2011}}</ref> Mnogi moški so dezertirali, da bi se pridružili drugi ameriški enoti in dobili drugi bonus za vpis. Nekateri so dezertirali zaradi slabih razmer v taborišču. Domneva se, da so drugi uporabili vojsko za brezplačen prevoz v Kalifornijo, kjer so dezertirali, da bi se pridružili [[kalifornijski zlati mrzlici|zlati mrzlici]];<ref name=foos>{{navedi knjigo | first = Paul |last=Foos | title=A Short, Offhand, Killing Affair | url = https://archive.org/details/shortoffhandkill0000foos | year=2002 | pages=[https://archive.org/details/shortoffhandkill0000foos/page/n36 25], 103–107}}</ref> vendar je to malo verjetno, saj je bilo zlato v Kaliforniji odkrito šele 24. januarja 1848, manj kot dva tedna pred koncem vojne. Ko je do vzhodnih ZDA prišla vest, da je bilo zlato odkrito, je prišla tudi vest, da je vojna končana. Na mehiško stran je prestopilo na stotine ameriških dezerterjev. Skoraj vsi so bili nedavni priseljenci iz Evrope s šibkimi vezmi z ZDA. Mehičani so izdajali letake in letake, v katerih so ameriške vojake vabili z obljubami denarja, zemljiških nagrad in častniških provizij. Mehiški gverilci so spremljali ameriško vojsko in ujeli moške, ki so se neupravičeno umaknili iz vrst ali pa so izpadli iz vrst. Gverilci so te moške včasih prisilili, da so se pridružili mehiškim vrstam. Na tisoče drugih ameriških vojakov je preprosto dezertiralo.<ref>{{Cite journal|last=Wallace|first=Edward S.|date=1935|title=Deserters in the Mexican War|url=https://archive.org/details/hispanic-american-historical-review_1935-08_15_3/page/374|journal=The Hispanic American Historical Review|volume=15|issue=3|pages=374–383|doi=10.1215/00182168-15.3.374|jstor=2506347|issn=0018-2168|doi-access=free}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Rollins |first=Peter C. |date=2008 |title=Why We Fought: America's Wars in Film and History |url=https://archive.org/details/whywefoughtameri00roll |pages=91–92|url-access=registration |publisher=[[University Press of Kentucky]] |isbn=978-0813191911 }}</ref> =====San Patricios===== [[File:Samuel Chamberlain - Hanging of the San Patricios.jpg|thumb|Množično obešanje irskih katoliških vojakov, ki so se pridružili mehiški strani in oblikovali bataljon svetega Patrika]] Najbolj znana skupina dezerterjev iz ameriške vojske je bil "bataljon svetega Patrika" ali ''San Patricios'', sestavljen predvsem iz več sto priseljenih vojakov, večinoma katoliških Ircev in nemških priseljencev, ki so dezertirali iz ameriške vojske zaradi slabega ravnanja ali naklonjenosti do mehiških katoličanov in se pridružili mehiški vojski. Bataljon je vključeval tudi Kanadčane, Angleže, Francoze, Italijane, Poljake, Škote, Špance, Švicarje in Mehičane, od katerih so bili mnogi člani [[Katolištvo|katoliške cerkve]].<ref>{{navedi knjigo |last= Miller |first= Robert Ryal |date= 1989 |title= Shamrock and Sword, The Saint Patrick's Battalion in the US–Mexican War |location= Norman|publisher= [[University of Oklahoma Press]]|pages = 188–192 |isbn= 978-0-8061-2964-8}}</ref> Večina bataljona je bila ubita v bitki pri Churubuscu; Američani so jih ujeli približno 100, približno polovica »San Patriciosov« pa je bila po ujetju v Churubuscu avgusta 1847 obsojena in obešena kot dezerterji.<ref name=foos/> Vodja John Riley je bil žigosan.<ref>{{navedi splet|website=Thought.Co.|title=Biography of John Riley|url=https://www.thoughtco.com/biography-of-john-riley-2136191|access-date=July 18, 2019|date=July 3, 2019|author=Christopher Minster|archive-url=https://web.archive.org/web/20190718185651/https://www.thoughtco.com/biography-of-john-riley-2136191|archive-date=July 18, 2019|url-status=live}}</ref> Doprsni kip Johna Rileyja in plošča na pročelju stavbe na trgu Plaza San Jacinto v San Angelu obeležujeta kraj, kjer so bili obešeni.<ref>Connors in Muñoz, »V iskanju severnoameriške invazije v Mexico Cityju«, str. 503ñ.</ref> ===Konec vojne, pogoji miru=== Mehika, ki je bila vojaško manjša in je imela številna velika mesta v osrčju Mehike, vključno z glavno mestom, zasedena, se ni mogla braniti v konvencionalnem vojskovanju. Mehika se je soočala s številnimi nenehnimi notranjimi razdori med frakcijami, tako da formalni konec vojne ni bil enostaven. Čeprav so bili zapleti pri mirovnih pogajanjih na obeh straneh, je mir v Alti Kaliforniji prišel januarja 1847 s pogodbo iz Cahuenge, v kateri so se Californios (mehiški prebivalci Alte Kalifornije) predali ameriškim silam.<ref>Loveman, ''No Higher Law'', str. 87</ref> Za konec konflikta je bila potrebna celovitejša mirovna pogodba. Ameriške sile so se iz osvajalske vojske na obrobju ozemlja, ki ga je želela vključiti, spremenile v invazijsko silo v osrednji Mehiki, kar bi lahko pomenilo, da bi lahko postala vojska dolgoročne okupacije. Mehiki ni bilo treba nujno podpisati mirovne pogodbe, lahko pa bi nadaljevala z dolgoročnim gverilskim bojem proti ameriški vojski. Vendar pa napadalcev ni mogla izgnati, zato so pogajanja o pogodbi postala še bolj nujna.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 305</ref> Polkova želja po kratki osvajalski vojni proti domnevno šibkemu sovražniku brez volje do boja se je spremenila v dolg in krvav konflikt v osrčju Mehike. Pogajanja o pogodbi so bila v najboljšem interesu Združenih držav. Ni bilo lahko doseči tega. Polk je izgubil zaupanje v svojega pogajalca Nicholasa Trista in ga odpustil, saj so se mirovna pogajanja vlekla. Trist je prezrl dejstvo, da ni imel več pooblastila za delovanje v imenu Združenih držav. Ko je Tristu uspelo prepričati še eno mehiško vlado, da je podpisala pogodbo iz Guadalupe Hidalga, se je Polk soočil z dovršenim dejstvom in se odločil, da jo bo predložil kongresu v ratifikacijo. Ratifikacija je bila zahtevna naloga, saj so demokrati izgubili volitve leta 1846, vigovci, ki so nasprotovali vojni, pa so bili zdaj v premoči. ====Vse-Mehiško gibanje==== Po odločni zmagi so bile ZDA razdeljene glede tega kaj naj bi mir vključeval. Zdaj, ko so ZDA z invazijo na osrednjo Mehiko z gosto poseljenostjo presegle ozemeljske pridobitve, ki so si jih sprva zamislile, se je postavilo vprašanje, ali naj priključijo celotno Mehiko. Po Wilmotovem pogoju se je navdušenje nad idejo zmanjšalo, vendar je zavzetje Mexico Cityja obudilo navdušenje.<ref>Schoultz, Lars. ''Pod Združenimi državami: Zgodovina ameriške politike do Latinske Amerike''. Cambridge: Harvard University Press 1998, str. 34</ref> V kongresu so bili proti temu ostri ugovori iz rasnih razlogov. Senator iz Južne Karoline [[John C. Calhoun]] je trdil, da bi priključitev Mehike ogrozila ameriške institucije in značaj države. „Nikoli si nismo predstavljali, da bi v našo Unijo vključili kogarkoli drugega kot [[Bela (kavkazijska) rasa|belo raso]] – svobodno belo raso. Vključitev Mehike bi bil prvi primer takšne vključitve indijanske rase; saj je več kot polovica Mehičanov Indijancev, druga polovica pa je sestavljena predvsem iz mešanih plemen. Protestiram proti takšni uniji! Naša, gospod, je vlada bele rase ... Želimo si vsiliti svobodno vlado vsem; in vidim, da se je to zahtevalo ... da je poslanstvo te države širiti državljansko in versko svobodo po vsem svetu, še posebej pa po tej celini. To je velika napaka.“ Poleg rasnega argumenta je Calhoun trdil, da ZDA ne morejo biti hkrati imperij in republika in trdil je, da bi imperij okrepil centralno vlado in škodoval posameznim državam.<ref>Merry, ''A Country of Vast Designs'', pp. 414–415</ref><ref>{{cite periodical |last=Calhoun |first=John |date=January 4, 1848 |title=Conquest of Mexico |url=https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=019/llcg019.db&recNum=147 |magazine=[[Congressional Globe]] |volume=30 |issue=1 |pages=96–100 |access-date=July 8, 2023 |publisher=Blair & Rives |archive-date=July 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230708233334/https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=019/llcg019.db&recNum=147 |url-status=live }}</ref> Senator [[Rhode Island]]a, vigovec John Hopkins Clarke je prav tako nasprotoval priključitvi celotne Mehike. »Vključitev tako razdrobljene in degradirane mase v celo omejeno sodelovanje z našimi socialnimi in političnimi pravicami bi bila usodno uničujoča za institucije naše države. Takšno ljudstvo je prežeto z moralno kugo, ki je nalezljiva – gobavost, ki nas bo uničila.«<ref>quoted in Schoultz, ''Beneath the United States'', p. 14</ref><ref>{{cite periodical |last=Clarke |first=John |date=January 25, 1848 |title=The Ten-Regiment Bill |url=https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=019/llcg019.db&recNum=293 |magazine=[[Congressional Globe]] |volume=30 |issue=1 |pages=242–244 |access-date=July 8, 2023 |publisher=Blair & Rives |archive-date=July 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230708233333/https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=019/llcg019.db&recNum=293 |url-status=live }}</ref> ====Pogodba iz Guadalupe Hidalgo==== [[File:Mexican Cession in Mexican View.PNG|thumb|upright=1.35|left|Mehiška ozemlja, prepuščena v "Pogodbi iz Guadalupe Hidalga" v belem]] Pogodba iz Guadalupe Hidalgo, ki je bila podpisana 2. februarja 1848 s strani diplomata Nicholasa Trista in mehiških predstavnikov Luisa G. Cuevasa, Bernard Couta in Miguel Atristaina, je končala vojno. Pogodba je Združenim državam omogočila nedvoumno kontrolo nad Teksasom, vzpostavila mejo med ZDA in Mehiko ob reki Rio Grande ter predala Združenim državam današnje zvezne države [[Kalifornija|Kalifornije]], [[Nevada|Nevade]] in [[Utah|utaha]], večino [[Nova Mehika|Nove Mehike]], [[Arizona|Arizono]] in [[Kolorado]], ter dele [[Teksas|Teksasa]], [[Oklahoma]], [[Kanzas|Kansasa]] in [[Wyoming|Wyominga]]. V zameno je Mehika prejela $15 milijonov<ref>Smith (1919), p. 241.</ref> (${{formatnum:{{Inflation|US|15|1848}}}} milijonov danes) – kar je manj kot polovica zneska, ki ga je ZDA poskušala ponuditi Mehiki za zemljo pred začetkom sovražnosti<ref>{{navedi knjigo | first=Bronwyn | last=Mills | title=U.S.–Mexican War | page=[https://archive.org/details/usmexicanwar0000mill/page/23 23] | isbn=978-0-8160-4932-5 | url=https://archive.org/details/usmexicanwar0000mill/page/23 | publisher=New York : Facts On File | year=2003 }}</ref> – in ZDA so se strinjale, da prevzamejo $3.25&nbsp;million (${{formatnum:{{Inflation|US|3.25|1848}}}} milijonov danes) v dolgovih, ki jih je mehiška vlada dolgovala ameriškim državljanom.<ref>Jay (1853), str. 117.</ref> Območje, pridobljeno z pogodbo, je bilo določeno s strani Federal Interagency Committee na 338.680.960 akrov (1.370.595 kvadratnih kilometrov). Stroški so znašali $16.295.149.<ref>{{navedi knjigo|title=Naša javna zemljišča|url=https://books.google.com/books?id=eFPWo3AcWi8C&pg=RA3-PA7|year=1958|publisher=U.S. Department of the Interior, Bureau of Land Management|page=7}}</ref> To območje je znašalo eno tretjino izvirnega teritorija Mehike iz njene neodvisnosti leta 1821. Pogodbo je ratificiral ameriški senat z glasovanjem 38 glasov za in 14 glasov proti dne 10. marca in Mehika z zakonodajnim glasovanjem 51–34 ter senatnim glasovanjem 33–4 dne 19. maja. Novica, da je zakonodajna skupščina Nove Mehike sprejela zakon za organizacijo teritorialne vlade ZDA, je pomagala omiliti mehiške skrbi glede zapuščanja ljudstva Nove Mehike.{{sfn|Rives|1913|p=649}} Pridobitev je bila vir polemik, še posebej med ameriškimi politiki, ki so se od začetka nasprotovali vojni. Vodilni ameriški protivojni časopis, Whig N"ational Intelligencer", je sarkastično zaključil: »Ničesar ne osvojimo ... Hvala bogu.«<ref>{{navedi knjigo | first=Kenneth C. |last=Davis | author-link =Kenneth C. Davis| title=Ne vem veliko o zgodovini | url=https://archive.org/details/dontknowmuchhist00davi | url-access=registration | publisher =Avon Books |location=New York |year=1995 | page=[https://archive.org/details/dontknowmuchhist00davi/page/143 143]}}</ref><ref>{{navedi knjigo |first=Howard |last=Zinn |author-link=Howard Zinn |title=Zgodovina ameriškega ljudstva |chapter=Poglavje 8: Ne vzamemo ničesar z osvajanjem, hvala Bogu |chapter-url=http://www.historyisaweapon.com/defcon1/zinntak8.html |publisher=HarperCollins Publishers |location=New York |year=2003 |page=169 |title-link=Zgodovina ameriškega ljudstva |access-date=3. januar 2018 |archive-date=3. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180103043558/http://www.historyisaweapon.com/defcon1/zinntak8.html |url-status=live }}</ref> Pridobljene zemlje zahodno od reke Rio Grande se tradicionalno imenujejo Mehiška cesija, oz. odstop v ZDA, nasprotno Teksaški aneksiji pred dvema letoma, čeprav delitev Nove Mehike na sredini ob reki Rio Grande nikoli ni imela nobene podlage niti v nadzoru niti v mehiških mejah. Mehika nikoli ni priznala neodvisnosti Teksasa<ref>{{navedi splet | publisher=PBS | work=US–Mexican War, 1846–1848 | title=Mejne spore | first=Donald S. | last=Frazier | url=https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/prelude/md_boundary_disputes.html | access-date=September 4, 2017 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170901121840/http://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/prelude/md_boundary_disputes.html | archive-date=September 1, 2017 | url-status=live }}</ref> pred vojno in se do te pogodbe ni odpovedala svojim zahtevam po ozemlju severno od Rio Grandeja oziroma reke Gila. Preden je senat ZDA ratificiral pogodbo je naredil dve spremembi: spremembo besedila člena IX (ki je jamčil Mehičanom, ki živijo v kupljenih ozemljih pravico, da postanejo državljani ZDA) in izbris člena X (ki je priznal legimiteto zemljiških dotacij, ki jih je dodelila mehiška vlada). Dne 26. maja 1848, ko sta si dve državi izmenjali dokumente o ratifikaciji pogodbe, sta se dodatno dogovorili o protokolu s tremi členi (znanem kot Protokol iz Querétara), ki je pojasnil spremembe. Prvi člen je trdil, da bo izvirni člen IX pogodbe, čeprav ga je nadomestil člen III Pogodbe z Louisiano, še vedno podeljeval pravice, opredeljene v členu IX. Drugi člen je potrdil legimiteto zemljiških dotacij v skladu z mehiškim pravom.<ref name="hidalgo">{{navedi splet | url = http://academic.udayton.edu/race/02rights/guadalu.htm | work = Treaty of Guadalupe Hidalgo | title = Treaty of Peace, Friendship, Limits, and Settlement Between the United States of America and the United Mexican States Concluded at Guadalupe Hidalgoa | publisher = University of Dayton (academic.udayton.edu) | access-date = October 25, 2007 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110613080150/http://academic.udayton.edu/race/02rights/guadalu.htm | archive-date = June 13, 2011 | url-status = live }}</ref> Protokol je bil podpisan v mestu Querétaro s strani A. H. Sevierja, Nathana Clifforda in Luisa de la Rosa Oteiza.<ref name="hidalgo"/> Člen XI je ponudil potencialno korist za Mehiko, saj se je ZDA zavezala, da bo zatirala napade Komančev in Apačev, ki so pustošili območje ter plačala odškodnine žrtvam napadov, ki jih ni mogla preprečiti.<ref>{{navedi splet | url = http://avalon.law.yale.edu/19th_century/guadhida.asp#art11 | work = Treaty of Guadalupe Hidalgo; February 2, 1848 | title = Article IX | publisher = Lillian Goldman Law Library | access-date = May 11, 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170505142450/http://avalon.law.yale.edu/19th_century/guadhida.asp#art11 | archive-date = May 5, 2017 | url-status = live }}</ref> Vendar pa niso prenehali napadi Indijancev še več desetletij po pogodbi, čeprav je epidemija [[Kolera|kolere]] leta 1849 močno zmanjšala število Komančev.<ref>Hamalainen, 293–341.</ref> Robert P. Letcher, minister ZDA v Mehiki leta 1850, je bil prepričan, da bo "ta obupni 11. člen" povzročil finančni propad ZDA, če se ne bo mogla osvoboditi svojih obveznosti.<ref name="DeLay2008302">{{navedi knjigo|author=Brian DeLay|title=War of a Thousand Deserts: Indian Raids and the U.S.–Mexican War|url=https://books.google.com/books?id=Mot8hkMa0nkC&pg=PA302|date=2008|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-15042-1|page=302|access-date=March 10, 2020|archive-date=May 14, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240514001255/https://books.google.com/books?id=Mot8hkMa0nkC&pg=PA302#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> ZDA so se pet let pozneje osvobodile vseh obveznosti člena XI s členom II "Gadsdenovega nakupa" leta 1853.<ref>{{navedi splet | url = http://avalon.law.yale.edu/19th_century/mx1853.asp | title = Gadsden Purchase Treaty : December 30, 1853 | publisher = Lillian Goldman Law Library | access-date = May 11, 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150519020643/http://avalon.law.yale.edu/19th_century/mx1853.asp | archive-date = May 19, 2015 | url-status = live }}</ref> == Posledice == ===Spremenjena ozemlja=== [[File:Wpdms mexican cession.svg|thumb|upright=1.35|Mehiška cesija, prikazana rdeče, predstavlja "Gadsdenov nakup", prikazan na rumeno]] Pred secesijo Teksasa je Mehika obsegala skoraj {{convert|1700000|sqmi|km2|abbr=on}}, do leta 1849 pa je pokrivala le nekoliko manj kot {{convert|800,000|sqmi|km2}}. Dodatnih {{convert|30,000|sqmi|km2}} so prodali ZDA v Gadsdenovem nakupu leta 1853, kar predstavlja skupno zmanjšanje mehiške teritorije za več kot 55%, ali {{convert|900,000|sqmi|km2}}.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ourdocuments.gov/doc.php?flash=true&doc=26|title=Zdravniški sporazum Guadalupa Hidalgo|publisher=www.ourdocuments.gov|access-date=June 27, 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715115058/http://www.ourdocuments.gov/doc.php?flash=true&doc=26|archive-date=July 15, 2007|url-status=live}}</ref> Čeprav je bila priključena zemlja približno velikosti Zahodne Evrope, je bila slabo naseljena. Na zemlji je bilo okoli 14,000 neindijanskih prebivalcev v Alta Kaliforniji<ref>{{navedi splet|title=Zlato v Kaliforniji – Migracija v Kalifornijo: Preko kopnega, okoli rta in preko Paname |first=Andrea |last=Franzius |url=http://www.duke.edu/~agf2/history391/migration.html |access-date=July 6, 2012 |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20120622211916/http://www.duke.edu/~agf2/history391/migration.html |archive-date=June 22, 2012 }}</ref> in okoli 60.000 v Nuevo Méxicu<ref>{{citation | title=Tabela 16. Prebivalstvo: 1790 do 1990 | work = Prebivalstvo in število stanovanj. 1990 Popis prebivalstva in stanovanj. CPH-2-1. | publisher = U.S. Department of Commerce, Bureau of the Census | pages =26–27 | isbn=978-99946-41-25-3 }}</ref> ter tudi velike avtohtone narode, kot so [[Papago]], [[Pima]], [[Pueblo kultura|Pueblo]], [[Navajo]], [[Apači]] in mnogi drugi. Čeprav so se nekateri domačini preselili južneje v Mehiko, je večina ostala na ozemlju ZDA. Ameriški naseljenci, ki so poselili na novo osvojeni jugozahod, so nadomestili mehiško pravo (civilnopravni sistem, ki je temeljil na španskem pravu), ki je z zakonom z dne 6. aprila 1830 prepovedalo vsako nadaljnje priseljevanje. Vendar so prepoznali vrednost nekaterih vidikov mehiškega prava in jih prenesli v svoje nove pravne sisteme. Večina jugozahodnih držav je na primer sprejela sisteme skupne lastnine zakoncev, pa tudi vodno pravo. Mnogi Mehičani, vključno z mešanci ( mestizos), Afro-Mehičani in domorodnimi ljudstvi na priključenih ozemljih so doživeli izgubo civilnih in političnih pravic. Zdravniški sporazum Guadalupa Hidalgo je obljubljal ameriško državljanstvo vsem nekdanjim mehiškim državljanom, ki so živeli na teh ozemljih. Vendar pa so Združene države dale novim državam moč, da določijo politiko državljanstva in znotraj enega leta so države sprejemale zakone, ki so prepovedovale vsem Mehičanom v Arizoni, Kaliforniji, Novem Mehiku in Teksasu ameriško državljanstvo, razen belim moškim Mehičanom. Poleg tega so ne-beli Mehičanci izgubili določene pravice državljanstva, kot so pravica do opravljanja odvetništva, glasovanja ali zasedanja določenih vladnih položajev. Avtohtona ljudstva so izgubila pravice do zemlje in bila iztrebljena, kot v kalifornijskem genocidu ali prisiljena v indijanske rezervate. Mehika je izgubila del svojih severnih ozemelj v Nevadi, Utahu, Koloradu, Oklahomi, Kansasu in Wyomingu, ki so vključevala malo ali nič Mehičanov in številne avtohtone skupine.<ref>{{navedi knjigo |last=Menchaca |first=Martha |url=https://books.google.com/books?id=KFILAAAAYAAJ |title=Obnavljanje zgodovine, konstrukcija rase: Indijanci, črni in beli koreni mehiških Američanov |date=2001 |publisher=University of Texas Press |isbn=978-0-292-75253-5 |pages=216, 217, 218, 220, 223, 227 |language=en |chapter=Zdravniški sporazum Guadalupa Hidalgo in rasifikacija mehiške populacije |access-date=November 22, 2023 |archive-date=November 29, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231129060117/https://books.google.com/books?id=KFILAAAAYAAJ |url-status=live }}</ref> Poleg tega vlada ZDA ni podelila polne državljanske pravice Američanom indijanskega porekla na jugozahodu vse do 30. let prejšnjega stoletja, čeprav so bili mehiški državljani.<ref>Griswold el Castillo, Richard ''[https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/war/wars_end_guadalupe.html Konec vojne: pogodba iz Guadalupe Hidalgo]'' {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100213210803/http://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/war/wars_end_guadalupe.html |date=February 13, 2010 }} PBS, 2006.</ref> Ustava Kalifornije iz leta 1849 je pripisovala pravice glasu le belim moškim državljanom (člen II, odsek 1), število senatorjev pa je bilo določeno "v skladu s številom belih prebivalcev" (člen IV, odsek 29).<ref>{{navedi splet | url=http://www.sos.ca.gov/archives/collections/constitutions/1849/full-text | archive-url=https://web.archive.org/web/20150129165014/http://www.sos.ca.gov/archives/collections/constitutions/1849/full-text | archive-date=January 29, 2015 | title=Ustava države Kalifornija 1849* &#124; Sekretariat države Kalifornija }}</ref> ===Vpliv na Združene države=== V večjem delu Združenih držav je zmaga in pridobitev nove zemlje prinesla povečanje patriotizma. Zmaga se je zdela uresničitev prepričanja demokratov v Manifestno usodo njihove države. Čeprav so se Whigi uprli vojni, so za svojega predsedniškega kandidata na volitvah 1848 izbrali Zacharyja Taylorja, hvalili njegovo vojaško delovanje, medtem ko so omilili svoje kritike vojne. {{blockquote|Ali se je mehiška vojna že končala in kako? Ali smo poraženi? Ali veste za katero koli državo, ki namerava oblegati South Hadley [Massachusetts]? Če ja, me obvestite o tem, saj bi z veseljem izkoristila priložnost za pobeg, če nas bodo napadli. Predvidevam, da bi [naša učiteljica] gospa[Mary Lyon [ustanoviteljica Mount Holyoke College] vsem nam priskrbela bodala in nam ukazala, da se borimo za svoja življenja ...|Šestnajstletna [[Emily Dickinson]], ki je pisala svojemu starejšemu bratu, Austinu jeseni leta 1847, kmalu po bitki pri Chapultepecu<ref>Linscott, 1959, str. 218–219.</ref>}} Mesec dni pred koncem vojne je Polk naletel na kritiko v Predstavniškem domu Združenih držav s spremembo zakona, ki je hvalil Taylorja za "vojno, ki jo je predsednik Združenih držav nepotrebno in neustavno začel." Ta kritika, v kateri je kongresnik Abraham Lincoln igral pomembno vlogo s svojimi "Spot Resolutioni", je sledila kongresnemu pregledu začetkov vojne, vključno z dejanskimi izzivi trditev predsednika Polka.<ref>{{navedi splet |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=020/llcg020.db&recNum=102 |title=Kongresni globus, 30. seja (1848) |pages=93–95 |publisher=Memory.loc.gov |access-date=May 28, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160117052802/http://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=020%2Fllcg020.db&recNum=102 |archive-date=January 17, 2016 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(hj04321)) |title=Zapisnik doma, 30. seja (1848), str. 183–184/ |publisher=Memory.loc.gov |access-date=May 28, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160414231127/http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem%2Fhlaw%3A%40field%28DOCID+%40lit%28hj04321%29%29 |archive-date=April 14, 2016 |url-status=live }}</ref> Glasovanje je potekalo v skladu s strankarskimi linijami, pri čemer so vsi Whigi podprli spremembo. Lincolnov napad je prejel mlačno podporo svojih Whigov v Illinoisu, toda ga pa je grobo napadla opozicija demokratov, ki so se v Illinoisu združili v podporo vojni; Lincolnove"Spot Resolucije" so preganjale njegove prihodnje kampanje v močno demokratskem Illinoisu in so jih njegovi nasprotniki citirali tudi globoko v njegovo predsedstvo.<ref>{{navedi knjigo | last=Donald | first=David Herbert | title=Lincoln | url=https://archive.org/details/lincolndona00dona | url-access=registration | year=1995 | pages=[https://archive.org/details/lincolndona00dona/page/124 124], 128, 133}}</ref> Medtem ko je whig Emerson zavračal vojno "kot sredstvo za dosego ameriške usode," je proti koncu vojne napisal: "ZDA bodo zavzele Mehiko, a kot človek pogoltne arzenik, ki ga vznemiri. Mehika nas bo zastrupila."<ref>Groom, Winston "Kearny's March" Alfred A. Knopf, 2011, str. 275</ref> Kasneje je sprejel misel, da "večina velikih rezultantov zgodovine nastane z nečastnimi sredstvi."<ref>{{navedi knjigo|last=Emerson|first=Ralph Waldo|title=The Conduct of Life|url=https://archive.org/details/conductoflife0000ralp_w1f5|year=1860|isbn=978-1-4191-5736-3|page=[https://archive.org/details/conductoflife0000ralp_w1f5/page/110 110]}}</ref> Zgodovinar državljanske vojne James M. McPherson posveča celo poglavje svoje zgodovine državljanske vojne, ki je osvojila Pulitzerjevo nagrado, mehiško-ameriški vojni, ki nosi naslov "Mehika nas bo zastrupila". McPherson trdi, da je bila mehiško-ameriška vojna in njeni posledici ključni teritorialni dogodek pred državljansko vojno.<ref>{{navedi knjigo |last1=McPherson |first1=James M. |title=Battle Cry of Freedom: The Civil War Era |date=1988 |publisher=OUP USA |isbn=978-0-19-503863-7 |url=https://books.google.com/books?id=a3nX48n4oeIC |language=en |pages=49–77 |access-date=February 23, 2023 |archive-date=March 11, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240311161402/https://books.google.com/books?id=a3nX48n4oeIC |url-status=live }}</ref> Veterani vojne so pogosto bili zlomljeni ljudje. "Ko so se bolni in ranjeni iz Taylorjevih in Scottovih kampanj vračali iz Mehike v Združene države, je njihovo stanje šokiralo domačine. Možje, sinovi in bratje so se vračali v slabem zdravju, nekateri brez okončin."<ref>Christensen, ''The U.S.–Mexican War'', str. 190.</ref> "Republikanski učbenik kampanje" iz leta 1880, ki ga je pripravil Republikanski kongresni odbor<ref>[https://books.google.com/books?id=ZrkJAAAAIAAJ&pg=PA97 opis mehiško-ameriške vojne iz republikanskega učbenika kampanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160504082029/https://books.google.com/books?id=ZrkJAAAAIAAJ&pg=PA97 |date=May 4, 2016 }}.</ref> opisuje vojno kot "fekalno, smrdljivo korupcijo" in "eden najtemnejših prizorov v naši zgodovini—vojna, ki jo je našemu in mehiškemu ljudstvu vsilila svojeglava uzurpacija predsednika Polka v prizadevanju za ozemeljsko širitev suženjske oligarhije." Po podpisu pogodbe iz leta 1848 si je Polk prizadeval poslati vojake na Jukatan, kjer je divjala državljanska vojna med secesionisti in tistimi, ki so podpirali mehiško vlado. Ameriški kongres je njegovo prošnjo zavrnil. Mehiška vojna naj bi bila kratka in skoraj brez krvi. Ni bila ne eno ne drugo. Kongres ni podpiral nadaljnjih zunanjih konfliktov.<ref>Christiansen, ''The U.S.–Mexico War'', str. 220</ref> ===Učinek na ameriško vojsko v državljanski vojni=== Mnogo vojaških voditeljev na obeh straneh [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] 1861–1865 se je usposabljalo na [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|vojaški akademiji]] v West Pointu in so se bojevali kot mlajši častniki v Mehiki. Ta seznam vključuje vojaške osebnosti, ki so se borile za Unijo: [[Ulysses S. Grant]], [[George B. McClellan]], [[William Tecumseh Sherman]], [[George Gordon Meade]] in [[Ambrose Burnside]]. Vojaški možje, ki so se pridružili južnim secesionistom [[Konfederacija ameriških držav|Konfederacije]], vključujejo [[Robert Edward Lee|Roberta E. Leeja]], [[Albert Sidney Johnston]], [[Stonewall Jackson]], Jamesa Longstreeta, [[Joseph E. Johnston]], [[Braxton Bragg]], Sterlinga Pricea in bodočega konfederacijskega predsednika [[Jefferson Davis|Jeffersona Davisa]]. Obe strani sta imeli voditelje z bogatimi izkušnjami v aktivnem bojevanju, strategiji in taktiki. [[File:Brevet Second Lieutenant Ulysses S. Grant in 1843.jpg|thumb|left|upright |alt= Odlitek mladega Granta v uniformi | Drugi poročnik [[Ulysses S. Grant]]]] Za Granta, ki je kasneje vodil unijske sile med državljansko vojno in bil izvoljen za predsednika, "mu je prav tako pokazalo mnoge načine, kako so vojne prežete z političnimi izračuni."<ref>[[Chernow, Ron]]. ''Grant''. New York: Penguin Press 2017, str. 49</ref> Grant je služil v Mehiki pod generalom Zacharyjem Taylorjem in bil imenovan za vršilca funkcije pomočnika četrtnega poveljnika Taylorjeve vojske, kar je poskusil zavrniti, saj ga je oddaljevalo od bojišča. Vendar je "imenovanje dejansko predstavljalo božji dar za Granta, ki ga je spremenilo v popolnega vojaka, spretnega pri vsakem aspektu vojaškega življenja, zlasti logistike... To je nudilo neprecenljivo usposabljanje za državljansko vojno, ko bo Grant moral ohranjati ogromne armade na terenu, daleč od severnih oskrbovalnih skladišč."<ref>Chernow, ''Grant'' str. 46</ref> Grant je doživel precejšnje bojevanje in pokazal svoje hladnokrvnost pod ognjem. V bitki pri Chapultepeku je on in njegovi možje postavili havbico v cerkveni zvonik, ki je imel nadzorovan pogled na vrata San Cosme. Ta akcija mu je prinesla častni čin brevet kapitana zaradi "galantnega in zaslužnega ravnanja v bitki pri Chapultepeku."<ref>citirano v Chernow, ''Grant'', str. 55.</ref> Grant se je kasneje spominjal v svojih ''Memoarjih'', objavljenih leta 1885, da "na splošno vojaki vojske niso bili ravnodušni ali je bila aneksija [Teksasa] uresničena ali ne; vendar pa ne vsi. Osebno sem bil gorko nasprotujoč tej zakonodaji in do danes smatram vojno, ki je iz tega izšla, kot eno izmed najbolj nepravičnih, ki so jih kdajkoli vodili močnejši proti šibkejši državi. Bil je to primer republike, ki je sledila slabemu zgledu evropskih monarhij, saj v svoji želji po pridobitvi dodatnega ozemlja ni upoštevala pravičnosti."<ref>{{navedi splet |url= http://www.fadedgiant.net/html/grant_ulysses_s_quotes_west_po.htm |title= Ulysses S Grant Quotes on the Military Academy and the Mexican War |publisher= Fadedgiant.net |access-date= May 28, 2011 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150307033943/http://www.fadedgiant.net/html/grant_ulysses_s_quotes_west_po.htm |archive-date= March 7, 2015 |url-status= live }}</ref> Grant je prav tako izrazil mnenje, da je vojna proti Mehiki prinesla kazen Združenim državam v obliki ameriške državljanske vojne. "Južnjaška vstaja je bila v veliki meri posledica mehiške vojne. Narodi, tako kot posamezniki, so kaznovani za svoje prekrške. Dobila smo svojo kazen v najbolj krvavi in dragi vojni modernih časov."<ref>{{navedi knjigo |url=https://www.gutenberg.org/ebooks/4367 |title=Personal Memoirs of General U. S. Grant |first=Ulysses S. |last=Grant |author-link=Ulysses S. Grant |date=1885 |via=[[Project Gutenberg]] |access-date=October 3, 2022 |archive-date=August 29, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200829235609/http://www.gutenberg.org/ebooks/4367 |url-status=live }}</ref> [[Robert Edward Lee|Robert E. Lee]], poveljnik [[Konfederacija ameriških držav|konfederativnih sil]] do konca državljanske vojne je začel graditi svojo reputacijo kot vojaški častnik v ameriški vojni proti Mehiki. Na začetku mehiško-ameriške vojne je kapitan Lee napadel Mehiko z inženirsko enoto generala Woola iz severa. Kmalu po začetku leta 1847 je pomagal zajeti mehiška mesta Vera Cruz, Cerro Gordo, Contreras, Churubusco, Molino del Rey in Chapultepec. Lee je bil ranjen pri Chapultepecu. General Scott je opisal Roberta E. Leeja kot "galantnega in neizčrpnega", saj je dejal, da je Lee pokazal "največje dejanje fizičnega in moralnega poguma, ki ga je izvedel kdorkoli, kar mu je znano med kampanjo."<ref>{{navedi knjigo|title= Robert E. Lee; a Biography|last= Winston|first= Robert|publisher= W. Morrow & Co|year= 1934|isbn= 9780313384370|location= New York|page= 84}}</ref> Grant je pridobil vpogled v Roberta E. Leeja, kot navaja njegovo spominjanje, "Poznal sem ga osebno in vedel, da je smrtnik; in ravno tako je bilo dobro, da sem to čutil."<ref>citirano v Chernow, ''Grant'', str. 58.</ref> Leta 1861 je general Scott svetoval [[Abraham Lincoln|Abrahamu Lincolnu]] naj prosi Leeja, da prevzame poveljstvo nad ameriškimi silami. Lee je to zavrnil in kasneje pripovedoval: "Zavrnil sem ponudbo, ki mi jo je dal, da prevzamem poveljstvo nad vojsko, ki je bila pripeljana na bojišče in to sem iskreno in vljudno povedal, da čeprav sem se upiral secesiji in obsojal vojno, ne morem niti malo sodelovati v invaziji južnih držav."<ref>{{navedi knjigo|title= Warriors Seven: Seven American Commanders, Seven Wars, and the Irony of Battle|last= Sneiderman|first= Barney|publisher= Savas Beatie|year= 2006|isbn= 978-1932714289|location= New York|pages= [https://archive.org/details/warriorssevensev0000snei/page/118 118]|url= https://archive.org/details/warriorssevensev0000snei/page/118}}</ref> === Družbeni in politični kontekst === Kljub začetnim nasprotovanjem Whigov in abolicionistov je mehiška vojna vseeno združila ZDA v skupnem cilju in se je bojevala skoraj izključno z prostovoljci. Ameriška vojska se je povečala z malo več kot 6.000 na več kot 115.000 mož. Večina 12-mesečnih prostovoljcev v Scottovi vojski se je odločila, da je enoletno bojevanje dovolj in se vrnila v ZDA.<ref>Christensen, ''The U.S.–Mexican War'', str. 187.</ref> Protisuženjske skupine so se borile za izključitev suženjstva iz kateregakoli ozemlja, ki ga je osvojila ZDA.<ref>{{navedi knjigo|url= https://books.google.com/books?id=Y0JnAAAAMAAJ|author= John Douglas Pitts Fuller|title= The Movement for the Acquisition of All Mexico, 1846–1848|orig-year= 1936|year= 1969|publisher= Da Capo Press|location= New York|isbn= 9780306714610|access-date= May 28, 2011|archive-url= https://web.archive.org/web/20130527101804/http://books.google.com/books?id=Y0JnAAAAMAAJ|archive-date= May 27, 2013|url-status= live}}</ref> Leta 1847 je Predstavniški dom sprejel Wilmotovo določilo, ki je določalo, da nobeno ozemlje, pridobljeno s to vojno ne sme biti odprto za suženjstvo. Če bi bilo uspešno, bi Wilmotovo določilo dejansko razveljavilo kompromis v Missouriju iz leta 1820, saj bi prepovedalo suženjstvo na območju južneje od paralele 36°30′ sever. Senat se je izognil vprašanju, pozni poskus, da bi ga dodali v Pogodbo z Guadalupe Hidalgo pa je bil zavrnjen, ker so južni senatorji imeli dovolj glasov, da preprečijo njegovo dodajanje. Predstavniški dom je bil razdeljen po prebivalstvu, severni del pa je rasel, kar mu je omogočilo, da je na volitvah leta 1846 osvojil večino v predstavniškem domu; vendar je bila zastopanost v senatu dva člana na državo, južnjaki pa so imeli dovolj glasov, da so preprečili dodatek. Vojna se je izkazala za odločilen dogodek za ZDA, saj je označila pomembno prelomnico za nacijo, ki je postajala vse močnejša vojaška sila. To je tudi mejnik v ameriški zgodbi o Manifest Destiny. Vojna ni rešila vprašanja suženjstva v ZDA, temveč ga je v mnogih pogledih povečala, saj je potencialno širjenje institucije na zahod postajalo vse bolj osrednja in vroča tema v nacionalnih razpravah.<ref>{{navedi knjigo |last1= Hine |first1= Robert V |last2= Faragher |first2= John Mack |title= The American West: A New Interpretive History |date= 2000 |publisher= Yale University Press |location= New Haven |isbn= 978-0300078350 |page= 211 |access-date= June 1, 2019 |url= https://books.google.com/books?id=xuLSxbn7DSUC |archive-url= https://web.archive.org/web/20160516232737/https://books.google.com/books?id=xuLSxbn7DSUC |archive-date= May 16, 2016 |url-status= live }}</ref> S širjenjem ozemlja ZDA do Tihega oceana je konec mehiško–ameriške vojne označil nov korak v velikih migracijah Američanov na Zahod.<ref>{{navedi knjigo |last1= Hine |first1= Robert V. |last2= Faragher |first2= John Mack |title= The American West: A New Interpretive History |date= 2000 |publisher= Yale University Press |location= New Haven |isbn= 978-0300078350 |pages= 216–219 |access-date= July 3, 2019 |url= https://books.google.com/books?id=xuLSxbn7DSUC |archive-url= https://web.archive.org/web/20160516232737/https://books.google.com/books?id=xuLSxbn7DSUC |archive-date= May 16, 2016 |url-status= live }}</ref> ===Veterani vojne=== Po državljanski vojni so se veterani mehiške vojne začeli organizirati kot veterani ne glede na čin in lobirati za svojo služenje.<ref>Davies, Wallace E. "The Mexican War Veterans as an Organized Group." The Mississippi Valley Historical Review, vol. 35, no. 2, 1948, pp. 221–238. {{JSTOR|1898407}}. Accessed May 19, 2020.</ref> Sprva so si prizadevali ustanoviti dom za vojake za starejše in bolne veterane, a so nato začeli zahtevati pokojnine leta 1874. V Kongresu je bilo upiranje temu, saj so veterani prejeli določene parcele do 160 hektarjev zemlje za svojo službo; pokojnine bi obremenile proračun vlade.<ref>Van Wagenen, ''Remembering the Forgotten War'', p. 64</ref> Politika je bila zapletena, saj se je toliko veteranov mehiške vojne borilo za konfederacijo med državljansko vojno. Republiški kongresniki so jih obtožili, da poskušajo nuditi zvezno pomoč nekdanjim konfederatom. To je privedlo do trinajstletne razprave v Kongresu o zvestobi veteranov in njihovi upravičenosti do zvezne pomoči v njihovih poznih letih.<ref>Van Wagenen, Michael Scott. "US–Mexican War Veterans and the Congressional Pension Fight." Military History of the West 40 (2010).</ref> Leta 1887 je začel veljati zakon o pokojninah veteranov mehiške vojne, ki je veteranom omogočil pridobitev pokojnine za njihovo službo. Preživeli častniki in vojaki so bili uvrščeni na seznam prejemnikov pokojnin, ki je vključeval prostovoljce, milice in mornarje, ki so služili vsaj 60 dni in bili vsaj 62 let stari. Vdove veteranov, ki se niso ponovno poročile, so bile upravičene do pokojnine svojega pokojnega moža. Izključeni so bili "katerikoli oseba, ki je bila pod političnimi omejitvami, ki jih nalaga "Fourteenth Amendment to the United States Constitution", torej veterani, ki so se borili za konfederacijo med državljansko vojno.<ref>[https://archive.org/details/mexicanwarveter00robagoog "Mexican War Veterans, A Complete Roster" Washington D.C.: Brentano's 1887] accessed May 18, 2020</ref> === Incidenti, civilne žrtve in množične pokoli === [[File:Burial site of Lieutenant Colonel Henry Clay, Jr., taken by an unknown photographer during the Mexican-American war, ca.1847.jpg|thumb|Pokopališče podpolkovnika Henryja Claya, Jr., posneto od neznanega fotografa med mehiško-ameriško vojno, {{circa|1847}}]] Na začetku vojne so ameriške čete pod poveljstvom Taylora v večini upoštevale vojna pravila pod budnim očesom Taylora, in se skoraj izključno spopadali z vojaki nasprotnika. To jim je pridobili določeno priljubljenost pri mehiških civilistih, ki so okupacijske Američane cenile v večji meri v primerjavi z mehiško vojsko, ki je svoje ranjene pustila, da so jih ujeli nasprotniki, ko so se umikali iz območja. Junija 1846 se je situacija spremenila, ko so ameriške okrepitev vstopile na območje in začele napadati lokalne kmetije.<ref name="LewRockwell.com">{{navedi novice|title=From the Halls of Montezuma – LRC Blog LewRockwell.com|language=en|work=LewRockwell.com|url=https://www.lewrockwell.com/lrc-blog/from-the-halls-of-montezuma/|access-date=February 10, 2018|archive-date=August 6, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806212934/https://www.lewrockwell.com/lrc-blog/from-the-halls-of-montezuma/|url-status=live}}</ref> Mnogi vojaki na garnizijski dolžnosti so naredili zločine proti civilistom, kot so ropi, posilstva in umori, da bi omilili svoj dolgčas. Ta val brezobzirnega kriminala je pripeljal do tega, da so ameriški vojaki ubili vsaj 20 civilistov v prvem mesecu okupacije. Taylor sprva ni izkazoval zaskrbljenosti glede zločinov, ki so jih storili vojaki in ni discipliniral vojakov odgovornih zanj, ali uvedel ukrepe za preprečevanje zločinov. To je privedlo do spremembe javnega mnenja proti ameriškim vojakom in povzročilo, da je veliko Mehičanov vzelo orožje in oblikovalo gverilske čete, ki so napadale ameriške patrulje. Napadi so postajali vse pogostejši, še posebej po bitki pri Monterreyu.<ref name="LewRockwell.com"/> V tem času so anti-katoliški sentiment in rasizem še naprej spodbujali napade na mehiške civiliste. Ocenjeno je bilo, da je ameriška vojska ubila najmanj 100 civilistov, pri čemer je bila večina teh ubitih s strani 1. teksaške konjeniške čete, ki jo je poveljeval polkovnik John C. Hays. Ameriške enote pod poveljstvom kapitana Mabryja B. "Mustang" Graya so v odgovor na umor ameriškega vojaka, ki so ga ubili Mehičani zunaj Monterreyja, ugrabile in usmrtile 24 neoboroženih mehiških civilistov. Novembra 1846 je odred iz 1. kentuckijske enote umoril mladega mehiškega dečka, domnevno kot obliko razvedrila. Po tem je Taylor neuspešno poskušal vložiti tožbe proti kateremu koli od vojakov vpletenih v to.<ref name="Carney-2005">{{navedi knjigo|last=Carney|first=Stephen A.|url=https://books.google.com/books?id=r1ufQ-k5a3YC&q=%22Old+women+and+young+girls+were+stripped+of+their+clothes+and+many+others+suffered+still+greater+outrages.%22&pg=PA37|title=The Occupation of Mexico, May 1846–July 1848|publisher=Government Printing Office|year=2005|isbn=9780160873454|language=en|access-date=November 11, 2021|archive-date=May 14, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240514001237/https://books.google.com/books?id=r1ufQ-k5a3YC&q=%22Old+women+and+young+girls+were+stripped+of+their+clothes+and+many+others+suffered+still+greater+outrages.%22&pg=PA37#v=snippet&q=%22Old%20women%20and%20young%20girls%20were%20stripped%20of%20their%20clothes%20and%20many%20others%20suffered%20still%20greater%20outrages.%22&f=false|url-status=live}}</ref> Najbolj razvpiti incident se je zgodil 9. oktobra 1847, ko je stornik Samuel Hamilton Walker in 12 drugih umrlo v spopadu, Joseph Lane je naročil svojim vojakom, da se maščujejo za mrtve teksaške rangerje, tako da so oropali mesto Huamantla. Vojaki so hitro postali pijani po obleganju trgovine z alkoholom in začeli napadati mestne prebivalce, posiljevati in ubijati desetine mehiških civilistov ter brez razlikovanja požigati njihove domove.<ref name="Carney-2005"/>{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}} Vendar je ta poročila o ameriškem divjanju zasenčila novica o odstopu Santa Anne po napadu na Huamantlo, kar ni privedlo do nobenih posledic proti Lanu ali kateremu koli od vojakov, vpletenih v grozodejstva.<ref>{{navedi splet|title=The Occupation of Mexico, May 1846–July 1848|url=https://history.army.mil/brochures/Occupation/Occupation.htm|access-date=February 10, 2018|website=history.army.mil|archive-date=February 11, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210211202012/https://history.army.mil/brochures/Occupation/Occupation.htm|url-status=live}}</ref> === Učinki na Mehiko === Za Mehiko je bila vojna boleča zgodovinska izkušnja, ki je privedla do izgube ozemlja in osvetlila notranje politične konflikte, ki so se nadaljevali še naslednjih 20 let. Reformni vojni med liberali in konservativci leta 1857 je sledila drugi francoski poseg v Mehiko leta 1861, ki je ustanovil Drugo mehiško cesarstvo. Vojna je povzročila, da je Mehika vstopila v "obdobje samorefleksije ... ko so njeni voditelji iskali, da bi določili in naslovili razloge, ki so privedli do takega debakla."<ref>Santoni, Pedro. "U.S.–Mexican War" in ''Encyclopedia of Mexico'', Chicago: Fitzroy Dearborn 1997, p. 1511.</ref> Takoj po vojni je skupina mehiških pisateljev, vključno z Ignaciom Ramírezom, Guillermo Prieto, José Maro Iglesias in Franciscoom Urquidom sestavila sebično oceno razlogov za vojno in poraz Mehike, ki jo je uredil častnik mehiške vojske Ramón Alcaraz. Zanikali so, da bi imele mehiške zahteve po Teksasu kakršno koli zvezo z vojno in namesto tega zapisali, da je za "pravi izvor vojne dovolj reči, da jo je povzročila nepotešljiva ambicija Združenih držav, ki jo je podpirala naša šibkost."<ref name="Alcaraz p1">{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/othersideornotes00alca |title=The Other Side: or Notes for the History of the War between Mexico and the United States |publisher=John Wiley |year=1850 |editor1-last=Alcaraz |editor1-first=Ramón |location=New York |pages=1–2 |translator=Albert C. Ramsey |oclc=1540860 |display-editors=etal |url-access=registration}}</ref> Delo je opazil in prevedel v angleščino polkovnik Albert Ramsey, veteran mehiško-ameriške vojne in ga leta 1850 objavil v Združenih državah kot radovednost.{{sfnp|Alcaraz|1850}} Kljub temu, da je bil obtožen in odgovoren za izgubo Mehike v vojni, je Santa Anna prišel na oblast še za en mandat kot predsednik. Potem, ko je leta 1853 prodal dolino Mesilla ZDA v Gadsdenovi kupčiji, je začel graditi[transkontinentalno železnico po boljši poti, vendar je bil odstavljen in je šel v dolgotrajno izgnanstvo. Med izgnanstvom je napisal svojo različico dogodkov, ki pa ni bila objavljena še veliko kasneje. == Dedščina == [[File:Obelisco a los Niños Héroes 03. Castillo de Chapultepec.JPG|thumb|upright|Obelisk posvečen Niños Héroes, Mehika, 1881]] [[File:Lula in Chapultepec.jpg|thumb|Memorial mehiškim kadetom, ubitim v bitki pri Chapultepecu, 1952]] [[File:Placa conmemorativa del batallón de San Patricio.jpg|thumb|upright|Spominska plošča San Patricios, Mehika, 1959]] === Mehika === Ko so Francoze izgnali leta 1867 in je bila ponovno vzpostavljena liberalna republika, je Mehika začela obračunavati z dedščino mehiško-ameriške vojne. Zgodba o ''Niños Héroes'' je postala pripoved, ki je pomagala Mehičanom, da so se soočili z vojno. Fanta kadeta, ki sta se žrtvovala za svojo ''patrio'' ("očetnjavo") kot mučenika v bitki pri Chapultepecu sta bila navdihujoča, vendar njuna žrtev ni bila obeležena do leta 1881, ko so preživeli kadeti oblikovali organizacijo za podporo Vojaški akademiji Mehike. Eden od kadetov, ki so bili ujeti, je oblikoval spomenik, majhen kenotaf je bil postavljen ob vznožju hriba Chapultepec, na katerem stoji grad. Letne spominske slovesnosti pri cenotafu se je udeležil general [[Porfirio Díaz]], ki je videl priložnost za gradnjo svojega odnosa z Federalno vojsko. Tudi med [[Mehiška revolucija|mehiško revolucijo]] (1910–1920) so spominske slovesnosti potekale in so se jih udeleževali takratni predsedniki. Po koncu vojaške faze je mehiška vlada obnovila pripoved o dečkih junakih kot utelešenju žrtvovanja za patriotsko. Pripravljeni so bili načrti za veliko večje obeležje njihove žrtve, ki je bilo zgrajeno na vhodu v mehiški Park Chapultepec. Spomenik heroičnim kadetom je bil odprt leta 1952. Do takrat so se odnosi med ZDA in Mehiko toliko izboljšali, da sta bila zaveznika v drugi svetovni vojni in njuni povojni ekonomiji sta postali vse bolj prepleteni. Nekatere vojaške trofeje, ki so jih vzeli ZDA, kot so mehiške bojne zastave, so bile z velikimi ceremonijami vrnjene Mehiki, vendar ujetih ameriških zastav v Mehiki nočejo vrniti. V letu 1981 je mehiška vlada ustanovila ''[[:es:Museo Nacional de las Intervenciones|Museo Nacional de las Intervenciones]]'' (Nacionalni muzej intervencij) v nekdanjem samostanu, kjer je potekala bitka pri Churubuscu. Muzej dokumentira poskuse Španije, da ponovno osvoji Mehiko po njeni neodvisnosti, pa tudi francoske intervencije. Muzej ima razstavo o ''Intervención norteamericana de 1846–1848'', ki obravnava anglo-ameriško naselitev Teksasa in njihovo vstajo potem, ko so se označili za žrtve mehiškega zatiranja. Nadaljuje z obtoževanjem Polka in Santa Anne za vojno. "Interpretacija [muzeja] priznava vojaško prevlado ZDA v oborožitvi in poveljstvu, medtem ko omalovažuje drage napake generala Santa Anne in umik iz glavnega mesta."<ref>Connors, Thomas G. in Raúl Isaí Muñoz, "Looking for the North American Invasion in Mexico City." [[American Historical Review]] vol. 125, no. 2, april 2020, str. 502.</ref> === Združene države === [[File:Palmetto Regiment Monument.jpg|thumb|upright|Palmetto Regiment spomenik, dvorana državnega zbora, Columbia, S.C. Kovano železo 1858. Kipar: Christopher Werner]] [[File:American Army Entering the City of Mexico - USCapitol - Flickr.jpg|thumb|"Ameriška vojska vstopa v mesto Mehiko" avtor Filippo Costaggini, 1885. Arhitekt Capitol]] [[File:Fort Moore Pioneer Memorial.jpg|thumb|Mormonski bataljon spomenik, Fort Moore Pioneer Memorial (1950), ki prikazuje dvigovanje ameriške zastave v Los Angelesu, 1847]] V ZDA je bila vojna skoraj pozabljena po katastrofi državljanske vojne.<ref>Van Wagenen, Michael. ''Remembering the Forgotten War: The Enduring Legacies of the U.S.–Mexican War''. Amherst: University of Massachusetts Press, 2012.</ref> Kljub temu je bil en prvih spomenikov postavljen na dvorišču državnega zbora v Južni Karolini leta 1858 v čast Palmetto Regiment. Ko so veterani državljanske vojne videli obsežnost spominov na to vojno, so veterani mehiške vojne zahtevali spomin na svoje storitve. Leta 1885 je bila slika vstopa ameriške vojske v mesto Mehiko naslikana v zgradbi Capitola s strani Filippa Costagginija. Himna marincev, ki vključuje frazo "Iz dvoran Montezume", priznava vojno, vendar ni večjih spomenikov ali pomnikov. V Mexico Cityju je pokopališče, ustanovljeno leta 1851, ki ga še vedno vzdržuje Ameriška komisija za bojne spomenike. Hrani posmrtne ostanke 1563 ameriških vojakov, ki so večinoma umrli v spopadu in so bili pokopani v množičnem grobišču. V Mehiki je umrlo še veliko več ameriških vojakov, vendar je bil prenos trupel iz plitvih grobov drag. Nekaj ​​pokopanih je umrlo v Mexico Cityju še dolgo po vojni. Vojaško pokopališče v Mexico Cityju je "označilo prehod v tem, kar so Združene države Amerike razumele kot svoje obveznosti do svojih vojnih mrtvih", kar je bilo pereče vprašanje glede mrtvih v državljanski vojni.<ref>Connors in Muñoz, "Look for the North American Invasion in Mexico City," str. 511–512.</ref> Mormonski bataljon, edina enota, ki je temeljila na veri v vojni, je postavila več spomenikov v čast svojim prispevkom v vojni. Ob času vojne so bili Mormoni večinoma prisiljeni zapustiti jurisdikcijo ZDA in se preseliti v Utah. Mormonsko vodstvo je spoznalo, da je poudarjanje njihovih prispevkov v vojni in uresničevanju manifestne usode način, kako biti vključeni v nacionalno pripoved. Spomenik bataljona je bil posvečen leta 1927 na tleh Kapitola v Utahu in enega so postavili v Los Angelesu leta 1950.<ref>Van Wagenen, ''Remembering the Forgotten War'', str. 123–124.</ref> ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{Reflist|22em}} ==Bibliografija== ===Referenčna dela=== * {{navedi knjigo|editor-last1=Crawford|editor-first1=Mark|editor-last2=Heidler|editor-first2=Jeanne|editor-last3=Heidler|editor-first3=David Stephen|title =Encyclopedia of the Mexican War|year=1999|publisher=Bloomsbury Academic |isbn=978-1-57607-059-8}} * Frazier, Donald S. ed. ''The U.S. and Mexico at War'', (1998), 584; an encyclopedia with 600 articles by 200 scholars ===Splošne zgodovine=== {{div col|colwidth=30em}} * {{navedi knjigo |author=Bauer, Karl Jack |author-link=K. Jack Bauer |title=The Mexican War: 1846–1848 |url=https://archive.org/details/mexicanwar1846180000baue |publisher=University of Nebraska Press |year=1992 |isbn=978-0-8032-6107-5}} * [[Bernard DeVoto|De Voto, Bernard]], ''Year of Decision 1846'' (1942), well written popular history * [[Amy S. Greenberg|Greenberg, Amy S.]] ''A Wicked War: Polk, Clay, Lincoln, and the 1846 U.S. Invasion of Mexico'' (2012). {{ISBN|9780307592699}} and [http://www.pritzkermilitarylibrary.org/Home/Amy-Greenberg.aspx Corresponding Author Interview] at the [[Pritzker Military Library]] on December 7, 2012 * Guardino, Peter. ''The Dead March: A History of the Mexican–American War''. Cambridge: Harvard University Press (2017). {{ISBN|978-0-674-97234-6}} * Henderson, Timothy J. ''A Glorious Defeat: Mexico and Its War with the United States'' (2008) * Meed, Douglas. ''The Mexican War, 1846–1848'' (2003). A short survey. * Merry Robert W. ''A Country of Vast Designs: James K. Polk, the Mexican War and the Conquest of the American Continent'' (2009) * Smith, Justin Harvey. ''The War with Mexico, Vol 1.'' (2 vol 1919), [https://books.google.com/books?id=WBkOAAAAIAAJ full text online]. * Smith, Justin Harvey. ''The War with Mexico, Vol 2.'' (1919). [https://books.google.com/books?id=xhUOAAAAIAAJ full text online]. {{div col end}} ===Vojska=== {{div col|colwidth=30em}} * Bauer K. Jack. ''Zachary Taylor: Soldier, Planter, Statesman of the Old Southwest''. Louisiana State University Press, 1985. * {{navedi knjigo |last=Clodfelter |first=M. |title=Warfare and Armed Conflicts: A Statistical Encyclopedia of Casualty and Other Figures, 1492–2015 |publisher=McFarland |year=2017 |edition=4th |isbn=978-0-7864-7470-7}} * Dawson, Joseph G. "Leaders for Manifest Destiny: American Volunteer Colonels Serving in the U.S.-Mexican War." ''American Nineteenth Century History'' (2006) 7(2): 253-279. * DeLay, Brian. "Independent Indians and the U.S. Mexican War," ''American Historical Review'' 112, no. 1 (Feb. 2007) * DeLay, Brian. ''War of a Thousand Deserts: Indian Raids and the Mexican-American War''. New Haven: Yale University Press 2009. * Dishman, Christopher, ''A Perfect Gibraltar: The Battle for Monterrey, Mexico'', University of Oklahoma Press, 2010 {{ISBN|0-8061-4140-9}}. * Eisenhower, John. ''So Far From God: The U.S. War with Mexico'', Random House (1989). * Eubank, Damon R. ''Response of Kentucky to the Mexican War, 1846–1848''. (Edwin Mellen Press, 2004), {{ISBN|978-0-7734-6495-7}}. * Foos, Paul. ''A Short, Offhand, Killing Affair: Soldiers and Social Conflict during the Mexican-War''. Chapel Hill: University of North Carolina Press 2002. * Fowler, Will. ''Santa Anna of Mexico'' (2007) 527 pp; a major scholarly study * Frazier, Donald S. ''The U.S. and Mexico at War'', Macmillan (1998). * Hamilton, Holman, ''Zachary Taylor: Soldier of the Republic'', (1941). * Huston, James A. [https://books.google.com/books?id=Y8pabWzrsocC ''The Sinews of War: Army Logistics, 1775–1953''] (1966), U.S. Army; 755 pp. pp.&nbsp;125–158 * Johnson, Timothy D. ''Winfield Scott: The Quest for Military Glory'' (1998) * Johnson, Timothy D. ''A Gallant Little Army: The Mexico City Campaign''. Lawrence: University of Kansas Press 2007. * Levinson, Irving. ''Wars within War: Mexican Guerrillas, Domestic Elites and the United States of America 1846–1848''. Fort Worth: Texas Christian University Press 2005. * Lewis, Felice Flannery. ''Trailing Clouds of Glory: Zachary Taylor's Mexican War Campaign and His Emerging Civil War Leaders''. Tuscaloosa: University of Alabama Press 2010. * Lewis, Lloyd. ''Captain Sam Grant'' (1950). * Martinez, Orlando. ''The Great Landgrab''. Quartet Books (London, 1975) * McCaffrey, James M. ''Army of Manifest Destiny: The American Soldier in the Mexican War, 1846–1848'' (1994) [https://books.google.com/books?hl=en&lr=&id=I434Yc3rh-IC&oi=fnd&pg=PR11&dq=%22army+of+manifest+destiny%22+McCaffrey&ots=SPreCvQBFm&sig=e4RhqxWMXjgzdKpX5geRCUv1EIs online]. * {{cite journal |title=American Rule in Mexico |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1918-01_23_2/page/287 |last=Smith |first=Justin H. |journal=[[The American Historical Review]] |issn=1937-5239 |volume=23 |issue=2 |year=1918 |pages=287–302 |doi=10.2307/1836568 |jstor=1836568}} * Murphy, Douglas. ''Two Armies on the Rio Grande: The First Campaign of the U.S. Mexican War'' (College Station: Texas A&M Press) 2015. * Smith, Justin Harvey. ''The War with Mexico.'' 2 vol (1919). Pulitzer Prize winner. [https://books.google.com/books?id=xhUOAAAAIAAJ full text online]. * Winders, Richard Price. ''Mr. Polk's Army: The American Military Experience in the Mexican War''. College Station" Texas A&M Press (1997) {{div col end}} ===Politika and diplomacija=== {{div col|colwidth=30em}} * Beveridge, Albert J. ''Abraham Lincoln, 1809–1858''. Volume: 1. 1928. * Brack, Gene M. ''Mexico Views Manifest Destiny, 1821–1846: An Essay on the Origins of the Mexican War'' (1975). * Fowler, Will. ''Tornel and Santa Anna: The Writer and the Caudillo, Mexico, 1795–1853'' (2000). * Fowler, Will. ''Santa Anna of Mexico'' (2007) 527 pp; the major scholarly study [https://www.amazon.com/dp/0803211201 excerpt and text search] * Gleijeses, Piero. "A Brush with Mexico" ''Diplomatic History'' 2005 29(2): 223–254. {{ISSN|0145-2096}} debates in Washington before war. * Graebner, Norman A. ''Empire on the Pacific: A Study in American Continental Expansion''. (1955). * {{cite journal |title=Lessons of the Mexican War |url=https://archive.org/details/sim_pacific-historical-review_1978-08_47_3/page/325 |last=Graebner |first=Norman A. |journal=[[Pacific Historical Review]] |issn=1533-8584 |volume=47 |issue=3 |year=1978 |pages=325–342 |doi=10.2307/3637470 |jstor=3637470}} * {{cite journal |title=The Mexican War: A Study in Causation |url=https://archive.org/details/sim_pacific-historical-review_1980-08_49_3/page/405 |last=Graebner |first=Norman A. |journal=[[Pacific Historical Review]] |issn=1533-8584 |volume=49 |issue=3 |year=1980 |pages=405–426 |doi=10.2307/3638563 |jstor=3638563}} * Greenberg, Amy. ''A Wicked War: Polk, Clay, Lincoln and the 1846 Invasion of Mexico''. New York: Knopf 2012. *{{Citation |last1=Hague |first1=Harlan |title=Thomas O. Larkin: A Life of Patriotism and Profit in Old California |last2=Langum |first2=David J. |publisher=University of Oklahoma Press |year=1990}} *{{Citation |last=Harlow |first=Neal |url=https://archive.org/details/californiaconque00neal |title=California Conquered: The Annexation of a Mexican Province 1846–1850 |year=1982 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-06605-2 |url-access=registration}} * Henderson, Timothy J. ''A Glorious Defeat: Mexico and Its War with the United States'' (2007), survey * Krauze, Enrique. ''Mexico: Biography of Power'', (1997), textbook. * Linscott, Robert N., Editor. 1959. ''Selected Poems and Letters of Emily Dickinson''. Anchor Books, New York. {{ISBN|0-385-09423-X}} * Mayers, David; Fernández Bravo, Sergio A., "La Guerra Con Mexico Y Los Disidentes Estadunidenses, 1846–1848" [The War with Mexico and US Dissenters, 1846–48]. ''Secuencia'' [Mexico] 2004 (59): 32–70. {{ISSN|0186-0348}}. * [https://web.archive.org/web/20110808121249/http://www.aquinas.edu/history/pinheiro.html Pinheiro, John C.] ''Manifest Ambition: James K. Polk and Civil-Military Relations during the Mexican War'' (2007). * Pletcher David M. ''The Diplomacy of Annexation: Texas, Oregon, and the Mexican War''. University of Missouri Press, 1973. * Price, Glenn W. ''Origins of the War with Mexico: The Polk-Stockton Intrigue''. University of Texas Press, 1967. * {{cite journal |title=The Treaty of Guadalupe-Hidalgo |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1905-01_10_2/page/309 |last=Reeves |first=Jesse S. |journal=[[The American Historical Review]] |issn=1937-5239 |volume=10 |issue=2 |year=1905 |pages=309–324 |doi=10.2307/1834723 |jstor=1834723 |hdl=10217/189496 |hdl-access=free}} * Reilly, Tom. ''War with Mexico! America's Reporters Cover the Battlefront''. Lawrence: University of Kansas Press 2010. * {{navedi knjigo |last=Rives |first=George Lockhart |year=1913 |title=The United States and Mexico, 1821–1848: a history of the relations between the two countries from the independence of Mexico to the close of the war with the United States |url=https://books.google.com/books?id=vfhAAAAAIAAJ |volume=2 |location=New York |publisher=C. Scribner's Sons}} * Rodríguez Díaz, María Del Rosario. "Mexico's Vision of Manifest Destiny During the 1847 War" ''Journal of Popular Culture'' 2001 35(2): 41–50. {{ISSN|0022-3840}}. * [[Ramón Eduardo Ruiz|Ruiz, Ramon Eduardo]]. ''Triumph and Tragedy: A History of the Mexican People'', Norton 1992, textbook * Santoni, Pedro. ''Mexicans at Arms: Puro Federalists and the Politics of War, 1845–1848''. Fort Worth: Texas Christian Press 1996. * Schroeder John H. ''Mr. Polk's War: American Opposition and Dissent, 1846–1848.'' University of Wisconsin Press, 1973. * Sellers Charles G. ''James K. Polk: Continentalist, 1843–1846'' (1966), the standard biography [https://web.archive.org/web/20000707012840/http://www.historyebook.org/ vol 1 and 2 are online at ACLS e-books] * Smith, Justin Harvey. ''The War with Mexico.'' 2 vol (1919). Pulitzer Prize winner. [https://books.google.com/books?id=xhUOAAAAIAAJ full text online]. * Stephenson, Nathaniel Wright. ''Texas and the Mexican War: A Chronicle of Winning the Southwest''. Yale University Press (1921). * Weinberg Albert K. ''Manifest Destiny: A Study of Nationalist Expansionism in American History'' Johns Hopkins University Press, 1935. * Yanez, Agustin. ''Santa Anna: Espectro de una sociedad'' (1996). ===Historiografija, spomin in religija=== {{div col|colwidth=30em}} * {{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0-8139-3990-2 |jstor=j.ctt1qv5pjr.6 |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235330/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live}} * Bender, Abby. “Irish-Mexican Solidarity and the San Patricio Battalion Flag.” Genre 36, no. 3-4, 2003, pp 271–93 * Benjamin, Thomas. "Recent Historiography of the Origins of the Mexican War," ''New Mexico Historical Review'', Summer 1979, Vol. 54 Issue 3, pp 169–181 * Connors, Thomas G. and Raúl Isaí Muñoz. "Looking for the North American Invasion in Mexico City." American Historical Review, vol. 125, no. 2, April 2020, pp.&nbsp;498–516. * Faulk, Odie B., and Stout, Joseph A., Jr., eds. ''The Mexican War: Changing Interpretations'' (1974) * Johannsen, Robert. ''To the Halls of Montezuma: The Mexican War in the American Imagination''. New York: Oxford University Press 1985. * Pinheiro, John C. ''Missionaries of Republicanism: A Religious History of the Mexican–American War''. New York: Oxford University Press 2014. * Rodriguez, Jaime Javier. ''The Literatures of the U.S.–Mexican War: Narrative, Time, and Identity'' (University of Texas Press; 2010) 306 pages. Covers works by Anglo, Mexican, and Mexican-American writers. * Van Wagenen, Michael. ''Remembering the Forgotten War: The Enduring Legacies of the U.S.–Mexican War''. Amherst: University of Massachusetts Press 2012. * [[Josefina Zoraida Vázquez|Vázquez, Josefina Zoraida]]. "La Historiografia Sobre la Guerra entre Mexico y los Estados Unidos," ["The historiography of the war between Mexico and the United States"] ''Histórica'' (02528894), 1999, Vol. 23 Issue 2, pp 475–485 {{div col end}} ===Primarni viri=== {{div col|colwidth=30em}} * Calhoun, John C. ''The Papers of John C. Calhoun. Vol. 23: 1846'', ed. by Clyde N. Wilson and Shirley Bright Cook. (1996). 598 pp * Calhoun, John C. ''The Papers of John C. Calhoun. Vol. 24: December 7, 1846&nbsp;– December 5, 1847'' ed. by Clyde N. Wilson and Shirley Bright Cook, (1998). 727 pp. * Conway, Christopher, ed. ''The U.S.–Mexican War: A Binational Reader'' (2010) * Coulter, Richard. ''Volunteers: The Mexican War Journals of Private Richard Coulter and Sargeant Thomas Barclay'', ed. Allan Peskin. Kent: Kent State University Press 1991. * {{navedi knjigo |last=Dana |first=Napoleon Jackson Tecumseh |author-link=Napoleon J.T. Dana |editor-last=Ferrell |editor-first=Robert H. |editor-link=Robert Hugh Ferrell |title=Monterrey Is Ours!: The Mexican War Letters of Lieutenant Dana, 1845–1847 |url=https://archive.org/details/monterreyisoursm0000dana |year=1990 |publisher=University Press of Kentucky |lccn=89029351 |isbn=978-0-8131-1703-4}} * {{navedi knjigo |last=Grant |first=Ulysses S. |url=http://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm |title=Personal Memoirs of U. S. Grant |publisher=Charles L. Webster & Co |year=1885 |location=New York}} * Hill, Daniel Harvey. ''A Fighter from Way Back: The Mexican War Diary of Lt. Daniel Harvey Hill, 4th Artillery USA''. NCC Hughes and TD Johnson, eds. Kent OH: Kent State University Press 2003. * [[George Wilkins Kendall|Kendall, George Wilkins]].''Dispatches from the Mexican War''. Norman: University of Oklahoma Press 1999. * Laidley, Theodore. ''Surrounded by Dangers of All Kinds: The Mexican War Letter of Lieutenant Theodore Laidley''. Denton: University of North Texas 1997. * McAfee, Ward and J. Cordell Robinson, eds. ''Origins of the Mexican War: A Documentary Source Book''. 2 vols. 1982. * McClellan, George. ''The Mexican War Diary and Correspondence of George B. McClellan''. ed. Thomas Cutrer. Baton Rouge: Louisiana State University Press 2009. * {{navedi knjigo |last=Polk |first=James, K. |editor-first=Milo Milton |editor-last=Quaiff |title=The Diary of James K. Polk During his Presidency, 1845 to 1849 |publisher=A. C. McClurg & Co |orig-date=1910 |year=2017 |location=Chicago |isbn=978-1-5033-7428-7}} * Robinson, Cecil, ''The View From Chapultepec: Mexican Writers on the Mexican War'', University of Arizona Press (Tucson, 1989). * {{navedi knjigo |last=Smith |first=Franklin |editor=Joseph E. Chance |title=The Mexican War Journal of Captain Franklin Smith |publisher=University Press of Mississippi |year=1991 |location=Jackson, Mississippi}} * {{navedi knjigo |editor=George Winston Smith and Charles Judah |title=Chronicles of the Gringos: The U.S. Army in the Mexican War, 1846–1848, Accounts of Eyewitnesses and Combatants |url=https://archive.org/details/chroniclesofgrin00smit |url-access=registration |publisher=The University of New Mexico Press |year=1968 |location=Albuquerque, New Mexico}} * Tennery, Thomas. ''The Mexican War Diary of Thomas D. Tennery''. Norman: University of Oklahoma Press 1970 * {{navedi knjigo |last=Webster |first=Daniel |editor=Charles M. Wiltse |title=The Papers of Daniel Webster, Correspondence |publisher=The University Press of New England |volume=6 |year=1984 |location=Hanover, New Hampshire}} * Zeh, Frederick. ''An Immigrant Soldier in the Mexican American War''. College Station: Texas A&M Press 1995. * {{navedi splet |title=Treaty of Guadalupe Hidalgo |publisher=Internet Sourcebook Project |url=http://www.fordham.edu/halsall/mod/1848hidalgo.html |access-date=November 26, 2008 |archive-date=January 17, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130117111821/http://www.fordham.edu/halsall/mod/1848hidalgo.html}} * {{navedi splet |title=28th Congress, 2nd session |publisher=United States House Journal |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(hj040T000)): |access-date=November 26, 2008}} * {{navedi splet |title=29th Congress, 1st session |publisher=United States House Journal |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(hj041T000)): |access-date=November 26, 2008}} * {{navedi splet |title=28th Congress, 2nd session |publisher=United States Senate Journal |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(sj036T000)): |access-date=November 26, 2008}} * {{navedi splet |title=29th Congress, 1st session |publisher=United States Senate Journal |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(sj037T000)): |access-date=November 26, 2008}} * [https://archive.org/details/mexicanwarvetera00roba William Hugh Robarts, "Mexican War veterans: a complete roster of the regular and volunteer troops in the war between the United States and Mexico, from 1846 to 1848; the volunteers are arranged by states, alphabetically", Brentano's (A. S. Witherbee & Co., Proprietors); Washington, D. C., 1887.] {{div col end}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Mexican-American War|Mexican–American War}} {{Wikiquote}} ===Vodniki, bibliografije in zbirke=== * [https://www.loc.gov/rr/program/bib/mexicanwar/ Library of Congress Guide to the Mexican War] * [http://www.tshaonline.org/handbook/online/articles/qdm02 ''The Handbook of Texas Online:'' Mexican War] * [http://www.sonofthesouth.net/mexican-war/war.htm Mexican War Resources] * [https://web.archive.org/web/20080513065929/http://dig.lib.niu.edu/mexicanwar/index.html The Mexican–American War, Illinois Historical Digitization Projects at Northern Illinois University Libraries] ===Mediji in primarni viri=== * [http://library.uta.edu/usmexicowar/index.php A Continent Divided: The U.S.–Mexico War] * [http://www.vmi.edu/archives.aspx?id=4294968301 Robert E. Lee Mexican War Maps in the VMI Archives] * [http://www.history.vt.edu/MxAmWar/INDEX.HTM ''The Mexican War and the Media, 1845–1848''] * [https://www.loc.gov/rr/program/bib/ourdocs/Guadalupe.html Treaty of Guadalupe Hidalgo and related resources at the U.S. Library of Congress] * [https://web.archive.org/web/20070403114842/http://www.familytales.org/results.php?tla=wfs Letters of Winfield Scott including official reports from the front sent to the Secretary of War] * {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20061027184404/http://www.usa-presidents.info/pierce/mexican-war.html Franklin Pierce's Journal on the March from Vera Cruz]}} * [http://mexicanhistory.org/MexicanAmericanWarTimeline.htm Mexican–American War Time line] * [https://web.archive.org/web/20130120021520/http://www.civilwaranimated.com/MexicoAnimation.html Animated History of the Mexican–American War] * [http://omniatlas.com/maps/northamerica/18460513/ Maps showing course of Mexican–American War at omniatlas.com] ===Drugo=== * [https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar PBS site of US–Mexican war program] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191102184627/https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar |date=November 2, 2019 }} * [https://web.archive.org/web/20110202172504/http://battleofmonterrey.com/ Battle of Monterrey Web Site] – Complete Info on the battle * [https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/educators/md3_war.html Manifest Destiny and the U.S.–Mexican War: Then and Now] * [http://www.lnstar.com/mall/texasinfo/mexicow.htm ''The Mexican War''] * [http://www.smithsonianeducation.org/educators/lesson_plans/borders/start.html Smithsonian teaching aids for "Establishing Borders: The Expansion of the United States, 1846–48"] * [http://www.dmwv.org/mexwar/history/concise.htm A History by the Descendants of Mexican War Veterans] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130120021518/http://www.dmwv.org/mexwar/history/concise.htm |date=January 20, 2013 }} * [http://histclo.com/country/us/hist/19/ush-mexw.html Mexican–American War] * [http://www.latinamericanstudies.org/mex-war/Blacks-Mexican-War.pdf Invisible Men: Blacks and the U.S. Army in the Mexican War by Robert E. May] * [https://web.archive.org/web/20150105223955/https://mapsengine.google.com/map/viewer?mid=zlY48eTMIq2I.k7MbF6mcfN6M Google Map of The Mexican–American War of 1846–1848] * [[John Hill Hewitt|John H. Hewitt]] wrote the song [http://imslp.org/wiki/The_Fall_of_Mexico_(Hewitt,_John_Hill) "The Fall of Mexico"] in 1847 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vojne Mehike]] [[Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Ameriško-mehiška vojna|*]] fk69os7mwtzdbdumyuoybuavj5kogxi 6749465 6749456 2026-09-12T07:35:38Z Shabicht 3554 6749465 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{Infobox military conflict | conflict = Ameriško-mehiška vojna | image = Mexican-American War collage.png | image_size = 300px | caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj: [[Winfield Scott]] vstopa na [[Zócalo|Plaza de la Constitución]] po padcu [[Ciudad de México|Ciudada de México]], ameriški vojaki se spopadajo z umikajočo se mehiško silo med bitko pri Resaca de la Palma, ameriška zmaga pri Churubuscu pred Ciudadom de México, marinci in napad na grad Chapultepeco pod veliko ameriško zastavo, bitka pri Cerro Gordo | date = {{start and end dates|1846|4|25|1848|2|2}}<br />({{Age in years, months, weeks and days|month1=4|day1=25|year1=1846|month2=2|day2=2|year2=1848}}) | place = [[Teksas]], [[Nova Mehika]], [[Kalifornija]]; severna, osrednja in vzhodna [[Mehika]]; [[Ciudad de México]] | territory = Mehiška cesija * Mehika za 15 milijonov dolarjev odstopi ZDA današnjo [[Kalifornija|Kalifornijo]], [[Teksas]], [[Nova Mehika|Novo Mehiko]], [[Utah]], [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]] ter dele [[Kolorado|Kolorada]], [[Oklahoma|Oklahome]], [[Kansas|Kansasa]] in [[Wyoming]]a | result = {{ublist|Ameriška zmaga<ref>{{navedi splet|url=https://study.com/academy/lesson/mexican-american-war-causes-effects-results.html|title=Mexican–American War &#124; History, Causes & Results|last=Cataliotti|first=Joseph|date=November 21, 2023|website=study.com|access-date=April 22, 2024|quote=The war was a decisive victory for the US, which secured the northern half of Mexico as a result of the conflict.|archive-date=April 22, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240422163941/https://study.com/academy/lesson/mexican-american-war-causes-effects-results.html|url-status=live}}</ref>}} * Pogodba iz Guadalupe Hidalga * Mehiško priznanje suverenosti ZDA nad [[Teksas]]om (med drugimi ozemlji) | combatant1 = {{flag|ZDA|1846}} | combatant2 = {{flag|Mehika|1823}} | commander1 = {{plainlist | * {{flagicon|United States|1845}} '''[[James K. Polk]]''' * {{flagicon|United States|1845}} George M. Dallas * {{flagicon|United States|1845}}[William L. Marcy * {{flagicon|United States|1845}} [[Winfield Scott]] * {{flagicon|United States|1845}} George Bancroft * {{flagicon|United States|1845}} Robert F. Stockton * {{flagicon|United States|1845}} John E. Wool * {{flagicon|United States|1845}} John Y. Mason * {{flagicon|United States|1845}} [[Zachary Taylor]] * [[SLika:Flag of California.svg|25px]] William B. Ide }} | commander2 = {{plainlist | * {{flagicon|Mexico|1823}}'''[[Antonio López de Santa Anna]]''' * {{flagicon|Mexico|1823}}Mariano Paredes * {{flagicon|Mexico|1823}}Manuel Peña * {{flagicon|Mexico|1823}}Mariano Arista * {{flagicon|Mexico|1823}}Pedro de Ampudia * {{flagicon|Mexico|1823}}Nicolás Bravo * {{flagicon|Mexico|1823}}José de Herrera * {{flagicon|Mexico|1823}}Pedro de Anaya * {{flagicon|Mexico|1823}}Joaquín Rea * {{flagicon|Mexico|1823}}Gabriel Valencia{{KIA}} * {{flagicon|Mexico|1823}}José de Urrea * {{flagicon|Mexico|1823}}Juan Almonte * {{flagicon|Mexico|1823}}John O'Riley }} | strength1 = {{flagicon|ZDA|1845}} 73.532{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}} | strength2 = {{flagicon|Mehika|1823}} 82.000{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}} | casualties1 = '''Total: 18.130'''<hr>{{ubl|1,733 mrtvih{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}}|4.152 ranjenih<ref>{{navedi splet |url=https://www.dmdc.osd.mil/dcas/pages/report_principal_wars.xhtml |title=Official DOD data |access-date=March 8, 2014 |archive-date=February 28, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140228202255/https://www.dmdc.osd.mil/dcas/pages/report_principal_wars.xhtml |url-status=dead }}</ref>|11.550 mrtvih zaradi bolezni|695 pogrešanih}} | casualties2 = '''Total: 35.000'''<hr>{{ubl|5.000 mrtvih{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}}|20.000 ranjenih|10.000 pogrešanih}} | casualties3 = | campaign = | notes = Vključno z ubitimi civilisti, smrtjo vojakov zaradi bolezni in nenamernimi smrtmi je število smrtnih žrtev na mehiški strani morda doseglo 25.000, na ameriški pa 13.283.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=LFTNDgAAQBAJ|title=American Ulysses: a life of Ulysses S. Grant|last=White|first=Ronald Cedric|publisher=Random House|year=2017|isbn=9780812981254|edition= Random House trade paperback |location=New York|pages=96|oclc=988947112|quote=Mehiška vojna 1846–1848, ki je danes večinoma pozabljena, je bila druga najdražja vojna v ameriški zgodovini, glede na odstotek umrlih vojakov. Od 78.718 ameriških vojakov, ki so služili v vojnah, jih je umrlo 13.283, kar predstavlja 16,87-odstotno stopnjo žrtev. Za primerjavo, stopnja žrtev v prvi in drugi svetovni vojni je bila 2,5 odstotka, v [[Korejska vojna|Koreji]] in [[Vietnamska vojna|Vietnamu]] 0,1 odstotka, v [[Ameriška državljanska vojna|Ameriški državljanski vojni]] pa 21 odstotkov. Od žrtev jih je zaradi bolezni in nesreč umrlo 11.562.}}</ref> }} '''Ameriško-mehiška vojna''' ali '''vojna ZDA proti Mehiki''', znana v Združenih državah kot '''mehiška vojna''' in v Mehiki kot '''posredovanje Združenih držav v Mehiki''',{{efn| [[Španščina|Špansko]]: ''Intervención estadounidense en México'' ali ''Intervención americana en México''. V Mehiki jo lahko imenujejo tudi '''vojna ZDA–Mehika''' (''Guerra de Estados Unidos–México'').}} (25. april 1846 – 2. februar 1848) je bila invazija [[Mehika|Mehike]] s strani [[ZDA]]. Sledila je ameriški priključitvi [[Teksas|Teksasa]] leta 1845, ki ga je Mehika še vedno obravnavala kot svoj teritorij, ker ni želela priznati sporazumov iz Velasca, ki jih je podpisal mehiški predsednik [[Antonio López de Santa Anna]] po tem, ko ga je ujela teksaška vojska med teksaško revolucijo leta 1836. [[Republika Teksas]] je bila ''[[de facto]]'' neodvisna država, vendar je večina njenih angloameriških državljanov, ki so se po letu 1822 preselili iz Združenih držav v Teksas, želela priključitev Združenim državam.<ref>{{navedi knjigo |last=Edmondson |first=J.R. |title=Zgodba o Alamu: Od zgodovine do trenutnih konfliktov |url=https://archive.org/details/alamostoryfromea0000edmo |publisher=Plano: Republiška izdaja Teksasa |year=2000 |isbn=978-1-55622-678-6}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Tucker|first=Spencer C.|title=Enciklopedija mehiško-ameriške vojne: Politična, družbena in vojaška zgodovina|publisher=Santa Barbara|year=2013|page=564}}</ref> Frakcijska politika glede suženjstva v Združenih državah je prej preprečila aneksijo, ker bi bil Teksas sprejet kot suženjska država, kar bi porušilo ravnotežje moči med severnimi državami in suženjskimi južnimi državami.<ref>{{navedi knjigo|last=Landis|first=Michael Todd|title=Severni moški z južnimi zvestobami|url=https://archive.org/details/northernmenwiths00land|date=2. oktober 2014|publisher=Cornell University Press|doi=10.7591/cornell/9780801453267.001.0001|isbn=978-0-8014-5326-7}}</ref> Na predsedniških volitvah ZDA 1844 je bil demokrat [[James K. Polk]] izvoljen na platformi širjenja ozemlja ZDA na [[Oregon]], [[Kalifornija|Kalifornijo]] (prav tako mehiški teritorij) in Teksas z vsemi sredstvi, pri čemer je aneksija Teksasa leta 1845 še dodatno pospešila ta cilj.<ref>{{navedi knjigo |last1=Greenberg |first1=Amy |title=Zla vojna: Polk, Clay, Lincoln in invazija ZDA na Mehiko leta 1846 |date=2012 |publisher=Vintage |isbn=978-0-307-47599-2 |page=33}}</ref> Vendar pa je bila meja med Teksasom in Mehiko sporna, pri čemer sta Republika Teksas in ZDA trdili, da je to [[Rio Grande]], Mehika pa je trdila, da je to bolj severna reka Nueces. Polk je poslal diplomatsko misijo v Mehiko v poskusu nakupa spornih ozemelj skupaj s Kalifornijo in vsem vmes za 25 milijonov USD (kar ustreza 778 millijonom USD v 2023), kar je mehiška vlada zavrnila.<ref name="Smith-2" /><ref name="Stenberg-1935" /> Polk je nato poslal skupino 80 vojakov čez sporno ozemlje do Rio Grande brez ozira na mehiške zahteve po umiku.<ref name="Clevenger-2017">{{navedi knjigo |last=Clevenger |first=Michael |title=Mehiško-ameriška vojna in njena relevanca za vojaške strokovnjake 21. stoletja |publisher=Združene države Amerike |year=2017 |pages=9}}</ref><ref name="K. Jack Bauer-1993" /> Mehiške sile so to interpretirale kot napad in pregnale ameriške sile 25. aprila 1846,<ref name="Smith"/> kar je Polk izkoristil, da je prepričal [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongres Združenih držav]], da razglasi vojno.<ref name="Clevenger-2017" /> Poleg spornega območja Teksasa so ameriške sile hitro zavzele regionalno glavno mesto Santa Fe de Nuevo México ob zgornjem toku reke Riu Grande. Ameriške sile so se pomaknile tudi proti provinci Alta California in se nato obrnile proti jugu. Pacifiška eskadrilja [[Ameriška mornarica|ameriške mornarice]] je blokirala pacifiško obalo v spodnjem teritoriju Kalifornijskega polotoka. Ameriška vojska pod generalom [[Winfield Scott|Winfieldom Scottom]] je z amfibijsko pristaniško operacijo v pristanišču Veracruz 9. marca vdrla v osrčje Mehike in septembra 1847 zavzela glavno mesto [[Ciudad de México]]. Čeprav je Mehika na bojišču utrpela poraz, je bilo pogajanje o miru politično zapleteno. Nekatere mehiške frakcije so bile nepripravljene upoštevati kakršnokoli priznanje izgube ozemlja. Čeprav je Polk uradno razrešil svojega mirovnega poslanika Nicholasa Trista z njegovega mesta pogajalca, je Trist ukaz ignoriral in leta 1848 uspešno sklenil »poogodbo iz Guadalupe Hidalga«. S tem se je vojna končala in Mehika je odstopila ozemlja današnjega Teksasa, Kalifornije, Nevade in Utaha ter delov današnje Arizone, Kolorada, Nove Mehike in Wyominga. ZDA so privolile v plačilo 15 milijonov USD (kar ustreza 467 mmilijonom USD v 2023) za fizično škodo vojne in prevzele 3,25 milijona USD dolga, ki ga je mehiška vlada že dolgovala ameriškim državljanom. Mehika je opustila svoje zahteve po Teksasu in sprejela Rio Grande kot svojo severno mejo z Združenimi državami. Zmaga in teritorialna širitev, ki jo je vodil Polk, sta navdihnila patriotizem v nekaterih delih Združenih držav, vendar sta vojna in pogodba prinesli ostro kritiko zaradi žrtev, finančnih stroškov in uporabe sile. Vprašanjem, kako obravnavati nove pridobitve, je zaostrilo razpravo o suženjstvu v Združenih državah. Čeprav kongres ni sprejel t. i. predloga »Wilmot Proviso«, ki je izrecno prepovedoval širitev suženjstva na osvojena mehiška ozemlja, so se razprave o njem zaostrile. Nekateri raziskovalci vidijo mehiško-ameriško vojno kot korak do [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]]. Mnogi častniki, ki so se usposabljali na [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]], so pridobili izkušnje v vojni in kasneje igrali pomembne vodstvene vloge med državljansko vojno. V Mehiki je vojna zaostrila domači politični kaos in povzročila izgubo nacionalnega prestiža, saj je utrpela velike izgube med vojaškim in civilnim prebivalstvom, izgubila več kot polovico svojega ozemlja in imela načete finančne temelje. ==Ozadje== ===Mehika po neodvisnosti=== [[File:Mexico 1832, Region Comanche.PNG|thumb|alt=Osage Meje Comancherije – domovina Comanchejev.|Meje Komančerije iz leta 1832, domovina Komančev]] Mehika je pridobila neodvisnost od [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] z "Pogodbo iz Córdobe" leta 1821 po mehiški vojni za neodvisnost med kraljevo vojsko in uporniki za neodvisnost brez tuje intervencije. Konflikt je uničil območja za pridobivanje srebra Zacatecas in Guanajuato. Mehika je začela kot suverena država, njena prihodnja finančna stabilnost pa je bila uničena z njenim glavni izvozom. Mehika je kratek čas eksperimentirala z monarhijo, vendar je postala republika leta 1824. Ta vlada je bila omejena z nestabilnostjo{{sfnp|Alcaraz|1850|p=15}} in ni bila dobro pripravljena na večji mednarodni konflikt, ko je leta 1846 izbruhnila vojna z ZDA. Mehika je uspešno odbila španske poskuse ponovne osvojitve svoje nekdanje kolonije<ref>{{navedi splet |title=Španija sprejme mehiško neodvisnost {{!}} 24. avgust 1821 |url=https://www.history.com/this-day-in-history/spain-accepts-mexican-independence |access-date=2024-11-05 |website=HISTORY |language=en}}</ref> v dvajsetih letih in se uprla Francozom v tako imenovani "Pastry War" leta 1838<ref>{{navedi splet |date=2020-04-17 |title=Vojna rženih: Mehika proti Franciji 1838 - Yucatan Times |url=https://www.theyucatantimes.com/2020/04/the-pastry-war-mexico-vs-france-1838/ |access-date=2024-11-05 |language=en-US |archive-date=2024-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241203234926/https://www.theyucatantimes.com/2020/04/the-pastry-war-mexico-vs-france-1838/ |url-status=dead }}</ref> toda uspeh secesionistov v [[Bitka za Alamo|Teksasu]] in [[Jukatan|Jukatanu]] proti centralistični vladi Mehike je pokazal njeno politično šibkost, saj se je vlada večkrat menjala.<ref>{{navedi knjigo |last=Bancroft |first=Hubert H. |title=History of Mexico Vol. V |url=https://archive.org/details/cihm_14164 |date=1885 |publisher=A. L. Bancroft And Company |isbn=0665141645 |pages=[https://archive.org/details/cihm_14164/page/n246 218]–219 |language=en}}</ref> [Mehiška vojska in Katoliška cerkev v Mehiki, obe privilegirani instituciji z konzervativnimi političnimi stališči, sta bili politično močnejši od mehiške države. ===Ekspanzionizem ZDA=== Nakup [[Louisiana| Louisiane]] ZDA iz leta 1803 je privedel do nedorečene meje med španskimi kolonialnimi ozemlji in ZDA. Nekatere mejne spore med ZDA in Španijo so rešili z Adams-Onís pogodbo leta 1818. Ameriški pogajalec [[John Quincy Adams]] je želel jasno lastništvo vzhodne [[Florida|Floride]] in uveljavitev ameriških zahtev nad 42. vzporednikom, medtem ko je Španija želela omejiti širitev ZDA na to, kar je zdaj ameriški jugozahod. ZDA so želele kupiti ozemlje od Mehike, začele so s poskusi leta 1825, da bi rešile nekatere od teh težav. Ameriški predsednik [[Andrew Jackson]] je vztrajno poskušal pridobiti severno mehiško ozemlje, a brez uspeha.<ref>Schoultz, ''Beneath the United States'', pp. 19–20</ref> Zgodovinar Peter Guardino navaja, da je imela ZDA v vojni "največjo prednost v svoji blaginji."<ref>Guardino, ''The Dead March'', p. 6</ref> [[Industrijska revolucija|Industrijska revolucija]] čez Atlantik v Evropi je povečala povpraševanje po bombažu za tovarne tekstila, tako je nastal velik zunanji trg za bombaž, ki ga je prideloval suženjski črnsko-ameriški razred v južnih državah. To povpraševanje je pomagalo spodbujati širitev v severno Mehiko. Čeprav so v ZDA obstajali politični spori, so bili ti večinoma omejeni v okviru ustave in niso privedli do revolucije ali upora leta 1846, temveč do regionalnih političnih konfliktov. Severnjaki v ZDA so želeli razviti obstoječe vire države in širiti industrijski sektor, ne da bi širili ozemlje naroda. Obstoječa ravnotežja regionalnih interesov bi bila motena s širjenjem suženjstva na nova ozemlja. [[Demokratska stranka]] v kateri je bil predsednik Polk je zlasti močno podpirala širitev.<ref>Guardino, ''The Dead March'', pp. 18–22</ref> === Nestabilnost v severni Mehiki === [[File:Comanches of West Texas in war regalia.jpg|thumb|upright|Komanči iz zahodnega [[Teksas]]a v vojni opremi, {{circa|1830}}]] Niti kolonialna Mehika niti nedavno suverena mehiška država nista učinkovito obvladovali severnega in zahodnega dela Mehike. Vojaške in diplomatske sposobnosti Mehike so se po pridobitvi neodvisnosti od Španije leta 1821 zmanjšale ter pustile severno polovico države ranljivo za napade [[Komanči|Komančev]], [[Apači|Apačev]] in [[Navajo]] plemen staroselcev.<ref name="Smith1963">{{cite journal |author1=Ralph A. Smith |title=Indians in American–Mexican Relations Before the War of 1846 |url=https://archive.org/details/sim_hispanic-american-historical-review_1963-02_43_1/page/n39 |journal=The Hispanic American Historical Review |date=1963 |volume=43 |issue=1 |pages=34–64 |doi=10.2307/2510435 |issn=0018-2168|quote=Indijski napadi so množili Mehiške težave v generaciji pred njeno vojno z ZDA do stopnje, ki ni splošno prepoznavna danes. Vznemirili so njeno kmetijsko, trgovsko, mineralno in rančarsko življenje na stotinah tisoč kvadratnih milj. Posledično se je kapaciteta države za obrambo zmanjšala v času, ko so centralizem, klerikalizem, militarizem in ameriški imperializem oslabili narod. Glavna gorska plemena so bila Apache,}}Navajo, in Ute; in najbolj problematičnih ravnicah so bili domorodci Komanči in Kiowa. |jstor=2510435 }}</ref> Zlasti Komanči so izkoristili šibkost mehiške države za izvajanje obsežnih napadov stotine kilometrov v notranjost države, da bi pridobili živino za lastno uporabo in oskrbeli rastoči trg v Teksasu in ZDA.<ref>DeLay, Brian (Feb 2007), "Neodvisni Indijanci in ameriška mehiška vojna", ''The American Historical Review'', Vol. 112, No. 2, str. 35.</ref> Severni del Mehike je bil redko naseljen zaradi zahtevnega podnebja in topografije.<<ref>{{Cite journal |date=24 March 2015 |title=The Human Footprint in Mexico: Physical Geography and Historical Legacies |pmc=4372411 |last1=González-Abraham |first1=C. |last2=Ezcurra |first2=E. |last3=Garcillán |first3=P. P. |last4=Ortega-Rubio |first4=A. |last5=Kolb |first5=M. |last6=Bezaury Creel |first6=J. E. |journal=PLOS ONE |volume=10 |issue=3 |article-number=e0121203 |doi=10.1371/journal.pone.0121203 |doi-access=free |pmid=25803839 |bibcode=2015PLoSO..1021203G }}</ref> Večinoma gre za visoko puščavo z malo padavinami, ki med predšpanskimi in kolonialnimi časi ni omogočala skoraj nobenega kmetijstva.<ref>{{Cite journal |last1=Endfield |first1=Georgina H. |last2=O'Hara |first2=Sarah L. |date=1997 |title=Konflikti glede vode v 'Mali dobi suše' v osrednji Mehiki |url=https://www.jstor.org/stable/20723048 |journal=Environment and History |volume=3 |issue=3 |pages=255–272 |jstor=20723048 |issn=0967-3407}}</ref> Po neodvisnosti se je Mehika ukvarjala z notranjimi boji, ki so občasno mejili na državljansko vojno in slabšanje razmer na severni meji je bilo večinoma zanemarjeno. Na severu Mehike je konec španske vladavine označil konec financiranja za garnizije in prezidije in izplačila domorodcem za ohranjanje miru. V odsotnosti učinkovitega upravljanja so Komanči in Apači začeli izvajati napade na živino in oplenili večino severnega podeželja zunaj razpršenih mest. Napadi po letu 1821 so povzročili mnoge smrti, ustavili večino prevoza in komunikacij ter zdesetkale [[Živinoreja|živinorejstvo]], ki je bilo steber severne ekonomije. Posledično je demoralizirano civilno prebivalstvo severne Mehike nudilo malo odpora napredujoči ameriški vojski.<ref name="DeLay2008">{{navedi knjigo |author=Brian DeLay |title=Vojna tisoč puščav: Indijanski napadi in ameriško-mehiška vojna |url=https://books.google.com/books?id=Mot8hkMa0nkC&pg=PR17 |date= 2008 |location=New Haven, Conn. |publisher=Yale University Press |isbn=978-0-300-15042-1 |page=xvii}}</ref> Poleg tega so razdalja in sovražne dejavnosti domorodcev oteževale komunikacijo in trgovino med osrednjim delom Mehike ter provincami, kot sta bili Alta California in Santa Fe de Nuevo México. Posledično je bila ob izbruhu vojne Nova Mehika gospodarsko odvisna od trgovine z ZDA prek vzhodne veje "Santa Fe Trail".<ref>[https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/war/borderlands_on_the_eve.html "Meje ob izbruhu vojne"] ({{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170831043746/http://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/war/borderlands_on_the_eve.html |date=August 31, 2017 }}). ''Ameriško-mehiška vojna''. PBS.</ref> Politika mehiške vlade, ki je dopuščala naselitev ameriških državljanov v [[Teksas|njeni provinci Tejas]] je bila usmerjena v širitev nadzora v deželo Komančev (Komančerijo). Vendar pa so se "Anglos", namesto da bi se naselili v nevarnih osrednjih in zahodnih delih province, raje odločili za naselitev v Vzhodnem Teksasu, kjer je bila bogata kmetijska zemlja v neposredni bližini južnih ameriških sužnjelastniških držav. Ko je v ZDA priteklo veliko naseljencev je mehiška vlada z prepovedjo suženjstva leta 1829 odvrnila nadaljnjo migracijo.<ref>{{Cite journal |last=Valdés |first=Dennis N. |date=Oct 1987 |title=Upad suženjstva v Mehiki |url=http://dx.doi.org/10.2307/1007289 |journal=The Americas |volume=44 |issue=2 |pages=167–194 |doi=10.2307/1007289 |jstor=1007289 |s2cid=147163139 |issn=0003-1615}}</ref> ===Tuji načrti za Kalifornijo=== [[File:Mexico 1824 (equirectangular projection).png|thumb|[[Mehika]] leta 1824 z mejo z ZDA iz "Adams-Onísove pogodbe" iz leta 1818, ki jo je Mehika sklenila z ZDA.]] Med špansko kolonialno dobo sta bili Kaliforniji (tj. polotok Baja California v današnji Nehiki in Alta Califirnia v današnjih ameriški zveznih državah Kalifornija, Nevada in Utah ter deli Arizone, Wyominga in Kolorada) redko naseljeni. Potem, ko je Mehika pridobila neodvisnost je zaprla [[Misijon|misijone]] in zmanjšala svojo vojaško prisotnost. Leta 1842 je ameriški poslanec v Mehiki Waddy Thompson ml. sugeriral, da bi Mehika morda bila pripravljena predati Alto Kalifornijo ZDA za poravnavo dolgov in dejal: "Kar se tiče Teksasa ga štejem za zelo malo vrednega v primerjavi z Kalifornijo, najbogatejšo, najlepšo in najbolj zdravo deželo na svetu ... z pridobitvijo Zgornje Kalifornije bi morali imeti enako prevlado nad Pacifikom ... tako Francija kot Anglija že imata oči uprte vanjo."<ref name="Rives1913">{{navedi knjigo|author=George Lockhart Rives|title=Združene države in Mehika, 1821–1848: Zgodovina odnosov med obema državama od neodvisnosti Mehike do konca vojne z Združenimi državami|url=https://books.google.com/books?id=vfhAAAAAIAAJ&pg=PA45|year=1913|publisher=C. Scribner's Sons|page=45|access-date=October 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160430020317/https://books.google.com/books?id=vfhAAAAAIAAJ&pg=PA45|archive-date=April 30, 2016|url-status=live}}</ref> Administracija predsednika ZDA [[John Tyler|Johna Tylerja]] je predlagala tripartitno pogodbo za rešitev spora glede meje Oregona in omogočila predajo pristanišča [[San Francisco]] od Mehike k ZDA. George Hamilton-Gordon, 4. grof Aberdeena je zavrnil sodelovanje, vendar je povedal, da Velika Britanija nima nobenih pomislekov glede ameriške teritorialne pridobitve.{{sfn|Rives|1913|pp=45–46}} Britanski minister v Mehiki Richard Pakenham je leta 1841 napisal Henryju Johnu Templju, lordu Palmerstonu in urgiral "da vzpostavi britansko populacijo v veličastnem ozemlju Zgornje Kalifornije" in dejal, da "ni dela sveta, ki bi ponujalo večje naravne prednosti za ustanovitev angleške kolonije ... z vsemi sredstvi želene ... da Kalifornija, ko ne bo več pripadala Mehiki, ne pade v roke nobeni sili razen Britanije ... obstaja nekaj razlogov, da verjamemo, da so drzni in avanturistični špekulanti v Združenih državah že obrnili svoje misli v to smer." Do takrat, ko je pismo prispelo v London, pa je vlada lorda [[Robert Peel]]a s svojo politiko "male Anglije- Little England" prišla na oblast in zavrnila predlog kot drag in potencialen vir konflikta.{{sfn|Rives|1913|pp=48–49}}<ref>{{cite journal|title=Predlogi za kolonizacijo Kalifornije s strani Anglije: V povezavi s mehiškim dolgom britanskim obveznikom 1837–1846|last=Engelson|first=Lester G.|journal=[[Quarterly California Historical Society]]|issn=0008-1175|volume=18|issue=2|year=1939|pages=136–148|doi=10.2307/25139106|jstor=25139106}}</ref> Pío Pico, zadnji guverner Alta Kalifornije je zagovarjal, da Kalifornija doseže neodvisnost od Mehike in postane britanski [[protektorat]].<ref name="Lyman, George D. pp 258-62">Lyman, George D. ''John Marsh, pionir: Življenjska zgodba iskalca poti na šestih mejah,'' str. 258–262, Chautauqua Press, Chautauqua, New York, 1931.</ref><ref>Groom, Winston. ''Kearnyjeva povorka,'' str. 46, Alfred A. Knopf, 2011.</ref> ===Spopadi v Kaliforniji in zamenjava uvernerja=== Leta 1842 je Mehika nasilno zamenjala guvernerja Kalifornije Juana Bautista Alvarada z Manuelom Micheltorenom. Micheltorena je bil poslan iz Mehike skupaj z vojsko, ki je bila večidel rekrutirana iz najslabših zaporov Mehike. Kalifornijci so se temu uprli, deloma zato, ker je bila Kalifornija prej upravljana s strani rojenih Kaliforncev, deloma pa zato, ker so bile Micheltorenove politike nepriljubljene in tudi zato, ker so vojaki v Micheltoreni vojski pridobili sloves, da večino svojega časa preživijo pri kraji lokalnih Californijcev in njihovih kokoši. Ženske niso bile obravnavane kot varne pred plenjenjem Micheltorene vojske.<ref name="Lyman, George D. pp 258-62"/><ref name="Stone, Irving pp 68">Stone, Irving. ''Moški, ki se ujemajo z mojimi gorami,'' str. 68–72, Berkley Books, New York, 1982. {{ISBN|0-425-10544-X}}.</ref><ref name="Winkley, John W. pp 66">Winkley, John W. Dr. John Marsh, Wilderness Scout, pp. 66–69, The Parthenon Press, Nashville, Tennessee, 1962.</ref><ref name="Stone, Irving pp 66">Stone, Irving. From Mud-Flat Cove to Gold to Statehood, pp. 66–68, Word Dancer Press, Clovis, California, 1999. {{ISBN|1-884995-17-9}}.</ref> Bivši guverner Alvarado je leta 1845 organiziral upor, ki se je končal z bitko pri Providenciji v prehodu Cahuenga blizu [[Los Angeles]]a. Kot rezultat dejanj kalifornijskega naseljenca Johna Marsha so bile sile Micheltorena poražene.<ref name="Lyman, George D. pp 258-62"/><ref name="Stone, Irving pp 68"/><ref name="Winkley, John W. pp 66"/><ref name="Stone, Irving pp 66"/> ===Revolucija v Teksasu, republika in ameriška priključitev=== {{Glej tudi|Republika Teksas}} [[File:Wpdms republic of texas.svg|thumb|Republika Teksas: Zdajšnje oblike posameznih ameriških držav so prekrite na mejah iz let 1836–1845.]] Leta 1800 je imela španska kolonialna provinca Teksas (Tejas) malo prebivalcev, le okoli 7.000 neavtohtonih naseljencev.<ref name="Santoni 1511">Santoni, "U.S.–Mexican War", p. 1511.</ref> Španska krona je razvila politiko kolonizacije, da bi učinkoviteje nadzorovala ozemlje. Po neodvisnosti je mehiška vlada uveljavila politiko, s katero je dodelila Mosesu Austinu, bankirju iz [[Missouri]]ja veliko zemljišče v Teksasu. Austin je umrl, preden bi lahko uresničil svoj načrt za rekrutiranje ameriških naseljencev za to zemljišče, a je njegov sin Stephen F. Austin pripeljal 300 ameriških družin v Teksas.<ref>Jesús F. de la Teja, "Texas Secession" v ''Enciklopediji Mehike'', Chicago: Fitzroy Dearborn 1997, 1403–1404.</ref> To je začelo stalno težnjo po migraciji iz Združenih držav na teksaško mejo. Austinova kolonija je bila najuspešnejša med več kolonijami, ki jih je odobrila mehiška vlada. Mehiška vlada je nameravala, da bi novi naseljenci delovali kot blažilec med Tejanosi (španskimi naseljenci v Teksasu) prebivalci in Komanči, a so se nehispanski kolonisti pogosto naseljevali na območjih z donosnimi kmetijskimi zemljišči in trgovinskimi povezavami z [[Louisiana|Louisiano]] namesto bolj proti zahodu, kjer bi bili učinkovita pregrada proti avtohtonim prebivalcem. Leta 1829 je zaradi velikega priseljevanja ameriških imigrantov nehispanskih govorcev španščine v Teksasu preseglo število domačinov. Predsednik Vicente Guerrero, junak mehiške neodvisnosti, se je odločil pridobiti več nadzora nad Teksasom in prihodom nehispanskih kolonistov iz južnih ZDA ter odvračati nadaljnje priseljevanje z ukinjanjem suženjstva v Mehiki.<ref name="Santoni 1511"/><ref>Douglas W. Richmond, "Vicente Guerrero" v ''Enciklopediji Mehike'', Chicago: Fitzroy Dearborn 1997, p. 617.</ref> Mehiška vlada se je prav tako odločila obnoviti davek na premoženje in povečati carine na uvožene ameriške izdelke. Naseljenci in številni mehiški poslovneži v regiji so zavrnili te zahteve, kar je privedlo do zaprtja Teksasa za dodatno priseljevanje s strani vlade Mehike, ki se je potem nadaljevalo iz Združenih držav v Teksas nezakonito. Leta 1834 so mehiški konservativci prevzeli politično iniciativo, General Antonio López de Santa Anna pa je postal centralistični predsednik Mehike. Kongres pod nadzorom konservativcev je opustil zvezni sistem in ga zamenjal z enotno centralno vlado, ki je odvzela moč državam. Pustivši politiko tistim v Mexico Cityju je General Santa Anna vodil mehiško vojsko, da je zatrl pol-neodvisnost Teksasa. To je storil v Coahuili (leta 1824 je Mehika združila Teksas in Coahuilo v ogromno državo "Coahuila y Tejas"). Austin je poklical Teksašane k orožju in so razglasili neodvisnost od Mehike leta 1836. Po tem, ko je Santa Anna porazil Teksašane v [[Bitka pri Alamu|bitki pri Alamu]] je bil sam [[Bitka pri San Jacintu|poražen ujet v bitki pri San Jacintu]] od teksaške vojske, ki jo je vodil general [[Sam Houston]]. V zameno za svoje življenje je Santa Anna podpisal pogodbo s predsednikom Teksasa Davidom Burnetom, s čimer je končal vojno in priznal neodvisnost Teksasa. Pogodba ni bila ratificirana s strani mehiškega kongresa, saj je bila podpisana s strani ujetnika pod prisilo.<ref>Fowler, ''Santa Anna of Mexico'', str. 176–177.</ref> Čeprav je Mehika zavrnila priznanje neodvisnosti Teksasa, je Teksas utrdil svoj status kot neodvisna republika in prejel uradno priznanje od Britanije, Francije in Združenih držav, ki so vse svetovale Mehiki, naj ne poskuša ponovno osvojiti nove nacije. Večina Teksašanov je želela priti v Združene države, vendar je bila priključitev Teksasa sporna v ameriškem kongresu, kjer so whigi in abolicionisti temu večinoma nasprotovali.<ref name="zinn">{{navedi knjigo|author=Howard Zinn|title=A People's History of the United States, 1492–Present|url=https://archive.org/details/peopleshistoryof0000zinn_s7j6|publisher=[[Harper Perennial]]|year=1995|isbn=0-06-092643-0|edition=1st Perennial|location=New York|page=[https://archive.org/details/peopleshistoryof0000zinn_s7j6/page/n686 675]|orig-year=1980}}</ref>{{rp|150–155}} Leta 1845 je Teksas sprejel ponudbo za priključitev s strani ameriškega kongresa in postal 28. država dne 29. decembra 1845, kar je postavilo temelje za konflikt z Mehiko.<ref name="Republic of Texas">Glej {{navedi splet|date=June 15, 2010|title=Republic of Texas|url=http://www.tshaonline.org/handbook/online/articles/mzr02|url-status=bot: unknown|archive-url=https://web.archive.org/web/20090429075659/http://www.tshaonline.org/handbook/online/articles/mzr02|archive-date=April 29, 2009|access-date=July 5, 2014}}</ref>{{clear left}} ==Uvod== === Pas Nueces === Po "pogodbi Velasco", ki je bila sklenjena potem, ko so Teksašani ujeli generala [[Antonio López de Santa Anna|Santa Anno]] po bitki pri San Jacintu, je bila južna meja Teksasa postavljena na "Rio Grande del Norte." Teksašani so trdili, da ta postavitev postavlja južno mejo ob sodobni [[Rio Grande]]. Mehiška vlada je to postavitev izpodbijala na dveh osnovah: prvič, zavrnila je idejo o neodvisnosti Teksasa in drugič, trdila je, da je Rio Grande v pogodbi dejansko Nueces River, saj se trenutno Rio Grande v Mehiki vedno imenuje "Rio Bravo." Vendar ta trditev ne odraža polnega imena reke v Mehiki: "Rio Bravo del Norte." Nesrečna "Texan Santa Fe odprava" iz leta 1841 je poskušala uresničiti trditev o novomehiškem ozemlju vzhodno od Rio Grande, vendar so bili njeni člani ujete s strani mehiške vojske in zaprti. Omenjanje meje Rio Grande Teksasa je bilo izpuščeno iz resolucije za priključitev ameriškega kongresa, da bi olajšali sprejemanje potem, ko je pogodba o priključitvi propadla v senatu. Predsednik Polk je vztrajal ob mejni črti ob Rio Grande in ko je Mehika poslala sile čez Rio Grande je to povzročilo spor.{{sfn|Rives|1913|pp=165–168}} === Polkova dejanja === Julija 1845 je Polk poslal generala [[Zachary Taylor|Zacharyja Taylorja]] v Teksas, do oktobra je Taylor poveljeval 3.500 Američanom ob reki Nueces, pripravljen, da z oboroženo silo prevzamejo sporno ozemlje. Hkrati je predsednik Polk napisal ameriškemu konzulu na mehiškem ozemlju Alta California, da je zavrnil ameriške ambicije v Kaliforniji, vendar je ponudil podporo neodvisnosti od Mehike ali prostovoljni priključitvi k Združenim državam ter opozoril, da se bodo Združene države uprle vsakemu evropskemu poskusu prevzema.{{sfn|Rives|1913|pp=165–168}} Da bi končal še eno vojaško grožnjo z Združenim kraljestvom glede [[Oregon|Oregon Country]] je Polk podpisal" Oregon Treaty", ki je razdelil ozemlje, kar je razburilo severne demokrate, ki so menili, da daje prednost južnemu širjenju pred severnim. Pozimi 1845–46 se je zvezno pooblaščen raziskovalec [[John C. Frémont]] in skupina oboroženih moških pojavila v Alti Kaliforniji. Potem, ko je tako mehiškemu guvernerju kot ameriškemu konzul Thomasu O. Larkinu povedal, da le kupuje zaloge na poti v Oregon, je namesto tega odšel v naseljeno območje Kalifornije in obiskal Santa Cruz in Salinas Valley, razložil je, da je iskal obmorsko hišo za svojo mamo.{{sfn|Rives|1913|pp=172–173}} Mehiške oblasti so postale zaskrbljene in mu odredile, da zapusti območje. Frémont je odgovoril z gradnjo trdnjave na Fremont Peak in dvigom ameriške zastave. Larkin je sporočil, da so Frémontova dejanja kontraproduktivna. Frémont je zapustil Kalifornijo marca, a se vrnil in prevzel nadzor nad »California Battalion« po izbruhu »Bear Flag Revolt« v Sonomi.<ref>Mary Lee Spence in Donald Jackson, ''The Expeditions of John Charles Fremont: The Bear Flag Revolt and the Court-Martial''. U of Illinois Press, 1973.</ref> Novembra 1845 je Polk poslal Johna Slidella, tajnega predstavnika, v Mexico City s ponudbo mehiški vladi v višini $25 milijonov za mejo z Rio Grande v Teksasu in mehiškimi provincami Alta California in Santa Fe de Nuevo México. Ekspanzionisti v ZDA so želeli Kalifornijo, da bi preprečili britanske interese na tem območju in pridobili pristanišče na Tihem oceanu. Polk je Slidellu dovolil, da odpusti $3 milijonov dolga ameriškim državljanom za škodo povzročeno med Mehiško vojno za neodvisnost in plača nadaljnih $25 do $30 milijonov za ti dve ozemlji.<ref name="Smith-2">Smith (1919), str. xi.</ref><ref name="Stenberg-1935">{{Cite journal |jstor = 3633243|title = The Failure of Polk's Mexican War Intrigue of 1845|url = https://archive.org/details/sim_pacific-historical-review_1935_4_1/page/n42|journal = Pacific Historical Review|volume = 4|issue = 1|pages = 39–68|last1 = Stenberg|first1 = Richard R.|year = 1935|doi = 10.2307/3633243|issn=0030-8684 }}</ref> === Odgovor Mehike === Mehika ni bila niti naklonjena niti sposobna za pogajanje. Leta 1846 se je predsedstvo zamenjalo štirikrat, vojaški minister šestkrat in finančni minister šestnajstkrat.<ref>Donald Fithian Stevens, ''Origins of Instability in Early Republican Mexico'' (1991), str. 11.</ref> Kljub temu so se mehiška javnost in vse politične frakcije strinjale, da bi prodaja ozemelj Združenim državam oskrunila nacionalno čast.<ref>Miguel E. Soto, "The Monarchist Conspiracy and the Mexican War" v ''Essays on the Mexican War'' ur. Wayne Cutler; Texas A&M University Press. 1986. str. 66–67.</ref><ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 5</ref> Mehičani, ki so nasprotovali neposrednemu konfliktu z Združenimi državami, vključno z predsednikom Joséom Joaquínom de Herrero so bili obravnavani kot izdajalci domovine.<ref name="Brooks6162">Brooks (1849), str. 61–62.</ref> Vojaški nasprotniki de Herrere, podprti z populističnimi časopisi so Slidellovo prisotnost v Mexico Cityjem obravnavali kot žalitev. Ko je de Herrera razmišljal o sprejemu Slidella, da bi mirno rešil problem priključitve Teksasa so ga obtožili izdaje in ga zrušili. Po prihodu bolj nacionalistične vlade pod vodstvom generala Mariana Paredesa y Arrillage so javno potrdili mehiški zahtevek za vrnitev Teksasa.<ref name="Brooks6162"/> ==Priprave na vojno== ===Ovire v Mehiki=== ====Mehiška vojska==== [[File:Oleo Antonio Lopez de Santa Anna.PNG|thumb|left|upright|General [[Antonio López de Santa Anna]] je bil vojaški junak, ki je večkrat postal predsednik Mehike. Vmešavanje mehiške vojske v politiko je bilo stalna težava v sredini devetnajstega stoletja.]] Mehiška vojska je bila šibka in razdeljena sila. Le 7 od 19 držav, ki so tvorile mehiško federacijo je poslalo vojake, orožje in denar za vojno prizadevanje.<ref>{{navedi splet|title=Konec mehiško-ameriške vojne: Podpis pogodbe Guadalupe Hidalgo|url=http://www.memoriapoliticademexico.org/Efemerides/2/02021848.html|website=Memoria Política de México (Politična zgodovina Mehike)|access-date=22. april 2015|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20150526002301/http://www.memoriapoliticademexico.org/Efemerides/2/02021848.html|archive-date=26. maj 2015|url-status=live}}</ref> Mnogi voditelji so izrazili zaskrbljenost za državo, vključno s Santano, ki je izjavil: "voditelji vojske so dali vse od sebe, da bi usposobili neizkušene može, ki so se prijavili, vendar so lahko le malo naredili, da bi jih navdihnili s patriotskimi čustvi do slavne države, ki so jo imeli čast služiti. <ref>citirano v Carolu in Thomasu Christensen, ''Ameriško-mehiška vojna. Pratnik televizijski seriji, Ameriško-mehiška vojna, 1846–48.'' San Francisco: Bay Books 1998, str. 138.</ref> Po mnenju vodilnega mehiškega konservativnega politika Lucasa Alamána je "denar, porabljen za oboroževanje mehiških vojakov le omogočil, da so se bojevali med seboj in 'dala iluzijo', da ima država vojsko za svojo obrambo." <ref>Alamána parafraziral Christensen, ''Ameriško-mehiška vojna'', str. 61.</ref> Vendar je eden od častnikov kritiziral Santa Anno za način usposabljanje vojakov: "Konjenica je bila usposabljana le v regimentih. Artilerija skoraj nikoli ni izvajala manevrov in nikoli ni izstrelila praznega naboja. General, ki je poveljeval, nikoli ni bil prisoten na polju manevrov, zato ni mogel oceniti ustreznih kakovosti različnih enot pod njegovim poveljstvom ... Če so se kakšni sestanki glavnih poveljnikov odvijali, da bi razpravljali o operacijah kampanje, to ni bilo znano, prav tako ni bilo znano ali je bil oblikovan kakšen načrt kampanje." <ref>Mehiški vojak Manuel Balontín, citiran v Christensen, ''Ameriško-mehiška vojna'', str. 137.</ref> Na začetku vojne so bile mehiške sile razdeljene med stalne enote (''permanentes'') in aktivne milice (''activos''). Stalne sile so sestavljale 12 [[Polk|regimentov]] pehote (vsak z dvema bataljonoma), tri brigade artilerije, osem regimentov kavalerije, en ločen eskadron in brigado [[Dragonci|dragoncev]]. Milica je obsegala devet regimentov pehote in šest regimentov konjenice. Na severnih ozemljih so prezidijalne čete (''presidiales'') varovale razpršena naselja. <ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=YImnue0ORwAC |title=René Chartrand, ''Santa Anna's Mexican Army 1821–48'', Illustrated by Bill Younghusband |isbn =978-1841766676 |access-date=May 28, 2011 |last1=Chartrand |first1=Rene |date=March 25, 2004 |publisher=Bloomsbury}}{{Dead link|date=November 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Avtohtono prebivalstvo v Mehiki je imelo ključno vlogo pri obrambi njihove zemlje. Do začetka vojne je avtohtono prebivalstvo izgubljalo svoje naravne vire zaradi priseljevanja ameriških naseljencev. Kot rezultat so se morali avtohtoni prebivalci iz območja Velikih planjav zanašati na napade ameriških naselbin, da bi preživeli. <ref name="Bowers-2021">{{Cite journal |last=Bowers |first=Riley |date=2021-09-20 |title=Beyond a Border Conflict: Indigenous Involvement in the Mexican-American War |url=https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5 |journal=West Virginia University Historical Review |volume=2 |issue=1 |pages=36 |via=The Research Repository @ WVU |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235317/https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5/ |url-status=live }}</ref> Čeprav je bilo ropanje veliko bolj donosno kot lov, avtohtono prebivalstvo ni imelo velike izbire. Avtohtoni bojevniki, ki so se prijavili za boj z mehiško vojsko, so bili pogosto prepuščeni samim sebi in podplačani. <ref name="Bowers-2021" /> Z ropanjem so avtohtona plemena prav tako lahko pridobila konje in jih ukrotila za bojne pohode. <ref>{{Cite journal |last=Bowers |first=Riley |date=2021-09-20 |title=Beyond a Border Conflict: Indigenous Involvement in the Mexican–American War |url=https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5 |journal=West Virginia University Historical Review |volume=2 |issue=1 |pages=37 |via=The Research Repository @ WVU |access-date=November 29, 2023 |archive-date=December 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231220062006/https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5/ |url-status=live }}</ref> Metode ugrabljanja, zlasti tistih iz plemena Komančev so bile tudi v korist mehiški vojski, saj so ujetniki pogosto pomagali domačemu prebivalstvu pri napadih ameriških sil.<ref>{{Cite journal |last=Bowers |first=Riley |date=2021-09-20 |title=Beyond a Border Conflict: Indigenous Involvement in the Mexican-American War |url=https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5 |journal=West Virginia University Historical Review |volume=2 |issue=1 |pages=39 |via=The Research Repository @ WVU |access-date=November 29, 2023 |archive-date=December 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231220062006/https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5/ |url-status=live }}</ref> Mehiška vojska je uporabljala rezervne britanske [[Mušketa|muškete]] (kot je bila "Brown Bess"), ki so ostale od [[Napoleon|napoleonskih vojn]]. Medtem, ko so bili na začetku vojne večina ameriških vojakov še opremljeni z podobnimi Springfield 1816 mušketami na kres, so postali bolj zanesljivi modeli na vžigalne kapice vse bolj priljubljeni, ko se je konflikt nadaljeval. Nekatere enote ZDA so nosile sodobnejše orožje, ki jim je dalo pomembno prednost pred njihovimi mehiškimi nasprotniki, kot je bila puška Springfield 1841 vojaške enote "Mississippi Rifles" in [[Revolver|revolverji]] znamke "Colt Paterson" vojaške enote "Texas Rangers". V poznejših fazah vojne so ZDA razdelili revolverje znamke "Colt Walker", katerih 1.000 kosov so naročili leta 1846. Najpomembneje je, da je v celotni vojni pogosto odločilna prednost ameriške artilerije prinesla zmago. V svojih spominih iz leta 1885 je nekdanji ameriški predsednik [[Ulysses Grant]], veteran mehiške vojne, poročal, zapisal: {{blockquote| "Mehiška vojska tistega časa je komajda bila institucija. Zasebni vojak je bil izbran iz nižjega razreda prebivalstva, ko je bilo to potrebno; njegova privolitev ni bila vprašana; slabo je bil oblečen, še slabše hranjen in redko plačan. Odpustili so ga, ko ga niso več potrebovali. Častnikinižjih rangov so bili samo malo superiorni vojakom. Ob vsem tem sem videl tako pogumne nastope teh ljudi, kot sem jih kdajkoli videl pri vojakih. Zdaj ima Mehika stalno vojsko večjo od Združenih držav. Imajo vojaško šolo, ki je zasnovana po vzoru [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Pointa]]. Njihovi častniki so izobraženi in ni dvoma, zelo pogumni. Mehiška vojna 1846–48 bi bila v tej generaciji nemogoča."<ref name="ReferenceA">Personal Memoirs of U. S. Grant, p. 65.</ref>}} ====Politične delitve==== [[File:Valentín Gómez Farías, portrait.JPG|thumb|upright|Liberalni Valentín Gómez Farías, ki je služil kot podpredsednik Santa Anne in izvajal liberalno reformo leta 1833, je bil pomemben politični igralec v dobi mehiško-ameriške vojne.]] V Mehiki so bile pomembne politične delitve, ki so resno ovirale vojno prizadevanje.<ref>Guardino, Peter. ''The Dead March'', p. 5</ref> Znotraj Mehike so se konservativni ''centralistas'' in liberalni federalisti borili za oblast, občasno pa sta se ti dve frakciji znotraj mehiške vojske borili med seboj namesto proti napredujoči ameriški vojski. Santa Anna je z grenko obžaloval, "Kako sramotno je to priznati, toda to sramotno tragedijo smo si prinesli sami s svojim neskončnim notranjim bojem."<ref>Fowler, Will. ''Santa Anna of Mexico'' p. 265</ref> Med konfliktom so predsedniki opravljali funkcijo do nekaj mesecev, včasih samo tednov ali celo dni. Tik pred izbruhom vojne je liberalni general José Joaquín de Herrera bil predsednik (december 1844 – december 1845) in bil pripravljen sodelovati v pogajanjih, dokler se ni zdelo, da se podreja ZDA, vendar so ga številne mehiške frakcije obtožile, da je prodajal svojo državo (''vendepatria'') zaradi tega, kar je razmišljal.<ref>Bauer, ''The Mexican War'', pp.16–17</ref> Zrušili so ga konservativci Mariana Paredesa (December 1845 – July 1846), ki je zapustil predsedništvo, da bi se boril proti invazijski ameriški vojski in ga je zamenjal njegov podpredsednik Nicolás Bravo (28. julij 1846&nbsp;– 4. avgust 1846). Konzervativni Bravo je bil strmoglavljen s strani federalističnih liberalcev, ki so ponovno vzpostavili zvezno ustavo iz leta 1824. José Mariano Salas (6. avgust 1846&nbsp;– 23. december 1846) je služil kot predsednik in izvedel volitve pod obnovljenim federalističnim sistemom. General [[Antonio López de Santa Anna]] je zmagal na teh volitvah, vendar je, kot je bilo v njegovi navadi, prepustil administracijo svojemu podpredsedniku, ki je bil spet liberalec Valentín Gómez Farías (23. december 1846&nbsp;– 21. marec 1847). Februarja 1847 so se konservativci uprli poskusu liberalne vlade, da bi prevzela cerkveno premoženje za financiranje vojne. V "Uporu Polkov" so Katoliška cerkev in konzervativci plačevali vojake, da so se uprli liberalni vladi.<ref>Tenenbaum, Barbara. "Mexico" in ''Encyclopedia of Latin American History and Culture'', vol. 4, str. 10. New York: Charles Scribner's Sons 1996.</ref> Santa Anna je moral zapustiti svojo kampanjo in se vrniti v glavno mesto, da bi razrešil politični kaos. Santa Anna je ponovno na kratko zasedel predsedništvo od 21. marca 1847&nbsp;– 2. aprila 1847. Njegove čete so bile prikrajšane za podporo, ki bi jim omogočila nadaljevanje boja. Konservativci so zahtevali odstranitev Gomeza Faríasa, kar so dosegli z ukinitvijo urada podpredsednika. Santa Anna se je vrnil na bojišče, predsedništvo pa je prevzel Pedro María de Anaya (2. april&nbsp;– 20. maj 1847). Santa Anna se je ponovno vrnil v predsedništvo 20. maja 1847, ko je Anaya odšel v boj proti invaziji in je služil do 15. septembra 1847. Raje je imel bojišče kot administracijo, zato jr Santa Anna je ponovno zapustil urad in ga prepustil Manuelu de la Peña y Peña (16. september&nbsp;– 13. november 1847). Z ameriškimi silami, ki so zasedle mehiško glavno mesto in velik del notranjosti je bilo pogajanje o mirovni pogodbi nujno, zato je Peña y Peña zapustil urad, da bi to storil. Pedro María Anaya se je vrnil v predsedništvo 13. novembra 1847&nbsp;– 8. januarja 1848. Anaya je zavrnil podpis katere koli pogodbe, ki bi prepustila ozemlje ZDA, kljub situaciji na terenu, kjer so Američani zasedli glavno mesto. Peña y Peña je ponovno prevzel predsedništvo 8. januarja 1848&nbsp;– 3. junija 1848, v tem času je bila podpisana "Pogodba Guadalupe Hidalgo", ki je končala vojno. === Izzivi v Združenih državah === [[File:US Uniform 1840.jpeg|thumb|right|Uniforme ameriške vojske, 1835–1851]] ====Armada Združenih držav==== Polk je obljubil, da bo iskal ozemlje za aneksijo v Oregonu in Teksasu kot del svoje |kampanje leta 1844, vendar redna vojska ni bila dovolj velika, da bi vzdržala dolgotrajne konflikte na dveh frontah. Spor za Oregon z Veliko Britanijo je bil miroljubno rešen z pogodbo, kar je ameriškim silam omogočilo, da se osredotočijo na južno mejo. Vojna se je odvijala z regimenti redne vojske, okrepljene z različnimi regimenti, bataljoni in enotami prostovoljcev iz različnih držav Unije ter Američani in nekaterimi Mehičani v Kaliforniji in Novi Mehiki. Na splošno so se častniki redne vojske zaničevali prostovoljce, katerih usposabljanje je bilo slabo in vedenje nedisciplinirano. (glej spodaj) Na zahodni obali je ameriška mornarica poslala bataljon mornarjev v poskusu ponovnega zavzetja [[Los Angeles]]a.<ref>{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/mexicanwarvetera00roba |title=William Hugh Robarts, "Veterani mehiške vojne: celoten seznam rednih in prostovoljnih enot v vojni med Združenimi državami in Mehiko, od 1846 do 1848; prostovoljci so razvrščeni po državah, abecedno", Brentano's (A. S. Witherbee & Co., lastniki); Washington, D.C., 1887 |date=10. marec 2001 |access-date=28. maj 2011 |publisher=Washington, D.C.Brentano's |archive-url=https://web.archive.org/web/20110629112837/http://www.archive.org/details/mexicanwarvetera00roba |archive-date=June 29, 2011 |url-status=live }}</ref> Čeprav [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska in mornarica]] na začetku vojne nista bili veliki, so bili častniki na splošno dobro usposobljeni, število vojakov pa je bilo dokaj veliko v primerjavi z Mehiko. Na začetku vojne je imela ameriška vojska osem regimentov pehote (trije bataljoni vsak), štiri topniške regimente in tri konjeniške regimente (dva dragonska, en konjeniški strelci). Ti regimenti so bili dopolnjeni z 10 novimi regimenti (devet pehotnih in en konjeniški), ustanovljenimi za eno leto službe z aktom Kongresa z dne 11. februarja 1847.<ref>Robarts, "Mexican War veterans", pp. 1–24.</ref> Velik del te vojske so sestavljali nedavni priseljenci. Po besedah Tylerja V. Johnsona so na tujem rojeni moški predstavljali 47 odstotkov skupnih sil generala Taylora. Poleg velikega kontingenta irsko in nemško rojenih vojakov so bili zastopani skoraj vsi evropski narodi in kneževine. Ocenjuje se, da je ameriška vojska dodatno vključila 1.500 mož iz britanske Severne Amerike, vključno z francoskimi Kanadčani.<ref>{{navedi knjigo |last1=Johnson |first1=Tyler V. |title=Devotion to the Adopted Country: U.S. Immigrant Volunteers in the Mexican War |url=https://archive.org/details/devotiontoadopte00john |date=2012 |publisher=University of Missouri Press |location=Columbia |page=[https://archive.org/details/devotiontoadopte00john/page/n26 11]}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Lacroix |first1=Patrick |title=Canadian-Born Soldiers in the Mexican–American War (1846–48): An Opportunity for Migration Studies |journal=International Journal of Canadian Studies |date=2020 |volume=57 |pages=27–46|doi=10.3138/ijcs.57.x.27 |s2cid=225452642 }}</ref> Čeprav je Polk upal, da se izogne podaljšani vojni glede Teksasa, je dolgotrajni konflikt raztegnil vire redne vojske, kar je zahtevalo rekrutacijo prostovoljcev z kratkotrajnimi vpisnimi roki. Nekateri vpisi so bili za eno leto, vendar so bili drugi za 3 ali 6 mesecev.<ref>Robarts, "Mexican War veterans", pp. 39–79.</ref> Najboljši prostovoljci so se prijavili za enoletno službo poleti 1846, z njihovimi vpisi, ki so potekli ravno takrat, ko je bila kampanja generala [[Winfield Scott]]a pripravljena na zajetje Ciudad Mexica. Mnogi se niso ponovno vpisali, odločili so se, da se raje vrnejo domov, kot da bi se izpostavili nevarnosti bolezni, grožnji smrti ali poškodb na bojišču ali v gverilskem boju. V njihov patriotizem so nekateri v ZDA dvomili, vendar jih niso šteli med dezerterje.<ref>Guardino, ''The Dead March'', pp. 209–210.</ref> Prostovoljci so bili veliko manj disciplinirani kot redna vojska, mnogi so napadali civilno prebivalstvo, kar je včasih izhajalo iz protikatoliškega in protimehiškega sentimenta.<ref>Foos, Paul. ''A Short, Offhand, Killing Affair: Soldiers and Social Conflict during the Mexican–American War''. Chapel Hill: University of North Carolina Press 2002.</ref> Spomini vojakov opisujejo primere ropanja in umorov mehiških civilistov, večinoma s strani prostovoljcev. Dnevnik enega častnika navaja: "Prišli smo v Burrito okoli 17. ure, mnogi prostovoljci iz Louisiane so bili tam, zakonsko brezpravna pijana množica. Prebivalce so pregnali, zasedli njihove hiše in med seboj tekmovali, kdo bo bolj zverinsko ravnal."<ref>Mills, Bronwyn. ''U.S.–Mexican War'' {{ISBN|0-8160-4932-7}}.</ref> John L. O'Sullivan, glasen zagovornik Manifest Destiny, se je kasneje spomnil: "Redni vojaki so prostovoljce gledali z važnostjo in zaničevanjem ... [Prostovoljci] so brez dovoljenja jemali Mehičanom njihovo govedo in koruzo, kradli njihove ograje za kurjavo, se opili in ubili več nedolžnih prebivalcev mesta na ulicah." Mnogi prostovoljci so bili nezaželeni in veljali za slabe vojake. Izraz "Just like Gaines's army" ("Tako kot Gainesova vojska") se je začel nanašati na nekaj neuporabnega, fraza pa je nastala, ko je skupina neizurjenih in nepripravljenih vojakov iz Louisiane bila zavrnjena in poslana nazaj s strani generala Taylora na začetku vojne.<ref>Tucker, Spencer. ''U.S. Leadership in Wartime: Clashes, Controversy, and Compromise'', Volume 1, p. 249.</ref> V svojih spominih iz leta 1885 Ulysses Grant ocenjuje ameriške oborožene sile, ki so se soočale z Mehiko bolj pozitivno. {{blockquote|Zmage v Mehiki so bile v vsakem primeru nadvse nad številčnejšimi nasprotniki. Za to sta bila dva razloga. Tako general Scott kot general Taylor sta imela armade, ki se le redko ustvarijo. Na bitkah pri Palo Altou in Resaca-de-la-Palma je imel general Taylor majhno vojsko, a je bila ta izključno sestavljena iz rednih enot pod najboljšim usposabljanjem in disciplino. Vsak častnik, od najvišjega do najnižjega, je bil izobražen v svojem poklicu, ne nujno na West Pointu, ampak v utrdbah, v garniziji, mnogi izmed njih pa tudi v vojnah proti avtohtonemu prebivalstvu. Navadni vojaki so bili verjetno slabši material za sestavo vojske od prostovoljcev, ki so sodelovali v vseh poznejših bitkah vojne; vendar so bili pogumni možje, vaja in disciplina pa sta iz njih izvabili vse, kar je bilo v njih. Verjetno ni nikdar stala pred sovražnikom boljša vojska, mož za moškega, kot ta, ki ji je poveljeval general Taylor v prvih dveh spopadih mehiške vojne. Prostovoljci, ki so sledili, so bili boljšega materiala, vendar na začetku brez vaje ali discipline. Povezani so bili s toliko discipliniranimi možmi in profesionalno izobraženimi častniki, da so se v boje podali z zaupanjem, ki ga sicer ne bi čutili. Skoraj takoj so sami postali vojaki. Vse te pogoje bi spet uživali v primeru vojne.<ref>{{navedi knjigo| url=https://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm#ch5| title=Osebni spomini U. S. Granta, popolni| date=2004| access-date=February 25, 2016| archive-url=https://web.archive.org/web/20160303233028/http://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm#ch5| archive-date=March 3, 2016| url-status=live}}</ref>}} ====Politične delitve==== ZDA so bile neodvisna država od [[Ameriška revolucija|Ameriške revolucije]], vendar je bila to država, ki je bila močno razdeljena po frakcijah, še posebej v zvezi s suženjstvom. Širitev države, zlasti s pomočjo oboroženega spopada proti suvereni državi, je poglobila te frakcijske delitve. Polk je za las zmagal v volitvah za predsednika 1844 in odločilno zmagal z elektorskimi glasovi, vendar je s pripojitvijo Teksasa leta 1845 in izbruhom vojne leta 1846 Polkova demokratska stranka izgubila predstavniški dom proti stranki Whigom, ki je nasprotovala vojni. Za razliko od Mehike, ki je imela šibke formalne državne institucije in kaotične spremembe v vladi in vojsko, ki je redno posegala v politiko, so ZDA na splošno ohranjale svoje politične delitve znotraj okvirov vladnih institucij. == Vloga žensk == === Prispevki mehiških žensk === ==== Na bojišču ==== Ker je Mehika vodila vojno na svojem ozemlju so bile ženske v podpornih enotah za vojsko, znane kot ''soldaderas''. Niso se udeleževale običajnega bojevanja na bojiščih, a so nekatere soldaderas sodelovale v bitki skupaj z moškimi. Te ženske so bile vključene v bojevanje med obrambo Mexico Cityja in Monterreyja. Nekatere ženske, kot sta Doña Jesús Dosamantes in María Josefa Zozaya, bodo vedno znane kot junakinje.<ref>{{navedi knjigo |last=Acuña |first=Rodolfo |title=Okupirana Amerika Zgodovina Čikanov |publisher=Pearson |year=2015 |pages=50}}</ref> Po drugi strani so nekatere mehiške ženske veljale za "angele", saj so nudile pomoč in tolažbo ranjenim moškim na obeh straneh.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.6 |title=Domoljubi, prostitutke in špijoni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=61 |chapter=Soldaderas: Mehiške ženske in bojišče |jstor=j.ctt1qv5pjr.6 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13,2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235330/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> ====Doma ==== Čeprav so soldaderas dokazale sposobnosti mehiških žensk izven zasebne sfere, so mehiške ženske doma še vedno prispevale k vojnim naporom. Potem, ko so se morale soočiti z izgubami v svoji državi, so mehiške ženske nosile črno oblačilo in ustvarjale mračne slike.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.6 |title=Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=67 |chapter=Soldaderas: Mexican Women and the Battlefield |jstor=j.ctt1qv5pjr.6 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235330/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> === Prispevki ameriških žensk === ==== Na bojišču ==== Ameriške in mehiške ženske so delile podobnosti pri nudenju svojih domačih storitev na bojišču. Med najbolj opaznimi ameriškimi ženskami na bojišču je bila Sarah A. Bowman Pogosto so jo videvali, kako dostavlja hrano, nosi ranjene vojake in se bori v bojih.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.8 |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=114 |chapter=Profiles in Courage: Working Women in Mexico |jstor=j.ctt1qv5pjr.8 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235253/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> ==== Doma ==== '''V Mehiki''' Medtem ko so se njihovi možje včlanili v vojsko je veliko žensk ostalo v Mehiki, da bi nadzirale svoje posle in postale tovarniške delavke.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.8 |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=109 |chapter=Profiles in Courage: Working Women in Mexico |jstor=j.ctt1qv5pjr.8 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235253/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> Kljub temu je tovarniška delavka Anna McClarmonde Chase bila dovolj pripravljena, da postane vohun za ameriške sile, da bi zaščitila svoj dom in poslovanje v odsotnosti svojega moža.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.8 |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=125 |chapter=Profiles in Courage: Working Women in Mexico |jstor=j.ctt1qv5pjr.8 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235253/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> '''V ZDA''' Tako kot so mehiške ženske prispevače k vojnim naporom iz svojih domov, so ženske v ZDA prav tako javno protestirale in izdelovale patriotske obrti, ki so jih lahko nosili ameriški vojaki.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.8 |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=124 |chapter=Profiles in Courage: Working Women in Mexico |jstor=j.ctt1qv5pjr.8 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235253/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> Poleg tega so ženske novinarke v več državah izkoristile svojo pismenost, da so spregovorile v podporo ali proti vojni, vključno z Anne Royall, Jane Swisshelm in Jane Cazneau.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.5 |title=Patrioti, Prostituti in Špijuni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=Univerza Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=52 |chapter=Ženske, reforme in ameriška domača fronta|jstor=j.ctt1qv5pjr.5 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.9 |title=Patrioti, Prostituti in Špijuni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=Univerza Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=138 |chapter=Ženske urednice poročajo o vojni|jstor=j.ctt1qv5pjr.9 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.9 |title=Patrioti, Prostituti in Špijuni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=Univerza Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=139 |chapter=Ženske urednice poročajo o vojni|jstor=j.ctt1qv5pjr.9 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Belolavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.9 |title=Patrioti, Prostituti in Špijuni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=Univerza Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=141 |chapter=Ženske urednice poročajo o vojni|jstor=j.ctt1qv5pjr.9 }}</ref> Ameriške ženske novinarke so igrale ključno vlogo pri predstavljanju glasov žensk, ki so bile zamolčane v javni sferi. == Dogodki == === Izbruh sovražnosti === [[File:Heroine of Fort Brown.jpg|thumb|Sarah A. Bowman, upodobljena kot junakinja Fort Browna. Po njeni smrti so jo pokopali z polnimi vojaškimi častmi.]] ====Teksas kampanja==== {{main|Texas Campaign}} ===== Incident pri Thornton ===== Predsednik Polk je naročil generalu Taylorju in njegovim enotam, da se premaknejo na jug proti Rio Grande. Taylor je prezrl mehiške zahteve po umiku na Nueces. Zgradil je improvizirano trdnjavo (kasneje znano kot Fort Brown/Fort Texas) ob bregovih Rio Grande nasproti mesta Matamoros, Tamaulipas.<ref name="Smith">{{navedi knjigo|author=Justin Harvey Smith|title=Vojna z Mehiko, zvezek 1|url=https://books.google.com/books?id=WBkOAAAAIAAJ&pg=PA464|year=1919|publisher=Macmillan|page=464|isbn=9781508654759|access-date=October 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160629160634/https://books.google.com/books?id=WBkOAAAAIAAJ&pg=PA464|archive-date=June 29, 2016|url-status=live}}</ref> Mehiške sile so se pripravljale na vojno. Dne 25. aprila 1846 je 2.000-članska mehiška konjeniška enota napadla 70-člansko ameriško patruljo, ki jo je vodil kapetan Seth Thornton, ki je bila poslana na sporno ozemlje severno od Rio Grande in južno od reke Nueces. V 2incidentu pri Thornton2 je mehiška konjenica porazila patruljo, ubila 11 ameriških vojakov in zajela 52.<ref name="K. Jack Bauer-1993">{{navedi knjigo|author=K. Jack Bauer|title=Zachary Taylor: Vojak, Plantažni, Državnik Starega Jugozahoda|url=https://books.google.com/books?id=H42TwTwE1IwC|year=1993|publisher=Louisiana State University Press|page=149|isbn=9780807118511|access-date=October 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160514090317/https://books.google.com/books?id=H42TwTwE1IwC|archive-date=May 14, 2016|url-status=live}}</ref> =====Obleganje Fort Texas===== Nekaj dni po "incidentu Thornton" je 3. maja 1846 začelo obleganje Fort Texasa. Mehiška artilerija v Matamorosu je odprla ogenj proti Fort Texasa, ki je odgovoril s svojimi topovi. Bombardiranje je trajalo 160 ur<ref name="Brooks122"/> in se je povečalo, ko so mehiške sile postopoma obkolile trdnjavo. Trinajst ameriških vojakov je bilo ranjenih med bombardiranjem, dva pa sta bila ubita.<ref name="Brooks122">Brooks (1849), str. 122.</ref> Med mrtvimi je bil Jacob Brown, po katerem je bila trdnjava kasneje poimenovana.<ref>Brooks (1849), str. 91, 117.</ref> =====Bitka pri Palo Altou===== 8. maja 1846 sta Zachary Taylor in 2.400 vojakov prispela, da rešita trdnjavo.<ref>Brooks (1849), str. 121.</ref> Vendar se je general Arista pohitel proti severu z enoto 3.400 vojakov in ga prestregel približno {{convert|5|mi|km|sigfig=1}} severno od reke Rio Grande, blizu današnjega Brownsville, Texas. Ameriška vojska je uporabila "letečo artilerijo", njihov izraz za konjsko artilerijo, mobilno lahkotno artilerijo, nameščeno na konjskih vagonih, s celotno posadko, ki je v boju jahala konje. Hitro streljanje artilerije in izjemno mobilna topniška podpora je imela uničujoč učinek na mehiško vojsko. V nasprotju z "letečo artilerijo" Američanov so mehiški topovi v bBitki pri Palo Altou imeli manj kakovostno smodniško strelivo, ki je streljalo s hitrostmi dovolj nizkimi, da so se ameriški vojaki lahko izogibali artilerijskim projektilom.<ref>Morgan, Robert. ''Lions of the West''. Algonquin Books of Chapel Hill, 2011, str. 237.</ref> Mehičani so odgovorili z konjeniškimi spopadi in svojo artilerijo. Ameriška leteča artilerija je nekoliko demoralizirala mehiško stran in ker so iskali teren, ki bi bil bolj v njihovo korist, so se Mehičani umaknili na drugo stran suhe struge med nočjo in se pripravili na naslednjo bitko. To je nudilo naravno utrdbo, vendar so se med umikom mehiške enote razpršile, kar je otežilo komunikacijo.<ref name="Brooks122"/> =====Bitka pri Resaca de la Palma===== Med bitko pri Resaca de la Palma 9. maja 1846 sta se obe strani spopadle v silovitem boju iz bližine. Ameriška konjenica je uspela zavzeti mehiško artilerijo, kar je povzročilo, da se je mehiška stran umaknila, kar se je nato spremenilo v pobeg.<ref name="Brooks122"/> Bojevanje na nepoznanem terenu, njegove enote so bežale, tako da je Arista ugotovil, da je nemogoče združiti svoje sile. Mehiške žrtve so bile velike, Mehičani pa so bili prisiljeni opustiti svojo artilerijo in prtljago. Trdnjava Brown je povzročila dodatne žrtve, ko so umikajoče se enote prehajale mimo trdnjave in dodatni mehiški vojaki so se še utopili, ko so poskušali preplavati reko Rio Grande.<ref>{{navedi knjigo|last=Bauer|first=K. Jack (Karl Jack)|url=https://www.worldcat.org/oclc/25746154|title=The Mexican War, 1846–1848|year=1993|orig-year=1974|publisher=University of Nebraska Press|isbn=0-8032-6107-1|edition=Bison books|location=Lincoln|oclc=25746154}}</ref> Taylor je prečkal Rio Grande in začel serijo bitk na mehiškem ozemlju. ====Razglasitve vojne, maj 1846==== [[File:Mexican–American War (without Scott's Campaign)-en.svg|thumb|upright=1.6|Pregledna karta vojne. Ključ: {{Colbegin|colwidth=165px}} {{legend|#FEE8B1|Sporna ozemlja}} {{legend|#EFE0C7|Ozemeljska država ZDA, 1848}} {{legend|#D4E697|Mehiško ozemlje, 1848}}{{legend|#FFFFE0|Predano ozemlje po pogodbi Guadalupe Hidalgo}} {{colend}}]] Polk je prejel novico o Thorntonovem incidentu, ki je skupaj z zavrnitvijo mehiške vlade ponudbe poslanca Slidella po njegovem mnenju predstavljalo ''casus belli za začetek vojne.''<ref>Smith (1919), str. 279.</ref><ref> {{navedi knjigo |last1 = Smith |first1 = Justin Harvey |author-link1 = Justin Harvey Smith |chapter = Predhodne razprave o sporu |title = Vojna z Mehiko |year = 1919 |url = https://books.google.com/books?id=WBkOAAAAIAAJ |volume = 1 |location = New York |publisher = Macmillan |publication-date = 1919 |page = 150 |isbn = 9781508654759 |access-date = 16. maj 2022 |quote = Tukaj leži ''casus belli'', ki ga v celoti potrjuje mednarodno pravo, praksa civiliziranih sil in splošno mnenje sveta. Tudi to je bilo mesto, na katerem je Polk, kot smo videli, čutil popolno zadovoljstvo, da stoji [...]. }} </ref> Polk je v sporočilu kongresu dejal:"Skodelica potrpljenja je bila izčrpana že pred nedavnimi informacijami z meje Del Norte. A zdaj, po ponovljenih grožnjah je Mehika prešla mejo Združenih držav, napadla našo ozemlje in prelila ameriško kri na ameriških tleh. Razglasila je, da so nasprotja začela in da sta zdaj ti dve državi v vojni.<ref>Faragher, John Mack, et al., eds. ''Out Of Many: A History of the American People''. Upper Saddle River: Pearson Education, 2006.</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.yale.edu/lawweb/avalon/presiden/messages/polk01.htm|title=Message of President Polk, May 11, 1846|access-date=July 20, 2008|quote= Mehika je prešla mejo Združenih držav, napadla našo ozemlje in prelila ameriško kri na ameriškem tleh. Razglasila je, da so nasprotja začela, in da sta zdaj ti dve državi v vojni.|url-status=dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20080725155106/http://www.yale.edu/lawweb/avalon/presiden/messages/polk01.htm|archive-date=July 25, 2008|df=mdy-all}}</ref> Ameriški kongres je 13. maja 1846 potrdil razglasitev vojne po nekaj urah razprave, pri čemer so jo južni demokrati močno podprli. Šestindvajset Whigov je glasovalo proti v vojni glede ključnega amandmaja v zvezi s suženjstvom,<ref name="Bauer68">Bauer (1992), str. 68.</ref> toda pri končnem glasovanju je le štirinajst Whigov glasovalo proti,<ref name="Bauer68"/> vključno z [[John Quincy Adams|Johnom Quincyjem Adamsom]]. Kasneje je novinec Whig iz Illinoisa [[Abraham Lincoln]] izpodbijal Polkovo trditev, da je bila ameriška kri prelita na ameriških tleh in to označil za "drzno ponarejanje zgodovine."<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 206</ref><ref>Bauer, ''The Mexican War, 1846–1848'', str. 370.</ref> Kar zadeva začetek vojne, Ulysses S. Grant, ki je nasprotoval vojni, a služil kot poročnik v Taylorjevi vojski, trdi v svojih ''osebnih spominih'' (1885), da je bil glavni cilj napredovanja vojske ZDA od reke Nueces do reke Rio Grande izzvati izbruh vojne brez napada, da bi oslabil morebitno politično nasprotovanje vojni.<blockquote>Prisotnost vojaških enot Združenih držav na robu spornega ozemlja najdlje od mehiških naselij ni bila zadostna, da bi provocirala nasprotja. Poslali so nas, da izzovemo boj, vendar je bilo nujno, da Mehika ta boj začne. Zelo je bilo dvomljivo ali bo kongres razglasil vojno; toda, če bi Mehika napadla naše vojake, bi lahko izvršna veja napovedala: "Ker vojna obstaja z dejanj, itd." in energično nadaljevala boj. Ko se enkrat začne, je bilo le malo javnih oseb, ki bi imele pogum, da bi se uprli. ... Ker Mehika ni pokazala volje, da bi prišla do Nueces, da bi pregnala napadalce s svojega ozemlja je postalo potrebno, da se "napadalci" približajo na priročno razdaljo, da bi bili zadeti. Tako so se začele priprave na premikanje vojske do reke Rio Grande, do točke blizu Matamorasa [sic]. Želeni je bilo zavzeti položaj blizu največjega središča prebivalstva, katerega smo lahko dosegli, ne da bi dejansko kršili ozemlje, na katerega nismo postavili nobenih zahtev.<ref>{{navedi knjigo|url= https://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm|title= Personal Memoirs U. S. Grant, Complete|date=June 2004|via=Project Gutenberg|access-date=February 25, 2016|archive-url= https://web.archive.org/web/20160303233028/http://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm|archive-date= March 3, 2016|url-status=live}}</ref></blockquote> V Mehiki, čeprav je Paredes 23. maja 1846 izdal manifest in 23. aprila razglasitev obrambne vojne, kar nekateri{{who|date=May 2022}} štejejo za ''de facto'' začetek vojne, je mehiški kongres uradno razglasil vojno 7. julija 1846."<ref name="miranda">{{navedi knjigo|author= Ángel Miranda Basurto|title= La Evolución de México|publisher= Editorial Porrúa|location= Mexico City|orig-year=1987|year=2002|edition= 6th|pages=358|language=es|trans-title=The Evolution of Mexico |isbn= 970-07-3678-4}}</ref>{{rp|148}} ====Ponovni prihod generala Santa Anne==== Porazi Mehike pri Palo Altu in Resaca de la Palma so pripeljali do ponovnega prihoda Santa Anne. V izgnanstvu na Kubi ob izbruhu vojne je napisal vladi v Mexico City, da noče nazaj na predsedniško mesto, ampak je pripravljen končati svoje izgnanstvo in uporabiti svoje vojaške izkušnje za vrnitev Teksasa Mehiki. Predsednik Farías je bil obupan. Sprejel je ponudbo in dovolil Santa Anni, da se vrne. Neznano za Faríasa se je Santa Ana skrivaj dogovarjal z predstavniki ZDA o prodaji vsega spornega ozemlja ZDA po razumni ceni, pod pogojem, da mu omogočijo vrnitev v Mehiko preko pomorskih blokad ZDA. Polk je poslal svojega predstavnika na Kubo, Alexandra Slidella MacKenzija, da bi se neposredno pogajal s Santa Ano. Pogajanja so bila tajna in ni pisnih zapisov o srečanjih, vendar je iz srečanj izšlo nekaj razumevanja. Polk je prosil Kongres za $2 milijona, ki naj bi se porabili za pogajanje o pogodbi z Mehiko. ZDA so dovolile Santa Ani, da se vrne v Mehiko ter so dvignile pomorsko blokado ob obali Mehiškega zaliva. Vendar je v Mehiki Santa Ana zanikal kakršnokoli vedenje o srečanju z ameriškim predstavnikom ali o kakršnihkoli ponudbah ali transakcijah. Namesto da bi bil Polkov zaveznik je obdržal vsa denarna sredstva, ki so mu bila dana in začel načrtovati obrambo Mehike. Američani so bili razočarani vključno z generalom Scottom, saj je bil to nepričakovan preobrat. "Santa Ana se je norčeval iz naivnosti svojih sovražnikov: ZDA so bile zavedene, ko so verjele, da bi lahko izdal svojo materno deželo.'"<ref>quoted in Fowler, ''Santa Anna of Mexico'' p. 255. The negotiations are discussed pp. 253–254</ref> Santa Ana se je izogibal angažiranju v politiki in se posvetil vojaški obrambi Mehike. Medtem, ko so politiki poskušali ponovno uvesti zvezno republiko, se je Santa Ana odpravila na fronto, da bi ponovno osvojil izgubljeno severno ozemlje. Čeprav je bil Santa Ana izvoljen za predsednika leta 1846 je zavrnil, da bi vladal in to prepustil svojemu podpredsedniku, medtem ko se je poskušal soočiti z Taylorjevimi silami. Z obnovljeno zvezno republiko so nekatere države zavrnile podporo nacionalni vojaški kampanji, ki jo je vodil Santa Ana, ki je v prejšnjem desetletju neposredno bojeval z njimi. Santa Ana je pozval podpredsednika Gomeza Faríasa naj deluje kot diktator, da bi pridobil potrebne može in material za vojno. Gómez Farías je prisilil katoliško cerkev do posojila, vendar sredstva niso bila na voljo pravočasno, da bi podprla Santa Anino vojsko.<ref>Fowler, ''Santa Anna of Mexico'' pp. 259–261</ref> ===Reakcija v Združenih državah=== ====Nasprotovanje vojni==== [[File: Abraham Lincoln by Nicholas Shepherd, 1846-crop.jpg|thumb|upright|[[Abraham Lincoln]] v svojih poznih 30-ih letih kot član Whig stranke v kongresu, ko je nasprotoval mehiško-ameriški vojni. Fotografijo je posnel eden od Lincolnovih študentov prava okoli leta 1846.]] [[File:Frederick Douglass by Samuel J Miller, 1847-52.png|thumb|upright|Bivši suženj in pomemben zagovornik proti suženjstvu [[Frederick Douglass]] je nasprotoval mehiško-ameriški vojni.]] V Združenih državah, ki so bile vedno bolj razdeljene zaradi frakcijskih sporov, je bila vojna partijska zadeva in eden od ključnih elemenovt ameriške državljanske vojne. Večina Whigov na severu in jugu ji je nasprotovala;<ref name="Jay166">Jay (1853), pp. 165–166.</ref> večina demokratov pa jo je podpirala.<ref name="Jay165">Jay (1853), p. 165.</ref> Južni demokrati, navdihnjeni z priljubljenim prepričanjem v Manifest Destiny so jo podpirali v upanju, da bi dodali ozemlje sužnjelastnikov jugu in se izognili številčnemu presežku hitreje rastočega severa. O'Sullivan, editor revije ''Democratic Review'' je to frazo skoval v njenem kontekstu trdeč, da mora biti "naša očitna usoda, da prekrijemo celino, ki nam jo je "Providenca" (usoda) namenila za prost razvoj naših letno naraščajočih milijonov."<ref>Glej O'Sullivanov članek iz leta 1845 [http://web.grinnell.edu/courses/HIS/f01/HIS202-01/Documents/OSullivan.html "Priključitev"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051125043717/http://web.grinnell.edu/courses/HIS/f01/HIS202-01/Documents/OSullivan.html |datum=25. november 2005 }}, ''United States Magazine and Democratic Review''.</ref> Severne skupine proti suženjstvu so se bale širjenja Južne "suženjske moči"; Whigsi so na splošno želeli okrepiti ekonomijo z industrializacijo, ne pa jo širiti z več zemlje. Med najglasnejšimi nasprotniki vojne v predstavniškem domu je bil nekdanji predsednik ZDA [[John Quincy Adams|Adams]] iz [[Massachusetts]]a. Prvič je izrazil skrbi glede širjenja na mehiško ozemlje leta 1836, ko je nasprotoval priključitvi Teksasa po njegovi dejanski neodvisnosti od Mehike. To trditev je nadaljeval leta 1846 iz istega razloga. Vojna z Mehiko bi dodala novo sužnjsko ozemlje narodu. Ko je 13. maja 1846 prišlo na glasovanje o vojni z Mehiko, je Adams v dvorani izrekel odločno "Ne!" Le 13 drugih je sledilo njegovi odločitvi. Kljub temu nasprotovanju je kasneje glasoval za vojni proračun.<ref name="zinn"/>{{rp|151}} Nekdanji suženj [[Frederick Douglass]] je nasprotoval vojni in bil razočaran nad šibkostjo protivojnega gibanja. "Odločitev našega predsednika, ki drži sužnje in verjetnost njegovega uspeha pri izsiljevanju od ljudi, moških in denarja za njegovo izvajanje je očitna iz šibke opozicije, ki je nasproti njemu. Nihče se ne zdi voljan, da bi z vsem tveganjem stal za mir."<ref>citirano v Christensen, ''The U.S.–Mexican War'', str. 74.</ref> Polk je na splošno uspel manipulirati Whigse, da so podprli proračun za vojno, vendar le potem, ko se je vojna že začela, nato pa "zameglil situacijo s številnimi lažnimi izjavami o mehiških dejanjih."<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 22.</ref> Ni se vsak strinjal. Joshua Giddings je vodil skupino nasprotnikov v Washingtonu D.C. Vojno z Mehiko je imenoval "agresivno, nečisto in nepravično vojno" in glasoval proti oskrbi vojakov in orožja. Rekel je: "Pri umoru Mehikov na njihovem lastnem ozemlju ali pri ropanju njihove dežele ne morem sodelovati ne zdaj ne kasneje. Krivda za te zločine mora ležati na drugih. Ne bom sodeloval v njih."<ref>Giddings, Joshua Reed. ''Govori v kongresu [1841–1852]'', J.P. Jewett in družba, 1853, str. 17.</ref> Tudi Whig Lincoln je izpodbijal Polkov vzrok za vojno. Polk je trdil, da je Mehika "izlila ameriško kri na ameriškem tleh". Lincoln je predložil osem "Spot Resolutions", v katerih je zahteval, da Polk navede točno mesto, kjer je bil napaden Thornton in kjer je bila izlita ameriška kri ter pojasni ali je to območje ameriško ozemlje ali ga je zahtevala Španija in Mehika. Tudi Lincoln dejansko ni ustavil denarja za moške ali zaloge v vojnem naporu.<ref name="zinn"/>{{rp|151}} Whig senator Thomas Corwin iz Ohia je leta 1847 imel dolg govor, ki je obtoževal predsedniško vojno. V senatu 11. februarja 1847 je vodja Whigov Robert Toombs iz Georgije izjavil: "Ta vojna je nedefinirana ... Obtožujemo predsednika, da je zlorabil vojno moč&nbsp;... z osvajanjem dežele&nbsp;... ki je bila stoletja v lasti Mehike. ... Postavimo brzico na to poželenje po dominaciji. Imeli smo dovolj ozemlja, Nebo to ve."<ref>[[Albert J. Beveridge|Beveridge]] 1:417.</ref> Demokratski predstavnik David Wilmot je predstavil predlog "Wilmot Proviso", ki bi prepovedal suženjstvo v novem ozemlju pridobljenem od Mehike. Wilmotov predlog je uspel v predstavniškem domu vendar ne v senatu.<ref>Richards, Leonard L. ''Suženjske moči in južna dominacija 1780–1860''."""2000 pp. 152–153.</ref><ref>Silbey, Joel H. ''Vihar nad Teksasom: Kontroverza o aneksiji in pot do državljanske vojne''. 2005 130–131</ref> Severni abolicionisti so napadli vojno kot poskus sužnjelastnikov, da bi okrepili svoj nadzor nad suženjstvom in tako zagotovili svoj nadaljnji vpliv v zvezni vladi. Ugledni umetniki in pisatelji so nasprotovali vojni, med njimi James Russell Lowell, čigar deli na temo "Sedanja kriza"<ref>Gradert, Kenyon. ''Puritan Spirits in the Abolitionist Imagination''. Chicago: The University of Chicago Press, 2020: 108. {{ISBN|978-0-226-69402-3}}</ref> in satirični ''The Biglow Papers'' sta bili takoj priljubljena.<ref>Pierpaoli, Paul G., Jr. ''Enciklopedija mehiško-ameriške vojne: Politična, socialna in vojaška zgodovina'' (zvezek I), Spencer Tucker (urednik). Santa Barbara, CA: ABC-CLIO, 2013: 372. {{ISBN|978-1-85109-853-8}}</ref> Transcendentlska pisatelja Henry David Thoreau in Ralph Waldo Emerson sta prav tako kritizirala vojno. Thoreau, ki je prestajal zaporno kazen, ker je zavrnil plačilo davka, ki bi podprl vojno prizadevanje je predavanje spremenil v esej, ki je zdaj znan kot ''Civil Disobedience''. Emerson je bil jedrnat in napovedal, "ZDA bodo zavzele Mehiko, vendar bo to kot človek, ki je pogoltnil arzenik, ki ga bo zatem zrušil. Mehika nas bo zastrupila." Dogodki so to potrdili, saj so razprave o širjenju suženjstva na ozemljih, ki so bila odvzeta Mehiki, vzpodbudile zdrs v državljansko vojno le dobrih dvanajst let pozneje.<ref name="TD-20180818">{{navedi novice |last1=Sjursen |first1=Danny |title=Prevara mehiško-ameriška vojna (1846–48) |url=https://www.truthdig.com/articles/american-history-for-truthdiggers-the-fraudulent-mexican-american-war-1846-48/ |website=Truthdig |access-date=August 31, 2018 |date=August 18, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180831175128/https://www.truthdig.com/articles/american-history-for-truthdiggers-the-fraudulent-mexican-american-war-1846-48/ |archive-date=August 31, 2018 |url-status=live }}</ref> Združenje delavcev Nove Anglije je obsodilo vojno, nekateri irski in nemški priseljenci so prestopili iz ameriške vojske in oblikovali "Saint Patrick's Battalion", da bi se borili za Mehiko.<ref name="zinn" />{{rp|152–157}} ====Podpora vojni==== [[File:Volunteers leaving for the Mexican War, Exeter, New Hampshire, daguerreotype by E. Punderson, ca.1846.jpg|thumb|Prostovoljci odhajajo v mehiško vojno, Exeter, [[New Hampshire]], [[Dagerotipija|dagerotipija]]E. Pundersona, ca.1846]] Poleg trditev, da so dejanja mehiških vojaških sil znotraj spornih meja severno od reke Rio Grande predstavljala napad na ameriško ozemlje so zagovorniki vojne gledali na ozemlja Nove Mehike in Kalifornije kot na samo nominalno mehiške posesti z zelo šibkimi povezavami z Mehiko. Ozemlja so videli kot neurejena, brez vladavine in zaščite, katerih neavtohtona populacija je predstavljala znatno ameriško komponento. Poleg tega so Američani menili, da so ozemlja pod takojšnjo grožnjo pridobitve s strani ameriškega rivala na kontinentu, Britancev. Predsednik Polk je te trditve ponovil v svojem tretjem letnem sporočilu kongresu 7. decembra 1847.<ref>{{navedi splet |url=http://www.presidency.ucsb.edu/ws/print.php?pid=29488 |title=James K. Polk: Tretje letno sporočilo – 7. december 1847 |publisher=Presidency.ucsb.edu |access-date=May 28, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130120021518/http://www.presidency.ucsb.edu/ws/print.php?pid=29488 |archive-date=January 20, 2013 |url-status=live }}</ref> Natančno je podrobno opisal stališče svoje administracije o izvorih konflikta, ukrepe, ki jih je ZDA sprejela za izogibanje sovražnosti in upravičenost za razglasitev vojne. Prav tako je razložil številne odprte finančne zahtevke ameriških državljanov proti Mehiki in trdil v luči mehiške insolventnosti, da je bila odcepitev nekaterih velikih delov njegovih severnih ozemelj edina odškodnina, ki je bila realno na voljo kot nadomestilo. To je pomagalo mobilizirati demokrate v kongresnu na njegovo stran, kar je zagotovilo sprejetje njegovih vojaških ukrepov in okrepilo podporo za vojno v ZDA. ====ZDA in novinarstvo med vojno==== [[File:Richard Caton Woodville - War News from Mexico, 1848.jpg|thumb|upright|left|''Novice o vojni iz Mehike'' (1848)]] Mehiško-ameriška vojna je bila prva vojna ZDA, ki jo je pokrival masovni mediji, predvsem rumeni tisk in je bila prva tuja vojna, o kateri so poročali predvsem ameriški dopisniki.<ref>{{cite journal |first=Tom |last=Reilly |title=Suppressiónica časopisov med mehiško vojno, 1846–48 |journal=Journalism & Mass Communication Quarterly |volume=54 |issue=2 |pages=262–349 |date=June 1, 1977 |url=http://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/107769907705400205 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181215225431/https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/107769907705400205 |archive-date=December 15, 2018 |doi=10.1177/107769907705400205|s2cid=143779590 }}</ref> Pokritost s strani tiska v Združenih državah je bila zaznamovana s podporo vojni in širokim javnim interesom ter zahtevi prebivalstva po poročanju o konfliktu. Pokritost vojne v Mehiki (tako s strani Mehičanov kot tudi Američanov, ki so bili v Mehiki) je bila omejena zaradi cenzure tiska, najprej s strani mehiške vlade in pozneje s strani ameriške vojske. [[Walt Whitman]] je z navdušenjem podprl vojno leta 1846 in pokazal svoje prezirljivo stališče do Mehike ter navdušenje za Manifest Destiny: "Kaj ima obupana, neučinkovita Mehika—s svojim vraževerjem, svojim posmehom svobodi, svojim dejanskim tiranstvom peščice nad množico—kaj ima ona za opraviti z velikim poslanstvom naseljevanja novega sveta z plemenito raso? Naša naj bo, za dosežek našega cilja!"<ref>Urnik, ''Brooklyn Daily Eagle'', 1846, citirano v Loveman, Brian. ''No Higher Law: American Foreign Policy and the Western Hemisphere since 1776''. Chapel Hill: University of North Carolina Press 2010, str. 65.</ref> Pokritost vojne je bila pomemben razvoj v ZDA, pri čemer so novinarji in vojaki, ki so pisali pisma, javnosti v ZDA dali "prvo neodvisno novično poročanje o vojni od doma ali tujine."<ref>Lawrence Delbert Cress, "Uvod", ''Dispatches from the Mexican War'', Norman: University of Oklahoma Press 1999, str. 8.</ref> Med vojno so izumi kot je telegraf ustvarili nove načine komunikacije, ki so obveščali ljudi z najnovejšimi novicami novinarjev na prizorišču. Najpomembnejši med njimi je bil George Wilkins Kendall, severnjak, ki je pisal za New Orleans ''Picayune'' in katerih članki ''Dispatches from the Mexican War'' predstavljajo pomemben prvi vir za konflikt.<ref>George Wilkins Kendall, ''Dispatches from the Mexican War'', uredil Larence Delbert Cress. Norman: University of Oklahoma Press 1999.</ref> Z več kot desetletjem izkušenj poročanja o urbanem kriminalu je "rumeni tisk" realiziral vse večje povpraševanje javnosti po presunljivih vojnih novicah. Poleg tega Shelley Streetby dokazuje, da je tiskovna revolucija, ki je predhodila mehiško-ameriški vojni, omogočila distribucijo poceni časopisov po vsej državi.<ref>{{cite journal|last1=Streetby|first1=Shellby|title=American Sensations: Empire, Amnesia, and the US–Mexican War|url=https://archive.org/details/sim_american-literary-history_spring-2001_13_1/page/n5|journal=American Literary History|date=2001|volume=13|issue=1 |page=2}}</ref> To je bil prvič v zgodovini ZDA, da so imeli poročila novinarjev namesto mnenj politikov velik vpliv na oblikovanje mnenj in stališč ljudi do vojne. Poleg pisanih poročil o vojni so vojni umetniki takrat in takoj zatem nudili vizualno dimenzijo vojne. Vizualne odrske Carla Nebela so dobro znane.<ref>Ron Tyler. "Velika ameriška knjiga: Vojna med Združenimi državami in Mehiko, ilustrirano" v ''Artes de México''. št. 80, "Carl Nebel: Potujoči slikar devetnajstega stoletja", avgust 2006, str. 77–80.</ref> S stalnim poročanjem z bojišča so se Američani čustveno povezali kot skupnost. Novice o vojni so povzročile izjemno popularno navdušenje. Spomladi 1846 so novice o Taylorjevi zmagi pri Palo Altu pritegnile veliko množico, ki se je srečala v mestu tekstilne industrije Lowell, Massachusetts. V [[Chicago|Chicago]]u se je aprila 1847 zbralo veliko število državljanov, da bi proslavili zmago pri Bueni Visti.<ref>{{navedi knjigo|title=History of Chicago from the Earliest Period to the Present Time|last=Andreas|first=A. T.|publisher=A. T. Andreas|year=1884|volume=1|location=Chicago|pages=154}}</ref> New York je v maju 1847 proslavil dvojni zmagi pri Veracruzu in Bueni Visti. Generala Taylor in Scott sta postala junaka za svoj narod in pozneje sta postala predsedniška kandidata. Polk je obljubil, da bo predsednik samo en mandat, a je njegov zadnji uradni korak bil udeležba na Taylorjevi inavguraciji kot predsednika.<ref>Christiansen, ''The U.S.–Mexico War'', p. 220.</ref> ===Invazije ZDA na obrobje Mehike=== ====Kampanja v Novi Mehiki==== [[File:Kearny-Las-Vegas-Aug-1846-engraving-1882.jpg|thumb|upright|Gen. Kearnyjeva priključitev "New Mexico Territory", 15. avgust 1846]] Po razglasu vojne 13. maja 1846 je general Stephen W. Kearny iz vojske Združenih držav ob juniju 1846 odšel jugozahodno iz Fort Leavenworth, [[Kansas]] z okoli 1.700 ljudmi v svoji "Vojski Zahoda". Kearnyjeva povelja so bila, da zavaruje ozemlja Nuevo México in Alta California.<ref name=BoSF>{{navedi splet | title = The Battle of Santa Fe | year = 2005–2008 | work = Early American Wars: A Guide to Early American Units and Battles before 1865 | publisher = MyCivilWar.com | url = http://www.mymexicanwar.com/battles/460818.htm | access-date = January 14, 2009 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100528121633/http://www.mymexicanwar.com/battles/460818.htm | archive-date = May 28, 2010 | url-status = live }}</ref> V Santa Fe, [[New Mexico]] je guverner Manuel Armijo želel preprečiti boj, vendar so ga 9. avgusta polkovnik Diego Archuleta in častnika milice Manuel Antonio Chaves in Miguel Pino prisilili, da pripravi obrambo.<ref name=Simmons>{{navedi knjigo | author=Simmons, Marc | title=The Little Lion of the Southwest: a life of Manuel Antonio Chaves | location = Chicago | publisher=The Swallow Press | year=1973 | isbn=978-0-8040-0633-0}}</ref> Armaijo je postavil položaj v Apache Canyon, ozkem prehodu približno {{convert|10|mi|km}} jugovzhodno od mesta.<ref>{{navedi splet | title = New Mexico Historic Markers: Canoncito at Apache Canyon | url = http://historicmarkers.newmexico.org/markers/detail.php?region=&id=70 | access-date = April 15, 2007 |archive-url = https://web.archive.org/web/20070927005915/http://historicmarkers.newmexico.org/markers/detail.php?region=&id=70 <!-- Bot retrieved archive --> |archive-date = September 27, 2007}} Includes a link to a map.</ref> Vendar pa je 14. avgusta, preden je bila ameriška vojska sploh vidna, sklenil, da se ne bo boril. Američan James Magoffin je trdil, da je prepričal Armija in Archuleto, da sta sledila tej poti;<ref name=Keleher>{{navedi knjigo | title=Turmoil in New Mexico 1846–1848 | author=Keleher, William A. | year = 1952 | publisher = University of New Mexico Press | isbn = 978-0-8263-0631-9}}</ref> nepreverjena zgodba pravi, da je podkupil Armija.<ref name=Beck>{{navedi knjigo | title = New Mexico: A History of Four Centuries | url = https://archive.org/details/newmexicohistory0000beck | url-access = registration | author = Beck, Warren A. | year = 1962 | publisher = University of Oklahoma Press}}</ref> Ko sta Pino, Chaves in nekateri pripadniki milice vztrajali pri boju, je Armijo ukazal, da naj se top obrne proti njim.<ref name=Simmons/> Mehiška vojska se je umaknila v Santa Fe, Armijo pa je zbežal v mehiško državo Chihuahua. Kearny in njegova vojska nista naletela na mehiške sile, ko so prispeli 15. avgusta. Kearny in njegova sila sta vstopila v Santa Fe in zasedla Novo Mehiko brez izstreljenega strela. Kearny se je 18. avgusta razglasil za vojaškega guvernerja [[Nova Mehika|Nove Mehike]] in ustanovil civilno vlado. Ameriški uradniki so pripravili začasni pravni sistem za ozemlje, ki se je imenoval "Kearny Code".<ref>Morgan, Robert (2011). ''Lions of the West''. Algonquin Books of Chapel Hill, str. 243.</ref> Kearny je nato odpeljal preostanek svoje vojske proti zahodu v Alto Kalifornijo;<ref name=BoSF/> pustil je polkovnika Sterlinga Prica na čelu ameriških sil v Novi Mehiki. Imenoval je Charles Benta za prvega teritorialnega guvernerja Nove Mehike. Po Kearnyjevem odhodu so se uporniki v Santa Feu pripravili za božični upor. Ko so načrti prišli do ameriških oblasti so uporniki upor prestavili. Pridobili so številne domorodne zaveznike, vključno z [[Pueblo]] Indijanci, ki so prav tako želeli izgnati Američane z ozemlja. Zjutraj, 19. januarja 1847 so začeli uporniki vstajo v Don Fernando de Taos, današnjem Taos, New Mexico, ki je kasneje dobilo ime "Taos Revolt". Vodila sta jih Pablo Montoya, hispano Novomehičan in Tomás Romero, domorodni Taos Indijanec, poznan tudi kot ''Tomasito'' (Mali Tomas). Romero je vodil domorodne bojevnike do Bentove hiše, kjer so razbili vrata, Benta ustrelili s puščicami in mu vzeli skalp v prisotnosti njegove družine. Odšli so naprej in pustili Benta še živega. Skupaj z ženo Ignacio in otroki ter ženami prijateljev Kita Carsona in Thomasa Oliverja Boggsa so je skupina rešila tako, da je izkopala predor skozi ilovnato steno svoje hiše v sosednjo. Ko so uporniki odkrili skupino so ubili Benta, a pustili ženske in otroke na miru. Naslednji dan je velika oborožena sila približno 500 Novomehičanov in Pueblo Indijancev napadla in obkolila mlin Simeona Turleyja v Arroyo Hondo, Taos County, New Mexico, več kilometrov izven Taosa. Charles Autobees, zaposlen v mlinu je videl moške, ki so prišli. Odjahal je v Santa Fe po pomoč od okupacijskih ameriških sil. Osem do deset gorskih lovcev je ostalo v mlinu za obrambo. Po enodnevni bitki sta preživela le dva gorska lovca, John David Albert in Thomas Tate Tobin, Autobeesov polbrat. Oba sta se ponoči ločeno rešila peš. Isti dan so novomehiški uporniki ubili sedem ameriških trgovcev, ki so prehajali skozi vas Mora, New Mexico. Do 15 Američanov je bilo ubitih v obeh akcijah 20. januarja. Ameriška vojska se je hitro premaknila, da bi zatrla upor; polkovnik Price je vodil več kot 300 ameriških vojakov iz Santa Fee v Taos, skupaj z 65 prostovoljci, vključno z nekaterimi Novomehičani, ki so jih organizirali Ceran St. Vrain, poslovni partner Williama in Charlesa Benta. Na poti so združene sile odgnale silo okoli 1.500 Novomehičanov in Pueblov v bitki pri Santa Cruz de la Cañada in v bitki za Embudo Pass. Uporniki so se umaknili v Taos Pueblo, kjer so poiskali zavetje v ilovnati cerkvi. Med bitko je ameriška vojska predrla zid cerkve in usmerila topniški ogenj v notranjost, povzročila številne žrtve in ubila približno 150 upornikov. Ujeli so še 400 moških po tesnem boju iz oči v oči. V bitki so umrli le trije Američani.<ref name="Garrard">Garrard, Lewis H. (1850). [https://books.google.com/books?id=_A8TAAAAYAAJ&q=Trial+ ''Wah-to-yah and the Taos Trail; or Prairie Travel and Scalp Dances, with a Look at Los Rancheros from Muleback and the Rocky Mountain Camp-fire''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160603090602/https://books.google.com/books?id=_A8TAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=Wah-to-yah%20and%20the%20Taos%20Trail,&source=gbs_slider_thumb#v=onepage&q=Trial%20&f=false |datum=3. junij,2016 }}, str. 214–215; ponatis, Univerza Oklahoma Press, Norman, 1955.</ref> Ločena skupina ameriških vojakov pod vodstvom stotnikov Izraela R. Hendleya in Jesseja I. Morina je kampanjo izvajala proti upornikom v Mori. Prva bitka pri Mori se je končala z zmago Nove Mehike. Američani so ponovno napadli v drugi bitki pri Mori in zmagali, kar je končalo njihove operacije proti Mori. Novomehiški uporniki so ameriške sile napadli še trikrat v naslednjih mesecih. Ti dogodki so znani kot bitka pri kanjonu Red River, bitka pri Las Vegasu in bitka pri Cienega Creeku. ====Kampanja v Kaliforniji==== [[File:SanPasqual.jpg|thumb|Bitka pri San Pasqual, zmaga kalifornijske vojske pod vodstvom generala Andrésa Picoa proti močnejši ameriški sili, ki ji je poveljeval general Stephen W. Kearny.]] Novica o razglasitvi vojne s strani Kongresa je dosegla Kalifornijo avgusta 1846.<ref name="Walker p104">{{navedi knjigo |last=Walker |first=Dale L. |title=Bear Flag Rising: The Conquest of California, 1846 |publisher=Forge Books |year=1999 |isbn=978-0-3128-6685-3 |location=New York |url=https://archive.org/details/bearflagrisingco00walk |url-access=registration |page=[https://archive.org/details/bearflagrisingco00walk_0/page/104 104]}}</ref> Ameriški konzul Thomas O. Larkin, ki je bil nameščen v Montereyu, Kalifornija, je usklajeno deloval med dogodki v tej okolici, da bi se izognil prelitju krvi med Amerikanci in mehiško vojaško garnizijo pod vodstvom generala Joséja Castra, starejšega vojaškega častnika v Kaliforniji.{{sfnp|Walker|1999|str=91–92, 96}} Frémont, ki je vodil topografsko ekspedicijo ameriške vojske za raziskovanje "Velikega Bazena" je decembra 1845 vstopil v "Sacramento Valley".{{sfnp|Walker|1999|str=72}} Frémontova skupina je bila na "Upper Klamath Lake" v "Oregon Territory", ko je prejela novico, da je vojna med Mehiko in ZDA neizbežna;{{sfnp|Walker|1999|str=103}} skupina se je nato vrnila v Kalifornijo.{{sfnp|Walker|1999|str=107}} Mehika je izdala proklamacijo, da tujci ne smejo več imeti lastnine v Kaliforniji in so podvrženi izgonu.{{sfnp|Walker|1999|str=101}} Ko so se pojavile govorice, da general Castro zbira vojsko proti njim, so se ameriški naseljenci v Sacramento Valley združili, da bi se uprli grožnji.{{sfnp|Walker|1999|str=110}} Dne 14. junija 1846 je 34 ameriških naseljencev prevzelo nadzor nad nebranjeno mehiško vladno postojanko v Sonoma, Kalifornija|, da bi preprečili Castrove načrte.{{sfnp|Walker|1999|str=123–125}} En naseljenec je naredil "Zastavo medveda" in jo dvignil nad Sonoma Plaza. V enem tednu se je 70 več koz prostovoljcev pridružilo upornikom,{{sfnp|Walker|1999|str=129}} ki so se v začetku julija povečali na skoraj 300.{{sfnp|Walker|1999|str=139}} Ta dogodek pod vodstvom Williama B. Id je postal znan kot "Uporniki z Zastavo medveda". [[File:Battle of Río San Gabriel.jpg|thumb|right|Bitka pri Río San Gabriel je bila odločilna zmaga ameriških sil proti "Californios" med ameriškim osvajanjem Kalifornije.]] Dne 25. junija je Frémontova skupina prispela, da bi pomagala pri pričakovanem vojaškem spopadu.{{sfnp|Walker|1999|str=134}} [[San Francisco]], takrat imenovan Yerba Buena, so 2. julija okupirali uporniki z "Zastavo medveda".{{sfnp|Walker|1999|str=138}} Dne 5. julija je bil Frémontov kalifornijski bataljon oblikovan z združevanjem njegovih sil z mnogimi uporniki.{{sfnp|Walker|1999|str=140}} Kommodor John D. Sloat, poveljnik Pacifiške eskadre ameriške mornarice,je bil blizu Mazatlana v Mehiki in je prejel ukaze, da zavzame San Francisco Bay in blokira kalifornijska pristanišča, ko je bil prepričan, da je vojna začela.{{sfnp|Walker|1999|str=98}} Sloat je odplul proti Montereyju in prispel 1. julija.{{sfnp|Walker|1999|str=142}} Sloat, ko je slišal o dogodkih v Sonomi in Frémontovi vpletenosti je napačno menil, da deluje na ukaz Washingtona in je naročil svojim silam, da zasedejo Monterey 7. julija in dvignejo ameriško zastavo.{{sfnp|Walker|1999|pp=143–144}} 9. julija je 70 mornarjev in [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|marincev]] prispelo na Yerba Buena in dvignilo ameriško zastavo. Kasneje tisti dan v Sonomi je bila Zastava medveda spuščena, ameriška zastava pa je bila dvignjena na njeno mesto.{{sfnp|Walker|1999|p=148}} Na Sloatove ukaze je Frémont pripeljal 160 prostovoljcev v Monterey, poleg Kalifornijskega bataljona.{{sfnp|Walker|1999|p=149}} 15. julija je Sloat prenesel svoje poveljstvo nad Pacifiško eskadro na komodorja Roberta F. Stocktona, ki je bil bolj vojaško agresiven.{{sfnp|Walker|1999|p=154}} Zbral je pripravljene člane Kalifornijskega bataljona v vojaško službo, Frémont pa je prevzel poveljstvo.{{sfnp|Walker|1999|p=154}} Stockton je ukazal Frémontu, naj se odpravi v [[San Diego]], da se pripravi na napredovanje proti severu do Los Angelesa.{{sfnp|Walker|1999|p=156}} Ko je Frémont prispel, je Stocktonovih 360 mož prispelo v San Pedro.{{sfnp|Walker|1999|p=157}} Castro in Pico sta napisala poslovilno pismo in pobegnila ločeno v mehiško državo Sonoro.{{sfnp|Walker|1999|p=158}} [[File:Battle_of_La_Mesa_(William_H._Meyers,_1847).jpg|thumb|Bitka pri La Mesi je bila zadnja bitka med Američani in californios silami.]] Stocktonova vojska je 13. avgusta vstopila v Los Angeles brez nasprotovanja, nato pa je poslal poročilo državnemu sekretarju, da je "Kalifornija popolnoma svobodna od mehiške oblasti."{{sfnp|Walker|1999|p=159}} Vendar je Stockton pustil tiranskega častnika na čelu Los Angelesa z majhno silo.{{sfnp|Walker|1999|p=196}} Domači ''Californiosi'', pod vodstvom José María Floresa, ki so delovali sami in brez zvezne pomoči iz Mehike, so v obleganju Los Angelesa prisilili ameriško posadko k umiku 29. septembra.{{sfnp|Walker|1999|p=197}} Tudi majhne ameriške posadke v San Diegu in Santa Barbari so prisilili v beg.{{sfnp|Walker|1999|p=198}} Kapitan William Mervine je 7. oktobra pristal 350 mornarjev in marincev v San Pedru.{{sfnp|Walker|1999|p=199}} V bitki pri Dominguez Ranchu so jih napadle in odgnale Floresove sile v manj kot eni uri.{{sfnp|Walker|1999|p=200}} Štirje Američani so umrli, 8 pa je bilo huje ranjenih. Stockton je prispel s okrepitevami v San Pedro, kar je povečalo ameriške sile na tam 800.{{sfnp|Walker|1999|p=201}} On in Mervine sta nato vzpostavila operativno bazo v San Diegu.{{sfnp|Walker|1999|p=203}} Medtem je Kearny in njegova sila približno 115 mož, ki so opravili naporen pohod čez Sonorsko puščavo, prečkali Río Colorado konec novembra 1846.{{sfnp|Walker|1999|p=209}} Stockton je poslal 35-člansko patruljo iz San Diega, da jih poišče.{{sfnp|Walker|1999|p=204}} 7. decembra je 100 suličarjev pod generalom Andrésom Picoom (brat guvernerja), ki so se pripravljali na napad, napadlo Kearnyjevo vojsko približno 150 mož v bitki pri San Pasqualu, kjer je bilo 22 Kearnyjevih mož (eden od njih je kasneje umrl zaradi ran) v 30 minutah boja ubitih.{{sfnp|Walker|1999|pp=215–219}} Ranjeni Kearny in njegova okrvavljena sila sta napredovala, dokler nista morala vzpostaviti obrambne pozicije na "Mule Hill".{{sfnp|Walker|1999|p=221}} General Pico jih je dni oblegal štiri dni, dokler ni prispela 215-članska ameriška reševalna sila.{{sfnp|Walker|1999|p=224}} Frémont in 428-članski Kalifornijski bataljon sta prispela v San Luis Obispo 14. decembra{{sfnp|Walker|1999|p=234}} in Santa Barbaro 27. decembra.{{sfnp|Walker|1999|p=235}} 28. decembra je ameriška sila pod Kearnyjem začela 25 kilometrski pohod do Los Angelesa.<ref>Brooks (1849), str. 257.</ref>{{sfnp|Walker|1999|p=233}} Flores je nato preselil svojo slabo opremljeno silo 500 mož silo na 15 metrov visoko pečino nad reko San Gabriel.{{sfnp|Walker|1999|p=237}} 8. januarja 1847 je vojska Stockton-Kearnya premagala kalifornijske sile v dvourni bitki pri Rio San Gabriel.<ref>Bauer (1992), str. 190–191.</ref>{{sfnp|Walker|1999|p=238}} Tistega dne je Frémontova sila prispela v San Fernando.{{sfnp|Walker|1999|p=239}} Naslednji dan, 9. januarj so se sile Stockton-Kearny borile in zmagale v bitki pri La Mesi.{{sfnp|Walker|1999|pp=240–241}} 10. januarja je ameriška vojska vstopila v Los Angeles, vendar ni naletela na odpor.{{sfnp|Walker|1999|p=242}} 12. januarja sta se Frémont in dva Picova častnika dogovorila o pogojih predaje.{{sfnp|Walker|1999|p=246}} Kapitulacijsko pogodbo so 13. januarja podpisali Frémont, Andrés Pico in šest drugih na ranču v Cahuenga Passu (današnji Severni Hollywood).{{sfnp|Walker|1999|p=246}} To je postalo znano kot "Cahuenška pogodba", ki je zaznamovala konec oboroženega upora v Kalifornija.{{sfnp|Walker|1999|p=246}} ====Kampanja na pacifiški obali==== [[File:US and mexican soldiers 1846-1848.jpg|thumb|upright|Rekonstruktorji v ameriških (levo) in mehiških (desno) uniformah iz tistega obdobja]] Ob vstopu v Kalifornijski zali] so ''USS Independence'', ''[[USS Congress'' in ''[[USS Cyane ''zasedle La Paz, Baja California Sur, nato pa 19. oktobra 1847 pri Guaymasu zajele in požgale majhno mehiško floto. V enem mesecu so zaliv očistile sovražnih ladij in uničile ali zajele 30 plovil. Kasneje so njihovi mornarji in marinci 11. novembra 1847 zavzeli pristanišče Mazatlán. Ko je bila zgornja Kalifornija zavarovana je večina Pacifiške eskadrilje nadaljevala pot vzdolž kalifornijske obale, zavzela vsa večja mesta na ozemlju Baja California in ujela ali uničila skoraj vse mehiške ladje v Kalifornijskem zalivu. Mehiška kampanja pod poveljstvom Manuela Pinede Muñoza za ponovno zavzetje različnih zajetih pristanišč je povzročila več manjših spopadov in dve obleganji, v katerih so ladje Pacifiške eskadrilje nudile topniško podporo. Ameriške garnizije so ostale pod nadzorom pristanišč. Po okrepitvah je podpolkovnik Henry S. Burton odkorakal ven. Njegove sile so rešile ujete Američane, zavzele Pinedo in 31. marca v bitki pri Todos Santosu premagale in razpršile preostale mehiške sile, ne da bi vedele, da je bila februarja 1848 podpisana pogodba iz Guadalupe Hidalga in da je bilo 6. marca sklenjeno premirje. Ko so bile ameriške garnizije po ratifikaciji pogodbe evakuirane v Monterey, so se jim pridružili številni Mehičani: tisti, ki so podpirali ameriško stvar in so menili, da bo skupaj z Zgornjo Kalifornijo priključena tudi Spodnja Kalifornija. ====Severovzhodna Mehika==== =====Bitka pri Monterreyu===== Pod vodstvom Zacharyja Taylorja je 2.300 ameriških vojakov po začetnih težavah pri pridobivanju rečnega prevoza prečkalo Rio Grande. Njegovi vojaki so zasedli Matamoros, nato Camargo (kjer so vojaki utrpeli prvo od številnih težav z boleznijo) in nato nadaljevali proti jugu ter oblegali mesto Monterrey v Novem Leónu. Težka bitka za Monterrey je povzročila hude izgube na obeh straneh. Ameriško lahko topništvo je bilo neučinkovito proti kamnitim utrdbam mesta, saj so ameriške sile napadle s frontalnimi napadi. Mehiške sile pod poveljstvom generala Pedra de Ampudie so pri utrdbi Fort Teneria odbile Taylorjevo najboljšo pehotno divizijo.<ref name="Urban Warfare">{{navedi splet |url=http://www.battleofmonterrey.com/urbanwarfare.html |title=Urban Warfare |publisher=Battle of Monterrey.com |access-date=May 28, 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707214318/http://www.battleofmonterrey.com/urbanwarfare.html |archive-date=July 7, 2011 |df=mdy-all}}</ref> [[File:Nebel Mexican War 02 Capture of Monterrey.jpg|thumb|Bitka za Monterrey 20.–24. september 1846, po sliki Carla Nebela]] [[File:Battle-of-Buena-Vista-Robinson.jpeg|thumb|Bitka pri Buena Visti]] Ameriški vojaki, vključno s številnimi diplomanti West Pointa se še nikoli prej niso udeleževali urbanega bojevanja in so korakali naravnost po odprtih ulicah, kjer so jih streljali mehiški branilci, dobro skriti v debelih hišah iz opeke v Monterreyju.<ref name="Urban Warfare"/> Hitro so se naučili in dva dni pozneje so spremenili svojo taktiko urbanega bojevanja. Teksaški vojaki so se že prej borili v mehiškem mestu (obleganje Béxarja decembra 1835) in so Taylorjevim generalom svetovali, da morajo Američani prebiti mestne hiše. Morali so preluknjati luknje v stene ali strehe hiš in se boriti iz bližine znotraj struktur. Mehičani so teksaške vojake imenovali »Diabólicos Tejanos« (hudičevi Teksašani).<ref>Rip Ford's Texas Memoirs, Stephen Oates, University of Texas Press, 1963.</ref> Ta metoda se je izkazala za uspešno.<ref>{{navedi knjigo |last=Dishman |first=Christopher |title=A Perfect Gibraltar: The Battle for Monterrey, Mexico |publisher=University of Oklahoma Press |year=2010 |isbn=978-0-8061-4140-4}}</ref> Sčasoma so ta dejanja Ampudijeve može prisilila in ujela na osrednji mestni trg, kjer jih je obstreljevanje z havbicami prisililo k pogajanjem. Taylor se je strinjal, da bo mehiški vojski dovolil evakuacijo in osemtedensko premirje v zameno za predajo mesta. Taylor je prekinil premirje in zasedel mesto Saltillo jugozahodno od Monterreya. Santa Anna je za izgubo Monterreya in Saltilla okrivil Ampudio in ga degradiral na poveljnika majhnega topniškega bataljona. Podobno je Polk Taylorja okrivil tako za velike izgube kot za to, da ni zaprl celotne Ampudijeve sile. Taylorjeva vojska je bila nato oropana večine svojih vojakov, da bi podprla prihajajoče obalne operacije Scotta proti Veracruzu in osrčju Mehike. =====Bitka pri Buena Visti===== 22. februarja 1847 je Santa Anna, potem ko je slišal za to slabost iz pisnih ukazov, najdenih na zajetem ameriškega izvidnika, prevzel pobudo in z vso mehiško vojsko odkorakal proti severu, da bi se z 20.000 možmi boril proti Taylorju v upanju, da bo dosegel prepričljivo zmago, preden bo Scott lahko napadel z morja. Vojski sta se srečali in se bojevali v največji bitki vojne v bitki pri Buena Visti. Taylor se je s 4.600 možmi utrdil na gorskem prelazu La Angostura ali "ožini", nekaj kilometrov južno od ranča Buena Vista. Santa Anna, ki je imel malo logistike za oskrbo svoje vojske je ves dolg pohod proti severu utrpel dezertacij in prispel le z 15.000 utrujenimi možmi. Ker je zahteva za predajo ameriške vojske bila zavrnjena, je vojska Santa Anne naslednje jutro napadla, pri čemer je v bitki z ameriškimi silami uporabila zvijačo. Santa Anna je obkrožil ameriške položaje tako, da je poslal svojo konjenico in nekaj pehote po strmem terenu, ki je sestavljal eno stran prelaza, medtem ko je divizija pehote napadla frontalno, da bi zmotila in odvlekla ameriške sile vzdolž ceste, ki je vodila v Buena Visto. Sledili so siloviti boji, med katerimi so bile ameriške čete skoraj poražene, a so se uspele oklepati svojih utrjenih položajev, zahvaljujoč Mississippi Rifles, prostovoljnemu polku pod vodstvom [[Jefferson Davis|Jeffersona Davisa]], ki jih je oblikoval v obrambno formacijo v obliki črke V.<ref>Foote, Shelby. ''Državljanska vojna: Pripoved'': 1. zvezek: Od utrdbe Sumter do Perryvilla (1958).</ref> Mehičani so na več točkah skoraj prebili ameriške linije, vendar so njihove pehotne kolone, ki so se prebijale skozi ozek prelaz, močno trpele zaradi ameriškega konjeniškega topništva, ki je izstreljevalo topovske granate od blizu, da bi prekinilo napade. Začetna poročila o bitki, pa tudi propaganda Santanistov so zmago pripisali Mehičanom na veliko veselje mehiškega prebivalstva, toda namesto, da bi naslednji dan napadel in končal bitko, se je Santa Anna umaknil in na poti izgubil može, potem ko je slišal o uporu in pretresih v Mexico Cityju. Taylor je pod nadzorom obdržal dele severne Mehike, Santa Anna pa se je kasneje soočil s kritikami zaradi svojega umika. Mehiški in ameriški vojaški zgodovinarji{{who|date=maj 2024}} se strinjajo, da bi bila ameriška vojska verjetno poražena, če bi se Santa Anna bitko izbojevala do konca.<ref>Christiansen, ''Ameriško-mehiška vojna'', str. 161.</ref> Polk ni zaupal Taylorju, za katerega je menil, da je v bitki pri Monterreyu pokazal nesposobnost, ko je privolil v premirje. Taylor je kasneje bitko pri Buena Visti uporabil kot osrednji del svoje uspešne predsedniške kampanje leta 1848. ====Severozahodna Mehika==== Severozahodna Mehika je bila v bistvu plemensko ozemlje staroselcev, vendar je bila 21. novembra 1846 podpisana "Pogodba iz Bear Springsa", ki je končala obsežen upor plemen [[Ute|Utov]], [[Zuni|Zunijev]], Moquisov in [[Navajo|Navajev]].<ref>Groom, Winston "Kearnyjev pohod" Alfred A. Knopf, 2011, str. 143.</ref> Decembra 1846 se je po uspešnem osvajanju Nove Mehike del Kearneyjeve Zahodne vojske, Prvi konjeniški prostovoljci iz Missourija, premaknil v današnjo severozahodno Mehiko. Vodil jih je Alexander W. Doniphan in nadaljevali so enoletno 8.850 kilometrov dolgo kampanjo. Opisan je bil kot tekmec z pohodom [[Ksenofont|Ksenofonta]] čez [[Anatolija|Anatolijo]] med [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskimi vojnami]].<ref>{{navedi knjigo|title=Doniphan's Epic March: The 1st Missouri Volunteers in the Mexican War|url=https://archive.org/details/doniphansepicmar0000daws|isbn = 0700609563|last1 = Dawson|first1 = Joseph G.|year = 1999| publisher=University Press of Kansas }}</ref><ref name="library.uta.edu">{{navedi splet|url=https://library.uta.edu/usmexicowar/item?content_id=1652&topic_id=16&format_id=9&ofst=15&ni=16|title=Maps: Map Showing Col. A.W. Doniphan's Route through the States of New Mexico, Chihuahua and Coahuila.{{!}} A Continent Divided: The U.S.–Mexico War|website=library.uta.edu|access-date=November 10, 2019|archive-date=June 19, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200619032642/https://library.uta.edu/usmexicowar/item?content_id=1652&topic_id=16&format_id=9&ofst=15&ni=16|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://thememorypalace.us/2019/05/private-robinson-on-pawnee-rock/|title=Private Robinson on Pawnee Rock|date=May 20, 2019|website=the memory palace|language=en-US|access-date=November 10, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191010043818/http://thememorypalace.us/2019/05/private-robinson-on-pawnee-rock/|archive-date=October 10, 2019|url-status=live}}</ref> Na božični dan so zmagali v bitki pri El Brazitu zunaj sodobnega El Pasa v Teksasu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.arcgis.com/apps/MapSeries/index.html?appid=e85997aeac6d419886fa76ed27631150|title=War in the West: Doniphan's March – Center for Greater Southwestern Studies|last=Haynes|first=Sam|website=www.arcgis.com|access-date=November 10, 2019|archive-date=October 18, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191018184119/https://www.arcgis.com/apps/MapSeries/index.html?appid=e85997aeac6d419886fa76ed27631150|url-status=live}}</ref> 1. marca 1847 je Doniphan zasedel Chihuahua City. Britanski konzul John Potts ni hotel dovoliti Doniphanu, da bi preiskal dvorec guvernerja Tríasa, in je neuspešno trdil, da je pod britansko zaščito. Ameriški trgovci v Chihuahui so želeli, da ameriške sile ostanejo, da bi zaščitili svoje poslovanje. Major William Gilpin se je zavzemal za pohod na Mexico City in prepričal večino častnikov, vendar je Doniphan ta načrt preprečil. Nato je konec aprila Taylor ukazal Prvemu konjeniškemu prostovoljnemu polku Missourija, naj zapusti Chihuahuo in se mu pridruži v Saltillu. Ameriški trgovci so jim bodisi sledili bodisi se vrnili v Santa Fe. Med potjo so meščani Parrasa zaprosili Doniphana za pomoč proti domorodni skupini Indijancev, ki je vzela otroke, konje, mule in denar.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=xhneotO7Xg8C&pg=PA162|author=Roger D. Launius|title=Alexander William Doniphan: portrait of a Missouri moderate|isbn=978-0-8262-1132-3|year=1997|publisher=University of Missouri Press|access-date=October 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160508082640/https://books.google.com/books?id=xhneotO7Xg8C&pg=PA162&lpg=PA162|archive-date=May 8, 2016|url-status=live}}</ref> The Missouri Volunteers finally made their way to Matamoros, from which they returned to Missouri by water.<ref name="library.uta.edu" /> Civilisti severne Mehike so se je ameriški invaziji le malo upirali, verjetno zato, ker so državo že opustošili napadi Komančev in Apačev. Josiah Gregg, ki je bil z ameriško vojsko v severni Mehiki, je dejal: »Celotna država od Nove Mehike do meja Duranga je skoraj v celoti izpraznjena. Haciende in ranči so bili večinoma zapuščeni, ljudje pa so večinoma omejeni na mesta.«<ref>{{navedi knjigo | last=Hamalainen | first=Pekka | title=The Comanche Empire | location=New Haven | publisher=Yale University Press | page=232}}</ref> ====Južna Mehika==== Južna Mehika je imela veliko domorodnega prebivalstva in je bila geografsko oddaljena od prestolnice, nad katero je imela centralna vlada šibek nadzor. Še posebej [[Jukatan|Yucatán]] je imel tesnejše vezi z Kubo in Združenimi državami Amerike kot z osrednjo Mehiko. V zgodnjem obdobju Mehiške republike se je Yucatán večkrat odcepil od federacije. Obstajala so tudi rivalstva med regionalnimi elitami, pri čemer je imela ena frakcija sedež v Méridi, druga pa v Campecheju. Ta vprašanja so vplivala na mehiško-ameriško vojno, saj so ZDA imele načrte na tem delu obale.<ref>Gilbert M. Joseph, "Združene države Amerike, sprte elite in podeželski upor v Yucatánu, 1836–1915" v ''Podeželski upor v Mehiki: intervencija ZDA in področje podrejene politike, razširjena izdaja'', Daniel Nugent, ur. Durham: Duke University Press 1998, str. 173–206.</ref> Ameriška mornarica je prispevala k vojni z nadzorom obale in čiščenjem poti ameriškim vojakom in zalogam zlasti do glavnega mehiškega pristanišča Veracruz. Še preden so se začele sovražnosti v sporni severni regiji je ameriška mornarica ustvarila blokado. Zaradi plitvih voda tega dela obale je ameriška mornarica potrebovala ladje z majhnim ugrezom namesto velikih fregat. Ker mehiške mornarice skoraj ni bilo, je lahko neovirano delovala v vodah Mehiškega zaliva.<ref>K. Jack Bauer, ''Mehiška vojna, 1846–1848''. 1974. Ponovno objavljeno pri založbi University of Nebraska Press 1992, str. 108–109.</ref> ZDA so se v Tabascu bojevale v dveh bitkah, v prvi bitki pri Tabascu| oktobra 1846 in v drugi bitki pri Tabascu junija 1847. Leta 1847 so se Maji uprli mehiškim elitam polotoka v boju, znani kot "kastna vojna na Yucatánu". Jefferson Davis, takratni senator iz Mississippija, je v kongresu trdil, da predsednik ne potrebuje dodatnih pooblastil za posredovanje v Jukatanu, saj je vojna z Mehiko že v teku. Davisova skrb je bila strateška in del njegove vizije Manifest Destiny, saj je Mehiški zaliv "vodni bazen, ki pripada Združenim državam" in da "morata biti rt Jukatan in otok Kuba naša".<ref>citirano v Brian Loveman, ''No Higher Law: American Foreign Policy and the Western Hemisphere Since 1776''. Chapel Hill: University of North Carolina Press 2010, str. 70.</ref> Ta stališča so kasneje podprli "vitezi zlatega kroga", katerega član naj bi bil Davis. Na koncu ZDA niso posredovale v Jukatanu, so pa se ideje pojavljale v kongresnih razpravah o mehiško-ameriški vojni. Vlada Jukatana je na neki točki ZDA zaprosila za zaščito med kastno vojno,<ref>"Sporočilo predsednika Združenih držav s sporočili vlade Jukatana, ki predstavlja stanje trpljenja, v katerega je ta država padla zaradi vstaje domorodcev, prosi za zaščito Združenih držav in ponuja, če bi bilo odobreno, prenos oblasti in suverenosti polotoka na Združene države." Združene države. Kongres. Senat. 29. april 1848. Prebrano, napoteno Odboru za zunanje odnose in naročeno tiskanje. [Washington, D.C.] 19 strani, 30. kongres, 1. zasedanje. Senat. Prim. dok. Št. 40.</ref>, vendar se ZDA niso odzvale. ===Scottova invazija na osrčje Mehike=== ====Izkrcanja in obleganje Veracruza==== [[File:Battle of Veracruz.jpg|thumb|Bombardiranje Veracruza]] Namesto, da bi okrepil Taylorjevo vojsko za nadaljnje napredovanje je predsednik Polk poslal drugo vojsko pod poveljstvom generala [[Winfield Scott|Winfielda Scotta]]. Polk se je odločil, da bo vojno končal z napadom na osrčje Mehike z obale. Generalova vojska Scotta je bila po morju prepeljana v pristanišče Veracruz, da bi začela invazijo na mehiško prestolnico Mexico City.<ref>{{navedi splet |url=http://www.aboutnorthgeorgia.com/other/scottinmexico.html |title=General Winfield Scott and the Mexican–American War (1846–1848) |website=aboutnorthgeorgia.com |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200218000709/http://www.aboutnorthgeorgia.com:80/other/scottinmexico.html |archive-date=February 18, 2020 |access-date=January 3, 2022}}</ref> 9. marca 1847 je Scott izvedel prvo večje amfibijsko izkrcanje v zgodovini ZDA v pripravah na obleganje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.thoughtco.com/mexican-american-war-general-winfield-scott-2360147|title=Old Fuss and Feathers: General Winfield Scott|access-date=September 2, 2020|archive-date=September 23, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923035835/https://www.thoughtco.com/mexican-american-war-general-winfield-scott-2360147|url-status=live}}</ref> Skupina 12.000 prostovoljnih in rednih vojakov je s posebej zasnovanimi desantnimi plovili uspešno raztovorila zaloge, orožje in konje v bližini obzidanega mesta. V invazijski sili je bilo več bodočih generalov: [[Robert E. Lee]], [[George Gordon Meade|George Meade]], [[Ulysses S. Grant]], James Longstreet in Thomas "Stonewall" Jackson. Veracruz je branil mehiški general Juan Morales z 3.400 možmi. Za rušenje mestnega obzidja in nadlegovanje branilcev so uporabili minomete in mornariške topove pod poveljstvom komodora Matthewa C. Perryja. Bombardiranje 24. marca 1847 je v obzidju Veracruza odprlo devet metrov dolgo vrzel.<ref>Morgan, Robert, ''Lions of the West'', Algonquin Books of Chapel Hill, 2011, str. 282.</ref> Branilci v mestu so odgovorili z lastnim topništvom, toda podaljšan topniški napad je zlomil voljo Mehičanov, ki so se soočili s številčno močnejšo silo in so se po 12 dneh obleganja predali. Ameriški vojaki so utrpeli 80 žrtev, medtem ko so imeli Mehičani približno 180 ubitih in ranjenih, pri čemer je bilo ubitih na stotine civilistov.<ref>{{navedi splet|website=Gobierno de Mexico, Servicio de Informacion Agroalimentaria y Pesqueria|url=https://www.gob.mx/siap/articulos/un-dia-como-hoy-pero-de-1847-fuerzas-invasoras-norteamericanas-toman-el-puerto-de-veracruz?idiom=es|title=Un día como hoy, pero de 1847, fuerzas invasoras norteamericanas toman el puerto de Veracruz|access-date=18. julij 2019|language=es|trans-title=Dan kot danes, a leta 1847 severnoameriške invazijske sile zavzamejo pristanišče Veracruz|archive-url=https://web.archive.org/web/20200309140247/https://www.gob.mx/siap/articulos/un-dia-com|archive-date=2020-03-09|url-status=live}}</ref> Med obleganjem so ameriški vojaki začeli postajati žrtve [[Rumena mrzlica|rumene mrzlice]]. ====Napredovanje na Pueblo==== [[File:Scott's campaign-en.svg|thumb|upright=1.35|Scottova kampanja]] Santa Anna je Scottovi vojski dovolil, da je korakala v notranjost, saj je računal na to, da bodo rumena mrzlica in druge tropske bolezni terjale svoj davek, preden bo Santa Anna izbral kraj za spopad s sovražnikom. Mehika je to taktiko že uporabila, med drugim tudi takrat, ko je Španija leta 1829 poskušala ponovno osvojiti Mehiko. Bolezen je lahko bila odločilni dejavnik v vojni. Santa Anna je bil iz Veracruza, zato je bil na domačem ozemlju, poznal je teren in imel mrežo zaveznikov. Za prehrano svoje lačne vojske in pridobivanje obveščevalnih podatkov o sovražnikovih gibanjih je lahko črpal iz lokalnih virov. Na podlagi svojih izkušenj v severnih bitkah na odprtem terenu si je Santa Anna prizadeval izničiti glavno prednost ameriške vojske, njeno uporabo topništva. Santa Anna je izbral Cerro Gordo kot kraj za spopad z ameriškimi četami, saj je izračunal, da bo teren mehiškim silam ponudil največjo prednost.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 193–194</ref> Scott je 2. aprila 1847 odkorakal proti zahodu proti Mexico Cityju z 8.500 sprva zdravimi vojaki, medtem ko je Santa Anna postavil obrambni položaj v kanjonu okoli glavne ceste in pripravil utrdbe. Santa Anna se je utrdil z mišljenjem, da je ameriška vojska ocenil na 12.000 vojakov, v resnici pa jih je bilo okoli 9000.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 200</ref> Na cesti, kjer je pričakoval Scottov prihod je imel usposobljeno topništvo. Vendar je Scott poslal naprej 2.600 konjeniških [[Dragonci|dragoncev]], ki so 12. aprila dosegli prelaz. Mehiško topništvo je prezgodaj streljalo nanje in s tem razkrilo njihove položaje, s čimer se je začel spopad. Namesto, da bi se odpravili po glavni cesti, so se Scottove čete po neravnem terenu premaknile proti severu, postavile artilerijo na vzpetine in tiho obkrožile Mehičane. Čeprav so se Santa Anna in njegove čete že zavedali položajev ameriških čet, niso bili pripravljeni na napad, ki je sledil. V bitki 18. aprila je bila mehiška vojska poražena. Ameriška vojska je utrpela 400 žrtev, Mehičani pa več kot 1.000 žrtev, 3.000 pa jih je bilo ujetih. Avgusta 1847 je kapitan Kirby Smith iz Scottovega 3. pehotnega polka razmišljal o odporu mehiške vojske: {{blockquote| Ne morejo storiti ničesar in njihovi nenehni porazi bi jih morali o tem prepričati. Izgubili so šest velikih bitk; zajeli smo šeststo osem topov, skoraj sto tisoč orožja za vojake, vzeli dvajset tisoč ujetnikov, imamo večji del njihove države in hitro napredujemo proti njihovi prestolnici, ki mora biti naša – vendar nočejo pogajanj [tj. pogajati se o pogojih]!<ref name="SoFar">{{navedi knjigo|last=Eisenhower|first= John S. D.|title=So Far from God: The U.S. War With Mexico, 1846–1848|url=https://archive.org/details/sofarfromgodus00eise|url-access=registration|publisher=Random House|year= 1989|location=New York|page=[https://archive.org/details/sofarfromgodus00eise/page/295 295]|isbn=978-0-8061-3279-2}}</ref>}} Ameriška vojska je pričakovala hiter propad mehiških sil. Vendar je bila Santa Anna odločen boriti se do konca, mehiški vojaki pa so se po bitkah še naprej pregrupirali, da bi se znova borili. ====Premor pri Pueblu==== [[File:Nebel Mexican War 08 Molino del Rey Molino.jpg|thumb|Bitka pri Molino del Rey]] 1. maja 1847 je Scott prodrl proti Puebli, drugemu največjemu mestu v Mehiki. Mesto se je predalo brez odpora. Mehiški poraz pri Cerro Gordu je demoraliziral prebivalce Pueble in so se bali škode za svoje mesto in prebivalce. V vojskovanju je bila običajna praksa, da so zmagovalne vojake spustili, da bi civilnemu prebivalstvu povzročali grozote, če bi se upirali; grožnja s tem se je pogosto uporabljala kot pogajalsko orodje za zagotovitev predaje brez boja. Scott je imel ukaze, katerih cilj je bil preprečiti njegovim četam takšno nasilje in grozodejstva. Vladajoča elita Pueble si je prav tako prizadevala preprečiti nasilje, prav tako katoliška cerkev, vendar so revni in delavski prebivalci Pueble želeli braniti mesto. Vojaki ameriške vojske, ki so ponoči zašli ven, so bili pogosto ubiti. Dovolj Mehičanov je bilo pripravljenih prodati zaloge ameriški vojski, da bi omogočili lokalno oskrbo.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 201–202</ref> V naslednjih mesecih je Scott v Puebli zbiral zaloge in okrepitve ter pošiljal nazaj enote, katerih rok za vpoklic je potekel. Scott si je tudi močno prizadeval, da bi svoje čete ohranjal disciplinirane in pravično ravnal z mehiškim ljudstvom pod okupacijo, da bi ohranil dober red in preprečil kakršen koli ljudski upor proti njegovi vojski. ====Napredovanje proti Mexico Cityju in njegov zavzetje==== [[File:Battle of Chapultepec.jpg|thumb|Bitka pri Chapultepecu]] Ker so gverilci nadlegovali njegovo komunikacijsko linijo nazaj do Veracruza, se je Scott odločil, da ne bo oslabil svoje vojske za obrambo Pueble, ampak je v Puebli pustil le garnizijo za zaščito bolnih in ranjenih, ki so tam okrevali, in 7. avgusta z preostalimi silami napredoval proti Mexico Cityju. Prestolnica je bila razbita v seriji bitk na desnem krilu mestne obrambe, v bitki pri Contrerasu in bitki pri Churubuscu. Po bitki pri Churubuscu so se boji ustavili zaradi premirja in mirovnih pogajanj, ki so se prekinila 6. septembra 1847. Z nadaljnjimi bitkami pri Molino del Rey in pri Chapultepec ter pri mestnih vratih Mexico Cityja je bila prestolnica okupirana. Scott je postal vojaški guverner okupiranega Mexico Cityja. Njegove zmage v tej kampanji so ga naredile za ameriškega narodnega junaka. Bitka pri Chapultepecu septembra 1847 je bila obleganje gradu Chapultepec, zgrajenega na hribu v Mexico Cityju v kolonialnem obdobju. V tistem času je bil ta grad znana vojaška šola v prestolnici. Po bitki, ki se je končala z zmago ZDA, se je rodila legenda o "Los Niños Héroes". Čeprav zgodovinarji tega ne potrjujejo, je šest vojaških kadetov, starih med 13 in 17 let, namesto da bi se evakuirali, ostalo v šoli.<ref name="Webtopia">[http://www.chapultepec.com.mx/articulo.asp?articulo=66 ''Diseño Web y Desarrollo de Aplicaciones por Webtopia''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140508063109/http://www.chapultepec.com.mx/articulo.asp?articulo=66 |date=8. maj 2014 }}, Pridobljeno 8. maja 2014.</ref> Odločili so se, da ostanejo in se borijo za Mehiko. Ti ''[[Niños Héroes]]'' (dečki junaki) so postali ikone v mehiškem domoljubnem panteonu. Namesto da bi se predali ameriški vojski, so nekateri vojaški kadeti skočili z grajskega obzidja. Kadet Juan Escutia se je zavil v mehiško zastavo in skočil v smrt.<ref name="Webtopia"/><ref>{{navedi knjigo|last=Kirkwood|first=Burton|title=The History of Mexico|date=2000|isbn=9780313303517|pages=[https://archive.org/details/historyofmexico00burt/page/97 97, 98, 99]|url=https://archive.org/details/historyofmexico00burt/page/97|publisher=Westport, Conn. : Greenwood Press}}</ref><ref name="van">{{navedi splet|website=Vanguardia.com.mx|url=https://vanguardia.com.mx/articulo/5-datos-que-no-conocias-sobre-los-ninos-heroes-mito-o-realidad|title=5 datos que no conocías sobre los Niños Héroes... ¿Mito o Realidad?|date=September 13, 2018|language=es|trans-title=5 facts about the Boy Heroes that you didn't know... Myth or Reality?|access-date=July 18, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190718055946/https://vanguardia.com.mx/articulo/5-datos-que-no-conocias-sobre-los-ninos-heroes-mito-o-realidad|archive-date=July 18, 2019|url-status=live}}</ref> ====Zadnja kampanja Santa Anne==== Konec septembra 1847 je Santa Anna naredila še zadnji poskus poraza ameriške vojske, tako da jo je odrezal od obale. General Joaquín Rea je začel obleganje Pueble (1847), kmalu pa se mu je pridružil Santa Anna. Scott je v Puebli pustil približno 2.400 vojakov, od katerih jih je bilo okoli 400 sposobnih za boj. Po padcu Mexico Cityja je Santa Anna upal, da bo združil civilno prebivalstvo Pueble proti ameriškim vojakom, ki so bili oblegani in izpostavljeni gverilskim napadom. Preden je mehiška vojska lahko uničila Američane v Puebli, so se v Veracruzu pod poveljstvom brigadnega generala Josepha Lanea izkrcale dodatne čete. V Puebli so mesto izropali. Santa Anna ni mogel oskrbovati svojih čet, ki so se dejansko razblinile kot bojna sila za iskanje hrane.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 290–291</ref> Pueblo je 12. oktobra odblokiran od brigadnega generala Josepha Lanea, potem ko je 9. oktobra premagal Santa Anno v bitki pri Huamantli. Bitka je bila za Santa Anno zadnja. ====Okupacija Mexico Cityja==== [[File:Carl Nebel - Genl. Scott's entrance into Mexico, Plate 45.jpg|thumb|left|Okupacija [[Mexico City]]ja s strani ameriške vojske leta 1847. Ameriška zastava plapola nad Narodno palačo, sedežem mehiške vlade. Carl Nebel.]] Po zavzetju prestolnice se je mehiška vlada preselila v začasno prestolnico Quétaro.<ref name="Okupacija Mexico Cityja">[https://history-maps.com/story/Mexican-American-War/event/Occupation-of-Mexico-City Okupacija Mexico Cityja]{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V Mexico Cityju so ameriške sile postale okupacijska vojska in so bile deležne prikritih napadov mestnega prebivalstva.<ref name="Okupacija Mexico Cityja"/> Konvencionalno vojskovanje je nadomestilo gverilsko vojskovanje Mehičanov, ki so branili svojo domovino. Ameriški vojski so povzročili znatne žrtve, zlasti vojakom, ki so bili počasnejši pri dohajanju.<ref>{{Navedi splet |url=https://history-maps.com/story/Mexican-American-War/event/Occupation-of-Mexico-City |title=Mexico City - Okupacija Mexico Cityja |accessdate=2025-04-13 |archive-date=2025-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250114161314/https://history-maps.com/story/Mexican-American-War/event/Occupation-of-Mexico-City |url-status=dead }}</ref> General Scott je poslal približno četrtino svojih sil, da bi zavaroval komunikacijsko linijo do Veracruza iz lahkega korpusa generala Rea in drugih mehiških gverilskih sil, ki so od maja izvajale prikrite napade. Mehiški gverilci so pogosto mučili in pohabljali trupla ameriških vojakov kot maščevanje in opozorilo.<ref name="Okupacija Mexico Cityja"/> Scott je gverilske napade videl kot nasprotne "vojnim zakonom" in zagrozil premoženju prebivalstva, ki je očitno nudilo zatočišče gverilcem. Ujete gverilce je bilo treba ustreliti, vključno z nemočnimi zaporniki, z obrazložitvijo, da so enako storili tudi Mehičani. Zgodovinar Peter Guardino trdi, da je bilo poveljstvo ameriške vojske sokrivo pri napadih na mehiške civiliste. Z grožnjami domovom, premoženju in družinam civilnega prebivalstva, z požiganjem celih vasi, plenjenjem in posilstvom žensk je ameriška vojska ločila gverilce od njihovih oporišč. "Gverilci so drago stali Američane, posredno pa več stanejo mehiške civiliste."<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 294–298.</ref> Scott je okrepil garnizijo Pueble in do novembra dodal 1.200 člansko garnizijo v Jalapo, vzpostavil 750 članske postojanke ob glavni poti med pristaniščem Veracruz in prestolnico, na prelazu med Mexico Cityjem in Pueblo pri Río Frío de Juárez, pri Perote, Veracruz in Las Vigas de Ramírez, Veracruz na cesti med Jalapo in Pueblo ter pri Puente Nacional, Veracruz med Jalapo in Veracruzom.<ref>Izvedbeni dokument, št. 60, Predstavniški dom, prvo zasedanje tridesetega kongresa, str. 1028, 1032.</ref> Pod Laneom je tudi določil proti-gverilsko brigado, ki naj bi vodila vojno proti lahkemu korpusu in drugim gverilcem. Ukazal je, da konvoji potujejo z vsaj 1.300 možmi kot spremstvo. Laneove zmage nad lahkim korpusom pri Atlixcu (18. oktober 1847), pri Izúcarju de Matamorosu (23. november 1847) in pri bitkah pri prelazu Galaxara (24. november 1847) so oslabile sile generala Ree. Kasnejši napad na mehiške gverilce poveljnika Padre Jaraute pri Zacualtipanu (25. februarja 1848) je še zmanjšal gverilske napade na ameriške komunikacijske linije. Potem ko sta vladi 6. marca 1848 sklenili premirje, da bi počakali na ratifikacijo mirovne pogodbe, so se formalna sovražnosti ustavile. Vendar so nekatere skupine kljubovale mehiški vladi vse do evakuacije ameriške vojske avgusta.<ref>{{citation | url=http://www.history.army.mil//brochures/Occupation/Occupation.htm#b9 | first=Stephen A. | last=Carney | title=U.S. Army Campaigns of the Mexican War: The Occupation of Mexico, May 1846 – July 1848 (CMH Pub 73-3) | publisher=U.S. Government Printing Office | location=Washington | year=2005 | pages=30–38 | access-date=August 23, 2011 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170609135009/http://www.history.army.mil/brochures/Occupation/Occupation.htm#b9 | archive-date=June 9, 2017 | url-status=live }}</ref> Nekatere je mehiška vojska zatrla ali pa so bili kot Padre Jarauta usmrčeni.<ref>{{navedi splet|url=http://memoriapoliticademexico.org/Efemerides/7/19071848-DJ.html|title=Memoria Política de México|access-date=February 3, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150204012200/http://memoriapoliticademexico.org/Efemerides/7/19071848-DJ.html|archive-date=February 4, 2015|url-status=live}}</ref> ====Dezerterstva==== [[File:Battle of Churubusco2.jpg|thumb|''Bitka pri Churubuscu'' avtorja J. Camerona, izdal Nathaniel Currier. Ročno obarvana [[litografija]], 1847. Digitalno restavrirano.]] Dezerterstvo je bilo velik problem za obe vojski. V mehiški vojski so dezerterstva izčrpavala sile na predvečer bitke. Večina vojakov je bila kmetov, ki so bili zvesti svoji vasi in družini, ne pa generalom, ki so jih vpoklicali. Pogosto lačni in bolni, premalo opremljeni, le delno usposobljeni in premalo plačani, vojaki s strani svojih častnikov prezirani in niso imeli veliko razlogov za boj proti Američanom. V iskanju priložnosti so mnogi pobegnili iz vojaškega tabora, da bi našli pot nazaj v domačo vas.<ref>{{navedi knjigo | first=Douglas |last=Meed | title=The Mexican War, 1846–1848 | url=https://archive.org/details/mexicanwar00meed_931 | url-access=limited | publisher = Routledge | year=2003 | page=[https://archive.org/details/mexicanwar00meed_931/page/n76 67]|isbn=9780415968409 }}</ref> Stopnja dezerterstva v ameriški vojski je bila 8,3 % (9.200 od 111.000), v primerjavi z 12,7 % med vojno leta 1812 in običajnimi stopnjami dezerterstva v mirnodobnem času, ki so znašale približno 14,8 % na leto.<ref>{{navedi splet|last=McAllister |first=Brian |url=https://www.amazon.com/gp/reader/0195045556?v=search-inside&keywords=desertion |title=see Coffman, ''Old Army'' (1988), p. 193 |website=Amazon |access-date=May 28, 2011}}</ref> Mnogi moški so dezertirali, da bi se pridružili drugi ameriški enoti in dobili drugi bonus za vpis. Nekateri so dezertirali zaradi slabih razmer v taborišču. Domneva se, da so drugi uporabili vojsko za brezplačen prevoz v Kalifornijo, kjer so dezertirali, da bi se pridružili [[kalifornijski zlati mrzlici|zlati mrzlici]];<ref name=foos>{{navedi knjigo | first = Paul |last=Foos | title=A Short, Offhand, Killing Affair | url = https://archive.org/details/shortoffhandkill0000foos | year=2002 | pages=[https://archive.org/details/shortoffhandkill0000foos/page/n36 25], 103–107}}</ref> vendar je to malo verjetno, saj je bilo zlato v Kaliforniji odkrito šele 24. januarja 1848, manj kot dva tedna pred koncem vojne. Ko je do vzhodnih ZDA prišla vest, da je bilo zlato odkrito, je prišla tudi vest, da je vojna končana. Na mehiško stran je prestopilo na stotine ameriških dezerterjev. Skoraj vsi so bili nedavni priseljenci iz Evrope s šibkimi vezmi z ZDA. Mehičani so izdajali letake in letake, v katerih so ameriške vojake vabili z obljubami denarja, zemljiških nagrad in častniških provizij. Mehiški gverilci so spremljali ameriško vojsko in ujeli moške, ki so se neupravičeno umaknili iz vrst ali pa so izpadli iz vrst. Gverilci so te moške včasih prisilili, da so se pridružili mehiškim vrstam. Na tisoče drugih ameriških vojakov je preprosto dezertiralo.<ref>{{Cite journal|last=Wallace|first=Edward S.|date=1935|title=Deserters in the Mexican War|url=https://archive.org/details/hispanic-american-historical-review_1935-08_15_3/page/374|journal=The Hispanic American Historical Review|volume=15|issue=3|pages=374–383|doi=10.1215/00182168-15.3.374|jstor=2506347|issn=0018-2168|doi-access=free}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Rollins |first=Peter C. |date=2008 |title=Why We Fought: America's Wars in Film and History |url=https://archive.org/details/whywefoughtameri00roll |pages=91–92|url-access=registration |publisher=[[University Press of Kentucky]] |isbn=978-0813191911 }}</ref> =====San Patricios===== [[File:Samuel Chamberlain - Hanging of the San Patricios.jpg|thumb|Množično obešanje irskih katoliških vojakov, ki so se pridružili mehiški strani in oblikovali bataljon svetega Patrika]] Najbolj znana skupina dezerterjev iz ameriške vojske je bil "bataljon svetega Patrika" ali ''San Patricios'', sestavljen predvsem iz več sto priseljenih vojakov, večinoma katoliških Ircev in nemških priseljencev, ki so dezertirali iz ameriške vojske zaradi slabega ravnanja ali naklonjenosti do mehiških katoličanov in se pridružili mehiški vojski. Bataljon je vključeval tudi Kanadčane, Angleže, Francoze, Italijane, Poljake, Škote, Špance, Švicarje in Mehičane, od katerih so bili mnogi člani [[Katolištvo|katoliške cerkve]].<ref>{{navedi knjigo |last= Miller |first= Robert Ryal |date= 1989 |title= Shamrock and Sword, The Saint Patrick's Battalion in the US–Mexican War |location= Norman|publisher= [[University of Oklahoma Press]]|pages = 188–192 |isbn= 978-0-8061-2964-8}}</ref> Večina bataljona je bila ubita v bitki pri Churubuscu; Američani so jih ujeli približno 100, približno polovica »San Patriciosov« pa je bila po ujetju v Churubuscu avgusta 1847 obsojena in obešena kot dezerterji.<ref name=foos/> Vodja John Riley je bil žigosan.<ref>{{navedi splet|website=Thought.Co.|title=Biography of John Riley|url=https://www.thoughtco.com/biography-of-john-riley-2136191|access-date=July 18, 2019|date=July 3, 2019|author=Christopher Minster|archive-url=https://web.archive.org/web/20190718185651/https://www.thoughtco.com/biography-of-john-riley-2136191|archive-date=July 18, 2019|url-status=live}}</ref> Doprsni kip Johna Rileyja in plošča na pročelju stavbe na trgu Plaza San Jacinto v San Angelu obeležujeta kraj, kjer so bili obešeni.<ref>Connors in Muñoz, »V iskanju severnoameriške invazije v Mexico Cityju«, str. 503ñ.</ref> ===Konec vojne, pogoji miru=== Mehika, ki je bila vojaško manjša in je imela številna velika mesta v osrčju Mehike, vključno z glavno mestom, zasedena, se ni mogla braniti v konvencionalnem vojskovanju. Mehika se je soočala s številnimi nenehnimi notranjimi razdori med frakcijami, tako da formalni konec vojne ni bil enostaven. Čeprav so bili zapleti pri mirovnih pogajanjih na obeh straneh, je mir v Alti Kaliforniji prišel januarja 1847 s pogodbo iz Cahuenge, v kateri so se Californios (mehiški prebivalci Alte Kalifornije) predali ameriškim silam.<ref>Loveman, ''No Higher Law'', str. 87</ref> Za konec konflikta je bila potrebna celovitejša mirovna pogodba. Ameriške sile so se iz osvajalske vojske na obrobju ozemlja, ki ga je želela vključiti, spremenile v invazijsko silo v osrednji Mehiki, kar bi lahko pomenilo, da bi lahko postala vojska dolgoročne okupacije. Mehiki ni bilo treba nujno podpisati mirovne pogodbe, lahko pa bi nadaljevala z dolgoročnim gverilskim bojem proti ameriški vojski. Vendar pa napadalcev ni mogla izgnati, zato so pogajanja o pogodbi postala še bolj nujna.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 305</ref> Polkova želja po kratki osvajalski vojni proti domnevno šibkemu sovražniku brez volje do boja se je spremenila v dolg in krvav konflikt v osrčju Mehike. Pogajanja o pogodbi so bila v najboljšem interesu Združenih držav. Ni bilo lahko doseči tega. Polk je izgubil zaupanje v svojega pogajalca Nicholasa Trista in ga odpustil, saj so se mirovna pogajanja vlekla. Trist je prezrl dejstvo, da ni imel več pooblastila za delovanje v imenu Združenih držav. Ko je Tristu uspelo prepričati še eno mehiško vlado, da je podpisala pogodbo iz Guadalupe Hidalga, se je Polk soočil z dovršenim dejstvom in se odločil, da jo bo predložil kongresu v ratifikacijo. Ratifikacija je bila zahtevna naloga, saj so demokrati izgubili volitve leta 1846, vigovci, ki so nasprotovali vojni, pa so bili zdaj v premoči. ====Vse-Mehiško gibanje==== Po odločni zmagi so bile ZDA razdeljene glede tega kaj naj bi mir vključeval. Zdaj, ko so ZDA z invazijo na osrednjo Mehiko z gosto poseljenostjo presegle ozemeljske pridobitve, ki so si jih sprva zamislile, se je postavilo vprašanje, ali naj priključijo celotno Mehiko. Po Wilmotovem pogoju se je navdušenje nad idejo zmanjšalo, vendar je zavzetje Mexico Cityja obudilo navdušenje.<ref>Schoultz, Lars. ''Pod Združenimi državami: Zgodovina ameriške politike do Latinske Amerike''. Cambridge: Harvard University Press 1998, str. 34</ref> V kongresu so bili proti temu ostri ugovori iz rasnih razlogov. Senator iz Južne Karoline [[John C. Calhoun]] je trdil, da bi priključitev Mehike ogrozila ameriške institucije in značaj države. „Nikoli si nismo predstavljali, da bi v našo Unijo vključili kogarkoli drugega kot [[Bela (kavkazijska) rasa|belo raso]] – svobodno belo raso. Vključitev Mehike bi bil prvi primer takšne vključitve indijanske rase; saj je več kot polovica Mehičanov Indijancev, druga polovica pa je sestavljena predvsem iz mešanih plemen. Protestiram proti takšni uniji! Naša, gospod, je vlada bele rase ... Želimo si vsiliti svobodno vlado vsem; in vidim, da se je to zahtevalo ... da je poslanstvo te države širiti državljansko in versko svobodo po vsem svetu, še posebej pa po tej celini. To je velika napaka.“ Poleg rasnega argumenta je Calhoun trdil, da ZDA ne morejo biti hkrati imperij in republika in trdil je, da bi imperij okrepil centralno vlado in škodoval posameznim državam.<ref>Merry, ''A Country of Vast Designs'', pp. 414–415</ref><ref>{{cite periodical |last=Calhoun |first=John |date=January 4, 1848 |title=Conquest of Mexico |url=https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=019/llcg019.db&recNum=147 |magazine=[[Congressional Globe]] |volume=30 |issue=1 |pages=96–100 |access-date=July 8, 2023 |publisher=Blair & Rives |archive-date=July 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230708233334/https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=019/llcg019.db&recNum=147 |url-status=live }}</ref> Senator [[Rhode Island]]a, vigovec John Hopkins Clarke je prav tako nasprotoval priključitvi celotne Mehike. »Vključitev tako razdrobljene in degradirane mase v celo omejeno sodelovanje z našimi socialnimi in političnimi pravicami bi bila usodno uničujoča za institucije naše države. Takšno ljudstvo je prežeto z moralno kugo, ki je nalezljiva – gobavost, ki nas bo uničila.«<ref>quoted in Schoultz, ''Beneath the United States'', p. 14</ref><ref>{{cite periodical |last=Clarke |first=John |date=January 25, 1848 |title=The Ten-Regiment Bill |url=https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=019/llcg019.db&recNum=293 |magazine=[[Congressional Globe]] |volume=30 |issue=1 |pages=242–244 |access-date=July 8, 2023 |publisher=Blair & Rives |archive-date=July 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230708233333/https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=019/llcg019.db&recNum=293 |url-status=live }}</ref> ====Pogodba iz Guadalupe Hidalgo==== [[File:Mexican Cession in Mexican View.PNG|thumb|upright=1.35|left|Mehiška ozemlja, prepuščena v "Pogodbi iz Guadalupe Hidalga" v belem]] Pogodba iz Guadalupe Hidalgo, ki je bila podpisana 2. februarja 1848 s strani diplomata Nicholasa Trista in mehiških predstavnikov Luisa G. Cuevasa, Bernard Couta in Miguel Atristaina, je končala vojno. Pogodba je Združenim državam omogočila nedvoumno kontrolo nad Teksasom, vzpostavila mejo med ZDA in Mehiko ob reki Rio Grande ter predala Združenim državam današnje zvezne države [[Kalifornija|Kalifornije]], [[Nevada|Nevade]] in [[Utah|utaha]], večino [[Nova Mehika|Nove Mehike]], [[Arizona|Arizono]] in [[Kolorado]], ter dele [[Teksas|Teksasa]], [[Oklahoma]], [[Kanzas|Kansasa]] in [[Wyoming|Wyominga]]. V zameno je Mehika prejela $15 milijonov<ref>Smith (1919), p. 241.</ref> (${{formatnum:{{Inflation|US|15|1848}}}} milijonov danes) – kar je manj kot polovica zneska, ki ga je ZDA poskušala ponuditi Mehiki za zemljo pred začetkom sovražnosti<ref>{{navedi knjigo | first=Bronwyn | last=Mills | title=U.S.–Mexican War | page=[https://archive.org/details/usmexicanwar0000mill/page/23 23] | isbn=978-0-8160-4932-5 | url=https://archive.org/details/usmexicanwar0000mill/page/23 | publisher=New York : Facts On File | year=2003 }}</ref> – in ZDA so se strinjale, da prevzamejo $3.25&nbsp;million (${{formatnum:{{Inflation|US|3.25|1848}}}} milijonov danes) v dolgovih, ki jih je mehiška vlada dolgovala ameriškim državljanom.<ref>Jay (1853), str. 117.</ref> Območje, pridobljeno z pogodbo, je bilo določeno s strani Federal Interagency Committee na 338.680.960 akrov (1.370.595 kvadratnih kilometrov). Stroški so znašali $16.295.149.<ref>{{navedi knjigo|title=Naša javna zemljišča|url=https://books.google.com/books?id=eFPWo3AcWi8C&pg=RA3-PA7|year=1958|publisher=U.S. Department of the Interior, Bureau of Land Management|page=7}}</ref> To območje je znašalo eno tretjino izvirnega teritorija Mehike iz njene neodvisnosti leta 1821. Pogodbo je ratificiral ameriški senat z glasovanjem 38 glasov za in 14 glasov proti dne 10. marca in Mehika z zakonodajnim glasovanjem 51–34 ter senatnim glasovanjem 33–4 dne 19. maja. Novica, da je zakonodajna skupščina Nove Mehike sprejela zakon za organizacijo teritorialne vlade ZDA, je pomagala omiliti mehiške skrbi glede zapuščanja ljudstva Nove Mehike.{{sfn|Rives|1913|p=649}} Pridobitev je bila vir polemik, še posebej med ameriškimi politiki, ki so se od začetka nasprotovali vojni. Vodilni ameriški protivojni časopis, Whig N"ational Intelligencer", je sarkastično zaključil: »Ničesar ne osvojimo ... Hvala bogu.«<ref>{{navedi knjigo | first=Kenneth C. |last=Davis | author-link =Kenneth C. Davis| title=Ne vem veliko o zgodovini | url=https://archive.org/details/dontknowmuchhist00davi | url-access=registration | publisher =Avon Books |location=New York |year=1995 | page=[https://archive.org/details/dontknowmuchhist00davi/page/143 143]}}</ref><ref>{{navedi knjigo |first=Howard |last=Zinn |author-link=Howard Zinn |title=Zgodovina ameriškega ljudstva |chapter=Poglavje 8: Ne vzamemo ničesar z osvajanjem, hvala Bogu |chapter-url=http://www.historyisaweapon.com/defcon1/zinntak8.html |publisher=HarperCollins Publishers |location=New York |year=2003 |page=169 |title-link=Zgodovina ameriškega ljudstva |access-date=3. januar 2018 |archive-date=3. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180103043558/http://www.historyisaweapon.com/defcon1/zinntak8.html |url-status=live }}</ref> Pridobljene zemlje zahodno od reke Rio Grande se tradicionalno imenujejo Mehiška cesija, oz. odstop v ZDA, nasprotno Teksaški aneksiji pred dvema letoma, čeprav delitev Nove Mehike na sredini ob reki Rio Grande nikoli ni imela nobene podlage niti v nadzoru niti v mehiških mejah. Mehika nikoli ni priznala neodvisnosti Teksasa<ref>{{navedi splet | publisher=PBS | work=US–Mexican War, 1846–1848 | title=Mejne spore | first=Donald S. | last=Frazier | url=https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/prelude/md_boundary_disputes.html | access-date=September 4, 2017 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170901121840/http://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/prelude/md_boundary_disputes.html | archive-date=September 1, 2017 | url-status=live }}</ref> pred vojno in se do te pogodbe ni odpovedala svojim zahtevam po ozemlju severno od Rio Grandeja oziroma reke Gila. Preden je senat ZDA ratificiral pogodbo je naredil dve spremembi: spremembo besedila člena IX (ki je jamčil Mehičanom, ki živijo v kupljenih ozemljih pravico, da postanejo državljani ZDA) in izbris člena X (ki je priznal legimiteto zemljiških dotacij, ki jih je dodelila mehiška vlada). Dne 26. maja 1848, ko sta si dve državi izmenjali dokumente o ratifikaciji pogodbe, sta se dodatno dogovorili o protokolu s tremi členi (znanem kot Protokol iz Querétara), ki je pojasnil spremembe. Prvi člen je trdil, da bo izvirni člen IX pogodbe, čeprav ga je nadomestil člen III Pogodbe z Louisiano, še vedno podeljeval pravice, opredeljene v členu IX. Drugi člen je potrdil legimiteto zemljiških dotacij v skladu z mehiškim pravom.<ref name="hidalgo">{{navedi splet | url = http://academic.udayton.edu/race/02rights/guadalu.htm | work = Treaty of Guadalupe Hidalgo | title = Treaty of Peace, Friendship, Limits, and Settlement Between the United States of America and the United Mexican States Concluded at Guadalupe Hidalgoa | publisher = University of Dayton (academic.udayton.edu) | access-date = October 25, 2007 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110613080150/http://academic.udayton.edu/race/02rights/guadalu.htm | archive-date = June 13, 2011 | url-status = live }}</ref> Protokol je bil podpisan v mestu Querétaro s strani A. H. Sevierja, Nathana Clifforda in Luisa de la Rosa Oteiza.<ref name="hidalgo"/> Člen XI je ponudil potencialno korist za Mehiko, saj se je ZDA zavezala, da bo zatirala napade Komančev in Apačev, ki so pustošili območje ter plačala odškodnine žrtvam napadov, ki jih ni mogla preprečiti.<ref>{{navedi splet | url = http://avalon.law.yale.edu/19th_century/guadhida.asp#art11 | work = Treaty of Guadalupe Hidalgo; February 2, 1848 | title = Article IX | publisher = Lillian Goldman Law Library | access-date = May 11, 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170505142450/http://avalon.law.yale.edu/19th_century/guadhida.asp#art11 | archive-date = May 5, 2017 | url-status = live }}</ref> Vendar pa niso prenehali napadi Indijancev še več desetletij po pogodbi, čeprav je epidemija [[Kolera|kolere]] leta 1849 močno zmanjšala število Komančev.<ref>Hamalainen, 293–341.</ref> Robert P. Letcher, minister ZDA v Mehiki leta 1850, je bil prepričan, da bo "ta obupni 11. člen" povzročil finančni propad ZDA, če se ne bo mogla osvoboditi svojih obveznosti.<ref name="DeLay2008302">{{navedi knjigo|author=Brian DeLay|title=War of a Thousand Deserts: Indian Raids and the U.S.–Mexican War|url=https://books.google.com/books?id=Mot8hkMa0nkC&pg=PA302|date=2008|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-15042-1|page=302|access-date=March 10, 2020|archive-date=May 14, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240514001255/https://books.google.com/books?id=Mot8hkMa0nkC&pg=PA302#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> ZDA so se pet let pozneje osvobodile vseh obveznosti člena XI s členom II "Gadsdenovega nakupa" leta 1853.<ref>{{navedi splet | url = http://avalon.law.yale.edu/19th_century/mx1853.asp | title = Gadsden Purchase Treaty : December 30, 1853 | publisher = Lillian Goldman Law Library | access-date = May 11, 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150519020643/http://avalon.law.yale.edu/19th_century/mx1853.asp | archive-date = May 19, 2015 | url-status = live }}</ref> == Posledice == ===Spremenjena ozemlja=== [[File:Wpdms mexican cession.svg|thumb|upright=1.35|Mehiška cesija, prikazana rdeče, predstavlja "Gadsdenov nakup", prikazan na rumeno]] Pred secesijo Teksasa je Mehika obsegala skoraj {{convert|1700000|sqmi|km2|abbr=on}}, do leta 1849 pa je pokrivala le nekoliko manj kot {{convert|800,000|sqmi|km2}}. Dodatnih {{convert|30,000|sqmi|km2}} so prodali ZDA v Gadsdenovem nakupu leta 1853, kar predstavlja skupno zmanjšanje mehiške teritorije za več kot 55%, ali {{convert|900,000|sqmi|km2}}.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ourdocuments.gov/doc.php?flash=true&doc=26|title=Zdravniški sporazum Guadalupa Hidalgo|publisher=www.ourdocuments.gov|access-date=June 27, 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715115058/http://www.ourdocuments.gov/doc.php?flash=true&doc=26|archive-date=July 15, 2007|url-status=live}}</ref> Čeprav je bila priključena zemlja približno velikosti Zahodne Evrope, je bila slabo naseljena. Na zemlji je bilo okoli 14,000 neindijanskih prebivalcev v Alta Kaliforniji<ref>{{navedi splet|title=Zlato v Kaliforniji – Migracija v Kalifornijo: Preko kopnega, okoli rta in preko Paname |first=Andrea |last=Franzius |url=http://www.duke.edu/~agf2/history391/migration.html |access-date=July 6, 2012 |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20120622211916/http://www.duke.edu/~agf2/history391/migration.html |archive-date=June 22, 2012 }}</ref> in okoli 60.000 v Nuevo Méxicu<ref>{{citation | title=Tabela 16. Prebivalstvo: 1790 do 1990 | work = Prebivalstvo in število stanovanj. 1990 Popis prebivalstva in stanovanj. CPH-2-1. | publisher = U.S. Department of Commerce, Bureau of the Census | pages =26–27 | isbn=978-99946-41-25-3 }}</ref> ter tudi velike avtohtone narode, kot so [[Papago]], [[Pima]], [[Pueblo kultura|Pueblo]], [[Navajo]], [[Apači]] in mnogi drugi. Čeprav so se nekateri domačini preselili južneje v Mehiko, je večina ostala na ozemlju ZDA. Ameriški naseljenci, ki so poselili na novo osvojeni jugozahod, so nadomestili mehiško pravo (civilnopravni sistem, ki je temeljil na španskem pravu), ki je z zakonom z dne 6. aprila 1830 prepovedalo vsako nadaljnje priseljevanje. Vendar so prepoznali vrednost nekaterih vidikov mehiškega prava in jih prenesli v svoje nove pravne sisteme. Večina jugozahodnih držav je na primer sprejela sisteme skupne lastnine zakoncev, pa tudi vodno pravo. Mnogi Mehičani, vključno z mešanci ( mestizos), Afro-Mehičani in domorodnimi ljudstvi na priključenih ozemljih so doživeli izgubo civilnih in političnih pravic. Zdravniški sporazum Guadalupa Hidalgo je obljubljal ameriško državljanstvo vsem nekdanjim mehiškim državljanom, ki so živeli na teh ozemljih. Vendar pa so Združene države dale novim državam moč, da določijo politiko državljanstva in znotraj enega leta so države sprejemale zakone, ki so prepovedovale vsem Mehičanom v Arizoni, Kaliforniji, Novem Mehiku in Teksasu ameriško državljanstvo, razen belim moškim Mehičanom. Poleg tega so ne-beli Mehičanci izgubili določene pravice državljanstva, kot so pravica do opravljanja odvetništva, glasovanja ali zasedanja določenih vladnih položajev. Avtohtona ljudstva so izgubila pravice do zemlje in bila iztrebljena, kot v kalifornijskem genocidu ali prisiljena v indijanske rezervate. Mehika je izgubila del svojih severnih ozemelj v Nevadi, Utahu, Koloradu, Oklahomi, Kansasu in Wyomingu, ki so vključevala malo ali nič Mehičanov in številne avtohtone skupine.<ref>{{navedi knjigo |last=Menchaca |first=Martha |url=https://books.google.com/books?id=KFILAAAAYAAJ |title=Obnavljanje zgodovine, konstrukcija rase: Indijanci, črni in beli koreni mehiških Američanov |date=2001 |publisher=University of Texas Press |isbn=978-0-292-75253-5 |pages=216, 217, 218, 220, 223, 227 |language=en |chapter=Zdravniški sporazum Guadalupa Hidalgo in rasifikacija mehiške populacije |access-date=November 22, 2023 |archive-date=November 29, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231129060117/https://books.google.com/books?id=KFILAAAAYAAJ |url-status=live }}</ref> Poleg tega vlada ZDA ni podelila polne državljanske pravice Američanom indijanskega porekla na jugozahodu vse do 30. let prejšnjega stoletja, čeprav so bili mehiški državljani.<ref>Griswold el Castillo, Richard ''[https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/war/wars_end_guadalupe.html Konec vojne: pogodba iz Guadalupe Hidalgo]'' {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100213210803/http://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/war/wars_end_guadalupe.html |date=February 13, 2010 }} PBS, 2006.</ref> Ustava Kalifornije iz leta 1849 je pripisovala pravice glasu le belim moškim državljanom (člen II, odsek 1), število senatorjev pa je bilo določeno "v skladu s številom belih prebivalcev" (člen IV, odsek 29).<ref>{{navedi splet | url=http://www.sos.ca.gov/archives/collections/constitutions/1849/full-text | archive-url=https://web.archive.org/web/20150129165014/http://www.sos.ca.gov/archives/collections/constitutions/1849/full-text | archive-date=January 29, 2015 | title=Ustava države Kalifornija 1849* &#124; Sekretariat države Kalifornija }}</ref> ===Vpliv na Združene države=== V večjem delu Združenih držav je zmaga in pridobitev nove zemlje prinesla povečanje patriotizma. Zmaga se je zdela uresničitev prepričanja demokratov v Manifestno usodo njihove države. Čeprav so se Whigi uprli vojni, so za svojega predsedniškega kandidata na volitvah 1848 izbrali Zacharyja Taylorja, hvalili njegovo vojaško delovanje, medtem ko so omilili svoje kritike vojne. {{blockquote|Ali se je mehiška vojna že končala in kako? Ali smo poraženi? Ali veste za katero koli državo, ki namerava oblegati South Hadley [Massachusetts]? Če ja, me obvestite o tem, saj bi z veseljem izkoristila priložnost za pobeg, če nas bodo napadli. Predvidevam, da bi [naša učiteljica] gospa[Mary Lyon [ustanoviteljica Mount Holyoke College] vsem nam priskrbela bodala in nam ukazala, da se borimo za svoja življenja ...|Šestnajstletna [[Emily Dickinson]], ki je pisala svojemu starejšemu bratu, Austinu jeseni leta 1847, kmalu po bitki pri Chapultepecu<ref>Linscott, 1959, str. 218–219.</ref>}} Mesec dni pred koncem vojne je Polk naletel na kritiko v Predstavniškem domu Združenih držav s spremembo zakona, ki je hvalil Taylorja za "vojno, ki jo je predsednik Združenih držav nepotrebno in neustavno začel." Ta kritika, v kateri je kongresnik Abraham Lincoln igral pomembno vlogo s svojimi "Spot Resolutioni", je sledila kongresnemu pregledu začetkov vojne, vključno z dejanskimi izzivi trditev predsednika Polka.<ref>{{navedi splet |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=020/llcg020.db&recNum=102 |title=Kongresni globus, 30. seja (1848) |pages=93–95 |publisher=Memory.loc.gov |access-date=May 28, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160117052802/http://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=020%2Fllcg020.db&recNum=102 |archive-date=January 17, 2016 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(hj04321)) |title=Zapisnik doma, 30. seja (1848), str. 183–184/ |publisher=Memory.loc.gov |access-date=May 28, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160414231127/http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem%2Fhlaw%3A%40field%28DOCID+%40lit%28hj04321%29%29 |archive-date=April 14, 2016 |url-status=live }}</ref> Glasovanje je potekalo v skladu s strankarskimi linijami, pri čemer so vsi Whigi podprli spremembo. Lincolnov napad je prejel mlačno podporo svojih Whigov v Illinoisu, toda ga pa je grobo napadla opozicija demokratov, ki so se v Illinoisu združili v podporo vojni; Lincolnove"Spot Resolucije" so preganjale njegove prihodnje kampanje v močno demokratskem Illinoisu in so jih njegovi nasprotniki citirali tudi globoko v njegovo predsedstvo.<ref>{{navedi knjigo | last=Donald | first=David Herbert | title=Lincoln | url=https://archive.org/details/lincolndona00dona | url-access=registration | year=1995 | pages=[https://archive.org/details/lincolndona00dona/page/124 124], 128, 133}}</ref> Medtem ko je whig Emerson zavračal vojno "kot sredstvo za dosego ameriške usode," je proti koncu vojne napisal: "ZDA bodo zavzele Mehiko, a kot človek pogoltne arzenik, ki ga vznemiri. Mehika nas bo zastrupila."<ref>Groom, Winston "Kearny's March" Alfred A. Knopf, 2011, str. 275</ref> Kasneje je sprejel misel, da "večina velikih rezultantov zgodovine nastane z nečastnimi sredstvi."<ref>{{navedi knjigo|last=Emerson|first=Ralph Waldo|title=The Conduct of Life|url=https://archive.org/details/conductoflife0000ralp_w1f5|year=1860|isbn=978-1-4191-5736-3|page=[https://archive.org/details/conductoflife0000ralp_w1f5/page/110 110]}}</ref> Zgodovinar državljanske vojne James M. McPherson posveča celo poglavje svoje zgodovine državljanske vojne, ki je osvojila Pulitzerjevo nagrado, mehiško-ameriški vojni, ki nosi naslov "Mehika nas bo zastrupila". McPherson trdi, da je bila mehiško-ameriška vojna in njeni posledici ključni teritorialni dogodek pred državljansko vojno.<ref>{{navedi knjigo |last1=McPherson |first1=James M. |title=Battle Cry of Freedom: The Civil War Era |date=1988 |publisher=OUP USA |isbn=978-0-19-503863-7 |url=https://books.google.com/books?id=a3nX48n4oeIC |language=en |pages=49–77 |access-date=February 23, 2023 |archive-date=March 11, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240311161402/https://books.google.com/books?id=a3nX48n4oeIC |url-status=live }}</ref> Veterani vojne so pogosto bili zlomljeni ljudje. "Ko so se bolni in ranjeni iz Taylorjevih in Scottovih kampanj vračali iz Mehike v Združene države, je njihovo stanje šokiralo domačine. Možje, sinovi in bratje so se vračali v slabem zdravju, nekateri brez okončin."<ref>Christensen, ''The U.S.–Mexican War'', str. 190.</ref> "Republikanski učbenik kampanje" iz leta 1880, ki ga je pripravil Republikanski kongresni odbor<ref>[https://books.google.com/books?id=ZrkJAAAAIAAJ&pg=PA97 opis mehiško-ameriške vojne iz republikanskega učbenika kampanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160504082029/https://books.google.com/books?id=ZrkJAAAAIAAJ&pg=PA97 |date=May 4, 2016 }}.</ref> opisuje vojno kot "fekalno, smrdljivo korupcijo" in "eden najtemnejših prizorov v naši zgodovini—vojna, ki jo je našemu in mehiškemu ljudstvu vsilila svojeglava uzurpacija predsednika Polka v prizadevanju za ozemeljsko širitev suženjske oligarhije." Po podpisu pogodbe iz leta 1848 si je Polk prizadeval poslati vojake na Jukatan, kjer je divjala državljanska vojna med secesionisti in tistimi, ki so podpirali mehiško vlado. Ameriški kongres je njegovo prošnjo zavrnil. Mehiška vojna naj bi bila kratka in skoraj brez krvi. Ni bila ne eno ne drugo. Kongres ni podpiral nadaljnjih zunanjih konfliktov.<ref>Christiansen, ''The U.S.–Mexico War'', str. 220</ref> ===Učinek na ameriško vojsko v državljanski vojni=== Mnogo vojaških voditeljev na obeh straneh [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] 1861–1865 se je usposabljalo na [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|vojaški akademiji]] v West Pointu in so se bojevali kot mlajši častniki v Mehiki. Ta seznam vključuje vojaške osebnosti, ki so se borile za Unijo: [[Ulysses S. Grant]], [[George B. McClellan]], [[William Tecumseh Sherman]], [[George Gordon Meade]] in [[Ambrose Burnside]]. Vojaški možje, ki so se pridružili južnim secesionistom [[Konfederacija ameriških držav|Konfederacije]], vključujejo [[Robert Edward Lee|Roberta E. Leeja]], [[Albert Sidney Johnston]], [[Stonewall Jackson]], Jamesa Longstreeta, [[Joseph E. Johnston]], [[Braxton Bragg]], Sterlinga Pricea in bodočega konfederacijskega predsednika [[Jefferson Davis|Jeffersona Davisa]]. Obe strani sta imeli voditelje z bogatimi izkušnjami v aktivnem bojevanju, strategiji in taktiki. [[File:Brevet Second Lieutenant Ulysses S. Grant in 1843.jpg|thumb|left|upright |alt= Odlitek mladega Granta v uniformi | Drugi poročnik [[Ulysses S. Grant]]]] Za Granta, ki je kasneje vodil unijske sile med državljansko vojno in bil izvoljen za predsednika, "mu je prav tako pokazalo mnoge načine, kako so vojne prežete z političnimi izračuni."<ref>[[Chernow, Ron]]. ''Grant''. New York: Penguin Press 2017, str. 49</ref> Grant je služil v Mehiki pod generalom Zacharyjem Taylorjem in bil imenovan za vršilca funkcije pomočnika četrtnega poveljnika Taylorjeve vojske, kar je poskusil zavrniti, saj ga je oddaljevalo od bojišča. Vendar je "imenovanje dejansko predstavljalo božji dar za Granta, ki ga je spremenilo v popolnega vojaka, spretnega pri vsakem aspektu vojaškega življenja, zlasti logistike... To je nudilo neprecenljivo usposabljanje za državljansko vojno, ko bo Grant moral ohranjati ogromne armade na terenu, daleč od severnih oskrbovalnih skladišč."<ref>Chernow, ''Grant'' str. 46</ref> Grant je doživel precejšnje bojevanje in pokazal svoje hladnokrvnost pod ognjem. V bitki pri Chapultepeku je on in njegovi možje postavili havbico v cerkveni zvonik, ki je imel nadzorovan pogled na vrata San Cosme. Ta akcija mu je prinesla častni čin brevet kapitana zaradi "galantnega in zaslužnega ravnanja v bitki pri Chapultepeku."<ref>citirano v Chernow, ''Grant'', str. 55.</ref> Grant se je kasneje spominjal v svojih ''Memoarjih'', objavljenih leta 1885, da "na splošno vojaki vojske niso bili ravnodušni ali je bila aneksija [Teksasa] uresničena ali ne; vendar pa ne vsi. Osebno sem bil gorko nasprotujoč tej zakonodaji in do danes smatram vojno, ki je iz tega izšla, kot eno izmed najbolj nepravičnih, ki so jih kdajkoli vodili močnejši proti šibkejši državi. Bil je to primer republike, ki je sledila slabemu zgledu evropskih monarhij, saj v svoji želji po pridobitvi dodatnega ozemlja ni upoštevala pravičnosti."<ref>{{navedi splet |url= http://www.fadedgiant.net/html/grant_ulysses_s_quotes_west_po.htm |title= Ulysses S Grant Quotes on the Military Academy and the Mexican War |publisher= Fadedgiant.net |access-date= May 28, 2011 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150307033943/http://www.fadedgiant.net/html/grant_ulysses_s_quotes_west_po.htm |archive-date= March 7, 2015 |url-status= live }}</ref> Grant je prav tako izrazil mnenje, da je vojna proti Mehiki prinesla kazen Združenim državam v obliki ameriške državljanske vojne. "Južnjaška vstaja je bila v veliki meri posledica mehiške vojne. Narodi, tako kot posamezniki, so kaznovani za svoje prekrške. Dobila smo svojo kazen v najbolj krvavi in dragi vojni modernih časov."<ref>{{navedi knjigo |url=https://www.gutenberg.org/ebooks/4367 |title=Personal Memoirs of General U. S. Grant |first=Ulysses S. |last=Grant |author-link=Ulysses S. Grant |date=1885 |via=[[Project Gutenberg]] |access-date=October 3, 2022 |archive-date=August 29, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200829235609/http://www.gutenberg.org/ebooks/4367 |url-status=live }}</ref> [[Robert Edward Lee|Robert E. Lee]], poveljnik [[Konfederacija ameriških držav|konfederativnih sil]] do konca državljanske vojne je začel graditi svojo reputacijo kot vojaški častnik v ameriški vojni proti Mehiki. Na začetku mehiško-ameriške vojne je kapitan Lee napadel Mehiko z inženirsko enoto generala Woola iz severa. Kmalu po začetku leta 1847 je pomagal zajeti mehiška mesta Vera Cruz, Cerro Gordo, Contreras, Churubusco, Molino del Rey in Chapultepec. Lee je bil ranjen pri Chapultepecu. General Scott je opisal Roberta E. Leeja kot "galantnega in neizčrpnega", saj je dejal, da je Lee pokazal "največje dejanje fizičnega in moralnega poguma, ki ga je izvedel kdorkoli, kar mu je znano med kampanjo."<ref>{{navedi knjigo|title= Robert E. Lee; a Biography|last= Winston|first= Robert|publisher= W. Morrow & Co|year= 1934|isbn= 9780313384370|location= New York|page= 84}}</ref> Grant je pridobil vpogled v Roberta E. Leeja, kot navaja njegovo spominjanje, "Poznal sem ga osebno in vedel, da je smrtnik; in ravno tako je bilo dobro, da sem to čutil."<ref>citirano v Chernow, ''Grant'', str. 58.</ref> Leta 1861 je general Scott svetoval [[Abraham Lincoln|Abrahamu Lincolnu]] naj prosi Leeja, da prevzame poveljstvo nad ameriškimi silami. Lee je to zavrnil in kasneje pripovedoval: "Zavrnil sem ponudbo, ki mi jo je dal, da prevzamem poveljstvo nad vojsko, ki je bila pripeljana na bojišče in to sem iskreno in vljudno povedal, da čeprav sem se upiral secesiji in obsojal vojno, ne morem niti malo sodelovati v invaziji južnih držav."<ref>{{navedi knjigo|title= Warriors Seven: Seven American Commanders, Seven Wars, and the Irony of Battle|last= Sneiderman|first= Barney|publisher= Savas Beatie|year= 2006|isbn= 978-1932714289|location= New York|pages= [https://archive.org/details/warriorssevensev0000snei/page/118 118]|url= https://archive.org/details/warriorssevensev0000snei/page/118}}</ref> === Družbeni in politični kontekst === Kljub začetnim nasprotovanjem Whigov in abolicionistov je mehiška vojna vseeno združila ZDA v skupnem cilju in se je bojevala skoraj izključno z prostovoljci. Ameriška vojska se je povečala z malo več kot 6.000 na več kot 115.000 mož. Večina 12-mesečnih prostovoljcev v Scottovi vojski se je odločila, da je enoletno bojevanje dovolj in se vrnila v ZDA.<ref>Christensen, ''The U.S.–Mexican War'', str. 187.</ref> Protisuženjske skupine so se borile za izključitev suženjstva iz kateregakoli ozemlja, ki ga je osvojila ZDA.<ref>{{navedi knjigo|url= https://books.google.com/books?id=Y0JnAAAAMAAJ|author= John Douglas Pitts Fuller|title= The Movement for the Acquisition of All Mexico, 1846–1848|orig-year= 1936|year= 1969|publisher= Da Capo Press|location= New York|isbn= 9780306714610|access-date= May 28, 2011|archive-url= https://web.archive.org/web/20130527101804/http://books.google.com/books?id=Y0JnAAAAMAAJ|archive-date= May 27, 2013|url-status= live}}</ref> Leta 1847 je Predstavniški dom sprejel Wilmotovo določilo, ki je določalo, da nobeno ozemlje, pridobljeno s to vojno ne sme biti odprto za suženjstvo. Če bi bilo uspešno, bi Wilmotovo določilo dejansko razveljavilo kompromis v Missouriju iz leta 1820, saj bi prepovedalo suženjstvo na območju južneje od paralele 36°30′ sever. Senat se je izognil vprašanju, pozni poskus, da bi ga dodali v Pogodbo z Guadalupe Hidalgo pa je bil zavrnjen, ker so južni senatorji imeli dovolj glasov, da preprečijo njegovo dodajanje. Predstavniški dom je bil razdeljen po prebivalstvu, severni del pa je rasel, kar mu je omogočilo, da je na volitvah leta 1846 osvojil večino v predstavniškem domu; vendar je bila zastopanost v senatu dva člana na državo, južnjaki pa so imeli dovolj glasov, da so preprečili dodatek. Vojna se je izkazala za odločilen dogodek za ZDA, saj je označila pomembno prelomnico za nacijo, ki je postajala vse močnejša vojaška sila. To je tudi mejnik v ameriški zgodbi o Manifest Destiny. Vojna ni rešila vprašanja suženjstva v ZDA, temveč ga je v mnogih pogledih povečala, saj je potencialno širjenje institucije na zahod postajalo vse bolj osrednja in vroča tema v nacionalnih razpravah.<ref>{{navedi knjigo |last1= Hine |first1= Robert V |last2= Faragher |first2= John Mack |title= The American West: A New Interpretive History |date= 2000 |publisher= Yale University Press |location= New Haven |isbn= 978-0300078350 |page= 211 |access-date= June 1, 2019 |url= https://books.google.com/books?id=xuLSxbn7DSUC |archive-url= https://web.archive.org/web/20160516232737/https://books.google.com/books?id=xuLSxbn7DSUC |archive-date= May 16, 2016 |url-status= live }}</ref> S širjenjem ozemlja ZDA do Tihega oceana je konec mehiško–ameriške vojne označil nov korak v velikih migracijah Američanov na Zahod.<ref>{{navedi knjigo |last1= Hine |first1= Robert V. |last2= Faragher |first2= John Mack |title= The American West: A New Interpretive History |date= 2000 |publisher= Yale University Press |location= New Haven |isbn= 978-0300078350 |pages= 216–219 |access-date= July 3, 2019 |url= https://books.google.com/books?id=xuLSxbn7DSUC |archive-url= https://web.archive.org/web/20160516232737/https://books.google.com/books?id=xuLSxbn7DSUC |archive-date= May 16, 2016 |url-status= live }}</ref> ===Veterani vojne=== Po državljanski vojni so se veterani mehiške vojne začeli organizirati kot veterani ne glede na čin in lobirati za svojo služenje.<ref>Davies, Wallace E. "The Mexican War Veterans as an Organized Group." The Mississippi Valley Historical Review, vol. 35, no. 2, 1948, pp. 221–238. {{JSTOR|1898407}}. Accessed May 19, 2020.</ref> Sprva so si prizadevali ustanoviti dom za vojake za starejše in bolne veterane, a so nato začeli zahtevati pokojnine leta 1874. V Kongresu je bilo upiranje temu, saj so veterani prejeli določene parcele do 160 hektarjev zemlje za svojo službo; pokojnine bi obremenile proračun vlade.<ref>Van Wagenen, ''Remembering the Forgotten War'', p. 64</ref> Politika je bila zapletena, saj se je toliko veteranov mehiške vojne borilo za konfederacijo med državljansko vojno. Republiški kongresniki so jih obtožili, da poskušajo nuditi zvezno pomoč nekdanjim konfederatom. To je privedlo do trinajstletne razprave v Kongresu o zvestobi veteranov in njihovi upravičenosti do zvezne pomoči v njihovih poznih letih.<ref>Van Wagenen, Michael Scott. "US–Mexican War Veterans and the Congressional Pension Fight." Military History of the West 40 (2010).</ref> Leta 1887 je začel veljati zakon o pokojninah veteranov mehiške vojne, ki je veteranom omogočil pridobitev pokojnine za njihovo službo. Preživeli častniki in vojaki so bili uvrščeni na seznam prejemnikov pokojnin, ki je vključeval prostovoljce, milice in mornarje, ki so služili vsaj 60 dni in bili vsaj 62 let stari. Vdove veteranov, ki se niso ponovno poročile, so bile upravičene do pokojnine svojega pokojnega moža. Izključeni so bili "katerikoli oseba, ki je bila pod političnimi omejitvami, ki jih nalaga "Fourteenth Amendment to the United States Constitution", torej veterani, ki so se borili za konfederacijo med državljansko vojno.<ref>[https://archive.org/details/mexicanwarveter00robagoog "Mexican War Veterans, A Complete Roster" Washington D.C.: Brentano's 1887] accessed May 18, 2020</ref> === Incidenti, civilne žrtve in množične pokoli === [[File:Burial site of Lieutenant Colonel Henry Clay, Jr., taken by an unknown photographer during the Mexican-American war, ca.1847.jpg|thumb|Pokopališče podpolkovnika Henryja Claya, Jr., posneto od neznanega fotografa med mehiško-ameriško vojno, {{circa|1847}}]] Na začetku vojne so ameriške čete pod poveljstvom Taylora v večini upoštevale vojna pravila pod budnim očesom Taylora, in se skoraj izključno spopadali z vojaki nasprotnika. To jim je pridobili določeno priljubljenost pri mehiških civilistih, ki so okupacijske Američane cenile v večji meri v primerjavi z mehiško vojsko, ki je svoje ranjene pustila, da so jih ujeli nasprotniki, ko so se umikali iz območja. Junija 1846 se je situacija spremenila, ko so ameriške okrepitev vstopile na območje in začele napadati lokalne kmetije.<ref name="LewRockwell.com">{{navedi novice|title=From the Halls of Montezuma – LRC Blog LewRockwell.com|language=en|work=LewRockwell.com|url=https://www.lewrockwell.com/lrc-blog/from-the-halls-of-montezuma/|access-date=February 10, 2018|archive-date=August 6, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806212934/https://www.lewrockwell.com/lrc-blog/from-the-halls-of-montezuma/|url-status=live}}</ref> Mnogi vojaki na garnizijski dolžnosti so naredili zločine proti civilistom, kot so ropi, posilstva in umori, da bi omilili svoj dolgčas. Ta val brezobzirnega kriminala je pripeljal do tega, da so ameriški vojaki ubili vsaj 20 civilistov v prvem mesecu okupacije. Taylor sprva ni izkazoval zaskrbljenosti glede zločinov, ki so jih storili vojaki in ni discipliniral vojakov odgovornih zanj, ali uvedel ukrepe za preprečevanje zločinov. To je privedlo do spremembe javnega mnenja proti ameriškim vojakom in povzročilo, da je veliko Mehičanov vzelo orožje in oblikovalo gverilske čete, ki so napadale ameriške patrulje. Napadi so postajali vse pogostejši, še posebej po bitki pri Monterreyu.<ref name="LewRockwell.com"/> V tem času so anti-katoliški sentiment in rasizem še naprej spodbujali napade na mehiške civiliste. Ocenjeno je bilo, da je ameriška vojska ubila najmanj 100 civilistov, pri čemer je bila večina teh ubitih s strani 1. teksaške konjeniške čete, ki jo je poveljeval polkovnik John C. Hays. Ameriške enote pod poveljstvom kapitana Mabryja B. "Mustang" Graya so v odgovor na umor ameriškega vojaka, ki so ga ubili Mehičani zunaj Monterreyja, ugrabile in usmrtile 24 neoboroženih mehiških civilistov. Novembra 1846 je odred iz 1. kentuckijske enote umoril mladega mehiškega dečka, domnevno kot obliko razvedrila. Po tem je Taylor neuspešno poskušal vložiti tožbe proti kateremu koli od vojakov vpletenih v to.<ref name="Carney-2005">{{navedi knjigo|last=Carney|first=Stephen A.|url=https://books.google.com/books?id=r1ufQ-k5a3YC&q=%22Old+women+and+young+girls+were+stripped+of+their+clothes+and+many+others+suffered+still+greater+outrages.%22&pg=PA37|title=The Occupation of Mexico, May 1846–July 1848|publisher=Government Printing Office|year=2005|isbn=9780160873454|language=en|access-date=November 11, 2021|archive-date=May 14, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240514001237/https://books.google.com/books?id=r1ufQ-k5a3YC&q=%22Old+women+and+young+girls+were+stripped+of+their+clothes+and+many+others+suffered+still+greater+outrages.%22&pg=PA37#v=snippet&q=%22Old%20women%20and%20young%20girls%20were%20stripped%20of%20their%20clothes%20and%20many%20others%20suffered%20still%20greater%20outrages.%22&f=false|url-status=live}}</ref> Najbolj razvpiti incident se je zgodil 9. oktobra 1847, ko je stornik Samuel Hamilton Walker in 12 drugih umrlo v spopadu, Joseph Lane je naročil svojim vojakom, da se maščujejo za mrtve teksaške rangerje, tako da so oropali mesto Huamantla. Vojaki so hitro postali pijani po obleganju trgovine z alkoholom in začeli napadati mestne prebivalce, posiljevati in ubijati desetine mehiških civilistov ter brez razlikovanja požigati njihove domove.<ref name="Carney-2005"/>{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}} Vendar je ta poročila o ameriškem divjanju zasenčila novica o odstopu Santa Anne po napadu na Huamantlo, kar ni privedlo do nobenih posledic proti Lanu ali kateremu koli od vojakov, vpletenih v grozodejstva.<ref>{{navedi splet|title=The Occupation of Mexico, May 1846–July 1848|url=https://history.army.mil/brochures/Occupation/Occupation.htm|access-date=February 10, 2018|website=history.army.mil|archive-date=February 11, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210211202012/https://history.army.mil/brochures/Occupation/Occupation.htm|url-status=live}}</ref> === Učinki na Mehiko === Za Mehiko je bila vojna boleča zgodovinska izkušnja, ki je privedla do izgube ozemlja in osvetlila notranje politične konflikte, ki so se nadaljevali še naslednjih 20 let. Reformni vojni med liberali in konservativci leta 1857 je sledila drugi francoski poseg v Mehiko leta 1861, ki je ustanovil Drugo mehiško cesarstvo. Vojna je povzročila, da je Mehika vstopila v "obdobje samorefleksije ... ko so njeni voditelji iskali, da bi določili in naslovili razloge, ki so privedli do takega debakla."<ref>Santoni, Pedro. "U.S.–Mexican War" in ''Encyclopedia of Mexico'', Chicago: Fitzroy Dearborn 1997, p. 1511.</ref> Takoj po vojni je skupina mehiških pisateljev, vključno z Ignaciom Ramírezom, Guillermo Prieto, José Maro Iglesias in Franciscoom Urquidom sestavila sebično oceno razlogov za vojno in poraz Mehike, ki jo je uredil častnik mehiške vojske Ramón Alcaraz. Zanikali so, da bi imele mehiške zahteve po Teksasu kakršno koli zvezo z vojno in namesto tega zapisali, da je za "pravi izvor vojne dovolj reči, da jo je povzročila nepotešljiva ambicija Združenih držav, ki jo je podpirala naša šibkost."<ref name="Alcaraz p1">{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/othersideornotes00alca |title=The Other Side: or Notes for the History of the War between Mexico and the United States |publisher=John Wiley |year=1850 |editor1-last=Alcaraz |editor1-first=Ramón |location=New York |pages=1–2 |translator=Albert C. Ramsey |oclc=1540860 |display-editors=etal |url-access=registration}}</ref> Delo je opazil in prevedel v angleščino polkovnik Albert Ramsey, veteran mehiško-ameriške vojne in ga leta 1850 objavil v Združenih državah kot radovednost.{{sfnp|Alcaraz|1850}} Kljub temu, da je bil obtožen in odgovoren za izgubo Mehike v vojni, je Santa Anna prišel na oblast še za en mandat kot predsednik. Potem, ko je leta 1853 prodal dolino Mesilla ZDA v Gadsdenovi kupčiji, je začel graditi[transkontinentalno železnico po boljši poti, vendar je bil odstavljen in je šel v dolgotrajno izgnanstvo. Med izgnanstvom je napisal svojo različico dogodkov, ki pa ni bila objavljena še veliko kasneje. == Dedščina == [[File:Obelisco a los Niños Héroes 03. Castillo de Chapultepec.JPG|thumb|upright|Obelisk posvečen Niños Héroes, Mehika, 1881]] [[File:Lula in Chapultepec.jpg|thumb|Memorial mehiškim kadetom, ubitim v bitki pri Chapultepecu, 1952]] [[File:Placa conmemorativa del batallón de San Patricio.jpg|thumb|upright|Spominska plošča San Patricios, Mehika, 1959]] === Mehika === Ko so Francoze izgnali leta 1867 in je bila ponovno vzpostavljena liberalna republika, je Mehika začela obračunavati z dedščino mehiško-ameriške vojne. Zgodba o ''Niños Héroes'' je postala pripoved, ki je pomagala Mehičanom, da so se soočili z vojno. Fanta kadeta, ki sta se žrtvovala za svojo ''patrio'' ("očetnjavo") kot mučenika v bitki pri Chapultepecu sta bila navdihujoča, vendar njuna žrtev ni bila obeležena do leta 1881, ko so preživeli kadeti oblikovali organizacijo za podporo Vojaški akademiji Mehike. Eden od kadetov, ki so bili ujeti, je oblikoval spomenik, majhen kenotaf je bil postavljen ob vznožju hriba Chapultepec, na katerem stoji grad. Letne spominske slovesnosti pri cenotafu se je udeležil general [[Porfirio Díaz]], ki je videl priložnost za gradnjo svojega odnosa z Federalno vojsko. Tudi med [[Mehiška revolucija|mehiško revolucijo]] (1910–1920) so spominske slovesnosti potekale in so se jih udeleževali takratni predsedniki. Po koncu vojaške faze je mehiška vlada obnovila pripoved o dečkih junakih kot utelešenju žrtvovanja za patriotsko. Pripravljeni so bili načrti za veliko večje obeležje njihove žrtve, ki je bilo zgrajeno na vhodu v mehiški Park Chapultepec. Spomenik heroičnim kadetom je bil odprt leta 1952. Do takrat so se odnosi med ZDA in Mehiko toliko izboljšali, da sta bila zaveznika v drugi svetovni vojni in njuni povojni ekonomiji sta postali vse bolj prepleteni. Nekatere vojaške trofeje, ki so jih vzeli ZDA, kot so mehiške bojne zastave, so bile z velikimi ceremonijami vrnjene Mehiki, vendar ujetih ameriških zastav v Mehiki nočejo vrniti. V letu 1981 je mehiška vlada ustanovila ''[[:es:Museo Nacional de las Intervenciones|Museo Nacional de las Intervenciones]]'' (Nacionalni muzej intervencij) v nekdanjem samostanu, kjer je potekala bitka pri Churubuscu. Muzej dokumentira poskuse Španije, da ponovno osvoji Mehiko po njeni neodvisnosti, pa tudi francoske intervencije. Muzej ima razstavo o ''Intervención norteamericana de 1846–1848'', ki obravnava anglo-ameriško naselitev Teksasa in njihovo vstajo potem, ko so se označili za žrtve mehiškega zatiranja. Nadaljuje z obtoževanjem Polka in Santa Anne za vojno. "Interpretacija [muzeja] priznava vojaško prevlado ZDA v oborožitvi in poveljstvu, medtem ko omalovažuje drage napake generala Santa Anne in umik iz glavnega mesta."<ref>Connors, Thomas G. in Raúl Isaí Muñoz, "Looking for the North American Invasion in Mexico City." [[American Historical Review]] vol. 125, no. 2, april 2020, str. 502.</ref> === Združene države === [[File:Palmetto Regiment Monument.jpg|thumb|upright|Palmetto Regiment spomenik, dvorana državnega zbora, Columbia, S.C. Kovano železo 1858. Kipar: Christopher Werner]] [[File:American Army Entering the City of Mexico - USCapitol - Flickr.jpg|thumb|"Ameriška vojska vstopa v mesto Mehiko" avtor Filippo Costaggini, 1885. Arhitekt Capitol]] [[File:Fort Moore Pioneer Memorial.jpg|thumb|Mormonski bataljon spomenik, Fort Moore Pioneer Memorial (1950), ki prikazuje dvigovanje ameriške zastave v Los Angelesu, 1847]] V ZDA je bila vojna skoraj pozabljena po katastrofi državljanske vojne.<ref>Van Wagenen, Michael. ''Remembering the Forgotten War: The Enduring Legacies of the U.S.–Mexican War''. Amherst: University of Massachusetts Press, 2012.</ref> Kljub temu je bil en prvih spomenikov postavljen na dvorišču državnega zbora v Južni Karolini leta 1858 v čast Palmetto Regiment. Ko so veterani državljanske vojne videli obsežnost spominov na to vojno, so veterani mehiške vojne zahtevali spomin na svoje storitve. Leta 1885 je bila slika vstopa ameriške vojske v mesto Mehiko naslikana v zgradbi Capitola s strani Filippa Costagginija. Himna marincev, ki vključuje frazo "Iz dvoran Montezume", priznava vojno, vendar ni večjih spomenikov ali pomnikov. V Mexico Cityju je pokopališče, ustanovljeno leta 1851, ki ga še vedno vzdržuje Ameriška komisija za bojne spomenike. Hrani posmrtne ostanke 1563 ameriških vojakov, ki so večinoma umrli v spopadu in so bili pokopani v množičnem grobišču. V Mehiki je umrlo še veliko več ameriških vojakov, vendar je bil prenos trupel iz plitvih grobov drag. Nekaj ​​pokopanih je umrlo v Mexico Cityju še dolgo po vojni. Vojaško pokopališče v Mexico Cityju je "označilo prehod v tem, kar so Združene države Amerike razumele kot svoje obveznosti do svojih vojnih mrtvih", kar je bilo pereče vprašanje glede mrtvih v državljanski vojni.<ref>Connors in Muñoz, "Look for the North American Invasion in Mexico City," str. 511–512.</ref> Mormonski bataljon, edina enota, ki je temeljila na veri v vojni, je postavila več spomenikov v čast svojim prispevkom v vojni. Ob času vojne so bili Mormoni večinoma prisiljeni zapustiti jurisdikcijo ZDA in se preseliti v Utah. Mormonsko vodstvo je spoznalo, da je poudarjanje njihovih prispevkov v vojni in uresničevanju manifestne usode način, kako biti vključeni v nacionalno pripoved. Spomenik bataljona je bil posvečen leta 1927 na tleh Kapitola v Utahu in enega so postavili v Los Angelesu leta 1950.<ref>Van Wagenen, ''Remembering the Forgotten War'', str. 123–124.</ref> ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{Reflist|22em}} ==Bibliografija== ===Referenčna dela=== * {{navedi knjigo|editor-last1=Crawford|editor-first1=Mark|editor-last2=Heidler|editor-first2=Jeanne|editor-last3=Heidler|editor-first3=David Stephen|title =Encyclopedia of the Mexican War|year=1999|publisher=Bloomsbury Academic |isbn=978-1-57607-059-8}} * Frazier, Donald S. ed. ''The U.S. and Mexico at War'', (1998), 584; an encyclopedia with 600 articles by 200 scholars ===Splošne zgodovine=== {{div col|colwidth=30em}} * {{navedi knjigo |author=Bauer, Karl Jack |author-link=K. Jack Bauer |title=The Mexican War: 1846–1848 |url=https://archive.org/details/mexicanwar1846180000baue |publisher=University of Nebraska Press |year=1992 |isbn=978-0-8032-6107-5}} * [[Bernard DeVoto|De Voto, Bernard]], ''Year of Decision 1846'' (1942), well written popular history * [[Amy S. Greenberg|Greenberg, Amy S.]] ''A Wicked War: Polk, Clay, Lincoln, and the 1846 U.S. Invasion of Mexico'' (2012). {{ISBN|9780307592699}} and [http://www.pritzkermilitarylibrary.org/Home/Amy-Greenberg.aspx Corresponding Author Interview] at the [[Pritzker Military Library]] on December 7, 2012 * Guardino, Peter. ''The Dead March: A History of the Mexican–American War''. Cambridge: Harvard University Press (2017). {{ISBN|978-0-674-97234-6}} * Henderson, Timothy J. ''A Glorious Defeat: Mexico and Its War with the United States'' (2008) * Meed, Douglas. ''The Mexican War, 1846–1848'' (2003). A short survey. * Merry Robert W. ''A Country of Vast Designs: James K. Polk, the Mexican War and the Conquest of the American Continent'' (2009) * Smith, Justin Harvey. ''The War with Mexico, Vol 1.'' (2 vol 1919), [https://books.google.com/books?id=WBkOAAAAIAAJ full text online]. * Smith, Justin Harvey. ''The War with Mexico, Vol 2.'' (1919). [https://books.google.com/books?id=xhUOAAAAIAAJ full text online]. {{div col end}} ===Vojska=== {{div col|colwidth=30em}} * Bauer K. Jack. ''Zachary Taylor: Soldier, Planter, Statesman of the Old Southwest''. Louisiana State University Press, 1985. * {{navedi knjigo |last=Clodfelter |first=M. |title=Warfare and Armed Conflicts: A Statistical Encyclopedia of Casualty and Other Figures, 1492–2015 |publisher=McFarland |year=2017 |edition=4th |isbn=978-0-7864-7470-7}} * Dawson, Joseph G. "Leaders for Manifest Destiny: American Volunteer Colonels Serving in the U.S.-Mexican War." ''American Nineteenth Century History'' (2006) 7(2): 253-279. * DeLay, Brian. "Independent Indians and the U.S. Mexican War," ''American Historical Review'' 112, no. 1 (Feb. 2007) * DeLay, Brian. ''War of a Thousand Deserts: Indian Raids and the Mexican-American War''. New Haven: Yale University Press 2009. * Dishman, Christopher, ''A Perfect Gibraltar: The Battle for Monterrey, Mexico'', University of Oklahoma Press, 2010 {{ISBN|0-8061-4140-9}}. * Eisenhower, John. ''So Far From God: The U.S. War with Mexico'', Random House (1989). * Eubank, Damon R. ''Response of Kentucky to the Mexican War, 1846–1848''. (Edwin Mellen Press, 2004), {{ISBN|978-0-7734-6495-7}}. * Foos, Paul. ''A Short, Offhand, Killing Affair: Soldiers and Social Conflict during the Mexican-War''. Chapel Hill: University of North Carolina Press 2002. * Fowler, Will. ''Santa Anna of Mexico'' (2007) 527 pp; a major scholarly study * Frazier, Donald S. ''The U.S. and Mexico at War'', Macmillan (1998). * Hamilton, Holman, ''Zachary Taylor: Soldier of the Republic'', (1941). * Huston, James A. [https://books.google.com/books?id=Y8pabWzrsocC ''The Sinews of War: Army Logistics, 1775–1953''] (1966), U.S. Army; 755 pp. pp.&nbsp;125–158 * Johnson, Timothy D. ''Winfield Scott: The Quest for Military Glory'' (1998) * Johnson, Timothy D. ''A Gallant Little Army: The Mexico City Campaign''. Lawrence: University of Kansas Press 2007. * Levinson, Irving. ''Wars within War: Mexican Guerrillas, Domestic Elites and the United States of America 1846–1848''. Fort Worth: Texas Christian University Press 2005. * Lewis, Felice Flannery. ''Trailing Clouds of Glory: Zachary Taylor's Mexican War Campaign and His Emerging Civil War Leaders''. Tuscaloosa: University of Alabama Press 2010. * Lewis, Lloyd. ''Captain Sam Grant'' (1950). * Martinez, Orlando. ''The Great Landgrab''. Quartet Books (London, 1975) * McCaffrey, James M. ''Army of Manifest Destiny: The American Soldier in the Mexican War, 1846–1848'' (1994) [https://books.google.com/books?hl=en&lr=&id=I434Yc3rh-IC&oi=fnd&pg=PR11&dq=%22army+of+manifest+destiny%22+McCaffrey&ots=SPreCvQBFm&sig=e4RhqxWMXjgzdKpX5geRCUv1EIs online]. * {{cite journal |title=American Rule in Mexico |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1918-01_23_2/page/287 |last=Smith |first=Justin H. |journal=[[The American Historical Review]] |issn=1937-5239 |volume=23 |issue=2 |year=1918 |pages=287–302 |doi=10.2307/1836568 |jstor=1836568}} * Murphy, Douglas. ''Two Armies on the Rio Grande: The First Campaign of the U.S. Mexican War'' (College Station: Texas A&M Press) 2015. * Smith, Justin Harvey. ''The War with Mexico.'' 2 vol (1919). Pulitzer Prize winner. [https://books.google.com/books?id=xhUOAAAAIAAJ full text online]. * Winders, Richard Price. ''Mr. Polk's Army: The American Military Experience in the Mexican War''. College Station" Texas A&M Press (1997) {{div col end}} ===Politika and diplomacija=== {{div col|colwidth=30em}} * Beveridge, Albert J. ''Abraham Lincoln, 1809–1858''. Volume: 1. 1928. * Brack, Gene M. ''Mexico Views Manifest Destiny, 1821–1846: An Essay on the Origins of the Mexican War'' (1975). * Fowler, Will. ''Tornel and Santa Anna: The Writer and the Caudillo, Mexico, 1795–1853'' (2000). * Fowler, Will. ''Santa Anna of Mexico'' (2007) 527 pp; the major scholarly study [https://www.amazon.com/dp/0803211201 excerpt and text search] * Gleijeses, Piero. "A Brush with Mexico" ''Diplomatic History'' 2005 29(2): 223–254. {{ISSN|0145-2096}} debates in Washington before war. * Graebner, Norman A. ''Empire on the Pacific: A Study in American Continental Expansion''. (1955). * {{cite journal |title=Lessons of the Mexican War |url=https://archive.org/details/sim_pacific-historical-review_1978-08_47_3/page/325 |last=Graebner |first=Norman A. |journal=[[Pacific Historical Review]] |issn=1533-8584 |volume=47 |issue=3 |year=1978 |pages=325–342 |doi=10.2307/3637470 |jstor=3637470}} * {{cite journal |title=The Mexican War: A Study in Causation |url=https://archive.org/details/sim_pacific-historical-review_1980-08_49_3/page/405 |last=Graebner |first=Norman A. |journal=[[Pacific Historical Review]] |issn=1533-8584 |volume=49 |issue=3 |year=1980 |pages=405–426 |doi=10.2307/3638563 |jstor=3638563}} * Greenberg, Amy. ''A Wicked War: Polk, Clay, Lincoln and the 1846 Invasion of Mexico''. New York: Knopf 2012. *{{Citation |last1=Hague |first1=Harlan |title=Thomas O. Larkin: A Life of Patriotism and Profit in Old California |last2=Langum |first2=David J. |publisher=University of Oklahoma Press |year=1990}} *{{Citation |last=Harlow |first=Neal |url=https://archive.org/details/californiaconque00neal |title=California Conquered: The Annexation of a Mexican Province 1846–1850 |year=1982 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-06605-2 |url-access=registration}} * Henderson, Timothy J. ''A Glorious Defeat: Mexico and Its War with the United States'' (2007), survey * Krauze, Enrique. ''Mexico: Biography of Power'', (1997), textbook. * Linscott, Robert N., Editor. 1959. ''Selected Poems and Letters of Emily Dickinson''. Anchor Books, New York. {{ISBN|0-385-09423-X}} * Mayers, David; Fernández Bravo, Sergio A., "La Guerra Con Mexico Y Los Disidentes Estadunidenses, 1846–1848" [The War with Mexico and US Dissenters, 1846–48]. ''Secuencia'' [Mexico] 2004 (59): 32–70. {{ISSN|0186-0348}}. * [https://web.archive.org/web/20110808121249/http://www.aquinas.edu/history/pinheiro.html Pinheiro, John C.] ''Manifest Ambition: James K. Polk and Civil-Military Relations during the Mexican War'' (2007). * Pletcher David M. ''The Diplomacy of Annexation: Texas, Oregon, and the Mexican War''. University of Missouri Press, 1973. * Price, Glenn W. ''Origins of the War with Mexico: The Polk-Stockton Intrigue''. University of Texas Press, 1967. * {{cite journal |title=The Treaty of Guadalupe-Hidalgo |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1905-01_10_2/page/309 |last=Reeves |first=Jesse S. |journal=[[The American Historical Review]] |issn=1937-5239 |volume=10 |issue=2 |year=1905 |pages=309–324 |doi=10.2307/1834723 |jstor=1834723 |hdl=10217/189496 |hdl-access=free}} * Reilly, Tom. ''War with Mexico! America's Reporters Cover the Battlefront''. Lawrence: University of Kansas Press 2010. * {{navedi knjigo |last=Rives |first=George Lockhart |year=1913 |title=The United States and Mexico, 1821–1848: a history of the relations between the two countries from the independence of Mexico to the close of the war with the United States |url=https://books.google.com/books?id=vfhAAAAAIAAJ |volume=2 |location=New York |publisher=C. Scribner's Sons}} * Rodríguez Díaz, María Del Rosario. "Mexico's Vision of Manifest Destiny During the 1847 War" ''Journal of Popular Culture'' 2001 35(2): 41–50. {{ISSN|0022-3840}}. * [[Ramón Eduardo Ruiz|Ruiz, Ramon Eduardo]]. ''Triumph and Tragedy: A History of the Mexican People'', Norton 1992, textbook * Santoni, Pedro. ''Mexicans at Arms: Puro Federalists and the Politics of War, 1845–1848''. Fort Worth: Texas Christian Press 1996. * Schroeder John H. ''Mr. Polk's War: American Opposition and Dissent, 1846–1848.'' University of Wisconsin Press, 1973. * Sellers Charles G. ''James K. Polk: Continentalist, 1843–1846'' (1966), the standard biography [https://web.archive.org/web/20000707012840/http://www.historyebook.org/ vol 1 and 2 are online at ACLS e-books] * Smith, Justin Harvey. ''The War with Mexico.'' 2 vol (1919). Pulitzer Prize winner. [https://books.google.com/books?id=xhUOAAAAIAAJ full text online]. * Stephenson, Nathaniel Wright. ''Texas and the Mexican War: A Chronicle of Winning the Southwest''. Yale University Press (1921). * Weinberg Albert K. ''Manifest Destiny: A Study of Nationalist Expansionism in American History'' Johns Hopkins University Press, 1935. * Yanez, Agustin. ''Santa Anna: Espectro de una sociedad'' (1996). ===Historiografija, spomin in religija=== {{div col|colwidth=30em}} * {{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0-8139-3990-2 |jstor=j.ctt1qv5pjr.6 |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235330/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live}} * Bender, Abby. “Irish-Mexican Solidarity and the San Patricio Battalion Flag.” Genre 36, no. 3-4, 2003, pp 271–93 * Benjamin, Thomas. "Recent Historiography of the Origins of the Mexican War," ''New Mexico Historical Review'', Summer 1979, Vol. 54 Issue 3, pp 169–181 * Connors, Thomas G. and Raúl Isaí Muñoz. "Looking for the North American Invasion in Mexico City." American Historical Review, vol. 125, no. 2, April 2020, pp.&nbsp;498–516. * Faulk, Odie B., and Stout, Joseph A., Jr., eds. ''The Mexican War: Changing Interpretations'' (1974) * Johannsen, Robert. ''To the Halls of Montezuma: The Mexican War in the American Imagination''. New York: Oxford University Press 1985. * Pinheiro, John C. ''Missionaries of Republicanism: A Religious History of the Mexican–American War''. New York: Oxford University Press 2014. * Rodriguez, Jaime Javier. ''The Literatures of the U.S.–Mexican War: Narrative, Time, and Identity'' (University of Texas Press; 2010) 306 pages. Covers works by Anglo, Mexican, and Mexican-American writers. * Van Wagenen, Michael. ''Remembering the Forgotten War: The Enduring Legacies of the U.S.–Mexican War''. Amherst: University of Massachusetts Press 2012. * [[Josefina Zoraida Vázquez|Vázquez, Josefina Zoraida]]. "La Historiografia Sobre la Guerra entre Mexico y los Estados Unidos," ["The historiography of the war between Mexico and the United States"] ''Histórica'' (02528894), 1999, Vol. 23 Issue 2, pp 475–485 {{div col end}} ===Primarni viri=== {{div col|colwidth=30em}} * Calhoun, John C. ''The Papers of John C. Calhoun. Vol. 23: 1846'', ed. by Clyde N. Wilson and Shirley Bright Cook. (1996). 598 pp * Calhoun, John C. ''The Papers of John C. Calhoun. Vol. 24: December 7, 1846&nbsp;– December 5, 1847'' ed. by Clyde N. Wilson and Shirley Bright Cook, (1998). 727 pp. * Conway, Christopher, ed. ''The U.S.–Mexican War: A Binational Reader'' (2010) * Coulter, Richard. ''Volunteers: The Mexican War Journals of Private Richard Coulter and Sargeant Thomas Barclay'', ed. Allan Peskin. Kent: Kent State University Press 1991. * {{navedi knjigo |last=Dana |first=Napoleon Jackson Tecumseh |author-link=Napoleon J.T. Dana |editor-last=Ferrell |editor-first=Robert H. |editor-link=Robert Hugh Ferrell |title=Monterrey Is Ours!: The Mexican War Letters of Lieutenant Dana, 1845–1847 |url=https://archive.org/details/monterreyisoursm0000dana |year=1990 |publisher=University Press of Kentucky |lccn=89029351 |isbn=978-0-8131-1703-4}} * {{navedi knjigo |last=Grant |first=Ulysses S. |url=http://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm |title=Personal Memoirs of U. S. Grant |publisher=Charles L. Webster & Co |year=1885 |location=New York}} * Hill, Daniel Harvey. ''A Fighter from Way Back: The Mexican War Diary of Lt. Daniel Harvey Hill, 4th Artillery USA''. NCC Hughes and TD Johnson, eds. Kent OH: Kent State University Press 2003. * [[George Wilkins Kendall|Kendall, George Wilkins]].''Dispatches from the Mexican War''. Norman: University of Oklahoma Press 1999. * Laidley, Theodore. ''Surrounded by Dangers of All Kinds: The Mexican War Letter of Lieutenant Theodore Laidley''. Denton: University of North Texas 1997. * McAfee, Ward and J. Cordell Robinson, eds. ''Origins of the Mexican War: A Documentary Source Book''. 2 vols. 1982. * McClellan, George. ''The Mexican War Diary and Correspondence of George B. McClellan''. ed. Thomas Cutrer. Baton Rouge: Louisiana State University Press 2009. * {{navedi knjigo |last=Polk |first=James, K. |editor-first=Milo Milton |editor-last=Quaiff |title=The Diary of James K. Polk During his Presidency, 1845 to 1849 |publisher=A. C. McClurg & Co |orig-date=1910 |year=2017 |location=Chicago |isbn=978-1-5033-7428-7}} * Robinson, Cecil, ''The View From Chapultepec: Mexican Writers on the Mexican War'', University of Arizona Press (Tucson, 1989). * {{navedi knjigo |last=Smith |first=Franklin |editor=Joseph E. Chance |title=The Mexican War Journal of Captain Franklin Smith |publisher=University Press of Mississippi |year=1991 |location=Jackson, Mississippi}} * {{navedi knjigo |editor=George Winston Smith and Charles Judah |title=Chronicles of the Gringos: The U.S. Army in the Mexican War, 1846–1848, Accounts of Eyewitnesses and Combatants |url=https://archive.org/details/chroniclesofgrin00smit |url-access=registration |publisher=The University of New Mexico Press |year=1968 |location=Albuquerque, New Mexico}} * Tennery, Thomas. ''The Mexican War Diary of Thomas D. Tennery''. Norman: University of Oklahoma Press 1970 * {{navedi knjigo |last=Webster |first=Daniel |editor=Charles M. Wiltse |title=The Papers of Daniel Webster, Correspondence |publisher=The University Press of New England |volume=6 |year=1984 |location=Hanover, New Hampshire}} * Zeh, Frederick. ''An Immigrant Soldier in the Mexican American War''. College Station: Texas A&M Press 1995. * {{navedi splet |title=Treaty of Guadalupe Hidalgo |publisher=Internet Sourcebook Project |url=http://www.fordham.edu/halsall/mod/1848hidalgo.html |access-date=November 26, 2008 |archive-date=January 17, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130117111821/http://www.fordham.edu/halsall/mod/1848hidalgo.html}} * {{navedi splet |title=28th Congress, 2nd session |publisher=United States House Journal |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(hj040T000)): |access-date=November 26, 2008}} * {{navedi splet |title=29th Congress, 1st session |publisher=United States House Journal |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(hj041T000)): |access-date=November 26, 2008}} * {{navedi splet |title=28th Congress, 2nd session |publisher=United States Senate Journal |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(sj036T000)): |access-date=November 26, 2008}} * {{navedi splet |title=29th Congress, 1st session |publisher=United States Senate Journal |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(sj037T000)): |access-date=November 26, 2008}} * [https://archive.org/details/mexicanwarvetera00roba William Hugh Robarts, "Mexican War veterans: a complete roster of the regular and volunteer troops in the war between the United States and Mexico, from 1846 to 1848; the volunteers are arranged by states, alphabetically", Brentano's (A. S. Witherbee & Co., Proprietors); Washington, D. C., 1887.] {{div col end}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Mexican-American War|Mexican–American War}} {{Wikiquote}} ===Vodniki, bibliografije in zbirke=== * [https://www.loc.gov/rr/program/bib/mexicanwar/ Library of Congress Guide to the Mexican War] * [http://www.tshaonline.org/handbook/online/articles/qdm02 ''The Handbook of Texas Online:'' Mexican War] * [http://www.sonofthesouth.net/mexican-war/war.htm Mexican War Resources] * [https://web.archive.org/web/20080513065929/http://dig.lib.niu.edu/mexicanwar/index.html The Mexican–American War, Illinois Historical Digitization Projects at Northern Illinois University Libraries] ===Mediji in primarni viri=== * [http://library.uta.edu/usmexicowar/index.php A Continent Divided: The U.S.–Mexico War] * [http://www.vmi.edu/archives.aspx?id=4294968301 Robert E. Lee Mexican War Maps in the VMI Archives] * [http://www.history.vt.edu/MxAmWar/INDEX.HTM ''The Mexican War and the Media, 1845–1848''] * [https://www.loc.gov/rr/program/bib/ourdocs/Guadalupe.html Treaty of Guadalupe Hidalgo and related resources at the U.S. Library of Congress] * [https://web.archive.org/web/20070403114842/http://www.familytales.org/results.php?tla=wfs Letters of Winfield Scott including official reports from the front sent to the Secretary of War] * {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20061027184404/http://www.usa-presidents.info/pierce/mexican-war.html Franklin Pierce's Journal on the March from Vera Cruz]}} * [http://mexicanhistory.org/MexicanAmericanWarTimeline.htm Mexican–American War Time line] * [https://web.archive.org/web/20130120021520/http://www.civilwaranimated.com/MexicoAnimation.html Animated History of the Mexican–American War] * [http://omniatlas.com/maps/northamerica/18460513/ Maps showing course of Mexican–American War at omniatlas.com] ===Drugo=== * [https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar PBS site of US–Mexican war program] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191102184627/https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar |date=November 2, 2019 }} * [https://web.archive.org/web/20110202172504/http://battleofmonterrey.com/ Battle of Monterrey Web Site] – Complete Info on the battle * [https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/educators/md3_war.html Manifest Destiny and the U.S.–Mexican War: Then and Now] * [http://www.lnstar.com/mall/texasinfo/mexicow.htm ''The Mexican War''] * [http://www.smithsonianeducation.org/educators/lesson_plans/borders/start.html Smithsonian teaching aids for "Establishing Borders: The Expansion of the United States, 1846–48"] * [http://www.dmwv.org/mexwar/history/concise.htm A History by the Descendants of Mexican War Veterans] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130120021518/http://www.dmwv.org/mexwar/history/concise.htm |date=January 20, 2013 }} * [http://histclo.com/country/us/hist/19/ush-mexw.html Mexican–American War] * [http://www.latinamericanstudies.org/mex-war/Blacks-Mexican-War.pdf Invisible Men: Blacks and the U.S. Army in the Mexican War by Robert E. May] * [https://web.archive.org/web/20150105223955/https://mapsengine.google.com/map/viewer?mid=zlY48eTMIq2I.k7MbF6mcfN6M Google Map of The Mexican–American War of 1846–1848] * [[John Hill Hewitt|John H. Hewitt]] wrote the song [http://imslp.org/wiki/The_Fall_of_Mexico_(Hewitt,_John_Hill) "The Fall of Mexico"] in 1847 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vojne Mehike]] [[Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Ameriško-mehiška vojna|*]] ovqw9s0xmyo871xuxpie8fmmbkdi6pq 6749466 6749465 2026-09-12T07:38:50Z Shabicht 3554 6749466 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{Infobox military conflict | conflict = Ameriško-mehiška vojna | image = Mexican-American War collage.png | image_size = 300px | caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj: [[Winfield Scott]] vstopa na [[Zócalo|Plaza de la Constitución]] po padcu [[Ciudad de México|Ciudada de México]], ameriški vojaki se spopadajo z umikajočo se mehiško silo med bitko pri Resaca de la Palma, ameriška zmaga pri Churubuscu pred Ciudadom de México, marinci in napad na grad Chapultepeco pod veliko ameriško zastavo, bitka pri Cerro Gordo | date = {{start and end dates|1846|4|25|1848|2|2}}<br />({{Age in years, months, weeks and days|month1=4|day1=25|year1=1846|month2=2|day2=2|year2=1848}}) | place = [[Teksas]], [[Nova Mehika]], [[Kalifornija]]; severna, osrednja in vzhodna [[Mehika]]; [[Ciudad de México]] | territory = Mehiška cesija * Mehika za 15 milijonov dolarjev odstopi ZDA današnjo [[Kalifornija|Kalifornijo]], [[Teksas]], [[Nova Mehika|Novo Mehiko]], [[Utah]], [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]] ter dele [[Kolorado|Kolorada]], [[Oklahoma|Oklahome]], [[Kansas|Kansasa]] in [[Wyoming]]a | result = {{ublist|Ameriška zmaga<ref>{{navedi splet|url=https://study.com/academy/lesson/mexican-american-war-causes-effects-results.html|title=Mexican–American War &#124; History, Causes & Results|last=Cataliotti|first=Joseph|date=November 21, 2023|website=study.com|access-date=April 22, 2024|quote=The war was a decisive victory for the US, which secured the northern half of Mexico as a result of the conflict.|archive-date=April 22, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240422163941/https://study.com/academy/lesson/mexican-american-war-causes-effects-results.html|url-status=live}}</ref>}} * Pogodba iz Guadalupe Hidalga * Mehiško priznanje suverenosti ZDA nad [[Teksas]]om (med drugimi ozemlji) | combatant1 = {{flag|ZDA|1846}} | combatant2 = {{flag|Mehika|1823}} | commander1 = {{plainlist | * {{flagicon|United States|1845}} '''[[James K. Polk]]''' * {{flagicon|United States|1845}} George M. Dallas * {{flagicon|United States|1845}}[William L. Marcy * {{flagicon|United States|1845}} [[Winfield Scott]] * {{flagicon|United States|1845}} George Bancroft * {{flagicon|United States|1845}} Robert F. Stockton * {{flagicon|United States|1845}} John E. Wool * {{flagicon|United States|1845}} John Y. Mason * {{flagicon|United States|1845}} [[Zachary Taylor]] * [[SLika:Flag of California.svg|25px]] William B. Ide }} | commander2 = {{plainlist | * {{flagicon|Mexico|1823}}'''[[Antonio López de Santa Anna]]''' * {{flagicon|Mexico|1823}}Mariano Paredes * {{flagicon|Mexico|1823}}Manuel Peña * {{flagicon|Mexico|1823}}Mariano Arista * {{flagicon|Mexico|1823}}Pedro de Ampudia * {{flagicon|Mexico|1823}}Nicolás Bravo * {{flagicon|Mexico|1823}}José de Herrera * {{flagicon|Mexico|1823}}Pedro de Anaya * {{flagicon|Mexico|1823}}Joaquín Rea * {{flagicon|Mexico|1823}}Gabriel Valencia{{KIA}} * {{flagicon|Mexico|1823}}José de Urrea * {{flagicon|Mexico|1823}}Juan Almonte * {{flagicon|Mexico|1823}}John O'Riley }} | strength1 = {{flagicon|ZDA|1845}} 73.532{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}} | strength2 = {{flagicon|Mehika|1823}} 82.000{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}} | casualties1 = '''Total: 18.130'''<hr>{{ubl|1,733 mrtvih{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}}|4.152 ranjenih<ref>{{navedi splet |url=https://www.dmdc.osd.mil/dcas/pages/report_principal_wars.xhtml |title=Official DOD data |access-date=March 8, 2014 |archive-date=February 28, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140228202255/https://www.dmdc.osd.mil/dcas/pages/report_principal_wars.xhtml |url-status=dead }}</ref>|11.550 mrtvih zaradi bolezni|695 pogrešanih}} | casualties2 = '''Total: 35.000'''<hr>{{ubl|5.000 mrtvih{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}}|20.000 ranjenih|10.000 pogrešanih}} | casualties3 = | campaign = | notes = Vključno z ubitimi civilisti, smrtjo vojakov zaradi bolezni in nenamernimi smrtmi je število smrtnih žrtev na mehiški strani morda doseglo 25.000, na ameriški pa 13.283.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=LFTNDgAAQBAJ|title=American Ulysses: a life of Ulysses S. Grant|last=White|first=Ronald Cedric|publisher=Random House|year=2017|isbn=9780812981254|edition= Random House trade paperback |location=New York|pages=96|oclc=988947112|quote=Mehiška vojna 1846–1848, ki je danes večinoma pozabljena, je bila druga najdražja vojna v ameriški zgodovini, glede na odstotek umrlih vojakov. Od 78.718 ameriških vojakov, ki so služili v vojnah, jih je umrlo 13.283, kar predstavlja 16,87-odstotno stopnjo žrtev. Za primerjavo, stopnja žrtev v prvi in drugi svetovni vojni je bila 2,5 odstotka, v [[Korejska vojna|Koreji]] in [[Vietnamska vojna|Vietnamu]] 0,1 odstotka, v [[Ameriška državljanska vojna|Ameriški državljanski vojni]] pa 21 odstotkov. Od žrtev jih je zaradi bolezni in nesreč umrlo 11.562.}}</ref> }} '''Ameriško-mehiška vojna''' ali '''vojna ZDA proti Mehiki''', znana v Združenih državah kot '''mehiška vojna''' in v Mehiki kot '''posredovanje Združenih držav v Mehiki''',{{efn| [[Španščina|Špansko]]: ''Intervención estadounidense en México'' ali ''Intervención americana en México''. V Mehiki jo lahko imenujejo tudi '''vojna ZDA–Mehika''' (''Guerra de Estados Unidos–México'').}} (25. april 1846 – 2. februar 1848) je bila invazija [[Mehika|Mehike]] s strani [[ZDA]]. Sledila je ameriški priključitvi [[Teksas|Teksasa]] leta 1845, ki ga je Mehika še vedno obravnavala kot svoj teritorij, ker ni želela priznati sporazumov iz Velasca, ki jih je podpisal mehiški predsednik [[Antonio López de Santa Anna]] po tem, ko ga je ujela teksaška vojska med teksaško revolucijo leta 1836. [[Republika Teksas]] je bila ''[[de facto]]'' neodvisna država, vendar je večina njenih angloameriških državljanov, ki so se po letu 1822 preselili iz Združenih držav v Teksas, želela priključitev Združenim državam.<ref>{{navedi knjigo |last=Edmondson |first=J.R. |title=Zgodba o Alamu: Od zgodovine do trenutnih konfliktov |url=https://archive.org/details/alamostoryfromea0000edmo |publisher=Plano: Republiška izdaja Teksasa |year=2000 |isbn=978-1-55622-678-6}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Tucker|first=Spencer C.|title=Enciklopedija mehiško-ameriške vojne: Politična, družbena in vojaška zgodovina|publisher=Santa Barbara|year=2013|page=564}}</ref> Frakcijska politika glede suženjstva v Združenih državah je prej preprečila aneksijo, ker bi bil Teksas sprejet kot suženjska država, kar bi porušilo ravnotežje moči med severnimi državami in suženjskimi južnimi državami.<ref>{{navedi knjigo|last=Landis|first=Michael Todd|title=Severni moški z južnimi zvestobami|url=https://archive.org/details/northernmenwiths00land|date=2. oktober 2014|publisher=Cornell University Press|doi=10.7591/cornell/9780801453267.001.0001|isbn=978-0-8014-5326-7}}</ref> Na predsedniških volitvah ZDA 1844 je bil demokrat [[James K. Polk]] izvoljen na platformi širjenja ozemlja ZDA na [[Oregon]], [[Kalifornija|Kalifornijo]] (prav tako mehiški teritorij) in Teksas z vsemi sredstvi, pri čemer je aneksija Teksasa leta 1845 še dodatno pospešila ta cilj.<ref>{{navedi knjigo |last1=Greenberg |first1=Amy |title=Zla vojna: Polk, Clay, Lincoln in invazija ZDA na Mehiko leta 1846 |date=2012 |publisher=Vintage |isbn=978-0-307-47599-2 |page=33}}</ref> Vendar pa je bila meja med Teksasom in Mehiko sporna, pri čemer sta Republika Teksas in ZDA trdili, da je to [[Rio Grande]], Mehika pa je trdila, da je to bolj severna reka Nueces. Polk je poslal diplomatsko misijo v Mehiko v poskusu nakupa spornih ozemelj skupaj s Kalifornijo in vsem vmes za 25 milijonov USD (kar ustreza 778 millijonom USD v 2023), kar je mehiška vlada zavrnila.<ref name="Smith-2" /><ref name="Stenberg-1935" /> Polk je nato poslal skupino 80 vojakov čez sporno ozemlje do Rio Grande brez ozira na mehiške zahteve po umiku.<ref name="Clevenger-2017">{{navedi knjigo |last=Clevenger |first=Michael |title=Mehiško-ameriška vojna in njena relevanca za vojaške strokovnjake 21. stoletja |publisher=Združene države Amerike |year=2017 |pages=9}}</ref><ref name="K. Jack Bauer-1993" /> Mehiške sile so to interpretirale kot napad in pregnale ameriške sile 25. aprila 1846,<ref name="Smith"/> kar je Polk izkoristil, da je prepričal [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongres Združenih držav]], da razglasi vojno.<ref name="Clevenger-2017" /> Poleg spornega območja Teksasa so ameriške sile hitro zavzele regionalno glavno mesto Santa Fe de Nuevo México ob zgornjem toku reke Riu Grande. Ameriške sile so se pomaknile tudi proti provinci Alta California in se nato obrnile proti jugu. Pacifiška eskadrilja [[Ameriška mornarica|ameriške mornarice]] je blokirala pacifiško obalo v spodnjem teritoriju Kalifornijskega polotoka. Ameriška vojska pod generalom [[Winfield Scott|Winfieldom Scottom]] je z amfibijsko pristaniško operacijo v pristanišču Veracruz 9. marca vdrla v osrčje Mehike in septembra 1847 zavzela glavno mesto [[Ciudad de México]]. Čeprav je Mehika na bojišču utrpela poraz, je bilo pogajanje o miru politično zapleteno. Nekatere mehiške frakcije so bile nepripravljene upoštevati kakršnokoli priznanje izgube ozemlja. Čeprav je Polk uradno razrešil svojega mirovnega poslanika Nicholasa Trista z njegovega mesta pogajalca, je Trist ukaz ignoriral in leta 1848 uspešno sklenil »poogodbo iz Guadalupe Hidalga«. S tem se je vojna končala in Mehika je odstopila ozemlja današnjega Teksasa, Kalifornije, Nevade in Utaha ter delov današnje Arizone, Kolorada, Nove Mehike in Wyominga. ZDA so privolile v plačilo 15 milijonov USD (kar ustreza 467 mmilijonom USD v 2023) za fizično škodo vojne in prevzele 3,25 milijona USD dolga, ki ga je mehiška vlada že dolgovala ameriškim državljanom. Mehika je opustila svoje zahteve po Teksasu in sprejela Rio Grande kot svojo severno mejo z Združenimi državami. Zmaga in teritorialna širitev, ki jo je vodil Polk, sta navdihnila patriotizem v nekaterih delih Združenih držav, vendar sta vojna in pogodba prinesli ostro kritiko zaradi žrtev, finančnih stroškov in uporabe sile. Vprašanjem, kako obravnavati nove pridobitve, je zaostrilo razpravo o suženjstvu v Združenih državah. Čeprav kongres ni sprejel t. i. predloga »Wilmot Proviso«, ki je izrecno prepovedoval širitev suženjstva na osvojena mehiška ozemlja, so se razprave o njem zaostrile. Nekateri raziskovalci vidijo mehiško-ameriško vojno kot korak do [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]]. Mnogi častniki, ki so se usposabljali na [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point-u]], so pridobili izkušnje v spopadih in kasneje igrali pomembne vodstvene vloge med [[Ameriška državljanska vojna|državljansko vojno]]. V Mehiki je vojna zaostrila domači politični kaos in povzročila izgubo nacionalnega prestiža, saj je utrpela velike izgube med vojaškim in civilnim prebivalstvom, izgubila več kot polovico svojega ozemlja in imela načete finančne temelje. ==Ozadje== ===Mehika po neodvisnosti=== [[File:Mexico 1832, Region Comanche.PNG|thumb|alt=Osage Meje Comancherije – domovina Comanchejev.|Meje Komančerije iz leta 1832, domovine Komančev]] Mehika je pridobila neodvisnost od [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] s »Pogodbo iz Córdobe« leta 1821, po [[Mehiška vojna za neodvisnost|mehiški vojni za neodvisnost]] med kraljevo vojsko in uporniki, brez tuje intervencije. Konflikt je uničil območja za pridobivanje srebra Zacatecas in Guanajuato. Mehika je začela kot suverena država, njena prihodnja finančna stabilnost pa je bila uničena z njenim glavni izvozom. Mehika je kratek čas eksperimentirala z monarhijo, vendar je postala republika leta 1824. Ta vlada je bila omejena z nestabilnostjo{{sfnp|Alcaraz|1850|p=15}} in ni bila dobro pripravljena na večji mednarodni konflikt, ko je leta 1846 izbruhnila vojna z ZDA. Mehika je uspešno odbila španske poskuse ponovne osvojitve svoje nekdanje kolonije<ref>{{navedi splet |title=Španija sprejme mehiško neodvisnost {{!}} 24. avgust 1821 |url=https://www.history.com/this-day-in-history/spain-accepts-mexican-independence |access-date=2024-11-05 |website=HISTORY |language=en}}</ref> v dvajsetih letih in se uprla Francozom v tako imenovani "Pastry War" leta 1838<ref>{{navedi splet |date=2020-04-17 |title=Vojna rženih: Mehika proti Franciji 1838 - Yucatan Times |url=https://www.theyucatantimes.com/2020/04/the-pastry-war-mexico-vs-france-1838/ |access-date=2024-11-05 |language=en-US |archive-date=2024-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241203234926/https://www.theyucatantimes.com/2020/04/the-pastry-war-mexico-vs-france-1838/ |url-status=dead }}</ref> toda uspeh secesionistov v [[Bitka za Alamo|Teksasu]] in [[Jukatan|Jukatanu]] proti centralistični vladi Mehike je pokazal njeno politično šibkost, saj se je vlada večkrat menjala.<ref>{{navedi knjigo |last=Bancroft |first=Hubert H. |title=History of Mexico Vol. V |url=https://archive.org/details/cihm_14164 |date=1885 |publisher=A. L. Bancroft And Company |isbn=0665141645 |pages=[https://archive.org/details/cihm_14164/page/n246 218]–219 |language=en}}</ref> [Mehiška vojska in Katoliška cerkev v Mehiki, obe privilegirani instituciji z konzervativnimi političnimi stališči, sta bili politično močnejši od mehiške države. ===Ekspanzionizem ZDA=== Nakup [[Louisiana| Louisiane]] ZDA iz leta 1803 je privedel do nedorečene meje med španskimi kolonialnimi ozemlji in ZDA. Nekatere mejne spore med ZDA in Španijo so rešili z Adams-Onís pogodbo leta 1818. Ameriški pogajalec [[John Quincy Adams]] je želel jasno lastništvo vzhodne [[Florida|Floride]] in uveljavitev ameriških zahtev nad 42. vzporednikom, medtem ko je Španija želela omejiti širitev ZDA na to, kar je zdaj ameriški jugozahod. ZDA so želele kupiti ozemlje od Mehike, začele so s poskusi leta 1825, da bi rešile nekatere od teh težav. Ameriški predsednik [[Andrew Jackson]] je vztrajno poskušal pridobiti severno mehiško ozemlje, a brez uspeha.<ref>Schoultz, ''Beneath the United States'', pp. 19–20</ref> Zgodovinar Peter Guardino navaja, da je imela ZDA v vojni "največjo prednost v svoji blaginji."<ref>Guardino, ''The Dead March'', p. 6</ref> [[Industrijska revolucija|Industrijska revolucija]] čez Atlantik v Evropi je povečala povpraševanje po bombažu za tovarne tekstila, tako je nastal velik zunanji trg za bombaž, ki ga je prideloval suženjski črnsko-ameriški razred v južnih državah. To povpraševanje je pomagalo spodbujati širitev v severno Mehiko. Čeprav so v ZDA obstajali politični spori, so bili ti večinoma omejeni v okviru ustave in niso privedli do revolucije ali upora leta 1846, temveč do regionalnih političnih konfliktov. Severnjaki v ZDA so želeli razviti obstoječe vire države in širiti industrijski sektor, ne da bi širili ozemlje naroda. Obstoječa ravnotežja regionalnih interesov bi bila motena s širjenjem suženjstva na nova ozemlja. [[Demokratska stranka]] v kateri je bil predsednik Polk je zlasti močno podpirala širitev.<ref>Guardino, ''The Dead March'', pp. 18–22</ref> === Nestabilnost v severni Mehiki === [[File:Comanches of West Texas in war regalia.jpg|thumb|upright|Komanči iz zahodnega [[Teksas]]a v vojni opremi, {{circa|1830}}]] Niti kolonialna Mehika niti nedavno suverena mehiška država nista učinkovito obvladovali severnega in zahodnega dela Mehike. Vojaške in diplomatske sposobnosti Mehike so se po pridobitvi neodvisnosti od Španije leta 1821 zmanjšale ter pustile severno polovico države ranljivo za napade [[Komanči|Komančev]], [[Apači|Apačev]] in [[Navajo]] plemen staroselcev.<ref name="Smith1963">{{cite journal |author1=Ralph A. Smith |title=Indians in American–Mexican Relations Before the War of 1846 |url=https://archive.org/details/sim_hispanic-american-historical-review_1963-02_43_1/page/n39 |journal=The Hispanic American Historical Review |date=1963 |volume=43 |issue=1 |pages=34–64 |doi=10.2307/2510435 |issn=0018-2168|quote=Indijski napadi so množili Mehiške težave v generaciji pred njeno vojno z ZDA do stopnje, ki ni splošno prepoznavna danes. Vznemirili so njeno kmetijsko, trgovsko, mineralno in rančarsko življenje na stotinah tisoč kvadratnih milj. Posledično se je kapaciteta države za obrambo zmanjšala v času, ko so centralizem, klerikalizem, militarizem in ameriški imperializem oslabili narod. Glavna gorska plemena so bila Apache,}}Navajo, in Ute; in najbolj problematičnih ravnicah so bili domorodci Komanči in Kiowa. |jstor=2510435 }}</ref> Zlasti Komanči so izkoristili šibkost mehiške države za izvajanje obsežnih napadov stotine kilometrov v notranjost države, da bi pridobili živino za lastno uporabo in oskrbeli rastoči trg v Teksasu in ZDA.<ref>DeLay, Brian (Feb 2007), "Neodvisni Indijanci in ameriška mehiška vojna", ''The American Historical Review'', Vol. 112, No. 2, str. 35.</ref> Severni del Mehike je bil redko naseljen zaradi zahtevnega podnebja in topografije.<<ref>{{Cite journal |date=24 March 2015 |title=The Human Footprint in Mexico: Physical Geography and Historical Legacies |pmc=4372411 |last1=González-Abraham |first1=C. |last2=Ezcurra |first2=E. |last3=Garcillán |first3=P. P. |last4=Ortega-Rubio |first4=A. |last5=Kolb |first5=M. |last6=Bezaury Creel |first6=J. E. |journal=PLOS ONE |volume=10 |issue=3 |article-number=e0121203 |doi=10.1371/journal.pone.0121203 |doi-access=free |pmid=25803839 |bibcode=2015PLoSO..1021203G }}</ref> Večinoma gre za visoko puščavo z malo padavinami, ki med predšpanskimi in kolonialnimi časi ni omogočala skoraj nobenega kmetijstva.<ref>{{Cite journal |last1=Endfield |first1=Georgina H. |last2=O'Hara |first2=Sarah L. |date=1997 |title=Konflikti glede vode v 'Mali dobi suše' v osrednji Mehiki |url=https://www.jstor.org/stable/20723048 |journal=Environment and History |volume=3 |issue=3 |pages=255–272 |jstor=20723048 |issn=0967-3407}}</ref> Po neodvisnosti se je Mehika ukvarjala z notranjimi boji, ki so občasno mejili na državljansko vojno in slabšanje razmer na severni meji je bilo večinoma zanemarjeno. Na severu Mehike je konec španske vladavine označil konec financiranja za garnizije in prezidije in izplačila domorodcem za ohranjanje miru. V odsotnosti učinkovitega upravljanja so Komanči in Apači začeli izvajati napade na živino in oplenili večino severnega podeželja zunaj razpršenih mest. Napadi po letu 1821 so povzročili mnoge smrti, ustavili večino prevoza in komunikacij ter zdesetkale [[Živinoreja|živinorejstvo]], ki je bilo steber severne ekonomije. Posledično je demoralizirano civilno prebivalstvo severne Mehike nudilo malo odpora napredujoči ameriški vojski.<ref name="DeLay2008">{{navedi knjigo |author=Brian DeLay |title=Vojna tisoč puščav: Indijanski napadi in ameriško-mehiška vojna |url=https://books.google.com/books?id=Mot8hkMa0nkC&pg=PR17 |date= 2008 |location=New Haven, Conn. |publisher=Yale University Press |isbn=978-0-300-15042-1 |page=xvii}}</ref> Poleg tega so razdalja in sovražne dejavnosti domorodcev oteževale komunikacijo in trgovino med osrednjim delom Mehike ter provincami, kot sta bili Alta California in Santa Fe de Nuevo México. Posledično je bila ob izbruhu vojne Nova Mehika gospodarsko odvisna od trgovine z ZDA prek vzhodne veje "Santa Fe Trail".<ref>[https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/war/borderlands_on_the_eve.html "Meje ob izbruhu vojne"] ({{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170831043746/http://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/war/borderlands_on_the_eve.html |date=August 31, 2017 }}). ''Ameriško-mehiška vojna''. PBS.</ref> Politika mehiške vlade, ki je dopuščala naselitev ameriških državljanov v [[Teksas|njeni provinci Tejas]] je bila usmerjena v širitev nadzora v deželo Komančev (Komančerijo). Vendar pa so se "Anglos", namesto da bi se naselili v nevarnih osrednjih in zahodnih delih province, raje odločili za naselitev v Vzhodnem Teksasu, kjer je bila bogata kmetijska zemlja v neposredni bližini južnih ameriških sužnjelastniških držav. Ko je v ZDA priteklo veliko naseljencev je mehiška vlada z prepovedjo suženjstva leta 1829 odvrnila nadaljnjo migracijo.<ref>{{Cite journal |last=Valdés |first=Dennis N. |date=Oct 1987 |title=Upad suženjstva v Mehiki |url=http://dx.doi.org/10.2307/1007289 |journal=The Americas |volume=44 |issue=2 |pages=167–194 |doi=10.2307/1007289 |jstor=1007289 |s2cid=147163139 |issn=0003-1615}}</ref> ===Tuji načrti za Kalifornijo=== [[File:Mexico 1824 (equirectangular projection).png|thumb|[[Mehika]] leta 1824 z mejo z ZDA iz "Adams-Onísove pogodbe" iz leta 1818, ki jo je Mehika sklenila z ZDA.]] Med špansko kolonialno dobo sta bili Kaliforniji (tj. polotok Baja California v današnji Nehiki in Alta Califirnia v današnjih ameriški zveznih državah Kalifornija, Nevada in Utah ter deli Arizone, Wyominga in Kolorada) redko naseljeni. Potem, ko je Mehika pridobila neodvisnost je zaprla [[Misijon|misijone]] in zmanjšala svojo vojaško prisotnost. Leta 1842 je ameriški poslanec v Mehiki Waddy Thompson ml. sugeriral, da bi Mehika morda bila pripravljena predati Alto Kalifornijo ZDA za poravnavo dolgov in dejal: "Kar se tiče Teksasa ga štejem za zelo malo vrednega v primerjavi z Kalifornijo, najbogatejšo, najlepšo in najbolj zdravo deželo na svetu ... z pridobitvijo Zgornje Kalifornije bi morali imeti enako prevlado nad Pacifikom ... tako Francija kot Anglija že imata oči uprte vanjo."<ref name="Rives1913">{{navedi knjigo|author=George Lockhart Rives|title=Združene države in Mehika, 1821–1848: Zgodovina odnosov med obema državama od neodvisnosti Mehike do konca vojne z Združenimi državami|url=https://books.google.com/books?id=vfhAAAAAIAAJ&pg=PA45|year=1913|publisher=C. Scribner's Sons|page=45|access-date=October 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160430020317/https://books.google.com/books?id=vfhAAAAAIAAJ&pg=PA45|archive-date=April 30, 2016|url-status=live}}</ref> Administracija predsednika ZDA [[John Tyler|Johna Tylerja]] je predlagala tripartitno pogodbo za rešitev spora glede meje Oregona in omogočila predajo pristanišča [[San Francisco]] od Mehike k ZDA. George Hamilton-Gordon, 4. grof Aberdeena je zavrnil sodelovanje, vendar je povedal, da Velika Britanija nima nobenih pomislekov glede ameriške teritorialne pridobitve.{{sfn|Rives|1913|pp=45–46}} Britanski minister v Mehiki Richard Pakenham je leta 1841 napisal Henryju Johnu Templju, lordu Palmerstonu in urgiral "da vzpostavi britansko populacijo v veličastnem ozemlju Zgornje Kalifornije" in dejal, da "ni dela sveta, ki bi ponujalo večje naravne prednosti za ustanovitev angleške kolonije ... z vsemi sredstvi želene ... da Kalifornija, ko ne bo več pripadala Mehiki, ne pade v roke nobeni sili razen Britanije ... obstaja nekaj razlogov, da verjamemo, da so drzni in avanturistični špekulanti v Združenih državah že obrnili svoje misli v to smer." Do takrat, ko je pismo prispelo v London, pa je vlada lorda [[Robert Peel]]a s svojo politiko "male Anglije- Little England" prišla na oblast in zavrnila predlog kot drag in potencialen vir konflikta.{{sfn|Rives|1913|pp=48–49}}<ref>{{cite journal|title=Predlogi za kolonizacijo Kalifornije s strani Anglije: V povezavi s mehiškim dolgom britanskim obveznikom 1837–1846|last=Engelson|first=Lester G.|journal=[[Quarterly California Historical Society]]|issn=0008-1175|volume=18|issue=2|year=1939|pages=136–148|doi=10.2307/25139106|jstor=25139106}}</ref> Pío Pico, zadnji guverner Alta Kalifornije je zagovarjal, da Kalifornija doseže neodvisnost od Mehike in postane britanski [[protektorat]].<ref name="Lyman, George D. pp 258-62">Lyman, George D. ''John Marsh, pionir: Življenjska zgodba iskalca poti na šestih mejah,'' str. 258–262, Chautauqua Press, Chautauqua, New York, 1931.</ref><ref>Groom, Winston. ''Kearnyjeva povorka,'' str. 46, Alfred A. Knopf, 2011.</ref> ===Spopadi v Kaliforniji in zamenjava uvernerja=== Leta 1842 je Mehika nasilno zamenjala guvernerja Kalifornije Juana Bautista Alvarada z Manuelom Micheltorenom. Micheltorena je bil poslan iz Mehike skupaj z vojsko, ki je bila večidel rekrutirana iz najslabših zaporov Mehike. Kalifornijci so se temu uprli, deloma zato, ker je bila Kalifornija prej upravljana s strani rojenih Kaliforncev, deloma pa zato, ker so bile Micheltorenove politike nepriljubljene in tudi zato, ker so vojaki v Micheltoreni vojski pridobili sloves, da večino svojega časa preživijo pri kraji lokalnih Californijcev in njihovih kokoši. Ženske niso bile obravnavane kot varne pred plenjenjem Micheltorene vojske.<ref name="Lyman, George D. pp 258-62"/><ref name="Stone, Irving pp 68">Stone, Irving. ''Moški, ki se ujemajo z mojimi gorami,'' str. 68–72, Berkley Books, New York, 1982. {{ISBN|0-425-10544-X}}.</ref><ref name="Winkley, John W. pp 66">Winkley, John W. Dr. John Marsh, Wilderness Scout, pp. 66–69, The Parthenon Press, Nashville, Tennessee, 1962.</ref><ref name="Stone, Irving pp 66">Stone, Irving. From Mud-Flat Cove to Gold to Statehood, pp. 66–68, Word Dancer Press, Clovis, California, 1999. {{ISBN|1-884995-17-9}}.</ref> Bivši guverner Alvarado je leta 1845 organiziral upor, ki se je končal z bitko pri Providenciji v prehodu Cahuenga blizu [[Los Angeles]]a. Kot rezultat dejanj kalifornijskega naseljenca Johna Marsha so bile sile Micheltorena poražene.<ref name="Lyman, George D. pp 258-62"/><ref name="Stone, Irving pp 68"/><ref name="Winkley, John W. pp 66"/><ref name="Stone, Irving pp 66"/> ===Revolucija v Teksasu, republika in ameriška priključitev=== {{Glej tudi|Republika Teksas}} [[File:Wpdms republic of texas.svg|thumb|Republika Teksas: Zdajšnje oblike posameznih ameriških držav so prekrite na mejah iz let 1836–1845.]] Leta 1800 je imela španska kolonialna provinca Teksas (Tejas) malo prebivalcev, le okoli 7.000 neavtohtonih naseljencev.<ref name="Santoni 1511">Santoni, "U.S.–Mexican War", p. 1511.</ref> Španska krona je razvila politiko kolonizacije, da bi učinkoviteje nadzorovala ozemlje. Po neodvisnosti je mehiška vlada uveljavila politiko, s katero je dodelila Mosesu Austinu, bankirju iz [[Missouri]]ja veliko zemljišče v Teksasu. Austin je umrl, preden bi lahko uresničil svoj načrt za rekrutiranje ameriških naseljencev za to zemljišče, a je njegov sin Stephen F. Austin pripeljal 300 ameriških družin v Teksas.<ref>Jesús F. de la Teja, "Texas Secession" v ''Enciklopediji Mehike'', Chicago: Fitzroy Dearborn 1997, 1403–1404.</ref> To je začelo stalno težnjo po migraciji iz Združenih držav na teksaško mejo. Austinova kolonija je bila najuspešnejša med več kolonijami, ki jih je odobrila mehiška vlada. Mehiška vlada je nameravala, da bi novi naseljenci delovali kot blažilec med Tejanosi (španskimi naseljenci v Teksasu) prebivalci in Komanči, a so se nehispanski kolonisti pogosto naseljevali na območjih z donosnimi kmetijskimi zemljišči in trgovinskimi povezavami z [[Louisiana|Louisiano]] namesto bolj proti zahodu, kjer bi bili učinkovita pregrada proti avtohtonim prebivalcem. Leta 1829 je zaradi velikega priseljevanja ameriških imigrantov nehispanskih govorcev španščine v Teksasu preseglo število domačinov. Predsednik Vicente Guerrero, junak mehiške neodvisnosti, se je odločil pridobiti več nadzora nad Teksasom in prihodom nehispanskih kolonistov iz južnih ZDA ter odvračati nadaljnje priseljevanje z ukinjanjem suženjstva v Mehiki.<ref name="Santoni 1511"/><ref>Douglas W. Richmond, "Vicente Guerrero" v ''Enciklopediji Mehike'', Chicago: Fitzroy Dearborn 1997, p. 617.</ref> Mehiška vlada se je prav tako odločila obnoviti davek na premoženje in povečati carine na uvožene ameriške izdelke. Naseljenci in številni mehiški poslovneži v regiji so zavrnili te zahteve, kar je privedlo do zaprtja Teksasa za dodatno priseljevanje s strani vlade Mehike, ki se je potem nadaljevalo iz Združenih držav v Teksas nezakonito. Leta 1834 so mehiški konservativci prevzeli politično iniciativo, General Antonio López de Santa Anna pa je postal centralistični predsednik Mehike. Kongres pod nadzorom konservativcev je opustil zvezni sistem in ga zamenjal z enotno centralno vlado, ki je odvzela moč državam. Pustivši politiko tistim v Mexico Cityju je General Santa Anna vodil mehiško vojsko, da je zatrl pol-neodvisnost Teksasa. To je storil v Coahuili (leta 1824 je Mehika združila Teksas in Coahuilo v ogromno državo "Coahuila y Tejas"). Austin je poklical Teksašane k orožju in so razglasili neodvisnost od Mehike leta 1836. Po tem, ko je Santa Anna porazil Teksašane v [[Bitka pri Alamu|bitki pri Alamu]] je bil sam [[Bitka pri San Jacintu|poražen ujet v bitki pri San Jacintu]] od teksaške vojske, ki jo je vodil general [[Sam Houston]]. V zameno za svoje življenje je Santa Anna podpisal pogodbo s predsednikom Teksasa Davidom Burnetom, s čimer je končal vojno in priznal neodvisnost Teksasa. Pogodba ni bila ratificirana s strani mehiškega kongresa, saj je bila podpisana s strani ujetnika pod prisilo.<ref>Fowler, ''Santa Anna of Mexico'', str. 176–177.</ref> Čeprav je Mehika zavrnila priznanje neodvisnosti Teksasa, je Teksas utrdil svoj status kot neodvisna republika in prejel uradno priznanje od Britanije, Francije in Združenih držav, ki so vse svetovale Mehiki, naj ne poskuša ponovno osvojiti nove nacije. Večina Teksašanov je želela priti v Združene države, vendar je bila priključitev Teksasa sporna v ameriškem kongresu, kjer so whigi in abolicionisti temu večinoma nasprotovali.<ref name="zinn">{{navedi knjigo|author=Howard Zinn|title=A People's History of the United States, 1492–Present|url=https://archive.org/details/peopleshistoryof0000zinn_s7j6|publisher=[[Harper Perennial]]|year=1995|isbn=0-06-092643-0|edition=1st Perennial|location=New York|page=[https://archive.org/details/peopleshistoryof0000zinn_s7j6/page/n686 675]|orig-year=1980}}</ref>{{rp|150–155}} Leta 1845 je Teksas sprejel ponudbo za priključitev s strani ameriškega kongresa in postal 28. država dne 29. decembra 1845, kar je postavilo temelje za konflikt z Mehiko.<ref name="Republic of Texas">Glej {{navedi splet|date=June 15, 2010|title=Republic of Texas|url=http://www.tshaonline.org/handbook/online/articles/mzr02|url-status=bot: unknown|archive-url=https://web.archive.org/web/20090429075659/http://www.tshaonline.org/handbook/online/articles/mzr02|archive-date=April 29, 2009|access-date=July 5, 2014}}</ref>{{clear left}} ==Uvod== === Pas Nueces === Po "pogodbi Velasco", ki je bila sklenjena potem, ko so Teksašani ujeli generala [[Antonio López de Santa Anna|Santa Anno]] po bitki pri San Jacintu, je bila južna meja Teksasa postavljena na "Rio Grande del Norte." Teksašani so trdili, da ta postavitev postavlja južno mejo ob sodobni [[Rio Grande]]. Mehiška vlada je to postavitev izpodbijala na dveh osnovah: prvič, zavrnila je idejo o neodvisnosti Teksasa in drugič, trdila je, da je Rio Grande v pogodbi dejansko Nueces River, saj se trenutno Rio Grande v Mehiki vedno imenuje "Rio Bravo." Vendar ta trditev ne odraža polnega imena reke v Mehiki: "Rio Bravo del Norte." Nesrečna "Texan Santa Fe odprava" iz leta 1841 je poskušala uresničiti trditev o novomehiškem ozemlju vzhodno od Rio Grande, vendar so bili njeni člani ujete s strani mehiške vojske in zaprti. Omenjanje meje Rio Grande Teksasa je bilo izpuščeno iz resolucije za priključitev ameriškega kongresa, da bi olajšali sprejemanje potem, ko je pogodba o priključitvi propadla v senatu. Predsednik Polk je vztrajal ob mejni črti ob Rio Grande in ko je Mehika poslala sile čez Rio Grande je to povzročilo spor.{{sfn|Rives|1913|pp=165–168}} === Polkova dejanja === Julija 1845 je Polk poslal generala [[Zachary Taylor|Zacharyja Taylorja]] v Teksas, do oktobra je Taylor poveljeval 3.500 Američanom ob reki Nueces, pripravljen, da z oboroženo silo prevzamejo sporno ozemlje. Hkrati je predsednik Polk napisal ameriškemu konzulu na mehiškem ozemlju Alta California, da je zavrnil ameriške ambicije v Kaliforniji, vendar je ponudil podporo neodvisnosti od Mehike ali prostovoljni priključitvi k Združenim državam ter opozoril, da se bodo Združene države uprle vsakemu evropskemu poskusu prevzema.{{sfn|Rives|1913|pp=165–168}} Da bi končal še eno vojaško grožnjo z Združenim kraljestvom glede [[Oregon|Oregon Country]] je Polk podpisal" Oregon Treaty", ki je razdelil ozemlje, kar je razburilo severne demokrate, ki so menili, da daje prednost južnemu širjenju pred severnim. Pozimi 1845–46 se je zvezno pooblaščen raziskovalec [[John C. Frémont]] in skupina oboroženih moških pojavila v Alti Kaliforniji. Potem, ko je tako mehiškemu guvernerju kot ameriškemu konzul Thomasu O. Larkinu povedal, da le kupuje zaloge na poti v Oregon, je namesto tega odšel v naseljeno območje Kalifornije in obiskal Santa Cruz in Salinas Valley, razložil je, da je iskal obmorsko hišo za svojo mamo.{{sfn|Rives|1913|pp=172–173}} Mehiške oblasti so postale zaskrbljene in mu odredile, da zapusti območje. Frémont je odgovoril z gradnjo trdnjave na Fremont Peak in dvigom ameriške zastave. Larkin je sporočil, da so Frémontova dejanja kontraproduktivna. Frémont je zapustil Kalifornijo marca, a se vrnil in prevzel nadzor nad »California Battalion« po izbruhu »Bear Flag Revolt« v Sonomi.<ref>Mary Lee Spence in Donald Jackson, ''The Expeditions of John Charles Fremont: The Bear Flag Revolt and the Court-Martial''. U of Illinois Press, 1973.</ref> Novembra 1845 je Polk poslal Johna Slidella, tajnega predstavnika, v Mexico City s ponudbo mehiški vladi v višini $25 milijonov za mejo z Rio Grande v Teksasu in mehiškimi provincami Alta California in Santa Fe de Nuevo México. Ekspanzionisti v ZDA so želeli Kalifornijo, da bi preprečili britanske interese na tem območju in pridobili pristanišče na Tihem oceanu. Polk je Slidellu dovolil, da odpusti $3 milijonov dolga ameriškim državljanom za škodo povzročeno med Mehiško vojno za neodvisnost in plača nadaljnih $25 do $30 milijonov za ti dve ozemlji.<ref name="Smith-2">Smith (1919), str. xi.</ref><ref name="Stenberg-1935">{{Cite journal |jstor = 3633243|title = The Failure of Polk's Mexican War Intrigue of 1845|url = https://archive.org/details/sim_pacific-historical-review_1935_4_1/page/n42|journal = Pacific Historical Review|volume = 4|issue = 1|pages = 39–68|last1 = Stenberg|first1 = Richard R.|year = 1935|doi = 10.2307/3633243|issn=0030-8684 }}</ref> === Odgovor Mehike === Mehika ni bila niti naklonjena niti sposobna za pogajanje. Leta 1846 se je predsedstvo zamenjalo štirikrat, vojaški minister šestkrat in finančni minister šestnajstkrat.<ref>Donald Fithian Stevens, ''Origins of Instability in Early Republican Mexico'' (1991), str. 11.</ref> Kljub temu so se mehiška javnost in vse politične frakcije strinjale, da bi prodaja ozemelj Združenim državam oskrunila nacionalno čast.<ref>Miguel E. Soto, "The Monarchist Conspiracy and the Mexican War" v ''Essays on the Mexican War'' ur. Wayne Cutler; Texas A&M University Press. 1986. str. 66–67.</ref><ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 5</ref> Mehičani, ki so nasprotovali neposrednemu konfliktu z Združenimi državami, vključno z predsednikom Joséom Joaquínom de Herrero so bili obravnavani kot izdajalci domovine.<ref name="Brooks6162">Brooks (1849), str. 61–62.</ref> Vojaški nasprotniki de Herrere, podprti z populističnimi časopisi so Slidellovo prisotnost v Mexico Cityjem obravnavali kot žalitev. Ko je de Herrera razmišljal o sprejemu Slidella, da bi mirno rešil problem priključitve Teksasa so ga obtožili izdaje in ga zrušili. Po prihodu bolj nacionalistične vlade pod vodstvom generala Mariana Paredesa y Arrillage so javno potrdili mehiški zahtevek za vrnitev Teksasa.<ref name="Brooks6162"/> ==Priprave na vojno== ===Ovire v Mehiki=== ====Mehiška vojska==== [[File:Oleo Antonio Lopez de Santa Anna.PNG|thumb|left|upright|General [[Antonio López de Santa Anna]] je bil vojaški junak, ki je večkrat postal predsednik Mehike. Vmešavanje mehiške vojske v politiko je bilo stalna težava v sredini devetnajstega stoletja.]] Mehiška vojska je bila šibka in razdeljena sila. Le 7 od 19 držav, ki so tvorile mehiško federacijo je poslalo vojake, orožje in denar za vojno prizadevanje.<ref>{{navedi splet|title=Konec mehiško-ameriške vojne: Podpis pogodbe Guadalupe Hidalgo|url=http://www.memoriapoliticademexico.org/Efemerides/2/02021848.html|website=Memoria Política de México (Politična zgodovina Mehike)|access-date=22. april 2015|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20150526002301/http://www.memoriapoliticademexico.org/Efemerides/2/02021848.html|archive-date=26. maj 2015|url-status=live}}</ref> Mnogi voditelji so izrazili zaskrbljenost za državo, vključno s Santano, ki je izjavil: "voditelji vojske so dali vse od sebe, da bi usposobili neizkušene može, ki so se prijavili, vendar so lahko le malo naredili, da bi jih navdihnili s patriotskimi čustvi do slavne države, ki so jo imeli čast služiti. <ref>citirano v Carolu in Thomasu Christensen, ''Ameriško-mehiška vojna. Pratnik televizijski seriji, Ameriško-mehiška vojna, 1846–48.'' San Francisco: Bay Books 1998, str. 138.</ref> Po mnenju vodilnega mehiškega konservativnega politika Lucasa Alamána je "denar, porabljen za oboroževanje mehiških vojakov le omogočil, da so se bojevali med seboj in 'dala iluzijo', da ima država vojsko za svojo obrambo." <ref>Alamána parafraziral Christensen, ''Ameriško-mehiška vojna'', str. 61.</ref> Vendar je eden od častnikov kritiziral Santa Anno za način usposabljanje vojakov: "Konjenica je bila usposabljana le v regimentih. Artilerija skoraj nikoli ni izvajala manevrov in nikoli ni izstrelila praznega naboja. General, ki je poveljeval, nikoli ni bil prisoten na polju manevrov, zato ni mogel oceniti ustreznih kakovosti različnih enot pod njegovim poveljstvom ... Če so se kakšni sestanki glavnih poveljnikov odvijali, da bi razpravljali o operacijah kampanje, to ni bilo znano, prav tako ni bilo znano ali je bil oblikovan kakšen načrt kampanje." <ref>Mehiški vojak Manuel Balontín, citiran v Christensen, ''Ameriško-mehiška vojna'', str. 137.</ref> Na začetku vojne so bile mehiške sile razdeljene med stalne enote (''permanentes'') in aktivne milice (''activos''). Stalne sile so sestavljale 12 [[Polk|regimentov]] pehote (vsak z dvema bataljonoma), tri brigade artilerije, osem regimentov kavalerije, en ločen eskadron in brigado [[Dragonci|dragoncev]]. Milica je obsegala devet regimentov pehote in šest regimentov konjenice. Na severnih ozemljih so prezidijalne čete (''presidiales'') varovale razpršena naselja. <ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=YImnue0ORwAC |title=René Chartrand, ''Santa Anna's Mexican Army 1821–48'', Illustrated by Bill Younghusband |isbn =978-1841766676 |access-date=May 28, 2011 |last1=Chartrand |first1=Rene |date=March 25, 2004 |publisher=Bloomsbury}}{{Dead link|date=November 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Avtohtono prebivalstvo v Mehiki je imelo ključno vlogo pri obrambi njihove zemlje. Do začetka vojne je avtohtono prebivalstvo izgubljalo svoje naravne vire zaradi priseljevanja ameriških naseljencev. Kot rezultat so se morali avtohtoni prebivalci iz območja Velikih planjav zanašati na napade ameriških naselbin, da bi preživeli. <ref name="Bowers-2021">{{Cite journal |last=Bowers |first=Riley |date=2021-09-20 |title=Beyond a Border Conflict: Indigenous Involvement in the Mexican-American War |url=https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5 |journal=West Virginia University Historical Review |volume=2 |issue=1 |pages=36 |via=The Research Repository @ WVU |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235317/https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5/ |url-status=live }}</ref> Čeprav je bilo ropanje veliko bolj donosno kot lov, avtohtono prebivalstvo ni imelo velike izbire. Avtohtoni bojevniki, ki so se prijavili za boj z mehiško vojsko, so bili pogosto prepuščeni samim sebi in podplačani. <ref name="Bowers-2021" /> Z ropanjem so avtohtona plemena prav tako lahko pridobila konje in jih ukrotila za bojne pohode. <ref>{{Cite journal |last=Bowers |first=Riley |date=2021-09-20 |title=Beyond a Border Conflict: Indigenous Involvement in the Mexican–American War |url=https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5 |journal=West Virginia University Historical Review |volume=2 |issue=1 |pages=37 |via=The Research Repository @ WVU |access-date=November 29, 2023 |archive-date=December 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231220062006/https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5/ |url-status=live }}</ref> Metode ugrabljanja, zlasti tistih iz plemena Komančev so bile tudi v korist mehiški vojski, saj so ujetniki pogosto pomagali domačemu prebivalstvu pri napadih ameriških sil.<ref>{{Cite journal |last=Bowers |first=Riley |date=2021-09-20 |title=Beyond a Border Conflict: Indigenous Involvement in the Mexican-American War |url=https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5 |journal=West Virginia University Historical Review |volume=2 |issue=1 |pages=39 |via=The Research Repository @ WVU |access-date=November 29, 2023 |archive-date=December 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231220062006/https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5/ |url-status=live }}</ref> Mehiška vojska je uporabljala rezervne britanske [[Mušketa|muškete]] (kot je bila "Brown Bess"), ki so ostale od [[Napoleon|napoleonskih vojn]]. Medtem, ko so bili na začetku vojne večina ameriških vojakov še opremljeni z podobnimi Springfield 1816 mušketami na kres, so postali bolj zanesljivi modeli na vžigalne kapice vse bolj priljubljeni, ko se je konflikt nadaljeval. Nekatere enote ZDA so nosile sodobnejše orožje, ki jim je dalo pomembno prednost pred njihovimi mehiškimi nasprotniki, kot je bila puška Springfield 1841 vojaške enote "Mississippi Rifles" in [[Revolver|revolverji]] znamke "Colt Paterson" vojaške enote "Texas Rangers". V poznejših fazah vojne so ZDA razdelili revolverje znamke "Colt Walker", katerih 1.000 kosov so naročili leta 1846. Najpomembneje je, da je v celotni vojni pogosto odločilna prednost ameriške artilerije prinesla zmago. V svojih spominih iz leta 1885 je nekdanji ameriški predsednik [[Ulysses Grant]], veteran mehiške vojne, poročal, zapisal: {{blockquote| "Mehiška vojska tistega časa je komajda bila institucija. Zasebni vojak je bil izbran iz nižjega razreda prebivalstva, ko je bilo to potrebno; njegova privolitev ni bila vprašana; slabo je bil oblečen, še slabše hranjen in redko plačan. Odpustili so ga, ko ga niso več potrebovali. Častnikinižjih rangov so bili samo malo superiorni vojakom. Ob vsem tem sem videl tako pogumne nastope teh ljudi, kot sem jih kdajkoli videl pri vojakih. Zdaj ima Mehika stalno vojsko večjo od Združenih držav. Imajo vojaško šolo, ki je zasnovana po vzoru [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Pointa]]. Njihovi častniki so izobraženi in ni dvoma, zelo pogumni. Mehiška vojna 1846–48 bi bila v tej generaciji nemogoča."<ref name="ReferenceA">Personal Memoirs of U. S. Grant, p. 65.</ref>}} ====Politične delitve==== [[File:Valentín Gómez Farías, portrait.JPG|thumb|upright|Liberalni Valentín Gómez Farías, ki je služil kot podpredsednik Santa Anne in izvajal liberalno reformo leta 1833, je bil pomemben politični igralec v dobi mehiško-ameriške vojne.]] V Mehiki so bile pomembne politične delitve, ki so resno ovirale vojno prizadevanje.<ref>Guardino, Peter. ''The Dead March'', p. 5</ref> Znotraj Mehike so se konservativni ''centralistas'' in liberalni federalisti borili za oblast, občasno pa sta se ti dve frakciji znotraj mehiške vojske borili med seboj namesto proti napredujoči ameriški vojski. Santa Anna je z grenko obžaloval, "Kako sramotno je to priznati, toda to sramotno tragedijo smo si prinesli sami s svojim neskončnim notranjim bojem."<ref>Fowler, Will. ''Santa Anna of Mexico'' p. 265</ref> Med konfliktom so predsedniki opravljali funkcijo do nekaj mesecev, včasih samo tednov ali celo dni. Tik pred izbruhom vojne je liberalni general José Joaquín de Herrera bil predsednik (december 1844 – december 1845) in bil pripravljen sodelovati v pogajanjih, dokler se ni zdelo, da se podreja ZDA, vendar so ga številne mehiške frakcije obtožile, da je prodajal svojo državo (''vendepatria'') zaradi tega, kar je razmišljal.<ref>Bauer, ''The Mexican War'', pp.16–17</ref> Zrušili so ga konservativci Mariana Paredesa (December 1845 – July 1846), ki je zapustil predsedništvo, da bi se boril proti invazijski ameriški vojski in ga je zamenjal njegov podpredsednik Nicolás Bravo (28. julij 1846&nbsp;– 4. avgust 1846). Konzervativni Bravo je bil strmoglavljen s strani federalističnih liberalcev, ki so ponovno vzpostavili zvezno ustavo iz leta 1824. José Mariano Salas (6. avgust 1846&nbsp;– 23. december 1846) je služil kot predsednik in izvedel volitve pod obnovljenim federalističnim sistemom. General [[Antonio López de Santa Anna]] je zmagal na teh volitvah, vendar je, kot je bilo v njegovi navadi, prepustil administracijo svojemu podpredsedniku, ki je bil spet liberalec Valentín Gómez Farías (23. december 1846&nbsp;– 21. marec 1847). Februarja 1847 so se konservativci uprli poskusu liberalne vlade, da bi prevzela cerkveno premoženje za financiranje vojne. V "Uporu Polkov" so Katoliška cerkev in konzervativci plačevali vojake, da so se uprli liberalni vladi.<ref>Tenenbaum, Barbara. "Mexico" in ''Encyclopedia of Latin American History and Culture'', vol. 4, str. 10. New York: Charles Scribner's Sons 1996.</ref> Santa Anna je moral zapustiti svojo kampanjo in se vrniti v glavno mesto, da bi razrešil politični kaos. Santa Anna je ponovno na kratko zasedel predsedništvo od 21. marca 1847&nbsp;– 2. aprila 1847. Njegove čete so bile prikrajšane za podporo, ki bi jim omogočila nadaljevanje boja. Konservativci so zahtevali odstranitev Gomeza Faríasa, kar so dosegli z ukinitvijo urada podpredsednika. Santa Anna se je vrnil na bojišče, predsedništvo pa je prevzel Pedro María de Anaya (2. april&nbsp;– 20. maj 1847). Santa Anna se je ponovno vrnil v predsedništvo 20. maja 1847, ko je Anaya odšel v boj proti invaziji in je služil do 15. septembra 1847. Raje je imel bojišče kot administracijo, zato jr Santa Anna je ponovno zapustil urad in ga prepustil Manuelu de la Peña y Peña (16. september&nbsp;– 13. november 1847). Z ameriškimi silami, ki so zasedle mehiško glavno mesto in velik del notranjosti je bilo pogajanje o mirovni pogodbi nujno, zato je Peña y Peña zapustil urad, da bi to storil. Pedro María Anaya se je vrnil v predsedništvo 13. novembra 1847&nbsp;– 8. januarja 1848. Anaya je zavrnil podpis katere koli pogodbe, ki bi prepustila ozemlje ZDA, kljub situaciji na terenu, kjer so Američani zasedli glavno mesto. Peña y Peña je ponovno prevzel predsedništvo 8. januarja 1848&nbsp;– 3. junija 1848, v tem času je bila podpisana "Pogodba Guadalupe Hidalgo", ki je končala vojno. === Izzivi v Združenih državah === [[File:US Uniform 1840.jpeg|thumb|right|Uniforme ameriške vojske, 1835–1851]] ====Armada Združenih držav==== Polk je obljubil, da bo iskal ozemlje za aneksijo v Oregonu in Teksasu kot del svoje |kampanje leta 1844, vendar redna vojska ni bila dovolj velika, da bi vzdržala dolgotrajne konflikte na dveh frontah. Spor za Oregon z Veliko Britanijo je bil miroljubno rešen z pogodbo, kar je ameriškim silam omogočilo, da se osredotočijo na južno mejo. Vojna se je odvijala z regimenti redne vojske, okrepljene z različnimi regimenti, bataljoni in enotami prostovoljcev iz različnih držav Unije ter Američani in nekaterimi Mehičani v Kaliforniji in Novi Mehiki. Na splošno so se častniki redne vojske zaničevali prostovoljce, katerih usposabljanje je bilo slabo in vedenje nedisciplinirano. (glej spodaj) Na zahodni obali je ameriška mornarica poslala bataljon mornarjev v poskusu ponovnega zavzetja [[Los Angeles]]a.<ref>{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/mexicanwarvetera00roba |title=William Hugh Robarts, "Veterani mehiške vojne: celoten seznam rednih in prostovoljnih enot v vojni med Združenimi državami in Mehiko, od 1846 do 1848; prostovoljci so razvrščeni po državah, abecedno", Brentano's (A. S. Witherbee & Co., lastniki); Washington, D.C., 1887 |date=10. marec 2001 |access-date=28. maj 2011 |publisher=Washington, D.C.Brentano's |archive-url=https://web.archive.org/web/20110629112837/http://www.archive.org/details/mexicanwarvetera00roba |archive-date=June 29, 2011 |url-status=live }}</ref> Čeprav [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska in mornarica]] na začetku vojne nista bili veliki, so bili častniki na splošno dobro usposobljeni, število vojakov pa je bilo dokaj veliko v primerjavi z Mehiko. Na začetku vojne je imela ameriška vojska osem regimentov pehote (trije bataljoni vsak), štiri topniške regimente in tri konjeniške regimente (dva dragonska, en konjeniški strelci). Ti regimenti so bili dopolnjeni z 10 novimi regimenti (devet pehotnih in en konjeniški), ustanovljenimi za eno leto službe z aktom Kongresa z dne 11. februarja 1847.<ref>Robarts, "Mexican War veterans", pp. 1–24.</ref> Velik del te vojske so sestavljali nedavni priseljenci. Po besedah Tylerja V. Johnsona so na tujem rojeni moški predstavljali 47 odstotkov skupnih sil generala Taylora. Poleg velikega kontingenta irsko in nemško rojenih vojakov so bili zastopani skoraj vsi evropski narodi in kneževine. Ocenjuje se, da je ameriška vojska dodatno vključila 1.500 mož iz britanske Severne Amerike, vključno z francoskimi Kanadčani.<ref>{{navedi knjigo |last1=Johnson |first1=Tyler V. |title=Devotion to the Adopted Country: U.S. Immigrant Volunteers in the Mexican War |url=https://archive.org/details/devotiontoadopte00john |date=2012 |publisher=University of Missouri Press |location=Columbia |page=[https://archive.org/details/devotiontoadopte00john/page/n26 11]}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Lacroix |first1=Patrick |title=Canadian-Born Soldiers in the Mexican–American War (1846–48): An Opportunity for Migration Studies |journal=International Journal of Canadian Studies |date=2020 |volume=57 |pages=27–46|doi=10.3138/ijcs.57.x.27 |s2cid=225452642 }}</ref> Čeprav je Polk upal, da se izogne podaljšani vojni glede Teksasa, je dolgotrajni konflikt raztegnil vire redne vojske, kar je zahtevalo rekrutacijo prostovoljcev z kratkotrajnimi vpisnimi roki. Nekateri vpisi so bili za eno leto, vendar so bili drugi za 3 ali 6 mesecev.<ref>Robarts, "Mexican War veterans", pp. 39–79.</ref> Najboljši prostovoljci so se prijavili za enoletno službo poleti 1846, z njihovimi vpisi, ki so potekli ravno takrat, ko je bila kampanja generala [[Winfield Scott]]a pripravljena na zajetje Ciudad Mexica. Mnogi se niso ponovno vpisali, odločili so se, da se raje vrnejo domov, kot da bi se izpostavili nevarnosti bolezni, grožnji smrti ali poškodb na bojišču ali v gverilskem boju. V njihov patriotizem so nekateri v ZDA dvomili, vendar jih niso šteli med dezerterje.<ref>Guardino, ''The Dead March'', pp. 209–210.</ref> Prostovoljci so bili veliko manj disciplinirani kot redna vojska, mnogi so napadali civilno prebivalstvo, kar je včasih izhajalo iz protikatoliškega in protimehiškega sentimenta.<ref>Foos, Paul. ''A Short, Offhand, Killing Affair: Soldiers and Social Conflict during the Mexican–American War''. Chapel Hill: University of North Carolina Press 2002.</ref> Spomini vojakov opisujejo primere ropanja in umorov mehiških civilistov, večinoma s strani prostovoljcev. Dnevnik enega častnika navaja: "Prišli smo v Burrito okoli 17. ure, mnogi prostovoljci iz Louisiane so bili tam, zakonsko brezpravna pijana množica. Prebivalce so pregnali, zasedli njihove hiše in med seboj tekmovali, kdo bo bolj zverinsko ravnal."<ref>Mills, Bronwyn. ''U.S.–Mexican War'' {{ISBN|0-8160-4932-7}}.</ref> John L. O'Sullivan, glasen zagovornik Manifest Destiny, se je kasneje spomnil: "Redni vojaki so prostovoljce gledali z važnostjo in zaničevanjem ... [Prostovoljci] so brez dovoljenja jemali Mehičanom njihovo govedo in koruzo, kradli njihove ograje za kurjavo, se opili in ubili več nedolžnih prebivalcev mesta na ulicah." Mnogi prostovoljci so bili nezaželeni in veljali za slabe vojake. Izraz "Just like Gaines's army" ("Tako kot Gainesova vojska") se je začel nanašati na nekaj neuporabnega, fraza pa je nastala, ko je skupina neizurjenih in nepripravljenih vojakov iz Louisiane bila zavrnjena in poslana nazaj s strani generala Taylora na začetku vojne.<ref>Tucker, Spencer. ''U.S. Leadership in Wartime: Clashes, Controversy, and Compromise'', Volume 1, p. 249.</ref> V svojih spominih iz leta 1885 Ulysses Grant ocenjuje ameriške oborožene sile, ki so se soočale z Mehiko bolj pozitivno. {{blockquote|Zmage v Mehiki so bile v vsakem primeru nadvse nad številčnejšimi nasprotniki. Za to sta bila dva razloga. Tako general Scott kot general Taylor sta imela armade, ki se le redko ustvarijo. Na bitkah pri Palo Altou in Resaca-de-la-Palma je imel general Taylor majhno vojsko, a je bila ta izključno sestavljena iz rednih enot pod najboljšim usposabljanjem in disciplino. Vsak častnik, od najvišjega do najnižjega, je bil izobražen v svojem poklicu, ne nujno na West Pointu, ampak v utrdbah, v garniziji, mnogi izmed njih pa tudi v vojnah proti avtohtonemu prebivalstvu. Navadni vojaki so bili verjetno slabši material za sestavo vojske od prostovoljcev, ki so sodelovali v vseh poznejših bitkah vojne; vendar so bili pogumni možje, vaja in disciplina pa sta iz njih izvabili vse, kar je bilo v njih. Verjetno ni nikdar stala pred sovražnikom boljša vojska, mož za moškega, kot ta, ki ji je poveljeval general Taylor v prvih dveh spopadih mehiške vojne. Prostovoljci, ki so sledili, so bili boljšega materiala, vendar na začetku brez vaje ali discipline. Povezani so bili s toliko discipliniranimi možmi in profesionalno izobraženimi častniki, da so se v boje podali z zaupanjem, ki ga sicer ne bi čutili. Skoraj takoj so sami postali vojaki. Vse te pogoje bi spet uživali v primeru vojne.<ref>{{navedi knjigo| url=https://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm#ch5| title=Osebni spomini U. S. Granta, popolni| date=2004| access-date=February 25, 2016| archive-url=https://web.archive.org/web/20160303233028/http://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm#ch5| archive-date=March 3, 2016| url-status=live}}</ref>}} ====Politične delitve==== ZDA so bile neodvisna država od [[Ameriška revolucija|Ameriške revolucije]], vendar je bila to država, ki je bila močno razdeljena po frakcijah, še posebej v zvezi s suženjstvom. Širitev države, zlasti s pomočjo oboroženega spopada proti suvereni državi, je poglobila te frakcijske delitve. Polk je za las zmagal v volitvah za predsednika 1844 in odločilno zmagal z elektorskimi glasovi, vendar je s pripojitvijo Teksasa leta 1845 in izbruhom vojne leta 1846 Polkova demokratska stranka izgubila predstavniški dom proti stranki Whigom, ki je nasprotovala vojni. Za razliko od Mehike, ki je imela šibke formalne državne institucije in kaotične spremembe v vladi in vojsko, ki je redno posegala v politiko, so ZDA na splošno ohranjale svoje politične delitve znotraj okvirov vladnih institucij. == Vloga žensk == === Prispevki mehiških žensk === ==== Na bojišču ==== Ker je Mehika vodila vojno na svojem ozemlju so bile ženske v podpornih enotah za vojsko, znane kot ''soldaderas''. Niso se udeleževale običajnega bojevanja na bojiščih, a so nekatere soldaderas sodelovale v bitki skupaj z moškimi. Te ženske so bile vključene v bojevanje med obrambo Mexico Cityja in Monterreyja. Nekatere ženske, kot sta Doña Jesús Dosamantes in María Josefa Zozaya, bodo vedno znane kot junakinje.<ref>{{navedi knjigo |last=Acuña |first=Rodolfo |title=Okupirana Amerika Zgodovina Čikanov |publisher=Pearson |year=2015 |pages=50}}</ref> Po drugi strani so nekatere mehiške ženske veljale za "angele", saj so nudile pomoč in tolažbo ranjenim moškim na obeh straneh.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.6 |title=Domoljubi, prostitutke in špijoni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=61 |chapter=Soldaderas: Mehiške ženske in bojišče |jstor=j.ctt1qv5pjr.6 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13,2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235330/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> ====Doma ==== Čeprav so soldaderas dokazale sposobnosti mehiških žensk izven zasebne sfere, so mehiške ženske doma še vedno prispevale k vojnim naporom. Potem, ko so se morale soočiti z izgubami v svoji državi, so mehiške ženske nosile črno oblačilo in ustvarjale mračne slike.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.6 |title=Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=67 |chapter=Soldaderas: Mexican Women and the Battlefield |jstor=j.ctt1qv5pjr.6 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235330/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> === Prispevki ameriških žensk === ==== Na bojišču ==== Ameriške in mehiške ženske so delile podobnosti pri nudenju svojih domačih storitev na bojišču. Med najbolj opaznimi ameriškimi ženskami na bojišču je bila Sarah A. Bowman Pogosto so jo videvali, kako dostavlja hrano, nosi ranjene vojake in se bori v bojih.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.8 |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=114 |chapter=Profiles in Courage: Working Women in Mexico |jstor=j.ctt1qv5pjr.8 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235253/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> ==== Doma ==== '''V Mehiki''' Medtem ko so se njihovi možje včlanili v vojsko je veliko žensk ostalo v Mehiki, da bi nadzirale svoje posle in postale tovarniške delavke.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.8 |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=109 |chapter=Profiles in Courage: Working Women in Mexico |jstor=j.ctt1qv5pjr.8 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235253/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> Kljub temu je tovarniška delavka Anna McClarmonde Chase bila dovolj pripravljena, da postane vohun za ameriške sile, da bi zaščitila svoj dom in poslovanje v odsotnosti svojega moža.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.8 |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=125 |chapter=Profiles in Courage: Working Women in Mexico |jstor=j.ctt1qv5pjr.8 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235253/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> '''V ZDA''' Tako kot so mehiške ženske prispevače k vojnim naporom iz svojih domov, so ženske v ZDA prav tako javno protestirale in izdelovale patriotske obrti, ki so jih lahko nosili ameriški vojaki.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.8 |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=124 |chapter=Profiles in Courage: Working Women in Mexico |jstor=j.ctt1qv5pjr.8 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235253/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> Poleg tega so ženske novinarke v več državah izkoristile svojo pismenost, da so spregovorile v podporo ali proti vojni, vključno z Anne Royall, Jane Swisshelm in Jane Cazneau.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.5 |title=Patrioti, Prostituti in Špijuni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=Univerza Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=52 |chapter=Ženske, reforme in ameriška domača fronta|jstor=j.ctt1qv5pjr.5 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.9 |title=Patrioti, Prostituti in Špijuni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=Univerza Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=138 |chapter=Ženske urednice poročajo o vojni|jstor=j.ctt1qv5pjr.9 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.9 |title=Patrioti, Prostituti in Špijuni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=Univerza Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=139 |chapter=Ženske urednice poročajo o vojni|jstor=j.ctt1qv5pjr.9 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Belolavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.9 |title=Patrioti, Prostituti in Špijuni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=Univerza Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=141 |chapter=Ženske urednice poročajo o vojni|jstor=j.ctt1qv5pjr.9 }}</ref> Ameriške ženske novinarke so igrale ključno vlogo pri predstavljanju glasov žensk, ki so bile zamolčane v javni sferi. == Dogodki == === Izbruh sovražnosti === [[File:Heroine of Fort Brown.jpg|thumb|Sarah A. Bowman, upodobljena kot junakinja Fort Browna. Po njeni smrti so jo pokopali z polnimi vojaškimi častmi.]] ====Teksas kampanja==== {{main|Texas Campaign}} ===== Incident pri Thornton ===== Predsednik Polk je naročil generalu Taylorju in njegovim enotam, da se premaknejo na jug proti Rio Grande. Taylor je prezrl mehiške zahteve po umiku na Nueces. Zgradil je improvizirano trdnjavo (kasneje znano kot Fort Brown/Fort Texas) ob bregovih Rio Grande nasproti mesta Matamoros, Tamaulipas.<ref name="Smith">{{navedi knjigo|author=Justin Harvey Smith|title=Vojna z Mehiko, zvezek 1|url=https://books.google.com/books?id=WBkOAAAAIAAJ&pg=PA464|year=1919|publisher=Macmillan|page=464|isbn=9781508654759|access-date=October 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160629160634/https://books.google.com/books?id=WBkOAAAAIAAJ&pg=PA464|archive-date=June 29, 2016|url-status=live}}</ref> Mehiške sile so se pripravljale na vojno. Dne 25. aprila 1846 je 2.000-članska mehiška konjeniška enota napadla 70-člansko ameriško patruljo, ki jo je vodil kapetan Seth Thornton, ki je bila poslana na sporno ozemlje severno od Rio Grande in južno od reke Nueces. V 2incidentu pri Thornton2 je mehiška konjenica porazila patruljo, ubila 11 ameriških vojakov in zajela 52.<ref name="K. Jack Bauer-1993">{{navedi knjigo|author=K. Jack Bauer|title=Zachary Taylor: Vojak, Plantažni, Državnik Starega Jugozahoda|url=https://books.google.com/books?id=H42TwTwE1IwC|year=1993|publisher=Louisiana State University Press|page=149|isbn=9780807118511|access-date=October 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160514090317/https://books.google.com/books?id=H42TwTwE1IwC|archive-date=May 14, 2016|url-status=live}}</ref> =====Obleganje Fort Texas===== Nekaj dni po "incidentu Thornton" je 3. maja 1846 začelo obleganje Fort Texasa. Mehiška artilerija v Matamorosu je odprla ogenj proti Fort Texasa, ki je odgovoril s svojimi topovi. Bombardiranje je trajalo 160 ur<ref name="Brooks122"/> in se je povečalo, ko so mehiške sile postopoma obkolile trdnjavo. Trinajst ameriških vojakov je bilo ranjenih med bombardiranjem, dva pa sta bila ubita.<ref name="Brooks122">Brooks (1849), str. 122.</ref> Med mrtvimi je bil Jacob Brown, po katerem je bila trdnjava kasneje poimenovana.<ref>Brooks (1849), str. 91, 117.</ref> =====Bitka pri Palo Altou===== 8. maja 1846 sta Zachary Taylor in 2.400 vojakov prispela, da rešita trdnjavo.<ref>Brooks (1849), str. 121.</ref> Vendar se je general Arista pohitel proti severu z enoto 3.400 vojakov in ga prestregel približno {{convert|5|mi|km|sigfig=1}} severno od reke Rio Grande, blizu današnjega Brownsville, Texas. Ameriška vojska je uporabila "letečo artilerijo", njihov izraz za konjsko artilerijo, mobilno lahkotno artilerijo, nameščeno na konjskih vagonih, s celotno posadko, ki je v boju jahala konje. Hitro streljanje artilerije in izjemno mobilna topniška podpora je imela uničujoč učinek na mehiško vojsko. V nasprotju z "letečo artilerijo" Američanov so mehiški topovi v bBitki pri Palo Altou imeli manj kakovostno smodniško strelivo, ki je streljalo s hitrostmi dovolj nizkimi, da so se ameriški vojaki lahko izogibali artilerijskim projektilom.<ref>Morgan, Robert. ''Lions of the West''. Algonquin Books of Chapel Hill, 2011, str. 237.</ref> Mehičani so odgovorili z konjeniškimi spopadi in svojo artilerijo. Ameriška leteča artilerija je nekoliko demoralizirala mehiško stran in ker so iskali teren, ki bi bil bolj v njihovo korist, so se Mehičani umaknili na drugo stran suhe struge med nočjo in se pripravili na naslednjo bitko. To je nudilo naravno utrdbo, vendar so se med umikom mehiške enote razpršile, kar je otežilo komunikacijo.<ref name="Brooks122"/> =====Bitka pri Resaca de la Palma===== Med bitko pri Resaca de la Palma 9. maja 1846 sta se obe strani spopadle v silovitem boju iz bližine. Ameriška konjenica je uspela zavzeti mehiško artilerijo, kar je povzročilo, da se je mehiška stran umaknila, kar se je nato spremenilo v pobeg.<ref name="Brooks122"/> Bojevanje na nepoznanem terenu, njegove enote so bežale, tako da je Arista ugotovil, da je nemogoče združiti svoje sile. Mehiške žrtve so bile velike, Mehičani pa so bili prisiljeni opustiti svojo artilerijo in prtljago. Trdnjava Brown je povzročila dodatne žrtve, ko so umikajoče se enote prehajale mimo trdnjave in dodatni mehiški vojaki so se še utopili, ko so poskušali preplavati reko Rio Grande.<ref>{{navedi knjigo|last=Bauer|first=K. Jack (Karl Jack)|url=https://www.worldcat.org/oclc/25746154|title=The Mexican War, 1846–1848|year=1993|orig-year=1974|publisher=University of Nebraska Press|isbn=0-8032-6107-1|edition=Bison books|location=Lincoln|oclc=25746154}}</ref> Taylor je prečkal Rio Grande in začel serijo bitk na mehiškem ozemlju. ====Razglasitve vojne, maj 1846==== [[File:Mexican–American War (without Scott's Campaign)-en.svg|thumb|upright=1.6|Pregledna karta vojne. Ključ: {{Colbegin|colwidth=165px}} {{legend|#FEE8B1|Sporna ozemlja}} {{legend|#EFE0C7|Ozemeljska država ZDA, 1848}} {{legend|#D4E697|Mehiško ozemlje, 1848}}{{legend|#FFFFE0|Predano ozemlje po pogodbi Guadalupe Hidalgo}} {{colend}}]] Polk je prejel novico o Thorntonovem incidentu, ki je skupaj z zavrnitvijo mehiške vlade ponudbe poslanca Slidella po njegovem mnenju predstavljalo ''casus belli za začetek vojne.''<ref>Smith (1919), str. 279.</ref><ref> {{navedi knjigo |last1 = Smith |first1 = Justin Harvey |author-link1 = Justin Harvey Smith |chapter = Predhodne razprave o sporu |title = Vojna z Mehiko |year = 1919 |url = https://books.google.com/books?id=WBkOAAAAIAAJ |volume = 1 |location = New York |publisher = Macmillan |publication-date = 1919 |page = 150 |isbn = 9781508654759 |access-date = 16. maj 2022 |quote = Tukaj leži ''casus belli'', ki ga v celoti potrjuje mednarodno pravo, praksa civiliziranih sil in splošno mnenje sveta. Tudi to je bilo mesto, na katerem je Polk, kot smo videli, čutil popolno zadovoljstvo, da stoji [...]. }} </ref> Polk je v sporočilu kongresu dejal:"Skodelica potrpljenja je bila izčrpana že pred nedavnimi informacijami z meje Del Norte. A zdaj, po ponovljenih grožnjah je Mehika prešla mejo Združenih držav, napadla našo ozemlje in prelila ameriško kri na ameriških tleh. Razglasila je, da so nasprotja začela in da sta zdaj ti dve državi v vojni.<ref>Faragher, John Mack, et al., eds. ''Out Of Many: A History of the American People''. Upper Saddle River: Pearson Education, 2006.</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.yale.edu/lawweb/avalon/presiden/messages/polk01.htm|title=Message of President Polk, May 11, 1846|access-date=July 20, 2008|quote= Mehika je prešla mejo Združenih držav, napadla našo ozemlje in prelila ameriško kri na ameriškem tleh. Razglasila je, da so nasprotja začela, in da sta zdaj ti dve državi v vojni.|url-status=dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20080725155106/http://www.yale.edu/lawweb/avalon/presiden/messages/polk01.htm|archive-date=July 25, 2008|df=mdy-all}}</ref> Ameriški kongres je 13. maja 1846 potrdil razglasitev vojne po nekaj urah razprave, pri čemer so jo južni demokrati močno podprli. Šestindvajset Whigov je glasovalo proti v vojni glede ključnega amandmaja v zvezi s suženjstvom,<ref name="Bauer68">Bauer (1992), str. 68.</ref> toda pri končnem glasovanju je le štirinajst Whigov glasovalo proti,<ref name="Bauer68"/> vključno z [[John Quincy Adams|Johnom Quincyjem Adamsom]]. Kasneje je novinec Whig iz Illinoisa [[Abraham Lincoln]] izpodbijal Polkovo trditev, da je bila ameriška kri prelita na ameriških tleh in to označil za "drzno ponarejanje zgodovine."<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 206</ref><ref>Bauer, ''The Mexican War, 1846–1848'', str. 370.</ref> Kar zadeva začetek vojne, Ulysses S. Grant, ki je nasprotoval vojni, a služil kot poročnik v Taylorjevi vojski, trdi v svojih ''osebnih spominih'' (1885), da je bil glavni cilj napredovanja vojske ZDA od reke Nueces do reke Rio Grande izzvati izbruh vojne brez napada, da bi oslabil morebitno politično nasprotovanje vojni.<blockquote>Prisotnost vojaških enot Združenih držav na robu spornega ozemlja najdlje od mehiških naselij ni bila zadostna, da bi provocirala nasprotja. Poslali so nas, da izzovemo boj, vendar je bilo nujno, da Mehika ta boj začne. Zelo je bilo dvomljivo ali bo kongres razglasil vojno; toda, če bi Mehika napadla naše vojake, bi lahko izvršna veja napovedala: "Ker vojna obstaja z dejanj, itd." in energično nadaljevala boj. Ko se enkrat začne, je bilo le malo javnih oseb, ki bi imele pogum, da bi se uprli. ... Ker Mehika ni pokazala volje, da bi prišla do Nueces, da bi pregnala napadalce s svojega ozemlja je postalo potrebno, da se "napadalci" približajo na priročno razdaljo, da bi bili zadeti. Tako so se začele priprave na premikanje vojske do reke Rio Grande, do točke blizu Matamorasa [sic]. Želeni je bilo zavzeti položaj blizu največjega središča prebivalstva, katerega smo lahko dosegli, ne da bi dejansko kršili ozemlje, na katerega nismo postavili nobenih zahtev.<ref>{{navedi knjigo|url= https://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm|title= Personal Memoirs U. S. Grant, Complete|date=June 2004|via=Project Gutenberg|access-date=February 25, 2016|archive-url= https://web.archive.org/web/20160303233028/http://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm|archive-date= March 3, 2016|url-status=live}}</ref></blockquote> V Mehiki, čeprav je Paredes 23. maja 1846 izdal manifest in 23. aprila razglasitev obrambne vojne, kar nekateri{{who|date=May 2022}} štejejo za ''de facto'' začetek vojne, je mehiški kongres uradno razglasil vojno 7. julija 1846."<ref name="miranda">{{navedi knjigo|author= Ángel Miranda Basurto|title= La Evolución de México|publisher= Editorial Porrúa|location= Mexico City|orig-year=1987|year=2002|edition= 6th|pages=358|language=es|trans-title=The Evolution of Mexico |isbn= 970-07-3678-4}}</ref>{{rp|148}} ====Ponovni prihod generala Santa Anne==== Porazi Mehike pri Palo Altu in Resaca de la Palma so pripeljali do ponovnega prihoda Santa Anne. V izgnanstvu na Kubi ob izbruhu vojne je napisal vladi v Mexico City, da noče nazaj na predsedniško mesto, ampak je pripravljen končati svoje izgnanstvo in uporabiti svoje vojaške izkušnje za vrnitev Teksasa Mehiki. Predsednik Farías je bil obupan. Sprejel je ponudbo in dovolil Santa Anni, da se vrne. Neznano za Faríasa se je Santa Ana skrivaj dogovarjal z predstavniki ZDA o prodaji vsega spornega ozemlja ZDA po razumni ceni, pod pogojem, da mu omogočijo vrnitev v Mehiko preko pomorskih blokad ZDA. Polk je poslal svojega predstavnika na Kubo, Alexandra Slidella MacKenzija, da bi se neposredno pogajal s Santa Ano. Pogajanja so bila tajna in ni pisnih zapisov o srečanjih, vendar je iz srečanj izšlo nekaj razumevanja. Polk je prosil Kongres za $2 milijona, ki naj bi se porabili za pogajanje o pogodbi z Mehiko. ZDA so dovolile Santa Ani, da se vrne v Mehiko ter so dvignile pomorsko blokado ob obali Mehiškega zaliva. Vendar je v Mehiki Santa Ana zanikal kakršnokoli vedenje o srečanju z ameriškim predstavnikom ali o kakršnihkoli ponudbah ali transakcijah. Namesto da bi bil Polkov zaveznik je obdržal vsa denarna sredstva, ki so mu bila dana in začel načrtovati obrambo Mehike. Američani so bili razočarani vključno z generalom Scottom, saj je bil to nepričakovan preobrat. "Santa Ana se je norčeval iz naivnosti svojih sovražnikov: ZDA so bile zavedene, ko so verjele, da bi lahko izdal svojo materno deželo.'"<ref>quoted in Fowler, ''Santa Anna of Mexico'' p. 255. The negotiations are discussed pp. 253–254</ref> Santa Ana se je izogibal angažiranju v politiki in se posvetil vojaški obrambi Mehike. Medtem, ko so politiki poskušali ponovno uvesti zvezno republiko, se je Santa Ana odpravila na fronto, da bi ponovno osvojil izgubljeno severno ozemlje. Čeprav je bil Santa Ana izvoljen za predsednika leta 1846 je zavrnil, da bi vladal in to prepustil svojemu podpredsedniku, medtem ko se je poskušal soočiti z Taylorjevimi silami. Z obnovljeno zvezno republiko so nekatere države zavrnile podporo nacionalni vojaški kampanji, ki jo je vodil Santa Ana, ki je v prejšnjem desetletju neposredno bojeval z njimi. Santa Ana je pozval podpredsednika Gomeza Faríasa naj deluje kot diktator, da bi pridobil potrebne može in material za vojno. Gómez Farías je prisilil katoliško cerkev do posojila, vendar sredstva niso bila na voljo pravočasno, da bi podprla Santa Anino vojsko.<ref>Fowler, ''Santa Anna of Mexico'' pp. 259–261</ref> ===Reakcija v Združenih državah=== ====Nasprotovanje vojni==== [[File: Abraham Lincoln by Nicholas Shepherd, 1846-crop.jpg|thumb|upright|[[Abraham Lincoln]] v svojih poznih 30-ih letih kot član Whig stranke v kongresu, ko je nasprotoval mehiško-ameriški vojni. Fotografijo je posnel eden od Lincolnovih študentov prava okoli leta 1846.]] [[File:Frederick Douglass by Samuel J Miller, 1847-52.png|thumb|upright|Bivši suženj in pomemben zagovornik proti suženjstvu [[Frederick Douglass]] je nasprotoval mehiško-ameriški vojni.]] V Združenih državah, ki so bile vedno bolj razdeljene zaradi frakcijskih sporov, je bila vojna partijska zadeva in eden od ključnih elemenovt ameriške državljanske vojne. Večina Whigov na severu in jugu ji je nasprotovala;<ref name="Jay166">Jay (1853), pp. 165–166.</ref> večina demokratov pa jo je podpirala.<ref name="Jay165">Jay (1853), p. 165.</ref> Južni demokrati, navdihnjeni z priljubljenim prepričanjem v Manifest Destiny so jo podpirali v upanju, da bi dodali ozemlje sužnjelastnikov jugu in se izognili številčnemu presežku hitreje rastočega severa. O'Sullivan, editor revije ''Democratic Review'' je to frazo skoval v njenem kontekstu trdeč, da mora biti "naša očitna usoda, da prekrijemo celino, ki nam jo je "Providenca" (usoda) namenila za prost razvoj naših letno naraščajočih milijonov."<ref>Glej O'Sullivanov članek iz leta 1845 [http://web.grinnell.edu/courses/HIS/f01/HIS202-01/Documents/OSullivan.html "Priključitev"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051125043717/http://web.grinnell.edu/courses/HIS/f01/HIS202-01/Documents/OSullivan.html |datum=25. november 2005 }}, ''United States Magazine and Democratic Review''.</ref> Severne skupine proti suženjstvu so se bale širjenja Južne "suženjske moči"; Whigsi so na splošno želeli okrepiti ekonomijo z industrializacijo, ne pa jo širiti z več zemlje. Med najglasnejšimi nasprotniki vojne v predstavniškem domu je bil nekdanji predsednik ZDA [[John Quincy Adams|Adams]] iz [[Massachusetts]]a. Prvič je izrazil skrbi glede širjenja na mehiško ozemlje leta 1836, ko je nasprotoval priključitvi Teksasa po njegovi dejanski neodvisnosti od Mehike. To trditev je nadaljeval leta 1846 iz istega razloga. Vojna z Mehiko bi dodala novo sužnjsko ozemlje narodu. Ko je 13. maja 1846 prišlo na glasovanje o vojni z Mehiko, je Adams v dvorani izrekel odločno "Ne!" Le 13 drugih je sledilo njegovi odločitvi. Kljub temu nasprotovanju je kasneje glasoval za vojni proračun.<ref name="zinn"/>{{rp|151}} Nekdanji suženj [[Frederick Douglass]] je nasprotoval vojni in bil razočaran nad šibkostjo protivojnega gibanja. "Odločitev našega predsednika, ki drži sužnje in verjetnost njegovega uspeha pri izsiljevanju od ljudi, moških in denarja za njegovo izvajanje je očitna iz šibke opozicije, ki je nasproti njemu. Nihče se ne zdi voljan, da bi z vsem tveganjem stal za mir."<ref>citirano v Christensen, ''The U.S.–Mexican War'', str. 74.</ref> Polk je na splošno uspel manipulirati Whigse, da so podprli proračun za vojno, vendar le potem, ko se je vojna že začela, nato pa "zameglil situacijo s številnimi lažnimi izjavami o mehiških dejanjih."<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 22.</ref> Ni se vsak strinjal. Joshua Giddings je vodil skupino nasprotnikov v Washingtonu D.C. Vojno z Mehiko je imenoval "agresivno, nečisto in nepravično vojno" in glasoval proti oskrbi vojakov in orožja. Rekel je: "Pri umoru Mehikov na njihovem lastnem ozemlju ali pri ropanju njihove dežele ne morem sodelovati ne zdaj ne kasneje. Krivda za te zločine mora ležati na drugih. Ne bom sodeloval v njih."<ref>Giddings, Joshua Reed. ''Govori v kongresu [1841–1852]'', J.P. Jewett in družba, 1853, str. 17.</ref> Tudi Whig Lincoln je izpodbijal Polkov vzrok za vojno. Polk je trdil, da je Mehika "izlila ameriško kri na ameriškem tleh". Lincoln je predložil osem "Spot Resolutions", v katerih je zahteval, da Polk navede točno mesto, kjer je bil napaden Thornton in kjer je bila izlita ameriška kri ter pojasni ali je to območje ameriško ozemlje ali ga je zahtevala Španija in Mehika. Tudi Lincoln dejansko ni ustavil denarja za moške ali zaloge v vojnem naporu.<ref name="zinn"/>{{rp|151}} Whig senator Thomas Corwin iz Ohia je leta 1847 imel dolg govor, ki je obtoževal predsedniško vojno. V senatu 11. februarja 1847 je vodja Whigov Robert Toombs iz Georgije izjavil: "Ta vojna je nedefinirana ... Obtožujemo predsednika, da je zlorabil vojno moč&nbsp;... z osvajanjem dežele&nbsp;... ki je bila stoletja v lasti Mehike. ... Postavimo brzico na to poželenje po dominaciji. Imeli smo dovolj ozemlja, Nebo to ve."<ref>[[Albert J. Beveridge|Beveridge]] 1:417.</ref> Demokratski predstavnik David Wilmot je predstavil predlog "Wilmot Proviso", ki bi prepovedal suženjstvo v novem ozemlju pridobljenem od Mehike. Wilmotov predlog je uspel v predstavniškem domu vendar ne v senatu.<ref>Richards, Leonard L. ''Suženjske moči in južna dominacija 1780–1860''."""2000 pp. 152–153.</ref><ref>Silbey, Joel H. ''Vihar nad Teksasom: Kontroverza o aneksiji in pot do državljanske vojne''. 2005 130–131</ref> Severni abolicionisti so napadli vojno kot poskus sužnjelastnikov, da bi okrepili svoj nadzor nad suženjstvom in tako zagotovili svoj nadaljnji vpliv v zvezni vladi. Ugledni umetniki in pisatelji so nasprotovali vojni, med njimi James Russell Lowell, čigar deli na temo "Sedanja kriza"<ref>Gradert, Kenyon. ''Puritan Spirits in the Abolitionist Imagination''. Chicago: The University of Chicago Press, 2020: 108. {{ISBN|978-0-226-69402-3}}</ref> in satirični ''The Biglow Papers'' sta bili takoj priljubljena.<ref>Pierpaoli, Paul G., Jr. ''Enciklopedija mehiško-ameriške vojne: Politična, socialna in vojaška zgodovina'' (zvezek I), Spencer Tucker (urednik). Santa Barbara, CA: ABC-CLIO, 2013: 372. {{ISBN|978-1-85109-853-8}}</ref> Transcendentlska pisatelja Henry David Thoreau in Ralph Waldo Emerson sta prav tako kritizirala vojno. Thoreau, ki je prestajal zaporno kazen, ker je zavrnil plačilo davka, ki bi podprl vojno prizadevanje je predavanje spremenil v esej, ki je zdaj znan kot ''Civil Disobedience''. Emerson je bil jedrnat in napovedal, "ZDA bodo zavzele Mehiko, vendar bo to kot človek, ki je pogoltnil arzenik, ki ga bo zatem zrušil. Mehika nas bo zastrupila." Dogodki so to potrdili, saj so razprave o širjenju suženjstva na ozemljih, ki so bila odvzeta Mehiki, vzpodbudile zdrs v državljansko vojno le dobrih dvanajst let pozneje.<ref name="TD-20180818">{{navedi novice |last1=Sjursen |first1=Danny |title=Prevara mehiško-ameriška vojna (1846–48) |url=https://www.truthdig.com/articles/american-history-for-truthdiggers-the-fraudulent-mexican-american-war-1846-48/ |website=Truthdig |access-date=August 31, 2018 |date=August 18, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180831175128/https://www.truthdig.com/articles/american-history-for-truthdiggers-the-fraudulent-mexican-american-war-1846-48/ |archive-date=August 31, 2018 |url-status=live }}</ref> Združenje delavcev Nove Anglije je obsodilo vojno, nekateri irski in nemški priseljenci so prestopili iz ameriške vojske in oblikovali "Saint Patrick's Battalion", da bi se borili za Mehiko.<ref name="zinn" />{{rp|152–157}} ====Podpora vojni==== [[File:Volunteers leaving for the Mexican War, Exeter, New Hampshire, daguerreotype by E. Punderson, ca.1846.jpg|thumb|Prostovoljci odhajajo v mehiško vojno, Exeter, [[New Hampshire]], [[Dagerotipija|dagerotipija]]E. Pundersona, ca.1846]] Poleg trditev, da so dejanja mehiških vojaških sil znotraj spornih meja severno od reke Rio Grande predstavljala napad na ameriško ozemlje so zagovorniki vojne gledali na ozemlja Nove Mehike in Kalifornije kot na samo nominalno mehiške posesti z zelo šibkimi povezavami z Mehiko. Ozemlja so videli kot neurejena, brez vladavine in zaščite, katerih neavtohtona populacija je predstavljala znatno ameriško komponento. Poleg tega so Američani menili, da so ozemlja pod takojšnjo grožnjo pridobitve s strani ameriškega rivala na kontinentu, Britancev. Predsednik Polk je te trditve ponovil v svojem tretjem letnem sporočilu kongresu 7. decembra 1847.<ref>{{navedi splet |url=http://www.presidency.ucsb.edu/ws/print.php?pid=29488 |title=James K. Polk: Tretje letno sporočilo – 7. december 1847 |publisher=Presidency.ucsb.edu |access-date=May 28, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130120021518/http://www.presidency.ucsb.edu/ws/print.php?pid=29488 |archive-date=January 20, 2013 |url-status=live }}</ref> Natančno je podrobno opisal stališče svoje administracije o izvorih konflikta, ukrepe, ki jih je ZDA sprejela za izogibanje sovražnosti in upravičenost za razglasitev vojne. Prav tako je razložil številne odprte finančne zahtevke ameriških državljanov proti Mehiki in trdil v luči mehiške insolventnosti, da je bila odcepitev nekaterih velikih delov njegovih severnih ozemelj edina odškodnina, ki je bila realno na voljo kot nadomestilo. To je pomagalo mobilizirati demokrate v kongresnu na njegovo stran, kar je zagotovilo sprejetje njegovih vojaških ukrepov in okrepilo podporo za vojno v ZDA. ====ZDA in novinarstvo med vojno==== [[File:Richard Caton Woodville - War News from Mexico, 1848.jpg|thumb|upright|left|''Novice o vojni iz Mehike'' (1848)]] Mehiško-ameriška vojna je bila prva vojna ZDA, ki jo je pokrival masovni mediji, predvsem rumeni tisk in je bila prva tuja vojna, o kateri so poročali predvsem ameriški dopisniki.<ref>{{cite journal |first=Tom |last=Reilly |title=Suppressiónica časopisov med mehiško vojno, 1846–48 |journal=Journalism & Mass Communication Quarterly |volume=54 |issue=2 |pages=262–349 |date=June 1, 1977 |url=http://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/107769907705400205 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181215225431/https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/107769907705400205 |archive-date=December 15, 2018 |doi=10.1177/107769907705400205|s2cid=143779590 }}</ref> Pokritost s strani tiska v Združenih državah je bila zaznamovana s podporo vojni in širokim javnim interesom ter zahtevi prebivalstva po poročanju o konfliktu. Pokritost vojne v Mehiki (tako s strani Mehičanov kot tudi Američanov, ki so bili v Mehiki) je bila omejena zaradi cenzure tiska, najprej s strani mehiške vlade in pozneje s strani ameriške vojske. [[Walt Whitman]] je z navdušenjem podprl vojno leta 1846 in pokazal svoje prezirljivo stališče do Mehike ter navdušenje za Manifest Destiny: "Kaj ima obupana, neučinkovita Mehika—s svojim vraževerjem, svojim posmehom svobodi, svojim dejanskim tiranstvom peščice nad množico—kaj ima ona za opraviti z velikim poslanstvom naseljevanja novega sveta z plemenito raso? Naša naj bo, za dosežek našega cilja!"<ref>Urnik, ''Brooklyn Daily Eagle'', 1846, citirano v Loveman, Brian. ''No Higher Law: American Foreign Policy and the Western Hemisphere since 1776''. Chapel Hill: University of North Carolina Press 2010, str. 65.</ref> Pokritost vojne je bila pomemben razvoj v ZDA, pri čemer so novinarji in vojaki, ki so pisali pisma, javnosti v ZDA dali "prvo neodvisno novično poročanje o vojni od doma ali tujine."<ref>Lawrence Delbert Cress, "Uvod", ''Dispatches from the Mexican War'', Norman: University of Oklahoma Press 1999, str. 8.</ref> Med vojno so izumi kot je telegraf ustvarili nove načine komunikacije, ki so obveščali ljudi z najnovejšimi novicami novinarjev na prizorišču. Najpomembnejši med njimi je bil George Wilkins Kendall, severnjak, ki je pisal za New Orleans ''Picayune'' in katerih članki ''Dispatches from the Mexican War'' predstavljajo pomemben prvi vir za konflikt.<ref>George Wilkins Kendall, ''Dispatches from the Mexican War'', uredil Larence Delbert Cress. Norman: University of Oklahoma Press 1999.</ref> Z več kot desetletjem izkušenj poročanja o urbanem kriminalu je "rumeni tisk" realiziral vse večje povpraševanje javnosti po presunljivih vojnih novicah. Poleg tega Shelley Streetby dokazuje, da je tiskovna revolucija, ki je predhodila mehiško-ameriški vojni, omogočila distribucijo poceni časopisov po vsej državi.<ref>{{cite journal|last1=Streetby|first1=Shellby|title=American Sensations: Empire, Amnesia, and the US–Mexican War|url=https://archive.org/details/sim_american-literary-history_spring-2001_13_1/page/n5|journal=American Literary History|date=2001|volume=13|issue=1 |page=2}}</ref> To je bil prvič v zgodovini ZDA, da so imeli poročila novinarjev namesto mnenj politikov velik vpliv na oblikovanje mnenj in stališč ljudi do vojne. Poleg pisanih poročil o vojni so vojni umetniki takrat in takoj zatem nudili vizualno dimenzijo vojne. Vizualne odrske Carla Nebela so dobro znane.<ref>Ron Tyler. "Velika ameriška knjiga: Vojna med Združenimi državami in Mehiko, ilustrirano" v ''Artes de México''. št. 80, "Carl Nebel: Potujoči slikar devetnajstega stoletja", avgust 2006, str. 77–80.</ref> S stalnim poročanjem z bojišča so se Američani čustveno povezali kot skupnost. Novice o vojni so povzročile izjemno popularno navdušenje. Spomladi 1846 so novice o Taylorjevi zmagi pri Palo Altu pritegnile veliko množico, ki se je srečala v mestu tekstilne industrije Lowell, Massachusetts. V [[Chicago|Chicago]]u se je aprila 1847 zbralo veliko število državljanov, da bi proslavili zmago pri Bueni Visti.<ref>{{navedi knjigo|title=History of Chicago from the Earliest Period to the Present Time|last=Andreas|first=A. T.|publisher=A. T. Andreas|year=1884|volume=1|location=Chicago|pages=154}}</ref> New York je v maju 1847 proslavil dvojni zmagi pri Veracruzu in Bueni Visti. Generala Taylor in Scott sta postala junaka za svoj narod in pozneje sta postala predsedniška kandidata. Polk je obljubil, da bo predsednik samo en mandat, a je njegov zadnji uradni korak bil udeležba na Taylorjevi inavguraciji kot predsednika.<ref>Christiansen, ''The U.S.–Mexico War'', p. 220.</ref> ===Invazije ZDA na obrobje Mehike=== ====Kampanja v Novi Mehiki==== [[File:Kearny-Las-Vegas-Aug-1846-engraving-1882.jpg|thumb|upright|Gen. Kearnyjeva priključitev "New Mexico Territory", 15. avgust 1846]] Po razglasu vojne 13. maja 1846 je general Stephen W. Kearny iz vojske Združenih držav ob juniju 1846 odšel jugozahodno iz Fort Leavenworth, [[Kansas]] z okoli 1.700 ljudmi v svoji "Vojski Zahoda". Kearnyjeva povelja so bila, da zavaruje ozemlja Nuevo México in Alta California.<ref name=BoSF>{{navedi splet | title = The Battle of Santa Fe | year = 2005–2008 | work = Early American Wars: A Guide to Early American Units and Battles before 1865 | publisher = MyCivilWar.com | url = http://www.mymexicanwar.com/battles/460818.htm | access-date = January 14, 2009 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100528121633/http://www.mymexicanwar.com/battles/460818.htm | archive-date = May 28, 2010 | url-status = live }}</ref> V Santa Fe, [[New Mexico]] je guverner Manuel Armijo želel preprečiti boj, vendar so ga 9. avgusta polkovnik Diego Archuleta in častnika milice Manuel Antonio Chaves in Miguel Pino prisilili, da pripravi obrambo.<ref name=Simmons>{{navedi knjigo | author=Simmons, Marc | title=The Little Lion of the Southwest: a life of Manuel Antonio Chaves | location = Chicago | publisher=The Swallow Press | year=1973 | isbn=978-0-8040-0633-0}}</ref> Armaijo je postavil položaj v Apache Canyon, ozkem prehodu približno {{convert|10|mi|km}} jugovzhodno od mesta.<ref>{{navedi splet | title = New Mexico Historic Markers: Canoncito at Apache Canyon | url = http://historicmarkers.newmexico.org/markers/detail.php?region=&id=70 | access-date = April 15, 2007 |archive-url = https://web.archive.org/web/20070927005915/http://historicmarkers.newmexico.org/markers/detail.php?region=&id=70 <!-- Bot retrieved archive --> |archive-date = September 27, 2007}} Includes a link to a map.</ref> Vendar pa je 14. avgusta, preden je bila ameriška vojska sploh vidna, sklenil, da se ne bo boril. Američan James Magoffin je trdil, da je prepričal Armija in Archuleto, da sta sledila tej poti;<ref name=Keleher>{{navedi knjigo | title=Turmoil in New Mexico 1846–1848 | author=Keleher, William A. | year = 1952 | publisher = University of New Mexico Press | isbn = 978-0-8263-0631-9}}</ref> nepreverjena zgodba pravi, da je podkupil Armija.<ref name=Beck>{{navedi knjigo | title = New Mexico: A History of Four Centuries | url = https://archive.org/details/newmexicohistory0000beck | url-access = registration | author = Beck, Warren A. | year = 1962 | publisher = University of Oklahoma Press}}</ref> Ko sta Pino, Chaves in nekateri pripadniki milice vztrajali pri boju, je Armijo ukazal, da naj se top obrne proti njim.<ref name=Simmons/> Mehiška vojska se je umaknila v Santa Fe, Armijo pa je zbežal v mehiško državo Chihuahua. Kearny in njegova vojska nista naletela na mehiške sile, ko so prispeli 15. avgusta. Kearny in njegova sila sta vstopila v Santa Fe in zasedla Novo Mehiko brez izstreljenega strela. Kearny se je 18. avgusta razglasil za vojaškega guvernerja [[Nova Mehika|Nove Mehike]] in ustanovil civilno vlado. Ameriški uradniki so pripravili začasni pravni sistem za ozemlje, ki se je imenoval "Kearny Code".<ref>Morgan, Robert (2011). ''Lions of the West''. Algonquin Books of Chapel Hill, str. 243.</ref> Kearny je nato odpeljal preostanek svoje vojske proti zahodu v Alto Kalifornijo;<ref name=BoSF/> pustil je polkovnika Sterlinga Prica na čelu ameriških sil v Novi Mehiki. Imenoval je Charles Benta za prvega teritorialnega guvernerja Nove Mehike. Po Kearnyjevem odhodu so se uporniki v Santa Feu pripravili za božični upor. Ko so načrti prišli do ameriških oblasti so uporniki upor prestavili. Pridobili so številne domorodne zaveznike, vključno z [[Pueblo]] Indijanci, ki so prav tako želeli izgnati Američane z ozemlja. Zjutraj, 19. januarja 1847 so začeli uporniki vstajo v Don Fernando de Taos, današnjem Taos, New Mexico, ki je kasneje dobilo ime "Taos Revolt". Vodila sta jih Pablo Montoya, hispano Novomehičan in Tomás Romero, domorodni Taos Indijanec, poznan tudi kot ''Tomasito'' (Mali Tomas). Romero je vodil domorodne bojevnike do Bentove hiše, kjer so razbili vrata, Benta ustrelili s puščicami in mu vzeli skalp v prisotnosti njegove družine. Odšli so naprej in pustili Benta še živega. Skupaj z ženo Ignacio in otroki ter ženami prijateljev Kita Carsona in Thomasa Oliverja Boggsa so je skupina rešila tako, da je izkopala predor skozi ilovnato steno svoje hiše v sosednjo. Ko so uporniki odkrili skupino so ubili Benta, a pustili ženske in otroke na miru. Naslednji dan je velika oborožena sila približno 500 Novomehičanov in Pueblo Indijancev napadla in obkolila mlin Simeona Turleyja v Arroyo Hondo, Taos County, New Mexico, več kilometrov izven Taosa. Charles Autobees, zaposlen v mlinu je videl moške, ki so prišli. Odjahal je v Santa Fe po pomoč od okupacijskih ameriških sil. Osem do deset gorskih lovcev je ostalo v mlinu za obrambo. Po enodnevni bitki sta preživela le dva gorska lovca, John David Albert in Thomas Tate Tobin, Autobeesov polbrat. Oba sta se ponoči ločeno rešila peš. Isti dan so novomehiški uporniki ubili sedem ameriških trgovcev, ki so prehajali skozi vas Mora, New Mexico. Do 15 Američanov je bilo ubitih v obeh akcijah 20. januarja. Ameriška vojska se je hitro premaknila, da bi zatrla upor; polkovnik Price je vodil več kot 300 ameriških vojakov iz Santa Fee v Taos, skupaj z 65 prostovoljci, vključno z nekaterimi Novomehičani, ki so jih organizirali Ceran St. Vrain, poslovni partner Williama in Charlesa Benta. Na poti so združene sile odgnale silo okoli 1.500 Novomehičanov in Pueblov v bitki pri Santa Cruz de la Cañada in v bitki za Embudo Pass. Uporniki so se umaknili v Taos Pueblo, kjer so poiskali zavetje v ilovnati cerkvi. Med bitko je ameriška vojska predrla zid cerkve in usmerila topniški ogenj v notranjost, povzročila številne žrtve in ubila približno 150 upornikov. Ujeli so še 400 moških po tesnem boju iz oči v oči. V bitki so umrli le trije Američani.<ref name="Garrard">Garrard, Lewis H. (1850). [https://books.google.com/books?id=_A8TAAAAYAAJ&q=Trial+ ''Wah-to-yah and the Taos Trail; or Prairie Travel and Scalp Dances, with a Look at Los Rancheros from Muleback and the Rocky Mountain Camp-fire''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160603090602/https://books.google.com/books?id=_A8TAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=Wah-to-yah%20and%20the%20Taos%20Trail,&source=gbs_slider_thumb#v=onepage&q=Trial%20&f=false |datum=3. junij,2016 }}, str. 214–215; ponatis, Univerza Oklahoma Press, Norman, 1955.</ref> Ločena skupina ameriških vojakov pod vodstvom stotnikov Izraela R. Hendleya in Jesseja I. Morina je kampanjo izvajala proti upornikom v Mori. Prva bitka pri Mori se je končala z zmago Nove Mehike. Američani so ponovno napadli v drugi bitki pri Mori in zmagali, kar je končalo njihove operacije proti Mori. Novomehiški uporniki so ameriške sile napadli še trikrat v naslednjih mesecih. Ti dogodki so znani kot bitka pri kanjonu Red River, bitka pri Las Vegasu in bitka pri Cienega Creeku. ====Kampanja v Kaliforniji==== [[File:SanPasqual.jpg|thumb|Bitka pri San Pasqual, zmaga kalifornijske vojske pod vodstvom generala Andrésa Picoa proti močnejši ameriški sili, ki ji je poveljeval general Stephen W. Kearny.]] Novica o razglasitvi vojne s strani Kongresa je dosegla Kalifornijo avgusta 1846.<ref name="Walker p104">{{navedi knjigo |last=Walker |first=Dale L. |title=Bear Flag Rising: The Conquest of California, 1846 |publisher=Forge Books |year=1999 |isbn=978-0-3128-6685-3 |location=New York |url=https://archive.org/details/bearflagrisingco00walk |url-access=registration |page=[https://archive.org/details/bearflagrisingco00walk_0/page/104 104]}}</ref> Ameriški konzul Thomas O. Larkin, ki je bil nameščen v Montereyu, Kalifornija, je usklajeno deloval med dogodki v tej okolici, da bi se izognil prelitju krvi med Amerikanci in mehiško vojaško garnizijo pod vodstvom generala Joséja Castra, starejšega vojaškega častnika v Kaliforniji.{{sfnp|Walker|1999|str=91–92, 96}} Frémont, ki je vodil topografsko ekspedicijo ameriške vojske za raziskovanje "Velikega Bazena" je decembra 1845 vstopil v "Sacramento Valley".{{sfnp|Walker|1999|str=72}} Frémontova skupina je bila na "Upper Klamath Lake" v "Oregon Territory", ko je prejela novico, da je vojna med Mehiko in ZDA neizbežna;{{sfnp|Walker|1999|str=103}} skupina se je nato vrnila v Kalifornijo.{{sfnp|Walker|1999|str=107}} Mehika je izdala proklamacijo, da tujci ne smejo več imeti lastnine v Kaliforniji in so podvrženi izgonu.{{sfnp|Walker|1999|str=101}} Ko so se pojavile govorice, da general Castro zbira vojsko proti njim, so se ameriški naseljenci v Sacramento Valley združili, da bi se uprli grožnji.{{sfnp|Walker|1999|str=110}} Dne 14. junija 1846 je 34 ameriških naseljencev prevzelo nadzor nad nebranjeno mehiško vladno postojanko v Sonoma, Kalifornija|, da bi preprečili Castrove načrte.{{sfnp|Walker|1999|str=123–125}} En naseljenec je naredil "Zastavo medveda" in jo dvignil nad Sonoma Plaza. V enem tednu se je 70 več koz prostovoljcev pridružilo upornikom,{{sfnp|Walker|1999|str=129}} ki so se v začetku julija povečali na skoraj 300.{{sfnp|Walker|1999|str=139}} Ta dogodek pod vodstvom Williama B. Id je postal znan kot "Uporniki z Zastavo medveda". [[File:Battle of Río San Gabriel.jpg|thumb|right|Bitka pri Río San Gabriel je bila odločilna zmaga ameriških sil proti "Californios" med ameriškim osvajanjem Kalifornije.]] Dne 25. junija je Frémontova skupina prispela, da bi pomagala pri pričakovanem vojaškem spopadu.{{sfnp|Walker|1999|str=134}} [[San Francisco]], takrat imenovan Yerba Buena, so 2. julija okupirali uporniki z "Zastavo medveda".{{sfnp|Walker|1999|str=138}} Dne 5. julija je bil Frémontov kalifornijski bataljon oblikovan z združevanjem njegovih sil z mnogimi uporniki.{{sfnp|Walker|1999|str=140}} Kommodor John D. Sloat, poveljnik Pacifiške eskadre ameriške mornarice,je bil blizu Mazatlana v Mehiki in je prejel ukaze, da zavzame San Francisco Bay in blokira kalifornijska pristanišča, ko je bil prepričan, da je vojna začela.{{sfnp|Walker|1999|str=98}} Sloat je odplul proti Montereyju in prispel 1. julija.{{sfnp|Walker|1999|str=142}} Sloat, ko je slišal o dogodkih v Sonomi in Frémontovi vpletenosti je napačno menil, da deluje na ukaz Washingtona in je naročil svojim silam, da zasedejo Monterey 7. julija in dvignejo ameriško zastavo.{{sfnp|Walker|1999|pp=143–144}} 9. julija je 70 mornarjev in [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|marincev]] prispelo na Yerba Buena in dvignilo ameriško zastavo. Kasneje tisti dan v Sonomi je bila Zastava medveda spuščena, ameriška zastava pa je bila dvignjena na njeno mesto.{{sfnp|Walker|1999|p=148}} Na Sloatove ukaze je Frémont pripeljal 160 prostovoljcev v Monterey, poleg Kalifornijskega bataljona.{{sfnp|Walker|1999|p=149}} 15. julija je Sloat prenesel svoje poveljstvo nad Pacifiško eskadro na komodorja Roberta F. Stocktona, ki je bil bolj vojaško agresiven.{{sfnp|Walker|1999|p=154}} Zbral je pripravljene člane Kalifornijskega bataljona v vojaško službo, Frémont pa je prevzel poveljstvo.{{sfnp|Walker|1999|p=154}} Stockton je ukazal Frémontu, naj se odpravi v [[San Diego]], da se pripravi na napredovanje proti severu do Los Angelesa.{{sfnp|Walker|1999|p=156}} Ko je Frémont prispel, je Stocktonovih 360 mož prispelo v San Pedro.{{sfnp|Walker|1999|p=157}} Castro in Pico sta napisala poslovilno pismo in pobegnila ločeno v mehiško državo Sonoro.{{sfnp|Walker|1999|p=158}} [[File:Battle_of_La_Mesa_(William_H._Meyers,_1847).jpg|thumb|Bitka pri La Mesi je bila zadnja bitka med Američani in californios silami.]] Stocktonova vojska je 13. avgusta vstopila v Los Angeles brez nasprotovanja, nato pa je poslal poročilo državnemu sekretarju, da je "Kalifornija popolnoma svobodna od mehiške oblasti."{{sfnp|Walker|1999|p=159}} Vendar je Stockton pustil tiranskega častnika na čelu Los Angelesa z majhno silo.{{sfnp|Walker|1999|p=196}} Domači ''Californiosi'', pod vodstvom José María Floresa, ki so delovali sami in brez zvezne pomoči iz Mehike, so v obleganju Los Angelesa prisilili ameriško posadko k umiku 29. septembra.{{sfnp|Walker|1999|p=197}} Tudi majhne ameriške posadke v San Diegu in Santa Barbari so prisilili v beg.{{sfnp|Walker|1999|p=198}} Kapitan William Mervine je 7. oktobra pristal 350 mornarjev in marincev v San Pedru.{{sfnp|Walker|1999|p=199}} V bitki pri Dominguez Ranchu so jih napadle in odgnale Floresove sile v manj kot eni uri.{{sfnp|Walker|1999|p=200}} Štirje Američani so umrli, 8 pa je bilo huje ranjenih. Stockton je prispel s okrepitevami v San Pedro, kar je povečalo ameriške sile na tam 800.{{sfnp|Walker|1999|p=201}} On in Mervine sta nato vzpostavila operativno bazo v San Diegu.{{sfnp|Walker|1999|p=203}} Medtem je Kearny in njegova sila približno 115 mož, ki so opravili naporen pohod čez Sonorsko puščavo, prečkali Río Colorado konec novembra 1846.{{sfnp|Walker|1999|p=209}} Stockton je poslal 35-člansko patruljo iz San Diega, da jih poišče.{{sfnp|Walker|1999|p=204}} 7. decembra je 100 suličarjev pod generalom Andrésom Picoom (brat guvernerja), ki so se pripravljali na napad, napadlo Kearnyjevo vojsko približno 150 mož v bitki pri San Pasqualu, kjer je bilo 22 Kearnyjevih mož (eden od njih je kasneje umrl zaradi ran) v 30 minutah boja ubitih.{{sfnp|Walker|1999|pp=215–219}} Ranjeni Kearny in njegova okrvavljena sila sta napredovala, dokler nista morala vzpostaviti obrambne pozicije na "Mule Hill".{{sfnp|Walker|1999|p=221}} General Pico jih je dni oblegal štiri dni, dokler ni prispela 215-članska ameriška reševalna sila.{{sfnp|Walker|1999|p=224}} Frémont in 428-članski Kalifornijski bataljon sta prispela v San Luis Obispo 14. decembra{{sfnp|Walker|1999|p=234}} in Santa Barbaro 27. decembra.{{sfnp|Walker|1999|p=235}} 28. decembra je ameriška sila pod Kearnyjem začela 25 kilometrski pohod do Los Angelesa.<ref>Brooks (1849), str. 257.</ref>{{sfnp|Walker|1999|p=233}} Flores je nato preselil svojo slabo opremljeno silo 500 mož silo na 15 metrov visoko pečino nad reko San Gabriel.{{sfnp|Walker|1999|p=237}} 8. januarja 1847 je vojska Stockton-Kearnya premagala kalifornijske sile v dvourni bitki pri Rio San Gabriel.<ref>Bauer (1992), str. 190–191.</ref>{{sfnp|Walker|1999|p=238}} Tistega dne je Frémontova sila prispela v San Fernando.{{sfnp|Walker|1999|p=239}} Naslednji dan, 9. januarj so se sile Stockton-Kearny borile in zmagale v bitki pri La Mesi.{{sfnp|Walker|1999|pp=240–241}} 10. januarja je ameriška vojska vstopila v Los Angeles, vendar ni naletela na odpor.{{sfnp|Walker|1999|p=242}} 12. januarja sta se Frémont in dva Picova častnika dogovorila o pogojih predaje.{{sfnp|Walker|1999|p=246}} Kapitulacijsko pogodbo so 13. januarja podpisali Frémont, Andrés Pico in šest drugih na ranču v Cahuenga Passu (današnji Severni Hollywood).{{sfnp|Walker|1999|p=246}} To je postalo znano kot "Cahuenška pogodba", ki je zaznamovala konec oboroženega upora v Kalifornija.{{sfnp|Walker|1999|p=246}} ====Kampanja na pacifiški obali==== [[File:US and mexican soldiers 1846-1848.jpg|thumb|upright|Rekonstruktorji v ameriških (levo) in mehiških (desno) uniformah iz tistega obdobja]] Ob vstopu v Kalifornijski zali] so ''USS Independence'', ''[[USS Congress'' in ''[[USS Cyane ''zasedle La Paz, Baja California Sur, nato pa 19. oktobra 1847 pri Guaymasu zajele in požgale majhno mehiško floto. V enem mesecu so zaliv očistile sovražnih ladij in uničile ali zajele 30 plovil. Kasneje so njihovi mornarji in marinci 11. novembra 1847 zavzeli pristanišče Mazatlán. Ko je bila zgornja Kalifornija zavarovana je večina Pacifiške eskadrilje nadaljevala pot vzdolž kalifornijske obale, zavzela vsa večja mesta na ozemlju Baja California in ujela ali uničila skoraj vse mehiške ladje v Kalifornijskem zalivu. Mehiška kampanja pod poveljstvom Manuela Pinede Muñoza za ponovno zavzetje različnih zajetih pristanišč je povzročila več manjših spopadov in dve obleganji, v katerih so ladje Pacifiške eskadrilje nudile topniško podporo. Ameriške garnizije so ostale pod nadzorom pristanišč. Po okrepitvah je podpolkovnik Henry S. Burton odkorakal ven. Njegove sile so rešile ujete Američane, zavzele Pinedo in 31. marca v bitki pri Todos Santosu premagale in razpršile preostale mehiške sile, ne da bi vedele, da je bila februarja 1848 podpisana pogodba iz Guadalupe Hidalga in da je bilo 6. marca sklenjeno premirje. Ko so bile ameriške garnizije po ratifikaciji pogodbe evakuirane v Monterey, so se jim pridružili številni Mehičani: tisti, ki so podpirali ameriško stvar in so menili, da bo skupaj z Zgornjo Kalifornijo priključena tudi Spodnja Kalifornija. ====Severovzhodna Mehika==== =====Bitka pri Monterreyu===== Pod vodstvom Zacharyja Taylorja je 2.300 ameriških vojakov po začetnih težavah pri pridobivanju rečnega prevoza prečkalo Rio Grande. Njegovi vojaki so zasedli Matamoros, nato Camargo (kjer so vojaki utrpeli prvo od številnih težav z boleznijo) in nato nadaljevali proti jugu ter oblegali mesto Monterrey v Novem Leónu. Težka bitka za Monterrey je povzročila hude izgube na obeh straneh. Ameriško lahko topništvo je bilo neučinkovito proti kamnitim utrdbam mesta, saj so ameriške sile napadle s frontalnimi napadi. Mehiške sile pod poveljstvom generala Pedra de Ampudie so pri utrdbi Fort Teneria odbile Taylorjevo najboljšo pehotno divizijo.<ref name="Urban Warfare">{{navedi splet |url=http://www.battleofmonterrey.com/urbanwarfare.html |title=Urban Warfare |publisher=Battle of Monterrey.com |access-date=May 28, 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707214318/http://www.battleofmonterrey.com/urbanwarfare.html |archive-date=July 7, 2011 |df=mdy-all}}</ref> [[File:Nebel Mexican War 02 Capture of Monterrey.jpg|thumb|Bitka za Monterrey 20.–24. september 1846, po sliki Carla Nebela]] [[File:Battle-of-Buena-Vista-Robinson.jpeg|thumb|Bitka pri Buena Visti]] Ameriški vojaki, vključno s številnimi diplomanti West Pointa se še nikoli prej niso udeleževali urbanega bojevanja in so korakali naravnost po odprtih ulicah, kjer so jih streljali mehiški branilci, dobro skriti v debelih hišah iz opeke v Monterreyju.<ref name="Urban Warfare"/> Hitro so se naučili in dva dni pozneje so spremenili svojo taktiko urbanega bojevanja. Teksaški vojaki so se že prej borili v mehiškem mestu (obleganje Béxarja decembra 1835) in so Taylorjevim generalom svetovali, da morajo Američani prebiti mestne hiše. Morali so preluknjati luknje v stene ali strehe hiš in se boriti iz bližine znotraj struktur. Mehičani so teksaške vojake imenovali »Diabólicos Tejanos« (hudičevi Teksašani).<ref>Rip Ford's Texas Memoirs, Stephen Oates, University of Texas Press, 1963.</ref> Ta metoda se je izkazala za uspešno.<ref>{{navedi knjigo |last=Dishman |first=Christopher |title=A Perfect Gibraltar: The Battle for Monterrey, Mexico |publisher=University of Oklahoma Press |year=2010 |isbn=978-0-8061-4140-4}}</ref> Sčasoma so ta dejanja Ampudijeve može prisilila in ujela na osrednji mestni trg, kjer jih je obstreljevanje z havbicami prisililo k pogajanjem. Taylor se je strinjal, da bo mehiški vojski dovolil evakuacijo in osemtedensko premirje v zameno za predajo mesta. Taylor je prekinil premirje in zasedel mesto Saltillo jugozahodno od Monterreya. Santa Anna je za izgubo Monterreya in Saltilla okrivil Ampudio in ga degradiral na poveljnika majhnega topniškega bataljona. Podobno je Polk Taylorja okrivil tako za velike izgube kot za to, da ni zaprl celotne Ampudijeve sile. Taylorjeva vojska je bila nato oropana večine svojih vojakov, da bi podprla prihajajoče obalne operacije Scotta proti Veracruzu in osrčju Mehike. =====Bitka pri Buena Visti===== 22. februarja 1847 je Santa Anna, potem ko je slišal za to slabost iz pisnih ukazov, najdenih na zajetem ameriškega izvidnika, prevzel pobudo in z vso mehiško vojsko odkorakal proti severu, da bi se z 20.000 možmi boril proti Taylorju v upanju, da bo dosegel prepričljivo zmago, preden bo Scott lahko napadel z morja. Vojski sta se srečali in se bojevali v največji bitki vojne v bitki pri Buena Visti. Taylor se je s 4.600 možmi utrdil na gorskem prelazu La Angostura ali "ožini", nekaj kilometrov južno od ranča Buena Vista. Santa Anna, ki je imel malo logistike za oskrbo svoje vojske je ves dolg pohod proti severu utrpel dezertacij in prispel le z 15.000 utrujenimi možmi. Ker je zahteva za predajo ameriške vojske bila zavrnjena, je vojska Santa Anne naslednje jutro napadla, pri čemer je v bitki z ameriškimi silami uporabila zvijačo. Santa Anna je obkrožil ameriške položaje tako, da je poslal svojo konjenico in nekaj pehote po strmem terenu, ki je sestavljal eno stran prelaza, medtem ko je divizija pehote napadla frontalno, da bi zmotila in odvlekla ameriške sile vzdolž ceste, ki je vodila v Buena Visto. Sledili so siloviti boji, med katerimi so bile ameriške čete skoraj poražene, a so se uspele oklepati svojih utrjenih položajev, zahvaljujoč Mississippi Rifles, prostovoljnemu polku pod vodstvom [[Jefferson Davis|Jeffersona Davisa]], ki jih je oblikoval v obrambno formacijo v obliki črke V.<ref>Foote, Shelby. ''Državljanska vojna: Pripoved'': 1. zvezek: Od utrdbe Sumter do Perryvilla (1958).</ref> Mehičani so na več točkah skoraj prebili ameriške linije, vendar so njihove pehotne kolone, ki so se prebijale skozi ozek prelaz, močno trpele zaradi ameriškega konjeniškega topništva, ki je izstreljevalo topovske granate od blizu, da bi prekinilo napade. Začetna poročila o bitki, pa tudi propaganda Santanistov so zmago pripisali Mehičanom na veliko veselje mehiškega prebivalstva, toda namesto, da bi naslednji dan napadel in končal bitko, se je Santa Anna umaknil in na poti izgubil može, potem ko je slišal o uporu in pretresih v Mexico Cityju. Taylor je pod nadzorom obdržal dele severne Mehike, Santa Anna pa se je kasneje soočil s kritikami zaradi svojega umika. Mehiški in ameriški vojaški zgodovinarji{{who|date=maj 2024}} se strinjajo, da bi bila ameriška vojska verjetno poražena, če bi se Santa Anna bitko izbojevala do konca.<ref>Christiansen, ''Ameriško-mehiška vojna'', str. 161.</ref> Polk ni zaupal Taylorju, za katerega je menil, da je v bitki pri Monterreyu pokazal nesposobnost, ko je privolil v premirje. Taylor je kasneje bitko pri Buena Visti uporabil kot osrednji del svoje uspešne predsedniške kampanje leta 1848. ====Severozahodna Mehika==== Severozahodna Mehika je bila v bistvu plemensko ozemlje staroselcev, vendar je bila 21. novembra 1846 podpisana "Pogodba iz Bear Springsa", ki je končala obsežen upor plemen [[Ute|Utov]], [[Zuni|Zunijev]], Moquisov in [[Navajo|Navajev]].<ref>Groom, Winston "Kearnyjev pohod" Alfred A. Knopf, 2011, str. 143.</ref> Decembra 1846 se je po uspešnem osvajanju Nove Mehike del Kearneyjeve Zahodne vojske, Prvi konjeniški prostovoljci iz Missourija, premaknil v današnjo severozahodno Mehiko. Vodil jih je Alexander W. Doniphan in nadaljevali so enoletno 8.850 kilometrov dolgo kampanjo. Opisan je bil kot tekmec z pohodom [[Ksenofont|Ksenofonta]] čez [[Anatolija|Anatolijo]] med [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskimi vojnami]].<ref>{{navedi knjigo|title=Doniphan's Epic March: The 1st Missouri Volunteers in the Mexican War|url=https://archive.org/details/doniphansepicmar0000daws|isbn = 0700609563|last1 = Dawson|first1 = Joseph G.|year = 1999| publisher=University Press of Kansas }}</ref><ref name="library.uta.edu">{{navedi splet|url=https://library.uta.edu/usmexicowar/item?content_id=1652&topic_id=16&format_id=9&ofst=15&ni=16|title=Maps: Map Showing Col. A.W. Doniphan's Route through the States of New Mexico, Chihuahua and Coahuila.{{!}} A Continent Divided: The U.S.–Mexico War|website=library.uta.edu|access-date=November 10, 2019|archive-date=June 19, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200619032642/https://library.uta.edu/usmexicowar/item?content_id=1652&topic_id=16&format_id=9&ofst=15&ni=16|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://thememorypalace.us/2019/05/private-robinson-on-pawnee-rock/|title=Private Robinson on Pawnee Rock|date=May 20, 2019|website=the memory palace|language=en-US|access-date=November 10, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191010043818/http://thememorypalace.us/2019/05/private-robinson-on-pawnee-rock/|archive-date=October 10, 2019|url-status=live}}</ref> Na božični dan so zmagali v bitki pri El Brazitu zunaj sodobnega El Pasa v Teksasu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.arcgis.com/apps/MapSeries/index.html?appid=e85997aeac6d419886fa76ed27631150|title=War in the West: Doniphan's March – Center for Greater Southwestern Studies|last=Haynes|first=Sam|website=www.arcgis.com|access-date=November 10, 2019|archive-date=October 18, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191018184119/https://www.arcgis.com/apps/MapSeries/index.html?appid=e85997aeac6d419886fa76ed27631150|url-status=live}}</ref> 1. marca 1847 je Doniphan zasedel Chihuahua City. Britanski konzul John Potts ni hotel dovoliti Doniphanu, da bi preiskal dvorec guvernerja Tríasa, in je neuspešno trdil, da je pod britansko zaščito. Ameriški trgovci v Chihuahui so želeli, da ameriške sile ostanejo, da bi zaščitili svoje poslovanje. Major William Gilpin se je zavzemal za pohod na Mexico City in prepričal večino častnikov, vendar je Doniphan ta načrt preprečil. Nato je konec aprila Taylor ukazal Prvemu konjeniškemu prostovoljnemu polku Missourija, naj zapusti Chihuahuo in se mu pridruži v Saltillu. Ameriški trgovci so jim bodisi sledili bodisi se vrnili v Santa Fe. Med potjo so meščani Parrasa zaprosili Doniphana za pomoč proti domorodni skupini Indijancev, ki je vzela otroke, konje, mule in denar.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=xhneotO7Xg8C&pg=PA162|author=Roger D. Launius|title=Alexander William Doniphan: portrait of a Missouri moderate|isbn=978-0-8262-1132-3|year=1997|publisher=University of Missouri Press|access-date=October 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160508082640/https://books.google.com/books?id=xhneotO7Xg8C&pg=PA162&lpg=PA162|archive-date=May 8, 2016|url-status=live}}</ref> The Missouri Volunteers finally made their way to Matamoros, from which they returned to Missouri by water.<ref name="library.uta.edu" /> Civilisti severne Mehike so se je ameriški invaziji le malo upirali, verjetno zato, ker so državo že opustošili napadi Komančev in Apačev. Josiah Gregg, ki je bil z ameriško vojsko v severni Mehiki, je dejal: »Celotna država od Nove Mehike do meja Duranga je skoraj v celoti izpraznjena. Haciende in ranči so bili večinoma zapuščeni, ljudje pa so večinoma omejeni na mesta.«<ref>{{navedi knjigo | last=Hamalainen | first=Pekka | title=The Comanche Empire | location=New Haven | publisher=Yale University Press | page=232}}</ref> ====Južna Mehika==== Južna Mehika je imela veliko domorodnega prebivalstva in je bila geografsko oddaljena od prestolnice, nad katero je imela centralna vlada šibek nadzor. Še posebej [[Jukatan|Yucatán]] je imel tesnejše vezi z Kubo in Združenimi državami Amerike kot z osrednjo Mehiko. V zgodnjem obdobju Mehiške republike se je Yucatán večkrat odcepil od federacije. Obstajala so tudi rivalstva med regionalnimi elitami, pri čemer je imela ena frakcija sedež v Méridi, druga pa v Campecheju. Ta vprašanja so vplivala na mehiško-ameriško vojno, saj so ZDA imele načrte na tem delu obale.<ref>Gilbert M. Joseph, "Združene države Amerike, sprte elite in podeželski upor v Yucatánu, 1836–1915" v ''Podeželski upor v Mehiki: intervencija ZDA in področje podrejene politike, razširjena izdaja'', Daniel Nugent, ur. Durham: Duke University Press 1998, str. 173–206.</ref> Ameriška mornarica je prispevala k vojni z nadzorom obale in čiščenjem poti ameriškim vojakom in zalogam zlasti do glavnega mehiškega pristanišča Veracruz. Še preden so se začele sovražnosti v sporni severni regiji je ameriška mornarica ustvarila blokado. Zaradi plitvih voda tega dela obale je ameriška mornarica potrebovala ladje z majhnim ugrezom namesto velikih fregat. Ker mehiške mornarice skoraj ni bilo, je lahko neovirano delovala v vodah Mehiškega zaliva.<ref>K. Jack Bauer, ''Mehiška vojna, 1846–1848''. 1974. Ponovno objavljeno pri založbi University of Nebraska Press 1992, str. 108–109.</ref> ZDA so se v Tabascu bojevale v dveh bitkah, v prvi bitki pri Tabascu| oktobra 1846 in v drugi bitki pri Tabascu junija 1847. Leta 1847 so se Maji uprli mehiškim elitam polotoka v boju, znani kot "kastna vojna na Yucatánu". Jefferson Davis, takratni senator iz Mississippija, je v kongresu trdil, da predsednik ne potrebuje dodatnih pooblastil za posredovanje v Jukatanu, saj je vojna z Mehiko že v teku. Davisova skrb je bila strateška in del njegove vizije Manifest Destiny, saj je Mehiški zaliv "vodni bazen, ki pripada Združenim državam" in da "morata biti rt Jukatan in otok Kuba naša".<ref>citirano v Brian Loveman, ''No Higher Law: American Foreign Policy and the Western Hemisphere Since 1776''. Chapel Hill: University of North Carolina Press 2010, str. 70.</ref> Ta stališča so kasneje podprli "vitezi zlatega kroga", katerega član naj bi bil Davis. Na koncu ZDA niso posredovale v Jukatanu, so pa se ideje pojavljale v kongresnih razpravah o mehiško-ameriški vojni. Vlada Jukatana je na neki točki ZDA zaprosila za zaščito med kastno vojno,<ref>"Sporočilo predsednika Združenih držav s sporočili vlade Jukatana, ki predstavlja stanje trpljenja, v katerega je ta država padla zaradi vstaje domorodcev, prosi za zaščito Združenih držav in ponuja, če bi bilo odobreno, prenos oblasti in suverenosti polotoka na Združene države." Združene države. Kongres. Senat. 29. april 1848. Prebrano, napoteno Odboru za zunanje odnose in naročeno tiskanje. [Washington, D.C.] 19 strani, 30. kongres, 1. zasedanje. Senat. Prim. dok. Št. 40.</ref>, vendar se ZDA niso odzvale. ===Scottova invazija na osrčje Mehike=== ====Izkrcanja in obleganje Veracruza==== [[File:Battle of Veracruz.jpg|thumb|Bombardiranje Veracruza]] Namesto, da bi okrepil Taylorjevo vojsko za nadaljnje napredovanje je predsednik Polk poslal drugo vojsko pod poveljstvom generala [[Winfield Scott|Winfielda Scotta]]. Polk se je odločil, da bo vojno končal z napadom na osrčje Mehike z obale. Generalova vojska Scotta je bila po morju prepeljana v pristanišče Veracruz, da bi začela invazijo na mehiško prestolnico Mexico City.<ref>{{navedi splet |url=http://www.aboutnorthgeorgia.com/other/scottinmexico.html |title=General Winfield Scott and the Mexican–American War (1846–1848) |website=aboutnorthgeorgia.com |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200218000709/http://www.aboutnorthgeorgia.com:80/other/scottinmexico.html |archive-date=February 18, 2020 |access-date=January 3, 2022}}</ref> 9. marca 1847 je Scott izvedel prvo večje amfibijsko izkrcanje v zgodovini ZDA v pripravah na obleganje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.thoughtco.com/mexican-american-war-general-winfield-scott-2360147|title=Old Fuss and Feathers: General Winfield Scott|access-date=September 2, 2020|archive-date=September 23, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923035835/https://www.thoughtco.com/mexican-american-war-general-winfield-scott-2360147|url-status=live}}</ref> Skupina 12.000 prostovoljnih in rednih vojakov je s posebej zasnovanimi desantnimi plovili uspešno raztovorila zaloge, orožje in konje v bližini obzidanega mesta. V invazijski sili je bilo več bodočih generalov: [[Robert E. Lee]], [[George Gordon Meade|George Meade]], [[Ulysses S. Grant]], James Longstreet in Thomas "Stonewall" Jackson. Veracruz je branil mehiški general Juan Morales z 3.400 možmi. Za rušenje mestnega obzidja in nadlegovanje branilcev so uporabili minomete in mornariške topove pod poveljstvom komodora Matthewa C. Perryja. Bombardiranje 24. marca 1847 je v obzidju Veracruza odprlo devet metrov dolgo vrzel.<ref>Morgan, Robert, ''Lions of the West'', Algonquin Books of Chapel Hill, 2011, str. 282.</ref> Branilci v mestu so odgovorili z lastnim topništvom, toda podaljšan topniški napad je zlomil voljo Mehičanov, ki so se soočili s številčno močnejšo silo in so se po 12 dneh obleganja predali. Ameriški vojaki so utrpeli 80 žrtev, medtem ko so imeli Mehičani približno 180 ubitih in ranjenih, pri čemer je bilo ubitih na stotine civilistov.<ref>{{navedi splet|website=Gobierno de Mexico, Servicio de Informacion Agroalimentaria y Pesqueria|url=https://www.gob.mx/siap/articulos/un-dia-como-hoy-pero-de-1847-fuerzas-invasoras-norteamericanas-toman-el-puerto-de-veracruz?idiom=es|title=Un día como hoy, pero de 1847, fuerzas invasoras norteamericanas toman el puerto de Veracruz|access-date=18. julij 2019|language=es|trans-title=Dan kot danes, a leta 1847 severnoameriške invazijske sile zavzamejo pristanišče Veracruz|archive-url=https://web.archive.org/web/20200309140247/https://www.gob.mx/siap/articulos/un-dia-com|archive-date=2020-03-09|url-status=live}}</ref> Med obleganjem so ameriški vojaki začeli postajati žrtve [[Rumena mrzlica|rumene mrzlice]]. ====Napredovanje na Pueblo==== [[File:Scott's campaign-en.svg|thumb|upright=1.35|Scottova kampanja]] Santa Anna je Scottovi vojski dovolil, da je korakala v notranjost, saj je računal na to, da bodo rumena mrzlica in druge tropske bolezni terjale svoj davek, preden bo Santa Anna izbral kraj za spopad s sovražnikom. Mehika je to taktiko že uporabila, med drugim tudi takrat, ko je Španija leta 1829 poskušala ponovno osvojiti Mehiko. Bolezen je lahko bila odločilni dejavnik v vojni. Santa Anna je bil iz Veracruza, zato je bil na domačem ozemlju, poznal je teren in imel mrežo zaveznikov. Za prehrano svoje lačne vojske in pridobivanje obveščevalnih podatkov o sovražnikovih gibanjih je lahko črpal iz lokalnih virov. Na podlagi svojih izkušenj v severnih bitkah na odprtem terenu si je Santa Anna prizadeval izničiti glavno prednost ameriške vojske, njeno uporabo topništva. Santa Anna je izbral Cerro Gordo kot kraj za spopad z ameriškimi četami, saj je izračunal, da bo teren mehiškim silam ponudil največjo prednost.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 193–194</ref> Scott je 2. aprila 1847 odkorakal proti zahodu proti Mexico Cityju z 8.500 sprva zdravimi vojaki, medtem ko je Santa Anna postavil obrambni položaj v kanjonu okoli glavne ceste in pripravil utrdbe. Santa Anna se je utrdil z mišljenjem, da je ameriška vojska ocenil na 12.000 vojakov, v resnici pa jih je bilo okoli 9000.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 200</ref> Na cesti, kjer je pričakoval Scottov prihod je imel usposobljeno topništvo. Vendar je Scott poslal naprej 2.600 konjeniških [[Dragonci|dragoncev]], ki so 12. aprila dosegli prelaz. Mehiško topništvo je prezgodaj streljalo nanje in s tem razkrilo njihove položaje, s čimer se je začel spopad. Namesto, da bi se odpravili po glavni cesti, so se Scottove čete po neravnem terenu premaknile proti severu, postavile artilerijo na vzpetine in tiho obkrožile Mehičane. Čeprav so se Santa Anna in njegove čete že zavedali položajev ameriških čet, niso bili pripravljeni na napad, ki je sledil. V bitki 18. aprila je bila mehiška vojska poražena. Ameriška vojska je utrpela 400 žrtev, Mehičani pa več kot 1.000 žrtev, 3.000 pa jih je bilo ujetih. Avgusta 1847 je kapitan Kirby Smith iz Scottovega 3. pehotnega polka razmišljal o odporu mehiške vojske: {{blockquote| Ne morejo storiti ničesar in njihovi nenehni porazi bi jih morali o tem prepričati. Izgubili so šest velikih bitk; zajeli smo šeststo osem topov, skoraj sto tisoč orožja za vojake, vzeli dvajset tisoč ujetnikov, imamo večji del njihove države in hitro napredujemo proti njihovi prestolnici, ki mora biti naša – vendar nočejo pogajanj [tj. pogajati se o pogojih]!<ref name="SoFar">{{navedi knjigo|last=Eisenhower|first= John S. D.|title=So Far from God: The U.S. War With Mexico, 1846–1848|url=https://archive.org/details/sofarfromgodus00eise|url-access=registration|publisher=Random House|year= 1989|location=New York|page=[https://archive.org/details/sofarfromgodus00eise/page/295 295]|isbn=978-0-8061-3279-2}}</ref>}} Ameriška vojska je pričakovala hiter propad mehiških sil. Vendar je bila Santa Anna odločen boriti se do konca, mehiški vojaki pa so se po bitkah še naprej pregrupirali, da bi se znova borili. ====Premor pri Pueblu==== [[File:Nebel Mexican War 08 Molino del Rey Molino.jpg|thumb|Bitka pri Molino del Rey]] 1. maja 1847 je Scott prodrl proti Puebli, drugemu največjemu mestu v Mehiki. Mesto se je predalo brez odpora. Mehiški poraz pri Cerro Gordu je demoraliziral prebivalce Pueble in so se bali škode za svoje mesto in prebivalce. V vojskovanju je bila običajna praksa, da so zmagovalne vojake spustili, da bi civilnemu prebivalstvu povzročali grozote, če bi se upirali; grožnja s tem se je pogosto uporabljala kot pogajalsko orodje za zagotovitev predaje brez boja. Scott je imel ukaze, katerih cilj je bil preprečiti njegovim četam takšno nasilje in grozodejstva. Vladajoča elita Pueble si je prav tako prizadevala preprečiti nasilje, prav tako katoliška cerkev, vendar so revni in delavski prebivalci Pueble želeli braniti mesto. Vojaki ameriške vojske, ki so ponoči zašli ven, so bili pogosto ubiti. Dovolj Mehičanov je bilo pripravljenih prodati zaloge ameriški vojski, da bi omogočili lokalno oskrbo.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 201–202</ref> V naslednjih mesecih je Scott v Puebli zbiral zaloge in okrepitve ter pošiljal nazaj enote, katerih rok za vpoklic je potekel. Scott si je tudi močno prizadeval, da bi svoje čete ohranjal disciplinirane in pravično ravnal z mehiškim ljudstvom pod okupacijo, da bi ohranil dober red in preprečil kakršen koli ljudski upor proti njegovi vojski. ====Napredovanje proti Mexico Cityju in njegov zavzetje==== [[File:Battle of Chapultepec.jpg|thumb|Bitka pri Chapultepecu]] Ker so gverilci nadlegovali njegovo komunikacijsko linijo nazaj do Veracruza, se je Scott odločil, da ne bo oslabil svoje vojske za obrambo Pueble, ampak je v Puebli pustil le garnizijo za zaščito bolnih in ranjenih, ki so tam okrevali, in 7. avgusta z preostalimi silami napredoval proti Mexico Cityju. Prestolnica je bila razbita v seriji bitk na desnem krilu mestne obrambe, v bitki pri Contrerasu in bitki pri Churubuscu. Po bitki pri Churubuscu so se boji ustavili zaradi premirja in mirovnih pogajanj, ki so se prekinila 6. septembra 1847. Z nadaljnjimi bitkami pri Molino del Rey in pri Chapultepec ter pri mestnih vratih Mexico Cityja je bila prestolnica okupirana. Scott je postal vojaški guverner okupiranega Mexico Cityja. Njegove zmage v tej kampanji so ga naredile za ameriškega narodnega junaka. Bitka pri Chapultepecu septembra 1847 je bila obleganje gradu Chapultepec, zgrajenega na hribu v Mexico Cityju v kolonialnem obdobju. V tistem času je bil ta grad znana vojaška šola v prestolnici. Po bitki, ki se je končala z zmago ZDA, se je rodila legenda o "Los Niños Héroes". Čeprav zgodovinarji tega ne potrjujejo, je šest vojaških kadetov, starih med 13 in 17 let, namesto da bi se evakuirali, ostalo v šoli.<ref name="Webtopia">[http://www.chapultepec.com.mx/articulo.asp?articulo=66 ''Diseño Web y Desarrollo de Aplicaciones por Webtopia''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140508063109/http://www.chapultepec.com.mx/articulo.asp?articulo=66 |date=8. maj 2014 }}, Pridobljeno 8. maja 2014.</ref> Odločili so se, da ostanejo in se borijo za Mehiko. Ti ''[[Niños Héroes]]'' (dečki junaki) so postali ikone v mehiškem domoljubnem panteonu. Namesto da bi se predali ameriški vojski, so nekateri vojaški kadeti skočili z grajskega obzidja. Kadet Juan Escutia se je zavil v mehiško zastavo in skočil v smrt.<ref name="Webtopia"/><ref>{{navedi knjigo|last=Kirkwood|first=Burton|title=The History of Mexico|date=2000|isbn=9780313303517|pages=[https://archive.org/details/historyofmexico00burt/page/97 97, 98, 99]|url=https://archive.org/details/historyofmexico00burt/page/97|publisher=Westport, Conn. : Greenwood Press}}</ref><ref name="van">{{navedi splet|website=Vanguardia.com.mx|url=https://vanguardia.com.mx/articulo/5-datos-que-no-conocias-sobre-los-ninos-heroes-mito-o-realidad|title=5 datos que no conocías sobre los Niños Héroes... ¿Mito o Realidad?|date=September 13, 2018|language=es|trans-title=5 facts about the Boy Heroes that you didn't know... Myth or Reality?|access-date=July 18, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190718055946/https://vanguardia.com.mx/articulo/5-datos-que-no-conocias-sobre-los-ninos-heroes-mito-o-realidad|archive-date=July 18, 2019|url-status=live}}</ref> ====Zadnja kampanja Santa Anne==== Konec septembra 1847 je Santa Anna naredila še zadnji poskus poraza ameriške vojske, tako da jo je odrezal od obale. General Joaquín Rea je začel obleganje Pueble (1847), kmalu pa se mu je pridružil Santa Anna. Scott je v Puebli pustil približno 2.400 vojakov, od katerih jih je bilo okoli 400 sposobnih za boj. Po padcu Mexico Cityja je Santa Anna upal, da bo združil civilno prebivalstvo Pueble proti ameriškim vojakom, ki so bili oblegani in izpostavljeni gverilskim napadom. Preden je mehiška vojska lahko uničila Američane v Puebli, so se v Veracruzu pod poveljstvom brigadnega generala Josepha Lanea izkrcale dodatne čete. V Puebli so mesto izropali. Santa Anna ni mogel oskrbovati svojih čet, ki so se dejansko razblinile kot bojna sila za iskanje hrane.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 290–291</ref> Pueblo je 12. oktobra odblokiran od brigadnega generala Josepha Lanea, potem ko je 9. oktobra premagal Santa Anno v bitki pri Huamantli. Bitka je bila za Santa Anno zadnja. ====Okupacija Mexico Cityja==== [[File:Carl Nebel - Genl. Scott's entrance into Mexico, Plate 45.jpg|thumb|left|Okupacija [[Mexico City]]ja s strani ameriške vojske leta 1847. Ameriška zastava plapola nad Narodno palačo, sedežem mehiške vlade. Carl Nebel.]] Po zavzetju prestolnice se je mehiška vlada preselila v začasno prestolnico Quétaro.<ref name="Okupacija Mexico Cityja">[https://history-maps.com/story/Mexican-American-War/event/Occupation-of-Mexico-City Okupacija Mexico Cityja]{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V Mexico Cityju so ameriške sile postale okupacijska vojska in so bile deležne prikritih napadov mestnega prebivalstva.<ref name="Okupacija Mexico Cityja"/> Konvencionalno vojskovanje je nadomestilo gverilsko vojskovanje Mehičanov, ki so branili svojo domovino. Ameriški vojski so povzročili znatne žrtve, zlasti vojakom, ki so bili počasnejši pri dohajanju.<ref>{{Navedi splet |url=https://history-maps.com/story/Mexican-American-War/event/Occupation-of-Mexico-City |title=Mexico City - Okupacija Mexico Cityja |accessdate=2025-04-13 |archive-date=2025-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250114161314/https://history-maps.com/story/Mexican-American-War/event/Occupation-of-Mexico-City |url-status=dead }}</ref> General Scott je poslal približno četrtino svojih sil, da bi zavaroval komunikacijsko linijo do Veracruza iz lahkega korpusa generala Rea in drugih mehiških gverilskih sil, ki so od maja izvajale prikrite napade. Mehiški gverilci so pogosto mučili in pohabljali trupla ameriških vojakov kot maščevanje in opozorilo.<ref name="Okupacija Mexico Cityja"/> Scott je gverilske napade videl kot nasprotne "vojnim zakonom" in zagrozil premoženju prebivalstva, ki je očitno nudilo zatočišče gverilcem. Ujete gverilce je bilo treba ustreliti, vključno z nemočnimi zaporniki, z obrazložitvijo, da so enako storili tudi Mehičani. Zgodovinar Peter Guardino trdi, da je bilo poveljstvo ameriške vojske sokrivo pri napadih na mehiške civiliste. Z grožnjami domovom, premoženju in družinam civilnega prebivalstva, z požiganjem celih vasi, plenjenjem in posilstvom žensk je ameriška vojska ločila gverilce od njihovih oporišč. "Gverilci so drago stali Američane, posredno pa več stanejo mehiške civiliste."<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 294–298.</ref> Scott je okrepil garnizijo Pueble in do novembra dodal 1.200 člansko garnizijo v Jalapo, vzpostavil 750 članske postojanke ob glavni poti med pristaniščem Veracruz in prestolnico, na prelazu med Mexico Cityjem in Pueblo pri Río Frío de Juárez, pri Perote, Veracruz in Las Vigas de Ramírez, Veracruz na cesti med Jalapo in Pueblo ter pri Puente Nacional, Veracruz med Jalapo in Veracruzom.<ref>Izvedbeni dokument, št. 60, Predstavniški dom, prvo zasedanje tridesetega kongresa, str. 1028, 1032.</ref> Pod Laneom je tudi določil proti-gverilsko brigado, ki naj bi vodila vojno proti lahkemu korpusu in drugim gverilcem. Ukazal je, da konvoji potujejo z vsaj 1.300 možmi kot spremstvo. Laneove zmage nad lahkim korpusom pri Atlixcu (18. oktober 1847), pri Izúcarju de Matamorosu (23. november 1847) in pri bitkah pri prelazu Galaxara (24. november 1847) so oslabile sile generala Ree. Kasnejši napad na mehiške gverilce poveljnika Padre Jaraute pri Zacualtipanu (25. februarja 1848) je še zmanjšal gverilske napade na ameriške komunikacijske linije. Potem ko sta vladi 6. marca 1848 sklenili premirje, da bi počakali na ratifikacijo mirovne pogodbe, so se formalna sovražnosti ustavile. Vendar so nekatere skupine kljubovale mehiški vladi vse do evakuacije ameriške vojske avgusta.<ref>{{citation | url=http://www.history.army.mil//brochures/Occupation/Occupation.htm#b9 | first=Stephen A. | last=Carney | title=U.S. Army Campaigns of the Mexican War: The Occupation of Mexico, May 1846 – July 1848 (CMH Pub 73-3) | publisher=U.S. Government Printing Office | location=Washington | year=2005 | pages=30–38 | access-date=August 23, 2011 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170609135009/http://www.history.army.mil/brochures/Occupation/Occupation.htm#b9 | archive-date=June 9, 2017 | url-status=live }}</ref> Nekatere je mehiška vojska zatrla ali pa so bili kot Padre Jarauta usmrčeni.<ref>{{navedi splet|url=http://memoriapoliticademexico.org/Efemerides/7/19071848-DJ.html|title=Memoria Política de México|access-date=February 3, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150204012200/http://memoriapoliticademexico.org/Efemerides/7/19071848-DJ.html|archive-date=February 4, 2015|url-status=live}}</ref> ====Dezerterstva==== [[File:Battle of Churubusco2.jpg|thumb|''Bitka pri Churubuscu'' avtorja J. Camerona, izdal Nathaniel Currier. Ročno obarvana [[litografija]], 1847. Digitalno restavrirano.]] Dezerterstvo je bilo velik problem za obe vojski. V mehiški vojski so dezerterstva izčrpavala sile na predvečer bitke. Večina vojakov je bila kmetov, ki so bili zvesti svoji vasi in družini, ne pa generalom, ki so jih vpoklicali. Pogosto lačni in bolni, premalo opremljeni, le delno usposobljeni in premalo plačani, vojaki s strani svojih častnikov prezirani in niso imeli veliko razlogov za boj proti Američanom. V iskanju priložnosti so mnogi pobegnili iz vojaškega tabora, da bi našli pot nazaj v domačo vas.<ref>{{navedi knjigo | first=Douglas |last=Meed | title=The Mexican War, 1846–1848 | url=https://archive.org/details/mexicanwar00meed_931 | url-access=limited | publisher = Routledge | year=2003 | page=[https://archive.org/details/mexicanwar00meed_931/page/n76 67]|isbn=9780415968409 }}</ref> Stopnja dezerterstva v ameriški vojski je bila 8,3 % (9.200 od 111.000), v primerjavi z 12,7 % med vojno leta 1812 in običajnimi stopnjami dezerterstva v mirnodobnem času, ki so znašale približno 14,8 % na leto.<ref>{{navedi splet|last=McAllister |first=Brian |url=https://www.amazon.com/gp/reader/0195045556?v=search-inside&keywords=desertion |title=see Coffman, ''Old Army'' (1988), p. 193 |website=Amazon |access-date=May 28, 2011}}</ref> Mnogi moški so dezertirali, da bi se pridružili drugi ameriški enoti in dobili drugi bonus za vpis. Nekateri so dezertirali zaradi slabih razmer v taborišču. Domneva se, da so drugi uporabili vojsko za brezplačen prevoz v Kalifornijo, kjer so dezertirali, da bi se pridružili [[kalifornijski zlati mrzlici|zlati mrzlici]];<ref name=foos>{{navedi knjigo | first = Paul |last=Foos | title=A Short, Offhand, Killing Affair | url = https://archive.org/details/shortoffhandkill0000foos | year=2002 | pages=[https://archive.org/details/shortoffhandkill0000foos/page/n36 25], 103–107}}</ref> vendar je to malo verjetno, saj je bilo zlato v Kaliforniji odkrito šele 24. januarja 1848, manj kot dva tedna pred koncem vojne. Ko je do vzhodnih ZDA prišla vest, da je bilo zlato odkrito, je prišla tudi vest, da je vojna končana. Na mehiško stran je prestopilo na stotine ameriških dezerterjev. Skoraj vsi so bili nedavni priseljenci iz Evrope s šibkimi vezmi z ZDA. Mehičani so izdajali letake in letake, v katerih so ameriške vojake vabili z obljubami denarja, zemljiških nagrad in častniških provizij. Mehiški gverilci so spremljali ameriško vojsko in ujeli moške, ki so se neupravičeno umaknili iz vrst ali pa so izpadli iz vrst. Gverilci so te moške včasih prisilili, da so se pridružili mehiškim vrstam. Na tisoče drugih ameriških vojakov je preprosto dezertiralo.<ref>{{Cite journal|last=Wallace|first=Edward S.|date=1935|title=Deserters in the Mexican War|url=https://archive.org/details/hispanic-american-historical-review_1935-08_15_3/page/374|journal=The Hispanic American Historical Review|volume=15|issue=3|pages=374–383|doi=10.1215/00182168-15.3.374|jstor=2506347|issn=0018-2168|doi-access=free}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Rollins |first=Peter C. |date=2008 |title=Why We Fought: America's Wars in Film and History |url=https://archive.org/details/whywefoughtameri00roll |pages=91–92|url-access=registration |publisher=[[University Press of Kentucky]] |isbn=978-0813191911 }}</ref> =====San Patricios===== [[File:Samuel Chamberlain - Hanging of the San Patricios.jpg|thumb|Množično obešanje irskih katoliških vojakov, ki so se pridružili mehiški strani in oblikovali bataljon svetega Patrika]] Najbolj znana skupina dezerterjev iz ameriške vojske je bil "bataljon svetega Patrika" ali ''San Patricios'', sestavljen predvsem iz več sto priseljenih vojakov, večinoma katoliških Ircev in nemških priseljencev, ki so dezertirali iz ameriške vojske zaradi slabega ravnanja ali naklonjenosti do mehiških katoličanov in se pridružili mehiški vojski. Bataljon je vključeval tudi Kanadčane, Angleže, Francoze, Italijane, Poljake, Škote, Špance, Švicarje in Mehičane, od katerih so bili mnogi člani [[Katolištvo|katoliške cerkve]].<ref>{{navedi knjigo |last= Miller |first= Robert Ryal |date= 1989 |title= Shamrock and Sword, The Saint Patrick's Battalion in the US–Mexican War |location= Norman|publisher= [[University of Oklahoma Press]]|pages = 188–192 |isbn= 978-0-8061-2964-8}}</ref> Večina bataljona je bila ubita v bitki pri Churubuscu; Američani so jih ujeli približno 100, približno polovica »San Patriciosov« pa je bila po ujetju v Churubuscu avgusta 1847 obsojena in obešena kot dezerterji.<ref name=foos/> Vodja John Riley je bil žigosan.<ref>{{navedi splet|website=Thought.Co.|title=Biography of John Riley|url=https://www.thoughtco.com/biography-of-john-riley-2136191|access-date=July 18, 2019|date=July 3, 2019|author=Christopher Minster|archive-url=https://web.archive.org/web/20190718185651/https://www.thoughtco.com/biography-of-john-riley-2136191|archive-date=July 18, 2019|url-status=live}}</ref> Doprsni kip Johna Rileyja in plošča na pročelju stavbe na trgu Plaza San Jacinto v San Angelu obeležujeta kraj, kjer so bili obešeni.<ref>Connors in Muñoz, »V iskanju severnoameriške invazije v Mexico Cityju«, str. 503ñ.</ref> ===Konec vojne, pogoji miru=== Mehika, ki je bila vojaško manjša in je imela številna velika mesta v osrčju Mehike, vključno z glavno mestom, zasedena, se ni mogla braniti v konvencionalnem vojskovanju. Mehika se je soočala s številnimi nenehnimi notranjimi razdori med frakcijami, tako da formalni konec vojne ni bil enostaven. Čeprav so bili zapleti pri mirovnih pogajanjih na obeh straneh, je mir v Alti Kaliforniji prišel januarja 1847 s pogodbo iz Cahuenge, v kateri so se Californios (mehiški prebivalci Alte Kalifornije) predali ameriškim silam.<ref>Loveman, ''No Higher Law'', str. 87</ref> Za konec konflikta je bila potrebna celovitejša mirovna pogodba. Ameriške sile so se iz osvajalske vojske na obrobju ozemlja, ki ga je želela vključiti, spremenile v invazijsko silo v osrednji Mehiki, kar bi lahko pomenilo, da bi lahko postala vojska dolgoročne okupacije. Mehiki ni bilo treba nujno podpisati mirovne pogodbe, lahko pa bi nadaljevala z dolgoročnim gverilskim bojem proti ameriški vojski. Vendar pa napadalcev ni mogla izgnati, zato so pogajanja o pogodbi postala še bolj nujna.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 305</ref> Polkova želja po kratki osvajalski vojni proti domnevno šibkemu sovražniku brez volje do boja se je spremenila v dolg in krvav konflikt v osrčju Mehike. Pogajanja o pogodbi so bila v najboljšem interesu Združenih držav. Ni bilo lahko doseči tega. Polk je izgubil zaupanje v svojega pogajalca Nicholasa Trista in ga odpustil, saj so se mirovna pogajanja vlekla. Trist je prezrl dejstvo, da ni imel več pooblastila za delovanje v imenu Združenih držav. Ko je Tristu uspelo prepričati še eno mehiško vlado, da je podpisala pogodbo iz Guadalupe Hidalga, se je Polk soočil z dovršenim dejstvom in se odločil, da jo bo predložil kongresu v ratifikacijo. Ratifikacija je bila zahtevna naloga, saj so demokrati izgubili volitve leta 1846, vigovci, ki so nasprotovali vojni, pa so bili zdaj v premoči. ====Vse-Mehiško gibanje==== Po odločni zmagi so bile ZDA razdeljene glede tega kaj naj bi mir vključeval. Zdaj, ko so ZDA z invazijo na osrednjo Mehiko z gosto poseljenostjo presegle ozemeljske pridobitve, ki so si jih sprva zamislile, se je postavilo vprašanje, ali naj priključijo celotno Mehiko. Po Wilmotovem pogoju se je navdušenje nad idejo zmanjšalo, vendar je zavzetje Mexico Cityja obudilo navdušenje.<ref>Schoultz, Lars. ''Pod Združenimi državami: Zgodovina ameriške politike do Latinske Amerike''. Cambridge: Harvard University Press 1998, str. 34</ref> V kongresu so bili proti temu ostri ugovori iz rasnih razlogov. Senator iz Južne Karoline [[John C. Calhoun]] je trdil, da bi priključitev Mehike ogrozila ameriške institucije in značaj države. „Nikoli si nismo predstavljali, da bi v našo Unijo vključili kogarkoli drugega kot [[Bela (kavkazijska) rasa|belo raso]] – svobodno belo raso. Vključitev Mehike bi bil prvi primer takšne vključitve indijanske rase; saj je več kot polovica Mehičanov Indijancev, druga polovica pa je sestavljena predvsem iz mešanih plemen. Protestiram proti takšni uniji! Naša, gospod, je vlada bele rase ... Želimo si vsiliti svobodno vlado vsem; in vidim, da se je to zahtevalo ... da je poslanstvo te države širiti državljansko in versko svobodo po vsem svetu, še posebej pa po tej celini. To je velika napaka.“ Poleg rasnega argumenta je Calhoun trdil, da ZDA ne morejo biti hkrati imperij in republika in trdil je, da bi imperij okrepil centralno vlado in škodoval posameznim državam.<ref>Merry, ''A Country of Vast Designs'', pp. 414–415</ref><ref>{{cite periodical |last=Calhoun |first=John |date=January 4, 1848 |title=Conquest of Mexico |url=https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=019/llcg019.db&recNum=147 |magazine=[[Congressional Globe]] |volume=30 |issue=1 |pages=96–100 |access-date=July 8, 2023 |publisher=Blair & Rives |archive-date=July 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230708233334/https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=019/llcg019.db&recNum=147 |url-status=live }}</ref> Senator [[Rhode Island]]a, vigovec John Hopkins Clarke je prav tako nasprotoval priključitvi celotne Mehike. »Vključitev tako razdrobljene in degradirane mase v celo omejeno sodelovanje z našimi socialnimi in političnimi pravicami bi bila usodno uničujoča za institucije naše države. Takšno ljudstvo je prežeto z moralno kugo, ki je nalezljiva – gobavost, ki nas bo uničila.«<ref>quoted in Schoultz, ''Beneath the United States'', p. 14</ref><ref>{{cite periodical |last=Clarke |first=John |date=January 25, 1848 |title=The Ten-Regiment Bill |url=https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=019/llcg019.db&recNum=293 |magazine=[[Congressional Globe]] |volume=30 |issue=1 |pages=242–244 |access-date=July 8, 2023 |publisher=Blair & Rives |archive-date=July 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230708233333/https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=019/llcg019.db&recNum=293 |url-status=live }}</ref> ====Pogodba iz Guadalupe Hidalgo==== [[File:Mexican Cession in Mexican View.PNG|thumb|upright=1.35|left|Mehiška ozemlja, prepuščena v "Pogodbi iz Guadalupe Hidalga" v belem]] Pogodba iz Guadalupe Hidalgo, ki je bila podpisana 2. februarja 1848 s strani diplomata Nicholasa Trista in mehiških predstavnikov Luisa G. Cuevasa, Bernard Couta in Miguel Atristaina, je končala vojno. Pogodba je Združenim državam omogočila nedvoumno kontrolo nad Teksasom, vzpostavila mejo med ZDA in Mehiko ob reki Rio Grande ter predala Združenim državam današnje zvezne države [[Kalifornija|Kalifornije]], [[Nevada|Nevade]] in [[Utah|utaha]], večino [[Nova Mehika|Nove Mehike]], [[Arizona|Arizono]] in [[Kolorado]], ter dele [[Teksas|Teksasa]], [[Oklahoma]], [[Kanzas|Kansasa]] in [[Wyoming|Wyominga]]. V zameno je Mehika prejela $15 milijonov<ref>Smith (1919), p. 241.</ref> (${{formatnum:{{Inflation|US|15|1848}}}} milijonov danes) – kar je manj kot polovica zneska, ki ga je ZDA poskušala ponuditi Mehiki za zemljo pred začetkom sovražnosti<ref>{{navedi knjigo | first=Bronwyn | last=Mills | title=U.S.–Mexican War | page=[https://archive.org/details/usmexicanwar0000mill/page/23 23] | isbn=978-0-8160-4932-5 | url=https://archive.org/details/usmexicanwar0000mill/page/23 | publisher=New York : Facts On File | year=2003 }}</ref> – in ZDA so se strinjale, da prevzamejo $3.25&nbsp;million (${{formatnum:{{Inflation|US|3.25|1848}}}} milijonov danes) v dolgovih, ki jih je mehiška vlada dolgovala ameriškim državljanom.<ref>Jay (1853), str. 117.</ref> Območje, pridobljeno z pogodbo, je bilo določeno s strani Federal Interagency Committee na 338.680.960 akrov (1.370.595 kvadratnih kilometrov). Stroški so znašali $16.295.149.<ref>{{navedi knjigo|title=Naša javna zemljišča|url=https://books.google.com/books?id=eFPWo3AcWi8C&pg=RA3-PA7|year=1958|publisher=U.S. Department of the Interior, Bureau of Land Management|page=7}}</ref> To območje je znašalo eno tretjino izvirnega teritorija Mehike iz njene neodvisnosti leta 1821. Pogodbo je ratificiral ameriški senat z glasovanjem 38 glasov za in 14 glasov proti dne 10. marca in Mehika z zakonodajnim glasovanjem 51–34 ter senatnim glasovanjem 33–4 dne 19. maja. Novica, da je zakonodajna skupščina Nove Mehike sprejela zakon za organizacijo teritorialne vlade ZDA, je pomagala omiliti mehiške skrbi glede zapuščanja ljudstva Nove Mehike.{{sfn|Rives|1913|p=649}} Pridobitev je bila vir polemik, še posebej med ameriškimi politiki, ki so se od začetka nasprotovali vojni. Vodilni ameriški protivojni časopis, Whig N"ational Intelligencer", je sarkastično zaključil: »Ničesar ne osvojimo ... Hvala bogu.«<ref>{{navedi knjigo | first=Kenneth C. |last=Davis | author-link =Kenneth C. Davis| title=Ne vem veliko o zgodovini | url=https://archive.org/details/dontknowmuchhist00davi | url-access=registration | publisher =Avon Books |location=New York |year=1995 | page=[https://archive.org/details/dontknowmuchhist00davi/page/143 143]}}</ref><ref>{{navedi knjigo |first=Howard |last=Zinn |author-link=Howard Zinn |title=Zgodovina ameriškega ljudstva |chapter=Poglavje 8: Ne vzamemo ničesar z osvajanjem, hvala Bogu |chapter-url=http://www.historyisaweapon.com/defcon1/zinntak8.html |publisher=HarperCollins Publishers |location=New York |year=2003 |page=169 |title-link=Zgodovina ameriškega ljudstva |access-date=3. januar 2018 |archive-date=3. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180103043558/http://www.historyisaweapon.com/defcon1/zinntak8.html |url-status=live }}</ref> Pridobljene zemlje zahodno od reke Rio Grande se tradicionalno imenujejo Mehiška cesija, oz. odstop v ZDA, nasprotno Teksaški aneksiji pred dvema letoma, čeprav delitev Nove Mehike na sredini ob reki Rio Grande nikoli ni imela nobene podlage niti v nadzoru niti v mehiških mejah. Mehika nikoli ni priznala neodvisnosti Teksasa<ref>{{navedi splet | publisher=PBS | work=US–Mexican War, 1846–1848 | title=Mejne spore | first=Donald S. | last=Frazier | url=https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/prelude/md_boundary_disputes.html | access-date=September 4, 2017 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170901121840/http://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/prelude/md_boundary_disputes.html | archive-date=September 1, 2017 | url-status=live }}</ref> pred vojno in se do te pogodbe ni odpovedala svojim zahtevam po ozemlju severno od Rio Grandeja oziroma reke Gila. Preden je senat ZDA ratificiral pogodbo je naredil dve spremembi: spremembo besedila člena IX (ki je jamčil Mehičanom, ki živijo v kupljenih ozemljih pravico, da postanejo državljani ZDA) in izbris člena X (ki je priznal legimiteto zemljiških dotacij, ki jih je dodelila mehiška vlada). Dne 26. maja 1848, ko sta si dve državi izmenjali dokumente o ratifikaciji pogodbe, sta se dodatno dogovorili o protokolu s tremi členi (znanem kot Protokol iz Querétara), ki je pojasnil spremembe. Prvi člen je trdil, da bo izvirni člen IX pogodbe, čeprav ga je nadomestil člen III Pogodbe z Louisiano, še vedno podeljeval pravice, opredeljene v členu IX. Drugi člen je potrdil legimiteto zemljiških dotacij v skladu z mehiškim pravom.<ref name="hidalgo">{{navedi splet | url = http://academic.udayton.edu/race/02rights/guadalu.htm | work = Treaty of Guadalupe Hidalgo | title = Treaty of Peace, Friendship, Limits, and Settlement Between the United States of America and the United Mexican States Concluded at Guadalupe Hidalgoa | publisher = University of Dayton (academic.udayton.edu) | access-date = October 25, 2007 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110613080150/http://academic.udayton.edu/race/02rights/guadalu.htm | archive-date = June 13, 2011 | url-status = live }}</ref> Protokol je bil podpisan v mestu Querétaro s strani A. H. Sevierja, Nathana Clifforda in Luisa de la Rosa Oteiza.<ref name="hidalgo"/> Člen XI je ponudil potencialno korist za Mehiko, saj se je ZDA zavezala, da bo zatirala napade Komančev in Apačev, ki so pustošili območje ter plačala odškodnine žrtvam napadov, ki jih ni mogla preprečiti.<ref>{{navedi splet | url = http://avalon.law.yale.edu/19th_century/guadhida.asp#art11 | work = Treaty of Guadalupe Hidalgo; February 2, 1848 | title = Article IX | publisher = Lillian Goldman Law Library | access-date = May 11, 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170505142450/http://avalon.law.yale.edu/19th_century/guadhida.asp#art11 | archive-date = May 5, 2017 | url-status = live }}</ref> Vendar pa niso prenehali napadi Indijancev še več desetletij po pogodbi, čeprav je epidemija [[Kolera|kolere]] leta 1849 močno zmanjšala število Komančev.<ref>Hamalainen, 293–341.</ref> Robert P. Letcher, minister ZDA v Mehiki leta 1850, je bil prepričan, da bo "ta obupni 11. člen" povzročil finančni propad ZDA, če se ne bo mogla osvoboditi svojih obveznosti.<ref name="DeLay2008302">{{navedi knjigo|author=Brian DeLay|title=War of a Thousand Deserts: Indian Raids and the U.S.–Mexican War|url=https://books.google.com/books?id=Mot8hkMa0nkC&pg=PA302|date=2008|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-15042-1|page=302|access-date=March 10, 2020|archive-date=May 14, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240514001255/https://books.google.com/books?id=Mot8hkMa0nkC&pg=PA302#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> ZDA so se pet let pozneje osvobodile vseh obveznosti člena XI s členom II "Gadsdenovega nakupa" leta 1853.<ref>{{navedi splet | url = http://avalon.law.yale.edu/19th_century/mx1853.asp | title = Gadsden Purchase Treaty : December 30, 1853 | publisher = Lillian Goldman Law Library | access-date = May 11, 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150519020643/http://avalon.law.yale.edu/19th_century/mx1853.asp | archive-date = May 19, 2015 | url-status = live }}</ref> == Posledice == ===Spremenjena ozemlja=== [[File:Wpdms mexican cession.svg|thumb|upright=1.35|Mehiška cesija, prikazana rdeče, predstavlja "Gadsdenov nakup", prikazan na rumeno]] Pred secesijo Teksasa je Mehika obsegala skoraj {{convert|1700000|sqmi|km2|abbr=on}}, do leta 1849 pa je pokrivala le nekoliko manj kot {{convert|800,000|sqmi|km2}}. Dodatnih {{convert|30,000|sqmi|km2}} so prodali ZDA v Gadsdenovem nakupu leta 1853, kar predstavlja skupno zmanjšanje mehiške teritorije za več kot 55%, ali {{convert|900,000|sqmi|km2}}.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ourdocuments.gov/doc.php?flash=true&doc=26|title=Zdravniški sporazum Guadalupa Hidalgo|publisher=www.ourdocuments.gov|access-date=June 27, 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715115058/http://www.ourdocuments.gov/doc.php?flash=true&doc=26|archive-date=July 15, 2007|url-status=live}}</ref> Čeprav je bila priključena zemlja približno velikosti Zahodne Evrope, je bila slabo naseljena. Na zemlji je bilo okoli 14,000 neindijanskih prebivalcev v Alta Kaliforniji<ref>{{navedi splet|title=Zlato v Kaliforniji – Migracija v Kalifornijo: Preko kopnega, okoli rta in preko Paname |first=Andrea |last=Franzius |url=http://www.duke.edu/~agf2/history391/migration.html |access-date=July 6, 2012 |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20120622211916/http://www.duke.edu/~agf2/history391/migration.html |archive-date=June 22, 2012 }}</ref> in okoli 60.000 v Nuevo Méxicu<ref>{{citation | title=Tabela 16. Prebivalstvo: 1790 do 1990 | work = Prebivalstvo in število stanovanj. 1990 Popis prebivalstva in stanovanj. CPH-2-1. | publisher = U.S. Department of Commerce, Bureau of the Census | pages =26–27 | isbn=978-99946-41-25-3 }}</ref> ter tudi velike avtohtone narode, kot so [[Papago]], [[Pima]], [[Pueblo kultura|Pueblo]], [[Navajo]], [[Apači]] in mnogi drugi. Čeprav so se nekateri domačini preselili južneje v Mehiko, je večina ostala na ozemlju ZDA. Ameriški naseljenci, ki so poselili na novo osvojeni jugozahod, so nadomestili mehiško pravo (civilnopravni sistem, ki je temeljil na španskem pravu), ki je z zakonom z dne 6. aprila 1830 prepovedalo vsako nadaljnje priseljevanje. Vendar so prepoznali vrednost nekaterih vidikov mehiškega prava in jih prenesli v svoje nove pravne sisteme. Večina jugozahodnih držav je na primer sprejela sisteme skupne lastnine zakoncev, pa tudi vodno pravo. Mnogi Mehičani, vključno z mešanci ( mestizos), Afro-Mehičani in domorodnimi ljudstvi na priključenih ozemljih so doživeli izgubo civilnih in političnih pravic. Zdravniški sporazum Guadalupa Hidalgo je obljubljal ameriško državljanstvo vsem nekdanjim mehiškim državljanom, ki so živeli na teh ozemljih. Vendar pa so Združene države dale novim državam moč, da določijo politiko državljanstva in znotraj enega leta so države sprejemale zakone, ki so prepovedovale vsem Mehičanom v Arizoni, Kaliforniji, Novem Mehiku in Teksasu ameriško državljanstvo, razen belim moškim Mehičanom. Poleg tega so ne-beli Mehičanci izgubili določene pravice državljanstva, kot so pravica do opravljanja odvetništva, glasovanja ali zasedanja določenih vladnih položajev. Avtohtona ljudstva so izgubila pravice do zemlje in bila iztrebljena, kot v kalifornijskem genocidu ali prisiljena v indijanske rezervate. Mehika je izgubila del svojih severnih ozemelj v Nevadi, Utahu, Koloradu, Oklahomi, Kansasu in Wyomingu, ki so vključevala malo ali nič Mehičanov in številne avtohtone skupine.<ref>{{navedi knjigo |last=Menchaca |first=Martha |url=https://books.google.com/books?id=KFILAAAAYAAJ |title=Obnavljanje zgodovine, konstrukcija rase: Indijanci, črni in beli koreni mehiških Američanov |date=2001 |publisher=University of Texas Press |isbn=978-0-292-75253-5 |pages=216, 217, 218, 220, 223, 227 |language=en |chapter=Zdravniški sporazum Guadalupa Hidalgo in rasifikacija mehiške populacije |access-date=November 22, 2023 |archive-date=November 29, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231129060117/https://books.google.com/books?id=KFILAAAAYAAJ |url-status=live }}</ref> Poleg tega vlada ZDA ni podelila polne državljanske pravice Američanom indijanskega porekla na jugozahodu vse do 30. let prejšnjega stoletja, čeprav so bili mehiški državljani.<ref>Griswold el Castillo, Richard ''[https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/war/wars_end_guadalupe.html Konec vojne: pogodba iz Guadalupe Hidalgo]'' {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100213210803/http://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/war/wars_end_guadalupe.html |date=February 13, 2010 }} PBS, 2006.</ref> Ustava Kalifornije iz leta 1849 je pripisovala pravice glasu le belim moškim državljanom (člen II, odsek 1), število senatorjev pa je bilo določeno "v skladu s številom belih prebivalcev" (člen IV, odsek 29).<ref>{{navedi splet | url=http://www.sos.ca.gov/archives/collections/constitutions/1849/full-text | archive-url=https://web.archive.org/web/20150129165014/http://www.sos.ca.gov/archives/collections/constitutions/1849/full-text | archive-date=January 29, 2015 | title=Ustava države Kalifornija 1849* &#124; Sekretariat države Kalifornija }}</ref> ===Vpliv na Združene države=== V večjem delu Združenih držav je zmaga in pridobitev nove zemlje prinesla povečanje patriotizma. Zmaga se je zdela uresničitev prepričanja demokratov v Manifestno usodo njihove države. Čeprav so se Whigi uprli vojni, so za svojega predsedniškega kandidata na volitvah 1848 izbrali Zacharyja Taylorja, hvalili njegovo vojaško delovanje, medtem ko so omilili svoje kritike vojne. {{blockquote|Ali se je mehiška vojna že končala in kako? Ali smo poraženi? Ali veste za katero koli državo, ki namerava oblegati South Hadley [Massachusetts]? Če ja, me obvestite o tem, saj bi z veseljem izkoristila priložnost za pobeg, če nas bodo napadli. Predvidevam, da bi [naša učiteljica] gospa[Mary Lyon [ustanoviteljica Mount Holyoke College] vsem nam priskrbela bodala in nam ukazala, da se borimo za svoja življenja ...|Šestnajstletna [[Emily Dickinson]], ki je pisala svojemu starejšemu bratu, Austinu jeseni leta 1847, kmalu po bitki pri Chapultepecu<ref>Linscott, 1959, str. 218–219.</ref>}} Mesec dni pred koncem vojne je Polk naletel na kritiko v Predstavniškem domu Združenih držav s spremembo zakona, ki je hvalil Taylorja za "vojno, ki jo je predsednik Združenih držav nepotrebno in neustavno začel." Ta kritika, v kateri je kongresnik Abraham Lincoln igral pomembno vlogo s svojimi "Spot Resolutioni", je sledila kongresnemu pregledu začetkov vojne, vključno z dejanskimi izzivi trditev predsednika Polka.<ref>{{navedi splet |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=020/llcg020.db&recNum=102 |title=Kongresni globus, 30. seja (1848) |pages=93–95 |publisher=Memory.loc.gov |access-date=May 28, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160117052802/http://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=020%2Fllcg020.db&recNum=102 |archive-date=January 17, 2016 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(hj04321)) |title=Zapisnik doma, 30. seja (1848), str. 183–184/ |publisher=Memory.loc.gov |access-date=May 28, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160414231127/http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem%2Fhlaw%3A%40field%28DOCID+%40lit%28hj04321%29%29 |archive-date=April 14, 2016 |url-status=live }}</ref> Glasovanje je potekalo v skladu s strankarskimi linijami, pri čemer so vsi Whigi podprli spremembo. Lincolnov napad je prejel mlačno podporo svojih Whigov v Illinoisu, toda ga pa je grobo napadla opozicija demokratov, ki so se v Illinoisu združili v podporo vojni; Lincolnove"Spot Resolucije" so preganjale njegove prihodnje kampanje v močno demokratskem Illinoisu in so jih njegovi nasprotniki citirali tudi globoko v njegovo predsedstvo.<ref>{{navedi knjigo | last=Donald | first=David Herbert | title=Lincoln | url=https://archive.org/details/lincolndona00dona | url-access=registration | year=1995 | pages=[https://archive.org/details/lincolndona00dona/page/124 124], 128, 133}}</ref> Medtem ko je whig Emerson zavračal vojno "kot sredstvo za dosego ameriške usode," je proti koncu vojne napisal: "ZDA bodo zavzele Mehiko, a kot človek pogoltne arzenik, ki ga vznemiri. Mehika nas bo zastrupila."<ref>Groom, Winston "Kearny's March" Alfred A. Knopf, 2011, str. 275</ref> Kasneje je sprejel misel, da "večina velikih rezultantov zgodovine nastane z nečastnimi sredstvi."<ref>{{navedi knjigo|last=Emerson|first=Ralph Waldo|title=The Conduct of Life|url=https://archive.org/details/conductoflife0000ralp_w1f5|year=1860|isbn=978-1-4191-5736-3|page=[https://archive.org/details/conductoflife0000ralp_w1f5/page/110 110]}}</ref> Zgodovinar državljanske vojne James M. McPherson posveča celo poglavje svoje zgodovine državljanske vojne, ki je osvojila Pulitzerjevo nagrado, mehiško-ameriški vojni, ki nosi naslov "Mehika nas bo zastrupila". McPherson trdi, da je bila mehiško-ameriška vojna in njeni posledici ključni teritorialni dogodek pred državljansko vojno.<ref>{{navedi knjigo |last1=McPherson |first1=James M. |title=Battle Cry of Freedom: The Civil War Era |date=1988 |publisher=OUP USA |isbn=978-0-19-503863-7 |url=https://books.google.com/books?id=a3nX48n4oeIC |language=en |pages=49–77 |access-date=February 23, 2023 |archive-date=March 11, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240311161402/https://books.google.com/books?id=a3nX48n4oeIC |url-status=live }}</ref> Veterani vojne so pogosto bili zlomljeni ljudje. "Ko so se bolni in ranjeni iz Taylorjevih in Scottovih kampanj vračali iz Mehike v Združene države, je njihovo stanje šokiralo domačine. Možje, sinovi in bratje so se vračali v slabem zdravju, nekateri brez okončin."<ref>Christensen, ''The U.S.–Mexican War'', str. 190.</ref> "Republikanski učbenik kampanje" iz leta 1880, ki ga je pripravil Republikanski kongresni odbor<ref>[https://books.google.com/books?id=ZrkJAAAAIAAJ&pg=PA97 opis mehiško-ameriške vojne iz republikanskega učbenika kampanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160504082029/https://books.google.com/books?id=ZrkJAAAAIAAJ&pg=PA97 |date=May 4, 2016 }}.</ref> opisuje vojno kot "fekalno, smrdljivo korupcijo" in "eden najtemnejših prizorov v naši zgodovini—vojna, ki jo je našemu in mehiškemu ljudstvu vsilila svojeglava uzurpacija predsednika Polka v prizadevanju za ozemeljsko širitev suženjske oligarhije." Po podpisu pogodbe iz leta 1848 si je Polk prizadeval poslati vojake na Jukatan, kjer je divjala državljanska vojna med secesionisti in tistimi, ki so podpirali mehiško vlado. Ameriški kongres je njegovo prošnjo zavrnil. Mehiška vojna naj bi bila kratka in skoraj brez krvi. Ni bila ne eno ne drugo. Kongres ni podpiral nadaljnjih zunanjih konfliktov.<ref>Christiansen, ''The U.S.–Mexico War'', str. 220</ref> ===Učinek na ameriško vojsko v državljanski vojni=== Mnogo vojaških voditeljev na obeh straneh [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] 1861–1865 se je usposabljalo na [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|vojaški akademiji]] v West Pointu in so se bojevali kot mlajši častniki v Mehiki. Ta seznam vključuje vojaške osebnosti, ki so se borile za Unijo: [[Ulysses S. Grant]], [[George B. McClellan]], [[William Tecumseh Sherman]], [[George Gordon Meade]] in [[Ambrose Burnside]]. Vojaški možje, ki so se pridružili južnim secesionistom [[Konfederacija ameriških držav|Konfederacije]], vključujejo [[Robert Edward Lee|Roberta E. Leeja]], [[Albert Sidney Johnston]], [[Stonewall Jackson]], Jamesa Longstreeta, [[Joseph E. Johnston]], [[Braxton Bragg]], Sterlinga Pricea in bodočega konfederacijskega predsednika [[Jefferson Davis|Jeffersona Davisa]]. Obe strani sta imeli voditelje z bogatimi izkušnjami v aktivnem bojevanju, strategiji in taktiki. [[File:Brevet Second Lieutenant Ulysses S. Grant in 1843.jpg|thumb|left|upright |alt= Odlitek mladega Granta v uniformi | Drugi poročnik [[Ulysses S. Grant]]]] Za Granta, ki je kasneje vodil unijske sile med državljansko vojno in bil izvoljen za predsednika, "mu je prav tako pokazalo mnoge načine, kako so vojne prežete z političnimi izračuni."<ref>[[Chernow, Ron]]. ''Grant''. New York: Penguin Press 2017, str. 49</ref> Grant je služil v Mehiki pod generalom Zacharyjem Taylorjem in bil imenovan za vršilca funkcije pomočnika četrtnega poveljnika Taylorjeve vojske, kar je poskusil zavrniti, saj ga je oddaljevalo od bojišča. Vendar je "imenovanje dejansko predstavljalo božji dar za Granta, ki ga je spremenilo v popolnega vojaka, spretnega pri vsakem aspektu vojaškega življenja, zlasti logistike... To je nudilo neprecenljivo usposabljanje za državljansko vojno, ko bo Grant moral ohranjati ogromne armade na terenu, daleč od severnih oskrbovalnih skladišč."<ref>Chernow, ''Grant'' str. 46</ref> Grant je doživel precejšnje bojevanje in pokazal svoje hladnokrvnost pod ognjem. V bitki pri Chapultepeku je on in njegovi možje postavili havbico v cerkveni zvonik, ki je imel nadzorovan pogled na vrata San Cosme. Ta akcija mu je prinesla častni čin brevet kapitana zaradi "galantnega in zaslužnega ravnanja v bitki pri Chapultepeku."<ref>citirano v Chernow, ''Grant'', str. 55.</ref> Grant se je kasneje spominjal v svojih ''Memoarjih'', objavljenih leta 1885, da "na splošno vojaki vojske niso bili ravnodušni ali je bila aneksija [Teksasa] uresničena ali ne; vendar pa ne vsi. Osebno sem bil gorko nasprotujoč tej zakonodaji in do danes smatram vojno, ki je iz tega izšla, kot eno izmed najbolj nepravičnih, ki so jih kdajkoli vodili močnejši proti šibkejši državi. Bil je to primer republike, ki je sledila slabemu zgledu evropskih monarhij, saj v svoji želji po pridobitvi dodatnega ozemlja ni upoštevala pravičnosti."<ref>{{navedi splet |url= http://www.fadedgiant.net/html/grant_ulysses_s_quotes_west_po.htm |title= Ulysses S Grant Quotes on the Military Academy and the Mexican War |publisher= Fadedgiant.net |access-date= May 28, 2011 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150307033943/http://www.fadedgiant.net/html/grant_ulysses_s_quotes_west_po.htm |archive-date= March 7, 2015 |url-status= live }}</ref> Grant je prav tako izrazil mnenje, da je vojna proti Mehiki prinesla kazen Združenim državam v obliki ameriške državljanske vojne. "Južnjaška vstaja je bila v veliki meri posledica mehiške vojne. Narodi, tako kot posamezniki, so kaznovani za svoje prekrške. Dobila smo svojo kazen v najbolj krvavi in dragi vojni modernih časov."<ref>{{navedi knjigo |url=https://www.gutenberg.org/ebooks/4367 |title=Personal Memoirs of General U. S. Grant |first=Ulysses S. |last=Grant |author-link=Ulysses S. Grant |date=1885 |via=[[Project Gutenberg]] |access-date=October 3, 2022 |archive-date=August 29, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200829235609/http://www.gutenberg.org/ebooks/4367 |url-status=live }}</ref> [[Robert Edward Lee|Robert E. Lee]], poveljnik [[Konfederacija ameriških držav|konfederativnih sil]] do konca državljanske vojne je začel graditi svojo reputacijo kot vojaški častnik v ameriški vojni proti Mehiki. Na začetku mehiško-ameriške vojne je kapitan Lee napadel Mehiko z inženirsko enoto generala Woola iz severa. Kmalu po začetku leta 1847 je pomagal zajeti mehiška mesta Vera Cruz, Cerro Gordo, Contreras, Churubusco, Molino del Rey in Chapultepec. Lee je bil ranjen pri Chapultepecu. General Scott je opisal Roberta E. Leeja kot "galantnega in neizčrpnega", saj je dejal, da je Lee pokazal "največje dejanje fizičnega in moralnega poguma, ki ga je izvedel kdorkoli, kar mu je znano med kampanjo."<ref>{{navedi knjigo|title= Robert E. Lee; a Biography|last= Winston|first= Robert|publisher= W. Morrow & Co|year= 1934|isbn= 9780313384370|location= New York|page= 84}}</ref> Grant je pridobil vpogled v Roberta E. Leeja, kot navaja njegovo spominjanje, "Poznal sem ga osebno in vedel, da je smrtnik; in ravno tako je bilo dobro, da sem to čutil."<ref>citirano v Chernow, ''Grant'', str. 58.</ref> Leta 1861 je general Scott svetoval [[Abraham Lincoln|Abrahamu Lincolnu]] naj prosi Leeja, da prevzame poveljstvo nad ameriškimi silami. Lee je to zavrnil in kasneje pripovedoval: "Zavrnil sem ponudbo, ki mi jo je dal, da prevzamem poveljstvo nad vojsko, ki je bila pripeljana na bojišče in to sem iskreno in vljudno povedal, da čeprav sem se upiral secesiji in obsojal vojno, ne morem niti malo sodelovati v invaziji južnih držav."<ref>{{navedi knjigo|title= Warriors Seven: Seven American Commanders, Seven Wars, and the Irony of Battle|last= Sneiderman|first= Barney|publisher= Savas Beatie|year= 2006|isbn= 978-1932714289|location= New York|pages= [https://archive.org/details/warriorssevensev0000snei/page/118 118]|url= https://archive.org/details/warriorssevensev0000snei/page/118}}</ref> === Družbeni in politični kontekst === Kljub začetnim nasprotovanjem Whigov in abolicionistov je mehiška vojna vseeno združila ZDA v skupnem cilju in se je bojevala skoraj izključno z prostovoljci. Ameriška vojska se je povečala z malo več kot 6.000 na več kot 115.000 mož. Večina 12-mesečnih prostovoljcev v Scottovi vojski se je odločila, da je enoletno bojevanje dovolj in se vrnila v ZDA.<ref>Christensen, ''The U.S.–Mexican War'', str. 187.</ref> Protisuženjske skupine so se borile za izključitev suženjstva iz kateregakoli ozemlja, ki ga je osvojila ZDA.<ref>{{navedi knjigo|url= https://books.google.com/books?id=Y0JnAAAAMAAJ|author= John Douglas Pitts Fuller|title= The Movement for the Acquisition of All Mexico, 1846–1848|orig-year= 1936|year= 1969|publisher= Da Capo Press|location= New York|isbn= 9780306714610|access-date= May 28, 2011|archive-url= https://web.archive.org/web/20130527101804/http://books.google.com/books?id=Y0JnAAAAMAAJ|archive-date= May 27, 2013|url-status= live}}</ref> Leta 1847 je Predstavniški dom sprejel Wilmotovo določilo, ki je določalo, da nobeno ozemlje, pridobljeno s to vojno ne sme biti odprto za suženjstvo. Če bi bilo uspešno, bi Wilmotovo določilo dejansko razveljavilo kompromis v Missouriju iz leta 1820, saj bi prepovedalo suženjstvo na območju južneje od paralele 36°30′ sever. Senat se je izognil vprašanju, pozni poskus, da bi ga dodali v Pogodbo z Guadalupe Hidalgo pa je bil zavrnjen, ker so južni senatorji imeli dovolj glasov, da preprečijo njegovo dodajanje. Predstavniški dom je bil razdeljen po prebivalstvu, severni del pa je rasel, kar mu je omogočilo, da je na volitvah leta 1846 osvojil večino v predstavniškem domu; vendar je bila zastopanost v senatu dva člana na državo, južnjaki pa so imeli dovolj glasov, da so preprečili dodatek. Vojna se je izkazala za odločilen dogodek za ZDA, saj je označila pomembno prelomnico za nacijo, ki je postajala vse močnejša vojaška sila. To je tudi mejnik v ameriški zgodbi o Manifest Destiny. Vojna ni rešila vprašanja suženjstva v ZDA, temveč ga je v mnogih pogledih povečala, saj je potencialno širjenje institucije na zahod postajalo vse bolj osrednja in vroča tema v nacionalnih razpravah.<ref>{{navedi knjigo |last1= Hine |first1= Robert V |last2= Faragher |first2= John Mack |title= The American West: A New Interpretive History |date= 2000 |publisher= Yale University Press |location= New Haven |isbn= 978-0300078350 |page= 211 |access-date= June 1, 2019 |url= https://books.google.com/books?id=xuLSxbn7DSUC |archive-url= https://web.archive.org/web/20160516232737/https://books.google.com/books?id=xuLSxbn7DSUC |archive-date= May 16, 2016 |url-status= live }}</ref> S širjenjem ozemlja ZDA do Tihega oceana je konec mehiško–ameriške vojne označil nov korak v velikih migracijah Američanov na Zahod.<ref>{{navedi knjigo |last1= Hine |first1= Robert V. |last2= Faragher |first2= John Mack |title= The American West: A New Interpretive History |date= 2000 |publisher= Yale University Press |location= New Haven |isbn= 978-0300078350 |pages= 216–219 |access-date= July 3, 2019 |url= https://books.google.com/books?id=xuLSxbn7DSUC |archive-url= https://web.archive.org/web/20160516232737/https://books.google.com/books?id=xuLSxbn7DSUC |archive-date= May 16, 2016 |url-status= live }}</ref> ===Veterani vojne=== Po državljanski vojni so se veterani mehiške vojne začeli organizirati kot veterani ne glede na čin in lobirati za svojo služenje.<ref>Davies, Wallace E. "The Mexican War Veterans as an Organized Group." The Mississippi Valley Historical Review, vol. 35, no. 2, 1948, pp. 221–238. {{JSTOR|1898407}}. Accessed May 19, 2020.</ref> Sprva so si prizadevali ustanoviti dom za vojake za starejše in bolne veterane, a so nato začeli zahtevati pokojnine leta 1874. V Kongresu je bilo upiranje temu, saj so veterani prejeli določene parcele do 160 hektarjev zemlje za svojo službo; pokojnine bi obremenile proračun vlade.<ref>Van Wagenen, ''Remembering the Forgotten War'', p. 64</ref> Politika je bila zapletena, saj se je toliko veteranov mehiške vojne borilo za konfederacijo med državljansko vojno. Republiški kongresniki so jih obtožili, da poskušajo nuditi zvezno pomoč nekdanjim konfederatom. To je privedlo do trinajstletne razprave v Kongresu o zvestobi veteranov in njihovi upravičenosti do zvezne pomoči v njihovih poznih letih.<ref>Van Wagenen, Michael Scott. "US–Mexican War Veterans and the Congressional Pension Fight." Military History of the West 40 (2010).</ref> Leta 1887 je začel veljati zakon o pokojninah veteranov mehiške vojne, ki je veteranom omogočil pridobitev pokojnine za njihovo službo. Preživeli častniki in vojaki so bili uvrščeni na seznam prejemnikov pokojnin, ki je vključeval prostovoljce, milice in mornarje, ki so služili vsaj 60 dni in bili vsaj 62 let stari. Vdove veteranov, ki se niso ponovno poročile, so bile upravičene do pokojnine svojega pokojnega moža. Izključeni so bili "katerikoli oseba, ki je bila pod političnimi omejitvami, ki jih nalaga "Fourteenth Amendment to the United States Constitution", torej veterani, ki so se borili za konfederacijo med državljansko vojno.<ref>[https://archive.org/details/mexicanwarveter00robagoog "Mexican War Veterans, A Complete Roster" Washington D.C.: Brentano's 1887] accessed May 18, 2020</ref> === Incidenti, civilne žrtve in množične pokoli === [[File:Burial site of Lieutenant Colonel Henry Clay, Jr., taken by an unknown photographer during the Mexican-American war, ca.1847.jpg|thumb|Pokopališče podpolkovnika Henryja Claya, Jr., posneto od neznanega fotografa med mehiško-ameriško vojno, {{circa|1847}}]] Na začetku vojne so ameriške čete pod poveljstvom Taylora v večini upoštevale vojna pravila pod budnim očesom Taylora, in se skoraj izključno spopadali z vojaki nasprotnika. To jim je pridobili določeno priljubljenost pri mehiških civilistih, ki so okupacijske Američane cenile v večji meri v primerjavi z mehiško vojsko, ki je svoje ranjene pustila, da so jih ujeli nasprotniki, ko so se umikali iz območja. Junija 1846 se je situacija spremenila, ko so ameriške okrepitev vstopile na območje in začele napadati lokalne kmetije.<ref name="LewRockwell.com">{{navedi novice|title=From the Halls of Montezuma – LRC Blog LewRockwell.com|language=en|work=LewRockwell.com|url=https://www.lewrockwell.com/lrc-blog/from-the-halls-of-montezuma/|access-date=February 10, 2018|archive-date=August 6, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806212934/https://www.lewrockwell.com/lrc-blog/from-the-halls-of-montezuma/|url-status=live}}</ref> Mnogi vojaki na garnizijski dolžnosti so naredili zločine proti civilistom, kot so ropi, posilstva in umori, da bi omilili svoj dolgčas. Ta val brezobzirnega kriminala je pripeljal do tega, da so ameriški vojaki ubili vsaj 20 civilistov v prvem mesecu okupacije. Taylor sprva ni izkazoval zaskrbljenosti glede zločinov, ki so jih storili vojaki in ni discipliniral vojakov odgovornih zanj, ali uvedel ukrepe za preprečevanje zločinov. To je privedlo do spremembe javnega mnenja proti ameriškim vojakom in povzročilo, da je veliko Mehičanov vzelo orožje in oblikovalo gverilske čete, ki so napadale ameriške patrulje. Napadi so postajali vse pogostejši, še posebej po bitki pri Monterreyu.<ref name="LewRockwell.com"/> V tem času so anti-katoliški sentiment in rasizem še naprej spodbujali napade na mehiške civiliste. Ocenjeno je bilo, da je ameriška vojska ubila najmanj 100 civilistov, pri čemer je bila večina teh ubitih s strani 1. teksaške konjeniške čete, ki jo je poveljeval polkovnik John C. Hays. Ameriške enote pod poveljstvom kapitana Mabryja B. "Mustang" Graya so v odgovor na umor ameriškega vojaka, ki so ga ubili Mehičani zunaj Monterreyja, ugrabile in usmrtile 24 neoboroženih mehiških civilistov. Novembra 1846 je odred iz 1. kentuckijske enote umoril mladega mehiškega dečka, domnevno kot obliko razvedrila. Po tem je Taylor neuspešno poskušal vložiti tožbe proti kateremu koli od vojakov vpletenih v to.<ref name="Carney-2005">{{navedi knjigo|last=Carney|first=Stephen A.|url=https://books.google.com/books?id=r1ufQ-k5a3YC&q=%22Old+women+and+young+girls+were+stripped+of+their+clothes+and+many+others+suffered+still+greater+outrages.%22&pg=PA37|title=The Occupation of Mexico, May 1846–July 1848|publisher=Government Printing Office|year=2005|isbn=9780160873454|language=en|access-date=November 11, 2021|archive-date=May 14, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240514001237/https://books.google.com/books?id=r1ufQ-k5a3YC&q=%22Old+women+and+young+girls+were+stripped+of+their+clothes+and+many+others+suffered+still+greater+outrages.%22&pg=PA37#v=snippet&q=%22Old%20women%20and%20young%20girls%20were%20stripped%20of%20their%20clothes%20and%20many%20others%20suffered%20still%20greater%20outrages.%22&f=false|url-status=live}}</ref> Najbolj razvpiti incident se je zgodil 9. oktobra 1847, ko je stornik Samuel Hamilton Walker in 12 drugih umrlo v spopadu, Joseph Lane je naročil svojim vojakom, da se maščujejo za mrtve teksaške rangerje, tako da so oropali mesto Huamantla. Vojaki so hitro postali pijani po obleganju trgovine z alkoholom in začeli napadati mestne prebivalce, posiljevati in ubijati desetine mehiških civilistov ter brez razlikovanja požigati njihove domove.<ref name="Carney-2005"/>{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}} Vendar je ta poročila o ameriškem divjanju zasenčila novica o odstopu Santa Anne po napadu na Huamantlo, kar ni privedlo do nobenih posledic proti Lanu ali kateremu koli od vojakov, vpletenih v grozodejstva.<ref>{{navedi splet|title=The Occupation of Mexico, May 1846–July 1848|url=https://history.army.mil/brochures/Occupation/Occupation.htm|access-date=February 10, 2018|website=history.army.mil|archive-date=February 11, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210211202012/https://history.army.mil/brochures/Occupation/Occupation.htm|url-status=live}}</ref> === Učinki na Mehiko === Za Mehiko je bila vojna boleča zgodovinska izkušnja, ki je privedla do izgube ozemlja in osvetlila notranje politične konflikte, ki so se nadaljevali še naslednjih 20 let. Reformni vojni med liberali in konservativci leta 1857 je sledila drugi francoski poseg v Mehiko leta 1861, ki je ustanovil Drugo mehiško cesarstvo. Vojna je povzročila, da je Mehika vstopila v "obdobje samorefleksije ... ko so njeni voditelji iskali, da bi določili in naslovili razloge, ki so privedli do takega debakla."<ref>Santoni, Pedro. "U.S.–Mexican War" in ''Encyclopedia of Mexico'', Chicago: Fitzroy Dearborn 1997, p. 1511.</ref> Takoj po vojni je skupina mehiških pisateljev, vključno z Ignaciom Ramírezom, Guillermo Prieto, José Maro Iglesias in Franciscoom Urquidom sestavila sebično oceno razlogov za vojno in poraz Mehike, ki jo je uredil častnik mehiške vojske Ramón Alcaraz. Zanikali so, da bi imele mehiške zahteve po Teksasu kakršno koli zvezo z vojno in namesto tega zapisali, da je za "pravi izvor vojne dovolj reči, da jo je povzročila nepotešljiva ambicija Združenih držav, ki jo je podpirala naša šibkost."<ref name="Alcaraz p1">{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/othersideornotes00alca |title=The Other Side: or Notes for the History of the War between Mexico and the United States |publisher=John Wiley |year=1850 |editor1-last=Alcaraz |editor1-first=Ramón |location=New York |pages=1–2 |translator=Albert C. Ramsey |oclc=1540860 |display-editors=etal |url-access=registration}}</ref> Delo je opazil in prevedel v angleščino polkovnik Albert Ramsey, veteran mehiško-ameriške vojne in ga leta 1850 objavil v Združenih državah kot radovednost.{{sfnp|Alcaraz|1850}} Kljub temu, da je bil obtožen in odgovoren za izgubo Mehike v vojni, je Santa Anna prišel na oblast še za en mandat kot predsednik. Potem, ko je leta 1853 prodal dolino Mesilla ZDA v Gadsdenovi kupčiji, je začel graditi[transkontinentalno železnico po boljši poti, vendar je bil odstavljen in je šel v dolgotrajno izgnanstvo. Med izgnanstvom je napisal svojo različico dogodkov, ki pa ni bila objavljena še veliko kasneje. == Dedščina == [[File:Obelisco a los Niños Héroes 03. Castillo de Chapultepec.JPG|thumb|upright|Obelisk posvečen Niños Héroes, Mehika, 1881]] [[File:Lula in Chapultepec.jpg|thumb|Memorial mehiškim kadetom, ubitim v bitki pri Chapultepecu, 1952]] [[File:Placa conmemorativa del batallón de San Patricio.jpg|thumb|upright|Spominska plošča San Patricios, Mehika, 1959]] === Mehika === Ko so Francoze izgnali leta 1867 in je bila ponovno vzpostavljena liberalna republika, je Mehika začela obračunavati z dedščino mehiško-ameriške vojne. Zgodba o ''Niños Héroes'' je postala pripoved, ki je pomagala Mehičanom, da so se soočili z vojno. Fanta kadeta, ki sta se žrtvovala za svojo ''patrio'' ("očetnjavo") kot mučenika v bitki pri Chapultepecu sta bila navdihujoča, vendar njuna žrtev ni bila obeležena do leta 1881, ko so preživeli kadeti oblikovali organizacijo za podporo Vojaški akademiji Mehike. Eden od kadetov, ki so bili ujeti, je oblikoval spomenik, majhen kenotaf je bil postavljen ob vznožju hriba Chapultepec, na katerem stoji grad. Letne spominske slovesnosti pri cenotafu se je udeležil general [[Porfirio Díaz]], ki je videl priložnost za gradnjo svojega odnosa z Federalno vojsko. Tudi med [[Mehiška revolucija|mehiško revolucijo]] (1910–1920) so spominske slovesnosti potekale in so se jih udeleževali takratni predsedniki. Po koncu vojaške faze je mehiška vlada obnovila pripoved o dečkih junakih kot utelešenju žrtvovanja za patriotsko. Pripravljeni so bili načrti za veliko večje obeležje njihove žrtve, ki je bilo zgrajeno na vhodu v mehiški Park Chapultepec. Spomenik heroičnim kadetom je bil odprt leta 1952. Do takrat so se odnosi med ZDA in Mehiko toliko izboljšali, da sta bila zaveznika v drugi svetovni vojni in njuni povojni ekonomiji sta postali vse bolj prepleteni. Nekatere vojaške trofeje, ki so jih vzeli ZDA, kot so mehiške bojne zastave, so bile z velikimi ceremonijami vrnjene Mehiki, vendar ujetih ameriških zastav v Mehiki nočejo vrniti. V letu 1981 je mehiška vlada ustanovila ''[[:es:Museo Nacional de las Intervenciones|Museo Nacional de las Intervenciones]]'' (Nacionalni muzej intervencij) v nekdanjem samostanu, kjer je potekala bitka pri Churubuscu. Muzej dokumentira poskuse Španije, da ponovno osvoji Mehiko po njeni neodvisnosti, pa tudi francoske intervencije. Muzej ima razstavo o ''Intervención norteamericana de 1846–1848'', ki obravnava anglo-ameriško naselitev Teksasa in njihovo vstajo potem, ko so se označili za žrtve mehiškega zatiranja. Nadaljuje z obtoževanjem Polka in Santa Anne za vojno. "Interpretacija [muzeja] priznava vojaško prevlado ZDA v oborožitvi in poveljstvu, medtem ko omalovažuje drage napake generala Santa Anne in umik iz glavnega mesta."<ref>Connors, Thomas G. in Raúl Isaí Muñoz, "Looking for the North American Invasion in Mexico City." [[American Historical Review]] vol. 125, no. 2, april 2020, str. 502.</ref> === Združene države === [[File:Palmetto Regiment Monument.jpg|thumb|upright|Palmetto Regiment spomenik, dvorana državnega zbora, Columbia, S.C. Kovano železo 1858. Kipar: Christopher Werner]] [[File:American Army Entering the City of Mexico - USCapitol - Flickr.jpg|thumb|"Ameriška vojska vstopa v mesto Mehiko" avtor Filippo Costaggini, 1885. Arhitekt Capitol]] [[File:Fort Moore Pioneer Memorial.jpg|thumb|Mormonski bataljon spomenik, Fort Moore Pioneer Memorial (1950), ki prikazuje dvigovanje ameriške zastave v Los Angelesu, 1847]] V ZDA je bila vojna skoraj pozabljena po katastrofi državljanske vojne.<ref>Van Wagenen, Michael. ''Remembering the Forgotten War: The Enduring Legacies of the U.S.–Mexican War''. Amherst: University of Massachusetts Press, 2012.</ref> Kljub temu je bil en prvih spomenikov postavljen na dvorišču državnega zbora v Južni Karolini leta 1858 v čast Palmetto Regiment. Ko so veterani državljanske vojne videli obsežnost spominov na to vojno, so veterani mehiške vojne zahtevali spomin na svoje storitve. Leta 1885 je bila slika vstopa ameriške vojske v mesto Mehiko naslikana v zgradbi Capitola s strani Filippa Costagginija. Himna marincev, ki vključuje frazo "Iz dvoran Montezume", priznava vojno, vendar ni večjih spomenikov ali pomnikov. V Mexico Cityju je pokopališče, ustanovljeno leta 1851, ki ga še vedno vzdržuje Ameriška komisija za bojne spomenike. Hrani posmrtne ostanke 1563 ameriških vojakov, ki so večinoma umrli v spopadu in so bili pokopani v množičnem grobišču. V Mehiki je umrlo še veliko več ameriških vojakov, vendar je bil prenos trupel iz plitvih grobov drag. Nekaj ​​pokopanih je umrlo v Mexico Cityju še dolgo po vojni. Vojaško pokopališče v Mexico Cityju je "označilo prehod v tem, kar so Združene države Amerike razumele kot svoje obveznosti do svojih vojnih mrtvih", kar je bilo pereče vprašanje glede mrtvih v državljanski vojni.<ref>Connors in Muñoz, "Look for the North American Invasion in Mexico City," str. 511–512.</ref> Mormonski bataljon, edina enota, ki je temeljila na veri v vojni, je postavila več spomenikov v čast svojim prispevkom v vojni. Ob času vojne so bili Mormoni večinoma prisiljeni zapustiti jurisdikcijo ZDA in se preseliti v Utah. Mormonsko vodstvo je spoznalo, da je poudarjanje njihovih prispevkov v vojni in uresničevanju manifestne usode način, kako biti vključeni v nacionalno pripoved. Spomenik bataljona je bil posvečen leta 1927 na tleh Kapitola v Utahu in enega so postavili v Los Angelesu leta 1950.<ref>Van Wagenen, ''Remembering the Forgotten War'', str. 123–124.</ref> ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{Reflist|22em}} ==Bibliografija== ===Referenčna dela=== * {{navedi knjigo|editor-last1=Crawford|editor-first1=Mark|editor-last2=Heidler|editor-first2=Jeanne|editor-last3=Heidler|editor-first3=David Stephen|title =Encyclopedia of the Mexican War|year=1999|publisher=Bloomsbury Academic |isbn=978-1-57607-059-8}} * Frazier, Donald S. ed. ''The U.S. and Mexico at War'', (1998), 584; an encyclopedia with 600 articles by 200 scholars ===Splošne zgodovine=== {{div col|colwidth=30em}} * {{navedi knjigo |author=Bauer, Karl Jack |author-link=K. Jack Bauer |title=The Mexican War: 1846–1848 |url=https://archive.org/details/mexicanwar1846180000baue |publisher=University of Nebraska Press |year=1992 |isbn=978-0-8032-6107-5}} * [[Bernard DeVoto|De Voto, Bernard]], ''Year of Decision 1846'' (1942), well written popular history * [[Amy S. Greenberg|Greenberg, Amy S.]] ''A Wicked War: Polk, Clay, Lincoln, and the 1846 U.S. Invasion of Mexico'' (2012). {{ISBN|9780307592699}} and [http://www.pritzkermilitarylibrary.org/Home/Amy-Greenberg.aspx Corresponding Author Interview] at the [[Pritzker Military Library]] on December 7, 2012 * Guardino, Peter. ''The Dead March: A History of the Mexican–American War''. Cambridge: Harvard University Press (2017). {{ISBN|978-0-674-97234-6}} * Henderson, Timothy J. ''A Glorious Defeat: Mexico and Its War with the United States'' (2008) * Meed, Douglas. ''The Mexican War, 1846–1848'' (2003). A short survey. * Merry Robert W. ''A Country of Vast Designs: James K. Polk, the Mexican War and the Conquest of the American Continent'' (2009) * Smith, Justin Harvey. ''The War with Mexico, Vol 1.'' (2 vol 1919), [https://books.google.com/books?id=WBkOAAAAIAAJ full text online]. * Smith, Justin Harvey. ''The War with Mexico, Vol 2.'' (1919). [https://books.google.com/books?id=xhUOAAAAIAAJ full text online]. {{div col end}} ===Vojska=== {{div col|colwidth=30em}} * Bauer K. Jack. ''Zachary Taylor: Soldier, Planter, Statesman of the Old Southwest''. Louisiana State University Press, 1985. * {{navedi knjigo |last=Clodfelter |first=M. |title=Warfare and Armed Conflicts: A Statistical Encyclopedia of Casualty and Other Figures, 1492–2015 |publisher=McFarland |year=2017 |edition=4th |isbn=978-0-7864-7470-7}} * Dawson, Joseph G. "Leaders for Manifest Destiny: American Volunteer Colonels Serving in the U.S.-Mexican War." ''American Nineteenth Century History'' (2006) 7(2): 253-279. * DeLay, Brian. "Independent Indians and the U.S. Mexican War," ''American Historical Review'' 112, no. 1 (Feb. 2007) * DeLay, Brian. ''War of a Thousand Deserts: Indian Raids and the Mexican-American War''. New Haven: Yale University Press 2009. * Dishman, Christopher, ''A Perfect Gibraltar: The Battle for Monterrey, Mexico'', University of Oklahoma Press, 2010 {{ISBN|0-8061-4140-9}}. * Eisenhower, John. ''So Far From God: The U.S. War with Mexico'', Random House (1989). * Eubank, Damon R. ''Response of Kentucky to the Mexican War, 1846–1848''. (Edwin Mellen Press, 2004), {{ISBN|978-0-7734-6495-7}}. * Foos, Paul. ''A Short, Offhand, Killing Affair: Soldiers and Social Conflict during the Mexican-War''. Chapel Hill: University of North Carolina Press 2002. * Fowler, Will. ''Santa Anna of Mexico'' (2007) 527 pp; a major scholarly study * Frazier, Donald S. ''The U.S. and Mexico at War'', Macmillan (1998). * Hamilton, Holman, ''Zachary Taylor: Soldier of the Republic'', (1941). * Huston, James A. [https://books.google.com/books?id=Y8pabWzrsocC ''The Sinews of War: Army Logistics, 1775–1953''] (1966), U.S. Army; 755 pp. pp.&nbsp;125–158 * Johnson, Timothy D. ''Winfield Scott: The Quest for Military Glory'' (1998) * Johnson, Timothy D. ''A Gallant Little Army: The Mexico City Campaign''. Lawrence: University of Kansas Press 2007. * Levinson, Irving. ''Wars within War: Mexican Guerrillas, Domestic Elites and the United States of America 1846–1848''. Fort Worth: Texas Christian University Press 2005. * Lewis, Felice Flannery. ''Trailing Clouds of Glory: Zachary Taylor's Mexican War Campaign and His Emerging Civil War Leaders''. Tuscaloosa: University of Alabama Press 2010. * Lewis, Lloyd. ''Captain Sam Grant'' (1950). * Martinez, Orlando. ''The Great Landgrab''. Quartet Books (London, 1975) * McCaffrey, James M. ''Army of Manifest Destiny: The American Soldier in the Mexican War, 1846–1848'' (1994) [https://books.google.com/books?hl=en&lr=&id=I434Yc3rh-IC&oi=fnd&pg=PR11&dq=%22army+of+manifest+destiny%22+McCaffrey&ots=SPreCvQBFm&sig=e4RhqxWMXjgzdKpX5geRCUv1EIs online]. * {{cite journal |title=American Rule in Mexico |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1918-01_23_2/page/287 |last=Smith |first=Justin H. |journal=[[The American Historical Review]] |issn=1937-5239 |volume=23 |issue=2 |year=1918 |pages=287–302 |doi=10.2307/1836568 |jstor=1836568}} * Murphy, Douglas. ''Two Armies on the Rio Grande: The First Campaign of the U.S. Mexican War'' (College Station: Texas A&M Press) 2015. * Smith, Justin Harvey. ''The War with Mexico.'' 2 vol (1919). Pulitzer Prize winner. [https://books.google.com/books?id=xhUOAAAAIAAJ full text online]. * Winders, Richard Price. ''Mr. Polk's Army: The American Military Experience in the Mexican War''. College Station" Texas A&M Press (1997) {{div col end}} ===Politika and diplomacija=== {{div col|colwidth=30em}} * Beveridge, Albert J. ''Abraham Lincoln, 1809–1858''. Volume: 1. 1928. * Brack, Gene M. ''Mexico Views Manifest Destiny, 1821–1846: An Essay on the Origins of the Mexican War'' (1975). * Fowler, Will. ''Tornel and Santa Anna: The Writer and the Caudillo, Mexico, 1795–1853'' (2000). * Fowler, Will. ''Santa Anna of Mexico'' (2007) 527 pp; the major scholarly study [https://www.amazon.com/dp/0803211201 excerpt and text search] * Gleijeses, Piero. "A Brush with Mexico" ''Diplomatic History'' 2005 29(2): 223–254. {{ISSN|0145-2096}} debates in Washington before war. * Graebner, Norman A. ''Empire on the Pacific: A Study in American Continental Expansion''. (1955). * {{cite journal |title=Lessons of the Mexican War |url=https://archive.org/details/sim_pacific-historical-review_1978-08_47_3/page/325 |last=Graebner |first=Norman A. |journal=[[Pacific Historical Review]] |issn=1533-8584 |volume=47 |issue=3 |year=1978 |pages=325–342 |doi=10.2307/3637470 |jstor=3637470}} * {{cite journal |title=The Mexican War: A Study in Causation |url=https://archive.org/details/sim_pacific-historical-review_1980-08_49_3/page/405 |last=Graebner |first=Norman A. |journal=[[Pacific Historical Review]] |issn=1533-8584 |volume=49 |issue=3 |year=1980 |pages=405–426 |doi=10.2307/3638563 |jstor=3638563}} * Greenberg, Amy. ''A Wicked War: Polk, Clay, Lincoln and the 1846 Invasion of Mexico''. New York: Knopf 2012. *{{Citation |last1=Hague |first1=Harlan |title=Thomas O. Larkin: A Life of Patriotism and Profit in Old California |last2=Langum |first2=David J. |publisher=University of Oklahoma Press |year=1990}} *{{Citation |last=Harlow |first=Neal |url=https://archive.org/details/californiaconque00neal |title=California Conquered: The Annexation of a Mexican Province 1846–1850 |year=1982 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-06605-2 |url-access=registration}} * Henderson, Timothy J. ''A Glorious Defeat: Mexico and Its War with the United States'' (2007), survey * Krauze, Enrique. ''Mexico: Biography of Power'', (1997), textbook. * Linscott, Robert N., Editor. 1959. ''Selected Poems and Letters of Emily Dickinson''. Anchor Books, New York. {{ISBN|0-385-09423-X}} * Mayers, David; Fernández Bravo, Sergio A., "La Guerra Con Mexico Y Los Disidentes Estadunidenses, 1846–1848" [The War with Mexico and US Dissenters, 1846–48]. ''Secuencia'' [Mexico] 2004 (59): 32–70. {{ISSN|0186-0348}}. * [https://web.archive.org/web/20110808121249/http://www.aquinas.edu/history/pinheiro.html Pinheiro, John C.] ''Manifest Ambition: James K. Polk and Civil-Military Relations during the Mexican War'' (2007). * Pletcher David M. ''The Diplomacy of Annexation: Texas, Oregon, and the Mexican War''. University of Missouri Press, 1973. * Price, Glenn W. ''Origins of the War with Mexico: The Polk-Stockton Intrigue''. University of Texas Press, 1967. * {{cite journal |title=The Treaty of Guadalupe-Hidalgo |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1905-01_10_2/page/309 |last=Reeves |first=Jesse S. |journal=[[The American Historical Review]] |issn=1937-5239 |volume=10 |issue=2 |year=1905 |pages=309–324 |doi=10.2307/1834723 |jstor=1834723 |hdl=10217/189496 |hdl-access=free}} * Reilly, Tom. ''War with Mexico! America's Reporters Cover the Battlefront''. Lawrence: University of Kansas Press 2010. * {{navedi knjigo |last=Rives |first=George Lockhart |year=1913 |title=The United States and Mexico, 1821–1848: a history of the relations between the two countries from the independence of Mexico to the close of the war with the United States |url=https://books.google.com/books?id=vfhAAAAAIAAJ |volume=2 |location=New York |publisher=C. Scribner's Sons}} * Rodríguez Díaz, María Del Rosario. "Mexico's Vision of Manifest Destiny During the 1847 War" ''Journal of Popular Culture'' 2001 35(2): 41–50. {{ISSN|0022-3840}}. * [[Ramón Eduardo Ruiz|Ruiz, Ramon Eduardo]]. ''Triumph and Tragedy: A History of the Mexican People'', Norton 1992, textbook * Santoni, Pedro. ''Mexicans at Arms: Puro Federalists and the Politics of War, 1845–1848''. Fort Worth: Texas Christian Press 1996. * Schroeder John H. ''Mr. Polk's War: American Opposition and Dissent, 1846–1848.'' University of Wisconsin Press, 1973. * Sellers Charles G. ''James K. Polk: Continentalist, 1843–1846'' (1966), the standard biography [https://web.archive.org/web/20000707012840/http://www.historyebook.org/ vol 1 and 2 are online at ACLS e-books] * Smith, Justin Harvey. ''The War with Mexico.'' 2 vol (1919). Pulitzer Prize winner. [https://books.google.com/books?id=xhUOAAAAIAAJ full text online]. * Stephenson, Nathaniel Wright. ''Texas and the Mexican War: A Chronicle of Winning the Southwest''. Yale University Press (1921). * Weinberg Albert K. ''Manifest Destiny: A Study of Nationalist Expansionism in American History'' Johns Hopkins University Press, 1935. * Yanez, Agustin. ''Santa Anna: Espectro de una sociedad'' (1996). ===Historiografija, spomin in religija=== {{div col|colwidth=30em}} * {{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0-8139-3990-2 |jstor=j.ctt1qv5pjr.6 |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235330/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live}} * Bender, Abby. “Irish-Mexican Solidarity and the San Patricio Battalion Flag.” Genre 36, no. 3-4, 2003, pp 271–93 * Benjamin, Thomas. "Recent Historiography of the Origins of the Mexican War," ''New Mexico Historical Review'', Summer 1979, Vol. 54 Issue 3, pp 169–181 * Connors, Thomas G. and Raúl Isaí Muñoz. "Looking for the North American Invasion in Mexico City." American Historical Review, vol. 125, no. 2, April 2020, pp.&nbsp;498–516. * Faulk, Odie B., and Stout, Joseph A., Jr., eds. ''The Mexican War: Changing Interpretations'' (1974) * Johannsen, Robert. ''To the Halls of Montezuma: The Mexican War in the American Imagination''. New York: Oxford University Press 1985. * Pinheiro, John C. ''Missionaries of Republicanism: A Religious History of the Mexican–American War''. New York: Oxford University Press 2014. * Rodriguez, Jaime Javier. ''The Literatures of the U.S.–Mexican War: Narrative, Time, and Identity'' (University of Texas Press; 2010) 306 pages. Covers works by Anglo, Mexican, and Mexican-American writers. * Van Wagenen, Michael. ''Remembering the Forgotten War: The Enduring Legacies of the U.S.–Mexican War''. Amherst: University of Massachusetts Press 2012. * [[Josefina Zoraida Vázquez|Vázquez, Josefina Zoraida]]. "La Historiografia Sobre la Guerra entre Mexico y los Estados Unidos," ["The historiography of the war between Mexico and the United States"] ''Histórica'' (02528894), 1999, Vol. 23 Issue 2, pp 475–485 {{div col end}} ===Primarni viri=== {{div col|colwidth=30em}} * Calhoun, John C. ''The Papers of John C. Calhoun. Vol. 23: 1846'', ed. by Clyde N. Wilson and Shirley Bright Cook. (1996). 598 pp * Calhoun, John C. ''The Papers of John C. Calhoun. Vol. 24: December 7, 1846&nbsp;– December 5, 1847'' ed. by Clyde N. Wilson and Shirley Bright Cook, (1998). 727 pp. * Conway, Christopher, ed. ''The U.S.–Mexican War: A Binational Reader'' (2010) * Coulter, Richard. ''Volunteers: The Mexican War Journals of Private Richard Coulter and Sargeant Thomas Barclay'', ed. Allan Peskin. Kent: Kent State University Press 1991. * {{navedi knjigo |last=Dana |first=Napoleon Jackson Tecumseh |author-link=Napoleon J.T. Dana |editor-last=Ferrell |editor-first=Robert H. |editor-link=Robert Hugh Ferrell |title=Monterrey Is Ours!: The Mexican War Letters of Lieutenant Dana, 1845–1847 |url=https://archive.org/details/monterreyisoursm0000dana |year=1990 |publisher=University Press of Kentucky |lccn=89029351 |isbn=978-0-8131-1703-4}} * {{navedi knjigo |last=Grant |first=Ulysses S. |url=http://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm |title=Personal Memoirs of U. S. Grant |publisher=Charles L. Webster & Co |year=1885 |location=New York}} * Hill, Daniel Harvey. ''A Fighter from Way Back: The Mexican War Diary of Lt. Daniel Harvey Hill, 4th Artillery USA''. NCC Hughes and TD Johnson, eds. Kent OH: Kent State University Press 2003. * [[George Wilkins Kendall|Kendall, George Wilkins]].''Dispatches from the Mexican War''. Norman: University of Oklahoma Press 1999. * Laidley, Theodore. ''Surrounded by Dangers of All Kinds: The Mexican War Letter of Lieutenant Theodore Laidley''. Denton: University of North Texas 1997. * McAfee, Ward and J. Cordell Robinson, eds. ''Origins of the Mexican War: A Documentary Source Book''. 2 vols. 1982. * McClellan, George. ''The Mexican War Diary and Correspondence of George B. McClellan''. ed. Thomas Cutrer. Baton Rouge: Louisiana State University Press 2009. * {{navedi knjigo |last=Polk |first=James, K. |editor-first=Milo Milton |editor-last=Quaiff |title=The Diary of James K. Polk During his Presidency, 1845 to 1849 |publisher=A. C. McClurg & Co |orig-date=1910 |year=2017 |location=Chicago |isbn=978-1-5033-7428-7}} * Robinson, Cecil, ''The View From Chapultepec: Mexican Writers on the Mexican War'', University of Arizona Press (Tucson, 1989). * {{navedi knjigo |last=Smith |first=Franklin |editor=Joseph E. Chance |title=The Mexican War Journal of Captain Franklin Smith |publisher=University Press of Mississippi |year=1991 |location=Jackson, Mississippi}} * {{navedi knjigo |editor=George Winston Smith and Charles Judah |title=Chronicles of the Gringos: The U.S. Army in the Mexican War, 1846–1848, Accounts of Eyewitnesses and Combatants |url=https://archive.org/details/chroniclesofgrin00smit |url-access=registration |publisher=The University of New Mexico Press |year=1968 |location=Albuquerque, New Mexico}} * Tennery, Thomas. ''The Mexican War Diary of Thomas D. Tennery''. Norman: University of Oklahoma Press 1970 * {{navedi knjigo |last=Webster |first=Daniel |editor=Charles M. Wiltse |title=The Papers of Daniel Webster, Correspondence |publisher=The University Press of New England |volume=6 |year=1984 |location=Hanover, New Hampshire}} * Zeh, Frederick. ''An Immigrant Soldier in the Mexican American War''. College Station: Texas A&M Press 1995. * {{navedi splet |title=Treaty of Guadalupe Hidalgo |publisher=Internet Sourcebook Project |url=http://www.fordham.edu/halsall/mod/1848hidalgo.html |access-date=November 26, 2008 |archive-date=January 17, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130117111821/http://www.fordham.edu/halsall/mod/1848hidalgo.html}} * {{navedi splet |title=28th Congress, 2nd session |publisher=United States House Journal |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(hj040T000)): |access-date=November 26, 2008}} * {{navedi splet |title=29th Congress, 1st session |publisher=United States House Journal |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(hj041T000)): |access-date=November 26, 2008}} * {{navedi splet |title=28th Congress, 2nd session |publisher=United States Senate Journal |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(sj036T000)): |access-date=November 26, 2008}} * {{navedi splet |title=29th Congress, 1st session |publisher=United States Senate Journal |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(sj037T000)): |access-date=November 26, 2008}} * [https://archive.org/details/mexicanwarvetera00roba William Hugh Robarts, "Mexican War veterans: a complete roster of the regular and volunteer troops in the war between the United States and Mexico, from 1846 to 1848; the volunteers are arranged by states, alphabetically", Brentano's (A. S. Witherbee & Co., Proprietors); Washington, D. C., 1887.] {{div col end}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Mexican-American War|Mexican–American War}} {{Wikiquote}} ===Vodniki, bibliografije in zbirke=== * [https://www.loc.gov/rr/program/bib/mexicanwar/ Library of Congress Guide to the Mexican War] * [http://www.tshaonline.org/handbook/online/articles/qdm02 ''The Handbook of Texas Online:'' Mexican War] * [http://www.sonofthesouth.net/mexican-war/war.htm Mexican War Resources] * [https://web.archive.org/web/20080513065929/http://dig.lib.niu.edu/mexicanwar/index.html The Mexican–American War, Illinois Historical Digitization Projects at Northern Illinois University Libraries] ===Mediji in primarni viri=== * [http://library.uta.edu/usmexicowar/index.php A Continent Divided: The U.S.–Mexico War] * [http://www.vmi.edu/archives.aspx?id=4294968301 Robert E. Lee Mexican War Maps in the VMI Archives] * [http://www.history.vt.edu/MxAmWar/INDEX.HTM ''The Mexican War and the Media, 1845–1848''] * [https://www.loc.gov/rr/program/bib/ourdocs/Guadalupe.html Treaty of Guadalupe Hidalgo and related resources at the U.S. Library of Congress] * [https://web.archive.org/web/20070403114842/http://www.familytales.org/results.php?tla=wfs Letters of Winfield Scott including official reports from the front sent to the Secretary of War] * {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20061027184404/http://www.usa-presidents.info/pierce/mexican-war.html Franklin Pierce's Journal on the March from Vera Cruz]}} * [http://mexicanhistory.org/MexicanAmericanWarTimeline.htm Mexican–American War Time line] * [https://web.archive.org/web/20130120021520/http://www.civilwaranimated.com/MexicoAnimation.html Animated History of the Mexican–American War] * [http://omniatlas.com/maps/northamerica/18460513/ Maps showing course of Mexican–American War at omniatlas.com] ===Drugo=== * [https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar PBS site of US–Mexican war program] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191102184627/https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar |date=November 2, 2019 }} * [https://web.archive.org/web/20110202172504/http://battleofmonterrey.com/ Battle of Monterrey Web Site] – Complete Info on the battle * [https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/educators/md3_war.html Manifest Destiny and the U.S.–Mexican War: Then and Now] * [http://www.lnstar.com/mall/texasinfo/mexicow.htm ''The Mexican War''] * [http://www.smithsonianeducation.org/educators/lesson_plans/borders/start.html Smithsonian teaching aids for "Establishing Borders: The Expansion of the United States, 1846–48"] * [http://www.dmwv.org/mexwar/history/concise.htm A History by the Descendants of Mexican War Veterans] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130120021518/http://www.dmwv.org/mexwar/history/concise.htm |date=January 20, 2013 }} * [http://histclo.com/country/us/hist/19/ush-mexw.html Mexican–American War] * [http://www.latinamericanstudies.org/mex-war/Blacks-Mexican-War.pdf Invisible Men: Blacks and the U.S. Army in the Mexican War by Robert E. May] * [https://web.archive.org/web/20150105223955/https://mapsengine.google.com/map/viewer?mid=zlY48eTMIq2I.k7MbF6mcfN6M Google Map of The Mexican–American War of 1846–1848] * [[John Hill Hewitt|John H. Hewitt]] wrote the song [http://imslp.org/wiki/The_Fall_of_Mexico_(Hewitt,_John_Hill) "The Fall of Mexico"] in 1847 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vojne Mehike]] [[Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Ameriško-mehiška vojna|*]] 1v3yqtjlfxy8talhhy70bom0ymfsc6a 6749467 6749466 2026-09-12T07:41:05Z Shabicht 3554 /* Spopadi v Kaliforniji in zamenjava uvernerja */ 6749467 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{Infobox military conflict | conflict = Ameriško-mehiška vojna | image = Mexican-American War collage.png | image_size = 300px | caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj: [[Winfield Scott]] vstopa na [[Zócalo|Plaza de la Constitución]] po padcu [[Ciudad de México|Ciudada de México]], ameriški vojaki se spopadajo z umikajočo se mehiško silo med bitko pri Resaca de la Palma, ameriška zmaga pri Churubuscu pred Ciudadom de México, marinci in napad na grad Chapultepeco pod veliko ameriško zastavo, bitka pri Cerro Gordo | date = {{start and end dates|1846|4|25|1848|2|2}}<br />({{Age in years, months, weeks and days|month1=4|day1=25|year1=1846|month2=2|day2=2|year2=1848}}) | place = [[Teksas]], [[Nova Mehika]], [[Kalifornija]]; severna, osrednja in vzhodna [[Mehika]]; [[Ciudad de México]] | territory = Mehiška cesija * Mehika za 15 milijonov dolarjev odstopi ZDA današnjo [[Kalifornija|Kalifornijo]], [[Teksas]], [[Nova Mehika|Novo Mehiko]], [[Utah]], [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]] ter dele [[Kolorado|Kolorada]], [[Oklahoma|Oklahome]], [[Kansas|Kansasa]] in [[Wyoming]]a | result = {{ublist|Ameriška zmaga<ref>{{navedi splet|url=https://study.com/academy/lesson/mexican-american-war-causes-effects-results.html|title=Mexican–American War &#124; History, Causes & Results|last=Cataliotti|first=Joseph|date=November 21, 2023|website=study.com|access-date=April 22, 2024|quote=The war was a decisive victory for the US, which secured the northern half of Mexico as a result of the conflict.|archive-date=April 22, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240422163941/https://study.com/academy/lesson/mexican-american-war-causes-effects-results.html|url-status=live}}</ref>}} * Pogodba iz Guadalupe Hidalga * Mehiško priznanje suverenosti ZDA nad [[Teksas]]om (med drugimi ozemlji) | combatant1 = {{flag|ZDA|1846}} | combatant2 = {{flag|Mehika|1823}} | commander1 = {{plainlist | * {{flagicon|United States|1845}} '''[[James K. Polk]]''' * {{flagicon|United States|1845}} George M. Dallas * {{flagicon|United States|1845}}[William L. Marcy * {{flagicon|United States|1845}} [[Winfield Scott]] * {{flagicon|United States|1845}} George Bancroft * {{flagicon|United States|1845}} Robert F. Stockton * {{flagicon|United States|1845}} John E. Wool * {{flagicon|United States|1845}} John Y. Mason * {{flagicon|United States|1845}} [[Zachary Taylor]] * [[SLika:Flag of California.svg|25px]] William B. Ide }} | commander2 = {{plainlist | * {{flagicon|Mexico|1823}}'''[[Antonio López de Santa Anna]]''' * {{flagicon|Mexico|1823}}Mariano Paredes * {{flagicon|Mexico|1823}}Manuel Peña * {{flagicon|Mexico|1823}}Mariano Arista * {{flagicon|Mexico|1823}}Pedro de Ampudia * {{flagicon|Mexico|1823}}Nicolás Bravo * {{flagicon|Mexico|1823}}José de Herrera * {{flagicon|Mexico|1823}}Pedro de Anaya * {{flagicon|Mexico|1823}}Joaquín Rea * {{flagicon|Mexico|1823}}Gabriel Valencia{{KIA}} * {{flagicon|Mexico|1823}}José de Urrea * {{flagicon|Mexico|1823}}Juan Almonte * {{flagicon|Mexico|1823}}John O'Riley }} | strength1 = {{flagicon|ZDA|1845}} 73.532{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}} | strength2 = {{flagicon|Mehika|1823}} 82.000{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}} | casualties1 = '''Total: 18.130'''<hr>{{ubl|1,733 mrtvih{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}}|4.152 ranjenih<ref>{{navedi splet |url=https://www.dmdc.osd.mil/dcas/pages/report_principal_wars.xhtml |title=Official DOD data |access-date=March 8, 2014 |archive-date=February 28, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140228202255/https://www.dmdc.osd.mil/dcas/pages/report_principal_wars.xhtml |url-status=dead }}</ref>|11.550 mrtvih zaradi bolezni|695 pogrešanih}} | casualties2 = '''Total: 35.000'''<hr>{{ubl|5.000 mrtvih{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}}|20.000 ranjenih|10.000 pogrešanih}} | casualties3 = | campaign = | notes = Vključno z ubitimi civilisti, smrtjo vojakov zaradi bolezni in nenamernimi smrtmi je število smrtnih žrtev na mehiški strani morda doseglo 25.000, na ameriški pa 13.283.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=LFTNDgAAQBAJ|title=American Ulysses: a life of Ulysses S. Grant|last=White|first=Ronald Cedric|publisher=Random House|year=2017|isbn=9780812981254|edition= Random House trade paperback |location=New York|pages=96|oclc=988947112|quote=Mehiška vojna 1846–1848, ki je danes večinoma pozabljena, je bila druga najdražja vojna v ameriški zgodovini, glede na odstotek umrlih vojakov. Od 78.718 ameriških vojakov, ki so služili v vojnah, jih je umrlo 13.283, kar predstavlja 16,87-odstotno stopnjo žrtev. Za primerjavo, stopnja žrtev v prvi in drugi svetovni vojni je bila 2,5 odstotka, v [[Korejska vojna|Koreji]] in [[Vietnamska vojna|Vietnamu]] 0,1 odstotka, v [[Ameriška državljanska vojna|Ameriški državljanski vojni]] pa 21 odstotkov. Od žrtev jih je zaradi bolezni in nesreč umrlo 11.562.}}</ref> }} '''Ameriško-mehiška vojna''' ali '''vojna ZDA proti Mehiki''', znana v Združenih državah kot '''mehiška vojna''' in v Mehiki kot '''posredovanje Združenih držav v Mehiki''',{{efn| [[Španščina|Špansko]]: ''Intervención estadounidense en México'' ali ''Intervención americana en México''. V Mehiki jo lahko imenujejo tudi '''vojna ZDA–Mehika''' (''Guerra de Estados Unidos–México'').}} (25. april 1846 – 2. februar 1848) je bila invazija [[Mehika|Mehike]] s strani [[ZDA]]. Sledila je ameriški priključitvi [[Teksas|Teksasa]] leta 1845, ki ga je Mehika še vedno obravnavala kot svoj teritorij, ker ni želela priznati sporazumov iz Velasca, ki jih je podpisal mehiški predsednik [[Antonio López de Santa Anna]] po tem, ko ga je ujela teksaška vojska med teksaško revolucijo leta 1836. [[Republika Teksas]] je bila ''[[de facto]]'' neodvisna država, vendar je večina njenih angloameriških državljanov, ki so se po letu 1822 preselili iz Združenih držav v Teksas, želela priključitev Združenim državam.<ref>{{navedi knjigo |last=Edmondson |first=J.R. |title=Zgodba o Alamu: Od zgodovine do trenutnih konfliktov |url=https://archive.org/details/alamostoryfromea0000edmo |publisher=Plano: Republiška izdaja Teksasa |year=2000 |isbn=978-1-55622-678-6}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Tucker|first=Spencer C.|title=Enciklopedija mehiško-ameriške vojne: Politična, družbena in vojaška zgodovina|publisher=Santa Barbara|year=2013|page=564}}</ref> Frakcijska politika glede suženjstva v Združenih državah je prej preprečila aneksijo, ker bi bil Teksas sprejet kot suženjska država, kar bi porušilo ravnotežje moči med severnimi državami in suženjskimi južnimi državami.<ref>{{navedi knjigo|last=Landis|first=Michael Todd|title=Severni moški z južnimi zvestobami|url=https://archive.org/details/northernmenwiths00land|date=2. oktober 2014|publisher=Cornell University Press|doi=10.7591/cornell/9780801453267.001.0001|isbn=978-0-8014-5326-7}}</ref> Na predsedniških volitvah ZDA 1844 je bil demokrat [[James K. Polk]] izvoljen na platformi širjenja ozemlja ZDA na [[Oregon]], [[Kalifornija|Kalifornijo]] (prav tako mehiški teritorij) in Teksas z vsemi sredstvi, pri čemer je aneksija Teksasa leta 1845 še dodatno pospešila ta cilj.<ref>{{navedi knjigo |last1=Greenberg |first1=Amy |title=Zla vojna: Polk, Clay, Lincoln in invazija ZDA na Mehiko leta 1846 |date=2012 |publisher=Vintage |isbn=978-0-307-47599-2 |page=33}}</ref> Vendar pa je bila meja med Teksasom in Mehiko sporna, pri čemer sta Republika Teksas in ZDA trdili, da je to [[Rio Grande]], Mehika pa je trdila, da je to bolj severna reka Nueces. Polk je poslal diplomatsko misijo v Mehiko v poskusu nakupa spornih ozemelj skupaj s Kalifornijo in vsem vmes za 25 milijonov USD (kar ustreza 778 millijonom USD v 2023), kar je mehiška vlada zavrnila.<ref name="Smith-2" /><ref name="Stenberg-1935" /> Polk je nato poslal skupino 80 vojakov čez sporno ozemlje do Rio Grande brez ozira na mehiške zahteve po umiku.<ref name="Clevenger-2017">{{navedi knjigo |last=Clevenger |first=Michael |title=Mehiško-ameriška vojna in njena relevanca za vojaške strokovnjake 21. stoletja |publisher=Združene države Amerike |year=2017 |pages=9}}</ref><ref name="K. Jack Bauer-1993" /> Mehiške sile so to interpretirale kot napad in pregnale ameriške sile 25. aprila 1846,<ref name="Smith"/> kar je Polk izkoristil, da je prepričal [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongres Združenih držav]], da razglasi vojno.<ref name="Clevenger-2017" /> Poleg spornega območja Teksasa so ameriške sile hitro zavzele regionalno glavno mesto Santa Fe de Nuevo México ob zgornjem toku reke Riu Grande. Ameriške sile so se pomaknile tudi proti provinci Alta California in se nato obrnile proti jugu. Pacifiška eskadrilja [[Ameriška mornarica|ameriške mornarice]] je blokirala pacifiško obalo v spodnjem teritoriju Kalifornijskega polotoka. Ameriška vojska pod generalom [[Winfield Scott|Winfieldom Scottom]] je z amfibijsko pristaniško operacijo v pristanišču Veracruz 9. marca vdrla v osrčje Mehike in septembra 1847 zavzela glavno mesto [[Ciudad de México]]. Čeprav je Mehika na bojišču utrpela poraz, je bilo pogajanje o miru politično zapleteno. Nekatere mehiške frakcije so bile nepripravljene upoštevati kakršnokoli priznanje izgube ozemlja. Čeprav je Polk uradno razrešil svojega mirovnega poslanika Nicholasa Trista z njegovega mesta pogajalca, je Trist ukaz ignoriral in leta 1848 uspešno sklenil »poogodbo iz Guadalupe Hidalga«. S tem se je vojna končala in Mehika je odstopila ozemlja današnjega Teksasa, Kalifornije, Nevade in Utaha ter delov današnje Arizone, Kolorada, Nove Mehike in Wyominga. ZDA so privolile v plačilo 15 milijonov USD (kar ustreza 467 mmilijonom USD v 2023) za fizično škodo vojne in prevzele 3,25 milijona USD dolga, ki ga je mehiška vlada že dolgovala ameriškim državljanom. Mehika je opustila svoje zahteve po Teksasu in sprejela Rio Grande kot svojo severno mejo z Združenimi državami. Zmaga in teritorialna širitev, ki jo je vodil Polk, sta navdihnila patriotizem v nekaterih delih Združenih držav, vendar sta vojna in pogodba prinesli ostro kritiko zaradi žrtev, finančnih stroškov in uporabe sile. Vprašanjem, kako obravnavati nove pridobitve, je zaostrilo razpravo o suženjstvu v Združenih državah. Čeprav kongres ni sprejel t. i. predloga »Wilmot Proviso«, ki je izrecno prepovedoval širitev suženjstva na osvojena mehiška ozemlja, so se razprave o njem zaostrile. Nekateri raziskovalci vidijo mehiško-ameriško vojno kot korak do [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]]. Mnogi častniki, ki so se usposabljali na [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point-u]], so pridobili izkušnje v spopadih in kasneje igrali pomembne vodstvene vloge med [[Ameriška državljanska vojna|državljansko vojno]]. V Mehiki je vojna zaostrila domači politični kaos in povzročila izgubo nacionalnega prestiža, saj je utrpela velike izgube med vojaškim in civilnim prebivalstvom, izgubila več kot polovico svojega ozemlja in imela načete finančne temelje. ==Ozadje== ===Mehika po neodvisnosti=== [[File:Mexico 1832, Region Comanche.PNG|thumb|alt=Osage Meje Comancherije – domovina Comanchejev.|Meje Komančerije iz leta 1832, domovine Komančev]] Mehika je pridobila neodvisnost od [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] s »Pogodbo iz Córdobe« leta 1821, po [[Mehiška vojna za neodvisnost|mehiški vojni za neodvisnost]] med kraljevo vojsko in uporniki, brez tuje intervencije. Konflikt je uničil območja za pridobivanje srebra Zacatecas in Guanajuato. Mehika je začela kot suverena država, njena prihodnja finančna stabilnost pa je bila uničena z njenim glavni izvozom. Mehika je kratek čas eksperimentirala z monarhijo, vendar je postala republika leta 1824. Ta vlada je bila omejena z nestabilnostjo{{sfnp|Alcaraz|1850|p=15}} in ni bila dobro pripravljena na večji mednarodni konflikt, ko je leta 1846 izbruhnila vojna z ZDA. Mehika je uspešno odbila španske poskuse ponovne osvojitve svoje nekdanje kolonije<ref>{{navedi splet |title=Španija sprejme mehiško neodvisnost {{!}} 24. avgust 1821 |url=https://www.history.com/this-day-in-history/spain-accepts-mexican-independence |access-date=2024-11-05 |website=HISTORY |language=en}}</ref> v dvajsetih letih in se uprla Francozom v tako imenovani "Pastry War" leta 1838<ref>{{navedi splet |date=2020-04-17 |title=Vojna rženih: Mehika proti Franciji 1838 - Yucatan Times |url=https://www.theyucatantimes.com/2020/04/the-pastry-war-mexico-vs-france-1838/ |access-date=2024-11-05 |language=en-US |archive-date=2024-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241203234926/https://www.theyucatantimes.com/2020/04/the-pastry-war-mexico-vs-france-1838/ |url-status=dead }}</ref> toda uspeh secesionistov v [[Bitka za Alamo|Teksasu]] in [[Jukatan|Jukatanu]] proti centralistični vladi Mehike je pokazal njeno politično šibkost, saj se je vlada večkrat menjala.<ref>{{navedi knjigo |last=Bancroft |first=Hubert H. |title=History of Mexico Vol. V |url=https://archive.org/details/cihm_14164 |date=1885 |publisher=A. L. Bancroft And Company |isbn=0665141645 |pages=[https://archive.org/details/cihm_14164/page/n246 218]–219 |language=en}}</ref> [Mehiška vojska in Katoliška cerkev v Mehiki, obe privilegirani instituciji z konzervativnimi političnimi stališči, sta bili politično močnejši od mehiške države. ===Ekspanzionizem ZDA=== Nakup [[Louisiana| Louisiane]] ZDA iz leta 1803 je privedel do nedorečene meje med španskimi kolonialnimi ozemlji in ZDA. Nekatere mejne spore med ZDA in Španijo so rešili z Adams-Onís pogodbo leta 1818. Ameriški pogajalec [[John Quincy Adams]] je želel jasno lastništvo vzhodne [[Florida|Floride]] in uveljavitev ameriških zahtev nad 42. vzporednikom, medtem ko je Španija želela omejiti širitev ZDA na to, kar je zdaj ameriški jugozahod. ZDA so želele kupiti ozemlje od Mehike, začele so s poskusi leta 1825, da bi rešile nekatere od teh težav. Ameriški predsednik [[Andrew Jackson]] je vztrajno poskušal pridobiti severno mehiško ozemlje, a brez uspeha.<ref>Schoultz, ''Beneath the United States'', pp. 19–20</ref> Zgodovinar Peter Guardino navaja, da je imela ZDA v vojni "največjo prednost v svoji blaginji."<ref>Guardino, ''The Dead March'', p. 6</ref> [[Industrijska revolucija|Industrijska revolucija]] čez Atlantik v Evropi je povečala povpraševanje po bombažu za tovarne tekstila, tako je nastal velik zunanji trg za bombaž, ki ga je prideloval suženjski črnsko-ameriški razred v južnih državah. To povpraševanje je pomagalo spodbujati širitev v severno Mehiko. Čeprav so v ZDA obstajali politični spori, so bili ti večinoma omejeni v okviru ustave in niso privedli do revolucije ali upora leta 1846, temveč do regionalnih političnih konfliktov. Severnjaki v ZDA so želeli razviti obstoječe vire države in širiti industrijski sektor, ne da bi širili ozemlje naroda. Obstoječa ravnotežja regionalnih interesov bi bila motena s širjenjem suženjstva na nova ozemlja. [[Demokratska stranka]] v kateri je bil predsednik Polk je zlasti močno podpirala širitev.<ref>Guardino, ''The Dead March'', pp. 18–22</ref> === Nestabilnost v severni Mehiki === [[File:Comanches of West Texas in war regalia.jpg|thumb|upright|Komanči iz zahodnega [[Teksas]]a v vojni opremi, {{circa|1830}}]] Niti kolonialna Mehika niti nedavno suverena mehiška država nista učinkovito obvladovali severnega in zahodnega dela Mehike. Vojaške in diplomatske sposobnosti Mehike so se po pridobitvi neodvisnosti od Španije leta 1821 zmanjšale ter pustile severno polovico države ranljivo za napade [[Komanči|Komančev]], [[Apači|Apačev]] in [[Navajo]] plemen staroselcev.<ref name="Smith1963">{{cite journal |author1=Ralph A. Smith |title=Indians in American–Mexican Relations Before the War of 1846 |url=https://archive.org/details/sim_hispanic-american-historical-review_1963-02_43_1/page/n39 |journal=The Hispanic American Historical Review |date=1963 |volume=43 |issue=1 |pages=34–64 |doi=10.2307/2510435 |issn=0018-2168|quote=Indijski napadi so množili Mehiške težave v generaciji pred njeno vojno z ZDA do stopnje, ki ni splošno prepoznavna danes. Vznemirili so njeno kmetijsko, trgovsko, mineralno in rančarsko življenje na stotinah tisoč kvadratnih milj. Posledično se je kapaciteta države za obrambo zmanjšala v času, ko so centralizem, klerikalizem, militarizem in ameriški imperializem oslabili narod. Glavna gorska plemena so bila Apache,}}Navajo, in Ute; in najbolj problematičnih ravnicah so bili domorodci Komanči in Kiowa. |jstor=2510435 }}</ref> Zlasti Komanči so izkoristili šibkost mehiške države za izvajanje obsežnih napadov stotine kilometrov v notranjost države, da bi pridobili živino za lastno uporabo in oskrbeli rastoči trg v Teksasu in ZDA.<ref>DeLay, Brian (Feb 2007), "Neodvisni Indijanci in ameriška mehiška vojna", ''The American Historical Review'', Vol. 112, No. 2, str. 35.</ref> Severni del Mehike je bil redko naseljen zaradi zahtevnega podnebja in topografije.<<ref>{{Cite journal |date=24 March 2015 |title=The Human Footprint in Mexico: Physical Geography and Historical Legacies |pmc=4372411 |last1=González-Abraham |first1=C. |last2=Ezcurra |first2=E. |last3=Garcillán |first3=P. P. |last4=Ortega-Rubio |first4=A. |last5=Kolb |first5=M. |last6=Bezaury Creel |first6=J. E. |journal=PLOS ONE |volume=10 |issue=3 |article-number=e0121203 |doi=10.1371/journal.pone.0121203 |doi-access=free |pmid=25803839 |bibcode=2015PLoSO..1021203G }}</ref> Večinoma gre za visoko puščavo z malo padavinami, ki med predšpanskimi in kolonialnimi časi ni omogočala skoraj nobenega kmetijstva.<ref>{{Cite journal |last1=Endfield |first1=Georgina H. |last2=O'Hara |first2=Sarah L. |date=1997 |title=Konflikti glede vode v 'Mali dobi suše' v osrednji Mehiki |url=https://www.jstor.org/stable/20723048 |journal=Environment and History |volume=3 |issue=3 |pages=255–272 |jstor=20723048 |issn=0967-3407}}</ref> Po neodvisnosti se je Mehika ukvarjala z notranjimi boji, ki so občasno mejili na državljansko vojno in slabšanje razmer na severni meji je bilo večinoma zanemarjeno. Na severu Mehike je konec španske vladavine označil konec financiranja za garnizije in prezidije in izplačila domorodcem za ohranjanje miru. V odsotnosti učinkovitega upravljanja so Komanči in Apači začeli izvajati napade na živino in oplenili večino severnega podeželja zunaj razpršenih mest. Napadi po letu 1821 so povzročili mnoge smrti, ustavili večino prevoza in komunikacij ter zdesetkale [[Živinoreja|živinorejstvo]], ki je bilo steber severne ekonomije. Posledično je demoralizirano civilno prebivalstvo severne Mehike nudilo malo odpora napredujoči ameriški vojski.<ref name="DeLay2008">{{navedi knjigo |author=Brian DeLay |title=Vojna tisoč puščav: Indijanski napadi in ameriško-mehiška vojna |url=https://books.google.com/books?id=Mot8hkMa0nkC&pg=PR17 |date= 2008 |location=New Haven, Conn. |publisher=Yale University Press |isbn=978-0-300-15042-1 |page=xvii}}</ref> Poleg tega so razdalja in sovražne dejavnosti domorodcev oteževale komunikacijo in trgovino med osrednjim delom Mehike ter provincami, kot sta bili Alta California in Santa Fe de Nuevo México. Posledično je bila ob izbruhu vojne Nova Mehika gospodarsko odvisna od trgovine z ZDA prek vzhodne veje "Santa Fe Trail".<ref>[https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/war/borderlands_on_the_eve.html "Meje ob izbruhu vojne"] ({{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170831043746/http://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/war/borderlands_on_the_eve.html |date=August 31, 2017 }}). ''Ameriško-mehiška vojna''. PBS.</ref> Politika mehiške vlade, ki je dopuščala naselitev ameriških državljanov v [[Teksas|njeni provinci Tejas]] je bila usmerjena v širitev nadzora v deželo Komančev (Komančerijo). Vendar pa so se "Anglos", namesto da bi se naselili v nevarnih osrednjih in zahodnih delih province, raje odločili za naselitev v Vzhodnem Teksasu, kjer je bila bogata kmetijska zemlja v neposredni bližini južnih ameriških sužnjelastniških držav. Ko je v ZDA priteklo veliko naseljencev je mehiška vlada z prepovedjo suženjstva leta 1829 odvrnila nadaljnjo migracijo.<ref>{{Cite journal |last=Valdés |first=Dennis N. |date=Oct 1987 |title=Upad suženjstva v Mehiki |url=http://dx.doi.org/10.2307/1007289 |journal=The Americas |volume=44 |issue=2 |pages=167–194 |doi=10.2307/1007289 |jstor=1007289 |s2cid=147163139 |issn=0003-1615}}</ref> ===Tuji načrti za Kalifornijo=== [[File:Mexico 1824 (equirectangular projection).png|thumb|[[Mehika]] leta 1824 z mejo z ZDA iz "Adams-Onísove pogodbe" iz leta 1818, ki jo je Mehika sklenila z ZDA.]] Med špansko kolonialno dobo sta bili Kaliforniji (tj. polotok Baja California v današnji Nehiki in Alta Califirnia v današnjih ameriški zveznih državah Kalifornija, Nevada in Utah ter deli Arizone, Wyominga in Kolorada) redko naseljeni. Potem, ko je Mehika pridobila neodvisnost je zaprla [[Misijon|misijone]] in zmanjšala svojo vojaško prisotnost. Leta 1842 je ameriški poslanec v Mehiki Waddy Thompson ml. sugeriral, da bi Mehika morda bila pripravljena predati Alto Kalifornijo ZDA za poravnavo dolgov in dejal: "Kar se tiče Teksasa ga štejem za zelo malo vrednega v primerjavi z Kalifornijo, najbogatejšo, najlepšo in najbolj zdravo deželo na svetu ... z pridobitvijo Zgornje Kalifornije bi morali imeti enako prevlado nad Pacifikom ... tako Francija kot Anglija že imata oči uprte vanjo."<ref name="Rives1913">{{navedi knjigo|author=George Lockhart Rives|title=Združene države in Mehika, 1821–1848: Zgodovina odnosov med obema državama od neodvisnosti Mehike do konca vojne z Združenimi državami|url=https://books.google.com/books?id=vfhAAAAAIAAJ&pg=PA45|year=1913|publisher=C. Scribner's Sons|page=45|access-date=October 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160430020317/https://books.google.com/books?id=vfhAAAAAIAAJ&pg=PA45|archive-date=April 30, 2016|url-status=live}}</ref> Administracija predsednika ZDA [[John Tyler|Johna Tylerja]] je predlagala tripartitno pogodbo za rešitev spora glede meje Oregona in omogočila predajo pristanišča [[San Francisco]] od Mehike k ZDA. George Hamilton-Gordon, 4. grof Aberdeena je zavrnil sodelovanje, vendar je povedal, da Velika Britanija nima nobenih pomislekov glede ameriške teritorialne pridobitve.{{sfn|Rives|1913|pp=45–46}} Britanski minister v Mehiki Richard Pakenham je leta 1841 napisal Henryju Johnu Templju, lordu Palmerstonu in urgiral "da vzpostavi britansko populacijo v veličastnem ozemlju Zgornje Kalifornije" in dejal, da "ni dela sveta, ki bi ponujalo večje naravne prednosti za ustanovitev angleške kolonije ... z vsemi sredstvi želene ... da Kalifornija, ko ne bo več pripadala Mehiki, ne pade v roke nobeni sili razen Britanije ... obstaja nekaj razlogov, da verjamemo, da so drzni in avanturistični špekulanti v Združenih državah že obrnili svoje misli v to smer." Do takrat, ko je pismo prispelo v London, pa je vlada lorda [[Robert Peel]]a s svojo politiko "male Anglije- Little England" prišla na oblast in zavrnila predlog kot drag in potencialen vir konflikta.{{sfn|Rives|1913|pp=48–49}}<ref>{{cite journal|title=Predlogi za kolonizacijo Kalifornije s strani Anglije: V povezavi s mehiškim dolgom britanskim obveznikom 1837–1846|last=Engelson|first=Lester G.|journal=[[Quarterly California Historical Society]]|issn=0008-1175|volume=18|issue=2|year=1939|pages=136–148|doi=10.2307/25139106|jstor=25139106}}</ref> Pío Pico, zadnji guverner Alta Kalifornije je zagovarjal, da Kalifornija doseže neodvisnost od Mehike in postane britanski [[protektorat]].<ref name="Lyman, George D. pp 258-62">Lyman, George D. ''John Marsh, pionir: Življenjska zgodba iskalca poti na šestih mejah,'' str. 258–262, Chautauqua Press, Chautauqua, New York, 1931.</ref><ref>Groom, Winston. ''Kearnyjeva povorka,'' str. 46, Alfred A. Knopf, 2011.</ref> ===Spopadi v Kaliforniji in zamenjava uvernerja=== Leta 1842 je Mehika nasilno zamenjala guvernerja Kalifornije Juana Bautista Alvarada z Manuelom Micheltorenom. Micheltorena je bil poslan iz Mehike skupaj z vojsko, ki je bila večidel rekrutirana iz najslabših zaporov Mehike. Kalifornijci so se temu uprli, deloma zato, ker je bila Kalifornija prej upravljana s strani rojenih Kaliforncev, deloma pa zato, ker so bile Micheltorenove politike nepriljubljene in tudi zato, ker so vojaki v Micheltoreni vojski pridobili sloves, da večino svojega časa preživijo pri kraji kokoši lokalnih kalifornijcev. Ženske niso bile obravnavane kot varne pred plenjenjem Micheltorene vojske.<ref name="Lyman, George D. pp 258-62"/><ref name="Stone, Irving pp 68">Stone, Irving. ''Moški, ki se ujemajo z mojimi gorami,'' str. 68–72, Berkley Books, New York, 1982. {{ISBN|0-425-10544-X}}.</ref><ref name="Winkley, John W. pp 66">Winkley, John W. Dr. John Marsh, Wilderness Scout, pp. 66–69, The Parthenon Press, Nashville, Tennessee, 1962.</ref><ref name="Stone, Irving pp 66">Stone, Irving. From Mud-Flat Cove to Gold to Statehood, pp. 66–68, Word Dancer Press, Clovis, California, 1999. {{ISBN|1-884995-17-9}}.</ref> Bivši guverner Alvarado je leta 1845 organiziral upor, ki se je končal z bitko pri Providenciji v prehodu Cahuenga blizu [[Los Angeles]]a. Kot rezultat dejanj kalifornijskega naseljenca Johna Marsha so bile sile Micheltorena poražene.<ref name="Lyman, George D. pp 258-62"/><ref name="Stone, Irving pp 68"/><ref name="Winkley, John W. pp 66"/><ref name="Stone, Irving pp 66"/> ===Revolucija v Teksasu, republika in ameriška priključitev=== {{Glej tudi|Republika Teksas}} [[File:Wpdms republic of texas.svg|thumb|Republika Teksas: Zdajšnje oblike posameznih ameriških držav so prekrite na mejah iz let 1836–1845.]] Leta 1800 je imela španska kolonialna provinca Teksas (Tejas) malo prebivalcev, le okoli 7.000 neavtohtonih naseljencev.<ref name="Santoni 1511">Santoni, "U.S.–Mexican War", p. 1511.</ref> Španska krona je razvila politiko kolonizacije, da bi učinkoviteje nadzorovala ozemlje. Po neodvisnosti je mehiška vlada uveljavila politiko, s katero je dodelila Mosesu Austinu, bankirju iz [[Missouri]]ja veliko zemljišče v Teksasu. Austin je umrl, preden bi lahko uresničil svoj načrt za rekrutiranje ameriških naseljencev za to zemljišče, a je njegov sin Stephen F. Austin pripeljal 300 ameriških družin v Teksas.<ref>Jesús F. de la Teja, "Texas Secession" v ''Enciklopediji Mehike'', Chicago: Fitzroy Dearborn 1997, 1403–1404.</ref> To je začelo stalno težnjo po migraciji iz Združenih držav na teksaško mejo. Austinova kolonija je bila najuspešnejša med več kolonijami, ki jih je odobrila mehiška vlada. Mehiška vlada je nameravala, da bi novi naseljenci delovali kot blažilec med Tejanosi (španskimi naseljenci v Teksasu) prebivalci in Komanči, a so se nehispanski kolonisti pogosto naseljevali na območjih z donosnimi kmetijskimi zemljišči in trgovinskimi povezavami z [[Louisiana|Louisiano]] namesto bolj proti zahodu, kjer bi bili učinkovita pregrada proti avtohtonim prebivalcem. Leta 1829 je zaradi velikega priseljevanja ameriških imigrantov nehispanskih govorcev španščine v Teksasu preseglo število domačinov. Predsednik Vicente Guerrero, junak mehiške neodvisnosti, se je odločil pridobiti več nadzora nad Teksasom in prihodom nehispanskih kolonistov iz južnih ZDA ter odvračati nadaljnje priseljevanje z ukinjanjem suženjstva v Mehiki.<ref name="Santoni 1511"/><ref>Douglas W. Richmond, "Vicente Guerrero" v ''Enciklopediji Mehike'', Chicago: Fitzroy Dearborn 1997, p. 617.</ref> Mehiška vlada se je prav tako odločila obnoviti davek na premoženje in povečati carine na uvožene ameriške izdelke. Naseljenci in številni mehiški poslovneži v regiji so zavrnili te zahteve, kar je privedlo do zaprtja Teksasa za dodatno priseljevanje s strani vlade Mehike, ki se je potem nadaljevalo iz Združenih držav v Teksas nezakonito. Leta 1834 so mehiški konservativci prevzeli politično iniciativo, General Antonio López de Santa Anna pa je postal centralistični predsednik Mehike. Kongres pod nadzorom konservativcev je opustil zvezni sistem in ga zamenjal z enotno centralno vlado, ki je odvzela moč državam. Pustivši politiko tistim v Mexico Cityju je General Santa Anna vodil mehiško vojsko, da je zatrl pol-neodvisnost Teksasa. To je storil v Coahuili (leta 1824 je Mehika združila Teksas in Coahuilo v ogromno državo "Coahuila y Tejas"). Austin je poklical Teksašane k orožju in so razglasili neodvisnost od Mehike leta 1836. Po tem, ko je Santa Anna porazil Teksašane v [[Bitka pri Alamu|bitki pri Alamu]] je bil sam [[Bitka pri San Jacintu|poražen ujet v bitki pri San Jacintu]] od teksaške vojske, ki jo je vodil general [[Sam Houston]]. V zameno za svoje življenje je Santa Anna podpisal pogodbo s predsednikom Teksasa Davidom Burnetom, s čimer je končal vojno in priznal neodvisnost Teksasa. Pogodba ni bila ratificirana s strani mehiškega kongresa, saj je bila podpisana s strani ujetnika pod prisilo.<ref>Fowler, ''Santa Anna of Mexico'', str. 176–177.</ref> Čeprav je Mehika zavrnila priznanje neodvisnosti Teksasa, je Teksas utrdil svoj status kot neodvisna republika in prejel uradno priznanje od Britanije, Francije in Združenih držav, ki so vse svetovale Mehiki, naj ne poskuša ponovno osvojiti nove nacije. Večina Teksašanov je želela priti v Združene države, vendar je bila priključitev Teksasa sporna v ameriškem kongresu, kjer so whigi in abolicionisti temu večinoma nasprotovali.<ref name="zinn">{{navedi knjigo|author=Howard Zinn|title=A People's History of the United States, 1492–Present|url=https://archive.org/details/peopleshistoryof0000zinn_s7j6|publisher=[[Harper Perennial]]|year=1995|isbn=0-06-092643-0|edition=1st Perennial|location=New York|page=[https://archive.org/details/peopleshistoryof0000zinn_s7j6/page/n686 675]|orig-year=1980}}</ref>{{rp|150–155}} Leta 1845 je Teksas sprejel ponudbo za priključitev s strani ameriškega kongresa in postal 28. država dne 29. decembra 1845, kar je postavilo temelje za konflikt z Mehiko.<ref name="Republic of Texas">Glej {{navedi splet|date=June 15, 2010|title=Republic of Texas|url=http://www.tshaonline.org/handbook/online/articles/mzr02|url-status=bot: unknown|archive-url=https://web.archive.org/web/20090429075659/http://www.tshaonline.org/handbook/online/articles/mzr02|archive-date=April 29, 2009|access-date=July 5, 2014}}</ref>{{clear left}} ==Uvod== === Pas Nueces === Po "pogodbi Velasco", ki je bila sklenjena potem, ko so Teksašani ujeli generala [[Antonio López de Santa Anna|Santa Anno]] po bitki pri San Jacintu, je bila južna meja Teksasa postavljena na "Rio Grande del Norte." Teksašani so trdili, da ta postavitev postavlja južno mejo ob sodobni [[Rio Grande]]. Mehiška vlada je to postavitev izpodbijala na dveh osnovah: prvič, zavrnila je idejo o neodvisnosti Teksasa in drugič, trdila je, da je Rio Grande v pogodbi dejansko Nueces River, saj se trenutno Rio Grande v Mehiki vedno imenuje "Rio Bravo." Vendar ta trditev ne odraža polnega imena reke v Mehiki: "Rio Bravo del Norte." Nesrečna "Texan Santa Fe odprava" iz leta 1841 je poskušala uresničiti trditev o novomehiškem ozemlju vzhodno od Rio Grande, vendar so bili njeni člani ujete s strani mehiške vojske in zaprti. Omenjanje meje Rio Grande Teksasa je bilo izpuščeno iz resolucije za priključitev ameriškega kongresa, da bi olajšali sprejemanje potem, ko je pogodba o priključitvi propadla v senatu. Predsednik Polk je vztrajal ob mejni črti ob Rio Grande in ko je Mehika poslala sile čez Rio Grande je to povzročilo spor.{{sfn|Rives|1913|pp=165–168}} === Polkova dejanja === Julija 1845 je Polk poslal generala [[Zachary Taylor|Zacharyja Taylorja]] v Teksas, do oktobra je Taylor poveljeval 3.500 Američanom ob reki Nueces, pripravljen, da z oboroženo silo prevzamejo sporno ozemlje. Hkrati je predsednik Polk napisal ameriškemu konzulu na mehiškem ozemlju Alta California, da je zavrnil ameriške ambicije v Kaliforniji, vendar je ponudil podporo neodvisnosti od Mehike ali prostovoljni priključitvi k Združenim državam ter opozoril, da se bodo Združene države uprle vsakemu evropskemu poskusu prevzema.{{sfn|Rives|1913|pp=165–168}} Da bi končal še eno vojaško grožnjo z Združenim kraljestvom glede [[Oregon|Oregon Country]] je Polk podpisal" Oregon Treaty", ki je razdelil ozemlje, kar je razburilo severne demokrate, ki so menili, da daje prednost južnemu širjenju pred severnim. Pozimi 1845–46 se je zvezno pooblaščen raziskovalec [[John C. Frémont]] in skupina oboroženih moških pojavila v Alti Kaliforniji. Potem, ko je tako mehiškemu guvernerju kot ameriškemu konzul Thomasu O. Larkinu povedal, da le kupuje zaloge na poti v Oregon, je namesto tega odšel v naseljeno območje Kalifornije in obiskal Santa Cruz in Salinas Valley, razložil je, da je iskal obmorsko hišo za svojo mamo.{{sfn|Rives|1913|pp=172–173}} Mehiške oblasti so postale zaskrbljene in mu odredile, da zapusti območje. Frémont je odgovoril z gradnjo trdnjave na Fremont Peak in dvigom ameriške zastave. Larkin je sporočil, da so Frémontova dejanja kontraproduktivna. Frémont je zapustil Kalifornijo marca, a se vrnil in prevzel nadzor nad »California Battalion« po izbruhu »Bear Flag Revolt« v Sonomi.<ref>Mary Lee Spence in Donald Jackson, ''The Expeditions of John Charles Fremont: The Bear Flag Revolt and the Court-Martial''. U of Illinois Press, 1973.</ref> Novembra 1845 je Polk poslal Johna Slidella, tajnega predstavnika, v Mexico City s ponudbo mehiški vladi v višini $25 milijonov za mejo z Rio Grande v Teksasu in mehiškimi provincami Alta California in Santa Fe de Nuevo México. Ekspanzionisti v ZDA so želeli Kalifornijo, da bi preprečili britanske interese na tem območju in pridobili pristanišče na Tihem oceanu. Polk je Slidellu dovolil, da odpusti $3 milijonov dolga ameriškim državljanom za škodo povzročeno med Mehiško vojno za neodvisnost in plača nadaljnih $25 do $30 milijonov za ti dve ozemlji.<ref name="Smith-2">Smith (1919), str. xi.</ref><ref name="Stenberg-1935">{{Cite journal |jstor = 3633243|title = The Failure of Polk's Mexican War Intrigue of 1845|url = https://archive.org/details/sim_pacific-historical-review_1935_4_1/page/n42|journal = Pacific Historical Review|volume = 4|issue = 1|pages = 39–68|last1 = Stenberg|first1 = Richard R.|year = 1935|doi = 10.2307/3633243|issn=0030-8684 }}</ref> === Odgovor Mehike === Mehika ni bila niti naklonjena niti sposobna za pogajanje. Leta 1846 se je predsedstvo zamenjalo štirikrat, vojaški minister šestkrat in finančni minister šestnajstkrat.<ref>Donald Fithian Stevens, ''Origins of Instability in Early Republican Mexico'' (1991), str. 11.</ref> Kljub temu so se mehiška javnost in vse politične frakcije strinjale, da bi prodaja ozemelj Združenim državam oskrunila nacionalno čast.<ref>Miguel E. Soto, "The Monarchist Conspiracy and the Mexican War" v ''Essays on the Mexican War'' ur. Wayne Cutler; Texas A&M University Press. 1986. str. 66–67.</ref><ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 5</ref> Mehičani, ki so nasprotovali neposrednemu konfliktu z Združenimi državami, vključno z predsednikom Joséom Joaquínom de Herrero so bili obravnavani kot izdajalci domovine.<ref name="Brooks6162">Brooks (1849), str. 61–62.</ref> Vojaški nasprotniki de Herrere, podprti z populističnimi časopisi so Slidellovo prisotnost v Mexico Cityjem obravnavali kot žalitev. Ko je de Herrera razmišljal o sprejemu Slidella, da bi mirno rešil problem priključitve Teksasa so ga obtožili izdaje in ga zrušili. Po prihodu bolj nacionalistične vlade pod vodstvom generala Mariana Paredesa y Arrillage so javno potrdili mehiški zahtevek za vrnitev Teksasa.<ref name="Brooks6162"/> ==Priprave na vojno== ===Ovire v Mehiki=== ====Mehiška vojska==== [[File:Oleo Antonio Lopez de Santa Anna.PNG|thumb|left|upright|General [[Antonio López de Santa Anna]] je bil vojaški junak, ki je večkrat postal predsednik Mehike. Vmešavanje mehiške vojske v politiko je bilo stalna težava v sredini devetnajstega stoletja.]] Mehiška vojska je bila šibka in razdeljena sila. Le 7 od 19 držav, ki so tvorile mehiško federacijo je poslalo vojake, orožje in denar za vojno prizadevanje.<ref>{{navedi splet|title=Konec mehiško-ameriške vojne: Podpis pogodbe Guadalupe Hidalgo|url=http://www.memoriapoliticademexico.org/Efemerides/2/02021848.html|website=Memoria Política de México (Politična zgodovina Mehike)|access-date=22. april 2015|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20150526002301/http://www.memoriapoliticademexico.org/Efemerides/2/02021848.html|archive-date=26. maj 2015|url-status=live}}</ref> Mnogi voditelji so izrazili zaskrbljenost za državo, vključno s Santano, ki je izjavil: "voditelji vojske so dali vse od sebe, da bi usposobili neizkušene može, ki so se prijavili, vendar so lahko le malo naredili, da bi jih navdihnili s patriotskimi čustvi do slavne države, ki so jo imeli čast služiti. <ref>citirano v Carolu in Thomasu Christensen, ''Ameriško-mehiška vojna. Pratnik televizijski seriji, Ameriško-mehiška vojna, 1846–48.'' San Francisco: Bay Books 1998, str. 138.</ref> Po mnenju vodilnega mehiškega konservativnega politika Lucasa Alamána je "denar, porabljen za oboroževanje mehiških vojakov le omogočil, da so se bojevali med seboj in 'dala iluzijo', da ima država vojsko za svojo obrambo." <ref>Alamána parafraziral Christensen, ''Ameriško-mehiška vojna'', str. 61.</ref> Vendar je eden od častnikov kritiziral Santa Anno za način usposabljanje vojakov: "Konjenica je bila usposabljana le v regimentih. Artilerija skoraj nikoli ni izvajala manevrov in nikoli ni izstrelila praznega naboja. General, ki je poveljeval, nikoli ni bil prisoten na polju manevrov, zato ni mogel oceniti ustreznih kakovosti različnih enot pod njegovim poveljstvom ... Če so se kakšni sestanki glavnih poveljnikov odvijali, da bi razpravljali o operacijah kampanje, to ni bilo znano, prav tako ni bilo znano ali je bil oblikovan kakšen načrt kampanje." <ref>Mehiški vojak Manuel Balontín, citiran v Christensen, ''Ameriško-mehiška vojna'', str. 137.</ref> Na začetku vojne so bile mehiške sile razdeljene med stalne enote (''permanentes'') in aktivne milice (''activos''). Stalne sile so sestavljale 12 [[Polk|regimentov]] pehote (vsak z dvema bataljonoma), tri brigade artilerije, osem regimentov kavalerije, en ločen eskadron in brigado [[Dragonci|dragoncev]]. Milica je obsegala devet regimentov pehote in šest regimentov konjenice. Na severnih ozemljih so prezidijalne čete (''presidiales'') varovale razpršena naselja. <ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=YImnue0ORwAC |title=René Chartrand, ''Santa Anna's Mexican Army 1821–48'', Illustrated by Bill Younghusband |isbn =978-1841766676 |access-date=May 28, 2011 |last1=Chartrand |first1=Rene |date=March 25, 2004 |publisher=Bloomsbury}}{{Dead link|date=November 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Avtohtono prebivalstvo v Mehiki je imelo ključno vlogo pri obrambi njihove zemlje. Do začetka vojne je avtohtono prebivalstvo izgubljalo svoje naravne vire zaradi priseljevanja ameriških naseljencev. Kot rezultat so se morali avtohtoni prebivalci iz območja Velikih planjav zanašati na napade ameriških naselbin, da bi preživeli. <ref name="Bowers-2021">{{Cite journal |last=Bowers |first=Riley |date=2021-09-20 |title=Beyond a Border Conflict: Indigenous Involvement in the Mexican-American War |url=https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5 |journal=West Virginia University Historical Review |volume=2 |issue=1 |pages=36 |via=The Research Repository @ WVU |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235317/https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5/ |url-status=live }}</ref> Čeprav je bilo ropanje veliko bolj donosno kot lov, avtohtono prebivalstvo ni imelo velike izbire. Avtohtoni bojevniki, ki so se prijavili za boj z mehiško vojsko, so bili pogosto prepuščeni samim sebi in podplačani. <ref name="Bowers-2021" /> Z ropanjem so avtohtona plemena prav tako lahko pridobila konje in jih ukrotila za bojne pohode. <ref>{{Cite journal |last=Bowers |first=Riley |date=2021-09-20 |title=Beyond a Border Conflict: Indigenous Involvement in the Mexican–American War |url=https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5 |journal=West Virginia University Historical Review |volume=2 |issue=1 |pages=37 |via=The Research Repository @ WVU |access-date=November 29, 2023 |archive-date=December 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231220062006/https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5/ |url-status=live }}</ref> Metode ugrabljanja, zlasti tistih iz plemena Komančev so bile tudi v korist mehiški vojski, saj so ujetniki pogosto pomagali domačemu prebivalstvu pri napadih ameriških sil.<ref>{{Cite journal |last=Bowers |first=Riley |date=2021-09-20 |title=Beyond a Border Conflict: Indigenous Involvement in the Mexican-American War |url=https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5 |journal=West Virginia University Historical Review |volume=2 |issue=1 |pages=39 |via=The Research Repository @ WVU |access-date=November 29, 2023 |archive-date=December 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231220062006/https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5/ |url-status=live }}</ref> Mehiška vojska je uporabljala rezervne britanske [[Mušketa|muškete]] (kot je bila "Brown Bess"), ki so ostale od [[Napoleon|napoleonskih vojn]]. Medtem, ko so bili na začetku vojne večina ameriških vojakov še opremljeni z podobnimi Springfield 1816 mušketami na kres, so postali bolj zanesljivi modeli na vžigalne kapice vse bolj priljubljeni, ko se je konflikt nadaljeval. Nekatere enote ZDA so nosile sodobnejše orožje, ki jim je dalo pomembno prednost pred njihovimi mehiškimi nasprotniki, kot je bila puška Springfield 1841 vojaške enote "Mississippi Rifles" in [[Revolver|revolverji]] znamke "Colt Paterson" vojaške enote "Texas Rangers". V poznejših fazah vojne so ZDA razdelili revolverje znamke "Colt Walker", katerih 1.000 kosov so naročili leta 1846. Najpomembneje je, da je v celotni vojni pogosto odločilna prednost ameriške artilerije prinesla zmago. V svojih spominih iz leta 1885 je nekdanji ameriški predsednik [[Ulysses Grant]], veteran mehiške vojne, poročal, zapisal: {{blockquote| "Mehiška vojska tistega časa je komajda bila institucija. Zasebni vojak je bil izbran iz nižjega razreda prebivalstva, ko je bilo to potrebno; njegova privolitev ni bila vprašana; slabo je bil oblečen, še slabše hranjen in redko plačan. Odpustili so ga, ko ga niso več potrebovali. Častnikinižjih rangov so bili samo malo superiorni vojakom. Ob vsem tem sem videl tako pogumne nastope teh ljudi, kot sem jih kdajkoli videl pri vojakih. Zdaj ima Mehika stalno vojsko večjo od Združenih držav. Imajo vojaško šolo, ki je zasnovana po vzoru [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Pointa]]. Njihovi častniki so izobraženi in ni dvoma, zelo pogumni. Mehiška vojna 1846–48 bi bila v tej generaciji nemogoča."<ref name="ReferenceA">Personal Memoirs of U. S. Grant, p. 65.</ref>}} ====Politične delitve==== [[File:Valentín Gómez Farías, portrait.JPG|thumb|upright|Liberalni Valentín Gómez Farías, ki je služil kot podpredsednik Santa Anne in izvajal liberalno reformo leta 1833, je bil pomemben politični igralec v dobi mehiško-ameriške vojne.]] V Mehiki so bile pomembne politične delitve, ki so resno ovirale vojno prizadevanje.<ref>Guardino, Peter. ''The Dead March'', p. 5</ref> Znotraj Mehike so se konservativni ''centralistas'' in liberalni federalisti borili za oblast, občasno pa sta se ti dve frakciji znotraj mehiške vojske borili med seboj namesto proti napredujoči ameriški vojski. Santa Anna je z grenko obžaloval, "Kako sramotno je to priznati, toda to sramotno tragedijo smo si prinesli sami s svojim neskončnim notranjim bojem."<ref>Fowler, Will. ''Santa Anna of Mexico'' p. 265</ref> Med konfliktom so predsedniki opravljali funkcijo do nekaj mesecev, včasih samo tednov ali celo dni. Tik pred izbruhom vojne je liberalni general José Joaquín de Herrera bil predsednik (december 1844 – december 1845) in bil pripravljen sodelovati v pogajanjih, dokler se ni zdelo, da se podreja ZDA, vendar so ga številne mehiške frakcije obtožile, da je prodajal svojo državo (''vendepatria'') zaradi tega, kar je razmišljal.<ref>Bauer, ''The Mexican War'', pp.16–17</ref> Zrušili so ga konservativci Mariana Paredesa (December 1845 – July 1846), ki je zapustil predsedništvo, da bi se boril proti invazijski ameriški vojski in ga je zamenjal njegov podpredsednik Nicolás Bravo (28. julij 1846&nbsp;– 4. avgust 1846). Konzervativni Bravo je bil strmoglavljen s strani federalističnih liberalcev, ki so ponovno vzpostavili zvezno ustavo iz leta 1824. José Mariano Salas (6. avgust 1846&nbsp;– 23. december 1846) je služil kot predsednik in izvedel volitve pod obnovljenim federalističnim sistemom. General [[Antonio López de Santa Anna]] je zmagal na teh volitvah, vendar je, kot je bilo v njegovi navadi, prepustil administracijo svojemu podpredsedniku, ki je bil spet liberalec Valentín Gómez Farías (23. december 1846&nbsp;– 21. marec 1847). Februarja 1847 so se konservativci uprli poskusu liberalne vlade, da bi prevzela cerkveno premoženje za financiranje vojne. V "Uporu Polkov" so Katoliška cerkev in konzervativci plačevali vojake, da so se uprli liberalni vladi.<ref>Tenenbaum, Barbara. "Mexico" in ''Encyclopedia of Latin American History and Culture'', vol. 4, str. 10. New York: Charles Scribner's Sons 1996.</ref> Santa Anna je moral zapustiti svojo kampanjo in se vrniti v glavno mesto, da bi razrešil politični kaos. Santa Anna je ponovno na kratko zasedel predsedništvo od 21. marca 1847&nbsp;– 2. aprila 1847. Njegove čete so bile prikrajšane za podporo, ki bi jim omogočila nadaljevanje boja. Konservativci so zahtevali odstranitev Gomeza Faríasa, kar so dosegli z ukinitvijo urada podpredsednika. Santa Anna se je vrnil na bojišče, predsedništvo pa je prevzel Pedro María de Anaya (2. april&nbsp;– 20. maj 1847). Santa Anna se je ponovno vrnil v predsedništvo 20. maja 1847, ko je Anaya odšel v boj proti invaziji in je služil do 15. septembra 1847. Raje je imel bojišče kot administracijo, zato jr Santa Anna je ponovno zapustil urad in ga prepustil Manuelu de la Peña y Peña (16. september&nbsp;– 13. november 1847). Z ameriškimi silami, ki so zasedle mehiško glavno mesto in velik del notranjosti je bilo pogajanje o mirovni pogodbi nujno, zato je Peña y Peña zapustil urad, da bi to storil. Pedro María Anaya se je vrnil v predsedništvo 13. novembra 1847&nbsp;– 8. januarja 1848. Anaya je zavrnil podpis katere koli pogodbe, ki bi prepustila ozemlje ZDA, kljub situaciji na terenu, kjer so Američani zasedli glavno mesto. Peña y Peña je ponovno prevzel predsedništvo 8. januarja 1848&nbsp;– 3. junija 1848, v tem času je bila podpisana "Pogodba Guadalupe Hidalgo", ki je končala vojno. === Izzivi v Združenih državah === [[File:US Uniform 1840.jpeg|thumb|right|Uniforme ameriške vojske, 1835–1851]] ====Armada Združenih držav==== Polk je obljubil, da bo iskal ozemlje za aneksijo v Oregonu in Teksasu kot del svoje |kampanje leta 1844, vendar redna vojska ni bila dovolj velika, da bi vzdržala dolgotrajne konflikte na dveh frontah. Spor za Oregon z Veliko Britanijo je bil miroljubno rešen z pogodbo, kar je ameriškim silam omogočilo, da se osredotočijo na južno mejo. Vojna se je odvijala z regimenti redne vojske, okrepljene z različnimi regimenti, bataljoni in enotami prostovoljcev iz različnih držav Unije ter Američani in nekaterimi Mehičani v Kaliforniji in Novi Mehiki. Na splošno so se častniki redne vojske zaničevali prostovoljce, katerih usposabljanje je bilo slabo in vedenje nedisciplinirano. (glej spodaj) Na zahodni obali je ameriška mornarica poslala bataljon mornarjev v poskusu ponovnega zavzetja [[Los Angeles]]a.<ref>{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/mexicanwarvetera00roba |title=William Hugh Robarts, "Veterani mehiške vojne: celoten seznam rednih in prostovoljnih enot v vojni med Združenimi državami in Mehiko, od 1846 do 1848; prostovoljci so razvrščeni po državah, abecedno", Brentano's (A. S. Witherbee & Co., lastniki); Washington, D.C., 1887 |date=10. marec 2001 |access-date=28. maj 2011 |publisher=Washington, D.C.Brentano's |archive-url=https://web.archive.org/web/20110629112837/http://www.archive.org/details/mexicanwarvetera00roba |archive-date=June 29, 2011 |url-status=live }}</ref> Čeprav [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska in mornarica]] na začetku vojne nista bili veliki, so bili častniki na splošno dobro usposobljeni, število vojakov pa je bilo dokaj veliko v primerjavi z Mehiko. Na začetku vojne je imela ameriška vojska osem regimentov pehote (trije bataljoni vsak), štiri topniške regimente in tri konjeniške regimente (dva dragonska, en konjeniški strelci). Ti regimenti so bili dopolnjeni z 10 novimi regimenti (devet pehotnih in en konjeniški), ustanovljenimi za eno leto službe z aktom Kongresa z dne 11. februarja 1847.<ref>Robarts, "Mexican War veterans", pp. 1–24.</ref> Velik del te vojske so sestavljali nedavni priseljenci. Po besedah Tylerja V. Johnsona so na tujem rojeni moški predstavljali 47 odstotkov skupnih sil generala Taylora. Poleg velikega kontingenta irsko in nemško rojenih vojakov so bili zastopani skoraj vsi evropski narodi in kneževine. Ocenjuje se, da je ameriška vojska dodatno vključila 1.500 mož iz britanske Severne Amerike, vključno z francoskimi Kanadčani.<ref>{{navedi knjigo |last1=Johnson |first1=Tyler V. |title=Devotion to the Adopted Country: U.S. Immigrant Volunteers in the Mexican War |url=https://archive.org/details/devotiontoadopte00john |date=2012 |publisher=University of Missouri Press |location=Columbia |page=[https://archive.org/details/devotiontoadopte00john/page/n26 11]}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Lacroix |first1=Patrick |title=Canadian-Born Soldiers in the Mexican–American War (1846–48): An Opportunity for Migration Studies |journal=International Journal of Canadian Studies |date=2020 |volume=57 |pages=27–46|doi=10.3138/ijcs.57.x.27 |s2cid=225452642 }}</ref> Čeprav je Polk upal, da se izogne podaljšani vojni glede Teksasa, je dolgotrajni konflikt raztegnil vire redne vojske, kar je zahtevalo rekrutacijo prostovoljcev z kratkotrajnimi vpisnimi roki. Nekateri vpisi so bili za eno leto, vendar so bili drugi za 3 ali 6 mesecev.<ref>Robarts, "Mexican War veterans", pp. 39–79.</ref> Najboljši prostovoljci so se prijavili za enoletno službo poleti 1846, z njihovimi vpisi, ki so potekli ravno takrat, ko je bila kampanja generala [[Winfield Scott]]a pripravljena na zajetje Ciudad Mexica. Mnogi se niso ponovno vpisali, odločili so se, da se raje vrnejo domov, kot da bi se izpostavili nevarnosti bolezni, grožnji smrti ali poškodb na bojišču ali v gverilskem boju. V njihov patriotizem so nekateri v ZDA dvomili, vendar jih niso šteli med dezerterje.<ref>Guardino, ''The Dead March'', pp. 209–210.</ref> Prostovoljci so bili veliko manj disciplinirani kot redna vojska, mnogi so napadali civilno prebivalstvo, kar je včasih izhajalo iz protikatoliškega in protimehiškega sentimenta.<ref>Foos, Paul. ''A Short, Offhand, Killing Affair: Soldiers and Social Conflict during the Mexican–American War''. Chapel Hill: University of North Carolina Press 2002.</ref> Spomini vojakov opisujejo primere ropanja in umorov mehiških civilistov, večinoma s strani prostovoljcev. Dnevnik enega častnika navaja: "Prišli smo v Burrito okoli 17. ure, mnogi prostovoljci iz Louisiane so bili tam, zakonsko brezpravna pijana množica. Prebivalce so pregnali, zasedli njihove hiše in med seboj tekmovali, kdo bo bolj zverinsko ravnal."<ref>Mills, Bronwyn. ''U.S.–Mexican War'' {{ISBN|0-8160-4932-7}}.</ref> John L. O'Sullivan, glasen zagovornik Manifest Destiny, se je kasneje spomnil: "Redni vojaki so prostovoljce gledali z važnostjo in zaničevanjem ... [Prostovoljci] so brez dovoljenja jemali Mehičanom njihovo govedo in koruzo, kradli njihove ograje za kurjavo, se opili in ubili več nedolžnih prebivalcev mesta na ulicah." Mnogi prostovoljci so bili nezaželeni in veljali za slabe vojake. Izraz "Just like Gaines's army" ("Tako kot Gainesova vojska") se je začel nanašati na nekaj neuporabnega, fraza pa je nastala, ko je skupina neizurjenih in nepripravljenih vojakov iz Louisiane bila zavrnjena in poslana nazaj s strani generala Taylora na začetku vojne.<ref>Tucker, Spencer. ''U.S. Leadership in Wartime: Clashes, Controversy, and Compromise'', Volume 1, p. 249.</ref> V svojih spominih iz leta 1885 Ulysses Grant ocenjuje ameriške oborožene sile, ki so se soočale z Mehiko bolj pozitivno. {{blockquote|Zmage v Mehiki so bile v vsakem primeru nadvse nad številčnejšimi nasprotniki. Za to sta bila dva razloga. Tako general Scott kot general Taylor sta imela armade, ki se le redko ustvarijo. Na bitkah pri Palo Altou in Resaca-de-la-Palma je imel general Taylor majhno vojsko, a je bila ta izključno sestavljena iz rednih enot pod najboljšim usposabljanjem in disciplino. Vsak častnik, od najvišjega do najnižjega, je bil izobražen v svojem poklicu, ne nujno na West Pointu, ampak v utrdbah, v garniziji, mnogi izmed njih pa tudi v vojnah proti avtohtonemu prebivalstvu. Navadni vojaki so bili verjetno slabši material za sestavo vojske od prostovoljcev, ki so sodelovali v vseh poznejših bitkah vojne; vendar so bili pogumni možje, vaja in disciplina pa sta iz njih izvabili vse, kar je bilo v njih. Verjetno ni nikdar stala pred sovražnikom boljša vojska, mož za moškega, kot ta, ki ji je poveljeval general Taylor v prvih dveh spopadih mehiške vojne. Prostovoljci, ki so sledili, so bili boljšega materiala, vendar na začetku brez vaje ali discipline. Povezani so bili s toliko discipliniranimi možmi in profesionalno izobraženimi častniki, da so se v boje podali z zaupanjem, ki ga sicer ne bi čutili. Skoraj takoj so sami postali vojaki. Vse te pogoje bi spet uživali v primeru vojne.<ref>{{navedi knjigo| url=https://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm#ch5| title=Osebni spomini U. S. Granta, popolni| date=2004| access-date=February 25, 2016| archive-url=https://web.archive.org/web/20160303233028/http://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm#ch5| archive-date=March 3, 2016| url-status=live}}</ref>}} ====Politične delitve==== ZDA so bile neodvisna država od [[Ameriška revolucija|Ameriške revolucije]], vendar je bila to država, ki je bila močno razdeljena po frakcijah, še posebej v zvezi s suženjstvom. Širitev države, zlasti s pomočjo oboroženega spopada proti suvereni državi, je poglobila te frakcijske delitve. Polk je za las zmagal v volitvah za predsednika 1844 in odločilno zmagal z elektorskimi glasovi, vendar je s pripojitvijo Teksasa leta 1845 in izbruhom vojne leta 1846 Polkova demokratska stranka izgubila predstavniški dom proti stranki Whigom, ki je nasprotovala vojni. Za razliko od Mehike, ki je imela šibke formalne državne institucije in kaotične spremembe v vladi in vojsko, ki je redno posegala v politiko, so ZDA na splošno ohranjale svoje politične delitve znotraj okvirov vladnih institucij. == Vloga žensk == === Prispevki mehiških žensk === ==== Na bojišču ==== Ker je Mehika vodila vojno na svojem ozemlju so bile ženske v podpornih enotah za vojsko, znane kot ''soldaderas''. Niso se udeleževale običajnega bojevanja na bojiščih, a so nekatere soldaderas sodelovale v bitki skupaj z moškimi. Te ženske so bile vključene v bojevanje med obrambo Mexico Cityja in Monterreyja. Nekatere ženske, kot sta Doña Jesús Dosamantes in María Josefa Zozaya, bodo vedno znane kot junakinje.<ref>{{navedi knjigo |last=Acuña |first=Rodolfo |title=Okupirana Amerika Zgodovina Čikanov |publisher=Pearson |year=2015 |pages=50}}</ref> Po drugi strani so nekatere mehiške ženske veljale za "angele", saj so nudile pomoč in tolažbo ranjenim moškim na obeh straneh.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.6 |title=Domoljubi, prostitutke in špijoni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=61 |chapter=Soldaderas: Mehiške ženske in bojišče |jstor=j.ctt1qv5pjr.6 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13,2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235330/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> ====Doma ==== Čeprav so soldaderas dokazale sposobnosti mehiških žensk izven zasebne sfere, so mehiške ženske doma še vedno prispevale k vojnim naporom. Potem, ko so se morale soočiti z izgubami v svoji državi, so mehiške ženske nosile črno oblačilo in ustvarjale mračne slike.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.6 |title=Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=67 |chapter=Soldaderas: Mexican Women and the Battlefield |jstor=j.ctt1qv5pjr.6 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235330/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> === Prispevki ameriških žensk === ==== Na bojišču ==== Ameriške in mehiške ženske so delile podobnosti pri nudenju svojih domačih storitev na bojišču. Med najbolj opaznimi ameriškimi ženskami na bojišču je bila Sarah A. Bowman Pogosto so jo videvali, kako dostavlja hrano, nosi ranjene vojake in se bori v bojih.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.8 |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=114 |chapter=Profiles in Courage: Working Women in Mexico |jstor=j.ctt1qv5pjr.8 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235253/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> ==== Doma ==== '''V Mehiki''' Medtem ko so se njihovi možje včlanili v vojsko je veliko žensk ostalo v Mehiki, da bi nadzirale svoje posle in postale tovarniške delavke.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.8 |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=109 |chapter=Profiles in Courage: Working Women in Mexico |jstor=j.ctt1qv5pjr.8 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235253/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> Kljub temu je tovarniška delavka Anna McClarmonde Chase bila dovolj pripravljena, da postane vohun za ameriške sile, da bi zaščitila svoj dom in poslovanje v odsotnosti svojega moža.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.8 |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=125 |chapter=Profiles in Courage: Working Women in Mexico |jstor=j.ctt1qv5pjr.8 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235253/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> '''V ZDA''' Tako kot so mehiške ženske prispevače k vojnim naporom iz svojih domov, so ženske v ZDA prav tako javno protestirale in izdelovale patriotske obrti, ki so jih lahko nosili ameriški vojaki.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.8 |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=124 |chapter=Profiles in Courage: Working Women in Mexico |jstor=j.ctt1qv5pjr.8 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235253/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> Poleg tega so ženske novinarke v več državah izkoristile svojo pismenost, da so spregovorile v podporo ali proti vojni, vključno z Anne Royall, Jane Swisshelm in Jane Cazneau.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.5 |title=Patrioti, Prostituti in Špijuni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=Univerza Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=52 |chapter=Ženske, reforme in ameriška domača fronta|jstor=j.ctt1qv5pjr.5 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.9 |title=Patrioti, Prostituti in Špijuni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=Univerza Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=138 |chapter=Ženske urednice poročajo o vojni|jstor=j.ctt1qv5pjr.9 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.9 |title=Patrioti, Prostituti in Špijuni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=Univerza Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=139 |chapter=Ženske urednice poročajo o vojni|jstor=j.ctt1qv5pjr.9 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Belolavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.9 |title=Patrioti, Prostituti in Špijuni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=Univerza Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=141 |chapter=Ženske urednice poročajo o vojni|jstor=j.ctt1qv5pjr.9 }}</ref> Ameriške ženske novinarke so igrale ključno vlogo pri predstavljanju glasov žensk, ki so bile zamolčane v javni sferi. == Dogodki == === Izbruh sovražnosti === [[File:Heroine of Fort Brown.jpg|thumb|Sarah A. Bowman, upodobljena kot junakinja Fort Browna. Po njeni smrti so jo pokopali z polnimi vojaškimi častmi.]] ====Teksas kampanja==== {{main|Texas Campaign}} ===== Incident pri Thornton ===== Predsednik Polk je naročil generalu Taylorju in njegovim enotam, da se premaknejo na jug proti Rio Grande. Taylor je prezrl mehiške zahteve po umiku na Nueces. Zgradil je improvizirano trdnjavo (kasneje znano kot Fort Brown/Fort Texas) ob bregovih Rio Grande nasproti mesta Matamoros, Tamaulipas.<ref name="Smith">{{navedi knjigo|author=Justin Harvey Smith|title=Vojna z Mehiko, zvezek 1|url=https://books.google.com/books?id=WBkOAAAAIAAJ&pg=PA464|year=1919|publisher=Macmillan|page=464|isbn=9781508654759|access-date=October 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160629160634/https://books.google.com/books?id=WBkOAAAAIAAJ&pg=PA464|archive-date=June 29, 2016|url-status=live}}</ref> Mehiške sile so se pripravljale na vojno. Dne 25. aprila 1846 je 2.000-članska mehiška konjeniška enota napadla 70-člansko ameriško patruljo, ki jo je vodil kapetan Seth Thornton, ki je bila poslana na sporno ozemlje severno od Rio Grande in južno od reke Nueces. V 2incidentu pri Thornton2 je mehiška konjenica porazila patruljo, ubila 11 ameriških vojakov in zajela 52.<ref name="K. Jack Bauer-1993">{{navedi knjigo|author=K. Jack Bauer|title=Zachary Taylor: Vojak, Plantažni, Državnik Starega Jugozahoda|url=https://books.google.com/books?id=H42TwTwE1IwC|year=1993|publisher=Louisiana State University Press|page=149|isbn=9780807118511|access-date=October 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160514090317/https://books.google.com/books?id=H42TwTwE1IwC|archive-date=May 14, 2016|url-status=live}}</ref> =====Obleganje Fort Texas===== Nekaj dni po "incidentu Thornton" je 3. maja 1846 začelo obleganje Fort Texasa. Mehiška artilerija v Matamorosu je odprla ogenj proti Fort Texasa, ki je odgovoril s svojimi topovi. Bombardiranje je trajalo 160 ur<ref name="Brooks122"/> in se je povečalo, ko so mehiške sile postopoma obkolile trdnjavo. Trinajst ameriških vojakov je bilo ranjenih med bombardiranjem, dva pa sta bila ubita.<ref name="Brooks122">Brooks (1849), str. 122.</ref> Med mrtvimi je bil Jacob Brown, po katerem je bila trdnjava kasneje poimenovana.<ref>Brooks (1849), str. 91, 117.</ref> =====Bitka pri Palo Altou===== 8. maja 1846 sta Zachary Taylor in 2.400 vojakov prispela, da rešita trdnjavo.<ref>Brooks (1849), str. 121.</ref> Vendar se je general Arista pohitel proti severu z enoto 3.400 vojakov in ga prestregel približno {{convert|5|mi|km|sigfig=1}} severno od reke Rio Grande, blizu današnjega Brownsville, Texas. Ameriška vojska je uporabila "letečo artilerijo", njihov izraz za konjsko artilerijo, mobilno lahkotno artilerijo, nameščeno na konjskih vagonih, s celotno posadko, ki je v boju jahala konje. Hitro streljanje artilerije in izjemno mobilna topniška podpora je imela uničujoč učinek na mehiško vojsko. V nasprotju z "letečo artilerijo" Američanov so mehiški topovi v bBitki pri Palo Altou imeli manj kakovostno smodniško strelivo, ki je streljalo s hitrostmi dovolj nizkimi, da so se ameriški vojaki lahko izogibali artilerijskim projektilom.<ref>Morgan, Robert. ''Lions of the West''. Algonquin Books of Chapel Hill, 2011, str. 237.</ref> Mehičani so odgovorili z konjeniškimi spopadi in svojo artilerijo. Ameriška leteča artilerija je nekoliko demoralizirala mehiško stran in ker so iskali teren, ki bi bil bolj v njihovo korist, so se Mehičani umaknili na drugo stran suhe struge med nočjo in se pripravili na naslednjo bitko. To je nudilo naravno utrdbo, vendar so se med umikom mehiške enote razpršile, kar je otežilo komunikacijo.<ref name="Brooks122"/> =====Bitka pri Resaca de la Palma===== Med bitko pri Resaca de la Palma 9. maja 1846 sta se obe strani spopadle v silovitem boju iz bližine. Ameriška konjenica je uspela zavzeti mehiško artilerijo, kar je povzročilo, da se je mehiška stran umaknila, kar se je nato spremenilo v pobeg.<ref name="Brooks122"/> Bojevanje na nepoznanem terenu, njegove enote so bežale, tako da je Arista ugotovil, da je nemogoče združiti svoje sile. Mehiške žrtve so bile velike, Mehičani pa so bili prisiljeni opustiti svojo artilerijo in prtljago. Trdnjava Brown je povzročila dodatne žrtve, ko so umikajoče se enote prehajale mimo trdnjave in dodatni mehiški vojaki so se še utopili, ko so poskušali preplavati reko Rio Grande.<ref>{{navedi knjigo|last=Bauer|first=K. Jack (Karl Jack)|url=https://www.worldcat.org/oclc/25746154|title=The Mexican War, 1846–1848|year=1993|orig-year=1974|publisher=University of Nebraska Press|isbn=0-8032-6107-1|edition=Bison books|location=Lincoln|oclc=25746154}}</ref> Taylor je prečkal Rio Grande in začel serijo bitk na mehiškem ozemlju. ====Razglasitve vojne, maj 1846==== [[File:Mexican–American War (without Scott's Campaign)-en.svg|thumb|upright=1.6|Pregledna karta vojne. Ključ: {{Colbegin|colwidth=165px}} {{legend|#FEE8B1|Sporna ozemlja}} {{legend|#EFE0C7|Ozemeljska država ZDA, 1848}} {{legend|#D4E697|Mehiško ozemlje, 1848}}{{legend|#FFFFE0|Predano ozemlje po pogodbi Guadalupe Hidalgo}} {{colend}}]] Polk je prejel novico o Thorntonovem incidentu, ki je skupaj z zavrnitvijo mehiške vlade ponudbe poslanca Slidella po njegovem mnenju predstavljalo ''casus belli za začetek vojne.''<ref>Smith (1919), str. 279.</ref><ref> {{navedi knjigo |last1 = Smith |first1 = Justin Harvey |author-link1 = Justin Harvey Smith |chapter = Predhodne razprave o sporu |title = Vojna z Mehiko |year = 1919 |url = https://books.google.com/books?id=WBkOAAAAIAAJ |volume = 1 |location = New York |publisher = Macmillan |publication-date = 1919 |page = 150 |isbn = 9781508654759 |access-date = 16. maj 2022 |quote = Tukaj leži ''casus belli'', ki ga v celoti potrjuje mednarodno pravo, praksa civiliziranih sil in splošno mnenje sveta. Tudi to je bilo mesto, na katerem je Polk, kot smo videli, čutil popolno zadovoljstvo, da stoji [...]. }} </ref> Polk je v sporočilu kongresu dejal:"Skodelica potrpljenja je bila izčrpana že pred nedavnimi informacijami z meje Del Norte. A zdaj, po ponovljenih grožnjah je Mehika prešla mejo Združenih držav, napadla našo ozemlje in prelila ameriško kri na ameriških tleh. Razglasila je, da so nasprotja začela in da sta zdaj ti dve državi v vojni.<ref>Faragher, John Mack, et al., eds. ''Out Of Many: A History of the American People''. Upper Saddle River: Pearson Education, 2006.</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.yale.edu/lawweb/avalon/presiden/messages/polk01.htm|title=Message of President Polk, May 11, 1846|access-date=July 20, 2008|quote= Mehika je prešla mejo Združenih držav, napadla našo ozemlje in prelila ameriško kri na ameriškem tleh. Razglasila je, da so nasprotja začela, in da sta zdaj ti dve državi v vojni.|url-status=dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20080725155106/http://www.yale.edu/lawweb/avalon/presiden/messages/polk01.htm|archive-date=July 25, 2008|df=mdy-all}}</ref> Ameriški kongres je 13. maja 1846 potrdil razglasitev vojne po nekaj urah razprave, pri čemer so jo južni demokrati močno podprli. Šestindvajset Whigov je glasovalo proti v vojni glede ključnega amandmaja v zvezi s suženjstvom,<ref name="Bauer68">Bauer (1992), str. 68.</ref> toda pri končnem glasovanju je le štirinajst Whigov glasovalo proti,<ref name="Bauer68"/> vključno z [[John Quincy Adams|Johnom Quincyjem Adamsom]]. Kasneje je novinec Whig iz Illinoisa [[Abraham Lincoln]] izpodbijal Polkovo trditev, da je bila ameriška kri prelita na ameriških tleh in to označil za "drzno ponarejanje zgodovine."<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 206</ref><ref>Bauer, ''The Mexican War, 1846–1848'', str. 370.</ref> Kar zadeva začetek vojne, Ulysses S. Grant, ki je nasprotoval vojni, a služil kot poročnik v Taylorjevi vojski, trdi v svojih ''osebnih spominih'' (1885), da je bil glavni cilj napredovanja vojske ZDA od reke Nueces do reke Rio Grande izzvati izbruh vojne brez napada, da bi oslabil morebitno politično nasprotovanje vojni.<blockquote>Prisotnost vojaških enot Združenih držav na robu spornega ozemlja najdlje od mehiških naselij ni bila zadostna, da bi provocirala nasprotja. Poslali so nas, da izzovemo boj, vendar je bilo nujno, da Mehika ta boj začne. Zelo je bilo dvomljivo ali bo kongres razglasil vojno; toda, če bi Mehika napadla naše vojake, bi lahko izvršna veja napovedala: "Ker vojna obstaja z dejanj, itd." in energično nadaljevala boj. Ko se enkrat začne, je bilo le malo javnih oseb, ki bi imele pogum, da bi se uprli. ... Ker Mehika ni pokazala volje, da bi prišla do Nueces, da bi pregnala napadalce s svojega ozemlja je postalo potrebno, da se "napadalci" približajo na priročno razdaljo, da bi bili zadeti. Tako so se začele priprave na premikanje vojske do reke Rio Grande, do točke blizu Matamorasa [sic]. Želeni je bilo zavzeti položaj blizu največjega središča prebivalstva, katerega smo lahko dosegli, ne da bi dejansko kršili ozemlje, na katerega nismo postavili nobenih zahtev.<ref>{{navedi knjigo|url= https://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm|title= Personal Memoirs U. S. Grant, Complete|date=June 2004|via=Project Gutenberg|access-date=February 25, 2016|archive-url= https://web.archive.org/web/20160303233028/http://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm|archive-date= March 3, 2016|url-status=live}}</ref></blockquote> V Mehiki, čeprav je Paredes 23. maja 1846 izdal manifest in 23. aprila razglasitev obrambne vojne, kar nekateri{{who|date=May 2022}} štejejo za ''de facto'' začetek vojne, je mehiški kongres uradno razglasil vojno 7. julija 1846."<ref name="miranda">{{navedi knjigo|author= Ángel Miranda Basurto|title= La Evolución de México|publisher= Editorial Porrúa|location= Mexico City|orig-year=1987|year=2002|edition= 6th|pages=358|language=es|trans-title=The Evolution of Mexico |isbn= 970-07-3678-4}}</ref>{{rp|148}} ====Ponovni prihod generala Santa Anne==== Porazi Mehike pri Palo Altu in Resaca de la Palma so pripeljali do ponovnega prihoda Santa Anne. V izgnanstvu na Kubi ob izbruhu vojne je napisal vladi v Mexico City, da noče nazaj na predsedniško mesto, ampak je pripravljen končati svoje izgnanstvo in uporabiti svoje vojaške izkušnje za vrnitev Teksasa Mehiki. Predsednik Farías je bil obupan. Sprejel je ponudbo in dovolil Santa Anni, da se vrne. Neznano za Faríasa se je Santa Ana skrivaj dogovarjal z predstavniki ZDA o prodaji vsega spornega ozemlja ZDA po razumni ceni, pod pogojem, da mu omogočijo vrnitev v Mehiko preko pomorskih blokad ZDA. Polk je poslal svojega predstavnika na Kubo, Alexandra Slidella MacKenzija, da bi se neposredno pogajal s Santa Ano. Pogajanja so bila tajna in ni pisnih zapisov o srečanjih, vendar je iz srečanj izšlo nekaj razumevanja. Polk je prosil Kongres za $2 milijona, ki naj bi se porabili za pogajanje o pogodbi z Mehiko. ZDA so dovolile Santa Ani, da se vrne v Mehiko ter so dvignile pomorsko blokado ob obali Mehiškega zaliva. Vendar je v Mehiki Santa Ana zanikal kakršnokoli vedenje o srečanju z ameriškim predstavnikom ali o kakršnihkoli ponudbah ali transakcijah. Namesto da bi bil Polkov zaveznik je obdržal vsa denarna sredstva, ki so mu bila dana in začel načrtovati obrambo Mehike. Američani so bili razočarani vključno z generalom Scottom, saj je bil to nepričakovan preobrat. "Santa Ana se je norčeval iz naivnosti svojih sovražnikov: ZDA so bile zavedene, ko so verjele, da bi lahko izdal svojo materno deželo.'"<ref>quoted in Fowler, ''Santa Anna of Mexico'' p. 255. The negotiations are discussed pp. 253–254</ref> Santa Ana se je izogibal angažiranju v politiki in se posvetil vojaški obrambi Mehike. Medtem, ko so politiki poskušali ponovno uvesti zvezno republiko, se je Santa Ana odpravila na fronto, da bi ponovno osvojil izgubljeno severno ozemlje. Čeprav je bil Santa Ana izvoljen za predsednika leta 1846 je zavrnil, da bi vladal in to prepustil svojemu podpredsedniku, medtem ko se je poskušal soočiti z Taylorjevimi silami. Z obnovljeno zvezno republiko so nekatere države zavrnile podporo nacionalni vojaški kampanji, ki jo je vodil Santa Ana, ki je v prejšnjem desetletju neposredno bojeval z njimi. Santa Ana je pozval podpredsednika Gomeza Faríasa naj deluje kot diktator, da bi pridobil potrebne može in material za vojno. Gómez Farías je prisilil katoliško cerkev do posojila, vendar sredstva niso bila na voljo pravočasno, da bi podprla Santa Anino vojsko.<ref>Fowler, ''Santa Anna of Mexico'' pp. 259–261</ref> ===Reakcija v Združenih državah=== ====Nasprotovanje vojni==== [[File: Abraham Lincoln by Nicholas Shepherd, 1846-crop.jpg|thumb|upright|[[Abraham Lincoln]] v svojih poznih 30-ih letih kot član Whig stranke v kongresu, ko je nasprotoval mehiško-ameriški vojni. Fotografijo je posnel eden od Lincolnovih študentov prava okoli leta 1846.]] [[File:Frederick Douglass by Samuel J Miller, 1847-52.png|thumb|upright|Bivši suženj in pomemben zagovornik proti suženjstvu [[Frederick Douglass]] je nasprotoval mehiško-ameriški vojni.]] V Združenih državah, ki so bile vedno bolj razdeljene zaradi frakcijskih sporov, je bila vojna partijska zadeva in eden od ključnih elemenovt ameriške državljanske vojne. Večina Whigov na severu in jugu ji je nasprotovala;<ref name="Jay166">Jay (1853), pp. 165–166.</ref> večina demokratov pa jo je podpirala.<ref name="Jay165">Jay (1853), p. 165.</ref> Južni demokrati, navdihnjeni z priljubljenim prepričanjem v Manifest Destiny so jo podpirali v upanju, da bi dodali ozemlje sužnjelastnikov jugu in se izognili številčnemu presežku hitreje rastočega severa. O'Sullivan, editor revije ''Democratic Review'' je to frazo skoval v njenem kontekstu trdeč, da mora biti "naša očitna usoda, da prekrijemo celino, ki nam jo je "Providenca" (usoda) namenila za prost razvoj naših letno naraščajočih milijonov."<ref>Glej O'Sullivanov članek iz leta 1845 [http://web.grinnell.edu/courses/HIS/f01/HIS202-01/Documents/OSullivan.html "Priključitev"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051125043717/http://web.grinnell.edu/courses/HIS/f01/HIS202-01/Documents/OSullivan.html |datum=25. november 2005 }}, ''United States Magazine and Democratic Review''.</ref> Severne skupine proti suženjstvu so se bale širjenja Južne "suženjske moči"; Whigsi so na splošno želeli okrepiti ekonomijo z industrializacijo, ne pa jo širiti z več zemlje. Med najglasnejšimi nasprotniki vojne v predstavniškem domu je bil nekdanji predsednik ZDA [[John Quincy Adams|Adams]] iz [[Massachusetts]]a. Prvič je izrazil skrbi glede širjenja na mehiško ozemlje leta 1836, ko je nasprotoval priključitvi Teksasa po njegovi dejanski neodvisnosti od Mehike. To trditev je nadaljeval leta 1846 iz istega razloga. Vojna z Mehiko bi dodala novo sužnjsko ozemlje narodu. Ko je 13. maja 1846 prišlo na glasovanje o vojni z Mehiko, je Adams v dvorani izrekel odločno "Ne!" Le 13 drugih je sledilo njegovi odločitvi. Kljub temu nasprotovanju je kasneje glasoval za vojni proračun.<ref name="zinn"/>{{rp|151}} Nekdanji suženj [[Frederick Douglass]] je nasprotoval vojni in bil razočaran nad šibkostjo protivojnega gibanja. "Odločitev našega predsednika, ki drži sužnje in verjetnost njegovega uspeha pri izsiljevanju od ljudi, moških in denarja za njegovo izvajanje je očitna iz šibke opozicije, ki je nasproti njemu. Nihče se ne zdi voljan, da bi z vsem tveganjem stal za mir."<ref>citirano v Christensen, ''The U.S.–Mexican War'', str. 74.</ref> Polk je na splošno uspel manipulirati Whigse, da so podprli proračun za vojno, vendar le potem, ko se je vojna že začela, nato pa "zameglil situacijo s številnimi lažnimi izjavami o mehiških dejanjih."<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 22.</ref> Ni se vsak strinjal. Joshua Giddings je vodil skupino nasprotnikov v Washingtonu D.C. Vojno z Mehiko je imenoval "agresivno, nečisto in nepravično vojno" in glasoval proti oskrbi vojakov in orožja. Rekel je: "Pri umoru Mehikov na njihovem lastnem ozemlju ali pri ropanju njihove dežele ne morem sodelovati ne zdaj ne kasneje. Krivda za te zločine mora ležati na drugih. Ne bom sodeloval v njih."<ref>Giddings, Joshua Reed. ''Govori v kongresu [1841–1852]'', J.P. Jewett in družba, 1853, str. 17.</ref> Tudi Whig Lincoln je izpodbijal Polkov vzrok za vojno. Polk je trdil, da je Mehika "izlila ameriško kri na ameriškem tleh". Lincoln je predložil osem "Spot Resolutions", v katerih je zahteval, da Polk navede točno mesto, kjer je bil napaden Thornton in kjer je bila izlita ameriška kri ter pojasni ali je to območje ameriško ozemlje ali ga je zahtevala Španija in Mehika. Tudi Lincoln dejansko ni ustavil denarja za moške ali zaloge v vojnem naporu.<ref name="zinn"/>{{rp|151}} Whig senator Thomas Corwin iz Ohia je leta 1847 imel dolg govor, ki je obtoževal predsedniško vojno. V senatu 11. februarja 1847 je vodja Whigov Robert Toombs iz Georgije izjavil: "Ta vojna je nedefinirana ... Obtožujemo predsednika, da je zlorabil vojno moč&nbsp;... z osvajanjem dežele&nbsp;... ki je bila stoletja v lasti Mehike. ... Postavimo brzico na to poželenje po dominaciji. Imeli smo dovolj ozemlja, Nebo to ve."<ref>[[Albert J. Beveridge|Beveridge]] 1:417.</ref> Demokratski predstavnik David Wilmot je predstavil predlog "Wilmot Proviso", ki bi prepovedal suženjstvo v novem ozemlju pridobljenem od Mehike. Wilmotov predlog je uspel v predstavniškem domu vendar ne v senatu.<ref>Richards, Leonard L. ''Suženjske moči in južna dominacija 1780–1860''."""2000 pp. 152–153.</ref><ref>Silbey, Joel H. ''Vihar nad Teksasom: Kontroverza o aneksiji in pot do državljanske vojne''. 2005 130–131</ref> Severni abolicionisti so napadli vojno kot poskus sužnjelastnikov, da bi okrepili svoj nadzor nad suženjstvom in tako zagotovili svoj nadaljnji vpliv v zvezni vladi. Ugledni umetniki in pisatelji so nasprotovali vojni, med njimi James Russell Lowell, čigar deli na temo "Sedanja kriza"<ref>Gradert, Kenyon. ''Puritan Spirits in the Abolitionist Imagination''. Chicago: The University of Chicago Press, 2020: 108. {{ISBN|978-0-226-69402-3}}</ref> in satirični ''The Biglow Papers'' sta bili takoj priljubljena.<ref>Pierpaoli, Paul G., Jr. ''Enciklopedija mehiško-ameriške vojne: Politična, socialna in vojaška zgodovina'' (zvezek I), Spencer Tucker (urednik). Santa Barbara, CA: ABC-CLIO, 2013: 372. {{ISBN|978-1-85109-853-8}}</ref> Transcendentlska pisatelja Henry David Thoreau in Ralph Waldo Emerson sta prav tako kritizirala vojno. Thoreau, ki je prestajal zaporno kazen, ker je zavrnil plačilo davka, ki bi podprl vojno prizadevanje je predavanje spremenil v esej, ki je zdaj znan kot ''Civil Disobedience''. Emerson je bil jedrnat in napovedal, "ZDA bodo zavzele Mehiko, vendar bo to kot človek, ki je pogoltnil arzenik, ki ga bo zatem zrušil. Mehika nas bo zastrupila." Dogodki so to potrdili, saj so razprave o širjenju suženjstva na ozemljih, ki so bila odvzeta Mehiki, vzpodbudile zdrs v državljansko vojno le dobrih dvanajst let pozneje.<ref name="TD-20180818">{{navedi novice |last1=Sjursen |first1=Danny |title=Prevara mehiško-ameriška vojna (1846–48) |url=https://www.truthdig.com/articles/american-history-for-truthdiggers-the-fraudulent-mexican-american-war-1846-48/ |website=Truthdig |access-date=August 31, 2018 |date=August 18, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180831175128/https://www.truthdig.com/articles/american-history-for-truthdiggers-the-fraudulent-mexican-american-war-1846-48/ |archive-date=August 31, 2018 |url-status=live }}</ref> Združenje delavcev Nove Anglije je obsodilo vojno, nekateri irski in nemški priseljenci so prestopili iz ameriške vojske in oblikovali "Saint Patrick's Battalion", da bi se borili za Mehiko.<ref name="zinn" />{{rp|152–157}} ====Podpora vojni==== [[File:Volunteers leaving for the Mexican War, Exeter, New Hampshire, daguerreotype by E. Punderson, ca.1846.jpg|thumb|Prostovoljci odhajajo v mehiško vojno, Exeter, [[New Hampshire]], [[Dagerotipija|dagerotipija]]E. Pundersona, ca.1846]] Poleg trditev, da so dejanja mehiških vojaških sil znotraj spornih meja severno od reke Rio Grande predstavljala napad na ameriško ozemlje so zagovorniki vojne gledali na ozemlja Nove Mehike in Kalifornije kot na samo nominalno mehiške posesti z zelo šibkimi povezavami z Mehiko. Ozemlja so videli kot neurejena, brez vladavine in zaščite, katerih neavtohtona populacija je predstavljala znatno ameriško komponento. Poleg tega so Američani menili, da so ozemlja pod takojšnjo grožnjo pridobitve s strani ameriškega rivala na kontinentu, Britancev. Predsednik Polk je te trditve ponovil v svojem tretjem letnem sporočilu kongresu 7. decembra 1847.<ref>{{navedi splet |url=http://www.presidency.ucsb.edu/ws/print.php?pid=29488 |title=James K. Polk: Tretje letno sporočilo – 7. december 1847 |publisher=Presidency.ucsb.edu |access-date=May 28, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130120021518/http://www.presidency.ucsb.edu/ws/print.php?pid=29488 |archive-date=January 20, 2013 |url-status=live }}</ref> Natančno je podrobno opisal stališče svoje administracije o izvorih konflikta, ukrepe, ki jih je ZDA sprejela za izogibanje sovražnosti in upravičenost za razglasitev vojne. Prav tako je razložil številne odprte finančne zahtevke ameriških državljanov proti Mehiki in trdil v luči mehiške insolventnosti, da je bila odcepitev nekaterih velikih delov njegovih severnih ozemelj edina odškodnina, ki je bila realno na voljo kot nadomestilo. To je pomagalo mobilizirati demokrate v kongresnu na njegovo stran, kar je zagotovilo sprejetje njegovih vojaških ukrepov in okrepilo podporo za vojno v ZDA. ====ZDA in novinarstvo med vojno==== [[File:Richard Caton Woodville - War News from Mexico, 1848.jpg|thumb|upright|left|''Novice o vojni iz Mehike'' (1848)]] Mehiško-ameriška vojna je bila prva vojna ZDA, ki jo je pokrival masovni mediji, predvsem rumeni tisk in je bila prva tuja vojna, o kateri so poročali predvsem ameriški dopisniki.<ref>{{cite journal |first=Tom |last=Reilly |title=Suppressiónica časopisov med mehiško vojno, 1846–48 |journal=Journalism & Mass Communication Quarterly |volume=54 |issue=2 |pages=262–349 |date=June 1, 1977 |url=http://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/107769907705400205 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181215225431/https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/107769907705400205 |archive-date=December 15, 2018 |doi=10.1177/107769907705400205|s2cid=143779590 }}</ref> Pokritost s strani tiska v Združenih državah je bila zaznamovana s podporo vojni in širokim javnim interesom ter zahtevi prebivalstva po poročanju o konfliktu. Pokritost vojne v Mehiki (tako s strani Mehičanov kot tudi Američanov, ki so bili v Mehiki) je bila omejena zaradi cenzure tiska, najprej s strani mehiške vlade in pozneje s strani ameriške vojske. [[Walt Whitman]] je z navdušenjem podprl vojno leta 1846 in pokazal svoje prezirljivo stališče do Mehike ter navdušenje za Manifest Destiny: "Kaj ima obupana, neučinkovita Mehika—s svojim vraževerjem, svojim posmehom svobodi, svojim dejanskim tiranstvom peščice nad množico—kaj ima ona za opraviti z velikim poslanstvom naseljevanja novega sveta z plemenito raso? Naša naj bo, za dosežek našega cilja!"<ref>Urnik, ''Brooklyn Daily Eagle'', 1846, citirano v Loveman, Brian. ''No Higher Law: American Foreign Policy and the Western Hemisphere since 1776''. Chapel Hill: University of North Carolina Press 2010, str. 65.</ref> Pokritost vojne je bila pomemben razvoj v ZDA, pri čemer so novinarji in vojaki, ki so pisali pisma, javnosti v ZDA dali "prvo neodvisno novično poročanje o vojni od doma ali tujine."<ref>Lawrence Delbert Cress, "Uvod", ''Dispatches from the Mexican War'', Norman: University of Oklahoma Press 1999, str. 8.</ref> Med vojno so izumi kot je telegraf ustvarili nove načine komunikacije, ki so obveščali ljudi z najnovejšimi novicami novinarjev na prizorišču. Najpomembnejši med njimi je bil George Wilkins Kendall, severnjak, ki je pisal za New Orleans ''Picayune'' in katerih članki ''Dispatches from the Mexican War'' predstavljajo pomemben prvi vir za konflikt.<ref>George Wilkins Kendall, ''Dispatches from the Mexican War'', uredil Larence Delbert Cress. Norman: University of Oklahoma Press 1999.</ref> Z več kot desetletjem izkušenj poročanja o urbanem kriminalu je "rumeni tisk" realiziral vse večje povpraševanje javnosti po presunljivih vojnih novicah. Poleg tega Shelley Streetby dokazuje, da je tiskovna revolucija, ki je predhodila mehiško-ameriški vojni, omogočila distribucijo poceni časopisov po vsej državi.<ref>{{cite journal|last1=Streetby|first1=Shellby|title=American Sensations: Empire, Amnesia, and the US–Mexican War|url=https://archive.org/details/sim_american-literary-history_spring-2001_13_1/page/n5|journal=American Literary History|date=2001|volume=13|issue=1 |page=2}}</ref> To je bil prvič v zgodovini ZDA, da so imeli poročila novinarjev namesto mnenj politikov velik vpliv na oblikovanje mnenj in stališč ljudi do vojne. Poleg pisanih poročil o vojni so vojni umetniki takrat in takoj zatem nudili vizualno dimenzijo vojne. Vizualne odrske Carla Nebela so dobro znane.<ref>Ron Tyler. "Velika ameriška knjiga: Vojna med Združenimi državami in Mehiko, ilustrirano" v ''Artes de México''. št. 80, "Carl Nebel: Potujoči slikar devetnajstega stoletja", avgust 2006, str. 77–80.</ref> S stalnim poročanjem z bojišča so se Američani čustveno povezali kot skupnost. Novice o vojni so povzročile izjemno popularno navdušenje. Spomladi 1846 so novice o Taylorjevi zmagi pri Palo Altu pritegnile veliko množico, ki se je srečala v mestu tekstilne industrije Lowell, Massachusetts. V [[Chicago|Chicago]]u se je aprila 1847 zbralo veliko število državljanov, da bi proslavili zmago pri Bueni Visti.<ref>{{navedi knjigo|title=History of Chicago from the Earliest Period to the Present Time|last=Andreas|first=A. T.|publisher=A. T. Andreas|year=1884|volume=1|location=Chicago|pages=154}}</ref> New York je v maju 1847 proslavil dvojni zmagi pri Veracruzu in Bueni Visti. Generala Taylor in Scott sta postala junaka za svoj narod in pozneje sta postala predsedniška kandidata. Polk je obljubil, da bo predsednik samo en mandat, a je njegov zadnji uradni korak bil udeležba na Taylorjevi inavguraciji kot predsednika.<ref>Christiansen, ''The U.S.–Mexico War'', p. 220.</ref> ===Invazije ZDA na obrobje Mehike=== ====Kampanja v Novi Mehiki==== [[File:Kearny-Las-Vegas-Aug-1846-engraving-1882.jpg|thumb|upright|Gen. Kearnyjeva priključitev "New Mexico Territory", 15. avgust 1846]] Po razglasu vojne 13. maja 1846 je general Stephen W. Kearny iz vojske Združenih držav ob juniju 1846 odšel jugozahodno iz Fort Leavenworth, [[Kansas]] z okoli 1.700 ljudmi v svoji "Vojski Zahoda". Kearnyjeva povelja so bila, da zavaruje ozemlja Nuevo México in Alta California.<ref name=BoSF>{{navedi splet | title = The Battle of Santa Fe | year = 2005–2008 | work = Early American Wars: A Guide to Early American Units and Battles before 1865 | publisher = MyCivilWar.com | url = http://www.mymexicanwar.com/battles/460818.htm | access-date = January 14, 2009 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100528121633/http://www.mymexicanwar.com/battles/460818.htm | archive-date = May 28, 2010 | url-status = live }}</ref> V Santa Fe, [[New Mexico]] je guverner Manuel Armijo želel preprečiti boj, vendar so ga 9. avgusta polkovnik Diego Archuleta in častnika milice Manuel Antonio Chaves in Miguel Pino prisilili, da pripravi obrambo.<ref name=Simmons>{{navedi knjigo | author=Simmons, Marc | title=The Little Lion of the Southwest: a life of Manuel Antonio Chaves | location = Chicago | publisher=The Swallow Press | year=1973 | isbn=978-0-8040-0633-0}}</ref> Armaijo je postavil položaj v Apache Canyon, ozkem prehodu približno {{convert|10|mi|km}} jugovzhodno od mesta.<ref>{{navedi splet | title = New Mexico Historic Markers: Canoncito at Apache Canyon | url = http://historicmarkers.newmexico.org/markers/detail.php?region=&id=70 | access-date = April 15, 2007 |archive-url = https://web.archive.org/web/20070927005915/http://historicmarkers.newmexico.org/markers/detail.php?region=&id=70 <!-- Bot retrieved archive --> |archive-date = September 27, 2007}} Includes a link to a map.</ref> Vendar pa je 14. avgusta, preden je bila ameriška vojska sploh vidna, sklenil, da se ne bo boril. Američan James Magoffin je trdil, da je prepričal Armija in Archuleto, da sta sledila tej poti;<ref name=Keleher>{{navedi knjigo | title=Turmoil in New Mexico 1846–1848 | author=Keleher, William A. | year = 1952 | publisher = University of New Mexico Press | isbn = 978-0-8263-0631-9}}</ref> nepreverjena zgodba pravi, da je podkupil Armija.<ref name=Beck>{{navedi knjigo | title = New Mexico: A History of Four Centuries | url = https://archive.org/details/newmexicohistory0000beck | url-access = registration | author = Beck, Warren A. | year = 1962 | publisher = University of Oklahoma Press}}</ref> Ko sta Pino, Chaves in nekateri pripadniki milice vztrajali pri boju, je Armijo ukazal, da naj se top obrne proti njim.<ref name=Simmons/> Mehiška vojska se je umaknila v Santa Fe, Armijo pa je zbežal v mehiško državo Chihuahua. Kearny in njegova vojska nista naletela na mehiške sile, ko so prispeli 15. avgusta. Kearny in njegova sila sta vstopila v Santa Fe in zasedla Novo Mehiko brez izstreljenega strela. Kearny se je 18. avgusta razglasil za vojaškega guvernerja [[Nova Mehika|Nove Mehike]] in ustanovil civilno vlado. Ameriški uradniki so pripravili začasni pravni sistem za ozemlje, ki se je imenoval "Kearny Code".<ref>Morgan, Robert (2011). ''Lions of the West''. Algonquin Books of Chapel Hill, str. 243.</ref> Kearny je nato odpeljal preostanek svoje vojske proti zahodu v Alto Kalifornijo;<ref name=BoSF/> pustil je polkovnika Sterlinga Prica na čelu ameriških sil v Novi Mehiki. Imenoval je Charles Benta za prvega teritorialnega guvernerja Nove Mehike. Po Kearnyjevem odhodu so se uporniki v Santa Feu pripravili za božični upor. Ko so načrti prišli do ameriških oblasti so uporniki upor prestavili. Pridobili so številne domorodne zaveznike, vključno z [[Pueblo]] Indijanci, ki so prav tako želeli izgnati Američane z ozemlja. Zjutraj, 19. januarja 1847 so začeli uporniki vstajo v Don Fernando de Taos, današnjem Taos, New Mexico, ki je kasneje dobilo ime "Taos Revolt". Vodila sta jih Pablo Montoya, hispano Novomehičan in Tomás Romero, domorodni Taos Indijanec, poznan tudi kot ''Tomasito'' (Mali Tomas). Romero je vodil domorodne bojevnike do Bentove hiše, kjer so razbili vrata, Benta ustrelili s puščicami in mu vzeli skalp v prisotnosti njegove družine. Odšli so naprej in pustili Benta še živega. Skupaj z ženo Ignacio in otroki ter ženami prijateljev Kita Carsona in Thomasa Oliverja Boggsa so je skupina rešila tako, da je izkopala predor skozi ilovnato steno svoje hiše v sosednjo. Ko so uporniki odkrili skupino so ubili Benta, a pustili ženske in otroke na miru. Naslednji dan je velika oborožena sila približno 500 Novomehičanov in Pueblo Indijancev napadla in obkolila mlin Simeona Turleyja v Arroyo Hondo, Taos County, New Mexico, več kilometrov izven Taosa. Charles Autobees, zaposlen v mlinu je videl moške, ki so prišli. Odjahal je v Santa Fe po pomoč od okupacijskih ameriških sil. Osem do deset gorskih lovcev je ostalo v mlinu za obrambo. Po enodnevni bitki sta preživela le dva gorska lovca, John David Albert in Thomas Tate Tobin, Autobeesov polbrat. Oba sta se ponoči ločeno rešila peš. Isti dan so novomehiški uporniki ubili sedem ameriških trgovcev, ki so prehajali skozi vas Mora, New Mexico. Do 15 Američanov je bilo ubitih v obeh akcijah 20. januarja. Ameriška vojska se je hitro premaknila, da bi zatrla upor; polkovnik Price je vodil več kot 300 ameriških vojakov iz Santa Fee v Taos, skupaj z 65 prostovoljci, vključno z nekaterimi Novomehičani, ki so jih organizirali Ceran St. Vrain, poslovni partner Williama in Charlesa Benta. Na poti so združene sile odgnale silo okoli 1.500 Novomehičanov in Pueblov v bitki pri Santa Cruz de la Cañada in v bitki za Embudo Pass. Uporniki so se umaknili v Taos Pueblo, kjer so poiskali zavetje v ilovnati cerkvi. Med bitko je ameriška vojska predrla zid cerkve in usmerila topniški ogenj v notranjost, povzročila številne žrtve in ubila približno 150 upornikov. Ujeli so še 400 moških po tesnem boju iz oči v oči. V bitki so umrli le trije Američani.<ref name="Garrard">Garrard, Lewis H. (1850). [https://books.google.com/books?id=_A8TAAAAYAAJ&q=Trial+ ''Wah-to-yah and the Taos Trail; or Prairie Travel and Scalp Dances, with a Look at Los Rancheros from Muleback and the Rocky Mountain Camp-fire''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160603090602/https://books.google.com/books?id=_A8TAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=Wah-to-yah%20and%20the%20Taos%20Trail,&source=gbs_slider_thumb#v=onepage&q=Trial%20&f=false |datum=3. junij,2016 }}, str. 214–215; ponatis, Univerza Oklahoma Press, Norman, 1955.</ref> Ločena skupina ameriških vojakov pod vodstvom stotnikov Izraela R. Hendleya in Jesseja I. Morina je kampanjo izvajala proti upornikom v Mori. Prva bitka pri Mori se je končala z zmago Nove Mehike. Američani so ponovno napadli v drugi bitki pri Mori in zmagali, kar je končalo njihove operacije proti Mori. Novomehiški uporniki so ameriške sile napadli še trikrat v naslednjih mesecih. Ti dogodki so znani kot bitka pri kanjonu Red River, bitka pri Las Vegasu in bitka pri Cienega Creeku. ====Kampanja v Kaliforniji==== [[File:SanPasqual.jpg|thumb|Bitka pri San Pasqual, zmaga kalifornijske vojske pod vodstvom generala Andrésa Picoa proti močnejši ameriški sili, ki ji je poveljeval general Stephen W. Kearny.]] Novica o razglasitvi vojne s strani Kongresa je dosegla Kalifornijo avgusta 1846.<ref name="Walker p104">{{navedi knjigo |last=Walker |first=Dale L. |title=Bear Flag Rising: The Conquest of California, 1846 |publisher=Forge Books |year=1999 |isbn=978-0-3128-6685-3 |location=New York |url=https://archive.org/details/bearflagrisingco00walk |url-access=registration |page=[https://archive.org/details/bearflagrisingco00walk_0/page/104 104]}}</ref> Ameriški konzul Thomas O. Larkin, ki je bil nameščen v Montereyu, Kalifornija, je usklajeno deloval med dogodki v tej okolici, da bi se izognil prelitju krvi med Amerikanci in mehiško vojaško garnizijo pod vodstvom generala Joséja Castra, starejšega vojaškega častnika v Kaliforniji.{{sfnp|Walker|1999|str=91–92, 96}} Frémont, ki je vodil topografsko ekspedicijo ameriške vojske za raziskovanje "Velikega Bazena" je decembra 1845 vstopil v "Sacramento Valley".{{sfnp|Walker|1999|str=72}} Frémontova skupina je bila na "Upper Klamath Lake" v "Oregon Territory", ko je prejela novico, da je vojna med Mehiko in ZDA neizbežna;{{sfnp|Walker|1999|str=103}} skupina se je nato vrnila v Kalifornijo.{{sfnp|Walker|1999|str=107}} Mehika je izdala proklamacijo, da tujci ne smejo več imeti lastnine v Kaliforniji in so podvrženi izgonu.{{sfnp|Walker|1999|str=101}} Ko so se pojavile govorice, da general Castro zbira vojsko proti njim, so se ameriški naseljenci v Sacramento Valley združili, da bi se uprli grožnji.{{sfnp|Walker|1999|str=110}} Dne 14. junija 1846 je 34 ameriških naseljencev prevzelo nadzor nad nebranjeno mehiško vladno postojanko v Sonoma, Kalifornija|, da bi preprečili Castrove načrte.{{sfnp|Walker|1999|str=123–125}} En naseljenec je naredil "Zastavo medveda" in jo dvignil nad Sonoma Plaza. V enem tednu se je 70 več koz prostovoljcev pridružilo upornikom,{{sfnp|Walker|1999|str=129}} ki so se v začetku julija povečali na skoraj 300.{{sfnp|Walker|1999|str=139}} Ta dogodek pod vodstvom Williama B. Id je postal znan kot "Uporniki z Zastavo medveda". [[File:Battle of Río San Gabriel.jpg|thumb|right|Bitka pri Río San Gabriel je bila odločilna zmaga ameriških sil proti "Californios" med ameriškim osvajanjem Kalifornije.]] Dne 25. junija je Frémontova skupina prispela, da bi pomagala pri pričakovanem vojaškem spopadu.{{sfnp|Walker|1999|str=134}} [[San Francisco]], takrat imenovan Yerba Buena, so 2. julija okupirali uporniki z "Zastavo medveda".{{sfnp|Walker|1999|str=138}} Dne 5. julija je bil Frémontov kalifornijski bataljon oblikovan z združevanjem njegovih sil z mnogimi uporniki.{{sfnp|Walker|1999|str=140}} Kommodor John D. Sloat, poveljnik Pacifiške eskadre ameriške mornarice,je bil blizu Mazatlana v Mehiki in je prejel ukaze, da zavzame San Francisco Bay in blokira kalifornijska pristanišča, ko je bil prepričan, da je vojna začela.{{sfnp|Walker|1999|str=98}} Sloat je odplul proti Montereyju in prispel 1. julija.{{sfnp|Walker|1999|str=142}} Sloat, ko je slišal o dogodkih v Sonomi in Frémontovi vpletenosti je napačno menil, da deluje na ukaz Washingtona in je naročil svojim silam, da zasedejo Monterey 7. julija in dvignejo ameriško zastavo.{{sfnp|Walker|1999|pp=143–144}} 9. julija je 70 mornarjev in [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|marincev]] prispelo na Yerba Buena in dvignilo ameriško zastavo. Kasneje tisti dan v Sonomi je bila Zastava medveda spuščena, ameriška zastava pa je bila dvignjena na njeno mesto.{{sfnp|Walker|1999|p=148}} Na Sloatove ukaze je Frémont pripeljal 160 prostovoljcev v Monterey, poleg Kalifornijskega bataljona.{{sfnp|Walker|1999|p=149}} 15. julija je Sloat prenesel svoje poveljstvo nad Pacifiško eskadro na komodorja Roberta F. Stocktona, ki je bil bolj vojaško agresiven.{{sfnp|Walker|1999|p=154}} Zbral je pripravljene člane Kalifornijskega bataljona v vojaško službo, Frémont pa je prevzel poveljstvo.{{sfnp|Walker|1999|p=154}} Stockton je ukazal Frémontu, naj se odpravi v [[San Diego]], da se pripravi na napredovanje proti severu do Los Angelesa.{{sfnp|Walker|1999|p=156}} Ko je Frémont prispel, je Stocktonovih 360 mož prispelo v San Pedro.{{sfnp|Walker|1999|p=157}} Castro in Pico sta napisala poslovilno pismo in pobegnila ločeno v mehiško državo Sonoro.{{sfnp|Walker|1999|p=158}} [[File:Battle_of_La_Mesa_(William_H._Meyers,_1847).jpg|thumb|Bitka pri La Mesi je bila zadnja bitka med Američani in californios silami.]] Stocktonova vojska je 13. avgusta vstopila v Los Angeles brez nasprotovanja, nato pa je poslal poročilo državnemu sekretarju, da je "Kalifornija popolnoma svobodna od mehiške oblasti."{{sfnp|Walker|1999|p=159}} Vendar je Stockton pustil tiranskega častnika na čelu Los Angelesa z majhno silo.{{sfnp|Walker|1999|p=196}} Domači ''Californiosi'', pod vodstvom José María Floresa, ki so delovali sami in brez zvezne pomoči iz Mehike, so v obleganju Los Angelesa prisilili ameriško posadko k umiku 29. septembra.{{sfnp|Walker|1999|p=197}} Tudi majhne ameriške posadke v San Diegu in Santa Barbari so prisilili v beg.{{sfnp|Walker|1999|p=198}} Kapitan William Mervine je 7. oktobra pristal 350 mornarjev in marincev v San Pedru.{{sfnp|Walker|1999|p=199}} V bitki pri Dominguez Ranchu so jih napadle in odgnale Floresove sile v manj kot eni uri.{{sfnp|Walker|1999|p=200}} Štirje Američani so umrli, 8 pa je bilo huje ranjenih. Stockton je prispel s okrepitevami v San Pedro, kar je povečalo ameriške sile na tam 800.{{sfnp|Walker|1999|p=201}} On in Mervine sta nato vzpostavila operativno bazo v San Diegu.{{sfnp|Walker|1999|p=203}} Medtem je Kearny in njegova sila približno 115 mož, ki so opravili naporen pohod čez Sonorsko puščavo, prečkali Río Colorado konec novembra 1846.{{sfnp|Walker|1999|p=209}} Stockton je poslal 35-člansko patruljo iz San Diega, da jih poišče.{{sfnp|Walker|1999|p=204}} 7. decembra je 100 suličarjev pod generalom Andrésom Picoom (brat guvernerja), ki so se pripravljali na napad, napadlo Kearnyjevo vojsko približno 150 mož v bitki pri San Pasqualu, kjer je bilo 22 Kearnyjevih mož (eden od njih je kasneje umrl zaradi ran) v 30 minutah boja ubitih.{{sfnp|Walker|1999|pp=215–219}} Ranjeni Kearny in njegova okrvavljena sila sta napredovala, dokler nista morala vzpostaviti obrambne pozicije na "Mule Hill".{{sfnp|Walker|1999|p=221}} General Pico jih je dni oblegal štiri dni, dokler ni prispela 215-članska ameriška reševalna sila.{{sfnp|Walker|1999|p=224}} Frémont in 428-članski Kalifornijski bataljon sta prispela v San Luis Obispo 14. decembra{{sfnp|Walker|1999|p=234}} in Santa Barbaro 27. decembra.{{sfnp|Walker|1999|p=235}} 28. decembra je ameriška sila pod Kearnyjem začela 25 kilometrski pohod do Los Angelesa.<ref>Brooks (1849), str. 257.</ref>{{sfnp|Walker|1999|p=233}} Flores je nato preselil svojo slabo opremljeno silo 500 mož silo na 15 metrov visoko pečino nad reko San Gabriel.{{sfnp|Walker|1999|p=237}} 8. januarja 1847 je vojska Stockton-Kearnya premagala kalifornijske sile v dvourni bitki pri Rio San Gabriel.<ref>Bauer (1992), str. 190–191.</ref>{{sfnp|Walker|1999|p=238}} Tistega dne je Frémontova sila prispela v San Fernando.{{sfnp|Walker|1999|p=239}} Naslednji dan, 9. januarj so se sile Stockton-Kearny borile in zmagale v bitki pri La Mesi.{{sfnp|Walker|1999|pp=240–241}} 10. januarja je ameriška vojska vstopila v Los Angeles, vendar ni naletela na odpor.{{sfnp|Walker|1999|p=242}} 12. januarja sta se Frémont in dva Picova častnika dogovorila o pogojih predaje.{{sfnp|Walker|1999|p=246}} Kapitulacijsko pogodbo so 13. januarja podpisali Frémont, Andrés Pico in šest drugih na ranču v Cahuenga Passu (današnji Severni Hollywood).{{sfnp|Walker|1999|p=246}} To je postalo znano kot "Cahuenška pogodba", ki je zaznamovala konec oboroženega upora v Kalifornija.{{sfnp|Walker|1999|p=246}} ====Kampanja na pacifiški obali==== [[File:US and mexican soldiers 1846-1848.jpg|thumb|upright|Rekonstruktorji v ameriških (levo) in mehiških (desno) uniformah iz tistega obdobja]] Ob vstopu v Kalifornijski zali] so ''USS Independence'', ''[[USS Congress'' in ''[[USS Cyane ''zasedle La Paz, Baja California Sur, nato pa 19. oktobra 1847 pri Guaymasu zajele in požgale majhno mehiško floto. V enem mesecu so zaliv očistile sovražnih ladij in uničile ali zajele 30 plovil. Kasneje so njihovi mornarji in marinci 11. novembra 1847 zavzeli pristanišče Mazatlán. Ko je bila zgornja Kalifornija zavarovana je večina Pacifiške eskadrilje nadaljevala pot vzdolž kalifornijske obale, zavzela vsa večja mesta na ozemlju Baja California in ujela ali uničila skoraj vse mehiške ladje v Kalifornijskem zalivu. Mehiška kampanja pod poveljstvom Manuela Pinede Muñoza za ponovno zavzetje različnih zajetih pristanišč je povzročila več manjših spopadov in dve obleganji, v katerih so ladje Pacifiške eskadrilje nudile topniško podporo. Ameriške garnizije so ostale pod nadzorom pristanišč. Po okrepitvah je podpolkovnik Henry S. Burton odkorakal ven. Njegove sile so rešile ujete Američane, zavzele Pinedo in 31. marca v bitki pri Todos Santosu premagale in razpršile preostale mehiške sile, ne da bi vedele, da je bila februarja 1848 podpisana pogodba iz Guadalupe Hidalga in da je bilo 6. marca sklenjeno premirje. Ko so bile ameriške garnizije po ratifikaciji pogodbe evakuirane v Monterey, so se jim pridružili številni Mehičani: tisti, ki so podpirali ameriško stvar in so menili, da bo skupaj z Zgornjo Kalifornijo priključena tudi Spodnja Kalifornija. ====Severovzhodna Mehika==== =====Bitka pri Monterreyu===== Pod vodstvom Zacharyja Taylorja je 2.300 ameriških vojakov po začetnih težavah pri pridobivanju rečnega prevoza prečkalo Rio Grande. Njegovi vojaki so zasedli Matamoros, nato Camargo (kjer so vojaki utrpeli prvo od številnih težav z boleznijo) in nato nadaljevali proti jugu ter oblegali mesto Monterrey v Novem Leónu. Težka bitka za Monterrey je povzročila hude izgube na obeh straneh. Ameriško lahko topništvo je bilo neučinkovito proti kamnitim utrdbam mesta, saj so ameriške sile napadle s frontalnimi napadi. Mehiške sile pod poveljstvom generala Pedra de Ampudie so pri utrdbi Fort Teneria odbile Taylorjevo najboljšo pehotno divizijo.<ref name="Urban Warfare">{{navedi splet |url=http://www.battleofmonterrey.com/urbanwarfare.html |title=Urban Warfare |publisher=Battle of Monterrey.com |access-date=May 28, 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707214318/http://www.battleofmonterrey.com/urbanwarfare.html |archive-date=July 7, 2011 |df=mdy-all}}</ref> [[File:Nebel Mexican War 02 Capture of Monterrey.jpg|thumb|Bitka za Monterrey 20.–24. september 1846, po sliki Carla Nebela]] [[File:Battle-of-Buena-Vista-Robinson.jpeg|thumb|Bitka pri Buena Visti]] Ameriški vojaki, vključno s številnimi diplomanti West Pointa se še nikoli prej niso udeleževali urbanega bojevanja in so korakali naravnost po odprtih ulicah, kjer so jih streljali mehiški branilci, dobro skriti v debelih hišah iz opeke v Monterreyju.<ref name="Urban Warfare"/> Hitro so se naučili in dva dni pozneje so spremenili svojo taktiko urbanega bojevanja. Teksaški vojaki so se že prej borili v mehiškem mestu (obleganje Béxarja decembra 1835) in so Taylorjevim generalom svetovali, da morajo Američani prebiti mestne hiše. Morali so preluknjati luknje v stene ali strehe hiš in se boriti iz bližine znotraj struktur. Mehičani so teksaške vojake imenovali »Diabólicos Tejanos« (hudičevi Teksašani).<ref>Rip Ford's Texas Memoirs, Stephen Oates, University of Texas Press, 1963.</ref> Ta metoda se je izkazala za uspešno.<ref>{{navedi knjigo |last=Dishman |first=Christopher |title=A Perfect Gibraltar: The Battle for Monterrey, Mexico |publisher=University of Oklahoma Press |year=2010 |isbn=978-0-8061-4140-4}}</ref> Sčasoma so ta dejanja Ampudijeve može prisilila in ujela na osrednji mestni trg, kjer jih je obstreljevanje z havbicami prisililo k pogajanjem. Taylor se je strinjal, da bo mehiški vojski dovolil evakuacijo in osemtedensko premirje v zameno za predajo mesta. Taylor je prekinil premirje in zasedel mesto Saltillo jugozahodno od Monterreya. Santa Anna je za izgubo Monterreya in Saltilla okrivil Ampudio in ga degradiral na poveljnika majhnega topniškega bataljona. Podobno je Polk Taylorja okrivil tako za velike izgube kot za to, da ni zaprl celotne Ampudijeve sile. Taylorjeva vojska je bila nato oropana večine svojih vojakov, da bi podprla prihajajoče obalne operacije Scotta proti Veracruzu in osrčju Mehike. =====Bitka pri Buena Visti===== 22. februarja 1847 je Santa Anna, potem ko je slišal za to slabost iz pisnih ukazov, najdenih na zajetem ameriškega izvidnika, prevzel pobudo in z vso mehiško vojsko odkorakal proti severu, da bi se z 20.000 možmi boril proti Taylorju v upanju, da bo dosegel prepričljivo zmago, preden bo Scott lahko napadel z morja. Vojski sta se srečali in se bojevali v največji bitki vojne v bitki pri Buena Visti. Taylor se je s 4.600 možmi utrdil na gorskem prelazu La Angostura ali "ožini", nekaj kilometrov južno od ranča Buena Vista. Santa Anna, ki je imel malo logistike za oskrbo svoje vojske je ves dolg pohod proti severu utrpel dezertacij in prispel le z 15.000 utrujenimi možmi. Ker je zahteva za predajo ameriške vojske bila zavrnjena, je vojska Santa Anne naslednje jutro napadla, pri čemer je v bitki z ameriškimi silami uporabila zvijačo. Santa Anna je obkrožil ameriške položaje tako, da je poslal svojo konjenico in nekaj pehote po strmem terenu, ki je sestavljal eno stran prelaza, medtem ko je divizija pehote napadla frontalno, da bi zmotila in odvlekla ameriške sile vzdolž ceste, ki je vodila v Buena Visto. Sledili so siloviti boji, med katerimi so bile ameriške čete skoraj poražene, a so se uspele oklepati svojih utrjenih položajev, zahvaljujoč Mississippi Rifles, prostovoljnemu polku pod vodstvom [[Jefferson Davis|Jeffersona Davisa]], ki jih je oblikoval v obrambno formacijo v obliki črke V.<ref>Foote, Shelby. ''Državljanska vojna: Pripoved'': 1. zvezek: Od utrdbe Sumter do Perryvilla (1958).</ref> Mehičani so na več točkah skoraj prebili ameriške linije, vendar so njihove pehotne kolone, ki so se prebijale skozi ozek prelaz, močno trpele zaradi ameriškega konjeniškega topništva, ki je izstreljevalo topovske granate od blizu, da bi prekinilo napade. Začetna poročila o bitki, pa tudi propaganda Santanistov so zmago pripisali Mehičanom na veliko veselje mehiškega prebivalstva, toda namesto, da bi naslednji dan napadel in končal bitko, se je Santa Anna umaknil in na poti izgubil može, potem ko je slišal o uporu in pretresih v Mexico Cityju. Taylor je pod nadzorom obdržal dele severne Mehike, Santa Anna pa se je kasneje soočil s kritikami zaradi svojega umika. Mehiški in ameriški vojaški zgodovinarji{{who|date=maj 2024}} se strinjajo, da bi bila ameriška vojska verjetno poražena, če bi se Santa Anna bitko izbojevala do konca.<ref>Christiansen, ''Ameriško-mehiška vojna'', str. 161.</ref> Polk ni zaupal Taylorju, za katerega je menil, da je v bitki pri Monterreyu pokazal nesposobnost, ko je privolil v premirje. Taylor je kasneje bitko pri Buena Visti uporabil kot osrednji del svoje uspešne predsedniške kampanje leta 1848. ====Severozahodna Mehika==== Severozahodna Mehika je bila v bistvu plemensko ozemlje staroselcev, vendar je bila 21. novembra 1846 podpisana "Pogodba iz Bear Springsa", ki je končala obsežen upor plemen [[Ute|Utov]], [[Zuni|Zunijev]], Moquisov in [[Navajo|Navajev]].<ref>Groom, Winston "Kearnyjev pohod" Alfred A. Knopf, 2011, str. 143.</ref> Decembra 1846 se je po uspešnem osvajanju Nove Mehike del Kearneyjeve Zahodne vojske, Prvi konjeniški prostovoljci iz Missourija, premaknil v današnjo severozahodno Mehiko. Vodil jih je Alexander W. Doniphan in nadaljevali so enoletno 8.850 kilometrov dolgo kampanjo. Opisan je bil kot tekmec z pohodom [[Ksenofont|Ksenofonta]] čez [[Anatolija|Anatolijo]] med [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskimi vojnami]].<ref>{{navedi knjigo|title=Doniphan's Epic March: The 1st Missouri Volunteers in the Mexican War|url=https://archive.org/details/doniphansepicmar0000daws|isbn = 0700609563|last1 = Dawson|first1 = Joseph G.|year = 1999| publisher=University Press of Kansas }}</ref><ref name="library.uta.edu">{{navedi splet|url=https://library.uta.edu/usmexicowar/item?content_id=1652&topic_id=16&format_id=9&ofst=15&ni=16|title=Maps: Map Showing Col. A.W. Doniphan's Route through the States of New Mexico, Chihuahua and Coahuila.{{!}} A Continent Divided: The U.S.–Mexico War|website=library.uta.edu|access-date=November 10, 2019|archive-date=June 19, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200619032642/https://library.uta.edu/usmexicowar/item?content_id=1652&topic_id=16&format_id=9&ofst=15&ni=16|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://thememorypalace.us/2019/05/private-robinson-on-pawnee-rock/|title=Private Robinson on Pawnee Rock|date=May 20, 2019|website=the memory palace|language=en-US|access-date=November 10, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191010043818/http://thememorypalace.us/2019/05/private-robinson-on-pawnee-rock/|archive-date=October 10, 2019|url-status=live}}</ref> Na božični dan so zmagali v bitki pri El Brazitu zunaj sodobnega El Pasa v Teksasu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.arcgis.com/apps/MapSeries/index.html?appid=e85997aeac6d419886fa76ed27631150|title=War in the West: Doniphan's March – Center for Greater Southwestern Studies|last=Haynes|first=Sam|website=www.arcgis.com|access-date=November 10, 2019|archive-date=October 18, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191018184119/https://www.arcgis.com/apps/MapSeries/index.html?appid=e85997aeac6d419886fa76ed27631150|url-status=live}}</ref> 1. marca 1847 je Doniphan zasedel Chihuahua City. Britanski konzul John Potts ni hotel dovoliti Doniphanu, da bi preiskal dvorec guvernerja Tríasa, in je neuspešno trdil, da je pod britansko zaščito. Ameriški trgovci v Chihuahui so želeli, da ameriške sile ostanejo, da bi zaščitili svoje poslovanje. Major William Gilpin se je zavzemal za pohod na Mexico City in prepričal večino častnikov, vendar je Doniphan ta načrt preprečil. Nato je konec aprila Taylor ukazal Prvemu konjeniškemu prostovoljnemu polku Missourija, naj zapusti Chihuahuo in se mu pridruži v Saltillu. Ameriški trgovci so jim bodisi sledili bodisi se vrnili v Santa Fe. Med potjo so meščani Parrasa zaprosili Doniphana za pomoč proti domorodni skupini Indijancev, ki je vzela otroke, konje, mule in denar.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=xhneotO7Xg8C&pg=PA162|author=Roger D. Launius|title=Alexander William Doniphan: portrait of a Missouri moderate|isbn=978-0-8262-1132-3|year=1997|publisher=University of Missouri Press|access-date=October 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160508082640/https://books.google.com/books?id=xhneotO7Xg8C&pg=PA162&lpg=PA162|archive-date=May 8, 2016|url-status=live}}</ref> The Missouri Volunteers finally made their way to Matamoros, from which they returned to Missouri by water.<ref name="library.uta.edu" /> Civilisti severne Mehike so se je ameriški invaziji le malo upirali, verjetno zato, ker so državo že opustošili napadi Komančev in Apačev. Josiah Gregg, ki je bil z ameriško vojsko v severni Mehiki, je dejal: »Celotna država od Nove Mehike do meja Duranga je skoraj v celoti izpraznjena. Haciende in ranči so bili večinoma zapuščeni, ljudje pa so večinoma omejeni na mesta.«<ref>{{navedi knjigo | last=Hamalainen | first=Pekka | title=The Comanche Empire | location=New Haven | publisher=Yale University Press | page=232}}</ref> ====Južna Mehika==== Južna Mehika je imela veliko domorodnega prebivalstva in je bila geografsko oddaljena od prestolnice, nad katero je imela centralna vlada šibek nadzor. Še posebej [[Jukatan|Yucatán]] je imel tesnejše vezi z Kubo in Združenimi državami Amerike kot z osrednjo Mehiko. V zgodnjem obdobju Mehiške republike se je Yucatán večkrat odcepil od federacije. Obstajala so tudi rivalstva med regionalnimi elitami, pri čemer je imela ena frakcija sedež v Méridi, druga pa v Campecheju. Ta vprašanja so vplivala na mehiško-ameriško vojno, saj so ZDA imele načrte na tem delu obale.<ref>Gilbert M. Joseph, "Združene države Amerike, sprte elite in podeželski upor v Yucatánu, 1836–1915" v ''Podeželski upor v Mehiki: intervencija ZDA in področje podrejene politike, razširjena izdaja'', Daniel Nugent, ur. Durham: Duke University Press 1998, str. 173–206.</ref> Ameriška mornarica je prispevala k vojni z nadzorom obale in čiščenjem poti ameriškim vojakom in zalogam zlasti do glavnega mehiškega pristanišča Veracruz. Še preden so se začele sovražnosti v sporni severni regiji je ameriška mornarica ustvarila blokado. Zaradi plitvih voda tega dela obale je ameriška mornarica potrebovala ladje z majhnim ugrezom namesto velikih fregat. Ker mehiške mornarice skoraj ni bilo, je lahko neovirano delovala v vodah Mehiškega zaliva.<ref>K. Jack Bauer, ''Mehiška vojna, 1846–1848''. 1974. Ponovno objavljeno pri založbi University of Nebraska Press 1992, str. 108–109.</ref> ZDA so se v Tabascu bojevale v dveh bitkah, v prvi bitki pri Tabascu| oktobra 1846 in v drugi bitki pri Tabascu junija 1847. Leta 1847 so se Maji uprli mehiškim elitam polotoka v boju, znani kot "kastna vojna na Yucatánu". Jefferson Davis, takratni senator iz Mississippija, je v kongresu trdil, da predsednik ne potrebuje dodatnih pooblastil za posredovanje v Jukatanu, saj je vojna z Mehiko že v teku. Davisova skrb je bila strateška in del njegove vizije Manifest Destiny, saj je Mehiški zaliv "vodni bazen, ki pripada Združenim državam" in da "morata biti rt Jukatan in otok Kuba naša".<ref>citirano v Brian Loveman, ''No Higher Law: American Foreign Policy and the Western Hemisphere Since 1776''. Chapel Hill: University of North Carolina Press 2010, str. 70.</ref> Ta stališča so kasneje podprli "vitezi zlatega kroga", katerega član naj bi bil Davis. Na koncu ZDA niso posredovale v Jukatanu, so pa se ideje pojavljale v kongresnih razpravah o mehiško-ameriški vojni. Vlada Jukatana je na neki točki ZDA zaprosila za zaščito med kastno vojno,<ref>"Sporočilo predsednika Združenih držav s sporočili vlade Jukatana, ki predstavlja stanje trpljenja, v katerega je ta država padla zaradi vstaje domorodcev, prosi za zaščito Združenih držav in ponuja, če bi bilo odobreno, prenos oblasti in suverenosti polotoka na Združene države." Združene države. Kongres. Senat. 29. april 1848. Prebrano, napoteno Odboru za zunanje odnose in naročeno tiskanje. [Washington, D.C.] 19 strani, 30. kongres, 1. zasedanje. Senat. Prim. dok. Št. 40.</ref>, vendar se ZDA niso odzvale. ===Scottova invazija na osrčje Mehike=== ====Izkrcanja in obleganje Veracruza==== [[File:Battle of Veracruz.jpg|thumb|Bombardiranje Veracruza]] Namesto, da bi okrepil Taylorjevo vojsko za nadaljnje napredovanje je predsednik Polk poslal drugo vojsko pod poveljstvom generala [[Winfield Scott|Winfielda Scotta]]. Polk se je odločil, da bo vojno končal z napadom na osrčje Mehike z obale. Generalova vojska Scotta je bila po morju prepeljana v pristanišče Veracruz, da bi začela invazijo na mehiško prestolnico Mexico City.<ref>{{navedi splet |url=http://www.aboutnorthgeorgia.com/other/scottinmexico.html |title=General Winfield Scott and the Mexican–American War (1846–1848) |website=aboutnorthgeorgia.com |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200218000709/http://www.aboutnorthgeorgia.com:80/other/scottinmexico.html |archive-date=February 18, 2020 |access-date=January 3, 2022}}</ref> 9. marca 1847 je Scott izvedel prvo večje amfibijsko izkrcanje v zgodovini ZDA v pripravah na obleganje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.thoughtco.com/mexican-american-war-general-winfield-scott-2360147|title=Old Fuss and Feathers: General Winfield Scott|access-date=September 2, 2020|archive-date=September 23, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923035835/https://www.thoughtco.com/mexican-american-war-general-winfield-scott-2360147|url-status=live}}</ref> Skupina 12.000 prostovoljnih in rednih vojakov je s posebej zasnovanimi desantnimi plovili uspešno raztovorila zaloge, orožje in konje v bližini obzidanega mesta. V invazijski sili je bilo več bodočih generalov: [[Robert E. Lee]], [[George Gordon Meade|George Meade]], [[Ulysses S. Grant]], James Longstreet in Thomas "Stonewall" Jackson. Veracruz je branil mehiški general Juan Morales z 3.400 možmi. Za rušenje mestnega obzidja in nadlegovanje branilcev so uporabili minomete in mornariške topove pod poveljstvom komodora Matthewa C. Perryja. Bombardiranje 24. marca 1847 je v obzidju Veracruza odprlo devet metrov dolgo vrzel.<ref>Morgan, Robert, ''Lions of the West'', Algonquin Books of Chapel Hill, 2011, str. 282.</ref> Branilci v mestu so odgovorili z lastnim topništvom, toda podaljšan topniški napad je zlomil voljo Mehičanov, ki so se soočili s številčno močnejšo silo in so se po 12 dneh obleganja predali. Ameriški vojaki so utrpeli 80 žrtev, medtem ko so imeli Mehičani približno 180 ubitih in ranjenih, pri čemer je bilo ubitih na stotine civilistov.<ref>{{navedi splet|website=Gobierno de Mexico, Servicio de Informacion Agroalimentaria y Pesqueria|url=https://www.gob.mx/siap/articulos/un-dia-como-hoy-pero-de-1847-fuerzas-invasoras-norteamericanas-toman-el-puerto-de-veracruz?idiom=es|title=Un día como hoy, pero de 1847, fuerzas invasoras norteamericanas toman el puerto de Veracruz|access-date=18. julij 2019|language=es|trans-title=Dan kot danes, a leta 1847 severnoameriške invazijske sile zavzamejo pristanišče Veracruz|archive-url=https://web.archive.org/web/20200309140247/https://www.gob.mx/siap/articulos/un-dia-com|archive-date=2020-03-09|url-status=live}}</ref> Med obleganjem so ameriški vojaki začeli postajati žrtve [[Rumena mrzlica|rumene mrzlice]]. ====Napredovanje na Pueblo==== [[File:Scott's campaign-en.svg|thumb|upright=1.35|Scottova kampanja]] Santa Anna je Scottovi vojski dovolil, da je korakala v notranjost, saj je računal na to, da bodo rumena mrzlica in druge tropske bolezni terjale svoj davek, preden bo Santa Anna izbral kraj za spopad s sovražnikom. Mehika je to taktiko že uporabila, med drugim tudi takrat, ko je Španija leta 1829 poskušala ponovno osvojiti Mehiko. Bolezen je lahko bila odločilni dejavnik v vojni. Santa Anna je bil iz Veracruza, zato je bil na domačem ozemlju, poznal je teren in imel mrežo zaveznikov. Za prehrano svoje lačne vojske in pridobivanje obveščevalnih podatkov o sovražnikovih gibanjih je lahko črpal iz lokalnih virov. Na podlagi svojih izkušenj v severnih bitkah na odprtem terenu si je Santa Anna prizadeval izničiti glavno prednost ameriške vojske, njeno uporabo topništva. Santa Anna je izbral Cerro Gordo kot kraj za spopad z ameriškimi četami, saj je izračunal, da bo teren mehiškim silam ponudil največjo prednost.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 193–194</ref> Scott je 2. aprila 1847 odkorakal proti zahodu proti Mexico Cityju z 8.500 sprva zdravimi vojaki, medtem ko je Santa Anna postavil obrambni položaj v kanjonu okoli glavne ceste in pripravil utrdbe. Santa Anna se je utrdil z mišljenjem, da je ameriška vojska ocenil na 12.000 vojakov, v resnici pa jih je bilo okoli 9000.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 200</ref> Na cesti, kjer je pričakoval Scottov prihod je imel usposobljeno topništvo. Vendar je Scott poslal naprej 2.600 konjeniških [[Dragonci|dragoncev]], ki so 12. aprila dosegli prelaz. Mehiško topništvo je prezgodaj streljalo nanje in s tem razkrilo njihove položaje, s čimer se je začel spopad. Namesto, da bi se odpravili po glavni cesti, so se Scottove čete po neravnem terenu premaknile proti severu, postavile artilerijo na vzpetine in tiho obkrožile Mehičane. Čeprav so se Santa Anna in njegove čete že zavedali položajev ameriških čet, niso bili pripravljeni na napad, ki je sledil. V bitki 18. aprila je bila mehiška vojska poražena. Ameriška vojska je utrpela 400 žrtev, Mehičani pa več kot 1.000 žrtev, 3.000 pa jih je bilo ujetih. Avgusta 1847 je kapitan Kirby Smith iz Scottovega 3. pehotnega polka razmišljal o odporu mehiške vojske: {{blockquote| Ne morejo storiti ničesar in njihovi nenehni porazi bi jih morali o tem prepričati. Izgubili so šest velikih bitk; zajeli smo šeststo osem topov, skoraj sto tisoč orožja za vojake, vzeli dvajset tisoč ujetnikov, imamo večji del njihove države in hitro napredujemo proti njihovi prestolnici, ki mora biti naša – vendar nočejo pogajanj [tj. pogajati se o pogojih]!<ref name="SoFar">{{navedi knjigo|last=Eisenhower|first= John S. D.|title=So Far from God: The U.S. War With Mexico, 1846–1848|url=https://archive.org/details/sofarfromgodus00eise|url-access=registration|publisher=Random House|year= 1989|location=New York|page=[https://archive.org/details/sofarfromgodus00eise/page/295 295]|isbn=978-0-8061-3279-2}}</ref>}} Ameriška vojska je pričakovala hiter propad mehiških sil. Vendar je bila Santa Anna odločen boriti se do konca, mehiški vojaki pa so se po bitkah še naprej pregrupirali, da bi se znova borili. ====Premor pri Pueblu==== [[File:Nebel Mexican War 08 Molino del Rey Molino.jpg|thumb|Bitka pri Molino del Rey]] 1. maja 1847 je Scott prodrl proti Puebli, drugemu največjemu mestu v Mehiki. Mesto se je predalo brez odpora. Mehiški poraz pri Cerro Gordu je demoraliziral prebivalce Pueble in so se bali škode za svoje mesto in prebivalce. V vojskovanju je bila običajna praksa, da so zmagovalne vojake spustili, da bi civilnemu prebivalstvu povzročali grozote, če bi se upirali; grožnja s tem se je pogosto uporabljala kot pogajalsko orodje za zagotovitev predaje brez boja. Scott je imel ukaze, katerih cilj je bil preprečiti njegovim četam takšno nasilje in grozodejstva. Vladajoča elita Pueble si je prav tako prizadevala preprečiti nasilje, prav tako katoliška cerkev, vendar so revni in delavski prebivalci Pueble želeli braniti mesto. Vojaki ameriške vojske, ki so ponoči zašli ven, so bili pogosto ubiti. Dovolj Mehičanov je bilo pripravljenih prodati zaloge ameriški vojski, da bi omogočili lokalno oskrbo.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 201–202</ref> V naslednjih mesecih je Scott v Puebli zbiral zaloge in okrepitve ter pošiljal nazaj enote, katerih rok za vpoklic je potekel. Scott si je tudi močno prizadeval, da bi svoje čete ohranjal disciplinirane in pravično ravnal z mehiškim ljudstvom pod okupacijo, da bi ohranil dober red in preprečil kakršen koli ljudski upor proti njegovi vojski. ====Napredovanje proti Mexico Cityju in njegov zavzetje==== [[File:Battle of Chapultepec.jpg|thumb|Bitka pri Chapultepecu]] Ker so gverilci nadlegovali njegovo komunikacijsko linijo nazaj do Veracruza, se je Scott odločil, da ne bo oslabil svoje vojske za obrambo Pueble, ampak je v Puebli pustil le garnizijo za zaščito bolnih in ranjenih, ki so tam okrevali, in 7. avgusta z preostalimi silami napredoval proti Mexico Cityju. Prestolnica je bila razbita v seriji bitk na desnem krilu mestne obrambe, v bitki pri Contrerasu in bitki pri Churubuscu. Po bitki pri Churubuscu so se boji ustavili zaradi premirja in mirovnih pogajanj, ki so se prekinila 6. septembra 1847. Z nadaljnjimi bitkami pri Molino del Rey in pri Chapultepec ter pri mestnih vratih Mexico Cityja je bila prestolnica okupirana. Scott je postal vojaški guverner okupiranega Mexico Cityja. Njegove zmage v tej kampanji so ga naredile za ameriškega narodnega junaka. Bitka pri Chapultepecu septembra 1847 je bila obleganje gradu Chapultepec, zgrajenega na hribu v Mexico Cityju v kolonialnem obdobju. V tistem času je bil ta grad znana vojaška šola v prestolnici. Po bitki, ki se je končala z zmago ZDA, se je rodila legenda o "Los Niños Héroes". Čeprav zgodovinarji tega ne potrjujejo, je šest vojaških kadetov, starih med 13 in 17 let, namesto da bi se evakuirali, ostalo v šoli.<ref name="Webtopia">[http://www.chapultepec.com.mx/articulo.asp?articulo=66 ''Diseño Web y Desarrollo de Aplicaciones por Webtopia''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140508063109/http://www.chapultepec.com.mx/articulo.asp?articulo=66 |date=8. maj 2014 }}, Pridobljeno 8. maja 2014.</ref> Odločili so se, da ostanejo in se borijo za Mehiko. Ti ''[[Niños Héroes]]'' (dečki junaki) so postali ikone v mehiškem domoljubnem panteonu. Namesto da bi se predali ameriški vojski, so nekateri vojaški kadeti skočili z grajskega obzidja. Kadet Juan Escutia se je zavil v mehiško zastavo in skočil v smrt.<ref name="Webtopia"/><ref>{{navedi knjigo|last=Kirkwood|first=Burton|title=The History of Mexico|date=2000|isbn=9780313303517|pages=[https://archive.org/details/historyofmexico00burt/page/97 97, 98, 99]|url=https://archive.org/details/historyofmexico00burt/page/97|publisher=Westport, Conn. : Greenwood Press}}</ref><ref name="van">{{navedi splet|website=Vanguardia.com.mx|url=https://vanguardia.com.mx/articulo/5-datos-que-no-conocias-sobre-los-ninos-heroes-mito-o-realidad|title=5 datos que no conocías sobre los Niños Héroes... ¿Mito o Realidad?|date=September 13, 2018|language=es|trans-title=5 facts about the Boy Heroes that you didn't know... Myth or Reality?|access-date=July 18, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190718055946/https://vanguardia.com.mx/articulo/5-datos-que-no-conocias-sobre-los-ninos-heroes-mito-o-realidad|archive-date=July 18, 2019|url-status=live}}</ref> ====Zadnja kampanja Santa Anne==== Konec septembra 1847 je Santa Anna naredila še zadnji poskus poraza ameriške vojske, tako da jo je odrezal od obale. General Joaquín Rea je začel obleganje Pueble (1847), kmalu pa se mu je pridružil Santa Anna. Scott je v Puebli pustil približno 2.400 vojakov, od katerih jih je bilo okoli 400 sposobnih za boj. Po padcu Mexico Cityja je Santa Anna upal, da bo združil civilno prebivalstvo Pueble proti ameriškim vojakom, ki so bili oblegani in izpostavljeni gverilskim napadom. Preden je mehiška vojska lahko uničila Američane v Puebli, so se v Veracruzu pod poveljstvom brigadnega generala Josepha Lanea izkrcale dodatne čete. V Puebli so mesto izropali. Santa Anna ni mogel oskrbovati svojih čet, ki so se dejansko razblinile kot bojna sila za iskanje hrane.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 290–291</ref> Pueblo je 12. oktobra odblokiran od brigadnega generala Josepha Lanea, potem ko je 9. oktobra premagal Santa Anno v bitki pri Huamantli. Bitka je bila za Santa Anno zadnja. ====Okupacija Mexico Cityja==== [[File:Carl Nebel - Genl. Scott's entrance into Mexico, Plate 45.jpg|thumb|left|Okupacija [[Mexico City]]ja s strani ameriške vojske leta 1847. Ameriška zastava plapola nad Narodno palačo, sedežem mehiške vlade. Carl Nebel.]] Po zavzetju prestolnice se je mehiška vlada preselila v začasno prestolnico Quétaro.<ref name="Okupacija Mexico Cityja">[https://history-maps.com/story/Mexican-American-War/event/Occupation-of-Mexico-City Okupacija Mexico Cityja]{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V Mexico Cityju so ameriške sile postale okupacijska vojska in so bile deležne prikritih napadov mestnega prebivalstva.<ref name="Okupacija Mexico Cityja"/> Konvencionalno vojskovanje je nadomestilo gverilsko vojskovanje Mehičanov, ki so branili svojo domovino. Ameriški vojski so povzročili znatne žrtve, zlasti vojakom, ki so bili počasnejši pri dohajanju.<ref>{{Navedi splet |url=https://history-maps.com/story/Mexican-American-War/event/Occupation-of-Mexico-City |title=Mexico City - Okupacija Mexico Cityja |accessdate=2025-04-13 |archive-date=2025-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250114161314/https://history-maps.com/story/Mexican-American-War/event/Occupation-of-Mexico-City |url-status=dead }}</ref> General Scott je poslal približno četrtino svojih sil, da bi zavaroval komunikacijsko linijo do Veracruza iz lahkega korpusa generala Rea in drugih mehiških gverilskih sil, ki so od maja izvajale prikrite napade. Mehiški gverilci so pogosto mučili in pohabljali trupla ameriških vojakov kot maščevanje in opozorilo.<ref name="Okupacija Mexico Cityja"/> Scott je gverilske napade videl kot nasprotne "vojnim zakonom" in zagrozil premoženju prebivalstva, ki je očitno nudilo zatočišče gverilcem. Ujete gverilce je bilo treba ustreliti, vključno z nemočnimi zaporniki, z obrazložitvijo, da so enako storili tudi Mehičani. Zgodovinar Peter Guardino trdi, da je bilo poveljstvo ameriške vojske sokrivo pri napadih na mehiške civiliste. Z grožnjami domovom, premoženju in družinam civilnega prebivalstva, z požiganjem celih vasi, plenjenjem in posilstvom žensk je ameriška vojska ločila gverilce od njihovih oporišč. "Gverilci so drago stali Američane, posredno pa več stanejo mehiške civiliste."<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 294–298.</ref> Scott je okrepil garnizijo Pueble in do novembra dodal 1.200 člansko garnizijo v Jalapo, vzpostavil 750 članske postojanke ob glavni poti med pristaniščem Veracruz in prestolnico, na prelazu med Mexico Cityjem in Pueblo pri Río Frío de Juárez, pri Perote, Veracruz in Las Vigas de Ramírez, Veracruz na cesti med Jalapo in Pueblo ter pri Puente Nacional, Veracruz med Jalapo in Veracruzom.<ref>Izvedbeni dokument, št. 60, Predstavniški dom, prvo zasedanje tridesetega kongresa, str. 1028, 1032.</ref> Pod Laneom je tudi določil proti-gverilsko brigado, ki naj bi vodila vojno proti lahkemu korpusu in drugim gverilcem. Ukazal je, da konvoji potujejo z vsaj 1.300 možmi kot spremstvo. Laneove zmage nad lahkim korpusom pri Atlixcu (18. oktober 1847), pri Izúcarju de Matamorosu (23. november 1847) in pri bitkah pri prelazu Galaxara (24. november 1847) so oslabile sile generala Ree. Kasnejši napad na mehiške gverilce poveljnika Padre Jaraute pri Zacualtipanu (25. februarja 1848) je še zmanjšal gverilske napade na ameriške komunikacijske linije. Potem ko sta vladi 6. marca 1848 sklenili premirje, da bi počakali na ratifikacijo mirovne pogodbe, so se formalna sovražnosti ustavile. Vendar so nekatere skupine kljubovale mehiški vladi vse do evakuacije ameriške vojske avgusta.<ref>{{citation | url=http://www.history.army.mil//brochures/Occupation/Occupation.htm#b9 | first=Stephen A. | last=Carney | title=U.S. Army Campaigns of the Mexican War: The Occupation of Mexico, May 1846 – July 1848 (CMH Pub 73-3) | publisher=U.S. Government Printing Office | location=Washington | year=2005 | pages=30–38 | access-date=August 23, 2011 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170609135009/http://www.history.army.mil/brochures/Occupation/Occupation.htm#b9 | archive-date=June 9, 2017 | url-status=live }}</ref> Nekatere je mehiška vojska zatrla ali pa so bili kot Padre Jarauta usmrčeni.<ref>{{navedi splet|url=http://memoriapoliticademexico.org/Efemerides/7/19071848-DJ.html|title=Memoria Política de México|access-date=February 3, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150204012200/http://memoriapoliticademexico.org/Efemerides/7/19071848-DJ.html|archive-date=February 4, 2015|url-status=live}}</ref> ====Dezerterstva==== [[File:Battle of Churubusco2.jpg|thumb|''Bitka pri Churubuscu'' avtorja J. Camerona, izdal Nathaniel Currier. Ročno obarvana [[litografija]], 1847. Digitalno restavrirano.]] Dezerterstvo je bilo velik problem za obe vojski. V mehiški vojski so dezerterstva izčrpavala sile na predvečer bitke. Večina vojakov je bila kmetov, ki so bili zvesti svoji vasi in družini, ne pa generalom, ki so jih vpoklicali. Pogosto lačni in bolni, premalo opremljeni, le delno usposobljeni in premalo plačani, vojaki s strani svojih častnikov prezirani in niso imeli veliko razlogov za boj proti Američanom. V iskanju priložnosti so mnogi pobegnili iz vojaškega tabora, da bi našli pot nazaj v domačo vas.<ref>{{navedi knjigo | first=Douglas |last=Meed | title=The Mexican War, 1846–1848 | url=https://archive.org/details/mexicanwar00meed_931 | url-access=limited | publisher = Routledge | year=2003 | page=[https://archive.org/details/mexicanwar00meed_931/page/n76 67]|isbn=9780415968409 }}</ref> Stopnja dezerterstva v ameriški vojski je bila 8,3 % (9.200 od 111.000), v primerjavi z 12,7 % med vojno leta 1812 in običajnimi stopnjami dezerterstva v mirnodobnem času, ki so znašale približno 14,8 % na leto.<ref>{{navedi splet|last=McAllister |first=Brian |url=https://www.amazon.com/gp/reader/0195045556?v=search-inside&keywords=desertion |title=see Coffman, ''Old Army'' (1988), p. 193 |website=Amazon |access-date=May 28, 2011}}</ref> Mnogi moški so dezertirali, da bi se pridružili drugi ameriški enoti in dobili drugi bonus za vpis. Nekateri so dezertirali zaradi slabih razmer v taborišču. Domneva se, da so drugi uporabili vojsko za brezplačen prevoz v Kalifornijo, kjer so dezertirali, da bi se pridružili [[kalifornijski zlati mrzlici|zlati mrzlici]];<ref name=foos>{{navedi knjigo | first = Paul |last=Foos | title=A Short, Offhand, Killing Affair | url = https://archive.org/details/shortoffhandkill0000foos | year=2002 | pages=[https://archive.org/details/shortoffhandkill0000foos/page/n36 25], 103–107}}</ref> vendar je to malo verjetno, saj je bilo zlato v Kaliforniji odkrito šele 24. januarja 1848, manj kot dva tedna pred koncem vojne. Ko je do vzhodnih ZDA prišla vest, da je bilo zlato odkrito, je prišla tudi vest, da je vojna končana. Na mehiško stran je prestopilo na stotine ameriških dezerterjev. Skoraj vsi so bili nedavni priseljenci iz Evrope s šibkimi vezmi z ZDA. Mehičani so izdajali letake in letake, v katerih so ameriške vojake vabili z obljubami denarja, zemljiških nagrad in častniških provizij. Mehiški gverilci so spremljali ameriško vojsko in ujeli moške, ki so se neupravičeno umaknili iz vrst ali pa so izpadli iz vrst. Gverilci so te moške včasih prisilili, da so se pridružili mehiškim vrstam. Na tisoče drugih ameriških vojakov je preprosto dezertiralo.<ref>{{Cite journal|last=Wallace|first=Edward S.|date=1935|title=Deserters in the Mexican War|url=https://archive.org/details/hispanic-american-historical-review_1935-08_15_3/page/374|journal=The Hispanic American Historical Review|volume=15|issue=3|pages=374–383|doi=10.1215/00182168-15.3.374|jstor=2506347|issn=0018-2168|doi-access=free}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Rollins |first=Peter C. |date=2008 |title=Why We Fought: America's Wars in Film and History |url=https://archive.org/details/whywefoughtameri00roll |pages=91–92|url-access=registration |publisher=[[University Press of Kentucky]] |isbn=978-0813191911 }}</ref> =====San Patricios===== [[File:Samuel Chamberlain - Hanging of the San Patricios.jpg|thumb|Množično obešanje irskih katoliških vojakov, ki so se pridružili mehiški strani in oblikovali bataljon svetega Patrika]] Najbolj znana skupina dezerterjev iz ameriške vojske je bil "bataljon svetega Patrika" ali ''San Patricios'', sestavljen predvsem iz več sto priseljenih vojakov, večinoma katoliških Ircev in nemških priseljencev, ki so dezertirali iz ameriške vojske zaradi slabega ravnanja ali naklonjenosti do mehiških katoličanov in se pridružili mehiški vojski. Bataljon je vključeval tudi Kanadčane, Angleže, Francoze, Italijane, Poljake, Škote, Špance, Švicarje in Mehičane, od katerih so bili mnogi člani [[Katolištvo|katoliške cerkve]].<ref>{{navedi knjigo |last= Miller |first= Robert Ryal |date= 1989 |title= Shamrock and Sword, The Saint Patrick's Battalion in the US–Mexican War |location= Norman|publisher= [[University of Oklahoma Press]]|pages = 188–192 |isbn= 978-0-8061-2964-8}}</ref> Večina bataljona je bila ubita v bitki pri Churubuscu; Američani so jih ujeli približno 100, približno polovica »San Patriciosov« pa je bila po ujetju v Churubuscu avgusta 1847 obsojena in obešena kot dezerterji.<ref name=foos/> Vodja John Riley je bil žigosan.<ref>{{navedi splet|website=Thought.Co.|title=Biography of John Riley|url=https://www.thoughtco.com/biography-of-john-riley-2136191|access-date=July 18, 2019|date=July 3, 2019|author=Christopher Minster|archive-url=https://web.archive.org/web/20190718185651/https://www.thoughtco.com/biography-of-john-riley-2136191|archive-date=July 18, 2019|url-status=live}}</ref> Doprsni kip Johna Rileyja in plošča na pročelju stavbe na trgu Plaza San Jacinto v San Angelu obeležujeta kraj, kjer so bili obešeni.<ref>Connors in Muñoz, »V iskanju severnoameriške invazije v Mexico Cityju«, str. 503ñ.</ref> ===Konec vojne, pogoji miru=== Mehika, ki je bila vojaško manjša in je imela številna velika mesta v osrčju Mehike, vključno z glavno mestom, zasedena, se ni mogla braniti v konvencionalnem vojskovanju. Mehika se je soočala s številnimi nenehnimi notranjimi razdori med frakcijami, tako da formalni konec vojne ni bil enostaven. Čeprav so bili zapleti pri mirovnih pogajanjih na obeh straneh, je mir v Alti Kaliforniji prišel januarja 1847 s pogodbo iz Cahuenge, v kateri so se Californios (mehiški prebivalci Alte Kalifornije) predali ameriškim silam.<ref>Loveman, ''No Higher Law'', str. 87</ref> Za konec konflikta je bila potrebna celovitejša mirovna pogodba. Ameriške sile so se iz osvajalske vojske na obrobju ozemlja, ki ga je želela vključiti, spremenile v invazijsko silo v osrednji Mehiki, kar bi lahko pomenilo, da bi lahko postala vojska dolgoročne okupacije. Mehiki ni bilo treba nujno podpisati mirovne pogodbe, lahko pa bi nadaljevala z dolgoročnim gverilskim bojem proti ameriški vojski. Vendar pa napadalcev ni mogla izgnati, zato so pogajanja o pogodbi postala še bolj nujna.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 305</ref> Polkova želja po kratki osvajalski vojni proti domnevno šibkemu sovražniku brez volje do boja se je spremenila v dolg in krvav konflikt v osrčju Mehike. Pogajanja o pogodbi so bila v najboljšem interesu Združenih držav. Ni bilo lahko doseči tega. Polk je izgubil zaupanje v svojega pogajalca Nicholasa Trista in ga odpustil, saj so se mirovna pogajanja vlekla. Trist je prezrl dejstvo, da ni imel več pooblastila za delovanje v imenu Združenih držav. Ko je Tristu uspelo prepričati še eno mehiško vlado, da je podpisala pogodbo iz Guadalupe Hidalga, se je Polk soočil z dovršenim dejstvom in se odločil, da jo bo predložil kongresu v ratifikacijo. Ratifikacija je bila zahtevna naloga, saj so demokrati izgubili volitve leta 1846, vigovci, ki so nasprotovali vojni, pa so bili zdaj v premoči. ====Vse-Mehiško gibanje==== Po odločni zmagi so bile ZDA razdeljene glede tega kaj naj bi mir vključeval. Zdaj, ko so ZDA z invazijo na osrednjo Mehiko z gosto poseljenostjo presegle ozemeljske pridobitve, ki so si jih sprva zamislile, se je postavilo vprašanje, ali naj priključijo celotno Mehiko. Po Wilmotovem pogoju se je navdušenje nad idejo zmanjšalo, vendar je zavzetje Mexico Cityja obudilo navdušenje.<ref>Schoultz, Lars. ''Pod Združenimi državami: Zgodovina ameriške politike do Latinske Amerike''. Cambridge: Harvard University Press 1998, str. 34</ref> V kongresu so bili proti temu ostri ugovori iz rasnih razlogov. Senator iz Južne Karoline [[John C. Calhoun]] je trdil, da bi priključitev Mehike ogrozila ameriške institucije in značaj države. „Nikoli si nismo predstavljali, da bi v našo Unijo vključili kogarkoli drugega kot [[Bela (kavkazijska) rasa|belo raso]] – svobodno belo raso. Vključitev Mehike bi bil prvi primer takšne vključitve indijanske rase; saj je več kot polovica Mehičanov Indijancev, druga polovica pa je sestavljena predvsem iz mešanih plemen. Protestiram proti takšni uniji! Naša, gospod, je vlada bele rase ... Želimo si vsiliti svobodno vlado vsem; in vidim, da se je to zahtevalo ... da je poslanstvo te države širiti državljansko in versko svobodo po vsem svetu, še posebej pa po tej celini. To je velika napaka.“ Poleg rasnega argumenta je Calhoun trdil, da ZDA ne morejo biti hkrati imperij in republika in trdil je, da bi imperij okrepil centralno vlado in škodoval posameznim državam.<ref>Merry, ''A Country of Vast Designs'', pp. 414–415</ref><ref>{{cite periodical |last=Calhoun |first=John |date=January 4, 1848 |title=Conquest of Mexico |url=https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=019/llcg019.db&recNum=147 |magazine=[[Congressional Globe]] |volume=30 |issue=1 |pages=96–100 |access-date=July 8, 2023 |publisher=Blair & Rives |archive-date=July 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230708233334/https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=019/llcg019.db&recNum=147 |url-status=live }}</ref> Senator [[Rhode Island]]a, vigovec John Hopkins Clarke je prav tako nasprotoval priključitvi celotne Mehike. »Vključitev tako razdrobljene in degradirane mase v celo omejeno sodelovanje z našimi socialnimi in političnimi pravicami bi bila usodno uničujoča za institucije naše države. Takšno ljudstvo je prežeto z moralno kugo, ki je nalezljiva – gobavost, ki nas bo uničila.«<ref>quoted in Schoultz, ''Beneath the United States'', p. 14</ref><ref>{{cite periodical |last=Clarke |first=John |date=January 25, 1848 |title=The Ten-Regiment Bill |url=https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=019/llcg019.db&recNum=293 |magazine=[[Congressional Globe]] |volume=30 |issue=1 |pages=242–244 |access-date=July 8, 2023 |publisher=Blair & Rives |archive-date=July 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230708233333/https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=019/llcg019.db&recNum=293 |url-status=live }}</ref> ====Pogodba iz Guadalupe Hidalgo==== [[File:Mexican Cession in Mexican View.PNG|thumb|upright=1.35|left|Mehiška ozemlja, prepuščena v "Pogodbi iz Guadalupe Hidalga" v belem]] Pogodba iz Guadalupe Hidalgo, ki je bila podpisana 2. februarja 1848 s strani diplomata Nicholasa Trista in mehiških predstavnikov Luisa G. Cuevasa, Bernard Couta in Miguel Atristaina, je končala vojno. Pogodba je Združenim državam omogočila nedvoumno kontrolo nad Teksasom, vzpostavila mejo med ZDA in Mehiko ob reki Rio Grande ter predala Združenim državam današnje zvezne države [[Kalifornija|Kalifornije]], [[Nevada|Nevade]] in [[Utah|utaha]], večino [[Nova Mehika|Nove Mehike]], [[Arizona|Arizono]] in [[Kolorado]], ter dele [[Teksas|Teksasa]], [[Oklahoma]], [[Kanzas|Kansasa]] in [[Wyoming|Wyominga]]. V zameno je Mehika prejela $15 milijonov<ref>Smith (1919), p. 241.</ref> (${{formatnum:{{Inflation|US|15|1848}}}} milijonov danes) – kar je manj kot polovica zneska, ki ga je ZDA poskušala ponuditi Mehiki za zemljo pred začetkom sovražnosti<ref>{{navedi knjigo | first=Bronwyn | last=Mills | title=U.S.–Mexican War | page=[https://archive.org/details/usmexicanwar0000mill/page/23 23] | isbn=978-0-8160-4932-5 | url=https://archive.org/details/usmexicanwar0000mill/page/23 | publisher=New York : Facts On File | year=2003 }}</ref> – in ZDA so se strinjale, da prevzamejo $3.25&nbsp;million (${{formatnum:{{Inflation|US|3.25|1848}}}} milijonov danes) v dolgovih, ki jih je mehiška vlada dolgovala ameriškim državljanom.<ref>Jay (1853), str. 117.</ref> Območje, pridobljeno z pogodbo, je bilo določeno s strani Federal Interagency Committee na 338.680.960 akrov (1.370.595 kvadratnih kilometrov). Stroški so znašali $16.295.149.<ref>{{navedi knjigo|title=Naša javna zemljišča|url=https://books.google.com/books?id=eFPWo3AcWi8C&pg=RA3-PA7|year=1958|publisher=U.S. Department of the Interior, Bureau of Land Management|page=7}}</ref> To območje je znašalo eno tretjino izvirnega teritorija Mehike iz njene neodvisnosti leta 1821. Pogodbo je ratificiral ameriški senat z glasovanjem 38 glasov za in 14 glasov proti dne 10. marca in Mehika z zakonodajnim glasovanjem 51–34 ter senatnim glasovanjem 33–4 dne 19. maja. Novica, da je zakonodajna skupščina Nove Mehike sprejela zakon za organizacijo teritorialne vlade ZDA, je pomagala omiliti mehiške skrbi glede zapuščanja ljudstva Nove Mehike.{{sfn|Rives|1913|p=649}} Pridobitev je bila vir polemik, še posebej med ameriškimi politiki, ki so se od začetka nasprotovali vojni. Vodilni ameriški protivojni časopis, Whig N"ational Intelligencer", je sarkastično zaključil: »Ničesar ne osvojimo ... Hvala bogu.«<ref>{{navedi knjigo | first=Kenneth C. |last=Davis | author-link =Kenneth C. Davis| title=Ne vem veliko o zgodovini | url=https://archive.org/details/dontknowmuchhist00davi | url-access=registration | publisher =Avon Books |location=New York |year=1995 | page=[https://archive.org/details/dontknowmuchhist00davi/page/143 143]}}</ref><ref>{{navedi knjigo |first=Howard |last=Zinn |author-link=Howard Zinn |title=Zgodovina ameriškega ljudstva |chapter=Poglavje 8: Ne vzamemo ničesar z osvajanjem, hvala Bogu |chapter-url=http://www.historyisaweapon.com/defcon1/zinntak8.html |publisher=HarperCollins Publishers |location=New York |year=2003 |page=169 |title-link=Zgodovina ameriškega ljudstva |access-date=3. januar 2018 |archive-date=3. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180103043558/http://www.historyisaweapon.com/defcon1/zinntak8.html |url-status=live }}</ref> Pridobljene zemlje zahodno od reke Rio Grande se tradicionalno imenujejo Mehiška cesija, oz. odstop v ZDA, nasprotno Teksaški aneksiji pred dvema letoma, čeprav delitev Nove Mehike na sredini ob reki Rio Grande nikoli ni imela nobene podlage niti v nadzoru niti v mehiških mejah. Mehika nikoli ni priznala neodvisnosti Teksasa<ref>{{navedi splet | publisher=PBS | work=US–Mexican War, 1846–1848 | title=Mejne spore | first=Donald S. | last=Frazier | url=https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/prelude/md_boundary_disputes.html | access-date=September 4, 2017 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170901121840/http://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/prelude/md_boundary_disputes.html | archive-date=September 1, 2017 | url-status=live }}</ref> pred vojno in se do te pogodbe ni odpovedala svojim zahtevam po ozemlju severno od Rio Grandeja oziroma reke Gila. Preden je senat ZDA ratificiral pogodbo je naredil dve spremembi: spremembo besedila člena IX (ki je jamčil Mehičanom, ki živijo v kupljenih ozemljih pravico, da postanejo državljani ZDA) in izbris člena X (ki je priznal legimiteto zemljiških dotacij, ki jih je dodelila mehiška vlada). Dne 26. maja 1848, ko sta si dve državi izmenjali dokumente o ratifikaciji pogodbe, sta se dodatno dogovorili o protokolu s tremi členi (znanem kot Protokol iz Querétara), ki je pojasnil spremembe. Prvi člen je trdil, da bo izvirni člen IX pogodbe, čeprav ga je nadomestil člen III Pogodbe z Louisiano, še vedno podeljeval pravice, opredeljene v členu IX. Drugi člen je potrdil legimiteto zemljiških dotacij v skladu z mehiškim pravom.<ref name="hidalgo">{{navedi splet | url = http://academic.udayton.edu/race/02rights/guadalu.htm | work = Treaty of Guadalupe Hidalgo | title = Treaty of Peace, Friendship, Limits, and Settlement Between the United States of America and the United Mexican States Concluded at Guadalupe Hidalgoa | publisher = University of Dayton (academic.udayton.edu) | access-date = October 25, 2007 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110613080150/http://academic.udayton.edu/race/02rights/guadalu.htm | archive-date = June 13, 2011 | url-status = live }}</ref> Protokol je bil podpisan v mestu Querétaro s strani A. H. Sevierja, Nathana Clifforda in Luisa de la Rosa Oteiza.<ref name="hidalgo"/> Člen XI je ponudil potencialno korist za Mehiko, saj se je ZDA zavezala, da bo zatirala napade Komančev in Apačev, ki so pustošili območje ter plačala odškodnine žrtvam napadov, ki jih ni mogla preprečiti.<ref>{{navedi splet | url = http://avalon.law.yale.edu/19th_century/guadhida.asp#art11 | work = Treaty of Guadalupe Hidalgo; February 2, 1848 | title = Article IX | publisher = Lillian Goldman Law Library | access-date = May 11, 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170505142450/http://avalon.law.yale.edu/19th_century/guadhida.asp#art11 | archive-date = May 5, 2017 | url-status = live }}</ref> Vendar pa niso prenehali napadi Indijancev še več desetletij po pogodbi, čeprav je epidemija [[Kolera|kolere]] leta 1849 močno zmanjšala število Komančev.<ref>Hamalainen, 293–341.</ref> Robert P. Letcher, minister ZDA v Mehiki leta 1850, je bil prepričan, da bo "ta obupni 11. člen" povzročil finančni propad ZDA, če se ne bo mogla osvoboditi svojih obveznosti.<ref name="DeLay2008302">{{navedi knjigo|author=Brian DeLay|title=War of a Thousand Deserts: Indian Raids and the U.S.–Mexican War|url=https://books.google.com/books?id=Mot8hkMa0nkC&pg=PA302|date=2008|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-15042-1|page=302|access-date=March 10, 2020|archive-date=May 14, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240514001255/https://books.google.com/books?id=Mot8hkMa0nkC&pg=PA302#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> ZDA so se pet let pozneje osvobodile vseh obveznosti člena XI s členom II "Gadsdenovega nakupa" leta 1853.<ref>{{navedi splet | url = http://avalon.law.yale.edu/19th_century/mx1853.asp | title = Gadsden Purchase Treaty : December 30, 1853 | publisher = Lillian Goldman Law Library | access-date = May 11, 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150519020643/http://avalon.law.yale.edu/19th_century/mx1853.asp | archive-date = May 19, 2015 | url-status = live }}</ref> == Posledice == ===Spremenjena ozemlja=== [[File:Wpdms mexican cession.svg|thumb|upright=1.35|Mehiška cesija, prikazana rdeče, predstavlja "Gadsdenov nakup", prikazan na rumeno]] Pred secesijo Teksasa je Mehika obsegala skoraj {{convert|1700000|sqmi|km2|abbr=on}}, do leta 1849 pa je pokrivala le nekoliko manj kot {{convert|800,000|sqmi|km2}}. Dodatnih {{convert|30,000|sqmi|km2}} so prodali ZDA v Gadsdenovem nakupu leta 1853, kar predstavlja skupno zmanjšanje mehiške teritorije za več kot 55%, ali {{convert|900,000|sqmi|km2}}.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ourdocuments.gov/doc.php?flash=true&doc=26|title=Zdravniški sporazum Guadalupa Hidalgo|publisher=www.ourdocuments.gov|access-date=June 27, 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715115058/http://www.ourdocuments.gov/doc.php?flash=true&doc=26|archive-date=July 15, 2007|url-status=live}}</ref> Čeprav je bila priključena zemlja približno velikosti Zahodne Evrope, je bila slabo naseljena. Na zemlji je bilo okoli 14,000 neindijanskih prebivalcev v Alta Kaliforniji<ref>{{navedi splet|title=Zlato v Kaliforniji – Migracija v Kalifornijo: Preko kopnega, okoli rta in preko Paname |first=Andrea |last=Franzius |url=http://www.duke.edu/~agf2/history391/migration.html |access-date=July 6, 2012 |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20120622211916/http://www.duke.edu/~agf2/history391/migration.html |archive-date=June 22, 2012 }}</ref> in okoli 60.000 v Nuevo Méxicu<ref>{{citation | title=Tabela 16. Prebivalstvo: 1790 do 1990 | work = Prebivalstvo in število stanovanj. 1990 Popis prebivalstva in stanovanj. CPH-2-1. | publisher = U.S. Department of Commerce, Bureau of the Census | pages =26–27 | isbn=978-99946-41-25-3 }}</ref> ter tudi velike avtohtone narode, kot so [[Papago]], [[Pima]], [[Pueblo kultura|Pueblo]], [[Navajo]], [[Apači]] in mnogi drugi. Čeprav so se nekateri domačini preselili južneje v Mehiko, je večina ostala na ozemlju ZDA. Ameriški naseljenci, ki so poselili na novo osvojeni jugozahod, so nadomestili mehiško pravo (civilnopravni sistem, ki je temeljil na španskem pravu), ki je z zakonom z dne 6. aprila 1830 prepovedalo vsako nadaljnje priseljevanje. Vendar so prepoznali vrednost nekaterih vidikov mehiškega prava in jih prenesli v svoje nove pravne sisteme. Večina jugozahodnih držav je na primer sprejela sisteme skupne lastnine zakoncev, pa tudi vodno pravo. Mnogi Mehičani, vključno z mešanci ( mestizos), Afro-Mehičani in domorodnimi ljudstvi na priključenih ozemljih so doživeli izgubo civilnih in političnih pravic. Zdravniški sporazum Guadalupa Hidalgo je obljubljal ameriško državljanstvo vsem nekdanjim mehiškim državljanom, ki so živeli na teh ozemljih. Vendar pa so Združene države dale novim državam moč, da določijo politiko državljanstva in znotraj enega leta so države sprejemale zakone, ki so prepovedovale vsem Mehičanom v Arizoni, Kaliforniji, Novem Mehiku in Teksasu ameriško državljanstvo, razen belim moškim Mehičanom. Poleg tega so ne-beli Mehičanci izgubili določene pravice državljanstva, kot so pravica do opravljanja odvetništva, glasovanja ali zasedanja določenih vladnih položajev. Avtohtona ljudstva so izgubila pravice do zemlje in bila iztrebljena, kot v kalifornijskem genocidu ali prisiljena v indijanske rezervate. Mehika je izgubila del svojih severnih ozemelj v Nevadi, Utahu, Koloradu, Oklahomi, Kansasu in Wyomingu, ki so vključevala malo ali nič Mehičanov in številne avtohtone skupine.<ref>{{navedi knjigo |last=Menchaca |first=Martha |url=https://books.google.com/books?id=KFILAAAAYAAJ |title=Obnavljanje zgodovine, konstrukcija rase: Indijanci, črni in beli koreni mehiških Američanov |date=2001 |publisher=University of Texas Press |isbn=978-0-292-75253-5 |pages=216, 217, 218, 220, 223, 227 |language=en |chapter=Zdravniški sporazum Guadalupa Hidalgo in rasifikacija mehiške populacije |access-date=November 22, 2023 |archive-date=November 29, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231129060117/https://books.google.com/books?id=KFILAAAAYAAJ |url-status=live }}</ref> Poleg tega vlada ZDA ni podelila polne državljanske pravice Američanom indijanskega porekla na jugozahodu vse do 30. let prejšnjega stoletja, čeprav so bili mehiški državljani.<ref>Griswold el Castillo, Richard ''[https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/war/wars_end_guadalupe.html Konec vojne: pogodba iz Guadalupe Hidalgo]'' {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100213210803/http://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/war/wars_end_guadalupe.html |date=February 13, 2010 }} PBS, 2006.</ref> Ustava Kalifornije iz leta 1849 je pripisovala pravice glasu le belim moškim državljanom (člen II, odsek 1), število senatorjev pa je bilo določeno "v skladu s številom belih prebivalcev" (člen IV, odsek 29).<ref>{{navedi splet | url=http://www.sos.ca.gov/archives/collections/constitutions/1849/full-text | archive-url=https://web.archive.org/web/20150129165014/http://www.sos.ca.gov/archives/collections/constitutions/1849/full-text | archive-date=January 29, 2015 | title=Ustava države Kalifornija 1849* &#124; Sekretariat države Kalifornija }}</ref> ===Vpliv na Združene države=== V večjem delu Združenih držav je zmaga in pridobitev nove zemlje prinesla povečanje patriotizma. Zmaga se je zdela uresničitev prepričanja demokratov v Manifestno usodo njihove države. Čeprav so se Whigi uprli vojni, so za svojega predsedniškega kandidata na volitvah 1848 izbrali Zacharyja Taylorja, hvalili njegovo vojaško delovanje, medtem ko so omilili svoje kritike vojne. {{blockquote|Ali se je mehiška vojna že končala in kako? Ali smo poraženi? Ali veste za katero koli državo, ki namerava oblegati South Hadley [Massachusetts]? Če ja, me obvestite o tem, saj bi z veseljem izkoristila priložnost za pobeg, če nas bodo napadli. Predvidevam, da bi [naša učiteljica] gospa[Mary Lyon [ustanoviteljica Mount Holyoke College] vsem nam priskrbela bodala in nam ukazala, da se borimo za svoja življenja ...|Šestnajstletna [[Emily Dickinson]], ki je pisala svojemu starejšemu bratu, Austinu jeseni leta 1847, kmalu po bitki pri Chapultepecu<ref>Linscott, 1959, str. 218–219.</ref>}} Mesec dni pred koncem vojne je Polk naletel na kritiko v Predstavniškem domu Združenih držav s spremembo zakona, ki je hvalil Taylorja za "vojno, ki jo je predsednik Združenih držav nepotrebno in neustavno začel." Ta kritika, v kateri je kongresnik Abraham Lincoln igral pomembno vlogo s svojimi "Spot Resolutioni", je sledila kongresnemu pregledu začetkov vojne, vključno z dejanskimi izzivi trditev predsednika Polka.<ref>{{navedi splet |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=020/llcg020.db&recNum=102 |title=Kongresni globus, 30. seja (1848) |pages=93–95 |publisher=Memory.loc.gov |access-date=May 28, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160117052802/http://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=020%2Fllcg020.db&recNum=102 |archive-date=January 17, 2016 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(hj04321)) |title=Zapisnik doma, 30. seja (1848), str. 183–184/ |publisher=Memory.loc.gov |access-date=May 28, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160414231127/http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem%2Fhlaw%3A%40field%28DOCID+%40lit%28hj04321%29%29 |archive-date=April 14, 2016 |url-status=live }}</ref> Glasovanje je potekalo v skladu s strankarskimi linijami, pri čemer so vsi Whigi podprli spremembo. Lincolnov napad je prejel mlačno podporo svojih Whigov v Illinoisu, toda ga pa je grobo napadla opozicija demokratov, ki so se v Illinoisu združili v podporo vojni; Lincolnove"Spot Resolucije" so preganjale njegove prihodnje kampanje v močno demokratskem Illinoisu in so jih njegovi nasprotniki citirali tudi globoko v njegovo predsedstvo.<ref>{{navedi knjigo | last=Donald | first=David Herbert | title=Lincoln | url=https://archive.org/details/lincolndona00dona | url-access=registration | year=1995 | pages=[https://archive.org/details/lincolndona00dona/page/124 124], 128, 133}}</ref> Medtem ko je whig Emerson zavračal vojno "kot sredstvo za dosego ameriške usode," je proti koncu vojne napisal: "ZDA bodo zavzele Mehiko, a kot človek pogoltne arzenik, ki ga vznemiri. Mehika nas bo zastrupila."<ref>Groom, Winston "Kearny's March" Alfred A. Knopf, 2011, str. 275</ref> Kasneje je sprejel misel, da "večina velikih rezultantov zgodovine nastane z nečastnimi sredstvi."<ref>{{navedi knjigo|last=Emerson|first=Ralph Waldo|title=The Conduct of Life|url=https://archive.org/details/conductoflife0000ralp_w1f5|year=1860|isbn=978-1-4191-5736-3|page=[https://archive.org/details/conductoflife0000ralp_w1f5/page/110 110]}}</ref> Zgodovinar državljanske vojne James M. McPherson posveča celo poglavje svoje zgodovine državljanske vojne, ki je osvojila Pulitzerjevo nagrado, mehiško-ameriški vojni, ki nosi naslov "Mehika nas bo zastrupila". McPherson trdi, da je bila mehiško-ameriška vojna in njeni posledici ključni teritorialni dogodek pred državljansko vojno.<ref>{{navedi knjigo |last1=McPherson |first1=James M. |title=Battle Cry of Freedom: The Civil War Era |date=1988 |publisher=OUP USA |isbn=978-0-19-503863-7 |url=https://books.google.com/books?id=a3nX48n4oeIC |language=en |pages=49–77 |access-date=February 23, 2023 |archive-date=March 11, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240311161402/https://books.google.com/books?id=a3nX48n4oeIC |url-status=live }}</ref> Veterani vojne so pogosto bili zlomljeni ljudje. "Ko so se bolni in ranjeni iz Taylorjevih in Scottovih kampanj vračali iz Mehike v Združene države, je njihovo stanje šokiralo domačine. Možje, sinovi in bratje so se vračali v slabem zdravju, nekateri brez okončin."<ref>Christensen, ''The U.S.–Mexican War'', str. 190.</ref> "Republikanski učbenik kampanje" iz leta 1880, ki ga je pripravil Republikanski kongresni odbor<ref>[https://books.google.com/books?id=ZrkJAAAAIAAJ&pg=PA97 opis mehiško-ameriške vojne iz republikanskega učbenika kampanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160504082029/https://books.google.com/books?id=ZrkJAAAAIAAJ&pg=PA97 |date=May 4, 2016 }}.</ref> opisuje vojno kot "fekalno, smrdljivo korupcijo" in "eden najtemnejših prizorov v naši zgodovini—vojna, ki jo je našemu in mehiškemu ljudstvu vsilila svojeglava uzurpacija predsednika Polka v prizadevanju za ozemeljsko širitev suženjske oligarhije." Po podpisu pogodbe iz leta 1848 si je Polk prizadeval poslati vojake na Jukatan, kjer je divjala državljanska vojna med secesionisti in tistimi, ki so podpirali mehiško vlado. Ameriški kongres je njegovo prošnjo zavrnil. Mehiška vojna naj bi bila kratka in skoraj brez krvi. Ni bila ne eno ne drugo. Kongres ni podpiral nadaljnjih zunanjih konfliktov.<ref>Christiansen, ''The U.S.–Mexico War'', str. 220</ref> ===Učinek na ameriško vojsko v državljanski vojni=== Mnogo vojaških voditeljev na obeh straneh [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] 1861–1865 se je usposabljalo na [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|vojaški akademiji]] v West Pointu in so se bojevali kot mlajši častniki v Mehiki. Ta seznam vključuje vojaške osebnosti, ki so se borile za Unijo: [[Ulysses S. Grant]], [[George B. McClellan]], [[William Tecumseh Sherman]], [[George Gordon Meade]] in [[Ambrose Burnside]]. Vojaški možje, ki so se pridružili južnim secesionistom [[Konfederacija ameriških držav|Konfederacije]], vključujejo [[Robert Edward Lee|Roberta E. Leeja]], [[Albert Sidney Johnston]], [[Stonewall Jackson]], Jamesa Longstreeta, [[Joseph E. Johnston]], [[Braxton Bragg]], Sterlinga Pricea in bodočega konfederacijskega predsednika [[Jefferson Davis|Jeffersona Davisa]]. Obe strani sta imeli voditelje z bogatimi izkušnjami v aktivnem bojevanju, strategiji in taktiki. [[File:Brevet Second Lieutenant Ulysses S. Grant in 1843.jpg|thumb|left|upright |alt= Odlitek mladega Granta v uniformi | Drugi poročnik [[Ulysses S. Grant]]]] Za Granta, ki je kasneje vodil unijske sile med državljansko vojno in bil izvoljen za predsednika, "mu je prav tako pokazalo mnoge načine, kako so vojne prežete z političnimi izračuni."<ref>[[Chernow, Ron]]. ''Grant''. New York: Penguin Press 2017, str. 49</ref> Grant je služil v Mehiki pod generalom Zacharyjem Taylorjem in bil imenovan za vršilca funkcije pomočnika četrtnega poveljnika Taylorjeve vojske, kar je poskusil zavrniti, saj ga je oddaljevalo od bojišča. Vendar je "imenovanje dejansko predstavljalo božji dar za Granta, ki ga je spremenilo v popolnega vojaka, spretnega pri vsakem aspektu vojaškega življenja, zlasti logistike... To je nudilo neprecenljivo usposabljanje za državljansko vojno, ko bo Grant moral ohranjati ogromne armade na terenu, daleč od severnih oskrbovalnih skladišč."<ref>Chernow, ''Grant'' str. 46</ref> Grant je doživel precejšnje bojevanje in pokazal svoje hladnokrvnost pod ognjem. V bitki pri Chapultepeku je on in njegovi možje postavili havbico v cerkveni zvonik, ki je imel nadzorovan pogled na vrata San Cosme. Ta akcija mu je prinesla častni čin brevet kapitana zaradi "galantnega in zaslužnega ravnanja v bitki pri Chapultepeku."<ref>citirano v Chernow, ''Grant'', str. 55.</ref> Grant se je kasneje spominjal v svojih ''Memoarjih'', objavljenih leta 1885, da "na splošno vojaki vojske niso bili ravnodušni ali je bila aneksija [Teksasa] uresničena ali ne; vendar pa ne vsi. Osebno sem bil gorko nasprotujoč tej zakonodaji in do danes smatram vojno, ki je iz tega izšla, kot eno izmed najbolj nepravičnih, ki so jih kdajkoli vodili močnejši proti šibkejši državi. Bil je to primer republike, ki je sledila slabemu zgledu evropskih monarhij, saj v svoji želji po pridobitvi dodatnega ozemlja ni upoštevala pravičnosti."<ref>{{navedi splet |url= http://www.fadedgiant.net/html/grant_ulysses_s_quotes_west_po.htm |title= Ulysses S Grant Quotes on the Military Academy and the Mexican War |publisher= Fadedgiant.net |access-date= May 28, 2011 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150307033943/http://www.fadedgiant.net/html/grant_ulysses_s_quotes_west_po.htm |archive-date= March 7, 2015 |url-status= live }}</ref> Grant je prav tako izrazil mnenje, da je vojna proti Mehiki prinesla kazen Združenim državam v obliki ameriške državljanske vojne. "Južnjaška vstaja je bila v veliki meri posledica mehiške vojne. Narodi, tako kot posamezniki, so kaznovani za svoje prekrške. Dobila smo svojo kazen v najbolj krvavi in dragi vojni modernih časov."<ref>{{navedi knjigo |url=https://www.gutenberg.org/ebooks/4367 |title=Personal Memoirs of General U. S. Grant |first=Ulysses S. |last=Grant |author-link=Ulysses S. Grant |date=1885 |via=[[Project Gutenberg]] |access-date=October 3, 2022 |archive-date=August 29, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200829235609/http://www.gutenberg.org/ebooks/4367 |url-status=live }}</ref> [[Robert Edward Lee|Robert E. Lee]], poveljnik [[Konfederacija ameriških držav|konfederativnih sil]] do konca državljanske vojne je začel graditi svojo reputacijo kot vojaški častnik v ameriški vojni proti Mehiki. Na začetku mehiško-ameriške vojne je kapitan Lee napadel Mehiko z inženirsko enoto generala Woola iz severa. Kmalu po začetku leta 1847 je pomagal zajeti mehiška mesta Vera Cruz, Cerro Gordo, Contreras, Churubusco, Molino del Rey in Chapultepec. Lee je bil ranjen pri Chapultepecu. General Scott je opisal Roberta E. Leeja kot "galantnega in neizčrpnega", saj je dejal, da je Lee pokazal "največje dejanje fizičnega in moralnega poguma, ki ga je izvedel kdorkoli, kar mu je znano med kampanjo."<ref>{{navedi knjigo|title= Robert E. Lee; a Biography|last= Winston|first= Robert|publisher= W. Morrow & Co|year= 1934|isbn= 9780313384370|location= New York|page= 84}}</ref> Grant je pridobil vpogled v Roberta E. Leeja, kot navaja njegovo spominjanje, "Poznal sem ga osebno in vedel, da je smrtnik; in ravno tako je bilo dobro, da sem to čutil."<ref>citirano v Chernow, ''Grant'', str. 58.</ref> Leta 1861 je general Scott svetoval [[Abraham Lincoln|Abrahamu Lincolnu]] naj prosi Leeja, da prevzame poveljstvo nad ameriškimi silami. Lee je to zavrnil in kasneje pripovedoval: "Zavrnil sem ponudbo, ki mi jo je dal, da prevzamem poveljstvo nad vojsko, ki je bila pripeljana na bojišče in to sem iskreno in vljudno povedal, da čeprav sem se upiral secesiji in obsojal vojno, ne morem niti malo sodelovati v invaziji južnih držav."<ref>{{navedi knjigo|title= Warriors Seven: Seven American Commanders, Seven Wars, and the Irony of Battle|last= Sneiderman|first= Barney|publisher= Savas Beatie|year= 2006|isbn= 978-1932714289|location= New York|pages= [https://archive.org/details/warriorssevensev0000snei/page/118 118]|url= https://archive.org/details/warriorssevensev0000snei/page/118}}</ref> === Družbeni in politični kontekst === Kljub začetnim nasprotovanjem Whigov in abolicionistov je mehiška vojna vseeno združila ZDA v skupnem cilju in se je bojevala skoraj izključno z prostovoljci. Ameriška vojska se je povečala z malo več kot 6.000 na več kot 115.000 mož. Večina 12-mesečnih prostovoljcev v Scottovi vojski se je odločila, da je enoletno bojevanje dovolj in se vrnila v ZDA.<ref>Christensen, ''The U.S.–Mexican War'', str. 187.</ref> Protisuženjske skupine so se borile za izključitev suženjstva iz kateregakoli ozemlja, ki ga je osvojila ZDA.<ref>{{navedi knjigo|url= https://books.google.com/books?id=Y0JnAAAAMAAJ|author= John Douglas Pitts Fuller|title= The Movement for the Acquisition of All Mexico, 1846–1848|orig-year= 1936|year= 1969|publisher= Da Capo Press|location= New York|isbn= 9780306714610|access-date= May 28, 2011|archive-url= https://web.archive.org/web/20130527101804/http://books.google.com/books?id=Y0JnAAAAMAAJ|archive-date= May 27, 2013|url-status= live}}</ref> Leta 1847 je Predstavniški dom sprejel Wilmotovo določilo, ki je določalo, da nobeno ozemlje, pridobljeno s to vojno ne sme biti odprto za suženjstvo. Če bi bilo uspešno, bi Wilmotovo določilo dejansko razveljavilo kompromis v Missouriju iz leta 1820, saj bi prepovedalo suženjstvo na območju južneje od paralele 36°30′ sever. Senat se je izognil vprašanju, pozni poskus, da bi ga dodali v Pogodbo z Guadalupe Hidalgo pa je bil zavrnjen, ker so južni senatorji imeli dovolj glasov, da preprečijo njegovo dodajanje. Predstavniški dom je bil razdeljen po prebivalstvu, severni del pa je rasel, kar mu je omogočilo, da je na volitvah leta 1846 osvojil večino v predstavniškem domu; vendar je bila zastopanost v senatu dva člana na državo, južnjaki pa so imeli dovolj glasov, da so preprečili dodatek. Vojna se je izkazala za odločilen dogodek za ZDA, saj je označila pomembno prelomnico za nacijo, ki je postajala vse močnejša vojaška sila. To je tudi mejnik v ameriški zgodbi o Manifest Destiny. Vojna ni rešila vprašanja suženjstva v ZDA, temveč ga je v mnogih pogledih povečala, saj je potencialno širjenje institucije na zahod postajalo vse bolj osrednja in vroča tema v nacionalnih razpravah.<ref>{{navedi knjigo |last1= Hine |first1= Robert V |last2= Faragher |first2= John Mack |title= The American West: A New Interpretive History |date= 2000 |publisher= Yale University Press |location= New Haven |isbn= 978-0300078350 |page= 211 |access-date= June 1, 2019 |url= https://books.google.com/books?id=xuLSxbn7DSUC |archive-url= https://web.archive.org/web/20160516232737/https://books.google.com/books?id=xuLSxbn7DSUC |archive-date= May 16, 2016 |url-status= live }}</ref> S širjenjem ozemlja ZDA do Tihega oceana je konec mehiško–ameriške vojne označil nov korak v velikih migracijah Američanov na Zahod.<ref>{{navedi knjigo |last1= Hine |first1= Robert V. |last2= Faragher |first2= John Mack |title= The American West: A New Interpretive History |date= 2000 |publisher= Yale University Press |location= New Haven |isbn= 978-0300078350 |pages= 216–219 |access-date= July 3, 2019 |url= https://books.google.com/books?id=xuLSxbn7DSUC |archive-url= https://web.archive.org/web/20160516232737/https://books.google.com/books?id=xuLSxbn7DSUC |archive-date= May 16, 2016 |url-status= live }}</ref> ===Veterani vojne=== Po državljanski vojni so se veterani mehiške vojne začeli organizirati kot veterani ne glede na čin in lobirati za svojo služenje.<ref>Davies, Wallace E. "The Mexican War Veterans as an Organized Group." The Mississippi Valley Historical Review, vol. 35, no. 2, 1948, pp. 221–238. {{JSTOR|1898407}}. Accessed May 19, 2020.</ref> Sprva so si prizadevali ustanoviti dom za vojake za starejše in bolne veterane, a so nato začeli zahtevati pokojnine leta 1874. V Kongresu je bilo upiranje temu, saj so veterani prejeli določene parcele do 160 hektarjev zemlje za svojo službo; pokojnine bi obremenile proračun vlade.<ref>Van Wagenen, ''Remembering the Forgotten War'', p. 64</ref> Politika je bila zapletena, saj se je toliko veteranov mehiške vojne borilo za konfederacijo med državljansko vojno. Republiški kongresniki so jih obtožili, da poskušajo nuditi zvezno pomoč nekdanjim konfederatom. To je privedlo do trinajstletne razprave v Kongresu o zvestobi veteranov in njihovi upravičenosti do zvezne pomoči v njihovih poznih letih.<ref>Van Wagenen, Michael Scott. "US–Mexican War Veterans and the Congressional Pension Fight." Military History of the West 40 (2010).</ref> Leta 1887 je začel veljati zakon o pokojninah veteranov mehiške vojne, ki je veteranom omogočil pridobitev pokojnine za njihovo službo. Preživeli častniki in vojaki so bili uvrščeni na seznam prejemnikov pokojnin, ki je vključeval prostovoljce, milice in mornarje, ki so služili vsaj 60 dni in bili vsaj 62 let stari. Vdove veteranov, ki se niso ponovno poročile, so bile upravičene do pokojnine svojega pokojnega moža. Izključeni so bili "katerikoli oseba, ki je bila pod političnimi omejitvami, ki jih nalaga "Fourteenth Amendment to the United States Constitution", torej veterani, ki so se borili za konfederacijo med državljansko vojno.<ref>[https://archive.org/details/mexicanwarveter00robagoog "Mexican War Veterans, A Complete Roster" Washington D.C.: Brentano's 1887] accessed May 18, 2020</ref> === Incidenti, civilne žrtve in množične pokoli === [[File:Burial site of Lieutenant Colonel Henry Clay, Jr., taken by an unknown photographer during the Mexican-American war, ca.1847.jpg|thumb|Pokopališče podpolkovnika Henryja Claya, Jr., posneto od neznanega fotografa med mehiško-ameriško vojno, {{circa|1847}}]] Na začetku vojne so ameriške čete pod poveljstvom Taylora v večini upoštevale vojna pravila pod budnim očesom Taylora, in se skoraj izključno spopadali z vojaki nasprotnika. To jim je pridobili določeno priljubljenost pri mehiških civilistih, ki so okupacijske Američane cenile v večji meri v primerjavi z mehiško vojsko, ki je svoje ranjene pustila, da so jih ujeli nasprotniki, ko so se umikali iz območja. Junija 1846 se je situacija spremenila, ko so ameriške okrepitev vstopile na območje in začele napadati lokalne kmetije.<ref name="LewRockwell.com">{{navedi novice|title=From the Halls of Montezuma – LRC Blog LewRockwell.com|language=en|work=LewRockwell.com|url=https://www.lewrockwell.com/lrc-blog/from-the-halls-of-montezuma/|access-date=February 10, 2018|archive-date=August 6, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806212934/https://www.lewrockwell.com/lrc-blog/from-the-halls-of-montezuma/|url-status=live}}</ref> Mnogi vojaki na garnizijski dolžnosti so naredili zločine proti civilistom, kot so ropi, posilstva in umori, da bi omilili svoj dolgčas. Ta val brezobzirnega kriminala je pripeljal do tega, da so ameriški vojaki ubili vsaj 20 civilistov v prvem mesecu okupacije. Taylor sprva ni izkazoval zaskrbljenosti glede zločinov, ki so jih storili vojaki in ni discipliniral vojakov odgovornih zanj, ali uvedel ukrepe za preprečevanje zločinov. To je privedlo do spremembe javnega mnenja proti ameriškim vojakom in povzročilo, da je veliko Mehičanov vzelo orožje in oblikovalo gverilske čete, ki so napadale ameriške patrulje. Napadi so postajali vse pogostejši, še posebej po bitki pri Monterreyu.<ref name="LewRockwell.com"/> V tem času so anti-katoliški sentiment in rasizem še naprej spodbujali napade na mehiške civiliste. Ocenjeno je bilo, da je ameriška vojska ubila najmanj 100 civilistov, pri čemer je bila večina teh ubitih s strani 1. teksaške konjeniške čete, ki jo je poveljeval polkovnik John C. Hays. Ameriške enote pod poveljstvom kapitana Mabryja B. "Mustang" Graya so v odgovor na umor ameriškega vojaka, ki so ga ubili Mehičani zunaj Monterreyja, ugrabile in usmrtile 24 neoboroženih mehiških civilistov. Novembra 1846 je odred iz 1. kentuckijske enote umoril mladega mehiškega dečka, domnevno kot obliko razvedrila. Po tem je Taylor neuspešno poskušal vložiti tožbe proti kateremu koli od vojakov vpletenih v to.<ref name="Carney-2005">{{navedi knjigo|last=Carney|first=Stephen A.|url=https://books.google.com/books?id=r1ufQ-k5a3YC&q=%22Old+women+and+young+girls+were+stripped+of+their+clothes+and+many+others+suffered+still+greater+outrages.%22&pg=PA37|title=The Occupation of Mexico, May 1846–July 1848|publisher=Government Printing Office|year=2005|isbn=9780160873454|language=en|access-date=November 11, 2021|archive-date=May 14, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240514001237/https://books.google.com/books?id=r1ufQ-k5a3YC&q=%22Old+women+and+young+girls+were+stripped+of+their+clothes+and+many+others+suffered+still+greater+outrages.%22&pg=PA37#v=snippet&q=%22Old%20women%20and%20young%20girls%20were%20stripped%20of%20their%20clothes%20and%20many%20others%20suffered%20still%20greater%20outrages.%22&f=false|url-status=live}}</ref> Najbolj razvpiti incident se je zgodil 9. oktobra 1847, ko je stornik Samuel Hamilton Walker in 12 drugih umrlo v spopadu, Joseph Lane je naročil svojim vojakom, da se maščujejo za mrtve teksaške rangerje, tako da so oropali mesto Huamantla. Vojaki so hitro postali pijani po obleganju trgovine z alkoholom in začeli napadati mestne prebivalce, posiljevati in ubijati desetine mehiških civilistov ter brez razlikovanja požigati njihove domove.<ref name="Carney-2005"/>{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}} Vendar je ta poročila o ameriškem divjanju zasenčila novica o odstopu Santa Anne po napadu na Huamantlo, kar ni privedlo do nobenih posledic proti Lanu ali kateremu koli od vojakov, vpletenih v grozodejstva.<ref>{{navedi splet|title=The Occupation of Mexico, May 1846–July 1848|url=https://history.army.mil/brochures/Occupation/Occupation.htm|access-date=February 10, 2018|website=history.army.mil|archive-date=February 11, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210211202012/https://history.army.mil/brochures/Occupation/Occupation.htm|url-status=live}}</ref> === Učinki na Mehiko === Za Mehiko je bila vojna boleča zgodovinska izkušnja, ki je privedla do izgube ozemlja in osvetlila notranje politične konflikte, ki so se nadaljevali še naslednjih 20 let. Reformni vojni med liberali in konservativci leta 1857 je sledila drugi francoski poseg v Mehiko leta 1861, ki je ustanovil Drugo mehiško cesarstvo. Vojna je povzročila, da je Mehika vstopila v "obdobje samorefleksije ... ko so njeni voditelji iskali, da bi določili in naslovili razloge, ki so privedli do takega debakla."<ref>Santoni, Pedro. "U.S.–Mexican War" in ''Encyclopedia of Mexico'', Chicago: Fitzroy Dearborn 1997, p. 1511.</ref> Takoj po vojni je skupina mehiških pisateljev, vključno z Ignaciom Ramírezom, Guillermo Prieto, José Maro Iglesias in Franciscoom Urquidom sestavila sebično oceno razlogov za vojno in poraz Mehike, ki jo je uredil častnik mehiške vojske Ramón Alcaraz. Zanikali so, da bi imele mehiške zahteve po Teksasu kakršno koli zvezo z vojno in namesto tega zapisali, da je za "pravi izvor vojne dovolj reči, da jo je povzročila nepotešljiva ambicija Združenih držav, ki jo je podpirala naša šibkost."<ref name="Alcaraz p1">{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/othersideornotes00alca |title=The Other Side: or Notes for the History of the War between Mexico and the United States |publisher=John Wiley |year=1850 |editor1-last=Alcaraz |editor1-first=Ramón |location=New York |pages=1–2 |translator=Albert C. Ramsey |oclc=1540860 |display-editors=etal |url-access=registration}}</ref> Delo je opazil in prevedel v angleščino polkovnik Albert Ramsey, veteran mehiško-ameriške vojne in ga leta 1850 objavil v Združenih državah kot radovednost.{{sfnp|Alcaraz|1850}} Kljub temu, da je bil obtožen in odgovoren za izgubo Mehike v vojni, je Santa Anna prišel na oblast še za en mandat kot predsednik. Potem, ko je leta 1853 prodal dolino Mesilla ZDA v Gadsdenovi kupčiji, je začel graditi[transkontinentalno železnico po boljši poti, vendar je bil odstavljen in je šel v dolgotrajno izgnanstvo. Med izgnanstvom je napisal svojo različico dogodkov, ki pa ni bila objavljena še veliko kasneje. == Dedščina == [[File:Obelisco a los Niños Héroes 03. Castillo de Chapultepec.JPG|thumb|upright|Obelisk posvečen Niños Héroes, Mehika, 1881]] [[File:Lula in Chapultepec.jpg|thumb|Memorial mehiškim kadetom, ubitim v bitki pri Chapultepecu, 1952]] [[File:Placa conmemorativa del batallón de San Patricio.jpg|thumb|upright|Spominska plošča San Patricios, Mehika, 1959]] === Mehika === Ko so Francoze izgnali leta 1867 in je bila ponovno vzpostavljena liberalna republika, je Mehika začela obračunavati z dedščino mehiško-ameriške vojne. Zgodba o ''Niños Héroes'' je postala pripoved, ki je pomagala Mehičanom, da so se soočili z vojno. Fanta kadeta, ki sta se žrtvovala za svojo ''patrio'' ("očetnjavo") kot mučenika v bitki pri Chapultepecu sta bila navdihujoča, vendar njuna žrtev ni bila obeležena do leta 1881, ko so preživeli kadeti oblikovali organizacijo za podporo Vojaški akademiji Mehike. Eden od kadetov, ki so bili ujeti, je oblikoval spomenik, majhen kenotaf je bil postavljen ob vznožju hriba Chapultepec, na katerem stoji grad. Letne spominske slovesnosti pri cenotafu se je udeležil general [[Porfirio Díaz]], ki je videl priložnost za gradnjo svojega odnosa z Federalno vojsko. Tudi med [[Mehiška revolucija|mehiško revolucijo]] (1910–1920) so spominske slovesnosti potekale in so se jih udeleževali takratni predsedniki. Po koncu vojaške faze je mehiška vlada obnovila pripoved o dečkih junakih kot utelešenju žrtvovanja za patriotsko. Pripravljeni so bili načrti za veliko večje obeležje njihove žrtve, ki je bilo zgrajeno na vhodu v mehiški Park Chapultepec. Spomenik heroičnim kadetom je bil odprt leta 1952. Do takrat so se odnosi med ZDA in Mehiko toliko izboljšali, da sta bila zaveznika v drugi svetovni vojni in njuni povojni ekonomiji sta postali vse bolj prepleteni. Nekatere vojaške trofeje, ki so jih vzeli ZDA, kot so mehiške bojne zastave, so bile z velikimi ceremonijami vrnjene Mehiki, vendar ujetih ameriških zastav v Mehiki nočejo vrniti. V letu 1981 je mehiška vlada ustanovila ''[[:es:Museo Nacional de las Intervenciones|Museo Nacional de las Intervenciones]]'' (Nacionalni muzej intervencij) v nekdanjem samostanu, kjer je potekala bitka pri Churubuscu. Muzej dokumentira poskuse Španije, da ponovno osvoji Mehiko po njeni neodvisnosti, pa tudi francoske intervencije. Muzej ima razstavo o ''Intervención norteamericana de 1846–1848'', ki obravnava anglo-ameriško naselitev Teksasa in njihovo vstajo potem, ko so se označili za žrtve mehiškega zatiranja. Nadaljuje z obtoževanjem Polka in Santa Anne za vojno. "Interpretacija [muzeja] priznava vojaško prevlado ZDA v oborožitvi in poveljstvu, medtem ko omalovažuje drage napake generala Santa Anne in umik iz glavnega mesta."<ref>Connors, Thomas G. in Raúl Isaí Muñoz, "Looking for the North American Invasion in Mexico City." [[American Historical Review]] vol. 125, no. 2, april 2020, str. 502.</ref> === Združene države === [[File:Palmetto Regiment Monument.jpg|thumb|upright|Palmetto Regiment spomenik, dvorana državnega zbora, Columbia, S.C. Kovano železo 1858. Kipar: Christopher Werner]] [[File:American Army Entering the City of Mexico - USCapitol - Flickr.jpg|thumb|"Ameriška vojska vstopa v mesto Mehiko" avtor Filippo Costaggini, 1885. Arhitekt Capitol]] [[File:Fort Moore Pioneer Memorial.jpg|thumb|Mormonski bataljon spomenik, Fort Moore Pioneer Memorial (1950), ki prikazuje dvigovanje ameriške zastave v Los Angelesu, 1847]] V ZDA je bila vojna skoraj pozabljena po katastrofi državljanske vojne.<ref>Van Wagenen, Michael. ''Remembering the Forgotten War: The Enduring Legacies of the U.S.–Mexican War''. Amherst: University of Massachusetts Press, 2012.</ref> Kljub temu je bil en prvih spomenikov postavljen na dvorišču državnega zbora v Južni Karolini leta 1858 v čast Palmetto Regiment. Ko so veterani državljanske vojne videli obsežnost spominov na to vojno, so veterani mehiške vojne zahtevali spomin na svoje storitve. Leta 1885 je bila slika vstopa ameriške vojske v mesto Mehiko naslikana v zgradbi Capitola s strani Filippa Costagginija. Himna marincev, ki vključuje frazo "Iz dvoran Montezume", priznava vojno, vendar ni večjih spomenikov ali pomnikov. V Mexico Cityju je pokopališče, ustanovljeno leta 1851, ki ga še vedno vzdržuje Ameriška komisija za bojne spomenike. Hrani posmrtne ostanke 1563 ameriških vojakov, ki so večinoma umrli v spopadu in so bili pokopani v množičnem grobišču. V Mehiki je umrlo še veliko več ameriških vojakov, vendar je bil prenos trupel iz plitvih grobov drag. Nekaj ​​pokopanih je umrlo v Mexico Cityju še dolgo po vojni. Vojaško pokopališče v Mexico Cityju je "označilo prehod v tem, kar so Združene države Amerike razumele kot svoje obveznosti do svojih vojnih mrtvih", kar je bilo pereče vprašanje glede mrtvih v državljanski vojni.<ref>Connors in Muñoz, "Look for the North American Invasion in Mexico City," str. 511–512.</ref> Mormonski bataljon, edina enota, ki je temeljila na veri v vojni, je postavila več spomenikov v čast svojim prispevkom v vojni. Ob času vojne so bili Mormoni večinoma prisiljeni zapustiti jurisdikcijo ZDA in se preseliti v Utah. Mormonsko vodstvo je spoznalo, da je poudarjanje njihovih prispevkov v vojni in uresničevanju manifestne usode način, kako biti vključeni v nacionalno pripoved. Spomenik bataljona je bil posvečen leta 1927 na tleh Kapitola v Utahu in enega so postavili v Los Angelesu leta 1950.<ref>Van Wagenen, ''Remembering the Forgotten War'', str. 123–124.</ref> ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{Reflist|22em}} ==Bibliografija== ===Referenčna dela=== * {{navedi knjigo|editor-last1=Crawford|editor-first1=Mark|editor-last2=Heidler|editor-first2=Jeanne|editor-last3=Heidler|editor-first3=David Stephen|title =Encyclopedia of the Mexican War|year=1999|publisher=Bloomsbury Academic |isbn=978-1-57607-059-8}} * Frazier, Donald S. ed. ''The U.S. and Mexico at War'', (1998), 584; an encyclopedia with 600 articles by 200 scholars ===Splošne zgodovine=== {{div col|colwidth=30em}} * {{navedi knjigo |author=Bauer, Karl Jack |author-link=K. Jack Bauer |title=The Mexican War: 1846–1848 |url=https://archive.org/details/mexicanwar1846180000baue |publisher=University of Nebraska Press |year=1992 |isbn=978-0-8032-6107-5}} * [[Bernard DeVoto|De Voto, Bernard]], ''Year of Decision 1846'' (1942), well written popular history * [[Amy S. Greenberg|Greenberg, Amy S.]] ''A Wicked War: Polk, Clay, Lincoln, and the 1846 U.S. Invasion of Mexico'' (2012). {{ISBN|9780307592699}} and [http://www.pritzkermilitarylibrary.org/Home/Amy-Greenberg.aspx Corresponding Author Interview] at the [[Pritzker Military Library]] on December 7, 2012 * Guardino, Peter. ''The Dead March: A History of the Mexican–American War''. Cambridge: Harvard University Press (2017). {{ISBN|978-0-674-97234-6}} * Henderson, Timothy J. ''A Glorious Defeat: Mexico and Its War with the United States'' (2008) * Meed, Douglas. ''The Mexican War, 1846–1848'' (2003). A short survey. * Merry Robert W. ''A Country of Vast Designs: James K. Polk, the Mexican War and the Conquest of the American Continent'' (2009) * Smith, Justin Harvey. ''The War with Mexico, Vol 1.'' (2 vol 1919), [https://books.google.com/books?id=WBkOAAAAIAAJ full text online]. * Smith, Justin Harvey. ''The War with Mexico, Vol 2.'' (1919). [https://books.google.com/books?id=xhUOAAAAIAAJ full text online]. {{div col end}} ===Vojska=== {{div col|colwidth=30em}} * Bauer K. Jack. ''Zachary Taylor: Soldier, Planter, Statesman of the Old Southwest''. Louisiana State University Press, 1985. * {{navedi knjigo |last=Clodfelter |first=M. |title=Warfare and Armed Conflicts: A Statistical Encyclopedia of Casualty and Other Figures, 1492–2015 |publisher=McFarland |year=2017 |edition=4th |isbn=978-0-7864-7470-7}} * Dawson, Joseph G. "Leaders for Manifest Destiny: American Volunteer Colonels Serving in the U.S.-Mexican War." ''American Nineteenth Century History'' (2006) 7(2): 253-279. * DeLay, Brian. "Independent Indians and the U.S. Mexican War," ''American Historical Review'' 112, no. 1 (Feb. 2007) * DeLay, Brian. ''War of a Thousand Deserts: Indian Raids and the Mexican-American War''. New Haven: Yale University Press 2009. * Dishman, Christopher, ''A Perfect Gibraltar: The Battle for Monterrey, Mexico'', University of Oklahoma Press, 2010 {{ISBN|0-8061-4140-9}}. * Eisenhower, John. ''So Far From God: The U.S. War with Mexico'', Random House (1989). * Eubank, Damon R. ''Response of Kentucky to the Mexican War, 1846–1848''. (Edwin Mellen Press, 2004), {{ISBN|978-0-7734-6495-7}}. * Foos, Paul. ''A Short, Offhand, Killing Affair: Soldiers and Social Conflict during the Mexican-War''. Chapel Hill: University of North Carolina Press 2002. * Fowler, Will. ''Santa Anna of Mexico'' (2007) 527 pp; a major scholarly study * Frazier, Donald S. ''The U.S. and Mexico at War'', Macmillan (1998). * Hamilton, Holman, ''Zachary Taylor: Soldier of the Republic'', (1941). * Huston, James A. [https://books.google.com/books?id=Y8pabWzrsocC ''The Sinews of War: Army Logistics, 1775–1953''] (1966), U.S. Army; 755 pp. pp.&nbsp;125–158 * Johnson, Timothy D. ''Winfield Scott: The Quest for Military Glory'' (1998) * Johnson, Timothy D. ''A Gallant Little Army: The Mexico City Campaign''. Lawrence: University of Kansas Press 2007. * Levinson, Irving. ''Wars within War: Mexican Guerrillas, Domestic Elites and the United States of America 1846–1848''. Fort Worth: Texas Christian University Press 2005. * Lewis, Felice Flannery. ''Trailing Clouds of Glory: Zachary Taylor's Mexican War Campaign and His Emerging Civil War Leaders''. Tuscaloosa: University of Alabama Press 2010. * Lewis, Lloyd. ''Captain Sam Grant'' (1950). * Martinez, Orlando. ''The Great Landgrab''. Quartet Books (London, 1975) * McCaffrey, James M. ''Army of Manifest Destiny: The American Soldier in the Mexican War, 1846–1848'' (1994) [https://books.google.com/books?hl=en&lr=&id=I434Yc3rh-IC&oi=fnd&pg=PR11&dq=%22army+of+manifest+destiny%22+McCaffrey&ots=SPreCvQBFm&sig=e4RhqxWMXjgzdKpX5geRCUv1EIs online]. * {{cite journal |title=American Rule in Mexico |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1918-01_23_2/page/287 |last=Smith |first=Justin H. |journal=[[The American Historical Review]] |issn=1937-5239 |volume=23 |issue=2 |year=1918 |pages=287–302 |doi=10.2307/1836568 |jstor=1836568}} * Murphy, Douglas. ''Two Armies on the Rio Grande: The First Campaign of the U.S. Mexican War'' (College Station: Texas A&M Press) 2015. * Smith, Justin Harvey. ''The War with Mexico.'' 2 vol (1919). Pulitzer Prize winner. [https://books.google.com/books?id=xhUOAAAAIAAJ full text online]. * Winders, Richard Price. ''Mr. Polk's Army: The American Military Experience in the Mexican War''. College Station" Texas A&M Press (1997) {{div col end}} ===Politika and diplomacija=== {{div col|colwidth=30em}} * Beveridge, Albert J. ''Abraham Lincoln, 1809–1858''. Volume: 1. 1928. * Brack, Gene M. ''Mexico Views Manifest Destiny, 1821–1846: An Essay on the Origins of the Mexican War'' (1975). * Fowler, Will. ''Tornel and Santa Anna: The Writer and the Caudillo, Mexico, 1795–1853'' (2000). * Fowler, Will. ''Santa Anna of Mexico'' (2007) 527 pp; the major scholarly study [https://www.amazon.com/dp/0803211201 excerpt and text search] * Gleijeses, Piero. "A Brush with Mexico" ''Diplomatic History'' 2005 29(2): 223–254. {{ISSN|0145-2096}} debates in Washington before war. * Graebner, Norman A. ''Empire on the Pacific: A Study in American Continental Expansion''. (1955). * {{cite journal |title=Lessons of the Mexican War |url=https://archive.org/details/sim_pacific-historical-review_1978-08_47_3/page/325 |last=Graebner |first=Norman A. |journal=[[Pacific Historical Review]] |issn=1533-8584 |volume=47 |issue=3 |year=1978 |pages=325–342 |doi=10.2307/3637470 |jstor=3637470}} * {{cite journal |title=The Mexican War: A Study in Causation |url=https://archive.org/details/sim_pacific-historical-review_1980-08_49_3/page/405 |last=Graebner |first=Norman A. |journal=[[Pacific Historical Review]] |issn=1533-8584 |volume=49 |issue=3 |year=1980 |pages=405–426 |doi=10.2307/3638563 |jstor=3638563}} * Greenberg, Amy. ''A Wicked War: Polk, Clay, Lincoln and the 1846 Invasion of Mexico''. New York: Knopf 2012. *{{Citation |last1=Hague |first1=Harlan |title=Thomas O. Larkin: A Life of Patriotism and Profit in Old California |last2=Langum |first2=David J. |publisher=University of Oklahoma Press |year=1990}} *{{Citation |last=Harlow |first=Neal |url=https://archive.org/details/californiaconque00neal |title=California Conquered: The Annexation of a Mexican Province 1846–1850 |year=1982 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-06605-2 |url-access=registration}} * Henderson, Timothy J. ''A Glorious Defeat: Mexico and Its War with the United States'' (2007), survey * Krauze, Enrique. ''Mexico: Biography of Power'', (1997), textbook. * Linscott, Robert N., Editor. 1959. ''Selected Poems and Letters of Emily Dickinson''. Anchor Books, New York. {{ISBN|0-385-09423-X}} * Mayers, David; Fernández Bravo, Sergio A., "La Guerra Con Mexico Y Los Disidentes Estadunidenses, 1846–1848" [The War with Mexico and US Dissenters, 1846–48]. ''Secuencia'' [Mexico] 2004 (59): 32–70. {{ISSN|0186-0348}}. * [https://web.archive.org/web/20110808121249/http://www.aquinas.edu/history/pinheiro.html Pinheiro, John C.] ''Manifest Ambition: James K. Polk and Civil-Military Relations during the Mexican War'' (2007). * Pletcher David M. ''The Diplomacy of Annexation: Texas, Oregon, and the Mexican War''. University of Missouri Press, 1973. * Price, Glenn W. ''Origins of the War with Mexico: The Polk-Stockton Intrigue''. University of Texas Press, 1967. * {{cite journal |title=The Treaty of Guadalupe-Hidalgo |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1905-01_10_2/page/309 |last=Reeves |first=Jesse S. |journal=[[The American Historical Review]] |issn=1937-5239 |volume=10 |issue=2 |year=1905 |pages=309–324 |doi=10.2307/1834723 |jstor=1834723 |hdl=10217/189496 |hdl-access=free}} * Reilly, Tom. ''War with Mexico! America's Reporters Cover the Battlefront''. Lawrence: University of Kansas Press 2010. * {{navedi knjigo |last=Rives |first=George Lockhart |year=1913 |title=The United States and Mexico, 1821–1848: a history of the relations between the two countries from the independence of Mexico to the close of the war with the United States |url=https://books.google.com/books?id=vfhAAAAAIAAJ |volume=2 |location=New York |publisher=C. Scribner's Sons}} * Rodríguez Díaz, María Del Rosario. "Mexico's Vision of Manifest Destiny During the 1847 War" ''Journal of Popular Culture'' 2001 35(2): 41–50. {{ISSN|0022-3840}}. * [[Ramón Eduardo Ruiz|Ruiz, Ramon Eduardo]]. ''Triumph and Tragedy: A History of the Mexican People'', Norton 1992, textbook * Santoni, Pedro. ''Mexicans at Arms: Puro Federalists and the Politics of War, 1845–1848''. Fort Worth: Texas Christian Press 1996. * Schroeder John H. ''Mr. Polk's War: American Opposition and Dissent, 1846–1848.'' University of Wisconsin Press, 1973. * Sellers Charles G. ''James K. Polk: Continentalist, 1843–1846'' (1966), the standard biography [https://web.archive.org/web/20000707012840/http://www.historyebook.org/ vol 1 and 2 are online at ACLS e-books] * Smith, Justin Harvey. ''The War with Mexico.'' 2 vol (1919). Pulitzer Prize winner. [https://books.google.com/books?id=xhUOAAAAIAAJ full text online]. * Stephenson, Nathaniel Wright. ''Texas and the Mexican War: A Chronicle of Winning the Southwest''. Yale University Press (1921). * Weinberg Albert K. ''Manifest Destiny: A Study of Nationalist Expansionism in American History'' Johns Hopkins University Press, 1935. * Yanez, Agustin. ''Santa Anna: Espectro de una sociedad'' (1996). ===Historiografija, spomin in religija=== {{div col|colwidth=30em}} * {{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0-8139-3990-2 |jstor=j.ctt1qv5pjr.6 |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235330/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live}} * Bender, Abby. “Irish-Mexican Solidarity and the San Patricio Battalion Flag.” Genre 36, no. 3-4, 2003, pp 271–93 * Benjamin, Thomas. "Recent Historiography of the Origins of the Mexican War," ''New Mexico Historical Review'', Summer 1979, Vol. 54 Issue 3, pp 169–181 * Connors, Thomas G. and Raúl Isaí Muñoz. "Looking for the North American Invasion in Mexico City." American Historical Review, vol. 125, no. 2, April 2020, pp.&nbsp;498–516. * Faulk, Odie B., and Stout, Joseph A., Jr., eds. ''The Mexican War: Changing Interpretations'' (1974) * Johannsen, Robert. ''To the Halls of Montezuma: The Mexican War in the American Imagination''. New York: Oxford University Press 1985. * Pinheiro, John C. ''Missionaries of Republicanism: A Religious History of the Mexican–American War''. New York: Oxford University Press 2014. * Rodriguez, Jaime Javier. ''The Literatures of the U.S.–Mexican War: Narrative, Time, and Identity'' (University of Texas Press; 2010) 306 pages. Covers works by Anglo, Mexican, and Mexican-American writers. * Van Wagenen, Michael. ''Remembering the Forgotten War: The Enduring Legacies of the U.S.–Mexican War''. Amherst: University of Massachusetts Press 2012. * [[Josefina Zoraida Vázquez|Vázquez, Josefina Zoraida]]. "La Historiografia Sobre la Guerra entre Mexico y los Estados Unidos," ["The historiography of the war between Mexico and the United States"] ''Histórica'' (02528894), 1999, Vol. 23 Issue 2, pp 475–485 {{div col end}} ===Primarni viri=== {{div col|colwidth=30em}} * Calhoun, John C. ''The Papers of John C. Calhoun. Vol. 23: 1846'', ed. by Clyde N. Wilson and Shirley Bright Cook. (1996). 598 pp * Calhoun, John C. ''The Papers of John C. Calhoun. Vol. 24: December 7, 1846&nbsp;– December 5, 1847'' ed. by Clyde N. Wilson and Shirley Bright Cook, (1998). 727 pp. * Conway, Christopher, ed. ''The U.S.–Mexican War: A Binational Reader'' (2010) * Coulter, Richard. ''Volunteers: The Mexican War Journals of Private Richard Coulter and Sargeant Thomas Barclay'', ed. Allan Peskin. Kent: Kent State University Press 1991. * {{navedi knjigo |last=Dana |first=Napoleon Jackson Tecumseh |author-link=Napoleon J.T. Dana |editor-last=Ferrell |editor-first=Robert H. |editor-link=Robert Hugh Ferrell |title=Monterrey Is Ours!: The Mexican War Letters of Lieutenant Dana, 1845–1847 |url=https://archive.org/details/monterreyisoursm0000dana |year=1990 |publisher=University Press of Kentucky |lccn=89029351 |isbn=978-0-8131-1703-4}} * {{navedi knjigo |last=Grant |first=Ulysses S. |url=http://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm |title=Personal Memoirs of U. S. Grant |publisher=Charles L. Webster & Co |year=1885 |location=New York}} * Hill, Daniel Harvey. ''A Fighter from Way Back: The Mexican War Diary of Lt. Daniel Harvey Hill, 4th Artillery USA''. NCC Hughes and TD Johnson, eds. Kent OH: Kent State University Press 2003. * [[George Wilkins Kendall|Kendall, George Wilkins]].''Dispatches from the Mexican War''. Norman: University of Oklahoma Press 1999. * Laidley, Theodore. ''Surrounded by Dangers of All Kinds: The Mexican War Letter of Lieutenant Theodore Laidley''. Denton: University of North Texas 1997. * McAfee, Ward and J. Cordell Robinson, eds. ''Origins of the Mexican War: A Documentary Source Book''. 2 vols. 1982. * McClellan, George. ''The Mexican War Diary and Correspondence of George B. McClellan''. ed. Thomas Cutrer. Baton Rouge: Louisiana State University Press 2009. * {{navedi knjigo |last=Polk |first=James, K. |editor-first=Milo Milton |editor-last=Quaiff |title=The Diary of James K. Polk During his Presidency, 1845 to 1849 |publisher=A. C. McClurg & Co |orig-date=1910 |year=2017 |location=Chicago |isbn=978-1-5033-7428-7}} * Robinson, Cecil, ''The View From Chapultepec: Mexican Writers on the Mexican War'', University of Arizona Press (Tucson, 1989). * {{navedi knjigo |last=Smith |first=Franklin |editor=Joseph E. Chance |title=The Mexican War Journal of Captain Franklin Smith |publisher=University Press of Mississippi |year=1991 |location=Jackson, Mississippi}} * {{navedi knjigo |editor=George Winston Smith and Charles Judah |title=Chronicles of the Gringos: The U.S. Army in the Mexican War, 1846–1848, Accounts of Eyewitnesses and Combatants |url=https://archive.org/details/chroniclesofgrin00smit |url-access=registration |publisher=The University of New Mexico Press |year=1968 |location=Albuquerque, New Mexico}} * Tennery, Thomas. ''The Mexican War Diary of Thomas D. Tennery''. Norman: University of Oklahoma Press 1970 * {{navedi knjigo |last=Webster |first=Daniel |editor=Charles M. Wiltse |title=The Papers of Daniel Webster, Correspondence |publisher=The University Press of New England |volume=6 |year=1984 |location=Hanover, New Hampshire}} * Zeh, Frederick. ''An Immigrant Soldier in the Mexican American War''. College Station: Texas A&M Press 1995. * {{navedi splet |title=Treaty of Guadalupe Hidalgo |publisher=Internet Sourcebook Project |url=http://www.fordham.edu/halsall/mod/1848hidalgo.html |access-date=November 26, 2008 |archive-date=January 17, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130117111821/http://www.fordham.edu/halsall/mod/1848hidalgo.html}} * {{navedi splet |title=28th Congress, 2nd session |publisher=United States House Journal |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(hj040T000)): |access-date=November 26, 2008}} * {{navedi splet |title=29th Congress, 1st session |publisher=United States House Journal |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(hj041T000)): |access-date=November 26, 2008}} * {{navedi splet |title=28th Congress, 2nd session |publisher=United States Senate Journal |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(sj036T000)): |access-date=November 26, 2008}} * {{navedi splet |title=29th Congress, 1st session |publisher=United States Senate Journal |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(sj037T000)): |access-date=November 26, 2008}} * [https://archive.org/details/mexicanwarvetera00roba William Hugh Robarts, "Mexican War veterans: a complete roster of the regular and volunteer troops in the war between the United States and Mexico, from 1846 to 1848; the volunteers are arranged by states, alphabetically", Brentano's (A. S. Witherbee & Co., Proprietors); Washington, D. C., 1887.] {{div col end}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Mexican-American War|Mexican–American War}} {{Wikiquote}} ===Vodniki, bibliografije in zbirke=== * [https://www.loc.gov/rr/program/bib/mexicanwar/ Library of Congress Guide to the Mexican War] * [http://www.tshaonline.org/handbook/online/articles/qdm02 ''The Handbook of Texas Online:'' Mexican War] * [http://www.sonofthesouth.net/mexican-war/war.htm Mexican War Resources] * [https://web.archive.org/web/20080513065929/http://dig.lib.niu.edu/mexicanwar/index.html The Mexican–American War, Illinois Historical Digitization Projects at Northern Illinois University Libraries] ===Mediji in primarni viri=== * [http://library.uta.edu/usmexicowar/index.php A Continent Divided: The U.S.–Mexico War] * [http://www.vmi.edu/archives.aspx?id=4294968301 Robert E. Lee Mexican War Maps in the VMI Archives] * [http://www.history.vt.edu/MxAmWar/INDEX.HTM ''The Mexican War and the Media, 1845–1848''] * [https://www.loc.gov/rr/program/bib/ourdocs/Guadalupe.html Treaty of Guadalupe Hidalgo and related resources at the U.S. Library of Congress] * [https://web.archive.org/web/20070403114842/http://www.familytales.org/results.php?tla=wfs Letters of Winfield Scott including official reports from the front sent to the Secretary of War] * {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20061027184404/http://www.usa-presidents.info/pierce/mexican-war.html Franklin Pierce's Journal on the March from Vera Cruz]}} * [http://mexicanhistory.org/MexicanAmericanWarTimeline.htm Mexican–American War Time line] * [https://web.archive.org/web/20130120021520/http://www.civilwaranimated.com/MexicoAnimation.html Animated History of the Mexican–American War] * [http://omniatlas.com/maps/northamerica/18460513/ Maps showing course of Mexican–American War at omniatlas.com] ===Drugo=== * [https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar PBS site of US–Mexican war program] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191102184627/https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar |date=November 2, 2019 }} * [https://web.archive.org/web/20110202172504/http://battleofmonterrey.com/ Battle of Monterrey Web Site] – Complete Info on the battle * [https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/educators/md3_war.html Manifest Destiny and the U.S.–Mexican War: Then and Now] * [http://www.lnstar.com/mall/texasinfo/mexicow.htm ''The Mexican War''] * [http://www.smithsonianeducation.org/educators/lesson_plans/borders/start.html Smithsonian teaching aids for "Establishing Borders: The Expansion of the United States, 1846–48"] * [http://www.dmwv.org/mexwar/history/concise.htm A History by the Descendants of Mexican War Veterans] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130120021518/http://www.dmwv.org/mexwar/history/concise.htm |date=January 20, 2013 }} * [http://histclo.com/country/us/hist/19/ush-mexw.html Mexican–American War] * [http://www.latinamericanstudies.org/mex-war/Blacks-Mexican-War.pdf Invisible Men: Blacks and the U.S. Army in the Mexican War by Robert E. May] * [https://web.archive.org/web/20150105223955/https://mapsengine.google.com/map/viewer?mid=zlY48eTMIq2I.k7MbF6mcfN6M Google Map of The Mexican–American War of 1846–1848] * [[John Hill Hewitt|John H. Hewitt]] wrote the song [http://imslp.org/wiki/The_Fall_of_Mexico_(Hewitt,_John_Hill) "The Fall of Mexico"] in 1847 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vojne Mehike]] [[Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Ameriško-mehiška vojna|*]] ekdrgc8mm6i5dxz1fpyb074wwilbdsy 6749468 6749467 2026-09-12T07:42:58Z Shabicht 3554 /* Dedščina */ 6749468 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{Infobox military conflict | conflict = Ameriško-mehiška vojna | image = Mexican-American War collage.png | image_size = 300px | caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj: [[Winfield Scott]] vstopa na [[Zócalo|Plaza de la Constitución]] po padcu [[Ciudad de México|Ciudada de México]], ameriški vojaki se spopadajo z umikajočo se mehiško silo med bitko pri Resaca de la Palma, ameriška zmaga pri Churubuscu pred Ciudadom de México, marinci in napad na grad Chapultepeco pod veliko ameriško zastavo, bitka pri Cerro Gordo | date = {{start and end dates|1846|4|25|1848|2|2}}<br />({{Age in years, months, weeks and days|month1=4|day1=25|year1=1846|month2=2|day2=2|year2=1848}}) | place = [[Teksas]], [[Nova Mehika]], [[Kalifornija]]; severna, osrednja in vzhodna [[Mehika]]; [[Ciudad de México]] | territory = Mehiška cesija * Mehika za 15 milijonov dolarjev odstopi ZDA današnjo [[Kalifornija|Kalifornijo]], [[Teksas]], [[Nova Mehika|Novo Mehiko]], [[Utah]], [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]] ter dele [[Kolorado|Kolorada]], [[Oklahoma|Oklahome]], [[Kansas|Kansasa]] in [[Wyoming]]a | result = {{ublist|Ameriška zmaga<ref>{{navedi splet|url=https://study.com/academy/lesson/mexican-american-war-causes-effects-results.html|title=Mexican–American War &#124; History, Causes & Results|last=Cataliotti|first=Joseph|date=November 21, 2023|website=study.com|access-date=April 22, 2024|quote=The war was a decisive victory for the US, which secured the northern half of Mexico as a result of the conflict.|archive-date=April 22, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240422163941/https://study.com/academy/lesson/mexican-american-war-causes-effects-results.html|url-status=live}}</ref>}} * Pogodba iz Guadalupe Hidalga * Mehiško priznanje suverenosti ZDA nad [[Teksas]]om (med drugimi ozemlji) | combatant1 = {{flag|ZDA|1846}} | combatant2 = {{flag|Mehika|1823}} | commander1 = {{plainlist | * {{flagicon|United States|1845}} '''[[James K. Polk]]''' * {{flagicon|United States|1845}} George M. Dallas * {{flagicon|United States|1845}}[William L. Marcy * {{flagicon|United States|1845}} [[Winfield Scott]] * {{flagicon|United States|1845}} George Bancroft * {{flagicon|United States|1845}} Robert F. Stockton * {{flagicon|United States|1845}} John E. Wool * {{flagicon|United States|1845}} John Y. Mason * {{flagicon|United States|1845}} [[Zachary Taylor]] * [[SLika:Flag of California.svg|25px]] William B. Ide }} | commander2 = {{plainlist | * {{flagicon|Mexico|1823}}'''[[Antonio López de Santa Anna]]''' * {{flagicon|Mexico|1823}}Mariano Paredes * {{flagicon|Mexico|1823}}Manuel Peña * {{flagicon|Mexico|1823}}Mariano Arista * {{flagicon|Mexico|1823}}Pedro de Ampudia * {{flagicon|Mexico|1823}}Nicolás Bravo * {{flagicon|Mexico|1823}}José de Herrera * {{flagicon|Mexico|1823}}Pedro de Anaya * {{flagicon|Mexico|1823}}Joaquín Rea * {{flagicon|Mexico|1823}}Gabriel Valencia{{KIA}} * {{flagicon|Mexico|1823}}José de Urrea * {{flagicon|Mexico|1823}}Juan Almonte * {{flagicon|Mexico|1823}}John O'Riley }} | strength1 = {{flagicon|ZDA|1845}} 73.532{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}} | strength2 = {{flagicon|Mehika|1823}} 82.000{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}} | casualties1 = '''Total: 18.130'''<hr>{{ubl|1,733 mrtvih{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}}|4.152 ranjenih<ref>{{navedi splet |url=https://www.dmdc.osd.mil/dcas/pages/report_principal_wars.xhtml |title=Official DOD data |access-date=March 8, 2014 |archive-date=February 28, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140228202255/https://www.dmdc.osd.mil/dcas/pages/report_principal_wars.xhtml |url-status=dead }}</ref>|11.550 mrtvih zaradi bolezni|695 pogrešanih}} | casualties2 = '''Total: 35.000'''<hr>{{ubl|5.000 mrtvih{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}}|20.000 ranjenih|10.000 pogrešanih}} | casualties3 = | campaign = | notes = Vključno z ubitimi civilisti, smrtjo vojakov zaradi bolezni in nenamernimi smrtmi je število smrtnih žrtev na mehiški strani morda doseglo 25.000, na ameriški pa 13.283.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=LFTNDgAAQBAJ|title=American Ulysses: a life of Ulysses S. Grant|last=White|first=Ronald Cedric|publisher=Random House|year=2017|isbn=9780812981254|edition= Random House trade paperback |location=New York|pages=96|oclc=988947112|quote=Mehiška vojna 1846–1848, ki je danes večinoma pozabljena, je bila druga najdražja vojna v ameriški zgodovini, glede na odstotek umrlih vojakov. Od 78.718 ameriških vojakov, ki so služili v vojnah, jih je umrlo 13.283, kar predstavlja 16,87-odstotno stopnjo žrtev. Za primerjavo, stopnja žrtev v prvi in drugi svetovni vojni je bila 2,5 odstotka, v [[Korejska vojna|Koreji]] in [[Vietnamska vojna|Vietnamu]] 0,1 odstotka, v [[Ameriška državljanska vojna|Ameriški državljanski vojni]] pa 21 odstotkov. Od žrtev jih je zaradi bolezni in nesreč umrlo 11.562.}}</ref> }} '''Ameriško-mehiška vojna''' ali '''vojna ZDA proti Mehiki''', znana v Združenih državah kot '''mehiška vojna''' in v Mehiki kot '''posredovanje Združenih držav v Mehiki''',{{efn| [[Španščina|Špansko]]: ''Intervención estadounidense en México'' ali ''Intervención americana en México''. V Mehiki jo lahko imenujejo tudi '''vojna ZDA–Mehika''' (''Guerra de Estados Unidos–México'').}} (25. april 1846 – 2. februar 1848) je bila invazija [[Mehika|Mehike]] s strani [[ZDA]]. Sledila je ameriški priključitvi [[Teksas|Teksasa]] leta 1845, ki ga je Mehika še vedno obravnavala kot svoj teritorij, ker ni želela priznati sporazumov iz Velasca, ki jih je podpisal mehiški predsednik [[Antonio López de Santa Anna]] po tem, ko ga je ujela teksaška vojska med teksaško revolucijo leta 1836. [[Republika Teksas]] je bila ''[[de facto]]'' neodvisna država, vendar je večina njenih angloameriških državljanov, ki so se po letu 1822 preselili iz Združenih držav v Teksas, želela priključitev Združenim državam.<ref>{{navedi knjigo |last=Edmondson |first=J.R. |title=Zgodba o Alamu: Od zgodovine do trenutnih konfliktov |url=https://archive.org/details/alamostoryfromea0000edmo |publisher=Plano: Republiška izdaja Teksasa |year=2000 |isbn=978-1-55622-678-6}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Tucker|first=Spencer C.|title=Enciklopedija mehiško-ameriške vojne: Politična, družbena in vojaška zgodovina|publisher=Santa Barbara|year=2013|page=564}}</ref> Frakcijska politika glede suženjstva v Združenih državah je prej preprečila aneksijo, ker bi bil Teksas sprejet kot suženjska država, kar bi porušilo ravnotežje moči med severnimi državami in suženjskimi južnimi državami.<ref>{{navedi knjigo|last=Landis|first=Michael Todd|title=Severni moški z južnimi zvestobami|url=https://archive.org/details/northernmenwiths00land|date=2. oktober 2014|publisher=Cornell University Press|doi=10.7591/cornell/9780801453267.001.0001|isbn=978-0-8014-5326-7}}</ref> Na predsedniških volitvah ZDA 1844 je bil demokrat [[James K. Polk]] izvoljen na platformi širjenja ozemlja ZDA na [[Oregon]], [[Kalifornija|Kalifornijo]] (prav tako mehiški teritorij) in Teksas z vsemi sredstvi, pri čemer je aneksija Teksasa leta 1845 še dodatno pospešila ta cilj.<ref>{{navedi knjigo |last1=Greenberg |first1=Amy |title=Zla vojna: Polk, Clay, Lincoln in invazija ZDA na Mehiko leta 1846 |date=2012 |publisher=Vintage |isbn=978-0-307-47599-2 |page=33}}</ref> Vendar pa je bila meja med Teksasom in Mehiko sporna, pri čemer sta Republika Teksas in ZDA trdili, da je to [[Rio Grande]], Mehika pa je trdila, da je to bolj severna reka Nueces. Polk je poslal diplomatsko misijo v Mehiko v poskusu nakupa spornih ozemelj skupaj s Kalifornijo in vsem vmes za 25 milijonov USD (kar ustreza 778 millijonom USD v 2023), kar je mehiška vlada zavrnila.<ref name="Smith-2" /><ref name="Stenberg-1935" /> Polk je nato poslal skupino 80 vojakov čez sporno ozemlje do Rio Grande brez ozira na mehiške zahteve po umiku.<ref name="Clevenger-2017">{{navedi knjigo |last=Clevenger |first=Michael |title=Mehiško-ameriška vojna in njena relevanca za vojaške strokovnjake 21. stoletja |publisher=Združene države Amerike |year=2017 |pages=9}}</ref><ref name="K. Jack Bauer-1993" /> Mehiške sile so to interpretirale kot napad in pregnale ameriške sile 25. aprila 1846,<ref name="Smith"/> kar je Polk izkoristil, da je prepričal [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongres Združenih držav]], da razglasi vojno.<ref name="Clevenger-2017" /> Poleg spornega območja Teksasa so ameriške sile hitro zavzele regionalno glavno mesto Santa Fe de Nuevo México ob zgornjem toku reke Riu Grande. Ameriške sile so se pomaknile tudi proti provinci Alta California in se nato obrnile proti jugu. Pacifiška eskadrilja [[Ameriška mornarica|ameriške mornarice]] je blokirala pacifiško obalo v spodnjem teritoriju Kalifornijskega polotoka. Ameriška vojska pod generalom [[Winfield Scott|Winfieldom Scottom]] je z amfibijsko pristaniško operacijo v pristanišču Veracruz 9. marca vdrla v osrčje Mehike in septembra 1847 zavzela glavno mesto [[Ciudad de México]]. Čeprav je Mehika na bojišču utrpela poraz, je bilo pogajanje o miru politično zapleteno. Nekatere mehiške frakcije so bile nepripravljene upoštevati kakršnokoli priznanje izgube ozemlja. Čeprav je Polk uradno razrešil svojega mirovnega poslanika Nicholasa Trista z njegovega mesta pogajalca, je Trist ukaz ignoriral in leta 1848 uspešno sklenil »poogodbo iz Guadalupe Hidalga«. S tem se je vojna končala in Mehika je odstopila ozemlja današnjega Teksasa, Kalifornije, Nevade in Utaha ter delov današnje Arizone, Kolorada, Nove Mehike in Wyominga. ZDA so privolile v plačilo 15 milijonov USD (kar ustreza 467 mmilijonom USD v 2023) za fizično škodo vojne in prevzele 3,25 milijona USD dolga, ki ga je mehiška vlada že dolgovala ameriškim državljanom. Mehika je opustila svoje zahteve po Teksasu in sprejela Rio Grande kot svojo severno mejo z Združenimi državami. Zmaga in teritorialna širitev, ki jo je vodil Polk, sta navdihnila patriotizem v nekaterih delih Združenih držav, vendar sta vojna in pogodba prinesli ostro kritiko zaradi žrtev, finančnih stroškov in uporabe sile. Vprašanjem, kako obravnavati nove pridobitve, je zaostrilo razpravo o suženjstvu v Združenih državah. Čeprav kongres ni sprejel t. i. predloga »Wilmot Proviso«, ki je izrecno prepovedoval širitev suženjstva na osvojena mehiška ozemlja, so se razprave o njem zaostrile. Nekateri raziskovalci vidijo mehiško-ameriško vojno kot korak do [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]]. Mnogi častniki, ki so se usposabljali na [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point-u]], so pridobili izkušnje v spopadih in kasneje igrali pomembne vodstvene vloge med [[Ameriška državljanska vojna|državljansko vojno]]. V Mehiki je vojna zaostrila domači politični kaos in povzročila izgubo nacionalnega prestiža, saj je utrpela velike izgube med vojaškim in civilnim prebivalstvom, izgubila več kot polovico svojega ozemlja in imela načete finančne temelje. ==Ozadje== ===Mehika po neodvisnosti=== [[File:Mexico 1832, Region Comanche.PNG|thumb|alt=Osage Meje Comancherije – domovina Comanchejev.|Meje Komančerije iz leta 1832, domovine Komančev]] Mehika je pridobila neodvisnost od [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] s »Pogodbo iz Córdobe« leta 1821, po [[Mehiška vojna za neodvisnost|mehiški vojni za neodvisnost]] med kraljevo vojsko in uporniki, brez tuje intervencije. Konflikt je uničil območja za pridobivanje srebra Zacatecas in Guanajuato. Mehika je začela kot suverena država, njena prihodnja finančna stabilnost pa je bila uničena z njenim glavni izvozom. Mehika je kratek čas eksperimentirala z monarhijo, vendar je postala republika leta 1824. Ta vlada je bila omejena z nestabilnostjo{{sfnp|Alcaraz|1850|p=15}} in ni bila dobro pripravljena na večji mednarodni konflikt, ko je leta 1846 izbruhnila vojna z ZDA. Mehika je uspešno odbila španske poskuse ponovne osvojitve svoje nekdanje kolonije<ref>{{navedi splet |title=Španija sprejme mehiško neodvisnost {{!}} 24. avgust 1821 |url=https://www.history.com/this-day-in-history/spain-accepts-mexican-independence |access-date=2024-11-05 |website=HISTORY |language=en}}</ref> v dvajsetih letih in se uprla Francozom v tako imenovani "Pastry War" leta 1838<ref>{{navedi splet |date=2020-04-17 |title=Vojna rženih: Mehika proti Franciji 1838 - Yucatan Times |url=https://www.theyucatantimes.com/2020/04/the-pastry-war-mexico-vs-france-1838/ |access-date=2024-11-05 |language=en-US |archive-date=2024-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241203234926/https://www.theyucatantimes.com/2020/04/the-pastry-war-mexico-vs-france-1838/ |url-status=dead }}</ref> toda uspeh secesionistov v [[Bitka za Alamo|Teksasu]] in [[Jukatan|Jukatanu]] proti centralistični vladi Mehike je pokazal njeno politično šibkost, saj se je vlada večkrat menjala.<ref>{{navedi knjigo |last=Bancroft |first=Hubert H. |title=History of Mexico Vol. V |url=https://archive.org/details/cihm_14164 |date=1885 |publisher=A. L. Bancroft And Company |isbn=0665141645 |pages=[https://archive.org/details/cihm_14164/page/n246 218]–219 |language=en}}</ref> [Mehiška vojska in Katoliška cerkev v Mehiki, obe privilegirani instituciji z konzervativnimi političnimi stališči, sta bili politično močnejši od mehiške države. ===Ekspanzionizem ZDA=== Nakup [[Louisiana| Louisiane]] ZDA iz leta 1803 je privedel do nedorečene meje med španskimi kolonialnimi ozemlji in ZDA. Nekatere mejne spore med ZDA in Španijo so rešili z Adams-Onís pogodbo leta 1818. Ameriški pogajalec [[John Quincy Adams]] je želel jasno lastništvo vzhodne [[Florida|Floride]] in uveljavitev ameriških zahtev nad 42. vzporednikom, medtem ko je Španija želela omejiti širitev ZDA na to, kar je zdaj ameriški jugozahod. ZDA so želele kupiti ozemlje od Mehike, začele so s poskusi leta 1825, da bi rešile nekatere od teh težav. Ameriški predsednik [[Andrew Jackson]] je vztrajno poskušal pridobiti severno mehiško ozemlje, a brez uspeha.<ref>Schoultz, ''Beneath the United States'', pp. 19–20</ref> Zgodovinar Peter Guardino navaja, da je imela ZDA v vojni "največjo prednost v svoji blaginji."<ref>Guardino, ''The Dead March'', p. 6</ref> [[Industrijska revolucija|Industrijska revolucija]] čez Atlantik v Evropi je povečala povpraševanje po bombažu za tovarne tekstila, tako je nastal velik zunanji trg za bombaž, ki ga je prideloval suženjski črnsko-ameriški razred v južnih državah. To povpraševanje je pomagalo spodbujati širitev v severno Mehiko. Čeprav so v ZDA obstajali politični spori, so bili ti večinoma omejeni v okviru ustave in niso privedli do revolucije ali upora leta 1846, temveč do regionalnih političnih konfliktov. Severnjaki v ZDA so želeli razviti obstoječe vire države in širiti industrijski sektor, ne da bi širili ozemlje naroda. Obstoječa ravnotežja regionalnih interesov bi bila motena s širjenjem suženjstva na nova ozemlja. [[Demokratska stranka]] v kateri je bil predsednik Polk je zlasti močno podpirala širitev.<ref>Guardino, ''The Dead March'', pp. 18–22</ref> === Nestabilnost v severni Mehiki === [[File:Comanches of West Texas in war regalia.jpg|thumb|upright|Komanči iz zahodnega [[Teksas]]a v vojni opremi, {{circa|1830}}]] Niti kolonialna Mehika niti nedavno suverena mehiška država nista učinkovito obvladovali severnega in zahodnega dela Mehike. Vojaške in diplomatske sposobnosti Mehike so se po pridobitvi neodvisnosti od Španije leta 1821 zmanjšale ter pustile severno polovico države ranljivo za napade [[Komanči|Komančev]], [[Apači|Apačev]] in [[Navajo]] plemen staroselcev.<ref name="Smith1963">{{cite journal |author1=Ralph A. Smith |title=Indians in American–Mexican Relations Before the War of 1846 |url=https://archive.org/details/sim_hispanic-american-historical-review_1963-02_43_1/page/n39 |journal=The Hispanic American Historical Review |date=1963 |volume=43 |issue=1 |pages=34–64 |doi=10.2307/2510435 |issn=0018-2168|quote=Indijski napadi so množili Mehiške težave v generaciji pred njeno vojno z ZDA do stopnje, ki ni splošno prepoznavna danes. Vznemirili so njeno kmetijsko, trgovsko, mineralno in rančarsko življenje na stotinah tisoč kvadratnih milj. Posledično se je kapaciteta države za obrambo zmanjšala v času, ko so centralizem, klerikalizem, militarizem in ameriški imperializem oslabili narod. Glavna gorska plemena so bila Apache,}}Navajo, in Ute; in najbolj problematičnih ravnicah so bili domorodci Komanči in Kiowa. |jstor=2510435 }}</ref> Zlasti Komanči so izkoristili šibkost mehiške države za izvajanje obsežnih napadov stotine kilometrov v notranjost države, da bi pridobili živino za lastno uporabo in oskrbeli rastoči trg v Teksasu in ZDA.<ref>DeLay, Brian (Feb 2007), "Neodvisni Indijanci in ameriška mehiška vojna", ''The American Historical Review'', Vol. 112, No. 2, str. 35.</ref> Severni del Mehike je bil redko naseljen zaradi zahtevnega podnebja in topografije.<<ref>{{Cite journal |date=24 March 2015 |title=The Human Footprint in Mexico: Physical Geography and Historical Legacies |pmc=4372411 |last1=González-Abraham |first1=C. |last2=Ezcurra |first2=E. |last3=Garcillán |first3=P. P. |last4=Ortega-Rubio |first4=A. |last5=Kolb |first5=M. |last6=Bezaury Creel |first6=J. E. |journal=PLOS ONE |volume=10 |issue=3 |article-number=e0121203 |doi=10.1371/journal.pone.0121203 |doi-access=free |pmid=25803839 |bibcode=2015PLoSO..1021203G }}</ref> Večinoma gre za visoko puščavo z malo padavinami, ki med predšpanskimi in kolonialnimi časi ni omogočala skoraj nobenega kmetijstva.<ref>{{Cite journal |last1=Endfield |first1=Georgina H. |last2=O'Hara |first2=Sarah L. |date=1997 |title=Konflikti glede vode v 'Mali dobi suše' v osrednji Mehiki |url=https://www.jstor.org/stable/20723048 |journal=Environment and History |volume=3 |issue=3 |pages=255–272 |jstor=20723048 |issn=0967-3407}}</ref> Po neodvisnosti se je Mehika ukvarjala z notranjimi boji, ki so občasno mejili na državljansko vojno in slabšanje razmer na severni meji je bilo večinoma zanemarjeno. Na severu Mehike je konec španske vladavine označil konec financiranja za garnizije in prezidije in izplačila domorodcem za ohranjanje miru. V odsotnosti učinkovitega upravljanja so Komanči in Apači začeli izvajati napade na živino in oplenili večino severnega podeželja zunaj razpršenih mest. Napadi po letu 1821 so povzročili mnoge smrti, ustavili večino prevoza in komunikacij ter zdesetkale [[Živinoreja|živinorejstvo]], ki je bilo steber severne ekonomije. Posledično je demoralizirano civilno prebivalstvo severne Mehike nudilo malo odpora napredujoči ameriški vojski.<ref name="DeLay2008">{{navedi knjigo |author=Brian DeLay |title=Vojna tisoč puščav: Indijanski napadi in ameriško-mehiška vojna |url=https://books.google.com/books?id=Mot8hkMa0nkC&pg=PR17 |date= 2008 |location=New Haven, Conn. |publisher=Yale University Press |isbn=978-0-300-15042-1 |page=xvii}}</ref> Poleg tega so razdalja in sovražne dejavnosti domorodcev oteževale komunikacijo in trgovino med osrednjim delom Mehike ter provincami, kot sta bili Alta California in Santa Fe de Nuevo México. Posledično je bila ob izbruhu vojne Nova Mehika gospodarsko odvisna od trgovine z ZDA prek vzhodne veje "Santa Fe Trail".<ref>[https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/war/borderlands_on_the_eve.html "Meje ob izbruhu vojne"] ({{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170831043746/http://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/war/borderlands_on_the_eve.html |date=August 31, 2017 }}). ''Ameriško-mehiška vojna''. PBS.</ref> Politika mehiške vlade, ki je dopuščala naselitev ameriških državljanov v [[Teksas|njeni provinci Tejas]] je bila usmerjena v širitev nadzora v deželo Komančev (Komančerijo). Vendar pa so se "Anglos", namesto da bi se naselili v nevarnih osrednjih in zahodnih delih province, raje odločili za naselitev v Vzhodnem Teksasu, kjer je bila bogata kmetijska zemlja v neposredni bližini južnih ameriških sužnjelastniških držav. Ko je v ZDA priteklo veliko naseljencev je mehiška vlada z prepovedjo suženjstva leta 1829 odvrnila nadaljnjo migracijo.<ref>{{Cite journal |last=Valdés |first=Dennis N. |date=Oct 1987 |title=Upad suženjstva v Mehiki |url=http://dx.doi.org/10.2307/1007289 |journal=The Americas |volume=44 |issue=2 |pages=167–194 |doi=10.2307/1007289 |jstor=1007289 |s2cid=147163139 |issn=0003-1615}}</ref> ===Tuji načrti za Kalifornijo=== [[File:Mexico 1824 (equirectangular projection).png|thumb|[[Mehika]] leta 1824 z mejo z ZDA iz "Adams-Onísove pogodbe" iz leta 1818, ki jo je Mehika sklenila z ZDA.]] Med špansko kolonialno dobo sta bili Kaliforniji (tj. polotok Baja California v današnji Nehiki in Alta Califirnia v današnjih ameriški zveznih državah Kalifornija, Nevada in Utah ter deli Arizone, Wyominga in Kolorada) redko naseljeni. Potem, ko je Mehika pridobila neodvisnost je zaprla [[Misijon|misijone]] in zmanjšala svojo vojaško prisotnost. Leta 1842 je ameriški poslanec v Mehiki Waddy Thompson ml. sugeriral, da bi Mehika morda bila pripravljena predati Alto Kalifornijo ZDA za poravnavo dolgov in dejal: "Kar se tiče Teksasa ga štejem za zelo malo vrednega v primerjavi z Kalifornijo, najbogatejšo, najlepšo in najbolj zdravo deželo na svetu ... z pridobitvijo Zgornje Kalifornije bi morali imeti enako prevlado nad Pacifikom ... tako Francija kot Anglija že imata oči uprte vanjo."<ref name="Rives1913">{{navedi knjigo|author=George Lockhart Rives|title=Združene države in Mehika, 1821–1848: Zgodovina odnosov med obema državama od neodvisnosti Mehike do konca vojne z Združenimi državami|url=https://books.google.com/books?id=vfhAAAAAIAAJ&pg=PA45|year=1913|publisher=C. Scribner's Sons|page=45|access-date=October 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160430020317/https://books.google.com/books?id=vfhAAAAAIAAJ&pg=PA45|archive-date=April 30, 2016|url-status=live}}</ref> Administracija predsednika ZDA [[John Tyler|Johna Tylerja]] je predlagala tripartitno pogodbo za rešitev spora glede meje Oregona in omogočila predajo pristanišča [[San Francisco]] od Mehike k ZDA. George Hamilton-Gordon, 4. grof Aberdeena je zavrnil sodelovanje, vendar je povedal, da Velika Britanija nima nobenih pomislekov glede ameriške teritorialne pridobitve.{{sfn|Rives|1913|pp=45–46}} Britanski minister v Mehiki Richard Pakenham je leta 1841 napisal Henryju Johnu Templju, lordu Palmerstonu in urgiral "da vzpostavi britansko populacijo v veličastnem ozemlju Zgornje Kalifornije" in dejal, da "ni dela sveta, ki bi ponujalo večje naravne prednosti za ustanovitev angleške kolonije ... z vsemi sredstvi želene ... da Kalifornija, ko ne bo več pripadala Mehiki, ne pade v roke nobeni sili razen Britanije ... obstaja nekaj razlogov, da verjamemo, da so drzni in avanturistični špekulanti v Združenih državah že obrnili svoje misli v to smer." Do takrat, ko je pismo prispelo v London, pa je vlada lorda [[Robert Peel]]a s svojo politiko "male Anglije- Little England" prišla na oblast in zavrnila predlog kot drag in potencialen vir konflikta.{{sfn|Rives|1913|pp=48–49}}<ref>{{cite journal|title=Predlogi za kolonizacijo Kalifornije s strani Anglije: V povezavi s mehiškim dolgom britanskim obveznikom 1837–1846|last=Engelson|first=Lester G.|journal=[[Quarterly California Historical Society]]|issn=0008-1175|volume=18|issue=2|year=1939|pages=136–148|doi=10.2307/25139106|jstor=25139106}}</ref> Pío Pico, zadnji guverner Alta Kalifornije je zagovarjal, da Kalifornija doseže neodvisnost od Mehike in postane britanski [[protektorat]].<ref name="Lyman, George D. pp 258-62">Lyman, George D. ''John Marsh, pionir: Življenjska zgodba iskalca poti na šestih mejah,'' str. 258–262, Chautauqua Press, Chautauqua, New York, 1931.</ref><ref>Groom, Winston. ''Kearnyjeva povorka,'' str. 46, Alfred A. Knopf, 2011.</ref> ===Spopadi v Kaliforniji in zamenjava uvernerja=== Leta 1842 je Mehika nasilno zamenjala guvernerja Kalifornije Juana Bautista Alvarada z Manuelom Micheltorenom. Micheltorena je bil poslan iz Mehike skupaj z vojsko, ki je bila večidel rekrutirana iz najslabših zaporov Mehike. Kalifornijci so se temu uprli, deloma zato, ker je bila Kalifornija prej upravljana s strani rojenih Kaliforncev, deloma pa zato, ker so bile Micheltorenove politike nepriljubljene in tudi zato, ker so vojaki v Micheltoreni vojski pridobili sloves, da večino svojega časa preživijo pri kraji kokoši lokalnih kalifornijcev. Ženske niso bile obravnavane kot varne pred plenjenjem Micheltorene vojske.<ref name="Lyman, George D. pp 258-62"/><ref name="Stone, Irving pp 68">Stone, Irving. ''Moški, ki se ujemajo z mojimi gorami,'' str. 68–72, Berkley Books, New York, 1982. {{ISBN|0-425-10544-X}}.</ref><ref name="Winkley, John W. pp 66">Winkley, John W. Dr. John Marsh, Wilderness Scout, pp. 66–69, The Parthenon Press, Nashville, Tennessee, 1962.</ref><ref name="Stone, Irving pp 66">Stone, Irving. From Mud-Flat Cove to Gold to Statehood, pp. 66–68, Word Dancer Press, Clovis, California, 1999. {{ISBN|1-884995-17-9}}.</ref> Bivši guverner Alvarado je leta 1845 organiziral upor, ki se je končal z bitko pri Providenciji v prehodu Cahuenga blizu [[Los Angeles]]a. Kot rezultat dejanj kalifornijskega naseljenca Johna Marsha so bile sile Micheltorena poražene.<ref name="Lyman, George D. pp 258-62"/><ref name="Stone, Irving pp 68"/><ref name="Winkley, John W. pp 66"/><ref name="Stone, Irving pp 66"/> ===Revolucija v Teksasu, republika in ameriška priključitev=== {{Glej tudi|Republika Teksas}} [[File:Wpdms republic of texas.svg|thumb|Republika Teksas: Zdajšnje oblike posameznih ameriških držav so prekrite na mejah iz let 1836–1845.]] Leta 1800 je imela španska kolonialna provinca Teksas (Tejas) malo prebivalcev, le okoli 7.000 neavtohtonih naseljencev.<ref name="Santoni 1511">Santoni, "U.S.–Mexican War", p. 1511.</ref> Španska krona je razvila politiko kolonizacije, da bi učinkoviteje nadzorovala ozemlje. Po neodvisnosti je mehiška vlada uveljavila politiko, s katero je dodelila Mosesu Austinu, bankirju iz [[Missouri]]ja veliko zemljišče v Teksasu. Austin je umrl, preden bi lahko uresničil svoj načrt za rekrutiranje ameriških naseljencev za to zemljišče, a je njegov sin Stephen F. Austin pripeljal 300 ameriških družin v Teksas.<ref>Jesús F. de la Teja, "Texas Secession" v ''Enciklopediji Mehike'', Chicago: Fitzroy Dearborn 1997, 1403–1404.</ref> To je začelo stalno težnjo po migraciji iz Združenih držav na teksaško mejo. Austinova kolonija je bila najuspešnejša med več kolonijami, ki jih je odobrila mehiška vlada. Mehiška vlada je nameravala, da bi novi naseljenci delovali kot blažilec med Tejanosi (španskimi naseljenci v Teksasu) prebivalci in Komanči, a so se nehispanski kolonisti pogosto naseljevali na območjih z donosnimi kmetijskimi zemljišči in trgovinskimi povezavami z [[Louisiana|Louisiano]] namesto bolj proti zahodu, kjer bi bili učinkovita pregrada proti avtohtonim prebivalcem. Leta 1829 je zaradi velikega priseljevanja ameriških imigrantov nehispanskih govorcev španščine v Teksasu preseglo število domačinov. Predsednik Vicente Guerrero, junak mehiške neodvisnosti, se je odločil pridobiti več nadzora nad Teksasom in prihodom nehispanskih kolonistov iz južnih ZDA ter odvračati nadaljnje priseljevanje z ukinjanjem suženjstva v Mehiki.<ref name="Santoni 1511"/><ref>Douglas W. Richmond, "Vicente Guerrero" v ''Enciklopediji Mehike'', Chicago: Fitzroy Dearborn 1997, p. 617.</ref> Mehiška vlada se je prav tako odločila obnoviti davek na premoženje in povečati carine na uvožene ameriške izdelke. Naseljenci in številni mehiški poslovneži v regiji so zavrnili te zahteve, kar je privedlo do zaprtja Teksasa za dodatno priseljevanje s strani vlade Mehike, ki se je potem nadaljevalo iz Združenih držav v Teksas nezakonito. Leta 1834 so mehiški konservativci prevzeli politično iniciativo, General Antonio López de Santa Anna pa je postal centralistični predsednik Mehike. Kongres pod nadzorom konservativcev je opustil zvezni sistem in ga zamenjal z enotno centralno vlado, ki je odvzela moč državam. Pustivši politiko tistim v Mexico Cityju je General Santa Anna vodil mehiško vojsko, da je zatrl pol-neodvisnost Teksasa. To je storil v Coahuili (leta 1824 je Mehika združila Teksas in Coahuilo v ogromno državo "Coahuila y Tejas"). Austin je poklical Teksašane k orožju in so razglasili neodvisnost od Mehike leta 1836. Po tem, ko je Santa Anna porazil Teksašane v [[Bitka pri Alamu|bitki pri Alamu]] je bil sam [[Bitka pri San Jacintu|poražen ujet v bitki pri San Jacintu]] od teksaške vojske, ki jo je vodil general [[Sam Houston]]. V zameno za svoje življenje je Santa Anna podpisal pogodbo s predsednikom Teksasa Davidom Burnetom, s čimer je končal vojno in priznal neodvisnost Teksasa. Pogodba ni bila ratificirana s strani mehiškega kongresa, saj je bila podpisana s strani ujetnika pod prisilo.<ref>Fowler, ''Santa Anna of Mexico'', str. 176–177.</ref> Čeprav je Mehika zavrnila priznanje neodvisnosti Teksasa, je Teksas utrdil svoj status kot neodvisna republika in prejel uradno priznanje od Britanije, Francije in Združenih držav, ki so vse svetovale Mehiki, naj ne poskuša ponovno osvojiti nove nacije. Večina Teksašanov je želela priti v Združene države, vendar je bila priključitev Teksasa sporna v ameriškem kongresu, kjer so whigi in abolicionisti temu večinoma nasprotovali.<ref name="zinn">{{navedi knjigo|author=Howard Zinn|title=A People's History of the United States, 1492–Present|url=https://archive.org/details/peopleshistoryof0000zinn_s7j6|publisher=[[Harper Perennial]]|year=1995|isbn=0-06-092643-0|edition=1st Perennial|location=New York|page=[https://archive.org/details/peopleshistoryof0000zinn_s7j6/page/n686 675]|orig-year=1980}}</ref>{{rp|150–155}} Leta 1845 je Teksas sprejel ponudbo za priključitev s strani ameriškega kongresa in postal 28. država dne 29. decembra 1845, kar je postavilo temelje za konflikt z Mehiko.<ref name="Republic of Texas">Glej {{navedi splet|date=June 15, 2010|title=Republic of Texas|url=http://www.tshaonline.org/handbook/online/articles/mzr02|url-status=bot: unknown|archive-url=https://web.archive.org/web/20090429075659/http://www.tshaonline.org/handbook/online/articles/mzr02|archive-date=April 29, 2009|access-date=July 5, 2014}}</ref>{{clear left}} ==Uvod== === Pas Nueces === Po "pogodbi Velasco", ki je bila sklenjena potem, ko so Teksašani ujeli generala [[Antonio López de Santa Anna|Santa Anno]] po bitki pri San Jacintu, je bila južna meja Teksasa postavljena na "Rio Grande del Norte." Teksašani so trdili, da ta postavitev postavlja južno mejo ob sodobni [[Rio Grande]]. Mehiška vlada je to postavitev izpodbijala na dveh osnovah: prvič, zavrnila je idejo o neodvisnosti Teksasa in drugič, trdila je, da je Rio Grande v pogodbi dejansko Nueces River, saj se trenutno Rio Grande v Mehiki vedno imenuje "Rio Bravo." Vendar ta trditev ne odraža polnega imena reke v Mehiki: "Rio Bravo del Norte." Nesrečna "Texan Santa Fe odprava" iz leta 1841 je poskušala uresničiti trditev o novomehiškem ozemlju vzhodno od Rio Grande, vendar so bili njeni člani ujete s strani mehiške vojske in zaprti. Omenjanje meje Rio Grande Teksasa je bilo izpuščeno iz resolucije za priključitev ameriškega kongresa, da bi olajšali sprejemanje potem, ko je pogodba o priključitvi propadla v senatu. Predsednik Polk je vztrajal ob mejni črti ob Rio Grande in ko je Mehika poslala sile čez Rio Grande je to povzročilo spor.{{sfn|Rives|1913|pp=165–168}} === Polkova dejanja === Julija 1845 je Polk poslal generala [[Zachary Taylor|Zacharyja Taylorja]] v Teksas, do oktobra je Taylor poveljeval 3.500 Američanom ob reki Nueces, pripravljen, da z oboroženo silo prevzamejo sporno ozemlje. Hkrati je predsednik Polk napisal ameriškemu konzulu na mehiškem ozemlju Alta California, da je zavrnil ameriške ambicije v Kaliforniji, vendar je ponudil podporo neodvisnosti od Mehike ali prostovoljni priključitvi k Združenim državam ter opozoril, da se bodo Združene države uprle vsakemu evropskemu poskusu prevzema.{{sfn|Rives|1913|pp=165–168}} Da bi končal še eno vojaško grožnjo z Združenim kraljestvom glede [[Oregon|Oregon Country]] je Polk podpisal" Oregon Treaty", ki je razdelil ozemlje, kar je razburilo severne demokrate, ki so menili, da daje prednost južnemu širjenju pred severnim. Pozimi 1845–46 se je zvezno pooblaščen raziskovalec [[John C. Frémont]] in skupina oboroženih moških pojavila v Alti Kaliforniji. Potem, ko je tako mehiškemu guvernerju kot ameriškemu konzul Thomasu O. Larkinu povedal, da le kupuje zaloge na poti v Oregon, je namesto tega odšel v naseljeno območje Kalifornije in obiskal Santa Cruz in Salinas Valley, razložil je, da je iskal obmorsko hišo za svojo mamo.{{sfn|Rives|1913|pp=172–173}} Mehiške oblasti so postale zaskrbljene in mu odredile, da zapusti območje. Frémont je odgovoril z gradnjo trdnjave na Fremont Peak in dvigom ameriške zastave. Larkin je sporočil, da so Frémontova dejanja kontraproduktivna. Frémont je zapustil Kalifornijo marca, a se vrnil in prevzel nadzor nad »California Battalion« po izbruhu »Bear Flag Revolt« v Sonomi.<ref>Mary Lee Spence in Donald Jackson, ''The Expeditions of John Charles Fremont: The Bear Flag Revolt and the Court-Martial''. U of Illinois Press, 1973.</ref> Novembra 1845 je Polk poslal Johna Slidella, tajnega predstavnika, v Mexico City s ponudbo mehiški vladi v višini $25 milijonov za mejo z Rio Grande v Teksasu in mehiškimi provincami Alta California in Santa Fe de Nuevo México. Ekspanzionisti v ZDA so želeli Kalifornijo, da bi preprečili britanske interese na tem območju in pridobili pristanišče na Tihem oceanu. Polk je Slidellu dovolil, da odpusti $3 milijonov dolga ameriškim državljanom za škodo povzročeno med Mehiško vojno za neodvisnost in plača nadaljnih $25 do $30 milijonov za ti dve ozemlji.<ref name="Smith-2">Smith (1919), str. xi.</ref><ref name="Stenberg-1935">{{Cite journal |jstor = 3633243|title = The Failure of Polk's Mexican War Intrigue of 1845|url = https://archive.org/details/sim_pacific-historical-review_1935_4_1/page/n42|journal = Pacific Historical Review|volume = 4|issue = 1|pages = 39–68|last1 = Stenberg|first1 = Richard R.|year = 1935|doi = 10.2307/3633243|issn=0030-8684 }}</ref> === Odgovor Mehike === Mehika ni bila niti naklonjena niti sposobna za pogajanje. Leta 1846 se je predsedstvo zamenjalo štirikrat, vojaški minister šestkrat in finančni minister šestnajstkrat.<ref>Donald Fithian Stevens, ''Origins of Instability in Early Republican Mexico'' (1991), str. 11.</ref> Kljub temu so se mehiška javnost in vse politične frakcije strinjale, da bi prodaja ozemelj Združenim državam oskrunila nacionalno čast.<ref>Miguel E. Soto, "The Monarchist Conspiracy and the Mexican War" v ''Essays on the Mexican War'' ur. Wayne Cutler; Texas A&M University Press. 1986. str. 66–67.</ref><ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 5</ref> Mehičani, ki so nasprotovali neposrednemu konfliktu z Združenimi državami, vključno z predsednikom Joséom Joaquínom de Herrero so bili obravnavani kot izdajalci domovine.<ref name="Brooks6162">Brooks (1849), str. 61–62.</ref> Vojaški nasprotniki de Herrere, podprti z populističnimi časopisi so Slidellovo prisotnost v Mexico Cityjem obravnavali kot žalitev. Ko je de Herrera razmišljal o sprejemu Slidella, da bi mirno rešil problem priključitve Teksasa so ga obtožili izdaje in ga zrušili. Po prihodu bolj nacionalistične vlade pod vodstvom generala Mariana Paredesa y Arrillage so javno potrdili mehiški zahtevek za vrnitev Teksasa.<ref name="Brooks6162"/> ==Priprave na vojno== ===Ovire v Mehiki=== ====Mehiška vojska==== [[File:Oleo Antonio Lopez de Santa Anna.PNG|thumb|left|upright|General [[Antonio López de Santa Anna]] je bil vojaški junak, ki je večkrat postal predsednik Mehike. Vmešavanje mehiške vojske v politiko je bilo stalna težava v sredini devetnajstega stoletja.]] Mehiška vojska je bila šibka in razdeljena sila. Le 7 od 19 držav, ki so tvorile mehiško federacijo je poslalo vojake, orožje in denar za vojno prizadevanje.<ref>{{navedi splet|title=Konec mehiško-ameriške vojne: Podpis pogodbe Guadalupe Hidalgo|url=http://www.memoriapoliticademexico.org/Efemerides/2/02021848.html|website=Memoria Política de México (Politična zgodovina Mehike)|access-date=22. april 2015|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20150526002301/http://www.memoriapoliticademexico.org/Efemerides/2/02021848.html|archive-date=26. maj 2015|url-status=live}}</ref> Mnogi voditelji so izrazili zaskrbljenost za državo, vključno s Santano, ki je izjavil: "voditelji vojske so dali vse od sebe, da bi usposobili neizkušene može, ki so se prijavili, vendar so lahko le malo naredili, da bi jih navdihnili s patriotskimi čustvi do slavne države, ki so jo imeli čast služiti. <ref>citirano v Carolu in Thomasu Christensen, ''Ameriško-mehiška vojna. Pratnik televizijski seriji, Ameriško-mehiška vojna, 1846–48.'' San Francisco: Bay Books 1998, str. 138.</ref> Po mnenju vodilnega mehiškega konservativnega politika Lucasa Alamána je "denar, porabljen za oboroževanje mehiških vojakov le omogočil, da so se bojevali med seboj in 'dala iluzijo', da ima država vojsko za svojo obrambo." <ref>Alamána parafraziral Christensen, ''Ameriško-mehiška vojna'', str. 61.</ref> Vendar je eden od častnikov kritiziral Santa Anno za način usposabljanje vojakov: "Konjenica je bila usposabljana le v regimentih. Artilerija skoraj nikoli ni izvajala manevrov in nikoli ni izstrelila praznega naboja. General, ki je poveljeval, nikoli ni bil prisoten na polju manevrov, zato ni mogel oceniti ustreznih kakovosti različnih enot pod njegovim poveljstvom ... Če so se kakšni sestanki glavnih poveljnikov odvijali, da bi razpravljali o operacijah kampanje, to ni bilo znano, prav tako ni bilo znano ali je bil oblikovan kakšen načrt kampanje." <ref>Mehiški vojak Manuel Balontín, citiran v Christensen, ''Ameriško-mehiška vojna'', str. 137.</ref> Na začetku vojne so bile mehiške sile razdeljene med stalne enote (''permanentes'') in aktivne milice (''activos''). Stalne sile so sestavljale 12 [[Polk|regimentov]] pehote (vsak z dvema bataljonoma), tri brigade artilerije, osem regimentov kavalerije, en ločen eskadron in brigado [[Dragonci|dragoncev]]. Milica je obsegala devet regimentov pehote in šest regimentov konjenice. Na severnih ozemljih so prezidijalne čete (''presidiales'') varovale razpršena naselja. <ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=YImnue0ORwAC |title=René Chartrand, ''Santa Anna's Mexican Army 1821–48'', Illustrated by Bill Younghusband |isbn =978-1841766676 |access-date=May 28, 2011 |last1=Chartrand |first1=Rene |date=March 25, 2004 |publisher=Bloomsbury}}{{Dead link|date=November 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Avtohtono prebivalstvo v Mehiki je imelo ključno vlogo pri obrambi njihove zemlje. Do začetka vojne je avtohtono prebivalstvo izgubljalo svoje naravne vire zaradi priseljevanja ameriških naseljencev. Kot rezultat so se morali avtohtoni prebivalci iz območja Velikih planjav zanašati na napade ameriških naselbin, da bi preživeli. <ref name="Bowers-2021">{{Cite journal |last=Bowers |first=Riley |date=2021-09-20 |title=Beyond a Border Conflict: Indigenous Involvement in the Mexican-American War |url=https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5 |journal=West Virginia University Historical Review |volume=2 |issue=1 |pages=36 |via=The Research Repository @ WVU |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235317/https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5/ |url-status=live }}</ref> Čeprav je bilo ropanje veliko bolj donosno kot lov, avtohtono prebivalstvo ni imelo velike izbire. Avtohtoni bojevniki, ki so se prijavili za boj z mehiško vojsko, so bili pogosto prepuščeni samim sebi in podplačani. <ref name="Bowers-2021" /> Z ropanjem so avtohtona plemena prav tako lahko pridobila konje in jih ukrotila za bojne pohode. <ref>{{Cite journal |last=Bowers |first=Riley |date=2021-09-20 |title=Beyond a Border Conflict: Indigenous Involvement in the Mexican–American War |url=https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5 |journal=West Virginia University Historical Review |volume=2 |issue=1 |pages=37 |via=The Research Repository @ WVU |access-date=November 29, 2023 |archive-date=December 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231220062006/https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5/ |url-status=live }}</ref> Metode ugrabljanja, zlasti tistih iz plemena Komančev so bile tudi v korist mehiški vojski, saj so ujetniki pogosto pomagali domačemu prebivalstvu pri napadih ameriških sil.<ref>{{Cite journal |last=Bowers |first=Riley |date=2021-09-20 |title=Beyond a Border Conflict: Indigenous Involvement in the Mexican-American War |url=https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5 |journal=West Virginia University Historical Review |volume=2 |issue=1 |pages=39 |via=The Research Repository @ WVU |access-date=November 29, 2023 |archive-date=December 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231220062006/https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5/ |url-status=live }}</ref> Mehiška vojska je uporabljala rezervne britanske [[Mušketa|muškete]] (kot je bila "Brown Bess"), ki so ostale od [[Napoleon|napoleonskih vojn]]. Medtem, ko so bili na začetku vojne večina ameriških vojakov še opremljeni z podobnimi Springfield 1816 mušketami na kres, so postali bolj zanesljivi modeli na vžigalne kapice vse bolj priljubljeni, ko se je konflikt nadaljeval. Nekatere enote ZDA so nosile sodobnejše orožje, ki jim je dalo pomembno prednost pred njihovimi mehiškimi nasprotniki, kot je bila puška Springfield 1841 vojaške enote "Mississippi Rifles" in [[Revolver|revolverji]] znamke "Colt Paterson" vojaške enote "Texas Rangers". V poznejših fazah vojne so ZDA razdelili revolverje znamke "Colt Walker", katerih 1.000 kosov so naročili leta 1846. Najpomembneje je, da je v celotni vojni pogosto odločilna prednost ameriške artilerije prinesla zmago. V svojih spominih iz leta 1885 je nekdanji ameriški predsednik [[Ulysses Grant]], veteran mehiške vojne, poročal, zapisal: {{blockquote| "Mehiška vojska tistega časa je komajda bila institucija. Zasebni vojak je bil izbran iz nižjega razreda prebivalstva, ko je bilo to potrebno; njegova privolitev ni bila vprašana; slabo je bil oblečen, še slabše hranjen in redko plačan. Odpustili so ga, ko ga niso več potrebovali. Častnikinižjih rangov so bili samo malo superiorni vojakom. Ob vsem tem sem videl tako pogumne nastope teh ljudi, kot sem jih kdajkoli videl pri vojakih. Zdaj ima Mehika stalno vojsko večjo od Združenih držav. Imajo vojaško šolo, ki je zasnovana po vzoru [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Pointa]]. Njihovi častniki so izobraženi in ni dvoma, zelo pogumni. Mehiška vojna 1846–48 bi bila v tej generaciji nemogoča."<ref name="ReferenceA">Personal Memoirs of U. S. Grant, p. 65.</ref>}} ====Politične delitve==== [[File:Valentín Gómez Farías, portrait.JPG|thumb|upright|Liberalni Valentín Gómez Farías, ki je služil kot podpredsednik Santa Anne in izvajal liberalno reformo leta 1833, je bil pomemben politični igralec v dobi mehiško-ameriške vojne.]] V Mehiki so bile pomembne politične delitve, ki so resno ovirale vojno prizadevanje.<ref>Guardino, Peter. ''The Dead March'', p. 5</ref> Znotraj Mehike so se konservativni ''centralistas'' in liberalni federalisti borili za oblast, občasno pa sta se ti dve frakciji znotraj mehiške vojske borili med seboj namesto proti napredujoči ameriški vojski. Santa Anna je z grenko obžaloval, "Kako sramotno je to priznati, toda to sramotno tragedijo smo si prinesli sami s svojim neskončnim notranjim bojem."<ref>Fowler, Will. ''Santa Anna of Mexico'' p. 265</ref> Med konfliktom so predsedniki opravljali funkcijo do nekaj mesecev, včasih samo tednov ali celo dni. Tik pred izbruhom vojne je liberalni general José Joaquín de Herrera bil predsednik (december 1844 – december 1845) in bil pripravljen sodelovati v pogajanjih, dokler se ni zdelo, da se podreja ZDA, vendar so ga številne mehiške frakcije obtožile, da je prodajal svojo državo (''vendepatria'') zaradi tega, kar je razmišljal.<ref>Bauer, ''The Mexican War'', pp.16–17</ref> Zrušili so ga konservativci Mariana Paredesa (December 1845 – July 1846), ki je zapustil predsedništvo, da bi se boril proti invazijski ameriški vojski in ga je zamenjal njegov podpredsednik Nicolás Bravo (28. julij 1846&nbsp;– 4. avgust 1846). Konzervativni Bravo je bil strmoglavljen s strani federalističnih liberalcev, ki so ponovno vzpostavili zvezno ustavo iz leta 1824. José Mariano Salas (6. avgust 1846&nbsp;– 23. december 1846) je služil kot predsednik in izvedel volitve pod obnovljenim federalističnim sistemom. General [[Antonio López de Santa Anna]] je zmagal na teh volitvah, vendar je, kot je bilo v njegovi navadi, prepustil administracijo svojemu podpredsedniku, ki je bil spet liberalec Valentín Gómez Farías (23. december 1846&nbsp;– 21. marec 1847). Februarja 1847 so se konservativci uprli poskusu liberalne vlade, da bi prevzela cerkveno premoženje za financiranje vojne. V "Uporu Polkov" so Katoliška cerkev in konzervativci plačevali vojake, da so se uprli liberalni vladi.<ref>Tenenbaum, Barbara. "Mexico" in ''Encyclopedia of Latin American History and Culture'', vol. 4, str. 10. New York: Charles Scribner's Sons 1996.</ref> Santa Anna je moral zapustiti svojo kampanjo in se vrniti v glavno mesto, da bi razrešil politični kaos. Santa Anna je ponovno na kratko zasedel predsedništvo od 21. marca 1847&nbsp;– 2. aprila 1847. Njegove čete so bile prikrajšane za podporo, ki bi jim omogočila nadaljevanje boja. Konservativci so zahtevali odstranitev Gomeza Faríasa, kar so dosegli z ukinitvijo urada podpredsednika. Santa Anna se je vrnil na bojišče, predsedništvo pa je prevzel Pedro María de Anaya (2. april&nbsp;– 20. maj 1847). Santa Anna se je ponovno vrnil v predsedništvo 20. maja 1847, ko je Anaya odšel v boj proti invaziji in je služil do 15. septembra 1847. Raje je imel bojišče kot administracijo, zato jr Santa Anna je ponovno zapustil urad in ga prepustil Manuelu de la Peña y Peña (16. september&nbsp;– 13. november 1847). Z ameriškimi silami, ki so zasedle mehiško glavno mesto in velik del notranjosti je bilo pogajanje o mirovni pogodbi nujno, zato je Peña y Peña zapustil urad, da bi to storil. Pedro María Anaya se je vrnil v predsedništvo 13. novembra 1847&nbsp;– 8. januarja 1848. Anaya je zavrnil podpis katere koli pogodbe, ki bi prepustila ozemlje ZDA, kljub situaciji na terenu, kjer so Američani zasedli glavno mesto. Peña y Peña je ponovno prevzel predsedništvo 8. januarja 1848&nbsp;– 3. junija 1848, v tem času je bila podpisana "Pogodba Guadalupe Hidalgo", ki je končala vojno. === Izzivi v Združenih državah === [[File:US Uniform 1840.jpeg|thumb|right|Uniforme ameriške vojske, 1835–1851]] ====Armada Združenih držav==== Polk je obljubil, da bo iskal ozemlje za aneksijo v Oregonu in Teksasu kot del svoje |kampanje leta 1844, vendar redna vojska ni bila dovolj velika, da bi vzdržala dolgotrajne konflikte na dveh frontah. Spor za Oregon z Veliko Britanijo je bil miroljubno rešen z pogodbo, kar je ameriškim silam omogočilo, da se osredotočijo na južno mejo. Vojna se je odvijala z regimenti redne vojske, okrepljene z različnimi regimenti, bataljoni in enotami prostovoljcev iz različnih držav Unije ter Američani in nekaterimi Mehičani v Kaliforniji in Novi Mehiki. Na splošno so se častniki redne vojske zaničevali prostovoljce, katerih usposabljanje je bilo slabo in vedenje nedisciplinirano. (glej spodaj) Na zahodni obali je ameriška mornarica poslala bataljon mornarjev v poskusu ponovnega zavzetja [[Los Angeles]]a.<ref>{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/mexicanwarvetera00roba |title=William Hugh Robarts, "Veterani mehiške vojne: celoten seznam rednih in prostovoljnih enot v vojni med Združenimi državami in Mehiko, od 1846 do 1848; prostovoljci so razvrščeni po državah, abecedno", Brentano's (A. S. Witherbee & Co., lastniki); Washington, D.C., 1887 |date=10. marec 2001 |access-date=28. maj 2011 |publisher=Washington, D.C.Brentano's |archive-url=https://web.archive.org/web/20110629112837/http://www.archive.org/details/mexicanwarvetera00roba |archive-date=June 29, 2011 |url-status=live }}</ref> Čeprav [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska in mornarica]] na začetku vojne nista bili veliki, so bili častniki na splošno dobro usposobljeni, število vojakov pa je bilo dokaj veliko v primerjavi z Mehiko. Na začetku vojne je imela ameriška vojska osem regimentov pehote (trije bataljoni vsak), štiri topniške regimente in tri konjeniške regimente (dva dragonska, en konjeniški strelci). Ti regimenti so bili dopolnjeni z 10 novimi regimenti (devet pehotnih in en konjeniški), ustanovljenimi za eno leto službe z aktom Kongresa z dne 11. februarja 1847.<ref>Robarts, "Mexican War veterans", pp. 1–24.</ref> Velik del te vojske so sestavljali nedavni priseljenci. Po besedah Tylerja V. Johnsona so na tujem rojeni moški predstavljali 47 odstotkov skupnih sil generala Taylora. Poleg velikega kontingenta irsko in nemško rojenih vojakov so bili zastopani skoraj vsi evropski narodi in kneževine. Ocenjuje se, da je ameriška vojska dodatno vključila 1.500 mož iz britanske Severne Amerike, vključno z francoskimi Kanadčani.<ref>{{navedi knjigo |last1=Johnson |first1=Tyler V. |title=Devotion to the Adopted Country: U.S. Immigrant Volunteers in the Mexican War |url=https://archive.org/details/devotiontoadopte00john |date=2012 |publisher=University of Missouri Press |location=Columbia |page=[https://archive.org/details/devotiontoadopte00john/page/n26 11]}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Lacroix |first1=Patrick |title=Canadian-Born Soldiers in the Mexican–American War (1846–48): An Opportunity for Migration Studies |journal=International Journal of Canadian Studies |date=2020 |volume=57 |pages=27–46|doi=10.3138/ijcs.57.x.27 |s2cid=225452642 }}</ref> Čeprav je Polk upal, da se izogne podaljšani vojni glede Teksasa, je dolgotrajni konflikt raztegnil vire redne vojske, kar je zahtevalo rekrutacijo prostovoljcev z kratkotrajnimi vpisnimi roki. Nekateri vpisi so bili za eno leto, vendar so bili drugi za 3 ali 6 mesecev.<ref>Robarts, "Mexican War veterans", pp. 39–79.</ref> Najboljši prostovoljci so se prijavili za enoletno službo poleti 1846, z njihovimi vpisi, ki so potekli ravno takrat, ko je bila kampanja generala [[Winfield Scott]]a pripravljena na zajetje Ciudad Mexica. Mnogi se niso ponovno vpisali, odločili so se, da se raje vrnejo domov, kot da bi se izpostavili nevarnosti bolezni, grožnji smrti ali poškodb na bojišču ali v gverilskem boju. V njihov patriotizem so nekateri v ZDA dvomili, vendar jih niso šteli med dezerterje.<ref>Guardino, ''The Dead March'', pp. 209–210.</ref> Prostovoljci so bili veliko manj disciplinirani kot redna vojska, mnogi so napadali civilno prebivalstvo, kar je včasih izhajalo iz protikatoliškega in protimehiškega sentimenta.<ref>Foos, Paul. ''A Short, Offhand, Killing Affair: Soldiers and Social Conflict during the Mexican–American War''. Chapel Hill: University of North Carolina Press 2002.</ref> Spomini vojakov opisujejo primere ropanja in umorov mehiških civilistov, večinoma s strani prostovoljcev. Dnevnik enega častnika navaja: "Prišli smo v Burrito okoli 17. ure, mnogi prostovoljci iz Louisiane so bili tam, zakonsko brezpravna pijana množica. Prebivalce so pregnali, zasedli njihove hiše in med seboj tekmovali, kdo bo bolj zverinsko ravnal."<ref>Mills, Bronwyn. ''U.S.–Mexican War'' {{ISBN|0-8160-4932-7}}.</ref> John L. O'Sullivan, glasen zagovornik Manifest Destiny, se je kasneje spomnil: "Redni vojaki so prostovoljce gledali z važnostjo in zaničevanjem ... [Prostovoljci] so brez dovoljenja jemali Mehičanom njihovo govedo in koruzo, kradli njihove ograje za kurjavo, se opili in ubili več nedolžnih prebivalcev mesta na ulicah." Mnogi prostovoljci so bili nezaželeni in veljali za slabe vojake. Izraz "Just like Gaines's army" ("Tako kot Gainesova vojska") se je začel nanašati na nekaj neuporabnega, fraza pa je nastala, ko je skupina neizurjenih in nepripravljenih vojakov iz Louisiane bila zavrnjena in poslana nazaj s strani generala Taylora na začetku vojne.<ref>Tucker, Spencer. ''U.S. Leadership in Wartime: Clashes, Controversy, and Compromise'', Volume 1, p. 249.</ref> V svojih spominih iz leta 1885 Ulysses Grant ocenjuje ameriške oborožene sile, ki so se soočale z Mehiko bolj pozitivno. {{blockquote|Zmage v Mehiki so bile v vsakem primeru nadvse nad številčnejšimi nasprotniki. Za to sta bila dva razloga. Tako general Scott kot general Taylor sta imela armade, ki se le redko ustvarijo. Na bitkah pri Palo Altou in Resaca-de-la-Palma je imel general Taylor majhno vojsko, a je bila ta izključno sestavljena iz rednih enot pod najboljšim usposabljanjem in disciplino. Vsak častnik, od najvišjega do najnižjega, je bil izobražen v svojem poklicu, ne nujno na West Pointu, ampak v utrdbah, v garniziji, mnogi izmed njih pa tudi v vojnah proti avtohtonemu prebivalstvu. Navadni vojaki so bili verjetno slabši material za sestavo vojske od prostovoljcev, ki so sodelovali v vseh poznejših bitkah vojne; vendar so bili pogumni možje, vaja in disciplina pa sta iz njih izvabili vse, kar je bilo v njih. Verjetno ni nikdar stala pred sovražnikom boljša vojska, mož za moškega, kot ta, ki ji je poveljeval general Taylor v prvih dveh spopadih mehiške vojne. Prostovoljci, ki so sledili, so bili boljšega materiala, vendar na začetku brez vaje ali discipline. Povezani so bili s toliko discipliniranimi možmi in profesionalno izobraženimi častniki, da so se v boje podali z zaupanjem, ki ga sicer ne bi čutili. Skoraj takoj so sami postali vojaki. Vse te pogoje bi spet uživali v primeru vojne.<ref>{{navedi knjigo| url=https://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm#ch5| title=Osebni spomini U. S. Granta, popolni| date=2004| access-date=February 25, 2016| archive-url=https://web.archive.org/web/20160303233028/http://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm#ch5| archive-date=March 3, 2016| url-status=live}}</ref>}} ====Politične delitve==== ZDA so bile neodvisna država od [[Ameriška revolucija|Ameriške revolucije]], vendar je bila to država, ki je bila močno razdeljena po frakcijah, še posebej v zvezi s suženjstvom. Širitev države, zlasti s pomočjo oboroženega spopada proti suvereni državi, je poglobila te frakcijske delitve. Polk je za las zmagal v volitvah za predsednika 1844 in odločilno zmagal z elektorskimi glasovi, vendar je s pripojitvijo Teksasa leta 1845 in izbruhom vojne leta 1846 Polkova demokratska stranka izgubila predstavniški dom proti stranki Whigom, ki je nasprotovala vojni. Za razliko od Mehike, ki je imela šibke formalne državne institucije in kaotične spremembe v vladi in vojsko, ki je redno posegala v politiko, so ZDA na splošno ohranjale svoje politične delitve znotraj okvirov vladnih institucij. == Vloga žensk == === Prispevki mehiških žensk === ==== Na bojišču ==== Ker je Mehika vodila vojno na svojem ozemlju so bile ženske v podpornih enotah za vojsko, znane kot ''soldaderas''. Niso se udeleževale običajnega bojevanja na bojiščih, a so nekatere soldaderas sodelovale v bitki skupaj z moškimi. Te ženske so bile vključene v bojevanje med obrambo Mexico Cityja in Monterreyja. Nekatere ženske, kot sta Doña Jesús Dosamantes in María Josefa Zozaya, bodo vedno znane kot junakinje.<ref>{{navedi knjigo |last=Acuña |first=Rodolfo |title=Okupirana Amerika Zgodovina Čikanov |publisher=Pearson |year=2015 |pages=50}}</ref> Po drugi strani so nekatere mehiške ženske veljale za "angele", saj so nudile pomoč in tolažbo ranjenim moškim na obeh straneh.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.6 |title=Domoljubi, prostitutke in špijoni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=61 |chapter=Soldaderas: Mehiške ženske in bojišče |jstor=j.ctt1qv5pjr.6 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13,2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235330/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> ====Doma ==== Čeprav so soldaderas dokazale sposobnosti mehiških žensk izven zasebne sfere, so mehiške ženske doma še vedno prispevale k vojnim naporom. Potem, ko so se morale soočiti z izgubami v svoji državi, so mehiške ženske nosile črno oblačilo in ustvarjale mračne slike.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.6 |title=Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=67 |chapter=Soldaderas: Mexican Women and the Battlefield |jstor=j.ctt1qv5pjr.6 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235330/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> === Prispevki ameriških žensk === ==== Na bojišču ==== Ameriške in mehiške ženske so delile podobnosti pri nudenju svojih domačih storitev na bojišču. Med najbolj opaznimi ameriškimi ženskami na bojišču je bila Sarah A. Bowman Pogosto so jo videvali, kako dostavlja hrano, nosi ranjene vojake in se bori v bojih.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.8 |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=114 |chapter=Profiles in Courage: Working Women in Mexico |jstor=j.ctt1qv5pjr.8 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235253/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> ==== Doma ==== '''V Mehiki''' Medtem ko so se njihovi možje včlanili v vojsko je veliko žensk ostalo v Mehiki, da bi nadzirale svoje posle in postale tovarniške delavke.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.8 |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=109 |chapter=Profiles in Courage: Working Women in Mexico |jstor=j.ctt1qv5pjr.8 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235253/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> Kljub temu je tovarniška delavka Anna McClarmonde Chase bila dovolj pripravljena, da postane vohun za ameriške sile, da bi zaščitila svoj dom in poslovanje v odsotnosti svojega moža.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.8 |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=125 |chapter=Profiles in Courage: Working Women in Mexico |jstor=j.ctt1qv5pjr.8 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235253/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> '''V ZDA''' Tako kot so mehiške ženske prispevače k vojnim naporom iz svojih domov, so ženske v ZDA prav tako javno protestirale in izdelovale patriotske obrti, ki so jih lahko nosili ameriški vojaki.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.8 |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=124 |chapter=Profiles in Courage: Working Women in Mexico |jstor=j.ctt1qv5pjr.8 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235253/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> Poleg tega so ženske novinarke v več državah izkoristile svojo pismenost, da so spregovorile v podporo ali proti vojni, vključno z Anne Royall, Jane Swisshelm in Jane Cazneau.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.5 |title=Patrioti, Prostituti in Špijuni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=Univerza Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=52 |chapter=Ženske, reforme in ameriška domača fronta|jstor=j.ctt1qv5pjr.5 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.9 |title=Patrioti, Prostituti in Špijuni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=Univerza Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=138 |chapter=Ženske urednice poročajo o vojni|jstor=j.ctt1qv5pjr.9 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.9 |title=Patrioti, Prostituti in Špijuni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=Univerza Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=139 |chapter=Ženske urednice poročajo o vojni|jstor=j.ctt1qv5pjr.9 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Belolavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.9 |title=Patrioti, Prostituti in Špijuni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=Univerza Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=141 |chapter=Ženske urednice poročajo o vojni|jstor=j.ctt1qv5pjr.9 }}</ref> Ameriške ženske novinarke so igrale ključno vlogo pri predstavljanju glasov žensk, ki so bile zamolčane v javni sferi. == Dogodki == === Izbruh sovražnosti === [[File:Heroine of Fort Brown.jpg|thumb|Sarah A. Bowman, upodobljena kot junakinja Fort Browna. Po njeni smrti so jo pokopali z polnimi vojaškimi častmi.]] ====Teksas kampanja==== {{main|Texas Campaign}} ===== Incident pri Thornton ===== Predsednik Polk je naročil generalu Taylorju in njegovim enotam, da se premaknejo na jug proti Rio Grande. Taylor je prezrl mehiške zahteve po umiku na Nueces. Zgradil je improvizirano trdnjavo (kasneje znano kot Fort Brown/Fort Texas) ob bregovih Rio Grande nasproti mesta Matamoros, Tamaulipas.<ref name="Smith">{{navedi knjigo|author=Justin Harvey Smith|title=Vojna z Mehiko, zvezek 1|url=https://books.google.com/books?id=WBkOAAAAIAAJ&pg=PA464|year=1919|publisher=Macmillan|page=464|isbn=9781508654759|access-date=October 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160629160634/https://books.google.com/books?id=WBkOAAAAIAAJ&pg=PA464|archive-date=June 29, 2016|url-status=live}}</ref> Mehiške sile so se pripravljale na vojno. Dne 25. aprila 1846 je 2.000-članska mehiška konjeniška enota napadla 70-člansko ameriško patruljo, ki jo je vodil kapetan Seth Thornton, ki je bila poslana na sporno ozemlje severno od Rio Grande in južno od reke Nueces. V 2incidentu pri Thornton2 je mehiška konjenica porazila patruljo, ubila 11 ameriških vojakov in zajela 52.<ref name="K. Jack Bauer-1993">{{navedi knjigo|author=K. Jack Bauer|title=Zachary Taylor: Vojak, Plantažni, Državnik Starega Jugozahoda|url=https://books.google.com/books?id=H42TwTwE1IwC|year=1993|publisher=Louisiana State University Press|page=149|isbn=9780807118511|access-date=October 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160514090317/https://books.google.com/books?id=H42TwTwE1IwC|archive-date=May 14, 2016|url-status=live}}</ref> =====Obleganje Fort Texas===== Nekaj dni po "incidentu Thornton" je 3. maja 1846 začelo obleganje Fort Texasa. Mehiška artilerija v Matamorosu je odprla ogenj proti Fort Texasa, ki je odgovoril s svojimi topovi. Bombardiranje je trajalo 160 ur<ref name="Brooks122"/> in se je povečalo, ko so mehiške sile postopoma obkolile trdnjavo. Trinajst ameriških vojakov je bilo ranjenih med bombardiranjem, dva pa sta bila ubita.<ref name="Brooks122">Brooks (1849), str. 122.</ref> Med mrtvimi je bil Jacob Brown, po katerem je bila trdnjava kasneje poimenovana.<ref>Brooks (1849), str. 91, 117.</ref> =====Bitka pri Palo Altou===== 8. maja 1846 sta Zachary Taylor in 2.400 vojakov prispela, da rešita trdnjavo.<ref>Brooks (1849), str. 121.</ref> Vendar se je general Arista pohitel proti severu z enoto 3.400 vojakov in ga prestregel približno {{convert|5|mi|km|sigfig=1}} severno od reke Rio Grande, blizu današnjega Brownsville, Texas. Ameriška vojska je uporabila "letečo artilerijo", njihov izraz za konjsko artilerijo, mobilno lahkotno artilerijo, nameščeno na konjskih vagonih, s celotno posadko, ki je v boju jahala konje. Hitro streljanje artilerije in izjemno mobilna topniška podpora je imela uničujoč učinek na mehiško vojsko. V nasprotju z "letečo artilerijo" Američanov so mehiški topovi v bBitki pri Palo Altou imeli manj kakovostno smodniško strelivo, ki je streljalo s hitrostmi dovolj nizkimi, da so se ameriški vojaki lahko izogibali artilerijskim projektilom.<ref>Morgan, Robert. ''Lions of the West''. Algonquin Books of Chapel Hill, 2011, str. 237.</ref> Mehičani so odgovorili z konjeniškimi spopadi in svojo artilerijo. Ameriška leteča artilerija je nekoliko demoralizirala mehiško stran in ker so iskali teren, ki bi bil bolj v njihovo korist, so se Mehičani umaknili na drugo stran suhe struge med nočjo in se pripravili na naslednjo bitko. To je nudilo naravno utrdbo, vendar so se med umikom mehiške enote razpršile, kar je otežilo komunikacijo.<ref name="Brooks122"/> =====Bitka pri Resaca de la Palma===== Med bitko pri Resaca de la Palma 9. maja 1846 sta se obe strani spopadle v silovitem boju iz bližine. Ameriška konjenica je uspela zavzeti mehiško artilerijo, kar je povzročilo, da se je mehiška stran umaknila, kar se je nato spremenilo v pobeg.<ref name="Brooks122"/> Bojevanje na nepoznanem terenu, njegove enote so bežale, tako da je Arista ugotovil, da je nemogoče združiti svoje sile. Mehiške žrtve so bile velike, Mehičani pa so bili prisiljeni opustiti svojo artilerijo in prtljago. Trdnjava Brown je povzročila dodatne žrtve, ko so umikajoče se enote prehajale mimo trdnjave in dodatni mehiški vojaki so se še utopili, ko so poskušali preplavati reko Rio Grande.<ref>{{navedi knjigo|last=Bauer|first=K. Jack (Karl Jack)|url=https://www.worldcat.org/oclc/25746154|title=The Mexican War, 1846–1848|year=1993|orig-year=1974|publisher=University of Nebraska Press|isbn=0-8032-6107-1|edition=Bison books|location=Lincoln|oclc=25746154}}</ref> Taylor je prečkal Rio Grande in začel serijo bitk na mehiškem ozemlju. ====Razglasitve vojne, maj 1846==== [[File:Mexican–American War (without Scott's Campaign)-en.svg|thumb|upright=1.6|Pregledna karta vojne. Ključ: {{Colbegin|colwidth=165px}} {{legend|#FEE8B1|Sporna ozemlja}} {{legend|#EFE0C7|Ozemeljska država ZDA, 1848}} {{legend|#D4E697|Mehiško ozemlje, 1848}}{{legend|#FFFFE0|Predano ozemlje po pogodbi Guadalupe Hidalgo}} {{colend}}]] Polk je prejel novico o Thorntonovem incidentu, ki je skupaj z zavrnitvijo mehiške vlade ponudbe poslanca Slidella po njegovem mnenju predstavljalo ''casus belli za začetek vojne.''<ref>Smith (1919), str. 279.</ref><ref> {{navedi knjigo |last1 = Smith |first1 = Justin Harvey |author-link1 = Justin Harvey Smith |chapter = Predhodne razprave o sporu |title = Vojna z Mehiko |year = 1919 |url = https://books.google.com/books?id=WBkOAAAAIAAJ |volume = 1 |location = New York |publisher = Macmillan |publication-date = 1919 |page = 150 |isbn = 9781508654759 |access-date = 16. maj 2022 |quote = Tukaj leži ''casus belli'', ki ga v celoti potrjuje mednarodno pravo, praksa civiliziranih sil in splošno mnenje sveta. Tudi to je bilo mesto, na katerem je Polk, kot smo videli, čutil popolno zadovoljstvo, da stoji [...]. }} </ref> Polk je v sporočilu kongresu dejal:"Skodelica potrpljenja je bila izčrpana že pred nedavnimi informacijami z meje Del Norte. A zdaj, po ponovljenih grožnjah je Mehika prešla mejo Združenih držav, napadla našo ozemlje in prelila ameriško kri na ameriških tleh. Razglasila je, da so nasprotja začela in da sta zdaj ti dve državi v vojni.<ref>Faragher, John Mack, et al., eds. ''Out Of Many: A History of the American People''. Upper Saddle River: Pearson Education, 2006.</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.yale.edu/lawweb/avalon/presiden/messages/polk01.htm|title=Message of President Polk, May 11, 1846|access-date=July 20, 2008|quote= Mehika je prešla mejo Združenih držav, napadla našo ozemlje in prelila ameriško kri na ameriškem tleh. Razglasila je, da so nasprotja začela, in da sta zdaj ti dve državi v vojni.|url-status=dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20080725155106/http://www.yale.edu/lawweb/avalon/presiden/messages/polk01.htm|archive-date=July 25, 2008|df=mdy-all}}</ref> Ameriški kongres je 13. maja 1846 potrdil razglasitev vojne po nekaj urah razprave, pri čemer so jo južni demokrati močno podprli. Šestindvajset Whigov je glasovalo proti v vojni glede ključnega amandmaja v zvezi s suženjstvom,<ref name="Bauer68">Bauer (1992), str. 68.</ref> toda pri končnem glasovanju je le štirinajst Whigov glasovalo proti,<ref name="Bauer68"/> vključno z [[John Quincy Adams|Johnom Quincyjem Adamsom]]. Kasneje je novinec Whig iz Illinoisa [[Abraham Lincoln]] izpodbijal Polkovo trditev, da je bila ameriška kri prelita na ameriških tleh in to označil za "drzno ponarejanje zgodovine."<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 206</ref><ref>Bauer, ''The Mexican War, 1846–1848'', str. 370.</ref> Kar zadeva začetek vojne, Ulysses S. Grant, ki je nasprotoval vojni, a služil kot poročnik v Taylorjevi vojski, trdi v svojih ''osebnih spominih'' (1885), da je bil glavni cilj napredovanja vojske ZDA od reke Nueces do reke Rio Grande izzvati izbruh vojne brez napada, da bi oslabil morebitno politično nasprotovanje vojni.<blockquote>Prisotnost vojaških enot Združenih držav na robu spornega ozemlja najdlje od mehiških naselij ni bila zadostna, da bi provocirala nasprotja. Poslali so nas, da izzovemo boj, vendar je bilo nujno, da Mehika ta boj začne. Zelo je bilo dvomljivo ali bo kongres razglasil vojno; toda, če bi Mehika napadla naše vojake, bi lahko izvršna veja napovedala: "Ker vojna obstaja z dejanj, itd." in energično nadaljevala boj. Ko se enkrat začne, je bilo le malo javnih oseb, ki bi imele pogum, da bi se uprli. ... Ker Mehika ni pokazala volje, da bi prišla do Nueces, da bi pregnala napadalce s svojega ozemlja je postalo potrebno, da se "napadalci" približajo na priročno razdaljo, da bi bili zadeti. Tako so se začele priprave na premikanje vojske do reke Rio Grande, do točke blizu Matamorasa [sic]. Želeni je bilo zavzeti položaj blizu največjega središča prebivalstva, katerega smo lahko dosegli, ne da bi dejansko kršili ozemlje, na katerega nismo postavili nobenih zahtev.<ref>{{navedi knjigo|url= https://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm|title= Personal Memoirs U. S. Grant, Complete|date=June 2004|via=Project Gutenberg|access-date=February 25, 2016|archive-url= https://web.archive.org/web/20160303233028/http://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm|archive-date= March 3, 2016|url-status=live}}</ref></blockquote> V Mehiki, čeprav je Paredes 23. maja 1846 izdal manifest in 23. aprila razglasitev obrambne vojne, kar nekateri{{who|date=May 2022}} štejejo za ''de facto'' začetek vojne, je mehiški kongres uradno razglasil vojno 7. julija 1846."<ref name="miranda">{{navedi knjigo|author= Ángel Miranda Basurto|title= La Evolución de México|publisher= Editorial Porrúa|location= Mexico City|orig-year=1987|year=2002|edition= 6th|pages=358|language=es|trans-title=The Evolution of Mexico |isbn= 970-07-3678-4}}</ref>{{rp|148}} ====Ponovni prihod generala Santa Anne==== Porazi Mehike pri Palo Altu in Resaca de la Palma so pripeljali do ponovnega prihoda Santa Anne. V izgnanstvu na Kubi ob izbruhu vojne je napisal vladi v Mexico City, da noče nazaj na predsedniško mesto, ampak je pripravljen končati svoje izgnanstvo in uporabiti svoje vojaške izkušnje za vrnitev Teksasa Mehiki. Predsednik Farías je bil obupan. Sprejel je ponudbo in dovolil Santa Anni, da se vrne. Neznano za Faríasa se je Santa Ana skrivaj dogovarjal z predstavniki ZDA o prodaji vsega spornega ozemlja ZDA po razumni ceni, pod pogojem, da mu omogočijo vrnitev v Mehiko preko pomorskih blokad ZDA. Polk je poslal svojega predstavnika na Kubo, Alexandra Slidella MacKenzija, da bi se neposredno pogajal s Santa Ano. Pogajanja so bila tajna in ni pisnih zapisov o srečanjih, vendar je iz srečanj izšlo nekaj razumevanja. Polk je prosil Kongres za $2 milijona, ki naj bi se porabili za pogajanje o pogodbi z Mehiko. ZDA so dovolile Santa Ani, da se vrne v Mehiko ter so dvignile pomorsko blokado ob obali Mehiškega zaliva. Vendar je v Mehiki Santa Ana zanikal kakršnokoli vedenje o srečanju z ameriškim predstavnikom ali o kakršnihkoli ponudbah ali transakcijah. Namesto da bi bil Polkov zaveznik je obdržal vsa denarna sredstva, ki so mu bila dana in začel načrtovati obrambo Mehike. Američani so bili razočarani vključno z generalom Scottom, saj je bil to nepričakovan preobrat. "Santa Ana se je norčeval iz naivnosti svojih sovražnikov: ZDA so bile zavedene, ko so verjele, da bi lahko izdal svojo materno deželo.'"<ref>quoted in Fowler, ''Santa Anna of Mexico'' p. 255. The negotiations are discussed pp. 253–254</ref> Santa Ana se je izogibal angažiranju v politiki in se posvetil vojaški obrambi Mehike. Medtem, ko so politiki poskušali ponovno uvesti zvezno republiko, se je Santa Ana odpravila na fronto, da bi ponovno osvojil izgubljeno severno ozemlje. Čeprav je bil Santa Ana izvoljen za predsednika leta 1846 je zavrnil, da bi vladal in to prepustil svojemu podpredsedniku, medtem ko se je poskušal soočiti z Taylorjevimi silami. Z obnovljeno zvezno republiko so nekatere države zavrnile podporo nacionalni vojaški kampanji, ki jo je vodil Santa Ana, ki je v prejšnjem desetletju neposredno bojeval z njimi. Santa Ana je pozval podpredsednika Gomeza Faríasa naj deluje kot diktator, da bi pridobil potrebne može in material za vojno. Gómez Farías je prisilil katoliško cerkev do posojila, vendar sredstva niso bila na voljo pravočasno, da bi podprla Santa Anino vojsko.<ref>Fowler, ''Santa Anna of Mexico'' pp. 259–261</ref> ===Reakcija v Združenih državah=== ====Nasprotovanje vojni==== [[File: Abraham Lincoln by Nicholas Shepherd, 1846-crop.jpg|thumb|upright|[[Abraham Lincoln]] v svojih poznih 30-ih letih kot član Whig stranke v kongresu, ko je nasprotoval mehiško-ameriški vojni. Fotografijo je posnel eden od Lincolnovih študentov prava okoli leta 1846.]] [[File:Frederick Douglass by Samuel J Miller, 1847-52.png|thumb|upright|Bivši suženj in pomemben zagovornik proti suženjstvu [[Frederick Douglass]] je nasprotoval mehiško-ameriški vojni.]] V Združenih državah, ki so bile vedno bolj razdeljene zaradi frakcijskih sporov, je bila vojna partijska zadeva in eden od ključnih elemenovt ameriške državljanske vojne. Večina Whigov na severu in jugu ji je nasprotovala;<ref name="Jay166">Jay (1853), pp. 165–166.</ref> večina demokratov pa jo je podpirala.<ref name="Jay165">Jay (1853), p. 165.</ref> Južni demokrati, navdihnjeni z priljubljenim prepričanjem v Manifest Destiny so jo podpirali v upanju, da bi dodali ozemlje sužnjelastnikov jugu in se izognili številčnemu presežku hitreje rastočega severa. O'Sullivan, editor revije ''Democratic Review'' je to frazo skoval v njenem kontekstu trdeč, da mora biti "naša očitna usoda, da prekrijemo celino, ki nam jo je "Providenca" (usoda) namenila za prost razvoj naših letno naraščajočih milijonov."<ref>Glej O'Sullivanov članek iz leta 1845 [http://web.grinnell.edu/courses/HIS/f01/HIS202-01/Documents/OSullivan.html "Priključitev"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051125043717/http://web.grinnell.edu/courses/HIS/f01/HIS202-01/Documents/OSullivan.html |datum=25. november 2005 }}, ''United States Magazine and Democratic Review''.</ref> Severne skupine proti suženjstvu so se bale širjenja Južne "suženjske moči"; Whigsi so na splošno želeli okrepiti ekonomijo z industrializacijo, ne pa jo širiti z več zemlje. Med najglasnejšimi nasprotniki vojne v predstavniškem domu je bil nekdanji predsednik ZDA [[John Quincy Adams|Adams]] iz [[Massachusetts]]a. Prvič je izrazil skrbi glede širjenja na mehiško ozemlje leta 1836, ko je nasprotoval priključitvi Teksasa po njegovi dejanski neodvisnosti od Mehike. To trditev je nadaljeval leta 1846 iz istega razloga. Vojna z Mehiko bi dodala novo sužnjsko ozemlje narodu. Ko je 13. maja 1846 prišlo na glasovanje o vojni z Mehiko, je Adams v dvorani izrekel odločno "Ne!" Le 13 drugih je sledilo njegovi odločitvi. Kljub temu nasprotovanju je kasneje glasoval za vojni proračun.<ref name="zinn"/>{{rp|151}} Nekdanji suženj [[Frederick Douglass]] je nasprotoval vojni in bil razočaran nad šibkostjo protivojnega gibanja. "Odločitev našega predsednika, ki drži sužnje in verjetnost njegovega uspeha pri izsiljevanju od ljudi, moških in denarja za njegovo izvajanje je očitna iz šibke opozicije, ki je nasproti njemu. Nihče se ne zdi voljan, da bi z vsem tveganjem stal za mir."<ref>citirano v Christensen, ''The U.S.–Mexican War'', str. 74.</ref> Polk je na splošno uspel manipulirati Whigse, da so podprli proračun za vojno, vendar le potem, ko se je vojna že začela, nato pa "zameglil situacijo s številnimi lažnimi izjavami o mehiških dejanjih."<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 22.</ref> Ni se vsak strinjal. Joshua Giddings je vodil skupino nasprotnikov v Washingtonu D.C. Vojno z Mehiko je imenoval "agresivno, nečisto in nepravično vojno" in glasoval proti oskrbi vojakov in orožja. Rekel je: "Pri umoru Mehikov na njihovem lastnem ozemlju ali pri ropanju njihove dežele ne morem sodelovati ne zdaj ne kasneje. Krivda za te zločine mora ležati na drugih. Ne bom sodeloval v njih."<ref>Giddings, Joshua Reed. ''Govori v kongresu [1841–1852]'', J.P. Jewett in družba, 1853, str. 17.</ref> Tudi Whig Lincoln je izpodbijal Polkov vzrok za vojno. Polk je trdil, da je Mehika "izlila ameriško kri na ameriškem tleh". Lincoln je predložil osem "Spot Resolutions", v katerih je zahteval, da Polk navede točno mesto, kjer je bil napaden Thornton in kjer je bila izlita ameriška kri ter pojasni ali je to območje ameriško ozemlje ali ga je zahtevala Španija in Mehika. Tudi Lincoln dejansko ni ustavil denarja za moške ali zaloge v vojnem naporu.<ref name="zinn"/>{{rp|151}} Whig senator Thomas Corwin iz Ohia je leta 1847 imel dolg govor, ki je obtoževal predsedniško vojno. V senatu 11. februarja 1847 je vodja Whigov Robert Toombs iz Georgije izjavil: "Ta vojna je nedefinirana ... Obtožujemo predsednika, da je zlorabil vojno moč&nbsp;... z osvajanjem dežele&nbsp;... ki je bila stoletja v lasti Mehike. ... Postavimo brzico na to poželenje po dominaciji. Imeli smo dovolj ozemlja, Nebo to ve."<ref>[[Albert J. Beveridge|Beveridge]] 1:417.</ref> Demokratski predstavnik David Wilmot je predstavil predlog "Wilmot Proviso", ki bi prepovedal suženjstvo v novem ozemlju pridobljenem od Mehike. Wilmotov predlog je uspel v predstavniškem domu vendar ne v senatu.<ref>Richards, Leonard L. ''Suženjske moči in južna dominacija 1780–1860''."""2000 pp. 152–153.</ref><ref>Silbey, Joel H. ''Vihar nad Teksasom: Kontroverza o aneksiji in pot do državljanske vojne''. 2005 130–131</ref> Severni abolicionisti so napadli vojno kot poskus sužnjelastnikov, da bi okrepili svoj nadzor nad suženjstvom in tako zagotovili svoj nadaljnji vpliv v zvezni vladi. Ugledni umetniki in pisatelji so nasprotovali vojni, med njimi James Russell Lowell, čigar deli na temo "Sedanja kriza"<ref>Gradert, Kenyon. ''Puritan Spirits in the Abolitionist Imagination''. Chicago: The University of Chicago Press, 2020: 108. {{ISBN|978-0-226-69402-3}}</ref> in satirični ''The Biglow Papers'' sta bili takoj priljubljena.<ref>Pierpaoli, Paul G., Jr. ''Enciklopedija mehiško-ameriške vojne: Politična, socialna in vojaška zgodovina'' (zvezek I), Spencer Tucker (urednik). Santa Barbara, CA: ABC-CLIO, 2013: 372. {{ISBN|978-1-85109-853-8}}</ref> Transcendentlska pisatelja Henry David Thoreau in Ralph Waldo Emerson sta prav tako kritizirala vojno. Thoreau, ki je prestajal zaporno kazen, ker je zavrnil plačilo davka, ki bi podprl vojno prizadevanje je predavanje spremenil v esej, ki je zdaj znan kot ''Civil Disobedience''. Emerson je bil jedrnat in napovedal, "ZDA bodo zavzele Mehiko, vendar bo to kot človek, ki je pogoltnil arzenik, ki ga bo zatem zrušil. Mehika nas bo zastrupila." Dogodki so to potrdili, saj so razprave o širjenju suženjstva na ozemljih, ki so bila odvzeta Mehiki, vzpodbudile zdrs v državljansko vojno le dobrih dvanajst let pozneje.<ref name="TD-20180818">{{navedi novice |last1=Sjursen |first1=Danny |title=Prevara mehiško-ameriška vojna (1846–48) |url=https://www.truthdig.com/articles/american-history-for-truthdiggers-the-fraudulent-mexican-american-war-1846-48/ |website=Truthdig |access-date=August 31, 2018 |date=August 18, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180831175128/https://www.truthdig.com/articles/american-history-for-truthdiggers-the-fraudulent-mexican-american-war-1846-48/ |archive-date=August 31, 2018 |url-status=live }}</ref> Združenje delavcev Nove Anglije je obsodilo vojno, nekateri irski in nemški priseljenci so prestopili iz ameriške vojske in oblikovali "Saint Patrick's Battalion", da bi se borili za Mehiko.<ref name="zinn" />{{rp|152–157}} ====Podpora vojni==== [[File:Volunteers leaving for the Mexican War, Exeter, New Hampshire, daguerreotype by E. Punderson, ca.1846.jpg|thumb|Prostovoljci odhajajo v mehiško vojno, Exeter, [[New Hampshire]], [[Dagerotipija|dagerotipija]]E. Pundersona, ca.1846]] Poleg trditev, da so dejanja mehiških vojaških sil znotraj spornih meja severno od reke Rio Grande predstavljala napad na ameriško ozemlje so zagovorniki vojne gledali na ozemlja Nove Mehike in Kalifornije kot na samo nominalno mehiške posesti z zelo šibkimi povezavami z Mehiko. Ozemlja so videli kot neurejena, brez vladavine in zaščite, katerih neavtohtona populacija je predstavljala znatno ameriško komponento. Poleg tega so Američani menili, da so ozemlja pod takojšnjo grožnjo pridobitve s strani ameriškega rivala na kontinentu, Britancev. Predsednik Polk je te trditve ponovil v svojem tretjem letnem sporočilu kongresu 7. decembra 1847.<ref>{{navedi splet |url=http://www.presidency.ucsb.edu/ws/print.php?pid=29488 |title=James K. Polk: Tretje letno sporočilo – 7. december 1847 |publisher=Presidency.ucsb.edu |access-date=May 28, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130120021518/http://www.presidency.ucsb.edu/ws/print.php?pid=29488 |archive-date=January 20, 2013 |url-status=live }}</ref> Natančno je podrobno opisal stališče svoje administracije o izvorih konflikta, ukrepe, ki jih je ZDA sprejela za izogibanje sovražnosti in upravičenost za razglasitev vojne. Prav tako je razložil številne odprte finančne zahtevke ameriških državljanov proti Mehiki in trdil v luči mehiške insolventnosti, da je bila odcepitev nekaterih velikih delov njegovih severnih ozemelj edina odškodnina, ki je bila realno na voljo kot nadomestilo. To je pomagalo mobilizirati demokrate v kongresnu na njegovo stran, kar je zagotovilo sprejetje njegovih vojaških ukrepov in okrepilo podporo za vojno v ZDA. ====ZDA in novinarstvo med vojno==== [[File:Richard Caton Woodville - War News from Mexico, 1848.jpg|thumb|upright|left|''Novice o vojni iz Mehike'' (1848)]] Mehiško-ameriška vojna je bila prva vojna ZDA, ki jo je pokrival masovni mediji, predvsem rumeni tisk in je bila prva tuja vojna, o kateri so poročali predvsem ameriški dopisniki.<ref>{{cite journal |first=Tom |last=Reilly |title=Suppressiónica časopisov med mehiško vojno, 1846–48 |journal=Journalism & Mass Communication Quarterly |volume=54 |issue=2 |pages=262–349 |date=June 1, 1977 |url=http://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/107769907705400205 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181215225431/https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/107769907705400205 |archive-date=December 15, 2018 |doi=10.1177/107769907705400205|s2cid=143779590 }}</ref> Pokritost s strani tiska v Združenih državah je bila zaznamovana s podporo vojni in širokim javnim interesom ter zahtevi prebivalstva po poročanju o konfliktu. Pokritost vojne v Mehiki (tako s strani Mehičanov kot tudi Američanov, ki so bili v Mehiki) je bila omejena zaradi cenzure tiska, najprej s strani mehiške vlade in pozneje s strani ameriške vojske. [[Walt Whitman]] je z navdušenjem podprl vojno leta 1846 in pokazal svoje prezirljivo stališče do Mehike ter navdušenje za Manifest Destiny: "Kaj ima obupana, neučinkovita Mehika—s svojim vraževerjem, svojim posmehom svobodi, svojim dejanskim tiranstvom peščice nad množico—kaj ima ona za opraviti z velikim poslanstvom naseljevanja novega sveta z plemenito raso? Naša naj bo, za dosežek našega cilja!"<ref>Urnik, ''Brooklyn Daily Eagle'', 1846, citirano v Loveman, Brian. ''No Higher Law: American Foreign Policy and the Western Hemisphere since 1776''. Chapel Hill: University of North Carolina Press 2010, str. 65.</ref> Pokritost vojne je bila pomemben razvoj v ZDA, pri čemer so novinarji in vojaki, ki so pisali pisma, javnosti v ZDA dali "prvo neodvisno novično poročanje o vojni od doma ali tujine."<ref>Lawrence Delbert Cress, "Uvod", ''Dispatches from the Mexican War'', Norman: University of Oklahoma Press 1999, str. 8.</ref> Med vojno so izumi kot je telegraf ustvarili nove načine komunikacije, ki so obveščali ljudi z najnovejšimi novicami novinarjev na prizorišču. Najpomembnejši med njimi je bil George Wilkins Kendall, severnjak, ki je pisal za New Orleans ''Picayune'' in katerih članki ''Dispatches from the Mexican War'' predstavljajo pomemben prvi vir za konflikt.<ref>George Wilkins Kendall, ''Dispatches from the Mexican War'', uredil Larence Delbert Cress. Norman: University of Oklahoma Press 1999.</ref> Z več kot desetletjem izkušenj poročanja o urbanem kriminalu je "rumeni tisk" realiziral vse večje povpraševanje javnosti po presunljivih vojnih novicah. Poleg tega Shelley Streetby dokazuje, da je tiskovna revolucija, ki je predhodila mehiško-ameriški vojni, omogočila distribucijo poceni časopisov po vsej državi.<ref>{{cite journal|last1=Streetby|first1=Shellby|title=American Sensations: Empire, Amnesia, and the US–Mexican War|url=https://archive.org/details/sim_american-literary-history_spring-2001_13_1/page/n5|journal=American Literary History|date=2001|volume=13|issue=1 |page=2}}</ref> To je bil prvič v zgodovini ZDA, da so imeli poročila novinarjev namesto mnenj politikov velik vpliv na oblikovanje mnenj in stališč ljudi do vojne. Poleg pisanih poročil o vojni so vojni umetniki takrat in takoj zatem nudili vizualno dimenzijo vojne. Vizualne odrske Carla Nebela so dobro znane.<ref>Ron Tyler. "Velika ameriška knjiga: Vojna med Združenimi državami in Mehiko, ilustrirano" v ''Artes de México''. št. 80, "Carl Nebel: Potujoči slikar devetnajstega stoletja", avgust 2006, str. 77–80.</ref> S stalnim poročanjem z bojišča so se Američani čustveno povezali kot skupnost. Novice o vojni so povzročile izjemno popularno navdušenje. Spomladi 1846 so novice o Taylorjevi zmagi pri Palo Altu pritegnile veliko množico, ki se je srečala v mestu tekstilne industrije Lowell, Massachusetts. V [[Chicago|Chicago]]u se je aprila 1847 zbralo veliko število državljanov, da bi proslavili zmago pri Bueni Visti.<ref>{{navedi knjigo|title=History of Chicago from the Earliest Period to the Present Time|last=Andreas|first=A. T.|publisher=A. T. Andreas|year=1884|volume=1|location=Chicago|pages=154}}</ref> New York je v maju 1847 proslavil dvojni zmagi pri Veracruzu in Bueni Visti. Generala Taylor in Scott sta postala junaka za svoj narod in pozneje sta postala predsedniška kandidata. Polk je obljubil, da bo predsednik samo en mandat, a je njegov zadnji uradni korak bil udeležba na Taylorjevi inavguraciji kot predsednika.<ref>Christiansen, ''The U.S.–Mexico War'', p. 220.</ref> ===Invazije ZDA na obrobje Mehike=== ====Kampanja v Novi Mehiki==== [[File:Kearny-Las-Vegas-Aug-1846-engraving-1882.jpg|thumb|upright|Gen. Kearnyjeva priključitev "New Mexico Territory", 15. avgust 1846]] Po razglasu vojne 13. maja 1846 je general Stephen W. Kearny iz vojske Združenih držav ob juniju 1846 odšel jugozahodno iz Fort Leavenworth, [[Kansas]] z okoli 1.700 ljudmi v svoji "Vojski Zahoda". Kearnyjeva povelja so bila, da zavaruje ozemlja Nuevo México in Alta California.<ref name=BoSF>{{navedi splet | title = The Battle of Santa Fe | year = 2005–2008 | work = Early American Wars: A Guide to Early American Units and Battles before 1865 | publisher = MyCivilWar.com | url = http://www.mymexicanwar.com/battles/460818.htm | access-date = January 14, 2009 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100528121633/http://www.mymexicanwar.com/battles/460818.htm | archive-date = May 28, 2010 | url-status = live }}</ref> V Santa Fe, [[New Mexico]] je guverner Manuel Armijo želel preprečiti boj, vendar so ga 9. avgusta polkovnik Diego Archuleta in častnika milice Manuel Antonio Chaves in Miguel Pino prisilili, da pripravi obrambo.<ref name=Simmons>{{navedi knjigo | author=Simmons, Marc | title=The Little Lion of the Southwest: a life of Manuel Antonio Chaves | location = Chicago | publisher=The Swallow Press | year=1973 | isbn=978-0-8040-0633-0}}</ref> Armaijo je postavil položaj v Apache Canyon, ozkem prehodu približno {{convert|10|mi|km}} jugovzhodno od mesta.<ref>{{navedi splet | title = New Mexico Historic Markers: Canoncito at Apache Canyon | url = http://historicmarkers.newmexico.org/markers/detail.php?region=&id=70 | access-date = April 15, 2007 |archive-url = https://web.archive.org/web/20070927005915/http://historicmarkers.newmexico.org/markers/detail.php?region=&id=70 <!-- Bot retrieved archive --> |archive-date = September 27, 2007}} Includes a link to a map.</ref> Vendar pa je 14. avgusta, preden je bila ameriška vojska sploh vidna, sklenil, da se ne bo boril. Američan James Magoffin je trdil, da je prepričal Armija in Archuleto, da sta sledila tej poti;<ref name=Keleher>{{navedi knjigo | title=Turmoil in New Mexico 1846–1848 | author=Keleher, William A. | year = 1952 | publisher = University of New Mexico Press | isbn = 978-0-8263-0631-9}}</ref> nepreverjena zgodba pravi, da je podkupil Armija.<ref name=Beck>{{navedi knjigo | title = New Mexico: A History of Four Centuries | url = https://archive.org/details/newmexicohistory0000beck | url-access = registration | author = Beck, Warren A. | year = 1962 | publisher = University of Oklahoma Press}}</ref> Ko sta Pino, Chaves in nekateri pripadniki milice vztrajali pri boju, je Armijo ukazal, da naj se top obrne proti njim.<ref name=Simmons/> Mehiška vojska se je umaknila v Santa Fe, Armijo pa je zbežal v mehiško državo Chihuahua. Kearny in njegova vojska nista naletela na mehiške sile, ko so prispeli 15. avgusta. Kearny in njegova sila sta vstopila v Santa Fe in zasedla Novo Mehiko brez izstreljenega strela. Kearny se je 18. avgusta razglasil za vojaškega guvernerja [[Nova Mehika|Nove Mehike]] in ustanovil civilno vlado. Ameriški uradniki so pripravili začasni pravni sistem za ozemlje, ki se je imenoval "Kearny Code".<ref>Morgan, Robert (2011). ''Lions of the West''. Algonquin Books of Chapel Hill, str. 243.</ref> Kearny je nato odpeljal preostanek svoje vojske proti zahodu v Alto Kalifornijo;<ref name=BoSF/> pustil je polkovnika Sterlinga Prica na čelu ameriških sil v Novi Mehiki. Imenoval je Charles Benta za prvega teritorialnega guvernerja Nove Mehike. Po Kearnyjevem odhodu so se uporniki v Santa Feu pripravili za božični upor. Ko so načrti prišli do ameriških oblasti so uporniki upor prestavili. Pridobili so številne domorodne zaveznike, vključno z [[Pueblo]] Indijanci, ki so prav tako želeli izgnati Američane z ozemlja. Zjutraj, 19. januarja 1847 so začeli uporniki vstajo v Don Fernando de Taos, današnjem Taos, New Mexico, ki je kasneje dobilo ime "Taos Revolt". Vodila sta jih Pablo Montoya, hispano Novomehičan in Tomás Romero, domorodni Taos Indijanec, poznan tudi kot ''Tomasito'' (Mali Tomas). Romero je vodil domorodne bojevnike do Bentove hiše, kjer so razbili vrata, Benta ustrelili s puščicami in mu vzeli skalp v prisotnosti njegove družine. Odšli so naprej in pustili Benta še živega. Skupaj z ženo Ignacio in otroki ter ženami prijateljev Kita Carsona in Thomasa Oliverja Boggsa so je skupina rešila tako, da je izkopala predor skozi ilovnato steno svoje hiše v sosednjo. Ko so uporniki odkrili skupino so ubili Benta, a pustili ženske in otroke na miru. Naslednji dan je velika oborožena sila približno 500 Novomehičanov in Pueblo Indijancev napadla in obkolila mlin Simeona Turleyja v Arroyo Hondo, Taos County, New Mexico, več kilometrov izven Taosa. Charles Autobees, zaposlen v mlinu je videl moške, ki so prišli. Odjahal je v Santa Fe po pomoč od okupacijskih ameriških sil. Osem do deset gorskih lovcev je ostalo v mlinu za obrambo. Po enodnevni bitki sta preživela le dva gorska lovca, John David Albert in Thomas Tate Tobin, Autobeesov polbrat. Oba sta se ponoči ločeno rešila peš. Isti dan so novomehiški uporniki ubili sedem ameriških trgovcev, ki so prehajali skozi vas Mora, New Mexico. Do 15 Američanov je bilo ubitih v obeh akcijah 20. januarja. Ameriška vojska se je hitro premaknila, da bi zatrla upor; polkovnik Price je vodil več kot 300 ameriških vojakov iz Santa Fee v Taos, skupaj z 65 prostovoljci, vključno z nekaterimi Novomehičani, ki so jih organizirali Ceran St. Vrain, poslovni partner Williama in Charlesa Benta. Na poti so združene sile odgnale silo okoli 1.500 Novomehičanov in Pueblov v bitki pri Santa Cruz de la Cañada in v bitki za Embudo Pass. Uporniki so se umaknili v Taos Pueblo, kjer so poiskali zavetje v ilovnati cerkvi. Med bitko je ameriška vojska predrla zid cerkve in usmerila topniški ogenj v notranjost, povzročila številne žrtve in ubila približno 150 upornikov. Ujeli so še 400 moških po tesnem boju iz oči v oči. V bitki so umrli le trije Američani.<ref name="Garrard">Garrard, Lewis H. (1850). [https://books.google.com/books?id=_A8TAAAAYAAJ&q=Trial+ ''Wah-to-yah and the Taos Trail; or Prairie Travel and Scalp Dances, with a Look at Los Rancheros from Muleback and the Rocky Mountain Camp-fire''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160603090602/https://books.google.com/books?id=_A8TAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=Wah-to-yah%20and%20the%20Taos%20Trail,&source=gbs_slider_thumb#v=onepage&q=Trial%20&f=false |datum=3. junij,2016 }}, str. 214–215; ponatis, Univerza Oklahoma Press, Norman, 1955.</ref> Ločena skupina ameriških vojakov pod vodstvom stotnikov Izraela R. Hendleya in Jesseja I. Morina je kampanjo izvajala proti upornikom v Mori. Prva bitka pri Mori se je končala z zmago Nove Mehike. Američani so ponovno napadli v drugi bitki pri Mori in zmagali, kar je končalo njihove operacije proti Mori. Novomehiški uporniki so ameriške sile napadli še trikrat v naslednjih mesecih. Ti dogodki so znani kot bitka pri kanjonu Red River, bitka pri Las Vegasu in bitka pri Cienega Creeku. ====Kampanja v Kaliforniji==== [[File:SanPasqual.jpg|thumb|Bitka pri San Pasqual, zmaga kalifornijske vojske pod vodstvom generala Andrésa Picoa proti močnejši ameriški sili, ki ji je poveljeval general Stephen W. Kearny.]] Novica o razglasitvi vojne s strani Kongresa je dosegla Kalifornijo avgusta 1846.<ref name="Walker p104">{{navedi knjigo |last=Walker |first=Dale L. |title=Bear Flag Rising: The Conquest of California, 1846 |publisher=Forge Books |year=1999 |isbn=978-0-3128-6685-3 |location=New York |url=https://archive.org/details/bearflagrisingco00walk |url-access=registration |page=[https://archive.org/details/bearflagrisingco00walk_0/page/104 104]}}</ref> Ameriški konzul Thomas O. Larkin, ki je bil nameščen v Montereyu, Kalifornija, je usklajeno deloval med dogodki v tej okolici, da bi se izognil prelitju krvi med Amerikanci in mehiško vojaško garnizijo pod vodstvom generala Joséja Castra, starejšega vojaškega častnika v Kaliforniji.{{sfnp|Walker|1999|str=91–92, 96}} Frémont, ki je vodil topografsko ekspedicijo ameriške vojske za raziskovanje "Velikega Bazena" je decembra 1845 vstopil v "Sacramento Valley".{{sfnp|Walker|1999|str=72}} Frémontova skupina je bila na "Upper Klamath Lake" v "Oregon Territory", ko je prejela novico, da je vojna med Mehiko in ZDA neizbežna;{{sfnp|Walker|1999|str=103}} skupina se je nato vrnila v Kalifornijo.{{sfnp|Walker|1999|str=107}} Mehika je izdala proklamacijo, da tujci ne smejo več imeti lastnine v Kaliforniji in so podvrženi izgonu.{{sfnp|Walker|1999|str=101}} Ko so se pojavile govorice, da general Castro zbira vojsko proti njim, so se ameriški naseljenci v Sacramento Valley združili, da bi se uprli grožnji.{{sfnp|Walker|1999|str=110}} Dne 14. junija 1846 je 34 ameriških naseljencev prevzelo nadzor nad nebranjeno mehiško vladno postojanko v Sonoma, Kalifornija|, da bi preprečili Castrove načrte.{{sfnp|Walker|1999|str=123–125}} En naseljenec je naredil "Zastavo medveda" in jo dvignil nad Sonoma Plaza. V enem tednu se je 70 več koz prostovoljcev pridružilo upornikom,{{sfnp|Walker|1999|str=129}} ki so se v začetku julija povečali na skoraj 300.{{sfnp|Walker|1999|str=139}} Ta dogodek pod vodstvom Williama B. Id je postal znan kot "Uporniki z Zastavo medveda". [[File:Battle of Río San Gabriel.jpg|thumb|right|Bitka pri Río San Gabriel je bila odločilna zmaga ameriških sil proti "Californios" med ameriškim osvajanjem Kalifornije.]] Dne 25. junija je Frémontova skupina prispela, da bi pomagala pri pričakovanem vojaškem spopadu.{{sfnp|Walker|1999|str=134}} [[San Francisco]], takrat imenovan Yerba Buena, so 2. julija okupirali uporniki z "Zastavo medveda".{{sfnp|Walker|1999|str=138}} Dne 5. julija je bil Frémontov kalifornijski bataljon oblikovan z združevanjem njegovih sil z mnogimi uporniki.{{sfnp|Walker|1999|str=140}} Kommodor John D. Sloat, poveljnik Pacifiške eskadre ameriške mornarice,je bil blizu Mazatlana v Mehiki in je prejel ukaze, da zavzame San Francisco Bay in blokira kalifornijska pristanišča, ko je bil prepričan, da je vojna začela.{{sfnp|Walker|1999|str=98}} Sloat je odplul proti Montereyju in prispel 1. julija.{{sfnp|Walker|1999|str=142}} Sloat, ko je slišal o dogodkih v Sonomi in Frémontovi vpletenosti je napačno menil, da deluje na ukaz Washingtona in je naročil svojim silam, da zasedejo Monterey 7. julija in dvignejo ameriško zastavo.{{sfnp|Walker|1999|pp=143–144}} 9. julija je 70 mornarjev in [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|marincev]] prispelo na Yerba Buena in dvignilo ameriško zastavo. Kasneje tisti dan v Sonomi je bila Zastava medveda spuščena, ameriška zastava pa je bila dvignjena na njeno mesto.{{sfnp|Walker|1999|p=148}} Na Sloatove ukaze je Frémont pripeljal 160 prostovoljcev v Monterey, poleg Kalifornijskega bataljona.{{sfnp|Walker|1999|p=149}} 15. julija je Sloat prenesel svoje poveljstvo nad Pacifiško eskadro na komodorja Roberta F. Stocktona, ki je bil bolj vojaško agresiven.{{sfnp|Walker|1999|p=154}} Zbral je pripravljene člane Kalifornijskega bataljona v vojaško službo, Frémont pa je prevzel poveljstvo.{{sfnp|Walker|1999|p=154}} Stockton je ukazal Frémontu, naj se odpravi v [[San Diego]], da se pripravi na napredovanje proti severu do Los Angelesa.{{sfnp|Walker|1999|p=156}} Ko je Frémont prispel, je Stocktonovih 360 mož prispelo v San Pedro.{{sfnp|Walker|1999|p=157}} Castro in Pico sta napisala poslovilno pismo in pobegnila ločeno v mehiško državo Sonoro.{{sfnp|Walker|1999|p=158}} [[File:Battle_of_La_Mesa_(William_H._Meyers,_1847).jpg|thumb|Bitka pri La Mesi je bila zadnja bitka med Američani in californios silami.]] Stocktonova vojska je 13. avgusta vstopila v Los Angeles brez nasprotovanja, nato pa je poslal poročilo državnemu sekretarju, da je "Kalifornija popolnoma svobodna od mehiške oblasti."{{sfnp|Walker|1999|p=159}} Vendar je Stockton pustil tiranskega častnika na čelu Los Angelesa z majhno silo.{{sfnp|Walker|1999|p=196}} Domači ''Californiosi'', pod vodstvom José María Floresa, ki so delovali sami in brez zvezne pomoči iz Mehike, so v obleganju Los Angelesa prisilili ameriško posadko k umiku 29. septembra.{{sfnp|Walker|1999|p=197}} Tudi majhne ameriške posadke v San Diegu in Santa Barbari so prisilili v beg.{{sfnp|Walker|1999|p=198}} Kapitan William Mervine je 7. oktobra pristal 350 mornarjev in marincev v San Pedru.{{sfnp|Walker|1999|p=199}} V bitki pri Dominguez Ranchu so jih napadle in odgnale Floresove sile v manj kot eni uri.{{sfnp|Walker|1999|p=200}} Štirje Američani so umrli, 8 pa je bilo huje ranjenih. Stockton je prispel s okrepitevami v San Pedro, kar je povečalo ameriške sile na tam 800.{{sfnp|Walker|1999|p=201}} On in Mervine sta nato vzpostavila operativno bazo v San Diegu.{{sfnp|Walker|1999|p=203}} Medtem je Kearny in njegova sila približno 115 mož, ki so opravili naporen pohod čez Sonorsko puščavo, prečkali Río Colorado konec novembra 1846.{{sfnp|Walker|1999|p=209}} Stockton je poslal 35-člansko patruljo iz San Diega, da jih poišče.{{sfnp|Walker|1999|p=204}} 7. decembra je 100 suličarjev pod generalom Andrésom Picoom (brat guvernerja), ki so se pripravljali na napad, napadlo Kearnyjevo vojsko približno 150 mož v bitki pri San Pasqualu, kjer je bilo 22 Kearnyjevih mož (eden od njih je kasneje umrl zaradi ran) v 30 minutah boja ubitih.{{sfnp|Walker|1999|pp=215–219}} Ranjeni Kearny in njegova okrvavljena sila sta napredovala, dokler nista morala vzpostaviti obrambne pozicije na "Mule Hill".{{sfnp|Walker|1999|p=221}} General Pico jih je dni oblegal štiri dni, dokler ni prispela 215-članska ameriška reševalna sila.{{sfnp|Walker|1999|p=224}} Frémont in 428-članski Kalifornijski bataljon sta prispela v San Luis Obispo 14. decembra{{sfnp|Walker|1999|p=234}} in Santa Barbaro 27. decembra.{{sfnp|Walker|1999|p=235}} 28. decembra je ameriška sila pod Kearnyjem začela 25 kilometrski pohod do Los Angelesa.<ref>Brooks (1849), str. 257.</ref>{{sfnp|Walker|1999|p=233}} Flores je nato preselil svojo slabo opremljeno silo 500 mož silo na 15 metrov visoko pečino nad reko San Gabriel.{{sfnp|Walker|1999|p=237}} 8. januarja 1847 je vojska Stockton-Kearnya premagala kalifornijske sile v dvourni bitki pri Rio San Gabriel.<ref>Bauer (1992), str. 190–191.</ref>{{sfnp|Walker|1999|p=238}} Tistega dne je Frémontova sila prispela v San Fernando.{{sfnp|Walker|1999|p=239}} Naslednji dan, 9. januarj so se sile Stockton-Kearny borile in zmagale v bitki pri La Mesi.{{sfnp|Walker|1999|pp=240–241}} 10. januarja je ameriška vojska vstopila v Los Angeles, vendar ni naletela na odpor.{{sfnp|Walker|1999|p=242}} 12. januarja sta se Frémont in dva Picova častnika dogovorila o pogojih predaje.{{sfnp|Walker|1999|p=246}} Kapitulacijsko pogodbo so 13. januarja podpisali Frémont, Andrés Pico in šest drugih na ranču v Cahuenga Passu (današnji Severni Hollywood).{{sfnp|Walker|1999|p=246}} To je postalo znano kot "Cahuenška pogodba", ki je zaznamovala konec oboroženega upora v Kalifornija.{{sfnp|Walker|1999|p=246}} ====Kampanja na pacifiški obali==== [[File:US and mexican soldiers 1846-1848.jpg|thumb|upright|Rekonstruktorji v ameriških (levo) in mehiških (desno) uniformah iz tistega obdobja]] Ob vstopu v Kalifornijski zali] so ''USS Independence'', ''[[USS Congress'' in ''[[USS Cyane ''zasedle La Paz, Baja California Sur, nato pa 19. oktobra 1847 pri Guaymasu zajele in požgale majhno mehiško floto. V enem mesecu so zaliv očistile sovražnih ladij in uničile ali zajele 30 plovil. Kasneje so njihovi mornarji in marinci 11. novembra 1847 zavzeli pristanišče Mazatlán. Ko je bila zgornja Kalifornija zavarovana je večina Pacifiške eskadrilje nadaljevala pot vzdolž kalifornijske obale, zavzela vsa večja mesta na ozemlju Baja California in ujela ali uničila skoraj vse mehiške ladje v Kalifornijskem zalivu. Mehiška kampanja pod poveljstvom Manuela Pinede Muñoza za ponovno zavzetje različnih zajetih pristanišč je povzročila več manjših spopadov in dve obleganji, v katerih so ladje Pacifiške eskadrilje nudile topniško podporo. Ameriške garnizije so ostale pod nadzorom pristanišč. Po okrepitvah je podpolkovnik Henry S. Burton odkorakal ven. Njegove sile so rešile ujete Američane, zavzele Pinedo in 31. marca v bitki pri Todos Santosu premagale in razpršile preostale mehiške sile, ne da bi vedele, da je bila februarja 1848 podpisana pogodba iz Guadalupe Hidalga in da je bilo 6. marca sklenjeno premirje. Ko so bile ameriške garnizije po ratifikaciji pogodbe evakuirane v Monterey, so se jim pridružili številni Mehičani: tisti, ki so podpirali ameriško stvar in so menili, da bo skupaj z Zgornjo Kalifornijo priključena tudi Spodnja Kalifornija. ====Severovzhodna Mehika==== =====Bitka pri Monterreyu===== Pod vodstvom Zacharyja Taylorja je 2.300 ameriških vojakov po začetnih težavah pri pridobivanju rečnega prevoza prečkalo Rio Grande. Njegovi vojaki so zasedli Matamoros, nato Camargo (kjer so vojaki utrpeli prvo od številnih težav z boleznijo) in nato nadaljevali proti jugu ter oblegali mesto Monterrey v Novem Leónu. Težka bitka za Monterrey je povzročila hude izgube na obeh straneh. Ameriško lahko topništvo je bilo neučinkovito proti kamnitim utrdbam mesta, saj so ameriške sile napadle s frontalnimi napadi. Mehiške sile pod poveljstvom generala Pedra de Ampudie so pri utrdbi Fort Teneria odbile Taylorjevo najboljšo pehotno divizijo.<ref name="Urban Warfare">{{navedi splet |url=http://www.battleofmonterrey.com/urbanwarfare.html |title=Urban Warfare |publisher=Battle of Monterrey.com |access-date=May 28, 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707214318/http://www.battleofmonterrey.com/urbanwarfare.html |archive-date=July 7, 2011 |df=mdy-all}}</ref> [[File:Nebel Mexican War 02 Capture of Monterrey.jpg|thumb|Bitka za Monterrey 20.–24. september 1846, po sliki Carla Nebela]] [[File:Battle-of-Buena-Vista-Robinson.jpeg|thumb|Bitka pri Buena Visti]] Ameriški vojaki, vključno s številnimi diplomanti West Pointa se še nikoli prej niso udeleževali urbanega bojevanja in so korakali naravnost po odprtih ulicah, kjer so jih streljali mehiški branilci, dobro skriti v debelih hišah iz opeke v Monterreyju.<ref name="Urban Warfare"/> Hitro so se naučili in dva dni pozneje so spremenili svojo taktiko urbanega bojevanja. Teksaški vojaki so se že prej borili v mehiškem mestu (obleganje Béxarja decembra 1835) in so Taylorjevim generalom svetovali, da morajo Američani prebiti mestne hiše. Morali so preluknjati luknje v stene ali strehe hiš in se boriti iz bližine znotraj struktur. Mehičani so teksaške vojake imenovali »Diabólicos Tejanos« (hudičevi Teksašani).<ref>Rip Ford's Texas Memoirs, Stephen Oates, University of Texas Press, 1963.</ref> Ta metoda se je izkazala za uspešno.<ref>{{navedi knjigo |last=Dishman |first=Christopher |title=A Perfect Gibraltar: The Battle for Monterrey, Mexico |publisher=University of Oklahoma Press |year=2010 |isbn=978-0-8061-4140-4}}</ref> Sčasoma so ta dejanja Ampudijeve može prisilila in ujela na osrednji mestni trg, kjer jih je obstreljevanje z havbicami prisililo k pogajanjem. Taylor se je strinjal, da bo mehiški vojski dovolil evakuacijo in osemtedensko premirje v zameno za predajo mesta. Taylor je prekinil premirje in zasedel mesto Saltillo jugozahodno od Monterreya. Santa Anna je za izgubo Monterreya in Saltilla okrivil Ampudio in ga degradiral na poveljnika majhnega topniškega bataljona. Podobno je Polk Taylorja okrivil tako za velike izgube kot za to, da ni zaprl celotne Ampudijeve sile. Taylorjeva vojska je bila nato oropana večine svojih vojakov, da bi podprla prihajajoče obalne operacije Scotta proti Veracruzu in osrčju Mehike. =====Bitka pri Buena Visti===== 22. februarja 1847 je Santa Anna, potem ko je slišal za to slabost iz pisnih ukazov, najdenih na zajetem ameriškega izvidnika, prevzel pobudo in z vso mehiško vojsko odkorakal proti severu, da bi se z 20.000 možmi boril proti Taylorju v upanju, da bo dosegel prepričljivo zmago, preden bo Scott lahko napadel z morja. Vojski sta se srečali in se bojevali v največji bitki vojne v bitki pri Buena Visti. Taylor se je s 4.600 možmi utrdil na gorskem prelazu La Angostura ali "ožini", nekaj kilometrov južno od ranča Buena Vista. Santa Anna, ki je imel malo logistike za oskrbo svoje vojske je ves dolg pohod proti severu utrpel dezertacij in prispel le z 15.000 utrujenimi možmi. Ker je zahteva za predajo ameriške vojske bila zavrnjena, je vojska Santa Anne naslednje jutro napadla, pri čemer je v bitki z ameriškimi silami uporabila zvijačo. Santa Anna je obkrožil ameriške položaje tako, da je poslal svojo konjenico in nekaj pehote po strmem terenu, ki je sestavljal eno stran prelaza, medtem ko je divizija pehote napadla frontalno, da bi zmotila in odvlekla ameriške sile vzdolž ceste, ki je vodila v Buena Visto. Sledili so siloviti boji, med katerimi so bile ameriške čete skoraj poražene, a so se uspele oklepati svojih utrjenih položajev, zahvaljujoč Mississippi Rifles, prostovoljnemu polku pod vodstvom [[Jefferson Davis|Jeffersona Davisa]], ki jih je oblikoval v obrambno formacijo v obliki črke V.<ref>Foote, Shelby. ''Državljanska vojna: Pripoved'': 1. zvezek: Od utrdbe Sumter do Perryvilla (1958).</ref> Mehičani so na več točkah skoraj prebili ameriške linije, vendar so njihove pehotne kolone, ki so se prebijale skozi ozek prelaz, močno trpele zaradi ameriškega konjeniškega topništva, ki je izstreljevalo topovske granate od blizu, da bi prekinilo napade. Začetna poročila o bitki, pa tudi propaganda Santanistov so zmago pripisali Mehičanom na veliko veselje mehiškega prebivalstva, toda namesto, da bi naslednji dan napadel in končal bitko, se je Santa Anna umaknil in na poti izgubil može, potem ko je slišal o uporu in pretresih v Mexico Cityju. Taylor je pod nadzorom obdržal dele severne Mehike, Santa Anna pa se je kasneje soočil s kritikami zaradi svojega umika. Mehiški in ameriški vojaški zgodovinarji{{who|date=maj 2024}} se strinjajo, da bi bila ameriška vojska verjetno poražena, če bi se Santa Anna bitko izbojevala do konca.<ref>Christiansen, ''Ameriško-mehiška vojna'', str. 161.</ref> Polk ni zaupal Taylorju, za katerega je menil, da je v bitki pri Monterreyu pokazal nesposobnost, ko je privolil v premirje. Taylor je kasneje bitko pri Buena Visti uporabil kot osrednji del svoje uspešne predsedniške kampanje leta 1848. ====Severozahodna Mehika==== Severozahodna Mehika je bila v bistvu plemensko ozemlje staroselcev, vendar je bila 21. novembra 1846 podpisana "Pogodba iz Bear Springsa", ki je končala obsežen upor plemen [[Ute|Utov]], [[Zuni|Zunijev]], Moquisov in [[Navajo|Navajev]].<ref>Groom, Winston "Kearnyjev pohod" Alfred A. Knopf, 2011, str. 143.</ref> Decembra 1846 se je po uspešnem osvajanju Nove Mehike del Kearneyjeve Zahodne vojske, Prvi konjeniški prostovoljci iz Missourija, premaknil v današnjo severozahodno Mehiko. Vodil jih je Alexander W. Doniphan in nadaljevali so enoletno 8.850 kilometrov dolgo kampanjo. Opisan je bil kot tekmec z pohodom [[Ksenofont|Ksenofonta]] čez [[Anatolija|Anatolijo]] med [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskimi vojnami]].<ref>{{navedi knjigo|title=Doniphan's Epic March: The 1st Missouri Volunteers in the Mexican War|url=https://archive.org/details/doniphansepicmar0000daws|isbn = 0700609563|last1 = Dawson|first1 = Joseph G.|year = 1999| publisher=University Press of Kansas }}</ref><ref name="library.uta.edu">{{navedi splet|url=https://library.uta.edu/usmexicowar/item?content_id=1652&topic_id=16&format_id=9&ofst=15&ni=16|title=Maps: Map Showing Col. A.W. Doniphan's Route through the States of New Mexico, Chihuahua and Coahuila.{{!}} A Continent Divided: The U.S.–Mexico War|website=library.uta.edu|access-date=November 10, 2019|archive-date=June 19, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200619032642/https://library.uta.edu/usmexicowar/item?content_id=1652&topic_id=16&format_id=9&ofst=15&ni=16|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://thememorypalace.us/2019/05/private-robinson-on-pawnee-rock/|title=Private Robinson on Pawnee Rock|date=May 20, 2019|website=the memory palace|language=en-US|access-date=November 10, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191010043818/http://thememorypalace.us/2019/05/private-robinson-on-pawnee-rock/|archive-date=October 10, 2019|url-status=live}}</ref> Na božični dan so zmagali v bitki pri El Brazitu zunaj sodobnega El Pasa v Teksasu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.arcgis.com/apps/MapSeries/index.html?appid=e85997aeac6d419886fa76ed27631150|title=War in the West: Doniphan's March – Center for Greater Southwestern Studies|last=Haynes|first=Sam|website=www.arcgis.com|access-date=November 10, 2019|archive-date=October 18, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191018184119/https://www.arcgis.com/apps/MapSeries/index.html?appid=e85997aeac6d419886fa76ed27631150|url-status=live}}</ref> 1. marca 1847 je Doniphan zasedel Chihuahua City. Britanski konzul John Potts ni hotel dovoliti Doniphanu, da bi preiskal dvorec guvernerja Tríasa, in je neuspešno trdil, da je pod britansko zaščito. Ameriški trgovci v Chihuahui so želeli, da ameriške sile ostanejo, da bi zaščitili svoje poslovanje. Major William Gilpin se je zavzemal za pohod na Mexico City in prepričal večino častnikov, vendar je Doniphan ta načrt preprečil. Nato je konec aprila Taylor ukazal Prvemu konjeniškemu prostovoljnemu polku Missourija, naj zapusti Chihuahuo in se mu pridruži v Saltillu. Ameriški trgovci so jim bodisi sledili bodisi se vrnili v Santa Fe. Med potjo so meščani Parrasa zaprosili Doniphana za pomoč proti domorodni skupini Indijancev, ki je vzela otroke, konje, mule in denar.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=xhneotO7Xg8C&pg=PA162|author=Roger D. Launius|title=Alexander William Doniphan: portrait of a Missouri moderate|isbn=978-0-8262-1132-3|year=1997|publisher=University of Missouri Press|access-date=October 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160508082640/https://books.google.com/books?id=xhneotO7Xg8C&pg=PA162&lpg=PA162|archive-date=May 8, 2016|url-status=live}}</ref> The Missouri Volunteers finally made their way to Matamoros, from which they returned to Missouri by water.<ref name="library.uta.edu" /> Civilisti severne Mehike so se je ameriški invaziji le malo upirali, verjetno zato, ker so državo že opustošili napadi Komančev in Apačev. Josiah Gregg, ki je bil z ameriško vojsko v severni Mehiki, je dejal: »Celotna država od Nove Mehike do meja Duranga je skoraj v celoti izpraznjena. Haciende in ranči so bili večinoma zapuščeni, ljudje pa so večinoma omejeni na mesta.«<ref>{{navedi knjigo | last=Hamalainen | first=Pekka | title=The Comanche Empire | location=New Haven | publisher=Yale University Press | page=232}}</ref> ====Južna Mehika==== Južna Mehika je imela veliko domorodnega prebivalstva in je bila geografsko oddaljena od prestolnice, nad katero je imela centralna vlada šibek nadzor. Še posebej [[Jukatan|Yucatán]] je imel tesnejše vezi z Kubo in Združenimi državami Amerike kot z osrednjo Mehiko. V zgodnjem obdobju Mehiške republike se je Yucatán večkrat odcepil od federacije. Obstajala so tudi rivalstva med regionalnimi elitami, pri čemer je imela ena frakcija sedež v Méridi, druga pa v Campecheju. Ta vprašanja so vplivala na mehiško-ameriško vojno, saj so ZDA imele načrte na tem delu obale.<ref>Gilbert M. Joseph, "Združene države Amerike, sprte elite in podeželski upor v Yucatánu, 1836–1915" v ''Podeželski upor v Mehiki: intervencija ZDA in področje podrejene politike, razširjena izdaja'', Daniel Nugent, ur. Durham: Duke University Press 1998, str. 173–206.</ref> Ameriška mornarica je prispevala k vojni z nadzorom obale in čiščenjem poti ameriškim vojakom in zalogam zlasti do glavnega mehiškega pristanišča Veracruz. Še preden so se začele sovražnosti v sporni severni regiji je ameriška mornarica ustvarila blokado. Zaradi plitvih voda tega dela obale je ameriška mornarica potrebovala ladje z majhnim ugrezom namesto velikih fregat. Ker mehiške mornarice skoraj ni bilo, je lahko neovirano delovala v vodah Mehiškega zaliva.<ref>K. Jack Bauer, ''Mehiška vojna, 1846–1848''. 1974. Ponovno objavljeno pri založbi University of Nebraska Press 1992, str. 108–109.</ref> ZDA so se v Tabascu bojevale v dveh bitkah, v prvi bitki pri Tabascu| oktobra 1846 in v drugi bitki pri Tabascu junija 1847. Leta 1847 so se Maji uprli mehiškim elitam polotoka v boju, znani kot "kastna vojna na Yucatánu". Jefferson Davis, takratni senator iz Mississippija, je v kongresu trdil, da predsednik ne potrebuje dodatnih pooblastil za posredovanje v Jukatanu, saj je vojna z Mehiko že v teku. Davisova skrb je bila strateška in del njegove vizije Manifest Destiny, saj je Mehiški zaliv "vodni bazen, ki pripada Združenim državam" in da "morata biti rt Jukatan in otok Kuba naša".<ref>citirano v Brian Loveman, ''No Higher Law: American Foreign Policy and the Western Hemisphere Since 1776''. Chapel Hill: University of North Carolina Press 2010, str. 70.</ref> Ta stališča so kasneje podprli "vitezi zlatega kroga", katerega član naj bi bil Davis. Na koncu ZDA niso posredovale v Jukatanu, so pa se ideje pojavljale v kongresnih razpravah o mehiško-ameriški vojni. Vlada Jukatana je na neki točki ZDA zaprosila za zaščito med kastno vojno,<ref>"Sporočilo predsednika Združenih držav s sporočili vlade Jukatana, ki predstavlja stanje trpljenja, v katerega je ta država padla zaradi vstaje domorodcev, prosi za zaščito Združenih držav in ponuja, če bi bilo odobreno, prenos oblasti in suverenosti polotoka na Združene države." Združene države. Kongres. Senat. 29. april 1848. Prebrano, napoteno Odboru za zunanje odnose in naročeno tiskanje. [Washington, D.C.] 19 strani, 30. kongres, 1. zasedanje. Senat. Prim. dok. Št. 40.</ref>, vendar se ZDA niso odzvale. ===Scottova invazija na osrčje Mehike=== ====Izkrcanja in obleganje Veracruza==== [[File:Battle of Veracruz.jpg|thumb|Bombardiranje Veracruza]] Namesto, da bi okrepil Taylorjevo vojsko za nadaljnje napredovanje je predsednik Polk poslal drugo vojsko pod poveljstvom generala [[Winfield Scott|Winfielda Scotta]]. Polk se je odločil, da bo vojno končal z napadom na osrčje Mehike z obale. Generalova vojska Scotta je bila po morju prepeljana v pristanišče Veracruz, da bi začela invazijo na mehiško prestolnico Mexico City.<ref>{{navedi splet |url=http://www.aboutnorthgeorgia.com/other/scottinmexico.html |title=General Winfield Scott and the Mexican–American War (1846–1848) |website=aboutnorthgeorgia.com |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200218000709/http://www.aboutnorthgeorgia.com:80/other/scottinmexico.html |archive-date=February 18, 2020 |access-date=January 3, 2022}}</ref> 9. marca 1847 je Scott izvedel prvo večje amfibijsko izkrcanje v zgodovini ZDA v pripravah na obleganje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.thoughtco.com/mexican-american-war-general-winfield-scott-2360147|title=Old Fuss and Feathers: General Winfield Scott|access-date=September 2, 2020|archive-date=September 23, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923035835/https://www.thoughtco.com/mexican-american-war-general-winfield-scott-2360147|url-status=live}}</ref> Skupina 12.000 prostovoljnih in rednih vojakov je s posebej zasnovanimi desantnimi plovili uspešno raztovorila zaloge, orožje in konje v bližini obzidanega mesta. V invazijski sili je bilo več bodočih generalov: [[Robert E. Lee]], [[George Gordon Meade|George Meade]], [[Ulysses S. Grant]], James Longstreet in Thomas "Stonewall" Jackson. Veracruz je branil mehiški general Juan Morales z 3.400 možmi. Za rušenje mestnega obzidja in nadlegovanje branilcev so uporabili minomete in mornariške topove pod poveljstvom komodora Matthewa C. Perryja. Bombardiranje 24. marca 1847 je v obzidju Veracruza odprlo devet metrov dolgo vrzel.<ref>Morgan, Robert, ''Lions of the West'', Algonquin Books of Chapel Hill, 2011, str. 282.</ref> Branilci v mestu so odgovorili z lastnim topništvom, toda podaljšan topniški napad je zlomil voljo Mehičanov, ki so se soočili s številčno močnejšo silo in so se po 12 dneh obleganja predali. Ameriški vojaki so utrpeli 80 žrtev, medtem ko so imeli Mehičani približno 180 ubitih in ranjenih, pri čemer je bilo ubitih na stotine civilistov.<ref>{{navedi splet|website=Gobierno de Mexico, Servicio de Informacion Agroalimentaria y Pesqueria|url=https://www.gob.mx/siap/articulos/un-dia-como-hoy-pero-de-1847-fuerzas-invasoras-norteamericanas-toman-el-puerto-de-veracruz?idiom=es|title=Un día como hoy, pero de 1847, fuerzas invasoras norteamericanas toman el puerto de Veracruz|access-date=18. julij 2019|language=es|trans-title=Dan kot danes, a leta 1847 severnoameriške invazijske sile zavzamejo pristanišče Veracruz|archive-url=https://web.archive.org/web/20200309140247/https://www.gob.mx/siap/articulos/un-dia-com|archive-date=2020-03-09|url-status=live}}</ref> Med obleganjem so ameriški vojaki začeli postajati žrtve [[Rumena mrzlica|rumene mrzlice]]. ====Napredovanje na Pueblo==== [[File:Scott's campaign-en.svg|thumb|upright=1.35|Scottova kampanja]] Santa Anna je Scottovi vojski dovolil, da je korakala v notranjost, saj je računal na to, da bodo rumena mrzlica in druge tropske bolezni terjale svoj davek, preden bo Santa Anna izbral kraj za spopad s sovražnikom. Mehika je to taktiko že uporabila, med drugim tudi takrat, ko je Španija leta 1829 poskušala ponovno osvojiti Mehiko. Bolezen je lahko bila odločilni dejavnik v vojni. Santa Anna je bil iz Veracruza, zato je bil na domačem ozemlju, poznal je teren in imel mrežo zaveznikov. Za prehrano svoje lačne vojske in pridobivanje obveščevalnih podatkov o sovražnikovih gibanjih je lahko črpal iz lokalnih virov. Na podlagi svojih izkušenj v severnih bitkah na odprtem terenu si je Santa Anna prizadeval izničiti glavno prednost ameriške vojske, njeno uporabo topništva. Santa Anna je izbral Cerro Gordo kot kraj za spopad z ameriškimi četami, saj je izračunal, da bo teren mehiškim silam ponudil največjo prednost.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 193–194</ref> Scott je 2. aprila 1847 odkorakal proti zahodu proti Mexico Cityju z 8.500 sprva zdravimi vojaki, medtem ko je Santa Anna postavil obrambni položaj v kanjonu okoli glavne ceste in pripravil utrdbe. Santa Anna se je utrdil z mišljenjem, da je ameriška vojska ocenil na 12.000 vojakov, v resnici pa jih je bilo okoli 9000.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 200</ref> Na cesti, kjer je pričakoval Scottov prihod je imel usposobljeno topništvo. Vendar je Scott poslal naprej 2.600 konjeniških [[Dragonci|dragoncev]], ki so 12. aprila dosegli prelaz. Mehiško topništvo je prezgodaj streljalo nanje in s tem razkrilo njihove položaje, s čimer se je začel spopad. Namesto, da bi se odpravili po glavni cesti, so se Scottove čete po neravnem terenu premaknile proti severu, postavile artilerijo na vzpetine in tiho obkrožile Mehičane. Čeprav so se Santa Anna in njegove čete že zavedali položajev ameriških čet, niso bili pripravljeni na napad, ki je sledil. V bitki 18. aprila je bila mehiška vojska poražena. Ameriška vojska je utrpela 400 žrtev, Mehičani pa več kot 1.000 žrtev, 3.000 pa jih je bilo ujetih. Avgusta 1847 je kapitan Kirby Smith iz Scottovega 3. pehotnega polka razmišljal o odporu mehiške vojske: {{blockquote| Ne morejo storiti ničesar in njihovi nenehni porazi bi jih morali o tem prepričati. Izgubili so šest velikih bitk; zajeli smo šeststo osem topov, skoraj sto tisoč orožja za vojake, vzeli dvajset tisoč ujetnikov, imamo večji del njihove države in hitro napredujemo proti njihovi prestolnici, ki mora biti naša – vendar nočejo pogajanj [tj. pogajati se o pogojih]!<ref name="SoFar">{{navedi knjigo|last=Eisenhower|first= John S. D.|title=So Far from God: The U.S. War With Mexico, 1846–1848|url=https://archive.org/details/sofarfromgodus00eise|url-access=registration|publisher=Random House|year= 1989|location=New York|page=[https://archive.org/details/sofarfromgodus00eise/page/295 295]|isbn=978-0-8061-3279-2}}</ref>}} Ameriška vojska je pričakovala hiter propad mehiških sil. Vendar je bila Santa Anna odločen boriti se do konca, mehiški vojaki pa so se po bitkah še naprej pregrupirali, da bi se znova borili. ====Premor pri Pueblu==== [[File:Nebel Mexican War 08 Molino del Rey Molino.jpg|thumb|Bitka pri Molino del Rey]] 1. maja 1847 je Scott prodrl proti Puebli, drugemu največjemu mestu v Mehiki. Mesto se je predalo brez odpora. Mehiški poraz pri Cerro Gordu je demoraliziral prebivalce Pueble in so se bali škode za svoje mesto in prebivalce. V vojskovanju je bila običajna praksa, da so zmagovalne vojake spustili, da bi civilnemu prebivalstvu povzročali grozote, če bi se upirali; grožnja s tem se je pogosto uporabljala kot pogajalsko orodje za zagotovitev predaje brez boja. Scott je imel ukaze, katerih cilj je bil preprečiti njegovim četam takšno nasilje in grozodejstva. Vladajoča elita Pueble si je prav tako prizadevala preprečiti nasilje, prav tako katoliška cerkev, vendar so revni in delavski prebivalci Pueble želeli braniti mesto. Vojaki ameriške vojske, ki so ponoči zašli ven, so bili pogosto ubiti. Dovolj Mehičanov je bilo pripravljenih prodati zaloge ameriški vojski, da bi omogočili lokalno oskrbo.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 201–202</ref> V naslednjih mesecih je Scott v Puebli zbiral zaloge in okrepitve ter pošiljal nazaj enote, katerih rok za vpoklic je potekel. Scott si je tudi močno prizadeval, da bi svoje čete ohranjal disciplinirane in pravično ravnal z mehiškim ljudstvom pod okupacijo, da bi ohranil dober red in preprečil kakršen koli ljudski upor proti njegovi vojski. ====Napredovanje proti Mexico Cityju in njegov zavzetje==== [[File:Battle of Chapultepec.jpg|thumb|Bitka pri Chapultepecu]] Ker so gverilci nadlegovali njegovo komunikacijsko linijo nazaj do Veracruza, se je Scott odločil, da ne bo oslabil svoje vojske za obrambo Pueble, ampak je v Puebli pustil le garnizijo za zaščito bolnih in ranjenih, ki so tam okrevali, in 7. avgusta z preostalimi silami napredoval proti Mexico Cityju. Prestolnica je bila razbita v seriji bitk na desnem krilu mestne obrambe, v bitki pri Contrerasu in bitki pri Churubuscu. Po bitki pri Churubuscu so se boji ustavili zaradi premirja in mirovnih pogajanj, ki so se prekinila 6. septembra 1847. Z nadaljnjimi bitkami pri Molino del Rey in pri Chapultepec ter pri mestnih vratih Mexico Cityja je bila prestolnica okupirana. Scott je postal vojaški guverner okupiranega Mexico Cityja. Njegove zmage v tej kampanji so ga naredile za ameriškega narodnega junaka. Bitka pri Chapultepecu septembra 1847 je bila obleganje gradu Chapultepec, zgrajenega na hribu v Mexico Cityju v kolonialnem obdobju. V tistem času je bil ta grad znana vojaška šola v prestolnici. Po bitki, ki se je končala z zmago ZDA, se je rodila legenda o "Los Niños Héroes". Čeprav zgodovinarji tega ne potrjujejo, je šest vojaških kadetov, starih med 13 in 17 let, namesto da bi se evakuirali, ostalo v šoli.<ref name="Webtopia">[http://www.chapultepec.com.mx/articulo.asp?articulo=66 ''Diseño Web y Desarrollo de Aplicaciones por Webtopia''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140508063109/http://www.chapultepec.com.mx/articulo.asp?articulo=66 |date=8. maj 2014 }}, Pridobljeno 8. maja 2014.</ref> Odločili so se, da ostanejo in se borijo za Mehiko. Ti ''[[Niños Héroes]]'' (dečki junaki) so postali ikone v mehiškem domoljubnem panteonu. Namesto da bi se predali ameriški vojski, so nekateri vojaški kadeti skočili z grajskega obzidja. Kadet Juan Escutia se je zavil v mehiško zastavo in skočil v smrt.<ref name="Webtopia"/><ref>{{navedi knjigo|last=Kirkwood|first=Burton|title=The History of Mexico|date=2000|isbn=9780313303517|pages=[https://archive.org/details/historyofmexico00burt/page/97 97, 98, 99]|url=https://archive.org/details/historyofmexico00burt/page/97|publisher=Westport, Conn. : Greenwood Press}}</ref><ref name="van">{{navedi splet|website=Vanguardia.com.mx|url=https://vanguardia.com.mx/articulo/5-datos-que-no-conocias-sobre-los-ninos-heroes-mito-o-realidad|title=5 datos que no conocías sobre los Niños Héroes... ¿Mito o Realidad?|date=September 13, 2018|language=es|trans-title=5 facts about the Boy Heroes that you didn't know... Myth or Reality?|access-date=July 18, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190718055946/https://vanguardia.com.mx/articulo/5-datos-que-no-conocias-sobre-los-ninos-heroes-mito-o-realidad|archive-date=July 18, 2019|url-status=live}}</ref> ====Zadnja kampanja Santa Anne==== Konec septembra 1847 je Santa Anna naredila še zadnji poskus poraza ameriške vojske, tako da jo je odrezal od obale. General Joaquín Rea je začel obleganje Pueble (1847), kmalu pa se mu je pridružil Santa Anna. Scott je v Puebli pustil približno 2.400 vojakov, od katerih jih je bilo okoli 400 sposobnih za boj. Po padcu Mexico Cityja je Santa Anna upal, da bo združil civilno prebivalstvo Pueble proti ameriškim vojakom, ki so bili oblegani in izpostavljeni gverilskim napadom. Preden je mehiška vojska lahko uničila Američane v Puebli, so se v Veracruzu pod poveljstvom brigadnega generala Josepha Lanea izkrcale dodatne čete. V Puebli so mesto izropali. Santa Anna ni mogel oskrbovati svojih čet, ki so se dejansko razblinile kot bojna sila za iskanje hrane.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 290–291</ref> Pueblo je 12. oktobra odblokiran od brigadnega generala Josepha Lanea, potem ko je 9. oktobra premagal Santa Anno v bitki pri Huamantli. Bitka je bila za Santa Anno zadnja. ====Okupacija Mexico Cityja==== [[File:Carl Nebel - Genl. Scott's entrance into Mexico, Plate 45.jpg|thumb|left|Okupacija [[Mexico City]]ja s strani ameriške vojske leta 1847. Ameriška zastava plapola nad Narodno palačo, sedežem mehiške vlade. Carl Nebel.]] Po zavzetju prestolnice se je mehiška vlada preselila v začasno prestolnico Quétaro.<ref name="Okupacija Mexico Cityja">[https://history-maps.com/story/Mexican-American-War/event/Occupation-of-Mexico-City Okupacija Mexico Cityja]{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V Mexico Cityju so ameriške sile postale okupacijska vojska in so bile deležne prikritih napadov mestnega prebivalstva.<ref name="Okupacija Mexico Cityja"/> Konvencionalno vojskovanje je nadomestilo gverilsko vojskovanje Mehičanov, ki so branili svojo domovino. Ameriški vojski so povzročili znatne žrtve, zlasti vojakom, ki so bili počasnejši pri dohajanju.<ref>{{Navedi splet |url=https://history-maps.com/story/Mexican-American-War/event/Occupation-of-Mexico-City |title=Mexico City - Okupacija Mexico Cityja |accessdate=2025-04-13 |archive-date=2025-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250114161314/https://history-maps.com/story/Mexican-American-War/event/Occupation-of-Mexico-City |url-status=dead }}</ref> General Scott je poslal približno četrtino svojih sil, da bi zavaroval komunikacijsko linijo do Veracruza iz lahkega korpusa generala Rea in drugih mehiških gverilskih sil, ki so od maja izvajale prikrite napade. Mehiški gverilci so pogosto mučili in pohabljali trupla ameriških vojakov kot maščevanje in opozorilo.<ref name="Okupacija Mexico Cityja"/> Scott je gverilske napade videl kot nasprotne "vojnim zakonom" in zagrozil premoženju prebivalstva, ki je očitno nudilo zatočišče gverilcem. Ujete gverilce je bilo treba ustreliti, vključno z nemočnimi zaporniki, z obrazložitvijo, da so enako storili tudi Mehičani. Zgodovinar Peter Guardino trdi, da je bilo poveljstvo ameriške vojske sokrivo pri napadih na mehiške civiliste. Z grožnjami domovom, premoženju in družinam civilnega prebivalstva, z požiganjem celih vasi, plenjenjem in posilstvom žensk je ameriška vojska ločila gverilce od njihovih oporišč. "Gverilci so drago stali Američane, posredno pa več stanejo mehiške civiliste."<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 294–298.</ref> Scott je okrepil garnizijo Pueble in do novembra dodal 1.200 člansko garnizijo v Jalapo, vzpostavil 750 članske postojanke ob glavni poti med pristaniščem Veracruz in prestolnico, na prelazu med Mexico Cityjem in Pueblo pri Río Frío de Juárez, pri Perote, Veracruz in Las Vigas de Ramírez, Veracruz na cesti med Jalapo in Pueblo ter pri Puente Nacional, Veracruz med Jalapo in Veracruzom.<ref>Izvedbeni dokument, št. 60, Predstavniški dom, prvo zasedanje tridesetega kongresa, str. 1028, 1032.</ref> Pod Laneom je tudi določil proti-gverilsko brigado, ki naj bi vodila vojno proti lahkemu korpusu in drugim gverilcem. Ukazal je, da konvoji potujejo z vsaj 1.300 možmi kot spremstvo. Laneove zmage nad lahkim korpusom pri Atlixcu (18. oktober 1847), pri Izúcarju de Matamorosu (23. november 1847) in pri bitkah pri prelazu Galaxara (24. november 1847) so oslabile sile generala Ree. Kasnejši napad na mehiške gverilce poveljnika Padre Jaraute pri Zacualtipanu (25. februarja 1848) je še zmanjšal gverilske napade na ameriške komunikacijske linije. Potem ko sta vladi 6. marca 1848 sklenili premirje, da bi počakali na ratifikacijo mirovne pogodbe, so se formalna sovražnosti ustavile. Vendar so nekatere skupine kljubovale mehiški vladi vse do evakuacije ameriške vojske avgusta.<ref>{{citation | url=http://www.history.army.mil//brochures/Occupation/Occupation.htm#b9 | first=Stephen A. | last=Carney | title=U.S. Army Campaigns of the Mexican War: The Occupation of Mexico, May 1846 – July 1848 (CMH Pub 73-3) | publisher=U.S. Government Printing Office | location=Washington | year=2005 | pages=30–38 | access-date=August 23, 2011 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170609135009/http://www.history.army.mil/brochures/Occupation/Occupation.htm#b9 | archive-date=June 9, 2017 | url-status=live }}</ref> Nekatere je mehiška vojska zatrla ali pa so bili kot Padre Jarauta usmrčeni.<ref>{{navedi splet|url=http://memoriapoliticademexico.org/Efemerides/7/19071848-DJ.html|title=Memoria Política de México|access-date=February 3, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150204012200/http://memoriapoliticademexico.org/Efemerides/7/19071848-DJ.html|archive-date=February 4, 2015|url-status=live}}</ref> ====Dezerterstva==== [[File:Battle of Churubusco2.jpg|thumb|''Bitka pri Churubuscu'' avtorja J. Camerona, izdal Nathaniel Currier. Ročno obarvana [[litografija]], 1847. Digitalno restavrirano.]] Dezerterstvo je bilo velik problem za obe vojski. V mehiški vojski so dezerterstva izčrpavala sile na predvečer bitke. Večina vojakov je bila kmetov, ki so bili zvesti svoji vasi in družini, ne pa generalom, ki so jih vpoklicali. Pogosto lačni in bolni, premalo opremljeni, le delno usposobljeni in premalo plačani, vojaki s strani svojih častnikov prezirani in niso imeli veliko razlogov za boj proti Američanom. V iskanju priložnosti so mnogi pobegnili iz vojaškega tabora, da bi našli pot nazaj v domačo vas.<ref>{{navedi knjigo | first=Douglas |last=Meed | title=The Mexican War, 1846–1848 | url=https://archive.org/details/mexicanwar00meed_931 | url-access=limited | publisher = Routledge | year=2003 | page=[https://archive.org/details/mexicanwar00meed_931/page/n76 67]|isbn=9780415968409 }}</ref> Stopnja dezerterstva v ameriški vojski je bila 8,3 % (9.200 od 111.000), v primerjavi z 12,7 % med vojno leta 1812 in običajnimi stopnjami dezerterstva v mirnodobnem času, ki so znašale približno 14,8 % na leto.<ref>{{navedi splet|last=McAllister |first=Brian |url=https://www.amazon.com/gp/reader/0195045556?v=search-inside&keywords=desertion |title=see Coffman, ''Old Army'' (1988), p. 193 |website=Amazon |access-date=May 28, 2011}}</ref> Mnogi moški so dezertirali, da bi se pridružili drugi ameriški enoti in dobili drugi bonus za vpis. Nekateri so dezertirali zaradi slabih razmer v taborišču. Domneva se, da so drugi uporabili vojsko za brezplačen prevoz v Kalifornijo, kjer so dezertirali, da bi se pridružili [[kalifornijski zlati mrzlici|zlati mrzlici]];<ref name=foos>{{navedi knjigo | first = Paul |last=Foos | title=A Short, Offhand, Killing Affair | url = https://archive.org/details/shortoffhandkill0000foos | year=2002 | pages=[https://archive.org/details/shortoffhandkill0000foos/page/n36 25], 103–107}}</ref> vendar je to malo verjetno, saj je bilo zlato v Kaliforniji odkrito šele 24. januarja 1848, manj kot dva tedna pred koncem vojne. Ko je do vzhodnih ZDA prišla vest, da je bilo zlato odkrito, je prišla tudi vest, da je vojna končana. Na mehiško stran je prestopilo na stotine ameriških dezerterjev. Skoraj vsi so bili nedavni priseljenci iz Evrope s šibkimi vezmi z ZDA. Mehičani so izdajali letake in letake, v katerih so ameriške vojake vabili z obljubami denarja, zemljiških nagrad in častniških provizij. Mehiški gverilci so spremljali ameriško vojsko in ujeli moške, ki so se neupravičeno umaknili iz vrst ali pa so izpadli iz vrst. Gverilci so te moške včasih prisilili, da so se pridružili mehiškim vrstam. Na tisoče drugih ameriških vojakov je preprosto dezertiralo.<ref>{{Cite journal|last=Wallace|first=Edward S.|date=1935|title=Deserters in the Mexican War|url=https://archive.org/details/hispanic-american-historical-review_1935-08_15_3/page/374|journal=The Hispanic American Historical Review|volume=15|issue=3|pages=374–383|doi=10.1215/00182168-15.3.374|jstor=2506347|issn=0018-2168|doi-access=free}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Rollins |first=Peter C. |date=2008 |title=Why We Fought: America's Wars in Film and History |url=https://archive.org/details/whywefoughtameri00roll |pages=91–92|url-access=registration |publisher=[[University Press of Kentucky]] |isbn=978-0813191911 }}</ref> =====San Patricios===== [[File:Samuel Chamberlain - Hanging of the San Patricios.jpg|thumb|Množično obešanje irskih katoliških vojakov, ki so se pridružili mehiški strani in oblikovali bataljon svetega Patrika]] Najbolj znana skupina dezerterjev iz ameriške vojske je bil "bataljon svetega Patrika" ali ''San Patricios'', sestavljen predvsem iz več sto priseljenih vojakov, večinoma katoliških Ircev in nemških priseljencev, ki so dezertirali iz ameriške vojske zaradi slabega ravnanja ali naklonjenosti do mehiških katoličanov in se pridružili mehiški vojski. Bataljon je vključeval tudi Kanadčane, Angleže, Francoze, Italijane, Poljake, Škote, Špance, Švicarje in Mehičane, od katerih so bili mnogi člani [[Katolištvo|katoliške cerkve]].<ref>{{navedi knjigo |last= Miller |first= Robert Ryal |date= 1989 |title= Shamrock and Sword, The Saint Patrick's Battalion in the US–Mexican War |location= Norman|publisher= [[University of Oklahoma Press]]|pages = 188–192 |isbn= 978-0-8061-2964-8}}</ref> Večina bataljona je bila ubita v bitki pri Churubuscu; Američani so jih ujeli približno 100, približno polovica »San Patriciosov« pa je bila po ujetju v Churubuscu avgusta 1847 obsojena in obešena kot dezerterji.<ref name=foos/> Vodja John Riley je bil žigosan.<ref>{{navedi splet|website=Thought.Co.|title=Biography of John Riley|url=https://www.thoughtco.com/biography-of-john-riley-2136191|access-date=July 18, 2019|date=July 3, 2019|author=Christopher Minster|archive-url=https://web.archive.org/web/20190718185651/https://www.thoughtco.com/biography-of-john-riley-2136191|archive-date=July 18, 2019|url-status=live}}</ref> Doprsni kip Johna Rileyja in plošča na pročelju stavbe na trgu Plaza San Jacinto v San Angelu obeležujeta kraj, kjer so bili obešeni.<ref>Connors in Muñoz, »V iskanju severnoameriške invazije v Mexico Cityju«, str. 503ñ.</ref> ===Konec vojne, pogoji miru=== Mehika, ki je bila vojaško manjša in je imela številna velika mesta v osrčju Mehike, vključno z glavno mestom, zasedena, se ni mogla braniti v konvencionalnem vojskovanju. Mehika se je soočala s številnimi nenehnimi notranjimi razdori med frakcijami, tako da formalni konec vojne ni bil enostaven. Čeprav so bili zapleti pri mirovnih pogajanjih na obeh straneh, je mir v Alti Kaliforniji prišel januarja 1847 s pogodbo iz Cahuenge, v kateri so se Californios (mehiški prebivalci Alte Kalifornije) predali ameriškim silam.<ref>Loveman, ''No Higher Law'', str. 87</ref> Za konec konflikta je bila potrebna celovitejša mirovna pogodba. Ameriške sile so se iz osvajalske vojske na obrobju ozemlja, ki ga je želela vključiti, spremenile v invazijsko silo v osrednji Mehiki, kar bi lahko pomenilo, da bi lahko postala vojska dolgoročne okupacije. Mehiki ni bilo treba nujno podpisati mirovne pogodbe, lahko pa bi nadaljevala z dolgoročnim gverilskim bojem proti ameriški vojski. Vendar pa napadalcev ni mogla izgnati, zato so pogajanja o pogodbi postala še bolj nujna.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 305</ref> Polkova želja po kratki osvajalski vojni proti domnevno šibkemu sovražniku brez volje do boja se je spremenila v dolg in krvav konflikt v osrčju Mehike. Pogajanja o pogodbi so bila v najboljšem interesu Združenih držav. Ni bilo lahko doseči tega. Polk je izgubil zaupanje v svojega pogajalca Nicholasa Trista in ga odpustil, saj so se mirovna pogajanja vlekla. Trist je prezrl dejstvo, da ni imel več pooblastila za delovanje v imenu Združenih držav. Ko je Tristu uspelo prepričati še eno mehiško vlado, da je podpisala pogodbo iz Guadalupe Hidalga, se je Polk soočil z dovršenim dejstvom in se odločil, da jo bo predložil kongresu v ratifikacijo. Ratifikacija je bila zahtevna naloga, saj so demokrati izgubili volitve leta 1846, vigovci, ki so nasprotovali vojni, pa so bili zdaj v premoči. ====Vse-Mehiško gibanje==== Po odločni zmagi so bile ZDA razdeljene glede tega kaj naj bi mir vključeval. Zdaj, ko so ZDA z invazijo na osrednjo Mehiko z gosto poseljenostjo presegle ozemeljske pridobitve, ki so si jih sprva zamislile, se je postavilo vprašanje, ali naj priključijo celotno Mehiko. Po Wilmotovem pogoju se je navdušenje nad idejo zmanjšalo, vendar je zavzetje Mexico Cityja obudilo navdušenje.<ref>Schoultz, Lars. ''Pod Združenimi državami: Zgodovina ameriške politike do Latinske Amerike''. Cambridge: Harvard University Press 1998, str. 34</ref> V kongresu so bili proti temu ostri ugovori iz rasnih razlogov. Senator iz Južne Karoline [[John C. Calhoun]] je trdil, da bi priključitev Mehike ogrozila ameriške institucije in značaj države. „Nikoli si nismo predstavljali, da bi v našo Unijo vključili kogarkoli drugega kot [[Bela (kavkazijska) rasa|belo raso]] – svobodno belo raso. Vključitev Mehike bi bil prvi primer takšne vključitve indijanske rase; saj je več kot polovica Mehičanov Indijancev, druga polovica pa je sestavljena predvsem iz mešanih plemen. Protestiram proti takšni uniji! Naša, gospod, je vlada bele rase ... Želimo si vsiliti svobodno vlado vsem; in vidim, da se je to zahtevalo ... da je poslanstvo te države širiti državljansko in versko svobodo po vsem svetu, še posebej pa po tej celini. To je velika napaka.“ Poleg rasnega argumenta je Calhoun trdil, da ZDA ne morejo biti hkrati imperij in republika in trdil je, da bi imperij okrepil centralno vlado in škodoval posameznim državam.<ref>Merry, ''A Country of Vast Designs'', pp. 414–415</ref><ref>{{cite periodical |last=Calhoun |first=John |date=January 4, 1848 |title=Conquest of Mexico |url=https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=019/llcg019.db&recNum=147 |magazine=[[Congressional Globe]] |volume=30 |issue=1 |pages=96–100 |access-date=July 8, 2023 |publisher=Blair & Rives |archive-date=July 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230708233334/https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=019/llcg019.db&recNum=147 |url-status=live }}</ref> Senator [[Rhode Island]]a, vigovec John Hopkins Clarke je prav tako nasprotoval priključitvi celotne Mehike. »Vključitev tako razdrobljene in degradirane mase v celo omejeno sodelovanje z našimi socialnimi in političnimi pravicami bi bila usodno uničujoča za institucije naše države. Takšno ljudstvo je prežeto z moralno kugo, ki je nalezljiva – gobavost, ki nas bo uničila.«<ref>quoted in Schoultz, ''Beneath the United States'', p. 14</ref><ref>{{cite periodical |last=Clarke |first=John |date=January 25, 1848 |title=The Ten-Regiment Bill |url=https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=019/llcg019.db&recNum=293 |magazine=[[Congressional Globe]] |volume=30 |issue=1 |pages=242–244 |access-date=July 8, 2023 |publisher=Blair & Rives |archive-date=July 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230708233333/https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=019/llcg019.db&recNum=293 |url-status=live }}</ref> ====Pogodba iz Guadalupe Hidalgo==== [[File:Mexican Cession in Mexican View.PNG|thumb|upright=1.35|left|Mehiška ozemlja, prepuščena v "Pogodbi iz Guadalupe Hidalga" v belem]] Pogodba iz Guadalupe Hidalgo, ki je bila podpisana 2. februarja 1848 s strani diplomata Nicholasa Trista in mehiških predstavnikov Luisa G. Cuevasa, Bernard Couta in Miguel Atristaina, je končala vojno. Pogodba je Združenim državam omogočila nedvoumno kontrolo nad Teksasom, vzpostavila mejo med ZDA in Mehiko ob reki Rio Grande ter predala Združenim državam današnje zvezne države [[Kalifornija|Kalifornije]], [[Nevada|Nevade]] in [[Utah|utaha]], večino [[Nova Mehika|Nove Mehike]], [[Arizona|Arizono]] in [[Kolorado]], ter dele [[Teksas|Teksasa]], [[Oklahoma]], [[Kanzas|Kansasa]] in [[Wyoming|Wyominga]]. V zameno je Mehika prejela $15 milijonov<ref>Smith (1919), p. 241.</ref> (${{formatnum:{{Inflation|US|15|1848}}}} milijonov danes) – kar je manj kot polovica zneska, ki ga je ZDA poskušala ponuditi Mehiki za zemljo pred začetkom sovražnosti<ref>{{navedi knjigo | first=Bronwyn | last=Mills | title=U.S.–Mexican War | page=[https://archive.org/details/usmexicanwar0000mill/page/23 23] | isbn=978-0-8160-4932-5 | url=https://archive.org/details/usmexicanwar0000mill/page/23 | publisher=New York : Facts On File | year=2003 }}</ref> – in ZDA so se strinjale, da prevzamejo $3.25&nbsp;million (${{formatnum:{{Inflation|US|3.25|1848}}}} milijonov danes) v dolgovih, ki jih je mehiška vlada dolgovala ameriškim državljanom.<ref>Jay (1853), str. 117.</ref> Območje, pridobljeno z pogodbo, je bilo določeno s strani Federal Interagency Committee na 338.680.960 akrov (1.370.595 kvadratnih kilometrov). Stroški so znašali $16.295.149.<ref>{{navedi knjigo|title=Naša javna zemljišča|url=https://books.google.com/books?id=eFPWo3AcWi8C&pg=RA3-PA7|year=1958|publisher=U.S. Department of the Interior, Bureau of Land Management|page=7}}</ref> To območje je znašalo eno tretjino izvirnega teritorija Mehike iz njene neodvisnosti leta 1821. Pogodbo je ratificiral ameriški senat z glasovanjem 38 glasov za in 14 glasov proti dne 10. marca in Mehika z zakonodajnim glasovanjem 51–34 ter senatnim glasovanjem 33–4 dne 19. maja. Novica, da je zakonodajna skupščina Nove Mehike sprejela zakon za organizacijo teritorialne vlade ZDA, je pomagala omiliti mehiške skrbi glede zapuščanja ljudstva Nove Mehike.{{sfn|Rives|1913|p=649}} Pridobitev je bila vir polemik, še posebej med ameriškimi politiki, ki so se od začetka nasprotovali vojni. Vodilni ameriški protivojni časopis, Whig N"ational Intelligencer", je sarkastično zaključil: »Ničesar ne osvojimo ... Hvala bogu.«<ref>{{navedi knjigo | first=Kenneth C. |last=Davis | author-link =Kenneth C. Davis| title=Ne vem veliko o zgodovini | url=https://archive.org/details/dontknowmuchhist00davi | url-access=registration | publisher =Avon Books |location=New York |year=1995 | page=[https://archive.org/details/dontknowmuchhist00davi/page/143 143]}}</ref><ref>{{navedi knjigo |first=Howard |last=Zinn |author-link=Howard Zinn |title=Zgodovina ameriškega ljudstva |chapter=Poglavje 8: Ne vzamemo ničesar z osvajanjem, hvala Bogu |chapter-url=http://www.historyisaweapon.com/defcon1/zinntak8.html |publisher=HarperCollins Publishers |location=New York |year=2003 |page=169 |title-link=Zgodovina ameriškega ljudstva |access-date=3. januar 2018 |archive-date=3. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180103043558/http://www.historyisaweapon.com/defcon1/zinntak8.html |url-status=live }}</ref> Pridobljene zemlje zahodno od reke Rio Grande se tradicionalno imenujejo Mehiška cesija, oz. odstop v ZDA, nasprotno Teksaški aneksiji pred dvema letoma, čeprav delitev Nove Mehike na sredini ob reki Rio Grande nikoli ni imela nobene podlage niti v nadzoru niti v mehiških mejah. Mehika nikoli ni priznala neodvisnosti Teksasa<ref>{{navedi splet | publisher=PBS | work=US–Mexican War, 1846–1848 | title=Mejne spore | first=Donald S. | last=Frazier | url=https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/prelude/md_boundary_disputes.html | access-date=September 4, 2017 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170901121840/http://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/prelude/md_boundary_disputes.html | archive-date=September 1, 2017 | url-status=live }}</ref> pred vojno in se do te pogodbe ni odpovedala svojim zahtevam po ozemlju severno od Rio Grandeja oziroma reke Gila. Preden je senat ZDA ratificiral pogodbo je naredil dve spremembi: spremembo besedila člena IX (ki je jamčil Mehičanom, ki živijo v kupljenih ozemljih pravico, da postanejo državljani ZDA) in izbris člena X (ki je priznal legimiteto zemljiških dotacij, ki jih je dodelila mehiška vlada). Dne 26. maja 1848, ko sta si dve državi izmenjali dokumente o ratifikaciji pogodbe, sta se dodatno dogovorili o protokolu s tremi členi (znanem kot Protokol iz Querétara), ki je pojasnil spremembe. Prvi člen je trdil, da bo izvirni člen IX pogodbe, čeprav ga je nadomestil člen III Pogodbe z Louisiano, še vedno podeljeval pravice, opredeljene v členu IX. Drugi člen je potrdil legimiteto zemljiških dotacij v skladu z mehiškim pravom.<ref name="hidalgo">{{navedi splet | url = http://academic.udayton.edu/race/02rights/guadalu.htm | work = Treaty of Guadalupe Hidalgo | title = Treaty of Peace, Friendship, Limits, and Settlement Between the United States of America and the United Mexican States Concluded at Guadalupe Hidalgoa | publisher = University of Dayton (academic.udayton.edu) | access-date = October 25, 2007 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110613080150/http://academic.udayton.edu/race/02rights/guadalu.htm | archive-date = June 13, 2011 | url-status = live }}</ref> Protokol je bil podpisan v mestu Querétaro s strani A. H. Sevierja, Nathana Clifforda in Luisa de la Rosa Oteiza.<ref name="hidalgo"/> Člen XI je ponudil potencialno korist za Mehiko, saj se je ZDA zavezala, da bo zatirala napade Komančev in Apačev, ki so pustošili območje ter plačala odškodnine žrtvam napadov, ki jih ni mogla preprečiti.<ref>{{navedi splet | url = http://avalon.law.yale.edu/19th_century/guadhida.asp#art11 | work = Treaty of Guadalupe Hidalgo; February 2, 1848 | title = Article IX | publisher = Lillian Goldman Law Library | access-date = May 11, 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170505142450/http://avalon.law.yale.edu/19th_century/guadhida.asp#art11 | archive-date = May 5, 2017 | url-status = live }}</ref> Vendar pa niso prenehali napadi Indijancev še več desetletij po pogodbi, čeprav je epidemija [[Kolera|kolere]] leta 1849 močno zmanjšala število Komančev.<ref>Hamalainen, 293–341.</ref> Robert P. Letcher, minister ZDA v Mehiki leta 1850, je bil prepričan, da bo "ta obupni 11. člen" povzročil finančni propad ZDA, če se ne bo mogla osvoboditi svojih obveznosti.<ref name="DeLay2008302">{{navedi knjigo|author=Brian DeLay|title=War of a Thousand Deserts: Indian Raids and the U.S.–Mexican War|url=https://books.google.com/books?id=Mot8hkMa0nkC&pg=PA302|date=2008|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-15042-1|page=302|access-date=March 10, 2020|archive-date=May 14, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240514001255/https://books.google.com/books?id=Mot8hkMa0nkC&pg=PA302#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> ZDA so se pet let pozneje osvobodile vseh obveznosti člena XI s členom II "Gadsdenovega nakupa" leta 1853.<ref>{{navedi splet | url = http://avalon.law.yale.edu/19th_century/mx1853.asp | title = Gadsden Purchase Treaty : December 30, 1853 | publisher = Lillian Goldman Law Library | access-date = May 11, 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150519020643/http://avalon.law.yale.edu/19th_century/mx1853.asp | archive-date = May 19, 2015 | url-status = live }}</ref> == Posledice == ===Spremenjena ozemlja=== [[File:Wpdms mexican cession.svg|thumb|upright=1.35|Mehiška cesija, prikazana rdeče, predstavlja "Gadsdenov nakup", prikazan na rumeno]] Pred secesijo Teksasa je Mehika obsegala skoraj {{convert|1700000|sqmi|km2|abbr=on}}, do leta 1849 pa je pokrivala le nekoliko manj kot {{convert|800,000|sqmi|km2}}. Dodatnih {{convert|30,000|sqmi|km2}} so prodali ZDA v Gadsdenovem nakupu leta 1853, kar predstavlja skupno zmanjšanje mehiške teritorije za več kot 55%, ali {{convert|900,000|sqmi|km2}}.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ourdocuments.gov/doc.php?flash=true&doc=26|title=Zdravniški sporazum Guadalupa Hidalgo|publisher=www.ourdocuments.gov|access-date=June 27, 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715115058/http://www.ourdocuments.gov/doc.php?flash=true&doc=26|archive-date=July 15, 2007|url-status=live}}</ref> Čeprav je bila priključena zemlja približno velikosti Zahodne Evrope, je bila slabo naseljena. Na zemlji je bilo okoli 14,000 neindijanskih prebivalcev v Alta Kaliforniji<ref>{{navedi splet|title=Zlato v Kaliforniji – Migracija v Kalifornijo: Preko kopnega, okoli rta in preko Paname |first=Andrea |last=Franzius |url=http://www.duke.edu/~agf2/history391/migration.html |access-date=July 6, 2012 |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20120622211916/http://www.duke.edu/~agf2/history391/migration.html |archive-date=June 22, 2012 }}</ref> in okoli 60.000 v Nuevo Méxicu<ref>{{citation | title=Tabela 16. Prebivalstvo: 1790 do 1990 | work = Prebivalstvo in število stanovanj. 1990 Popis prebivalstva in stanovanj. CPH-2-1. | publisher = U.S. Department of Commerce, Bureau of the Census | pages =26–27 | isbn=978-99946-41-25-3 }}</ref> ter tudi velike avtohtone narode, kot so [[Papago]], [[Pima]], [[Pueblo kultura|Pueblo]], [[Navajo]], [[Apači]] in mnogi drugi. Čeprav so se nekateri domačini preselili južneje v Mehiko, je večina ostala na ozemlju ZDA. Ameriški naseljenci, ki so poselili na novo osvojeni jugozahod, so nadomestili mehiško pravo (civilnopravni sistem, ki je temeljil na španskem pravu), ki je z zakonom z dne 6. aprila 1830 prepovedalo vsako nadaljnje priseljevanje. Vendar so prepoznali vrednost nekaterih vidikov mehiškega prava in jih prenesli v svoje nove pravne sisteme. Večina jugozahodnih držav je na primer sprejela sisteme skupne lastnine zakoncev, pa tudi vodno pravo. Mnogi Mehičani, vključno z mešanci ( mestizos), Afro-Mehičani in domorodnimi ljudstvi na priključenih ozemljih so doživeli izgubo civilnih in političnih pravic. Zdravniški sporazum Guadalupa Hidalgo je obljubljal ameriško državljanstvo vsem nekdanjim mehiškim državljanom, ki so živeli na teh ozemljih. Vendar pa so Združene države dale novim državam moč, da določijo politiko državljanstva in znotraj enega leta so države sprejemale zakone, ki so prepovedovale vsem Mehičanom v Arizoni, Kaliforniji, Novem Mehiku in Teksasu ameriško državljanstvo, razen belim moškim Mehičanom. Poleg tega so ne-beli Mehičanci izgubili določene pravice državljanstva, kot so pravica do opravljanja odvetništva, glasovanja ali zasedanja določenih vladnih položajev. Avtohtona ljudstva so izgubila pravice do zemlje in bila iztrebljena, kot v kalifornijskem genocidu ali prisiljena v indijanske rezervate. Mehika je izgubila del svojih severnih ozemelj v Nevadi, Utahu, Koloradu, Oklahomi, Kansasu in Wyomingu, ki so vključevala malo ali nič Mehičanov in številne avtohtone skupine.<ref>{{navedi knjigo |last=Menchaca |first=Martha |url=https://books.google.com/books?id=KFILAAAAYAAJ |title=Obnavljanje zgodovine, konstrukcija rase: Indijanci, črni in beli koreni mehiških Američanov |date=2001 |publisher=University of Texas Press |isbn=978-0-292-75253-5 |pages=216, 217, 218, 220, 223, 227 |language=en |chapter=Zdravniški sporazum Guadalupa Hidalgo in rasifikacija mehiške populacije |access-date=November 22, 2023 |archive-date=November 29, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231129060117/https://books.google.com/books?id=KFILAAAAYAAJ |url-status=live }}</ref> Poleg tega vlada ZDA ni podelila polne državljanske pravice Američanom indijanskega porekla na jugozahodu vse do 30. let prejšnjega stoletja, čeprav so bili mehiški državljani.<ref>Griswold el Castillo, Richard ''[https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/war/wars_end_guadalupe.html Konec vojne: pogodba iz Guadalupe Hidalgo]'' {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100213210803/http://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/war/wars_end_guadalupe.html |date=February 13, 2010 }} PBS, 2006.</ref> Ustava Kalifornije iz leta 1849 je pripisovala pravice glasu le belim moškim državljanom (člen II, odsek 1), število senatorjev pa je bilo določeno "v skladu s številom belih prebivalcev" (člen IV, odsek 29).<ref>{{navedi splet | url=http://www.sos.ca.gov/archives/collections/constitutions/1849/full-text | archive-url=https://web.archive.org/web/20150129165014/http://www.sos.ca.gov/archives/collections/constitutions/1849/full-text | archive-date=January 29, 2015 | title=Ustava države Kalifornija 1849* &#124; Sekretariat države Kalifornija }}</ref> ===Vpliv na Združene države=== V večjem delu Združenih držav je zmaga in pridobitev nove zemlje prinesla povečanje patriotizma. Zmaga se je zdela uresničitev prepričanja demokratov v Manifestno usodo njihove države. Čeprav so se Whigi uprli vojni, so za svojega predsedniškega kandidata na volitvah 1848 izbrali Zacharyja Taylorja, hvalili njegovo vojaško delovanje, medtem ko so omilili svoje kritike vojne. {{blockquote|Ali se je mehiška vojna že končala in kako? Ali smo poraženi? Ali veste za katero koli državo, ki namerava oblegati South Hadley [Massachusetts]? Če ja, me obvestite o tem, saj bi z veseljem izkoristila priložnost za pobeg, če nas bodo napadli. Predvidevam, da bi [naša učiteljica] gospa[Mary Lyon [ustanoviteljica Mount Holyoke College] vsem nam priskrbela bodala in nam ukazala, da se borimo za svoja življenja ...|Šestnajstletna [[Emily Dickinson]], ki je pisala svojemu starejšemu bratu, Austinu jeseni leta 1847, kmalu po bitki pri Chapultepecu<ref>Linscott, 1959, str. 218–219.</ref>}} Mesec dni pred koncem vojne je Polk naletel na kritiko v Predstavniškem domu Združenih držav s spremembo zakona, ki je hvalil Taylorja za "vojno, ki jo je predsednik Združenih držav nepotrebno in neustavno začel." Ta kritika, v kateri je kongresnik Abraham Lincoln igral pomembno vlogo s svojimi "Spot Resolutioni", je sledila kongresnemu pregledu začetkov vojne, vključno z dejanskimi izzivi trditev predsednika Polka.<ref>{{navedi splet |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=020/llcg020.db&recNum=102 |title=Kongresni globus, 30. seja (1848) |pages=93–95 |publisher=Memory.loc.gov |access-date=May 28, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160117052802/http://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=020%2Fllcg020.db&recNum=102 |archive-date=January 17, 2016 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(hj04321)) |title=Zapisnik doma, 30. seja (1848), str. 183–184/ |publisher=Memory.loc.gov |access-date=May 28, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160414231127/http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem%2Fhlaw%3A%40field%28DOCID+%40lit%28hj04321%29%29 |archive-date=April 14, 2016 |url-status=live }}</ref> Glasovanje je potekalo v skladu s strankarskimi linijami, pri čemer so vsi Whigi podprli spremembo. Lincolnov napad je prejel mlačno podporo svojih Whigov v Illinoisu, toda ga pa je grobo napadla opozicija demokratov, ki so se v Illinoisu združili v podporo vojni; Lincolnove"Spot Resolucije" so preganjale njegove prihodnje kampanje v močno demokratskem Illinoisu in so jih njegovi nasprotniki citirali tudi globoko v njegovo predsedstvo.<ref>{{navedi knjigo | last=Donald | first=David Herbert | title=Lincoln | url=https://archive.org/details/lincolndona00dona | url-access=registration | year=1995 | pages=[https://archive.org/details/lincolndona00dona/page/124 124], 128, 133}}</ref> Medtem ko je whig Emerson zavračal vojno "kot sredstvo za dosego ameriške usode," je proti koncu vojne napisal: "ZDA bodo zavzele Mehiko, a kot človek pogoltne arzenik, ki ga vznemiri. Mehika nas bo zastrupila."<ref>Groom, Winston "Kearny's March" Alfred A. Knopf, 2011, str. 275</ref> Kasneje je sprejel misel, da "večina velikih rezultantov zgodovine nastane z nečastnimi sredstvi."<ref>{{navedi knjigo|last=Emerson|first=Ralph Waldo|title=The Conduct of Life|url=https://archive.org/details/conductoflife0000ralp_w1f5|year=1860|isbn=978-1-4191-5736-3|page=[https://archive.org/details/conductoflife0000ralp_w1f5/page/110 110]}}</ref> Zgodovinar državljanske vojne James M. McPherson posveča celo poglavje svoje zgodovine državljanske vojne, ki je osvojila Pulitzerjevo nagrado, mehiško-ameriški vojni, ki nosi naslov "Mehika nas bo zastrupila". McPherson trdi, da je bila mehiško-ameriška vojna in njeni posledici ključni teritorialni dogodek pred državljansko vojno.<ref>{{navedi knjigo |last1=McPherson |first1=James M. |title=Battle Cry of Freedom: The Civil War Era |date=1988 |publisher=OUP USA |isbn=978-0-19-503863-7 |url=https://books.google.com/books?id=a3nX48n4oeIC |language=en |pages=49–77 |access-date=February 23, 2023 |archive-date=March 11, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240311161402/https://books.google.com/books?id=a3nX48n4oeIC |url-status=live }}</ref> Veterani vojne so pogosto bili zlomljeni ljudje. "Ko so se bolni in ranjeni iz Taylorjevih in Scottovih kampanj vračali iz Mehike v Združene države, je njihovo stanje šokiralo domačine. Možje, sinovi in bratje so se vračali v slabem zdravju, nekateri brez okončin."<ref>Christensen, ''The U.S.–Mexican War'', str. 190.</ref> "Republikanski učbenik kampanje" iz leta 1880, ki ga je pripravil Republikanski kongresni odbor<ref>[https://books.google.com/books?id=ZrkJAAAAIAAJ&pg=PA97 opis mehiško-ameriške vojne iz republikanskega učbenika kampanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160504082029/https://books.google.com/books?id=ZrkJAAAAIAAJ&pg=PA97 |date=May 4, 2016 }}.</ref> opisuje vojno kot "fekalno, smrdljivo korupcijo" in "eden najtemnejših prizorov v naši zgodovini—vojna, ki jo je našemu in mehiškemu ljudstvu vsilila svojeglava uzurpacija predsednika Polka v prizadevanju za ozemeljsko širitev suženjske oligarhije." Po podpisu pogodbe iz leta 1848 si je Polk prizadeval poslati vojake na Jukatan, kjer je divjala državljanska vojna med secesionisti in tistimi, ki so podpirali mehiško vlado. Ameriški kongres je njegovo prošnjo zavrnil. Mehiška vojna naj bi bila kratka in skoraj brez krvi. Ni bila ne eno ne drugo. Kongres ni podpiral nadaljnjih zunanjih konfliktov.<ref>Christiansen, ''The U.S.–Mexico War'', str. 220</ref> ===Učinek na ameriško vojsko v državljanski vojni=== Mnogo vojaških voditeljev na obeh straneh [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] 1861–1865 se je usposabljalo na [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|vojaški akademiji]] v West Pointu in so se bojevali kot mlajši častniki v Mehiki. Ta seznam vključuje vojaške osebnosti, ki so se borile za Unijo: [[Ulysses S. Grant]], [[George B. McClellan]], [[William Tecumseh Sherman]], [[George Gordon Meade]] in [[Ambrose Burnside]]. Vojaški možje, ki so se pridružili južnim secesionistom [[Konfederacija ameriških držav|Konfederacije]], vključujejo [[Robert Edward Lee|Roberta E. Leeja]], [[Albert Sidney Johnston]], [[Stonewall Jackson]], Jamesa Longstreeta, [[Joseph E. Johnston]], [[Braxton Bragg]], Sterlinga Pricea in bodočega konfederacijskega predsednika [[Jefferson Davis|Jeffersona Davisa]]. Obe strani sta imeli voditelje z bogatimi izkušnjami v aktivnem bojevanju, strategiji in taktiki. [[File:Brevet Second Lieutenant Ulysses S. Grant in 1843.jpg|thumb|left|upright |alt= Odlitek mladega Granta v uniformi | Drugi poročnik [[Ulysses S. Grant]]]] Za Granta, ki je kasneje vodil unijske sile med državljansko vojno in bil izvoljen za predsednika, "mu je prav tako pokazalo mnoge načine, kako so vojne prežete z političnimi izračuni."<ref>[[Chernow, Ron]]. ''Grant''. New York: Penguin Press 2017, str. 49</ref> Grant je služil v Mehiki pod generalom Zacharyjem Taylorjem in bil imenovan za vršilca funkcije pomočnika četrtnega poveljnika Taylorjeve vojske, kar je poskusil zavrniti, saj ga je oddaljevalo od bojišča. Vendar je "imenovanje dejansko predstavljalo božji dar za Granta, ki ga je spremenilo v popolnega vojaka, spretnega pri vsakem aspektu vojaškega življenja, zlasti logistike... To je nudilo neprecenljivo usposabljanje za državljansko vojno, ko bo Grant moral ohranjati ogromne armade na terenu, daleč od severnih oskrbovalnih skladišč."<ref>Chernow, ''Grant'' str. 46</ref> Grant je doživel precejšnje bojevanje in pokazal svoje hladnokrvnost pod ognjem. V bitki pri Chapultepeku je on in njegovi možje postavili havbico v cerkveni zvonik, ki je imel nadzorovan pogled na vrata San Cosme. Ta akcija mu je prinesla častni čin brevet kapitana zaradi "galantnega in zaslužnega ravnanja v bitki pri Chapultepeku."<ref>citirano v Chernow, ''Grant'', str. 55.</ref> Grant se je kasneje spominjal v svojih ''Memoarjih'', objavljenih leta 1885, da "na splošno vojaki vojske niso bili ravnodušni ali je bila aneksija [Teksasa] uresničena ali ne; vendar pa ne vsi. Osebno sem bil gorko nasprotujoč tej zakonodaji in do danes smatram vojno, ki je iz tega izšla, kot eno izmed najbolj nepravičnih, ki so jih kdajkoli vodili močnejši proti šibkejši državi. Bil je to primer republike, ki je sledila slabemu zgledu evropskih monarhij, saj v svoji želji po pridobitvi dodatnega ozemlja ni upoštevala pravičnosti."<ref>{{navedi splet |url= http://www.fadedgiant.net/html/grant_ulysses_s_quotes_west_po.htm |title= Ulysses S Grant Quotes on the Military Academy and the Mexican War |publisher= Fadedgiant.net |access-date= May 28, 2011 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150307033943/http://www.fadedgiant.net/html/grant_ulysses_s_quotes_west_po.htm |archive-date= March 7, 2015 |url-status= live }}</ref> Grant je prav tako izrazil mnenje, da je vojna proti Mehiki prinesla kazen Združenim državam v obliki ameriške državljanske vojne. "Južnjaška vstaja je bila v veliki meri posledica mehiške vojne. Narodi, tako kot posamezniki, so kaznovani za svoje prekrške. Dobila smo svojo kazen v najbolj krvavi in dragi vojni modernih časov."<ref>{{navedi knjigo |url=https://www.gutenberg.org/ebooks/4367 |title=Personal Memoirs of General U. S. Grant |first=Ulysses S. |last=Grant |author-link=Ulysses S. Grant |date=1885 |via=[[Project Gutenberg]] |access-date=October 3, 2022 |archive-date=August 29, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200829235609/http://www.gutenberg.org/ebooks/4367 |url-status=live }}</ref> [[Robert Edward Lee|Robert E. Lee]], poveljnik [[Konfederacija ameriških držav|konfederativnih sil]] do konca državljanske vojne je začel graditi svojo reputacijo kot vojaški častnik v ameriški vojni proti Mehiki. Na začetku mehiško-ameriške vojne je kapitan Lee napadel Mehiko z inženirsko enoto generala Woola iz severa. Kmalu po začetku leta 1847 je pomagal zajeti mehiška mesta Vera Cruz, Cerro Gordo, Contreras, Churubusco, Molino del Rey in Chapultepec. Lee je bil ranjen pri Chapultepecu. General Scott je opisal Roberta E. Leeja kot "galantnega in neizčrpnega", saj je dejal, da je Lee pokazal "največje dejanje fizičnega in moralnega poguma, ki ga je izvedel kdorkoli, kar mu je znano med kampanjo."<ref>{{navedi knjigo|title= Robert E. Lee; a Biography|last= Winston|first= Robert|publisher= W. Morrow & Co|year= 1934|isbn= 9780313384370|location= New York|page= 84}}</ref> Grant je pridobil vpogled v Roberta E. Leeja, kot navaja njegovo spominjanje, "Poznal sem ga osebno in vedel, da je smrtnik; in ravno tako je bilo dobro, da sem to čutil."<ref>citirano v Chernow, ''Grant'', str. 58.</ref> Leta 1861 je general Scott svetoval [[Abraham Lincoln|Abrahamu Lincolnu]] naj prosi Leeja, da prevzame poveljstvo nad ameriškimi silami. Lee je to zavrnil in kasneje pripovedoval: "Zavrnil sem ponudbo, ki mi jo je dal, da prevzamem poveljstvo nad vojsko, ki je bila pripeljana na bojišče in to sem iskreno in vljudno povedal, da čeprav sem se upiral secesiji in obsojal vojno, ne morem niti malo sodelovati v invaziji južnih držav."<ref>{{navedi knjigo|title= Warriors Seven: Seven American Commanders, Seven Wars, and the Irony of Battle|last= Sneiderman|first= Barney|publisher= Savas Beatie|year= 2006|isbn= 978-1932714289|location= New York|pages= [https://archive.org/details/warriorssevensev0000snei/page/118 118]|url= https://archive.org/details/warriorssevensev0000snei/page/118}}</ref> === Družbeni in politični kontekst === Kljub začetnim nasprotovanjem Whigov in abolicionistov je mehiška vojna vseeno združila ZDA v skupnem cilju in se je bojevala skoraj izključno z prostovoljci. Ameriška vojska se je povečala z malo več kot 6.000 na več kot 115.000 mož. Večina 12-mesečnih prostovoljcev v Scottovi vojski se je odločila, da je enoletno bojevanje dovolj in se vrnila v ZDA.<ref>Christensen, ''The U.S.–Mexican War'', str. 187.</ref> Protisuženjske skupine so se borile za izključitev suženjstva iz kateregakoli ozemlja, ki ga je osvojila ZDA.<ref>{{navedi knjigo|url= https://books.google.com/books?id=Y0JnAAAAMAAJ|author= John Douglas Pitts Fuller|title= The Movement for the Acquisition of All Mexico, 1846–1848|orig-year= 1936|year= 1969|publisher= Da Capo Press|location= New York|isbn= 9780306714610|access-date= May 28, 2011|archive-url= https://web.archive.org/web/20130527101804/http://books.google.com/books?id=Y0JnAAAAMAAJ|archive-date= May 27, 2013|url-status= live}}</ref> Leta 1847 je Predstavniški dom sprejel Wilmotovo določilo, ki je določalo, da nobeno ozemlje, pridobljeno s to vojno ne sme biti odprto za suženjstvo. Če bi bilo uspešno, bi Wilmotovo določilo dejansko razveljavilo kompromis v Missouriju iz leta 1820, saj bi prepovedalo suženjstvo na območju južneje od paralele 36°30′ sever. Senat se je izognil vprašanju, pozni poskus, da bi ga dodali v Pogodbo z Guadalupe Hidalgo pa je bil zavrnjen, ker so južni senatorji imeli dovolj glasov, da preprečijo njegovo dodajanje. Predstavniški dom je bil razdeljen po prebivalstvu, severni del pa je rasel, kar mu je omogočilo, da je na volitvah leta 1846 osvojil večino v predstavniškem domu; vendar je bila zastopanost v senatu dva člana na državo, južnjaki pa so imeli dovolj glasov, da so preprečili dodatek. Vojna se je izkazala za odločilen dogodek za ZDA, saj je označila pomembno prelomnico za nacijo, ki je postajala vse močnejša vojaška sila. To je tudi mejnik v ameriški zgodbi o Manifest Destiny. Vojna ni rešila vprašanja suženjstva v ZDA, temveč ga je v mnogih pogledih povečala, saj je potencialno širjenje institucije na zahod postajalo vse bolj osrednja in vroča tema v nacionalnih razpravah.<ref>{{navedi knjigo |last1= Hine |first1= Robert V |last2= Faragher |first2= John Mack |title= The American West: A New Interpretive History |date= 2000 |publisher= Yale University Press |location= New Haven |isbn= 978-0300078350 |page= 211 |access-date= June 1, 2019 |url= https://books.google.com/books?id=xuLSxbn7DSUC |archive-url= https://web.archive.org/web/20160516232737/https://books.google.com/books?id=xuLSxbn7DSUC |archive-date= May 16, 2016 |url-status= live }}</ref> S širjenjem ozemlja ZDA do Tihega oceana je konec mehiško–ameriške vojne označil nov korak v velikih migracijah Američanov na Zahod.<ref>{{navedi knjigo |last1= Hine |first1= Robert V. |last2= Faragher |first2= John Mack |title= The American West: A New Interpretive History |date= 2000 |publisher= Yale University Press |location= New Haven |isbn= 978-0300078350 |pages= 216–219 |access-date= July 3, 2019 |url= https://books.google.com/books?id=xuLSxbn7DSUC |archive-url= https://web.archive.org/web/20160516232737/https://books.google.com/books?id=xuLSxbn7DSUC |archive-date= May 16, 2016 |url-status= live }}</ref> ===Veterani vojne=== Po državljanski vojni so se veterani mehiške vojne začeli organizirati kot veterani ne glede na čin in lobirati za svojo služenje.<ref>Davies, Wallace E. "The Mexican War Veterans as an Organized Group." The Mississippi Valley Historical Review, vol. 35, no. 2, 1948, pp. 221–238. {{JSTOR|1898407}}. Accessed May 19, 2020.</ref> Sprva so si prizadevali ustanoviti dom za vojake za starejše in bolne veterane, a so nato začeli zahtevati pokojnine leta 1874. V Kongresu je bilo upiranje temu, saj so veterani prejeli določene parcele do 160 hektarjev zemlje za svojo službo; pokojnine bi obremenile proračun vlade.<ref>Van Wagenen, ''Remembering the Forgotten War'', p. 64</ref> Politika je bila zapletena, saj se je toliko veteranov mehiške vojne borilo za konfederacijo med državljansko vojno. Republiški kongresniki so jih obtožili, da poskušajo nuditi zvezno pomoč nekdanjim konfederatom. To je privedlo do trinajstletne razprave v Kongresu o zvestobi veteranov in njihovi upravičenosti do zvezne pomoči v njihovih poznih letih.<ref>Van Wagenen, Michael Scott. "US–Mexican War Veterans and the Congressional Pension Fight." Military History of the West 40 (2010).</ref> Leta 1887 je začel veljati zakon o pokojninah veteranov mehiške vojne, ki je veteranom omogočil pridobitev pokojnine za njihovo službo. Preživeli častniki in vojaki so bili uvrščeni na seznam prejemnikov pokojnin, ki je vključeval prostovoljce, milice in mornarje, ki so služili vsaj 60 dni in bili vsaj 62 let stari. Vdove veteranov, ki se niso ponovno poročile, so bile upravičene do pokojnine svojega pokojnega moža. Izključeni so bili "katerikoli oseba, ki je bila pod političnimi omejitvami, ki jih nalaga "Fourteenth Amendment to the United States Constitution", torej veterani, ki so se borili za konfederacijo med državljansko vojno.<ref>[https://archive.org/details/mexicanwarveter00robagoog "Mexican War Veterans, A Complete Roster" Washington D.C.: Brentano's 1887] accessed May 18, 2020</ref> === Incidenti, civilne žrtve in množične pokoli === [[File:Burial site of Lieutenant Colonel Henry Clay, Jr., taken by an unknown photographer during the Mexican-American war, ca.1847.jpg|thumb|Pokopališče podpolkovnika Henryja Claya, Jr., posneto od neznanega fotografa med mehiško-ameriško vojno, {{circa|1847}}]] Na začetku vojne so ameriške čete pod poveljstvom Taylora v večini upoštevale vojna pravila pod budnim očesom Taylora, in se skoraj izključno spopadali z vojaki nasprotnika. To jim je pridobili določeno priljubljenost pri mehiških civilistih, ki so okupacijske Američane cenile v večji meri v primerjavi z mehiško vojsko, ki je svoje ranjene pustila, da so jih ujeli nasprotniki, ko so se umikali iz območja. Junija 1846 se je situacija spremenila, ko so ameriške okrepitev vstopile na območje in začele napadati lokalne kmetije.<ref name="LewRockwell.com">{{navedi novice|title=From the Halls of Montezuma – LRC Blog LewRockwell.com|language=en|work=LewRockwell.com|url=https://www.lewrockwell.com/lrc-blog/from-the-halls-of-montezuma/|access-date=February 10, 2018|archive-date=August 6, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806212934/https://www.lewrockwell.com/lrc-blog/from-the-halls-of-montezuma/|url-status=live}}</ref> Mnogi vojaki na garnizijski dolžnosti so naredili zločine proti civilistom, kot so ropi, posilstva in umori, da bi omilili svoj dolgčas. Ta val brezobzirnega kriminala je pripeljal do tega, da so ameriški vojaki ubili vsaj 20 civilistov v prvem mesecu okupacije. Taylor sprva ni izkazoval zaskrbljenosti glede zločinov, ki so jih storili vojaki in ni discipliniral vojakov odgovornih zanj, ali uvedel ukrepe za preprečevanje zločinov. To je privedlo do spremembe javnega mnenja proti ameriškim vojakom in povzročilo, da je veliko Mehičanov vzelo orožje in oblikovalo gverilske čete, ki so napadale ameriške patrulje. Napadi so postajali vse pogostejši, še posebej po bitki pri Monterreyu.<ref name="LewRockwell.com"/> V tem času so anti-katoliški sentiment in rasizem še naprej spodbujali napade na mehiške civiliste. Ocenjeno je bilo, da je ameriška vojska ubila najmanj 100 civilistov, pri čemer je bila večina teh ubitih s strani 1. teksaške konjeniške čete, ki jo je poveljeval polkovnik John C. Hays. Ameriške enote pod poveljstvom kapitana Mabryja B. "Mustang" Graya so v odgovor na umor ameriškega vojaka, ki so ga ubili Mehičani zunaj Monterreyja, ugrabile in usmrtile 24 neoboroženih mehiških civilistov. Novembra 1846 je odred iz 1. kentuckijske enote umoril mladega mehiškega dečka, domnevno kot obliko razvedrila. Po tem je Taylor neuspešno poskušal vložiti tožbe proti kateremu koli od vojakov vpletenih v to.<ref name="Carney-2005">{{navedi knjigo|last=Carney|first=Stephen A.|url=https://books.google.com/books?id=r1ufQ-k5a3YC&q=%22Old+women+and+young+girls+were+stripped+of+their+clothes+and+many+others+suffered+still+greater+outrages.%22&pg=PA37|title=The Occupation of Mexico, May 1846–July 1848|publisher=Government Printing Office|year=2005|isbn=9780160873454|language=en|access-date=November 11, 2021|archive-date=May 14, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240514001237/https://books.google.com/books?id=r1ufQ-k5a3YC&q=%22Old+women+and+young+girls+were+stripped+of+their+clothes+and+many+others+suffered+still+greater+outrages.%22&pg=PA37#v=snippet&q=%22Old%20women%20and%20young%20girls%20were%20stripped%20of%20their%20clothes%20and%20many%20others%20suffered%20still%20greater%20outrages.%22&f=false|url-status=live}}</ref> Najbolj razvpiti incident se je zgodil 9. oktobra 1847, ko je stornik Samuel Hamilton Walker in 12 drugih umrlo v spopadu, Joseph Lane je naročil svojim vojakom, da se maščujejo za mrtve teksaške rangerje, tako da so oropali mesto Huamantla. Vojaki so hitro postali pijani po obleganju trgovine z alkoholom in začeli napadati mestne prebivalce, posiljevati in ubijati desetine mehiških civilistov ter brez razlikovanja požigati njihove domove.<ref name="Carney-2005"/>{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}} Vendar je ta poročila o ameriškem divjanju zasenčila novica o odstopu Santa Anne po napadu na Huamantlo, kar ni privedlo do nobenih posledic proti Lanu ali kateremu koli od vojakov, vpletenih v grozodejstva.<ref>{{navedi splet|title=The Occupation of Mexico, May 1846–July 1848|url=https://history.army.mil/brochures/Occupation/Occupation.htm|access-date=February 10, 2018|website=history.army.mil|archive-date=February 11, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210211202012/https://history.army.mil/brochures/Occupation/Occupation.htm|url-status=live}}</ref> === Učinki na Mehiko === Za Mehiko je bila vojna boleča zgodovinska izkušnja, ki je privedla do izgube ozemlja in osvetlila notranje politične konflikte, ki so se nadaljevali še naslednjih 20 let. Reformni vojni med liberali in konservativci leta 1857 je sledila drugi francoski poseg v Mehiko leta 1861, ki je ustanovil Drugo mehiško cesarstvo. Vojna je povzročila, da je Mehika vstopila v "obdobje samorefleksije ... ko so njeni voditelji iskali, da bi določili in naslovili razloge, ki so privedli do takega debakla."<ref>Santoni, Pedro. "U.S.–Mexican War" in ''Encyclopedia of Mexico'', Chicago: Fitzroy Dearborn 1997, p. 1511.</ref> Takoj po vojni je skupina mehiških pisateljev, vključno z Ignaciom Ramírezom, Guillermo Prieto, José Maro Iglesias in Franciscoom Urquidom sestavila sebično oceno razlogov za vojno in poraz Mehike, ki jo je uredil častnik mehiške vojske Ramón Alcaraz. Zanikali so, da bi imele mehiške zahteve po Teksasu kakršno koli zvezo z vojno in namesto tega zapisali, da je za "pravi izvor vojne dovolj reči, da jo je povzročila nepotešljiva ambicija Združenih držav, ki jo je podpirala naša šibkost."<ref name="Alcaraz p1">{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/othersideornotes00alca |title=The Other Side: or Notes for the History of the War between Mexico and the United States |publisher=John Wiley |year=1850 |editor1-last=Alcaraz |editor1-first=Ramón |location=New York |pages=1–2 |translator=Albert C. Ramsey |oclc=1540860 |display-editors=etal |url-access=registration}}</ref> Delo je opazil in prevedel v angleščino polkovnik Albert Ramsey, veteran mehiško-ameriške vojne in ga leta 1850 objavil v Združenih državah kot radovednost.{{sfnp|Alcaraz|1850}} Kljub temu, da je bil obtožen in odgovoren za izgubo Mehike v vojni, je Santa Anna prišel na oblast še za en mandat kot predsednik. Potem, ko je leta 1853 prodal dolino Mesilla ZDA v Gadsdenovi kupčiji, je začel graditi[transkontinentalno železnico po boljši poti, vendar je bil odstavljen in je šel v dolgotrajno izgnanstvo. Med izgnanstvom je napisal svojo različico dogodkov, ki pa ni bila objavljena še veliko kasneje. == Dediščina == [[File:Obelisco a los Niños Héroes 03. Castillo de Chapultepec.JPG|thumb|upright|Obelisk posvečen Niños Héroes, Mehika, 1881]] [[File:Lula in Chapultepec.jpg|thumb|Memorial mehiškim kadetom, ubitim v bitki pri Chapultepecu, 1952]] [[File:Placa conmemorativa del batallón de San Patricio.jpg|thumb|upright|Spominska plošča San Patricios, Mehika, 1959]] === Mehika === Ko so Francoze izgnali leta 1867 in je bila ponovno vzpostavljena liberalna republika, je Mehika začela obračunavati z dedščino mehiško-ameriške vojne. Zgodba o ''Niños Héroes'' je postala pripoved, ki je pomagala Mehičanom, da so se soočili z vojno. Fanta kadeta, ki sta se žrtvovala za svojo ''patrio'' ("očetnjavo") kot mučenika v bitki pri Chapultepecu sta bila navdihujoča, vendar njuna žrtev ni bila obeležena do leta 1881, ko so preživeli kadeti oblikovali organizacijo za podporo Vojaški akademiji Mehike. Eden od kadetov, ki so bili ujeti, je oblikoval spomenik, majhen kenotaf je bil postavljen ob vznožju hriba Chapultepec, na katerem stoji grad. Letne spominske slovesnosti pri cenotafu se je udeležil general [[Porfirio Díaz]], ki je videl priložnost za gradnjo svojega odnosa z Federalno vojsko. Tudi med [[Mehiška revolucija|mehiško revolucijo]] (1910–1920) so spominske slovesnosti potekale in so se jih udeleževali takratni predsedniki. Po koncu vojaške faze je mehiška vlada obnovila pripoved o dečkih junakih kot utelešenju žrtvovanja za patriotsko. Pripravljeni so bili načrti za veliko večje obeležje njihove žrtve, ki je bilo zgrajeno na vhodu v mehiški Park Chapultepec. Spomenik heroičnim kadetom je bil odprt leta 1952. Do takrat so se odnosi med ZDA in Mehiko toliko izboljšali, da sta bila zaveznika v drugi svetovni vojni in njuni povojni ekonomiji sta postali vse bolj prepleteni. Nekatere vojaške trofeje, ki so jih vzeli ZDA, kot so mehiške bojne zastave, so bile z velikimi ceremonijami vrnjene Mehiki, vendar ujetih ameriških zastav v Mehiki nočejo vrniti. V letu 1981 je mehiška vlada ustanovila ''[[:es:Museo Nacional de las Intervenciones|Museo Nacional de las Intervenciones]]'' (Nacionalni muzej intervencij) v nekdanjem samostanu, kjer je potekala bitka pri Churubuscu. Muzej dokumentira poskuse Španije, da ponovno osvoji Mehiko po njeni neodvisnosti, pa tudi francoske intervencije. Muzej ima razstavo o ''Intervención norteamericana de 1846–1848'', ki obravnava anglo-ameriško naselitev Teksasa in njihovo vstajo potem, ko so se označili za žrtve mehiškega zatiranja. Nadaljuje z obtoževanjem Polka in Santa Anne za vojno. "Interpretacija [muzeja] priznava vojaško prevlado ZDA v oborožitvi in poveljstvu, medtem ko omalovažuje drage napake generala Santa Anne in umik iz glavnega mesta."<ref>Connors, Thomas G. in Raúl Isaí Muñoz, "Looking for the North American Invasion in Mexico City." [[American Historical Review]] vol. 125, no. 2, april 2020, str. 502.</ref> === Združene države === [[File:Palmetto Regiment Monument.jpg|thumb|upright|Palmetto Regiment spomenik, dvorana državnega zbora, Columbia, S.C. Kovano železo 1858. Kipar: Christopher Werner]] [[File:American Army Entering the City of Mexico - USCapitol - Flickr.jpg|thumb|"Ameriška vojska vstopa v mesto Mehiko" avtor Filippo Costaggini, 1885. Arhitekt Capitol]] [[File:Fort Moore Pioneer Memorial.jpg|thumb|Mormonski bataljon spomenik, Fort Moore Pioneer Memorial (1950), ki prikazuje dvigovanje ameriške zastave v Los Angelesu, 1847]] V ZDA je bila vojna skoraj pozabljena po katastrofi državljanske vojne.<ref>Van Wagenen, Michael. ''Remembering the Forgotten War: The Enduring Legacies of the U.S.–Mexican War''. Amherst: University of Massachusetts Press, 2012.</ref> Kljub temu je bil en prvih spomenikov postavljen na dvorišču državnega zbora v Južni Karolini leta 1858 v čast Palmetto Regiment. Ko so veterani državljanske vojne videli obsežnost spominov na to vojno, so veterani mehiške vojne zahtevali spomin na svoje storitve. Leta 1885 je bila slika vstopa ameriške vojske v mesto Mehiko naslikana v zgradbi Capitola s strani Filippa Costagginija. Himna marincev, ki vključuje frazo "Iz dvoran Montezume", priznava vojno, vendar ni večjih spomenikov ali pomnikov. V Mexico Cityju je pokopališče, ustanovljeno leta 1851, ki ga še vedno vzdržuje Ameriška komisija za bojne spomenike. Hrani posmrtne ostanke 1563 ameriških vojakov, ki so večinoma umrli v spopadu in so bili pokopani v množičnem grobišču. V Mehiki je umrlo še veliko več ameriških vojakov, vendar je bil prenos trupel iz plitvih grobov drag. Nekaj ​​pokopanih je umrlo v Mexico Cityju še dolgo po vojni. Vojaško pokopališče v Mexico Cityju je "označilo prehod v tem, kar so Združene države Amerike razumele kot svoje obveznosti do svojih vojnih mrtvih", kar je bilo pereče vprašanje glede mrtvih v državljanski vojni.<ref>Connors in Muñoz, "Look for the North American Invasion in Mexico City," str. 511–512.</ref> Mormonski bataljon, edina enota, ki je temeljila na veri v vojni, je postavila več spomenikov v čast svojim prispevkom v vojni. Ob času vojne so bili Mormoni večinoma prisiljeni zapustiti jurisdikcijo ZDA in se preseliti v Utah. Mormonsko vodstvo je spoznalo, da je poudarjanje njihovih prispevkov v vojni in uresničevanju manifestne usode način, kako biti vključeni v nacionalno pripoved. Spomenik bataljona je bil posvečen leta 1927 na tleh Kapitola v Utahu in enega so postavili v Los Angelesu leta 1950.<ref>Van Wagenen, ''Remembering the Forgotten War'', str. 123–124.</ref> ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{Reflist|22em}} ==Bibliografija== ===Referenčna dela=== * {{navedi knjigo|editor-last1=Crawford|editor-first1=Mark|editor-last2=Heidler|editor-first2=Jeanne|editor-last3=Heidler|editor-first3=David Stephen|title =Encyclopedia of the Mexican War|year=1999|publisher=Bloomsbury Academic |isbn=978-1-57607-059-8}} * Frazier, Donald S. ed. ''The U.S. and Mexico at War'', (1998), 584; an encyclopedia with 600 articles by 200 scholars ===Splošne zgodovine=== {{div col|colwidth=30em}} * {{navedi knjigo |author=Bauer, Karl Jack |author-link=K. Jack Bauer |title=The Mexican War: 1846–1848 |url=https://archive.org/details/mexicanwar1846180000baue |publisher=University of Nebraska Press |year=1992 |isbn=978-0-8032-6107-5}} * [[Bernard DeVoto|De Voto, Bernard]], ''Year of Decision 1846'' (1942), well written popular history * [[Amy S. Greenberg|Greenberg, Amy S.]] ''A Wicked War: Polk, Clay, Lincoln, and the 1846 U.S. Invasion of Mexico'' (2012). {{ISBN|9780307592699}} and [http://www.pritzkermilitarylibrary.org/Home/Amy-Greenberg.aspx Corresponding Author Interview] at the [[Pritzker Military Library]] on December 7, 2012 * Guardino, Peter. ''The Dead March: A History of the Mexican–American War''. Cambridge: Harvard University Press (2017). {{ISBN|978-0-674-97234-6}} * Henderson, Timothy J. ''A Glorious Defeat: Mexico and Its War with the United States'' (2008) * Meed, Douglas. ''The Mexican War, 1846–1848'' (2003). A short survey. * Merry Robert W. ''A Country of Vast Designs: James K. Polk, the Mexican War and the Conquest of the American Continent'' (2009) * Smith, Justin Harvey. ''The War with Mexico, Vol 1.'' (2 vol 1919), [https://books.google.com/books?id=WBkOAAAAIAAJ full text online]. * Smith, Justin Harvey. ''The War with Mexico, Vol 2.'' (1919). [https://books.google.com/books?id=xhUOAAAAIAAJ full text online]. {{div col end}} ===Vojska=== {{div col|colwidth=30em}} * Bauer K. Jack. ''Zachary Taylor: Soldier, Planter, Statesman of the Old Southwest''. Louisiana State University Press, 1985. * {{navedi knjigo |last=Clodfelter |first=M. |title=Warfare and Armed Conflicts: A Statistical Encyclopedia of Casualty and Other Figures, 1492–2015 |publisher=McFarland |year=2017 |edition=4th |isbn=978-0-7864-7470-7}} * Dawson, Joseph G. "Leaders for Manifest Destiny: American Volunteer Colonels Serving in the U.S.-Mexican War." ''American Nineteenth Century History'' (2006) 7(2): 253-279. * DeLay, Brian. "Independent Indians and the U.S. Mexican War," ''American Historical Review'' 112, no. 1 (Feb. 2007) * DeLay, Brian. ''War of a Thousand Deserts: Indian Raids and the Mexican-American War''. New Haven: Yale University Press 2009. * Dishman, Christopher, ''A Perfect Gibraltar: The Battle for Monterrey, Mexico'', University of Oklahoma Press, 2010 {{ISBN|0-8061-4140-9}}. * Eisenhower, John. ''So Far From God: The U.S. War with Mexico'', Random House (1989). * Eubank, Damon R. ''Response of Kentucky to the Mexican War, 1846–1848''. (Edwin Mellen Press, 2004), {{ISBN|978-0-7734-6495-7}}. * Foos, Paul. ''A Short, Offhand, Killing Affair: Soldiers and Social Conflict during the Mexican-War''. Chapel Hill: University of North Carolina Press 2002. * Fowler, Will. ''Santa Anna of Mexico'' (2007) 527 pp; a major scholarly study * Frazier, Donald S. ''The U.S. and Mexico at War'', Macmillan (1998). * Hamilton, Holman, ''Zachary Taylor: Soldier of the Republic'', (1941). * Huston, James A. [https://books.google.com/books?id=Y8pabWzrsocC ''The Sinews of War: Army Logistics, 1775–1953''] (1966), U.S. Army; 755 pp. pp.&nbsp;125–158 * Johnson, Timothy D. ''Winfield Scott: The Quest for Military Glory'' (1998) * Johnson, Timothy D. ''A Gallant Little Army: The Mexico City Campaign''. Lawrence: University of Kansas Press 2007. * Levinson, Irving. ''Wars within War: Mexican Guerrillas, Domestic Elites and the United States of America 1846–1848''. Fort Worth: Texas Christian University Press 2005. * Lewis, Felice Flannery. ''Trailing Clouds of Glory: Zachary Taylor's Mexican War Campaign and His Emerging Civil War Leaders''. Tuscaloosa: University of Alabama Press 2010. * Lewis, Lloyd. ''Captain Sam Grant'' (1950). * Martinez, Orlando. ''The Great Landgrab''. Quartet Books (London, 1975) * McCaffrey, James M. ''Army of Manifest Destiny: The American Soldier in the Mexican War, 1846–1848'' (1994) [https://books.google.com/books?hl=en&lr=&id=I434Yc3rh-IC&oi=fnd&pg=PR11&dq=%22army+of+manifest+destiny%22+McCaffrey&ots=SPreCvQBFm&sig=e4RhqxWMXjgzdKpX5geRCUv1EIs online]. * {{cite journal |title=American Rule in Mexico |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1918-01_23_2/page/287 |last=Smith |first=Justin H. |journal=[[The American Historical Review]] |issn=1937-5239 |volume=23 |issue=2 |year=1918 |pages=287–302 |doi=10.2307/1836568 |jstor=1836568}} * Murphy, Douglas. ''Two Armies on the Rio Grande: The First Campaign of the U.S. Mexican War'' (College Station: Texas A&M Press) 2015. * Smith, Justin Harvey. ''The War with Mexico.'' 2 vol (1919). Pulitzer Prize winner. [https://books.google.com/books?id=xhUOAAAAIAAJ full text online]. * Winders, Richard Price. ''Mr. Polk's Army: The American Military Experience in the Mexican War''. College Station" Texas A&M Press (1997) {{div col end}} ===Politika and diplomacija=== {{div col|colwidth=30em}} * Beveridge, Albert J. ''Abraham Lincoln, 1809–1858''. Volume: 1. 1928. * Brack, Gene M. ''Mexico Views Manifest Destiny, 1821–1846: An Essay on the Origins of the Mexican War'' (1975). * Fowler, Will. ''Tornel and Santa Anna: The Writer and the Caudillo, Mexico, 1795–1853'' (2000). * Fowler, Will. ''Santa Anna of Mexico'' (2007) 527 pp; the major scholarly study [https://www.amazon.com/dp/0803211201 excerpt and text search] * Gleijeses, Piero. "A Brush with Mexico" ''Diplomatic History'' 2005 29(2): 223–254. {{ISSN|0145-2096}} debates in Washington before war. * Graebner, Norman A. ''Empire on the Pacific: A Study in American Continental Expansion''. (1955). * {{cite journal |title=Lessons of the Mexican War |url=https://archive.org/details/sim_pacific-historical-review_1978-08_47_3/page/325 |last=Graebner |first=Norman A. |journal=[[Pacific Historical Review]] |issn=1533-8584 |volume=47 |issue=3 |year=1978 |pages=325–342 |doi=10.2307/3637470 |jstor=3637470}} * {{cite journal |title=The Mexican War: A Study in Causation |url=https://archive.org/details/sim_pacific-historical-review_1980-08_49_3/page/405 |last=Graebner |first=Norman A. |journal=[[Pacific Historical Review]] |issn=1533-8584 |volume=49 |issue=3 |year=1980 |pages=405–426 |doi=10.2307/3638563 |jstor=3638563}} * Greenberg, Amy. ''A Wicked War: Polk, Clay, Lincoln and the 1846 Invasion of Mexico''. New York: Knopf 2012. *{{Citation |last1=Hague |first1=Harlan |title=Thomas O. Larkin: A Life of Patriotism and Profit in Old California |last2=Langum |first2=David J. |publisher=University of Oklahoma Press |year=1990}} *{{Citation |last=Harlow |first=Neal |url=https://archive.org/details/californiaconque00neal |title=California Conquered: The Annexation of a Mexican Province 1846–1850 |year=1982 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-06605-2 |url-access=registration}} * Henderson, Timothy J. ''A Glorious Defeat: Mexico and Its War with the United States'' (2007), survey * Krauze, Enrique. ''Mexico: Biography of Power'', (1997), textbook. * Linscott, Robert N., Editor. 1959. ''Selected Poems and Letters of Emily Dickinson''. Anchor Books, New York. {{ISBN|0-385-09423-X}} * Mayers, David; Fernández Bravo, Sergio A., "La Guerra Con Mexico Y Los Disidentes Estadunidenses, 1846–1848" [The War with Mexico and US Dissenters, 1846–48]. ''Secuencia'' [Mexico] 2004 (59): 32–70. {{ISSN|0186-0348}}. * [https://web.archive.org/web/20110808121249/http://www.aquinas.edu/history/pinheiro.html Pinheiro, John C.] ''Manifest Ambition: James K. Polk and Civil-Military Relations during the Mexican War'' (2007). * Pletcher David M. ''The Diplomacy of Annexation: Texas, Oregon, and the Mexican War''. University of Missouri Press, 1973. * Price, Glenn W. ''Origins of the War with Mexico: The Polk-Stockton Intrigue''. University of Texas Press, 1967. * {{cite journal |title=The Treaty of Guadalupe-Hidalgo |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1905-01_10_2/page/309 |last=Reeves |first=Jesse S. |journal=[[The American Historical Review]] |issn=1937-5239 |volume=10 |issue=2 |year=1905 |pages=309–324 |doi=10.2307/1834723 |jstor=1834723 |hdl=10217/189496 |hdl-access=free}} * Reilly, Tom. ''War with Mexico! America's Reporters Cover the Battlefront''. Lawrence: University of Kansas Press 2010. * {{navedi knjigo |last=Rives |first=George Lockhart |year=1913 |title=The United States and Mexico, 1821–1848: a history of the relations between the two countries from the independence of Mexico to the close of the war with the United States |url=https://books.google.com/books?id=vfhAAAAAIAAJ |volume=2 |location=New York |publisher=C. Scribner's Sons}} * Rodríguez Díaz, María Del Rosario. "Mexico's Vision of Manifest Destiny During the 1847 War" ''Journal of Popular Culture'' 2001 35(2): 41–50. {{ISSN|0022-3840}}. * [[Ramón Eduardo Ruiz|Ruiz, Ramon Eduardo]]. ''Triumph and Tragedy: A History of the Mexican People'', Norton 1992, textbook * Santoni, Pedro. ''Mexicans at Arms: Puro Federalists and the Politics of War, 1845–1848''. Fort Worth: Texas Christian Press 1996. * Schroeder John H. ''Mr. Polk's War: American Opposition and Dissent, 1846–1848.'' University of Wisconsin Press, 1973. * Sellers Charles G. ''James K. Polk: Continentalist, 1843–1846'' (1966), the standard biography [https://web.archive.org/web/20000707012840/http://www.historyebook.org/ vol 1 and 2 are online at ACLS e-books] * Smith, Justin Harvey. ''The War with Mexico.'' 2 vol (1919). Pulitzer Prize winner. [https://books.google.com/books?id=xhUOAAAAIAAJ full text online]. * Stephenson, Nathaniel Wright. ''Texas and the Mexican War: A Chronicle of Winning the Southwest''. Yale University Press (1921). * Weinberg Albert K. ''Manifest Destiny: A Study of Nationalist Expansionism in American History'' Johns Hopkins University Press, 1935. * Yanez, Agustin. ''Santa Anna: Espectro de una sociedad'' (1996). ===Historiografija, spomin in religija=== {{div col|colwidth=30em}} * {{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0-8139-3990-2 |jstor=j.ctt1qv5pjr.6 |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235330/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live}} * Bender, Abby. “Irish-Mexican Solidarity and the San Patricio Battalion Flag.” Genre 36, no. 3-4, 2003, pp 271–93 * Benjamin, Thomas. "Recent Historiography of the Origins of the Mexican War," ''New Mexico Historical Review'', Summer 1979, Vol. 54 Issue 3, pp 169–181 * Connors, Thomas G. and Raúl Isaí Muñoz. "Looking for the North American Invasion in Mexico City." American Historical Review, vol. 125, no. 2, April 2020, pp.&nbsp;498–516. * Faulk, Odie B., and Stout, Joseph A., Jr., eds. ''The Mexican War: Changing Interpretations'' (1974) * Johannsen, Robert. ''To the Halls of Montezuma: The Mexican War in the American Imagination''. New York: Oxford University Press 1985. * Pinheiro, John C. ''Missionaries of Republicanism: A Religious History of the Mexican–American War''. New York: Oxford University Press 2014. * Rodriguez, Jaime Javier. ''The Literatures of the U.S.–Mexican War: Narrative, Time, and Identity'' (University of Texas Press; 2010) 306 pages. Covers works by Anglo, Mexican, and Mexican-American writers. * Van Wagenen, Michael. ''Remembering the Forgotten War: The Enduring Legacies of the U.S.–Mexican War''. Amherst: University of Massachusetts Press 2012. * [[Josefina Zoraida Vázquez|Vázquez, Josefina Zoraida]]. "La Historiografia Sobre la Guerra entre Mexico y los Estados Unidos," ["The historiography of the war between Mexico and the United States"] ''Histórica'' (02528894), 1999, Vol. 23 Issue 2, pp 475–485 {{div col end}} ===Primarni viri=== {{div col|colwidth=30em}} * Calhoun, John C. ''The Papers of John C. Calhoun. Vol. 23: 1846'', ed. by Clyde N. Wilson and Shirley Bright Cook. (1996). 598 pp * Calhoun, John C. ''The Papers of John C. Calhoun. Vol. 24: December 7, 1846&nbsp;– December 5, 1847'' ed. by Clyde N. Wilson and Shirley Bright Cook, (1998). 727 pp. * Conway, Christopher, ed. ''The U.S.–Mexican War: A Binational Reader'' (2010) * Coulter, Richard. ''Volunteers: The Mexican War Journals of Private Richard Coulter and Sargeant Thomas Barclay'', ed. Allan Peskin. Kent: Kent State University Press 1991. * {{navedi knjigo |last=Dana |first=Napoleon Jackson Tecumseh |author-link=Napoleon J.T. Dana |editor-last=Ferrell |editor-first=Robert H. |editor-link=Robert Hugh Ferrell |title=Monterrey Is Ours!: The Mexican War Letters of Lieutenant Dana, 1845–1847 |url=https://archive.org/details/monterreyisoursm0000dana |year=1990 |publisher=University Press of Kentucky |lccn=89029351 |isbn=978-0-8131-1703-4}} * {{navedi knjigo |last=Grant |first=Ulysses S. |url=http://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm |title=Personal Memoirs of U. S. Grant |publisher=Charles L. Webster & Co |year=1885 |location=New York}} * Hill, Daniel Harvey. ''A Fighter from Way Back: The Mexican War Diary of Lt. Daniel Harvey Hill, 4th Artillery USA''. NCC Hughes and TD Johnson, eds. Kent OH: Kent State University Press 2003. * [[George Wilkins Kendall|Kendall, George Wilkins]].''Dispatches from the Mexican War''. Norman: University of Oklahoma Press 1999. * Laidley, Theodore. ''Surrounded by Dangers of All Kinds: The Mexican War Letter of Lieutenant Theodore Laidley''. Denton: University of North Texas 1997. * McAfee, Ward and J. Cordell Robinson, eds. ''Origins of the Mexican War: A Documentary Source Book''. 2 vols. 1982. * McClellan, George. ''The Mexican War Diary and Correspondence of George B. McClellan''. ed. Thomas Cutrer. Baton Rouge: Louisiana State University Press 2009. * {{navedi knjigo |last=Polk |first=James, K. |editor-first=Milo Milton |editor-last=Quaiff |title=The Diary of James K. Polk During his Presidency, 1845 to 1849 |publisher=A. C. McClurg & Co |orig-date=1910 |year=2017 |location=Chicago |isbn=978-1-5033-7428-7}} * Robinson, Cecil, ''The View From Chapultepec: Mexican Writers on the Mexican War'', University of Arizona Press (Tucson, 1989). * {{navedi knjigo |last=Smith |first=Franklin |editor=Joseph E. Chance |title=The Mexican War Journal of Captain Franklin Smith |publisher=University Press of Mississippi |year=1991 |location=Jackson, Mississippi}} * {{navedi knjigo |editor=George Winston Smith and Charles Judah |title=Chronicles of the Gringos: The U.S. Army in the Mexican War, 1846–1848, Accounts of Eyewitnesses and Combatants |url=https://archive.org/details/chroniclesofgrin00smit |url-access=registration |publisher=The University of New Mexico Press |year=1968 |location=Albuquerque, New Mexico}} * Tennery, Thomas. ''The Mexican War Diary of Thomas D. Tennery''. Norman: University of Oklahoma Press 1970 * {{navedi knjigo |last=Webster |first=Daniel |editor=Charles M. Wiltse |title=The Papers of Daniel Webster, Correspondence |publisher=The University Press of New England |volume=6 |year=1984 |location=Hanover, New Hampshire}} * Zeh, Frederick. ''An Immigrant Soldier in the Mexican American War''. College Station: Texas A&M Press 1995. * {{navedi splet |title=Treaty of Guadalupe Hidalgo |publisher=Internet Sourcebook Project |url=http://www.fordham.edu/halsall/mod/1848hidalgo.html |access-date=November 26, 2008 |archive-date=January 17, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130117111821/http://www.fordham.edu/halsall/mod/1848hidalgo.html}} * {{navedi splet |title=28th Congress, 2nd session |publisher=United States House Journal |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(hj040T000)): |access-date=November 26, 2008}} * {{navedi splet |title=29th Congress, 1st session |publisher=United States House Journal |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(hj041T000)): |access-date=November 26, 2008}} * {{navedi splet |title=28th Congress, 2nd session |publisher=United States Senate Journal |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(sj036T000)): |access-date=November 26, 2008}} * {{navedi splet |title=29th Congress, 1st session |publisher=United States Senate Journal |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(sj037T000)): |access-date=November 26, 2008}} * [https://archive.org/details/mexicanwarvetera00roba William Hugh Robarts, "Mexican War veterans: a complete roster of the regular and volunteer troops in the war between the United States and Mexico, from 1846 to 1848; the volunteers are arranged by states, alphabetically", Brentano's (A. S. Witherbee & Co., Proprietors); Washington, D. C., 1887.] {{div col end}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Mexican-American War|Mexican–American War}} {{Wikiquote}} ===Vodniki, bibliografije in zbirke=== * [https://www.loc.gov/rr/program/bib/mexicanwar/ Library of Congress Guide to the Mexican War] * [http://www.tshaonline.org/handbook/online/articles/qdm02 ''The Handbook of Texas Online:'' Mexican War] * [http://www.sonofthesouth.net/mexican-war/war.htm Mexican War Resources] * [https://web.archive.org/web/20080513065929/http://dig.lib.niu.edu/mexicanwar/index.html The Mexican–American War, Illinois Historical Digitization Projects at Northern Illinois University Libraries] ===Mediji in primarni viri=== * [http://library.uta.edu/usmexicowar/index.php A Continent Divided: The U.S.–Mexico War] * [http://www.vmi.edu/archives.aspx?id=4294968301 Robert E. Lee Mexican War Maps in the VMI Archives] * [http://www.history.vt.edu/MxAmWar/INDEX.HTM ''The Mexican War and the Media, 1845–1848''] * [https://www.loc.gov/rr/program/bib/ourdocs/Guadalupe.html Treaty of Guadalupe Hidalgo and related resources at the U.S. Library of Congress] * [https://web.archive.org/web/20070403114842/http://www.familytales.org/results.php?tla=wfs Letters of Winfield Scott including official reports from the front sent to the Secretary of War] * {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20061027184404/http://www.usa-presidents.info/pierce/mexican-war.html Franklin Pierce's Journal on the March from Vera Cruz]}} * [http://mexicanhistory.org/MexicanAmericanWarTimeline.htm Mexican–American War Time line] * [https://web.archive.org/web/20130120021520/http://www.civilwaranimated.com/MexicoAnimation.html Animated History of the Mexican–American War] * [http://omniatlas.com/maps/northamerica/18460513/ Maps showing course of Mexican–American War at omniatlas.com] ===Drugo=== * [https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar PBS site of US–Mexican war program] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191102184627/https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar |date=November 2, 2019 }} * [https://web.archive.org/web/20110202172504/http://battleofmonterrey.com/ Battle of Monterrey Web Site] – Complete Info on the battle * [https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/educators/md3_war.html Manifest Destiny and the U.S.–Mexican War: Then and Now] * [http://www.lnstar.com/mall/texasinfo/mexicow.htm ''The Mexican War''] * [http://www.smithsonianeducation.org/educators/lesson_plans/borders/start.html Smithsonian teaching aids for "Establishing Borders: The Expansion of the United States, 1846–48"] * [http://www.dmwv.org/mexwar/history/concise.htm A History by the Descendants of Mexican War Veterans] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130120021518/http://www.dmwv.org/mexwar/history/concise.htm |date=January 20, 2013 }} * [http://histclo.com/country/us/hist/19/ush-mexw.html Mexican–American War] * [http://www.latinamericanstudies.org/mex-war/Blacks-Mexican-War.pdf Invisible Men: Blacks and the U.S. Army in the Mexican War by Robert E. May] * [https://web.archive.org/web/20150105223955/https://mapsengine.google.com/map/viewer?mid=zlY48eTMIq2I.k7MbF6mcfN6M Google Map of The Mexican–American War of 1846–1848] * [[John Hill Hewitt|John H. Hewitt]] wrote the song [http://imslp.org/wiki/The_Fall_of_Mexico_(Hewitt,_John_Hill) "The Fall of Mexico"] in 1847 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vojne Mehike]] [[Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Ameriško-mehiška vojna|*]] tiw9o0blx43ltwanb292y7dzlxmt0mm 6749470 6749468 2026-09-12T07:44:08Z Shabicht 3554 /* Splošne zgodovine */ 6749470 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{Infobox military conflict | conflict = Ameriško-mehiška vojna | image = Mexican-American War collage.png | image_size = 300px | caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj: [[Winfield Scott]] vstopa na [[Zócalo|Plaza de la Constitución]] po padcu [[Ciudad de México|Ciudada de México]], ameriški vojaki se spopadajo z umikajočo se mehiško silo med bitko pri Resaca de la Palma, ameriška zmaga pri Churubuscu pred Ciudadom de México, marinci in napad na grad Chapultepeco pod veliko ameriško zastavo, bitka pri Cerro Gordo | date = {{start and end dates|1846|4|25|1848|2|2}}<br />({{Age in years, months, weeks and days|month1=4|day1=25|year1=1846|month2=2|day2=2|year2=1848}}) | place = [[Teksas]], [[Nova Mehika]], [[Kalifornija]]; severna, osrednja in vzhodna [[Mehika]]; [[Ciudad de México]] | territory = Mehiška cesija * Mehika za 15 milijonov dolarjev odstopi ZDA današnjo [[Kalifornija|Kalifornijo]], [[Teksas]], [[Nova Mehika|Novo Mehiko]], [[Utah]], [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]] ter dele [[Kolorado|Kolorada]], [[Oklahoma|Oklahome]], [[Kansas|Kansasa]] in [[Wyoming]]a | result = {{ublist|Ameriška zmaga<ref>{{navedi splet|url=https://study.com/academy/lesson/mexican-american-war-causes-effects-results.html|title=Mexican–American War &#124; History, Causes & Results|last=Cataliotti|first=Joseph|date=November 21, 2023|website=study.com|access-date=April 22, 2024|quote=The war was a decisive victory for the US, which secured the northern half of Mexico as a result of the conflict.|archive-date=April 22, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240422163941/https://study.com/academy/lesson/mexican-american-war-causes-effects-results.html|url-status=live}}</ref>}} * Pogodba iz Guadalupe Hidalga * Mehiško priznanje suverenosti ZDA nad [[Teksas]]om (med drugimi ozemlji) | combatant1 = {{flag|ZDA|1846}} | combatant2 = {{flag|Mehika|1823}} | commander1 = {{plainlist | * {{flagicon|United States|1845}} '''[[James K. Polk]]''' * {{flagicon|United States|1845}} George M. Dallas * {{flagicon|United States|1845}}[William L. Marcy * {{flagicon|United States|1845}} [[Winfield Scott]] * {{flagicon|United States|1845}} George Bancroft * {{flagicon|United States|1845}} Robert F. Stockton * {{flagicon|United States|1845}} John E. Wool * {{flagicon|United States|1845}} John Y. Mason * {{flagicon|United States|1845}} [[Zachary Taylor]] * [[SLika:Flag of California.svg|25px]] William B. Ide }} | commander2 = {{plainlist | * {{flagicon|Mexico|1823}}'''[[Antonio López de Santa Anna]]''' * {{flagicon|Mexico|1823}}Mariano Paredes * {{flagicon|Mexico|1823}}Manuel Peña * {{flagicon|Mexico|1823}}Mariano Arista * {{flagicon|Mexico|1823}}Pedro de Ampudia * {{flagicon|Mexico|1823}}Nicolás Bravo * {{flagicon|Mexico|1823}}José de Herrera * {{flagicon|Mexico|1823}}Pedro de Anaya * {{flagicon|Mexico|1823}}Joaquín Rea * {{flagicon|Mexico|1823}}Gabriel Valencia{{KIA}} * {{flagicon|Mexico|1823}}José de Urrea * {{flagicon|Mexico|1823}}Juan Almonte * {{flagicon|Mexico|1823}}John O'Riley }} | strength1 = {{flagicon|ZDA|1845}} 73.532{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}} | strength2 = {{flagicon|Mehika|1823}} 82.000{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}} | casualties1 = '''Total: 18.130'''<hr>{{ubl|1,733 mrtvih{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}}|4.152 ranjenih<ref>{{navedi splet |url=https://www.dmdc.osd.mil/dcas/pages/report_principal_wars.xhtml |title=Official DOD data |access-date=March 8, 2014 |archive-date=February 28, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140228202255/https://www.dmdc.osd.mil/dcas/pages/report_principal_wars.xhtml |url-status=dead }}</ref>|11.550 mrtvih zaradi bolezni|695 pogrešanih}} | casualties2 = '''Total: 35.000'''<hr>{{ubl|5.000 mrtvih{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}}|20.000 ranjenih|10.000 pogrešanih}} | casualties3 = | campaign = | notes = Vključno z ubitimi civilisti, smrtjo vojakov zaradi bolezni in nenamernimi smrtmi je število smrtnih žrtev na mehiški strani morda doseglo 25.000, na ameriški pa 13.283.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=LFTNDgAAQBAJ|title=American Ulysses: a life of Ulysses S. Grant|last=White|first=Ronald Cedric|publisher=Random House|year=2017|isbn=9780812981254|edition= Random House trade paperback |location=New York|pages=96|oclc=988947112|quote=Mehiška vojna 1846–1848, ki je danes večinoma pozabljena, je bila druga najdražja vojna v ameriški zgodovini, glede na odstotek umrlih vojakov. Od 78.718 ameriških vojakov, ki so služili v vojnah, jih je umrlo 13.283, kar predstavlja 16,87-odstotno stopnjo žrtev. Za primerjavo, stopnja žrtev v prvi in drugi svetovni vojni je bila 2,5 odstotka, v [[Korejska vojna|Koreji]] in [[Vietnamska vojna|Vietnamu]] 0,1 odstotka, v [[Ameriška državljanska vojna|Ameriški državljanski vojni]] pa 21 odstotkov. Od žrtev jih je zaradi bolezni in nesreč umrlo 11.562.}}</ref> }} '''Ameriško-mehiška vojna''' ali '''vojna ZDA proti Mehiki''', znana v Združenih državah kot '''mehiška vojna''' in v Mehiki kot '''posredovanje Združenih držav v Mehiki''',{{efn| [[Španščina|Špansko]]: ''Intervención estadounidense en México'' ali ''Intervención americana en México''. V Mehiki jo lahko imenujejo tudi '''vojna ZDA–Mehika''' (''Guerra de Estados Unidos–México'').}} (25. april 1846 – 2. februar 1848) je bila invazija [[Mehika|Mehike]] s strani [[ZDA]]. Sledila je ameriški priključitvi [[Teksas|Teksasa]] leta 1845, ki ga je Mehika še vedno obravnavala kot svoj teritorij, ker ni želela priznati sporazumov iz Velasca, ki jih je podpisal mehiški predsednik [[Antonio López de Santa Anna]] po tem, ko ga je ujela teksaška vojska med teksaško revolucijo leta 1836. [[Republika Teksas]] je bila ''[[de facto]]'' neodvisna država, vendar je večina njenih angloameriških državljanov, ki so se po letu 1822 preselili iz Združenih držav v Teksas, želela priključitev Združenim državam.<ref>{{navedi knjigo |last=Edmondson |first=J.R. |title=Zgodba o Alamu: Od zgodovine do trenutnih konfliktov |url=https://archive.org/details/alamostoryfromea0000edmo |publisher=Plano: Republiška izdaja Teksasa |year=2000 |isbn=978-1-55622-678-6}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Tucker|first=Spencer C.|title=Enciklopedija mehiško-ameriške vojne: Politična, družbena in vojaška zgodovina|publisher=Santa Barbara|year=2013|page=564}}</ref> Frakcijska politika glede suženjstva v Združenih državah je prej preprečila aneksijo, ker bi bil Teksas sprejet kot suženjska država, kar bi porušilo ravnotežje moči med severnimi državami in suženjskimi južnimi državami.<ref>{{navedi knjigo|last=Landis|first=Michael Todd|title=Severni moški z južnimi zvestobami|url=https://archive.org/details/northernmenwiths00land|date=2. oktober 2014|publisher=Cornell University Press|doi=10.7591/cornell/9780801453267.001.0001|isbn=978-0-8014-5326-7}}</ref> Na predsedniških volitvah ZDA 1844 je bil demokrat [[James K. Polk]] izvoljen na platformi širjenja ozemlja ZDA na [[Oregon]], [[Kalifornija|Kalifornijo]] (prav tako mehiški teritorij) in Teksas z vsemi sredstvi, pri čemer je aneksija Teksasa leta 1845 še dodatno pospešila ta cilj.<ref>{{navedi knjigo |last1=Greenberg |first1=Amy |title=Zla vojna: Polk, Clay, Lincoln in invazija ZDA na Mehiko leta 1846 |date=2012 |publisher=Vintage |isbn=978-0-307-47599-2 |page=33}}</ref> Vendar pa je bila meja med Teksasom in Mehiko sporna, pri čemer sta Republika Teksas in ZDA trdili, da je to [[Rio Grande]], Mehika pa je trdila, da je to bolj severna reka Nueces. Polk je poslal diplomatsko misijo v Mehiko v poskusu nakupa spornih ozemelj skupaj s Kalifornijo in vsem vmes za 25 milijonov USD (kar ustreza 778 millijonom USD v 2023), kar je mehiška vlada zavrnila.<ref name="Smith-2" /><ref name="Stenberg-1935" /> Polk je nato poslal skupino 80 vojakov čez sporno ozemlje do Rio Grande brez ozira na mehiške zahteve po umiku.<ref name="Clevenger-2017">{{navedi knjigo |last=Clevenger |first=Michael |title=Mehiško-ameriška vojna in njena relevanca za vojaške strokovnjake 21. stoletja |publisher=Združene države Amerike |year=2017 |pages=9}}</ref><ref name="K. Jack Bauer-1993" /> Mehiške sile so to interpretirale kot napad in pregnale ameriške sile 25. aprila 1846,<ref name="Smith"/> kar je Polk izkoristil, da je prepričal [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongres Združenih držav]], da razglasi vojno.<ref name="Clevenger-2017" /> Poleg spornega območja Teksasa so ameriške sile hitro zavzele regionalno glavno mesto Santa Fe de Nuevo México ob zgornjem toku reke Riu Grande. Ameriške sile so se pomaknile tudi proti provinci Alta California in se nato obrnile proti jugu. Pacifiška eskadrilja [[Ameriška mornarica|ameriške mornarice]] je blokirala pacifiško obalo v spodnjem teritoriju Kalifornijskega polotoka. Ameriška vojska pod generalom [[Winfield Scott|Winfieldom Scottom]] je z amfibijsko pristaniško operacijo v pristanišču Veracruz 9. marca vdrla v osrčje Mehike in septembra 1847 zavzela glavno mesto [[Ciudad de México]]. Čeprav je Mehika na bojišču utrpela poraz, je bilo pogajanje o miru politično zapleteno. Nekatere mehiške frakcije so bile nepripravljene upoštevati kakršnokoli priznanje izgube ozemlja. Čeprav je Polk uradno razrešil svojega mirovnega poslanika Nicholasa Trista z njegovega mesta pogajalca, je Trist ukaz ignoriral in leta 1848 uspešno sklenil »poogodbo iz Guadalupe Hidalga«. S tem se je vojna končala in Mehika je odstopila ozemlja današnjega Teksasa, Kalifornije, Nevade in Utaha ter delov današnje Arizone, Kolorada, Nove Mehike in Wyominga. ZDA so privolile v plačilo 15 milijonov USD (kar ustreza 467 mmilijonom USD v 2023) za fizično škodo vojne in prevzele 3,25 milijona USD dolga, ki ga je mehiška vlada že dolgovala ameriškim državljanom. Mehika je opustila svoje zahteve po Teksasu in sprejela Rio Grande kot svojo severno mejo z Združenimi državami. Zmaga in teritorialna širitev, ki jo je vodil Polk, sta navdihnila patriotizem v nekaterih delih Združenih držav, vendar sta vojna in pogodba prinesli ostro kritiko zaradi žrtev, finančnih stroškov in uporabe sile. Vprašanjem, kako obravnavati nove pridobitve, je zaostrilo razpravo o suženjstvu v Združenih državah. Čeprav kongres ni sprejel t. i. predloga »Wilmot Proviso«, ki je izrecno prepovedoval širitev suženjstva na osvojena mehiška ozemlja, so se razprave o njem zaostrile. Nekateri raziskovalci vidijo mehiško-ameriško vojno kot korak do [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]]. Mnogi častniki, ki so se usposabljali na [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point-u]], so pridobili izkušnje v spopadih in kasneje igrali pomembne vodstvene vloge med [[Ameriška državljanska vojna|državljansko vojno]]. V Mehiki je vojna zaostrila domači politični kaos in povzročila izgubo nacionalnega prestiža, saj je utrpela velike izgube med vojaškim in civilnim prebivalstvom, izgubila več kot polovico svojega ozemlja in imela načete finančne temelje. ==Ozadje== ===Mehika po neodvisnosti=== [[File:Mexico 1832, Region Comanche.PNG|thumb|alt=Osage Meje Comancherije – domovina Comanchejev.|Meje Komančerije iz leta 1832, domovine Komančev]] Mehika je pridobila neodvisnost od [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] s »Pogodbo iz Córdobe« leta 1821, po [[Mehiška vojna za neodvisnost|mehiški vojni za neodvisnost]] med kraljevo vojsko in uporniki, brez tuje intervencije. Konflikt je uničil območja za pridobivanje srebra Zacatecas in Guanajuato. Mehika je začela kot suverena država, njena prihodnja finančna stabilnost pa je bila uničena z njenim glavni izvozom. Mehika je kratek čas eksperimentirala z monarhijo, vendar je postala republika leta 1824. Ta vlada je bila omejena z nestabilnostjo{{sfnp|Alcaraz|1850|p=15}} in ni bila dobro pripravljena na večji mednarodni konflikt, ko je leta 1846 izbruhnila vojna z ZDA. Mehika je uspešno odbila španske poskuse ponovne osvojitve svoje nekdanje kolonije<ref>{{navedi splet |title=Španija sprejme mehiško neodvisnost {{!}} 24. avgust 1821 |url=https://www.history.com/this-day-in-history/spain-accepts-mexican-independence |access-date=2024-11-05 |website=HISTORY |language=en}}</ref> v dvajsetih letih in se uprla Francozom v tako imenovani "Pastry War" leta 1838<ref>{{navedi splet |date=2020-04-17 |title=Vojna rženih: Mehika proti Franciji 1838 - Yucatan Times |url=https://www.theyucatantimes.com/2020/04/the-pastry-war-mexico-vs-france-1838/ |access-date=2024-11-05 |language=en-US |archive-date=2024-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241203234926/https://www.theyucatantimes.com/2020/04/the-pastry-war-mexico-vs-france-1838/ |url-status=dead }}</ref> toda uspeh secesionistov v [[Bitka za Alamo|Teksasu]] in [[Jukatan|Jukatanu]] proti centralistični vladi Mehike je pokazal njeno politično šibkost, saj se je vlada večkrat menjala.<ref>{{navedi knjigo |last=Bancroft |first=Hubert H. |title=History of Mexico Vol. V |url=https://archive.org/details/cihm_14164 |date=1885 |publisher=A. L. Bancroft And Company |isbn=0665141645 |pages=[https://archive.org/details/cihm_14164/page/n246 218]–219 |language=en}}</ref> [Mehiška vojska in Katoliška cerkev v Mehiki, obe privilegirani instituciji z konzervativnimi političnimi stališči, sta bili politično močnejši od mehiške države. ===Ekspanzionizem ZDA=== Nakup [[Louisiana| Louisiane]] ZDA iz leta 1803 je privedel do nedorečene meje med španskimi kolonialnimi ozemlji in ZDA. Nekatere mejne spore med ZDA in Španijo so rešili z Adams-Onís pogodbo leta 1818. Ameriški pogajalec [[John Quincy Adams]] je želel jasno lastništvo vzhodne [[Florida|Floride]] in uveljavitev ameriških zahtev nad 42. vzporednikom, medtem ko je Španija želela omejiti širitev ZDA na to, kar je zdaj ameriški jugozahod. ZDA so želele kupiti ozemlje od Mehike, začele so s poskusi leta 1825, da bi rešile nekatere od teh težav. Ameriški predsednik [[Andrew Jackson]] je vztrajno poskušal pridobiti severno mehiško ozemlje, a brez uspeha.<ref>Schoultz, ''Beneath the United States'', pp. 19–20</ref> Zgodovinar Peter Guardino navaja, da je imela ZDA v vojni "največjo prednost v svoji blaginji."<ref>Guardino, ''The Dead March'', p. 6</ref> [[Industrijska revolucija|Industrijska revolucija]] čez Atlantik v Evropi je povečala povpraševanje po bombažu za tovarne tekstila, tako je nastal velik zunanji trg za bombaž, ki ga je prideloval suženjski črnsko-ameriški razred v južnih državah. To povpraševanje je pomagalo spodbujati širitev v severno Mehiko. Čeprav so v ZDA obstajali politični spori, so bili ti večinoma omejeni v okviru ustave in niso privedli do revolucije ali upora leta 1846, temveč do regionalnih političnih konfliktov. Severnjaki v ZDA so želeli razviti obstoječe vire države in širiti industrijski sektor, ne da bi širili ozemlje naroda. Obstoječa ravnotežja regionalnih interesov bi bila motena s širjenjem suženjstva na nova ozemlja. [[Demokratska stranka]] v kateri je bil predsednik Polk je zlasti močno podpirala širitev.<ref>Guardino, ''The Dead March'', pp. 18–22</ref> === Nestabilnost v severni Mehiki === [[File:Comanches of West Texas in war regalia.jpg|thumb|upright|Komanči iz zahodnega [[Teksas]]a v vojni opremi, {{circa|1830}}]] Niti kolonialna Mehika niti nedavno suverena mehiška država nista učinkovito obvladovali severnega in zahodnega dela Mehike. Vojaške in diplomatske sposobnosti Mehike so se po pridobitvi neodvisnosti od Španije leta 1821 zmanjšale ter pustile severno polovico države ranljivo za napade [[Komanči|Komančev]], [[Apači|Apačev]] in [[Navajo]] plemen staroselcev.<ref name="Smith1963">{{cite journal |author1=Ralph A. Smith |title=Indians in American–Mexican Relations Before the War of 1846 |url=https://archive.org/details/sim_hispanic-american-historical-review_1963-02_43_1/page/n39 |journal=The Hispanic American Historical Review |date=1963 |volume=43 |issue=1 |pages=34–64 |doi=10.2307/2510435 |issn=0018-2168|quote=Indijski napadi so množili Mehiške težave v generaciji pred njeno vojno z ZDA do stopnje, ki ni splošno prepoznavna danes. Vznemirili so njeno kmetijsko, trgovsko, mineralno in rančarsko življenje na stotinah tisoč kvadratnih milj. Posledično se je kapaciteta države za obrambo zmanjšala v času, ko so centralizem, klerikalizem, militarizem in ameriški imperializem oslabili narod. Glavna gorska plemena so bila Apache,}}Navajo, in Ute; in najbolj problematičnih ravnicah so bili domorodci Komanči in Kiowa. |jstor=2510435 }}</ref> Zlasti Komanči so izkoristili šibkost mehiške države za izvajanje obsežnih napadov stotine kilometrov v notranjost države, da bi pridobili živino za lastno uporabo in oskrbeli rastoči trg v Teksasu in ZDA.<ref>DeLay, Brian (Feb 2007), "Neodvisni Indijanci in ameriška mehiška vojna", ''The American Historical Review'', Vol. 112, No. 2, str. 35.</ref> Severni del Mehike je bil redko naseljen zaradi zahtevnega podnebja in topografije.<<ref>{{Cite journal |date=24 March 2015 |title=The Human Footprint in Mexico: Physical Geography and Historical Legacies |pmc=4372411 |last1=González-Abraham |first1=C. |last2=Ezcurra |first2=E. |last3=Garcillán |first3=P. P. |last4=Ortega-Rubio |first4=A. |last5=Kolb |first5=M. |last6=Bezaury Creel |first6=J. E. |journal=PLOS ONE |volume=10 |issue=3 |article-number=e0121203 |doi=10.1371/journal.pone.0121203 |doi-access=free |pmid=25803839 |bibcode=2015PLoSO..1021203G }}</ref> Večinoma gre za visoko puščavo z malo padavinami, ki med predšpanskimi in kolonialnimi časi ni omogočala skoraj nobenega kmetijstva.<ref>{{Cite journal |last1=Endfield |first1=Georgina H. |last2=O'Hara |first2=Sarah L. |date=1997 |title=Konflikti glede vode v 'Mali dobi suše' v osrednji Mehiki |url=https://www.jstor.org/stable/20723048 |journal=Environment and History |volume=3 |issue=3 |pages=255–272 |jstor=20723048 |issn=0967-3407}}</ref> Po neodvisnosti se je Mehika ukvarjala z notranjimi boji, ki so občasno mejili na državljansko vojno in slabšanje razmer na severni meji je bilo večinoma zanemarjeno. Na severu Mehike je konec španske vladavine označil konec financiranja za garnizije in prezidije in izplačila domorodcem za ohranjanje miru. V odsotnosti učinkovitega upravljanja so Komanči in Apači začeli izvajati napade na živino in oplenili večino severnega podeželja zunaj razpršenih mest. Napadi po letu 1821 so povzročili mnoge smrti, ustavili večino prevoza in komunikacij ter zdesetkale [[Živinoreja|živinorejstvo]], ki je bilo steber severne ekonomije. Posledično je demoralizirano civilno prebivalstvo severne Mehike nudilo malo odpora napredujoči ameriški vojski.<ref name="DeLay2008">{{navedi knjigo |author=Brian DeLay |title=Vojna tisoč puščav: Indijanski napadi in ameriško-mehiška vojna |url=https://books.google.com/books?id=Mot8hkMa0nkC&pg=PR17 |date= 2008 |location=New Haven, Conn. |publisher=Yale University Press |isbn=978-0-300-15042-1 |page=xvii}}</ref> Poleg tega so razdalja in sovražne dejavnosti domorodcev oteževale komunikacijo in trgovino med osrednjim delom Mehike ter provincami, kot sta bili Alta California in Santa Fe de Nuevo México. Posledično je bila ob izbruhu vojne Nova Mehika gospodarsko odvisna od trgovine z ZDA prek vzhodne veje "Santa Fe Trail".<ref>[https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/war/borderlands_on_the_eve.html "Meje ob izbruhu vojne"] ({{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170831043746/http://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/war/borderlands_on_the_eve.html |date=August 31, 2017 }}). ''Ameriško-mehiška vojna''. PBS.</ref> Politika mehiške vlade, ki je dopuščala naselitev ameriških državljanov v [[Teksas|njeni provinci Tejas]] je bila usmerjena v širitev nadzora v deželo Komančev (Komančerijo). Vendar pa so se "Anglos", namesto da bi se naselili v nevarnih osrednjih in zahodnih delih province, raje odločili za naselitev v Vzhodnem Teksasu, kjer je bila bogata kmetijska zemlja v neposredni bližini južnih ameriških sužnjelastniških držav. Ko je v ZDA priteklo veliko naseljencev je mehiška vlada z prepovedjo suženjstva leta 1829 odvrnila nadaljnjo migracijo.<ref>{{Cite journal |last=Valdés |first=Dennis N. |date=Oct 1987 |title=Upad suženjstva v Mehiki |url=http://dx.doi.org/10.2307/1007289 |journal=The Americas |volume=44 |issue=2 |pages=167–194 |doi=10.2307/1007289 |jstor=1007289 |s2cid=147163139 |issn=0003-1615}}</ref> ===Tuji načrti za Kalifornijo=== [[File:Mexico 1824 (equirectangular projection).png|thumb|[[Mehika]] leta 1824 z mejo z ZDA iz "Adams-Onísove pogodbe" iz leta 1818, ki jo je Mehika sklenila z ZDA.]] Med špansko kolonialno dobo sta bili Kaliforniji (tj. polotok Baja California v današnji Nehiki in Alta Califirnia v današnjih ameriški zveznih državah Kalifornija, Nevada in Utah ter deli Arizone, Wyominga in Kolorada) redko naseljeni. Potem, ko je Mehika pridobila neodvisnost je zaprla [[Misijon|misijone]] in zmanjšala svojo vojaško prisotnost. Leta 1842 je ameriški poslanec v Mehiki Waddy Thompson ml. sugeriral, da bi Mehika morda bila pripravljena predati Alto Kalifornijo ZDA za poravnavo dolgov in dejal: "Kar se tiče Teksasa ga štejem za zelo malo vrednega v primerjavi z Kalifornijo, najbogatejšo, najlepšo in najbolj zdravo deželo na svetu ... z pridobitvijo Zgornje Kalifornije bi morali imeti enako prevlado nad Pacifikom ... tako Francija kot Anglija že imata oči uprte vanjo."<ref name="Rives1913">{{navedi knjigo|author=George Lockhart Rives|title=Združene države in Mehika, 1821–1848: Zgodovina odnosov med obema državama od neodvisnosti Mehike do konca vojne z Združenimi državami|url=https://books.google.com/books?id=vfhAAAAAIAAJ&pg=PA45|year=1913|publisher=C. Scribner's Sons|page=45|access-date=October 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160430020317/https://books.google.com/books?id=vfhAAAAAIAAJ&pg=PA45|archive-date=April 30, 2016|url-status=live}}</ref> Administracija predsednika ZDA [[John Tyler|Johna Tylerja]] je predlagala tripartitno pogodbo za rešitev spora glede meje Oregona in omogočila predajo pristanišča [[San Francisco]] od Mehike k ZDA. George Hamilton-Gordon, 4. grof Aberdeena je zavrnil sodelovanje, vendar je povedal, da Velika Britanija nima nobenih pomislekov glede ameriške teritorialne pridobitve.{{sfn|Rives|1913|pp=45–46}} Britanski minister v Mehiki Richard Pakenham je leta 1841 napisal Henryju Johnu Templju, lordu Palmerstonu in urgiral "da vzpostavi britansko populacijo v veličastnem ozemlju Zgornje Kalifornije" in dejal, da "ni dela sveta, ki bi ponujalo večje naravne prednosti za ustanovitev angleške kolonije ... z vsemi sredstvi želene ... da Kalifornija, ko ne bo več pripadala Mehiki, ne pade v roke nobeni sili razen Britanije ... obstaja nekaj razlogov, da verjamemo, da so drzni in avanturistični špekulanti v Združenih državah že obrnili svoje misli v to smer." Do takrat, ko je pismo prispelo v London, pa je vlada lorda [[Robert Peel]]a s svojo politiko "male Anglije- Little England" prišla na oblast in zavrnila predlog kot drag in potencialen vir konflikta.{{sfn|Rives|1913|pp=48–49}}<ref>{{cite journal|title=Predlogi za kolonizacijo Kalifornije s strani Anglije: V povezavi s mehiškim dolgom britanskim obveznikom 1837–1846|last=Engelson|first=Lester G.|journal=[[Quarterly California Historical Society]]|issn=0008-1175|volume=18|issue=2|year=1939|pages=136–148|doi=10.2307/25139106|jstor=25139106}}</ref> Pío Pico, zadnji guverner Alta Kalifornije je zagovarjal, da Kalifornija doseže neodvisnost od Mehike in postane britanski [[protektorat]].<ref name="Lyman, George D. pp 258-62">Lyman, George D. ''John Marsh, pionir: Življenjska zgodba iskalca poti na šestih mejah,'' str. 258–262, Chautauqua Press, Chautauqua, New York, 1931.</ref><ref>Groom, Winston. ''Kearnyjeva povorka,'' str. 46, Alfred A. Knopf, 2011.</ref> ===Spopadi v Kaliforniji in zamenjava uvernerja=== Leta 1842 je Mehika nasilno zamenjala guvernerja Kalifornije Juana Bautista Alvarada z Manuelom Micheltorenom. Micheltorena je bil poslan iz Mehike skupaj z vojsko, ki je bila večidel rekrutirana iz najslabših zaporov Mehike. Kalifornijci so se temu uprli, deloma zato, ker je bila Kalifornija prej upravljana s strani rojenih Kaliforncev, deloma pa zato, ker so bile Micheltorenove politike nepriljubljene in tudi zato, ker so vojaki v Micheltoreni vojski pridobili sloves, da večino svojega časa preživijo pri kraji kokoši lokalnih kalifornijcev. Ženske niso bile obravnavane kot varne pred plenjenjem Micheltorene vojske.<ref name="Lyman, George D. pp 258-62"/><ref name="Stone, Irving pp 68">Stone, Irving. ''Moški, ki se ujemajo z mojimi gorami,'' str. 68–72, Berkley Books, New York, 1982. {{ISBN|0-425-10544-X}}.</ref><ref name="Winkley, John W. pp 66">Winkley, John W. Dr. John Marsh, Wilderness Scout, pp. 66–69, The Parthenon Press, Nashville, Tennessee, 1962.</ref><ref name="Stone, Irving pp 66">Stone, Irving. From Mud-Flat Cove to Gold to Statehood, pp. 66–68, Word Dancer Press, Clovis, California, 1999. {{ISBN|1-884995-17-9}}.</ref> Bivši guverner Alvarado je leta 1845 organiziral upor, ki se je končal z bitko pri Providenciji v prehodu Cahuenga blizu [[Los Angeles]]a. Kot rezultat dejanj kalifornijskega naseljenca Johna Marsha so bile sile Micheltorena poražene.<ref name="Lyman, George D. pp 258-62"/><ref name="Stone, Irving pp 68"/><ref name="Winkley, John W. pp 66"/><ref name="Stone, Irving pp 66"/> ===Revolucija v Teksasu, republika in ameriška priključitev=== {{Glej tudi|Republika Teksas}} [[File:Wpdms republic of texas.svg|thumb|Republika Teksas: Zdajšnje oblike posameznih ameriških držav so prekrite na mejah iz let 1836–1845.]] Leta 1800 je imela španska kolonialna provinca Teksas (Tejas) malo prebivalcev, le okoli 7.000 neavtohtonih naseljencev.<ref name="Santoni 1511">Santoni, "U.S.–Mexican War", p. 1511.</ref> Španska krona je razvila politiko kolonizacije, da bi učinkoviteje nadzorovala ozemlje. Po neodvisnosti je mehiška vlada uveljavila politiko, s katero je dodelila Mosesu Austinu, bankirju iz [[Missouri]]ja veliko zemljišče v Teksasu. Austin je umrl, preden bi lahko uresničil svoj načrt za rekrutiranje ameriških naseljencev za to zemljišče, a je njegov sin Stephen F. Austin pripeljal 300 ameriških družin v Teksas.<ref>Jesús F. de la Teja, "Texas Secession" v ''Enciklopediji Mehike'', Chicago: Fitzroy Dearborn 1997, 1403–1404.</ref> To je začelo stalno težnjo po migraciji iz Združenih držav na teksaško mejo. Austinova kolonija je bila najuspešnejša med več kolonijami, ki jih je odobrila mehiška vlada. Mehiška vlada je nameravala, da bi novi naseljenci delovali kot blažilec med Tejanosi (španskimi naseljenci v Teksasu) prebivalci in Komanči, a so se nehispanski kolonisti pogosto naseljevali na območjih z donosnimi kmetijskimi zemljišči in trgovinskimi povezavami z [[Louisiana|Louisiano]] namesto bolj proti zahodu, kjer bi bili učinkovita pregrada proti avtohtonim prebivalcem. Leta 1829 je zaradi velikega priseljevanja ameriških imigrantov nehispanskih govorcev španščine v Teksasu preseglo število domačinov. Predsednik Vicente Guerrero, junak mehiške neodvisnosti, se je odločil pridobiti več nadzora nad Teksasom in prihodom nehispanskih kolonistov iz južnih ZDA ter odvračati nadaljnje priseljevanje z ukinjanjem suženjstva v Mehiki.<ref name="Santoni 1511"/><ref>Douglas W. Richmond, "Vicente Guerrero" v ''Enciklopediji Mehike'', Chicago: Fitzroy Dearborn 1997, p. 617.</ref> Mehiška vlada se je prav tako odločila obnoviti davek na premoženje in povečati carine na uvožene ameriške izdelke. Naseljenci in številni mehiški poslovneži v regiji so zavrnili te zahteve, kar je privedlo do zaprtja Teksasa za dodatno priseljevanje s strani vlade Mehike, ki se je potem nadaljevalo iz Združenih držav v Teksas nezakonito. Leta 1834 so mehiški konservativci prevzeli politično iniciativo, General Antonio López de Santa Anna pa je postal centralistični predsednik Mehike. Kongres pod nadzorom konservativcev je opustil zvezni sistem in ga zamenjal z enotno centralno vlado, ki je odvzela moč državam. Pustivši politiko tistim v Mexico Cityju je General Santa Anna vodil mehiško vojsko, da je zatrl pol-neodvisnost Teksasa. To je storil v Coahuili (leta 1824 je Mehika združila Teksas in Coahuilo v ogromno državo "Coahuila y Tejas"). Austin je poklical Teksašane k orožju in so razglasili neodvisnost od Mehike leta 1836. Po tem, ko je Santa Anna porazil Teksašane v [[Bitka pri Alamu|bitki pri Alamu]] je bil sam [[Bitka pri San Jacintu|poražen ujet v bitki pri San Jacintu]] od teksaške vojske, ki jo je vodil general [[Sam Houston]]. V zameno za svoje življenje je Santa Anna podpisal pogodbo s predsednikom Teksasa Davidom Burnetom, s čimer je končal vojno in priznal neodvisnost Teksasa. Pogodba ni bila ratificirana s strani mehiškega kongresa, saj je bila podpisana s strani ujetnika pod prisilo.<ref>Fowler, ''Santa Anna of Mexico'', str. 176–177.</ref> Čeprav je Mehika zavrnila priznanje neodvisnosti Teksasa, je Teksas utrdil svoj status kot neodvisna republika in prejel uradno priznanje od Britanije, Francije in Združenih držav, ki so vse svetovale Mehiki, naj ne poskuša ponovno osvojiti nove nacije. Večina Teksašanov je želela priti v Združene države, vendar je bila priključitev Teksasa sporna v ameriškem kongresu, kjer so whigi in abolicionisti temu večinoma nasprotovali.<ref name="zinn">{{navedi knjigo|author=Howard Zinn|title=A People's History of the United States, 1492–Present|url=https://archive.org/details/peopleshistoryof0000zinn_s7j6|publisher=[[Harper Perennial]]|year=1995|isbn=0-06-092643-0|edition=1st Perennial|location=New York|page=[https://archive.org/details/peopleshistoryof0000zinn_s7j6/page/n686 675]|orig-year=1980}}</ref>{{rp|150–155}} Leta 1845 je Teksas sprejel ponudbo za priključitev s strani ameriškega kongresa in postal 28. država dne 29. decembra 1845, kar je postavilo temelje za konflikt z Mehiko.<ref name="Republic of Texas">Glej {{navedi splet|date=June 15, 2010|title=Republic of Texas|url=http://www.tshaonline.org/handbook/online/articles/mzr02|url-status=bot: unknown|archive-url=https://web.archive.org/web/20090429075659/http://www.tshaonline.org/handbook/online/articles/mzr02|archive-date=April 29, 2009|access-date=July 5, 2014}}</ref>{{clear left}} ==Uvod== === Pas Nueces === Po "pogodbi Velasco", ki je bila sklenjena potem, ko so Teksašani ujeli generala [[Antonio López de Santa Anna|Santa Anno]] po bitki pri San Jacintu, je bila južna meja Teksasa postavljena na "Rio Grande del Norte." Teksašani so trdili, da ta postavitev postavlja južno mejo ob sodobni [[Rio Grande]]. Mehiška vlada je to postavitev izpodbijala na dveh osnovah: prvič, zavrnila je idejo o neodvisnosti Teksasa in drugič, trdila je, da je Rio Grande v pogodbi dejansko Nueces River, saj se trenutno Rio Grande v Mehiki vedno imenuje "Rio Bravo." Vendar ta trditev ne odraža polnega imena reke v Mehiki: "Rio Bravo del Norte." Nesrečna "Texan Santa Fe odprava" iz leta 1841 je poskušala uresničiti trditev o novomehiškem ozemlju vzhodno od Rio Grande, vendar so bili njeni člani ujete s strani mehiške vojske in zaprti. Omenjanje meje Rio Grande Teksasa je bilo izpuščeno iz resolucije za priključitev ameriškega kongresa, da bi olajšali sprejemanje potem, ko je pogodba o priključitvi propadla v senatu. Predsednik Polk je vztrajal ob mejni črti ob Rio Grande in ko je Mehika poslala sile čez Rio Grande je to povzročilo spor.{{sfn|Rives|1913|pp=165–168}} === Polkova dejanja === Julija 1845 je Polk poslal generala [[Zachary Taylor|Zacharyja Taylorja]] v Teksas, do oktobra je Taylor poveljeval 3.500 Američanom ob reki Nueces, pripravljen, da z oboroženo silo prevzamejo sporno ozemlje. Hkrati je predsednik Polk napisal ameriškemu konzulu na mehiškem ozemlju Alta California, da je zavrnil ameriške ambicije v Kaliforniji, vendar je ponudil podporo neodvisnosti od Mehike ali prostovoljni priključitvi k Združenim državam ter opozoril, da se bodo Združene države uprle vsakemu evropskemu poskusu prevzema.{{sfn|Rives|1913|pp=165–168}} Da bi končal še eno vojaško grožnjo z Združenim kraljestvom glede [[Oregon|Oregon Country]] je Polk podpisal" Oregon Treaty", ki je razdelil ozemlje, kar je razburilo severne demokrate, ki so menili, da daje prednost južnemu širjenju pred severnim. Pozimi 1845–46 se je zvezno pooblaščen raziskovalec [[John C. Frémont]] in skupina oboroženih moških pojavila v Alti Kaliforniji. Potem, ko je tako mehiškemu guvernerju kot ameriškemu konzul Thomasu O. Larkinu povedal, da le kupuje zaloge na poti v Oregon, je namesto tega odšel v naseljeno območje Kalifornije in obiskal Santa Cruz in Salinas Valley, razložil je, da je iskal obmorsko hišo za svojo mamo.{{sfn|Rives|1913|pp=172–173}} Mehiške oblasti so postale zaskrbljene in mu odredile, da zapusti območje. Frémont je odgovoril z gradnjo trdnjave na Fremont Peak in dvigom ameriške zastave. Larkin je sporočil, da so Frémontova dejanja kontraproduktivna. Frémont je zapustil Kalifornijo marca, a se vrnil in prevzel nadzor nad »California Battalion« po izbruhu »Bear Flag Revolt« v Sonomi.<ref>Mary Lee Spence in Donald Jackson, ''The Expeditions of John Charles Fremont: The Bear Flag Revolt and the Court-Martial''. U of Illinois Press, 1973.</ref> Novembra 1845 je Polk poslal Johna Slidella, tajnega predstavnika, v Mexico City s ponudbo mehiški vladi v višini $25 milijonov za mejo z Rio Grande v Teksasu in mehiškimi provincami Alta California in Santa Fe de Nuevo México. Ekspanzionisti v ZDA so želeli Kalifornijo, da bi preprečili britanske interese na tem območju in pridobili pristanišče na Tihem oceanu. Polk je Slidellu dovolil, da odpusti $3 milijonov dolga ameriškim državljanom za škodo povzročeno med Mehiško vojno za neodvisnost in plača nadaljnih $25 do $30 milijonov za ti dve ozemlji.<ref name="Smith-2">Smith (1919), str. xi.</ref><ref name="Stenberg-1935">{{Cite journal |jstor = 3633243|title = The Failure of Polk's Mexican War Intrigue of 1845|url = https://archive.org/details/sim_pacific-historical-review_1935_4_1/page/n42|journal = Pacific Historical Review|volume = 4|issue = 1|pages = 39–68|last1 = Stenberg|first1 = Richard R.|year = 1935|doi = 10.2307/3633243|issn=0030-8684 }}</ref> === Odgovor Mehike === Mehika ni bila niti naklonjena niti sposobna za pogajanje. Leta 1846 se je predsedstvo zamenjalo štirikrat, vojaški minister šestkrat in finančni minister šestnajstkrat.<ref>Donald Fithian Stevens, ''Origins of Instability in Early Republican Mexico'' (1991), str. 11.</ref> Kljub temu so se mehiška javnost in vse politične frakcije strinjale, da bi prodaja ozemelj Združenim državam oskrunila nacionalno čast.<ref>Miguel E. Soto, "The Monarchist Conspiracy and the Mexican War" v ''Essays on the Mexican War'' ur. Wayne Cutler; Texas A&M University Press. 1986. str. 66–67.</ref><ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 5</ref> Mehičani, ki so nasprotovali neposrednemu konfliktu z Združenimi državami, vključno z predsednikom Joséom Joaquínom de Herrero so bili obravnavani kot izdajalci domovine.<ref name="Brooks6162">Brooks (1849), str. 61–62.</ref> Vojaški nasprotniki de Herrere, podprti z populističnimi časopisi so Slidellovo prisotnost v Mexico Cityjem obravnavali kot žalitev. Ko je de Herrera razmišljal o sprejemu Slidella, da bi mirno rešil problem priključitve Teksasa so ga obtožili izdaje in ga zrušili. Po prihodu bolj nacionalistične vlade pod vodstvom generala Mariana Paredesa y Arrillage so javno potrdili mehiški zahtevek za vrnitev Teksasa.<ref name="Brooks6162"/> ==Priprave na vojno== ===Ovire v Mehiki=== ====Mehiška vojska==== [[File:Oleo Antonio Lopez de Santa Anna.PNG|thumb|left|upright|General [[Antonio López de Santa Anna]] je bil vojaški junak, ki je večkrat postal predsednik Mehike. Vmešavanje mehiške vojske v politiko je bilo stalna težava v sredini devetnajstega stoletja.]] Mehiška vojska je bila šibka in razdeljena sila. Le 7 od 19 držav, ki so tvorile mehiško federacijo je poslalo vojake, orožje in denar za vojno prizadevanje.<ref>{{navedi splet|title=Konec mehiško-ameriške vojne: Podpis pogodbe Guadalupe Hidalgo|url=http://www.memoriapoliticademexico.org/Efemerides/2/02021848.html|website=Memoria Política de México (Politična zgodovina Mehike)|access-date=22. april 2015|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20150526002301/http://www.memoriapoliticademexico.org/Efemerides/2/02021848.html|archive-date=26. maj 2015|url-status=live}}</ref> Mnogi voditelji so izrazili zaskrbljenost za državo, vključno s Santano, ki je izjavil: "voditelji vojske so dali vse od sebe, da bi usposobili neizkušene može, ki so se prijavili, vendar so lahko le malo naredili, da bi jih navdihnili s patriotskimi čustvi do slavne države, ki so jo imeli čast služiti. <ref>citirano v Carolu in Thomasu Christensen, ''Ameriško-mehiška vojna. Pratnik televizijski seriji, Ameriško-mehiška vojna, 1846–48.'' San Francisco: Bay Books 1998, str. 138.</ref> Po mnenju vodilnega mehiškega konservativnega politika Lucasa Alamána je "denar, porabljen za oboroževanje mehiških vojakov le omogočil, da so se bojevali med seboj in 'dala iluzijo', da ima država vojsko za svojo obrambo." <ref>Alamána parafraziral Christensen, ''Ameriško-mehiška vojna'', str. 61.</ref> Vendar je eden od častnikov kritiziral Santa Anno za način usposabljanje vojakov: "Konjenica je bila usposabljana le v regimentih. Artilerija skoraj nikoli ni izvajala manevrov in nikoli ni izstrelila praznega naboja. General, ki je poveljeval, nikoli ni bil prisoten na polju manevrov, zato ni mogel oceniti ustreznih kakovosti različnih enot pod njegovim poveljstvom ... Če so se kakšni sestanki glavnih poveljnikov odvijali, da bi razpravljali o operacijah kampanje, to ni bilo znano, prav tako ni bilo znano ali je bil oblikovan kakšen načrt kampanje." <ref>Mehiški vojak Manuel Balontín, citiran v Christensen, ''Ameriško-mehiška vojna'', str. 137.</ref> Na začetku vojne so bile mehiške sile razdeljene med stalne enote (''permanentes'') in aktivne milice (''activos''). Stalne sile so sestavljale 12 [[Polk|regimentov]] pehote (vsak z dvema bataljonoma), tri brigade artilerije, osem regimentov kavalerije, en ločen eskadron in brigado [[Dragonci|dragoncev]]. Milica je obsegala devet regimentov pehote in šest regimentov konjenice. Na severnih ozemljih so prezidijalne čete (''presidiales'') varovale razpršena naselja. <ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=YImnue0ORwAC |title=René Chartrand, ''Santa Anna's Mexican Army 1821–48'', Illustrated by Bill Younghusband |isbn =978-1841766676 |access-date=May 28, 2011 |last1=Chartrand |first1=Rene |date=March 25, 2004 |publisher=Bloomsbury}}{{Dead link|date=November 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Avtohtono prebivalstvo v Mehiki je imelo ključno vlogo pri obrambi njihove zemlje. Do začetka vojne je avtohtono prebivalstvo izgubljalo svoje naravne vire zaradi priseljevanja ameriških naseljencev. Kot rezultat so se morali avtohtoni prebivalci iz območja Velikih planjav zanašati na napade ameriških naselbin, da bi preživeli. <ref name="Bowers-2021">{{Cite journal |last=Bowers |first=Riley |date=2021-09-20 |title=Beyond a Border Conflict: Indigenous Involvement in the Mexican-American War |url=https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5 |journal=West Virginia University Historical Review |volume=2 |issue=1 |pages=36 |via=The Research Repository @ WVU |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235317/https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5/ |url-status=live }}</ref> Čeprav je bilo ropanje veliko bolj donosno kot lov, avtohtono prebivalstvo ni imelo velike izbire. Avtohtoni bojevniki, ki so se prijavili za boj z mehiško vojsko, so bili pogosto prepuščeni samim sebi in podplačani. <ref name="Bowers-2021" /> Z ropanjem so avtohtona plemena prav tako lahko pridobila konje in jih ukrotila za bojne pohode. <ref>{{Cite journal |last=Bowers |first=Riley |date=2021-09-20 |title=Beyond a Border Conflict: Indigenous Involvement in the Mexican–American War |url=https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5 |journal=West Virginia University Historical Review |volume=2 |issue=1 |pages=37 |via=The Research Repository @ WVU |access-date=November 29, 2023 |archive-date=December 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231220062006/https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5/ |url-status=live }}</ref> Metode ugrabljanja, zlasti tistih iz plemena Komančev so bile tudi v korist mehiški vojski, saj so ujetniki pogosto pomagali domačemu prebivalstvu pri napadih ameriških sil.<ref>{{Cite journal |last=Bowers |first=Riley |date=2021-09-20 |title=Beyond a Border Conflict: Indigenous Involvement in the Mexican-American War |url=https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5 |journal=West Virginia University Historical Review |volume=2 |issue=1 |pages=39 |via=The Research Repository @ WVU |access-date=November 29, 2023 |archive-date=December 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231220062006/https://researchrepository.wvu.edu/wvuhistoricalreview/vol2/iss1/5/ |url-status=live }}</ref> Mehiška vojska je uporabljala rezervne britanske [[Mušketa|muškete]] (kot je bila "Brown Bess"), ki so ostale od [[Napoleon|napoleonskih vojn]]. Medtem, ko so bili na začetku vojne večina ameriških vojakov še opremljeni z podobnimi Springfield 1816 mušketami na kres, so postali bolj zanesljivi modeli na vžigalne kapice vse bolj priljubljeni, ko se je konflikt nadaljeval. Nekatere enote ZDA so nosile sodobnejše orožje, ki jim je dalo pomembno prednost pred njihovimi mehiškimi nasprotniki, kot je bila puška Springfield 1841 vojaške enote "Mississippi Rifles" in [[Revolver|revolverji]] znamke "Colt Paterson" vojaške enote "Texas Rangers". V poznejših fazah vojne so ZDA razdelili revolverje znamke "Colt Walker", katerih 1.000 kosov so naročili leta 1846. Najpomembneje je, da je v celotni vojni pogosto odločilna prednost ameriške artilerije prinesla zmago. V svojih spominih iz leta 1885 je nekdanji ameriški predsednik [[Ulysses Grant]], veteran mehiške vojne, poročal, zapisal: {{blockquote| "Mehiška vojska tistega časa je komajda bila institucija. Zasebni vojak je bil izbran iz nižjega razreda prebivalstva, ko je bilo to potrebno; njegova privolitev ni bila vprašana; slabo je bil oblečen, še slabše hranjen in redko plačan. Odpustili so ga, ko ga niso več potrebovali. Častnikinižjih rangov so bili samo malo superiorni vojakom. Ob vsem tem sem videl tako pogumne nastope teh ljudi, kot sem jih kdajkoli videl pri vojakih. Zdaj ima Mehika stalno vojsko večjo od Združenih držav. Imajo vojaško šolo, ki je zasnovana po vzoru [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Pointa]]. Njihovi častniki so izobraženi in ni dvoma, zelo pogumni. Mehiška vojna 1846–48 bi bila v tej generaciji nemogoča."<ref name="ReferenceA">Personal Memoirs of U. S. Grant, p. 65.</ref>}} ====Politične delitve==== [[File:Valentín Gómez Farías, portrait.JPG|thumb|upright|Liberalni Valentín Gómez Farías, ki je služil kot podpredsednik Santa Anne in izvajal liberalno reformo leta 1833, je bil pomemben politični igralec v dobi mehiško-ameriške vojne.]] V Mehiki so bile pomembne politične delitve, ki so resno ovirale vojno prizadevanje.<ref>Guardino, Peter. ''The Dead March'', p. 5</ref> Znotraj Mehike so se konservativni ''centralistas'' in liberalni federalisti borili za oblast, občasno pa sta se ti dve frakciji znotraj mehiške vojske borili med seboj namesto proti napredujoči ameriški vojski. Santa Anna je z grenko obžaloval, "Kako sramotno je to priznati, toda to sramotno tragedijo smo si prinesli sami s svojim neskončnim notranjim bojem."<ref>Fowler, Will. ''Santa Anna of Mexico'' p. 265</ref> Med konfliktom so predsedniki opravljali funkcijo do nekaj mesecev, včasih samo tednov ali celo dni. Tik pred izbruhom vojne je liberalni general José Joaquín de Herrera bil predsednik (december 1844 – december 1845) in bil pripravljen sodelovati v pogajanjih, dokler se ni zdelo, da se podreja ZDA, vendar so ga številne mehiške frakcije obtožile, da je prodajal svojo državo (''vendepatria'') zaradi tega, kar je razmišljal.<ref>Bauer, ''The Mexican War'', pp.16–17</ref> Zrušili so ga konservativci Mariana Paredesa (December 1845 – July 1846), ki je zapustil predsedništvo, da bi se boril proti invazijski ameriški vojski in ga je zamenjal njegov podpredsednik Nicolás Bravo (28. julij 1846&nbsp;– 4. avgust 1846). Konzervativni Bravo je bil strmoglavljen s strani federalističnih liberalcev, ki so ponovno vzpostavili zvezno ustavo iz leta 1824. José Mariano Salas (6. avgust 1846&nbsp;– 23. december 1846) je služil kot predsednik in izvedel volitve pod obnovljenim federalističnim sistemom. General [[Antonio López de Santa Anna]] je zmagal na teh volitvah, vendar je, kot je bilo v njegovi navadi, prepustil administracijo svojemu podpredsedniku, ki je bil spet liberalec Valentín Gómez Farías (23. december 1846&nbsp;– 21. marec 1847). Februarja 1847 so se konservativci uprli poskusu liberalne vlade, da bi prevzela cerkveno premoženje za financiranje vojne. V "Uporu Polkov" so Katoliška cerkev in konzervativci plačevali vojake, da so se uprli liberalni vladi.<ref>Tenenbaum, Barbara. "Mexico" in ''Encyclopedia of Latin American History and Culture'', vol. 4, str. 10. New York: Charles Scribner's Sons 1996.</ref> Santa Anna je moral zapustiti svojo kampanjo in se vrniti v glavno mesto, da bi razrešil politični kaos. Santa Anna je ponovno na kratko zasedel predsedništvo od 21. marca 1847&nbsp;– 2. aprila 1847. Njegove čete so bile prikrajšane za podporo, ki bi jim omogočila nadaljevanje boja. Konservativci so zahtevali odstranitev Gomeza Faríasa, kar so dosegli z ukinitvijo urada podpredsednika. Santa Anna se je vrnil na bojišče, predsedništvo pa je prevzel Pedro María de Anaya (2. april&nbsp;– 20. maj 1847). Santa Anna se je ponovno vrnil v predsedništvo 20. maja 1847, ko je Anaya odšel v boj proti invaziji in je služil do 15. septembra 1847. Raje je imel bojišče kot administracijo, zato jr Santa Anna je ponovno zapustil urad in ga prepustil Manuelu de la Peña y Peña (16. september&nbsp;– 13. november 1847). Z ameriškimi silami, ki so zasedle mehiško glavno mesto in velik del notranjosti je bilo pogajanje o mirovni pogodbi nujno, zato je Peña y Peña zapustil urad, da bi to storil. Pedro María Anaya se je vrnil v predsedništvo 13. novembra 1847&nbsp;– 8. januarja 1848. Anaya je zavrnil podpis katere koli pogodbe, ki bi prepustila ozemlje ZDA, kljub situaciji na terenu, kjer so Američani zasedli glavno mesto. Peña y Peña je ponovno prevzel predsedništvo 8. januarja 1848&nbsp;– 3. junija 1848, v tem času je bila podpisana "Pogodba Guadalupe Hidalgo", ki je končala vojno. === Izzivi v Združenih državah === [[File:US Uniform 1840.jpeg|thumb|right|Uniforme ameriške vojske, 1835–1851]] ====Armada Združenih držav==== Polk je obljubil, da bo iskal ozemlje za aneksijo v Oregonu in Teksasu kot del svoje |kampanje leta 1844, vendar redna vojska ni bila dovolj velika, da bi vzdržala dolgotrajne konflikte na dveh frontah. Spor za Oregon z Veliko Britanijo je bil miroljubno rešen z pogodbo, kar je ameriškim silam omogočilo, da se osredotočijo na južno mejo. Vojna se je odvijala z regimenti redne vojske, okrepljene z različnimi regimenti, bataljoni in enotami prostovoljcev iz različnih držav Unije ter Američani in nekaterimi Mehičani v Kaliforniji in Novi Mehiki. Na splošno so se častniki redne vojske zaničevali prostovoljce, katerih usposabljanje je bilo slabo in vedenje nedisciplinirano. (glej spodaj) Na zahodni obali je ameriška mornarica poslala bataljon mornarjev v poskusu ponovnega zavzetja [[Los Angeles]]a.<ref>{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/mexicanwarvetera00roba |title=William Hugh Robarts, "Veterani mehiške vojne: celoten seznam rednih in prostovoljnih enot v vojni med Združenimi državami in Mehiko, od 1846 do 1848; prostovoljci so razvrščeni po državah, abecedno", Brentano's (A. S. Witherbee & Co., lastniki); Washington, D.C., 1887 |date=10. marec 2001 |access-date=28. maj 2011 |publisher=Washington, D.C.Brentano's |archive-url=https://web.archive.org/web/20110629112837/http://www.archive.org/details/mexicanwarvetera00roba |archive-date=June 29, 2011 |url-status=live }}</ref> Čeprav [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska in mornarica]] na začetku vojne nista bili veliki, so bili častniki na splošno dobro usposobljeni, število vojakov pa je bilo dokaj veliko v primerjavi z Mehiko. Na začetku vojne je imela ameriška vojska osem regimentov pehote (trije bataljoni vsak), štiri topniške regimente in tri konjeniške regimente (dva dragonska, en konjeniški strelci). Ti regimenti so bili dopolnjeni z 10 novimi regimenti (devet pehotnih in en konjeniški), ustanovljenimi za eno leto službe z aktom Kongresa z dne 11. februarja 1847.<ref>Robarts, "Mexican War veterans", pp. 1–24.</ref> Velik del te vojske so sestavljali nedavni priseljenci. Po besedah Tylerja V. Johnsona so na tujem rojeni moški predstavljali 47 odstotkov skupnih sil generala Taylora. Poleg velikega kontingenta irsko in nemško rojenih vojakov so bili zastopani skoraj vsi evropski narodi in kneževine. Ocenjuje se, da je ameriška vojska dodatno vključila 1.500 mož iz britanske Severne Amerike, vključno z francoskimi Kanadčani.<ref>{{navedi knjigo |last1=Johnson |first1=Tyler V. |title=Devotion to the Adopted Country: U.S. Immigrant Volunteers in the Mexican War |url=https://archive.org/details/devotiontoadopte00john |date=2012 |publisher=University of Missouri Press |location=Columbia |page=[https://archive.org/details/devotiontoadopte00john/page/n26 11]}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Lacroix |first1=Patrick |title=Canadian-Born Soldiers in the Mexican–American War (1846–48): An Opportunity for Migration Studies |journal=International Journal of Canadian Studies |date=2020 |volume=57 |pages=27–46|doi=10.3138/ijcs.57.x.27 |s2cid=225452642 }}</ref> Čeprav je Polk upal, da se izogne podaljšani vojni glede Teksasa, je dolgotrajni konflikt raztegnil vire redne vojske, kar je zahtevalo rekrutacijo prostovoljcev z kratkotrajnimi vpisnimi roki. Nekateri vpisi so bili za eno leto, vendar so bili drugi za 3 ali 6 mesecev.<ref>Robarts, "Mexican War veterans", pp. 39–79.</ref> Najboljši prostovoljci so se prijavili za enoletno službo poleti 1846, z njihovimi vpisi, ki so potekli ravno takrat, ko je bila kampanja generala [[Winfield Scott]]a pripravljena na zajetje Ciudad Mexica. Mnogi se niso ponovno vpisali, odločili so se, da se raje vrnejo domov, kot da bi se izpostavili nevarnosti bolezni, grožnji smrti ali poškodb na bojišču ali v gverilskem boju. V njihov patriotizem so nekateri v ZDA dvomili, vendar jih niso šteli med dezerterje.<ref>Guardino, ''The Dead March'', pp. 209–210.</ref> Prostovoljci so bili veliko manj disciplinirani kot redna vojska, mnogi so napadali civilno prebivalstvo, kar je včasih izhajalo iz protikatoliškega in protimehiškega sentimenta.<ref>Foos, Paul. ''A Short, Offhand, Killing Affair: Soldiers and Social Conflict during the Mexican–American War''. Chapel Hill: University of North Carolina Press 2002.</ref> Spomini vojakov opisujejo primere ropanja in umorov mehiških civilistov, večinoma s strani prostovoljcev. Dnevnik enega častnika navaja: "Prišli smo v Burrito okoli 17. ure, mnogi prostovoljci iz Louisiane so bili tam, zakonsko brezpravna pijana množica. Prebivalce so pregnali, zasedli njihove hiše in med seboj tekmovali, kdo bo bolj zverinsko ravnal."<ref>Mills, Bronwyn. ''U.S.–Mexican War'' {{ISBN|0-8160-4932-7}}.</ref> John L. O'Sullivan, glasen zagovornik Manifest Destiny, se je kasneje spomnil: "Redni vojaki so prostovoljce gledali z važnostjo in zaničevanjem ... [Prostovoljci] so brez dovoljenja jemali Mehičanom njihovo govedo in koruzo, kradli njihove ograje za kurjavo, se opili in ubili več nedolžnih prebivalcev mesta na ulicah." Mnogi prostovoljci so bili nezaželeni in veljali za slabe vojake. Izraz "Just like Gaines's army" ("Tako kot Gainesova vojska") se je začel nanašati na nekaj neuporabnega, fraza pa je nastala, ko je skupina neizurjenih in nepripravljenih vojakov iz Louisiane bila zavrnjena in poslana nazaj s strani generala Taylora na začetku vojne.<ref>Tucker, Spencer. ''U.S. Leadership in Wartime: Clashes, Controversy, and Compromise'', Volume 1, p. 249.</ref> V svojih spominih iz leta 1885 Ulysses Grant ocenjuje ameriške oborožene sile, ki so se soočale z Mehiko bolj pozitivno. {{blockquote|Zmage v Mehiki so bile v vsakem primeru nadvse nad številčnejšimi nasprotniki. Za to sta bila dva razloga. Tako general Scott kot general Taylor sta imela armade, ki se le redko ustvarijo. Na bitkah pri Palo Altou in Resaca-de-la-Palma je imel general Taylor majhno vojsko, a je bila ta izključno sestavljena iz rednih enot pod najboljšim usposabljanjem in disciplino. Vsak častnik, od najvišjega do najnižjega, je bil izobražen v svojem poklicu, ne nujno na West Pointu, ampak v utrdbah, v garniziji, mnogi izmed njih pa tudi v vojnah proti avtohtonemu prebivalstvu. Navadni vojaki so bili verjetno slabši material za sestavo vojske od prostovoljcev, ki so sodelovali v vseh poznejših bitkah vojne; vendar so bili pogumni možje, vaja in disciplina pa sta iz njih izvabili vse, kar je bilo v njih. Verjetno ni nikdar stala pred sovražnikom boljša vojska, mož za moškega, kot ta, ki ji je poveljeval general Taylor v prvih dveh spopadih mehiške vojne. Prostovoljci, ki so sledili, so bili boljšega materiala, vendar na začetku brez vaje ali discipline. Povezani so bili s toliko discipliniranimi možmi in profesionalno izobraženimi častniki, da so se v boje podali z zaupanjem, ki ga sicer ne bi čutili. Skoraj takoj so sami postali vojaki. Vse te pogoje bi spet uživali v primeru vojne.<ref>{{navedi knjigo| url=https://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm#ch5| title=Osebni spomini U. S. Granta, popolni| date=2004| access-date=February 25, 2016| archive-url=https://web.archive.org/web/20160303233028/http://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm#ch5| archive-date=March 3, 2016| url-status=live}}</ref>}} ====Politične delitve==== ZDA so bile neodvisna država od [[Ameriška revolucija|Ameriške revolucije]], vendar je bila to država, ki je bila močno razdeljena po frakcijah, še posebej v zvezi s suženjstvom. Širitev države, zlasti s pomočjo oboroženega spopada proti suvereni državi, je poglobila te frakcijske delitve. Polk je za las zmagal v volitvah za predsednika 1844 in odločilno zmagal z elektorskimi glasovi, vendar je s pripojitvijo Teksasa leta 1845 in izbruhom vojne leta 1846 Polkova demokratska stranka izgubila predstavniški dom proti stranki Whigom, ki je nasprotovala vojni. Za razliko od Mehike, ki je imela šibke formalne državne institucije in kaotične spremembe v vladi in vojsko, ki je redno posegala v politiko, so ZDA na splošno ohranjale svoje politične delitve znotraj okvirov vladnih institucij. == Vloga žensk == === Prispevki mehiških žensk === ==== Na bojišču ==== Ker je Mehika vodila vojno na svojem ozemlju so bile ženske v podpornih enotah za vojsko, znane kot ''soldaderas''. Niso se udeleževale običajnega bojevanja na bojiščih, a so nekatere soldaderas sodelovale v bitki skupaj z moškimi. Te ženske so bile vključene v bojevanje med obrambo Mexico Cityja in Monterreyja. Nekatere ženske, kot sta Doña Jesús Dosamantes in María Josefa Zozaya, bodo vedno znane kot junakinje.<ref>{{navedi knjigo |last=Acuña |first=Rodolfo |title=Okupirana Amerika Zgodovina Čikanov |publisher=Pearson |year=2015 |pages=50}}</ref> Po drugi strani so nekatere mehiške ženske veljale za "angele", saj so nudile pomoč in tolažbo ranjenim moškim na obeh straneh.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.6 |title=Domoljubi, prostitutke in špijoni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=61 |chapter=Soldaderas: Mehiške ženske in bojišče |jstor=j.ctt1qv5pjr.6 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13,2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235330/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> ====Doma ==== Čeprav so soldaderas dokazale sposobnosti mehiških žensk izven zasebne sfere, so mehiške ženske doma še vedno prispevale k vojnim naporom. Potem, ko so se morale soočiti z izgubami v svoji državi, so mehiške ženske nosile črno oblačilo in ustvarjale mračne slike.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.6 |title=Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=67 |chapter=Soldaderas: Mexican Women and the Battlefield |jstor=j.ctt1qv5pjr.6 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235330/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> === Prispevki ameriških žensk === ==== Na bojišču ==== Ameriške in mehiške ženske so delile podobnosti pri nudenju svojih domačih storitev na bojišču. Med najbolj opaznimi ameriškimi ženskami na bojišču je bila Sarah A. Bowman Pogosto so jo videvali, kako dostavlja hrano, nosi ranjene vojake in se bori v bojih.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.8 |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=114 |chapter=Profiles in Courage: Working Women in Mexico |jstor=j.ctt1qv5pjr.8 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235253/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> ==== Doma ==== '''V Mehiki''' Medtem ko so se njihovi možje včlanili v vojsko je veliko žensk ostalo v Mehiki, da bi nadzirale svoje posle in postale tovarniške delavke.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.8 |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=109 |chapter=Profiles in Courage: Working Women in Mexico |jstor=j.ctt1qv5pjr.8 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235253/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> Kljub temu je tovarniška delavka Anna McClarmonde Chase bila dovolj pripravljena, da postane vohun za ameriške sile, da bi zaščitila svoj dom in poslovanje v odsotnosti svojega moža.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.8 |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=125 |chapter=Profiles in Courage: Working Women in Mexico |jstor=j.ctt1qv5pjr.8 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235253/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> '''V ZDA''' Tako kot so mehiške ženske prispevače k vojnim naporom iz svojih domov, so ženske v ZDA prav tako javno protestirale in izdelovale patriotske obrti, ki so jih lahko nosili ameriški vojaki.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.8 |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=124 |chapter=Profiles in Courage: Working Women in Mexico |jstor=j.ctt1qv5pjr.8 |access-date=November 29, 2023 |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235253/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live }}</ref> Poleg tega so ženske novinarke v več državah izkoristile svojo pismenost, da so spregovorile v podporo ali proti vojni, vključno z Anne Royall, Jane Swisshelm in Jane Cazneau.<ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.5 |title=Patrioti, Prostituti in Špijuni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=Univerza Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=52 |chapter=Ženske, reforme in ameriška domača fronta|jstor=j.ctt1qv5pjr.5 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.9 |title=Patrioti, Prostituti in Špijuni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=Univerza Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=138 |chapter=Ženske urednice poročajo o vojni|jstor=j.ctt1qv5pjr.9 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.9 |title=Patrioti, Prostituti in Špijuni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=Univerza Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=139 |chapter=Ženske urednice poročajo o vojni|jstor=j.ctt1qv5pjr.9 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Belolavek |first=John M. |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr.9 |title=Patrioti, Prostituti in Špijuni: Ženske in mehiško-ameriška vojna |publisher=Univerza Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0813939902 |pages=141 |chapter=Ženske urednice poročajo o vojni|jstor=j.ctt1qv5pjr.9 }}</ref> Ameriške ženske novinarke so igrale ključno vlogo pri predstavljanju glasov žensk, ki so bile zamolčane v javni sferi. == Dogodki == === Izbruh sovražnosti === [[File:Heroine of Fort Brown.jpg|thumb|Sarah A. Bowman, upodobljena kot junakinja Fort Browna. Po njeni smrti so jo pokopali z polnimi vojaškimi častmi.]] ====Teksas kampanja==== {{main|Texas Campaign}} ===== Incident pri Thornton ===== Predsednik Polk je naročil generalu Taylorju in njegovim enotam, da se premaknejo na jug proti Rio Grande. Taylor je prezrl mehiške zahteve po umiku na Nueces. Zgradil je improvizirano trdnjavo (kasneje znano kot Fort Brown/Fort Texas) ob bregovih Rio Grande nasproti mesta Matamoros, Tamaulipas.<ref name="Smith">{{navedi knjigo|author=Justin Harvey Smith|title=Vojna z Mehiko, zvezek 1|url=https://books.google.com/books?id=WBkOAAAAIAAJ&pg=PA464|year=1919|publisher=Macmillan|page=464|isbn=9781508654759|access-date=October 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160629160634/https://books.google.com/books?id=WBkOAAAAIAAJ&pg=PA464|archive-date=June 29, 2016|url-status=live}}</ref> Mehiške sile so se pripravljale na vojno. Dne 25. aprila 1846 je 2.000-članska mehiška konjeniška enota napadla 70-člansko ameriško patruljo, ki jo je vodil kapetan Seth Thornton, ki je bila poslana na sporno ozemlje severno od Rio Grande in južno od reke Nueces. V 2incidentu pri Thornton2 je mehiška konjenica porazila patruljo, ubila 11 ameriških vojakov in zajela 52.<ref name="K. Jack Bauer-1993">{{navedi knjigo|author=K. Jack Bauer|title=Zachary Taylor: Vojak, Plantažni, Državnik Starega Jugozahoda|url=https://books.google.com/books?id=H42TwTwE1IwC|year=1993|publisher=Louisiana State University Press|page=149|isbn=9780807118511|access-date=October 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160514090317/https://books.google.com/books?id=H42TwTwE1IwC|archive-date=May 14, 2016|url-status=live}}</ref> =====Obleganje Fort Texas===== Nekaj dni po "incidentu Thornton" je 3. maja 1846 začelo obleganje Fort Texasa. Mehiška artilerija v Matamorosu je odprla ogenj proti Fort Texasa, ki je odgovoril s svojimi topovi. Bombardiranje je trajalo 160 ur<ref name="Brooks122"/> in se je povečalo, ko so mehiške sile postopoma obkolile trdnjavo. Trinajst ameriških vojakov je bilo ranjenih med bombardiranjem, dva pa sta bila ubita.<ref name="Brooks122">Brooks (1849), str. 122.</ref> Med mrtvimi je bil Jacob Brown, po katerem je bila trdnjava kasneje poimenovana.<ref>Brooks (1849), str. 91, 117.</ref> =====Bitka pri Palo Altou===== 8. maja 1846 sta Zachary Taylor in 2.400 vojakov prispela, da rešita trdnjavo.<ref>Brooks (1849), str. 121.</ref> Vendar se je general Arista pohitel proti severu z enoto 3.400 vojakov in ga prestregel približno {{convert|5|mi|km|sigfig=1}} severno od reke Rio Grande, blizu današnjega Brownsville, Texas. Ameriška vojska je uporabila "letečo artilerijo", njihov izraz za konjsko artilerijo, mobilno lahkotno artilerijo, nameščeno na konjskih vagonih, s celotno posadko, ki je v boju jahala konje. Hitro streljanje artilerije in izjemno mobilna topniška podpora je imela uničujoč učinek na mehiško vojsko. V nasprotju z "letečo artilerijo" Američanov so mehiški topovi v bBitki pri Palo Altou imeli manj kakovostno smodniško strelivo, ki je streljalo s hitrostmi dovolj nizkimi, da so se ameriški vojaki lahko izogibali artilerijskim projektilom.<ref>Morgan, Robert. ''Lions of the West''. Algonquin Books of Chapel Hill, 2011, str. 237.</ref> Mehičani so odgovorili z konjeniškimi spopadi in svojo artilerijo. Ameriška leteča artilerija je nekoliko demoralizirala mehiško stran in ker so iskali teren, ki bi bil bolj v njihovo korist, so se Mehičani umaknili na drugo stran suhe struge med nočjo in se pripravili na naslednjo bitko. To je nudilo naravno utrdbo, vendar so se med umikom mehiške enote razpršile, kar je otežilo komunikacijo.<ref name="Brooks122"/> =====Bitka pri Resaca de la Palma===== Med bitko pri Resaca de la Palma 9. maja 1846 sta se obe strani spopadle v silovitem boju iz bližine. Ameriška konjenica je uspela zavzeti mehiško artilerijo, kar je povzročilo, da se je mehiška stran umaknila, kar se je nato spremenilo v pobeg.<ref name="Brooks122"/> Bojevanje na nepoznanem terenu, njegove enote so bežale, tako da je Arista ugotovil, da je nemogoče združiti svoje sile. Mehiške žrtve so bile velike, Mehičani pa so bili prisiljeni opustiti svojo artilerijo in prtljago. Trdnjava Brown je povzročila dodatne žrtve, ko so umikajoče se enote prehajale mimo trdnjave in dodatni mehiški vojaki so se še utopili, ko so poskušali preplavati reko Rio Grande.<ref>{{navedi knjigo|last=Bauer|first=K. Jack (Karl Jack)|url=https://www.worldcat.org/oclc/25746154|title=The Mexican War, 1846–1848|year=1993|orig-year=1974|publisher=University of Nebraska Press|isbn=0-8032-6107-1|edition=Bison books|location=Lincoln|oclc=25746154}}</ref> Taylor je prečkal Rio Grande in začel serijo bitk na mehiškem ozemlju. ====Razglasitve vojne, maj 1846==== [[File:Mexican–American War (without Scott's Campaign)-en.svg|thumb|upright=1.6|Pregledna karta vojne. Ključ: {{Colbegin|colwidth=165px}} {{legend|#FEE8B1|Sporna ozemlja}} {{legend|#EFE0C7|Ozemeljska država ZDA, 1848}} {{legend|#D4E697|Mehiško ozemlje, 1848}}{{legend|#FFFFE0|Predano ozemlje po pogodbi Guadalupe Hidalgo}} {{colend}}]] Polk je prejel novico o Thorntonovem incidentu, ki je skupaj z zavrnitvijo mehiške vlade ponudbe poslanca Slidella po njegovem mnenju predstavljalo ''casus belli za začetek vojne.''<ref>Smith (1919), str. 279.</ref><ref> {{navedi knjigo |last1 = Smith |first1 = Justin Harvey |author-link1 = Justin Harvey Smith |chapter = Predhodne razprave o sporu |title = Vojna z Mehiko |year = 1919 |url = https://books.google.com/books?id=WBkOAAAAIAAJ |volume = 1 |location = New York |publisher = Macmillan |publication-date = 1919 |page = 150 |isbn = 9781508654759 |access-date = 16. maj 2022 |quote = Tukaj leži ''casus belli'', ki ga v celoti potrjuje mednarodno pravo, praksa civiliziranih sil in splošno mnenje sveta. Tudi to je bilo mesto, na katerem je Polk, kot smo videli, čutil popolno zadovoljstvo, da stoji [...]. }} </ref> Polk je v sporočilu kongresu dejal:"Skodelica potrpljenja je bila izčrpana že pred nedavnimi informacijami z meje Del Norte. A zdaj, po ponovljenih grožnjah je Mehika prešla mejo Združenih držav, napadla našo ozemlje in prelila ameriško kri na ameriških tleh. Razglasila je, da so nasprotja začela in da sta zdaj ti dve državi v vojni.<ref>Faragher, John Mack, et al., eds. ''Out Of Many: A History of the American People''. Upper Saddle River: Pearson Education, 2006.</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.yale.edu/lawweb/avalon/presiden/messages/polk01.htm|title=Message of President Polk, May 11, 1846|access-date=July 20, 2008|quote= Mehika je prešla mejo Združenih držav, napadla našo ozemlje in prelila ameriško kri na ameriškem tleh. Razglasila je, da so nasprotja začela, in da sta zdaj ti dve državi v vojni.|url-status=dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20080725155106/http://www.yale.edu/lawweb/avalon/presiden/messages/polk01.htm|archive-date=July 25, 2008|df=mdy-all}}</ref> Ameriški kongres je 13. maja 1846 potrdil razglasitev vojne po nekaj urah razprave, pri čemer so jo južni demokrati močno podprli. Šestindvajset Whigov je glasovalo proti v vojni glede ključnega amandmaja v zvezi s suženjstvom,<ref name="Bauer68">Bauer (1992), str. 68.</ref> toda pri končnem glasovanju je le štirinajst Whigov glasovalo proti,<ref name="Bauer68"/> vključno z [[John Quincy Adams|Johnom Quincyjem Adamsom]]. Kasneje je novinec Whig iz Illinoisa [[Abraham Lincoln]] izpodbijal Polkovo trditev, da je bila ameriška kri prelita na ameriških tleh in to označil za "drzno ponarejanje zgodovine."<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 206</ref><ref>Bauer, ''The Mexican War, 1846–1848'', str. 370.</ref> Kar zadeva začetek vojne, Ulysses S. Grant, ki je nasprotoval vojni, a služil kot poročnik v Taylorjevi vojski, trdi v svojih ''osebnih spominih'' (1885), da je bil glavni cilj napredovanja vojske ZDA od reke Nueces do reke Rio Grande izzvati izbruh vojne brez napada, da bi oslabil morebitno politično nasprotovanje vojni.<blockquote>Prisotnost vojaških enot Združenih držav na robu spornega ozemlja najdlje od mehiških naselij ni bila zadostna, da bi provocirala nasprotja. Poslali so nas, da izzovemo boj, vendar je bilo nujno, da Mehika ta boj začne. Zelo je bilo dvomljivo ali bo kongres razglasil vojno; toda, če bi Mehika napadla naše vojake, bi lahko izvršna veja napovedala: "Ker vojna obstaja z dejanj, itd." in energično nadaljevala boj. Ko se enkrat začne, je bilo le malo javnih oseb, ki bi imele pogum, da bi se uprli. ... Ker Mehika ni pokazala volje, da bi prišla do Nueces, da bi pregnala napadalce s svojega ozemlja je postalo potrebno, da se "napadalci" približajo na priročno razdaljo, da bi bili zadeti. Tako so se začele priprave na premikanje vojske do reke Rio Grande, do točke blizu Matamorasa [sic]. Želeni je bilo zavzeti položaj blizu največjega središča prebivalstva, katerega smo lahko dosegli, ne da bi dejansko kršili ozemlje, na katerega nismo postavili nobenih zahtev.<ref>{{navedi knjigo|url= https://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm|title= Personal Memoirs U. S. Grant, Complete|date=June 2004|via=Project Gutenberg|access-date=February 25, 2016|archive-url= https://web.archive.org/web/20160303233028/http://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm|archive-date= March 3, 2016|url-status=live}}</ref></blockquote> V Mehiki, čeprav je Paredes 23. maja 1846 izdal manifest in 23. aprila razglasitev obrambne vojne, kar nekateri{{who|date=May 2022}} štejejo za ''de facto'' začetek vojne, je mehiški kongres uradno razglasil vojno 7. julija 1846."<ref name="miranda">{{navedi knjigo|author= Ángel Miranda Basurto|title= La Evolución de México|publisher= Editorial Porrúa|location= Mexico City|orig-year=1987|year=2002|edition= 6th|pages=358|language=es|trans-title=The Evolution of Mexico |isbn= 970-07-3678-4}}</ref>{{rp|148}} ====Ponovni prihod generala Santa Anne==== Porazi Mehike pri Palo Altu in Resaca de la Palma so pripeljali do ponovnega prihoda Santa Anne. V izgnanstvu na Kubi ob izbruhu vojne je napisal vladi v Mexico City, da noče nazaj na predsedniško mesto, ampak je pripravljen končati svoje izgnanstvo in uporabiti svoje vojaške izkušnje za vrnitev Teksasa Mehiki. Predsednik Farías je bil obupan. Sprejel je ponudbo in dovolil Santa Anni, da se vrne. Neznano za Faríasa se je Santa Ana skrivaj dogovarjal z predstavniki ZDA o prodaji vsega spornega ozemlja ZDA po razumni ceni, pod pogojem, da mu omogočijo vrnitev v Mehiko preko pomorskih blokad ZDA. Polk je poslal svojega predstavnika na Kubo, Alexandra Slidella MacKenzija, da bi se neposredno pogajal s Santa Ano. Pogajanja so bila tajna in ni pisnih zapisov o srečanjih, vendar je iz srečanj izšlo nekaj razumevanja. Polk je prosil Kongres za $2 milijona, ki naj bi se porabili za pogajanje o pogodbi z Mehiko. ZDA so dovolile Santa Ani, da se vrne v Mehiko ter so dvignile pomorsko blokado ob obali Mehiškega zaliva. Vendar je v Mehiki Santa Ana zanikal kakršnokoli vedenje o srečanju z ameriškim predstavnikom ali o kakršnihkoli ponudbah ali transakcijah. Namesto da bi bil Polkov zaveznik je obdržal vsa denarna sredstva, ki so mu bila dana in začel načrtovati obrambo Mehike. Američani so bili razočarani vključno z generalom Scottom, saj je bil to nepričakovan preobrat. "Santa Ana se je norčeval iz naivnosti svojih sovražnikov: ZDA so bile zavedene, ko so verjele, da bi lahko izdal svojo materno deželo.'"<ref>quoted in Fowler, ''Santa Anna of Mexico'' p. 255. The negotiations are discussed pp. 253–254</ref> Santa Ana se je izogibal angažiranju v politiki in se posvetil vojaški obrambi Mehike. Medtem, ko so politiki poskušali ponovno uvesti zvezno republiko, se je Santa Ana odpravila na fronto, da bi ponovno osvojil izgubljeno severno ozemlje. Čeprav je bil Santa Ana izvoljen za predsednika leta 1846 je zavrnil, da bi vladal in to prepustil svojemu podpredsedniku, medtem ko se je poskušal soočiti z Taylorjevimi silami. Z obnovljeno zvezno republiko so nekatere države zavrnile podporo nacionalni vojaški kampanji, ki jo je vodil Santa Ana, ki je v prejšnjem desetletju neposredno bojeval z njimi. Santa Ana je pozval podpredsednika Gomeza Faríasa naj deluje kot diktator, da bi pridobil potrebne može in material za vojno. Gómez Farías je prisilil katoliško cerkev do posojila, vendar sredstva niso bila na voljo pravočasno, da bi podprla Santa Anino vojsko.<ref>Fowler, ''Santa Anna of Mexico'' pp. 259–261</ref> ===Reakcija v Združenih državah=== ====Nasprotovanje vojni==== [[File: Abraham Lincoln by Nicholas Shepherd, 1846-crop.jpg|thumb|upright|[[Abraham Lincoln]] v svojih poznih 30-ih letih kot član Whig stranke v kongresu, ko je nasprotoval mehiško-ameriški vojni. Fotografijo je posnel eden od Lincolnovih študentov prava okoli leta 1846.]] [[File:Frederick Douglass by Samuel J Miller, 1847-52.png|thumb|upright|Bivši suženj in pomemben zagovornik proti suženjstvu [[Frederick Douglass]] je nasprotoval mehiško-ameriški vojni.]] V Združenih državah, ki so bile vedno bolj razdeljene zaradi frakcijskih sporov, je bila vojna partijska zadeva in eden od ključnih elemenovt ameriške državljanske vojne. Večina Whigov na severu in jugu ji je nasprotovala;<ref name="Jay166">Jay (1853), pp. 165–166.</ref> večina demokratov pa jo je podpirala.<ref name="Jay165">Jay (1853), p. 165.</ref> Južni demokrati, navdihnjeni z priljubljenim prepričanjem v Manifest Destiny so jo podpirali v upanju, da bi dodali ozemlje sužnjelastnikov jugu in se izognili številčnemu presežku hitreje rastočega severa. O'Sullivan, editor revije ''Democratic Review'' je to frazo skoval v njenem kontekstu trdeč, da mora biti "naša očitna usoda, da prekrijemo celino, ki nam jo je "Providenca" (usoda) namenila za prost razvoj naših letno naraščajočih milijonov."<ref>Glej O'Sullivanov članek iz leta 1845 [http://web.grinnell.edu/courses/HIS/f01/HIS202-01/Documents/OSullivan.html "Priključitev"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051125043717/http://web.grinnell.edu/courses/HIS/f01/HIS202-01/Documents/OSullivan.html |datum=25. november 2005 }}, ''United States Magazine and Democratic Review''.</ref> Severne skupine proti suženjstvu so se bale širjenja Južne "suženjske moči"; Whigsi so na splošno želeli okrepiti ekonomijo z industrializacijo, ne pa jo širiti z več zemlje. Med najglasnejšimi nasprotniki vojne v predstavniškem domu je bil nekdanji predsednik ZDA [[John Quincy Adams|Adams]] iz [[Massachusetts]]a. Prvič je izrazil skrbi glede širjenja na mehiško ozemlje leta 1836, ko je nasprotoval priključitvi Teksasa po njegovi dejanski neodvisnosti od Mehike. To trditev je nadaljeval leta 1846 iz istega razloga. Vojna z Mehiko bi dodala novo sužnjsko ozemlje narodu. Ko je 13. maja 1846 prišlo na glasovanje o vojni z Mehiko, je Adams v dvorani izrekel odločno "Ne!" Le 13 drugih je sledilo njegovi odločitvi. Kljub temu nasprotovanju je kasneje glasoval za vojni proračun.<ref name="zinn"/>{{rp|151}} Nekdanji suženj [[Frederick Douglass]] je nasprotoval vojni in bil razočaran nad šibkostjo protivojnega gibanja. "Odločitev našega predsednika, ki drži sužnje in verjetnost njegovega uspeha pri izsiljevanju od ljudi, moških in denarja za njegovo izvajanje je očitna iz šibke opozicije, ki je nasproti njemu. Nihče se ne zdi voljan, da bi z vsem tveganjem stal za mir."<ref>citirano v Christensen, ''The U.S.–Mexican War'', str. 74.</ref> Polk je na splošno uspel manipulirati Whigse, da so podprli proračun za vojno, vendar le potem, ko se je vojna že začela, nato pa "zameglil situacijo s številnimi lažnimi izjavami o mehiških dejanjih."<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 22.</ref> Ni se vsak strinjal. Joshua Giddings je vodil skupino nasprotnikov v Washingtonu D.C. Vojno z Mehiko je imenoval "agresivno, nečisto in nepravično vojno" in glasoval proti oskrbi vojakov in orožja. Rekel je: "Pri umoru Mehikov na njihovem lastnem ozemlju ali pri ropanju njihove dežele ne morem sodelovati ne zdaj ne kasneje. Krivda za te zločine mora ležati na drugih. Ne bom sodeloval v njih."<ref>Giddings, Joshua Reed. ''Govori v kongresu [1841–1852]'', J.P. Jewett in družba, 1853, str. 17.</ref> Tudi Whig Lincoln je izpodbijal Polkov vzrok za vojno. Polk je trdil, da je Mehika "izlila ameriško kri na ameriškem tleh". Lincoln je predložil osem "Spot Resolutions", v katerih je zahteval, da Polk navede točno mesto, kjer je bil napaden Thornton in kjer je bila izlita ameriška kri ter pojasni ali je to območje ameriško ozemlje ali ga je zahtevala Španija in Mehika. Tudi Lincoln dejansko ni ustavil denarja za moške ali zaloge v vojnem naporu.<ref name="zinn"/>{{rp|151}} Whig senator Thomas Corwin iz Ohia je leta 1847 imel dolg govor, ki je obtoževal predsedniško vojno. V senatu 11. februarja 1847 je vodja Whigov Robert Toombs iz Georgije izjavil: "Ta vojna je nedefinirana ... Obtožujemo predsednika, da je zlorabil vojno moč&nbsp;... z osvajanjem dežele&nbsp;... ki je bila stoletja v lasti Mehike. ... Postavimo brzico na to poželenje po dominaciji. Imeli smo dovolj ozemlja, Nebo to ve."<ref>[[Albert J. Beveridge|Beveridge]] 1:417.</ref> Demokratski predstavnik David Wilmot je predstavil predlog "Wilmot Proviso", ki bi prepovedal suženjstvo v novem ozemlju pridobljenem od Mehike. Wilmotov predlog je uspel v predstavniškem domu vendar ne v senatu.<ref>Richards, Leonard L. ''Suženjske moči in južna dominacija 1780–1860''."""2000 pp. 152–153.</ref><ref>Silbey, Joel H. ''Vihar nad Teksasom: Kontroverza o aneksiji in pot do državljanske vojne''. 2005 130–131</ref> Severni abolicionisti so napadli vojno kot poskus sužnjelastnikov, da bi okrepili svoj nadzor nad suženjstvom in tako zagotovili svoj nadaljnji vpliv v zvezni vladi. Ugledni umetniki in pisatelji so nasprotovali vojni, med njimi James Russell Lowell, čigar deli na temo "Sedanja kriza"<ref>Gradert, Kenyon. ''Puritan Spirits in the Abolitionist Imagination''. Chicago: The University of Chicago Press, 2020: 108. {{ISBN|978-0-226-69402-3}}</ref> in satirični ''The Biglow Papers'' sta bili takoj priljubljena.<ref>Pierpaoli, Paul G., Jr. ''Enciklopedija mehiško-ameriške vojne: Politična, socialna in vojaška zgodovina'' (zvezek I), Spencer Tucker (urednik). Santa Barbara, CA: ABC-CLIO, 2013: 372. {{ISBN|978-1-85109-853-8}}</ref> Transcendentlska pisatelja Henry David Thoreau in Ralph Waldo Emerson sta prav tako kritizirala vojno. Thoreau, ki je prestajal zaporno kazen, ker je zavrnil plačilo davka, ki bi podprl vojno prizadevanje je predavanje spremenil v esej, ki je zdaj znan kot ''Civil Disobedience''. Emerson je bil jedrnat in napovedal, "ZDA bodo zavzele Mehiko, vendar bo to kot človek, ki je pogoltnil arzenik, ki ga bo zatem zrušil. Mehika nas bo zastrupila." Dogodki so to potrdili, saj so razprave o širjenju suženjstva na ozemljih, ki so bila odvzeta Mehiki, vzpodbudile zdrs v državljansko vojno le dobrih dvanajst let pozneje.<ref name="TD-20180818">{{navedi novice |last1=Sjursen |first1=Danny |title=Prevara mehiško-ameriška vojna (1846–48) |url=https://www.truthdig.com/articles/american-history-for-truthdiggers-the-fraudulent-mexican-american-war-1846-48/ |website=Truthdig |access-date=August 31, 2018 |date=August 18, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180831175128/https://www.truthdig.com/articles/american-history-for-truthdiggers-the-fraudulent-mexican-american-war-1846-48/ |archive-date=August 31, 2018 |url-status=live }}</ref> Združenje delavcev Nove Anglije je obsodilo vojno, nekateri irski in nemški priseljenci so prestopili iz ameriške vojske in oblikovali "Saint Patrick's Battalion", da bi se borili za Mehiko.<ref name="zinn" />{{rp|152–157}} ====Podpora vojni==== [[File:Volunteers leaving for the Mexican War, Exeter, New Hampshire, daguerreotype by E. Punderson, ca.1846.jpg|thumb|Prostovoljci odhajajo v mehiško vojno, Exeter, [[New Hampshire]], [[Dagerotipija|dagerotipija]]E. Pundersona, ca.1846]] Poleg trditev, da so dejanja mehiških vojaških sil znotraj spornih meja severno od reke Rio Grande predstavljala napad na ameriško ozemlje so zagovorniki vojne gledali na ozemlja Nove Mehike in Kalifornije kot na samo nominalno mehiške posesti z zelo šibkimi povezavami z Mehiko. Ozemlja so videli kot neurejena, brez vladavine in zaščite, katerih neavtohtona populacija je predstavljala znatno ameriško komponento. Poleg tega so Američani menili, da so ozemlja pod takojšnjo grožnjo pridobitve s strani ameriškega rivala na kontinentu, Britancev. Predsednik Polk je te trditve ponovil v svojem tretjem letnem sporočilu kongresu 7. decembra 1847.<ref>{{navedi splet |url=http://www.presidency.ucsb.edu/ws/print.php?pid=29488 |title=James K. Polk: Tretje letno sporočilo – 7. december 1847 |publisher=Presidency.ucsb.edu |access-date=May 28, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130120021518/http://www.presidency.ucsb.edu/ws/print.php?pid=29488 |archive-date=January 20, 2013 |url-status=live }}</ref> Natančno je podrobno opisal stališče svoje administracije o izvorih konflikta, ukrepe, ki jih je ZDA sprejela za izogibanje sovražnosti in upravičenost za razglasitev vojne. Prav tako je razložil številne odprte finančne zahtevke ameriških državljanov proti Mehiki in trdil v luči mehiške insolventnosti, da je bila odcepitev nekaterih velikih delov njegovih severnih ozemelj edina odškodnina, ki je bila realno na voljo kot nadomestilo. To je pomagalo mobilizirati demokrate v kongresnu na njegovo stran, kar je zagotovilo sprejetje njegovih vojaških ukrepov in okrepilo podporo za vojno v ZDA. ====ZDA in novinarstvo med vojno==== [[File:Richard Caton Woodville - War News from Mexico, 1848.jpg|thumb|upright|left|''Novice o vojni iz Mehike'' (1848)]] Mehiško-ameriška vojna je bila prva vojna ZDA, ki jo je pokrival masovni mediji, predvsem rumeni tisk in je bila prva tuja vojna, o kateri so poročali predvsem ameriški dopisniki.<ref>{{cite journal |first=Tom |last=Reilly |title=Suppressiónica časopisov med mehiško vojno, 1846–48 |journal=Journalism & Mass Communication Quarterly |volume=54 |issue=2 |pages=262–349 |date=June 1, 1977 |url=http://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/107769907705400205 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181215225431/https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/107769907705400205 |archive-date=December 15, 2018 |doi=10.1177/107769907705400205|s2cid=143779590 }}</ref> Pokritost s strani tiska v Združenih državah je bila zaznamovana s podporo vojni in širokim javnim interesom ter zahtevi prebivalstva po poročanju o konfliktu. Pokritost vojne v Mehiki (tako s strani Mehičanov kot tudi Američanov, ki so bili v Mehiki) je bila omejena zaradi cenzure tiska, najprej s strani mehiške vlade in pozneje s strani ameriške vojske. [[Walt Whitman]] je z navdušenjem podprl vojno leta 1846 in pokazal svoje prezirljivo stališče do Mehike ter navdušenje za Manifest Destiny: "Kaj ima obupana, neučinkovita Mehika—s svojim vraževerjem, svojim posmehom svobodi, svojim dejanskim tiranstvom peščice nad množico—kaj ima ona za opraviti z velikim poslanstvom naseljevanja novega sveta z plemenito raso? Naša naj bo, za dosežek našega cilja!"<ref>Urnik, ''Brooklyn Daily Eagle'', 1846, citirano v Loveman, Brian. ''No Higher Law: American Foreign Policy and the Western Hemisphere since 1776''. Chapel Hill: University of North Carolina Press 2010, str. 65.</ref> Pokritost vojne je bila pomemben razvoj v ZDA, pri čemer so novinarji in vojaki, ki so pisali pisma, javnosti v ZDA dali "prvo neodvisno novično poročanje o vojni od doma ali tujine."<ref>Lawrence Delbert Cress, "Uvod", ''Dispatches from the Mexican War'', Norman: University of Oklahoma Press 1999, str. 8.</ref> Med vojno so izumi kot je telegraf ustvarili nove načine komunikacije, ki so obveščali ljudi z najnovejšimi novicami novinarjev na prizorišču. Najpomembnejši med njimi je bil George Wilkins Kendall, severnjak, ki je pisal za New Orleans ''Picayune'' in katerih članki ''Dispatches from the Mexican War'' predstavljajo pomemben prvi vir za konflikt.<ref>George Wilkins Kendall, ''Dispatches from the Mexican War'', uredil Larence Delbert Cress. Norman: University of Oklahoma Press 1999.</ref> Z več kot desetletjem izkušenj poročanja o urbanem kriminalu je "rumeni tisk" realiziral vse večje povpraševanje javnosti po presunljivih vojnih novicah. Poleg tega Shelley Streetby dokazuje, da je tiskovna revolucija, ki je predhodila mehiško-ameriški vojni, omogočila distribucijo poceni časopisov po vsej državi.<ref>{{cite journal|last1=Streetby|first1=Shellby|title=American Sensations: Empire, Amnesia, and the US–Mexican War|url=https://archive.org/details/sim_american-literary-history_spring-2001_13_1/page/n5|journal=American Literary History|date=2001|volume=13|issue=1 |page=2}}</ref> To je bil prvič v zgodovini ZDA, da so imeli poročila novinarjev namesto mnenj politikov velik vpliv na oblikovanje mnenj in stališč ljudi do vojne. Poleg pisanih poročil o vojni so vojni umetniki takrat in takoj zatem nudili vizualno dimenzijo vojne. Vizualne odrske Carla Nebela so dobro znane.<ref>Ron Tyler. "Velika ameriška knjiga: Vojna med Združenimi državami in Mehiko, ilustrirano" v ''Artes de México''. št. 80, "Carl Nebel: Potujoči slikar devetnajstega stoletja", avgust 2006, str. 77–80.</ref> S stalnim poročanjem z bojišča so se Američani čustveno povezali kot skupnost. Novice o vojni so povzročile izjemno popularno navdušenje. Spomladi 1846 so novice o Taylorjevi zmagi pri Palo Altu pritegnile veliko množico, ki se je srečala v mestu tekstilne industrije Lowell, Massachusetts. V [[Chicago|Chicago]]u se je aprila 1847 zbralo veliko število državljanov, da bi proslavili zmago pri Bueni Visti.<ref>{{navedi knjigo|title=History of Chicago from the Earliest Period to the Present Time|last=Andreas|first=A. T.|publisher=A. T. Andreas|year=1884|volume=1|location=Chicago|pages=154}}</ref> New York je v maju 1847 proslavil dvojni zmagi pri Veracruzu in Bueni Visti. Generala Taylor in Scott sta postala junaka za svoj narod in pozneje sta postala predsedniška kandidata. Polk je obljubil, da bo predsednik samo en mandat, a je njegov zadnji uradni korak bil udeležba na Taylorjevi inavguraciji kot predsednika.<ref>Christiansen, ''The U.S.–Mexico War'', p. 220.</ref> ===Invazije ZDA na obrobje Mehike=== ====Kampanja v Novi Mehiki==== [[File:Kearny-Las-Vegas-Aug-1846-engraving-1882.jpg|thumb|upright|Gen. Kearnyjeva priključitev "New Mexico Territory", 15. avgust 1846]] Po razglasu vojne 13. maja 1846 je general Stephen W. Kearny iz vojske Združenih držav ob juniju 1846 odšel jugozahodno iz Fort Leavenworth, [[Kansas]] z okoli 1.700 ljudmi v svoji "Vojski Zahoda". Kearnyjeva povelja so bila, da zavaruje ozemlja Nuevo México in Alta California.<ref name=BoSF>{{navedi splet | title = The Battle of Santa Fe | year = 2005–2008 | work = Early American Wars: A Guide to Early American Units and Battles before 1865 | publisher = MyCivilWar.com | url = http://www.mymexicanwar.com/battles/460818.htm | access-date = January 14, 2009 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100528121633/http://www.mymexicanwar.com/battles/460818.htm | archive-date = May 28, 2010 | url-status = live }}</ref> V Santa Fe, [[New Mexico]] je guverner Manuel Armijo želel preprečiti boj, vendar so ga 9. avgusta polkovnik Diego Archuleta in častnika milice Manuel Antonio Chaves in Miguel Pino prisilili, da pripravi obrambo.<ref name=Simmons>{{navedi knjigo | author=Simmons, Marc | title=The Little Lion of the Southwest: a life of Manuel Antonio Chaves | location = Chicago | publisher=The Swallow Press | year=1973 | isbn=978-0-8040-0633-0}}</ref> Armaijo je postavil položaj v Apache Canyon, ozkem prehodu približno {{convert|10|mi|km}} jugovzhodno od mesta.<ref>{{navedi splet | title = New Mexico Historic Markers: Canoncito at Apache Canyon | url = http://historicmarkers.newmexico.org/markers/detail.php?region=&id=70 | access-date = April 15, 2007 |archive-url = https://web.archive.org/web/20070927005915/http://historicmarkers.newmexico.org/markers/detail.php?region=&id=70 <!-- Bot retrieved archive --> |archive-date = September 27, 2007}} Includes a link to a map.</ref> Vendar pa je 14. avgusta, preden je bila ameriška vojska sploh vidna, sklenil, da se ne bo boril. Američan James Magoffin je trdil, da je prepričal Armija in Archuleto, da sta sledila tej poti;<ref name=Keleher>{{navedi knjigo | title=Turmoil in New Mexico 1846–1848 | author=Keleher, William A. | year = 1952 | publisher = University of New Mexico Press | isbn = 978-0-8263-0631-9}}</ref> nepreverjena zgodba pravi, da je podkupil Armija.<ref name=Beck>{{navedi knjigo | title = New Mexico: A History of Four Centuries | url = https://archive.org/details/newmexicohistory0000beck | url-access = registration | author = Beck, Warren A. | year = 1962 | publisher = University of Oklahoma Press}}</ref> Ko sta Pino, Chaves in nekateri pripadniki milice vztrajali pri boju, je Armijo ukazal, da naj se top obrne proti njim.<ref name=Simmons/> Mehiška vojska se je umaknila v Santa Fe, Armijo pa je zbežal v mehiško državo Chihuahua. Kearny in njegova vojska nista naletela na mehiške sile, ko so prispeli 15. avgusta. Kearny in njegova sila sta vstopila v Santa Fe in zasedla Novo Mehiko brez izstreljenega strela. Kearny se je 18. avgusta razglasil za vojaškega guvernerja [[Nova Mehika|Nove Mehike]] in ustanovil civilno vlado. Ameriški uradniki so pripravili začasni pravni sistem za ozemlje, ki se je imenoval "Kearny Code".<ref>Morgan, Robert (2011). ''Lions of the West''. Algonquin Books of Chapel Hill, str. 243.</ref> Kearny je nato odpeljal preostanek svoje vojske proti zahodu v Alto Kalifornijo;<ref name=BoSF/> pustil je polkovnika Sterlinga Prica na čelu ameriških sil v Novi Mehiki. Imenoval je Charles Benta za prvega teritorialnega guvernerja Nove Mehike. Po Kearnyjevem odhodu so se uporniki v Santa Feu pripravili za božični upor. Ko so načrti prišli do ameriških oblasti so uporniki upor prestavili. Pridobili so številne domorodne zaveznike, vključno z [[Pueblo]] Indijanci, ki so prav tako želeli izgnati Američane z ozemlja. Zjutraj, 19. januarja 1847 so začeli uporniki vstajo v Don Fernando de Taos, današnjem Taos, New Mexico, ki je kasneje dobilo ime "Taos Revolt". Vodila sta jih Pablo Montoya, hispano Novomehičan in Tomás Romero, domorodni Taos Indijanec, poznan tudi kot ''Tomasito'' (Mali Tomas). Romero je vodil domorodne bojevnike do Bentove hiše, kjer so razbili vrata, Benta ustrelili s puščicami in mu vzeli skalp v prisotnosti njegove družine. Odšli so naprej in pustili Benta še živega. Skupaj z ženo Ignacio in otroki ter ženami prijateljev Kita Carsona in Thomasa Oliverja Boggsa so je skupina rešila tako, da je izkopala predor skozi ilovnato steno svoje hiše v sosednjo. Ko so uporniki odkrili skupino so ubili Benta, a pustili ženske in otroke na miru. Naslednji dan je velika oborožena sila približno 500 Novomehičanov in Pueblo Indijancev napadla in obkolila mlin Simeona Turleyja v Arroyo Hondo, Taos County, New Mexico, več kilometrov izven Taosa. Charles Autobees, zaposlen v mlinu je videl moške, ki so prišli. Odjahal je v Santa Fe po pomoč od okupacijskih ameriških sil. Osem do deset gorskih lovcev je ostalo v mlinu za obrambo. Po enodnevni bitki sta preživela le dva gorska lovca, John David Albert in Thomas Tate Tobin, Autobeesov polbrat. Oba sta se ponoči ločeno rešila peš. Isti dan so novomehiški uporniki ubili sedem ameriških trgovcev, ki so prehajali skozi vas Mora, New Mexico. Do 15 Američanov je bilo ubitih v obeh akcijah 20. januarja. Ameriška vojska se je hitro premaknila, da bi zatrla upor; polkovnik Price je vodil več kot 300 ameriških vojakov iz Santa Fee v Taos, skupaj z 65 prostovoljci, vključno z nekaterimi Novomehičani, ki so jih organizirali Ceran St. Vrain, poslovni partner Williama in Charlesa Benta. Na poti so združene sile odgnale silo okoli 1.500 Novomehičanov in Pueblov v bitki pri Santa Cruz de la Cañada in v bitki za Embudo Pass. Uporniki so se umaknili v Taos Pueblo, kjer so poiskali zavetje v ilovnati cerkvi. Med bitko je ameriška vojska predrla zid cerkve in usmerila topniški ogenj v notranjost, povzročila številne žrtve in ubila približno 150 upornikov. Ujeli so še 400 moških po tesnem boju iz oči v oči. V bitki so umrli le trije Američani.<ref name="Garrard">Garrard, Lewis H. (1850). [https://books.google.com/books?id=_A8TAAAAYAAJ&q=Trial+ ''Wah-to-yah and the Taos Trail; or Prairie Travel and Scalp Dances, with a Look at Los Rancheros from Muleback and the Rocky Mountain Camp-fire''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160603090602/https://books.google.com/books?id=_A8TAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=Wah-to-yah%20and%20the%20Taos%20Trail,&source=gbs_slider_thumb#v=onepage&q=Trial%20&f=false |datum=3. junij,2016 }}, str. 214–215; ponatis, Univerza Oklahoma Press, Norman, 1955.</ref> Ločena skupina ameriških vojakov pod vodstvom stotnikov Izraela R. Hendleya in Jesseja I. Morina je kampanjo izvajala proti upornikom v Mori. Prva bitka pri Mori se je končala z zmago Nove Mehike. Američani so ponovno napadli v drugi bitki pri Mori in zmagali, kar je končalo njihove operacije proti Mori. Novomehiški uporniki so ameriške sile napadli še trikrat v naslednjih mesecih. Ti dogodki so znani kot bitka pri kanjonu Red River, bitka pri Las Vegasu in bitka pri Cienega Creeku. ====Kampanja v Kaliforniji==== [[File:SanPasqual.jpg|thumb|Bitka pri San Pasqual, zmaga kalifornijske vojske pod vodstvom generala Andrésa Picoa proti močnejši ameriški sili, ki ji je poveljeval general Stephen W. Kearny.]] Novica o razglasitvi vojne s strani Kongresa je dosegla Kalifornijo avgusta 1846.<ref name="Walker p104">{{navedi knjigo |last=Walker |first=Dale L. |title=Bear Flag Rising: The Conquest of California, 1846 |publisher=Forge Books |year=1999 |isbn=978-0-3128-6685-3 |location=New York |url=https://archive.org/details/bearflagrisingco00walk |url-access=registration |page=[https://archive.org/details/bearflagrisingco00walk_0/page/104 104]}}</ref> Ameriški konzul Thomas O. Larkin, ki je bil nameščen v Montereyu, Kalifornija, je usklajeno deloval med dogodki v tej okolici, da bi se izognil prelitju krvi med Amerikanci in mehiško vojaško garnizijo pod vodstvom generala Joséja Castra, starejšega vojaškega častnika v Kaliforniji.{{sfnp|Walker|1999|str=91–92, 96}} Frémont, ki je vodil topografsko ekspedicijo ameriške vojske za raziskovanje "Velikega Bazena" je decembra 1845 vstopil v "Sacramento Valley".{{sfnp|Walker|1999|str=72}} Frémontova skupina je bila na "Upper Klamath Lake" v "Oregon Territory", ko je prejela novico, da je vojna med Mehiko in ZDA neizbežna;{{sfnp|Walker|1999|str=103}} skupina se je nato vrnila v Kalifornijo.{{sfnp|Walker|1999|str=107}} Mehika je izdala proklamacijo, da tujci ne smejo več imeti lastnine v Kaliforniji in so podvrženi izgonu.{{sfnp|Walker|1999|str=101}} Ko so se pojavile govorice, da general Castro zbira vojsko proti njim, so se ameriški naseljenci v Sacramento Valley združili, da bi se uprli grožnji.{{sfnp|Walker|1999|str=110}} Dne 14. junija 1846 je 34 ameriških naseljencev prevzelo nadzor nad nebranjeno mehiško vladno postojanko v Sonoma, Kalifornija|, da bi preprečili Castrove načrte.{{sfnp|Walker|1999|str=123–125}} En naseljenec je naredil "Zastavo medveda" in jo dvignil nad Sonoma Plaza. V enem tednu se je 70 več koz prostovoljcev pridružilo upornikom,{{sfnp|Walker|1999|str=129}} ki so se v začetku julija povečali na skoraj 300.{{sfnp|Walker|1999|str=139}} Ta dogodek pod vodstvom Williama B. Id je postal znan kot "Uporniki z Zastavo medveda". [[File:Battle of Río San Gabriel.jpg|thumb|right|Bitka pri Río San Gabriel je bila odločilna zmaga ameriških sil proti "Californios" med ameriškim osvajanjem Kalifornije.]] Dne 25. junija je Frémontova skupina prispela, da bi pomagala pri pričakovanem vojaškem spopadu.{{sfnp|Walker|1999|str=134}} [[San Francisco]], takrat imenovan Yerba Buena, so 2. julija okupirali uporniki z "Zastavo medveda".{{sfnp|Walker|1999|str=138}} Dne 5. julija je bil Frémontov kalifornijski bataljon oblikovan z združevanjem njegovih sil z mnogimi uporniki.{{sfnp|Walker|1999|str=140}} Kommodor John D. Sloat, poveljnik Pacifiške eskadre ameriške mornarice,je bil blizu Mazatlana v Mehiki in je prejel ukaze, da zavzame San Francisco Bay in blokira kalifornijska pristanišča, ko je bil prepričan, da je vojna začela.{{sfnp|Walker|1999|str=98}} Sloat je odplul proti Montereyju in prispel 1. julija.{{sfnp|Walker|1999|str=142}} Sloat, ko je slišal o dogodkih v Sonomi in Frémontovi vpletenosti je napačno menil, da deluje na ukaz Washingtona in je naročil svojim silam, da zasedejo Monterey 7. julija in dvignejo ameriško zastavo.{{sfnp|Walker|1999|pp=143–144}} 9. julija je 70 mornarjev in [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|marincev]] prispelo na Yerba Buena in dvignilo ameriško zastavo. Kasneje tisti dan v Sonomi je bila Zastava medveda spuščena, ameriška zastava pa je bila dvignjena na njeno mesto.{{sfnp|Walker|1999|p=148}} Na Sloatove ukaze je Frémont pripeljal 160 prostovoljcev v Monterey, poleg Kalifornijskega bataljona.{{sfnp|Walker|1999|p=149}} 15. julija je Sloat prenesel svoje poveljstvo nad Pacifiško eskadro na komodorja Roberta F. Stocktona, ki je bil bolj vojaško agresiven.{{sfnp|Walker|1999|p=154}} Zbral je pripravljene člane Kalifornijskega bataljona v vojaško službo, Frémont pa je prevzel poveljstvo.{{sfnp|Walker|1999|p=154}} Stockton je ukazal Frémontu, naj se odpravi v [[San Diego]], da se pripravi na napredovanje proti severu do Los Angelesa.{{sfnp|Walker|1999|p=156}} Ko je Frémont prispel, je Stocktonovih 360 mož prispelo v San Pedro.{{sfnp|Walker|1999|p=157}} Castro in Pico sta napisala poslovilno pismo in pobegnila ločeno v mehiško državo Sonoro.{{sfnp|Walker|1999|p=158}} [[File:Battle_of_La_Mesa_(William_H._Meyers,_1847).jpg|thumb|Bitka pri La Mesi je bila zadnja bitka med Američani in californios silami.]] Stocktonova vojska je 13. avgusta vstopila v Los Angeles brez nasprotovanja, nato pa je poslal poročilo državnemu sekretarju, da je "Kalifornija popolnoma svobodna od mehiške oblasti."{{sfnp|Walker|1999|p=159}} Vendar je Stockton pustil tiranskega častnika na čelu Los Angelesa z majhno silo.{{sfnp|Walker|1999|p=196}} Domači ''Californiosi'', pod vodstvom José María Floresa, ki so delovali sami in brez zvezne pomoči iz Mehike, so v obleganju Los Angelesa prisilili ameriško posadko k umiku 29. septembra.{{sfnp|Walker|1999|p=197}} Tudi majhne ameriške posadke v San Diegu in Santa Barbari so prisilili v beg.{{sfnp|Walker|1999|p=198}} Kapitan William Mervine je 7. oktobra pristal 350 mornarjev in marincev v San Pedru.{{sfnp|Walker|1999|p=199}} V bitki pri Dominguez Ranchu so jih napadle in odgnale Floresove sile v manj kot eni uri.{{sfnp|Walker|1999|p=200}} Štirje Američani so umrli, 8 pa je bilo huje ranjenih. Stockton je prispel s okrepitevami v San Pedro, kar je povečalo ameriške sile na tam 800.{{sfnp|Walker|1999|p=201}} On in Mervine sta nato vzpostavila operativno bazo v San Diegu.{{sfnp|Walker|1999|p=203}} Medtem je Kearny in njegova sila približno 115 mož, ki so opravili naporen pohod čez Sonorsko puščavo, prečkali Río Colorado konec novembra 1846.{{sfnp|Walker|1999|p=209}} Stockton je poslal 35-člansko patruljo iz San Diega, da jih poišče.{{sfnp|Walker|1999|p=204}} 7. decembra je 100 suličarjev pod generalom Andrésom Picoom (brat guvernerja), ki so se pripravljali na napad, napadlo Kearnyjevo vojsko približno 150 mož v bitki pri San Pasqualu, kjer je bilo 22 Kearnyjevih mož (eden od njih je kasneje umrl zaradi ran) v 30 minutah boja ubitih.{{sfnp|Walker|1999|pp=215–219}} Ranjeni Kearny in njegova okrvavljena sila sta napredovala, dokler nista morala vzpostaviti obrambne pozicije na "Mule Hill".{{sfnp|Walker|1999|p=221}} General Pico jih je dni oblegal štiri dni, dokler ni prispela 215-članska ameriška reševalna sila.{{sfnp|Walker|1999|p=224}} Frémont in 428-članski Kalifornijski bataljon sta prispela v San Luis Obispo 14. decembra{{sfnp|Walker|1999|p=234}} in Santa Barbaro 27. decembra.{{sfnp|Walker|1999|p=235}} 28. decembra je ameriška sila pod Kearnyjem začela 25 kilometrski pohod do Los Angelesa.<ref>Brooks (1849), str. 257.</ref>{{sfnp|Walker|1999|p=233}} Flores je nato preselil svojo slabo opremljeno silo 500 mož silo na 15 metrov visoko pečino nad reko San Gabriel.{{sfnp|Walker|1999|p=237}} 8. januarja 1847 je vojska Stockton-Kearnya premagala kalifornijske sile v dvourni bitki pri Rio San Gabriel.<ref>Bauer (1992), str. 190–191.</ref>{{sfnp|Walker|1999|p=238}} Tistega dne je Frémontova sila prispela v San Fernando.{{sfnp|Walker|1999|p=239}} Naslednji dan, 9. januarj so se sile Stockton-Kearny borile in zmagale v bitki pri La Mesi.{{sfnp|Walker|1999|pp=240–241}} 10. januarja je ameriška vojska vstopila v Los Angeles, vendar ni naletela na odpor.{{sfnp|Walker|1999|p=242}} 12. januarja sta se Frémont in dva Picova častnika dogovorila o pogojih predaje.{{sfnp|Walker|1999|p=246}} Kapitulacijsko pogodbo so 13. januarja podpisali Frémont, Andrés Pico in šest drugih na ranču v Cahuenga Passu (današnji Severni Hollywood).{{sfnp|Walker|1999|p=246}} To je postalo znano kot "Cahuenška pogodba", ki je zaznamovala konec oboroženega upora v Kalifornija.{{sfnp|Walker|1999|p=246}} ====Kampanja na pacifiški obali==== [[File:US and mexican soldiers 1846-1848.jpg|thumb|upright|Rekonstruktorji v ameriških (levo) in mehiških (desno) uniformah iz tistega obdobja]] Ob vstopu v Kalifornijski zali] so ''USS Independence'', ''[[USS Congress'' in ''[[USS Cyane ''zasedle La Paz, Baja California Sur, nato pa 19. oktobra 1847 pri Guaymasu zajele in požgale majhno mehiško floto. V enem mesecu so zaliv očistile sovražnih ladij in uničile ali zajele 30 plovil. Kasneje so njihovi mornarji in marinci 11. novembra 1847 zavzeli pristanišče Mazatlán. Ko je bila zgornja Kalifornija zavarovana je večina Pacifiške eskadrilje nadaljevala pot vzdolž kalifornijske obale, zavzela vsa večja mesta na ozemlju Baja California in ujela ali uničila skoraj vse mehiške ladje v Kalifornijskem zalivu. Mehiška kampanja pod poveljstvom Manuela Pinede Muñoza za ponovno zavzetje različnih zajetih pristanišč je povzročila več manjših spopadov in dve obleganji, v katerih so ladje Pacifiške eskadrilje nudile topniško podporo. Ameriške garnizije so ostale pod nadzorom pristanišč. Po okrepitvah je podpolkovnik Henry S. Burton odkorakal ven. Njegove sile so rešile ujete Američane, zavzele Pinedo in 31. marca v bitki pri Todos Santosu premagale in razpršile preostale mehiške sile, ne da bi vedele, da je bila februarja 1848 podpisana pogodba iz Guadalupe Hidalga in da je bilo 6. marca sklenjeno premirje. Ko so bile ameriške garnizije po ratifikaciji pogodbe evakuirane v Monterey, so se jim pridružili številni Mehičani: tisti, ki so podpirali ameriško stvar in so menili, da bo skupaj z Zgornjo Kalifornijo priključena tudi Spodnja Kalifornija. ====Severovzhodna Mehika==== =====Bitka pri Monterreyu===== Pod vodstvom Zacharyja Taylorja je 2.300 ameriških vojakov po začetnih težavah pri pridobivanju rečnega prevoza prečkalo Rio Grande. Njegovi vojaki so zasedli Matamoros, nato Camargo (kjer so vojaki utrpeli prvo od številnih težav z boleznijo) in nato nadaljevali proti jugu ter oblegali mesto Monterrey v Novem Leónu. Težka bitka za Monterrey je povzročila hude izgube na obeh straneh. Ameriško lahko topništvo je bilo neučinkovito proti kamnitim utrdbam mesta, saj so ameriške sile napadle s frontalnimi napadi. Mehiške sile pod poveljstvom generala Pedra de Ampudie so pri utrdbi Fort Teneria odbile Taylorjevo najboljšo pehotno divizijo.<ref name="Urban Warfare">{{navedi splet |url=http://www.battleofmonterrey.com/urbanwarfare.html |title=Urban Warfare |publisher=Battle of Monterrey.com |access-date=May 28, 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707214318/http://www.battleofmonterrey.com/urbanwarfare.html |archive-date=July 7, 2011 |df=mdy-all}}</ref> [[File:Nebel Mexican War 02 Capture of Monterrey.jpg|thumb|Bitka za Monterrey 20.–24. september 1846, po sliki Carla Nebela]] [[File:Battle-of-Buena-Vista-Robinson.jpeg|thumb|Bitka pri Buena Visti]] Ameriški vojaki, vključno s številnimi diplomanti West Pointa se še nikoli prej niso udeleževali urbanega bojevanja in so korakali naravnost po odprtih ulicah, kjer so jih streljali mehiški branilci, dobro skriti v debelih hišah iz opeke v Monterreyju.<ref name="Urban Warfare"/> Hitro so se naučili in dva dni pozneje so spremenili svojo taktiko urbanega bojevanja. Teksaški vojaki so se že prej borili v mehiškem mestu (obleganje Béxarja decembra 1835) in so Taylorjevim generalom svetovali, da morajo Američani prebiti mestne hiše. Morali so preluknjati luknje v stene ali strehe hiš in se boriti iz bližine znotraj struktur. Mehičani so teksaške vojake imenovali »Diabólicos Tejanos« (hudičevi Teksašani).<ref>Rip Ford's Texas Memoirs, Stephen Oates, University of Texas Press, 1963.</ref> Ta metoda se je izkazala za uspešno.<ref>{{navedi knjigo |last=Dishman |first=Christopher |title=A Perfect Gibraltar: The Battle for Monterrey, Mexico |publisher=University of Oklahoma Press |year=2010 |isbn=978-0-8061-4140-4}}</ref> Sčasoma so ta dejanja Ampudijeve može prisilila in ujela na osrednji mestni trg, kjer jih je obstreljevanje z havbicami prisililo k pogajanjem. Taylor se je strinjal, da bo mehiški vojski dovolil evakuacijo in osemtedensko premirje v zameno za predajo mesta. Taylor je prekinil premirje in zasedel mesto Saltillo jugozahodno od Monterreya. Santa Anna je za izgubo Monterreya in Saltilla okrivil Ampudio in ga degradiral na poveljnika majhnega topniškega bataljona. Podobno je Polk Taylorja okrivil tako za velike izgube kot za to, da ni zaprl celotne Ampudijeve sile. Taylorjeva vojska je bila nato oropana večine svojih vojakov, da bi podprla prihajajoče obalne operacije Scotta proti Veracruzu in osrčju Mehike. =====Bitka pri Buena Visti===== 22. februarja 1847 je Santa Anna, potem ko je slišal za to slabost iz pisnih ukazov, najdenih na zajetem ameriškega izvidnika, prevzel pobudo in z vso mehiško vojsko odkorakal proti severu, da bi se z 20.000 možmi boril proti Taylorju v upanju, da bo dosegel prepričljivo zmago, preden bo Scott lahko napadel z morja. Vojski sta se srečali in se bojevali v največji bitki vojne v bitki pri Buena Visti. Taylor se je s 4.600 možmi utrdil na gorskem prelazu La Angostura ali "ožini", nekaj kilometrov južno od ranča Buena Vista. Santa Anna, ki je imel malo logistike za oskrbo svoje vojske je ves dolg pohod proti severu utrpel dezertacij in prispel le z 15.000 utrujenimi možmi. Ker je zahteva za predajo ameriške vojske bila zavrnjena, je vojska Santa Anne naslednje jutro napadla, pri čemer je v bitki z ameriškimi silami uporabila zvijačo. Santa Anna je obkrožil ameriške položaje tako, da je poslal svojo konjenico in nekaj pehote po strmem terenu, ki je sestavljal eno stran prelaza, medtem ko je divizija pehote napadla frontalno, da bi zmotila in odvlekla ameriške sile vzdolž ceste, ki je vodila v Buena Visto. Sledili so siloviti boji, med katerimi so bile ameriške čete skoraj poražene, a so se uspele oklepati svojih utrjenih položajev, zahvaljujoč Mississippi Rifles, prostovoljnemu polku pod vodstvom [[Jefferson Davis|Jeffersona Davisa]], ki jih je oblikoval v obrambno formacijo v obliki črke V.<ref>Foote, Shelby. ''Državljanska vojna: Pripoved'': 1. zvezek: Od utrdbe Sumter do Perryvilla (1958).</ref> Mehičani so na več točkah skoraj prebili ameriške linije, vendar so njihove pehotne kolone, ki so se prebijale skozi ozek prelaz, močno trpele zaradi ameriškega konjeniškega topništva, ki je izstreljevalo topovske granate od blizu, da bi prekinilo napade. Začetna poročila o bitki, pa tudi propaganda Santanistov so zmago pripisali Mehičanom na veliko veselje mehiškega prebivalstva, toda namesto, da bi naslednji dan napadel in končal bitko, se je Santa Anna umaknil in na poti izgubil može, potem ko je slišal o uporu in pretresih v Mexico Cityju. Taylor je pod nadzorom obdržal dele severne Mehike, Santa Anna pa se je kasneje soočil s kritikami zaradi svojega umika. Mehiški in ameriški vojaški zgodovinarji{{who|date=maj 2024}} se strinjajo, da bi bila ameriška vojska verjetno poražena, če bi se Santa Anna bitko izbojevala do konca.<ref>Christiansen, ''Ameriško-mehiška vojna'', str. 161.</ref> Polk ni zaupal Taylorju, za katerega je menil, da je v bitki pri Monterreyu pokazal nesposobnost, ko je privolil v premirje. Taylor je kasneje bitko pri Buena Visti uporabil kot osrednji del svoje uspešne predsedniške kampanje leta 1848. ====Severozahodna Mehika==== Severozahodna Mehika je bila v bistvu plemensko ozemlje staroselcev, vendar je bila 21. novembra 1846 podpisana "Pogodba iz Bear Springsa", ki je končala obsežen upor plemen [[Ute|Utov]], [[Zuni|Zunijev]], Moquisov in [[Navajo|Navajev]].<ref>Groom, Winston "Kearnyjev pohod" Alfred A. Knopf, 2011, str. 143.</ref> Decembra 1846 se je po uspešnem osvajanju Nove Mehike del Kearneyjeve Zahodne vojske, Prvi konjeniški prostovoljci iz Missourija, premaknil v današnjo severozahodno Mehiko. Vodil jih je Alexander W. Doniphan in nadaljevali so enoletno 8.850 kilometrov dolgo kampanjo. Opisan je bil kot tekmec z pohodom [[Ksenofont|Ksenofonta]] čez [[Anatolija|Anatolijo]] med [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskimi vojnami]].<ref>{{navedi knjigo|title=Doniphan's Epic March: The 1st Missouri Volunteers in the Mexican War|url=https://archive.org/details/doniphansepicmar0000daws|isbn = 0700609563|last1 = Dawson|first1 = Joseph G.|year = 1999| publisher=University Press of Kansas }}</ref><ref name="library.uta.edu">{{navedi splet|url=https://library.uta.edu/usmexicowar/item?content_id=1652&topic_id=16&format_id=9&ofst=15&ni=16|title=Maps: Map Showing Col. A.W. Doniphan's Route through the States of New Mexico, Chihuahua and Coahuila.{{!}} A Continent Divided: The U.S.–Mexico War|website=library.uta.edu|access-date=November 10, 2019|archive-date=June 19, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200619032642/https://library.uta.edu/usmexicowar/item?content_id=1652&topic_id=16&format_id=9&ofst=15&ni=16|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://thememorypalace.us/2019/05/private-robinson-on-pawnee-rock/|title=Private Robinson on Pawnee Rock|date=May 20, 2019|website=the memory palace|language=en-US|access-date=November 10, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191010043818/http://thememorypalace.us/2019/05/private-robinson-on-pawnee-rock/|archive-date=October 10, 2019|url-status=live}}</ref> Na božični dan so zmagali v bitki pri El Brazitu zunaj sodobnega El Pasa v Teksasu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.arcgis.com/apps/MapSeries/index.html?appid=e85997aeac6d419886fa76ed27631150|title=War in the West: Doniphan's March – Center for Greater Southwestern Studies|last=Haynes|first=Sam|website=www.arcgis.com|access-date=November 10, 2019|archive-date=October 18, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191018184119/https://www.arcgis.com/apps/MapSeries/index.html?appid=e85997aeac6d419886fa76ed27631150|url-status=live}}</ref> 1. marca 1847 je Doniphan zasedel Chihuahua City. Britanski konzul John Potts ni hotel dovoliti Doniphanu, da bi preiskal dvorec guvernerja Tríasa, in je neuspešno trdil, da je pod britansko zaščito. Ameriški trgovci v Chihuahui so želeli, da ameriške sile ostanejo, da bi zaščitili svoje poslovanje. Major William Gilpin se je zavzemal za pohod na Mexico City in prepričal večino častnikov, vendar je Doniphan ta načrt preprečil. Nato je konec aprila Taylor ukazal Prvemu konjeniškemu prostovoljnemu polku Missourija, naj zapusti Chihuahuo in se mu pridruži v Saltillu. Ameriški trgovci so jim bodisi sledili bodisi se vrnili v Santa Fe. Med potjo so meščani Parrasa zaprosili Doniphana za pomoč proti domorodni skupini Indijancev, ki je vzela otroke, konje, mule in denar.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=xhneotO7Xg8C&pg=PA162|author=Roger D. Launius|title=Alexander William Doniphan: portrait of a Missouri moderate|isbn=978-0-8262-1132-3|year=1997|publisher=University of Missouri Press|access-date=October 17, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160508082640/https://books.google.com/books?id=xhneotO7Xg8C&pg=PA162&lpg=PA162|archive-date=May 8, 2016|url-status=live}}</ref> The Missouri Volunteers finally made their way to Matamoros, from which they returned to Missouri by water.<ref name="library.uta.edu" /> Civilisti severne Mehike so se je ameriški invaziji le malo upirali, verjetno zato, ker so državo že opustošili napadi Komančev in Apačev. Josiah Gregg, ki je bil z ameriško vojsko v severni Mehiki, je dejal: »Celotna država od Nove Mehike do meja Duranga je skoraj v celoti izpraznjena. Haciende in ranči so bili večinoma zapuščeni, ljudje pa so večinoma omejeni na mesta.«<ref>{{navedi knjigo | last=Hamalainen | first=Pekka | title=The Comanche Empire | location=New Haven | publisher=Yale University Press | page=232}}</ref> ====Južna Mehika==== Južna Mehika je imela veliko domorodnega prebivalstva in je bila geografsko oddaljena od prestolnice, nad katero je imela centralna vlada šibek nadzor. Še posebej [[Jukatan|Yucatán]] je imel tesnejše vezi z Kubo in Združenimi državami Amerike kot z osrednjo Mehiko. V zgodnjem obdobju Mehiške republike se je Yucatán večkrat odcepil od federacije. Obstajala so tudi rivalstva med regionalnimi elitami, pri čemer je imela ena frakcija sedež v Méridi, druga pa v Campecheju. Ta vprašanja so vplivala na mehiško-ameriško vojno, saj so ZDA imele načrte na tem delu obale.<ref>Gilbert M. Joseph, "Združene države Amerike, sprte elite in podeželski upor v Yucatánu, 1836–1915" v ''Podeželski upor v Mehiki: intervencija ZDA in področje podrejene politike, razširjena izdaja'', Daniel Nugent, ur. Durham: Duke University Press 1998, str. 173–206.</ref> Ameriška mornarica je prispevala k vojni z nadzorom obale in čiščenjem poti ameriškim vojakom in zalogam zlasti do glavnega mehiškega pristanišča Veracruz. Še preden so se začele sovražnosti v sporni severni regiji je ameriška mornarica ustvarila blokado. Zaradi plitvih voda tega dela obale je ameriška mornarica potrebovala ladje z majhnim ugrezom namesto velikih fregat. Ker mehiške mornarice skoraj ni bilo, je lahko neovirano delovala v vodah Mehiškega zaliva.<ref>K. Jack Bauer, ''Mehiška vojna, 1846–1848''. 1974. Ponovno objavljeno pri založbi University of Nebraska Press 1992, str. 108–109.</ref> ZDA so se v Tabascu bojevale v dveh bitkah, v prvi bitki pri Tabascu| oktobra 1846 in v drugi bitki pri Tabascu junija 1847. Leta 1847 so se Maji uprli mehiškim elitam polotoka v boju, znani kot "kastna vojna na Yucatánu". Jefferson Davis, takratni senator iz Mississippija, je v kongresu trdil, da predsednik ne potrebuje dodatnih pooblastil za posredovanje v Jukatanu, saj je vojna z Mehiko že v teku. Davisova skrb je bila strateška in del njegove vizije Manifest Destiny, saj je Mehiški zaliv "vodni bazen, ki pripada Združenim državam" in da "morata biti rt Jukatan in otok Kuba naša".<ref>citirano v Brian Loveman, ''No Higher Law: American Foreign Policy and the Western Hemisphere Since 1776''. Chapel Hill: University of North Carolina Press 2010, str. 70.</ref> Ta stališča so kasneje podprli "vitezi zlatega kroga", katerega član naj bi bil Davis. Na koncu ZDA niso posredovale v Jukatanu, so pa se ideje pojavljale v kongresnih razpravah o mehiško-ameriški vojni. Vlada Jukatana je na neki točki ZDA zaprosila za zaščito med kastno vojno,<ref>"Sporočilo predsednika Združenih držav s sporočili vlade Jukatana, ki predstavlja stanje trpljenja, v katerega je ta država padla zaradi vstaje domorodcev, prosi za zaščito Združenih držav in ponuja, če bi bilo odobreno, prenos oblasti in suverenosti polotoka na Združene države." Združene države. Kongres. Senat. 29. april 1848. Prebrano, napoteno Odboru za zunanje odnose in naročeno tiskanje. [Washington, D.C.] 19 strani, 30. kongres, 1. zasedanje. Senat. Prim. dok. Št. 40.</ref>, vendar se ZDA niso odzvale. ===Scottova invazija na osrčje Mehike=== ====Izkrcanja in obleganje Veracruza==== [[File:Battle of Veracruz.jpg|thumb|Bombardiranje Veracruza]] Namesto, da bi okrepil Taylorjevo vojsko za nadaljnje napredovanje je predsednik Polk poslal drugo vojsko pod poveljstvom generala [[Winfield Scott|Winfielda Scotta]]. Polk se je odločil, da bo vojno končal z napadom na osrčje Mehike z obale. Generalova vojska Scotta je bila po morju prepeljana v pristanišče Veracruz, da bi začela invazijo na mehiško prestolnico Mexico City.<ref>{{navedi splet |url=http://www.aboutnorthgeorgia.com/other/scottinmexico.html |title=General Winfield Scott and the Mexican–American War (1846–1848) |website=aboutnorthgeorgia.com |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200218000709/http://www.aboutnorthgeorgia.com:80/other/scottinmexico.html |archive-date=February 18, 2020 |access-date=January 3, 2022}}</ref> 9. marca 1847 je Scott izvedel prvo večje amfibijsko izkrcanje v zgodovini ZDA v pripravah na obleganje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.thoughtco.com/mexican-american-war-general-winfield-scott-2360147|title=Old Fuss and Feathers: General Winfield Scott|access-date=September 2, 2020|archive-date=September 23, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923035835/https://www.thoughtco.com/mexican-american-war-general-winfield-scott-2360147|url-status=live}}</ref> Skupina 12.000 prostovoljnih in rednih vojakov je s posebej zasnovanimi desantnimi plovili uspešno raztovorila zaloge, orožje in konje v bližini obzidanega mesta. V invazijski sili je bilo več bodočih generalov: [[Robert E. Lee]], [[George Gordon Meade|George Meade]], [[Ulysses S. Grant]], James Longstreet in Thomas "Stonewall" Jackson. Veracruz je branil mehiški general Juan Morales z 3.400 možmi. Za rušenje mestnega obzidja in nadlegovanje branilcev so uporabili minomete in mornariške topove pod poveljstvom komodora Matthewa C. Perryja. Bombardiranje 24. marca 1847 je v obzidju Veracruza odprlo devet metrov dolgo vrzel.<ref>Morgan, Robert, ''Lions of the West'', Algonquin Books of Chapel Hill, 2011, str. 282.</ref> Branilci v mestu so odgovorili z lastnim topništvom, toda podaljšan topniški napad je zlomil voljo Mehičanov, ki so se soočili s številčno močnejšo silo in so se po 12 dneh obleganja predali. Ameriški vojaki so utrpeli 80 žrtev, medtem ko so imeli Mehičani približno 180 ubitih in ranjenih, pri čemer je bilo ubitih na stotine civilistov.<ref>{{navedi splet|website=Gobierno de Mexico, Servicio de Informacion Agroalimentaria y Pesqueria|url=https://www.gob.mx/siap/articulos/un-dia-como-hoy-pero-de-1847-fuerzas-invasoras-norteamericanas-toman-el-puerto-de-veracruz?idiom=es|title=Un día como hoy, pero de 1847, fuerzas invasoras norteamericanas toman el puerto de Veracruz|access-date=18. julij 2019|language=es|trans-title=Dan kot danes, a leta 1847 severnoameriške invazijske sile zavzamejo pristanišče Veracruz|archive-url=https://web.archive.org/web/20200309140247/https://www.gob.mx/siap/articulos/un-dia-com|archive-date=2020-03-09|url-status=live}}</ref> Med obleganjem so ameriški vojaki začeli postajati žrtve [[Rumena mrzlica|rumene mrzlice]]. ====Napredovanje na Pueblo==== [[File:Scott's campaign-en.svg|thumb|upright=1.35|Scottova kampanja]] Santa Anna je Scottovi vojski dovolil, da je korakala v notranjost, saj je računal na to, da bodo rumena mrzlica in druge tropske bolezni terjale svoj davek, preden bo Santa Anna izbral kraj za spopad s sovražnikom. Mehika je to taktiko že uporabila, med drugim tudi takrat, ko je Španija leta 1829 poskušala ponovno osvojiti Mehiko. Bolezen je lahko bila odločilni dejavnik v vojni. Santa Anna je bil iz Veracruza, zato je bil na domačem ozemlju, poznal je teren in imel mrežo zaveznikov. Za prehrano svoje lačne vojske in pridobivanje obveščevalnih podatkov o sovražnikovih gibanjih je lahko črpal iz lokalnih virov. Na podlagi svojih izkušenj v severnih bitkah na odprtem terenu si je Santa Anna prizadeval izničiti glavno prednost ameriške vojske, njeno uporabo topništva. Santa Anna je izbral Cerro Gordo kot kraj za spopad z ameriškimi četami, saj je izračunal, da bo teren mehiškim silam ponudil največjo prednost.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 193–194</ref> Scott je 2. aprila 1847 odkorakal proti zahodu proti Mexico Cityju z 8.500 sprva zdravimi vojaki, medtem ko je Santa Anna postavil obrambni položaj v kanjonu okoli glavne ceste in pripravil utrdbe. Santa Anna se je utrdil z mišljenjem, da je ameriška vojska ocenil na 12.000 vojakov, v resnici pa jih je bilo okoli 9000.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 200</ref> Na cesti, kjer je pričakoval Scottov prihod je imel usposobljeno topništvo. Vendar je Scott poslal naprej 2.600 konjeniških [[Dragonci|dragoncev]], ki so 12. aprila dosegli prelaz. Mehiško topništvo je prezgodaj streljalo nanje in s tem razkrilo njihove položaje, s čimer se je začel spopad. Namesto, da bi se odpravili po glavni cesti, so se Scottove čete po neravnem terenu premaknile proti severu, postavile artilerijo na vzpetine in tiho obkrožile Mehičane. Čeprav so se Santa Anna in njegove čete že zavedali položajev ameriških čet, niso bili pripravljeni na napad, ki je sledil. V bitki 18. aprila je bila mehiška vojska poražena. Ameriška vojska je utrpela 400 žrtev, Mehičani pa več kot 1.000 žrtev, 3.000 pa jih je bilo ujetih. Avgusta 1847 je kapitan Kirby Smith iz Scottovega 3. pehotnega polka razmišljal o odporu mehiške vojske: {{blockquote| Ne morejo storiti ničesar in njihovi nenehni porazi bi jih morali o tem prepričati. Izgubili so šest velikih bitk; zajeli smo šeststo osem topov, skoraj sto tisoč orožja za vojake, vzeli dvajset tisoč ujetnikov, imamo večji del njihove države in hitro napredujemo proti njihovi prestolnici, ki mora biti naša – vendar nočejo pogajanj [tj. pogajati se o pogojih]!<ref name="SoFar">{{navedi knjigo|last=Eisenhower|first= John S. D.|title=So Far from God: The U.S. War With Mexico, 1846–1848|url=https://archive.org/details/sofarfromgodus00eise|url-access=registration|publisher=Random House|year= 1989|location=New York|page=[https://archive.org/details/sofarfromgodus00eise/page/295 295]|isbn=978-0-8061-3279-2}}</ref>}} Ameriška vojska je pričakovala hiter propad mehiških sil. Vendar je bila Santa Anna odločen boriti se do konca, mehiški vojaki pa so se po bitkah še naprej pregrupirali, da bi se znova borili. ====Premor pri Pueblu==== [[File:Nebel Mexican War 08 Molino del Rey Molino.jpg|thumb|Bitka pri Molino del Rey]] 1. maja 1847 je Scott prodrl proti Puebli, drugemu največjemu mestu v Mehiki. Mesto se je predalo brez odpora. Mehiški poraz pri Cerro Gordu je demoraliziral prebivalce Pueble in so se bali škode za svoje mesto in prebivalce. V vojskovanju je bila običajna praksa, da so zmagovalne vojake spustili, da bi civilnemu prebivalstvu povzročali grozote, če bi se upirali; grožnja s tem se je pogosto uporabljala kot pogajalsko orodje za zagotovitev predaje brez boja. Scott je imel ukaze, katerih cilj je bil preprečiti njegovim četam takšno nasilje in grozodejstva. Vladajoča elita Pueble si je prav tako prizadevala preprečiti nasilje, prav tako katoliška cerkev, vendar so revni in delavski prebivalci Pueble želeli braniti mesto. Vojaki ameriške vojske, ki so ponoči zašli ven, so bili pogosto ubiti. Dovolj Mehičanov je bilo pripravljenih prodati zaloge ameriški vojski, da bi omogočili lokalno oskrbo.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 201–202</ref> V naslednjih mesecih je Scott v Puebli zbiral zaloge in okrepitve ter pošiljal nazaj enote, katerih rok za vpoklic je potekel. Scott si je tudi močno prizadeval, da bi svoje čete ohranjal disciplinirane in pravično ravnal z mehiškim ljudstvom pod okupacijo, da bi ohranil dober red in preprečil kakršen koli ljudski upor proti njegovi vojski. ====Napredovanje proti Mexico Cityju in njegov zavzetje==== [[File:Battle of Chapultepec.jpg|thumb|Bitka pri Chapultepecu]] Ker so gverilci nadlegovali njegovo komunikacijsko linijo nazaj do Veracruza, se je Scott odločil, da ne bo oslabil svoje vojske za obrambo Pueble, ampak je v Puebli pustil le garnizijo za zaščito bolnih in ranjenih, ki so tam okrevali, in 7. avgusta z preostalimi silami napredoval proti Mexico Cityju. Prestolnica je bila razbita v seriji bitk na desnem krilu mestne obrambe, v bitki pri Contrerasu in bitki pri Churubuscu. Po bitki pri Churubuscu so se boji ustavili zaradi premirja in mirovnih pogajanj, ki so se prekinila 6. septembra 1847. Z nadaljnjimi bitkami pri Molino del Rey in pri Chapultepec ter pri mestnih vratih Mexico Cityja je bila prestolnica okupirana. Scott je postal vojaški guverner okupiranega Mexico Cityja. Njegove zmage v tej kampanji so ga naredile za ameriškega narodnega junaka. Bitka pri Chapultepecu septembra 1847 je bila obleganje gradu Chapultepec, zgrajenega na hribu v Mexico Cityju v kolonialnem obdobju. V tistem času je bil ta grad znana vojaška šola v prestolnici. Po bitki, ki se je končala z zmago ZDA, se je rodila legenda o "Los Niños Héroes". Čeprav zgodovinarji tega ne potrjujejo, je šest vojaških kadetov, starih med 13 in 17 let, namesto da bi se evakuirali, ostalo v šoli.<ref name="Webtopia">[http://www.chapultepec.com.mx/articulo.asp?articulo=66 ''Diseño Web y Desarrollo de Aplicaciones por Webtopia''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140508063109/http://www.chapultepec.com.mx/articulo.asp?articulo=66 |date=8. maj 2014 }}, Pridobljeno 8. maja 2014.</ref> Odločili so se, da ostanejo in se borijo za Mehiko. Ti ''[[Niños Héroes]]'' (dečki junaki) so postali ikone v mehiškem domoljubnem panteonu. Namesto da bi se predali ameriški vojski, so nekateri vojaški kadeti skočili z grajskega obzidja. Kadet Juan Escutia se je zavil v mehiško zastavo in skočil v smrt.<ref name="Webtopia"/><ref>{{navedi knjigo|last=Kirkwood|first=Burton|title=The History of Mexico|date=2000|isbn=9780313303517|pages=[https://archive.org/details/historyofmexico00burt/page/97 97, 98, 99]|url=https://archive.org/details/historyofmexico00burt/page/97|publisher=Westport, Conn. : Greenwood Press}}</ref><ref name="van">{{navedi splet|website=Vanguardia.com.mx|url=https://vanguardia.com.mx/articulo/5-datos-que-no-conocias-sobre-los-ninos-heroes-mito-o-realidad|title=5 datos que no conocías sobre los Niños Héroes... ¿Mito o Realidad?|date=September 13, 2018|language=es|trans-title=5 facts about the Boy Heroes that you didn't know... Myth or Reality?|access-date=July 18, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190718055946/https://vanguardia.com.mx/articulo/5-datos-que-no-conocias-sobre-los-ninos-heroes-mito-o-realidad|archive-date=July 18, 2019|url-status=live}}</ref> ====Zadnja kampanja Santa Anne==== Konec septembra 1847 je Santa Anna naredila še zadnji poskus poraza ameriške vojske, tako da jo je odrezal od obale. General Joaquín Rea je začel obleganje Pueble (1847), kmalu pa se mu je pridružil Santa Anna. Scott je v Puebli pustil približno 2.400 vojakov, od katerih jih je bilo okoli 400 sposobnih za boj. Po padcu Mexico Cityja je Santa Anna upal, da bo združil civilno prebivalstvo Pueble proti ameriškim vojakom, ki so bili oblegani in izpostavljeni gverilskim napadom. Preden je mehiška vojska lahko uničila Američane v Puebli, so se v Veracruzu pod poveljstvom brigadnega generala Josepha Lanea izkrcale dodatne čete. V Puebli so mesto izropali. Santa Anna ni mogel oskrbovati svojih čet, ki so se dejansko razblinile kot bojna sila za iskanje hrane.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 290–291</ref> Pueblo je 12. oktobra odblokiran od brigadnega generala Josepha Lanea, potem ko je 9. oktobra premagal Santa Anno v bitki pri Huamantli. Bitka je bila za Santa Anno zadnja. ====Okupacija Mexico Cityja==== [[File:Carl Nebel - Genl. Scott's entrance into Mexico, Plate 45.jpg|thumb|left|Okupacija [[Mexico City]]ja s strani ameriške vojske leta 1847. Ameriška zastava plapola nad Narodno palačo, sedežem mehiške vlade. Carl Nebel.]] Po zavzetju prestolnice se je mehiška vlada preselila v začasno prestolnico Quétaro.<ref name="Okupacija Mexico Cityja">[https://history-maps.com/story/Mexican-American-War/event/Occupation-of-Mexico-City Okupacija Mexico Cityja]{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V Mexico Cityju so ameriške sile postale okupacijska vojska in so bile deležne prikritih napadov mestnega prebivalstva.<ref name="Okupacija Mexico Cityja"/> Konvencionalno vojskovanje je nadomestilo gverilsko vojskovanje Mehičanov, ki so branili svojo domovino. Ameriški vojski so povzročili znatne žrtve, zlasti vojakom, ki so bili počasnejši pri dohajanju.<ref>{{Navedi splet |url=https://history-maps.com/story/Mexican-American-War/event/Occupation-of-Mexico-City |title=Mexico City - Okupacija Mexico Cityja |accessdate=2025-04-13 |archive-date=2025-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250114161314/https://history-maps.com/story/Mexican-American-War/event/Occupation-of-Mexico-City |url-status=dead }}</ref> General Scott je poslal približno četrtino svojih sil, da bi zavaroval komunikacijsko linijo do Veracruza iz lahkega korpusa generala Rea in drugih mehiških gverilskih sil, ki so od maja izvajale prikrite napade. Mehiški gverilci so pogosto mučili in pohabljali trupla ameriških vojakov kot maščevanje in opozorilo.<ref name="Okupacija Mexico Cityja"/> Scott je gverilske napade videl kot nasprotne "vojnim zakonom" in zagrozil premoženju prebivalstva, ki je očitno nudilo zatočišče gverilcem. Ujete gverilce je bilo treba ustreliti, vključno z nemočnimi zaporniki, z obrazložitvijo, da so enako storili tudi Mehičani. Zgodovinar Peter Guardino trdi, da je bilo poveljstvo ameriške vojske sokrivo pri napadih na mehiške civiliste. Z grožnjami domovom, premoženju in družinam civilnega prebivalstva, z požiganjem celih vasi, plenjenjem in posilstvom žensk je ameriška vojska ločila gverilce od njihovih oporišč. "Gverilci so drago stali Američane, posredno pa več stanejo mehiške civiliste."<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 294–298.</ref> Scott je okrepil garnizijo Pueble in do novembra dodal 1.200 člansko garnizijo v Jalapo, vzpostavil 750 članske postojanke ob glavni poti med pristaniščem Veracruz in prestolnico, na prelazu med Mexico Cityjem in Pueblo pri Río Frío de Juárez, pri Perote, Veracruz in Las Vigas de Ramírez, Veracruz na cesti med Jalapo in Pueblo ter pri Puente Nacional, Veracruz med Jalapo in Veracruzom.<ref>Izvedbeni dokument, št. 60, Predstavniški dom, prvo zasedanje tridesetega kongresa, str. 1028, 1032.</ref> Pod Laneom je tudi določil proti-gverilsko brigado, ki naj bi vodila vojno proti lahkemu korpusu in drugim gverilcem. Ukazal je, da konvoji potujejo z vsaj 1.300 možmi kot spremstvo. Laneove zmage nad lahkim korpusom pri Atlixcu (18. oktober 1847), pri Izúcarju de Matamorosu (23. november 1847) in pri bitkah pri prelazu Galaxara (24. november 1847) so oslabile sile generala Ree. Kasnejši napad na mehiške gverilce poveljnika Padre Jaraute pri Zacualtipanu (25. februarja 1848) je še zmanjšal gverilske napade na ameriške komunikacijske linije. Potem ko sta vladi 6. marca 1848 sklenili premirje, da bi počakali na ratifikacijo mirovne pogodbe, so se formalna sovražnosti ustavile. Vendar so nekatere skupine kljubovale mehiški vladi vse do evakuacije ameriške vojske avgusta.<ref>{{citation | url=http://www.history.army.mil//brochures/Occupation/Occupation.htm#b9 | first=Stephen A. | last=Carney | title=U.S. Army Campaigns of the Mexican War: The Occupation of Mexico, May 1846 – July 1848 (CMH Pub 73-3) | publisher=U.S. Government Printing Office | location=Washington | year=2005 | pages=30–38 | access-date=August 23, 2011 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170609135009/http://www.history.army.mil/brochures/Occupation/Occupation.htm#b9 | archive-date=June 9, 2017 | url-status=live }}</ref> Nekatere je mehiška vojska zatrla ali pa so bili kot Padre Jarauta usmrčeni.<ref>{{navedi splet|url=http://memoriapoliticademexico.org/Efemerides/7/19071848-DJ.html|title=Memoria Política de México|access-date=February 3, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150204012200/http://memoriapoliticademexico.org/Efemerides/7/19071848-DJ.html|archive-date=February 4, 2015|url-status=live}}</ref> ====Dezerterstva==== [[File:Battle of Churubusco2.jpg|thumb|''Bitka pri Churubuscu'' avtorja J. Camerona, izdal Nathaniel Currier. Ročno obarvana [[litografija]], 1847. Digitalno restavrirano.]] Dezerterstvo je bilo velik problem za obe vojski. V mehiški vojski so dezerterstva izčrpavala sile na predvečer bitke. Večina vojakov je bila kmetov, ki so bili zvesti svoji vasi in družini, ne pa generalom, ki so jih vpoklicali. Pogosto lačni in bolni, premalo opremljeni, le delno usposobljeni in premalo plačani, vojaki s strani svojih častnikov prezirani in niso imeli veliko razlogov za boj proti Američanom. V iskanju priložnosti so mnogi pobegnili iz vojaškega tabora, da bi našli pot nazaj v domačo vas.<ref>{{navedi knjigo | first=Douglas |last=Meed | title=The Mexican War, 1846–1848 | url=https://archive.org/details/mexicanwar00meed_931 | url-access=limited | publisher = Routledge | year=2003 | page=[https://archive.org/details/mexicanwar00meed_931/page/n76 67]|isbn=9780415968409 }}</ref> Stopnja dezerterstva v ameriški vojski je bila 8,3 % (9.200 od 111.000), v primerjavi z 12,7 % med vojno leta 1812 in običajnimi stopnjami dezerterstva v mirnodobnem času, ki so znašale približno 14,8 % na leto.<ref>{{navedi splet|last=McAllister |first=Brian |url=https://www.amazon.com/gp/reader/0195045556?v=search-inside&keywords=desertion |title=see Coffman, ''Old Army'' (1988), p. 193 |website=Amazon |access-date=May 28, 2011}}</ref> Mnogi moški so dezertirali, da bi se pridružili drugi ameriški enoti in dobili drugi bonus za vpis. Nekateri so dezertirali zaradi slabih razmer v taborišču. Domneva se, da so drugi uporabili vojsko za brezplačen prevoz v Kalifornijo, kjer so dezertirali, da bi se pridružili [[kalifornijski zlati mrzlici|zlati mrzlici]];<ref name=foos>{{navedi knjigo | first = Paul |last=Foos | title=A Short, Offhand, Killing Affair | url = https://archive.org/details/shortoffhandkill0000foos | year=2002 | pages=[https://archive.org/details/shortoffhandkill0000foos/page/n36 25], 103–107}}</ref> vendar je to malo verjetno, saj je bilo zlato v Kaliforniji odkrito šele 24. januarja 1848, manj kot dva tedna pred koncem vojne. Ko je do vzhodnih ZDA prišla vest, da je bilo zlato odkrito, je prišla tudi vest, da je vojna končana. Na mehiško stran je prestopilo na stotine ameriških dezerterjev. Skoraj vsi so bili nedavni priseljenci iz Evrope s šibkimi vezmi z ZDA. Mehičani so izdajali letake in letake, v katerih so ameriške vojake vabili z obljubami denarja, zemljiških nagrad in častniških provizij. Mehiški gverilci so spremljali ameriško vojsko in ujeli moške, ki so se neupravičeno umaknili iz vrst ali pa so izpadli iz vrst. Gverilci so te moške včasih prisilili, da so se pridružili mehiškim vrstam. Na tisoče drugih ameriških vojakov je preprosto dezertiralo.<ref>{{Cite journal|last=Wallace|first=Edward S.|date=1935|title=Deserters in the Mexican War|url=https://archive.org/details/hispanic-american-historical-review_1935-08_15_3/page/374|journal=The Hispanic American Historical Review|volume=15|issue=3|pages=374–383|doi=10.1215/00182168-15.3.374|jstor=2506347|issn=0018-2168|doi-access=free}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Rollins |first=Peter C. |date=2008 |title=Why We Fought: America's Wars in Film and History |url=https://archive.org/details/whywefoughtameri00roll |pages=91–92|url-access=registration |publisher=[[University Press of Kentucky]] |isbn=978-0813191911 }}</ref> =====San Patricios===== [[File:Samuel Chamberlain - Hanging of the San Patricios.jpg|thumb|Množično obešanje irskih katoliških vojakov, ki so se pridružili mehiški strani in oblikovali bataljon svetega Patrika]] Najbolj znana skupina dezerterjev iz ameriške vojske je bil "bataljon svetega Patrika" ali ''San Patricios'', sestavljen predvsem iz več sto priseljenih vojakov, večinoma katoliških Ircev in nemških priseljencev, ki so dezertirali iz ameriške vojske zaradi slabega ravnanja ali naklonjenosti do mehiških katoličanov in se pridružili mehiški vojski. Bataljon je vključeval tudi Kanadčane, Angleže, Francoze, Italijane, Poljake, Škote, Špance, Švicarje in Mehičane, od katerih so bili mnogi člani [[Katolištvo|katoliške cerkve]].<ref>{{navedi knjigo |last= Miller |first= Robert Ryal |date= 1989 |title= Shamrock and Sword, The Saint Patrick's Battalion in the US–Mexican War |location= Norman|publisher= [[University of Oklahoma Press]]|pages = 188–192 |isbn= 978-0-8061-2964-8}}</ref> Večina bataljona je bila ubita v bitki pri Churubuscu; Američani so jih ujeli približno 100, približno polovica »San Patriciosov« pa je bila po ujetju v Churubuscu avgusta 1847 obsojena in obešena kot dezerterji.<ref name=foos/> Vodja John Riley je bil žigosan.<ref>{{navedi splet|website=Thought.Co.|title=Biography of John Riley|url=https://www.thoughtco.com/biography-of-john-riley-2136191|access-date=July 18, 2019|date=July 3, 2019|author=Christopher Minster|archive-url=https://web.archive.org/web/20190718185651/https://www.thoughtco.com/biography-of-john-riley-2136191|archive-date=July 18, 2019|url-status=live}}</ref> Doprsni kip Johna Rileyja in plošča na pročelju stavbe na trgu Plaza San Jacinto v San Angelu obeležujeta kraj, kjer so bili obešeni.<ref>Connors in Muñoz, »V iskanju severnoameriške invazije v Mexico Cityju«, str. 503ñ.</ref> ===Konec vojne, pogoji miru=== Mehika, ki je bila vojaško manjša in je imela številna velika mesta v osrčju Mehike, vključno z glavno mestom, zasedena, se ni mogla braniti v konvencionalnem vojskovanju. Mehika se je soočala s številnimi nenehnimi notranjimi razdori med frakcijami, tako da formalni konec vojne ni bil enostaven. Čeprav so bili zapleti pri mirovnih pogajanjih na obeh straneh, je mir v Alti Kaliforniji prišel januarja 1847 s pogodbo iz Cahuenge, v kateri so se Californios (mehiški prebivalci Alte Kalifornije) predali ameriškim silam.<ref>Loveman, ''No Higher Law'', str. 87</ref> Za konec konflikta je bila potrebna celovitejša mirovna pogodba. Ameriške sile so se iz osvajalske vojske na obrobju ozemlja, ki ga je želela vključiti, spremenile v invazijsko silo v osrednji Mehiki, kar bi lahko pomenilo, da bi lahko postala vojska dolgoročne okupacije. Mehiki ni bilo treba nujno podpisati mirovne pogodbe, lahko pa bi nadaljevala z dolgoročnim gverilskim bojem proti ameriški vojski. Vendar pa napadalcev ni mogla izgnati, zato so pogajanja o pogodbi postala še bolj nujna.<ref>Guardino, ''The Dead March'', str. 305</ref> Polkova želja po kratki osvajalski vojni proti domnevno šibkemu sovražniku brez volje do boja se je spremenila v dolg in krvav konflikt v osrčju Mehike. Pogajanja o pogodbi so bila v najboljšem interesu Združenih držav. Ni bilo lahko doseči tega. Polk je izgubil zaupanje v svojega pogajalca Nicholasa Trista in ga odpustil, saj so se mirovna pogajanja vlekla. Trist je prezrl dejstvo, da ni imel več pooblastila za delovanje v imenu Združenih držav. Ko je Tristu uspelo prepričati še eno mehiško vlado, da je podpisala pogodbo iz Guadalupe Hidalga, se je Polk soočil z dovršenim dejstvom in se odločil, da jo bo predložil kongresu v ratifikacijo. Ratifikacija je bila zahtevna naloga, saj so demokrati izgubili volitve leta 1846, vigovci, ki so nasprotovali vojni, pa so bili zdaj v premoči. ====Vse-Mehiško gibanje==== Po odločni zmagi so bile ZDA razdeljene glede tega kaj naj bi mir vključeval. Zdaj, ko so ZDA z invazijo na osrednjo Mehiko z gosto poseljenostjo presegle ozemeljske pridobitve, ki so si jih sprva zamislile, se je postavilo vprašanje, ali naj priključijo celotno Mehiko. Po Wilmotovem pogoju se je navdušenje nad idejo zmanjšalo, vendar je zavzetje Mexico Cityja obudilo navdušenje.<ref>Schoultz, Lars. ''Pod Združenimi državami: Zgodovina ameriške politike do Latinske Amerike''. Cambridge: Harvard University Press 1998, str. 34</ref> V kongresu so bili proti temu ostri ugovori iz rasnih razlogov. Senator iz Južne Karoline [[John C. Calhoun]] je trdil, da bi priključitev Mehike ogrozila ameriške institucije in značaj države. „Nikoli si nismo predstavljali, da bi v našo Unijo vključili kogarkoli drugega kot [[Bela (kavkazijska) rasa|belo raso]] – svobodno belo raso. Vključitev Mehike bi bil prvi primer takšne vključitve indijanske rase; saj je več kot polovica Mehičanov Indijancev, druga polovica pa je sestavljena predvsem iz mešanih plemen. Protestiram proti takšni uniji! Naša, gospod, je vlada bele rase ... Želimo si vsiliti svobodno vlado vsem; in vidim, da se je to zahtevalo ... da je poslanstvo te države širiti državljansko in versko svobodo po vsem svetu, še posebej pa po tej celini. To je velika napaka.“ Poleg rasnega argumenta je Calhoun trdil, da ZDA ne morejo biti hkrati imperij in republika in trdil je, da bi imperij okrepil centralno vlado in škodoval posameznim državam.<ref>Merry, ''A Country of Vast Designs'', pp. 414–415</ref><ref>{{cite periodical |last=Calhoun |first=John |date=January 4, 1848 |title=Conquest of Mexico |url=https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=019/llcg019.db&recNum=147 |magazine=[[Congressional Globe]] |volume=30 |issue=1 |pages=96–100 |access-date=July 8, 2023 |publisher=Blair & Rives |archive-date=July 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230708233334/https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=019/llcg019.db&recNum=147 |url-status=live }}</ref> Senator [[Rhode Island]]a, vigovec John Hopkins Clarke je prav tako nasprotoval priključitvi celotne Mehike. »Vključitev tako razdrobljene in degradirane mase v celo omejeno sodelovanje z našimi socialnimi in političnimi pravicami bi bila usodno uničujoča za institucije naše države. Takšno ljudstvo je prežeto z moralno kugo, ki je nalezljiva – gobavost, ki nas bo uničila.«<ref>quoted in Schoultz, ''Beneath the United States'', p. 14</ref><ref>{{cite periodical |last=Clarke |first=John |date=January 25, 1848 |title=The Ten-Regiment Bill |url=https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=019/llcg019.db&recNum=293 |magazine=[[Congressional Globe]] |volume=30 |issue=1 |pages=242–244 |access-date=July 8, 2023 |publisher=Blair & Rives |archive-date=July 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230708233333/https://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=019/llcg019.db&recNum=293 |url-status=live }}</ref> ====Pogodba iz Guadalupe Hidalgo==== [[File:Mexican Cession in Mexican View.PNG|thumb|upright=1.35|left|Mehiška ozemlja, prepuščena v "Pogodbi iz Guadalupe Hidalga" v belem]] Pogodba iz Guadalupe Hidalgo, ki je bila podpisana 2. februarja 1848 s strani diplomata Nicholasa Trista in mehiških predstavnikov Luisa G. Cuevasa, Bernard Couta in Miguel Atristaina, je končala vojno. Pogodba je Združenim državam omogočila nedvoumno kontrolo nad Teksasom, vzpostavila mejo med ZDA in Mehiko ob reki Rio Grande ter predala Združenim državam današnje zvezne države [[Kalifornija|Kalifornije]], [[Nevada|Nevade]] in [[Utah|utaha]], večino [[Nova Mehika|Nove Mehike]], [[Arizona|Arizono]] in [[Kolorado]], ter dele [[Teksas|Teksasa]], [[Oklahoma]], [[Kanzas|Kansasa]] in [[Wyoming|Wyominga]]. V zameno je Mehika prejela $15 milijonov<ref>Smith (1919), p. 241.</ref> (${{formatnum:{{Inflation|US|15|1848}}}} milijonov danes) – kar je manj kot polovica zneska, ki ga je ZDA poskušala ponuditi Mehiki za zemljo pred začetkom sovražnosti<ref>{{navedi knjigo | first=Bronwyn | last=Mills | title=U.S.–Mexican War | page=[https://archive.org/details/usmexicanwar0000mill/page/23 23] | isbn=978-0-8160-4932-5 | url=https://archive.org/details/usmexicanwar0000mill/page/23 | publisher=New York : Facts On File | year=2003 }}</ref> – in ZDA so se strinjale, da prevzamejo $3.25&nbsp;million (${{formatnum:{{Inflation|US|3.25|1848}}}} milijonov danes) v dolgovih, ki jih je mehiška vlada dolgovala ameriškim državljanom.<ref>Jay (1853), str. 117.</ref> Območje, pridobljeno z pogodbo, je bilo določeno s strani Federal Interagency Committee na 338.680.960 akrov (1.370.595 kvadratnih kilometrov). Stroški so znašali $16.295.149.<ref>{{navedi knjigo|title=Naša javna zemljišča|url=https://books.google.com/books?id=eFPWo3AcWi8C&pg=RA3-PA7|year=1958|publisher=U.S. Department of the Interior, Bureau of Land Management|page=7}}</ref> To območje je znašalo eno tretjino izvirnega teritorija Mehike iz njene neodvisnosti leta 1821. Pogodbo je ratificiral ameriški senat z glasovanjem 38 glasov za in 14 glasov proti dne 10. marca in Mehika z zakonodajnim glasovanjem 51–34 ter senatnim glasovanjem 33–4 dne 19. maja. Novica, da je zakonodajna skupščina Nove Mehike sprejela zakon za organizacijo teritorialne vlade ZDA, je pomagala omiliti mehiške skrbi glede zapuščanja ljudstva Nove Mehike.{{sfn|Rives|1913|p=649}} Pridobitev je bila vir polemik, še posebej med ameriškimi politiki, ki so se od začetka nasprotovali vojni. Vodilni ameriški protivojni časopis, Whig N"ational Intelligencer", je sarkastično zaključil: »Ničesar ne osvojimo ... Hvala bogu.«<ref>{{navedi knjigo | first=Kenneth C. |last=Davis | author-link =Kenneth C. Davis| title=Ne vem veliko o zgodovini | url=https://archive.org/details/dontknowmuchhist00davi | url-access=registration | publisher =Avon Books |location=New York |year=1995 | page=[https://archive.org/details/dontknowmuchhist00davi/page/143 143]}}</ref><ref>{{navedi knjigo |first=Howard |last=Zinn |author-link=Howard Zinn |title=Zgodovina ameriškega ljudstva |chapter=Poglavje 8: Ne vzamemo ničesar z osvajanjem, hvala Bogu |chapter-url=http://www.historyisaweapon.com/defcon1/zinntak8.html |publisher=HarperCollins Publishers |location=New York |year=2003 |page=169 |title-link=Zgodovina ameriškega ljudstva |access-date=3. januar 2018 |archive-date=3. januar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180103043558/http://www.historyisaweapon.com/defcon1/zinntak8.html |url-status=live }}</ref> Pridobljene zemlje zahodno od reke Rio Grande se tradicionalno imenujejo Mehiška cesija, oz. odstop v ZDA, nasprotno Teksaški aneksiji pred dvema letoma, čeprav delitev Nove Mehike na sredini ob reki Rio Grande nikoli ni imela nobene podlage niti v nadzoru niti v mehiških mejah. Mehika nikoli ni priznala neodvisnosti Teksasa<ref>{{navedi splet | publisher=PBS | work=US–Mexican War, 1846–1848 | title=Mejne spore | first=Donald S. | last=Frazier | url=https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/prelude/md_boundary_disputes.html | access-date=September 4, 2017 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170901121840/http://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/prelude/md_boundary_disputes.html | archive-date=September 1, 2017 | url-status=live }}</ref> pred vojno in se do te pogodbe ni odpovedala svojim zahtevam po ozemlju severno od Rio Grandeja oziroma reke Gila. Preden je senat ZDA ratificiral pogodbo je naredil dve spremembi: spremembo besedila člena IX (ki je jamčil Mehičanom, ki živijo v kupljenih ozemljih pravico, da postanejo državljani ZDA) in izbris člena X (ki je priznal legimiteto zemljiških dotacij, ki jih je dodelila mehiška vlada). Dne 26. maja 1848, ko sta si dve državi izmenjali dokumente o ratifikaciji pogodbe, sta se dodatno dogovorili o protokolu s tremi členi (znanem kot Protokol iz Querétara), ki je pojasnil spremembe. Prvi člen je trdil, da bo izvirni člen IX pogodbe, čeprav ga je nadomestil člen III Pogodbe z Louisiano, še vedno podeljeval pravice, opredeljene v členu IX. Drugi člen je potrdil legimiteto zemljiških dotacij v skladu z mehiškim pravom.<ref name="hidalgo">{{navedi splet | url = http://academic.udayton.edu/race/02rights/guadalu.htm | work = Treaty of Guadalupe Hidalgo | title = Treaty of Peace, Friendship, Limits, and Settlement Between the United States of America and the United Mexican States Concluded at Guadalupe Hidalgoa | publisher = University of Dayton (academic.udayton.edu) | access-date = October 25, 2007 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110613080150/http://academic.udayton.edu/race/02rights/guadalu.htm | archive-date = June 13, 2011 | url-status = live }}</ref> Protokol je bil podpisan v mestu Querétaro s strani A. H. Sevierja, Nathana Clifforda in Luisa de la Rosa Oteiza.<ref name="hidalgo"/> Člen XI je ponudil potencialno korist za Mehiko, saj se je ZDA zavezala, da bo zatirala napade Komančev in Apačev, ki so pustošili območje ter plačala odškodnine žrtvam napadov, ki jih ni mogla preprečiti.<ref>{{navedi splet | url = http://avalon.law.yale.edu/19th_century/guadhida.asp#art11 | work = Treaty of Guadalupe Hidalgo; February 2, 1848 | title = Article IX | publisher = Lillian Goldman Law Library | access-date = May 11, 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170505142450/http://avalon.law.yale.edu/19th_century/guadhida.asp#art11 | archive-date = May 5, 2017 | url-status = live }}</ref> Vendar pa niso prenehali napadi Indijancev še več desetletij po pogodbi, čeprav je epidemija [[Kolera|kolere]] leta 1849 močno zmanjšala število Komančev.<ref>Hamalainen, 293–341.</ref> Robert P. Letcher, minister ZDA v Mehiki leta 1850, je bil prepričan, da bo "ta obupni 11. člen" povzročil finančni propad ZDA, če se ne bo mogla osvoboditi svojih obveznosti.<ref name="DeLay2008302">{{navedi knjigo|author=Brian DeLay|title=War of a Thousand Deserts: Indian Raids and the U.S.–Mexican War|url=https://books.google.com/books?id=Mot8hkMa0nkC&pg=PA302|date=2008|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-15042-1|page=302|access-date=March 10, 2020|archive-date=May 14, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240514001255/https://books.google.com/books?id=Mot8hkMa0nkC&pg=PA302#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> ZDA so se pet let pozneje osvobodile vseh obveznosti člena XI s členom II "Gadsdenovega nakupa" leta 1853.<ref>{{navedi splet | url = http://avalon.law.yale.edu/19th_century/mx1853.asp | title = Gadsden Purchase Treaty : December 30, 1853 | publisher = Lillian Goldman Law Library | access-date = May 11, 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150519020643/http://avalon.law.yale.edu/19th_century/mx1853.asp | archive-date = May 19, 2015 | url-status = live }}</ref> == Posledice == ===Spremenjena ozemlja=== [[File:Wpdms mexican cession.svg|thumb|upright=1.35|Mehiška cesija, prikazana rdeče, predstavlja "Gadsdenov nakup", prikazan na rumeno]] Pred secesijo Teksasa je Mehika obsegala skoraj {{convert|1700000|sqmi|km2|abbr=on}}, do leta 1849 pa je pokrivala le nekoliko manj kot {{convert|800,000|sqmi|km2}}. Dodatnih {{convert|30,000|sqmi|km2}} so prodali ZDA v Gadsdenovem nakupu leta 1853, kar predstavlja skupno zmanjšanje mehiške teritorije za več kot 55%, ali {{convert|900,000|sqmi|km2}}.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ourdocuments.gov/doc.php?flash=true&doc=26|title=Zdravniški sporazum Guadalupa Hidalgo|publisher=www.ourdocuments.gov|access-date=June 27, 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715115058/http://www.ourdocuments.gov/doc.php?flash=true&doc=26|archive-date=July 15, 2007|url-status=live}}</ref> Čeprav je bila priključena zemlja približno velikosti Zahodne Evrope, je bila slabo naseljena. Na zemlji je bilo okoli 14,000 neindijanskih prebivalcev v Alta Kaliforniji<ref>{{navedi splet|title=Zlato v Kaliforniji – Migracija v Kalifornijo: Preko kopnega, okoli rta in preko Paname |first=Andrea |last=Franzius |url=http://www.duke.edu/~agf2/history391/migration.html |access-date=July 6, 2012 |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20120622211916/http://www.duke.edu/~agf2/history391/migration.html |archive-date=June 22, 2012 }}</ref> in okoli 60.000 v Nuevo Méxicu<ref>{{citation | title=Tabela 16. Prebivalstvo: 1790 do 1990 | work = Prebivalstvo in število stanovanj. 1990 Popis prebivalstva in stanovanj. CPH-2-1. | publisher = U.S. Department of Commerce, Bureau of the Census | pages =26–27 | isbn=978-99946-41-25-3 }}</ref> ter tudi velike avtohtone narode, kot so [[Papago]], [[Pima]], [[Pueblo kultura|Pueblo]], [[Navajo]], [[Apači]] in mnogi drugi. Čeprav so se nekateri domačini preselili južneje v Mehiko, je večina ostala na ozemlju ZDA. Ameriški naseljenci, ki so poselili na novo osvojeni jugozahod, so nadomestili mehiško pravo (civilnopravni sistem, ki je temeljil na španskem pravu), ki je z zakonom z dne 6. aprila 1830 prepovedalo vsako nadaljnje priseljevanje. Vendar so prepoznali vrednost nekaterih vidikov mehiškega prava in jih prenesli v svoje nove pravne sisteme. Večina jugozahodnih držav je na primer sprejela sisteme skupne lastnine zakoncev, pa tudi vodno pravo. Mnogi Mehičani, vključno z mešanci ( mestizos), Afro-Mehičani in domorodnimi ljudstvi na priključenih ozemljih so doživeli izgubo civilnih in političnih pravic. Zdravniški sporazum Guadalupa Hidalgo je obljubljal ameriško državljanstvo vsem nekdanjim mehiškim državljanom, ki so živeli na teh ozemljih. Vendar pa so Združene države dale novim državam moč, da določijo politiko državljanstva in znotraj enega leta so države sprejemale zakone, ki so prepovedovale vsem Mehičanom v Arizoni, Kaliforniji, Novem Mehiku in Teksasu ameriško državljanstvo, razen belim moškim Mehičanom. Poleg tega so ne-beli Mehičanci izgubili določene pravice državljanstva, kot so pravica do opravljanja odvetništva, glasovanja ali zasedanja določenih vladnih položajev. Avtohtona ljudstva so izgubila pravice do zemlje in bila iztrebljena, kot v kalifornijskem genocidu ali prisiljena v indijanske rezervate. Mehika je izgubila del svojih severnih ozemelj v Nevadi, Utahu, Koloradu, Oklahomi, Kansasu in Wyomingu, ki so vključevala malo ali nič Mehičanov in številne avtohtone skupine.<ref>{{navedi knjigo |last=Menchaca |first=Martha |url=https://books.google.com/books?id=KFILAAAAYAAJ |title=Obnavljanje zgodovine, konstrukcija rase: Indijanci, črni in beli koreni mehiških Američanov |date=2001 |publisher=University of Texas Press |isbn=978-0-292-75253-5 |pages=216, 217, 218, 220, 223, 227 |language=en |chapter=Zdravniški sporazum Guadalupa Hidalgo in rasifikacija mehiške populacije |access-date=November 22, 2023 |archive-date=November 29, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231129060117/https://books.google.com/books?id=KFILAAAAYAAJ |url-status=live }}</ref> Poleg tega vlada ZDA ni podelila polne državljanske pravice Američanom indijanskega porekla na jugozahodu vse do 30. let prejšnjega stoletja, čeprav so bili mehiški državljani.<ref>Griswold el Castillo, Richard ''[https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/war/wars_end_guadalupe.html Konec vojne: pogodba iz Guadalupe Hidalgo]'' {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100213210803/http://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/war/wars_end_guadalupe.html |date=February 13, 2010 }} PBS, 2006.</ref> Ustava Kalifornije iz leta 1849 je pripisovala pravice glasu le belim moškim državljanom (člen II, odsek 1), število senatorjev pa je bilo določeno "v skladu s številom belih prebivalcev" (člen IV, odsek 29).<ref>{{navedi splet | url=http://www.sos.ca.gov/archives/collections/constitutions/1849/full-text | archive-url=https://web.archive.org/web/20150129165014/http://www.sos.ca.gov/archives/collections/constitutions/1849/full-text | archive-date=January 29, 2015 | title=Ustava države Kalifornija 1849* &#124; Sekretariat države Kalifornija }}</ref> ===Vpliv na Združene države=== V večjem delu Združenih držav je zmaga in pridobitev nove zemlje prinesla povečanje patriotizma. Zmaga se je zdela uresničitev prepričanja demokratov v Manifestno usodo njihove države. Čeprav so se Whigi uprli vojni, so za svojega predsedniškega kandidata na volitvah 1848 izbrali Zacharyja Taylorja, hvalili njegovo vojaško delovanje, medtem ko so omilili svoje kritike vojne. {{blockquote|Ali se je mehiška vojna že končala in kako? Ali smo poraženi? Ali veste za katero koli državo, ki namerava oblegati South Hadley [Massachusetts]? Če ja, me obvestite o tem, saj bi z veseljem izkoristila priložnost za pobeg, če nas bodo napadli. Predvidevam, da bi [naša učiteljica] gospa[Mary Lyon [ustanoviteljica Mount Holyoke College] vsem nam priskrbela bodala in nam ukazala, da se borimo za svoja življenja ...|Šestnajstletna [[Emily Dickinson]], ki je pisala svojemu starejšemu bratu, Austinu jeseni leta 1847, kmalu po bitki pri Chapultepecu<ref>Linscott, 1959, str. 218–219.</ref>}} Mesec dni pred koncem vojne je Polk naletel na kritiko v Predstavniškem domu Združenih držav s spremembo zakona, ki je hvalil Taylorja za "vojno, ki jo je predsednik Združenih držav nepotrebno in neustavno začel." Ta kritika, v kateri je kongresnik Abraham Lincoln igral pomembno vlogo s svojimi "Spot Resolutioni", je sledila kongresnemu pregledu začetkov vojne, vključno z dejanskimi izzivi trditev predsednika Polka.<ref>{{navedi splet |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=020/llcg020.db&recNum=102 |title=Kongresni globus, 30. seja (1848) |pages=93–95 |publisher=Memory.loc.gov |access-date=May 28, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160117052802/http://memory.loc.gov/cgi-bin/ampage?collId=llcg&fileName=020%2Fllcg020.db&recNum=102 |archive-date=January 17, 2016 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(hj04321)) |title=Zapisnik doma, 30. seja (1848), str. 183–184/ |publisher=Memory.loc.gov |access-date=May 28, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160414231127/http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem%2Fhlaw%3A%40field%28DOCID+%40lit%28hj04321%29%29 |archive-date=April 14, 2016 |url-status=live }}</ref> Glasovanje je potekalo v skladu s strankarskimi linijami, pri čemer so vsi Whigi podprli spremembo. Lincolnov napad je prejel mlačno podporo svojih Whigov v Illinoisu, toda ga pa je grobo napadla opozicija demokratov, ki so se v Illinoisu združili v podporo vojni; Lincolnove"Spot Resolucije" so preganjale njegove prihodnje kampanje v močno demokratskem Illinoisu in so jih njegovi nasprotniki citirali tudi globoko v njegovo predsedstvo.<ref>{{navedi knjigo | last=Donald | first=David Herbert | title=Lincoln | url=https://archive.org/details/lincolndona00dona | url-access=registration | year=1995 | pages=[https://archive.org/details/lincolndona00dona/page/124 124], 128, 133}}</ref> Medtem ko je whig Emerson zavračal vojno "kot sredstvo za dosego ameriške usode," je proti koncu vojne napisal: "ZDA bodo zavzele Mehiko, a kot človek pogoltne arzenik, ki ga vznemiri. Mehika nas bo zastrupila."<ref>Groom, Winston "Kearny's March" Alfred A. Knopf, 2011, str. 275</ref> Kasneje je sprejel misel, da "večina velikih rezultantov zgodovine nastane z nečastnimi sredstvi."<ref>{{navedi knjigo|last=Emerson|first=Ralph Waldo|title=The Conduct of Life|url=https://archive.org/details/conductoflife0000ralp_w1f5|year=1860|isbn=978-1-4191-5736-3|page=[https://archive.org/details/conductoflife0000ralp_w1f5/page/110 110]}}</ref> Zgodovinar državljanske vojne James M. McPherson posveča celo poglavje svoje zgodovine državljanske vojne, ki je osvojila Pulitzerjevo nagrado, mehiško-ameriški vojni, ki nosi naslov "Mehika nas bo zastrupila". McPherson trdi, da je bila mehiško-ameriška vojna in njeni posledici ključni teritorialni dogodek pred državljansko vojno.<ref>{{navedi knjigo |last1=McPherson |first1=James M. |title=Battle Cry of Freedom: The Civil War Era |date=1988 |publisher=OUP USA |isbn=978-0-19-503863-7 |url=https://books.google.com/books?id=a3nX48n4oeIC |language=en |pages=49–77 |access-date=February 23, 2023 |archive-date=March 11, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240311161402/https://books.google.com/books?id=a3nX48n4oeIC |url-status=live }}</ref> Veterani vojne so pogosto bili zlomljeni ljudje. "Ko so se bolni in ranjeni iz Taylorjevih in Scottovih kampanj vračali iz Mehike v Združene države, je njihovo stanje šokiralo domačine. Možje, sinovi in bratje so se vračali v slabem zdravju, nekateri brez okončin."<ref>Christensen, ''The U.S.–Mexican War'', str. 190.</ref> "Republikanski učbenik kampanje" iz leta 1880, ki ga je pripravil Republikanski kongresni odbor<ref>[https://books.google.com/books?id=ZrkJAAAAIAAJ&pg=PA97 opis mehiško-ameriške vojne iz republikanskega učbenika kampanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160504082029/https://books.google.com/books?id=ZrkJAAAAIAAJ&pg=PA97 |date=May 4, 2016 }}.</ref> opisuje vojno kot "fekalno, smrdljivo korupcijo" in "eden najtemnejših prizorov v naši zgodovini—vojna, ki jo je našemu in mehiškemu ljudstvu vsilila svojeglava uzurpacija predsednika Polka v prizadevanju za ozemeljsko širitev suženjske oligarhije." Po podpisu pogodbe iz leta 1848 si je Polk prizadeval poslati vojake na Jukatan, kjer je divjala državljanska vojna med secesionisti in tistimi, ki so podpirali mehiško vlado. Ameriški kongres je njegovo prošnjo zavrnil. Mehiška vojna naj bi bila kratka in skoraj brez krvi. Ni bila ne eno ne drugo. Kongres ni podpiral nadaljnjih zunanjih konfliktov.<ref>Christiansen, ''The U.S.–Mexico War'', str. 220</ref> ===Učinek na ameriško vojsko v državljanski vojni=== Mnogo vojaških voditeljev na obeh straneh [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] 1861–1865 se je usposabljalo na [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|vojaški akademiji]] v West Pointu in so se bojevali kot mlajši častniki v Mehiki. Ta seznam vključuje vojaške osebnosti, ki so se borile za Unijo: [[Ulysses S. Grant]], [[George B. McClellan]], [[William Tecumseh Sherman]], [[George Gordon Meade]] in [[Ambrose Burnside]]. Vojaški možje, ki so se pridružili južnim secesionistom [[Konfederacija ameriških držav|Konfederacije]], vključujejo [[Robert Edward Lee|Roberta E. Leeja]], [[Albert Sidney Johnston]], [[Stonewall Jackson]], Jamesa Longstreeta, [[Joseph E. Johnston]], [[Braxton Bragg]], Sterlinga Pricea in bodočega konfederacijskega predsednika [[Jefferson Davis|Jeffersona Davisa]]. Obe strani sta imeli voditelje z bogatimi izkušnjami v aktivnem bojevanju, strategiji in taktiki. [[File:Brevet Second Lieutenant Ulysses S. Grant in 1843.jpg|thumb|left|upright |alt= Odlitek mladega Granta v uniformi | Drugi poročnik [[Ulysses S. Grant]]]] Za Granta, ki je kasneje vodil unijske sile med državljansko vojno in bil izvoljen za predsednika, "mu je prav tako pokazalo mnoge načine, kako so vojne prežete z političnimi izračuni."<ref>[[Chernow, Ron]]. ''Grant''. New York: Penguin Press 2017, str. 49</ref> Grant je služil v Mehiki pod generalom Zacharyjem Taylorjem in bil imenovan za vršilca funkcije pomočnika četrtnega poveljnika Taylorjeve vojske, kar je poskusil zavrniti, saj ga je oddaljevalo od bojišča. Vendar je "imenovanje dejansko predstavljalo božji dar za Granta, ki ga je spremenilo v popolnega vojaka, spretnega pri vsakem aspektu vojaškega življenja, zlasti logistike... To je nudilo neprecenljivo usposabljanje za državljansko vojno, ko bo Grant moral ohranjati ogromne armade na terenu, daleč od severnih oskrbovalnih skladišč."<ref>Chernow, ''Grant'' str. 46</ref> Grant je doživel precejšnje bojevanje in pokazal svoje hladnokrvnost pod ognjem. V bitki pri Chapultepeku je on in njegovi možje postavili havbico v cerkveni zvonik, ki je imel nadzorovan pogled na vrata San Cosme. Ta akcija mu je prinesla častni čin brevet kapitana zaradi "galantnega in zaslužnega ravnanja v bitki pri Chapultepeku."<ref>citirano v Chernow, ''Grant'', str. 55.</ref> Grant se je kasneje spominjal v svojih ''Memoarjih'', objavljenih leta 1885, da "na splošno vojaki vojske niso bili ravnodušni ali je bila aneksija [Teksasa] uresničena ali ne; vendar pa ne vsi. Osebno sem bil gorko nasprotujoč tej zakonodaji in do danes smatram vojno, ki je iz tega izšla, kot eno izmed najbolj nepravičnih, ki so jih kdajkoli vodili močnejši proti šibkejši državi. Bil je to primer republike, ki je sledila slabemu zgledu evropskih monarhij, saj v svoji želji po pridobitvi dodatnega ozemlja ni upoštevala pravičnosti."<ref>{{navedi splet |url= http://www.fadedgiant.net/html/grant_ulysses_s_quotes_west_po.htm |title= Ulysses S Grant Quotes on the Military Academy and the Mexican War |publisher= Fadedgiant.net |access-date= May 28, 2011 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150307033943/http://www.fadedgiant.net/html/grant_ulysses_s_quotes_west_po.htm |archive-date= March 7, 2015 |url-status= live }}</ref> Grant je prav tako izrazil mnenje, da je vojna proti Mehiki prinesla kazen Združenim državam v obliki ameriške državljanske vojne. "Južnjaška vstaja je bila v veliki meri posledica mehiške vojne. Narodi, tako kot posamezniki, so kaznovani za svoje prekrške. Dobila smo svojo kazen v najbolj krvavi in dragi vojni modernih časov."<ref>{{navedi knjigo |url=https://www.gutenberg.org/ebooks/4367 |title=Personal Memoirs of General U. S. Grant |first=Ulysses S. |last=Grant |author-link=Ulysses S. Grant |date=1885 |via=[[Project Gutenberg]] |access-date=October 3, 2022 |archive-date=August 29, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200829235609/http://www.gutenberg.org/ebooks/4367 |url-status=live }}</ref> [[Robert Edward Lee|Robert E. Lee]], poveljnik [[Konfederacija ameriških držav|konfederativnih sil]] do konca državljanske vojne je začel graditi svojo reputacijo kot vojaški častnik v ameriški vojni proti Mehiki. Na začetku mehiško-ameriške vojne je kapitan Lee napadel Mehiko z inženirsko enoto generala Woola iz severa. Kmalu po začetku leta 1847 je pomagal zajeti mehiška mesta Vera Cruz, Cerro Gordo, Contreras, Churubusco, Molino del Rey in Chapultepec. Lee je bil ranjen pri Chapultepecu. General Scott je opisal Roberta E. Leeja kot "galantnega in neizčrpnega", saj je dejal, da je Lee pokazal "največje dejanje fizičnega in moralnega poguma, ki ga je izvedel kdorkoli, kar mu je znano med kampanjo."<ref>{{navedi knjigo|title= Robert E. Lee; a Biography|last= Winston|first= Robert|publisher= W. Morrow & Co|year= 1934|isbn= 9780313384370|location= New York|page= 84}}</ref> Grant je pridobil vpogled v Roberta E. Leeja, kot navaja njegovo spominjanje, "Poznal sem ga osebno in vedel, da je smrtnik; in ravno tako je bilo dobro, da sem to čutil."<ref>citirano v Chernow, ''Grant'', str. 58.</ref> Leta 1861 je general Scott svetoval [[Abraham Lincoln|Abrahamu Lincolnu]] naj prosi Leeja, da prevzame poveljstvo nad ameriškimi silami. Lee je to zavrnil in kasneje pripovedoval: "Zavrnil sem ponudbo, ki mi jo je dal, da prevzamem poveljstvo nad vojsko, ki je bila pripeljana na bojišče in to sem iskreno in vljudno povedal, da čeprav sem se upiral secesiji in obsojal vojno, ne morem niti malo sodelovati v invaziji južnih držav."<ref>{{navedi knjigo|title= Warriors Seven: Seven American Commanders, Seven Wars, and the Irony of Battle|last= Sneiderman|first= Barney|publisher= Savas Beatie|year= 2006|isbn= 978-1932714289|location= New York|pages= [https://archive.org/details/warriorssevensev0000snei/page/118 118]|url= https://archive.org/details/warriorssevensev0000snei/page/118}}</ref> === Družbeni in politični kontekst === Kljub začetnim nasprotovanjem Whigov in abolicionistov je mehiška vojna vseeno združila ZDA v skupnem cilju in se je bojevala skoraj izključno z prostovoljci. Ameriška vojska se je povečala z malo več kot 6.000 na več kot 115.000 mož. Večina 12-mesečnih prostovoljcev v Scottovi vojski se je odločila, da je enoletno bojevanje dovolj in se vrnila v ZDA.<ref>Christensen, ''The U.S.–Mexican War'', str. 187.</ref> Protisuženjske skupine so se borile za izključitev suženjstva iz kateregakoli ozemlja, ki ga je osvojila ZDA.<ref>{{navedi knjigo|url= https://books.google.com/books?id=Y0JnAAAAMAAJ|author= John Douglas Pitts Fuller|title= The Movement for the Acquisition of All Mexico, 1846–1848|orig-year= 1936|year= 1969|publisher= Da Capo Press|location= New York|isbn= 9780306714610|access-date= May 28, 2011|archive-url= https://web.archive.org/web/20130527101804/http://books.google.com/books?id=Y0JnAAAAMAAJ|archive-date= May 27, 2013|url-status= live}}</ref> Leta 1847 je Predstavniški dom sprejel Wilmotovo določilo, ki je določalo, da nobeno ozemlje, pridobljeno s to vojno ne sme biti odprto za suženjstvo. Če bi bilo uspešno, bi Wilmotovo določilo dejansko razveljavilo kompromis v Missouriju iz leta 1820, saj bi prepovedalo suženjstvo na območju južneje od paralele 36°30′ sever. Senat se je izognil vprašanju, pozni poskus, da bi ga dodali v Pogodbo z Guadalupe Hidalgo pa je bil zavrnjen, ker so južni senatorji imeli dovolj glasov, da preprečijo njegovo dodajanje. Predstavniški dom je bil razdeljen po prebivalstvu, severni del pa je rasel, kar mu je omogočilo, da je na volitvah leta 1846 osvojil večino v predstavniškem domu; vendar je bila zastopanost v senatu dva člana na državo, južnjaki pa so imeli dovolj glasov, da so preprečili dodatek. Vojna se je izkazala za odločilen dogodek za ZDA, saj je označila pomembno prelomnico za nacijo, ki je postajala vse močnejša vojaška sila. To je tudi mejnik v ameriški zgodbi o Manifest Destiny. Vojna ni rešila vprašanja suženjstva v ZDA, temveč ga je v mnogih pogledih povečala, saj je potencialno širjenje institucije na zahod postajalo vse bolj osrednja in vroča tema v nacionalnih razpravah.<ref>{{navedi knjigo |last1= Hine |first1= Robert V |last2= Faragher |first2= John Mack |title= The American West: A New Interpretive History |date= 2000 |publisher= Yale University Press |location= New Haven |isbn= 978-0300078350 |page= 211 |access-date= June 1, 2019 |url= https://books.google.com/books?id=xuLSxbn7DSUC |archive-url= https://web.archive.org/web/20160516232737/https://books.google.com/books?id=xuLSxbn7DSUC |archive-date= May 16, 2016 |url-status= live }}</ref> S širjenjem ozemlja ZDA do Tihega oceana je konec mehiško–ameriške vojne označil nov korak v velikih migracijah Američanov na Zahod.<ref>{{navedi knjigo |last1= Hine |first1= Robert V. |last2= Faragher |first2= John Mack |title= The American West: A New Interpretive History |date= 2000 |publisher= Yale University Press |location= New Haven |isbn= 978-0300078350 |pages= 216–219 |access-date= July 3, 2019 |url= https://books.google.com/books?id=xuLSxbn7DSUC |archive-url= https://web.archive.org/web/20160516232737/https://books.google.com/books?id=xuLSxbn7DSUC |archive-date= May 16, 2016 |url-status= live }}</ref> ===Veterani vojne=== Po državljanski vojni so se veterani mehiške vojne začeli organizirati kot veterani ne glede na čin in lobirati za svojo služenje.<ref>Davies, Wallace E. "The Mexican War Veterans as an Organized Group." The Mississippi Valley Historical Review, vol. 35, no. 2, 1948, pp. 221–238. {{JSTOR|1898407}}. Accessed May 19, 2020.</ref> Sprva so si prizadevali ustanoviti dom za vojake za starejše in bolne veterane, a so nato začeli zahtevati pokojnine leta 1874. V Kongresu je bilo upiranje temu, saj so veterani prejeli določene parcele do 160 hektarjev zemlje za svojo službo; pokojnine bi obremenile proračun vlade.<ref>Van Wagenen, ''Remembering the Forgotten War'', p. 64</ref> Politika je bila zapletena, saj se je toliko veteranov mehiške vojne borilo za konfederacijo med državljansko vojno. Republiški kongresniki so jih obtožili, da poskušajo nuditi zvezno pomoč nekdanjim konfederatom. To je privedlo do trinajstletne razprave v Kongresu o zvestobi veteranov in njihovi upravičenosti do zvezne pomoči v njihovih poznih letih.<ref>Van Wagenen, Michael Scott. "US–Mexican War Veterans and the Congressional Pension Fight." Military History of the West 40 (2010).</ref> Leta 1887 je začel veljati zakon o pokojninah veteranov mehiške vojne, ki je veteranom omogočil pridobitev pokojnine za njihovo službo. Preživeli častniki in vojaki so bili uvrščeni na seznam prejemnikov pokojnin, ki je vključeval prostovoljce, milice in mornarje, ki so služili vsaj 60 dni in bili vsaj 62 let stari. Vdove veteranov, ki se niso ponovno poročile, so bile upravičene do pokojnine svojega pokojnega moža. Izključeni so bili "katerikoli oseba, ki je bila pod političnimi omejitvami, ki jih nalaga "Fourteenth Amendment to the United States Constitution", torej veterani, ki so se borili za konfederacijo med državljansko vojno.<ref>[https://archive.org/details/mexicanwarveter00robagoog "Mexican War Veterans, A Complete Roster" Washington D.C.: Brentano's 1887] accessed May 18, 2020</ref> === Incidenti, civilne žrtve in množične pokoli === [[File:Burial site of Lieutenant Colonel Henry Clay, Jr., taken by an unknown photographer during the Mexican-American war, ca.1847.jpg|thumb|Pokopališče podpolkovnika Henryja Claya, Jr., posneto od neznanega fotografa med mehiško-ameriško vojno, {{circa|1847}}]] Na začetku vojne so ameriške čete pod poveljstvom Taylora v večini upoštevale vojna pravila pod budnim očesom Taylora, in se skoraj izključno spopadali z vojaki nasprotnika. To jim je pridobili določeno priljubljenost pri mehiških civilistih, ki so okupacijske Američane cenile v večji meri v primerjavi z mehiško vojsko, ki je svoje ranjene pustila, da so jih ujeli nasprotniki, ko so se umikali iz območja. Junija 1846 se je situacija spremenila, ko so ameriške okrepitev vstopile na območje in začele napadati lokalne kmetije.<ref name="LewRockwell.com">{{navedi novice|title=From the Halls of Montezuma – LRC Blog LewRockwell.com|language=en|work=LewRockwell.com|url=https://www.lewrockwell.com/lrc-blog/from-the-halls-of-montezuma/|access-date=February 10, 2018|archive-date=August 6, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806212934/https://www.lewrockwell.com/lrc-blog/from-the-halls-of-montezuma/|url-status=live}}</ref> Mnogi vojaki na garnizijski dolžnosti so naredili zločine proti civilistom, kot so ropi, posilstva in umori, da bi omilili svoj dolgčas. Ta val brezobzirnega kriminala je pripeljal do tega, da so ameriški vojaki ubili vsaj 20 civilistov v prvem mesecu okupacije. Taylor sprva ni izkazoval zaskrbljenosti glede zločinov, ki so jih storili vojaki in ni discipliniral vojakov odgovornih zanj, ali uvedel ukrepe za preprečevanje zločinov. To je privedlo do spremembe javnega mnenja proti ameriškim vojakom in povzročilo, da je veliko Mehičanov vzelo orožje in oblikovalo gverilske čete, ki so napadale ameriške patrulje. Napadi so postajali vse pogostejši, še posebej po bitki pri Monterreyu.<ref name="LewRockwell.com"/> V tem času so anti-katoliški sentiment in rasizem še naprej spodbujali napade na mehiške civiliste. Ocenjeno je bilo, da je ameriška vojska ubila najmanj 100 civilistov, pri čemer je bila večina teh ubitih s strani 1. teksaške konjeniške čete, ki jo je poveljeval polkovnik John C. Hays. Ameriške enote pod poveljstvom kapitana Mabryja B. "Mustang" Graya so v odgovor na umor ameriškega vojaka, ki so ga ubili Mehičani zunaj Monterreyja, ugrabile in usmrtile 24 neoboroženih mehiških civilistov. Novembra 1846 je odred iz 1. kentuckijske enote umoril mladega mehiškega dečka, domnevno kot obliko razvedrila. Po tem je Taylor neuspešno poskušal vložiti tožbe proti kateremu koli od vojakov vpletenih v to.<ref name="Carney-2005">{{navedi knjigo|last=Carney|first=Stephen A.|url=https://books.google.com/books?id=r1ufQ-k5a3YC&q=%22Old+women+and+young+girls+were+stripped+of+their+clothes+and+many+others+suffered+still+greater+outrages.%22&pg=PA37|title=The Occupation of Mexico, May 1846–July 1848|publisher=Government Printing Office|year=2005|isbn=9780160873454|language=en|access-date=November 11, 2021|archive-date=May 14, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240514001237/https://books.google.com/books?id=r1ufQ-k5a3YC&q=%22Old+women+and+young+girls+were+stripped+of+their+clothes+and+many+others+suffered+still+greater+outrages.%22&pg=PA37#v=snippet&q=%22Old%20women%20and%20young%20girls%20were%20stripped%20of%20their%20clothes%20and%20many%20others%20suffered%20still%20greater%20outrages.%22&f=false|url-status=live}}</ref> Najbolj razvpiti incident se je zgodil 9. oktobra 1847, ko je stornik Samuel Hamilton Walker in 12 drugih umrlo v spopadu, Joseph Lane je naročil svojim vojakom, da se maščujejo za mrtve teksaške rangerje, tako da so oropali mesto Huamantla. Vojaki so hitro postali pijani po obleganju trgovine z alkoholom in začeli napadati mestne prebivalce, posiljevati in ubijati desetine mehiških civilistov ter brez razlikovanja požigati njihove domove.<ref name="Carney-2005"/>{{sfn|Clodfelter|2017|p=249}} Vendar je ta poročila o ameriškem divjanju zasenčila novica o odstopu Santa Anne po napadu na Huamantlo, kar ni privedlo do nobenih posledic proti Lanu ali kateremu koli od vojakov, vpletenih v grozodejstva.<ref>{{navedi splet|title=The Occupation of Mexico, May 1846–July 1848|url=https://history.army.mil/brochures/Occupation/Occupation.htm|access-date=February 10, 2018|website=history.army.mil|archive-date=February 11, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210211202012/https://history.army.mil/brochures/Occupation/Occupation.htm|url-status=live}}</ref> === Učinki na Mehiko === Za Mehiko je bila vojna boleča zgodovinska izkušnja, ki je privedla do izgube ozemlja in osvetlila notranje politične konflikte, ki so se nadaljevali še naslednjih 20 let. Reformni vojni med liberali in konservativci leta 1857 je sledila drugi francoski poseg v Mehiko leta 1861, ki je ustanovil Drugo mehiško cesarstvo. Vojna je povzročila, da je Mehika vstopila v "obdobje samorefleksije ... ko so njeni voditelji iskali, da bi določili in naslovili razloge, ki so privedli do takega debakla."<ref>Santoni, Pedro. "U.S.–Mexican War" in ''Encyclopedia of Mexico'', Chicago: Fitzroy Dearborn 1997, p. 1511.</ref> Takoj po vojni je skupina mehiških pisateljev, vključno z Ignaciom Ramírezom, Guillermo Prieto, José Maro Iglesias in Franciscoom Urquidom sestavila sebično oceno razlogov za vojno in poraz Mehike, ki jo je uredil častnik mehiške vojske Ramón Alcaraz. Zanikali so, da bi imele mehiške zahteve po Teksasu kakršno koli zvezo z vojno in namesto tega zapisali, da je za "pravi izvor vojne dovolj reči, da jo je povzročila nepotešljiva ambicija Združenih držav, ki jo je podpirala naša šibkost."<ref name="Alcaraz p1">{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/othersideornotes00alca |title=The Other Side: or Notes for the History of the War between Mexico and the United States |publisher=John Wiley |year=1850 |editor1-last=Alcaraz |editor1-first=Ramón |location=New York |pages=1–2 |translator=Albert C. Ramsey |oclc=1540860 |display-editors=etal |url-access=registration}}</ref> Delo je opazil in prevedel v angleščino polkovnik Albert Ramsey, veteran mehiško-ameriške vojne in ga leta 1850 objavil v Združenih državah kot radovednost.{{sfnp|Alcaraz|1850}} Kljub temu, da je bil obtožen in odgovoren za izgubo Mehike v vojni, je Santa Anna prišel na oblast še za en mandat kot predsednik. Potem, ko je leta 1853 prodal dolino Mesilla ZDA v Gadsdenovi kupčiji, je začel graditi[transkontinentalno železnico po boljši poti, vendar je bil odstavljen in je šel v dolgotrajno izgnanstvo. Med izgnanstvom je napisal svojo različico dogodkov, ki pa ni bila objavljena še veliko kasneje. == Dediščina == [[File:Obelisco a los Niños Héroes 03. Castillo de Chapultepec.JPG|thumb|upright|Obelisk posvečen Niños Héroes, Mehika, 1881]] [[File:Lula in Chapultepec.jpg|thumb|Memorial mehiškim kadetom, ubitim v bitki pri Chapultepecu, 1952]] [[File:Placa conmemorativa del batallón de San Patricio.jpg|thumb|upright|Spominska plošča San Patricios, Mehika, 1959]] === Mehika === Ko so Francoze izgnali leta 1867 in je bila ponovno vzpostavljena liberalna republika, je Mehika začela obračunavati z dedščino mehiško-ameriške vojne. Zgodba o ''Niños Héroes'' je postala pripoved, ki je pomagala Mehičanom, da so se soočili z vojno. Fanta kadeta, ki sta se žrtvovala za svojo ''patrio'' ("očetnjavo") kot mučenika v bitki pri Chapultepecu sta bila navdihujoča, vendar njuna žrtev ni bila obeležena do leta 1881, ko so preživeli kadeti oblikovali organizacijo za podporo Vojaški akademiji Mehike. Eden od kadetov, ki so bili ujeti, je oblikoval spomenik, majhen kenotaf je bil postavljen ob vznožju hriba Chapultepec, na katerem stoji grad. Letne spominske slovesnosti pri cenotafu se je udeležil general [[Porfirio Díaz]], ki je videl priložnost za gradnjo svojega odnosa z Federalno vojsko. Tudi med [[Mehiška revolucija|mehiško revolucijo]] (1910–1920) so spominske slovesnosti potekale in so se jih udeleževali takratni predsedniki. Po koncu vojaške faze je mehiška vlada obnovila pripoved o dečkih junakih kot utelešenju žrtvovanja za patriotsko. Pripravljeni so bili načrti za veliko večje obeležje njihove žrtve, ki je bilo zgrajeno na vhodu v mehiški Park Chapultepec. Spomenik heroičnim kadetom je bil odprt leta 1952. Do takrat so se odnosi med ZDA in Mehiko toliko izboljšali, da sta bila zaveznika v drugi svetovni vojni in njuni povojni ekonomiji sta postali vse bolj prepleteni. Nekatere vojaške trofeje, ki so jih vzeli ZDA, kot so mehiške bojne zastave, so bile z velikimi ceremonijami vrnjene Mehiki, vendar ujetih ameriških zastav v Mehiki nočejo vrniti. V letu 1981 je mehiška vlada ustanovila ''[[:es:Museo Nacional de las Intervenciones|Museo Nacional de las Intervenciones]]'' (Nacionalni muzej intervencij) v nekdanjem samostanu, kjer je potekala bitka pri Churubuscu. Muzej dokumentira poskuse Španije, da ponovno osvoji Mehiko po njeni neodvisnosti, pa tudi francoske intervencije. Muzej ima razstavo o ''Intervención norteamericana de 1846–1848'', ki obravnava anglo-ameriško naselitev Teksasa in njihovo vstajo potem, ko so se označili za žrtve mehiškega zatiranja. Nadaljuje z obtoževanjem Polka in Santa Anne za vojno. "Interpretacija [muzeja] priznava vojaško prevlado ZDA v oborožitvi in poveljstvu, medtem ko omalovažuje drage napake generala Santa Anne in umik iz glavnega mesta."<ref>Connors, Thomas G. in Raúl Isaí Muñoz, "Looking for the North American Invasion in Mexico City." [[American Historical Review]] vol. 125, no. 2, april 2020, str. 502.</ref> === Združene države === [[File:Palmetto Regiment Monument.jpg|thumb|upright|Palmetto Regiment spomenik, dvorana državnega zbora, Columbia, S.C. Kovano železo 1858. Kipar: Christopher Werner]] [[File:American Army Entering the City of Mexico - USCapitol - Flickr.jpg|thumb|"Ameriška vojska vstopa v mesto Mehiko" avtor Filippo Costaggini, 1885. Arhitekt Capitol]] [[File:Fort Moore Pioneer Memorial.jpg|thumb|Mormonski bataljon spomenik, Fort Moore Pioneer Memorial (1950), ki prikazuje dvigovanje ameriške zastave v Los Angelesu, 1847]] V ZDA je bila vojna skoraj pozabljena po katastrofi državljanske vojne.<ref>Van Wagenen, Michael. ''Remembering the Forgotten War: The Enduring Legacies of the U.S.–Mexican War''. Amherst: University of Massachusetts Press, 2012.</ref> Kljub temu je bil en prvih spomenikov postavljen na dvorišču državnega zbora v Južni Karolini leta 1858 v čast Palmetto Regiment. Ko so veterani državljanske vojne videli obsežnost spominov na to vojno, so veterani mehiške vojne zahtevali spomin na svoje storitve. Leta 1885 je bila slika vstopa ameriške vojske v mesto Mehiko naslikana v zgradbi Capitola s strani Filippa Costagginija. Himna marincev, ki vključuje frazo "Iz dvoran Montezume", priznava vojno, vendar ni večjih spomenikov ali pomnikov. V Mexico Cityju je pokopališče, ustanovljeno leta 1851, ki ga še vedno vzdržuje Ameriška komisija za bojne spomenike. Hrani posmrtne ostanke 1563 ameriških vojakov, ki so večinoma umrli v spopadu in so bili pokopani v množičnem grobišču. V Mehiki je umrlo še veliko več ameriških vojakov, vendar je bil prenos trupel iz plitvih grobov drag. Nekaj ​​pokopanih je umrlo v Mexico Cityju še dolgo po vojni. Vojaško pokopališče v Mexico Cityju je "označilo prehod v tem, kar so Združene države Amerike razumele kot svoje obveznosti do svojih vojnih mrtvih", kar je bilo pereče vprašanje glede mrtvih v državljanski vojni.<ref>Connors in Muñoz, "Look for the North American Invasion in Mexico City," str. 511–512.</ref> Mormonski bataljon, edina enota, ki je temeljila na veri v vojni, je postavila več spomenikov v čast svojim prispevkom v vojni. Ob času vojne so bili Mormoni večinoma prisiljeni zapustiti jurisdikcijo ZDA in se preseliti v Utah. Mormonsko vodstvo je spoznalo, da je poudarjanje njihovih prispevkov v vojni in uresničevanju manifestne usode način, kako biti vključeni v nacionalno pripoved. Spomenik bataljona je bil posvečen leta 1927 na tleh Kapitola v Utahu in enega so postavili v Los Angelesu leta 1950.<ref>Van Wagenen, ''Remembering the Forgotten War'', str. 123–124.</ref> ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{Reflist|22em}} ==Bibliografija== ===Referenčna dela=== * {{navedi knjigo|editor-last1=Crawford|editor-first1=Mark|editor-last2=Heidler|editor-first2=Jeanne|editor-last3=Heidler|editor-first3=David Stephen|title =Encyclopedia of the Mexican War|year=1999|publisher=Bloomsbury Academic |isbn=978-1-57607-059-8}} * Frazier, Donald S. ed. ''The U.S. and Mexico at War'', (1998), 584; an encyclopedia with 600 articles by 200 scholars ===Splošne zgodovine=== {{div col|colwidth=30em}} ==Viri== *{{navedi knjigo |author=Blake, Robert |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine, 2. knjiga: Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Bauer, Karl Jack |author-link=K. Jack Bauer |title=The Mexican War: 1846–1848 |url=https://archive.org/details/mexicanwar1846180000baue |publisher=University of Nebraska Press |year=1992 |isbn=978-0-8032-6107-5}} * [[Bernard DeVoto|De Voto, Bernard]], ''Year of Decision 1846'' (1942), well written popular history * [[Amy S. Greenberg|Greenberg, Amy S.]] ''A Wicked War: Polk, Clay, Lincoln, and the 1846 U.S. Invasion of Mexico'' (2012). {{ISBN|9780307592699}} and [http://www.pritzkermilitarylibrary.org/Home/Amy-Greenberg.aspx Corresponding Author Interview] at the [[Pritzker Military Library]] on December 7, 2012 * Guardino, Peter. ''The Dead March: A History of the Mexican–American War''. Cambridge: Harvard University Press (2017). {{ISBN|978-0-674-97234-6}} * Henderson, Timothy J. ''A Glorious Defeat: Mexico and Its War with the United States'' (2008) * Meed, Douglas. ''The Mexican War, 1846–1848'' (2003). A short survey. * Merry Robert W. ''A Country of Vast Designs: James K. Polk, the Mexican War and the Conquest of the American Continent'' (2009) * Smith, Justin Harvey. ''The War with Mexico, Vol 1.'' (2 vol 1919), [https://books.google.com/books?id=WBkOAAAAIAAJ full text online]. * Smith, Justin Harvey. ''The War with Mexico, Vol 2.'' (1919). [https://books.google.com/books?id=xhUOAAAAIAAJ full text online]. {{div col end}} ===Vojska=== {{div col|colwidth=30em}} * Bauer K. Jack. ''Zachary Taylor: Soldier, Planter, Statesman of the Old Southwest''. Louisiana State University Press, 1985. * {{navedi knjigo |last=Clodfelter |first=M. |title=Warfare and Armed Conflicts: A Statistical Encyclopedia of Casualty and Other Figures, 1492–2015 |publisher=McFarland |year=2017 |edition=4th |isbn=978-0-7864-7470-7}} * Dawson, Joseph G. "Leaders for Manifest Destiny: American Volunteer Colonels Serving in the U.S.-Mexican War." ''American Nineteenth Century History'' (2006) 7(2): 253-279. * DeLay, Brian. "Independent Indians and the U.S. Mexican War," ''American Historical Review'' 112, no. 1 (Feb. 2007) * DeLay, Brian. ''War of a Thousand Deserts: Indian Raids and the Mexican-American War''. New Haven: Yale University Press 2009. * Dishman, Christopher, ''A Perfect Gibraltar: The Battle for Monterrey, Mexico'', University of Oklahoma Press, 2010 {{ISBN|0-8061-4140-9}}. * Eisenhower, John. ''So Far From God: The U.S. War with Mexico'', Random House (1989). * Eubank, Damon R. ''Response of Kentucky to the Mexican War, 1846–1848''. (Edwin Mellen Press, 2004), {{ISBN|978-0-7734-6495-7}}. * Foos, Paul. ''A Short, Offhand, Killing Affair: Soldiers and Social Conflict during the Mexican-War''. Chapel Hill: University of North Carolina Press 2002. * Fowler, Will. ''Santa Anna of Mexico'' (2007) 527 pp; a major scholarly study * Frazier, Donald S. ''The U.S. and Mexico at War'', Macmillan (1998). * Hamilton, Holman, ''Zachary Taylor: Soldier of the Republic'', (1941). * Huston, James A. [https://books.google.com/books?id=Y8pabWzrsocC ''The Sinews of War: Army Logistics, 1775–1953''] (1966), U.S. Army; 755 pp. pp.&nbsp;125–158 * Johnson, Timothy D. ''Winfield Scott: The Quest for Military Glory'' (1998) * Johnson, Timothy D. ''A Gallant Little Army: The Mexico City Campaign''. Lawrence: University of Kansas Press 2007. * Levinson, Irving. ''Wars within War: Mexican Guerrillas, Domestic Elites and the United States of America 1846–1848''. Fort Worth: Texas Christian University Press 2005. * Lewis, Felice Flannery. ''Trailing Clouds of Glory: Zachary Taylor's Mexican War Campaign and His Emerging Civil War Leaders''. Tuscaloosa: University of Alabama Press 2010. * Lewis, Lloyd. ''Captain Sam Grant'' (1950). * Martinez, Orlando. ''The Great Landgrab''. Quartet Books (London, 1975) * McCaffrey, James M. ''Army of Manifest Destiny: The American Soldier in the Mexican War, 1846–1848'' (1994) [https://books.google.com/books?hl=en&lr=&id=I434Yc3rh-IC&oi=fnd&pg=PR11&dq=%22army+of+manifest+destiny%22+McCaffrey&ots=SPreCvQBFm&sig=e4RhqxWMXjgzdKpX5geRCUv1EIs online]. * {{cite journal |title=American Rule in Mexico |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1918-01_23_2/page/287 |last=Smith |first=Justin H. |journal=[[The American Historical Review]] |issn=1937-5239 |volume=23 |issue=2 |year=1918 |pages=287–302 |doi=10.2307/1836568 |jstor=1836568}} * Murphy, Douglas. ''Two Armies on the Rio Grande: The First Campaign of the U.S. Mexican War'' (College Station: Texas A&M Press) 2015. * Smith, Justin Harvey. ''The War with Mexico.'' 2 vol (1919). Pulitzer Prize winner. [https://books.google.com/books?id=xhUOAAAAIAAJ full text online]. * Winders, Richard Price. ''Mr. Polk's Army: The American Military Experience in the Mexican War''. College Station" Texas A&M Press (1997) {{div col end}} ===Politika and diplomacija=== {{div col|colwidth=30em}} * Beveridge, Albert J. ''Abraham Lincoln, 1809–1858''. Volume: 1. 1928. * Brack, Gene M. ''Mexico Views Manifest Destiny, 1821–1846: An Essay on the Origins of the Mexican War'' (1975). * Fowler, Will. ''Tornel and Santa Anna: The Writer and the Caudillo, Mexico, 1795–1853'' (2000). * Fowler, Will. ''Santa Anna of Mexico'' (2007) 527 pp; the major scholarly study [https://www.amazon.com/dp/0803211201 excerpt and text search] * Gleijeses, Piero. "A Brush with Mexico" ''Diplomatic History'' 2005 29(2): 223–254. {{ISSN|0145-2096}} debates in Washington before war. * Graebner, Norman A. ''Empire on the Pacific: A Study in American Continental Expansion''. (1955). * {{cite journal |title=Lessons of the Mexican War |url=https://archive.org/details/sim_pacific-historical-review_1978-08_47_3/page/325 |last=Graebner |first=Norman A. |journal=[[Pacific Historical Review]] |issn=1533-8584 |volume=47 |issue=3 |year=1978 |pages=325–342 |doi=10.2307/3637470 |jstor=3637470}} * {{cite journal |title=The Mexican War: A Study in Causation |url=https://archive.org/details/sim_pacific-historical-review_1980-08_49_3/page/405 |last=Graebner |first=Norman A. |journal=[[Pacific Historical Review]] |issn=1533-8584 |volume=49 |issue=3 |year=1980 |pages=405–426 |doi=10.2307/3638563 |jstor=3638563}} * Greenberg, Amy. ''A Wicked War: Polk, Clay, Lincoln and the 1846 Invasion of Mexico''. New York: Knopf 2012. *{{Citation |last1=Hague |first1=Harlan |title=Thomas O. Larkin: A Life of Patriotism and Profit in Old California |last2=Langum |first2=David J. |publisher=University of Oklahoma Press |year=1990}} *{{Citation |last=Harlow |first=Neal |url=https://archive.org/details/californiaconque00neal |title=California Conquered: The Annexation of a Mexican Province 1846–1850 |year=1982 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-06605-2 |url-access=registration}} * Henderson, Timothy J. ''A Glorious Defeat: Mexico and Its War with the United States'' (2007), survey * Krauze, Enrique. ''Mexico: Biography of Power'', (1997), textbook. * Linscott, Robert N., Editor. 1959. ''Selected Poems and Letters of Emily Dickinson''. Anchor Books, New York. {{ISBN|0-385-09423-X}} * Mayers, David; Fernández Bravo, Sergio A., "La Guerra Con Mexico Y Los Disidentes Estadunidenses, 1846–1848" [The War with Mexico and US Dissenters, 1846–48]. ''Secuencia'' [Mexico] 2004 (59): 32–70. {{ISSN|0186-0348}}. * [https://web.archive.org/web/20110808121249/http://www.aquinas.edu/history/pinheiro.html Pinheiro, John C.] ''Manifest Ambition: James K. Polk and Civil-Military Relations during the Mexican War'' (2007). * Pletcher David M. ''The Diplomacy of Annexation: Texas, Oregon, and the Mexican War''. University of Missouri Press, 1973. * Price, Glenn W. ''Origins of the War with Mexico: The Polk-Stockton Intrigue''. University of Texas Press, 1967. * {{cite journal |title=The Treaty of Guadalupe-Hidalgo |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1905-01_10_2/page/309 |last=Reeves |first=Jesse S. |journal=[[The American Historical Review]] |issn=1937-5239 |volume=10 |issue=2 |year=1905 |pages=309–324 |doi=10.2307/1834723 |jstor=1834723 |hdl=10217/189496 |hdl-access=free}} * Reilly, Tom. ''War with Mexico! America's Reporters Cover the Battlefront''. Lawrence: University of Kansas Press 2010. * {{navedi knjigo |last=Rives |first=George Lockhart |year=1913 |title=The United States and Mexico, 1821–1848: a history of the relations between the two countries from the independence of Mexico to the close of the war with the United States |url=https://books.google.com/books?id=vfhAAAAAIAAJ |volume=2 |location=New York |publisher=C. Scribner's Sons}} * Rodríguez Díaz, María Del Rosario. "Mexico's Vision of Manifest Destiny During the 1847 War" ''Journal of Popular Culture'' 2001 35(2): 41–50. {{ISSN|0022-3840}}. * [[Ramón Eduardo Ruiz|Ruiz, Ramon Eduardo]]. ''Triumph and Tragedy: A History of the Mexican People'', Norton 1992, textbook * Santoni, Pedro. ''Mexicans at Arms: Puro Federalists and the Politics of War, 1845–1848''. Fort Worth: Texas Christian Press 1996. * Schroeder John H. ''Mr. Polk's War: American Opposition and Dissent, 1846–1848.'' University of Wisconsin Press, 1973. * Sellers Charles G. ''James K. Polk: Continentalist, 1843–1846'' (1966), the standard biography [https://web.archive.org/web/20000707012840/http://www.historyebook.org/ vol 1 and 2 are online at ACLS e-books] * Smith, Justin Harvey. ''The War with Mexico.'' 2 vol (1919). Pulitzer Prize winner. [https://books.google.com/books?id=xhUOAAAAIAAJ full text online]. * Stephenson, Nathaniel Wright. ''Texas and the Mexican War: A Chronicle of Winning the Southwest''. Yale University Press (1921). * Weinberg Albert K. ''Manifest Destiny: A Study of Nationalist Expansionism in American History'' Johns Hopkins University Press, 1935. * Yanez, Agustin. ''Santa Anna: Espectro de una sociedad'' (1996). ===Historiografija, spomin in religija=== {{div col|colwidth=30em}} * {{navedi knjigo |last=Belohlavek |first=John M. |title=Patriots, Prostitutes, and Spies: Women and the Mexican–American War |publisher=University of Virginia Press |year=2017 |isbn=978-0-8139-3990-2 |jstor=j.ctt1qv5pjr.6 |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |archive-date=May 13, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240513235330/https://www.jstor.org/stable/j.ctt1qv5pjr?turn_away=true |url-status=live}} * Bender, Abby. “Irish-Mexican Solidarity and the San Patricio Battalion Flag.” Genre 36, no. 3-4, 2003, pp 271–93 * Benjamin, Thomas. "Recent Historiography of the Origins of the Mexican War," ''New Mexico Historical Review'', Summer 1979, Vol. 54 Issue 3, pp 169–181 * Connors, Thomas G. and Raúl Isaí Muñoz. "Looking for the North American Invasion in Mexico City." American Historical Review, vol. 125, no. 2, April 2020, pp.&nbsp;498–516. * Faulk, Odie B., and Stout, Joseph A., Jr., eds. ''The Mexican War: Changing Interpretations'' (1974) * Johannsen, Robert. ''To the Halls of Montezuma: The Mexican War in the American Imagination''. New York: Oxford University Press 1985. * Pinheiro, John C. ''Missionaries of Republicanism: A Religious History of the Mexican–American War''. New York: Oxford University Press 2014. * Rodriguez, Jaime Javier. ''The Literatures of the U.S.–Mexican War: Narrative, Time, and Identity'' (University of Texas Press; 2010) 306 pages. Covers works by Anglo, Mexican, and Mexican-American writers. * Van Wagenen, Michael. ''Remembering the Forgotten War: The Enduring Legacies of the U.S.–Mexican War''. Amherst: University of Massachusetts Press 2012. * [[Josefina Zoraida Vázquez|Vázquez, Josefina Zoraida]]. "La Historiografia Sobre la Guerra entre Mexico y los Estados Unidos," ["The historiography of the war between Mexico and the United States"] ''Histórica'' (02528894), 1999, Vol. 23 Issue 2, pp 475–485 {{div col end}} ===Primarni viri=== {{div col|colwidth=30em}} * Calhoun, John C. ''The Papers of John C. Calhoun. Vol. 23: 1846'', ed. by Clyde N. Wilson and Shirley Bright Cook. (1996). 598 pp * Calhoun, John C. ''The Papers of John C. Calhoun. Vol. 24: December 7, 1846&nbsp;– December 5, 1847'' ed. by Clyde N. Wilson and Shirley Bright Cook, (1998). 727 pp. * Conway, Christopher, ed. ''The U.S.–Mexican War: A Binational Reader'' (2010) * Coulter, Richard. ''Volunteers: The Mexican War Journals of Private Richard Coulter and Sargeant Thomas Barclay'', ed. Allan Peskin. Kent: Kent State University Press 1991. * {{navedi knjigo |last=Dana |first=Napoleon Jackson Tecumseh |author-link=Napoleon J.T. Dana |editor-last=Ferrell |editor-first=Robert H. |editor-link=Robert Hugh Ferrell |title=Monterrey Is Ours!: The Mexican War Letters of Lieutenant Dana, 1845–1847 |url=https://archive.org/details/monterreyisoursm0000dana |year=1990 |publisher=University Press of Kentucky |lccn=89029351 |isbn=978-0-8131-1703-4}} * {{navedi knjigo |last=Grant |first=Ulysses S. |url=http://www.gutenberg.org/files/4367/4367-h/4367-h.htm |title=Personal Memoirs of U. S. Grant |publisher=Charles L. Webster & Co |year=1885 |location=New York}} * Hill, Daniel Harvey. ''A Fighter from Way Back: The Mexican War Diary of Lt. Daniel Harvey Hill, 4th Artillery USA''. NCC Hughes and TD Johnson, eds. Kent OH: Kent State University Press 2003. * [[George Wilkins Kendall|Kendall, George Wilkins]].''Dispatches from the Mexican War''. Norman: University of Oklahoma Press 1999. * Laidley, Theodore. ''Surrounded by Dangers of All Kinds: The Mexican War Letter of Lieutenant Theodore Laidley''. Denton: University of North Texas 1997. * McAfee, Ward and J. Cordell Robinson, eds. ''Origins of the Mexican War: A Documentary Source Book''. 2 vols. 1982. * McClellan, George. ''The Mexican War Diary and Correspondence of George B. McClellan''. ed. Thomas Cutrer. Baton Rouge: Louisiana State University Press 2009. * {{navedi knjigo |last=Polk |first=James, K. |editor-first=Milo Milton |editor-last=Quaiff |title=The Diary of James K. Polk During his Presidency, 1845 to 1849 |publisher=A. C. McClurg & Co |orig-date=1910 |year=2017 |location=Chicago |isbn=978-1-5033-7428-7}} * Robinson, Cecil, ''The View From Chapultepec: Mexican Writers on the Mexican War'', University of Arizona Press (Tucson, 1989). * {{navedi knjigo |last=Smith |first=Franklin |editor=Joseph E. Chance |title=The Mexican War Journal of Captain Franklin Smith |publisher=University Press of Mississippi |year=1991 |location=Jackson, Mississippi}} * {{navedi knjigo |editor=George Winston Smith and Charles Judah |title=Chronicles of the Gringos: The U.S. Army in the Mexican War, 1846–1848, Accounts of Eyewitnesses and Combatants |url=https://archive.org/details/chroniclesofgrin00smit |url-access=registration |publisher=The University of New Mexico Press |year=1968 |location=Albuquerque, New Mexico}} * Tennery, Thomas. ''The Mexican War Diary of Thomas D. Tennery''. Norman: University of Oklahoma Press 1970 * {{navedi knjigo |last=Webster |first=Daniel |editor=Charles M. Wiltse |title=The Papers of Daniel Webster, Correspondence |publisher=The University Press of New England |volume=6 |year=1984 |location=Hanover, New Hampshire}} * Zeh, Frederick. ''An Immigrant Soldier in the Mexican American War''. College Station: Texas A&M Press 1995. * {{navedi splet |title=Treaty of Guadalupe Hidalgo |publisher=Internet Sourcebook Project |url=http://www.fordham.edu/halsall/mod/1848hidalgo.html |access-date=November 26, 2008 |archive-date=January 17, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130117111821/http://www.fordham.edu/halsall/mod/1848hidalgo.html}} * {{navedi splet |title=28th Congress, 2nd session |publisher=United States House Journal |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(hj040T000)): |access-date=November 26, 2008}} * {{navedi splet |title=29th Congress, 1st session |publisher=United States House Journal |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(hj041T000)): |access-date=November 26, 2008}} * {{navedi splet |title=28th Congress, 2nd session |publisher=United States Senate Journal |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(sj036T000)): |access-date=November 26, 2008}} * {{navedi splet |title=29th Congress, 1st session |publisher=United States Senate Journal |url=http://memory.loc.gov/cgi-bin/query/r?ammem/hlaw:@field(DOCID+@lit(sj037T000)): |access-date=November 26, 2008}} * [https://archive.org/details/mexicanwarvetera00roba William Hugh Robarts, "Mexican War veterans: a complete roster of the regular and volunteer troops in the war between the United States and Mexico, from 1846 to 1848; the volunteers are arranged by states, alphabetically", Brentano's (A. S. Witherbee & Co., Proprietors); Washington, D. C., 1887.] {{div col end}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Mexican-American War|Mexican–American War}} {{Wikiquote}} ===Vodniki, bibliografije in zbirke=== * [https://www.loc.gov/rr/program/bib/mexicanwar/ Library of Congress Guide to the Mexican War] * [http://www.tshaonline.org/handbook/online/articles/qdm02 ''The Handbook of Texas Online:'' Mexican War] * [http://www.sonofthesouth.net/mexican-war/war.htm Mexican War Resources] * [https://web.archive.org/web/20080513065929/http://dig.lib.niu.edu/mexicanwar/index.html The Mexican–American War, Illinois Historical Digitization Projects at Northern Illinois University Libraries] ===Mediji in primarni viri=== * [http://library.uta.edu/usmexicowar/index.php A Continent Divided: The U.S.–Mexico War] * [http://www.vmi.edu/archives.aspx?id=4294968301 Robert E. Lee Mexican War Maps in the VMI Archives] * [http://www.history.vt.edu/MxAmWar/INDEX.HTM ''The Mexican War and the Media, 1845–1848''] * [https://www.loc.gov/rr/program/bib/ourdocs/Guadalupe.html Treaty of Guadalupe Hidalgo and related resources at the U.S. Library of Congress] * [https://web.archive.org/web/20070403114842/http://www.familytales.org/results.php?tla=wfs Letters of Winfield Scott including official reports from the front sent to the Secretary of War] * {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20061027184404/http://www.usa-presidents.info/pierce/mexican-war.html Franklin Pierce's Journal on the March from Vera Cruz]}} * [http://mexicanhistory.org/MexicanAmericanWarTimeline.htm Mexican–American War Time line] * [https://web.archive.org/web/20130120021520/http://www.civilwaranimated.com/MexicoAnimation.html Animated History of the Mexican–American War] * [http://omniatlas.com/maps/northamerica/18460513/ Maps showing course of Mexican–American War at omniatlas.com] ===Drugo=== * [https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar PBS site of US–Mexican war program] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191102184627/https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar |date=November 2, 2019 }} * [https://web.archive.org/web/20110202172504/http://battleofmonterrey.com/ Battle of Monterrey Web Site] – Complete Info on the battle * [https://www.pbs.org/kera/usmexicanwar/educators/md3_war.html Manifest Destiny and the U.S.–Mexican War: Then and Now] * [http://www.lnstar.com/mall/texasinfo/mexicow.htm ''The Mexican War''] * [http://www.smithsonianeducation.org/educators/lesson_plans/borders/start.html Smithsonian teaching aids for "Establishing Borders: The Expansion of the United States, 1846–48"] * [http://www.dmwv.org/mexwar/history/concise.htm A History by the Descendants of Mexican War Veterans] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130120021518/http://www.dmwv.org/mexwar/history/concise.htm |date=January 20, 2013 }} * [http://histclo.com/country/us/hist/19/ush-mexw.html Mexican–American War] * [http://www.latinamericanstudies.org/mex-war/Blacks-Mexican-War.pdf Invisible Men: Blacks and the U.S. Army in the Mexican War by Robert E. May] * [https://web.archive.org/web/20150105223955/https://mapsengine.google.com/map/viewer?mid=zlY48eTMIq2I.k7MbF6mcfN6M Google Map of The Mexican–American War of 1846–1848] * [[John Hill Hewitt|John H. Hewitt]] wrote the song [http://imslp.org/wiki/The_Fall_of_Mexico_(Hewitt,_John_Hill) "The Fall of Mexico"] in 1847 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vojne Mehike]] [[Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Ameriško-mehiška vojna|*]] 5qvvwnsza9nrg6vmlj4pj9ftix4s225 0 94952 6749313 6744604 2026-09-12T04:57:57Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 np, pp 6749313 wikitext text/x-wiki {{Infobox ethnic group | group = Kočevarji | image = Kočevci-Valvasor.jpg | image_caption = Kočevarji, karikatura [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]] iz [[Slava vojvodine Kranjske|Slave vojvodine Kranjske]] | regions = [[Kočevsko]] (nekdanja) | languages = [[Kočevarščina]] | native_name = ''Göttscheabarə'' | native_name_lang = de | religions = [[Rimokatoliška cerkev|Katoliki]] (po večini) }} '''Kočevarji''' ali '''kočevski Nemci''' (nemško ''Gottscheer'') so nekdanja [[Nemščina|nemško]] govoreča skupnost, ki je živela na [[Kočevsko|Kočevskem]], na nemškem [[Jezikovni otok|jezikovnem otoku]], katerega središče je bilo mesto [[Kočevje]]. Svoj jezik, južnotirolsko, delno bavarsko narečje so ob dopolnjevanju s slovenščino oblikovali v dialekt, [[Kočevarščina|kočevarščino]], ki so jo ohranjali več kot 600 let od naselitve okoli leta 1330 vse do zadnje izselitve ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] l. 1945. Danes ta dialekt govori na Kočevskem in po svetu ([[Avstrija]], [[ZDA]]) le še nekaj starejših ljudi. Več jih je v [[Črmošnjiška dolina|Črmošnjiški dolini]], posamezniki v Avstriji in večja skupnost v ZDA. == Zgodovina == ==== 14. - 16. stoletje ==== V prvih treh desetletjih štirinajstega stoletja so [[Ortenburžani]] (grofje iz zgornje Koroške) na redko poseljeno gozdnato področje JV Slovenije naselili nemške kmete s [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] in vzhodne [[Tirolska|Tirolske]]. Razlog tega naj bi bil, da so se prej tisti kmetje uprli proti svojim fevdalnim gospodarjem. Oblastniki pa so želeli več kmečkega prebivalstva na tem območju, kar bi jim zagotavljalo večje dohodke. Naselitveno področje, ki je bilo pred nemško kolonizacijo domala brez prebivalstva, je obsegalo površino 860&nbsp;km². Postopoma so razvili 177, večinoma manjših naselij (zaselkov in vasi). Kočevarji, ki so živeli skromno kot [[kmet]]je in gozdarji, deloma tudi kot [[krošnjar]]ji, so ohranjali svoje [[zgornjenemško]] [[narečje]] skozi šest stoletij. Ko so Ortenburžani leta 1420 izumrli, so fevdi prišli v last plemiških družin. Tako si je sledilo več plemiških družin, [[grofje Celjski]], [[grofje Thurni]], [[grofje von Blagayi]], ki deželici niso delali skoraj nič drugega, kot pobirali dajatve od prebivalcev. [[Habsburžani]] pa so Kočevsko tako izropali, da so njeni prebivalci obubožali. Posledično je dežela nastradala ob turških vpadih, ki ji z ropanji in požiganji vasi niso prizanašali. [[Slika:Gotschee.jpg|thumb|Jezikovni otok Kočevarjev, risba iz leta 1878]] Na Kočevarje je močno vplivala tudi reforma [[Friderik III. Habsburški|Friderika III.]], ki je dovolil prebivalcem Dolenjske in Bele Krajne [[Krošnjar|krošnjariti]] po cesarstvu. Dovoljenje so uporabili tudi Kočevarji, ki so tako potovali po drugih delih cesarstva in z zasluženim denarjem vzdrževali domače gospodarstvo. Krošnjarjenje je ostalo v njihovi kulturi zakoreninjeno še dolgo časa. Nemški [[sociolog]] in pisatelj [[Karl-Markus Gauss]], ki je med svojim potovanjem med izumirajoče narode po Evropi opisal tudi Kočevarje, je krošnjarstvo in nezmožnost meščanstva Kočevarjev "krivil" tudi za razvoj mesta Kočevje, ki je v srednjem veku, če ne štejemo gradu, izgledal kot malo večja ves, brez karšnihkoli javnih ustanov. ==== 17. stoletje ==== Kot mnoge druge dele Kranjske je [[Janez Vajkard Valvasor]] obiskal tudi deželo Kočevarjev. Najpodrobnejši opis Kočevarjev v tistem času najdemo v [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]. Valvasor je imel Kočevarje za potomce [[Goti|Gotov]]. O njih je zapisal: <blockquote>''Niso dobri vojaki, ker so nekoliko plašljivi in je med njimi več vernih ovac kakor divjih zveri. Zato pa postanejo tisti, ki študirajo, razumni in celo učeni, tako da marsikateri odličen subjekt in temeljito izobražen iz njih izide. Zaradi česar dobrih Kočevarjev, čeprav nimajo dobrega srca za orožje, zato pa za knjige, tudi ni treba zaničevati in tudi ne manj ceniti od ostalih prebivalcev. V premisleku, da za pravo vojno nimajo posebne volje, so vendarle sposobni v sporu s sovražnikom čudi, namreč z neznanjem, divjostjo in podlostjo...''</blockquote> Čeprav, sodeč po Valvasorjevem opisu, niso bili željni in tudi ne sposobni bojevanja, so zaradi sovražnosti do oblasti in njihovega zaničevanja sodelovali v velikih [[Kmečki upori na Slovenskem|kmečkih uporih]], nekatere tudi sprožili. Leta 1640, po izčrpanosti od neusmiljeno visokih dajatev plemiških rodbin, turških vpadih in kmečkih uporih, pa so Kočevsko kupili [[Auerspergi|grofje Auerspergi]].[[Slika:Proslava ob 600 letnici naselitve kočevskih Nemcev (2).jpg|sličica|Proslava ob 600. obletnici naselitve kočevskih Nemcev]] ==== 19. in 20. stoletje ==== V drugi polovici devetnajstega stoletja je bilo preštetih 28.000 Kočevarjev, najvišje število v zgodovini. Zaradi revščine so se mnogi razselili, intenzivno po tem, ko so uredili železniške povezave, po Evropi in v ZDA. Nekateri so delali v premogovniku v Kočevju, drugi na žagah. Znani so bili kot kostanjarji na Dunaju. Po ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1918 so se selili tudi zaradi občasnega političnega pritiska na [[Nemška manjšina na Slovenskem|nemško manjšino]]. Leta 1940 je število kočevskih Nemcev znašalo le še 12.500. [[Slika:Bundesarchiv Bild 137-072772, Umsiedlung Gottschee, Ausweisstelle.jpg|sličica|Kočevarji ob preseljevanju leta 1941]] Po napadu [[sile osi|sil osi]] na [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] so Kočevsko zasedli [[Italija]]ni. Zaradi sporazuma med [[Adolf Hitler|Hitlerjem]] in [[Benito Mussolini|Mussolinijem]], da iz italijanskega vplivnega območja preselijo nemško govoreče, so leta 1941 začeli obsežne selitve. S pomočjo nacistične propagande in s pritiski ter z že pred vojno šolano organizacijo vodstva Kočevarjev so preselili prebivalstvo Kočevskega in njihovo premično premoženje v [[Posavje]] ([[Krško]], [[Brežice]]), ki je bilo zasedeno s strani nemškega [[Wehrmacht]]a. Iz Posavja in Posotelja so nemške oblasti pred tem nasilno [[izgnanstvo|izgnale]] približno 40.000 [[Slovenci|Slovencev]] v [[Nemčija|Nemčijo]] ter v [[Srbija|Srbijo]]. Nekateri so sami bežali v Ljubljansko provinco. Slovenci so morali pustiti hiše z vso opremo in živino. Le nekaj sto Kočevarjev, zlasti v Črmošnjiški dolini, se je uspešno izogibalo preselitvi in nekateri med njimi (okoli 60) so se pridružili slovenskim partizanom.<ref>Zdravko Troha (2004) ''Kočevski Nemci - partizani'' [fotografije Zdravko Troha, Pokrajinski muzej Kočevje, Arhiv Slovenije]. Ljubljana: Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler. ISBN 961-91287-0-2</ref><ref> [http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/od-pamtiveka-pri-nas-priznani-pa-nikoli Od pamtiveka pri nas, priznani pa nikoli], Slovenske novice. 7. avgust 2011. Ljubljana.</ref> Preselitvam so nasprotovali posamezni nemški duhovniki. Večina opustelih vasi Kočevske je bila med vojno, v ofenzivah italijanske vojske, požgana in uničena. Redke preostale prebivalce območja in obrobja so Italijani odpeljali v taborišča. Kočevarske družine v [[Posotelje|Posotelju]] pa so dobile večje posesti, kakor so jih imele na Kočevskem in pogosto dodatno delovno silo. Ta je bila nujna, ker so moške vpoklicali v nemško vojsko. Skupaj z nemško vojsko so maja 1945 skoraj vsi preseljeni Kočevarji zapustili Slovenijo oz. Jugoslavijo. Tiste, ki niso pravočasno pobegnili, so jugoslovanske oblasti na osnovi sklepov [[AVNOJ]] razlastile in potem izgnale. Veliko Kočevarjev je umrlo v taboriščih, predvsem v [[Taborišče Šterntal|Strnišču]] in [[Teharje|Teharjah]]. Vrnjeni Slovenci so v Posotelju in vzdolž meje ob Savi našli izropana posestva. V mesto Kočevje in okolico so po vojni naselili predvsem Slovence, poleg njih pa priseljence iz drugih delov Jugoslavije. Večine zapuščenih kočevskih vasi (112 od 177), skoraj vse so med svojimi ofenzivami požgali Italijani, niso obnovili. Od 123 cerkva na ožjem območju Kočevske in obrobja ob Kolpi jih je ostalo le okoli 40 (več so jih obnovili ali na novo zgradili po letu 2000). Takoj po vojni so cerkve in njihove razvaline popisovali umetnostni zgodovinar [[Marijan Zadnikar]], arhitekt [[Jože Kregar]] in učitelj [[Janko Trošt]]. Njihovo delo sta z raziskavami med 1993 in 2015 nadgradila [[Gojko Zupan]] in [[Mitja Ferenc]]. V Črmošnjiški dolini je večina vasi, razen nekaterih v višjih legah, ostala. Manj kot tisoč razseljenih Kočevarjev je ostalo v Sloveniji, od tega nekaj sto na Kočevskem. Zaradi političnega pritiska in posledic vojne so po vojni večinoma opustili svojo etnično identiteto. V zadnjih popisih prebivalstva je le malo več kot dvajset ljudi v občini Kočevje navedlo nemščino kot materni jezik. Posamezni Kočevarji, nekaj družin, so naseljeni še v Črmošnjiški dolini, v Ljubljani in drugod. == Kočevarji danes == [[Slika:DKS Obcice center tabla.jpg|thumb|Center Kočevarjev staroselcev v [[Občice|Občicah]]]][[Slika:Tracht der Gottscheer aus dem ehemaligen Kronland Krain, heute Slowenien.jpg|sličica|Ljudje oblečeni v tradicionalno kočevarsko nošo na ljudskem festivalu v [[Gospa Sveta|Gospe Sveti]], 2023]] Po osamosvojitvi [[Slovenija|Slovenije]] so potomci Kočevarjev ustanovili dve društvi: [[Društvo Kočevarjev staroselcev]] s sedežem v [[Občice|Občicah]] ([[občina Dolenjske Toplice]], na skrajnem vzhodu bivšega jezikovnega otoka) ter leta 1994 [[Društvo Peter Kosler]] v [[Kočevje|Kočevju]]. Leta 2008 je bil dodatno ustanovljen [[Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik]]. Leta 2012 sta bila ustanovljena [[Zavod za ohranitev kulturne dediščine Mošnice - Moschnitze]] in TD Pod Srebotnikom. Decembra 2013 so se kočevarska društva (Peter Kosler, Zavod Nesseltal Koprivnik, Zavod Mošnice- Moschnitze, TD Pod Srebotnikom) povezala v [[Zveza Kočevarskih organizacij|Zvezo Kočevarskih društev]], ki zastopa interese v Sloveniji živečih Kočevarjev ali kočevskih Nemcev. Članice zveze kočevarskih organizacij s sedežem v [[Bistrica pri Črnomlju|Bistrici pri Črnomlju]] se zavzemajo za ohranjanje kulturne dediščine avtohtonega prebivalstva in jezika, imenovanega kočevarščina. Društvo Kočevarjev staroselcev se je pridružilo Zvezi kulturnih društev nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji, ki se zavzema za priznanje nemške narodne skupnosti v Sloveniji. Želijo status v ustavi priznanih, kakor sta italijanska in madžarska narodna skupnost. Društvo Kočevarjev staroselcev ima v Občicah svoje prostore. Tam so manjši muzej z etnografskimi predmeti in maketami vasi. V bližini je zasajen sadovnjak starih sadnih sort, predvsem jabolk. Zavod Mošnice- Moschnitze je v [[Kočevske Poljane|Kočevskih Poljanah]] (občina Dol. Toplice) uredil večnamenski prostor »Dvorano Augusta Schaura«, ki služi tudi drugim društvom in organizacijam v občini. Zavod Mošnice je izdal dve otroški slikanici v slovenskem, kočevarskem in nemškem jeziku, kuharico kočevarskih jedi in več knjig o arhitekturni dediščini kočevskih Nemcev. Med počitnicami pripravljajo ustvarjalne delavnice za osnovnošolce z osnovami kočevarščine. Imajo otroško skupino, ki občasno nastopa v kočevarščini. Zavod Nesseltal Koprivnik (občina Kočevje) ima v svojih prostorih med drugim etnološko zbirko Kočevarjev in zbirko slik akademskega slikarja kočevarskega rodu, [[Michael Ruppe|Michaela Ruppeja]]. Zavod turistom oddaja tudi apartma in pripravlja enodnevne izlete po Kočevski. Pokrajinski muzej v Kočevju ima večjo, strokovno zasnovano stalno razstavo o izginulih vaseh. Redno prireja razstave o pomembnih Kočevarjih (npr. [[Peter Kozler]]), njihovi ustvarjalnosti ter dediščini. Poleti 2023 so pripravili razstavo o župnijski cerkvi sv. Jerneja. ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * Troha, Z. (2004). ''Kočevski Nemci - partizani'' [fotografije Zdravko Troha, Pokrajinski muzej Kočevje, Arhiv Slovenije]. Ljubljana: Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler. ISBN 961-91287-0-2 * Ferenc, M. (2006). ''Kočevska, pusta in prazna - Nemško jezikovno območje na Kočevskem po odselitvi Nemcev''. ISBN 961-618-380-X * {{navedi knjigo|last=Gauss|first=Karl-Markus|year=2001|title=Umirajoči Evropejci/Gozd zgodovine - na Kočevskem}}{{COBISS|228086016}} == Zunanje povezave == * [http://gottscheer.eu/index.html Društvo Peter Kosler] * [http://www.gottscheer.eu/moschnitze/home.html Zavod Moschnitze - Mošnice] * [http://www.kocevskirog.si/ Zavod Nesseltal Koprivnik] * [http://www.gottscheer.net/ Društvo Kočevarjev staroselcev] * [http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm Dr. Mitja Ferenc: Kočevska – pusta in prazna] * [http://www.pmk-kocevje.si/ Pokrajinski Muzej Kočevje] * [http://www.mladina.si/tednik/200408/clanek/nar--zgodovina-igor_mekina/ Nemci, ki so bili partizani (mladina.si)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050116212754/http://www.mladina.si/tednik/200408/clanek/nar--zgodovina-igor_mekina/ |date=2005-01-16 }} [[Kategorija:Etnične skupnosti v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Kočevarji|*]] {{normativna kontrola}} 1u0ezxvl8j72d1fqp3nnki5r0ko4nyy 0 95060 6749243 6654279 2026-09-11T20:23:47Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika 6749243 wikitext text/x-wiki : ''Za spodnji brestaniški grad glej [[Grad Turn (Brestanica)]].'' {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Rajhenburg | image =Rajhenburg_Castle_01.JPG | caption = Grad Rajhenburg, oktober 2013 | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Brestanica]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSDP | designation1_offname = Brestanica - Grad Rajhenburg | designation1_date = 6. oktober 1999 | designation1_number = 46<ref>{{RKD|46}}</ref> | občina = Krško }} '''Grad Rajhenburg''', tudi '''grad Brestanica''', stoji v [[Brestanica|Brestanici]] nad sotočjem potoka [[Brestanica (potok)|Brestanice]] in [[Sava|Save]]. Grad je znan po najstarejših grajskih freskah v Sloveniji, edinem trapistovskem samostanu v Sloveniji in največjem taborišču za izgnance v drugi svetovni vojni v Sloveniji. Danes je v njem muzej, služi pa tudi kot prireditveni prostor ter prostor za poroke. Upravlja ga [[Kulturni dom Krško]] kot eno od dveh svojih podenot (druga je [[Mestni muzej Krško]]). == Zgodovina == Grad je gotovo stal že zelo zgodaj, vendar pa je listina z dne 29. septembra 895, ki je dolgo veljala za prvo omembo gradu, grad pa zaradi nje najstarejši v Sloveniji, bila v raziskavah spoznana za ponaredek.<ref>[[Dušan Kos]], ''Vitez in grad'', [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]], [[Ljubljana]] 2005, stran 360.</ref> Ta grad je bil uničen v času [[Ogri|ogrskih]] vpadov na področje [[Posavje|Posavja]]. Po letu 1126 je [[Nadškofija Salzburg|salzburški nadškof]] [[Konrad I. (salzburški škof)|Konrad I.]] znova pozidal grad, ki je bil kot »''Reichenburch''« prvič omenjen leta 1309. Rodbina [[Rajhenburški]]h je grad upravljala med letoma 1141 (prva omenjena lastnika sta bila Oton in Rajnbert Reichenburg) in 1570, ko je s smrtjo [[Hans Rajnpreht|Hansa Rajnprehta]] rodbina izumrla. Med letoma 1469 in 1480 je bil grad tarča [[Turki|turških]] napadov. Dediči Rajhenburških so bili njihovi sorodniki [[Welzerji]]. Med letoma 1515 in 1573 so grad zasedli kmečki uporniki. Welzerji so se jim med [[Hrvaško-slovenski kmečki upor|hrvaško-slovenskim kmečkim puntom leta 1573]] odkupili, ker so jih podpirali z živili. Tako so grad dobili nazaj. Nadaljnji lastniki so bili: od leta 1579 baron [[Volkart Eghk]], [[Alexander Paradaiser]] (od 1591), [[Franz Gall Gallenstein]] (od okoli 1600) baron [[Vid Jakob Moscon]] (1639), baron [[Leopold Curti]], [[Karl Reising]], grof [[Hanibal Heister]], med letoma 1721 in 1802 pa grofje [[Attemsi]]. Za njimi se je izmenjalo še 5 lastnikov, preden je leta 1884 grad in posestvo kupil [[Gabriel Giraud]], redovnik trapist iz [[Lyon]]a, in ga prepustil v upravljanje [[Francozi|francoskim]] [[trapisti|trapistom]]. Ti so grad spremenili v Samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg, ki je deloval do leta 1941, ko so nacistične oblasti trapiste izgnale. {{glavni|Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg}} Med drugo svetovno vojno je bil v gradu največji zbirni center za slovenske izgnance v Sloveniji, po vojni pa Kazensko poboljševalni dom za ženske. Med znanimi zapornicami so: [[Ljuba Prenner]], [[Angela Vode]], [[Akvina Bojc]], [[Trofima Miloslavić]]. Po vojni je bil v gradu urejen Muzej slovenskih izgnancev. Ob denacionalizaciji so trapisti posestva prepustili [[Škofija Celje|Škofiji Celje]], že pred vojno pa so mnogim prebivalcem Brestanice posesti podarili. V obnovu gradu je Občina Krško vložila 5 milijonov €. Grad, ki je bil ponovno odprt ob koncu leta 2012, pa je dobil novo muzejsko ureditev.<ref>''Grad odprejo že čez nekaj mesecev'', Dolenjski list, stran 10, 9. avgust 2012.</ref> == Galerija == <gallery widths=200px heights=200px> Vischer - Topographia Ducatus Stiriae - 331 Reichenburg bei Lichtenwald - Brestanica.jpg|Grad Brestanica, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Topographia Ducatus Stiriae'', Graadec 1681 Rajhenburg castle yard.jpg|thumb|right|270px|Notranje dvorišče Reichenburg Castle 37.jpg|Freska [[Rajnpreht Rajhenburški|Rajnprehta Rajhenburškega]] in cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I. Habsburškega]] </gallery> == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg]] * [[Grad Turn (Brestanica)|Grad Turn]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v zbirki|Reichenburg Castle}} * [http://www.gradrajhenburg.si/ Gradrajhenburg.si], uradna stran * [http://www.gradovi.net/grad/brestanica_grad_rajhenburg Gradovi.net] * [http://www.dedi.si/dediscina/13-grad-rajhenburg Dedi.si] {{Gradovi v Sloveniji}} {{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}} {{Krško}} {{normativna kontrola}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Rajhenburg]] [[Kategorija:Brestanica]] [[Kategorija:Posavje]] 23y0lhjhrv9p733cw6kh8fwkkjl6gv2 0 103246 6749235 5273353 2026-09-11T20:17:39Z Upwinxp 126544 če je vpisan napis, mora biti določena tudi slika 6749235 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Motnik | image = Valvasor - Grad Motnik.jpg | caption = Grad Motnik na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = na griču nad [[Motnik]]om | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NKD | designation1_offname = Motnik - Razvaline gradu | designation1_date = | designation1_number = 11348<ref>{{RKD|11348}}</ref> | občina = Kamnik }} '''Grad Motnik''' ([[nemščina|nemško]] ''Obermottnickh'') je bil srednjeveški grad, ki je stal na griču nad [[Motnik]]om. Razvalina je sedaj močno zaraščena, vidni so ostanki pregradja in obzidja. == Zgodovina == Grad so zgradili [[Motniški gospodje]] oziroma je bil rodni grad vitezov Motniških. Pisni viri grad prvič omenjajo 1340 kot "vest ze Moetnik"; leta 1430 kot "turn zu Mottnikh", leta 1564 pa kot "gschloss". Postavljen je bil zaradi varnejšega prehoda skozi [[Tuhinjska dolina|Tuhinjsko dolino]]. Tudi [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] omenja, da je bil dedna last Motniških gospodov, ki pa so v [[15. stoletje|15. stoletju]] izumrli. Grad in gospostvo s trgom je tako pripadlo deželnemu knezu ali [[Habsburžani|Habsburžanom]], ki so ga najprej zastavili gospodom [[Ptujski]]m , nato pa plemičem [[Gall]]om. Po letu 1564 so bili lastniki: Janez Haldenberger iz Hrastovca, gospodje Lambergi, Hallensbergi, ter Janez in Ludvik pl. Sauerja. Po letu 1584 do 1608 je bil lastnik Gregor Zurler, ki ga je navedenega leta prodal Zofiji pl. [[Apfaltrerji|Apfaltrer]]. Podobo iz srede 17. stoletja nam je ohranil Valvasor. Slika kaže grad z obzidjem. Grad je leta 1760 pogorel, vendar so ga popravili. Sorodniki Apfaltrerjev, Scarlichiji oz. Bardariniji so ga opustili in pustili propasti. Gospostvo pa so konec 18. stoletja prodali več deset kmetom, razrušen grad pa je leta 1834 kupil Matevž Križnik. == Grad danes == Razvaline gradu leže na griču nad Motnikom. Grajski kompleks sestavljata dva dela. Jugozahodni del ima v [[tloris]]u ohranjen razpored prostorov. V severozahodnem delu pa so vidni ostanki okroglega [[stolp]]a. Med obema deloma razvalin je neizrazit [[obrambni jarek]]. ==Sklici== {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam gradov na Slovenskem]] {{-}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{struct-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Motnik]] [[Kategorija:Motnik]] niw1he0c2xvb7hit4oratk7mbc0bosv 0 103965 6749386 6747557 2026-09-12T05:11:40Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Ortenburžani]] na [[Ortenburžani (plemiška rodbina)]] 6747557 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ortenburg-Wappen ZW.png|thumb|Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340]] '''Ortenburžani''', [[grof]]je Ortenburški ({{jezik-de|Grafen von Ortenburg}}), so bili [[Koroška (vojvodina)|koroška]] [[plemiška rodbina]], ki je izhajala iz [[Lurnska grofija|lurnske grofije]], katere del je bilo tudi posestvo in [[grad Ortenburg]] v bližini naselja [[Baldramsdorf]] pri [[Špital ob Dravi|Špitalu ob Dravi]]. [[Slika:Badramsdorf Ortenburg 02.jpg|thumb|200px|Ruševine gradu Ortenburg]] Zgodovina rodbine se je začela s poroko lurnskega grofa Adalberta in Berte iz [[Diessen]]a ([[Bavarska]]) leta 1070. Na ozemlje današnje [[Slovenija|Slovenije]] so se naselili v 11. stoletju. Okrog leta 1102 je koroški mejni grof [[Ulrik II. Weimar-Orlamünde|Ulrik II.]] iz rodu [[Weimar-Orlamünde]] podelil koroškemu grofu Otonu Ortenburškemu posest na južni strani [[Karavanke|Karavank]]. Podeljeno ozemlje so Ortenburžani obvladovali iz dveh gradov: z [[Grad Kamen|gradu Kamen]] pri [[Begunje na Gorenjskem|Begunjah]] in [[Lipniški grad|Lipniškega gradu]] ({{jezik-de|Waldenberg}}) pri [[Radovljica|Radovljici]]. Grad Kamen in njegova posestva so sicer bila [[fevd]], ki so jo deželi Kranjski leta 1338 podelili [[Habsburžani]]. Ortenburžani so bili še lastniki gradov [[grad Čušperk|Čušperk]], [[grad Trebnje|Trebnje]], [[Ortneški grad|Ortnek]], [[grad Kostel|Kostel]] in [[grad Poljane|Poljane]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]] ter posestva in gradu [[grad Lož|Lož]] na [[Notranjska|Notranjskem]]. [[File:Pusti grad tower.jpg|thumb|right|200px|Pusti grad]] [[Slika:GradKamen.JPG|thumb|right|200px|Grad Kamen na Gorenjskem]] Rodbina je izumrla leta 1418, največji del njihovih posesti pa so podedovali [[Celjski grofje]] [[29. februar]]ja 1420. == Ortenburški grofje == *grof Friderik I. * ~1038 † 1102 **Adalbert I. Ortenburški, * ~1038 † 1096/1098, ∞ Berta iz Dießena-[[Andeški|Andeška grofica]] ***[[Oton I. Ortenburški]], * ~1078 † 1147, ∞ Neža [[Turjaški|Turjaška]] ****[[Henrik I. Ortenburški]], * ~1120 † 1195, ∞ Rihca grofica Hohenburg ****[[Oton II. Ortenburški]], »Božja milost«, * ~1122 † ~1197 ∞ Brigida [[Vovbržani|Vovbrška]] *****[[Ulrik Ortenburški|Ulrik II. Ortenburški]], * ~1184 † 1253, [[Krška škofija|škof v Krki]] med 1221 - 1253 *****[[Herman II. Ortenburški]], * ~1185 † 19. 5. 1256, ∞ 1) N.N. 2) Eufemija iz Plain-[[Hardegg]] – kastelan na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]] za Spanheime ******[[Friderik II. Ortenburški|'''Friderik II.''' Ortenburški]], * ~1247 † 28. 3. 1304 v Ljubljani, ∞ Adelheid, hči [[Goriški grofje|Majnharda I. goriško-tirolskega]] grofa, deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] pod kraljem [[Rudolf I. Habsburški]], *******Eufemija Ortenburška, * ~1248 † 1316, ∞ grof Hugo II. [[Werdenberg|Werdenberški]] *******Katarina Ortenburška, * 1279 † 1316, ∞ [[Rizzardo IV. da Camino]] *******[[Majnhard I. Ortenburški|'''Majnhard I.''' Ortenburški]], * ~1263 † 1332, ∞ Elizabeta Strmška-[[Peggau]] – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] in izvajal poseljevanje Kočevske pokrajine, ********'''Majnhard II.''' Ortenburški, * ?? † 1337, ∞ Belingeria della Torre † 1320 ********'''Herman III.''' Ortenburški, * ?? † 10.8.1338, ∞ Neža Schaumberška † 1301 ********Ana Ortenburška, ∞ [[Auffenštajni|Friderik Aufenštajnski]] ********Elizabeta Ortenburška, ?? † 1323 ∞ 1319 [[Kotromanići|Štefan II. Kotromanić]], bosanski ban *******'''Oton III.''' Ortenburški, * 1282 † 1342, ∞ Sofija Hardeg, hči Burgrafa Bertolda [[Magdeburg|Magdeburškega]] *******Adelajda Ortenburška, * 1284 † 1304, ∞ grof Ulrik IV. iz Berg-[[Schelklingen]] *******'''Albert I.''' Ortenburški, * 1286 † 1335 ∞ Helena (Hedvika) N.N. ********Rudolf Ortenburški, ∞ Margareta, hči grofa Alberta II. [[Goriški grofje|Goriškega]] ********Katarina Ortenburška, nuna v [[Samostan dominikank Adergas|samostanu Velesovo, Adergas]] ********Neža Ortenburška, ∞ Eberhard von Walsee ********Friderik II. Ortenburški, * ?? † 1355, ∞ Margareta [[Pfanberški|Pfannberška]] ********Albert II. Ortenburški, * 1306 † 9. 9. 1390, knezoškof v [[Trento]] ********Ruprecht Ortenburški * ?? † ?? ********Henrik III. Ortenburški * ?? † 1348 ********[[Oton IV. Ortenburški|'''Oton IV.''' Ortenburški]], * ?? † 28. 3. 1374, ∞ Ana [[Celjski grofje|Celjska]] vdova Babonić-[[Grad Krupa|Krupska]], – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] (1358-1360) *********[[Friderik III. Ortenburški|'''Friderik III.''' Ortenburški]], * ?? † 28. 4. 1418, ∞ Margareta vojvodinja [[Vojvodstvo Teck|Teck]] – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] *********[[Adelajda Ortenburško-Radovljiška]], * ?? † 1390, ∞ grof [[Ulrik I. Celjski]] ******Eufemija Ortenburška * 1256 † 1292, ∞ (1275) kot druga žena grofa [[Albert I. Goriški|Alberta I. Goriškega]] ******Oto IV. Ortenburški prošt v Bambergu ******Ulrik II. Ortenburški korar v Salzburgu, † 1271 *****Henrik II. Ortenburški, * ~1190 † ~1236 *****Oton III. Ortenburški, * ~1194 † 1243/44 ****[[Herman Ortenburški|'''Herman I.''' Ortenburški]] * ~1137; † 1200, [[škof|protiškof]] [[Krška škofija|Krške škofije]], koroški [[arhidiakon]] ****Gertruda Ortenburška, * ~1134 † 1199, nuna, opatinja samostana Šentjurij ob Dolgem jezeru na Koroškem ***Ulrik I. Ortenburški, * ~1096 † 1176 - oglejski [[arhidiakon]], »protipatriarh« == Posesti == Obsežne posesti Ortenburžanov, ki so bili neposredni državni fevdi, so se nahajale v Zgornji Dravski dolini na Koroškem in na Kranjskem (Gorenjskem) in v Slovenski marki (Dolenjski in Notranjski). Leta 1263 je prišlo do delitve posesti med Henrikom in Friderikom, vendar se je kasneje družinska posest navzkrižno dedovala. Na njihovih gradovih so bili grajski upravniki in ministeriali, ki se imenujejo po njihovih gospostvih. Ti gradovi in dvori ter gospostva so bili : '''Na Koroškem:''' * [[Grad Ortenburg]], matični grad Ortenburžanov z dvema viteškima družinama, * [[Grad Kellerberg]] z ministeriali gospodi Osiaškimi, * [[Grad pri Špitalu]], Stolp, trg ter mitnico, * [[Grad Sommeregg]], * [[Grad Strmec]] (Sternberg), * [[Grad Steyerberg]], * [[Grad Hohenburg]], v Gornji Dravski dolini, '''Na Kranjskem:''' * [[Grad Čušperk]], * [[Grad Goričane]], * [[Grad Ig]], * [[Grad Kamen]] s štirimi kastelani – plemiči Ulrik in brat Markvard, Rudiger mlajši in Majnhard Ploz, ter dvanajst uradnikov iz Uradov, * [[Kočevje]] trg, * [[Grad Kostel]], * [[Grad Kravjek]], * [[Grad Krupa]], * [[Lipniški grad]], (alod) in vso ozemlje med Kranjsko goro, tokom reke Sore in gradom Kamen, * [[Grad Lož]], * [[Ortneški grad]], * [[Grad Poljane]], * [[Radovljica]] trg, * [[Grad Ribnica]] ter vsa zemlja med Soro in Kolpo???, * [[Stari grad]] pri Otočcu, * [[Grad Trebnje]], * [[Grad Vernek]] pri Moravčah, == Viri == * Karlmann Tangl: ''Die Grafen von Ortenburg in Kärnten. I. Abth. AÖG 30, Wien 1864. * {{navedi knjigo |author=Anton Kreuzer |year=1995–2003 |title=Kärntner. Biographische Skizzen. 11.–20. Jahrhundert. (10 zvezek) |publisher=Klagenfurt : Kärntner Druck- und Verlagsgesellschaft |isbn=3-85391-195-1 |cobiss=1208788 |pages=}} *[http://books.google.at/books?id=tqAVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 1] *[http://books.google.at/books?id=f2YVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 2] == Glej tudi == *[[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem|Ortenburžani]] [[Kategorija:Ortenburžani]] 1yyst2ex75dlmexee488y670trdbpm2 0 103967 6749530 622472 2026-09-12T09:24:35Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Ortenburžani (plemiška rodbina)]] 6749530 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Ortenburžani (plemiška rodbina)]] 1lu0dzm4npqrrtfrrt86bas263zplza 10 104376 6749587 6743135 2026-09-12T11:31:28Z Andrejj 94 za 1x 6749587 wikitext text/x-wiki {{Navpolje |name = Univerze v Sloveniji |title = [[Seznam univerz v Sloveniji|Univerze v Sloveniji]] |image = |above = |group1 = Javne |list1 = [[Univerza v Ljubljani]] • [[Univerza v Mariboru]] • [[Univerza na Primorskem]] • [[Univerza v Novem mestu]] |group2 = Zasebne |list2 = [[Nova univerza]] • [[Univerza v Novi Gorici]] • [[Univerza v Novem mestu (zasebna)]] |group3 = V nastajanju |list3 = [[Katoliški inštitutSlovenska katoliška univerza]] • [[Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]] |group4 = Mednarodne |list4 = [[Evro-sredozemska univerza]] |below = [[Izobraževanje]] • [[Šolstvo v Sloveniji]] • [[Univerza]] }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za univerze]]</noinclude> av7o78jkf7lcoh7co4q8o4mk5lswzan 6749588 6749587 2026-09-12T11:31:51Z Andrejj 94 | 6749588 wikitext text/x-wiki {{Navpolje |name = Univerze v Sloveniji |title = [[Seznam univerz v Sloveniji|Univerze v Sloveniji]] |image = |above = |group1 = Javne |list1 = [[Univerza v Ljubljani]] • [[Univerza v Mariboru]] • [[Univerza na Primorskem]] • [[Univerza v Novem mestu]] |group2 = Zasebne |list2 = [[Nova univerza]] • [[Univerza v Novi Gorici]] • [[Univerza v Novem mestu (zasebna)]] |group3 = V nastajanju |list3 = [[Katoliški inštitut|Slovenska katoliška univerza]] • [[Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]] |group4 = Mednarodne |list4 = [[Evro-sredozemska univerza]] |below = [[Izobraževanje]] • [[Šolstvo v Sloveniji]] • [[Univerza]] }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za univerze]]</noinclude> qbx6ybv688ko7xboa3u303cingh23gz 0 104998 6749255 6638646 2026-09-11T21:00:35Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika 6749255 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Snežnik | image = Grad_Sneznik_prenovljen.jpg | caption = Grad Snežnik v prenovljeni obleki | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Kozarišče]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSDP | designation1_offname = Snežnik - Grad | designation1_date = 6. oktober 1999 | designation1_number = 670<ref>{{RKD|670}}</ref> | designation2 = NSDP | designation2_offname = Snežnik - Območje gradu Snežnik | designation2_date = 6. oktober 1999 | designation2_number = 8765<ref>{{RKD|8765}}</ref> | designation3 = NSLP | designation3_offname = Snežnik - Park gradu Snežnik | designation3_date = 24. januar 1987 | designation3_number = 7909<ref>{{RKD|7909}}</ref> | občina = Loška dolina }} '''Grad Snežnik''' je [[grad]] na jugozahodnem delu [[loško polje|loškega polja]] blizu kraja [[Kozarišče]] v [[občina Loška Dolina|občini Loška Dolina]]. == Zgodovina gradu == Grad Snežnik stoji pod istoimensko [[Snežnik|goro Snežnik]]. Zgodovina gradu sega verjetno kar v 11. stoletje, ko so oblast nad Loško dolino prevzeli oglejski patriarhi, ki so z gradnjo trdnjav želeli zavarovati pomembne prometne poti. Takšna pot je potekala tudi čez snežniške gozdove proti Istri in Kvarnerju. Prvotno podobo gradu (takrat še trdnjave) naj bi tako sestavljala dva vzporedna stolpa, povezana s hodnikom, obdajalo pa ju je visoko obzidje, okrog katerega je bil skopan še globok obrambni jarek. Grad se v arhivskih virih prvič omenja leta 1269 v zvezi z gospodi Snežniškimi ([[Schnebergi]]), in sicer z navedbo Majnharda Snežniškega (Meynardus de Sneperch). Snežniškim so nato v 700 letni zgodovini na gradu sledili še gospodje [[Rauberji]], [[Lambergi]], [[Eggenbergi]], [[Auerspergi]], [[Lichtenbergi]] idr., in ne nazadnje [[Schönburg-Waldenburgi]]. Grad stoji v bližini nekdanje rimske postojanke v [[Šmarata|Šmarati]], od koder so, v času zadnje knežje družine Schönburg-Waldenburg (1853-1945), prenesli nagrobnike in jih vzidali v zidove v notranjosti gradu. V istem obdobju, torej v drugi polovici 19. stoletja, sta bili njegova notranjost in zunanjost močno predelani. Iz tega obdobja je večina grajskega pohištva, prav tako grajski [[park]] z oblikovanimi prvinami krajinskega sloga, ki se je tedaj začel uveljavljati tudi na Slovenskem. Osnovno kompozicijo oblikujejo štirivrstni ter številni dvovrstni [[kostanj]]evi in [[lipa|lipovi]] [[drevored]]i ob poteh do gradu, med njimi so jase ter sprehajalne in jezdne poti. Tik ob gradu sta dve umetni jezerci, ki ju napajata izvira Obrh in Brezno. V letih 1867-1875 je v grajski pristavi delovala tudi [[prva slovenska gozdarska šola]], ki je vzgajala kadre za gospodarjenje z gozdovi, in katere pokrovitelj je bil tedanji lastnik gradu [[Jurij Schönburg-Waldenburg]]. Po drugi svetovni vojni je bilo posestvo Snežnik nacionalizirano in je kot lovska postojanka pripadlo [[državni protokol|državnemu protokolu]]. Grad je od leta 1983 kot muzej dostopen tudi javnosti. Od 80. let dvajsetega stoletja se na Gradu Snežnik izvajajo tudi številne civilne poroke. Grad je bil v obdobju od oktobra 2005 do junija 2008 tudi uspešno prenovljen. Danes pa z gradom upravlja [[Narodni muzej Slovenije]]. ==Galerija== {{gallery|title=Grad Snežnik |Slika:Grad Sneznik01.jpg|Grad Snežnik |Slika:GradSneznik2.jpg|Grad Snežnik |Slika:Snežnik castle - januar 2016.jpg|Grad Snežnik pozimi |Slika:Konji_Grad_Sneznik.jpg|V okolici Gradu Snežnik so jezdne poti }} ==Sklici== {{sklici|1}} == Glej tudi == *[[seznam gradov v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Snežnik Castle|Grad Snežnik}} *[http://www.nms.si Narodni Muzej Slovenije - Uradna stran] *[https://kapjasa.si/sl/grad-in-gozd/ O zgodovini gradu in gozdnega posestva, ki vključuje tudi bukov refugij pod zaščito UNESCO] *[https://web.archive.org/web/20090107131247/http://www.gov.si/euskladi/skladi/strukt_esrr_8.html O obnovi gradu - Strukturni skladi EU, evropski sklad za regionalni razvoj] *[http://www2.arnes.si/~lcokl/vanda/strani_htm/grad_sneznik.htm Zgodovina gradu] *[http://kraji.eu/slovenija/grad_sneznik/slo Grad Snežnik na kraji.eu] *[http://www.sistory.si/?urn=SISTORY:ID:941#page=1 Kronika - Iz zgodovine snežniške graščine] *[http://www.burger.si/Loz/GradSneznik/2012/index.html Virtualna ekskurzija (Web VR) burger.si za Narodni Muzej Slovenije (2014)] {{-}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{Kulturni spomeniki dp SLO}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Snežnik]] [[Kategorija:Kozarišče]] aqf0jsw8iqnmb2y4pkq7qpzyamw5wz0 0 106671 6749532 4690239 2026-09-12T09:24:57Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Karadžordževiči (plemiška rodbina)]] 6749532 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Karadžordževiči (plemiška rodbina)]] iiwlt63e8xfsbewblhq26ibeaytoai8 0 108109 6749481 6743065 2026-09-12T08:11:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749481 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | logo = Logo of the Slovenian National Party.svg | leader = [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] | foundation = 17. marec 1991 | headquarters = Bleiweisova 13, [[Ljubljana]] | colorcode = {{Political party data|color}} | ideology = [[slovenski nacionalizem]],<br>[[populizem]],<br>[[evroskepticizem]] <br> | position = [[Politična desnica|desnica]]<ref name="usherbrooke">{{navedi splet|language=fr|title=Slovénie - Élections législatives 2004|url=http://perspective.usherbrooke.ca/bilan/servlet/BMElection?codePays=SVN&dateElection=SVN2004103&codeInstitution=1|website=perspective.usherbrooke.ca|accessdate=14 February 2019|archive-date=2024-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20240616170344/https://perspective.usherbrooke.ca/bilan/servlet/BMElection?codePays=SVN&dateElection=SVN2004103&codeInstitution=1|url-status=dead}}</ref><ref name="documentationfrançaise">{{navedi splet|language=fr|author1=Charles Nonne|title=Slovénie. Une instabilité politique chronique|url=https://www.ladocumentationfrancaise.fr/pages-europe/d000744-slovenie.-une-instabilite-politique-chronique-par-charles-nonne|website=[[La Documentation française]]|date=17 September 2014|accessdate=14 February 2019}}</ref><ref name="googlebooks">{{navedi knjigo|language=fr|author1=Alexei Monroe|title=LAIBACH The interrogation Machine|publisher=CAMION BLANC|isbn=9782357795181|url=https://books.google.com/books?id=kgXWCQAAQBAJ&pg=PT554|year=2005|page=554}}</ref> do [[skrajna desnica]]<ref name="Hloušek">{{citation|first1=Vít|last1=Hloušek|first2=Lubomír|last2=Kopeček|title=Origin, Ideology and Transformation of Political Parties: East-Central and Western Europe Compared|publisher=Ashgate Publishing|year=2010|page=199|url=https://books.google.com/books?id=K79sdX-amEgC&q=slovenian+national+party+far+right&pg=PA199|accessdate=14 November 2011|isbn=9780754678403}}</ref><ref name="Deloy">{{citation|first=Corinne|last=Deloy|title=The Rightwing Opposition Forces forecast to win in the Slovenian General Elections on 4th December next|journal=European Elections Monitor|publisher=Fondation Robert Schuman|year=2011|page=2|url=http://www.robert-schuman.eu/doc/oee/oee-735-en.pdf|accessdate=14 November 2011|archive-date=2012-05-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20120524150424/http://www.robert-schuman.eu/doc/oee/oee-735-en.pdf|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120524150424/http://www.robert-schuman.eu/doc/oee/oee-735-en.pdf |date=2012-05-24 }}</ref><ref>[https://www.washingtonpost.com/amphtml/news/monkey-cage/wp/2018/06/05/slovenian-voted-on-sunday-is-an-anti-immigrant-government-on-the-way/?noredirect=on "Slovenia voted on Sunday. Is an anti-immigrant government on the way?"].</ref><ref>[https://www.theguardian.com/world/2018/jun/03/anti-immigration-party-leads-exit-poll-in-slovenian-election "Slovenian nationalist party set for power after winning election"].</ref> | european = [[Zveza evropskih nacionalnih gibanj|AEMN]] | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} črna in {{color box|#FFFF00|border=darkgray}} rumena <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Župan|Župani]] | seats3 = {{composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|3|2750|hex={{Political party data|color}}}} | website = {{Political party data|website}} }} '''Slovenska nacionalna stranka''' (kratica '''SNS''') je [[Slovenci|slovenska]] [[Politična desnica|desna]] zunajparlamentarna [[politična stranka]], katere predsednik je [[Zmago Jelinčič Plemeniti]]. Je članica AEMN - Alliance of European National Movements in Zavezništva za mir in svobodo.<ref>{{Navedi splet|title=APF – SNS – Slovenska nacionalna stranka|url=https://www.sns.si/apf/|accessdate=2021-01-09|language=en-US|archive-date=2021-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210117225308/https://www.sns.si/apf/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210117225308/https://www.sns.si/apf/ |date=2021-01-17 }}</ref> Stranka je znana po svojih kontroverznih stališčih - nasprotuje [[Cerkev (organizacija)|Cerkvi]], [[Evropska unija|EU]]-ju, [[NATO|Natu]] in [[Islam|Islamu]]. Prednost daje domovini, socialni varnosti, izobraževanju in zdravstvu, mnogi pa ji očitajo preveč [[Nacionalizem|nacionalistična]] stališča, zato se je stranka že zapletla v spore glede [[Država|države]], [[Družbeni spol|spolov]], etničnosti in [[Rasa|ras]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/evropske-volitve/sns-z-zoprnimi-kandidati/99899|title=SNS z "zoprnimi kandidati"|date=1.5.2009|accessdate=31.3.2019|website=RTV SLO}}</ref> Velja za drugo stranko v zgodovini Slovenije, ki ji je uspel povratek v državni zbor, in sicer leta 2018 (prvi je to uspelo Novi Sloveniji). Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] je stranka znova izpadla iz parlamenta.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-04-25}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-25}}</ref> == Zgodovina == Stranko je 17. marca 1991 ustanovil [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], ki je od takrat dalje tudi njen predsednik. Leto in pol kasneje je SNS na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|volitvah leta 1992]] dobil največ glasov do sedaj, 119.091 (deset odstotkov), kar je pomenilo 12 sedežev v [[Državni zbor Republike Slovenije|državnem zboru]]. Kljub temu je Jelinčič nedolgo zatem, domnevno zaradi različnih pogledov na [[narodnoosvobodilni boj]], sedem poslancev (mdr. [[Sašo Lap|Saša Lapa)]] izključil iz stranke.<ref name="vzp">{{navedi novice| url=http://www2.24ur.com/bin/article_print.php?id=3114365 |title=Vzponi in padci SNS |work=[[24ur.com]] |date=7.1.2008 |accessdate=21.3.2017}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/170767 |title=V SNS praznujejo 15. obletnico ustanovitve |date=17.3.2006 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=21.3.2017 |archive-date=2017-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170322014536/https://www.dnevnik.si/170767 |url-status=dead }}</ref> [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|Volitve leta 1996]] so prinesle precej slabši volilni rezultat, z nekaj več kot tremi odstotki glasov so si priborili le 4 parlamentarne sedeže. Isto število sedežev je s 4,3 odstotka glasov stranka dobila tudi na naslednjih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|volitvah leta 2000]], vendar tudi takrat ni minilo brez zapletov. Ko se je glasovalo o podpori [[5. vlada Republike Slovenije|Bajukovi vladi]], je odločilni glas za potrditev vlade dala SNS-ova poslanka [[Polonca Dobrajc]], zatem pa zapustila stranko in postala članica [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]-a.<ref name="vzp"/> Potem, ko je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|volitvah leta 2004]] stranka dobila 6 sedežev, so proti koncu mandata - 6. januarja 2008 iz poslanske skupine SNS iz protesta nad domnevnim sodelovanjem Zmaga Jelinčiča z vlado izstopili [[Sašo Peče]], [[Barbara Žgajner Tavš]], [[Boštjan Zagorac]] in [[Bogdan Barovič]] (ta se je naslednji dan vrnil v poslansko skupino<ref>{{navedi novice |url=http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20080107_3114295.php |title=Barovič: Prepričala sta me sinova |work=24ur.com |date=7.1.2008 |accessdate=2017-09-18 |archive-date=2008-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080109021428/http://www.24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20080107_3114295.php |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080109021428/http://www.24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20080107_3114295.php |date=2008-01-09 }}</ref>) in ustanovili samostojno [[Lipa (poslanska skupina)|poslansko skupino Lipa]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.siol.net/slovenija/novice/2008/01/pece_iz_stranke_so_me_vrgli_po_nalogu_premiera_janse.aspx |title=Barovič, Zagorac in Žgajner Tavševa s Pečetom iz SNS |work=[[SiOL.net]] |date=6.1.2008}}</ref> Rezultat [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|naslednjih volitev]] je bil slabši kot tisti na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|volitvah leta 2004]] – s 5,4 odstotka glasov jim je pripadlo pet [[Državni zbor Republike Slovenije|poslanskih sedežev]]. Poleg [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmaga Jelinčiča]], [[Bogdan Barovič|Bogdana Baroviča]] in [[Srečko Prijatelj|Srečka Prijatelja]], ki so stranko in njene volivce zastopali že v prejšnjem mandatu, sta v državnozborske klopi prišla še [[Silven Majhenič]] in [[Miran Györek]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|predčasnih volitvah 2011]] stranka z 1,80 odstotka glasov ni dosegla parlamentarnega praga in je izpadla iz parlamenta.<ref>{{navedi splet |title=Državni zbor RS - Leto 2011 (predčasne volitve) |url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2011-predcasne-volitve |publisher=Državna volilna komisija |accessdate=9.1.2013 |archive-date=2013-01-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130131060917/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2011-predcasne-volitve |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130131060917/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2011-predcasne-volitve |date=2013-01-31 }}</ref> V parlament se ji ni uspelo uvrstiti niti na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|naslednjih predčasnih volitvah]] (2014), na katerih je prejela 2,2 odstotka glasov.<ref>{{navedi splet| url=http://volitve.gov.si/dz2014/rezultati/rezultati_slo.html |title=Predčasne volitve v Državni zbor 2014 |publisher=Državna volilna komisija |accessdate=21.3.2017}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|Državnozborskih volitvah 2018]] se je stranka po sedmih letih znova vrnila v Državni zbor, tokrat s štirimi poslanci, med njimi je tudi predsednik stranke, Zmago Jelinčič Plemeniti. 20. decembra 2019 iz stranke in poslanske skupine izstopila [[Lidija Ivanuša]], ki je kot razlog prestopa v SDS navedla nestrinjanje s stranko SNS.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jelincic-o-odhodu-poslanke-v-sds-vezni-clen-je-bil-marijan-pojbic/509772|website=www.rtvslo.si|accessdate=2019-12-20}}</ref> === Poslanska skupina SNS (2008-2011) === * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] (vodja) * [[Srečko Prijatelj]] (namestnik vodje), zaradi podkupovanja zaprt do leta 2016 * [[Bogdan Barovič]] * [[Silven Majhenič]] * [[Miran Györek]] === Poslanska skupina SNS (2018-2022) === * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] (vodja) * [[Dušan Šiško]] (namestnik vodje) * [[Jani Ivanuša]] Poslanka v [[8. državni zbor Republike Slovenije|8. sklicu Državnega zbora]] je bila tudi [[Lidija Ivanuša]], ki je 20. decembra [[2019]], zaradi nestrinjanja s stranko, prestopila v poslansko skupino in stranko [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]. == Prisotnost v parlamentu == <timeline> ImageSize = width:400 height:180 PlotArea = width:350 height:150 left:50 bottom:20 AlignBars = justify DateFormat = yyyy Period = from:0 till:12 TimeAxis = orientation:vertical ScaleMajor = unit:year increment:1 start:0 PlotData = bar:Sedeži color:yelloworange width:30 mark:(line,white) align:left fontsize:S bar:1992 from:start till:12 text:12 bar:1996 from:start till:4 text:4 bar:2000 from:start till:4 text:4 bar:2004 from:start till:6 text:6 bar:2008 from:start till:5 text:5 bar:2011 from:start till:0 text:0 bar:2014 from:start till:0 text:0 bar:2018 from:start till:4 text:4 bar:2022 from:start till:0 text:0 bar:2026 from:start till:0 text:0 </timeline> == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1992]] | 119.091 | 10,02 | {{Steady}} | {{Composition bar|12|90|hex=#000000}} | {{Increase}} 12 | 4. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|1996]] | 34.422 | 3,22 | {{Decrease}} 6,80 | {{Composition bar|4|90|hex=#000000}} | {{Decrease}} 8 | 7. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] | 48.912 | 4,39 | {{Increase}} 1,17 | {{Composition bar|4|90|hex=#000000}} | {{Steady}} 0 | 7. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]] | 60.750 | 6,27 | {{Increase}} 1,88 | {{Composition bar|6|90|hex=#000000}} | {{Increase}} 2 | 6. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] | 56.832 | 5,40 | {{Decrease}} 0,77 | {{Composition bar|5|90|hex=#000000}} | {{Decrease}} 1 | 5. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 19.786 | 1,80 | {{Decrease}} 3,60 | {{Composition bar|0|90|hex=#83be60}} | {{Decrease}} 5 | 8. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 19.218 | 2,20 | {{Increase}} 0,40 | {{Composition bar|0|90|hex=#83be60}} | {{Steady}} 0 | 10. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 36.904 | 4,20 | {{Increase}} 2,00 | {{Composition bar|4|90|hex=#000000}} | {{Increase}} 4 | 9. | {{no2|Opozicija <br /><small>(2018-2020)</small><br /> ----------- Opozicija <br /><small>(2020-2022)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 17.736 | 1,49 | {{Decrease}} 2,71 | {{Composition bar|0|90|hex=#000000}} | {{Decrease}} 4 | 14. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 26.375 | 2,24 | {{Increase}} 0,75 | {{Composition bar|0|90|hex=#000000}} | {{Steady}} 0 | 10. | style="background:silver" |– |- |} ==== Volitve v Državni zbor RS 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka SNS se je na volitve odpravljala s samostojno kandidatno listo. Prvo programsko konferenco so izvedli 18. januarja 2026, na njen pa so predstavili temeljna programska izhodišča, med njimi izstop iz EU, koncept »nacionalne identitete« in ukinitev volilne pravice tujcev na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=SNS: Slovenija mora čim prej izstopiti iz EU-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sns-slovenija-mora-cim-prej-izstopiti-iz-eu-ja/770504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> V zvezi z morebitnim povezovanjem je predsednik stranke Zmago Jelinčič o strankah [[Resni.ca]] in [[Suvereni]] dejal, da se »zagotovo ne namerava povezovati s strankami, ki so postale suverenistične pred nekaj dnevi ali imajo suverenizem zgolj na političnih predstavitvah.«<ref>{{Navedi splet|title=Kakšen predvolilni golaž bi nam lahko skuhali trije populisti?|url=https://www.plusportal.si/2026/01/15/kaksen-predvolilni-golaz-bi-nam-lahko-skuhali-trije-populisti/|website=+PORTAL|date=2026-01-15|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI|archive-date=2026-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20260219073946/https://www.plusportal.si/2026/01/15/kaksen-predvolilni-golaz-bi-nam-lahko-skuhali-trije-populisti/|url-status=dead}}</ref> Predsednik Jelinčič je kandidiral v okrajih Slovenska Bistrica in Šmarje pri Jelšah, na listi je bil tudi Timon Jeretič, sin političnega stratega in komentatorja [[Sebastjan Jeretič|Sebastjana Jeretiča]].<ref>{{Navedi splet|title=TO SO KANDIDATI V SLOVENSKI ISTRI: V Kopru se obeta spopad dveh bivših poslanskih tovarišev|url=http://www.regionalobala.si/novica/to-so-kandidati-v-slovenski-istri-v-kopru-se-obeta-spopad-dveh-bivsih-poslanskih-tovarisev|website=regionalobala.si|accessdate=2026-02-12|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Evropske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004|2004]] | 21.883 | 5,02 | {{steady}} | {{Composition bar|0|7|hex=#000000}} | {{steady}} | 6. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|2009]] | 13.227 | 2,85 | {{Decrease}} 2,17 | {{Composition bar|0|8|hex=#000000}} | {{steady}} 0 | 8. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014]] | 16.210 | 4,03 | {{Increase}} 1,18 | {{Composition bar|0|8|hex=#000000}} | {{steady}} 0 | 9. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019]] | 19.347 | 4,01 | {{Decrease}} 0,02 | {{Composition bar|0|8|hex=#000000}} | {{steady}} 0 | 8. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | colspan=3 align=center|''ni nastopila'' | {{Composition bar|0|9|hex=#000000}} | {{steady}} 0 | / |- |} == Nazori == === Ideologija === SNS načeloma ne pristaja na opredeljevanje stanke na [[Politična levica|levo]]-[[Politična desnica|desnem]] političnem spektru. Jelinčič se je v intervjuju z [[Mladina (revija)|Mladino]] leta 2000 opredelil kot levičar. SNS je bila v različnih virih opisana tako kot leva,<ref name="Rizman2">{{citation|first=Rudolf M.|last=Rizman|title=Radical Right Politics in Slovenia|work=The Radical Right in Central and Eastern Europe Since 1989|publisher=Penn State Press|year=1999|pages=152–155|url=https://books.google.com/?id=QZr1vsDIvlUC&printsec=frontcover#v=onepage&q=slovenian%20national%20party&f=false|accessdate=3 June 2018|isbn=0271043792}}</ref> kot desna<ref>{{Navedi splet|title=Slovénie - législative - Élections 2004|url=https://perspective.usherbrooke.ca/bilan/servlet/BMElection?codePays=SVN&dateElection=SVN2004103&codeInstitution=1|website=perspective.usherbrooke.ca|accessdate=2020-06-28}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=International - Page 1 {{!}} Vie publique.fr|url=https://www.vie-publique.fr/international|website=www.vie-publique.fr|accessdate=2020-06-28}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=CAMION BLANC: LAIBACH The interrogation Machine|url=https://books.google.fr/books?id=kgXWCQAAQBAJ&pg=PT554&lpg=PT554&dq=%22parti+national+slov%C3%A8ne%22+droite&source=bl&ots=JgTdjWwYkQ&sig=ACfU3U05OQO9iQK9PTyAXEjRDjng08RCvA&hl=fr&sa=X&ved=2ahUKEwi3vp3Wy7vgAhWo3OAKHX98DWY4FBDoATAJegQIARAB#v=onepage&q=%22parti%20national%20slov%C3%A8ne%22%20droite&f=false|publisher=CAMION BLANC|isbn=978-2-35779-518-1|language=fr|first=Alexei|last=Monroe}}</ref> in kot [[Skrajna desnica|skrajno desna]]<ref name="Hloušek2">{{citation|first1=Vít|last1=Hloušek|first2=Lubomír|last2=Kopeček|title=Origin, Ideology and Transformation of Political Parties: East-Central and Western Europe Compared|publisher=Ashgate Publishing|year=2010|page=199|url=https://books.google.com/?id=K79sdX-amEgC&pg=PA199&lpg=PA199&dq=slovenian+national+party+far+right#v=onepage&q=slovenian%20national%20party%20far%20right&f=false|accessdate=14 November 2011|isbn=9780754678403}}</ref><ref name="Deloy2">{{citation|first=Corinne|last=Deloy|title=The Rightwing Opposition Forces forecast to win in the Slovenian General Elections on 4th December next|journal=European Elections monitor|publisher=Fondation Robert Schuman|year=2011|page=2|url=http://www.robert-schuman.eu/doc/oee/oee-735-en.pdf|accessdate=14 November 2011|archive-date=2012-05-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20120524150424/http://www.robert-schuman.eu/doc/oee/oee-735-en.pdf|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120524150424/http://www.robert-schuman.eu/doc/oee/oee-735-en.pdf |date=2012-05-24 }}</ref> stranka. === Gospodarstvo === SNS nasprotuje varčevalnim politikam.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/strani/sns-slovenska-nacionalna-stranka/4747/|title=SNS Slovenska nacionalna stranka|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> SNS nasprotuje [[Denacionalizacija|privatizaciji]] državnih podjetji.<ref name="Finance">[https://web.archive.org/web/20140714122204/http://www.sns.si/PortalGenerator/document.aspx?ID=1178&Action=2&UserID=0&SessionID=1898282&NavigationID=551 "Finance"]. ''Aktualizirana Programska Izhodišča Slovenske Nacionalne Stranke Pred Volitvami V Državni Zbor Republike Slovenije 2014'' (in Slovenian). p. 2. Retrieved 3 July 2014.</ref> ==== Davčna politika ==== SNS podpira znižanje stopnje [[Davek na dodano vrednost|DDV]]. SNS podpira znižanje obremenitev stroškov dela. SNS podpira davčne olajšave za investicije v Sloveniji.<ref name=":0" /> SNS podpira uvedbo davka na premoženje.<ref name="Finance2">[https://web.archive.org/web/20140714122204/http://www.sns.si/PortalGenerator/document.aspx?ID=1178&Action=2&UserID=0&SessionID=1898282&NavigationID=551 "Finance"]. ''Aktualizirana Programska Izhodišča Slovenske Nacionalne Stranke Pred Volitvami V Državni Zbor Republike Slovenije 2014'' (in Slovenian). p. 2. Retrieved 3 July 2014.</ref> SNS podpira višanje [[Minimalna plača|minimalne plače]].<ref>[https://web.archive.org/web/20140714122204/http://www.sns.si/PortalGenerator/document.aspx?ID=1178&Action=2&UserID=0&SessionID=1898282&NavigationID=551 "Social"]. ''Aktualizirana Programska Izhodišča Slovenske Nacionalne Stranke Pred Volitvami V Državni Zbor Republike Slovenije 2014'' (in Slovenian). p. 4. Retrieved 3 July 2014.</ref> === Družba === SNS že vsaj od leta 2003 zagovarja popolno [[legalizacijo prostitucije]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci za dekriminalizacijo prostitucije|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanci-za-dekriminalizacijo-prostitucije.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-06-28|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Jelinčič: Prostitucija v veliki meri rešuje tudi socialne stiske strank|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jelincic-prostitucija-v-veliki-meri-resuje-tudi-socialne-stiske-strank/473424|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-06-28|language=sl}}</ref> SNS se zavzema za popolno [[Legalizacija kanabisa|legalizacijo kanabisa]] v rekreativne namene.<ref>{{Navedi splet|title=Za legalizacijo konoplje – SNS – Slovenska nacionalna stranka|url=https://www.sns.si/za-legalizacijo-konoplje/|accessdate=2020-06-28|language=en-US|first=Izdala|last=SNS}}</ref> Zagovarja prepoved genetsko spremenjenih poljščin.<ref name=":0" /> SNS zagovarja svobodno odločanje žensk o [[Splav|splavu]]; omejitve stopnje [[Nosečnost|nosečnosti]], po kateri splav ni več dovoljen oz. izvedljiv, naj po mnenju SNS določi stroka.<ref>{{Navedi splet|title=Ali je v primeru splava kršena ustavna pravica?|url=https://www.delo.si/novice/volitve/ali-je-v-primeru-splava-krsena-ustavna-pravica.html|website=www.delo.si|date=2014-07-08|accessdate=2020-06-28|first=Ni Č|last=Delo.si|archive-date=2020-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200629130244/https://www.delo.si/novice/volitve/ali-je-v-primeru-splava-krsena-ustavna-pravica.html|url-status=dead}}</ref> Stranka izraža antiklerikalna in odločno sekularistična stališča in je kritična do Katoliške cerkve na Slovenskem;<ref name="Mudde">Mudde, Cas (2005). [https://books.google.com/books?id=bNp6CAlMMcUC&pg=PA227&lpg=PA227&dq=#v=onepage&q&f=false ''Racist Extremism in Central and Eastern Europe'']. [[Psychology Press]]. p. 227. Retrieved 2 June 2014.</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kar je prodano, je v jamo zakopano… razen v Sloveniji – SNS – Slovenska nacionalna stranka|url=https://www.sns.si/kar-je-prodano-je-v-jamo-zakopano-razen-v-sloveniji/|accessdate=2020-06-28|language=en-US|first=Izdala|last=SNS}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zmago Jelinčič Plemeniti|url=https://www.facebook.com/JelincicZmagoPlemeniti/posts/10156793965538534|website=www.facebook.com|accessdate=2020-06-28|language=sl}}</ref> SNS zagovarja obdavčitev vsega cerkvenega premoženja.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO:Obdavčitev cerkvenih nepremičnin je predvsem politično vprašanje|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/obdavcitev-cerkvenih-nepremicnin-je-predvsem-politicno-vprasanje-104911.html|website=www.delo.si|date=2018-10-23|accessdate=2020-06-28|first=Suzana|last=Kos}}</ref> SNS nasprotuje pravicam istospolno usmerjenih oseb.<ref>Roškarič, Tomi (2 January 2005). [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/54-1-KristjaniVJavnosti-1 "Istospolne »poroke« v luči novega parlamenta"] ("Same-sex "marriage" in light of the new parliament") (in Slovenian). Družina. Retrieved 2 June 2014.</ref> === Zdravstvo === SNS zagovarja centraliziran sistem javnega naročanja v okviru Ministrstva za zdravstvo. SNS zagovarja reformo plačila zdravstvenih delavcev, kjer bi se plačilo določalo glede na delovno obremenjenost in ne stopnjo izobrazbe. SNS zagovarja prepoved opravljanja vloge direktorja zdravstveni ustanov ljudem z medicinsko izobrazbo.<ref name=":0" /> === Pravosodje === SNS zagovarja ukinitev [[Nacionalni preiskovalni urad|Nacionalnega preiskovalnega urada]]<ref>{{Navedi splet|title=Kriminalisti o predlogu, naj se ukine NPU: To je nepremišljeno in destruktivno|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kriminalisti-o-predlogu-da-se-ukine-npu-to-je-nepremisljeno-in-destruktivno.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-06-28|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> in [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|Komisije za preprečevanje korupcije]].<ref name=":0" /> SNS zagovarja ukinitev doživljenjskih mandatov sodnikov v prid 8-letnega mandata.<ref>[https://web.archive.org/web/20140714122204/http://www.sns.si/PortalGenerator/document.aspx?ID=1178&Action=2&UserID=0&SessionID=1898282&NavigationID=551 "Pravosodje"]. ''Aktualizirana Programska Izhodišča Slovenske Nacionalne Stranke Pred Volitvami V Državni Zbor Republike Slovenije 2014'' (in Slovenian). p. 13. Retrieved 3 July 2014.</ref> === Zunanje zadeve === SNS zagovarja izstop Slovenije iz zveze [[NATO]] in [[Evropska unija|Evropske unije]], podpira pa idejo o Evropi narodov.<ref name="Krupnick">Krupnick, Charles (2003). [https://books.google.com/books?id=grPnsRWDqgIC&pg=PA98&dq=#v=onepage&q&f=false ''Almost NATO: Partners and Players in Central and Eastern European Security'']. Rowman & Littlefield. p. 98. Retrieved 2 June 2014.</ref><ref name="EEChange">Aarebrot, Berglund, Sten; Ekman, Joakim; Frank H. (2004). [https://books.google.com/books?id=7T3CAAAAIAAJ&q= ''The Handbook of Political Change in Eastern Europe'']. Edward Elgar. p. 342. Retrieved 2 June 2014.</ref><ref>{{Navedi splet|title=11. kongres stranke – SNS – Slovenska nacionalna stranka|url=https://www.sns.si/11-kongres-stranke/|accessdate=2021-01-09|language=en-US|archive-date=2021-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210113153322/https://www.sns.si/11-kongres-stranke/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210113153322/https://www.sns.si/11-kongres-stranke/ |date=2021-01-13 }}</ref> SNS nasprotuje vsem sankcijam uvedenih proti [[Rusija|Rusiji]] po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino leta 2022]], podpira kupovanje plina iz Rusije med vojno in ponovno vzpostavitev odnosov z Rusijo.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Vprašanja in odgovori!|url=https://sns.si/sta-vprasanja-in-odgovori/|website=Slovenska Nacionalna Stranka|date=2022-04-02|accessdate=2024-04-17|language=en-US|last=Alenka}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dobra novica za Zmaga Jelinčiča|url=https://siol.net/novice/slovenija/zmagu-jelincicu-nov-mandat-na-celu-sns-629463|website=siol.net|accessdate=2024-04-17|language=sl}}</ref> Vojno stranka imenuje z uradnim ruskim [[Evfemizem|evfemizmom]] »posebna vojaška operacija«.<ref>{{Navedi splet|title=Zaostritev podaljšanja statusa Ukrajincem z začasno zaščito - Pobuda vladi|url=https://sns.si/pobuda-vladi-ukrajinci/|website=Slovenska Nacionalna Stranka|date=2023-08-16|accessdate=2024-04-17|language=en-US|first=Slovenska nacionalna|last=stranka}}</ref> Predsednik stranke podpira humanitarno pomoč, nasprotuje pa pomoči [[Ukrajina|Ukrajini]] z vojaško opremo ter transportu opreme skozi Slovenijo. Trdi, da so invazijo povzročile [[ZDA]].<ref>{{Navedi splet|title=JELINČIČ O SITUACIJI V UKRAJINI: Na takšen način bi se Slovenija lahko rešila|url=http://www.regionalgoriska.si/novica/jelincic-o-situaciji-v-ukrajini-na-taksen-nacin-bi-se-lahko-resila-slovenija|website=regionalobala.si|accessdate=2024-04-17}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Organi stranke == [[Slika:Zmago Jelinčič 2011.jpg|thumb|right|229x229px|Predsednik stranke [[Zmago Jelinčič]]]] * '''Predsednik:''' [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] * '''Podpredsedniki:''' [[Alenka Jelenovič]], [[Matjaž Perše]], [[Matevž Perovec]]<ref>{{Navedi splet|title=Tudi pri SNS brez presenečenj|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/tudi-pri-sns-brez-presenecenj-jelincic-bo-predsednik-se-stiri-leta/|website=Slovenske novice|accessdate=2024-03-17}}</ref> * '''Glavni tajnik:''' Matjaž Engel == Kritike in kontroverze == Jelinčič je leta 2012 prejel 25.000€ od podjetja, ki naj bi bilo vpleteno v pranje denarja, s katerim najd bi azerbajdžanska oblast podkupovala evropske politike. Jelinčič ni pojasnil razloga za prejem nakazila, zato se je pojavil sum, da je prejel podkupnino v zameno za ravnanje v prid Azerbajdžana v času, ko je Jelinčič delal kot opazovalec volitev v tej državi (v letih 2005, 2010, in 2013; nikoli ni poročal nepravilnosti<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Jelinčič obtožbe zanika, spornih 25.000 evrov naj bi zaslužil s prevodom knjige|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zmago-jelincic-do-konca-zivljenja-izkljucen-iz-sveta-evrope.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-06-28|date=|publisher=|last=|first=}}</ref>). Svet Evrope je zato Jelinčiča doživljensko izključil iz članstva.<ref>{{Navedi splet|title=Jelinčič kaznovan zaradi azerbajdžanskega denarja|url=https://www.dnevnik.si/1042831247|website=Dnevnik|accessdate=2020-06-28|archive-date=2018-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180629113418/https://www.dnevnik.si/1042831247|url-status=dead}}</ref> Jelinčič je kasneje navedel, da je denar zaslužil s prevajanjem knjige, a tega ni mogel dokazati.<ref name=":1" /> Zaradi finančnega prejemka se je Jelinčič znašel pod preiskavo Nacionalnega preiskovalnega urada. Jelinčič je bil v obdobju preiskave posnet med gostilniškim pogovorom z - med drugim - [[Igor Bavčar|Igorjem Bavčarjem]] in [[Dimitrij Rupel|Dimitrijem Ruplom]], v katrem je Jelinčič sogovorcem govoril, da je potrebno NPU očistiti ("spucat") določenih kriminalistov. Jelinčič je bil v času pogovora poslanec.<ref>{{Navedi splet|title=Jelinčič Bavčarju: Treba je 'spucat' NPU #video|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/jelincic-bavcarju-treba-je-spucat-npu-video-789895|website=Necenzurirano.si|accessdate=2020-06-29}}</ref> == Glej tudi: == * [[Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke]] * [[seznam političnih strank v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.sns.si Uradna spletna stran] {{Slovenske politične stranke}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenska nacionalna stranka|*]] [[Kategorija:Nacionalizem]] [[Kategorija:Antikomunizem]] czdm1qwfp9qpczcn0fttti5dw1j3p5w 0 114227 6749179 6706448 2026-09-11T18:56:19Z G-Cup 10746 /* Delo */ 6749179 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{Infopolje Oseba|image=Janez-boljka-foto-igor-modic.jpg|caption=''Janez Boljka''}} '''Janez Boljka''' [jánez bóljka], [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]], [[slikar]] in [[grafik]], * [[21. junij]] [[1931]], [[Subotica]], † [[20. avgust]] [[2013]], [[Ljubljana]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/poslovil-se-je-kipar-in-slikar-janez-boljka/315798 |title=Poslovil se je kipar in slikar Janez Boljka |accessdate=21. avgusta 2013 |date=21. avgust 2013 |publisher=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> ==Življenje== Boljka je leta 1956 diplomiral na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]], kjer je končal tudi podiplomski specialistični študij grafike pri [[Riko Debenjak|Riku Debenjaku]] (1961) in kiparstva pri [[Karel Putrih|Karlu Putrihu]] (1959). Izpopolnjeval se je v Evropi in na potovanjih po vsem svetu. Umetnik je ostal zvest kot prebivalec in ustvarjalec v svojem mestu, Ljubljani, v kateri je bil aktiven od diplome naprej in vse do konca življenja. Ljubljani je zapustil največ javnih del, spomenikov in okrasnih kipov. Janez Boljka je bil nečak slovenskega slikarja in grafika [[Miha Maleš|Mihe Maleša]] in oče slovenskega slikarja [[Miha Boljka|Mihe Boljke]]. ==Delo== Boljka je postal znan širšim kulturnim krogom najprej s svojim [[železo|železnim]] kiparskim ciklusom, varjenjem kosov odpadnega železa in starega orožja v nove oblike, kar je dobilo številne posnemovalce. To poglavje njegovega dela je zabeleženo na filmu. Uveljavil se je s pionirskim modeliranjem kipov iz [[aluminij]]a in vzporedno s serijami figur stebrastih [[Ribničan]]ov - [[krošnjar]]jev, ki jih je oblikoval iz različnih materialov. Veliko, zlasti manjše kipe, je sam vlival v [[bron]] v ateljeju v [[Rožna dolina, Ljubljana|Rožni dolini]] in kasneje v različnih livarnah Slovenije, Jugoslavije in Italije. Delal je [[glina]]ste modele, modele iz [[stiropor]]ja ali iz [[kiparski vosek|kiparskega voska]]. Nadaljeval je ustvarjanje različnih motivnih serij, ki so več desetletij spremljale njegovo delo in niso podlegale modnim slogovnim strujam. Večja serija, predvsem v [[mala plastika|mali plastiki]], s katero se je intenzivno ukvarjal od sedemdesetih let naprej, so sedeče figure posameznikov, parov, včasih pogreznjenih v velike fotelje in s poudarjeno erotičnimi atributi ter dodajanimi odtisi novcev ali medalj. Priljubljeni so njegovi [[akt (umetnost)|akti]], zlasti ženski [[torzo|torzi]]. Ukvarjal se je s figurami, ob katerih je v podstavek vtisnil njihovo senčno reliefno podobo. Oblikoval je raznolike stoječe figure, posebej serije slikarjev. Te so pogosto zaznamovane s paleto (pretežno [[Rihard Jakopič|R. Jakopič]] in [[Gabrijel Stupica|G. Stupica]]). Podobne so figure [[saksofon]]istov, raznovrstne podobe pisatelja [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] z značilnimi brki in [[krizantema|krizantemo]]. Pogosta so Cankarjeva poprsja v različnih velikostih in z različnimi atributi. Kasneje se je intenzivno posvečal različnim živalskim podobam: nosorogom, konjem, opicam, bikom, muflonom, jelenom, merjascem, jaguarjem, ribam, redkeje psom (npr. hrt), pticam, zlasti sovi. Neaktere figure so mitske, kakor samorogi. Večinoma so živalske figure samostojne, včasih so izdelane v parih, redko v večjih skupinah (npr. opice). Neredko se človeške figure povežejo z živalskimi glavami. Ena njegovih večjih in popularnih bronastih figur v javnem prostoru je [[bivol]] ob vhodu v [[Živalski vrt Ljubljana|ljubljanski zoološki vrt]]. Znotraj vrta je dodatna serija različnih, tudi eksotičnih bronastih živali. Kipar je bil soavtor podobe nacionalnih simbolov, najprej kovancev za [[slovenski tolar]] (čebela, proteus, štorklja, lipicanci), kasneje posameznih [[Slovenski evrokovanci|slovenskih evrokovancev]]. S tem je postal kipar z največjim številom odtisov miniaturnih reliefov med slovenskimi ustvarjalci. Njegovo bronasto Pieta je [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanska nadškofija]] oktobra 2000 podarila papežu [[Janez Pavel II.|Janezu Pavlu II ob romanju v Rim.]] Prvo javno bronasto kompozicijo so mu že leta 1959 postavili v jedru [[Ribnica|Ribnice]]. Partizanska družina stoji ob mostu, ki pelje do gradu. Ljubljano, [[Ljubljana|glavno mesto Slovenije]], krasijo številni njegovi javni spomeniki: najstarejši in največji je veliki bronasti spomenik žrtvam NOB, internirancem (vzporedno tudi drugim žrtvam NOB) na Žalah (1965, arhitekt [[Fedja Košir]]). Kasnejši je valjasti spomenik dobrovoljcem 1. svetovne vojne na [[Dvorni trg, Ljubljana|Dvornem trgu]], postavljen 1980 (arhitekt [[Nikolaj Bežek]], prestavitev arhitekta Matej in Vesna Vozlič). V središču mesta so še Jakopičev doprsni kip pred [[Jakopičeva galerija, Ljubljana|Jakopičevo galerijo]] in reliefa [[Alojz Gradnik|Alojza Gradnika]] v Župančičevi ulici ter [[Jožef Petkovšek|Jožefa Petkovška]] na enako imenovanem nabrežju. Abstraktna kompozicija je stala pred Moderno galerijo. Več je dekorativnih kipov, od Ribničana s krošnjo pred nekdanjo stavbo [[Smelt]] do nadnaravno velike Atomske Venere na dvorišču iste palače. Manjši zmaj krasi vodnjak (pitnik) v Trubarjevi ulici, ribe so na stenskem vodnjaku v Nazorjevi ulici, z reliefom načrta parka je okrašen spomenik [[Lattermanov drevored|Lattermanovemu drevoredu]] blizu železniške proge v [[Tivoli]]ju. Bik ali bivol stoji pred vhodom v ljubljanski [[Živalski vrt Ljubljana|Živalski vrt]], velikega bronastega bika so postavili pred Ljubljansko borzo ob Trdinovi ulici. Na [[Filozofska fakulteta, Ljubljana|Filozofski fakulteti]] so na steni hodnika v nadstropju njegovi portretni reliefi [[Vojeslav Mole|umetnostnih zgodovinarjev: Vojeslava Moleta]], [[Izidor Cankar|Izidorja Cankarja]] in [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|Franceta Steleta]]. Za [[Goriška Brda]] je leta 1961 oblikoval inovativen dvostranski relief, javni spomenik [[narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnemu boju]], ki stoji pod razglednim stolpom v [[Gonjače|Gonjačah]] in je skupaj s stolpom in lokacijo eden izjemnih spomenikov v državi, brez patetičnih figur in simbolov. Največja serija Boljkovih kipov v Ljubljani so omenjene podobe realnih ali sanjskih živali v Živalskem vrtu. Kot grafik se je Boljka najprej uveljavil z značilnimi jedkanimi grafikami [[Ljubljanska grafična šola|ljubljanske grafične šole]] z [[abstrakcija|abstraktnimi]] motivi v rjavih tonih, kjer zaznamo figure Ribničanov, Kurentov, pošasti, plastenje. Za tem se je ukvarjal z avtorsko prepoznavnimi [[sitotisk]]i novo konstruiranih Železnih mest, figur ljudi, Atomske Venere in posebej s serijami podob različnih živali v nadrealnih krajinah. Pogosto je motivika ali so detajli podobni njegovim kipom in skicam. V zrelem obdobju se je, z novimi tehničnimi možnostmi, vrnil k slikarstvu in razvijal svojo motiviko z novimi, barvno izrazitimi poudarki v tehniki akrila. ==Razstave in priznanja== Boljka je imel vrsto samostojnih razstav v Sloveniji, Jugoslaviji in po Evropi. Zadnja v njegovem življenju je bila maja in junija 2012 v [[Galerija Prešernovih nagrajencev|Galeriji Prešernovih nagrajencev]] v Kranju. Na njej so bile razstavljene slike, grafike in kipi. Posamezne samostojne razstave je imel Boljka tudi v Združenih državah Amerike (New York, Chicago). Njegove grafike so skupaj z drugimi grafikami ljubljanske šole potovale na vse strani sveta. Med njimi je bila razstava, odprta 12. oktobra 2023. Leta 1966 je umetnik prejel [[nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]], leta 1988 pa [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za življenjsko delo. Hommage umetniku je bila velika monografija v zbirki [[Mladinska knjiga|Mladinske knjige]], ki sta jo uredila oblikovalec Miljenko Licul in umetnostni zgodovinar [[Gojko Zupan]], mojstrske fotografije je dodal [[Janez Kališnik]], besedila pa več kot ducat uglednih likovnih kritikov Slovenije in Jugoslavije. Boljkovi stalni zbirki sta v galerijah Božidarja Jakca v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]] in redkeje odprta v [[Arboretum Volčji Potok|Arboretumu Volčji Potok]]. Obe je postavil oblikovalec [[Miljenko Licul]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih kiparjev]] * [[seznam slovenskih grafikov]] == Zunanje povezave == * [http://museums.si/sl-si/Iskanje?q=janez%20boljka Umetnine Janeza Boljke na Museums.SI portalu] * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174794581 Janez Boljka (1931-2013)]. Naši umetniki pred mikrofonom (31. julij 2021). RTV Slovenija. {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Boljka, Janez}} [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Ljubljančani]] 9k493thhrbgrhm197hiky35prluqw94 0 115380 6749187 6741903 2026-09-11T19:19:41Z G-Cup 10746 /* Življenje in delo */ 6749187 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Emerik Bernard''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], profesor, akademik * [[22. september]] [[1937]], [[Celje]], † [[2. april]] [[2022|2022, Logatec]].<ref>{{Navedi splet|title=Emerik Bernard |url=http://www.sazu.si/clani/emerik-bernard |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2022-04-08}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je slikar in akademik Emerik Bernard|url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/poslovil-se-je-slikar-in-akademik-emerik-bernard/618276|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-05|language=sl}}</ref> == Življenje in delo == Bernard je po končani srednji šoli za oblikovanje slikarstvo študiral na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]] (ALU). Diplomiral je leta 1964 in leta 1968 zaključil še specialko za slikarstvo pri [[profesor]]ju [[Gabrijel Stupica|Gabrijelu Stupici]]. Več let je bil svobodni umetnik; poučeval je tudi na srednji šoli. Leta 1985 je bil izvoljen za [[docent]]a, leta 1995 za rednega profesorja za slikarstvo na ALU v Ljubljani. 2001 je bil izvoljen za izrednega in 2007 za rednega člana SAZU. Sprva je ustvarjal v različnih [[kolaž]]nih in [[Asemblaž|asemblažnih]] tehnikah. Te slike objekti so po kompoziciji in uporabljenih materialih blizu [[realizem|novemu realizmu]]. Po letu 1980 se je uveljavil z [[Istra|istrskimi]] motivi, v katerih so se prvotnim [[Krajinsko slikarstvo|krajinskim]] aluzijam z izjemno dognanimi, zadržanimi barvnimi odnosi pridružile kolažne površine. V teh delih je zaslediti malone [[etnografija|etnografsko]] fantazijo z namigi na [[glagolica|glagolske napise]], na propadajoče istrske hiše v različnih svetlobah, na ploskovitost. Razpoznati je mogoče zadržan, vendar zgoščen kolorit [[gotika|gotskih]] [[freska|fresk]] in občutenje življenja v odmaknjenih, propadajočih vaseh.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga</ref> Bernardova dela so postala ključna v pomembnih zbirkah 20. stoletja. Njegovo izjemnost in večplastni pomen slik so prepoznali likovni kritiki v Sloveniji in izven nje. Bernard se je uveljavil kot priljubljen predavatelj na ALUO in premišljen pisec, ki je združeval odlično poznavanje teorije in ustvarjalne prakse (''Približevanja'': eseji, intervjuji, 2000; ''Odzivi'': razprava, 2015) Poročen je bil s slikarko in športnico [[Milena Usenik|Mileno Usenik]]. Manjšo razstavo njegovih del so 4. maja 2026 odprli v Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani. ==Nagrade== * [[nagrada Prešernovega sklada]] (1987) za dela, razstavljena na [[Beneški bienale|Beneškem bienalu]] 1986 * [[nagrada Riharda Jakopiča]] (1989, zavrnil) * [[Prešernova nagrada]] (1997) za vrhunske dosežke v likovni umetnosti * član [[SAZU]] (izredni 2001, redni 2007) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih slikarjev]] == Viri == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174864774 In memoriam Emerik Bernard]. Naši umetniki pred mikrofonom (16. april 2022). RTV Slovenija. {{-}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bernard, Emerik}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] {{painter-stub}} d0g2hcc7t8eux38dhxtw1mrydd4g0eo 0 117150 6749237 5929075 2026-09-11T20:18:46Z Upwinxp 126544 če je vpisan napis, mora biti določena tudi slika 6749237 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Pakenštajn | image = 211 Schloss Packenstein, Sv. Martin na Paki - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830.jpg | caption =Grad Pakenštajn, Jozef Franz Kaiser, ''Lithographirte Ansichten der Steyermärkischen Städte, Märkte und Schlösser'', [[Gradec]] 1830 | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Šmartno ob Paki]] | area = | built = 14. st. | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Šmartno ob Paki - Grad Pakenštajn | designation1_date = 4. oktober 2007 | designation1_number = 4332<ref>{{RKD|4332}}</ref> | designation2 = | designation2_offname = | designation2_date = | designation2_number = | občina = Šmartno ob Paki }} [[File:Vischer - Topographia Ducatus Stiriae - 291 Packenstein bei Schönstein - Paski grad.jpg|thumb|right|220px|Grad Pakenštajn, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Topographia Ducatus Stiriae'', [[Gradec]] [[1681]]]] '''Grad Pakenštajn''' ([[nemščina|nemško]] ''Pakenstein, Türen an der Pak ''), tudi '''Pabštajn''' ali '''Paški grad''', je stal blizu izliva reke [[Paka|Pake]] v [[Savinja|Savinjo]] oziroma blizu [[Šmartno ob Paki|Šmartnega]]. == Zgodovina == [[Grad]] ali stolp oziroma graščina ter posest se prvič jasno omenja v listini iz leta 1339, ko sta Konrad in Ortolf Horneška prodala [[Friderik I. Celjski|Frideriku Žovneškemu]] »stolp pri Šmartem«. Naslednja omemba v virih je iz leta 1416, ko se je [[Henrik Apfaltrer]] v svojem imenu in v imenu svojega brata odpovedal stolpu (der türen an der Pak), ki je bil njegova dediščina, v prid [[Celjski grofje|celjskega grofa]], ta pa je središče in sedež Pakenštajn (purkstal vnd gesezz Pakenstain) dne 18. junija 1419 podelil v zajem [[Hans Meisenreiter|Hansu Maisenreiterju]]. Njegova vdova Wendel je leta 1443 je zapustila vso svojo posest grofom Celjskim, ker jim je njen soprog dolgoval 15.000 funtov. Leta 1456 je Pakenštajn z izumrtjem celjskih grofov postal [[deželnoknežji]]. Leta 1458 ga je [[Friderik III. Habsburški|cesar Friderik]] podelil v [[fevd]] Kunigundi, hčeri [[Herman Erkenštajnski|Hermana Ekenštajnskega]] in ženi [[Jörg Globitzer|Jörga Globitzerja]]. Leta 1468 se omenja dvor ob Paki, leta 1491 pa spet stolp. Še pred letom 1635 je [[Regina Globitzer]] prodala malo gospoščino [[Elias Andrian|Eliasu Andrianu]], vendar se že leta 1599 Jernej in leta 1614 Maksimiljan Herič po stavbi imenujeta Pakenštajnska (zu Packenstein). Leta 1727 se kot lastnik gradu pojavlja J. pl. Modersheimu, njemu so sledili od okoli leta 1778 do 1807 [[Sattelbergerji]], nato do leta 1827 [[Anton Johan pl. Grandi]], za njim [[Franc Leitner]] do leta 1834. Leta 1848 je tedanji lastnik [[Jožef Vincenc Novak]] v bližini gospodarkih poslopij v dolini pozidal novo graščino v obliki [[Klasicizem|klasicistične]] podeželjske vile. Leta 1870 je posest prevzel [[Oskar baron pl. Warsberg]], ki je dve leti pozneje snel z gradu preperelo streho in ga prepustil propadu. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam gradov v Sloveniji]] == Viri == * [[Ivan Stopar]], Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Solčavskim in Kobanskim, Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN / {{-}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{portal|Vojaštvo}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Pakenštajn]] [[Kategorija:Šmartno ob Paki]] an50z6ff1hzgmcmvgtvfqpn8xms59fl 0 122920 6749203 6720719 2026-09-11T19:46:42Z MaksiKavsek 244409 sklic 6749203 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10129958_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 46.22 |latNS = N | longd = 15 |longm = 13 |longs = 43.13 |longEW = E |najdisi=Radež |slika=Radež.jpg |povrsina=3,16 |prebivalstvo=127 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=448,8 |postna=1434 |posta=Loka pri Zidanem Mostu |obcina=Sevnica |pokrajina=Štajerska |regija=Posavska regija |napis=Pogled na vzhodno stran Radeža}} [[Slika:Cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Radež.jpg|sličica|Pogled na vzhodno stran cerkve sv. Fabijana in Boštjana]] '''Radež''' ({{jezik-de|Radesch}}<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/map/firstsurvey-inner-austria/?bbox=1692381.3646609983%2C5788799.041478669%2C1699258.9333057972%2C5791323.541885836&map-list=1&layers=138|title=Innerösterreich (1784–1785) - Prva vojaška raziskava|date=1784|website=Arcanum}}</ref>) je razloženo [[naselje]] z gručastim jedrom v [[Občina Sevnica|Občini Sevnica]]. Leži v jugozahodnem delu Vzhodnega [[Posavsko hribovje|Posavskega hribovja]], na prisojnem pobočju istoimenskega hriba (654 m), severovzhodno od [[Loka pri Zidanem Mostu|Loke pri Zidanem Mostu]] in [[Račica, Sevnica|Račice]]. Območje je del zgodovinske dežele [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]], danes pa je vključeno v [[Posavska statistična regija|posavsko statistično regijo]]. V prisojnih legah je še precej [[vinograd]]ov z zidanicami, ki se omenjajo že med letoma 1457–1461. Gospodarstvo je tradicionalno vezano na kmetijstvo, danes pa mnogi prebivalci delajo v bližnjih večjih krajih. K naselju spadajo zaselki: Korin, Mala Breza, Morinc, Nova Gora, Podradež, Polana, Pasja Dolina in Zvet.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/map/cadastral/?bbox=1694264.329331531%2C5790030.2737262165%2C1696660.9255209055%2C5790909.975313851&map-list=1&layers=3%2C4|title=Habsburško cesarstvo - Katastrski zemljevidi (XIX. stoletje)|accessdate=13. september 2025|website=maps.arcanum.com}}</ref> Leta 1524 je v Radežu (''Radesperg<ref>Oblika ''Radeſsberg'' zapisana tudi npr. v: [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=1045516 SI ZAC/1031, knj. 358, pag. 174.]</ref>'') živelo 49 sogornikov (hišnih gospodarjev). Hkrati so zabeležili dajatve v višini 41 veder in 44 srebrnikov. V naslednjih desetletjih je število prebivalcev rahlo padlo: leta 1567 se je število sogornikov zmanjšalo na 43. Do leta 1621 pa je prišlo do opaznega porasta, ko je naselje štelo že 60 sogornikov. Nekateri sogorniki v Radežu so se oddolževali gorninskemu gospodu za hasnovanje njegovih gorninskih vinogradov z gornino, torej z nekaj vinskega mošta ali vina.<ref>{{cite journal|last=Koropec|first=Jože|year=1976|title=Laško gospostvo v srednjem veku|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/7001-8000/7002/1976_2_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|series=nova vrsta|language=sl|volume=47|issue=2|pages=260–262}}</ref> Na Polani stoji [[Cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Radež|cerkev sv. Fabijana in Boštjana]] s srednjeveško osnovo, ki je bila temeljito prenovljena med letoma 1805 in 1809. Čeprav Radež leži tik nad Loko, je v 19. stoletju upravno pripadal [[Zemljiško gospostvo|zemljiškemu gospostvu]] [[Jurklošter]] (Geyrach) in ne gospostvu Loka (Laak). 25. februarja 1944 je v območju Radež–[[Okroglice]] po dolgem pohodu v mrazu in snegu prenočila XIV. divizija. Divizijski fotograf [[Jože Petek]] je ob prihodu pod cerkvijo posnel znamenito fotografijo s tega pohoda.<ref>{{Navedi splet|url=https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=46.06224357301127&lng=15.21606497822964&layers=&layer=partisanmemorial&id=2855|title=Cerkev svetega Fabijana in Boštjana na Polani|date=27. februar 2018|accessdate=3. avgust 2025|website=Partizanstvo.si|last=Motore|first=Ljubo}}</ref> V naselju stoji tudi spomenik NOB, posvečen dvema kurirjema, in sicer: Francu Hiršelu - Ferdu in Francu Arhu - Zorku.<ref>{{Navedi splet|url=https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=46.06224357301127&lng=15.21606497822964&layers=&layer=partisanmemorial&id=2830|title=Spomenik padlim kurirjem kurirske postaje TV S-5 v Radežu|date=15. marec 2018|accessdate=3. avgust 2025|website=Partizanstvo.si|last=Motore|first=Ljubo}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Slovenije|year=1995|publisher=DZS|location=Ljubljana|editor1=Orožen Adamič, Milan|editor2=Perko, Drago|editor3=Kladnik, Drago|isbn=|cobiss=36607233|page=317}} * {{navedi splet | title = France Stele: France Stele (1767–1824) | url = https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1767 | website = France Stele Project, ZRC SAZU | publisher = ZRC SAZU | language = Slovenian |accessdate=2025-08-02}} * {{navedi knjigo|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE|page=297}} == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] * [[Radeče]] * [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu]] {{Sevnica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Sevnica]] [[Kategorija:Radež| ]] cu255j4hf2q213y8jrhusw11qzerj02 0 127077 6749282 6723571 2026-09-11T22:28:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749282 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Francoska občina| commune status = [[Seznam mest v Franciji|Mesto]]| arrondissement=Rennes| canton=sedež enajstih kantonov| INSEE=35238| postal code=35000, 35200, 35700| mayor=Nathalie Appéré| party=[[Socialistična stranka (Francija)|Socialistična stranka]]| term=2014-2020| intercommunality=Aglomeracijska skupnost<br />Rennes-metropola| elevation m=30| elevation min m=20| elevation max m=74| area km2=50,39 | coordinates = <!-- wikipodatki -->| population = {{France metadata Wikidata|population_total}}| population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}| population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}| }} '''Rennes''' [ren]<ref>{{navedi splet |url=https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3788581/rennes |title=Rénnes |accessdate=15. januarja 2023 |work=Slovenski pravopis }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ({{jezik-br|Roazhon}}) je [[glavno mesto]] severozahodne [[Francija|francoske]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Bretanja|Bretanje]], [[Občine Francije|občina]] in [[Prefektura (Francija)|prefektura]] [[Ille-et-Vilaine|departmaja Ille-et-Vilaine]]. Leta 2019 je mesto imelo 220.000 prebivalcev, metropolitansko območje pa 690.467.<ref>[http://www.insee.fr/fr/themes/document.asp?ref_id=17914#trois] INSEE.fr</ref> Rennes je drugo najhitreje rastoče metropolitansko območje v Franciji za [[Toulouse]]m in pred [[Montpellier]]jem, [[Bordeaux]]om in [[Nantes]]om. S 63.000 študenti leta 2013, je tudi osmo največje univerzitetno mesto v Franciji.<ref>Atlas regional 2012-2013[http://cache.media.enseignementsup-recherche.gouv.fr/file/Atlas_2012-2013/27/8/Atlas_1213_Web_316278.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140427212456/http://cache.media.enseignementsup-recherche.gouv.fr/file/Atlas_2012-2013/27/8/Atlas_1213_Web_316278.pdf|date=2014-04-27}}</ref> V letu 2012 je časnik ''l'Express'' imenoval Rennes za »najbolj prijetno mesto v Franciji«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.lavieimmo.com/prix-immobilier/ces-villes-ou-il-fait-bon-vivre-en-2012-15848.html#comment |title=arhivska kopija |access-date=2015-04-08 |archive-date=2016-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160321224517/http://www.lavieimmo.com/prix-immobilier/ces-villes-ou-il-fait-bon-vivre-en-2012-15848.html#comment |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == Rennes je upravno glavno mesto francoskega departmaja [[Ille-et-Vilaine]]. Pred francosko revolucijo, pred integracijo vojvodine [[Bretanja (zgodovinska pokrajina)|Bretanje]] v [[Kraljevina Francija|kraljevini Franciji]], je bil Rennes glavno mesto vojvodine, z drugimi zgodovinskimi prestolnicami vojvodstva Bretanje, [[Nantes]]om in [[Vannes]]om. Ima dolgo zgodovino zaradi svoje lege ob sotočju dveh rek in bližine obmejnih regij. === Zgodnja zgodovina === V drugem stoletju pred našim štetjem so galska plemena znana kot Redones zasedla ozemlje v vzhodni Bretanji, ki približno ustreza sodobnemu departmaju Ille-et-Vilaine in so ustanovili svojo glavno okrožje ob sotočju rek Ille in Vilaine, na mestu današnjega Rennesa. Čeprav je ime plemena - iz keltščine ''root'' (rdeč) soroden z ''ride'', kar namiguje da so bili Redones znani po konjeništvu - je bilo verjetno sčasoma privzeto za njihovo glavno mesto Rennes; glavno okrožje Redonesov se istočasno sklicuje na ''Condate'', keltski izraz za sotočje, ki je bilo uporabljeno za imenovanje številnih krajev v antični Galiji. V začetku 1. stoletja pred našim štetjem, so Redones sprejeli grško in rimsko prakso izdaje kovancev <ref>{{navedi splet|url=http://www.cgb.fr/monnaies/vso/v15/gb/sommairegb63d2.html?sommaire=Armorica%2C%20Redones%20coinage%20(Rennes)&nbfic=1515 |title=VSO 15 – Armorica, Redones coinage (Rennes) – Mail Bid Sale |publisher=Cgb.fr |date=1 March 2002 |accessdate=22 July 2009}}</ref>, prilagodili oziroma posneli zlate kovance [[Filip II. Makedonski |Filipa II. Makedonskega]], v značilen keltski kovanec iz kovinske zlitine, imenovan milijard. Brez napisov, kot je bila keltska praksa, so Redones kovanci imeli voznika in bojni voz, katerega konj je imel človeško glavo. Velik depo kovancev so odkrili kot "zaklad Amanlis" junija 1835 in v Saint-Jacques-de-la-Lande, v februarju 1941. V muzeju v Rennesu je velika reprezentativna zbirka. Leta 57 pr. n. št. so se Redones pridružili galski koaliciji proti Rimu, ki jo je zadušil [[Mark Licinij Kras]]. Leta 56 pred našim štetjem so rimski odposlanci kot talci Redones razlog Juliju Cezarju, da je posegel v Armoriko in zatrl upornike, naslednje leto prečkal Rokavski preliv ter odvrnil nadaljnjo podporo Redonesom s strani [[Briti|Britov]]. Leta 52 pred našim štetjem so se Redones odzvali na poziv [[Vercingetoriks]]a, poglavar galskega plemena [[Averni|Arvernov]], da predloži velik kontingent bojevnikov.<ref>Caesar, Gallic Wars II.34; VII.75</ref> === Rimska doba === [[File:Rennes remparts.jpg|thumb|Ostanki galsko-rimskega mestnega obzidja]] Mesto je po rimski zasedbi postalo glavno okrožje Redonesov, znano kot Condate Redonum, ali Civitas Riedonum, ki se nanaša na plemena Redones, ki so ga ustanovili. Od tod ime sodobnega mesta Rennes. Najstarejši znani Rennaisan je [[Titus Flavius Postuminus]], znan po tem, da so v Rennesu leta 1969 našli njegov nagrobni kamen. Kot pove že njegovo ime, je bil rojen v flavijski dinastiji pod vladavino Titusa in sicer med letoma 79 in 81 n. št.. Eden od nagrobnih kamnov pove v latinščini, da je prevzel vodenje vseh javnih zadev v Civitas Riedonum. Bil je dvakrat ''[[Duumvirat|duumvir]]'' in ''[[flamen]]'' (duhovnik) boga [[Mullo (bog)|Mulla]]. V rimski dobi je strateški položaj mesta, na zahodu glavne rimske pote Via Osmia, ki se je raztezala od Condate Redonum do Vorgium (sodobni [[Carhaix]]), prispeval k njegovi pomembnosti. V letu 275 je grožnja barbarov pripeljala do izgradnje obzidja okrog Rennesa. V zadnjih dnevih rimskega imperija v 5. stoletju, je grozila nevarnost kmečkih roparjev označenih kot ''bagaudae''. [[Armoriški polotok]] in tudi [[Bretanja (zgodovinska pokrajina)|Bretanja]] ter zato Rennes, so pomenili zadnjo trdnjavo zahodnega rimskega cesarstva proti [[Klovis I.|Klovisu I.]], ki je zasedel večino območja [[Alemani|Alamanov]], nato še [[Vizigoti|Vizigote]]. Sveti sedež Rennesa je bil ustanovljen leta 453 s cerkvijo, ki je stala na mestu sedanje stolnice od začetka šestega stoletja. Eden prvih škofov Rennesa, Melanie - ki bi postal zavetnik mesta - je igral pomembno vlogo v mirovnem sporazumu med Franki in Amoričani leta 497. Slavnostno je razglasil "Il faut faire la paix entre chrétiens" ("Mir je treba narediti med kristjani"). === Srednji vek === [[File:BayeuxTapestryScene18b.jpg|thumb|right|Rennes (Rednes), opisan na tapiseriji iz Bayeuxa, 18. scena]] V 5. stoletju so Bretonci zasedli zahodni del Armoricanskega polotoka, ki je bil znan kot Bretanja, medtem ko so Franki zasedali preostanek Armorice. Začeli s širitvijo in preprečili vdor Bretoncev, so Karolingi ustanovili pokrajino Bretonsko marko ( ali mejno provinco, sestavljeno iz grofij Rennes, Nantes in Vannes. Te marke so bile v celoti absorbirane v kraljestvo Bretanja v 9. stoletju, Rennes je postal popolnoma Bretonski leta 851. Ves čas obstoja Bretanje kot neodvisne države - najprej kot kraljestva in nato kot vojvodina - je Rennes veljal za enega od treh mest, ki so delovala kot glavno mesto območja, drugi dve mesti sta bili Nantes in Vannes. V stolnici v Rennesu so kronali vojvode Bretanje. Med Bretonsko nasledstveno vojno (1356-1357) je Rennes oblegal Henriku Grosmont (vojvoda Lancaster), bratranec angleškega kralja, vendar je Bertrand du Guesclin prodrl v mesto in strl odpor s končno zmago. Po skoraj letu, je leta 1357 Lancaster priznal angleško zmago. Leta 1491 je francoska vojska Karla VIII., pod vodstvom generala Louis II. de la Trémoille, neuspešno napadel Rennes. Bretanja se je že vdala drugje, Rennes sam pa se je še upiral. Branilci Rennesa so bili odločeni, da se uprejo do smrti, a se je vojvodinja Anne Bretanska odločila za pogajanja. Nastala pogodba z dne 15. november 1491, ki je narekovala njeno poroko s Karlom VIII. in s tem prinesla Bretanjo v francosko kraljestvo. Anne je vneto varovala Bretansko avtonomijo in pogodba je obljubljala, da bo pravosodje še naprej delovalo v skladu s prakso, običaji in navadami kot do tedaj. Poleg tega je omogočala nadaljevanje Parlementa Bretanje, ki je se je sestal med februarjem in aprilom 1493 in med septembrom 1494 in septembrom 1495. <ref>Barthélemy-Amédée Pocquet du Haut-Jussé, "A Political Concept of Louis XI: Subjection instead of Vassalage," in The Recovery of France in the fifteenth century, ed. P.S. Lewis, trans. G. F. Martin (New York: Harper Row, 1972): 196-215, pp. 210.</ref> Leta 1720 je velik požar uničil vse predalčne lesene hiše v severnem delu mesta. Obnova je bila narejena iz kamna. <gallery class="center"> File:2012-05-29 16-50-30-Porte mordelaise.jpg|Vrata Mordelles (''Portes mordelaises''), zgrajena leta 1440, ena od srednjeveških vrat v mesto. File:Parlement de Bretagne-2006.jpg|Bretanski Parlement, zgrajen 1618–1655. File:Rue saint melaine.JPG|Star slog ulice v Rennesu File:Rue Le Bastard à Rennes.JPG|Nov slog ulice v Rennesu, po požaru 1720. </gallery> === Moderna doba === Leta 1857 je bila zgrajena železniška postaja Rennes, ki se postopoma privedla do širjenja mesta na jug. Leta 1899 je [[Afera Dreyfus|drugo sojenje Alfredu Dreyfusu]] v Rennesu povzročila nacionalno senzacijo. Z več fakultetami Bretanske Univerze, ki so se preselile iz Nantesa v Rennes, se je začela prava šola leta 1730, popolna Univerza pa je začela delovati leta 1885 (čeprav se ni tako imenovala do 1896, in se omenja kot ''Conseil des facultés''). Med drugo svetovno vojno je Rennes utrpel veliko škodo od treh nemških letal, ki so napadla vlak streliva parkiran poleg francoskih in angleških čet in v bližini vlaka beguncev: 1000 ljudi je umrlo. Naslednji dan, 18. junija 1940 so nemške čete vstopile v mesto. Kasneje, v marcu in maju 1943 in ponovno v juniju 1944, je bil Rennes močno bombardiran s strani ameriških in britanskih sil, kar je zahtevalo več sto smrtnih žrtev. Rennes je gostil nemški tranzit POW tabor in POW bolnišnico, kjer je bilo veliko padalcev, ujetih na dan-D. [[George Smith Patton|Pattonova]] vojska je osvobodila glavno mesto Bretanje 4. avgusta, umikajoče nemške čete so razstrelile mostove za seboj, kar je dodalo nadaljnjo škodo. Približno 50.000 nemških zapornikov je bilo nastanjenih v štirih taboriščih v mestu, ki je štelo tedaj le okoli 100.000 prebivalcev. Od leta 1954 dalje se je mesto zelo razširilo <ref>{{navedi splet|url=http://www.insee.fr/fr/ppp/bases-de-donnees/recensement/populations-legales/commune.asp?depcom=35238 |title=Insee – Populations légales 2008 – 35238-Rennes |publisher=Insee.fr |accessdate=6 April 2011}}</ref> in postalo med najhitreje rastočimi mesti v Franciji. <gallery class="center"> File:Fish market Rennes 6.jpg|Vhod v ribjo tržnico ''Les Halles Centrales'' leta 1922. Danes muzej. File:La Vilaine à Rennes.JPG|Nabrežje reke Vilaine. File:Rennes 2014 Palais du Commerce.JPG|''Le Palais du Commerce'' pri ''Place de la République''. File:Lycee Rennes DSC08932.JPG| ''Lycée Zola'', kjer so sodili Alfredu Dreyfusu leta 1889 </gallery> == Geografija == [[Slika:La Vilaine à Rennes.JPG|thumb|left|[[Vilaine]]]] Mesto leži v severozahodni francoski pokrajini [[Bretanija|Bretaniji]] na sotočju rek ''Ille'' in [[Vilaine]]. S kanalom ''Ille-Rance'', ki se konča pri [[Saint-Malo]]ju, je povezan z [[Rokavski preliv|Rokavskim prelivom]]. <br><br><br><br><br><br> == Uprava == [[Slika:Arrondissements et cantons d'Ille-et-Vilaine.svg|thumb|150px|Lega okrožja v departmaju]] Rennes je sedež enajstih kantonov: * ''Kanton Rennes-Bréquigny'' (del občine Rennes: 15.397 prebivalcev), * ''Kanton Rennes-Center'' (del občine Rennes: 19.017 prebivalcev), * ''Kanton Rennes-Center-Zahod'' (del občine Rennes: 21.264 prebivalcev), * ''Kanton Rennes-Center-Jug'' (del občine Rennes: 15.774 prebivalcev), * ''Kanton Rennes-Vzhod'' (del občine Rennes: 20.323 prebivalcev), * ''Kanton Rennes-le-Blosne'' (del občine Rennes: 21.151 prebivalcev), * ''Kanton Rennes-Sever'' (del občine Rennes: 21.845 prebivalcev), * ''Kanton Rennes-Severovzhod'' (del občine Rennes: 18.224 prebivalcev), * ''Kanton Rennes-Severozahod'' (del občine Rennes, občine [[Gévezé]], [[Pacé, Ille-et-Vilaine|Pacé]], [[Parthenay-de-Bretagne]]: 28.130 prebivalcev), * ''Kanton Rennes-Jugovzhod'' (del občine Rennes, občini [[Chantepie]], [[Vern-sur-Seiche]]: 33.459 prebivalcev), * ''Kanton Rennes-Jugozahod'' (del občine Rennes, občini [[Saint-Jacques-de-la-Lande]], [[Vezin-le-Coquet]]: 28.707 prebivalcev). Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni [[Bécherel]], [[Betton]], [[Bruz]], [[Cesson-Sévigné]], [[Châteaugiron]], [[Hédé-Bazouges|Hédé]], [[Janzé]], [[Liffré]], [[Montauban-de-Bretagne]], [[Montfort-sur-Meu]], [[Mordelles]], [[Plélan-le-Grand]], [[Saint-Aubin-d'Aubigné]] in [[Saint-Méen-le-Grand]] s 569.408 prebivalci. == Zanimivosti == [[Slika:Rennes- Thabor park and St Melaine.jpg|thumb|right|200 px|Park Thabor s cerkvijo sv. Melanije]] Rennes je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest. * '''[[Parlement Bretanje]]''' (''Plasenn Breujoù Breizh'') je verjetno najbolj znana stavba v Rennesu, zgrajena v 17. stoletju, obnovljena po požaru 1994. * '''[[Stolnica svetega Petra, Rennes|stolnica sv. Petra]]''' (''cathédrale Saint-Pierre de Rennes'') iz 19. stoletja, sedež nadškofije Rennes, Dol in Saint-Malo, francoski zgodovinski spomenik, * bazilika '''[[Notre-Dame-en-Saint-Melaine, Rennes|Notre-Dame-en-Saint-Melaine]]''', opatijska cerkev - 6. do 17. stoletje, v prvi polovici 19. stoletja je služila kot nadomestna stolnica, * '''[[Park Thabor, Rennes|Park Thabor]]''' (''Parc du Thabor'') (1860-67), eden najlepših parkov v Franciji * klasicistična bazilika Presvetega Odrešenika iz 18. stoletja, * nekdanji jakobinski samostan iz 14. stoletja, * ostanki utrdb iz 3. stoletja, * mestna opera iz leta 1836, * bretansko narodno gledališče, ustanovljeno leta 1990 z združitvijo Centre dramatique de l'Ouest in Maison de la Culture, * muzej lepih umetnosti, * nabrežje ''Quai Émile Zola'', * Graščina Haute-Chalais (17. stoletje). == Fotografije == <gallery> File:Opera-rennes-nuit.jpg|Opera File:Rennes pl Ch-Jacquet DSCN1770.jpg| File:Rennes remparts.jpg| File:Hochbahnabschnitt Pontchaillou - Anatole France der Metro Rennes.jpg|Subway File:Rennes 2014 Palais du Commerce.JPG| File:Porte Modelaise.jpg| </gallery> == Univerze == [[File:Batiments de nuits -Univ Rennes 2 - Louis Arretche.jpg|thumb|right|Univerza]] * Univerza v Rennesu 1 (politične znanosti, medicina, matematika), * Univerza v Rennesu 2 - Zgornja Bretanja (jezik, šport, družboslovje). == Osebnosti == * [[Jacques Philippe Marie Binet]] (1786-1856), matematik in astronom, * [[Georges Boulanger]] (1837-1891), general in vojni minister, * [[Bertrand d'Argentré]] (1519-1590), pravnik in zgodovinar, * [[Pierre Robiquet]] (1780-1840), kemik član Académie des Sciences, odkritelj z med drugim [[kodein]]a, [[asparagin]]a in [[alizarin]]a, * [[Madeleine Desroseaux]] (1873-1939), pesnica in romanopiska. == Šport == * [[Stade Rennais F.C.]], nogometno društvo, ustanovljeno v letu 1901, z domicilom na Stade de la route de Lorient, dvakratni zmagovalec Francoskega pokala; == Pobratena mesta == [[File:Jumelages de Rennes.jpg|thumb|upright|200px|Pobratena mesta so zapisana na mostu čez kanal.]] {| cellpadding="10" |- style="vertical-align:top;" | *{{flagicon|UK}} [[Exeter]], Anglija, Velika Britanija ''(od 1956)''<ref name="Archant twinning 3">{{navedi splet|url=http://www.completefrance.com/language-culture/twin-towns|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130705094933/http://www.completefrance.com/language-culture/twin-towns|title=British towns twinned with French towns ''[via WaybackMachine.com]''|accessdate=2013-07-20|archivedate=2013-07-05|work=Archant Community Media Ltd|url-status=live}}</ref><ref name="Exeter twinning">{{navedi splet|url=http://www.exeter.gov.uk/index.aspx?articleid=9787|title=Town twinning|publisher=Exeter City Council|accessdate=16 September 2012|archive-date=2012-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20121024180740/http://exeter.gov.uk/index.aspx?articleid=9787|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|USA}} [[Rochester, New York]], ZDA ''(od 1958)'' *{{flagicon|GER}} [[Erlangen]], Nemčija ''(od 1964)'' *{{flagicon|CZE}} [[Brno]], Češka ''(od 1965)''<ref name="Brno twinnings">{{navedi splet|url=http://www2.brno.cz/index.php?lan=en&nav01=2222&nav02=1249|title=City of Brno Foreign Relations - Statutory city of Brno|year=2003 |publisher=Mesto Brno |language=cs|accessdate=6 September 2011|archive-date=2016-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160115084015/http://www2.brno.cz/index.php?lan=en&nav01=2222&nav02=1249|url-status=dead}}</ref><ref name="Brno">{{navedi splet|url=http://www.brno.cz/index.php?nav02=1985&nav01=34&nav03=1010&nav04=1016&nav05=1249&nav06=1272|title=Brno – Partnerská města|year=2006–2009 |publisher=Mesto Brno |language=cs|accessdate=17 July 2009}}</ref> *{{flagicon|JPN}} [[Sendai, Mijagi|Sendai]], Japonska ''(od 1967)'' *{{flagicon|BEL}} [[Leuven]], Belgija ''(od 1980)'' *{{flagicon|ALG}} [[Setif]], Alžirija ''(od 1982)'' || *{{flagicon|IRL}} [[Cork]], Irska ''(od 1982)''<ref name="Cork twinnings">{{navedi splet|url=http://www.corkcity.ie/services/corporateaffairs/internationalrelations/|title=Cork - International Relations|accessdate=2013-08-28|last=Mulcahy|first=Noreen|work=Cork City Council|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130518004019/http://www.corkcity.ie/services/corporateaffairs/internationalrelations/|archivedate=2013-05-18|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|KAZ}} [[Almaty]], Kazahstan ''(od 1991)'' *{{flagicon|MLI}} Plato Dogon, Mali ''(od 1995)'' *{{flagicon|POL}} [[Poznań]], Poljska ''(od 1998)''<ref name="Poznań twinnings">{{navedi splet | url = http://www.poznan.pl/mim/publikacje/pages.html?co=list&id=19&ch=20&instance=1017&lang=pl | title = Poznań - Miasta partnerskie | accessdate = 2013-12-11 | work = 1998–2013 Urząd Miasta Poznania | publisher = City of Poznań | language = pl | archiveurl = https://web.archive.org/web/20130923062530/http://www.poznan.pl/mim/publikacje/pages.html?co=list&id=19&ch=20&instance=1017&lang=pl | archivedate = 2013-09-23 | url-status = live }}</ref><ref name="PoznańTwinning">''{{navedi splet|url=http://www.poznan.pl/mim/public/publikacje/pages.html?co=list&id=19&ch=20&instance=1017&lang=pl|title=Poznań Official Website – Twin Towns|accessdate=29 November 2008|publisher=[[File:Flag of Poland.svg|border|10px]] (poljščina) 1998–2008 Urząd Miasta Poznania}}''</ref> *{{flagicon|ROU}} [[Sibiu]], Romunija ''(od 1999)'' *{{flagicon|PRC}} [[Jinan]], Kitajska ''(od 2002)'' |} '''V Franciji''' {| cellpadding="10" |- style="vertical-align:top;" | *{{flagicon|FRA}} [[Saint-Gilles-du-Mené]], Francija ''(od 1978)'' *{{flagicon|FRA}} [[Rennes-les-Bains]], Francija ''(od 1985)'' |} == Glej tudi == * [[seznam mest v Franciji]] == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * "Rennes", A Handbook for Travellers in France, London: John Murray, 1861 * C.B. Black (1876), "Rennes", Guide to the North of France, Edinburgh: Adam and Charles Black * "Rennes", Northern France, Leipsic: Karl Baedeker, 1899, OCLC 2229516 * "Rennes", The Encyclopaedia Britannica (11th ed.), New York: Encyclopaedia Britannica, 1910, OCLC 14782424 == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Rennes}} * [http://www.ville-rennes.fr/ Uradna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630055442/http://www.ville-rennes.fr/ |date=2007-06-30 }} {{fr}} {{Prefectures of regions of France}} {{Préfectures of departments of France}} {{Ille-et-Vilaine communes}} [[Kategorija:Prefekture Francije]] [[Kategorija:Mesta departmaja Ille-et-Vilaine]] [[Kategorija:Bretanja]] [[Kategorija:Rennes|*]] {{normativna kontrola}} 9ic9d12jcrq303vvamup27okl4j9hai 0 129294 6749444 4495393 2026-09-12T06:03:06Z Yerpo 8417 +koda za sklice 6749444 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Cesare Emiliani''', [[Italijani|italijansko]]-[[Američani|ameriški]] [[geolog]] in [[paleontolog]], * [[8. december]] [[1922]], [[Bologna]], [[Italija]], † [[20. julij]] [[1995]], [[Palm Beach Gardens]], [[Florida]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Emiliani velja za enega najpomembnejših [[geologija|geologov]] in [[mikropaleontologija|mikropaleontologov]] ter za ustanovitelja [[paleoceanografija|paleoceanografije]]. Deloval je na [[Univerza v Chicagu|Univerzi v Chicagu]] (1950-1956) in [[Univerza v Miamiju|v Miamiju]] (1957-1993). == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih geologov]] * [[seznam italijanskih paleontologov]] * [[seznam ameriških geologov]] * [[seznam ameriških paleontologov]] {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Emiliani, Cesare}} [[Kategorija:Italijanski geologi]] [[Kategorija:Italijanski paleontologi]] [[Kategorija:Ameriški geologi]] [[Kategorija:Ameriški paleontologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Chicagu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Miamiju]] [[Kategorija:Ameriški univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Italijanski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Bologni]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Bologni]] 8ex4hrbmepbko9buzwlt4b4m1ez3ea5 0 132861 6749569 6578002 2026-09-12T09:44:58Z G-Cup 10746 6749569 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Brdo pri Kranju | image = Grad Brdo pri Kranju (Brdo Castle, zoomed).jpg | caption = Grad Brdo pri Kranju | locmapin = Slovenija | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Predoslje]] | area = | built = | architect = [[Igor Lunaček]] (ok. 1960), [[Vinko Glanz]] (ok. 1960), [[Sergej Pavlin]] (4/4 20. stol.), [[Matija Bevk]] (2006-2007), [[Vasa Perović|Vasa J. Perović]] (2006-2007), [[Cecil Ross Pinsent]] (krajinski arhitekt; 1939) | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSDP | designation1_offname = Brdo pri Kranju - Posestvo gradu Brdo | designation1_date = 1. marec 2008 | designation1_number = 907<ref>{{RKD|907}}</ref> | občina = Kranj }} '''Grad Brdo pri Kranju''' je najbolje vzdrževan renesančni [[dvorec]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Stoji zahodno od vasi [[Predoslje]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]] in je del protokolarnega posestva Brdo. Posestvo je spomenik državnega pomena. S središčem Kranja ga povezujeta [[Mestni promet Kranj|mestni avtobusni progi]] št. 5 in 6, ki vozita mimo. S posestvom upravlja Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve Republike Slovenije. [[Renesansa|Renesančni]] [[dvorec]] je dal na začetku [[16. stoletje|16. stoletja]] (1510) postaviti goriški deželni glavar in [[Kranjska|kranjski]] vicedom [[Egkh|Jurij Egkh]]. Pozneje so nadstropni dvorec s štirimi izstopajočimi vogalnimi stolpi in vmesnimi obodnimi trakti večkrat prezidavali. Pogosto je menjal lastnike. Sredi 18. stoletja je prešel v last [[baron]]ov [[Zois]]ov, ter je bil grad središče družinskega [[Fidejkomis|fidejkomisa]] vse do dvajsetih let 20. stoletja. Dotrajani dvorec sta odkupila slovenska trgovca. Od leta 1935 je bil last kraljevega namestnika, [[knez]]a [[Pavel Karađorđević|Pavla Karađorđevića]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je popolnoma prenovljeni dvorec (arhitekt Vinko Glanz, 1960) postal druga slovenska rezidenca [[Josip Broz|Josipa Broza Tita]], za Vilo Bled. Bil je tudi Titova zadnja rezidenca, saj so ga od tu spomladi leta 1980 odpeljali v [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|ljubljanski Klinični Center]], kjer je kasneje umrl. Po osamosvojitvi Slovenije dvorec, pomožni objekti in park pretežno služijo [[Protokol (diplomacija)|protokolarnim]] potrebam [[vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]]. Dvorec je bil večkrat prenovljen. Znotraj je opremljen s stilnim pohištvom, preprogami, knjigami, slikami in kipi iz različnih obdobij. Kakovostna je zbirka kipov in slik Neodvisnih (slikarji: Zoran Didek, [[France Mihelič]], [[France Pavlovec]], [[Maksim Sedej]]; kiparji: Boris in [[Zdenko Kalin]], [[Karel Putrih]], Frančišek Smerdu; tudi Stojan Batič, Ivan Zajec in drugi). V parku so dodatni kipi različnih avtorjev. [[Slika:Ribnik na Brdu.jpg|thumb|250px|Laboda na ribniku znotraj posestva]] Leta 2001 je protokolarni objekt gostil [[Vrh Slovenije 2001|vrhunsko srečanje]] med ameriškim predsednikom [[George W. Bush|Georgeem W. Bushem]] in ruskim predsednikom [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]]. Ob koncu leta 2007 je bila na lokaciji nekdanjih kasarn dograjena nova palača kongresnega centra (arhitekta Matija Bevk in Vasa Perović). Izjemno transparentna arhitektura je zleknjena med Zoisovo pristavo in obronki gozda ter blizu spodnjega ribnika. Špartanska oprema dvoran spominja na oblikovanje baltskih dežel. Dvorana centra je bila ključna za prvo in drugo predsedovanje Slovenije EU. Novo urejen je manjši vhodni objekt s trgovino spominkov. Dvorcu Brdo pripada 496 [[hektar|ha]] zelenih površin, ki so urejene v [[park]] in namenjene [[kmetijstvo|kmetijski dejavnosti]], predvsem pa [[gozd]]arstvu, gojitvi divjadi, in [[ribolov|ribogojništvu]]. Na [[hipodrom]]u je vzrejno središče za ameriške kasače. Gojeni [[gozd]]ovi, ribniki in odprte površine imajo izjemno [[biodiverziteta|biotsko raznolikost]]. Park je delno degradiran z igriščem za golf ter z rastočim nogometnim centrom. ==Sklici== {{sklici|1}} == Glej tudi == *[[seznam gradov v Sloveniji]] *[[Pot okoli posestva Brdo]] *[[Proces Brdo-Brioni]] {{portal|Vojaštvo}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v zbirki|Brdo Castle}} *[http://www.sistory.si/?urn=SISTORY:ID:774#page=1 Kronika - Iz zgodovine Brda pri Kranju] {{-}} {{Kulturni spomeniki dp SLO}} {{normativna kontrola}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Dvorci v Sloveniji|Brdo pri Kranju]] [[Kategorija:Slovenski protokolarni objekti]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1510]] [[Kategorija:Predoslje]] mo61pj33csfzg2rffpesiyfybxesljs 0 134769 6749109 6721300 2026-09-11T13:43:12Z Rabiminfo 189232 /* Življenjepis */ 6749109 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje Pisec | name = Ivan Sivec | image = <!-- WD --> | caption = <!-- WD --> | pseudonym = Peresnik, Nemirni duh | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | occupation = | nationality = [[Slovenci|slovenska]] | period = | genre = | movement = | awards = | home_town = }} '''Ivan Sivec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[publicist]], [[besedilopisec]], [[slavist]] in [[etnolog]], * [[23. maj]] [[1949]], [[Moste pri Komendi]]. == Življenjepis == Ivan Sivec se je rodil 23. maja 1949 v [[Moste pri Komendi|Mostah pri Komendi]] in od leta 1972 naprej živi z družino v Mengšu, na Medvedovi ulici 5. Napisal je 200 knjig (september 2026). Že kot otrok je kazal nadarjenost, zato so ga poslali v šolo že pri šestih letih. Osemletno osnovno šolo je obiskoval v letih 1955–1963, najprej dve leti v [[Komenda|Komendi]], nadaljeval pa jo je v [[Moste|Mostah]]. Ves čas je bil odličen učenec in pogosto je nastopal kot recitator ali igralec. K nastopanju in pisanju v [[Pionirski list]], [[Ciciban (revija)|Ciciban]] in regionalni časopis [[Gorenjski glas]] ga je spodbujala predvsem profesorica slovenščine Ana Razpotnik. V letih 1963–1967 je obiskoval štiriletno srednjo tehniško šolo, elektro smeri, na Vegovi ulici v Ljubljani in se po zaključku šolanja zaposlil pri [[RTV Slovenija]] kot tehnik pri oddajanju radijskega programa. Na tedanjem Radiu Ljubljana je kot dijak objavljal pravljice za otroke, humoreske in tudi feljtone. Kot dijak je popisoval za dr. [[Niko Kuret|Nika Kureta]] s [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] gorenjske šege in navade, ter o njih veliko pisal v Gorenjski glas. Veliko spominov za to rubriko mu je povedal oče Andrej. Po petih letih tehničnega službovanja se je leta 1973 vpisal na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]], smer slavistika, kjer je diplomiral spomladi leta 1978, vmes pa ves čas pripravljal različne prispevke za [[Radio Slovenija|Radio Ljubljana]], od leta 1976 naprej tudi daljše reportaže za Dokumentarno-feljtonsko uredništvo. Leta 1979 se je zaposlil v Jutranjem uredništvu, od leta 1980 do upokojitve leta 2007 pa v Dokumentarno-feljtonskem uredništvu, kjer je bil najprej zaposlen kot novinar, od leta 1993–2005 pa urednik uredništva. Kot novinar je prekrižaril večji del [[Slovenija|Slovenije]], službeno in zasebno pa je prepotoval tudi velik del [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Zasebno je popotoval po poteh pisatelja [[Jack London|Jacka Londona]] na Aljasko, po poteh pisatelja [[Jules Verne|Julesa Verna]] po Franciji in na [[Mont Blanc]] (4810 m), po poteh etnologa Janka Benigarja po Argentini, po poteh antropologa Williama Howellsa po Namibiji, po poteh hribolazca [[Janko Mlakar|Janka Mlakarja]] po evropskih gorah, po poteh [[Avstralski domorodci|Aboridžinov]] po Avstraliji, po poteh [[Maori|Maorov]] po Novi Zelandiji in po [[France Prešeren|Prešernovih]] poteh po Sloveniji, Avstriji in Moravski. Od leta 1972 živi z ženo Sonjo v Mengšu. Ima dva poročena otroka, Vesno in Iztoka, ter tri vnuke: Marka, Lano in Mašo. Vseh šest mu je tudi navdih za nekatere mladinske in humoristične knjige. Leta 2002 je na etnološkem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani pri [[Marko Terseglav|Marku Terseglavu]] in [[Janez Bogataj (etnolog)|Janezu Bogataju]] zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Fenomen [[ansambel bratov Avsenik|ansambla bratov Avsenik]] in si s tem pridobil naziv magister etnoloških znanosti. == Glasbene uspešnice == Sivec je napisal besedila za številne uspešnice narodno-zabavne in zabavne glasbe. {| class="wikitable sortable" ! Leto ! Skladba ! Izvajalec |- | align="center" |1980 |»Pod cvetočimi kostanji« |[[Ansambel bratov Avsenik]] |- | align="center" |1984 |»Naši babici« |[[Ansambel Vilija Petriča]] |- | align="center" |1984 |»Primorci smo veseli ljudje« |Ansambel Ottavia Brajka |- | align="center" |1985 |»[[Daj vina gor]]« |[[Ansambel Henček]] |- | align="center" |1986 |»Naj živi vesela družba« |Ansambel Ivana Ruparja |- | align="center" |1986 |»[[Srce je popotnik]]« |[[Obvezna smer]] |- | align="center" |1986 |»[[Čez praznike spet doma|Čez praznike spet bom doma]]« |[[Obvezna smer]] |- | align="center" |1987 |»Maj« |[[Obvezna smer]] |- | align="center" |1987 |»Kjer lastovke gnezdijo« |Franc Mihelič |- | align="center" |1991 |»Srečno, mlada Slovenija« |Lojze Slak |- | align="center" |1991 |»[[Ciganska kri]]« |[[Oto Pestner]] |- | align="center" |1992 |»Žametne vrtnice« |Boris Kopitar |} == Delo == {{glavni|Seznam del Ivana Sivca}} Napisal je največ knjig v Sloveniji – 200 knjig (september 2026). Njegovo delo je zaslužna profesorica [[Helga Glušič|Helga Glušič Krisper]] označila kot vitalni realizem s primesmi dokumentaristike. Prvo daljše pripovedno delo Ivana Sivca je bila povest ''Pesem njenih zvonov'', ki jo je napisal leta 1970. Najprej je izhajala kot podlistek v Kmečkem glasu (urednica Lučka Ušeničnik), v knjižni obliki pa je izšla leta 1972, zatem pa je bila še trikrat ponatisnjena (1982, 1992 in 2011). Na Sivčev slog pisanja povesti in romanov so zlasti v prvem obdobju najbolj vplivali [[Josip Jurčič|Jurčič]], [[Janko Kersnik|Kersnik]], [[Fran Saleški Finžgar|Finžgar]] in [[Ivan Tavčar|Tavčar]]. V prvem pisateljskem obdobju je pisal predvsem kmečke povesti in romane. Prvo pisateljevo mladinsko delo je pustolovski roman ''[[Pozabljeni zaklad]]'', ki je bil prvič objavljen 1978, ponatisnjen pa leta 2001. Po njem je režiser [[Tugo Štiglic]] leta 2001 posnel celovečerni film, nastala pa je tudi tridelna televizijska nadaljevanka. Film je zaradi velike gledanosti – 30.000 gledalcev – kot tretji med filmi v Sloveniji prejel najvišje priznanje - [[zlata rola|zlato rolo]]. Po letu 1978 se je Sivec več posvečal pisanju mladinskih del, posebno pustolovskim romanom, knjigam s športno tematiko, socialno-psihološkim romanom in zbirki ''Srečna družina''. Socialno-psihološki roman ''[[Zadnji mega žur]]'' (2001, ponatis 2005) je ena njegovih najbolj branih knjig, večkrat pa je bila tudi med prvimi najbolj branimi mladinskimi knjigami nasploh. Scenarist, režiser in igralec [[Roman Končar]] je po Sivčevih predlogah iz serije knjig Srečna družina posnel še tri celovečerne televizijske filme oziroma nadaljevanke in sicer ''[[Vlomilci delajo poleti]]'' (2009), ''Zakleta bajta'' (2010) in ''Princ na belem konju'' (2013). Med knjigami s športno tematiko sta med najbolj branimi ''Formula smrti'' (1997) in ''[[Zelena kri]]'' (1998). K pisanju za mladino ga je navdušil pisatelj [[Branko Gradišnik]]. Je tudi učenec Gradišnikove kreativne šole pisanja. Leta 1993 je izdal svoj prvi zgodovinski roman ''Jutro ob Kresu'', sledila je ''Krvava grajska svatba'' (1997), literarni zgodovinarji (prof. dr. Helga Glušič Krisper) pa menijo, da je vrh dosegel s ''Sago o Karantaniji'' oziroma z romani ''Kralj Samo'' (2010), ''Cesar Arnulf'' (2010) in ''Kneginja Ema'' (2010). Enako obsežna in zelo dobro sprejeta pri bralcih sta tudi romana o [[Soška fronta|soški fronti]] ''Ognjeni ruj'' (2011) in ''Zelena solza'' (2011). Od leta 1991 naprej se veliko posveča pisanju biografskih romanov o pomembnih slovenskih možeh in ženah: o [[Peter Pavel Glavar|Petru Pavlu Glavarju]] (''In večno bodo cvetele lipe'', 1991), o [[Tone Kozlevčar|Tonetu Kozlevčarju]] (''Pesem je sonce'', 1994), o [[Jakob Aljaž|Jakobu Aljažu]] (1994), o [[Simon Gregorčič|Simonu Gregorčiču]] (''Biseri bolečine'', 1996 in 2012), o [[Jože Peternelj|Jožetu Peternelju-Mausarju]] (''Umetnik z mehko dušo'', 1999), o Mirku Lebarju (''Hodim z rokami'', 1999), o [[Jože Plečnik|Jožetu Plečniku]] (''Mojster nebeške lepote'', 2001 in 2002), o [[Janez Cigler|Janezu Ciglerju]] (''Povest o Janezovi sreči'', 2002), o Dragojili Milekovi (''Planinska roža'', 2004), o [[Anton Aškerc|Antonu Aškercu]] (''Brodnikova oporoka'', 2006), o [[Julija Primic|Juliji Primic]] (''Julija iz Sonetnega venca'', 2006), o [[Maksim Gaspari|Maksimu Gaspariju]] (''Slovenska pravljica Maksima Gasparija'', 2007), o Anžetu Koširju (''Prvi kranjski ropar'', 2007) o Brezjanski mariji (''Kraljica Slovencev'', 2007), o [[Jernej Kopitar|Jerneju Kopitarju]] (''Kamen nad gladino'', 2007), o [[Karel Destovnik - Kajuh|Karlu Destovniku-Kajuhu]] (''Moji edini, ki jo ljubim'', 2008), o sorodnikih in prijateljih pisateljev (''Neznani znanci'', 2009) in o [[Giuseppe Tartini|Giuseppeju Tartiniju]] (''Moj ljubljeni Tartini'', 2012). Po Prešernovem vzoru je v knjigo o Prešernu z naslovom ''Ribčev dohtar'' (2009) vpletel svoj sonetni venec z akrostihom »V IMENU LJUBEZNI«. Napisal je več kot 3000 besedil za glasbo, pa tudi dve obsežni monografiji o razvoju narodno-zabavne glasbe na Slovenskem (''Vsi najboljši muzikanti I'', 1998 in ''Vsi najboljši muzikanti II.'', 2003), pa tudi biografije: o Avsenikih (''Brata Avsenik'', 1999 in 2010) in o [[Lojze Slak|Lojzetu Slaku]] (''En godec nam gode'', 2004), o Ivanki Kraševec Prešern in Ivanu Prešernu-Žanu (''Najine sledi'', 2012), izdal pa je tudi več zbirk besedil, med drugim ''Pod cvetočimi kostanji'' (2012). Med spominsko prozo se vrača v mladost v knjigah ''Kruh ponoči spi'' (1994), ''Vsak klas je zlat'' (1995) in ''Zlati časi'' (2000), na humorističen način pa prikazuje polpreteklost v knjigah ''Male neumnosti'' (2003) in ''Radioaktivni spomini'' (2008). Spominsko oz. humoristično so obarvane tudi pripovedi, kot so ''Ženin proti svoji volji'' (1991), ''Bog na dopustu'' (1994), ''Dopust s taščo'' (2005), pa tudi več osebnih humorističnih izpovedi, pregled vseh Sivčevih knjig do stote pa je objavljen v knjigi ''Mojih prvih sto'' (2010). Izdal je tudi več slikanic za otroke, med drugim ''[[Petelinja drsalna šola]]'' (2005) in ''Čarobni trikotnik'' (2011). Slikanice je ilustrirala Tina Švajger. Za mlajše bralce je izdal tri knjige, med katerimi je tudi pripoved ''Počitnice na Marsu'' (2008). Od 40-letnice izdaje prve knjige so začeli izhajati ponatisi Sivčevih uspešnic v zbirki ''Večno zelene''. Kot prva je izšla njegova prva povest ''Pesem njenih zvonov'', zatem pa ''Pod cvetočimi kostanji'' (jagodni izbor najlepših besedil), ''Biseri bolečine'' in ''Triglavski kralj''. Svoje knjige predstavlja na šolskih bralnih značkah in na literarnih večerih, nastopa pa tudi kot slavnostni govornik. Doslej je imel že več kot tisoč tovrstnih nastopov po Sloveniji, nekaj pa tudi v drugih državah. Za Radio Ljubljana oziroma Radio Slovenija je pripravil več kot 1100 polurnih oziroma enournih radijskih reportaž s pretežno pisnim delom, dvajset let je spremljal dogajanje na glasbeni sceni v Slovenskih novicah, kot publicist je priobčil veliko reportaž o pomembnejših ljudeh in dogodkih v Financah, je redni sodelavec revije Domovina. == Nagrade == * Štirideset nagrad na glasbenih festivalih na Ptuju, Števerjanu, Slovenski polki in valčku itd. (1977–2008). * Zlata Kersnikova plaketa za ustvarjanje na literarnem področju (1986). * Priznanje Franca Terseglava za pokončno novinarsko držo pri odstiranju zamolčane zgodovine Slovencev (1996). * Zlata rola za gledanost filma ''Pozabljeni zaklad'', posnetega po Sivčevi literarni predlogi (2002). * Souvanova nagrada za življenjsko delo za zakladnico slovenskih besedil (2002). * Zlato priznanje občine Mengeš za literarno delovanje (2010). * Red za zasluge RS za 'izjemno obsežen, raznolik in odmeven avtorski opus, ki neguje narodno zavest'. (2019) * Častni občan Občine Kostel (2021) * Častni član ''Društva pesnikov slovenske glasbe (2023).'' * Odlikovanje Petra Pavla Glavarja Regijske čebelarske zveze (2024). * Na svetovnem spletu ''Notable people'' je uvrščen med najbolj znane oz. ugledne Slovence. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * [http://www.ivan.sivec.net Domača stran Ivana Sivca] == Glej tudi == * [[Seznam del Ivana Sivca]] * [[Slovenska mladinska književnost]] * [[Seznam slovenskih pisateljev]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{SocialLinks}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sivec, Ivan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slavisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Ivan Sivec|*]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski etnologi]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] 7irxl23nbyc97vitsb5ryp9krae4huo 0 135843 6749208 6579908 2026-09-11T19:51:14Z Upwinxp 126544 če je vpisan napis, mora biti določena tudi slika 6749208 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Kalec | image = GradKalec1.jpg | caption = Stolp in del obzidja | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = severozahodno od vasi [[Bač, Ilirska Bistrica|Bač]] | area = | built = ok. [[1620]] | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | občina = Ilirska Bistrica | designation1 = NKD | designation1_offname = Bač - Grad Kalec | designation1_date = | designation1_number = 7579<ref>{{RKD|7579}}</ref> }} '''Grad Kalec''' ({{Jezik-de|Steinberg, Stemberg}}) (izg. »''kalc''« ali »''kauc''«) stoji v bližini Knežaka, nedaleč od izvira reke [[Pivka|Pivke]]. Grad, od katerega je danes ostal le še stolp, stoji na pobočju Brega (618 mnv). [[File:Valvasor - Grad Kalec.jpg|thumb|left|320px|Grad Kalec na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679]] Prvotni grad, katerega podoba je ovekovečena v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]'', je v [[17. stoletje|17. stoletju]] zgradila plemiška rodbina [[Stembergi|Stemberg]]. Volf Ernest pl. Stemberg je grad izgubil leta 1686, ko je bil dodeljen Mariji Ani kneginji [[Auerspergi|Turjaški]]. Že naslednje leto so lastniki gradu in gospostva gospodje pl. Leo<ref>ASRS, Zap. inv. X D-15/II, str. 40/29, D-16, str. 17/14, str. 19/21, XL R-73, str. 8/8, str. 20/30,X D-16, str. 12/2, XL R-73, str. 13/15.</ref> vse do leta 1735. Potem so bili lastniki gospostva Ferdinand pl. Raunach, ki ga nasledi sin Jurij Andrej pl. Raunach, ki ga je pred 1739 prodal Volfu Kajetanu pl. Kuschlanu. Sredi 18. stoletja je grad in gospostvo pridobila Frančiška Jožefa baronica Marenzi, ki ga je 1767 prenesla na sina Jakoba Antona, ki jo je 1782 prodal na dražbi. Leta 1786 posest pridobi Matej Vilhar, prednik slovenskega [[skladatelj]]a [[Miroslav Vilhar|Miroslava Vilharja]], ki je na gradu tudi umrl.<ref>ASRS, Dež. deska, gl. knj. IX/89, listine, 5. modri kvatern N 1.</ref> Njegova žena Marija Vilhar je leta 1903 posestvo prodala 9 posestnikom v Baču. Grad je po [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] začel propadati in iz njega so se prebivalci izselili v okoliške vasi. Na pobudo Miroslava Vilharja je bil tu 9. maja 1869 množični [[taborsko gibanje|tabor]] za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]].<ref>''Slovenija: turistični vodnik'', Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002.</ref> Leta 1941 je v njem potekal sestanek aktivistov organizacije [[TIGR]]. Danes vodi mimo njega [[Velika Krpanova pot|Krpanova pohodniška pot]]. Stolp in ruševine gradu stojijo v nasadu starih [[lipa|lip]], do njega pa vodi [[kostanj]]ev drevored. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Janez Vajkard Valvasor: ''Slava vojvodine Kranjske: izbrana poglavja'', Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984. * Smole, Majda: ''Graščine na nekdanjem Kranjskem'', Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982, str. 312—313. * {{navedi knjigo |author=Sapač, Igor |year=2011 |title=Grajske stavbe v zahodni Sloveniji – V: Kras in Primorje (24) |publisher=Ljubljana, Viharnik |isbn=978-961-605-784-4 |pages=360}} == Glej tudi == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Kalec Castle|grad Kalec}} *[[seznam gradov v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [https://falajfl.si/kraji-turizem-potovanje/razvaline-gradu-na-kalcu-ujeto-v-objektiv/ Članek in galerija fotografij], Falajfl.si. {{Gradovi v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Kalec]] cj7cu9jog19mo2hjhdyv9ce48sykvmy 0 142499 6749262 6737921 2026-09-11T21:08:54Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika 6749262 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Tolmin | image = Tolmin - Ruševine gradu na Kozlovem robu 2.jpg | caption = Ruševine gradu na Kozlovem robu | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = Kozlov rob nad [[Tolmin]]om | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Tolmin - Ruševine gradu na Kozlovem robu | designation1_date = 14. junij 1990 | designation1_number = 5040<ref>{{RKD|5040}}</ref> | občina = Tolmin }} '''Grad na Kozlovem Robu nad Tolminom''' (tudi samo [[grad]], '''Kozlov rob''' ali '''Tolminski grad''') je bil strateško pomembna [[utrdba]], iz katere se je nadziralo Tolminsko in pomembne trgovske poti, ki so vodile tod mimo. Danes je grad delno obnovljen, delno pa v ruševinah. Tolminsko območje je bilo leta 1001 podarjeno [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu]] kot [[fevd]]. Grad je bil posredno omenjen leta 1065 v patriarhovi pogodbi o desetini, medtem ko sta bila grad in grof neposredno prvič navedena leta 1188. Leta 1194 pa je bila omenjena kapelica [[sv. Martin]]a na tem gradu. Najprej je bil zgrajen vzhodni in severni stolp. Kasneje so zgradili tudi dva šestkotna stolpa. Na gradu sta bila tudi dva vodnjaka za [[zbiranje deževnice]]. Pod severnim stolpom je bila klet, namenjena skladiščenju hrane. V gradu pa je bil tudi zapor. Grad je nadzorovalo veliko pomembnih [[fevdalec|fevdalcev]]: [[oglejski patriarhi]], [[goriški grofje]], mesto [[Čedad]], [[Benečani]] in nazadnje [[Habsburžani]]. Grad v času miru ni bil stalno naseljen, v njem je prebivala zgolj močna vojaška straža. Grajsko poslopje je bilo hudo poškodovano v [[potres]]ih leta [[Veliki koroški potres 1348|1348]] in [[Potres na Idrijskem 1511|1511]]. Leta 1651 je bil grad dokončno opuščen, saj je njegov lastnik, družina Coronnini zgradila novo grajsko poslopje v [[Tolmin]]u. Na tem mestu je sedaj muzej. Grad je bil pomemben tudi v času [[Tolminski punt|Tolminskega punta]] (1713) ==Galerija slik== <gallery> Postcard of Tolmin Castle 1910.jpg|Ruševine gradu na stari razglednici Tolmin Castle (3).jpg|Ruševine gradu danes </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.tol-muzej.si Tolminski muzej] * [https://www.grajske-stavbe.si/grajske-stavbe-v-sloveniji/goriska/obcina-tolmin/grad-tolmin/ Grad Tolmin] {{-}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{portal|Vojaštvo}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Tolmin]] [[Kategorija:Tolmin]] 7sg7n19bhnpexhwxlq2uhrjb349798e 0 143292 6749303 6668444 2026-09-12T00:46:11Z Maldocrosse 158013 6749303 wikitext text/x-wiki [[Slika:Feistritz Suetschach Kulturpark Gorše Reihe von Buesten 15012014 661.jpg|thumb|300px|Doprsni kipi znanih koroških Slovencev, postavljeni v galeriji avtorja [[France Gorše|Franceta Goršeta]] v [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]]]] '''Koróški Slovénci''' ([[nemščina|nemško]] ''Kärntner Slowenen'') so [[Slovenci]] in [[slovenščina|slovensko]] govoreči prebivalci [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]], oziroma te sedanje [[Avstrija|avstrijske]] [[Avstrijske zvezne dežele|zvezne dežele]] oz. na [[Južna Koroška (Avstrija)|Južnem Koroškem]]. Status [[manjšina|manjšine]] je načeloma zagotovljen z ustavo in z mednarodnim zakonom. == Doba selitev == [[File:Klagenfurt Landhaus Großer Wappensaal Fürstenstein 19072006 6295.jpg|thumb|[[Knežji kamen]], na katerem so ustoličevali [[Karantanija|karantanske]] kneze. Neuradni simbol koroških Slovencev]] Slovensko govorno področje se je izoblikovalo ob koncu [[doba selitev|dobe selitev]] v [[Evropa|Evropi]]. Med drugimi so to področje poselili [[Zahodni Slovani|Zahodni]] in [[Južni Slovani]], slednji so predstavljali prevladujočo skupino. Izoblikovala se je alpska praslovanščina, ki je bila [[južnoslovanski jeziki|južnoslovanski jezik]] z nekaterimi [[zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanskimi]] vplivi. Po razpadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] je nastala slovanska kneževina [[Karantanija]], prednica kasnejše [[Koroška (vojvodina)|Vojvodine Koroške]]. Raztezala se je daleč od sedanjih meja pokrajine, njeno politično središče pa je bilo Svenško ali [[Gosposvetsko polje]] v [[Celovška kotlina|Celovški kotlini]]. == Srednji in novi vek == [[File:Maria Saal Dom 17102006 90.jpg|thumb|left|Cerkev Gospe Svete, starodavno duhovno središče koroških Slovencev]] Po priključitvi Karantanije frankovskemu cesarstvu se je v deželi krepil sloj nemško govorečega plemstva, medtem ko je ostalo prebivalstvo večinoma slovensko govoreče. Staro slovensko plemstvo se je tekom stoletij deloma germaniziralo, veliko pa ga je ostalo tudi slovensko govorečega - eden od dokazov za to so tako imenovane [[Slovenske fevdne prisege]] oz. ''Juramentum Sclauonicum'', s katerimi so aktualnemu avstrijskemu [[cesar]]ju in cerkveni oblasti na Koroškem še v 17. in 18. stoletju zaprisegali slovensko govoreči fevdniki. Prav tako so se v pravni ureditvi vojvodine Koroške še dolgo v novi vek ohranili mnogi pomembni državniški obredi in zakoni, ki so nakazovali na slovanske korenine dežele. [[Slika:Anton_Janezic.jpg|thumb|[[Anton Janežič]], koroški Slovenec in eden od ustanoviteljev [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]]]] Narodnostna in jezikovna sestava Koroške se je pričela najbolj spreminjati v dobi velike nemške kolonizacije, ki je zajela vse obrobne pokrajine na vzhodu in jugu [[Sveto Rimsko cesarstvo|Svetega Rimskega cesarstva]], od Pomorjanske do Polabja, Češke, Šlezije in Avstrije. Večina novih naseljencev je prišla na Koroško z Bavarske in poselila do tedaj redko naseljena gozdnata področja in visokogorske doline. Zaradi nizke gostote slovanskih naselbin na današnjem Gornjem Štajerskem, Gornjem Koroškem in v Spodnji Avstriji, so se v teh predelih Slovani večinoma asimilirali in stopili z novimi nemškimi sosedi najkasneje do 13. stoletja. Do organiziranih preganjanj Slovanov je prihajalo. Najgostejša koncentracija slovenskega življa severno od [[Karavanke|Karavank]] pa se je ohranila v središču nekdanje Karantanije, v Celovški kotlini na jugu današnje zvezne dežele Koroške. Tu so Slovenci predstavljali zelo homogeno in kompaktno večino prebivalstva vse do sredine 19. stoletja. Takrat je slovensko govorila okoli ena tretjina celotnega prebivalstva Koroške. Tudi [[Celovec]], kot večinsko nemško govoreče mesto, je bil iz vseh strani obkrožen s slovensko govorečimi naselji in je postal v času slovenskega narodnega preporoda središče slovenske književnosti ( [[Mohorjeva družba]]). Slovensko-nemška jezikovna meja na črti [[Šmohor]] - [[Dobrač]] - [[Beljak]] - [[Osojske Ture]] - [[Krnski grad]] - [[Djekše]] - [[Pustrica]] - [[Labot]], ki je veljala sredi 19. stoletja, naj bi po mnenju uradne zgodovine obstajala praktično nespremenjena vse od srede 15. stoletja, ko se je srednjeveška nemška kolonizacija končala. Ravno zato je zanimiva navedba kanclerja [[Oglejski patriarhat|oglejske]] kurije iz poznega 15. stoletja, [[Paolo Santonino|Paola Santonina]], ki v svojih ''Popotnih dnevnikih'' pravi, da prebivalstvo še leta 1485 vse od fare Sv. Danijela (današnja občina Dellach, 25 km zahodno od Šmohorja) pa do izliva Zilje v Dravo, govori oba jezika, tako slovensko kot nemško. Iz tega podatka bi bilo možno sklepati, da se je slovenščina na Koroškem med 15. in 19. stoletjem govorila tudi izven uradno sprejetega slovenskega jezikovnega področja, da je tudi v novem veku torej soobstajala z nemščino ne le v Celovški kotlini in spodnji [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], pač pa tudi širše. == 19. in 20. stoletje == Z nastopom nacionalizma kot prevladujoče ideologije po vsej Evropi, se je začela asimilacija koroških Slovencev načrtno pospeševati s strani nemških organizacij , kot sta bili [[Südmark]] in [[Deutscher Schulverein]]. Otroci koroških Slovencev so bili prisiljeni obiskovati šole v nemškem pogovornem jeziku, vedno bolj se je pod vplivom velikonemškega kapitala in vladajoče politike uveljavljalo načelo enojezične, nemške Koroške. Kot rezultat take politike je delež slovensko govorečih Korošcev konstantno upadal vse od sredine 19. stoletja dalje. Posledično se je konflikt med obema narodoma, ki sta dolga stoletja mirno živela in delala eden ob drugem, poglobil in zaostril. [[Image:Prvo koroško tamburaško društvo Bisernica v Celovcu leta 1905.jpg|thumb|left|230px|Člani slovenskega kulturnega društva Bisernica v [[Celovec|Celovcu]] na začetku 20. stoletja]] Narodnostna nasprotja so po 1. svetovni vojni pripeljala do [[koroški plebiscit|koroškega plebiscita]]. Slovenija, kot del novoustanovljene [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]], si je prizadevala, da bi bilo k matici priključeno vse ozemlje južne Koroške, za katero so popisi prebivalstva iz sredine 19. stoletja - torej iz obdobja pred pospešeno germanizacijo Koroške -izpričevali slovensko večino. To je bila celotna pokrajina med Dravo in Karavankami, [[Ziljska dolina]], južna pobočja [[Svinška planina|Svinške planine]] do [[Djekše|Djekš]], Celovec z okolico in za slovensko zgodovino izjemno pomembno [[Gosposvetsko polje ]] s [[Knežji kamen|Knežjim kamnom]], kot kraj [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja]] starodavnih karantanskih knezov in vojvod. Po vpadu vojske Kraljevine SHS na južno Koroško in mednarodni arbitraži, se je sporno območje (brez Ziljske doline) razdelilo na dve coni, v katerih naj bi se prebivalstvo na plebiscitu odločilo o bodoči politični pripadnosti tega dela dežele. V coni A, ki je imela približno 70 % slovensko govorečega prebivalstva, se je 59 % odstotkov prebivalstva izreklo za obstanek v Avstriji. V kampanji pred plebiscitom se je deželna vlada Koroške sicer obvezala, da bo podpirala in pospeševala obstoj slovenske kulture in jezikovne samobitnosti. Pod vplivom takih obljub, kakor tudi v strahu pred gospodarsko in politično nestabilnostjo novoustanovljene multinacionalne Kraljevine SHS, se je približno 40 % koroških Slovencev iz večinsko slovensko govoreče cone A torej izreklo za Avstrijo. Treba pa je povedati, da so bili rezultati plebiscita regionalno gledano zelo različni in da so se v številnih občinah ljudje skoraj soglasno izrekali za pripojitev h Kraljevini SHS. [[Slika:Jozef_Stefan.jpg|thumb|[[Jožef Stefan]], koroški Slovenec in eden največjih svetovnih fizikov]] [[Slika:Sammellager Ebenthal April 1942.jpg|thumb|left|Zbirno taborišče v Celovcu aprila 1942. Od tu so Koroške Slovence deportirali v druga taborišča po Nemčiji.]] Koroški Slovenci so imeli vse do [[Anschluss|Anschlussa]] Avstrije k Tretjemu Rajhu leta 1938 na papirju zagotovljene vse pravice narodnostne manjšine. V prvih letih po plebiscitu so tako še obstajale dvojezične šole, župnije, časopisi, društva, banke in politični zastopniki v občinskih in deželnem svetu. Politične napetosti med Avstrijo in Kraljevino SHS (kasnejšo Kraljevino Jugoslavijo) pa so povzročale vse večjo zapostavljenost koroških Slovencev. Kot povsod po Evropi se je v obdobju med obema vojnama tudi v Avstriji krepil nacionalizem. Dane obljube so bile prelomljene, asimilacija se je spodbujala in pospeševala. Velikonemški ideologi in zgodovinarji so tako umetno ustvarili tako imenovano [[Vindišarska teorija|vindišarsko teorijo]], ki jo je utemeljil avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]]. Že tako oslabljene koroške Slovence je vindišarska teorija še dodatno razdelila na Slovence in Vindišarje in celo zanikala, da bi bil jezik koroških Slovencev dejansko slovenski. Tovrstna šikaniranja so dosegla svoj vrh za časa Tretjega rajha, ko so postali koroški Slovenci odkrita in neposredna tarča napadov in preganjanj. V tem obdobju se je izpostavila bistvena razlika med Vindišarji, ki so bili v očeh velikonemških nacističnih ideologov primerni za nadaljnjo asimilacijo in končno germanizacijo, in Slovenci, ki naj bi se deportirali iz Koroške v Vzhodno Evropo ali pa v notranjost Rajha. Mnogi koroški Slovenci so se pridružili partizanom in se uprli, kar je predstavljalo edini organizirani oboroženi upor proti nacističnemu režimu na ozemlju Tretjega rajha za časa 2. svetovne vojne. Njihov upor je bistveno prispeval tudi k odločitvi Zaveznikov, da so po koncu vojne Avstrijo obravnavali kot napadeno državo in ne kot državo agresorko ter jo obnovili v njenih predvojnih mejah. Slovenski partizani so ob koncu 2. svetovne vojne prodrli visoko na južno Koroško in za kratek čas zasedli Celovec, Gosposvetsko polje in ostale zgodovinsko slovenske dele Koroške. Ob prodiranju britanskih čet in na njihovo zahtevo so se slovenske enote z zasedenih ozemelj umaknile, saj niso želele tvegati oboroženega spopada s svojimi zavezniki. Ti dogodki in ponovne zahteve Jugoslavije po priključitvi južne Koroške so povzročali zelo napete odnose med slovensko in nemško skupnostjo na južnem Koroškem. 15. maja 1955 je bila podpisana [[Avstrijska državna pogodba]], v katere 7. členu so bile opredeljene vse pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. V letih neposredno po 2. svetovni vojni in nekaj let po podpisu državne pogodbe so bile na dvojezičnih območjih obvezne dvojezične šole, dvojezično uradovanje, dvojezični javni napisi... Ko je postalo jasno, da se bo Avstrija ohranila kot samostojna država, so se vse te pridobitve slovenske manjšine začele bolj ali manj pospešeno ukinjati. == Področje naselitve in delež koroškega prebivalstva == [[File:Koroska-1929.jpg|thumb|left|400px|Do sem je segala slovenska jezikovna meja na Južnem Koroškem tridesetih let [[20. stoletje|20. stoletja]] (brez [[Ziljska dolina|Ziljske doline]]).]] Ob koncu 19. stoletja so koroški Slovenci predstavljali približno četrtino ali tretjino celotnega prebivalstva Koroške. Njihovo naselitveno področje je takrat obsegalo tudi kraje, ki so danes že nemško govoreči. Tekom 20. stoletja je njihovo število stalno upadalo, predvsem zaradi konstantnih asimilacijskih pritiskov, tako da danes po uradnem popisu predstavljajo približno 2,3 % celotnega prebivalstva. Ker so pritiski, povezani s širjenjem nemškega jezika skozi vso zgodovino prihajali predvsem iz zahoda in severa, se današnje naselitveno področje koroških Slovencev nahaja na jugu in vzhodu dežele, v dolinah [[Podjuna]] (nemško ''Jauntal''), [[Rož]] (nemško ''Rosental''), spodnja [[Labot|Labotska]] dolina (nemško ''Lavanttal''), v [[Gure|Gurah]] (nemško '' Sattniz'') med Dravo in [[Celovec|Celovcem]] in v spodnjem delu [[Ziljska dolina|Ziljske doline]] (nemško ''Gailtal''). [[Kostanje, Koroška|Kostanje]] in [[Djekše]] sta približno najsevernejši točki današnje slovenske poselitve. Občine z najvišjim deležem koroških Slovencev so [[Sele, Avstrija|Sele]] (89 %), [[Globasnica]] (42 %) in [[Železna Kapla]]-Bela (38 %), po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2001. Dejansko število koroških Slovencev je sporno, saj tako predstavniki slovenskih organizacij kot predstavniki koroških brambovskih združenj rezultatov popisa ne sprejemajo za točne. Prvi opozarjajo predvsem na dejstvo močno nihajočih popisnih rezultatov v posameznih občinah, ki je po njihovem mnenju tesno povezano s političnimi napetostmi v deželi in perečimi vprašanji manjšine. Posledično naj bi rezultati popisov podcenjevali dejansko število koroških Slovencev. Kot primer se navaja južnokoroška občina [[Galicija, Koroška|Galicija]]: po popisu iz leta 1951 je bil v njej delež koroških Slovencev približno 80 %. To je bilo obdobje takoj po 2. svetovni vojni, ko je vladalo v deželi vzdušje medsebojne strpnosti in je avstrijska država slovenski manjšini dosledno zagotavljala njene pravice do dvojezičnega javnega življenja. Do leta 1961, v pičlih desetih letih in brez omembe vrednih demografskih ali migracijskih sprememb, je popis prebivalstva v isti občini naštel samo še 11 % koroških Slovencev. To je bilo obdobje, ko je bila dokončno obnovljena avstrijska samostojnost in so se začele pospešeno odpravljati vse povojne pridobitve koroških Slovencev, vključno z dvojezičnim šolstvom. Nadalje se navaja podoben primer bivše občine Medgorje (danes del občine [[Žrelec]]/Ebenthal). Po popisih iz let 1910 in 1923 je imela občina 96 % oz. 51 % delež slovensko-govorečega prebivalstva, leta 1934 pa le 3 %. Po 2. svetovni vojni in sprostitvi odnosov med obema skupinama prebivalstva, je občina v popisu leta 1951 pokazala kar 91,5 % delež koroških Slovencev. Navsezadnje je v popisu leta 1971, v napetem ozračju glede spora o dvojezičnih krajevnih tablah, število Slovencev ponovno padlo na 24 %. Predstavniki koroških Slovencev obravnavajo rezultate uradnih popisov kot absolutno spodnjo mejo. Sklicujejo se tudi na neodvisno raziskavo, ki je bila izvedena leta 1991 v dvojezičnih župnijah Južne Koroške in tekom katere so župljane povpraševali po jeziku, ki ga uporabljajo v vsakdanjem življenju. Rezultati te raziskave (50.000 članov manjšinske skupnosti) so se pomembno razlikovali od rezultatov uradnega popisa, ki je bil izveden isto leto (okoli 14.000). Po drugi strani pa tradicionalne koroške brambovske organizacije ocenjujejo, da je dejansko število ljudi, ki se sami izrekajo za Slovence, nekje med 2.000 in 5.000. {{Clear}} {||border="2" cellspacing="0" cellpadding="4" rules="all" style="margin:1em 1em 1em 0; border:solid 1px #AAAAAA; border-collapse:collapse; background-color:#F9F9F9; font-size:75&nbsp;%; empty-cells:show; float:right;" |+ Popisi prebivalstva na Koroškem ! width="40" style="background:#efefef;" | Leto ! width="80" style="background:#efefef;" | Število Koroških Slovencev |- |1818 |align="center"|137,000 |- |1848 |align="center"|114,000 |- |1880 |align="center"|85,051 |- |1890 |align="center"|84,667 |- |1900 |align="center"|75,136 |- |1910 |align="center"|66,463 |- |1923 |align="center"|34,650 |- |1934 |align="center"|24,875 |- |1939 |align="center"|43,179 |- |1951 |align="center"|42,095 |- |1961 |align="center"|24,911 |- |1971 |align="center"|20,972 |- |1981 |align="center"|16,552 |- |1991 |align="center"|14,850 |- |2001 |align="center"|13,109 |- |} {| class="wikitable sortable" |- ! Občina ! Odstotek Slovencev 2001 ! Odstotek Slovencev 1951 ! Odstotek Slovencev 1880 |- | Brdo/Egg | Del občine Šmohor/Hermagor | 56,1 % | 95 % |- | Goriče/Görtschach | Del občine Šmohor/Hermagor | 58,4 % | 98,5 % |- | [[Štefan na Zilji]]/St. Stefan im Gailtal | 1,2 % | Ni podatka | 97,4 % |- | Blače/Vorderberg | Del občine Štefan na Zilji/St. Stefan im Gailtal | 54,8 % | 99,8 % |- | [[Šmohor|Šmohor/Hermagor]] | 1,6 % | Ni podatka | Ni podatka |- | [[Podklošter|Podklošter/Arnoldstein]] | 2,1 % | 9,2 % | 39,7 % |- | [[Loga vas]]/Augsdorf | Del občine [[Vrba na Koroškem]]/Velden am Wörther See | 48,2 % | 93,8 % |- | [[Bistrica na Zilji]]/Feistritz an der Gail | 7,9 % | 53,4 % | 83,9 % |- | [[Bekštanj]]/Finkenstein | 5,7 % | 24,2 % | 96,3 % |- | [[Straja vas]]/Hohenthurn | 8,3 % | 27,1 % | 98,9 % |- | [[Kostanje, Koroška|Kostanje]]/Köstenberg | Del občine Vrba na Koroškem/Velden am Wörther See | 40,1 % | 76,1 % |- | Ledince/Ledenitzen | Del občine Bekštanj/Finkenstein | 37,8 % | 96,8 % |- | Lipa pri Vrbi/Lind ob Velden | Del občine [[Vrba na Koroškem]]/Velden am Wörther See | 15,8 % | 44,5 % |- | Marija na Zilji/Maria Gail | Del mestne občine [[Beljak]]/Villach | 16,7 % | 95,9 % |- | [[Čajna]]/Nötsch | 0,6 % | 3,6 % | Ni podatka |- | [[Rožek]]/Rosegg | 6,1 % | 32,4 % | 96,7 % |- | [[Šentjakob v Rožu]]/Sankt Jakob im Rosental | 16,4 % | 62,7 % | 99,3 % |- | [[Vrba na Koroškem]]/Velden am Wörther See | 2,8 % | 0,9 % | 96,3 % |- | [[Vernberk]]/Wernberg | 1,0 % | 20,5 % | 73,2 % |- | [[Žrelec]]/Ebental | 4,2 % | 16,4 % | 62,8 % |- | [[Bistrica v Rožu]]/Feistritz im Rosental | 13,4 % | 47,2 % | 97,7 % |- | [[Borovlje]]/Ferlach | 8,3 % | 20,5 % | 61,4 % |- | [[Grabštanj]]/Grafenstein | 0,8 % | 7,6 % | 95,6 % |- | [[Hodiše]]/Keutschach | 5,6 % | 60,6 % | 96,5 % |- | [[Kotmara vas]]/Kötmannsdorf | 6,4 % | 45,6 % | 95,3 % |- | [[Bilčovs]]/Ludmannsdorf | 28,3 % | 85,0 % | 100 % |- | [[Žihpolje]]/Maria Rain | 3,9 % | 10,5 % | 55,1 % |- | [[Otok, Koroška|Otok]]/Maria Wörth | 1,1 % | 16,3 % | 41,9 % |- | Medgorje/Mieger | Del občine Žrelec/Ebental | 91,5 % | 98,1 % |- | [[Pokrče]]/Poggersdorf | 1,2 % | 2,8 % | 87 % |- | [[Radiše]]/Radsberg | Del občine Žrelec/Ebental | 52,0 % | 100 % |- | [[Škofiče]]/Schiefling | 6,0 % | 38,4 % | 98,9 % |- | [[Šmarjeta v Rožu]]/Sankt Margareten im Rosental | 11,8 % | 76,8 % | 92,4 % |- | [[Štalenska gora]]/Magdalensberg | 1,5 % | 3,1 % | Ni podatka |- | [[Teholica]]/Techelsberg | 0,2 % | 6,7 % | Ni podatka |- | Medborovnica/Unterferlach | Del občine [[Borovlje]]/Ferlach | 47,2 % | 99,7 % |- | [[Vetrinj]]/Viktring | Del mestne občine [[Celovec]]/Klagenfurt | 3,3 % | 57,6 % |- | Svetna vas/Weizelsdorf | Del občine Bistrica v Rožu/Feistritz im Rosental | 69,3 % | 100 % |- | [[Slovenji Plajberk]]/Windisch Bleiberg | Del občine Borovlje/Ferlach | 81,3 % | 91,7 % |- | [[Sele, Avstrija|Sele]]/Zell | 89,6 % | 93,1 % | 100 % |- | [[Bistrica pri Pliberku]]/Feistritz ob Bleiburg | 33,2 % | 82,8 % | 98,7 % |- | [[Pliberk]]/Bleiburg | 30,9 % | 16,7 % | 15,5 % |- | [[Djekše]]/Diex | 6,9 % | 46,1 % | 95,8 % |- | [[Dobrla vas]]/Eberndorf | 8,6 % | 47,4 % | 90,8 % |- | [[Železna Kapla - Bela]]/Eisenkappel - Vellach | 38,7 % | 20,1 % | 48 % |- | [[Galicija, Koroška|Galicija]]/Gallizien | 8,5 % | 80,1 % | 99,9 % |- | [[Globasnica]]/Globasnitz | 42,2 % | 88,7 % | 99,5 % |- | [[Grebinj]]/Griffen | 1,3 % | 34,1 % | 83,8 % |- | Vovbre/Haimburg | Del občine [[Velikovec]]/Völkermarkt | 19,9 % | 98,2 % |- | Libuče/Loibach | Del občine [[Pliberk]]/Bleiburg | 54,6 % | 92,1 % |- | Blato/Moos | Del občine Pliberk/Bleiburg | 85,8 % | 99,8 % |- | [[Suha, Koroška|Suha]]/Neuhaus | 13,4 % | 79,6 % | Ni podatka |- | [[Ruda, Koroška|Ruda]]/Ruden | 3,9 % | 51,7 % | 93 % |- | [[Žitara vas]]/Sittersdorf | 19,8 % | 84,4 % | 98,2 % |- | [[Škocjan v Podjuni]]/Sankt Kanzian am Klopeiner See | 13,2 % | 49,3 % | 98,4 % |- | Št. Peter na Vašinjah/Sankt Peter am Wallersberg | Del občine Velikovec/Völkermarkt | 62,6 % | 90,7 % |- | Tinje/Tainach | Del občine Velikovec/Völkermarkt | 11,1 % | 95,9 % |- | Bela/Vellach | Del občine Železna Kapla - Bela/Eisenkappel - Vellach | 73,8 % | 94,2 % |- | [[Velikovec]]/Völkermarkt | 2,6 % | 8,3 % | 26,6 % |- | Važenberk/Waisenberg | Del občine Velikovec/Völkermarkt | 21,0 % | 97,4 % |- ! Občina ! Odstotek Slovencev 2001 ! Odstotek Slovencev 1951 ! Odstotek Slovencev 1880 |} {| border="0" align="center" |- style="border-bottom:3px solid; background:#fffff;" | align="center" |Popis prebivalstva 2001 | [[Slika:Map at carinthia municipalities (Slovenes).png|300px]] | align="center" |Popis prebivalstva 1971 |[[Slika:Map at carinthia municipalities (Slovenes) 1971.png|300px]] |- style="border-bottom:3px solid; background:#fffff;" | | |{{legenda|#67ceec|5-10%}}{{legenda|#80a8e5|10-20%}}{{legenda|#854fe7|20-30%}}{{legenda|#6115ec|>30%}} |- |} == Jezik == Koroški Slovenci govorijo različna [[koroška narečna skupina|koroška narečja]] [[slovenski jezik|slovenskega jezika]]. === Narečja === [[Image:Map of Slovenian dialects.svg|thumb|400px|Koroška narečna skupina na karti [[slovenska narečja|slovenskih narečij]] {{legend|#aa0000|Koroška narečja}}]] Koroška narečna skupina slovenskega jezika se razteza preko današnjih meja avstrijske zvezne dežele Koroške. Koroška slovenska narečja se govorijo po celotni slovenski Koroški ([[Mežiška dolina]], [[Mislinjska dolina]], [[Kobansko]]), segajo pa tudi na severno [[Pohorje]] in po dolini [[Drava|Drave]] na slovensko [[Štajerska|Štajersko]]. Poleg tega se koroško-slovensko narečje govori tudi na skrajnem severozahodu [[Gorenjska|Gorenjske]], blizu meje z [[Italija|Italijo]] v [[Rateče|Ratečah]] in [[Gozd Martuljek|Gozd Martuljku]], medtem ko se v bližnji [[Kranjska Gora|Kranjski Gori]] govori posebno prehodno [[kranjskogorski govor|narečje]], ki predstavlja most med koroško in [[gorenjska narečna skupina|gorenjsko]] narečno skupino. Koroški Slovenci tradicionalno govorijo štiri od skupno šestih koroških narečij slovenskega jezika. To so: [[podjunsko narečje]], [[rožansko narečje]], [[ziljsko narečje]] in [[obirsko narečje]]. Slednje, ki sicer izkazuje nekatere posebnosti [[gorenjsko narečje|gorenjskega narečja]], se včasih obravnava tudi kot posebna podskupina podjunskega narečja. Preostali dve koroški narečji, [[mežiško narečje|mežiško]] in [[severnopohorsko-remšniško narečje|severnopohorsko-remšniško]], se govorita večinoma v slovenskem delu Koroške, na severnem [[Pohorje|Pohorju]] in po južnih obronkih [[Golica, Koroška|Golice]]. Koroška narečja so znotraj slovenskega jezika še posebej čista in izvorna, včasih starinska. Tudi v delih Koroške, ki so danes nemško govoreči, vse do skrajnega severozahoda in [[Visoke Ture|Visokih Tur]], je možno relativno zlahka dokazati slovanske oz. slovenske korene mnogih krajevnih imen. Tudi koroška [[nemški jezik|nemščina]], predvsem na podeželju, vsebuje mnoge vsakdanje izraze slovenskega izvora, čeprav se današnji nemški govorci tega ne zavedajo. Dobro raziskan primer tovrstnega prepletanja obeh jezikov na Koroškem je nemško narečje v odmaknjeni občini Lesna dolina (''Lesachtal''), ki leži izven tradicionalno pojmovanega dvojezičnega ozemlja, na skrajnem zahodu [[Okraj Šmohor|okraja Šmohor]] ob deželni meji s [[Tirolska|Tirolsko]], in ki vsebuje precejšnje število značilno [[slovenščina|slovenskih]] besed <ref>Regina Maria Unterguggenberger: An der Schnittstelle dreier Kulturen, Zum slawischen Erbe in der Mundart des Kärntner Lesachtales, Hermagoras Verlag Klagenfurt/Celovec 2004.</ref> Na sploh sta nemščina in slovenščina na Koroškem skozi stoletja obojestransko vplivali ena na drugo, tako v tonaliteti kot v besedišču. (''Glej tudi'': [[slovenska narečja]].) === Literatura koroških Slovencev po 2. svetovni vojni === [[Image:Maja-haderlap-2012-ffm-080-a.jpg|thumb|Maja Haderlap, pesnica in pisateljica]] Leta 1981 je v nemškem prevodu [[Peter Handke|Petra Handkeja]] izšel roman ''Zmote dijaka Tjaža'' koroško-slovenskega pisatelja [[Florjan Lipuš|Florjana Lipuša]], zaradi česar je dunajski časnik ''Wiener Extrablatt'' Handkeja razglasil za "poosebljenje 7. člena". Poleg Lipuša je Handke kasneje prevajal tudi [[Gustav Januš|Gustava Januša]]. Čeprav sta Lipuš in Januš zaradi te povezave s Handkejem morda najbolj znana koroško-slovenska avtorja, pa slovenska literatura na Koroškem še zdaleč ni omejena samo na njiju. Del tradicije so Mirko Kumer, Kristo Srienc in Valentin Polanšek, medtem ko je [[Janko Messner]] ob Lipušu del manjše, bolj inovativne skupine avtorjev, ki pa je še vedno zavezana koroški literarni tradiciji. Sam Lipuš se je razvil v izjemnega književnika. Med mlajšimi avtorji proze velja omeniti Jožeta Blajsa, Martina Kuchlinga, Kristijana Močilnika in mednarodno poznanega [[Janko Ferk|Janka Ferka]]. Med koroškimi Slovenci obstaja precejšnje število lirskih pesnikov, od katerih morda odstopa Milka Hartmann. Del te generacije je tudi Anton Kuchling. Gustav Januš, [[Andrej Kokot]] in nekateri drugi lirski pesniki, ki trenutno ne ustvarjajo, recimo Erik Prunč in [[Karel Smolle]], predstavljajo naslednjo generacijo. Skupina, ki vključuje Janka Ferka, Majo Haderlap, [[Franc Merkač|Franca Merkača]], Janija Oswalda, Vincenca Gotthardta, Fabjana Hafnerja in [[Cvetka Lipuš|Cvetko Lipuš]] se je v glavnem oblikovala okoli literarnega časnika ''Mladje'' in prenaša tradicijo koroške lirske pesmi v 21. stoletje. Najmlajšo generacijo predstavljata Rezka Kanzian in Tim O. Wüster. Slovenska literatura na Koroškem je po 2. svetovni vojni izpričala jasno voljo do življenja; na začetku 21. stoletja je to samostojna in samosvoja literatura, osvobojena vsakršnega provincializma. Posebne zasluge za literaturo koroških Slovencev ima tudi Johann (Janez) Strutz, še posebej z vidika sociologije, teorije in literarne zgodovine. Njegova knjiga ''Profili nove slovenske literature na Koroškem/Profile der neuen slowenischen Literatur in Kärnten'', izdana leta 1998 v razširjeni inačici, je zelo spoštovano delo in standard za preučevanje literature Koroških Slovencev. V najnovejšem času je med koroško-slovenskimi literati še posebej zablestela [[Maja Haderlap]]. V svojem romanu ''Engel des Vergessens/Angel pozabljenja'' se je spopadla z zelo pomembno, pogosto zamolčano in redko obdelano temo: edinim organiziranim oboroženim odporom proti [[nacizem|nacizmu]] na področju Avstrije za časa 2. svetovne vojne, ki so ga izvedli koroški Slovenci. Roman osvetljuje preganjanje slovenske manjšine na Koroškem za časa nacizma, kot ene od ne-judovskih žrtev [[holokavst|holokavsta]]. Maja Haderlap je za roman ''Engel des Vergessens/Angel pozabljenja'' na 35. festivalu nemške literature v [[Celovec|Celovcu]] leta 2011 prejela prestižno nagrado "Ingeborg Bachmann".<ref>{{navedi novice|url=http://kurier.at/kultur/3921540.php|title=Bachmann-Preis an Maja Haderlap|date=10 June 2011|work=[[Kurier]]|language=de|accessdate=3 October 2011|archive-date=2011-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20110816032805/http://kurier.at/kultur/3921540.php|url-status=dead}}</ref> == Znani koroški Slovenci == * [[Matija Ahacel]] – filolog, publicist, zbiratelj ljudskih pesmi (1779–1845) * [[Miha Andreaš]] – ljudski poet (1762–1821) * [[Tomaž Druml]] – nordijski smučar (rojen 1988) * [[Lambert Ehrlich]] – teolog, etnolog in politični aktivist (1878–1942) * [[Andrej Einspieler]] – duhovnik, avtor in politik (1813–1888) * [[France Leder – Lisičjak]] – ljudski pesnik in bukovnik (1833–1908) * [[Fran Eller]] – pesnik (1873–1956) * [[Janko Ferk]] – sodnik in pisatelj (rojen 1958) * [[Franc Grafenauer]] – izdelovalec orgel in poslanec 1860–1935) * [[Ivan Grafenauer]] – literarni kritik in etnolog (1880–1964) * [[Ožbalt Gutsman]] – avtor in filolog (1727–1790) * [[Maja Haderlap]] – pisateljica in pesnica (rojena 1961) * [[Marko Hanžič]] – jezuit in zgodovinar (1683–1766) * [[Milka Hartman]] – pesnica (1902–1997) * [[Valentin Inzko]] – diplomat, visoki [predstavnik za [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] (rojen 1949) * [[Anton Janežič]] – filolog in ustanovitelj [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] (1828–1869) * [[Gustav Januš]] – pesnik (rojen 1939) * [[Urban Jarnik]] – etnograf (1784–1844) * [[Franc Kattnig]] – izdajatelj in kulturni uradnik (rojen 1945) * [[Boštjan Kordaš]] – veterinar (1899-1990) * [[Joahim Košutnik]] – matematik * [[Lenčka Kupper]] – pisateljica (rojena 1938) * [[Martin Kušej]] – gledališki in operni režiser (rojen 1961) * [[Cvetka Lipuš]] – pesnica (rojena 1966) * [[Florjan Lipuš]] – pisatelj in prevajalec (rojen 1937) * [[Franc Ksaver Lušin]] – teolog in nadškof, mdr. Primas Ilirije (1781-1854) * [[Matija Majar]] – duhovnik, filolog, etnograf in politični aktivist, avtor programa [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] (1809–1892) * [[Fredy Malec Koschitz]] – slikarka in rezbarka (1914–2001) * [[Mimi Malenšek]] – pisateljica (1919–2012) * [[Janko Messner]] – pisatelj (1921–2011) * [[Mirko Messner]] – politik (rojen 1948) * [[Andreas Moritsch]] – zgodovinar * [[Valentin Oman]] – umetnik (rojen 1935) * [[Vinko Ošlak]] – esejist (rojen 1947) * [[Jakob Peregrin Paulič]] – prvi neplemiški in koroškoslovenski krški škof (1757–1827) * [[Marko Pernhart]] – pokrajinski slikar (1824-1871) * [[Franc Petek]] – politik (1885–1965) * [[Wolfgang Petritsch]] – diplomat, nekdanji visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino (rojen 1947) * [[Hubert Petschnigg]] – arhitekt * [[Matija Prosekar]] – župan Kotmare vasi (1860-1927) * [[Erik Prunč]] – profesor na Univerzi v [[Gradec|Gradcu]] (1941–2018) * [[Gregorij Rožman]] – ljubljanski škof (1883–1959) * [[Bojan-Ilija Schnabl]] – pesnik, pisatelj [[Celovško polje|Celovškega polja]], pravni in kulturni zgodovinar ter enciklopedist (rojen 1965) * [[Jožef Stefan]] – matematik in fizik (1835–1893) * [[Janez Strutz]] – profesor na Univerzi v [[Celovec|Celovcu]] (rojen 1949) * [[Katja Sturm-Schnabl]] – lingvistka * [[Marjan Sturm]] – zgodovinar in narodni delavec (*1951) * [[Andrej Šuster|Andrej Šuster Drabosnjak]] – ljudski pesnik in [[bukovništvo|bukovnik]] (1768–1825) * [[Joško Tischler]] – politik (1902–1979) * [[Anton Trampič]] – ustanovitelj pivovarne "Grande Brasserie de Champigneulles" v Franciji (1860-1940) * [[Olga Voglauer]] – političarka (rojena 1980) * [[Rudi Vouk]] – odvetnik in politični aktivist * [[Peter Wrolich]] – športni kolesar (rojen 1974) * [[Pavle Zablatnik]] – duhovnik, etnolog, ravnatelj, zbiratelj (1912-1993) * [[Pavel Zdovc]] - koroškoslovenski jezikoslovec, avtor standardnega dela o krajevnih imenih Južne Koroške.<ref>Pavel Zdovc: ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja / Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten''. Ljubljana 2010, ISBN0560-2920</ref> Širši izbor koroških Slovencev je zapisan v Enciklopediji slovenske kutlturne zgodovine na Koroškem, od začetkov do leta 1942<ref name="#1">[[Katja Sturm-Schnabl]], Bojan-Ilija Schnabl (izd./Hg.): ''Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942''. Wien-Köln-Weimar, Böhlau Verlag 2016, 3. zv., 1603 str. {{COBISS|ID=1877638}}</ref> === Osebnosti koroško-slovenskega porekla === * [[Bogo Grafenauer]] – slovenski zgodovinar (1915–1995; koroško-slovenska starša) * [[Peter Handke]] – pisatelj (rojen 1942; koroško-slovenska mati) * [[Ciril Kotnik]] – jugoslovanski diplomat, heroj [[antifašizem|antifašizma]] (1895–1948; koroško-slovenska starša) * [[Julius Kugy]] – italo-slovenski alpinist in pisatelj (1858–1944; koroško-slovenski oče) * [[Fran Zwitter]] – slovenski zgodovinar (1905–1988; koroško-slovenska starša) Širši izbor osebnosti koroškega (slovenskega) porekla je zapisan v Enciklopediji slovenske kutlturne zgodovine na Koroškem, od začetkov do leta 1942<ref name="#1"/> == Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem == ''[[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], od začetkov do leta 1942'' izdajateljev [[Katja Sturm-Schnabl|Katje Sturm-Schnabl]] in Bojana-Ilije Schnabla je sodobno interdisciplinarno in medkulturno znanstveno delo o regionalnih slovenskih in medkulturnih procesih, magnum opus in monumentalno delo evropskega slovesa, ki je napisano v nemščini. Vsebuje nad 1.000 gesel ter skupaj s konceptualnimi oz. redakcijskimi kazalkami nad 2.200 vnosov več kot 160 avtorjev in avtoric z različnih znanstvenih področij in kulturnih ozadji in držav ([[Avstrija]], [[Slovenija]], [[Italija]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Rusija]] in [[ZDA]]). V njej so objavljeni tako zapisi inovativnih terenskih raziskav, novih temeljnih raziskav s področja kulturne zgodovine, kot znanstvene analize in sinteze, mdr. povezane s [[terminologija|terminologijo]], [[pravo|pravno]] oz. zlasti [[Ustava#Ustavna zgodovina|ustavno in državno]] ter [[srednji vek|srednjeveško]] [[zgodovinopisje|zgodovino]]. V njej najdemo tudi sodobna dela o [[toponomastika|toponomastiki]] (vključno s konceptom slovenskih regionalnih endonimov); najdemo pa tudi [[etnologija|etnološke]] raziskave in raziskave glasbene zgodovine, dela o [[jezikoslovje|jezikoslovju]], [[dialektologija|dialektologiji]] in s področja sodobne [[sociolingvistika|sociolingvistike]]. Dodatno enciklopedija vsebuje analize zgodovinske [[književnost]]i in nova dognanja (tako analiza slovenskih nagrobnih napisov kot posebne literarne zvrsti na Koroškem). Posebne pozornosti deležna je tudi splošna kulturna dediščina in umetnostna zgodovina. Številne nove [[biografija|biografije]] številnih kulturnih aktivistov omogočajo novo razumevanje družbenih in političnih procesov. Enciklopedija obsega tri zvezke s skupno 1603 strani velikega formata in je opremljena s številnimi slikami, dodatne dimenzije branja pa ponujajo sodobne QR-kode. Izšla je leta 2016 pri avstrijsko-nemški založbi Böhlau Verlag <ref name="#1"/> == Glej tudi== * [[seznam slovenskih imen avstrijskih krajev]] * [[geografija Avstrijske Koroške]] * [[Južna Koroška (Avstrija)]] * [[Radio Agora]] * [[zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945]] * [[slovenska manjšina v Italiji]] == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == * [[Janko Pleterski]], ''Avstrija in njeni Slovenci : 1945-1976''. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2000 [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/Avstrija%20in%20njeni%20slovenci%201945-1976_novo.pdf e-izdaja na portalu sistory] * [[Katja Sturm-Schnabl]], Bojan-Ilija Schnabl (izd./Hg.): ''Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942''. Wien-Köln-Weimar, Böhlau Verlag 2016, 3. zv., 1603 str. {{COBISS|ID=1877638}} * Brezovnik Branko: ''Slovenci v zamejstvu in Rimskokatoliška cerkev''. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2011 {{COBISS|ID=258617088}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Carinthian Slovenes}} *[http://www.skupnost.at/ Informacijski portal koroških Slovencev] (Zveze slovenskih organizacij in Slovenske prosvetne zveze)} *[http://www.nsks.at Narodni svet koroških Slovencev] *[http://www.slo.at/ Zveza slovenskih organizacij] *[http://www.elnet.at/start_sl/ Enotna lista koroških Slovencev] *[http://volksgruppenv1.orf.at/slovenci/stories/radijskispored/ Radio Dva, slovenski program [[ÖRF]]] {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Rož}} {{Podjuna}} {{Ziljska dolina}} {{Gure}} {{Celovško polje}} {{Gosposvetsko polje}} {{Osojske Ture}} [[Kategorija:Koroški Slovenci| ]] [[Kategorija:Koroška (zvezna dežela)]] lmgtj293gyyqe6jmnjc3t8nqg4gwl8f 0 144298 6749186 6674368 2026-09-11T19:15:17Z G-Cup 10746 /* Viri */ dopolnitev virov 6749186 wikitext text/x-wiki {{BŽO več sklicev}} {{Infopolje Oseba}} '''Mirsad Begić''', [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]] in [[risar]] [[Bosanci|bosanskega]] rodu, * [[31. januar]] [[1953]], [[Glamoč]], [[Bosna in Hercegovina]]. == Življenje == Mladenič je po končani osnovni šoli v rojstnem kraju zaključil srednjo šolo v Sarajevu (Umjetnička škola). Begić je po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu kiparstvo študiral na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je diplomiral leta 1979 (prof. Zdenko Kalin, Slavko Tihec, Drago Tršar). Leta 1986 je pri kiparju, profesorju in akademiku [[Drago Tršar|Dragu Tršarju]] končal specialko. Med študijem se je redno izpopolnjeval v Zagrebu. Kontinuirano je obiskoval zlasti Gliptoteko. Dodatno se je leto in pol šolal v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]. na St. Martin's School of Art (Anthony Caro, Tim Scott). Nanj je enako ali bolj vplivalo ogledovanje zbirk egiptovske umetnosti v Britanskem muzeju. Živi v Ljubljani. Kipar ustvarja v glini, mavcu, keramiki, bronu in različnih netipičnih materialih, od kosti, peska, voska do vrvi. Vse svoje ideje najprej skicira; riše celote in posamezne detajle. Posebej se je posvečal oblikovanju posameznih gledaliških scenografij. Razstavljal je in razstavlja v Sloveniji in zunaj nje, v bivših republikah Jugoslavije, v Nemčiji in vse do Japonske. Zadnje desetletje veliko razstavlja risbe (Ljubljana, Piran, Vrhnika, Dubrovnik, Murska Sobota). Velika razstava je bila leta 2025 v Bukarešti, leta 2026 v Beogradu. [[Slika:St. Mang - Relief Pr. Trubar - 2025-07-17 - 632b.jpg|thumb|right|250px|Relief [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]] v [[Cerkev sv. Manga, Kempten|cerkvi sv. Manga]] v [[Kempten|Kemptnu]]]] Begić je avtor številnih javnih spomenikov in portretov po Sloveniji. Večina njegovih javnih postavitev je odlita v bron. V [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]] je naredil spomenik [[Jože Tisnikar|Jožetu Tisnikarju]], v [[Komenda|Komendi]] župniku [[Peter Pavel Glavar|Petru Pavlu Glavarju]], v Mežici [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinku Moederndorferju]], na Ravnah kulturniku [[Franc Sušnik (publicist)|Francu Sušniku]], v Senožetih relief pesniku [[Anton Aškerc|Antonu Aškercu]], v [[Želimlje]]m pisatelju in duhovniku [[Fran Saleški Finžgar|Franu Saleškemu Finžgarju]], v Sežani poprsje Srečku Kosovelu, v [[Ljubljana|Ljubljani]] na Bregu na Zoisovi hiši spominski relief [[Žiga Zois|Žigi Zoisu]]. Njegovo delo so stranska vrata [[Ljubljanska stolnica#Stranska vrata - Ljubljanska vrata|ljubljanske stolnice]], kjer so upodobljeni ljubljanski škofi iz 20. stoletja (do leta 1996); oblikoval je še vrata stolnice v Novem mestu in stranski vhod romarske cerkve na Brezjah. Oblikoval je spomenik padlim bosanskim vojakom ob Soški fronti. V [[München|Münchnu]] je postavljen Begićev portretni spomenik slovenskega slikarja [[Anton Ažbe|Antona Ažbeta]]. Predstavitev nastajanja tega spomenika je v spominski sobi Ažbetove rojstne hiše; eden od portretnih odlitkov je v Narodni galeriji. Begićev portret papeža [[Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] je na ogled v ljubljanski cerkvi sv. Jožefa na Poljanah. Ljubljanska nadškofija hrani odličen bronast portret kardinala [[France Rode|Franca Rodeta]], tovarna Krka portret [[Boris Andrijanič|Borisa Andrijaniča]]. Begić je za Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo za Cankarjevo nagrado oblikoval izvrstno portretno glavo [[Izidor Cankar|Izidorja Cankarja]]. Februarja 2008 so v Kanalu ob Soči Galerijo [[Riko Debenjak|Rika Debenjaka]] označili z bronasto portretno glavo znanega grafika in Begićevega učitelja na akademiji. Oblikoval je spominsko glavo [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]] za Zagorje in septembra 2008 [[Veno Pilon|Vena Pilona]] za Ajdovščino. Za isti kraj je nastal tudi celopostavni spomenik duhovnika [[Filip Terčelj|Filipa Terčelja]]. Leta 2010 je izdelal portretni glavi duhovnika in pisca [[Jože Abram|Jožeta Abrama]] in pesnika [[Taras Ševčenko|Tarasa Ševčenka]], ki sta odlita v bron pritrjena na pročelje rojstne hiše duhovnika in planinca Abrama v [[Štanjel|Štanjelu]]. Lokacija je postala zbirališče ukrajinske diaspore vsakega marca ob obletnicah rojstva Ševčenka.<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kultura/vilenica/ukrajino-in-kras-je-povezal-josip-abram|title=Ukrajino in Kras je povezal Josip Abram|date=2017-09-05|accessdate=2024-05-13|website=primorske.svet24.si|publisher=Primotske novice|last=Mezinec|first=Petra}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/2010/07/07/ukrajinci-so-bili-vir-navdiha-slovencem|title=Ukrajinci so bili vir navdiha Slovencem|date=2010-06-27|accessdate=2024-05-13|website=primorske.svet24.si|publisher=Primorske novice|last=Uršič Zupan|first=Marica}}</ref> 30. avgusta 2010 so v Ljubljani ob Ljubljanici na Bregu postavili njegov spomenik s celopostavno figuro in s portretom župana [[Ivan Hribar|Ivana Hribarja]]. V Ljubljani so pod [[Rožnik|Rožnikom]] pred vilo v nišo ob ograji pritrdili portretno glavo dobrotnika slepih, Roberta Kollmanna. Leta 2015 je izdelal portret arhitekta [[Maks Fabiani|Maksa Fabianija]], postavljen na mrežno strukturo ob Roški cesti. Ob Poti blizu novega stadiona na robu Stožic stoji bronasta portretna glava pisatelja [[Peter Božič|Petra Božiča]]. Po letu 2022 se po daljšem zdravljenju intenzivno ukvarja z risbo in reinterpretacijami svojih starejših zarisov zamisli, različic spomenikov, figur in portretov. Leta 1997 je prejel [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]]. Leta 2000 je prejel [[Prešernova nagrada|nagrado Prešernovega sklada]] za ciklus Ohraniti sanje. Maja 2007 je bila organizirana razstava njegovih del v Galeriji Glesia v Prečni ulici v Ljubljani. Razstavljeno je bilo nadaljevanje ključnega ciklusa Ohraniti sanje, ki je bil pred leti (1999) odlično predstavljen v nekdanji cerkvi Galeriji Božidarja Jakca v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]]. Novembra 2012 so Obalne galerije pripravile razstavo njegovih novejših del. Na Ljubljanskem gradu so v peterokotnem stolpu 6. marca 2013 odprli razstavo njegove amorfne oblike, obogatene z avtorsko postavitvijo in risbami. Manjša razstava risb je bila v galeriji Novak na ogled septembra 2023. Aprila 2024 so bile v Piranu predstavljene njegove risbe Križanega. Maja 2024 so odprli njegove razstave risb večjih dimenzij v Dubrovniku, na Vrhniki (Sv. Trojica) in v Ljubljani. V galeriji v Murski Soboti so bile njegove kolažirane risbe razstavljene januarja 2025. Sledila je serija razstav v Črni gori in kot vrhunec razsežna retrospektiva v Bukarešti. Sredi aprila 2026 je sledila razstava njegovih raznolikih risb, nadgrajenih s slikarskimi elementi v Beogradu. == Viri == * Mirsad BEGIĆ, Risba kot izhodišče moje skulpture, diplomsko delo, ALUO. Ljubljana, 1979. * Andrej MEDVED, Mirsad Begić : kiparstvo de profundis, Koper, 1986. * Milček KOMELJ, Mirsad Begić, Ljubljana, 1993. * Milček KOMELJ, Mirsad Begić : ohraniti sanje : bron, terakota in risbe, Nova Gorica, 1994. * Andrej MEDVED, Ohraniti sanje : Galerija "Božidar Jakac", Kostanjevica na Krki : Galerija "Božidar Jakac" ; [Ljubljana] : Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, 1999. COBISS.SI-ID – 983904. * Andrej MEDVED, Nives MARVIN, Mirsad Begić : risbe = drawings, Piran : Obalne galerije, 2003. ISBN - 961-6394-06-1. COBISS.SI-ID - 122744320 * Nadja Zgonik et alii, ''Pojmovnik slovenske likovne umetnosti po 1945'', Ljubljana, 2009. p. 122, 123. * Enver Dragulj, Mirsad Begić, portret umjetnika, intervju z biografskimi podatki, YouTube, 17. september 2017. * Mirsad Begić, slika, Galerija Murska Sobota, 15. januar – 14. marec 2025. Kustos razstave dr. Robert Inhof. * Andrej MEDVED, Brane KOVIČ, Robert INHOF, Mirsad Begić, Galerija Novak : Ljubljana, 16. april 2026. * Robert INHOF et alii, Mirsad Begić : *1953 : slike = paintings = Bilder : Galerija Murska Sobota 15. januar - 14. marec 2025, katalog, Ljubljana : Galerija Novak, Antikvitete Novak, 2025. COBISS.SI-ID – 240564995 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} == Sklici == {{sklici|1}} {{Župančičevi nagrajenci}} {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{Prejemniki odličja sv. Cirila in Metoda}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Begić, Mirsad}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] ngobpu3ait8bb4wlcku1l7rtl5mno66 0 144468 6749152 6745952 2026-09-11T16:39:32Z ~2026-49094-33 265610 /* T */ 6749152 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[umetnostni zgodovinar|umetnostnih zgodovinarjev]]''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Tatjana Adamič]] *([[Antonio Alisi]]/''Antonio Leiss''; ps. ''Italo Sennio'') *[[Tamara Andrejek]] *[[Anka Aškerc]] *[[Cene Avguštin]] *[[Maja Avguštin]] *[[Maruša Avguštin]] *[[Franc Avsec]] (?) *[[Melita Ažman]] == B == *[[Ines Babnik]] *[[Bogdan Badovinac]] *[[Zdenka Badovinac]] *[[Lenka Bajželj]] (r. Jaš) *[[Janez Balažic]] *[[Vera Baloh]] *[[Aleksander Bassin]] *[[Miloš Bašin]] *[[Jerneja Batič]] *[[Marjetka Bedrač]] *[[Lea Belec]] *[[Gorazd Bence]] *[[Mario Berdič]] Codella *[[Hubert Bergant]] *[[Nejc Bernik]] *[[Stane Bernik]] *[[Valentina Bevc Varl]] *[[Vanda Bezek]] (r. Driusso) (it./hrv.-slov.) *Lojze Bizjak *([[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]]) *[[Barbara Borčić]] *[[Andreja Borin]] *[[Majda Božeglav Japelj]] *[[Milena Božiček]] (-Koren) *[[Rajka Bračun Sova]] *(Andreja Brancelj Bednaršek) *[[Sandra Bratuša]] *[[Tina Bratuša]] *[[Matjaž Brecelj]] *[[Taja Brejc]] *[[Tomaž Brejc]] *[[Katarina Brešan]] *[[Mateja Breščak]] *[[Irma Brodnjak Firbas]] *[[Andreja Brulc]] *[[Matjaž Brulc]] *[[Saša Bučan]] *[[Vesna Bučić]] *[[Olga Butinar Čeh]] == C == *[[Izidor Cankar]] *[[Breda Cechich-Stepič]] *[[Katja Ceglar]]? *[[Gašper Cerkovnik]] *[[Anica Cevc]] *[[Emilijan Cevc]] *[[Noah Charney]] *[[Nataša Ciber]] *[[Marjeta Ciglenečki]] *[[Štefka Cobelj]] *[[Miha Colner]] *[[Jože Curk]] *[[Lurška Curk Kobilica]] == Č == *[[Bojana Čampa]] *[[Aleksandra Čas]] *[[Neža Čebron Lipovec]] *[[Hana Čeferin]] *[[Petra Čeh]] *[[Brina Čehovin]] *[[Irena Čerčnik]] *[[Alenka Černelič Krošelj]] *[[Anabel Černohorski]] *[[Robert Červ]] *[[Jelisava Čopič|Jelisava (Špelca) Čopič]] == D == *[[Katarina Dajčman]] *[[Manuela Dajnko]] *[[Tjaša Debeljak Duranović]] *[[Gorazd Dekleva]] *[[Bilka Demšar Starman]] *[[Josef Dernjač]] (slov.-avstrijski) (1851-1920) *[[Jure Detela]] *[[Alenka Di Battista]] *[[Karel Dobida]] *[[Andrej Doblehar]] *[[Saša Dobrila]] *[[Metka Dolenec Šoba]] *[[Jože Dolmark]]? *[[Marjana Dolšina Delač]] *[[Alenka Domjan]] (r. Salesin) *[[Jure Donša]] *[[Josip Dostal]] *[[Gregor Dražil]] *[[Marinka Dražumerič]] *[[Marko Drpić]] *[[Iztok Durjava]] == E == *[[Miloš Ekar]] *[[Modest Erbežnik]] *[[Ana Ereš]] == F == *[[Bogomil Fatur]] *[[Jana Ferjan Intihar]] *[[Jure Ferlan]] *[[Matic Ferlan]] *[[Klavdija Figelj]] *[[Blaženka First]] *([[Peter Fister (arhitekt)|Peter Fister]]) *[[Janez Flis]] *[[Tina Fortič Jakopič]] == G == *[[Ante Gaber]] *[[Slavko Gaberc]] *[[Meta Gabršek-Prosenc]] *[[Stanka Gačnik]] *[[Maruša Gantar]] *[[Tine Germ|Tine (Martin) Germ]] *[[Damir Globočnik]] *[[Nadja Gnamuš]] *Anton Gnirs (češ. rodu) *([[Franc Gnjezda]]) *[[Gaja Golija]] *[[Nataša Golob]] *[[Sara Nuša Golob Grabner]] *[[Tomaž Golob]] *[[Marcel Gorenc]] (na Hrv.) *[[Maks Goričar]]? *[[Vojko Gorjan]] *[[Lojze Gostiša]] *([[Nika Grabar]]) *([[Dušan Grabrijan]]) *[[Branko Gradišnik]] *[[Petja Grafenauer]] *[[Alenka Gregorič]] *[[Jože Gregorič (zgodovinar)|Jože Gregorič]] *[[Mira Grunčić Krajnc]] *[[Eva Gspan]] *Mojca Marjana Guček Kovač == H == *[[Sara Hajdinac]] *[[Katarina Hergold Germ]] *[[Katarina Hergouth]] *[[Janez Höfler]] *[[Alenka Horvat]] *[[Jasna Horvat]] *[[Iztok Hotko]] *[[Sonja Ana Hoyer]] *[[Andreja Hribernik]] *([[Karel Hribovšek]]) *[[Jože Hudeček]] *[[Herman Hus]]? == I == *[[Breda Ilich Klančnik]] *[[Robert Inhof]] *[[Jana Intihar Ferjan]] *[[Anja Iskra]] *[[Monika Ivančič Fajfar]] *[[Nataša Ivanović]] == J == *[[Barbara Jaki]] *[[Lado Jakša]] *[[Pavla Jarc]] *[[Beba Jenčič]] *[[Brigita Jenko]] *[[Marko Jenko]] *[[Mojca Jenko]] *[[Majda Jerman]]? *[[Nina Jeza]] *[[Tomaž Jurca]]? *[[Urška Jurman]] *[[Mirko Juteršek]] == K == *[[Mira Kalan]] *[[Mirko Kambič]] *[[Vesna Kamin Kajfež]] *[[Sergej Kapus]] *[[Manca Karba]] (r. [[Burgar]]) *[[Nataša Kavčič]] *[[Metoda Kemperl]] *[[Božidar Kemperle]] *[[Simona Kermavnar]] *[[Jure Kirbiš]] *[[Darinka Kladnik]] *[[Živa Kleindienst]] *[[Sonja Klemenc]] *[[Bojan Klemenčič]] *[[Matej Klemenčič]] *[[Milojka Kline]] *[[Ana Kocjančič]] *[[Jasna Kocuvan Štukelj]] *[[Stanko Kokole]] *[[Darinka Kolar Osvald]] *[[Breda Kolar Sluga]] *([[Franc Komatar]]) *[[Ivan (Drago) Komelj]] *[[Milček Komelj]] *[[Miklavž Komelj]] *[[Renata Komić Marn]] *[[Meta Kordiš]]? *[[Milena Koren-Božiček]] *[[Majča Korošaj]] (Majda Koroša) *[[Verena Koršič Zorn]] *[[Andreja Kos]] *[[Franc Kos (diplomat)|Franc Melhior Kos]] *[[Marija Amalija Kos]] > por. Planinc *[[Mateja Kos]] *[[Simona Kostanjšek Brglez]] *[[Aleksandra Kostič]] *[[Tina Košak]] *[[Marko Košan]] *([[Fedja Košir]]) *[[Mojca Marjana Kovač]] *[[Gabrijela Kovačič]] *[[Nadja Kovačič]] *[[Brane Kovič]] *[[Breda Kovič]] *[[Nataša Kovšca]] *[[Ajda Kozjek]] *[[Jernej Kožar]] *[[Barbara Koželj Podlogar]] *[[David Kožuh]] *[[Milena Kožuh]]? *[[Igor Kranjc]] *[[Mateja Krapež]] *[[Asja Krečič]] *[[Peter Krečič]] *[[Ana Krevelj]] *[[Judita Krivec Dragan]] *[[Anabelle Križnar]] *[[Kornelija Križnič]] *[[Vesna Krmelj]] *[[Janez Kromar]] *[[Andrej Kropej]] *[[Maja Kržišnik]] roj. Krulc *[[Zoran Kržišnik]] *[[Dunja Kukovec]] *[[Seta Kurelac]] *[[Primož Kuret]] == L == *[[Primož Lampič]] *[[Ana Lavrič]] *[[Franci Lazarini]] *[[Nika Leben]] *[[Tajda Lekše]] ? *[[Vid Lenard]] *[[Marko Lesar]] *[[Goran Lesničar Pučko]] *[[Marjana Lipoglavšek]] Cimerman *Jadranka Ljubičić Plut *[[Tevž Logar]]? *[[Janez Lombergar]] *[[Aleksej Adrijan Loos]] *[[Marja Lorenčak Kiker]] *[[Maja Lozar Štamcar]] *[[Rajko Ložar]] (1904-1985) *[[Uroš Lubej (umetnostni zgodovinar)]] *[[Neža Lukančič]] *[[Alenka Lukman Košir]] == M == *[[Zala Maček]] *[[Katja Mahnič]] *[[Lovro Mahnič|Lovro (Lovre) Mahnič]] (1832-1866) *[[Branka Majerič]] *[[Gorazd Makarovič]] *[[Martina Malešič]] *[[Josip Mantuani]] (1860-1933) *[[Jassmina Marijan]] *[[Marko Marin]] *[[Marjeta Marinčič]] *[[Ivan Marković]] *([[Marijan Marolt]]) *[[Tanja Martelanc]] *[[Jožef Matijevič]] *[[Nives Marvin]] *[[Tanja Mastnak]] *[[Mateja Maučec]] *[[Andrej Medved]] *[[Katra Meke]] *[[Dejan Mehmedovič]] *[[Helena Menaše]] *[[Lev Menaše]] *[[Ljerka Menaše]] *[[Luc Menaše|Luc(ijan) Menaše]] *[[Teja Merhar]] *[[France Mesesnel]] *[[Janez Mesesnel]] *[[Boris Mihalj]] * [[Breda Mihelič]] *[[Tone Mikeln]] *[[Magda Miklavčič Pintarič]] *[[Janez Mikuž]] *[[Jure Mikuž]] *[[Marjeta Mikuž]] *[[Stane Mikuž]] *[[Breda Misja]] *[[Irene Mislej]] *[[Ana Mizerit]] *[[Jana Mlakar, muzealka]] *[[Karolina Mlakar|Karolina (Kaja) Mlakar]] *[[Eva Mlinar]] *[[Gregor Moder (*1949)|Gregor Moder (1949)]] *[[Katarina Mohar]] *[[Michel Mohor]] *[[Vojeslav Mole|Vojeslav Molè]] *([[Antonio Morassi]]) *[[Milena Moškon]] *([[Jožef Muhovič]]) *[[Matija Murko (1940)]] *[[Barbara Murovec]] *''Mina Mušinović'' == N == *[[Saša Nabergoj]] *[[Lilijana Nedić]] *[[Nelida Nemec]] *[[Renata Novak Klemenčič]] == O == *[[Franc Obal]] *[[Ana Obid]] *[[Nadja Ocepek]] *([[Gustav Ogrin]]) *[[Katja Ogrin]] *[[Minka Osojnik]] *([[Alojzij Ostrc]]) *[[Monika Osvald]] *[[Mija Oter Gorenčič]] *[[Maja Oven]] == P == *[[Daša Pahor]] *[[Olga Paulič]] *[[Eva Pavlič Seifert]] *[[Donovan Pavlinec]] *[[Andrej Pavlovec]] *[[Damjana Pečnik]] *[[Franci Pečnik]] *[[Monika Pemič]] *[[Tomaž Pengov]] *[[Nika Perne]]? *[[Robert Peskar]] *[[Gašper Peternel]] *[[Nataša Petrešin Bachelez]] *[[Eva Pezdiček]] *[[Alenka Pikl]] *[[Špela Pipan]] * [[Jelka Pirkovič]] *[[Jani Pirnat]] *[[Nina Pirnat Spahić]] *[[Bojana Piškur]] *[[Marija Mica Planinc]] (Marija Amalija Kos) *[[Lara Plavčak]] *[[Barbara Plestenjak]] Jemec *[[Božena Plevnik]] *[[Matija Plevnik]] *[[Nuša Podgornik]] *[[Mateja Podlesnik]] *[[Aljaž Pogačnik]] *[[Helena Pogačnik Grobelšek]] *[[Ana Pokrajac Iskra]] *[[Nataša Polajnar Frelih]] *[[Marjetica Polenčič|Marjetica (Metka) Polenčič]] (r. [[Jug]]) *[[Mirjam Poljanšek]] *[[Mateja Poljšak Furlan]] *[[Tina Ponebšek]] *[[Graziella Ponis Sodnikar]]? *[[Nina Popič]] *[[Ana Porok]] *[[Tina Potočnik]] *[[Peter Povh]] ? *[[Sabina Povšič]] *[[Marko Pozzetto]] *[[Cvetka Požar]] *[[Alja Predan]] *[[Tatjana Pregl Kobe]] *[[Kristina Preininger]] *[[Damjan Prelovšek]] *[[Janez Premk ml.]] *[[Iztok Premrov]] *[[Marlen Premšak]] *([[Primož Premzl]]) *[[Jovita Pristovšek]] *([[Miklavž Prosenc]]?) *[[Dejan Prša]] *[[Breda Puc Bijelič]] *[[Ana Pucelj]] *[[Mojca Puncer]] == Q == * [[Saša Quinzi|Saša (Alessandro) Quinzi]] == R == *[[Andreja Rakovec]] *[[Mira Rančov]] *[[Radivoj Rehar]]? *[[Magda Reja]]? *Matevž Remškar *[[Milko Rener]] *[[Blaž Resman]] *[[Petra Rezar]] *[[Marija Režek Kambič]] *[[Bojana Rogelj Škafar]] *[[Bojana Rogina]] *[[Aleš Rojec]] *[[Boštjan Roškar]] *[[Blaž Rotar]] *[[Braco Rotar]] *[[Borut Rovšnik]] *[[Ksenija Rozman]] *[[Kaja Rožman]] *[[Barbara Rupel]] *[[Katarina Rus Krušelj]] == S == *[[Milan Sagadin]] *[[Sandra Sajovic]] *[[Eva Sapač]] *[[Igor Sapač]] *[[Barbara Savenc]] *[[Ivan Sedej]] *[[Kristjan Sedej]] *[[Helena Senčar Šimonka]] *[[Juša Serajnik Vavken]] *[[Helena Seražin]] *[[Nada Sevšek]] *[[Anton Sigulin]] *[[Alenka Simončič]] *[[Marjeta (Metka) Simončič]] *[[Robert Simonišek]] *[[Marjetica Simoniti]] *[[Sandi Sitar]] *[[Marija Skočir]] *[[Hugo Skopal]] *[[Nina Skumavc]] *[[Ana Sluga]]? *[[Dejan Sluga]]? *[[Emil Smole]] *[[Nataša Smolič]] *[[Andrej Smrekar (umetnostni zgodovinar)]] *([[Lado Smrekar]] - galerist) *[[Tamara Soban]]? *[[Boštjan Soklič]] *[[Jakob Soklič]] *[[Ksenija Sokolov]] (por. Richardson) *[[Sarival Sosič]] *[[Nina Sotelšek]] *[[Damjan Sova]] *[[Špela Spanžel]] *[[Avguštin Stegenšek]] *[[France Stelé (umetnostni zgodovinar)|France]] [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|Stelè]] *[[Melita Stele`Možina|Melita Stelè Možina]] *[[Bernarda Stenovec]] *[[Lilijana Stepančič]] *[[Barbara Sterle Vurnik]] *[[Viktor Steska]] *[[Anamarija Stibilj Šajn|Anamarija Stibilj-Šajn]] *[[Breda Stepič-Cechich]] *[[Iva Stiplovšek]] (r. [[Lavrič]]) *[[Lučka Stojan]] *[[Aleš Stopar]] *[[Ivan Stopar]] *[[Anton Stupica]] *[[Urška Suhadolc]] *[[Jasna Svetina]] *[[Renske Svetlin]] == Š == *[[Dagmar Šalamun]] (Miša Šalamun, r. [[Gulič]]) *[[Tomaž Šalamun]] *[[Saša Šantel]] *[[Ferdinand Šerbelj]] *[[Fran Šijanec]] *[[Helena Šimonka]] (r. Senčar) *[[Tanja Šimonka]] *[[Božidar Šinkovec]] *[[Majda Širca Ravnikar]] *[[Nevenka Šivavec]] *[[Polona Škodič]] *[[Živa Škodlar]] *[[Breda Škrjanec]] *[[Aina Šmid]] *[[Katarina Šmid]] *[[Igor Španjol]] *[[Renata Štebih]] *[[Samo Štefanac]] *[[Vladimir P. Štefanec]] *[[Janez Šter]] *[[Irena Šterman]] *[[Tomaž Štoka]] *[[Lara Štrumej]] *[[Mojca Štuhec]] *[[France Štukl]] *[[Hanka Štular]] *([[Ivan Šubic]]) *[[Jadranka Šumi]] *[[Nace Šumi]] *[[Petra Šušteršič]] == T == *[[Boštjan Tacol]] *[[Ferdinand Tancik]] *[[Lidija Tavčar]] *[[Vesna Teržan]] *[[Urška Todosovska Šmajdek]] *[[Pavel Toplak]] *[[Tanja Tomažič]] *[[Roman Tominec]] *[[Ida Tomše]] Vrečko *[[Kristina Toplak]] *[[Pavel Toplak]] *[[Polona Tratnik]] ? *[[Tamara Trček Pečak]] *[[Alenka Trebušak]] *[[Marijan Tršar]] *[[Sara Turk]] == U == *[[Patrizia Ugrin]] *[[Andrej Ujčič]] *[[Ivana Unuk]] *[[Borut Uršič]] == V == *[[Andrejka Vabič Nose]] *[[Miha Valant]] *[[Nika Vaupotič]] *[[Rudolf Večerin]] (Rudy Vecerin) *[[Saša Vegri]] *[[Janez Veider]] *[[Ciril Velepič]] *[[Matic Veler]] *([[Vesna Velkovrh Bukilica]]) *[[Petra Vencelj]] *[[Roman Veras]]? *[[Jožko Vetrih]] *[[Maja Vetrih]] (r. Marija Marković) *[[Rok Vevar]] *[[Luka Vidmar (1977)]] *[[Polona Vidmar]] *[[Simona Vidmar]] Čelik *[[Taja Vidmar]] ([[Taja Brejc]]) *[[Vida Vidmar]] (r. [[Lajovic]]) *[[Vladimir Vidmar]] *[[Rebeka Vidrih]] *[[Tomislav Vignjevič|Tomislav Vignjević]] *[[Breda Vilhar]] *[[Gorazd Vilhar]] *[[Vera Visočnik]] *[[Branko Vnuk]] *[[Rafko Vodeb]] *[[Alenka Vodnik]] *[[Anton Vodnik]] *Barbara (Stanič) Vodopivec *[[Ines Vodopivec]] *[[Yasmín Martín Vodopivec]] *[[Andreja Volavšek]] *[[Johann Georg Vonbank]] *[[Martina Vovk]] *[[Valentina Vovk]] *[[Asta Vrečko]] *([[Ivan Vrhovec]]) *[[Polonca Vrhunc]] - Pika (r. Kokalj, por. Malič) *[[Andreja Vrišer]] *[[Sergej Vrišer]] *[[Marko Vuk]] *[[Stanko Vurnik]] == W == *[[Igor Weigl]] *[[Pepca Weiss]] *([[Fran Windischer]]) *[[Tatjana Wolf]] Belotto == Z == *[[Igor Zabel]] *[[Marijan Zadnikar]] *[[Dejan Zadravec]] *[[Franc Zalar]] *[[Darinka Zelinka]] *[[Nadja Zgonik]] *[[Milena Zlatar]] *[[Asta Znidarčič]] *[[Miha Zor]] *[[Nada Zoran]] *([[Ivan Zorman (kulturnik)|Ivan Zorman]]) *[[Božidar Zrinski]] *[[Alenka Zupan]] *[[Gojko Zupan]] *[[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019) *[[Olga Zupan]] *([[Bogo Zupančič]]) *[[Janja Zupančič]] *[[Anja Zver]] == Ž == *[[Matija Žargi]] *[[Zora Žbontar]] *[[Adela Železnik]] *[[Alenka Železnik]] *[[Karla Železnik]] *[[Marija Železnik]] *[[Milan Železnik]] *[[Janja Železnikar]] *[[Beti Žerovc]] *[[Andreja Žigon]] *[[Avgust Žigon]] *[[Bojana Žigon]] *[[Duška Žitko Podgornik]] *[[Sonja Žitko]] *[[Jan Žugel]] *[[Maja Žvanut]] *[[Simona Žvanut]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|umetnostnih zgodovinarjev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji|*]] 636k18wqewlbtt4o7k620fnwwop5qmc 0 150019 6749257 6677884 2026-09-11T21:04:54Z Upwinxp 126544 razčiščena zmeda s slikami 6749257 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Školj | image = Školj castle 02.jpg | caption = | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = nad vasjo [[Famlje]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSDP | designation1_offname = Famlje - Razvaline gradu Školj | designation1_date = 3. november 1996 | designation1_number = 5000<ref>{{RKD|5000}}</ref> | občina = Divača }} [[File:|thumb|306x306px]] '''Grad Školj''' je bil grad na skalni vzpetini (oziroma ''[[školj]]u'') visoko nad reko [[Reka (reka)|Reko]] blizu kraja [[Famlje]] in blizu [[Škocjan, Divača|Škocjana pri Divači]]. Ruševine se nahajajo na robu [[Regijski park Škocjanske jame|Regijskega parka Škocjanske jame]]. V pisnih virih je prvič omenjen leta 1426, ko je bil lastnik gradu vitez Erhardus von Scolcum. Danes so od gradu ostale le razvaline. Glede na zadnje raziskave, tehnike gradnje kažejo da je bil center gradu zgrajen približno v XIII stoletju in je služil kot manjša rezidenca za Grofe iz Devina (Italija), ki so bili na tak način bolj prisotni na območju in imeli s tem nad njim tudi boljšo kontrolo.{{navedi vir}} Lastniki gradu so bili Devinski grofje, pozneje pa njihovi dediči grofje Walsee. Po izumrtju devinske veje Walseejev leta 1483 so tukajšnje fevde podedovali avstrijski vojvode, ki so grad Školj zaupali družini [[Ravbarji|Ravbar]]. Kozma Ravbar je po letu 1547 pričel z obsežno prezidavo prejšnje graščine. Po smrti njegove druge žene Salome iz družine Neuhaus, je še nedokončno prezidanega gradu prešel leta 1569 na družino Neuhaus oziroma Andreja Neuhausa, kar so potrdili s prenosom fevda tudi Habsburžani. Družina Neuhaus prenovo gradu dokonča in ga ima v lasti naslednjih 100 let ter se preimenuje v »Neuhaus von Neukhoffell« oziroma »Neuhaus iz Novega Školja« Po smrti Janeza Viljema Neuhausa (Johann Wilhelm Neuhaus) leta 1668 grad in vsa pomembna posestva kupi Janez Krstnik De Leo, ki jih da nato v najem Baronu Andreju Danijelu Mordaxu. Baron Janez Franc Rossetti je kupil posesti od Janeza Krstnika De Leo in jih začel okoli 1675 spreminjati v udobno residenco. Ko je grad postal last barona Rosettija. Rosettiji so v 16. stoletju grad preuredili v udobno rezidenco. Uredili so tudi cesto do [[Famlje|Famelj]]. <gallery> Valvasor - Grad Školj.jpg|Grad na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679 Valvasor - Grad Školj (2).jpg|Grad na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679 Školj castle 01.jpg|V gradu </gallery> == Sklici== {{sklici}}2. Juan P. Maschio, ''Tesi di laurea: "Il castello di Školj: Tra ruderi e luci", Università degli studi di Trieste, Facoltà di Architettura (2012)'' 3. Juan P. Maschio, ''Research on Školj Castle. [https://www.facebook.com/media/set/?set=a.211528182354478.1073741828.174363716070925&type=3 Project FKS01-ŠK (Projekt Feniks)]'' == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Školj Castle}} *[http://www.divaca.si/index.php?lng=slo&vie=cnt&go=trz&id=2005122113005045 Grad Školj, občina Divača] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160316011159/http://www.divaca.si/index.php?lng=slo&vie=cnt&go=trz&id=2005122113005045 |date=2016-03-16 }} *[http://www.projektfeniks.eu/portfolio-item/fks01-sk/ PROJEKT FENIKS FKS01-ŠK (Grad Školj) Juan P. Maschio (2012)] {{-}} {{Kulturni spomeniki dp SLO}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Školj]] [[Kategorija:Famlje]] pwvro7vx9aimod9ipg32epzqub3y2b1 6749258 6749257 2026-09-11T21:05:24Z Upwinxp 126544 ups 6749258 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Školj | image = Školj castle 02.jpg | caption = Pogled na grad čez Reko | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = nad vasjo [[Famlje]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSDP | designation1_offname = Famlje - Razvaline gradu Školj | designation1_date = 3. november 1996 | designation1_number = 5000<ref>{{RKD|5000}}</ref> | občina = Divača }} '''Grad Školj''' je bil grad na skalni vzpetini (oziroma ''[[školj]]u'') visoko nad reko [[Reka (reka)|Reko]] blizu kraja [[Famlje]] in blizu [[Škocjan, Divača|Škocjana pri Divači]]. Ruševine se nahajajo na robu [[Regijski park Škocjanske jame|Regijskega parka Škocjanske jame]]. V pisnih virih je prvič omenjen leta 1426, ko je bil lastnik gradu vitez Erhardus von Scolcum. Danes so od gradu ostale le razvaline. Glede na zadnje raziskave, tehnike gradnje kažejo da je bil center gradu zgrajen približno v XIII stoletju in je služil kot manjša rezidenca za Grofe iz Devina (Italija), ki so bili na tak način bolj prisotni na območju in imeli s tem nad njim tudi boljšo kontrolo.{{navedi vir}} Lastniki gradu so bili Devinski grofje, pozneje pa njihovi dediči grofje Walsee. Po izumrtju devinske veje Walseejev leta 1483 so tukajšnje fevde podedovali avstrijski vojvode, ki so grad Školj zaupali družini [[Ravbarji|Ravbar]]. Kozma Ravbar je po letu 1547 pričel z obsežno prezidavo prejšnje graščine. Po smrti njegove druge žene Salome iz družine Neuhaus, je še nedokončno prezidanega gradu prešel leta 1569 na družino Neuhaus oziroma Andreja Neuhausa, kar so potrdili s prenosom fevda tudi Habsburžani. Družina Neuhaus prenovo gradu dokonča in ga ima v lasti naslednjih 100 let ter se preimenuje v »Neuhaus von Neukhoffell« oziroma »Neuhaus iz Novega Školja« Po smrti Janeza Viljema Neuhausa (Johann Wilhelm Neuhaus) leta 1668 grad in vsa pomembna posestva kupi Janez Krstnik De Leo, ki jih da nato v najem Baronu Andreju Danijelu Mordaxu. Baron Janez Franc Rossetti je kupil posesti od Janeza Krstnika De Leo in jih začel okoli 1675 spreminjati v udobno residenco. Ko je grad postal last barona Rosettija. Rosettiji so v 16. stoletju grad preuredili v udobno rezidenco. Uredili so tudi cesto do [[Famlje|Famelj]]. <gallery> Valvasor - Grad Školj.jpg|Grad na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679 Valvasor - Grad Školj (2).jpg|Grad na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679 Školj castle 01.jpg|V gradu </gallery> == Sklici== {{sklici}}2. Juan P. Maschio, ''Tesi di laurea: "Il castello di Školj: Tra ruderi e luci", Università degli studi di Trieste, Facoltà di Architettura (2012)'' 3. Juan P. Maschio, ''Research on Školj Castle. [https://www.facebook.com/media/set/?set=a.211528182354478.1073741828.174363716070925&type=3 Project FKS01-ŠK (Projekt Feniks)]'' == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Školj Castle}} *[http://www.divaca.si/index.php?lng=slo&vie=cnt&go=trz&id=2005122113005045 Grad Školj, občina Divača] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160316011159/http://www.divaca.si/index.php?lng=slo&vie=cnt&go=trz&id=2005122113005045 |date=2016-03-16 }} *[http://www.projektfeniks.eu/portfolio-item/fks01-sk/ PROJEKT FENIKS FKS01-ŠK (Grad Školj) Juan P. Maschio (2012)] {{-}} {{Kulturni spomeniki dp SLO}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Školj]] [[Kategorija:Famlje]] 57rqxh5fm586lz69hz08iwkfsx7wgdm 0 152448 6749263 6720783 2026-09-11T21:09:50Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika 6749263 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Trilek | image = Trilek Castle, Col, Ajdovščina, Slovenia.jpg | caption = Grad Trilek leta 2014 | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Col, Ajdovščina|Col]] nad [[Ajdovščina|Ajdovščino]] | area = | built = 16. stol., 17. stol. | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Col - Graščina Trilek | designation1_date = 8. april 1987 | designation1_number = 4976<ref>{{RKD|4976}}</ref> | občina = Ajdovščina }} '''Grad Trilek''' (v ljudskem jeziku imenovan '''Stari grad'''<ref>{{navedi splet |url=http://www.arzenal.si/sarnas/najdisce/217 |title=Trilek |accessdate=27.11.2013 |publisher=Inštitut za arheologijo: Arkas |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203003502/http://www.arzenal.si/sarnas/najdisce/217 |url-status=dead }}</ref>), {{langx|it|Castello di Trilek}} je skromen [[grad]] oziroma [[utrdba]] po drugih razlagah, ki stoji blizu naselja [[Col, Ajdovščina|Col]] nad [[Ajdovščina|Ajdovščino]]. Zgrajen v začetku 16. stoletja. Prvič je bil omenjen v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]jevi [[Topografija sodobne Vojvodine Kranjske|Topografiji sodobne Vojvodine Kranjske]] leta 1679. Struktura, ki jo sestavljata majhen stolp in dve gospodarski poslopji, je sicer na splošno nedotaknjena, vendar je od avgusta 2024 v slabem stanju in vanjo ni varno vstopiti zaradi nestabilnosti stropov in zidov. == Zgodovina == [[File:Valvasor - Grad Trilek.jpg|thumb|left|Risba kompleksa Janeza vajkarda Valvasorja (1679)]] Zgradila ga je v 16. stoletju družina Trilek kot strukturo, ki je združevala obrambne funkcije, kar v tem območju ni bilo nenavadno (konflikti med [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in lokalnimi oblastmi v poznem srednjem veku niso bili nenavadni v tem območju), s funkcijami političnega in gospodarskega zastopanja. V prvi polovici naslednjega stoletja je bil v lasti Janeza Friderika Trileka, ki je širil svoje gospostvo na Kranjskem. Dokumenti iz leta 1687 ga omenjajo kot posest Janeza Friderika Trileka, grofa Trilegkha, kjer je bil drugačen črkopis priimka verjetno posledica napak pri prepisovanju. Proti sredini 18. stoletja je bil Trilek v lasti grofa Franza Bernarda Lamberga, ki ga je leta 1756 prodal Antonu Ludviku, grofu Abramsbergu, plemiški družini, ki je živela v [[Šturje|Šturjah]]. Leta 1880 je bila nepremičnina zaradi stečaja prodana na dražbi in izbrisana iz zemljiške knjige. Porušeni grad je leta 1880 kupil meščan Božič, posest pa je bila vključena v fevd Vipava, ki je takrat pripadal grofu Carlu Federicu Antoniu Lanthieriju.<ref>{{navedi splet| url=https://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/primorska/t-7/trilek.php|title=Gradovi v Sloveniji: Trilek|language=sl|access-date=4. januar 2026}}</ref> Med enim od konsolidacijskih del na stavbi v 19. stoletju so v njej odkrili rimski miljnik, posvečen cesarju in filozofu [[Julijan (rimski cesar)|Flaviju Klavdiju Julijanu]]. Kasneje so ga premestili v [[Narodni muzej Slovenije]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je del zbirke, ki je na ogled javnosti. Med različnimi artefakti, ki so jih pozneje odkrili, je več rimskih kovancev iz 2. stoletja. ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Trilek Castle|Grad Trilek}} * [http://www.trillek.si/ Društvo Trillek, društvo za ohranitev starih običajev, Col nad Ajdovščino] {{-}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Col]] [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Trilek]] 33gd3o0slzab886dookysv6w7au75ub 0 160530 6749196 6732880 2026-09-11T19:27:27Z Pinky sl 2932 6749196 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Mehovo | image = Grad Mehovo na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679.JPG | caption = Grad Mehovo v [[Valvasor]]jevi topografiji leta 1679 | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Podgrad]] | architect = | designation1 = nkd | designation1_offname = Mehovo - Razvaline gradu | designation1_date = | designation1_number = 10836<ref>{{RKD|10836}}</ref> | občina = Novo mesto }} [[File:Grad mehovo Johannes Clobucciarich med leti 1601 - 1605.jpg|thumb|Grad mehovo Johannes Clobucciarich med letoma 1601–1605]] [[Slika:Grad Mehovo v katastru.jpg|thumb|right|320px|Grad Mehovo na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869]] '''Grad Mehovo''' ({{jezik-de|Maichau}}, ''Meichau'') je [[grad]], katerega razvaline ležijo na strmem griču – Mehovskem hribu - nad vasjo [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], 15&nbsp;km od [[Novo mesto|Novega mesta]] na obronkih [[Gorjanci|Gorjancev]]. == Zgodovina == Grad so po vsej verjetnosti pozidali grofje [[Višnjegorski]] v 12. stoletju. Leta 1162 je omenjen njihov ministerial vitez Hartwik de Micho. Prvič je bil omenjen leta 1215 kot ''castrum Michow''. V 2. polovici 13. stoletja je bil grad v lasti [[Habsburžani|Habsburžanov]], ki so ga leta 1277 dali v zastavo goriškemu grofu [[Albert II. Goriški|Albertu II]]. V prvi polovici 14. stoletja se je na Mehovo preselil [[Viljem Mengeški]], katerega nasledniki so se poimenovali po Mehovem. Leta 1374 po smrti zadnjega goriškega grofa oziroma po izumrtju istrske veje [[Goriški grofje|Goriških grofov]], je grad prešel v last [[Celjski grofje|Celjskih]]. Vendar so si dediščino lastili tudi Habsburžani, ki so grad leta 1376 »pro forma« podelili v zastavo [[Herman I. Celjski|Hermanu I]]. Po izumrtju Celjskih leta 1456 grad ponovno pridobijo Habsburžani, ki ga dajo naprej v zakup. Leta 1472 je oskrbnik in poveljnik gradu [[Ludvik Kozjaški]]; leta 1490 G. pl. Khreig; v začetku 16. stoletja sta grad in posestvo zastavljena Baltazarju Mindorferju. Grad so večkrat napadli Osmani, ki pa ga niso nikoli zasedli. Leta 1515 so ga zavzeli in opustošili uporni kmetje. Valvasor je zapisal, da so takrat ubili graščaka Baltazarja Mindorferja, njegovo ženo in dva sinova. Grad so potem obnovili in na njem so se vrstili zakupniki: od leta 1540 do 1548 je zastavni gospod H. Puchler; leta 1603 pa K. pl. Jurič. Okrog leta 1657 so odročni grad takratni lastniki grofje [[Paradeiserji]] opustili in se preselili v novo pozidano graščino [[Ruperčvrh]]. Ko je Valvasor leta 1679 grad upodobil, je še stal. Do leta 1848 so bile ohranjene še mogočne grajske razvaline, nato pa so jih porabili za zidanje šole in obnovo baročne cerkve in župnišča v Podgradu ter za postavitev božjepotne Marijine kapele pri Vinji vasi. == Galerija == <gallery> Slika:Grad Mehovo 01.jpg Slika:Grad Mehovo 02.jpg Slika:Grad Mehovo 03.jpg Slika:Grad Mehovo 04.jpg Slika:Grad Mehovo 05.jpg Slika:Grad Mehovo 06.jpg Slika:Grad Mehovo 07.jpg Slika:Grad Mehovo 08.jpg Slika:Grad Mehovo 09.jpg Slika:Grad Mehovo 10.jpg Slika:Grad Mehovo 11.jpg Slika:Grad Mehovo 12.jpg Slika:Grad Mehovo 13.jpg Slika:Grad Mehovo 14.jpg Slika:Grad Mehovo 15.jpg Slika:Grad Mehovo 16.jpg Slika:Grad Mehovo 17.jpg </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Literatura== * {{navedi knjigo |author=[[Dušan Kos]] |year=2005 |title=Vitez in Grad. |publisher=Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU |isbn=961-6500-82-1 |cobiss=219524608 |pages=}} * [[Branko Reisp]], ''Grad Mehovo'', Ljubljana, 1975 * [[Majda Smole]], ''Graščine na nekdanjem Kranjskem'', Ljubljana, 1982 * [[Ivan Stopar]], ''Gradovi na Slovenskem'', Ljubljana, 1987, ISBN 86-361-0280-4 == Glej tudi == * [[Seznam gradov]] * [[Seznam dvorcev v Sloveniji]] * [[Seznam trdnjav v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{navedi splet|url=http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/dolenjska/m-1/mehovo.php|title=Gradovi v Sloveniji:Mehovo|publisher=Slosi.info }} {{Gradovi v Sloveniji}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Mehovo]] [[Kategorija:Podgrad, Novo mesto]] 8qtpcif1lf6ywp507c596vpsl7b6bcm 0 162355 6749406 6486254 2026-09-12T05:13:40Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Valvasorji]] na [[Valvasorji (plemiška rodbina)]] 6486254 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|name=Valvasorji|native_name=|native_name_lang=|coat_of_arms=Coat of Arms of the House of Valvasor.svg|coat_of_arms_size=200px|origin={{Ikonazastave slika|Variant_flag_of_the_Serene_Republic_of_Venice.svg}} [[Beneška republika]]|country=[[Slika:Grb_vojvodine_Kranjske-CoA_of_Carniola_(ducal_hat).svg|15px]] [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]]<br>[[Slika:Grb_vojvodine_Štajerske-CoA_of_Styria_(ducal_hat).svg|15px]] [[Vojvodina Štajerska|Štajerska]]|region=|founded=16. stoletje|founder=[[Janez Krstnik Valvasor]]|dissolution=konec 18. stoletja|members=[[Janez Vajkard Valvasor]]|other_families=[[Slika:Khisl-Wappen.jpg|15px]] [[Khisli]]<br>[[Slika:Moscon Ehre 9-107a.jpg|15px]] [[Mosconi]]<br>[[Slika:COA Reuber zu Reinegg.jpg|15px]] [[Ravbarji]]|titles=[[Baron|Baroni]]<br>[[Freiherr|Svobodni gospodje]]<br>[[Svobodni gospod|Gospodje]]}} '''Valvasorji''', tudi '''Valvazorji''', '''Vavassorji''', '''Valvissorji''' ipd., so bili kranjska plemiška rodbina italijanskega izvora, ki se je na slovenskem pojavila sredi 16. stoletja, čas izumrtja pa ni popolnoma znan; prevladujoče mnenje je, da je rodbina izumrla konec 18. stoletja, medtem ko so v uradnem šematizmu za [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in [[Goriška (grofija)|Goriško]] nazadnje navedeni v seznamu kranjskega posvetnega plemstva leta 1808. Najpomembnejši predstavnik rodbine je [[Janez Vajkard Valvasor]]. == Ime == Beseda "vavassor" v srednjeveški latinščini, "valvassore" ali "varvassore" v italijanščini in "vavasseur" v francoščini je najvrjetneje izpeljana iz latinskega izraza ''vassus vassorum'' ali ''vassalus vassorum'' in pomeni v širšem smislu nosilce fevdov v visokem srednjem veku, v ožjem smislu pa nižje vazale, nižje plemiče, odvisne od višjega gospoda. Označba je imela množico oblik; iz nje se je razvilo rodbinsko ime, ki je v različicah še živo v raznih krajih Italije in Francije. O nekaterih italijanskih in francoskih nosilcih tega priimka omenja Janez Vajkard v Slavi Vojvodine Kranjske, npr. rimskega generala avguštincev in svojega sodobnika Hieronima Valvasorja in njegovega brata Dominika Valvasorja. Priimek je v pokrajini bergamo še danes močno razširjen. V času [[Slovenski narodni preporod|narodnega prebujanja]] se je v slovenski literaturi tako Janeza Vajkarda kot za druge kranjske Valvasorje uveljavila poslovenjena oblika "Valvazor". == Izvor in ustalitev na Kranjskem == Rodbina Valvasor je izvirala iz pokrajine [[Pokrajina Bergamo|Bergamo]] v severni Italiji. [[Janez Vajkard Valvasor|Janez Vajkard Valvazor]] poreklo potrjuje v [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi Vojvodine Kranjske]]: {{Citatni blok|text=Začenjam samo od časa, ko pride naš rod prvič iz Italije z Bergamaškega na Kranjsko...|author=[[Janez Vajkard Valvasor|J. V. Valvasor]]|title=[[Slava Vojvodine Kranjske]]}} === Vzpon Janeza Krstnika Valvasorja === {{Glavni članek|Janez Krstnik Valvasor}} Prvi Valvasor na [[Vojvodina Kranjska|Kranjskem]] je bil [[Janez Krstnik Valvasor]], ki je tja iz kraja [[Telgate|Telgata]] pri mestu [[Bergamo]] prišel nekoliko pred sredino 16. stoletja. Sodil je med tiste italijanske priseljence, ki so kot fužinarji, stavbeniki - predvsem pri gradnji protiturških struktur, zdravniki, lekarnarji, trgovci, finančniki in ljudje drugih poklicev dali z znanjem, podjetnostjo in organizacijsko sposobnostjo gospodarstvu [[Notranja Avstrija|notranjeavstrijskih dežel]] zaželeni in potrebni polet, pri tem pa so si tudi sami znali ustvariti veliko premoženje. Nekateri med njimi so postali ne le lastniki meščanskih hiš in zemljišč, temveč tudi zakupniki in posestniki gospostev in gradov ter so nenazadnje dosegli celo plemstvo in deželanstvo. [[Slika:Grad Leskovec.jpg|levo|sličica|Šrajbarski turn]] Janez Krstnik je [[Ljubljana|ljubljanski]] meščan postal 11. marca 1547. Trgovina z [[Majolika|majoliko]], železom in drugo robo mu je tako cvetela, da je po nekaj uspelih denarnih poslih segel še višje in že leta 1554 postal zakupnik deželnoknežjega gospostva [[Gospostvo Laško|Laško]] na [[Štajerska|spodnjem]] [[Vojvodina Štajerska|Štajerskem]], tedaj enega največjih gospostev na [[Slovenske dežele|slovenskem]]. Ko je nadvojvodu [[Karel II. Avstrijski|Karlu II.]] leta 1564 posodil 7000 goldinarjev in leta 1566 še 5000 goldinarjev, mu je vladar laško gospostvo zastavil z vsemi dohodki za vrsto let. Kot zastavni imetnik je na račun svojega posojila užival vse dohodke od gospostva in sodišča, medtem ko je deželni glavar obdržal le lastninsko pravico. Med leti 1560 in 1570 si je Janez Krstnik pridobil še nekaj gradov, gospostev in drugih posesti na spodnjem Štajerskem in Kranjskem, med njimi [[Grad Konjice|Konjice]], katere si je sicer lastil le nekaj let, [[Šrajbarski turn|Šrajbarski turn pri Krškem]], ki je bil njegovo najljubše prebivališče ter [[Medijski grad|Medijo pri Zagorju]], ki je postala kasneje rodbinski grad prednikov Janeza Vajkarda Valvasorja. Okoli leta 1570 je prevzel tudi izredno donosno deželno službo vrhovnega proviantnega mojstra oz. preskrbovalca živil za slavonski, [[Kraljevina Hrvaška (personalna unija)|hrvaški]] in obmorski del [[Vojna krajina|Vojne krajine]]. Leta 1571 so ga s posredovanjem notranjeavstrijske vlade kranjski deželni stanovi sprejeli med deželane. S tem mu je bilo priznano plemstvo in se je lahko udeleževal sej deželnega zbora, konec istega leta pa je bil celo član deželnega odbora. === Zakonski zvezi in smrt === [[Slika:Nagrobnik Janeza Krstnika Valvasorja in Emerencijane Khisl (Valvasor).png|sličica|Nagrobnik Janeza Krstnika in Emerencijane Valvasor]] Janez Krstnik je bil poročen z Emerencijano, hčerjo ljubljanskega župana [[Vid Khissel|Vida Khisla]], graščaka s Fužin pri Ljubljani, ki je pripadal krogu kranjskih protestantov, ki je neposredno sodeloval s slovenskimi [[Reformacija|reformatorji]] in kateremu je bil zaradi osebnih, družinskih in poslovnih zvez blizu tudi Janez Krstnik Valvasor. Emerencijana Valvasor je umrla 19. januarja 1572, devet let pred svojim možem. Za čas po letu 1572 o kakšni novi zakonski zvezi niJaneza Krstnika ni neposrednih podatkov, vendar je zanimiva opomba v oporoki, da želi biti pokopan ob strani prve žene Emerencijane. Z drugo ženo, ki je prihajala iz stare kranjske rodbine Vernek se Janez Krstnik ni skladal, zaradi česar sta živela ločeno. Janez Krstnik Valvasor se v tistem času omenja tudi v zvezi z dogodki v hrvaško-slovenskem kmečkem uporu leta 1573, ki je zajel tudi njegovo gospostvo Šrajbarski turn pri Krškem. Na slednjem je 2. novembra 1581 umrl kot ugleden in vpliven podjetnik, zemljiški gospod in član deželnih stanov. Potomcev ni imel. Kljub močni povezanosti s kranjskimi protestanti je v oporoki, ki jo je spisal 2. avgusta 1581, izrazil željo, da naj ga pokopljejo po katoliškem obredu. Njegov nagrobnik v špitalski cerkvi, katerega so po določilu oporoke postavili dediči, se glasi: {{Citatni blok|text=Tu leži pokopan plemeniti in pošteni gospod Janez Krstnik Vavasor s Šrajbarskega turna, zastavni imetnik gospostva Laško, ki je umrl dne 2. novembra leta 1581, in njegova žena Emerencijana rojena Khislova, ki je umrla dne 19. januarja 72. leta. Dušama obeh naj bo Bog milostljiv in usmiljen. Amen.|author=|title=}} === Oporoka === Oporoka Janeza Krstnika Valvasorja je temeljni vir, ki pojasnuje domovinstvo, izvor, zakonske in sorodstvene zveze, našteva posesti ter drugo premoženje prvega kranjskega Valvasorja. Razne zneske so prejeli poleg svojcev pokojne sestre Elizabete še drugi sorodniki. Manjši znesek je pripadel tudi soimenjakom v rojstnem Telgatu s pripombo, da je v Italiji sicer mnogo Valvasorjev, vendar da ni nihče takega sorodstva, da bi imel pravico dedovati ali kaj zahtevati od dedičev. Svojim "ubogim podložnikom" je v Laškem, na Šrajbarskem turnu in v Mediji odpustil vse dolgove v žitu, obrestih in davkih, tistim, ki pa mu niso bili ničesar dolžni, je spregledal polovico davščin v letu po svoji smrti. Glavni dediči Janeza Krstnika so bili nečaki, sinovi njegove sestre Katarine, poročene s Francem Mosconom, katerega sta z Valvasorjem družila ista narodnost in poklic. Od petih bratov Moscon je najstarejši, Janez Aleksander, ker je bil brez moških naslednikov, prejel le 10.000 forintov v gotovini od nepremičnin pa vrt in travnike pri Ptuju, Inocenca Moscona pa je Janez Krstnik izključil iz dedovanja, ker mu je bil že od mladosti dobrotnik in vzgojitelj. Tako so bili glavni dediči bratje Peter, Mihael in Mark Anton, ki so po stricu so podedovali Šrajbarski turn, Laško, posest Sperkenturn, še nekaj drugih nepremičnin, razne dragocenosti in mnogo gotovine. Za nadaljnje Valvasorje najpomembnejši, enajsti odločbi oporoke je botrovala želja Janeza Krstnika, da bi se tudi po njegovi smrti na Kranjskem ohranilo ime Valvasor. Iz tega razloga je gospostvo in grad Medijo z vsem, kar je spadalo zraven, zapustil Hieronimu Valvasorju in njegovim dedičem. Za slednjega oporoka izrecno navaja, da je zgolj njegov soimenjak in ne sorodnik ter da je Janezu Krstniku pridno služil in v telesnih slabostih zvesto stregel. Hieronimu, ki je moral biti ob sklenitvi oporoke precej mlajši od svojega dobrotnika, umrl je namreč 31 let za njim, je iz navedenih razlogov postavil pogoj, da se poroči in da ostane na Kranjskem. Ko pa bi se dogodilo, da bi imel moške potomce, mu morajo bratje Peter, Mihael in Mark Anton Moscon izplačati 10.000 forintov v gotovini. Janez Vajkard zapuščnino omenja tudi v ''Slavi Vojvodine Kranjske'': {{Citatni blok|text=Svojemu bratrancu Hieronimu Valvasorju, od katerega mi izhajamo, 10000, reci deset tisoč, goldinarjev skupaj z gradom in utrdbo Medijo in še več drugih imenj.|author=[[Janez Vajkard Valvasor|J. V. Valvasor]]|title=[[Slava Vojvodine Kranjske]]}} Zatem ponovno potrdi: {{Citatni blok|text=Od imenovanega Hieronima Valvasorja mi, sedaj na Kranjskem živeči, izhajamo...|author=[[Janez Vajkard Valvasor|J. V. Valvasor]]|title=[[Slava Vojvodine Kranjske]]}} Z upoštevanjem navedbe, da je bil Janez Krstnik Hieronimov bratranec, nastane v družinskem drevesu vrzel ene generacije. To nejasnost rešuje enajsta točka oporoke Janeza Krstnika; po vsej verjetnosti je Janez Krstnik mladega Hieronima v službo pritegnil šele na stara leta. Tako kot Hieronim so prihajali v službo Janeza Krstnika še mnogi drugi bergamski rojaki, zaradi česar je še danes v laškem okolišu prisotno hišno ime Bergomaš. V oporoki je povsem jasno navedeno, da si Valvasorja nista v sorodu, s tem pa se ujema tudi določilo enajste točke, ki varuje Hieronimovo dediščino pred pravimi sorodniki Janeza Krstnika, Mosconi. Poleg tega beseda "Vetter" tedaj še ni bila natančno opredeljena in je označevala lahko tako bratranca kot tudi daljnega sorodnika sploh. Denarna dediščina Janeza Krstnika Valvasorja je bila ključna za izdajanje knjig Hieronimovega najznamenitejšega potomca Janeza Vajkarda Valvasorja. == Hieronimovi potomci == Hieronim Valvasor se je poročil verjetno kmalu po smrti Janeza Krstnika Valvasorja z Nežo Scheyer. Premoženje si je tedaj povečal z nakupi, ukvarjal pa se je tudi s podjetniškimi posli. 12. aprila 1602 so mu kranjski deželni stanovi priznali plemstvo in deželanstvo. Od tedaj je družina vse do izumrtja pripadala kranjskemu plemstvu. Valvasorji, med njimi tudi Hieronim, so se kljub temu že od prej šteli med plemenite. Očitne težnje po povečanju ugleda in starosti rodu so pripadniki rodbine izražali tako, da so povezovali in istovetili svojo mlado družino z rodbino Janeza Krstnika in Emerencijane Valvasor iz 16. stoletja, dokaz tega pa je tudi prevzem rodbinskega grba Janeza Krstnika. To prizadevanje se zasledi tudi pri Janezu Vajkardu. [[Slika:Jernej Valvasor (izrez).png|levo|sličica|229x229_pik|Jernej Valvasor]] V zakonu Hieronima in Neže sta se rodili hčeri Lukrecija in Zofija ter sinova Jernej in Adam, ki sta rodbinsko drevo razdelila v dve liniji. Od Hieronimovih sinov se je prvi rodil Jernej (Bartholomäus) okoli leta 1596 kot prvorojeni sin in začetnik starejše rodbinske linije. Ta je po Hieronimovi smrti leta 1612 prevzel grad in gospostvo Medijo. Poročen je bil dvakrat, v prvem zakonu z baronico Marijo Elizabeto Dornberško s katero je imel štiri sinove in tri hčere, drugi zakon pa je 20. aprila 1632 v Ljubljani sklenil z [[Ana Marija Ravbar|Ano Marijo Ravbar]] s Krumperka pri Domžalah. Zapis v poročni knjigi župnije sv. Nikolaja se glasi: {{Citatni blok|text=April 1632, 20. tega meseca sta sklenila zakonsko zvezo plemeniti in žlahtni gospod Jernej Valvasor, kranjski deželni blagajnik, in plemenita mladenka Ana Marija Rauber s Krumperka, s spoštovanima gospodoma baronoma Reinprechtom Händlom, komendatorjem namškega reda, in Valerijem Mosconom kot pričama.|author=|title=}} Od 17 otrok tega zakona je bil Janez Vajkard dvanajsti. Iz njegovih del je razvidno, kako je cenil rodbino Ravbar, ter se tudi sam čutil ne le Valvasorja temveč tudi Ravbarja, poveznanost z njimi pa je vplivala tudi na očeta Jerneja. Slednji je nekako od te povezave naprej svoje delovanje bolj kot prej usmerjal v gospodarski dvig družine in se posvečal javnim zadevam. Iz dediščine po Krištofu Obritschanu, umrlem okoli leta 1615, mu je pripadel Stari grad pri Otočcu na Dolenjskem, vendar ga je prodal in leta 1641 kupil deželnosodno gospostvo Gamberk pri Zagorju ter na gradu Gamberk opravljal upravne in sodne dolžnosti, vezane z lastništvom. Na Štajerskem je leta 1630 prevzel posestvo Širje pri Zidanem mostu in ga obdržal tudi le krajši čas; omenjeni gradovi so bili namreč na puntarskem udaru med [[Drugi slovenski kmečki upor|drugim velikim slovenskim kmečkim uporom]] leta 1635. [[Slika:Medija Castle 1900.jpg|sličica|228x228_pik|[[Medijski grad|Grad Medija]] leta 1900. Zaradi uničenja med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]] je od celotnega poslopja danes ohranjena zgolj kapela.]] Ukvarjal se je tudi z drugimi gospodarskimi posli. Zelo je izboljšal dedni grad Medijo, ob katerm je postavil nova gospodarska poslopja in kapelo, pri kateri je 2. avgusta 1650 napravil trajno ustanovo v tej obliki, da se berejo tedensko tri maše, od teh pri nedeljski maši evangelij v slovenščini, ob ponedeljkih pa maša zadušnica za umrle iz družine. Pravico do ustanove je imel najstarejši sin, vendar pa je pred njim imel prednost sin, ki bi vstopil v duhovniški stan. Nosilec te ustanove je imel užitek štirih kmetij brez vsakršne naklade, in sicer ene v Koprivnici in treh v Podgorici v morvški fari. Iz te ustanove je moral preživljati stanujočega duhovnika. Odslej je bila v kapeli tudi rodbinska grobnica. Jernej Valvasor je umrl konec leta 1651 ali začetek leta 1652. Od 24 otrok Jerneja Valvasorja jih je veliko umrlo že v otroških letih. Rodbinsko linijo so tako nadaljevali sin Karel iz prvega zakona ter Janez Vajkard in Janez Herbard iz drugega zakona. Od številnih sorojencev Janeza Vajkarda so bili ob izidu ''Slave'' leta 1689 živi le še polbrat Karel, polsestra Elizabeta, nuna v Mekinjah, in mlajši brat Volfgang Jernej, župnik in komisar v Žalcu. Leto pred tem je umrl tudi najstarejši sin Jerneja in Ane Marije Janez Dietrich, ki je družino zaradi [[Morganatska zakonska zveza|morganatske zveze]] že davno prej zapustil in se umaknil iz dežele. [[Slika:Ana Marija Valvasor (Ravbar) (izrez).png|levo|sličica|230x230_pik|Ana Marija Valvasor, roj. Ravbar]] Po jernejevi poti je šel tudi sin Karel iz prvega zakona, ki je pred očetovo smrtjo prevzel deželskosodno gospostvo Gamberk. Po materini smrti leta 1657 je Karel prevzel še Medijo in postal varuh svojih mlajših sorojencev, katerim je kasneje izplačal tudi njihov delež. Medijo je okoli leta 1670 prodal polbratu Janezu Herbardu, najbrž pred letom 1667 kupil Belnek pri Moravčah in tega leta kupil grad Moravče. Prodal je tudi Gamberk. Ker je rodbina številčno naraščala, se je črpalo in cepilo prvotno premoženje. Tudi menjave in prodaje družinskim članom so verjetno vsaj delno posledica obveznosti, ki jih je Karel imel kot senior starejše rodbinske linije do mlajših rodbinskih članov. Tako kot oče se je Karel uveljavil v javni upravi in bil v letih 1665-1667 in ponovno med leti 1682-1685 deželni odbornik. Leta 1667 je bil povzdignjen tudi v dedni baronski stan. Hkrati si je ta naslov pridobila še mlajša rodbinska linija. Po svojih posestvih so Valvasorji dobili predikat: ''svobodni gospodje in gospe Medijski, gospodje in gospe Belneški in Završki'' ([[Nemščina|nemško]] ''Freiherren und Freiherrinen von Galleneck, Herrn un Herrinen zu Wildeneck und Neudorf''). Mlajša linija, ki je tedaj prejela baronski naziv, je imela v lasti tudi [[grad Zavrh]] (Neudorf), ki je postal drugi rodbinski grad Valvasorjev. Kdaj je prešel v njihovo last ni znano, v ''Slavi Vojvodine Kranjske'' (1689) pa Janez Vajkard navaja, da je grad že vrsto let njihov. Naslednji Valvasor na Zavrhu je bil Janez Krstnik, nato je grad imela v lasti vdova Regina Sidonija, za njo pa sin Adam Seifried, ki je z otroki Janeza Herbarda grad zamenjal za Medijo. Po smrti Janeza Herbarda leta 1681 je dedni grad Medijo z zamenjavo za grad Zavrh in znesek denarja pridobil od njegovih dedičev Adam Seifried, sin Janeza Krstnika iz mlajše rodbinske linije. Potomci Adama Seifrieda so obdržali Medijo, potomci Janeza Herbarda Zavrh, Karlova veja je imela tedaj in vsaj še do leta 1689 Moravče, kasneje pa si je ponovno pridobila gospostvo Belnek. Posamezni člani družine so imeli svojčas v lasti tudi nekatera druga gospostva in posesti. Tako je imel Jurij Žiga Valvasor, mlajši sin Adama Valvasorja, enajst let v lasti gradič Klevišče v Tepah pri Polšniku. Bratranec Janez Vajkard o njem lakonično navaja, da je deželo zapustil, kar se je najvrjetneje zgodilo zaradi morganatske zakonske zveze. Kot lastnice posestev se omenjajo tudi ženske članice rodbine, npr. vdova Adama Apfalterja Zofija Valvasor, ki je okoli leta 1624 kupila Motnik pri Kamniku, vdova Janeza Herbarda Vlavasorja Marija Saloma, ki je kupila Sel v črnem potoku pri Litiji in vdova Janeza Herbarda Posarella Ana Elizabeta, ki je imela v lasti Volčji potok pri Kamniku. [[Slika:Valvasor - Grad Bogenšperk (2).jpg|sličica|Bakrorez [[Grad Bogenšperk|Bogenšperka]] z drugimi gradovi v ozadju; Janez Vajkard najbrž ni želel prikazati zgolj svoje posesti, temveč celotno ožjo domovino svojega rodu.]] Dejstvo je, da so bile posesti Valvasorjev razmeroma blizu prvotnega rodbinskega sedeža Medije v širšem Zasavju na vzhodnjem Kranjskem. Dlje v deželo s posestmi niso segali. [[Slika:Janez Vajkard Valvasor (cropped).jpg|levo|sličica|250x250_pik|[[Janez Vajkard Valvasor]], najznamenitejši pripadnik rodbine]] V drugi polovici 17. stoletja je rodbina dosegla najvišji družbeni vzpon. Sorodstveno se je povezala s starimi, predvsem kranjskimi rodbinami: [[Apfaltrerji|Apfalter]], [[Auerspergi|Auersperg]], [[Barbo Waxensteini|Barbo]], [[Dornberg]], Gabelkoven, Gaisruck, [[Galli|Gall]], Graffenweger, Gusitch, [[Hohenwarti|Hohenwart]], Juritsch, Lamberg, Lazarini, Lichtenberg, [[Moscon]], Posarell, Rasp, [[Ravbarji|Rauber]], Scarlichi, Scheyr, [[Schrattenbach (razločitev)|Schrattenbach]], Stürkh, Zetschker... Nosilci imena in rodu so se poročali s hčerami iz [[Baron|baronskih]] in celo [[Grof|grofovskih]] rodbin. Formalno so uveljavili baronski naziv za vse veje in se tako uvrstili med 24 baronskih rodbin, ki so imele ob koncu 17. stoletja kranjsko deželanstvo. Ob zakonu Janeza Karla z grofico Ano Elizabeto Turjaško, ki je pripadala tedaj najboljpomembnejši kranjski rodbini, je nastala zbirka portretov rodbine Valvasor, ki je kot odraz povezovanja z Janezom Krstnikom in Emerencijano vključevala tudi njuna portreta. Zbirka je bila glede prednikov Janeza Karla prvotno cela, sčasoma pa so izginili portreti Hieronim, Karel, Ana ter Janez Krstnik in Emerencijana. Od srede 18. stoletja je rodbina naglo izgubljala svojo gospodarsko moč, tembolj, saj so njena posestva že tako sodila med srednja ali celo manjša, njihova lega v stranskih dolinah proč od prometnih zvez pa tudi ni zvišala vrednosti. Rodbina je v moški liniji izumrla najbrž konec 18. stoletja. O tem se v literaturi pojavljajo zmotne navedbe, npr., da je bil zadnji moški potomec robine 15. marca 1759 umrli Jurij Siegfried, deželni mostninar na Črnučah. Utemeljena trditev je, da je kanonik [[Franc Jožef Valvasor|Franc Jožef]], sin [[Janez Karel Valvasor|Janeza Karla]] in [[Ana Elizabeta Valvasor|Ane Elizabete roj. Auersperg]], preživel svoje nečake, sinove brata Karla Jožefa, in kot zadnji Valvasor umrl v Ljubljani leta 1795, star 90 let. V uradnem šematizmu za Kranjsko se Valvasorji nazadnje navajajo v seznamu svetnega plemstva na Kranjskem leta 1808. Omenjeni šematizem je tudi zadnji svoje vrste, saj nadaljnji niso vključevali seznamov plemstva. == Grb Valvasorjev == [[Slika:Arms of the House of Valvasor.svg|sličica|Digitalizirana različica grba, izdelana po izrisu grba v [[Slava vojvodine Kranjske|''Slavi Vojvodine Kranjske'']], kjer je grb upodobljen s 15 modrimi rombi (7:5:3)]] Simbolika grba Valvasorjev je precej nepojasnjena. V deveti knjigi [[Slava vojvodine Kranjske|''Slave'']] [[Janez Vajkard Valvasor]] predstavlja romantično in skromno razlago, pri kateri se je skliceval na Milansko kroniko (1654), po kateri naj bi Valvasorjem izboljšal grb sam rimski cesar [[Neron]] v 1. stoletju po Kristusu. Dejstvo, da je grb italijanskega izvora je edino, kar je Janez Vajkard zapustil glede razlage. Ker za grb ni verodostojnih pisnih razlag ali opisanega [[Blazon|blazona]] in simbolike atributov, je razlaga pomena odvisna od razlage drugih grbov. Po mnenju avstrijskega heraldika [[Michael Göbl|dr. Michaela Göbla]] grb po zgradbi zelo spominja na mestne grbe ali mestne pečate. Gradovi, stolpi in mestna obzidja izvirajo iz heraldičnih repertoarjev številnih krajevnih grbov. Po tem je mogoče sklepati, da so Valvasorji z grbom želeli opozoriti na neko posest ali na svoj izvor iz določenega kraja. Druga glavna figura, orel v zgornjem grbovnem polju, se vedno znova pojavlja na grbih [[Lombardija|Lombardije]], ki hoče s tem pokazati na svoj položaj fevda [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] v nasprotju s papeškim fevdom. Kombinacijo obeh figur skupaj z dnom grba (voda) najdemo na zelo podoben način združeno v mestnem grbu Bergama. Število rombov na dnu grba zelo variira celo v [[Velika grbovna knjiga|''Veliki grbovni knjigi'']] Janeza Vajkarda (1687-88), kar je že njegovim sodobnikom močno oteževalo pomen razlage. Tako se je sčasoma zameglil pomen grba, ki ga je na Kranjsko v prvi polovici 16. stoletja prinesel Janez Krstnik Valvasor. {{Več slik | align = center | width = 150 | image1 = Opus insignium armorumque - cover.jpg | caption1 = Naslovnica ''Velike grbovne knjige''; grb Valvasorjev je levo spodaj prikazan s štirimi zlatimi rombi. | image2 = Opus insignium armorumque 074.jpg | caption2 = Stran 73 ''Velike grbovne knjige''; grb Valvasorjev je desno zgoraj prikazan s sedmimi rombi. | image3 = Opus insignium armorumque 116.jpg | caption3 = Stran 115 ''Velike grbovne knjige''; v grbu Valvasorjev levo v sredini so rombi nejasno prikazani. | image4 = Opus insignium armorumque 227.jpg | caption4 = Stran 226 ''Velike grbovne knjige''; grb Valvasorjev je desno v sredini prikazan s petimi zlatimi rombi. }} == Viri == *{{navedi knjigo |last=Reisp|first=Branko|authorlink=Branko Reisp|title=Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor|year=1983|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana }} *{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo.php?fbid=2455636244500828&id=1790296884368104&set=a.1791586987572427|website=Facebook|title=Heraldica Slovenica na Facebooku|date=28. maj 2019|accessdate=5. september 2024|publisher=|last=|first=}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Valvasorji]] [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Kranjski plemiči]] dd050efzxpw0vs497d0eiqywfg7lamb 0 175466 6749124 6642944 2026-09-11T14:11:20Z ~2026-46638-15 264975 /* Različice imena */ popravek tipkarske napake 6749124 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name=Tanja |image= |imagesize= |caption= |pronunciation= |gender=ženski |meaning=''tiha, mirna, molčeča'' |region=Rusija |origin=Tatjana |name day=12. januar |related name= |fotonotes= }} '''Tanja''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]] == Različice imena == [[Tanija]], [[Tatjana]], [[Tatijana]] ''Tania, Tanya Tanjana, Tanjuša''. == Izvor imena == [[Ime]] ''Tanja''<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> je [[ruščina|ruska]] skrajšana oblika iz imena [[Tatjana]]. Druga skrajšana ruska oblika oblika imena Tatjana je [[Tjaša]]. == Pomen == Tania, kot ime uporabljajo na zahodu, pa izhaja iz imena Titania, kar v osnovi pomeni »velikan« (zato ni presenetljivo, da so najbolj mogočno ladjo s kasneje najbolj tragično usodo poimenovali Titanic). V srednjeveški folklori je bila Titania Oberonova žena in vilinska kraljica. Drugače Tanja pomeni ''tiha, mirna''. == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] 7.881 nosilk imena ''Tanja''. Ime Tanja je bilo po pogostosti uporabe tega dne na 25. mestu.<ref>{{baza imen SURS|ime=Tanja|spol=Z}}</ref> Uporaba izpeljank imena: ''Tania'' (7), ''Tanija'' (21), medtem ko imena ''Tanya, Tanjana'' in ''Tanjuša'' niso bila uporabljena. == Osebni praznik == V [[cerkveni koledar|koledarju]] je ''Tanja'' uvrščena k imenu ''Tatjana'', ki praznuje [[god]] [[12. januar]]ja.<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana, 1990 {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe z imenom Tanja == [[Tanja Ribič]], [[Tanja Žigon]], [[Tanja Grmovšek]], [[Tanja Žagar]], [[Tanja Bivic]], [[Tanja Starič]], [[Tanja Borčič-Bernard]], Tanja Bezjak == Glej tidi == * [[seznam osebnih imen na T]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] 2g7wm6sltp9dbbbjub56xy6wrusprc5 6749125 6749124 2026-09-11T14:11:34Z ~2026-46638-15 264975 /* Izvor imena */ popravek tipkarske napake 6749125 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name=Tanja |image= |imagesize= |caption= |pronunciation= |gender=ženski |meaning=''tiha, mirna, molčeča'' |region=Rusija |origin=Tatjana |name day=12. januar |related name= |fotonotes= }} '''Tanja''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]] == Različice imena == [[Tanija]], [[Tatjana]], [[Tatijana]] ''Tania, Tanya Tanjana, Tanjuša''. == Izvor imena == [[Ime]] ''Tanja''<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> je [[ruščina|ruska]] skrajšana oblika iz imena [[Tatjana]]. Druga skrajšana ruska oblika imena Tatjana je [[Tjaša]]. == Pomen == Tania, kot ime uporabljajo na zahodu, pa izhaja iz imena Titania, kar v osnovi pomeni »velikan« (zato ni presenetljivo, da so najbolj mogočno ladjo s kasneje najbolj tragično usodo poimenovali Titanic). V srednjeveški folklori je bila Titania Oberonova žena in vilinska kraljica. Drugače Tanja pomeni ''tiha, mirna''. == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] 7.881 nosilk imena ''Tanja''. Ime Tanja je bilo po pogostosti uporabe tega dne na 25. mestu.<ref>{{baza imen SURS|ime=Tanja|spol=Z}}</ref> Uporaba izpeljank imena: ''Tania'' (7), ''Tanija'' (21), medtem ko imena ''Tanya, Tanjana'' in ''Tanjuša'' niso bila uporabljena. == Osebni praznik == V [[cerkveni koledar|koledarju]] je ''Tanja'' uvrščena k imenu ''Tatjana'', ki praznuje [[god]] [[12. januar]]ja.<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana, 1990 {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe z imenom Tanja == [[Tanja Ribič]], [[Tanja Žigon]], [[Tanja Grmovšek]], [[Tanja Žagar]], [[Tanja Bivic]], [[Tanja Starič]], [[Tanja Borčič-Bernard]], Tanja Bezjak == Glej tidi == * [[seznam osebnih imen na T]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] 0e433i2xb528nnecu2gm021zrjyeqc1 6749126 6749125 2026-09-11T14:11:47Z ~2026-46638-15 264975 popravek tipkarske napake 6749126 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name=Tanja |image= |imagesize= |caption= |pronunciation= |gender=ženski |meaning=''tiha, mirna, molčeča'' |region=Rusija |origin=Tatjana |name day=12. januar |related name= |fotonotes= }} '''Tanja''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]]. == Različice imena == [[Tanija]], [[Tatjana]], [[Tatijana]] ''Tania, Tanya Tanjana, Tanjuša''. == Izvor imena == [[Ime]] ''Tanja''<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> je [[ruščina|ruska]] skrajšana oblika iz imena [[Tatjana]]. Druga skrajšana ruska oblika imena Tatjana je [[Tjaša]]. == Pomen == Tania, kot ime uporabljajo na zahodu, pa izhaja iz imena Titania, kar v osnovi pomeni »velikan« (zato ni presenetljivo, da so najbolj mogočno ladjo s kasneje najbolj tragično usodo poimenovali Titanic). V srednjeveški folklori je bila Titania Oberonova žena in vilinska kraljica. Drugače Tanja pomeni ''tiha, mirna''. == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] 7.881 nosilk imena ''Tanja''. Ime Tanja je bilo po pogostosti uporabe tega dne na 25. mestu.<ref>{{baza imen SURS|ime=Tanja|spol=Z}}</ref> Uporaba izpeljank imena: ''Tania'' (7), ''Tanija'' (21), medtem ko imena ''Tanya, Tanjana'' in ''Tanjuša'' niso bila uporabljena. == Osebni praznik == V [[cerkveni koledar|koledarju]] je ''Tanja'' uvrščena k imenu ''Tatjana'', ki praznuje [[god]] [[12. januar]]ja.<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana, 1990 {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe z imenom Tanja == [[Tanja Ribič]], [[Tanja Žigon]], [[Tanja Grmovšek]], [[Tanja Žagar]], [[Tanja Bivic]], [[Tanja Starič]], [[Tanja Borčič-Bernard]], Tanja Bezjak == Glej tidi == * [[seznam osebnih imen na T]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] jr13jt4mz6gk4t5mqckp7nunud6tv7c 6749127 6749126 2026-09-11T14:12:34Z ~2026-46638-15 264975 /* Znane osebe z imenom Tanja */ popravek tipkarske napake 6749127 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name=Tanja |image= |imagesize= |caption= |pronunciation= |gender=ženski |meaning=''tiha, mirna, molčeča'' |region=Rusija |origin=Tatjana |name day=12. januar |related name= |fotonotes= }} '''Tanja''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]]. == Različice imena == [[Tanija]], [[Tatjana]], [[Tatijana]] ''Tania, Tanya Tanjana, Tanjuša''. == Izvor imena == [[Ime]] ''Tanja''<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> je [[ruščina|ruska]] skrajšana oblika iz imena [[Tatjana]]. Druga skrajšana ruska oblika imena Tatjana je [[Tjaša]]. == Pomen == Tania, kot ime uporabljajo na zahodu, pa izhaja iz imena Titania, kar v osnovi pomeni »velikan« (zato ni presenetljivo, da so najbolj mogočno ladjo s kasneje najbolj tragično usodo poimenovali Titanic). V srednjeveški folklori je bila Titania Oberonova žena in vilinska kraljica. Drugače Tanja pomeni ''tiha, mirna''. == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] 7.881 nosilk imena ''Tanja''. Ime Tanja je bilo po pogostosti uporabe tega dne na 25. mestu.<ref>{{baza imen SURS|ime=Tanja|spol=Z}}</ref> Uporaba izpeljank imena: ''Tania'' (7), ''Tanija'' (21), medtem ko imena ''Tanya, Tanjana'' in ''Tanjuša'' niso bila uporabljena. == Osebni praznik == V [[cerkveni koledar|koledarju]] je ''Tanja'' uvrščena k imenu ''Tatjana'', ki praznuje [[god]] [[12. januar]]ja.<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana, 1990 {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe z imenom Tanja == [[Tanja Ribič]], [[Tanja Žigon]], [[Tanja Grmovšek]], [[Tanja Žagar]], [[Tanja Bivic]], [[Tanja Starič]], [[Tanja Borčič-Bernard]], Tanja Bezjak. == Glej tidi == * [[seznam osebnih imen na T]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] r4jb6bb1eq5cdkvroy8w07szs4f3410 0 175468 6749132 6581071 2026-09-11T15:17:29Z TadejM 738 /* Pogostost imena */ tn 6749132 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name=Tatjana |image= |imagesize= |caption= |pronunciation= |gender=ženski |meaning=''tiha, molčeča'' |region=latinsko ime |origin=Tatiana |name day=12. januar |related name= }} '''Tatjana''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]] == Različice imena == [[Tanja]], ''Tatiana'', [[Tatijana]], ''Tatja, Tatjanca, Tia, Tiana, Tija, Tijana'' Tajana in [[Tjaša]] == Izvor imena == [[Ime]] ''Tatjana''<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> nekateri raziskovalci razlagajo iz imena ''Tacijana'' , ki se je razvil iz [[latinščina|latinskega]] imena ''Tatiana'' kar naj bi pomenilo »tiha, molčeča«. Moška oblika je ''Tatianus'' in naj bi se povezovala z imenom rimske rodbine ''Tatius''. ''Tacijan'' in ''Tacijana'' naj bi torej prvotno izhajala iz te rodbine. Ime ''Tatius'' nekateri raziskovalci pojasnjujejo iz latinskega glagola ''taceo'', kar naj bi pomenilo »molčati, biti tih, miren« ''Tatjana'', skrajšano [[Tanja]], je razširjeno [[rusija|rusko]] ime, ki je v [[Evropa|Evropo]] pa tudi k nam verjetno prišlo z rusko [[književnost]]jo. == Osebni praznik == V [[cerkveni koledar|koledarju]] ima ''Tatjana'' [[god]] [[12. januar]]ja.<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana, 1990 {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] 8.267 nosilk imena Tatjana. Ime Tatjana je bilo na ta dan po pogostosti uporabe na 21. mestu.<ref>{{baza imen SURS|ime=Tatjana|spol=Z}}</ref> Ostale oblike imena so bile uporabljene: [[Tanja]] (7.881) Tatiana (41), [[Tatijana]] (22), Tia(583), Tiana (98), Tija (210), Tijana (173) in [[Tjaša]] (6.093). Ostale oblike imena niso bile uporabljene. == Zanimivosti == ''Tacian'' je bil [[diakon]] in [[mučenec]] v času [[rim]]skega [[cesar]]ja [[Dioklecijan]]a, ki je umrl skupaj s [[škof]]om ''Hilarijem'' leta 284 (god obeh je 16. marca). ''Tacijana'' pa je bilo ime mučenke iz Rima (god 12. januarja). ''Tatjana'' je glavna junakinja [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškinovega]] [[roman]]a [[Jevgenij Onjegin]]. Na ''Tatjanin'' god (12. jan.) je v Rusiji dan odprtja univerz in praznik študentov, ki tedaj pojejo priljubljeno pesem o ''Tatjani'' ''Tatiana'' je ime majhenega planeta »številka 769« odkritega leta [[1913]]. == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na T]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] emkpsjl37p2zl3htkriytwnnkh906v1 0 176092 6749315 6746680 2026-09-12T05:03:16Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Attemsi]] na [[Attemsi (plemiška rodbina)]] 6746680 wikitext text/x-wiki {{redirect|Attems}} [[Slika:Attems-Wappen_MK1930.jpg|thumb|Izvorni grb plemiške rodbine Attems]] [[Slika:Attems Wappen korrekt gr.png|thumb|Grb grofov Attemsov]] [[Slika:Castello di Attimis, anni 70.jpg|thumb|Ruševine gradu Zgornji Attems, v Ahtenu (Attimis).]] '''Rodbina Attems''' je bila ena najvplivnejših in najpomembnejših [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemiških rodbin]] na Slovenskem, še posebej na [[Štajerska|Štajerskem]]. Na današnjem slovenskem ozemlju so imeli v lasti številna posestva in gradove. ==Izvor== Izvor rodbine Attems, je kot pri večini starih plemiških rodbin, zavit v temo. Po ugotovitvah nekaterih zgodovinarjev izhaja iz nemške rodbine grofov Monfort iz [[Konstanca|Konstance]]. Genealogija rodbine Attems, natisnjena v Ljubljani leta 1681, pa na podlagi nekega rokopisa iz [[Čedad|Čedada]] zastopa mnenje o izvoru iz [[Frankovska|Frankovske]]. Dejansko je grb frankovskih knezov identičen grbu Attemsov in je še danes sestavni del grba [[Bavarska|Bavarske dežele]]. Na podlagi skromnih srednjeveških listin se rodbina prvič omenja leta 1025 v [[Furlanija|Furlaniji]], z dednim gradom [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|Ahten (Attimis)]] (Ahten pri Nemah) pri [[Čedad|Čedadu]], ki leži na slovensko-romanski etnični meji. Mejni grof Atto, pravnuk italijanskega kralja Berengarja II., je dal zgraditi grad, ki se je po njem imenoval »grad Atto«, vendar v listinah nastopa ime različno, kot Atthymis, Attimis, Attemps, Attens, Attems. ==Zgodovina== Za ustanovitelja rodbine tako velja Henrik (umrl 1193), ker je bil njegov brat Arbo brez potomcev. V prvi polovici 13. stoletja se je rodbina razcepila na dve veji, Attems-Orzo (tudi Attimis-Orzo) in Attems-Tridente (tudi Attimis-Tridente), ki sta imeli vsaka svoj grb in sedež v furlanskem parlamentu. Rodbina Attems-Orzo, katere člani so živeli samo v Furlaniji, se je nadalje cepila na štiri veje, vendar so vse štiri do prve četrtine 19. stoletja izumrle. ===Linija Attems-Tridente=== Iz rodbine Attems-Tridente je izhajal Nikolaj (1424-83), ki je imel v zakonu z Marijo Magdaleno Breazzaco dva sinova, Friderika in Lenarta. Lenart (1449-1529) je bil ustanovitelj rodu [[Maniago|Attimis-Maniago]], katerega člani so živeli predvsem v Furlaniji, rod je izumrl leta 1949. Friderik (1449-1517) pa je bil ustanovitelj razvejane rodbine avstrijskih Attemsov. Rodbina Attems se je pričela strmo vzpenjati s prehodom [[Goriška (grofija)|goriške grofije]] pod [[Habsburžani|Habsburžane]] po letu 1500. Potem, ko je [[Beneška republika]] osvojila [[Furlanija|Furlanijo]] je del družine ostal na [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|gradu Ahten]], Nikolajev sin Friderik (* 1447; † 1521) pa je leta 1473 odšel v [[Gorica, Italija|Gorico]] in tam postal vodja urada zadnjega goriškega grofa Lenarta [[Goriški grofje|Goriškega]]. Friderik je bil kot takšen potrjen tudi po smrti Lenarta leta 1500, ko ga je rimsko-nemški cesar [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] leta 1506 imenoval za dednega upravitelja nove habsburške [[Goriška (grofija)|goriške grofije]]. === Svetokriška linija === Friderikov sin Ulvin Volfgang je bil začetnik t. i. pečanske linije ([[Peč, Gorica|Peč]] - Petzenstein, v bližini [[Miren|Mirna pri Gorici]]). Frederikov prvorojeni sin Hieronim (1477-1556) je postal začetnik svetokriške linije ([[Vipavski Križ]] - Heiligenkreuz) in je bil v letih 1531-1544 goriški deželni glavar. Leta 1544 je postal regent notranjeavstrijske vlade, kasneje pa se je uveljavil tudi kot [[Diplomacija|diplomat]]. Leta 1533 je tako bil cesarski poslanec na kongresu v Tridentu, kjer so potekala pogajanja z Benečani, pozneje pa je sodeloval pri mirovnih pogajanjih Avstrije z Benetkami. Leta 1540 je podaril vrh Skalnice za zgraditev marijine božjepotne cerkve na [[Bazilika Marije, Božje Matere|Sveti Gori pri Gorici]]. Njegov najmlajši sin Jakob Adam (1526-1590) je bil leta 1565 imenovan za deželnega glavarja in upravitelja [[Gradiščanska|Gradiščanske grofije]]. Cesar Maksimilijan II. ga je leta 1571 povzdignil v viteza zlate ostroge. Leta 1582 je dal nadvojvoda Karel poklicati Jakoba Adama na svoj dvor v [[Graz|Gradec]], s čimer so prišli Attemsi v povezavo tudi s cesarskim dvorom v [[Praga|Pragi]] in na [[Dunaj|Dunaju]]. Nadvojvoda je Jakoba Adama imenoval tudi za vzgojitelja svojega sina Ferdinanda, kasnejšega cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] Prvorojenec Jakoba Adama, Herman Attems (1564-1611) je mladost preživljal v Gorici, kasneje pa se je z očetom preselil v Gradec, kjer je do nadvojvodove smrti opravljal službo komornika. Leta 1607 ga je cesar [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] poklical na dvoru v Prago, kjer ga je imenoval za tajnega svetnika in dvornega mojstra. Herman je bil tako premožen, da je leta 1589 nadvojvodi Karlu posodil 90.000 goldinarjev. Od grofa Henrika Matije Thurn-Valsassina je Herman leta 1605 kupil posestvo Sveti Križ ([[Vipavski Križ]]), tega leta pa ga je nadvojvoda Ferdinand povzdignil v baronski stan. Rodbina je bila od cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] leta 1630 povzdignjena med državne [[grof|grofe]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. == Attemsi na Slovenskem == Na Slovenskem so Attemsi v Vipavski dolini pridobili posest Sveti Križ (danes [[Vipavski Križ]]), ki jo je kupil leta 1605 Friderikov vnuk Herman Attems (1564-1611) od grofov Thurn-Valsassina. Na Vipavskem Križu so dali Attemsi leta 1634 zgraditi [[Kapucinski samostan Vipavski Križ|kapucinski samostan]]. [[Slika:Ignaz Maria Attems Litho.jpg|150px|thumb|grof Ignacij Marija III. Attems]] [[Slika:Graz-Palais Attems1.JPG|thumb|150px|Palača Attemsov v Gradcu, ki jo je dal leta 1716 zgraditi grof Ignacij Marija Attems]] Grof Ignacij Marija Attems (1652-1732) je po letu 1687 deloval v [[Graz|Gradcu]], tedanjem središču [[Štajerska (vojvodina)|vojvodine Štajerske]]. Z nakupi gradov in posestev na spodnjem Štajerskem je postal eden vodilnih aristokratov v tem delu dežele. Pridobil je gradove [[Grad Podčetrtek|Podčetrtek]], [[Dvorec Štatenberg|Štatenberg]], [[Grad Hartenštajn|Hartenštajn]], [[Grad Pilštanj|Pilštanj]], [[Grad Brežice|Brežice]], [[Grad Rajhenburg|Brestanico]] in [[Grad Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]]. Konec 17. stoletja je dal postaviti [[dvorec Štatenberg]], baročno prezidal in umetnostno opremil pa je starejše gradove v [[Brežice|Brežicah]], [[Podčetrtek|Podčetrtku]] in [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]]. Kupil je tudi gospostvo Gösting pri Gradcu z uradom Aigen. Z drugo poroko z grofico [[Herbersteini|Kristijano Herberstein]] pa je pridobil še [[Grad Vurberk]]. Attemsi so pridobili tudi nekaj pomembnejših položajev med cerkvenimi dostojanstveniki. Grof [[Ernest Amadej Attems]] je bil [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski knezoškof]], Jožef Oswald (1679-1744) [[Lavantinska škofija|lavantinski škof]], grof Otokar (1815-1867) pa [[Škofija Gradec - Sekova|graško-sekovski škof]], ki je leta 1862 vodil pogrebno slovesnost za [[Anton Martin Slomšek|Antonom Martinom Slomškom]]. Grof [[Karel Mihael Attems|Karel Mihael]] iz linije Attems-Petzenstein je bil prvi [[Goriški nadškofje|goriški nadškof]]. Attemsi so bili vse do konca [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]] tudi lastniki: [[dvorec Dornava|dvorca Dornava]], [[minoritski samostan Olimje|gradu Olimje]], [[grad Goričane|gradu Goričane]] in drugih. Po II. svetovni vojni je bila večina njihovega premoženja [[nacionalizacija|nacionalizirana]], nekateri člani rodbine pa pobiti. Potomci Attemsov danes živijo v Italiji in Avstriji, z zakonom o denacionalizaciji pa so dobili vrnjene tudi nekatere nekdanje posesti na slovenskem Štajerskem. == Predstavniki rodbine == V zgodovino rodbine so se zapisali številni njeni člani, ki so se proslavili s svojimi deli: * [[Ignacij Marija Attems]], Svetokriški (Heiligenkreuz) (1652–1732), grof, ljubitelj umetnosti, zbiralec * [[Ernest Amadej Attems]], Svetokriški (Heiligenkreuz) (1694-1757), [[Ljubljana|ljubljanski]] [[škof]] in [[knez]] * [[Ferdinand Marija I. Attems]], Svetokriški (Heiligenkreuz) (1746−1820), štajerski deželni glavar * [[Ignac Marija III. Attems]], grof Svetokriški (* 24. februar 1774 v Gradcu; † 24. februar 1861 v Gradcu), štajerski deželni glavar; * [[Karel Mihael Attems]], Petzensteinski (1711-1774), prvi goriški (nad)škof * [[Sigismund Attems]], Petzensteinski (1708–1758), grof * [[Ana Auersperg Attems|Ana (Marija Rozalija) Auersperg Attems]], slikarka * [[Maria Gertruda Attems]], zgodovinarka * [[Žiga Attems-Petzensteinski]], zgodovinar in deželni upravitelj Goriške poknežene grofije == Galerija == <gallery> Slika:Graz Sackstraße 17 L1270644.jpg|Palača Attems v Gradcu na Sackstraße Slika:Schloss Dornau (Dornava) 18. Jh, Einfahrt.jpg|[[Dvorec Dornava]] Slika:Schloss Štatenberg.jpg|[[Dvorec Štatenberg]], notranje dvorišče Slika:Stallburggasse 4.jpg|Palača Attems-Gilleis na Dunaju Slika:Grad Podčetrtek.jpg|[[Grad Podčetrtek]] Slika:Baden-Erzherzog-Rainer-Ring-23-(Palais-Attems-Gilleis)-(vor-1899).jpg|Vila Attems-Gilleis v Badnu pri Dunaju </gallery> <gallery> Slika:Graz-Elisabethstraße52-VillaAttems-Petzenstein.JPG|Vila Attems-Petzenstein v Gradcu Slika:Schloss Gösting (Attems) - Rückseite.JPG|Dvorec Gösting pri Gradcu Slika:Samostan-dvorec Olimje.jpg|Dvorec - samostan Olimje Slika:Slovenska Bistrica (14) (5306033884).jpg|[[Grad Slovenska Bistrica]] Slika:Slovenska Bistrica (37) (5305442401).jpg|Notranjost gradu Slovenska Bistrica Slika:Hall of Knights (Brežice Castle).jpg|Viteška dvorana [[grad Brežice|gradu Brežice]] </gallery> == Viri == * Ilwof Franz: Die Grafen von Attems: Freiherren von Heiligenkreuz in ihrem Wirken in und für Steiermark. Graz, Verlags-Buchhandlung "Styria", 1897. * Attems E.: I castelli e la famiglia d'Attems, Udine 1892. * Frank Urlike, Šerbelj Ferdo: ''Kratka zgodovina grofov Attems'', v Zborniku Občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, {{COBISS|ID=2140932}}, ISBN 978 961 91537 4 1 ==Zunanje povezave== *[http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y Nepartizanski boj proti okupatorju na Slovenskem: primer plemiške rodbine Maasburgov in sorodnikov] pridobljeno 07.01.2021 ==Glej tudi== *[[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Posavje]] {{normativna kontrola}} 4opyz6a6bf6b74xt8hlvvwjo2s5ujou 0 178392 6749510 1304099 2026-09-12T09:21:38Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Attemsi (plemiška rodbina)]] 6749510 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Attemsi (plemiška rodbina)]] m2kobwe4rjjrbt7fzxidhv4nvyzpza0 0 178553 6749414 6736079 2026-09-12T05:14:36Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Windischgrätzi]] na [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)]] 6736079 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|coat_of_arms=Coat of arms of the house of Windisch Graetz.svg|caption=Grb knezov Windischgrätz|other_name=Windisch-Grätz|predikat=von/zu|country=[[Slika:Steiermark Wappen.svg|20px]] [[Štajerska]]<br /> [[Slika:Carniola coat of arms.png|20px]] [[Kranjska]]|region={{ikonazastave|Italija}} [[Italija]]<br /> {{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrija]]<br /> {{ikonazastave|Češka}} [[Češka]]<br />|etymology=[[Slovenj Gradec]]|founded=pred 1400|current_head=[[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]|titles=[[knez]]i od 1804 oz. 1822|branches=Sigmundova, Ruprehtova|members=[[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred I. von Windisch-Graetz]]<br /> [[Alfred III. von Windisch-Graetz]]|}} '''Rodbina Windischgrätz''', tudi zu/von '''Windischgraetz''', ''' zu/von Windisch-Graetz''' ali '''zu/von Windisch-Grätz''' je bila ena najuglednejših plemiških rodbin [[Avstrijsko cesarstvo|habsburške monarhije]]. Na današnjem [[Slovenija|slovenskem ozemlju]] so imeli v lasti številna posestva in [[grad]]ove. V 19. stoletju so bili poleg knezov [[Auerspergi|Auerspergov]] in grofov [[Attemsi|Attemsov]] najpomembnejša plemiška rodbina na Slovenskem. ==Legenda== [[Slika:Windischgraetz-Wappen MK1901.jpg|150px|sličica|levo]] Po legendi je v lokalnem gradu živel vitez Veriand von Graetz. Medtem ko je bil na vojnem pohodu, mu je žena rodila trojčke. V srednjem veku so celo dvojčki veljali za dokaz nezvestobe v zakonu. Ker se je žena bala, da bo kaznovana, je dva od svojih treh sinov izročila služkinji in ji ukazala, naj ju utopi v bližnjem jezeru. Vendar je Veriand med vrnitvijo iz vojne srečal ravno to služkinjo, ki je na poti k jezeru nosila košaro. Ko jo je Veriand vprašal, kam gre, je rekla, da gre k jezeru, da v njem utopi dva volčja mladiča. Veriand ji ni verjel. Odpreti je dal košaro in v njej zagledal oba fanta, v solzah pa mu je služkinja povedala resnico. Vzel je oba sinova in ju dal v oskrbo bližnjemu duhovniku. Nato se je vrnil domov, se razveselil rojstva svojega »novorojenega sina«, vendar svoji ženi ni povedal ničesar o tem, kaj se je zgodilo. Deset let pozneje je priredil veliko pojedino, na katero je povabil vse svoje prijatelje, sosede in lokalne družine. Na njej je ženi in drugim gostom predstavil svoja druga dva sinova, zdaj že močna fanta. Od takrat ima rodbina v svojem grbu dve glavi volčjih mladičev. == Zgodovina rodbine == [[Slika:Planina - Razvaline gradu Haasberg, 2.jpg|300px|thumb|desno|ruševine [[Dvorec Hošperk|dvorca Hošperk]] (Haasberg)]]Po družinski tradiciji naj bi segal njihov začetek v 11. stoletje, dejansko pa se je priimek uveljavil v [[13. stoletje|13. stoletju]] po kraju [[Slovenj Gradec]], ko se prvič omenjajo na [[Štajerska|Štajerskem]], kamor naj bi prišli iz Zgornje [[Bavarska|Bavarske]] kot ministeriali [[Andeški]]h.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}}<ref name="Biografija">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi841332/ |title=Slovenski biografski leksikon: Rodbina Windischgrätz |accessdate= |date=20.4.2016|format= |work=Slovenska biografija }}</ref> V 14. stoletju so se iz [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]] izselili in imeli posesti v [[Nemčija|nemških]], [[Češka|čeških]] in [[Ogrska|ogrskih]] deželah. Nadaljnja zgodovina Windischgraetzev je tesno povezana s [[Habsburžani]], ki so jim zaupali veliko pomembnih funkcij v notranjem in zunanjepolitičnem življenju cesarstva. Ugled in posest družine sta naglo rastla, sorodstveno so bili povezani s številnimi najuglednejšimi srednjeevropskimi rodbinami, iz vrst najvišjega plemstva, kot so [[Auersperg]]i, Breunerji, [[Esterházy|Esterhaziji]], [[Herberstein]]i, Holland Brederooki, [[Lobkowitz]]i, Radziwilli, Salmi, [[Schwarzenberg]]i, v 19. stoletju in 20. stoletju pa so se s porokami zvezali celo z vladarskimi hišami Mecklenburg-Schwerina, [[Avstro-Ogrska|Avstrije]] in Hessna.<ref name="Biografija" /> === Sigmudova linija === V 15. stoletju se je rodbina razdelila v dve liniji: Sigmundovo in Ruprehtovo. Obe sta bili leta 1551 povzdignjeni v [[baron]]ski, 1557 (Sigmund) in 1558 (Rupreht) pa v [[grof]]ovski stan.<ref name="Biografija"/> === Ruprehtova linija === Iz Ruprehtove linije sta izšli dve knežji veji. [[Slika:Alfred Windischgrätz.jpg|150px|thumb|desno| [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred Kandid von Windisch-Graetz]]]] [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|'''Alfred Kandid Ferdinand''']] (1787–1862) je bil povzdignjen med [[knez]]e leta 1804. Njegova kneževina je obsegala grofiji Egloffs in Siggen na [[Švabska|Švabskem]].<ref name="Biografija"/> Kot vojak se je naglo povzpel, leta 1833 bil že [[maršal]] v [[Praga|Pragi]], od koder je junija 1848 začel zmagoviti vojni pohod proti revolucionarjem. Pri dušenju revolucije na [[Dunaj]]u in na [[Madžarska|Madžarskem]] (skupaj s hrvaškim [[ban]]om [[Josip Jelačić|Jelačićem]]), so sodelovali tudi njegovi peteri sinovi (Alfred, Ludwig, Leopold Viktorin, August Josef, Josef Aloys). Zaradi tega in tudi zaradi siceršnje politične naravnanosti (lojalnosti do Habsburžanov) so feldmaršal Alfred in njegovi nasledniki (pripadal jim je dedni sedež v gosposki zbornici avstrijskega parlamenta) postali simbol konzervativnih sil v monarhiji.{{sfn|Žigon|1995|p=55}} Feldmaršalov vnuk, knez [[Alfred III. von Windisch-Graetz|'''Alfred August''']] (1851–1927) je bil med 1893–95 predsednik avstrijske cesarske vlade, t.i. koalicijskega ministrstva. Člani te veje so v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] kupili od [[Attemsi|Attemsov]] posesti okoli [[Rogatec|Rogatca]] in [[dvorec Strmol]].<ref name="Biografija"/> === Drugi pomembnejši člani rodbine === '''Weriand Alois''' (1790–1867), mlajši brat Alfreda Kandida Ferdinanda, je bil povišan v kneza leta 1822.<ref name="Biografija"/> Po očetu Josephu Niklasu je podedoval posestva v Spodnji Avstriji, dve posestvi blizu [[Praga|Prage]] in gospostvo Senftenberg na [[Moravska|Moravskem]], ki pa jih je prodal in sredi 19. stol. nakupil na Slovenskem (Štajerskem in Kranjskem) posestva z gradovi vred, mdr.: [[grad Bizeljsko]], [[grad Šteberk]], [[Dvorec Hošperk]] (Haasberg), [[grad Konjice]], [[Trebniški dvorec]], [[Žička kartuzija|Žičko kartuzijo]],<ref>{{navedi knjigo |author= [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]]|year= 1909 |title= Konjiška dekanija|publisher= Stegenšek Avguštin |isbn= |cobiss= 17588993|pages= }}</ref> [[Predjamski grad]], grad Logatec, [[grad Bogenšperk]], [[grad Podsreda|grad Podsredo]], [[dvorec Slatna|dvorec Slatno]], graščino v [[Oplotnica|Oplotnici]] idr.<ref name="Biografija"/>{{sfn|Žigon|1995|p=97}} <gallery mode="packed"> Slika:Postcard of Haasberg Mansion.jpg|[[dvorec Hošperk]] nekoč Slika:Trebnik dvorec1.jpg|[[Trebniški dvorec]] Slika:Podsreda01.JPG|[[grad Podsreda]] Slika:Bizeljsko Castle 02.jpg|[[grad Bizeljsko]] Slika:Logatec Castle.jpg|[[grad Logatec]] Slika:Bogenšperk vhodna stran.JPG|[[grad Bogenšperk]] Slika:Oplotnica Mansion.jpg|graščina Oplotnica<ref>{{navedi splet |url=https://www.mojaobcina.si/oplotnica/novice/protokolarni-obisk-grascine-v-oplotnici.html |title=Protokolarni obisk graščine v Oplotnici |accessdate= |date=26. maj 2016 |format= |work= }}</ref> Slika: Dvorec Strmol (2008).jpg|[[dvorec Strmol]] Slika:El Castillo de Predjama.JPG|[[Predjamski grad]] Slika:Dvorec slatna.jpg|[[dvorec Slatna nekoč]] </gallery> Kmalu po povišanju v [[knez]]a se je Weriand Alois poročil s princeso Marie Eleonore Lobkowitz, v zakonu sta imela štiri sinove in hčerko.{{sfn|Žigon|1995|p=57}} V ozadju nakupov so bili nedvomno gospodarski interesi, povezani zlasti z gradnjo [[Južna železnica|železnice do Trsta]] in možnostmi prodaje lesa. V njegovem času je [[dvorec Hošperk]] (Haasberg) dobil podobo lovskega dvorca,{{sfn|Žigon|1995|p=59}} ki pa se je dokončno izoblikovala, ko je družinska posestva na Kranjskem in Štajerskem nasledil njegov drugorojeni sin, knez '''Hugo Alfred Adolf'''.{{sfn|Žigon|1995|p=59}} Obširne posesti in priimek, ki spominja na Slovenj Gradec (pri tem pa naj bi bila ključna volja dvora), so pripravile Slovence na [[Kranjska|Kranjskem]], da so izvolili tretjega sina Werianda Aloisa '''Ernesta Ferdinanda Werianda''' (1827–1918) v letih 1880–85 za državnega poslanca v kmečki kuriji.<ref name="Biografija"/> [[Slika:Windischgraetz's Mansion Bled.jpg|200px|thumb|levo|nekdanji dvorec Ernesta Ferdinanda Werianda na Bledu]] Ernest je bil velik zbiralec [[arheologija|arheološkega]] [[orožje|orožja]] in [[numizmatika|numizmatičnega]] gradiva, ki ga pridobival z nakupi.{{sfn|Žigon|1995|p=62}} V času svojega prvega mandata je dal zgraditi veliki dvorec na [[Bled]]u,<ref>{{navedi splet |url= http://www.mdbled.si/e-razgledi/e-razgledi-2012/blejski-dvorec-knezje-rodbine-windischgratz/|title= Blejski dvorec knežje rodbine Windischgratz|accessdate=15.5.2016 |date= |format= |work= }}</ref> (kasnejšo rezidenco kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] z imenom Suvobor).{{sfn|Žigon|1995|p=62}} [[Karadžordževiči|Karađorđevići]] so dvorec leta 1938 podrli in na tem mestu začeli graditi nov dvorec, ki ga je nemški okupator predelal. Leta 1945 so objekt po naročilu [[Josip Broz Tito|Tita]] spremenili v rezidenco, ki se je imenovala Maršalov dvor. Sedanje ime Vila Bled je dobil kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Charney, Noah|year=2025|title=''Bledologija, vse, kar morate vedeti o Bledu'' |publisher=Javni zavod Turizem, Bled|isbn=978-961-93088-3-7 |cobiss=228570883 |pages=}}</ref> Sprva je bil to [[Protokol (diplomacija)|protokolarni]] objekt, danes pa je namenjen [[turizem|turizmu]]. [[Slika:Archduchess Elisabeth and Prince Otto zu Windisch-Graetz.jpg|200px|thumb|desno|knez Otto Weriand Hugo Windisch-Graetz z ženo nadvojvodinjo Elizabeto Marijo Avstrijsko]] Ernestov sin '''Otto Weriand Hugo''' (1873–1952) se je poročil z nadvojvodinjo Elizabeto Marijo Avstrijsko, vnukinjo cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] Hči zgoraj omenjenega kneza Huga Alfreda Adolfa, princesa Marie, ki se je poročila v vladarsko hišo Mecklenburg-Schwerina (1856–1929){{sfn|Žigon|1995|p=59}} in je bila po poroki znana kot '''vojvodinja Mecklenburška''', je zaslovela po svojih arheoloških izkopavanjih.<ref name="Biografija"/> Bila je strokovno izobražena ljubiteljica, veliko denarja je vložila v izkopavanja med leti 1904–15 (prekopala je mdr. [[Magdalenska gora|Magdalensko goro]]), najdbe (tudi z drugih najdišč) pa je hranila na [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]].<ref name="Biografija"/> Njena zbirka neprecenljive kulturnozgodovinske vrednosti je prišla leta 1934 na dražbo v [[Združene države Amerike|ZDA]] in je danes na ogled predvsem v Peabodyjevem muzeju v [[Cambridge, Massachusetts|Cambridgeu]] ([[Massachusetts]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) in v [[Ashmolov muzej|Ashmolovem muzeju]] v [[Oxford]]u, le skromen del je prejel [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]] v dar.<ref name="Biografija"/> Njena hči, vojvodinja '''Marie Antoinette Mecklenburško-Schwerinska''' se je v medvojnem obdobju pred nacisti umaknila v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kot sorodnica jugoslovanske kraljeve družine je bivala na [[Bled]]u in med drugo svetovno vojno tam tudi umrla. == Mlajša veja rodbine Windisch-Graetz == === Rodovnik mlajše veje rodbine === {{Tree list}} * {{Tree list/final branch}} '''Veriand Alois''' (* 1790 † 1867), 1. knez (1822–1867) ** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Alfred Adolf''' (* 1823 † 1904), 2. knez (1867–1904) *** '''[[Hugo Veriand Windisch-Grätz|Hugo Veriand]]''' (* 1854 † 1920), 3. knez (1904–1920) **** '''Hugo Vinzenz''' (* 1887 † 1959), 4. knez (1920–1959) ***** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Maximilian''' (* 1914 † 1942) ***** {{Tree list/final branch}} '''Maximilian Anton''' (* 1914 † 1976), 5. knez (1959–1976) ****** '''[[Mariano Hugo von Windisch-Grätz|Mariano Hugo]]''' (* 1955), 6. knez (1976–danes), por. 1990 z nadvojvodinjo Sofijo Avstrijsko ******* '''Maximilian Hugo''', naslednik rodbinskega naslova (* 1990) ******* '''Alexis Ferdinand''' († 2010) ******* {{Tree list/final branch}} '''Larissa Maria''' ****** {{Tree list/final branch}} '''Manfred''' (* 1963) ******* '''Nicolò''' (* 1997) ******* {{Tree list/final branch}} '''Brando''' (* 2008) **** {{Tree list/final branch}} '''Alfred Veriand''' (* 1890 † 1972), por. z Marie Isabello zu Hohenlohe-Langenburg ***** '''Christiane Anna''' ***** '''Gottfried Maximilian''' ***** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Veriand Antonius''', por. s Caroline Knott ****** '''Constantin Weriand''' (* 1962) ******* '''Leopold Veriand''' ******* {{Tree list/final branch}} '''Otto Atticus''' ****** {{Tree list/final branch}} '''Franz Karl''' (* 1964) ******* '''Maximiliana Anastasia''' (* 2004) ******* {{Tree list/final branch}} '''Augustin Georg''' (* 2006) *** {{Tree list/final branch}} '''Marie''' roj. Windisch-Grätz, kneginja Meklenburška (* 1856 † 1929) {{Tree list/end}} === Hugo Veriand von Windisch-Graetz (1854–1920)=== [[Slika:Hugo Weriand.jpg|sličica|desno|180px|thumb|Knez Hugo Veriand von Windisch-Graetz (1866-1920)]] [[Slika:Christiane Windischgrätz (1910).jpg|180px|thumb|levo|Kneginja Christiane Windisch-Graetz (1910)]] [[Knez|Knez (princ), oz. firšt]] [[Hugo Veriand Windischgrätz|Hugo Veriand]], s polnim plemiškim naslovom Hugo Veriand Alexander Wilhelm Alfred von Windisch-Graetz, se je rodil v [[Firence|Firencah]], ravno tako kot leto prej rojena sestra Olga (1853–1934). Najstarejša sestra Alexandrine (1850–1933) se je rodila v [[Strasbourg]]u, najmlajša, prej omenjana Marie (1856–1929), pa na Dunaju. {{Glavni|Hugo Veriand Windischgrätz}} [[Slika:Wien - Palais Auersperg (3).JPG|thumb|desno|palača Auersperg na Dunaju]] [[Slika:Pardowitz.jpg|300px|thumb|desno|Windischgraetzov ribnik Partovec pri [[Oplotnica|Oplotnici]], z oboro za [[Navadni jelen|jelene]]]] === Christiane Marie Windisch-Graetz roj. von Auersperg (1866-1962) === Pred poroko leta 1885 (v starosti 19 let), je princesa Christiana živela na družinskem gradu Slatna na [[Češka|Češkem]], zime pa preživljala v palači Auersperg na [[Dunaj]]u. Bila je izjemno premožna dedinja, ena od treh najbogatejših v Avstro-Ogrski.{{sfn|Henley L.|2002|p=10}} Vsakemu od svojih enajstih sinov in hčera je podarila dragoceno tiaro, vendar je tako kot mnogo [[Avstrijci|avstrijcev]], večino svojega premoženja izgubila med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Kneginja je po pripovedovanju bila zelo izobražena, odlično je slikala, pisala pesmi in čudovito igrala [[klavir]]. Med rojstvi otrok je tudi veliko potovala, med drugim je obiskala tudi [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703|title= Digitalna zbirka Pokrajinskega muzeja Maribor|accessdate= 13.5.2016|date= |format= |work= fond Windischgraetz|archive-date= 2016-06-11|archive-url= https://web.archive.org/web/20160611155244/http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703|url-status= dead}}</ref> [[Slika:Trebnik Schloss.jpg|300px|thumb|levo|razglednica [[Dvorec Trebnik|Trebniškega dvorca]]]] Kmalu po poroki je pričela z obdaritvami revnih šolarjev, o čimer je leta 1894 poročal Slovenski gospodar: »Dasi knez Windischgraetz s svojo soprogo čez zimo na Dunaju stanuje, vendar je na račun blage kneginje v konjiškem gradu vsak dan 50 šolarjev dobilo opoldne juhe in kruha. Nebeški prijatelj otrok naj veliki dobrotnici tukaj in v večnosti povrne«.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Blaga kneginja |journal= Slovenski gospodar |volume=11 |issue= 15.03.1894|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Kneginja je bila obče znana po svoji dobroti: »Svetla kneginja Kristjana je priredila pred tednom revnim šolarjem božičnico. Oblekla je 27 dečkov in 23 deklic z oblekami, katere je sama naredila ali kupila, drugim šolarjem pa je dala razdeliti obilo slaščic.«<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Božičnica v Konjicah |journal= Slovenski gospodar |volume=52|issue= 27.12.1894|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> V zahvalo so ji učenci tedanje ljudske šole (sedanje Osnovne šole pod goro) za njen rojstni dan priredili proslavo, ki so se je udeležili tudi pevci, nekaj tržanov ter graščinski uslužbenci in delavci. Slavnostni govor je tedaj imel tajnik okrajne hranilnice g. Kostanjšek, ki je v nemščini kneginji zaželel vse najboljše. Kneginja se je zahvalila za lepe želje in petje, ter obljubila, da bo otrokom kljub težkim časom še naprej pomagala. Spregovorila je tudi nekaj slovenskih besed: »Ko sem prišla kot mlada deklica v Konjice ...«<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Znani Konjičani in okoličani: Christiane Marie Auersperg |journal= Novice|volume= |issue=27.5.1999|pages= 18|publisher= Novice d.o.o.|doi= |url= |accessdate= }}</ref> Zakonca sta živela predvsem na dvorcu [[Grad Hošperk|Hošperk]] pri [[Planina, Postojna|Planini]], občasno tudi v dvorcu Trebnik v [[Slovenske Konjice|Konjicah]]. Od smrti moža Huga Werianda leta 1920 na Hošperku je živela v dvorcu Trebnik. Malo pred drugo svetovno vojno se je, iz doslej neznanega vzroka, preselila v [[Dvorec Slatna|dvorec Slatno]], verjetno zato, da bi bila bliže sinu Alfredu, ki je živel na gradu [[Grad Bogenšperk|Bogenšperk]].{{sfn|Henley L.|2002|p=40}} {| class="wikitable" |- ! HUGO VERIAND von WINDISCH-GRAETZ (1866-1920) |- ! '''∞''' |- ! CHRISTIANE MARIE roj. von AUERSPERG (1864-1962) |- | <center>'''njuni sinovi in hčerke:'''<center> |} {| class="wikitable" |- | '''LUISA MARIE''' || '''HUGO VINZENZ''' || '''ELISABETH MATHILDE''' || '''ALFRED''' || '''EDUARD VINZENZ''' || '''OLGA''' || '''WILHELMINE''' || '''FRANZ JOZEF''' || '''GABRIELLE''' || '''GOTTLIEB''' || '''MARIA ANTOINETTA''' |- | (1886-1976) || (1887-1959) || (1889-1983) || (1890-1972) || (1891-1976) || (1893-1987) || (1895-1989) || (1896-1968) || (1898-1992) || (1899-1945) || (1911-2002) |- |<center>'''∞'''<center> ||<center> '''∞'''<center> ||<center> '''∞'''<center> ||<center> '''∞'''<center> ||<center> '''∞'''<center> ||<center>'''∞'''<center> || <center>'''∞''' <center>||<center>'''∞'''<center> || <center>'''∞'''<center> || ||<center> '''∞'''<center> |- | '''Giovanni Ceschi di Santa Croce''' || '''Leontine von Fürstenberg''' || '''Leone Rosa''' || '''Isabelle von Hohenlore-Langenburg''' || '''Alexandra von Isenburg''' || '''Andreas Morsley Picard''' || '''Leonidas Economo di San Serff''' || '''Desiree von Wagner Latour''' || '''Johann von Hohenlore Schillingfürst''' || || '''Girolamo di Bosdari''' |- | || || || || || <center>'''∞'''<center> || || || || || |- | || || || || || '''Hubertus Maria von Ledebur-Wicheln''' || || || || || |} === Njuni sinovi in hčerke === '''1.''' Najstarejša hči '''Louisette''' (Lof) se je rodila na [[Dunaj]]u. Poročila se je na gradu [[Grad Hošperk|Hošperk]] (Haasberg) 30. novembra 1911, z [[grof]]om Giovannijem Ceschi di Santa Croce iz [[Trst]]a. Imela sta sedem otrok. Družina je do leta 1945 v poletnih mesecih živela na [[Grad Bizeljsko|gradu]] na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], preostali del leta pa v palači v [[Trento|Trentu]].{{sfn|Henley L.|2002|p=87}} '''2.''' Najstarejši sin '''Hugo Vinzenz''' se je rodil na Hošperku. Obiskoval je srednjo šolo v [[Feldkirchen|Feldkirchnu]]. Ekonomijo je študiral na univerzi v [[München|Münchnu]] in uspešno doktoriral. 20. novembra 1912 se je v [[Donaueschingen]]u v Nemčiji poročil s princeso Leontino Isabelle von Fürstenberg.{{sfn|Žigon|1995|p=63}} Ob izbruhu prve svetovne vojne se je udeležil bojev na avstrijski strani in bil tudi odlikovan. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je pri Windischgraetzih na Hošperku večkrat bival zadnji avstrijski cesar [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel I.]]{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Leta 1917 je Hugu Vinzenzu oče Hugo Weriand prepustil družinska posestva,{{sfn|Žigon|1995|p=64}} na katerih je po prvi vojni gospodarske dejavnosti vodil skupaj z brati, zato se je z družino iz [[Slovenske Konjice|Konjic]] preselil na dvorec [[Grad Hošperk|Hošperk]].{{sfn|Žigon|1995|p=43}} Njegovi ženi Leontini pa življenje na Hošperku (Haasbergu), ob samotnih gozdovih in neposredni bližini meje, ni bilo preveč všeč, zato sta kupila dvorec Sekirn na [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]], kjer se je Leontina za stalno naselila.{{sfn|Žigon|1995|p=64}} Hugo Vinzenz je kljub temu dal dvorec Hošperk temeljito prenoviti, urediti je dal električno napeljavo, vodno oskrbo s črpalko, skrito radiatorsko centralno ogrevanje ter telefon.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=236}}{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Sam je večinoma bival v dvorcu Sekirn ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]], del leta pa tudi na [[grad Hošperk|dvorcu Hošperk]], vse do nemške okupacije in partizanskega požiga 27. marca 1944.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} [[Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg |250px|thumb|desno]] Resnično je, da so med drugo svetovno vojno grad Hošperk občasno zasedale različne enote [[Wehrmacht|nemške vojske]], vendar ne več v marcu 1944, ko so v njem partizani tudi prespali.<ref>{{navedi splet |url=https://nova24tv.si/ko-resnica-ni-za-objavo-rtv-in-molk-o-partizanskem-pozigu-gradu-haasberg/ |title=Ko resnica ni za objavo: RTV in molk o partizanskem požigu dvorca Haasberg |accessdate=14. junij 2025 |date=13. junij 2025 |format= |work= }}</ref> '''2.1.''' V zakonu so se knezu Hugu Vincenzu in princesi Leontini von Fürstenberg rodili štirje otroki. Hči Irma se je rodila leta 1913 in se je 25. aprila 1936 na [[Dunaj]]u poročila s princem/knezom Franzem von Weikersheimom. Dvojčka Hugo Maximilian in Maximilian Anton sta se rodila 1. septembra 1914 v Donaueschingenu. Že jeseni 1933 sta se pridružila italijanskemu kraljevemu vojnemu letalstvu. Hugo Maximilian je umrl 22. avgusta 1942, v letalski nesreči nad [[Rim]]om. Maximilian Anton je kot italijanski pilot med vojno sodeloval v bojih nad [[Grčija|Grčijo]], nato pa po kapitulaciji Italije zapustil vojaško službo. Najmlajši od sinov Friedrich Karl je med drugo svetovno vojno služil v [[Wehrmacht|nemški armadi]]. Med boji je bil dvakrat pogrešan in celo razglašen za mrtvega. Po vojni je dlje časa prebival v [[Milano|Milanu]], nato pa se naselil v [[Švica|Švici]]. [[Slika:Haasberg Mansion (Dvorec Hohšperk).jpg|250px|thumb|desno|razvaline dvorca Hošperk sedaj]] '''2.1.1.''' Leta 1946 se je Maximilian Anton v [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] poročil s princeso Mario Luiso Serra di Gerace-Carafa d'Andria, v zakonu so se jima rodila sinova [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo]] (*1955) in Manfred Windischgraetz (*1963) ter hčerki Irma (*1951) in Maximiliane (*1952). '''3.''' '''Elizabeth Mathilde''' (Isen) se je rodila na [[Dunaj]]u in se leta 1961 poročila z italijanskim plemičem Leone Rosa, rojenem v [[Salerno|Salernu]]. Umrla je v kraju [[Loppio]] v [[Italija|Italiji]], leta 1983. '''4.''' '''Alfred Weriand''' se je rodil v dvorcu Trebnik v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]]. Študiral je na univerzi v Gradcu.{{sfn|Henley L.|2002|p=35}} Pridružil se je avstrijski vojni mornarici,{{sfn|Henley L.|2002|p=36}} kjer je bil pred [[Prva svetovna vojna|vojno]] [[kadet]], od leta 1917 pa [[poročnik bojne ladje]].{{sfn|Žigon|1995|p=98}} Leta 1929 se je na [[Dunaj]]u poročil s princeso Isabelle von Hohenlore-Langenburg. Do leta 1943 je z družino živel na [[grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]].{{sfn|Žigon|1995|p=65}} '''5.''' '''Eduard Vinzenz''' se je rodil v dvorcu [[Dvorec Trebnik|Trebnik]] v Slovenskih Konjicah (tedaj Gonobitz). Obiskoval je srednjo šolo v Feldkirchu, bival pa v internatu, ki so ga vodili [[jezuiti]].{{sfn|Henley L.|2002|p=45}} Študiral je v [[Berlin]]u, na visoki tehnični šoli,{{sfn|Žigon|1995|p=66}} vendar je njegov študij prekinila prva svetovna vojna. Dodelili so ga 11. polku [[Ulanci|ulancev]], lahkih konjenikov,{{sfn|Henley L.|2002|p=47}} vendar so ga na vzhodni fronti kmalu zajeli [[Rusi]], tako da je tri leta preživel v ujetništvu {{sfn|Žigon|1995|p=00}} v [[Kazan]]u in [[Taškent]]u.{{sfn|Henley L.|2002|p=46}} Po vojni je končal študij v [[Gradec|Gradcu]], ter postal diplomirani elektroinženir. Leta 1923 se je poročil s slepo princeso Alexandro von Isenburg,{{sfn|Henley L.|2002|p=65}} s katero sta imela štiri hčerke. Z družino se je oktobra 1935 iz Konjic preselil v [[Pivka|Pivko]] (tedaj sv. Peter na Krasu), kjer je prevzel vodenje [[Žaga (industrijski obrat)|žage]]{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Pod njegovim vodstvom (znotraj družinskega podjetja SICLA){{sfn|Henley L.|2002|p=85}} so leta 1937 pričeli proizvodnjo [[les]]enih [[kompozit|vezanih plošč]],{{sfn|Žigon|1995|p=00}} tovarna (po vojni znana kot Javor Pivka), pa je bolj ali manj uspešno delovala do leta 1943 in bila kasneje, kot vse rodbinsko premoženje, podržavljena. S svojo družino je bil proti koncu vojne zaradi brezvladja primoran živeti v tovarniškem skladišču{{sfn|Henley L.|2002|p=74}} vse do oktobra 1945, nato so se umaknili v [[Trst]].{{sfn|Henley L.|2002|p=114}} Umrl je v Eybachu v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Nemčiji]], leta 1976. '''6.''' '''Olga Maria''' (Oleg), se je leta 1916 na [[Grad Hošperk|Hošperku]] poročila z Andreasom Morsley Picardom, se od njega ločila{{sfn|Žigon|1995|p=00}} in se v drugo poročila z [[grof]]om Hubertusom Maria von Ledebur-Wicheln, ki je bil diplomirani inženir gozdarstva. Živela sta v graščini v [[Oplotnica|Oplotnici]].{{sfn|Žigon|1995|p=}} Hubertus je februarja 1945 skupaj s svojim sodelavcem izginil v enem od gozdnih revirjev gospodarstva Oplotnica.<ref>{{navedi knjigo |author= Zgodovinsko društvo Konjice |year= 2000|title= Zbornik Konjice z okolico, II. knjiga |publisher= Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss= 105088768|pages=131}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0|title= Nepartizanski boj proti okupatorju na Slovenskem: primer plemiške rodbine Maasburgov in sorodnikov|accessdate= |date= 2019|format= |work= |archive-date= 2021-01-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20210109074239/http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0|url-status= dead}}</ref> Njune posmrtne ostanke so pokopali na pokopališču v Slovenskih Konjicah.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=240}} Vdova Olga Marija se je po moževem izginutju zbežala v [[Trst]], k svoji mlajši sestri Wilhelmini, kasneje pa se je preselila v Casteletto di Brenzone ob [[Gardsko jezero]], kjer je umrla leta 1987. '''7.''' '''Wilhelmine''' (Wille), se je leta 1916 na Hošperku poročila z [[baron]]om Leonidasom Economo di San Serrf, iz rodbine podjetnih ter premožnih tržaških [[Grki|grških]] [[trgovina|trgovcev]], ki pa je bil od nje precej starejši. Živela sta v palači Economo v centru [[Trst]]a ter imela tri hčerke in sina. Wilhelmine je umrla leta 1989 v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]], v mestu Schönbühel na Donavi. '''8.''' '''Franz Joseph''' se je rodil v Konjicah in ni študiral na univerzi, temveč se je pridružil avstrijski armadi, kjer je služil v regimentu, poimenovanem po svojem znanem predniku, [[feldmaršal]]u Alfredu Windisch-Graetzu.{{sfn|Žigon|1995|p=00}} Po vojni se je ukvarjal s slikarstvom. Ker ni imel pravega smisla za gospodarjenje, so vse njegove finančne naložbe neslavno propadle.{{sfn|Henley L.|2002|p=73}} Po poroki z Desiree von Wagner Latour je sprva živel v dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah, nato pa se je preselil v [[New York]],{{sfn|Žigon|1995|p=00}} prevzel ameriško državljanstvo in tam leta 1968 tudi umrl. '''9.''' '''Maria Gabrielle''' (Pielle) se je rodila 1898 v dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah ter se leta 1918 na [[Dunaj]]u poročila s knezom Johannom zu Hohenlore-Schillingfürst (tudi Hans von Ratibor und Corvay).{{sfn|Žigon|1995|p=00}} Po smrti moža je tudi ona živela v mestecu Casteletto di Brenzone ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]], kjer je leta 1992 v visoki starosti umrla. '''10.''' '''Gottlieb''' se je rodil leta 1899, v [[Dvorec Trebnik|dvorcu Trebnik]] v Slovenskih Konjicah.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} Niso ohranjeni verodostojni viri o njegovi maturi, v [[Gradec|Gradcu]] ali [[Feldkirchen in Kärnten|Feldkirchnu]].{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} Študiral je gozdarstvo v [[München|Münchnu]]. Študij je moral prekiniti zaradi izbruha prve svetovne vojne, vpoklican je bil v 14. regiment [[dragonci|dragoncev]] »Fürst Windisch-Graetz«{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} in se na soški fronti boril proti Italijanom.{{sfn|Henley L.|2002|p=45}} Nikoli se ni poročil. Skupaj z materjo kneginjo Kristijano sta prebivala v [[Dvorec Slatna|dvorcu Slatna]]. Kot gozdarski inženir ter ekonomist je skrbel za strokovno plat gospodarjenja z rodbinskimi gozdovi in za prodajo lesa. Ko je bil 27. marca 1944 [[dvorec Hošperk]] požgan,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} se je umaknil k sorodnikom v [[Trst]]. Tam so ga njemu znani partizani 13. maja 1945 zvabili v avtomobil, pod pretvezo, da se morajo v Postojni pogovoriti o rodbinskem imetju,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} vendar ga odpeljali v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je za njim izgubila vsaka sled. O njegovi nadaljnji usodi je znano, da je bil kot »politično sumljiv Slovenec« zaprt v [[Škofovi zavodi|Škofovih zavodih v Šentvidu]] (danes Zavod sv. Stanislava),{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=243, 244}} zatem v sodnih zaporih, v prisilnih delavnicah na Poljanskem nasipu 52,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=242}} in nazadnje v Psihiatriji na Studencu. S Studenca je izginil, tako kot trije [[Attemsi]], aprila 1946.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2019|p=655}} '''11.''' '''Maria Antoinetta''' (Manetti), rojena leta 1911 v dvorcu Trebnik, se je leta 1941 v [[Rim]]u poročila z [[grof]]om Girolamom di Bosdari iz [[Bologna|Bologne]]. Umrla je leta 2002 v Trstu. == Gospodarske dejavnosti rodbine == Knežji [[Pohorje|pohorski]] [[gozd]]ovi na območju [[Oplotnica|Oplotnice]] so imeli upravo v Slovenskih Konjicah,<ref>{{navedi knjigo |author= Baš Angelos |year= 1965 |title= Gozdni in lesni delavci na južnem Pohorju |publisher= Slovenski etnografski muzej |isbn= |cobiss= 1444660 |pages=}}</ref> v lasti rodbine je bil tudi kamnolom [[granodiorit]]a v [[Cezlak]]u (1905-1919),<ref>{{navedi knjigo |author= Hazler Vito |year= 2011 |title= Rudniki, premogovniki in kamnolomi v Dravinjski dolini |publisher= Občina Zreče |isbn= 978-961-91854-3-8 |cobiss= 257944576 |pages= 137}}</ref> ki so ga kasneje z [[Železnica|industrijsko železnico]] povezali z Oplotnico.<ref>{{navedi knjigo |author= Škrinjar Vida |year= 1999 |title= seminarska naloga: Cezlak - moja vas |publisher= |isbn= |cobiss= 44133633 |pages=}}</ref> V okolici [[Oplotnica|Oplotnice]] je sprva delovala najmlajša pohorska [[glažuta]], v lasti kneza Windischgraetza, izpričana je tudi povezava z družbo Hauser-Prašnikar & Co, ki je po pogodbi s knezom dala zgraditi od [[Lukanja|Lukanje]] do Oplotnice cesto in kar 13 žag ob potoku [[Oplotniščica|Oplotniščici]], največ pa v [[Lukanja|Lukanji]].<ref name="ReferenceE">{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=345}}</ref> Leta 1860 je knez od pogodbe odstopil in odtlej sam upravljal sečnjo lesa, spravilo na žage in prodajo. Za spravilo lesa so na Jurgovem pod Roglo zajezili potok tako, da so lahko kontrolirano izpuščali vodo za plavljenje. To vodno pot je na podlagi avstroogrskega zakona o gozdovih iz leta 1852 večkrat odobril poseben organ v Celju. Knez Hugo Alfred Adolf Windischgraetz (*1823 †1904) je imel v bližini Oplotnice opekarno (Partovec), zato so novo steklarno (delovala je med leti 1871 in 1894),<ref>{{navedi splet |url=https://lovrencan.si/datoteke/jespa/steklarstvo-na-pohorju/steklarstvonapohorju.pdf |title=Bečan, Rok: Steklarstvo na Pohorju str. 14 |accessdate=17.3.2017 |date= |format= |work= }}</ref> sezidali iz lastne opeke. Imela je dve peči s 16 talilniki, železno vodno kolo je služilo za pogon mlina kremenčevega peska ter stop za glino, tudi lastno brusilnico z dvajsetimi delovnimi mesti. Za prevoz lesa so iz [[Kot na Pohorju|Kota]], kjer je knez imel okoli 5.000 oralov gozdov, zgradili vodno rižo. V obdobju med 1873 in 1880 je opekarna stalno zaposlovala med 80 do 100 delavcev, ki so izdelovali zahtevne in drage, tudi brušene izdelke, katere so prodajali po celi Avstriji, daleč največje količine pa preko [[Trst]]a izvažali v Orient. V [[Oplotnica|Oplotnici]] je knez imel tudi tovarno lesne volne,<ref>{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=346}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703 |title= Digitalna zbirka Pokrajinskega muzeja v Mariboru - fond Windischgraetz |accessdate= 13.5.2016 |date= |format= |work= |archive-date= 2016-06-11 |archive-url= https://web.archive.org/web/20160611155244/http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703 |url-status= dead }}</ref> saj je bila tovrstna embalaža nujno potrebna za prevoz krhkih steklenih izdelkov. Po letu 1880 (ko je pričelo primanjkovati slabše bukovine) je steklarna delala samo z eno pečjo, leta 1893 pa so prenehali s proizvodnjo. Na njenem mestu je družba Hofrichter & Co še istega leta odprla obrat za proizvodnjo upognjenega pohištva. Rodbina je imela tudi obsežne vinograde v [[Ritoznoj]]u pri Slovenski Bistrici in na [[Škalce|Škalcah]] v Slovenskih Konjicah, kjer je bila v sedanji vili Maria knežja gozdna uprava in tudi vinska klet. Gozdna uprava windischgraetzovih posestev na [[Notranjska|Notranjskem]] je bil prvotno na gradu Hošperk, vse do 1. aprila 1907, nato so jo preselili v Kačjo vas pri Planini. Od leta 1919 (pod vodstvom ing. Hoffmanna) je planinska gozdna uprava spadala pod družbo SCLABSA, vse do leta 1924, ko je bil tudi sedež gozdne uprave preseljen v Postojno. [[Slika:Glasfabrik windischgraetz.jpg|200px|thumb|levo|oznaka Windischgraetzove glažute v Oplotnici]] Do leta 1907 je na posestvu Hošperk delovala samo ena [[Žaga (industrijski obrat)|žaga]], in sicer v Planini, na lokaciji »Pod gradom«. Med prvo svetovno vojno (l. 1916) je bila zgrajena nova žaga na [[Železniško postajališče Planina|železniški postaji Planina]], namenjena predvsem obdelavi lesa iz revirja Ravnik. Leta 1922 je bila zgrajena žaga v [[Belsko|Belskem]], leta 1924 pa je bila odkupljena še nekdanja velika žaga posestnika Jurce v Postojni.{{sfn|Žigon|1995|p=89}} Leta 1934 je rodbina kupila propadlo žago v [[Pivka|Pivki]] (tedaj sv. Peter na Krasu), ki je bila nato razširjena v tovarno [[kompozit|vezanih plošč]].{{sfn|Žigon|1995|p=88}} === SCLABSA in SICLA === [[Slika:Postumia grand hotel.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji hotel Adelsbergerhof v Postojni, kjer je bila uprava družbe SCLABSA]] Delniška družba '''SCLABSA''' (Societa' Coltivazione Legnami Abbattimento Boschi S.A.), v prevodu družba za vzgojo in posek gozdov, je bila ustanovljena decembra 1919, s sedežem v Trstu.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=235}} Nekaj ustanovnega kapitala je prispevala Banca Commerciale Italiana, največji delničar je bil dr. Hugo Vinzenz Windisch-Graetz, med ostalimi delničarji je bil tudi baron Leo Economo, v upravnem odboru pa tudi grof Giovanni Battista Ceschi.<ref name="#1">{{navedi splet |url= https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=3908|title= Proces industrializacije in oblikovanje industrijske regije v prostoru severovzhodnega Jadrana (Furlanija, Primorska in Istra) (1900-1940)|accessdate=13.5.2016 |date= |format= |work= }}</ref> Podjetje je upravljalo gozdove na področju [[Planina, Postojna|Planine]], pridobilo pa si je tudi pravico za prodajo lesa z Windischgraetzovega posestva pri [[Oplotnica|Oplotnici]] in posestva Ravnik pri Planini. Na družbo so bila zemljiškoknjižno prepisana vsa na [[italija]]nski strani meje ležeča zemljišča rodbine. Po podatkih iz leta 1928 je podjetje tedaj upravljalo šest žag, s povprečno 126 zaposlenimi.<ref name="#1"/> Ustanovitev delniške družbe je pomenila zgolj novo organizacijsko in pravno obliko za opravljanje iste dejavnosti, to je pridobivanja in trgovine z lesom, s katero so se knezi Windischgraetzi ukvarjali že pred prvo svetovno vojno, oz. že od 18. stoletja dalje.<ref>{{navedi knjigo |author= Pahor Miroslav, Hajnal Ilonke|year= 1981 |title= Po jamborni cesti... v mesto na peklu|publisher= Prešernova družba|isbn= |cobiss=19370240 |pages= 39}}</ref> Generalna uprava družbe SCLABSA je bila sprva, do aprila 1933, v [[Trst]]u,<ref name="Žigon89">{{navedi knjigo |author= Žigon, Tanja |year=1995 |title=Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi |publisher= Mali d.o.o. |isbn= |cobiss=52410112 |pages=89}}</ref> nato je bila uprava premeščena v [[Postojna|Postojno]], v nekdanji hotel Adelsbergerhof (na tem kraju danes stoji Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna), v katerem je med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] svoj štab imel avstro-ogrski [[feldmaršal]] [[Svetozar Borojević von Bojna]].{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Leta 1942 se je SCLABSA zopet razdružila in so bile posamezne posestne enote zemljiškoknjižno prenesene na posamezne rodbinske člane.{{sfn|Žigon|1995|p=89}} Decembra 1928 je bila ustanovljena hčerinska delniška družba '''SICLA''' (Societa' per l'Industria ed il Commercio di Legnami Anonima), v prevodu delniška družba za industrijo ter trgovino z lesom, s sedežem v Trstu, na istem naslovu kot SCLABSA, s skoraj nespremenjenimi delničarji in člani upravnega odbora.<ref name="#1"/> Namen hčerinske družbe je bil nadaljevati z industrijsko in trgovinsko dejavnostjo, z usmeritvijo izključno v predelavo lesa, zato so bili na SICLO preneseni industrijski obrati, orodja, stroji ter z njimi povezana prevozna sredstva matičnega podjetja, predvsem žage v Postojni, Kačji vasi pri Planini in pri Belskem.{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Družba je skrbela za obdelavo in prodajo lesa iz rodbinskih gozdov, za stike s strankami in naročniki.{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Po dokapitalizaciji leta 1932 je v obeh podjetjih največji delničar ostal dr. Hugo Winzenz Windisch-Graetz, medtem ko so bili imetniki večine ostalih delnic drugi rodbinski člani. Med delničarji SICLE sta bila tudi grof Giovanni Battista Ceschi in baron Leo Economo. === FALLERSA === Leta 1938 je bila v [[Trst]]u ustanovljena delniška družba '''FALLERSA''' (Fabbrica Lestre, Legno, Reintegrato Societa' Autonoma), s sedežem v [[Como|Comu]].{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=235}} Družbo so ustanovili večinski, preko 70-odstotni delničar knez dr. Hugo Winzenz Windisch-Graetz in še štirje drugi. Knez Windisch-Graetz je imel že v lasti tovarno vezanih plošč v [[Pivka|Pivki]], furnirnico v [[Prestranek|Prestranku]], lesni obrat v Postojni in druge lesnopredelovalne obrate. Prvotno so tovarno nameravali postaviti v [[Postojna|Postojni]], vendar so se kasneje, zaradi proizvodnega postopka, ki je zahteval velike količine vode, odločili, da jo zgradijo pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] (tedaj Villa del Nevoso). Lokacija v Trnovem je bila poleg bližine [[Reka Reka|reke Reke]] ugodnejša tudi zaradi bližine [[Železnica|železnice]] in reškega pristanišča. Z gradbenimi deli so začeli v letu 1940, že leta 1943 pa so bila v veliki meri končana montažna dela strojev in opreme. Tovarna je bila med vojno leta 1945 bombardirana in poškodovana. Po vojni so proizvodnjo obnovili, tovarno pa podržavili. Prve lesonitne plošče so bile izdelane 16. aprila 1946 in so bile prve [[kompozit|vlaknene plošče]], proizvedene v Sloveniji, Jugoslaviji in na [[Balkan]]u.<ref>{{navedi splet |url=http://www.kamra.si/sl/album-slovenije/item/gradnja-tovarne-fallersa-lesonit.html |title=Kamra.siːgradnja tovarne Fallersa - Lesonit |accessdate=28.12.2016 |date= |format= |work= |archive-date=2017-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170102081052/http://www.kamra.si/sl/album-slovenije/item/gradnja-tovarne-fallersa-lesonit.html |url-status=dead }}</ref> Vse rodbinske družbe so prenehale poslovati leta 1945, arhivske dokumente o njihovem poslovanju hrani banka Intesa Sanpaolo v [[Trst]]u.<ref>{{navedi splet |url= http://intesasanpaolo.xdams.org/intesa-web/detail/imi/IT-ISP-AS00004-0002261/495-34-societa-l-industria-e-commercio-legnami-sicla-34-trieste.html |title= Banka Intesa Sanpaolo|accessdate=15. maj 2016 |date= |format= |work= }}</ref> == Predstavniki rodbine == * [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred I. von Windisch-Graetz]] (1787-1862) avstrijski [[feldmaršal]] * Alfred II. von Windisch-Graetz (1819-1876) avstrijski [[general]] * [[Alfred III. von Windisch-Graetz]] (1851-1927) avstrijski ministrski [[predsednik]] (1893-1895) * [[Hugo Weriand Windischgrätz|Hugo Weriand Windisch-Graetz]] (1854-1920) veleposestnik in politik * [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] [[veleposlanik]] [[Suvereni malteški viteški red|SMVR]] == Rodbina danes == [[Slika:Spominsko obeležje Haasberg 01.jpg|280px|sličica|desno|Napisna plošča na mestu nekdanje rodbinske kapele z grobnico Windischgrätzov, pri Planini]] Zanimanje za rodbino Windischgrätzov med zgodovinarji in drugimi raziskovalci ni le pojava današnjih dni, temveč je ta mogočna rodbina že stoletja predmet raziskav in občudovanja. Plemiška rodbina je na Slovenskem izgubila svoje mesto med in po 2. svetovni vojni, ko so bili njeni člani in sorodniki izgnani, Gotliba Engelberta Windischgraetza pa je [[OZNA]] umorila. Položaj nacionaliziranega premoženja Windischgrätzov v Sloveniji še vedno ni določen in rešen. Popolnoma drugačen položaj imajo Windischgrätzi v [[Italija|Italiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in [[Nemčija|Nemčiji]], kjer je njihov položaj še vedno skoraj nespremenjen kot pred sto leti. Družbeno zelo razpoznavna, vplivna, ugledna in premožna družina ima številne mednarodne, gospodarske, humanitarne<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?ref=embed_page# |title=Malteška pomoč Slovenija |accessdate=24. december 2025 |date= |format= |work= }}</ref> in diplomatske povezave, tudi preko [[Suvereni malteški viteški red|suverenega malteškega viteškega reda]], ki ga knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/mariano-hugo-von-windisch-graetz-windischgratz-grad-haasberg-planina-pri-rakeku-grobnica |title=Mariano Hugo von Windisch-Graetz, grad Haasberg, Planina pri Rakeku, grobnica |accessdate= |date=16. junij 2025 |format= |work= }}</ref> kot [[Ambasador|veleposlanik]] zastopa v Sloveniji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/raquodo-slovenije-brez-sovrastva-samo-ljubezen-a-tezko-jo-je-razumetilaquo |title=Do Slovenije brez sovraštva, samo ljubezen. A težko jo je razumeti. |accessdate= |date=28. september 2022 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/knez-windischgraetz-grascak-ki-pri-papezu-lobira-za-bratuskovo-446144 |title=Knez Windischgraetz, graščak ki pri papežu lobira |accessdate= |date=31. avgust 2013 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Žigon |first=Tanja |year=1992 |title=Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi|publisher=|isbn=|cobiss=31207168 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Smole |first=Majda |year=1982 |title=Graščine na nekdanjem Kranjskem|publisher=DZS|isbn=|cobiss=13303041 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar |first=Ivan |year=1986 |title=Gradovi na Slovenskem|publisher=Cankarjeva založba|isbn=|cobiss=6716928 |pages=157, 170, 320, 332}} * {{navedi knjigo |last=Cafnik |first=Franc |year=1990 |title=Zbornik Občine Slovenska Bistrica II: Gozdovi naše bogastvo in ponos|publisher=DZS|isbn=|cobiss=13303041 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Miladinović Zalaznik, Mira |year=2021 |title=Europa östlich des Westens : 30 Jahre Transition. Quo vadis?: Auf der Suche nach Gottlieb Fürst Windisch-Graetz |publisher= Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko |isbn=978-961-7014-31-0 |cobiss=88473091|language=DE}}<br> * {{navedi knjigo |last=Windisch-Graetz |first=Hugo-Vinzenz |year=1959 |title=Unsere Familiengeschichte. Bisherige Resultate, Erforschungen der Uranfänge, lose Zusammenhänge und Vermutungen, Denkwürdiges|publisher=samozaložba, Trst|isbn=|cobiss= |language=DE}} * {{navedi knjigo |author= Henley Windisch-Graetz, Lotti |year= 2002|title= Granny's Stories |publisher= Samozaložba, London|isbn= |cobiss= |pages=|language=EN }} * {{navedi revijo |last1=Miladinović Zalaznik |first1=Mira |last2= |first2= |date=|year= |title=Nepartizanski odpor proti okupatorju na Slovenskem |journal=Annales. Series historia et sociologia |volume=številka 4 (2019) |issue=letnik 29 |pages= 645-660|publisher= |doi= |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0 |magazine=|accessdate=15. junija 2024}} * {{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi841332/ |title= Slovenska biografija: Rodbina Windischgraetz |accessdate=12. junij 2025 |date= |format= |work= }}<br> * {{navedi splet |url=https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewlist.php |title=Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas |accessdate=12. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE }}<br> == [[Arhivski fond]]i == ==== Zgodovinski arhiv Celje: ==== * Veleposestvo kneza Windischgrätza v Konjicah (1923-1930): SI-ZAC/0832 (Oskrbništvo kneza Windischgrätza, kmetijska proizvodnja, gozdni urad, Lesna industrija kneza Windischgrätza) ==== [[Arhiv Republike Slovenije]]: ==== * Uprava gozdov kneza Windischgrätza Postojna (1941-1944): SI-AS 1836 * Granitna in lesna industrija Oplotnica (1845-1943): SI-AS 152 == Glej tudi == * [[Maasburgi]] * [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] * [[Trebniški dvorec]] * [[grad Predjama]] * [[Dvorec Hošperk|Dvorec Hošperk (Haasberg)]] * [[dvorec Slatna]] {{Zbirka|Category:House of Windisch-Graetz}} == Zunanje povezave == * [http://genealogy.euweb.cz/windisch/windisch4.html rodovnik rodbine Windischgrätz] pridobljeno 15. novembra 2024 * [http://www.mdbled.si/e-razgledi/e-razgledi-2012/blejski-dvorec-knezje-rodbine-windischgratz/ Blejski dvorec Windischgraetz] pridobljeno 21. februarja 2016 {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] k56hj8lnlqcsb0xa57txz6seegc84of 0 178555 6749519 1975866 2026-09-12T09:22:55Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)]] 6749519 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)]] i6ytd9r59eu89ps0zgm60gd4azcmh3c 0 178556 6749506 1975867 2026-09-12T09:21:06Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)]] 6749506 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)]] i6ytd9r59eu89ps0zgm60gd4azcmh3c 0 178573 6749363 4222863 2026-09-12T05:08:54Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Hallersteini]] na [[Hallersteini (plemiška rodbina)]] 4222863 wikitext text/x-wiki '''Hallersteini''' so bili [[plemič|plemiška rodbina]], ki je na [[Slovenija|Slovenskem]] bivala med [[12. stoletje|15.]] in 19. stoletjem, ko je po moški liniji izumrla. Med drugimi so na slovenskem posedovali posestva [[Ravbarjev grad]] pri [[Mengeš|Mengšu]], [[Grad Orehek]] in [[Grad Raka|Raški grad]]. Eden za zgodovino pomembnejših predstavnikov rodbine je bil matematik, astronom in misijonar [[Avguštin Hallerstein]] (1703-1774). ==Glej tudi== *[[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] 5whztrdt5p72ast4nle2999vskzqkym 0 178587 6749525 1307497 2026-09-12T09:23:50Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Hallersteini (plemiška rodbina)]] 6749525 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Hallersteini (plemiška rodbina)]] ebi99jv04463o2ji8ruubf891k3ccx5 0 178588 6749319 6581249 2026-09-12T05:03:50Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Andeški]] na [[Andeški (plemiška rodbina)]] 6581249 wikitext text/x-wiki [[Slika:Wappen Andechs 2.svg|thumb|300px|Grb Andeških grofov]] [[Slika:Andechs wappen.png|thumb|300px|Grb Andeških grofov]] '''Andeški''', '''Andeško-Meranski''', [[grof]]je Andeški, kasneje [[Vojvoda|vojvode]] Meranski. V 12. in prvi polovici 13. stoletja so bili ena najuglednejših [[Vojvodina Bavarska|bavarskih]] plemiških rodbin. Posesti so imeli tudi na [[Kranjska|Kranjskem]] in [[Mislinjska dolina|Mislinjski dolini]]<ref>Dolinar, str. 68</ref>, ter bili deželni upravitelji na Kranjskem in [[Mejna grofija Istra| mejni grofje (krajišniki) v Istri]]. Višek ugleda in moči so dosegli v zadnjih dveh desetletjih 12. stoletja, po imenovanju za vojvode Meranske. Leta 1208 so bili brez dokazov obtoženi sodelovanja pri umoru nemškega kralja [[Filip Švabski|Filipa Švabskega]]. Izgubili so ugled in leta 1251 izumrli po moški strani. ==Uvod, grofje von Diessen== Grofje Andeški izhajajo iz stare bavarske rodbine von Diessen, ki je imela svoje matične posesti med zgornjim tokom reke [[Lech]] in jezerom Ammer (Ammersee) ter rezidenco na Schönenbergu pri [[Dießen|Diessnu]] na jugozahodni strani jezera. Zelo vpliven je bil grof Oton II., ki si je okrog leta 1116 zgradil nov grad Wofratshausen (vzhodno od Starnberger See), ki je postal njegova nova rezidenca. Oton II. je svojo oblast iz porečja reke [[Isar]] razširil v dolini [[Inn]]a in [[Dolina reke Eisack|Isarca]] ter v [[Pustriška dolina|Pustriško dolino]]. ==Grofje Andeški == Otonov nečak Bertold I./II. († 1151)<ref name=«S1«>pri številčenju andeških Bertoldov zgodovinarji niso enotni; ''Enciklopedija Slovenije'' in ''Zgodovina Slovencev'' Bertolda (†1151) označuje kot I., nemški viri in Milko Kos pa kot II. (prednik širše rodbine, ki je bil leta 990 prvi omenjen v virih, je bil tudi Bertold). Posledično imajo tudi naslednji Bertoldi večjo ali manjšo zaporedno številko; zanesljivejša je identifikacija z letnico smrti.</ref>, ki je bival tačas na dreissinškem gradu, se v listini iz leta 1135 omenja kot „''comes de Plassenberch''“; domnevno je tedaj pridobil posesti ob zgornji [[Majna|Majni]] s [[Kulmbach]]om in dal tam zgraditi grad Plassenburg. Za svojo novo rezidenco je zgradil nov grad v [[Andechs]]u na vzhodni strani jezera Ammer. S tem je začel andeško vejo diessenških grofov. Staro rezidenco rodbine na Schönenbergu pri Diessnu so opustili; obe veji rodbine, wofratshausenska in andeška, sta tam skupaj ustanovili samostan, ki je bil obenem pokopno mesto rodbine. Bertold I./II. se je poročil z Zofijo († 1132), hčerko istrskega mejnega grofa [[Poppo II. Weimar-Orlamünde|Popona]] iz [[Turingija|turingijske]] rodbine Weimar-Orlamünde. Z njeno doto je rodbina Andeških stopila tudi na ozemlja južno od Alp. Dobri odnosi s cesarjem [[Friderik I. Barbarossa|Friderikom I. Barbaroso]] in ugodne dedovalne okoliščine so njegovemu sinu, Bertoldu II./III.<ref name=«S2«>številčenje ni enotno</ref> († 1188), omogočili hiter vzpon med plemstvom in v državni politiki. Leta 1157 je podedoval posesti wolfratshausenske veje, ki je tedaj ostala brez moškega naslednika. Naslednje leto je umrl zadnji gospodar grofije Formbach-Pitten, Ekbert III., in Bertold je iz dednega spora s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III.]] iztržil [[Neuburg am Inn|Neuburg]] in [[Schärding]] ob spodnjem Innu. Brat Oton († 1196), ki je bil leta 1165 izvoljen za škofa v [[Briksen|Briksnu]], mu je prepustil v upravljanje škofijo Briksen in samostan Neustift in mu dal v fevd grofovske pravice v Noritalu <ref>dolina Inna med pritokoma Melach in Ziller, širše območje današnjega [[Innsbruck]]a</ref> in [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]]. Bertold je s tem dobil nadzor nad [[Prelaz Brenner|brennersko]] potjo preko Alp v Italijo. Ob starem andeškem gradu Ambras v dolini Inna je ustanovil trg, ki se je kasneje razvil v mesto [[Innsbruck]]. Leta 1173, po smrti [[Spanheimi|Spanheima]] [[Engelbert III. Spanheimski|Engelberta III.]]<ref>Engelbert III. je bil bratranec Bertoldove matere Zofije, [[Engelbert I. Spanheimski| Engelbert I.]] je bil njun skupni ded</ref>, je od cesarja dobil v fevd [[Mejna grofija Istra|mejno grofijo Istro]]. Bertold II./III. se je poročil z Hedviko von Wittelsbach-Dachau († 1174), sestro meranskega vojvode Konrada III., ki je leta 1182 umrl brez sina. Cesar je za novega meranskega vojvodo imenoval njunega sina Bertolda III./IV.<ref>Appelt, ''Berthold III.''</ref> ==Vojvode Meranski== Bertolda II./III. je kot andeški grof in istrski mejni grof nasledil njegov najstarejši sin Bertold III./IV.<ref name=«S2«/> († 1204). Po padcu [[Rodbina Welf|Welfa]] [[Henrik Lev|Henrika Leva]], ko je cesar [[Friderik Barbarossa|Friderik Barbarosa]] za [[Vojvodina Bavarska|bavarskega]] vojvodo imenoval [[Wittelsbachi|Wittelsbacha]] [[Oton I., bavarski vojvoda|Otona I.]], je bil Bertold imenovan za vojvodo Meranije<ref> Zgodovinarji nimajo enotnega odgovora na vprašanje, od kod prihaja ime Meranija, lahko le ugibajo (po eni varianti prihaja iz povezave »''am Meer''«, ob morju, mišljena je [[kvarner]]ska obala med [[Reka, Hrvaška|Reko]] in [[Brseč]]em, kjer je imela posesti rodbina Orlamünde; po drugi varianti naj bi ime prišlo od mesta [[Merano]] ob [[Adiža|Adiži]], kjer so Andeški tudi imeli posesti). Ime se je pojavilo leta 1152/53, ko je Friderik Barbarosa želel zmanjšati vojvodino Bavarsko, preden jo vrne bratrancu Henriku Levu, in je na delu bavarskih ozemelj ustanovil samostojno vojvodino, vojvodino Meranijo, in jo dal v fevd svojemu zvestemu pristašu, wittelsbaškemu grofu Konradu II. von Scheyern-Dachau (†1159). Konradova mati je bila Willibirg iz plemiške rodbine Orlamünde, ki je posedovala tudi posesti na Kranjskem in v Istri.</ref>, Hrvaške in Dalmacije (verjetno za izravnavo moči dveh največjih, med seboj tekmujočih bavarskih rodbin), kar je rodbino Andeških povzdignilo v stan državnih knezov. Tudi Bertold III./IV. je bil namreč zvest pristaš [[Štaufovci|Štaufovcev]]. Poročen je bil z Agnes von Rochlitz iz rodbine [[Wettinci|Wettincev]] († 1195), ki mu je rodila štiri sinove in pet hčera. Bertold III./IV. je leta 1186 spremljal kralja [[Henrik VI. Hohenstaufen|Henrika VI.]] v Italijo. V [[Tretja križarska vojna|tretji križarski vojni]] je vodil enega od štirih delov vojske cesarja Friderika Barbarose (1190) in je bil med maloštevilnimi, ki so po cesarjevi smrti v reki Göksu nadaljevali pot in prestali vse tegobe križarskega pohoda v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Po povratku v Nemčijo se je udeležil večine državnih zborov cesarja Henrika VI. Po Henrikovi smrti (1197) in dvojnih volitvah (1198) je ostal s svojimi štirimi sinovi Otonom, Henrikom, Ekbertom in Bertoldom dosledno na štaufovski strani in mnogo pripomogel pri uspehu [[Filip Švabski|Filipa Švabskega]] v boju proti Welfu [[Oton IV. Nemški|Otonu IV.]] Tudi njegovi sinovi so bili za zvestobo nagrajeni z visokimi položaji, hčere pa z ženitnimi ponudbami iz evropskih vladarskih rodbin. Rodbina Andeških je v njegovem času dosegla višek ugleda; andeške posesti so se nahajale na območju od [[Frankovska|Frankovske]] do [[Jadran]]a (poglej si skico andeških posesti v viru [http://www.mgl-obermaingeschichte.de/Beilage1998/98Arneth.htm ''Die Andechs – Meranier'']).<ref>Appelt, ''Berthold IV.''</ref> ==Izguba ugleda. Izumrtje rodbine po moški strani== Bertolda III./IV. je na položaju meranskega vojvode nasledil najstarejši sin Oton, kot Oton I. († 1234). Na položaju istrskega krajišnika je očeta nasledil drugi sin Henrik IV. († 1228). Že leta 1203 je bil njun brat Ekbert imenovan za škofa v [[Bamberg]]u, najmlajši brat, [[Bertold, oglejski patriarh|Bertold]], pa je leta 1206 postal nadškof v ogrski [[Kalocsa|Kalocsi]]. Kralj Filip je pokazal naklonjenost Andeškim tudi tako, da je dal Otonu za ženo svojo nečakinjo Beatriks († 1231), hčerko in edino dedinjo burgundskega grofa Otona I. († 1200)<ref>Oton I. je bil četrti sin cesarja Friderika Barbarose</ref> in z njo tudi [[Burgundska grofija|svobodno grofijo Burgundijo]], skupaj s častjo [[Palatin (naziv)|palatinskega grofa]]. Visok položaj Andeških v kraljestvu naj bi prikazala tudi slavnostno zasnovana poroka Otona in Beatriks na dvoru Otonovega brata, bamberškega škofa Ekberta. 21. julija 1208 se je tam zbralo Štaufovcem zvesto plemstvo, da bi praznovalo ob prisotnosti kralja. Toda slavje se je končalo s katastrofo. Kralja [[Filip Švabski|Filipa]] je v palači [[Bamberg|bamberškega]] škofa umoril Wittelsbach, bavarski palatinski grof Oton VIII.; šlo je za osebno maščevanje, morda tudi za zaroto. Andeška brata Ekberta in Henrika so osumili, da sta vedela za priprave. Zbor državnih knezov ju je, tako kot storilca, ki je pobegnil, obsodil na ''»reichsaht«'', kar je pomenilo izgubo vseh [[Alod|lastnih posesti]] in državnih [[fevd]]ov, služb in dohodkov ter izločitev iz pravne varnosti (vsakdo bi ju lahko nekaznovano ubil). Dogodek je pomenil konec vzpona rodbine Andeških. Izgledalo je sicer, da sta se znašli med seboj tekmujoči bavarski rodbini Andeških in Wittelsbachov v enako neugodnem položaju. A je morilčev bratranec, bavarski vojvoda [[Ludvik I., bavarski vojvoda|Ludvik I.]], dotlej tudi zavzet pristaš Štaufovcev, nemudoma prestopil v tabor protikralja [[Oton IV. Nemški|Otona IV.]] Sodeloval je na Otonovem prvem državnem zboru v [[Frankfurt]]u, ki je Otona IV. priznal za novega nemškega kralja. S tem ni le rešil vseh wittelsbaških posesti, ampak je kot izvršitelj ''reichsachta'' dobil tudi andeške bavarske fevde in lastne posesti. Brata sta se zatekla k sestri Gertrudi (Jeri) na ogrski dvor. Ekbert se je lahko vrnil na položaj bamberškega škofa šele leta 1211, ko so štaufovski pristaši ob pomoči papeža [[Papež Inocenc III.|Inocenca III.]] pripravljali vzpon mladega [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]] na položaj nemškega kralja in so pri tem potrebovali pomoč. Rehabilitacija brata Henrika IV. pa se je dogodila šele tik pred njegovo smrtjo. Po Henrikovi smrti (1228), umrl je brez otrok, je večji del njegove dediščine pripadel bratu Otonu I. († 1234), na katerega ni nikdar padel sum sodelovanja pri umoru in je zato obdržal nedotaknjene tudi svoje frankovske in burgundske posesti. Po njem je andeške bavarske in burgundske posesti podedoval njegov sin Oton II. († 1248). Po stari tradiciji pa je prišel glede posesti ob Ammersee in Starnberger See v spor z Wittelsbachom, bavarskim vojvodo Otonom II. († 1253). Da bi pokril stroške bojevanja, je svoje burgundske posesti dal v zastavo [[Vojvodina Burgundija|burgundskemu vojvodi]], a je kljub temu izgubil wolfratshausensko posest. Tik pred smrtjo, ko so se Wittelsbachi pobotali s cesarjem Friderikom II., je prestopil v welfski tabor in si prislužil cesarjevo izobčenje.<ref>Arneth</ref> S smrtjo Otona II. in kmalu za njim [[Bertold, oglejski patriarh|Bertolda]] († 1251), oglejskega patriarha, je andeška rodbina po moški strani izumrla. Naslov meranskega vojvode je ugasnil. Dediščino si je delilo pet sestra Otona II. Iz rodbine Andeških prihajata tudi dve svetnici: [[sveta Hedvika Šlezijska]] († 1213, hči Bertolda III./IV. in Agneze iz Rochlitza) in sveta [[Elizabeta Turingijska]] († 1231, hči Gertrude/Jere in ogrskega kralja Andreja II.) ==Rodbinsko drevo Andeških<ref>''Enciklopedija Slovenije 1'', str. 76</ref>== <div style="text-align:center;font-size:75%;margin-bottom:2em"> {{familytree/start}} {{familytree|||||aB1 |aB1=[[Bertold II. Andeški|Bertold II.]] (†1151),<br>grof Andeški, Diessen-Plassenburški, Kamniški.<br>Ženi: 1. Zofija Waimar-Orlamünde<br>2. Kunigunda Püttenska (†1151)|}} {{familytree||,|-|-|-|+|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.|}} {{familytree|bP1| |bB2| |bO| |bM| |bE| |bG| |bK |bP1=Popon I. (†1148),<br>grof Andeški, Giechski, Plassenburški.<br>Žena Kunigunda iz Giecha (†1143) |bB2=[[Bertold III. Andeški|Bertold III.]](†1188),<br>grof Andeški, Plassenburški, Kranjski, Kamniški, Wolftratshausenski, istrski mejni grof.<br>Ženi: 1. Hedvika iz Dachaua (†1174)<br>2. Liotgarda, hči danskega kralja Svena IV. |bO=Oton (†1196),<br>od 1165 škof v Briksnu,<br> od 1177 škof v Bambergu |bM=Matilda (†1160),<br>opatinja v <br>Edelstettnu |bE=Evfemija (†1180),<br>opatinja v <br>Altomünstru |bG=Gizela.<br>Mož Diepold,<br>grof iz<br>Berga |bK=Kunigunda<br>(†1139),<br>nuna v samostanu<br>v Admontu}} {{familytree| |!||||)|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.| }} {{familytree| cH | | cB3| | cZ | | cK | | cN | | cM | | cP2 | | cB |cH=Henrik (†1180/86),<br>opat v<br>Millstadtu |cB3=[[Bertold IV., Vojvoda Meranski|Bertold IV.]] (†1204),<br> grof Andeški,<br>istrski mejni grof,<br>vojvoda Meranski.<br>Žena Agnes<br>iz Rochlitza<br>(†1195) |cZ=Zofija (†1218).<br>Mož Popon,<br>grof v Hennebergu |cK=Kunigunda<br>(† po 1207).<br> Mož<br>Eberhard III., grof Ebersteinski |cN=hči N.<br>Mož Ompud,<br>«župan«<br>komitata<br>Szolnok |cM=Matilda<br>(†1245).<br> Mož<br>Engelbert III.,<br>grof<br>Goriški |cP2=Popon II.<br>(†1245),<br>od 1239 škof<br>v Bambergu |cB=Berta<br>(†1190),<br>opatinja v Gerbstadtu}} {{familytree||,|-|-|-|+|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.| }} {{familytree| dO1 | | dH4 | | dE| | dB4 | | dN | | dNM | | dJ | |dH| | dM |dO1=Oton I. (†1234),<br>vojvoda Meranski,<br>palatinski grof v Burgundiji.<br>Ženi:<br>1. Beatriks Štaufovska<br>2. Zofija Anhaltska |dH4= [[Henrik II. Istrski mejni grof|Henrik II.]] (†1228),<br>istrski mejni grof,<br>po 1208 s sedežem <br>v Kamniku.<br>Žena Zofija Višnjegorska |dE=Ekbert <br>(†1237),<br>od 1203 bamberški škof |dB4=[[Bertold, oglejski patriarh|Bertold V.]] <br>(†1251),<br>1206-1218 nadškof v Kalocsi,<br>od 1218 oglejski patriarh |dN=hči N.,<br>1190 načrtovana poroka<br> z nečakom<br> Štefana Nemanje |dNM=Neža Marija (†1201).<br>Mož<br>[[Filip II. Francoski|Filip II. Avgust]], francoski kralj |dJ=Jera(†1213).<br>Mož<br>[[Andrej II. Ogrski|Andrej II.]],<br>ogrski kralj |dH=Hedvika<br>(†1243), svetnica.<br>Mož<br>Henrik I.,<br>šlezijski vojvoda |dM=Matilda<br>(†1254),<br>od 1215 opatinja v<br>Kitzingenu}} {{familytree||)|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.| | |)|-|-|-|.|}} {{familytree|eO2| |eN| |eB| |eM| |eA| |eE| |eB4| |eET |eO2=Oton II.<br>(†1248),<br>vojvoda |eN=Neža (†1262).<br>Moža:<br>1229 Friderik Bojeviti,<br>Babenberžan,<br>ločena 1240<br>2. 1248/59 Ulrik II. Spanheimski,<br>koroški vojvoda |eB=Beatriks († po 14.11.1265).<br>Mož Herman IV.,<br>grof Orlamündski |eM=Marjeta<br> (†1261/71).<br>Moža:<br>1. Přemysl, moravski mejni grof<br>(†1239)<br>2. Friderik grof Truhendingenski |eA=Adelajda<br>(†1279).<br> Moža:<br>1. Hugo Burgund-Salis (†1266)<br>2. Filip,<br>grof Savojski |eE=Elizabeta (†1272).<br>Mož Friderik, grajski grof<br>Nürnberški |eB4=[[Béla IV. Ogrski|Bela IV.]] (†1270)<br>ogrski kralj |eET=[[Elizabeta Turingijska|Elizabeta]] (†1231)<br>svetnica<br>Mož<br>Ludvik IV.<br>turingijski deželni grof }} {{familytree/end}} </div> ==Andeški na Slovenskem== Rodbina Andeških je na južni strani Alp pridobila prve posesti z doto in potem dediščino žene grofa Bertolda I./II. (†1151). Zofija (†1132) je bila ena od dveh hčera Popona (†1101), kranjskega upravitelja in istrskega krajišnika iz turingijske rodbine grofov Weimar-Orlamünde. Že Bertold I./II. se je imenoval tudi po [[Kamnik]]u ,''comes de Stain''. Njegov sin Bertold II./III. (†1188) je poleg kranjskih posesti in deželnega upraviteljstva, ki ga je imel v imenu [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pridobil še krajiško oblast v Istri. Njegov sin Bertold III./IV. pa je že nosil naziv, vojvoda Meranije, Dalmacije in Hrvaške, ki mu ga je za zasluge podelil cesar.<ref>Kos, str.256</ref> Po smrti Bertolda III./IV. je postal [[Mejna grofija Istra|istrski krajišnik]] in oglejski deželni upravitelj na [[Kranjska|Kranjskem]] in obenem dedič obsežnih andeških [[fevd]]ov in [[Alod|lastnih posesti]] na slovenskih tleh njegov drugi sin Henrik IV. (†1228). V Istri so se njegovi oblasti vse bolj izmikala mesta, ki so ob podpori [[Beneška republika|Benečanov]] razvijala vse bolj samostojno mestno oblast. Svoj položaj na Kranjskem pa je utrdil z ženitvijo z Zofijo Višnjegorsko, dedinjo vsega velikega [[Višnjegorski|višnjegorskega]] gospostva. Svojim posestim na vzhodnem Gorenjskem med [[Sava|Savo]] in [[Savinjske alpe|Savinjskimi alpami]], od [[Kokra|Kokre]] do [[Motnik]]a in [[Trojane|Trojan]], je tako dodal višnjegorsko gospostvo in [[Bela krajina|Belo krajino]]. Lastno in priženjeno posest je še povečal s cerkvenimi fevdi, ki jih je pridobil. Med njimi velja omeniti salzburško [[Krško]], [[Freisinška škofija|freisinški]] trg Otok ob [[Krka|Krki]] ([[Gutenwerth]]) ter veliko krško gospostvo [[Grad Lebek|Ljubek]] nad [[Litija|Litijo]], ki je povezovalo Henrikovo gorenjsko in dolenjsko posest. V [[Kamnik]]u, Otoku in [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]] je celo koval denar. Kazalo je že, da bo oglejskega patriarha popolnoma izrinil in vzpostavil deželno oblast na Kranjskem.<ref>Štih, str. 120-122</ref><ref>Kos, str.275</ref> Tedaj pa se je dogodil nesrečni uboj kralja Filipa in državni zbor je zaradi suma sokrivde Henriku odvzel vso njegovo lastno zemljo ter fevde in funkcije, ki jih je imel od države. Med temi je bila tudi mejna grofija Istra, ki jo je leta 1208 dobil bavarski vojvoda [[Ludvik I., bavarski vojvoda|Ludvik I.]] Tej dodelitvi se je uprl oglejski partriarh Wolfger in leta 1209 je kralj Oton IV. Istro in Kranjsko formalno spet podeli oglejskemu patriarhatu. Vendar so številne zveze in zvesti ministeriali na Kranjskem (kot bavarski Gali, ki jim je Kranjska postala nova domovina), še zlasti v Kamniku in Slovenj Gradcu, Henriku omogočali, da je na Kranjskem dejansko še vedno gospodaril on.<ref>Kos, str.276</ref> Težave z oglejskim patriarhatom so prenehale, ko je [[papež Honorij III.]] po Wolfgerjevi smrti za oglejskega patriarha postavil Henrikovega mlajšega brata [[Bertold, oglejski patriarh|Bertolda.]] Bertold je prepustil gospodarjenje na Kranjskem in v Slovenj Gradcu Henriku, sam pa se je močno angažiral v krepitev oblasti v Istri. Pri tem je imel podporo cesarja [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]] Henrik je leta 1228 umrl na svojem gradu v Slovenj Gradcu. Bavarske posesti, ki jih je malo pred smrtjo dobil od bavarskega vojvode nazaj, je podedoval brat Oton I. (†1234), za posesti tostran Alp pa sta se brata Oton in Bertold sprla. Cesar je odločil v prid Bertolda, ki ga je imel za zaveznika v boju proti sovražnim mu [[Lombardija|lombardskim]] mestom. V sporu med novim papežem [[Papež Gregor IX.|Gregorjem IX.]] in cesarjem je bil Bertold eden od posredovalcev sprave v San Germanu ([[Cassino]], 1230). Oglejske posesti so bile tedaj patriarhatu podeljene kot cesarski fevd. A s tem Bertoldovih težav ni bilo konec. Pojavili so se je nov nasprotnik, [[Vojvodina Avstrija#Pot navzdol|avstrijsko]]-štajerski vojvoda [[Friderik II. Babebberški|Friderik Bojeviti]]. Že njegov oče, vojvoda Leopold VI., si je ob gospodarski stiski freisinške škofije pridobil veliko [[Freisinška škofija|freisinških]] fevdov med [[Mirna (reka)|Mirno]] in Krko, ki jih je poprej imel od nje pokojni Henrik in jih priključil babenberškim posestim ob spodnji [[Savinja|Savinji]] in okrog [[Kum]]a. Leta 1229 se je z Friderikom omožila Agneza (Neža), hči Otona I., in po tastovi smrti se je bojeviti Friderik začel nazivati ''dominus Carniolie'', gospod Kranjske. Friderik Bojeviti je leta 1246 padel v Litvi v boju proti Čehom in Ogrom.<ref>Kos, str.279</ref> V sporu med papežem in cesarjem je Bertold dolgo časa skušal pomagati cesarju, nazadnje pa se je tudi on pridružil njegovim nasprotnikom. Cesar se je odzval tako, da je Kranjsko proglasil za državi zapadlo deželo in postavil za novega državnega upravitelja [[Goriški grofje#Dedovanje Tirolske|goriškega grofa]] Majnharda III. (†1258). V stiski je Bertold iskal zavezništvo pri novem glavnem tekmecu za deželnoknežjo oblast na Kranjskem, [[Ulrik III. Spanheim|Ulriku III. Spanheinskemu]]. Slednji se je leta 1248 poročil s patriarhovo nečakinjo Agnezo (Nežo), vdovo po Frideriku Bojevitem, ki mu je z doto prinesla večino andeško-višnjegorske dediščine. A smrt cesarja Friderika II. (decembra 1250), je napetostim na Kranjskem odvzela ostrino.<ref>Štih, str.124</ref> Naslednje leto je umrl tudi patriarh Bertold. Tik pred smrtjo je še posvetil novo cerkev v Slovenj Gradcu svoji nečakinji [[Elizabeta Turingijska|Elizabeti Turingijski]], hčerki sestre Gertrude (Jere) in ogrskega kralja [[Andrej II. Ogrski|Andreja II.]], ki je bila že leta 1235 razglašena za svetnico. Slovenjgraško andeško posest je zapustil oglejskemu patriarhatu.<ref>Štih, str.197</ref> Z Bertoldovo smrtjo se je zavezništvo me oglejsko patriarhijo in Spanheimi razdrlo. Ulrik III. je uspešno nastopil zoper Bertoldovega naslednika, patriarha Gregoria da Montelonga, si prisvojil posesti nekdanjega Henrikovega dominija, jih združil s svojimi in si najpozneje do leta 1251 nadel naslov gospod Kranjske, ''dominus Carnioliae''. == Posesti == V času okoli 1100 je del nekdanje posesti Weimar-Orlamünde prešel na Andeške grofe. To so bila področja med [[Motnik|Motnikom]] in [[Trojane|Trojanami]] do [[Kokra|Kokre]] in [[Kranj|Kranja]], med [[Kamniške Alpe|Kamniškimi Alpami]] in do reke [[Sava|Save]], s [[Kamnik|Kamnikom]] kot centrom z gradovi: * [[Grad Breg|Breg]], * [[Brnik]], * [[Cerklje]], * [[Stari grad, Kamnik|Stari grad Kamnik]], (1202) * [[Mali grad, Kamnik|Spodnji grad Kamnik]], * [[Kokra, Preddvor]], * [[Grad Kolovec|Kolovec]], (Gerlochstein), * [[Grad Limberk]] , * [[Grad Lebek|Grad Lebek/Ljubek]] fevd Krških škofov, * [[Grad Mekinje]], * [[Grad Mengeš]], * [[Dvor Olševek]], Šenčur (1154) * [[Grad Turn pri Preddvoru]], Preddvor (1156) * [[Dvor Špitalič]], (Poxrugkghoff) (pred 1231) * [[Grad Turn]] pod Novim gradom, (1156) * [[Cerklje na Gorenjskem|Velesovo]], * [[Grad Koprivnik|Grad Koprivnik (Rabensberg)]], Vranja Peč Po letu 1209 je družini Andeško-Meranskih pripadla tudi večina posesti Višnjegorskih. Ti gradovi in dvori ter gospostva so bili: * [[Grad Višnja Gora]], matični grad Višnjegorskih, * [[Dvor Zalog (Brajtenav)]] pri Novem mestu, * [[Grad Hohenau]], Mihovo na Gorjancih nad Šentjernejem, * [[Grad Hmeljnik]] pri Karteljevem, * [[Dvor Kronovo]], Dolenje Kronovo pri Novem mestu, * [[Grad Lihtenberk]] pri Litiji, * [[Grad Mehovo]], Podgrad * [[Grad Mokronog]], * [[Grad Mirna]], * [[Grad Prežek]], na Gorjancih * [[Grad Čretež]], Dolenje Laknice pri Mokronogu, * [[Grad Slepčjek]] pri Mokronogu, * [[Grad Otočec]], * [[Grad Vernek]], * [[Grad Šumberk]]. ==Sklici in opombe== {{sklici|2}} ==Viri== * {{navedi knjigo|last=Štih|first=Peter; Simoniti, Vasko ; Vodopivec, Peter|title=Slovenska zgodovina : od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja|publisher= Modrijan |location=Ljubljana|year=2016|cobiss=284841984}} * {{navedi knjigo|last=Dolinar|first=France M.|display-authors=et al|title=Slovenski zgodovinski atlas [Kartografsko gradivo]|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=256791808}} * [[Andrej Komac (zgodovinar)|Andrej Komac]], »Utrditev grofov Andeških na jugovzhodu cesarstva v 12. stoletju : Cesar [[Friderik Barbarossa]], velika shizma (1161–1177) in pridobitev naslovov mejnih grofov Istre in vojvod Meranije s strani Andeških«, ''Annales'' (Koper) 13, št. 2 (2003), 283–294 [http://www.zrs-kp.si/sl/Zaloznistvo/annales/Anali13-2003-2/andrej_komac.pdf sinopsis in povzetek (slovenščina, italijanščina, angleščina)]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Slovenije, zv. 1|last= |first= |authorlink= |year=1987–2002 |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn= |cobiss=17411 |page= |pages=75–76 |accessdate=}} * {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Zgodovina Slovencev : od naselitve do petnajstega stoletja|publisher= Slovenska matica |location=Ljubljana|year=1955|cobiss=17588225}} * Arneth, Gerhard: [http://www.mgl-obermaingeschichte.de/Beilage1998/98Arneth.htm ''Die Andechs – Meranier: Der Aufstieg einer Grafenfamilie zum Fürstengeschlecht mit europäischer Bedeutung''] (s skico posesti Andeš-Meranskih). * {{navedi knjigo |author=Edmund von Oefele |year=1999 |title=Geschichte der Grafen von Andechs |publisher=reprint Neustadt an der Aisch; Verlag für Kunstreproduktionen |isbn=9783895571022 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Ludwig Holzfurtner |year=1994 |title=Die Grafschaft der Andechser : Comitatus und Grafschaft in Bayern 1000–1180 |publisher=München : Kommission für Bayerische Landesgeschichte |isbn=9783769696905 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |editor1=Josef Kirmeier|editor2=Evamaria Brockhoff |year=1993 |title=Herzöge und Heilige : Das Geschlecht der Andechs-Meranier im europäischen Hochmittelalter |publisher=Regensburg Pustet |isbn=9783791713861 |cobiss= |pages=}} * Bosl, Karl: [https://periodika.digitale-sammlungen.de/zblg/kapitel/zblg30_kap5 ''Europäischer Adel im 12. und 13. Jahrhundert. Die internationalen Verflechtungen des bayerischen Hochadelsgeschlechts des Andechs-Meranier'']. Zeitschrift für bayerische Landesgeschichte. 30 (1967), str. 20–52. *Appelt, Heinrich: [https://www.deutsche-biographie.de/gnd138735328.html#ndbcontent ''Berthold III.'' Neue Deutsche Biographie 2 (1955), str. 151. *Appelt, Heinrich: [https://www.deutsche-biographie.de/gnd138735506.html#ndbcontent ''Berthold IV.''] Neue Deutsche Biographie 2 (1955), str. 151. == Glej tudi == * [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{Commonscat|House of Andechs|Andeški grofje}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] smjomx65cp3xynd84ycb252cksr4zpg 0 178590 6749529 2455803 2026-09-12T09:24:24Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Andeški (plemiška rodbina)]] 6749529 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Andeški (plemiška rodbina)]] 2sjvt12gneghvlwu2lhuz938efx60pi 0 178592 6749497 2455804 2026-09-12T09:19:29Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Andeški (plemiška rodbina)]] 6749497 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Andeški (plemiška rodbina)]] 2sjvt12gneghvlwu2lhuz938efx60pi 0 180858 6749133 6732633 2026-09-11T15:18:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749133 wikitext text/x-wiki {{Infopolje bolezen |Name = Pljučni rak |Image = LungCACXR.PNG |Caption = Planarna rentgenska slika (s puščico označenega) tumorja v pljučih |DiseasesDB = 7616 |ICD10 = {{ICD10|C|33||c|30}}-{{ICD10|C|34||c|30}} |ICD9 = {{ICD9|162}} |ICDO = |OMIM = |MedlinePlus = 007194 |eMedicineSubj = med |eMedicineTopic = 1333 |eMedicine_mult = {{eMedicine2|med|1336}} {{eMedicine2|emerg|335}} {{eMedicine2|radio|807}} {{eMedicine2|radio|405}}{{eMedicine2|radio|406}} |MeshID = D002283 }} '''Pljučni rak''' je bolezen, za katero je značilna nenadzorovana rast celic v [[tkivo|tkivih]] [[pljuča|pljuč]]. Če ga ne zdravimo, se lahko v procesu, ki se imenuje [[zasevek|zasevanje]], iz pljuč razširi v bližnje tkivo ali druge dele telesa. Večina primerov raka, ki se pojavijo na pljučih (t. i. primarni pljučni raki), so [[karcinom]]i, ki se razvijejo iz [[epitelij]]skih celic. Glavni vrsti pljučnega raka sta [[Drobnocelični pljučni rak|drobnocelični pljučni rak]] (angl. ''small-cell lung carcinoma'' oz. SCLC) in [[nedrobnocelični pljučni rak]] (angl. ''non-small-cell lung carcinoma'' oz. NSCLC). Najpogostejši [[simptom]]i so kašelj (vključno z izkašljevanjem [[kri|krvi]]), hujšanje in zadihanost.<ref name="Harrison" /> Najpogostejši vzrok pljučnega raka je dolgoročna izpostavljenost [[tobak|tobačnemu dimu]],<ref name="Merck" /> ki povzroči 80&ndash;90 % primerov pljučnega raka.<ref name="Harrison" /> Primerov pljučnega raka pri nekadilcih je 10&ndash;15 %<ref name="Thun" /> in jih pogosto pripisujemo kombinaciji [[genetika|genetskih dejavnikov]],<ref name="MurrayNadel46" /> [[radon]]a,<ref name="MurrayNadel46" /> [[azbest]]a,<ref name="O'Reilly" /> in [[onesnaženost]]i zraka,<ref name="MurrayNadel46" /> vključno s pasivnim [[kajenje tobaka|kajenjem]].<ref name="AUTOREF" /><ref name="AUTOREF1" /> Pljučni rak se lahko vidi na [[rentgen|rentgenskem posnetku]] prsnega koša in [[računalniška tomografija|računalniški tomografiji]] (slikanje CT). [[Diagnoza]] se potrdi z [[biopsija|biopsijo]],<ref name="Holland-Frei78" /> ki je običajno vodena [[bronhoskopija|bronhoskopsko]] ali s CT-jem. Zdravljenje in dolgoročni rezultati so odvisni od vrste raka, [[bolezenski stadij|razvojne stopnje]] bolezni in splošnega zdravja osebe. Zdravljenje pogosto vključuje [[operacija (medicina)|operacijo]], [[kemoterapija|kemoterapijo]] in [[radioterapija|radioterapijo]]. NSCLC se včasih zdravi z operacijo, SCLC pa se običajno bolje odziva na kemoterapijo in radioterapijo.<ref>{{navedi knjigo |last=Chapman | first=S | author2=Robinson G| author3=Stradling J| author4= West S | title=Oxford Handbook of Respiratory Medicine |url=https://archive.org/details/oxfordamericanha0000unse_k7m5 |edition=2. | chapter=Chapter 31 | publisher=Oxford University Press | year=2009 | isbn=9-780199-545162 }}</ref> Na splošno 15 % ljudi v ZDA z diagnozo pljučnega raka [[preživetje|preživi]] pet let po diagnozi.<ref name="Collins" /> Po vsem svetu je pljučni [[rak (bolezen)|rak]] najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri moških in ženskah ter je po podatkih iz leta 2008 kriv za 1,38 milijona smrti na leto.<ref name="GLOBOCAN" /> == Znaki in simptomi == Znaki in simptomi pljučnega raka so med drugim:<ref name="Harrison" /> * respiratorni: kašelj, izkašljevanje krvi, piskajoče dihanje ali [[dispneja|zadihanost]]; * sistemski: hujšanje, [[vročina]], [[betičasti prsti]] ali [[utrujenost]]; * lokalni: bolečine v prsih, bolečine v kosteh, sindrom vene cave, motnje pri požiranju. Če rak raste v dihalno pot, lahko ovira pretok zraka, kar povzroča [[dispneja|oteženo dihanje]]. Zato se lahko za zaporo začnejo nabirati izločki, kar lahko vodi do [[pljučnica|pljučnice]].<ref name="Harrison" /> Glede na vrsto tumorja lahko na bolezen sprva opozorijo t. i. [[paraneoplastični sindrom]]i.<ref name="Honnorat" /> Pri pljučnem raku so ti pojavi lahko [[Eaton-Lambertov sindrom]] (mišična slabost zaradi [[avtoimunska bolezen|avtoprotiteles]]), [[hiperkalciemija]] ali sindrom neustreznega izločanja antidiuretičnega hormona (SIADH). Tumorji v zgornjem delu pljuč oz. [[Pancoastov tumor|Pancoastovi tumorji]] lahko napadejo lokalni del [[simpatični živčni sistem|simpatičnega živčnega sistema]], zaradi česar se lahko pojavi [[Hornerjev sindrom]] (povešena očesna veka in ozka [[zenica]] na isti strani) in poškodbe brahialnega pleteža.<ref name="Harrison" /> Številni simptomi pljučnega raka (slab apetit, hujšanje, vročina, utrujenost) niso specifični.<ref name="Holland-Frei78" /> Pri mnogih ljudeh se rak, preden prizadeti opazijo simptome in poiščejo zdravstveno pomoč, že razširi zunaj mesta, kjer je prvotno nastal. Pogosto se razširi v možgane, kosti, [[nadledvična žleza|nadledvično žlezo]], na drugo pljučno krilo, jetra, [[srce|srčno mreno]] in [[ledvice]].<ref name="ajcc" /> Okoli 10 % ljudi s pljučnim rakom ob diagnozi nima simptomov. Te oblike raka naključno odkrijejo ob rutinskem rentgenskem slikanju prsnega koša.<ref name="Collins" /> == Vzroki == Rak nastane zaradi genetske poškodbe [[DNK]]. Ta genetska poškodba vpliva na normalne funkcije celice, vključno s celično proliferacijo, programirano celično smrtjo ([[apoptoza]]) in popravljanjem DNK. Z vse večjim številom poškodb se tveganje za raka povečuje.<ref name="Holland-Frei8">{{navedi knjigo | last=Brown | first=KM | author2=Keats JJ| author3=Sekulic A | display-authors=etal |title=Holland-Frei Cancer Medicine | url=https://archive.org/details/hollandfreicance0000unse | publisher=People's Medical Publishing House USA | year=2010 | chapter=8 | edition=8th| isbn=978-1607950141 }}</ref> === Kajenje === [[Slika:Cancer smoking lung cancer correlation from NIH.svg||thumb|Graf prikazuje, kako je splošni porast prodaje tobačnih izdelkov v ZDA v prvih štirih desetletjih 20. stoletja (cigarete na osebo na dan) z dvajsetletnim zamikom pripeljal do ustrezno hitrega porasta pljučnega raka (število smrti zaradi pljučnega raka na 100.000 moških na leto)]] [[Slika:Pathology of the lung (cancer).jpg|thumb|Prerez človeških pljuč: Beli predel v zgornjem režnju je rak, črni predeli so obarvani zaradi kajenja.]] [[Slika:Lung cancer, incidence, mortality and survival, England 1971 - 2011.png|thumb|right|Incidenca, smrtnost in preživetje zaradi pljučnega raka, Anglija 1971–2011]] Kajenje, predvsem cigaret, je daleč najpogostejši dejavnik za nastanek pljučnega raka.<ref name="AUTOREF5" /> Cigaretni dim vsebuje več kot 60 poznanih [[karcinogen]]ov,<ref name="Hecht" /> med drugim [[nitrozamin]], [[benzopiren]] in [[radioaktivnost|radioaktivne]] [[izotop]]e, ki nastajajo pri razpadu [[radon]]a. Poleg tega so raziskave pokazale, da nikotin zavira imunski odziv na rakaste tvorbe v obolelem tkivu.<ref name="AUTOREF6" /> Leta 2000 je bilo v razvitem svetu 90 % smrti zaradi pljučnega raka pri moških (70 % pri ženskah) posledica kajenja.<ref name="Peto" /> Kajenje je vzrok za nastanek 80–90 % primerov pljučnega raka.<ref name="Harrison" /> Pasivno kajenje, vdihavanje dima drugega kadilca, je vzrok za pljučnega raka pri nekadilcih. Pasivni kadilec je oseba, ki živi ali dela s kadilcem. Študije iz ZDA,<ref name="AUTOREF7">{{Cite journal | author=California Environmental Protection Agency | title=Health effects of exposure to environmental tobacco smoke. California Environmental Protection Agency | journal=Tobacco Control | volume=6 | issue=4 | pages=346–353 | year=1997 | url=http://www.druglibrary.org/schaffer/tobacco/caets/ets-main.htm | pmid=9583639 | doi=10.1136/tc.6.4.346 | pmc=1759599 | access-date=2014-01-04 | archive-date=2007-08-08 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070808045344/http://druglibrary.org/schaffer/tobacco/caets/ets-main.htm | url-status=dead }}<br />* {{Cite journal | author=Centers for Disease Control and Prevention (CDC) | title=State-specific prevalence of current cigarette smoking among adults, and policies and attitudes about secondhand smoke—United States, 2000 | journal=Morbidity and Mortality Weekly Report | volume=50 | issue=49 | pages=1101–1106 | publisher=CDC | location=Atlanta, Georgia | date=december 2001 | url=http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm5049a1.htm | pmid=11794619 }}</ref><ref name="Alberg">{{Cite journal | last=Alberg | first=AJ | author2=Samet JM | title=Epidemiology of lung cancer | journal=Chest | volume=132 | issue=S3 | pages=29S–55S | publisher=American College of Chest Physicians | year=september 2007 | url=http://chestjournal.chestpubs.org/content/132/3_suppl/29S.long | pmid=17873159 | doi=10.1378/chest.07-1347 | access-date=2014-01-04 | archive-date=2020-03-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200329053623/http://chestjournal.chestpubs.org/content/132/3_suppl/29S.long | url-status=dead }}</ref>Evrope,<ref>{{Cite journal | last=Jaakkola | first=MS | author2=Jaakkola JJ | title=Impact of smoke-free workplace legislation on exposures and health: possibilities for prevention | journal=European Respiratory Journal | volume=28 | issue=2 | pages=397–408 | date=avgust 2006 | url=http://erj.ersjournals.com/content/28/2/397.long | pmid=16880370 | doi=10.1183/09031936.06.00001306 | access-date=2014-01-04 | archive-date=2013-01-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20130129003845/http://erj.ersjournals.com/content/28/2/397.long | url-status=dead }}</ref> Združenega kraljestva,<ref>{{Cite journal | last=Parkin | first=DM |title=Tobacco—attributable cancer burden in the UK in 2010 | journal=British Journal of Cancer | volume=105 | issue=Suppl. 2 | pages=S6–S13 | year=december 2011 | pmid=22158323 | doi=10.1038/bjc.2011.475 |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3252064/?tool=pubmed | pmc=3252064}}</ref> in Avstralije<ref name="NHMRC" /> nenehno kažejo bistveno povečano tveganje med tistimi, ki so izpostavljeni pasivnemu kajenju.<ref name="Taylor">{{Cite journal | last=Taylor | first=R | author2=Najafi F| author3=Dobson A | title=Meta-analysis of studies of passive smoking and lung cancer: effects of study type and continent |journal=International Journal of Epidemiology | volume=36 | issue=5 |pages=1048–1059 | date=oktober 2007 | url=http://ije.oxfordjournals.org/content/36/5/1048.long | pmid=17690135 |doi=10.1093/ije/dym158 }}</ref> Tisti, ki živijo z nekom, ki kadi, so za 20&ndash;30 % bolj izpostavljeni tveganju, tisti, ki delajo v okolju, v katerem so izpostavljeni neprostovoljnemu kajenju, pa za 16&ndash;19 %.<ref>{{navedi splet|title=Frequently asked questions about second hand smoke|url=http://www.who.int/tobacco/research/secondhand_smoke/faq/en/index.html|work=World Health Organization|accessdate=25 July 2012}}</ref> Raziskave »stranskega dima«, ki se dviga neposredno iz cigarete, torej ni izdihan dim, kažejo, da je nevarnejši od izdihanega.<ref name="Schick" /> Pasivno kajenje v ZDA vsako leto povzroči približno 3.400 smrti zaradi pljučnega raka.<ref name="Alberg" /> === Plin radon === [[Radon]] je [[plin]] brez barve in vonja, ki nastaja ob razpadu radioaktivnega [[radij]]a, razpadnega produkta [[uran]]a. Najdemo ga v zemeljski skorji. Razpadni produkti [[Ionizirajoče sevanje|ionizirajo]] genetski material, zaradi česar pride do mutacij, ki včasih postanejo rakaste. Radon je drugi najpogostejši vzrok pljučnega raka v ZDA, takoj za kajenjem.<ref name="Alberg" /> Tveganje se poveča za 8–16 % pri vsakem povečanju koncentracije radona za 100 [[bekerel|Bq]]/[[kubični meter|m³]].<ref>{{cite journal |author=Schmid K| author2=Kuwert T| author3= Drexler H |title=Radon in Indoor Spaces: An Underestimated Risk Factor for Lung Cancer in Environmental Medicine |journal=Dtsch Arztebl Int |volume=107|issue=11 |pages=181–6 |date=marec 2010 |pmid=20386676 |pmc=2853156 |doi=10.3238/arztebl.2010.0181 |url=}}</ref> Ravni radona se razlikujejo glede na lokacijo in sestavo spodaj ležeče zemlje in skal. V predelih, kot je [[Cornwall]] v Združenem kraljestvu (kjer je osnova [[granit]]), radon predstavlja veliko težavo, zgradbe pa je treba prezračevati z ventilatorji, ki zmanjšujejo koncentracije radona. ''Ameriška agencija za zaščito okolja'' (EPA) ocenjuje, da so v enem od 15 domov v ZDA ravni radona nad priporočeno smernico, ki znaša 4 pikokirije na liter (pCi/l) (148 Bq/m³).<ref name="EPA radon" /> === Azbest === [[Azbest]] lahko povzroči vrsto pljučnih bolezni, vključno s pljučnim rakom. Kajenje tobaka in azbest imata [[sinergija|sinergijski]] učinek na nastanek pljučnega raka.<ref name="O'Reilly" /> Azbest lahko povzroča tudi raka [[plevra|plevre]], imenovanega [[mezoteliom]] (ki se razlikuje od pljučnega raka).<ref>{{navedi knjigo | last=Davies | first=RJO | author2=Lee YCG | title=Oxford Textbook Medicine | publisher=OUP Oxford | year=2010 | chapter=18.19.3 | edition=5th |isbn=978-0199204854 }}</ref> === Onesnaženost zraka === Onesnaženost zunanjega zraka v manjši meri vpliva na povečanje tveganja za pljučnega raka.<ref name="MurrayNadel46">{{navedi knjigo |author=Alberg AJ| author2=Samet JM | title=Murray & Nadel's Textbook of Respiratory Medicine |url=https://archive.org/details/murraynadelstext0001unse_5ed| publisher=Saunders Elsevier |year=2010 | chapter=Chapter 46 | edition=5th | isbn=978-1-4160-4710-0 }}</ref> Drobni delci (PM<sub>2,5</sub>) in [[sulfat]]ni aerosoli, ki se lahko sproščajo v avtomobilskih izpušnih plinih, so nekoliko povezani s povečanim tveganjem.<ref name="MurrayNadel46" /><ref>{{cite journal |last=Chen | first=H | author2=Goldberg MS| author3=Villeneuve PJ | journal=Reviews on Environmental Health | year=oktober–december 2009 | volume=23 |issue=4 | pages=243–297 | title=A systematic review of the relation between long-term exposure to ambient air pollution and chronic diseases | pmid=19235364 }}</ref> Za [[dušikov oksid]] velja, da se z vsakih 10 delcev na milijardo tveganje za pljučnega raka poveča za 14 %.<ref>{{cite journal | last=Clapp | first=RW | author2=Jacobs MM| author3=Loechler EL | journal=Reviews on Environmental Health | year=januar–marec 2008 | volume=23|issue=1 | pages=1–37 | title=Environmental and Occupational Causes of Cancer New Evidence, 2005–2007 | pmid=18557596 |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2791455/?tool=pubmed | pmc=2791455}}</ref> Ocene kažejo, da je onesnaženost zunanjega zraka vzrok za nastanek 1–2 % primerov pljučnega raka.<ref name="MurrayNadel46" /> Nepotrjeni dokazi kažejo povečano tveganje za pljučnega raka zaradi onesnaževanja zraka v zaprtih prostorih v povezavi s kurjenjem lesa, oglja, iztrebkov ali ostankov pridelka za kuhanje in ogrevanje.<ref name=Lim2012>{{cite journal|last=Lim|first=WY| author2=Seow, A|title=Biomass fuels and lung cancer.|journal=Respirology (Carlton, Vic.)|date=januar 2012 |volume=17 |issue=1 |pages=20-31 |pmid=22008241}}</ref> Ženske, ki so izpostavljene dimu premoga v zaprtih prostorih, so izpostavljene približno dvakrat večjemu tveganju, za številne stranske produkte kurjenja [[biomasa|biomase]] pa je znano ali se domneva, da so karcinogeni.<ref name=Sood2012/> To tveganje prizadene približno 2,4&nbsp;milijarde ljudi po svetu<ref name=Lim2012/> in domnevno predstavlja vzrok za 1,5 % smrti zaradi pljučnega raka.<ref name=Sood2012>{{cite journal|last=Sood|first=A|title=Indoor fuel exposure and the lung in both developing and developed countries: an update.|url=https://archive.org/details/sim_clinics-in-chest-medicine_2012-12_33_4/page/649|journal=Clinics in chest medicine|date=december 2012 |volume=33|issue=4|pages=649-65|pmid=23153607}}</ref> === Genetika === Po ocenah od 8 do 14 % pljučnega raka nastane zaradi dednih dejavnikov.<ref>{{navedi knjigo|last=Dudley|first=Joel|title=Exploring Personal Genomics|year=2013|publisher=Oxford University Press|isbn=9780199644483|page=25|url=http://books.google.ca/books?id=arCnThIq9LcC&pg=PA25}}</ref> Pri sorodnikih oseb s pljučnim rakom je tveganje 2,4-krat večje. Razlog za to je verjetno kombinacija večjega števila genov.<ref name="Fishman1802">{{navedi knjigo | author=Kern JA| author2= McLennan G | title=Fishman's Pulmonary Diseases and Disorders |publisher=McGraw-Hill | year=2008 | page=1802 | edition=4th | isbn=0-07-145739-9 }}</ref> === Drugi vzroki === S pljučnim rakom povezujejo tudi številne druge snovi, vrste zaposlitve in izpostavljenost drugim okoljskim dejavnikom. Po podatkih Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) obstajajo »zadostni dokazi«, da spodaj našteto povzroča pljučnega raka:<ref name='WHOListLungCancer'>{{cite journal|last=Cogliano|first=VJ|author2=Baan, R|author3=Straif, K|author4=Grosse, Y|author5=Lauby-Secretan, B|author6=El Ghissassi, F|author7=Bouvard, V|author8=Benbrahim-Tallaa, L|author9=Guha, N|author10=Freeman, C|author11=Galichet, L|author12=Wild, CP|title=Preventable exposures associated with human cancers.|journal=Journal of the National Cancer Institute|date=21. december 2011|volume=103|issue=24|pages=1827-39|pmid=22158127|url=http://monographs.iarc.fr/ENG/Classification/Table4.pdf|access-date=2014-01-04|archive-date=2012-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20120920150724/http://monographs.iarc.fr/ENG/Classification/Table4.pdf|url-status=dead}}</ref> * nekatere kovine (proizvodnja aluminija, [[kadmij]] in kadmijeve spojine, [[krom]]ove (VI) spojine, [[berilij]] in berilijeve spojine, ulivanje železa in jekla, nikljeve spojine, [[arzen]] in anorganske arzenove spojine, rudarsko pridobivanje [[hematit]]a), * nekateri produkti zgorevanja (nepopolno zgorevanje, premog (notranje emisije zaradi sežiganja premoga za gospodinjske namene), uplinjevanje premoga, premogova katranska smola, [[Koks|proizvodnja koksa]], saje, izpuhi dizelskih motorjev) * ionizirajoče sevanje (rentgensko sevanje, radon<sup>222</sup> in njegovi razpadni produkti, [[žarek gama|sevanje gama]], [[plutonij]]), * nekateri toksični plini (metileter, bis-(klorometil)eter, [[gorčični plin]], MOPP (mešanica kemikalij za kemoterapijo), hlapi pri pleskanju), * silicijev dioksid kot kristaliničen prah, na primer v proizvodnji pnevmatik. == Patogeneza == Podobno kot pri ostalih rakih se pljučni rak sproži z aktiviranjem [[onkogen]]ov ali deaktiviranjem tumor-supresorskih genov.<ref name="Fong" /> Zaradi onkogenov naj bi bili ljudje bolj dovzetni za razvoj raka. [[Protoonkogen]]i se spremenijo v onkogene, kadar so izpostavljeni določenim karcinogenom.<ref name="Salgia" /> [[Mutacije]] v protoonkogenu ''K-ras'' so vzrok za nastanek 10–30 % pljučnih [[Adenokarcinom|adenokarcinomov]].<ref name="NEJM-molecular" /><ref name="Aviel-Ronen" /> Receptor za epidermalni rastni faktor (EGFR) uravnava celično proliferacijo, [[apoptoza|apoptozo]], [[angiogeneza|angiogenezo]] in tumorsko invazijo.<ref name="NEJM-molecular" /> Mutacije in amplifikacija EGFR so pogoste pri drobnoceličnem pljučnem raku ter so osnova za zdravljenje z zaviralci EGFR. Mutacije gena Her2/neu so manj pogoste.<ref name="NEJM-molecular" /> [[Kromosom]]ske poškodbe lahko vodijo do izgube [[heterozigot]]nosti. To lahko povzroči inaktivacijo tumor-supresorskih genov. Kromosomske poškodbe na delih 3p, 5q, 13q in 17p so pogoste predvsem pri drobnoceličem pljučnem karcinomu. Tumor-supresorski gen ''[[p53]]'', ki je na kromosomu 17p, je prizadet v 60-75 % primerov.<ref name="Devereux" /> Ostali geni, ki so pogosto mutirani ali se amplificirajo, so ''c-MET'', ''NKX2-1'',''LKB1'', ''PIK3CA'' in ''BRAF''.<ref name="NEJM-molecular" /> == Diagnoza == [[Slika:Thorax CT peripheres Brronchialcarcinom li OF.jpg||thumb|CT-slika rakavega tumorja v levem pljučnem krilu.]] [[Radiografija|Radiogram]] prsnega koša je eden od prvih korakov pri preiskavi osebe s simptomi, ki kažejo na pljučnega raka. Ta lahko pokaže očitno tvorbo, razširitev [[Medpljučje|mediastinuma]] (kar kaže na razširitev na [[bezgavke]]), [[atelektaza|atelektazo]] (kolaps), konsolidacijo ([[pljučnica]]) ali plevralni izliv.<ref name="Merck" /> [[Računalniška tomografija]] (CT) se običajno uporablja za pridobivanje več informacij o tipu in razširjenosti bolezni. Bronhoskopija ali s CT vodena [[biopsija]] se pogosto uporablja za vzorčenje tumorja za [[histopatologija|histopatologijo]].<ref name="Collins" /> Pljučni rak je na radiogramu prsnega koša podoben posledicam nekaterih drugih bolezni, kot so [[tuberkuloza]], glivične okužbe, metastatski rak ali nekatere oblike pljučnice. Manj pogosti vzroki za nastanek osamljenih pljučnih vozličev, ki jih pogosto opazimo pri pljučnem raku, so med drugim hamartomi, bronhogena cista, adenomi, arteriovenska malformacija, pulmonalna sekvestracija, revmatoidni vozliči, [[Wegenerjeva granulomatoza]] ali [[limfom]].<ref>{{navedi knjigo | last=Miller |first=WT | title=Fishman's Pulmonary Diseases and Disorders | publisher=McGraw-Hill | year=2008 | page=486 | edition=4th | isbn=0-07-145739-9 }}</ref> Pljučni rak občasno odkrijejo tudi po naključju kot osamljen pljučni vozlič iz kakega drugega razloga opravljenem radiogramu ali CT-sliki prsnega koša.<ref name="Fishman1815">{{navedi knjigo | last=Kaiser | first=LR | title=Fishman's Pulmonary Diseases and Disorders | publisher=McGraw-Hill | year=2008 | pages=1815–1816 | edition=4th | isbn=0-07-145739-9 }}</ref> Dokončna diagnoza pljučnega raka temelji na histolopatološkem pregledu klinično ali radiološko sumljivega tkiva.<ref name="Harrison" /> === Klasifikacija === {| class="wikitable floatright" style="text-align:center;font-size:90%;width:45%;margin-left:1em" |+ style="background:#E5AFAA;"|'''[[Incidenca]] pljučnega raka glede na histološko vrsto, prilagojena glede na starost'''<ref name="MurrayNadel46" /> |- style="background: #E5AFAA;text-align:center;font-size:90%;" ! abbr="Type" | Histološka vrsta ! abbr="Pogostost" | Incidenca na 100.000 ljudi na leto |- | Vse vrste | 66,9 |- | Adenokarcinom | 22,1 |- | Ploščatocelični karcinom | 14,4 |- | Drobnocelični karcinom | 9,8 |} Pljučni raki so razvrščeni glede na histološko vrsto.<ref name="Holland-Frei78" /> Ta klasifikacija je pomembna za določanje zdravljenja in predvidevanje rezultatov zdravljenja bolezni. Veliko večino pljučnih rakov predstavljajo karcinomi – maligne tvorbe, ki nastanejo iz [[epitelij]]skih celic. Karcinomi pljuč se razvrščajo po velikosti in videzu malignih celic, ki jih pod [[mikroskop]]om pregleda histopatolog. Dva velika razreda sta [[nedrobnocelični pljučni karcinom]] (NSCLC) in [[drobnocelični pljučni karcinom]] (SCLC).<ref name="Robbins" /> ==== Nedrobnocelični pljučni karcinom (NSCLC) ==== [[Slika:Squamous carcinoma lung 2 cytology.jpg|thumb|left|Mikrogram kontrastno obarvanega ploščatoceličnega karcinoma, vrste nedrobnoceličnega karcinoma.]] Tri glavne podvrste NSCLC so [[adenokarcinom]], ploščatocelični karcinom in pljučni karcinom velikih celic.<ref name="Harrison" /> Skoraj 40 % karcinomov pljuč predstavljajo [[Adenokarcinom|adenokarcinomi]], ki običajno nastanejo v perifernem pljučnem tkivu.<ref name="Holland-Frei78">{{navedi knjigo | last=Lu | first=C | author2=Onn A| author3= Vaporciyan AA | display-authors=etal | title=Holland-Frei Cancer Medicine | url=https://archive.org/details/hollandfreicance0000unse |edition=8th | chapter=78: Cancer of the Lung | publisher=People's Medical Publishing House | year=2010 |isbn=9781607950141}}</ref> Veliko primerov adenokarcinomov je povezanih s kajenjem, tudi pri ljudeh, ki so v svojem življenju pokadili manj kot 100 cigaret,<ref name="Harrison" /> je adenokarcinom najpogostejša oblika pljučnega raka.<ref name="Subramanian">{{cite journal | last=Subramanian | first=J | author2=Govindan R |title=Lung cancer in never smokers: a review | url=https://archive.org/details/sim_journal-of-clinical-oncology_2007-02-10_25_5/page/560 | journal=Journal of Clinical Oncology | volume=25 | issue=5 | pages=561–570| publisher=American Society of Clinical Oncology | year=februar 2007 | pmid=17290066 |doi=10.1200/JCO.2006.06.8015 }}</ref> Bronhioloalveolarni karcinom, podvrsta adenokarcinoma, je pogostejši pri ženskah, ki so v življenju pokadile manj kot 100 cigaret, pacientke (in pacienti) z njim imajo boljšo možnost za dolgoročno preživetje.<ref name="Raz"/> Ploščatocelični karcinom predstavlja okoli 30 % vseh primerov pljučnega raka. Tipično se pojavlja v bližini velikih dihalnih poti. V sredini tumorja je običajno votla luknja in s tem povezana [[nekroza|odmrtje celic]].<ref name="Holland-Frei78" />Okoli 9 % pljučnih rakov predstavljajo karcinomi velikih celic. Tako ime imajo zato, ker so [[rakave celice]] velike, imajo odvečno [[citoplazma|citoplazmo]], velika [[celična jedra|jedra]] in jasno vidna [[jedrce|jedrca]].<ref name="Holland-Frei78" /> ==== Drobnocelični karcinom pljuč (SCLC) ==== [[Slika:Lung small cell carcinoma (1) by core needle biopsy.jpg|thumb|left|Drobnocelični pljučni karcinom (mikroskopski pogled biopsije z debelo iglo)]] Pri drobnoceličnem karcinomu pljuč (SCLC) celice vsebujejo zgoščene nevrosekretorne granule ([[vezikel|vezikle]], ki vsebujejo nevroendokrine [[hormon]]e), zaradi česar take tumorje povezujemo z endokrinim/paraneoplastičnim sindromom.<ref name="Rosti" /> Večina primerov izvira iz velikih dihalnih poti (primarnih in sekundarnih [[sapnica|bronhijev]]).<ref name="Collins" /> Ti raki rastejo hitro in se razširijo zgodaj v poteku bolezni. Šestdeset do sedemdeset odstotkov ima ob ugotovitvi bolezni že zasevke. Ta vrsta pljučnega raka je močno povezana s kajenjem.<ref name="Harrison" /> ==== Druge vrste ==== Poznamo štiri glavne histološke podvrste, čeprav so nekatere oblike rakov lahko kombinacija različnih podvrst.<ref name=Robbins>{{navedi knjigo | last=Maitra | first=A | author2=Kumar V | year=2007 | title=Robbins Basic Pathology| url=https://archive.org/details/robbinsbasicpath0000unse_q0t1 |edition=8th | publisher=Saunders Elsevier | pages=[https://archive.org/details/robbinsbasicpath0000unse_q0t1/page/528 528]–529 | isbn=978-1-4160-2973-1 }}</ref> Redke podvrste vključujejo rak [[slinavka|žleze slinavke]], pljučni karcinoid in nediferencirane karcinome.<ref name="Harrison" /> ==== Zasevki ==== {| class="wikitable floatright" style="text-align:center;font-size:90%;width:45%;margin-left:1em" |+ style="background:#E5AFAA;"|'''Tipično [[imunsko barvanje]] pljučnega raka'''<ref name="Harrison" /> |- style="background: #E5AFAA;text-align:center;font-size:90%;" ! abbr="Type" | Histološka vrsta ! abbr="Frequency" | Imunsko barvanje |- | Ploščatocelični karcinom | CK5/6 pozitivno <br />CK7 negativno |- | Adenokarcinom | CK7 pozitivno <br />TTF-1 pozitivno |- | Karcinom velikih celic | TTF-1 negativno |- | Drobnocelični karcinom | TTF-1 pozitivno <br />CD56 pozitivno <br />Kromograniin pozitivno <br />Sinaptofizin pozitivno |} Tumorji iz drugih delov telesa se pogosto razširijo v pljuča. Sekundarni raki se klasificirajo po mestu izvora, npr. rak dojke, ki se je razširil na pljuča, se imenuje metastatski rak dojke. Zasevki imajo na radiogramu prsnega koša pogosto značilno okroglo obliko.<ref name="Seo" /> Zasevki primarnih pljučnih rakov se najpogosteje pojavijo v možganih, kosteh, jetrih in [[nadledvični žlezi]].<ref name="Holland-Frei78" /> [[Imunsko barvanje]] pri biopsiji pogosto pomaga določiti prvotni izvor.<ref name="pmid18784820">{{cite journal |author=Tan D| author2= Zander DS |title=Immunohistochemistry for Assessment of Pulmonary and Pleural Neoplasms: A Review and Update |journal=Int J Clin Exp Pathol |volume=1 |issue=1 |pages=19–31|year=2008|pmid=18784820 |pmc=2480532 }}</ref> === Določanje stadija bolezni === Določanje stadija raka pljuč (angl. ''staging'') je ocena stopnje razširitve raka s prvotnega žarišča. Je eden od dejavnikov, ki vplivajo na [[prognoza|prognozo]] in potencialno zdravljenje pljučnega raka.<ref name="Harrison" /> Začetna ocena stadija drobnoceličnega pljučnega raka uporablja klasifikacijo TNM. Temelji na velikosti primarnega tumorja (T), prizadetosti bezgavk (N) in oddaljenih metastazah (M). Stadij se označuje s stopnjami – od skritega raka do stopenj 0, IA (ena-A), IB, IIA, IIIA, IIIB in IV (štiri). Razvrstitev v skupine po stadijih je v pomoč pri izbiri zdravljenja in oceni prognoze.<ref name="Rami-Porta">{{Cite journal | last=Rami-Porta | first=R | author2=Crowley JJ| author3=Goldstraw P | title=The revised TNM staging system for lung cancer | journal=Annals of Thoracic and Cardiovascular Surgery | volume=15 | issue=1 | pages=4–9 | year=februar 2009 | url=http://www.atcs.jp/pdf/2009_15_1/4.pdf | pmid=19262443 }}</ref> Drobnocelični pljučni karcinom se tradicionalno deli na »omejen stadij« (omejen na eno polovico prsnega koša in znotraj enega tolerančnega polja [[radioterapija|radioterapije]]) ali »obsežen stadij« (bolj razširjena bolezen).<ref name="Harrison" /> Klasifikacije TNM in dodeljevanje v skupine sta v pomoč pri ugotavljanju prognoze.<ref name="Rami-Porta" /> Tako pri nedrobnoceličem pljučnem karcinomu kot pri drobnoceličem pljučnem karcinomu obstajata dve glavni vrsti določanja stadijev bolezni – klinična in kirurška. Klinična določitev stadija se izvede pred operacijo. Temelji na rezultatih raznih slikanj (kot sta CT in PET-CT) in izvidu biopsije. Kirurška določitev stadija pa se izvede med operacijo ali po njej ter temelji na kombinaciji rezultatov kirurških in kliničnih ugotovitev, vključno s kirurškim vzorčenjem bezgavk prsnega koša.<ref name="Holland-Frei78" /> == Preventiva == Medtem ko so v večini držav karcinogene snovi v industrijski in gospodinjski uporabi prepovedane, je kajenje tobaka še vedno zelo razširjeno. Preventiva, torej prenehanje kajenja in vztrajanje pri nekadilstvu, je najbolj učinkovit način za zmanjšanje možnosti za razvoj pljučnega raka.<ref>{{cite journal | last=Goodman | first=GE | title=Lung cancer. 1: prevention of lung cancer | journal=Thorax |volume=57 | issue=11 | date=november 2002 | pages=994–999 |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1746232/pdf/v057p00994.pdf | pmid=12403886 | pmc=1746232}}</ref> Politični ukrepi za zmanjšanje pasivnega kajenja na javnih mestih, kot so restavracije in delovna mesta, so postali pogosta praksa v številnih zahodnih državah.<ref>{{cite journal | last=McNabola | first=A | author2=Gill LW | title=The control of environmental tobacco smoke: a policy review | journal=International Journal of Environmental Research and Public Health |volume=6 | issue=2 | date=februar 2009y | pages=741–758 | doi=10.3390/ijerph6020741 | pmid=19440413 |pmc=2672352}}</ref> V [[Butan (država)|Butanu]] prepoved kajenja velja od leta 2005,<ref name="Bhutan" /> medtem ko so v Indiji kajenje na javnih mestih prepovedali oktobra 2008.<ref>{{navedi novice | last=Pandey | first=G | title=Indian ban on smoking in public |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/south_asia/7645868.stm | publisher=[[BBC]] | date=2 October 2008 | accessdate=2012-04-25 }}</ref> V Sloveniji velja prepoved kajenja v javnih in delovnih zaprtih prostorih od leta 2007, z napovedjo novih omejitev.<ref>{{navedi novice | title=Mineva pet let od prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih | url=http://www.delo.si/novice/slovenija/mineva-pet-let-od-prepovedi-kajenja-v-zaprtih-javnih-prostorih.html | publisher=Delo | date=5 avgust 2012 | accessdate=4 februar 2014 | archive-date=2014-02-22 | archive-url=https://web.archive.org/web/20140222024157/http://www.delo.si/novice/slovenija/mineva-pet-let-od-prepovedi-kajenja-v-zaprtih-javnih-prostorih.html | url-status=dead }}</ref> [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je pozvala vlade, da uvedejo popolno prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov in tako preprečijo, da bi mladi začeli kaditi. Po ocenah so take prepovedi, kjer so bile uvedene, zmanjšale porabo tobačnih izdelkov za 16 %.<ref name="AUTOREF10">{{Cite press release |title=UN health agency calls for total ban on tobacco advertising to protect young |url=http://www.un.org/apps/news/story.asp?NewsID=26857 |publisher=[[United Nations]] News service |date=30 May 2008}}</ref> Dolgotrajna uporaba vitamov A,<ref name="Fabricius">{{cite journal | last=Fabricius | first=P | author2=Lange P | title=Diet and lung cancer | journal=Monaldi Archives for Chest Disease | volume=59 | issue=3 |date=julij–september 2003 | pages=207–211 | pmid=15065316 }}</ref><ref>{{Cite journal | last=Fritz | first=H | author2=Kennedy D| author3=Fergusson D | display-authors=etal | title=Vitamin A and Retinoid Derivatives for Lung Cancer: A Systematic Review and Meta Analysis | journal=PLoS ONE | volume=6 | issue=6 | year=2011 | page=e21107 | pmid=21738614 |doi=10.1371/journal.pone.0021107 | pmc=3124481}}</ref> C,<ref name="Fabricius" /> D<ref>{{cite journal |last=Herr | first=C | author2=Greulich T| author3=Koczulla RA | display-authors=etal | title=The role of vitamin D in pulmonary disease: COPD, asthma, infection, and cancer | journal=Respiratory Research | volume=12 | issue=1 | date=marec 2011 | page=31 |doi=10.1186/1465-9921-12-31 | pmid=21418564 | pmc=3071319}}</ref> ali E<ref name="Fabricius" /> ne zmanjša tveganja za pljučnega raka. Nekatere raziskave nakazujejo, da je pri ljudeh, katerih prehrana vsebuje več zelenjave in sadja, tveganje nižje,<ref name="Alberg" /><ref name="Key">{{cite journal | last=Key | first=TJ | title=Fruit and vegetables and cancer risk | journal=British Journal of Cancer | volume=104 | issue=1 | date=januar 2011 | pages=6–11 |doi=10.1038/sj.bjc.6606032 | pmid=21119663 | pmc=3039795}}</ref> vendar je razlog za to verjetno, da ljudje, ki se zdravo prehranjujejo, večinoma tudi zdravo živijo – in ne kadijo. Natančnejše študije niso pokazale jasne povezave.<ref name="Key" /> === Presejalni testi === Presejalno testiranje pomeni uporabo medicinskih testov za odkrivanje bolezni pri asimptomatskih osebah, t. j. osebah, ki ne kažejo znakov bolezni. Možni presejalni testi za pljučnega raka vključujejo pregled [[izmeček|izkašljane sluzi]], radiogram prsnega koša in slikanje (CT), ob čemer velja poudariti, da se presejalni programi z radiogramom prsnega koša ali citologijo niso pokazali za učinkovite.<ref>{{Cite journal |last=Manser | first=RL | author2=Irving LB| author3=Stone C | display-authors=etal | title=Screening for lung cancer | journal=Cochrane Database of Systematic Reviews | issue=1 | pages=CD001991 | year=2004 | pmid=14973979 |url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/14651858.CD001991.pub2/full | doi=10.1002/14651858.CD001991.pub2 }}</ref> Izvajanje presejalnih testov pri osebah z visokim tveganjem (ljudje med 55. in 79. letom, z več kot 30 zavojčkov-let (enota za dolgotrajno kajenje, = št. zavojčkov na dan × št. let, angl. ''pack-year'') ali ki so že zboleli za pljučnim rakom) enkrat na leto s slikanjem CT z nizkim odmerkom lahko zmanjša verjetnost smrti zaradi pljučnega raka za 0,3 % (absolutno zmanjšanje tveganja) oz. 20 % relativno zmanjšanje tveganja).<ref>{{cite journal |last=Jaklitsch | first=MT | author2=Jacobson FL| author3=Austin JH | display-authors=etal | title=The American Association for Thoracic Surgery guidelines for lung cancer screening using low-dose computed tomography scans for lung cancer survivors and other high-risk groups |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-thoracic-and-cardiovascular-surgery_2012-07_144_1/page/33 | journal=Journal of Thoracic and Cardiovascular Surgery | year=julij 2012 | volume=144 | issue=1 |pages=33&ndash;38 | pmid=22710039 | doi=10.1016/j.jtcvs.2012.05.060}}</ref><ref>{{cite journal | last=Bach | first=PB | author2=Mirkin JN| author3= Oliver TK | display-authors=etal | title=Benefits and harms of CT screening for lung cancer: a systematic review | url=https://archive.org/details/sim_jama_2012-06-13_307_22/page/2418 |journal=JAMA: the Journal of the American Medical Association | year=junij 2012 | volume=307 | issue=22 |pages=2418–2429 | pmid=22610500 | doi=10.1001/jama.2012.5521}}</ref> Pri presejalnih testih obstaja visoka stopnja lažno pozitivnih rezultatov, zaradi katerih lahko pride do nepotrebnih invazivnih posegov in občutnih finančnih stroškov.<ref>{{cite journal |last=Boiselle |first=PM |title=Computed tomography screening for lung cancer.|url=https://archive.org/details/sim_jama_2013-03-20_309_11/page/1163 |journal=JAMA : the journal of the American Medical Association|date=20. marec 2013 | volume=309 |issue=11 |pages=1163-70 |pmid=23512063}}</ref> Na vsak pozitiven test jih je več kot 19 lažno pozitivnih.<ref>{{cite journal |author=Bach PB| author2= Mirkin JN| author3= Oliver TK | display-authors=etal|title=Benefits and harms of CT screening for lung cancer: a systematic review |journal=JAMA |volume=307 |issue=22|pages=2418–29 |date=junij 2012 |pmid=22610500 |doi=10.1001/jama.2012.5521 |url=https://archive.org/details/sim_jama_2012-06-13_307_22/page/2418}}</ref> Izpostavljenost [[rentgenski žarki|rentgenskemu]] sevanju je še ena potencialna slabost prepogostih presejalnih testov.<ref>{{cite journal|last=Aberle|first=DR| author2=Abtin, F| author3=Brown, K|title=Computed tomography screening for lung cancer: has it finally arrived? Implications of the national lung screening trial.|journal=Journal of clinical oncology : official journal of the American Society of Clinical Oncology|date=10. marec 2013 |volume=31|issue=8|pages=1002-8|pmid=23401434}}</ref> == Zdravljenje == Zdravljenje pljučnega raka je odvisno od tipa rakavih celic, stadija razširjenosti raka ter splošne zmožnosti pacienta za zdravljenje. Pogoste vrste zdravljenja so [[paliativno zdravljenje|paliativno]],<ref>{{cite journal | last=Ferrell |first=B | author2=Koczywas M| author3=Grannis F| author4= Harrington A | title=Palliative care in lung cancer | url=https://archive.org/details/sim_surgical-clinics-of-north-america_2011-04_91_2/page/403 | journal=Surgical Clinics of North America | volume=91 | issue=2 | pages=403–417 | date=april 2011 | pmid=21419260 |doi=10.1016/j.suc.2010.12.003}}</ref> [[operacija (medicina)|operacija]], [[kemoterapija]] in [[obsevanje]].<ref name="Harrison" /> === Operacija === [[Slika:Lung cancer.jpg|thumb|180px|Izrezan del pljuč s ploščatoceličnim karcinomom (belo tkivo ob bronhijih).]] Če se s preiskavami potrdi NSCLC, se dalje določi, ali je rakavo tkivo lokalizirano in ali ga je mogoče operativno v celoti odstraniti. Za to določitev se uporabita slikanje CT in [[pozitronska emisijska tomografija]] (PET-CT).<ref name="Harrison" /> Če obstaja sum na vključenost mediastinalnih bezgavk, se lahko za odvzem vzorca bezgavke uporabi [[mediastinoskopija]], ki omogoča še natančnejšo določitev stadija.<ref name="Fishman1853">{{navedi knjigo |author=Kaiser LR | title=Fishman's Pulmonary Diseases and Disorders | publisher=McGraw-Hill | year=2008 | pages=1853–1854| edition=4th | isbn=0-07-145739-9 }}</ref> Primernost bolnika za operacijo se oceni s [[krvna slika|preiskavo krvi]] in [[spirometrija|spiromerijo]].<ref name="Collins" /> Če slednja pokaže slabe dihalne rezerve, operacija morda ni mogoča.<ref name="Harrison" /> V večini primerov nedrobnoceličnega karcinoma pljuč v zgodnjem stadiju je kirurška izbira odstranitev pljučnega režnja (lobektomija). Pri ljudeh, ki niso primerni za popolno lobektomijo, se lahko opravi manjši izrez režnjiča (klinasta resekcija). Vendar je pri klinasti resekciji tveganje ponovitve večje kot pri lobektomiji.<ref name="Fishman1855">{{navedi knjigo | author=Kaiser LR |title=Fishman's Pulmonary Diseases and Disorders | publisher=McGraw-Hill | year=2008 | pages=1855–1856 | edition=4th |isbn=0-07-145739-9 }}</ref> Z [[brahiterapija|brahiterapijo]] z radioaktivnim [[jod]]om na robovih klinaste resekcije se lahko zmanjša tveganje ponovitve.<ref>{{cite journal | last=Odell | first=DD | author2=Kent MS| author3=Fernando HC | title=Sublobar resection with brachytherapy mesh for stage I non-small cell lung cancer | journal=Seminars in Thoracic and Cardiovascular Surgery |volume=22 | issue=1 | pages=32–37 | year=pomlad 2010 | pmid=20813314 | doi=10.1053/j.semtcvs.2010.04.003}}</ref> Redko se opravi odstranitev celega pljučnega krila ([[pnevmonektomija]]).<ref name="Fishman1855" /> [[Video-asistirana torakoskopska kirurgija]] (VATS) in VATS-lobektomija uporabljata minimalno invazivni pristop k operativnemu zdravljenju pljučnega raka.<ref>{{cite journal | last=Alam| first=N | author2=Flores RM | title=Video-assisted thoracic surgery (VATS) lobectomy: the evidence base |journal=Journal of the Society of Laparoendoscopic Surgeons | volume=11 | issue=3 | pages=368–374 | date=julij–september 2007 | pmid=17931521 | pmc=3015831}}</ref> VATS-lobektomija je enako učinkovita v primerjavi z običajno odprto lobektomijo, vendar je manj pooperativnih bolezni.<ref>{{cite journal | last=Rueth | first=NM | author2=Andrade RS |title=Is VATS lobectomy better: perioperatively, biologically and oncologically? | journal=Annals of Thoracic Surgery |volume=89 | issue=6 | pages=S2107–S2111 | date=junij 2010 | pmid=20493991 | doi=10.1016/j.athoracsur.2010.03.020}}</ref> Pri SCLC se običajno uporablja kemoterapija in/ali radioterapija.<ref name='SimonTurrisi'>{{cite journal |author=Simon GR| author2= Turrisi A |title=Management of small cell lung cancer: ACCP evidence-based clinical practice guidelines (2nd edition)|journal=Chest |volume=132 |issue=3 Suppl |pages=324S–339S |date=september 2007 |pmid=17873178|doi=10.1378/chest.07-1385 |url=http://chestjournal.chestpubs.org/content/132/3_suppl/324S.long}}</ref> Vendar pa se ponovno preučuje vloga kirurških posegov pri SCLC. Operacija lahko izboljša rezultat, kadar je opravljena skupaj s kemoterapijo in obsevanjem v zgodnjih stadijih SCLC.<ref>{{cite journal | last=Goldstein | first=SD | author2=Yang SC | title=Role of surgery in small cell lung cancer | journal=Surgical Oncology Clinics of North America | volume=20 | issue=4 | pages=769–777 | date=oktober 2011 | pmid=21986271 | doi=10.1016/j.soc.2011.08.001}}</ref> === Radioterapija === [[Radioterapija]] se pogosto uporablja skupaj s kemoterapijo; lahko se uporabi s kurativnim namenom pri osebah z NSCLC, ki niso primerne za operacijo. Ta oblika visoko intenzivne radioterapije se imenuje radikalna radioterapija.<ref name="OTO" /> Izboljšana različica te tehnike je kontinuirana hiperfrakcionirana pospešena radioterapija (angl. »continuous hyperfractionated accelerated radiotherapy« – CHART), pri kateri se daje visok odmerek radioterapije v kratkem času.<ref>{{Cite journal | last=Hatton | first=MQ| author2=Martin JE | title=Continuous hyperfractionated accelerated radiotherapy (CHART) and non-conventionally fractionated radiotherapy in the treatment of non-small cell lung cancer: a review and consideration of future directions| journal=Clinical Oncology (Royal College of Radiologists) | volume=22 | issue=5 | pages=356–364 | year=junij 2010| pmid=20399629 | doi=10.1016/j.clon.2010.03.010}}</ref> Po operaciji s kurativnim namenom se za NSCLC običajno ne bi smela uporabiti pooperativna radioterapija prsnega koša.<ref name="PORT Meta-analysis Trialists Group" /> Nekaterim osebam, pri katerih je vključena mediastinalna bezgavka N2, pa lahko pooperativna radioterapija koristi.<ref>{{Cite journal | last=Le Péchoux | first=C |title=Role of postoperative radiotherapy in resected non-small cell lung cancer: a reassessment based on new data |journal=Oncologist | volume=16 | issue=5 | pages=672–681 | year=2011 | pmid=21378080 | doi=10.1634/theoncologist.2010-0150| pmc=3228187}}</ref> Za potencialno ozdravljive primere SCLC se poleg kemoterapije pogosto priporoča radioterapija prsnega koša.<ref name="Holland-Frei78" /> Če rast raka blokira majhen del bronhija, se lahko neposredno v dihalni poti opravi brahiterapija (lokalizirana radioterapija), da se odpre prehod.<ref>{{Cite journal | last=Cardona | first=AF | author2=Reveiz L| author3=Ospina EG | display-authors=etal| title=Palliative endobronchial brachytherapy for non-small cell lung cancer | journal=Cochrane Database of Systematic Reviews | issue=2 | pages=CD004284 | year=april 2008 | pmid=18425900 | doi=10.1002/14651858.CD004284.pub2}}</ref> V primerjavi s teleradioterapijo brahiterapija vedno omogoča skrajšanje časa zdravljenja in manjšo izpostavljenost sevanju za zdravstveno osebje.<ref>{{Cite journal | last=Ikushima | first=H | title=Radiation therapy: state of the art and the future | journal=Journal of Medical Investigation | volume=57 | issue=1–2 | pages=1–11 | year=februar 2010 | url=http://www.jstage.jst.go.jp/article/jmi/57/1,2/1/_pdf | pmid=20299738 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Preventivno obsevanje glave je vrsta obsevanja možganov, ki se uporablja za zmanjšanje tveganja za nastanek zasevkov. Preventivno obsevanje glave je najuspešnejše pri SCLC. Pri bolezni z omejenim stadijem se s preventivnim obsevanjem glave triletno preživetje poveča s 15 % na 20 %, pri obsežni bolezni pa se enoletno preživetje poveča s 13 % na 27 %.<ref>{{Cite journal | last=Paumier | first=A | author2=Cuenca X| author3=Le Péchoux C | title=Prophylactic cranial irradiation in lung cancer | journal=Cancer Treatment Reviews | volume=37 | issue=4| pages=261–265 | year=junij 2011 | pmid=20934256 | doi=10.1016/j.ctrv.2010.08.009}}</ref> Nedavne izboljšave na področju ciljnega obsevanja in slikanja so privedle do razvoja [[stereotaksija|stereotaktičnega]] obsevanja pri zdravljenju pljučnega raka v zgodnjih stadijih. Pri tej obliki radioterapije se v majhnem številu obsevanj dovaja majhne odmerke sevanja, in sicer s stereotaktičnimi tehnikami ciljnega obsevanja. Uporablja se večinoma pri pacientih, ki zaradi sočasnih drugih bolezni ([[komorbidnost]]) niso primerni kandidati za operacijo.<ref>{{Cite journal | last=Girard | first=N | author2=Mornex F | title=Stereotactic radiotherapy for non-small cell lung cancer: From concept to clinical reality. 2011 update | journal=Cancer Radiothérapie | volume=15 |issue=6–7 | pages=522–526 | year=oktober 2011 | pmid=21889901 | doi=10.1016/j.canrad.2011.07.241}}</ref> Tako pri bolnikih z NSCLC kot s SCLC se lahko uporablja obsevanje prsnega koša v manjših odmerkih za nadzorovanje simptomov (paliativna radioterapija).<ref>{{Cite journal | last=Fairchild | first=A | author2=Harris K| author3= Barnes E | display-authors=etal |title=Palliative thoracic radiotherapy for lung cancer: a systematic review | journal=Journal of Clinical Oncology |volume=26 | issue=24 | pages=4001–4011 | year=avgust 2008 | pmid=18711191 |url=http://jco.ascopubs.org/content/26/24/4001.full | doi=10.1200/JCO.2007.15.3312}}</ref> === Kemoterapija === Režim [[kemoterapije]] je odvisen od vrste tumorja.<ref name="Holland-Frei78" /> Drobnocelični karcinom pljuč (SCLC) se tudi v relativno zgodnjem stadiju bolezni primarno zdravi s kemoterapijo in obsevanjem.<ref>{{cite journal |author=Hann CL| author2= Rudin CM |title=Management of small-cell lung cancer: incremental changes but hope for the future |journal=Oncology (Williston Park) |date=2008-11-30 |volume=22 |issue=13 |pages=1486–92 |pmid=19133604}}</ref> Pri SCLC se najpogosteje uporabljata [[cisplatin]] in [[etopozid]].<ref name="Murray"/> Uporabljajo se tudi kombinacije s [[karboplatin]]om, [[gemcitabin]]om, [[paklitaksel]]om, [[vinorelbin]]om, [[topotekan]]om in [[irinotekan]]om.<ref name="Azim" /><ref name="MacCallum" /> Pri napredovalem nedrobnoceličnem karcinomu pljuč (NSCLC) kemoterapija izboljša preživetje in se uporablja kot zdravljenje prvega izbora, če je oseba dovolj zdrava za takšno zdravljenje.<ref name="pmid18678835" /> Običajno se uporabljata dve zdravili, in sicer eno pogosto temelji na platini (bodisi cisplatin ali karboplatin). Druga pogosto uporabljena zdravila so gemcitabin, paklitaksel, [[docetaksel]],<ref name="Fishman1876">{{navedi knjigo | author=Mehra R| author2= Treat J | title=Fishman's Pulmonary Diseases and Disorders | publisher=McGraw-Hill | year=2008 | page=1876 | edition=4th | isbn=0-07-145739-9 }}</ref><ref name="Clegg" /> [[pemetreksed]],<ref name="pmid20446853">{{cite journal |author=Fuld AD| author2= Dragnev KH| author3=Rigas JR|title=Pemetrexed in advanced non-small-cell lung cancer |journal=Expert Opin Pharmacother |volume=11 |issue=8|pages=1387–402 |date=junij 2010 |pmid=20446853 |doi=10.1517/14656566.2010.482560 }}</ref> etopozid ali vinorelbin.<ref name="Clegg" /> [[Adjuvantna kemoterapija]] pomeni uporabo kemoterapije po kurativni operaciji za izboljšanje rezultata. Pri NSCLC se med operacijo odvzamejo vzorci bližnjih bezgavk, kar omogoča [[določanje stadija]]. Če je potrjen stadij II ali III, adjuvantna kemoterapija izboljša petletno prežitvetje za 5 %.<ref name="Carbone">{{Cite journal | last=Carbone | first=DP | author2=Felip E | title=Adjuvant therapy in non-small cell lung cancer: future treatment prospects and paradigms | journal=Clinical Lung Cancer | volume=12 | issue=5 | pages=261–271 | year=september 2011 | pmid=21831720 | doi=10.1016/j.cllc.2011.06.002 }}</ref><ref name="Le Chevalier">{{Cite journal | last=Le Chevalier | first=T | title=Adjuvant chemotherapy for resectable non-small-cell lung cancer: where is it going? |journal=Annals of Oncology | volume=21 | issue=Suppl. 7 | pages=vii196–198 | year=oktober 2010 | pmid=20943614 |url=http://annonc.oxfordjournals.org/content/21/suppl_7/vii196.long | doi=10.1093/annonc/mdq376}}</ref> Kombinacija vinorelbina in cisplatina je učinkovitejša od starejših režimov.<ref name="Le Chevalier" /> Adjuvantna kemoterapija je pri osebah s stadijem raka IB sporna, saj dosedanja klinična preizkušanja niso jasno pokazala koristi za preživetje.<ref name="Horn" /><ref name="Wakelee" /> Preizkušanja predoperativne kemoterapije ([[neoadjuvantna kemoterapija]]) pri odstranljivem NSCLC niso omogočila jasnega zaključka.<ref name="Clinical evidence" /> === Paliativna nega === Pri terminalnih bolnikih oz. bolnikih z zadnjim stadijem bolezni je lahko ustrezna paliativna (blažilna) nega oz. nega v hospicu.<ref name="Collins" /> Takšni pristopi omogočajo dodatno preučevanje možnosti zdravljenja oz. sprejemanje tehtne končne odločitve,<ref name="pmid20818881">{{cite journal |author=Kelley AS| author2= Meier DE |title=Palliative care&mdash;a shifting paradigm |url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2010-08-19_363_8/page/780|journal=New England Journal of Medicine |volume=363 |issue=8 |pages=781–2|date=avgust 2010 |pmid=20818881 |doi=10.1056/NEJMe1004139}}</ref><ref name="pmid19856592">{{cite journal |author=Prince-Paul M |title=When hospice is the best option: an opportunity to redefine goals|journal=Oncology (Williston Park, N.Y.) |volume=23 |issue=4 Suppl Nurse Ed|pages=13–7 |date=april 2009|pmid=19856592}}</ref> na podlagi katerih se lahko izognemo nekoristni in dragi negi ob koncu življenja.<ref name="pmid19856592"/> Kemoterapijo je mogoče kombinirati s paliativno nego pri zdravljenju NSCLC. Pri napredovalih primerih ustrezna kemoterapija izboljša [[mediana|povprečno]] preživetje zgolj na podlagi podporne nege, izboljša pa tudi kakovost življenja.<ref name="pmid7551923">{{cite journal|author=Souquet PJ| author2= Chauvin F| author3= Boissel JP| author4= Bernard JP |title=Meta-analysis of randomised trials of systemic chemotherapy versus supportive treatment in non-resectable non-small cell lung cancer |journal=Lung Cancer |volume=12 Suppl 1 |issue= |pages=S147–54|date=april 1995 |pmid=7551923 |doi=10.1016/0169-5002(95)00430-9 }}</ref> Skupaj s primernim telesnim stanjem kemoterapija med paliativnim zdravljenjem pljučnega raka zagotavlja 1,5- do 3 mesečno podaljšanje preživetja, blaženje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja, boljši rezultati pa so pri tem bili opaženi z modernimi sredstvi.<ref name="pmid11441939">{{cite journal |author=Sörenson S| author2= Glimelius B| author3= Nygren P |title=A systematic overview of chemotherapy effects in non-small cell lung cancer |journal=Acta Oncol |volume=40 |issue=2–3|pages=327–39 |year=2001 |pmid=11441939 |doi= }}</ref><ref name="pmid12065068">{{cite journal |author=Clegg A| author2= Scott DA| author3= Sidhu M| author4= Hewitson P| author5= Waugh N |title=A rapid and systematic review of the clinical effectiveness and cost-effectiveness of paclitaxel, docetaxel, gemcitabine and vinorelbine in non-small-cell lung cancer |journal=Health Technol Assess |volume=5|issue=32 |pages=1–195 |year=2001 |pmid=12065068 |doi= }}</ref> Skupina za sodelovanje za metaanalizo NSCLC priporoča, da se pri NSCLC preuči možnost zdravljenja s kemoterapijo, če jo prejemnik želi in lahko prenese.<ref name="pmid18678835">{{cite journal |title=Chemotherapy in Addition to Supportive Care Improves Survival in Advanced Non–Small-Cell Lung Cancer: A Systematic Review and Meta-Analysis of Individual Patient Data From 16 Randomized Controlled Trials |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-clinical-oncology_2008-10-01_26_28/page/4616 |journal=J. Clin. Oncol. |volume=26 |issue=28|pages=4617–25 |date=oktober 2008 |pmid=18678835 |pmc=2653127|doi=10.1200/JCO.2008.17.7162 |author1=NSCLC Meta-Analyses Collaborative Group }}</ref><ref name="pmid20464750">{{cite journal|last1=Non-Small Cell Lung Cancer Collaborative|first1=Group|title=Chemotherapy and supportive care versus supportive care alone for advanced non-small cell lung cancer.|journal=The Cochrane database of systematic reviews|date=12. maj 2010|issue=5|pages=CD007309|pmid=20464750|doi=10.1002/14651858.CD007309.pub2}}</ref> == Prognoza == {| class="wikitable floatright" style="text-align:center;font-size:90%;width:45%;margin-left:1em" |+ style="background:#E5AFAA;"|'''Izidi pri pljučnem raku glede na klinične stadije bolezni'''<ref name="Rami-Porta" /> |- style="background: #E5AFAA;text-align:center;font-size:90%;" ! abbr="Type" rowspan="2" | Klinični stadij ! abbr="5-year" colspan="2" | Petletno preživetje (%) |- style="background: #E5AFAA;text-align:center;font-size:90%;" ! abbr="NSCLC" | Nedrobnocelični karcinom pljuč ! abbr="SCLC" | Drobnocelični karcinom pljuč |- | IA | 50 | 38 |- | IB | 47 | 21 |- | IIA | 36 | 38 |- | IIB | 26 | 18 |- | IIIA | 19 | 13 |- | IIIB | 7 | 9 |- | IV | 2 | 1 |} Prognoza je na splošno slaba. Od vseh bolnikov s pljučnim rakom jih 15 % preživi pet let po diagnozi.<ref name="Merck" /> Stadij je pri diagnozi pogosto že napredoval. Ob pojavitvi simptomov je 30–40 % primerov NSCLC v stadiju IV in 60 % SCLC v stadiju IV.<ref name="Holland-Frei78" /> Prognostični dejavniki pri NSCLC so prisotnost ali odsotnost pljučnih simptomov, velikost [[tumor]]ja, tipa celic, stopnje razširjenosti (stadij in zasevki v več bezgavkah ter [[vaskularna invazija]]). Pri osebah z neozdravljivo boleznijo so izidi slabši pri tistih s slabšo [[telesna zmogljivost|telesno zmogljivostjo]] in pri osebah, ki izgubijo več kot 10 % telesne teže.<ref name="AUTOREF17"> {{navedi splet |url=http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/treatment/non-small-cell-lung/HealthProfessional/page2 |title=Non-Small Cell Lung Cancer Treatment |publisher=National Cancer Institute |work=PDQ for Health Professionals |accessdate=2008-11-22}}</ref> Prognostični dejavniki pri drobnoceličnem pljučnem raku vključujejo telesno zmogljivost, [[Biološki spol|spol]], stadij bolezni in vključenost [[osrednje živčevje|osrednjega živčevja]] ali [[jetra|jeter]] v času diagnoze.<ref name="AUTOREF18" /> Pri NSCLC se najboljša prognoza doseže s popolno resekcijo bolezni v stadiju IA, pri kateri je petletno preživetje do 70 %.<ref name="OTM">{{navedi knjigo | last=Spiro | first=SG | title=Oxford Textbook Medicine | publisher=OUP Oxford |year=2010 | chapter=18.19.1 | edition=5th | isbn=978-0199204854 }}</ref> Pri SCLC je skupno petletno preživetje približno 5 %.<ref name="Harrison" /> Ljudje z obsežnim rakom SCLC imajo povprečno petletno preživetje manj kot 1 %. Povprečen čas preživetja pri boleznih z omejenim stadijem je 20 mesecev z 20 % petletno stopnjo preživetja.<ref name="Merck" /> Po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za raka (National Cancer Institute) je srednja starost oseb v času diagnoze pljučnega raka v Združenih državah Amerike 70 let,<ref>SEER data (SEER.cancer.gov)[http://seer.cancer.gov/csr/1975_2003/results_single/sect_01_table.11_2pgs.pdf Median Age of Cancer Patients at Diagnosis 2002-2003]</ref> srednja starost ob smrti pa 72 let.<ref>SEER data (SEER.cancer.gov)[http://seer.cancer.gov/csr/1975_2006/results_single/sect_01_table.13_2pgs.pdf Median Age of Cancer Patients at Death 2002-2006]</ref> V ZDA je boljši izid verjetnejši pri ljudeh, ki imajo zdravstveno zavarovanje.<ref>{{cite journal | last=Slatore | first=CG | author2=Au DH | author3=Gould MK | title=An official American Thoracic Society systematic review: insurance status and disparities in lung cancer practices and outcomes | date=November 2010 | journal=American Journal of Respiratory and Critical Care Medicine | volume=182 | issue=9 | pages=1195–1205 | pmid=21041563 | url=http://ajrccm.atsjournals.org/content/182/9/1195.long | doi=10.1164/rccm.2009-038ST | access-date=2014-01-04 | archive-date=2020-06-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200613071318/https://www.atsjournals.org/doi/full/10.1164/rccm.2009-038ST | url-status=dead }}</ref> == Epidemiologija == [[Slika:Trachea, bronchus, lung cancers world map - Death - WHO2004.svg|thumb|Glede na starost prilagojena smrt zaradi trahealnega, bronhialnega in pljučnega raka na 100.000&nbsp;prebivalcev leta 2004<ref name="AUTOREF20" /> {{Multicol}} {{legend|#b3b3b3|no data}} {{legend|#ffff65|≤&nbsp;5}} {{legend|#fff200|5-10}} {{legend|#ffdc00|10-15}} {{legend|#ffc600|15-20}} {{legend|#ffb000|20-25}} {{legend|#ff9a00|25-30}} {{Multicol-break}} {{legend|#ff8400|30-35}} {{legend|#ff6e00|35-40}} {{legend|#ff5800|40-45}} {{legend|#ff4200|45-50}} {{legend|#ff2c00|50-55}} {{legend|#cb0000|≥&nbsp;55}} {{Multicol-end}}]] [[Slika:Lung cancer US distribution.gif|right|thumb|Porazdelitev pljučnega raka v [[ZDA|Združenih državah Amerike]]]] V svetovnem merilu je pljučni rak najpogostejši rak tako z vidika [[Pojavnost|pojavnosti]] kot smrtnosti. Leta 2008 je bilo 1,61 milijona novih primerov in 1,38 milijona smrti zaradi pljučnega raka. Najvišje stopnje so v Evropi in Severni Ameriki.<ref name="GLOBOCAN">{{cite journal | last=Ferlay | first=J | author2=Shin HR| author3= Bray F | display-authors=etal|title=Estimates of worldwide burden of cancer in 2008: GLOBOCAN 2008 | journal=International Journal of Cancer |date=December 2010 | volume=127 | issue=12 | pages=2893–2917 | pmid=21351269 |url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ijc.25516/full | doi=10.1002/ijc.25516}}</ref> Segment prebivalstva, pri katerem je verjetnost za pljučnega raka najvišja, so osebe, stare nad 50 let, ki so kadile oz. kadijo. V primerjavi s smrtnostjo pri moških, ki se je pred več kot 20 leti začela zmanjševati, se je stopnja smrtnosti zaradi pljučnega raka pri ženskah v zadnjih desetletjih povečevala in se je šele pred kratkim začela umirjati.<ref name="AUTOREF22" /> V ZDA je [[življenjsko tveganje]], da bi zboleli za pljučnim rakom, 8 % pri moških in 6 % pri ženskah.<ref name="Harrison" /> Na vsake 3–4 milijone pokajenih cigaret se pojavi ena smrt zaradi pljučnega raka.<ref name="Harrison" /><ref>{{cite journal |last=Proctor | first=RN | title=The history of the discovery of the cigarette-lung cancer link: evidentiary traditions, corporate denial, global toll | journal=Tobacco Control | volume=21 | issue=2 | pages=87–91 | year=marec 2012 |pmid=22345227 | doi=10.1136/tobaccocontrol-2011-050338 }}</ref> Tobačni mogotci (»Big Tobacco«) imajo velik vpliv na kadilsko kulturo.<ref name="Lum" /> Pri mladih nekadilcih, ki vidijo tobačne oglase, je verjetnost, da bodo začeli kaditi, večja.<ref>{{cite journal | last=Lovato | first=C | author2=Watts A| author3= Stead LF | title=Impact of tobacco advertising and promotion on increasing adolescent smoking behaviours | date=October 2011 | journal=Cochrane Database of Systematic Reviews | issue=10 | pages=CD003439 | pmid=21975739 | doi=10.1002/14651858.CD003439.pub2}}</ref> Vloga pasivnega kajenja se vedno bolj prepoznava kot dejavnik tveganja za pljučnega raka,<ref name="Taylor" /> kar vodi do intervencijskih politik za zmanjšanje neželene izpostavljenosti nekadilcev tobačnemu dimu drugih.<ref>{{cite journal | last=Kemp |first=FB | title=Smoke free policies in Europe. An overview | journal=Pneumologia | volume=58 | issue=3 | pages=155–158 | year=julij–september 2009 | pmid=19817310 }}</ref> Emisije avtomobilov, tovarn in elektrarn prav tako predstavljajo potencialno tveganje.<ref name="MurrayNadel46" /> V [[vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]] je najvišja smrtnost zaradi pljučnega raka med moškimi, v severni Evropi in ZDA pa je najvišja smrtnost med ženskami. V ZDA je višja pojavnost pri črnskih moških in ženskah.<ref>National Cancer Institute; SEER stat fact sheets: Lung and Bronchus. Surveillance Epidemiology and End Results. 2010[http://seer.cancer.gov/statfacts/html/lungb.html#incidence-mortality]</ref> Stopnja pljučnega raka je trenutno nižja v državah v razvoju.<ref name="AUTOREF23" /> Zaradi povečevanja kajenja v državah v razvoju je v naslednjih nekaj letih pričakovati povišanje, zlasti na Kitajskem<ref>{{cite journal | last=Zhang | first=J | author2=Ou JX| author3= Bai CX |title=Tobacco smoking in China: prevalence, disease burden, challenges and future strategies | date=November 2011 |journal=Respirology | volume=16 | issue=8 | pages=1165–1172 | pmid=21910781 | doi=10.1111/j.1440-1843.2011.02062.x }}</ref> in v Indiji.<ref name="AUTOREF25" /> Od 60. let dvajsetega stoletja se je stopnja pljučnega [[Adenokarcinom|adenokarcinoma]] v primerjavi z drugimi vrstami pljučnega raka začela višati. Eden od možnih vzrokov je uvedba cigaret s filtrom. Uporaba filtra namreč odstrani večje delce iz tobačnega dima in s tem zmanjša nalaganje v večjih dihalnih poteh. Vendar mora zaradi tega kadilec dim vdihniti globlje, da bi prejel enako količino [[nikotin]]a, s čimer poveča nalaganje delcev v manjših dihalnih poteh, kjer se pogosto pojavi adenokarcinom.<ref name="Charloux" /> Pojavnost pljučnega adenokarcinoma se še naprej povečuje.<ref>{{cite journal | last=Kadara | first=H | author2=Kabbout M| author3= Wistuba II | title=Pulmonary adenocarcinoma: a renewed entity in 2011 | journal=Respirology | volume=17 | issue=1 |pages=50–65 | year=januar 2012 | pmid=22040022 | doi=10.1111/j.1440-1843.2011.02095.x }}</ref> === Slovenija === V Sloveniji se je pojavnost pljučnega raka pri moških večala do leta 1995, nato je padala in je bila leta 1998 82/100.000 moških (19 % vsega raka pri moških). Pri ženskah se pojavnost stalno veča, leta 1998 je bila 19/100.000, pljučni rak je pomenil 5 % vsega raka. Razmerje moški proti ženskam je bilo 4 : 14.<ref>Terčelj-Zorman M. "Zgodnje odkrivanje pljučnega raka." Radiology and oncology (Ljubljana) letnik 40. številka 1 (2006) str. S59-S66.</ref> Do leta 2004 je bil pljučni rak najpogostejši malignom pri moških; leta 2005, ko je bilo registrirano 846 novih primerov, pa ga je na prvem mestu zamenjal [[rak prostate]]. Pri ženskah je bil pljučni rak leta 2005 po pogostnosti glede na druge rake že na petem mestu; registriranih je bilo 299 novih primerov. Pri moških je bil v vseh obdobjih najpogostejši ploščatocelični karcinom, vendar se njegov delež zmanjšuje, povečuje pa se delež žleznih karcinomov. Pri ženskah prevladujeta žlezni in drobnocelični karcinom, tudi pri njih se povečuje delež žleznih karcinomov.<ref>Primic-Žakelj M., Zadnik V., Žagar T.. "Lung cancer in Slovenia." Endoskopska revija letnik 13. številka 29 (2008) str. 5–13.</ref> == Zgodovina == Pljučni rak je bil pred prihodom cigaret redek. Do leta 1761 ni bil prepoznan kot posebna bolezen.<ref name="AUTOREF27" /> Različni vidiki pljučnega raka so bili podrobneje opisani leta 1810.<ref name="AUTOREF28" /> Maligni pljučni tumorji so leta 1878 predstavljali le 1 % vseh oblik raka, zabeleženih pri avtopsijah, do začetka 20. stoletja so se povečali na 10–15 %.<ref name="Witschi" /> Leta 1912 je bilo po vsem svetu le 374 opisanih primerov v medicinski literaturi,<ref name="AUTOREF29" /> vendar je pregled avtopsij pokazal, da se je pojavnost pljučnega raka z 0,3 % leta 1852 povečala na 5,66 % leta 1952.<ref name="Grannis" /> Leta 1929 je v [[Nemčija|Nemčiji]] zdravnik Fritz Lickint ugotovil povezavo med kajenjem in pljučnim rakom,<ref name="Witschi" /> ki je vodila do agresivne [[protikadilska kampanja|protikadilske kampanje]] v nacistični Nemčiji.<ref name="Proctor" /> Raziskava ''British Doctors Study'', objavljena v 50. letih dvajsetega stoletja, je bila prvi trden [[epidemiologija|epidemiološki]] dokaz o povezavi med pljučnim rakom in kajenjem.<ref name="Doll" /> Posledično je leta 1964 ''[[Surgeon General of the United States]]'' kadilcem priporočil, da opustijo kajenje.<ref name="AUTOREF30" /> Povezava s plinom [[radon]]om je bila prvič ugotovljena med rudarji v [[Češko rudogorje|Češkem rudogorju]] blizu [[Schneeberg|Schneeberga na Saškem]]. Od leta 1470 so tam kopali [[srebro]]. Ti rudniki so bogati z [[uran]]om in hkrati z [[radij]]em in radonom.<ref name="Greaves" /> Rudarji so neobičajno pogosto zboleli na pljučih. Pozneje, v 70. letih 19. stoletja, pa so ugotovili, da gre za pljučnega raka.<ref>{{Cite journal | last=Greenberg | first=M | author2=Selikoff IJ |title=Lung cancer in the Schneeberg mines: a reappraisal of the data reported by Harting and Hesse in 1879 | url=https://archive.org/details/sim_annals-of-occupational-hygiene_1993-02_37_1/page/5 |journal=Annals of Occupational Hygiene | volume=37 | issue=1 | pages=5–14 | year=februar 1993 | pmid=8460878 }}</ref> Kljub temu odkritju se je rudarjenje nadaljevalo v 50. leta dvajsetega stoletja zaradi povpraševanja [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] po uranu.<ref name="Greaves" /> Radon je bil kot vzrok pljučnega raka potrjen v 60. letih dvajsetega stoletja.<ref>{{Cite journal | last=Samet | first=JM |title=Radiation and cancer risk: a continuing challenge for epidemiologists | journal=Environmental Health | volume=10 |issue=Suppl. 1 | pages=S4 | year=april 2011 | pmid=21489214 | doi=10.1186/1476-069X-10-S1-S4 | pmc=3073196}}</ref> Prvo uspešno pnevmonektomijo za pljučnega raka so izvedli leta 1933.<ref name="AUTOREF32" /> Paliativno radioterapijo so začeli uporabljati v 40. letih dvajsetega stoletja.<ref name="Edwards" /> Radikalna radioterapija (začeli so jo uporabljati v 50. letih) je bila poskus uporabe večjega odmerka obsevanja pri bolnikih z relativno zgodnjim stadijem pljučnega raka, ki sicer niso bili ustrezni kandidati za operacijo.<ref name="AUTOREF33" /> Leta 1997 se je kot boljša možnost v primerjavi s konvencionalno radikalno radioterapijo izkazala kontinuirana hiperfrakcionirana pospešena radioterapija.<ref name="Saunders" /> Pri drobnoceličnem karcinomu pljuč so bili v 60. letih začetni poskusi resekcije<ref name="AUTOREF34" /> in radikalne radioterapije<ref name="AUTOREF35" /> neuspešni. V 70. letih so razvili uspešne kemoterapevtske režime.<ref name="AUTOREF36" /> == Sklici == {{sklici|2|refs= <ref name="Harrison">{{navedi knjigo | last=Horn | first=L | author2=Pao W| author3=Johnson DH | title=Harrison's Principles of Internal Medicine | url=https://archive.org/details/isbn_9780071748872_2 | publisher=McGraw-Hill | editor-last=Longo | editor-first=DL | editor-last2=Kasper | editor-first2=DL | editor-last3=Jameson | editor-first3=JL | editor-last4=Fauci | editor-first4=AS | editor-last5=Hauser | editor-first5=SL | editor-last6=Loscalzo | editor-first6=J | year=2012 | chapter=Chapter 89 | edition=18th | isbn=0-07-174889-X }}</ref> <ref name="Thun">{{Cite journal | last=Thun | first=MJ | author2=Hannan LM| author3= Adams-Campbell LL | display-authors=etal | title=Lung cancer occurrence in never-smokers: an analysis of 13 cohorts and 22 cancer registry studies | journal=PLoS Medicine | volume=5 | issue=9 | pages=e185 | year=september 2008 | doi=10.1371/journal.pmed.0050185 | pmid=18788891 | pmc=2531137 }}</ref> <ref name="O'Reilly">{{Cite journal | last=O'Reilly | first=KM | author2=Mclaughlin AM | author3=Beckett WS | author4=Sime PJ | title=Asbestos-related lung disease | journal=American Family Physician | volume=75 | issue=5 | pages=683–688 | year=marec 2007 | url=http://www.aafp.org/afp/20070301/683.html | pmid=17375514 | access-date=2014-01-04 | archive-date=2007-09-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070929083111/http://www.aafp.org/afp/20070301/683.html | url-status=dead }}</ref> <ref name="AUTOREF">{{navedi splet |url=http://www.surgeongeneral.gov/library/secondhandsmoke |author=Carmona, RH |publisher=U.S. Department of Health and Human Services |title=The Health Consequences of Involuntary Exposure to Tobacco Smoke: A Report of the Surgeon General |date=2006-06-27 |quote=Secondhand smoke exposure causes disease and premature death in children and adults who do not smoke.}}</ref> <ref name="AUTOREF1">{{Cite journal |url=http://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol83/volume83.pdf |format=PDF |publisher=WHO International Agency for Research on Cancer |title=Tobacco Smoke and Involuntary Smoking |journal=IARC Monographs on the Evaluation of Carcinogenic Risks to Humans |volume=83 |year=2002 |quote=There is sufficient evidence that involuntary smoking (exposure to secondhand or 'environmental' tobacco smoke) causes lung cancer in humans.&nbsp;... Involuntary smoking (exposure to secondhand or 'environmental' tobacco smoke) is carcinogenic to humans (Group 1). }}</ref> <ref name="Collins">{{Cite journal | last=Collins | first=LG | author2=Haines C | author3=Perkel R | author4=Enck RE | title=Lung cancer: diagnosis and management | journal=American Family Physician | volume=75 | issue=1 | pages=56–63 | publisher=American Academy of Family Physicians | year=januar 2007 | url=http://www.aafp.org/afp/20070101/56.html | pmid=17225705 | access-date=2014-01-04 | archive-date=2007-09-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070929104510/http://www.aafp.org/afp/20070101/56.html | url-status=dead }}</ref> <ref name="Honnorat">{{Cite journal | last=Honnorat | first=J | author2=Antoine JC | title=Paraneoplastic neurological syndromes | journal=Orphanet Journal of Rare Diseases | volume=2 | page=22 | publisher=BioMed Central | year=maj 2007 | url=http://www.ojrd.com/content/2/1/22 | pmid=17480225 | doi=10.1186/1750-1172-2-22 | pmc=1868710 | issue=1 | archive-date=2007-09-27 | access-date=2014-01-04 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070927213613/http://www.ojrd.com/content/2/1/22 | url-status=dead }}</ref> <ref name="ajcc">{{navedi knjigo |author=Greene, Frederick L. |title=AJCC cancer staging manual |url=https://archive.org/details/ajcccancerstagin0000unse |publisher=Springer-Verlag |location=Berlin |year=2002 |pages= |isbn=0-387-95271-3 |oclc= |doi= |accessdate=}}</ref> <ref name="AUTOREF5">{{Cite journal | last=Biesalski | first=HK | author2=Bueno de Mesquita B| author3= Chesson A | display-authors=etal | title=European Consensus Statement on Lung Cancer: risk factors and prevention. Lung Cancer Panel | url=https://archive.org/details/sim_ca-a-cancer-journal-for-clinicians_may-june-1998_48_3/page/167 | journal=CA Cancer J Clin | volume=48 | issue=3 | pages=167–176; discussion 164–166 | year=1998 | pmid=9594919 | doi=10.3322/canjclin.48.3.167 | quote=Smoking is the major risk factor, accounting for about 90% of lung cancer incidence. }}</ref> <ref name="Hecht">{{Cite journal | last=Hecht | first=S | title=Tobacco carcinogens, their biomarkers and tobacco-induced cancer | journal=Nature Reviews Cancer | volume=3 | issue=10 | pages=733–744 | publisher=Nature Publishing Group | year=oktober 2003 | url=http://www.nature.com/nrc/journal/v3/n10/abs/nrc1190_fs.html | doi=10.1038/nrc1190 | pmid=14570033 }}</ref> <ref name="AUTOREF6">{{Cite journal | last=Sopori | first=M | title=Effects of cigarette smoke on the immune system | journal=Nature Reviews Immunology | volume=2 | issue=5 | pages=372–7 | year=maj 2002 | pmid=12033743 | doi=10.1038/nri803 }}</ref> <ref name="Peto">{{navedi knjigo | last=Peto | first=R | author2=Lopez AD| author3= Boreham J | display-authors=etal | title=Mortality from smoking in developed countries 1950–2000: Indirect estimates from National Vital Statistics | publisher=Oxford University Press | year=2006 | url=http://www.ctsu.ox.ac.uk/~tobacco/ | isbn=0-19-262535-7 }}</ref> <ref name="NHMRC">{{Cite journal | author=National Health and Medical Research Council | title=The health effects and regulation of passive smoking | publisher=Australian Government Publishing Service |date = April 1994| url=http://www.obpr.gov.au/publications/submission/healthef/index.html | accessdate=2007-08-10 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20070929025344/http://www.obpr.gov.au/publications/submission/healthef/index.html |archivedate = 29. september 2007}}</ref> <ref name="Schick">{{Cite journal | last=Schick | first=S | author2=Glantz S | title=Philip Morris toxicological experiments with fresh sidestream smoke: more toxic than mainstream smoke | journal=Tobacco Control | volume=14 | issue=6 | pages=396–404 | year=december 2005 | pmid=16319363 | doi=10.1136/tc.2005.011288 | pmc=1748121 }}</ref> <ref name="EPA radon">{{navedi splet | last=EPA | authorlink=United States Environmental Protection Agency | title=Radiation information: radon | publisher=EPA | year=oktober 2006 | url=http://www.epa.gov/rpdweb00/radionuclides/radon.html | accessdate=2007-08-11 }}</ref> <ref name="Fong">{{Cite journal | last=Fong | first=KM | author2=Sekido Y| author3= Gazdar AF| author4= Minna JD | title=Lung cancer • 9: Molecular biology of lung cancer: clinical implications | url=https://archive.org/details/sim_thorax_2003-10_58_10/page/892 | journal=Thorax | volume=58 | issue=10 | pages=892–900 | publisher=BMJ Publishing Group Ltd. | year=oktober 2003 | pmid=14514947 | doi=10.1136/thorax.58.10.892 | pmc=1746489 }}</ref> <ref name="Salgia">{{Cite journal | last=Salgia | first=R | author2=Skarin AT | title=Molecular abnormalities in lung cancer | url=https://archive.org/details/sim_journal-of-clinical-oncology_1998-03_16_3/page/1207 | journal=Journal of Clinical Oncology | volume=16 | issue=3 | pages=1207–1217 | year=marec 1998 | pmid=9508209 }}</ref> <ref name="Merck">{{navedi splet | title=Lung Carcinoma: Tumors of the Lungs | publisher = Merck Manual Professional Edition, Online edition | url=http://www.merck.com/mmpe/sec05/ch062/ch062b.html#sec05-ch062-ch062b-1405 | accessdate=2007-08-15 }}</ref> <ref name="NEJM-molecular">{{Cite journal | last=Herbst | first=RS | author2=Heymach JV | author3=Lippman SM | title=Lung cancer | journal=New England Journal of Medicine | volume=359 | issue=13 | pages=1367–1380 | year=september 2008 | url=http://content.nejm.org/cgi/content/full/359/13/1367 | doi=10.1056/NEJMra0802714 | pmid=18815398 | access-date=2014-01-04 | archive-date=2008-09-28 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080928073051/http://content.nejm.org/cgi/content/full/359/13/1367 | url-status=dead }}</ref> <ref name="Aviel-Ronen">{{Cite journal | last=Aviel-Ronen | first=S | author2=Blackhall FH| author3= Shepherd FA| author4= Tsao MS | title=K-ras mutations in non-small-cell lung carcinoma: a review | journal=Clinical Lung Cancer | volume=8 | issue=1 | pages=30–38 | publisher=Cancer Information Group | year=julij 2006 | pmid=16870043 | doi=10.3816/CLC.2006.n.030 }}</ref> <ref name="Rosti">{{Cite journal | last=Rosti | first=G | author2=Bevilacqua G| author3= Bidoli P | display-authors=etal | title=Small cell lung cancer | journal=Annals of Oncology | volume=17 | issue=Suppl. 2 | pages=5–10 | year=marec 2006 | pmid=16608983 | doi=10.1093/annonc/mdj910 }}</ref> <ref name="Devereux">{{Cite journal | last=Devereux | first=TR | author2=Taylor JA| author3= Barrett JC | title=Molecular mechanisms of lung cancer. Interaction of environmental and genetic factors | journal=Chest | volume=109 | issue=Suppl 3 | pages=14S–19S | publisher=American College of Chest Physicians | year=marec 1996 | pmid=8598134 | doi=10.1378/chest.109.3_Supplement.14S }}</ref> <ref name="Seo">{{Cite journal | last=Seo | first=JB | author2=Im JG| author3= Goo JM | display-authors=etal | title=Atypical pulmonary metastases: spectrum of radiologic findings | journal=Radiographics | volume=21 | issue=2 | pages=403–417 | url=http://radiographics.rsnajnls.org/cgi/content/full/21/2/403 | pmid=11259704 | date=1 March 2001 }}</ref> <ref name="Raz">{{Cite journal | last=Raz | first=DJ | author2=He B| author3= Rosell R| author4= Jablons DM | title=Bronchioloalveolar carcinoma: a review | journal=Clinical Lung Cancer | volume=7 | issue=5 | pages=313–322 | year=marec 2006 | pmid=16640802 | doi=10.3816/CLC.2006.n.012 }}</ref> <ref name="Bhutan">{{navedi novice | last=Pandey | first=G | title=Bhutan's smokers face public ban | publisher=BBC | year=februar 2005 | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/south_asia/4305715.stm | accessdate=2007-09-07 }}</ref> <ref name="OTO">{{navedi knjigo | last=Arriagada | first=R | author2=Goldstraw P| author3= Le Chevalier T | title=Oxford Textbook of Oncology | publisher=Oxford University Press | year=2002 | page=2094 | edition=2. | isbn=0-19-262926-3 }}</ref> <ref name="PORT Meta-analysis Trialists Group">{{Cite journal |author= |title=Postoperative radiotherapy for non-small cell lung cancer |journal=Cochrane Database of Systematic Reviews |issue=2 |pages=CD002142 |year=2005 |pmid=15846628 |doi=10.1002/14651858.CD002142.pub2 |author1= PORT Meta-analysis Trialists Group |editor1-last= Rydzewska |editor1-first= Larysa}}</ref> <ref name="Murray">{{Cite journal | last=Murray | first=N | author2=Turrisi AT | title=A review of first-line treatment for small-cell lung cancer | journal=Journal of Thoracic Oncology | volume=1 | issue=3 | pages=270–278 | year=marec 2006 | pmid=17409868 }}</ref> <ref name="Azim">{{Cite journal | last=Azim | first=HA | author2=Ganti AK | title=Treatment options for relapsed small-cell lung cancer | journal=Anticancer drugs | volume=18 | issue=3 | pages=255–261 | year=marec 2007 | pmid=17264756 | doi=10.1097/CAD.0b013e328011a547 }}</ref> <ref name="MacCallum">{{Cite journal | last=MacCallum | first=C | author2=Gillenwater HH | title=Second-line treatment of small-cell lung cancer | journal=Current Oncology Reports | volume=8 | issue=4 | pages=258–264 | year=julij 2006 | pmid=17254525 | doi=10.1007/s11912-006-0030-8 }}</ref> <ref name="Clegg">{{Cite journal | last=Clegg | first=A | author2=Scott DA| author3= Hewitson P | display-authors=etal | title=Clinical and cost effectiveness of paclitaxel, docetaxel, gemcitabine, and vinorelbine in non-small cell lung cancer: a systematic review | url=https://archive.org/details/sim_thorax_2002-01_57_1/page/20 | journal=Thorax | volume=57 | issue=1 | pages=20–28 | publisher=BMJ Publishing Group | year=januar 2002 | pmid=11809985 | doi=10.1136/thorax.57.1.20 | pmc=1746188 }}</ref> <ref name="Horn">{{Cite journal | last=Horn | first=L | author2=Sandler AB| author3= Putnam JB Jr| author4= Johnson DH | title=The rationale for adjuvant chemotherapy in stage I non-small cell lung cancer | journal=Journal of Thoracic Oncology | volume=2 | issue=5 | pages=377–383 | year=maj 2007 | pmid=17473651 | doi=10.1097/01.JTO.0000268669.64625.bb }}</ref> <ref name="Wakelee">{{Cite journal | last=Wakelee | first=HA | author2=Schiller JH| author3= Gandara DR | title=Current status of adjuvant chemotherapy for stage IB non-small-cell lung cancer: implications for the New Intergroup Trial | journal=Clinical Lung Cancer | volume=8 | issue=1 | pages=18–21 | publisher=Cancer Information Group | year=julij 2006 | pmid=16870041 | doi=10.3816/CLC.2006.n.028 }}</ref> <ref name="Clinical evidence">{{navedi knjigo | last=BMJ | authorlink=British Medical Journal | title=Clinical evidence concise : the international resource of the best available evidence for effective health care. | url=https://archive.org/details/clinicalevidence00lond | publisher=BMJ Publishing Group | location=London | year=december 2005 | issue=14 | pages=[https://archive.org/details/clinicalevidence00lond/page/486 486]–488 | isbn=1-905545-00-2 | issn=1475-9225 }}</ref> <ref name="AUTOREF18">{{navedi splet |title=Small Cell Lung Cancer Treatment |publisher=National Cancer Institute |url=http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/treatment/small-cell-lung/healthprofessional |work=PDQ for Health Professionals |year=2012 |accessdate=2012-05-16}}</ref> <ref name="AUTOREF20">{{navedi splet |url=http://www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/estimates_country/en/index.html |title=WHO Disease and injury country estimates |year=2009 |work=World Health Organization |accessdate=11. november 2009}}</ref> <ref name="AUTOREF22">{{cite journal |author=Jemal A| author2= Tiwari RC| author3= Murray T| display-authors=etal |title=Cancer statistics, 2004 |url=https://archive.org/details/sim_ca-a-cancer-journal-for-clinicians_january-february-2004_54_1/page/n7|journal=CA: a Cancer Journal for Clinicians |volume=54 |issue=1 |pages=8–29 |year=2004 |pmid=14974761 |doi=10.3322/canjclin.54.1.8}}</ref> <ref name="Lum">{{Cite journal | last=Lum | first=KL | author2=Polansky JR| author3= Jackler RK| author4= Glantz SA | title=Signed, sealed and delivered: "big tobacco" in Hollywood, 1927–1951 | journal=Tobacco Control | volume=17 | issue=5 | pages=313–323 | year=oktober 2008 | url=http://tobaccocontrol.bmj.com/cgi/content/full/17/5/313 | pmid=18818225 | doi=10.1136/tc.2008.025445 | pmc=2602591 }}</ref> <ref name="AUTOREF23">{{navedi splet | title=Gender in lung cancer and smoking research | publisher=[[World Health Organization]] | year=2004 | url=http://www.who.int/gender/documents/en/lungcancerlow.pdf | format=PDF | accessdate=2007-05-26 }}</ref> <ref name="AUTOREF25">{{Cite journal | last=Behera | first=D | author2=Balamugesh T | title=Lung cancer in India | journal=Indian Journal of Chest Diseases and Allied Sciences | volume=46 | issue=4 | pages=269–281 | year=2004 | pmid=15515828 | url=http://www.vpci.org.in/upload/Journals/pic130.pdf#page=27 | format=PDF | access-date=2014-01-04 | archive-date=2008-12-17 | archive-url=https://web.archive.org/web/20081217024508/http://www.vpci.org.in/upload/Journals/pic130.pdf#page=27 | url-status=dead }}</ref> <ref name="Charloux">{{Cite journal | last=Charloux | first=A | author2=Quoix E| author3= Wolkove N | display-authors=etal | title=The increasing incidence of lung adenocarcinoma: reality or artefact? A review of the epidemiology of lung adenocarcinoma | journal=International Journal of Epidemiology | volume=26 | issue=1 | pages=14–23 | year=februar 1997 | pmid=9126499 | url=http://ije.oxfordjournals.org/cgi/reprint/26/1/14 | doi=10.1093/ije/26.1.14 }}</ref> <ref name="AUTOREF27">{{navedi knjigo | last=Morgagni | first=Giovanni Battista | title=De sedibus et causis morborum per anatomen indagatis | url=https://archive.org/details/desedibusetcausi00morg | year=1761 |ol=24830495M }}</ref> <ref name="AUTOREF28">{{navedi knjigo | last=Bayle | first=Gaspard-Laurent | title=Recherches sur la phthisie pulmonaire | url=https://archive.org/details/b33280307 |place=Paris |language=fr| year=1810 |ol=15355651W }}</ref> <ref name="Witschi">{{Cite journal | last=Witschi | first=H | title=A short history of lung cancer | journal=[[Toxicological Sciences]] | volume=64 | issue=1 | pages=4–6 | year=november 2001 | url=http://toxsci.oxfordjournals.org/cgi/content/full/64/1/4 |pmid=11606795 | doi=10.1093/toxsci/64.1.4 }}</ref> <ref name="AUTOREF29">{{navedi knjigo|author=Adler, I |year=1912 |title=Primary Malignant Growths of the Lungs and Bronchi |url=https://archive.org/details/primarymalignant00adle |place= New York |publisher=Longmans, Green, and Company |oclc=14783544 |ol=24396062M }}, cited in {{Cite journal |author=Spiro SG| author2=Silvestri GA |title=One hundred years of lung cancer |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-respiratory-critical-care-medicine_2005-09-01_172_5/page/523|journal=American Journal of Respiratory and Critical Care Medicine |volume=172 |issue=5 |pages=523–529 |year=2005 |pmid=15961694 |doi=10.1164/rccm.200504-531OE}}</ref> <ref name="Grannis">{{navedi splet | last=Grannis | first=FW | title=History of cigarette smoking and lung cancer | publisher=smokinglungs.com | url=http://www.smokinglungs.com/cighist.htm | accessdate=2007-08-06 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20070718174754/http://www.smokinglungs.com/cighist.htm | archivedate=2007-07-18 | url-status=live }}</ref> <ref name="Proctor">{{navedi knjigo | last=Proctor | first=R | title=The Nazi War on Cancer | url=https://archive.org/details/naziwaroncancer0000proc | publisher=Princeton University Press | year=2000 | pages=[https://archive.org/details/naziwaroncancer0000proc/page/173 173]–246 | isbn=0-691-00196-0 }}</ref> <ref name="Doll">{{Cite journal | last=Doll | first=R | author2=Hill AB | title=Lung Cancer and Other Causes of Death in Relation to Smoking | journal=British Medical Journal | volume=2 | issue=5001 | pages=1071–1081 | year=november 1956 | pmid=13364389 | doi=10.1136/bmj.2.5001.1071 | pmc=2035864 }}</ref> <ref name="AUTOREF30">{{navedi splet | author=US Department of Health Education and Welfare | title=Smoking and health: report of the advisory committee to the Surgeon General of the Public Health Service | location=Washington, DC | publisher=US Government Printing Office | year=1964 | url=http://profiles.nlm.nih.gov/NN/B/B/M/Q/_/nnbbmq.pdf | format=PDF }}</ref> <ref name="Greaves">{{navedi knjigo | last=Greaves | first=M | title=Cancer: the Evolutionary Legacy | url=https://archive.org/details/cancerevolutiona0000grea | publisher=Oxford University Press | year=2000 | pages=[https://archive.org/details/cancerevolutiona0000grea/page/196 196]–197 | isbn=0-19-262835-6 }}</ref> <ref name="AUTOREF32">{{Cite journal | last=Horn | first=L | author2=Johnson DH | title=Evarts A. Graham and the first pneumonectomy for lung cancer | journal=Journal of Clinical Oncology | volume=26 | issue=19 | pages=3268–3275 | year=julij 2008 | pmid=18591561 | url=http://jco.ascopubs.org/cgi/pdf_extract/26/19/3268 | doi=10.1200/JCO.2008.16.8260 | access-date=2014-01-04 | archive-date=2020-03-17 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200317080747/https://ascopubs.org/cgi/pdf_extract/26/19/3268 | url-status=dead }}</ref> <ref name="Edwards">{{Cite journal | last=Edwards | first=AT | title=Carcinoma of the Bronchus | journal=Thorax | volume=1 | issue=1 | pages=1–25 | year=1946 | pmc = 1018207 | doi=10.1136/thx.1.1.1 | pmid=20986395}}</ref> <ref name="AUTOREF33">{{Cite journal | last=Kabela | first=M | title=Erfahrungen mit der radikalen Röntgenbestrahlung des Bronchienkrebses |trans-title=Experience with radical irradiation of bronchial cancer | language=de| journal=Ceskoslovenská Onkológia | volume=3 | issue=2 | pages=109–115 | year=1956 | pmid=13383622 }}</ref> <ref name="Saunders">{{Cite journal | last=Saunders | first=M | author2=Dische S| author3= Barrett A | display-authors=etal | title=Continuous hyperfractionated accelerated radiotherapy (CHART) versus conventional radiotherapy in non-small-cell lung cancer: a randomised multicentre trial | url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_1997-07-19_350_9072/page/160 | journal=Lancet | volume=350 | issue=9072 | pages=161–165 | publisher=Elsevier | year=julij 1997 | pmid=9250182 | doi=10.1016/S0140-6736(97)06305-8 }}</ref> <ref name="AUTOREF34">{{Cite journal | last=Lennox | first=SC | author2=Flavell G| author3= Pollock DJ | display-authors=etal | title=Results of resection for oat-cell carcinoma of the lung | url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_1968-11-02_2_7575/page/n9 | journal=Lancet | volume=2 | issue=7575 | pages=925–927 | publisher=Elsevier | year=november 1968 | pmid=4176258 | doi=10.1016/S0140-6736(68)91163-X }}</ref> <ref name="AUTOREF35">{{Cite journal | last=Miller | first=AB | author2=Fox W| author3= Tall R | title=Five-year follow-up of the Medical Research Council comparative trial of surgery and radiotherapy for the primary treatment of small-celled or oat-celled carcinoma of the bronchus | journal=Lancet | volume=2 | issue=7619 | pages=501–505 | publisher=Elsevier | year=september 1969 | pmid=4184834 | doi=10.1016/S0140-6736(69)90212-8 }}</ref> <ref name="AUTOREF36">{{Cite journal | last=Cohen | first=M | author2= Creaven PJ| author3= Fossieck BE Jr | display-authors=etal | title=Intensive chemotherapy of small cell bronchogenic carcinoma | url=https://archive.org/details/sim_cancer-treatment-reports_may-june-1977_61_3/page/349 | journal=Cancer Treatment Reports | volume=61 | issue=3 | pages=349–354 | year=1977 | pmid=194691 }}</ref> }} == Zunanje povezave == {{commons category|Pljučni raki}} * {{dmoz|Health/Conditions_and_Diseases/Cancer/Lung/}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pljučni rak}} [[Kategorija:Pljučni rak| ]] {{zvezdica}} 7bzg67y526l5oah5w791zm6vqn7myig 0 181257 6749294 6675852 2026-09-11T23:16:32Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci */ 6749294 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeni slog|Rock}} {{Osebno ime |name = Rok |image = Saint Roch.JPG |imagesize = |caption = Sv. Rok |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = nemško ime |origin = Rochus |name day = 16.avgust |related name = |fotonotes = }} '''Rok''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Različice imena == *moške oblike imena: Roki, Roko, Rokec (pomanjš.) *ženska oblika imena: Roka?? == Tuje jezikovne oblike imena == Roky, {{lang-it|Rocco}}, {{lang-fr|Roch}}; ''Rocha'' ([[Lužiščina|lužiško]]), Rochi, Rocho, Rochus ([[nemško]]), Rock, Rocky (angleško), {{lang-hr|Roko}}, {{lang-lt|Rokas}}, {{lang-sq|Rrok}} == Izvor imena == [[Ime]] Rok<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> izhaja iz [[latinščina|latinskega]] ali [[nemščina|nemškega]] imena ''Rochus'', ki ga razlagajo kot latinizirano obliko [[germani|germanskega]] imena ''Rocho'', ki pa je skrajšana oblika imena Rochwald, zloženega iz dveh starovisokonemških besed ''rohôn'' »rjoveti, tudi bojna pesem pri Germanih« in iz ''waltan'' »vladati«. == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] pa je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Rok: 9.234. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Rok po pogostosti uporabe uvrščeno na 25. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Rok|spol=M}}</ref> == Sveti Rok == V [[cerkveni koledar|cerkvenem koledarju]] je ima Rok [[god]] [[16. avgust]]a.<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> Rok je na Slovenskem precej znan [[svetnik]]. Bil je [[Francozi|Francoz]] iz [[Montpellier]]a, ki je [[romanje|romal]] v [[Rim]] in tam stregel kužnim bolnikom. Zbolel je za [[kuga|kugo]], se po [[legenda|legendi]] zavlekel v gozd in tam ob negi [[angel]]a in [[pes|psa]] ozdravel. Umrl je 16. avgusta 1327. Velja za enega najpomembnejših zavetnikov proti kugi in [[Kačji ugriz|kačjemu ugrizu]], priporočali pa so se mu še žanjice, šivilje, krojači, zidarji in tesarji. == Izpeljava priimka == Rok je tudi [[priimek]] v Sloveniji in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Tako je bilo v Sloveniji 45 oseb, ki so po podatkih SURS-a na dan 30. junija 2006 uporabljale ta priimek. Priimek Rok je po pogostosti uporabe zasedal 7924 mesto. == Dogodki == Na dan ''sv. Roka'' je v [[Dravograd]]u, [[Radlje ob Dravi|Radljah ob Dravi]] in v [[Dravlje, Šmarje pri Jelšah|Dravljah]] v Šmarju pri Jelšah odvija ''Rokov sejem''. 15. in 16. avgusta na praznik župnijske zavetnice Marije vnebovzete in godu sv. Roka zbere več ljudi (v novejšem času se odvije tudi ''Rokov tek po Šmarskih bregih''; sicer je sv. Rok del romarske triade [[Sladka Gora]] – [[Spodnje Tinsko|Tinsko]] – sv. Rok).<ref>{{Navedi splet|title=šmerje rok - Iskanje Google|url=https://www.google.com/search?client=firefox-b-d&q=%C5%A1merje+rok|website=www.google.com|accessdate=2024-07-03}}</ref>v [[Brtonigla|Brtonigli]] v hrvaški Istri pa je vsakoletna množično obiskana ''Fešta svetog Roka''. == Pregovori == * Sveti Rok varuj me rok in nog, da me kača ne piči. * Pomagaj ti Bog in sveti Rok. == Zanimivosti == Svetemu Roku v čast so na Slovenskem predvsem [[jug|južno]] od [[Drava|Drave]] postavili precej manjših [[cerkev (zgradba)|cerkvic]]. V letu [[1985]] jih je bilo še 33. Po ''Sv. Roku'' je dobilo ime več [[naselje|naselij]] predvsem na Hrvaškem, kjer je ''Sv. Rok'' tudi deželni [[zavetnik]] (mdr. krajevno ime [[Novo Selo Rok]]). Najbolj znano umetniško upodobitev svetega Roka je izdelal [[italijani|italijanski]] [[slikar]] [[Jacobo Robusti Tintoretto|Tintoretto]]. Slika se nahaja v ''Šoli sv. Roka'' v [[Benetke|Benetkah]], kjer se nahajajo tudi [[relikvije]] tega svetnika. == Znani nosilci == {{div col|colwidth=15em}} * [[Rok Accetto]] *[[Rok Ahačevčič]] * [[Rok Alboje]] * [[Rok Ambrožič]] * [[Rok Ampach]] * [[Rok Andree]] * [[Rok Andres]] * [[Rok Arih]] (Drago Druškovič) *[[Rok Ažnoh]] * [[Rok Babič]] * [[Rok Banko]] * [[Rok Barbič]] *[[Rok Barbo]] * [[Rok Barborič]] *[[Rok Barle]] * [[Rok Baskera]] *[[Rok Bašič]] * [[Rok Bavčar]] (2) * [[Rok Bavdaž]] *[[Rok Bavdek]] *[[Rok Baznik]] * [[Rok Bečan]] * [[Rok Bedenk]] * [[Rok Benčin]] * [[Rok Benda]] * [[Rok Benkovič]] * [[Rok Berlot]] *[[Rok Bešter]] * [[Rok Bezlaj]] * [[Rok Biček]] * [[Rok Bizjak]] * [[Rok Blagus]] * [[Rok Bogataj]] (2) * [[Rok Bohinc]] * [[Rok Bohte]] * [[Rok Bojanc]] * [[Rok Boltar]] *[[Rok Borštnik]] * [[Rok Bozovičar]] * [[Rok Božič]] * [[Rok Bračko]] * [[Rok Brajkovič]] * [[Rok Bratina]] * [[Rok Buzeti]] *[[Rok Capl]] * [[Rok Capuder]] * [[Rok Cencelj]] * [[Rok Cesar]] * [[Rok Chitrakar]] * [[Rok Ciglič]] *[[Rok Cizelj]] * [[Rok Cvetko]] * [[Rok Cvetkov]] * [[Rok Čakš]] * [[Rok Čeferin]] * [[Rok Černe]] * [[Roki Česen]] * [[Rok Čuš]] * [[Rok Damijan]] * [[Rok Dečman|Rok (Kajetan) Dečman]] * [[Rok Deržanič]] *[[Rok Devjak]] * [[Rok Deželak]] * [[Rok Dežman]] (2) *[[Rok Doberšek]] * [[Rok Dolenc]] * [[Rok Dolničar]] * [[Rok Dovjak]] *[[Rok Dragan]] * [[Rok Drakšič]] * [[Rok Drašler]] * [[Rok Dreu]] * [[Rok Drofenik]] * [[Rok Elsner]] * [[Rok Fazarinc]] * [[Rok Feldin]] * [[Rok Felicijan]] * [[Rok Ferenčak]] * [[Rok Ferengja]] * [[Rok Ferlan]] * [[Rok Filipčič]] * [[Rok Fink]] (2) * [[Rok Flander]] * [[Rok Florjanič]] *[[Rok Frelih]] * [[Rok Freyer]] * [[Rok Frlan]] * [[Rok Furlan]] * [[Rok Gajšek]] *[[Rok Gašparič]] * [[Rok Gašperšič]] (2) *[[Rok Gerbec]] * [[Rok Glavan]] * [[Rok Glavina]] * [[Rok Godec]] * [[Rok Golob]] * [[Rok Gomilšek]] * [[Rok Govednik]] * [[Rok Grahek]] * [[Rok Grdiša]] * [[Rok Gregorin]] * [[Rok Grilc]] * [[Rok Gulič]] * [[Rok Gumzej]] * [[Alojz Gunde]] - Rok *[[Rok Habič]] * [[Rok Hafner]] * [[Rok Hanžič]] * [[Rok Holnthaner]] * [[Rok Horvat]] (2) * [[Rok Hrast]] * [[Rok Hrovat]] * [[Rok Hrovatin]] * [[Rok Hržič]] *[[Rok Hudej]] * [[Rok Hudoklin]] * [[Rok Hvala]] * [[Rok Ingolič]] * [[Rok Istenič]] * [[Rok Ivančič]] * [[Rok Jagodic]] * [[Rok Jagodič]] * [[Rok Jakopič]] * [[Rok Jamnik]] *[[Rok Jančič]] * [[Rok Jarc]] *[[Rok Jemec]] *[[Rok Jene]] * [[Rok Jenko]] * [[Rok Jereb]] * [[Rok Jerše]] * [[Rok Jesenko]] * [[Rok Juhant]] *[[Rok Juršič]] * [[Rok Justin]] * [[Rok Kacin]] - Roky * [[Rok Kajzer]] * [[Rok Kajzer Nagode]] *[[Rok Kalan]] * [[Rok Kamnik]] * [[Hinko Kamnikar]] - Rok *[[Rok Kapel]] * [[Rok Kekec]] * [[Rok Kidrič]] * [[Rok Klančnik]] * [[Rok Klanjšček]] * [[Rok Klasinc]] * [[Rok Klavora]] * [[Rok Klavžar]] *[[Rok Kleindienst]] * [[Rok Klemenčič]] (2) * [[Rok Kleva Ivančič]] * [[Rok Kljajič]] * [[Rok Klobučar]] * [[Rok Klopčič]] * [[Rok Knafelc]] * [[Rok Kobal]] * [[Rok Kocen]] * [[Rok Kogej]] *[[Rok Kogoj]] *[[Rok Kokalj]] *[[Rok Kokošinek]] * [[Rok Kolander]] * [[Rok Kolar]] * [[Rok Kolarič]] * [[Rok Komel]] * [[Rok Kopitar]] * [[Rok Koren]] * [[Rok Koritnik]] * [[Rok Korošec]] * [[Rok Kosec]] * [[Rok Kosmač]] * [[Rok Kostanjšek]] * [[Rok Košir]] (več oseb) * [[Rok Kotnik]] * [[Rok Kovač]] (=Rajko Kovač - Rok)? * [[Rok Kovačič]] * [[Rok Kraigher]] * [[Rok Krajnc]] * [[Rok Krajnik]] * [[Rok Kralj]] * [[Rok Kranjc]] * [[Rok Kravanja]] * [[Rok Kronaveter]] * [[Rok Kržan]] * [[Rok Kržišnik]] * [[Rok Kuhar]] * [[Rok Kunaver]] *[[Rok Kuntner]] * [[Rok Kušlan]] * [[Rok Kužel]] * [[Rok Kvaternik]] *[[Rok Lajlar]] * [[Rok Lampe]] * [[Rok Lasan]] * [[Rok Leban]] * [[Rok Leber]] * [[Rok Leskovec]] *[[Rok Letonja]] * [[Rok Likovič]] * [[Rok Lindtner]] * [[Rok Lipičnik]] *[[Rok Lipnik]] * [[Rok Ljutić]] * [[Rok Lopatič]] * [[Rok Lozej]] * [[Rok Lunaček]] *[[Rok Lunder]] * [[Rok Macuh]] * [[Rok Maček]] * [[Rok Majaron]] * [[Rok Malek]] * [[Rok Mandl]] * [[Rok Manfreda]] * [[Rok Marguč]] *[[Rok Marinšek]] * [[Rok Markočič]] * [[Rok Markovič]] * [[Rok Marolt]] * [[Rok Marsetič]] * [[Rok Masle]] * [[Rok Matek]] *[[Rok Mervar]] *[[Rok Meško]] * [[Rok Metličar]] * [[Rok Mihelič]] * [[Rok Mihevc]] *[[Rok Milenkovič]] * [[Rok Miže]] * [[Rok Mlinar]] * [[Rok Mohar]] * [[Rok Molnar]] * [[Rok Mordej]] * [[Rok Možič]] * [[Rok Mrvič]] * [[Rok Müller]] * [[Rok Naglič]] * [[Rok Nagode|Rok (Kajzer) Nagode]] * [[Rok Nahtigal]] * [[Rok Nastran]] * [[Rok Nemanič]] * [[Rok Nežić]] * [[Rok Nosan]] * [[Rok Novak]] * [[Rok Oblak (smučarski skakalec)|Rok Oblak]] (2) * [[Rok Ogorevc]] * [[Rok Oletič]] * [[Rok Omahen]] * [[Rok Oman]] * [[Rok Orač]] * [[Rok Orel, zdravnik]] * [[Rok Orel (atlet)]] * [[Rok Osrečki]] * [[Rok Ovniček]] * [[Rok Ovsenik]] * [[Rok Pajič]] * [[Rok Palčič]] * [[Rok Pavlič]] * [[Rok Pečečnik]] *[[Rok Pelc]] * [[Rok Pelko]] *[[Rok Peric]] * [[Rok Perko]] * [[Rok Pestotnik]] * [[Rok Petančič]] * [[Rok Petelin]] * [[Rok Petje]] * [[Rok Petkovšek]] *[[Rok Petrovčič]] * [[Rok Petrovič]] * [[Rok Pezdirc]] * [[Rok Pibernik]] * [[Rok Piletič]] * [[Rok Pintar]] * [[Rok Pirih]] * [[Rok Pisk]] * [[Rok Planinc]] * [[Rok Planinšek]] *[[Rok Plankelj]] * [[Rok Plavčak]] * [[Rok Plesničar]] *[[Rok Pleskovič]] * [[Rok Plešnar]] *[[Rok Pogačar]] *[[Rok Pogačnik]] * [[Rok Pogelšek]] * [[Rok Poles]] * [[Rok Požar]] * [[Rok Praprotnik]] * [[Rok Prašnikar]] * [[Rok Praznik]] * [[Rok Predanič]] * [[Rok Predin]] * [[Rok Prešeren]] * [[Rok Prevc]] * [[Rok Primožič]] * [[Rok Prislan]] * [[Rok Puhar]] * [[Rok Puvar]] *[[Rok Radović]] * [[Rok Rakar]] * [[Rok Rakun]] * [[Rok Rapotec]] * [[Rok Rappl]] - "Rocc" *[[Rok Ratej]] * [[Rok Ravnikar]] *[[Rok Renko]] *[[Rok Ritonja]] * [[Rok Roblek]] * [[Rok Rogelj]] *[[Rok Roj]] * [[Rok Rojc]] * [[Rok Rojšek]] * [[Rok Romih]] * [[Rok Rotar]] * [[Rok Rozman]] * [[Rok Rupnik]] *[[Rok Rutar]] *[[Rok Saje]] *[[Rok Sajko]] * [[Rok Sajovic]] * [[Rok Sanda]] * [[Rok Sattler]] * [[Rok Schara]] * [[Rok Sečen]] * [[Rok Sieberer]] - Kuri * [[Rok Sirk]] * [[Rok Sitar]] *[[Rok Skale]] * [[Rok Slana]] *[[Rok Smola]] *[[Rok Smolič]] * [[Rok Smolej]] * [[Rok Smrdelj]] * [[Rok Snežič]] * [[Rok Snoj]] * [[Rok Sobočan]] *[[Rok Soczka Mandac]] * [[Rok Sorta]] *[[Rok Sosič]] * [[Rok Spruk]] *[[Rok Sraka]] *[[Rok Srakar]] * [[Rok Starič]] *[[Rok Staudacher]] * [[Rok Stergar]] * [[Rok Stopar]] * [[Rok Strašek]] * [[Rok Stritar]] * [[Rok Sušnik]] * [[Rok Svetlič]] *[[Rok Soczka Mandac]] * [[Rok Šavel]] *[[Rok Šibanc]] * [[Rok Šimenc]] * [[Rok Šimić]] * [[Rok Šincek]] * [[Rok Šinkovec]] * [[Rok Šircelj]] * [[Rok Široka]] * [[Rok Šišernik]] *[[Rok Šivec]] *[[Rok Šivic]] *[[Rok Škarabot]] * [[Rok Škodlar]] * [[Rok Škrinjar]] * [[Rok Škrlep]] * [[Rok Škrlj]] *[[Rok Šmejic]] *[[Rok Šmerc]] *[[Rok Šmit]] * [[Rok Špruk]] *[[Rok Šrimpf]] * [[Rok Štamcar]] *[[Rok Janez Šteblaj]] * [[Rok Štirn]] * [[Rok Štorman]] * [[Rok Štraus]] * [[Rok Štravs]] * [[Rok Štros]] * [[Rok Štupar]] * [[Rok Šturm]] * [[Rok Šuligoj]] * [[Rok Švab]] * [[Rok Tamše]] * [[Rok Tarman]] * [[Franc Tavčar]] - Rok * [[Rok Tavčar]] * [[Rok Terkaj]] * [[Rok Teržan]] * [[Rok Tičar]] * [[Rok Tomažič]] * [[Rok Tomažinčič]] * [[Rok Tomšič]] * [[Rok Traven]] * [[Rok Trost]] * [[Rok Trošt]] * [[Rok Tršan]] * [[Rok Trtnik]] * [[Rok Tržan]] * [[Rok Turk]] * [[Rok Urbanc]] * [[Rok Urbanija]] * [[Rok Uršič]] *[[Rok Ušen]] * [[Rok Ušeničnik]] *[[Rok Vačovnik]] * [[Rok Vahter]] * [[Rok Valenčič]] * [[Rok Veber]] * [[Rok Vegelj]] * [[Rok Vehovec]] * [[Rok Velikonja]] * [[Rok Vengust]] *[[Rok Vettorazzi]] * [[Rok Vevar]] * [[Rok Vidmar]] * [[Rok Vihar]] (2) * [[Rok Vilar]] * [[Rok Vilčnik]] - "[[rokgre]]" * [[Rok Vilhar]] * [[Rok Vodišek]] * [[Rok Vodnik]] * [[Rok Volk]] * [[Rok Vrabič]] * [[Rok Vuga]] * [[Rok Vušnik]] * [[Rok Zajc]] Nosman * [[Rok Zaletel Černoš]] * [[Rok Zalokar]] (2) *[[Rok Zaponšek]] * [[Rok Zavrtanik]] * [[Rok Zdovc]] * [[Rok Zelenko]] *[[Rok Zevnik]] * [[Rok Zgonc]] * [[Rok Zima]] * [[Rok Zorko]] * [[Rok Zule]] * [[Rok Zupan]] * [[Rok Zupančič]] (2) * [[Rok Žaucer]] * [[Rok Ževart]] * [[Rok Žgalin Kobe]] * [[Rok Žibrat]] * [[Rok Žitko]] * [[Rok Žlebnik]] * [[Rok Žlender]] * [[Rok Žlindra]] * [[Rok Žnidaršič]] * [[Rok Žuran]] * [[Rok Žurbi]] * [[Rok Žvelc]] {{div col end}} ==== Tuji nosilci ==== * [[Rocco Buttiglione]] * [[Rocco Familiari]] * [[Rocco Granata]] * [[Rokas Pukštas]] * [[Rrok Kola Mirdita]] * [[Rrok Gjonlleshaj]]/''Rok Đonlešaj'' * ime [[Roko]] (hrvaško) == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na R]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] ds4uw1jjoycsorpdl0jcqyu8c0ee1f8 6749296 6749294 2026-09-11T23:22:27Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci */ 6749296 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeni slog|Rock}} {{Osebno ime |name = Rok |image = Saint Roch.JPG |imagesize = |caption = Sv. Rok |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = nemško ime |origin = Rochus |name day = 16.avgust |related name = |fotonotes = }} '''Rok''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Različice imena == *moške oblike imena: Roki, Roko, Rokec (pomanjš.) *ženska oblika imena: Roka?? == Tuje jezikovne oblike imena == Roky, {{lang-it|Rocco}}, {{lang-fr|Roch}}; ''Rocha'' ([[Lužiščina|lužiško]]), Rochi, Rocho, Rochus ([[nemško]]), Rock, Rocky (angleško), {{lang-hr|Roko}}, {{lang-lt|Rokas}}, {{lang-sq|Rrok}} == Izvor imena == [[Ime]] Rok<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> izhaja iz [[latinščina|latinskega]] ali [[nemščina|nemškega]] imena ''Rochus'', ki ga razlagajo kot latinizirano obliko [[germani|germanskega]] imena ''Rocho'', ki pa je skrajšana oblika imena Rochwald, zloženega iz dveh starovisokonemških besed ''rohôn'' »rjoveti, tudi bojna pesem pri Germanih« in iz ''waltan'' »vladati«. == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] pa je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Rok: 9.234. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Rok po pogostosti uporabe uvrščeno na 25. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Rok|spol=M}}</ref> == Sveti Rok == V [[cerkveni koledar|cerkvenem koledarju]] je ima Rok [[god]] [[16. avgust]]a.<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> Rok je na Slovenskem precej znan [[svetnik]]. Bil je [[Francozi|Francoz]] iz [[Montpellier]]a, ki je [[romanje|romal]] v [[Rim]] in tam stregel kužnim bolnikom. Zbolel je za [[kuga|kugo]], se po [[legenda|legendi]] zavlekel v gozd in tam ob negi [[angel]]a in [[pes|psa]] ozdravel. Umrl je 16. avgusta 1327. Velja za enega najpomembnejših zavetnikov proti kugi in [[Kačji ugriz|kačjemu ugrizu]], priporočali pa so se mu še žanjice, šivilje, krojači, zidarji in tesarji. == Izpeljava priimka == Rok je tudi [[priimek]] v Sloveniji in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Tako je bilo v Sloveniji 45 oseb, ki so po podatkih SURS-a na dan 30. junija 2006 uporabljale ta priimek. Priimek Rok je po pogostosti uporabe zasedal 7924 mesto. == Dogodki == Na dan ''sv. Roka'' je v [[Dravograd]]u, [[Radlje ob Dravi|Radljah ob Dravi]] in v [[Dravlje, Šmarje pri Jelšah|Dravljah]] v Šmarju pri Jelšah odvija ''Rokov sejem''. 15. in 16. avgusta na praznik župnijske zavetnice Marije vnebovzete in godu sv. Roka zbere več ljudi (v novejšem času se odvije tudi ''Rokov tek po Šmarskih bregih''; sicer je sv. Rok del romarske triade [[Sladka Gora]] – [[Spodnje Tinsko|Tinsko]] – sv. Rok).<ref>{{Navedi splet|title=šmerje rok - Iskanje Google|url=https://www.google.com/search?client=firefox-b-d&q=%C5%A1merje+rok|website=www.google.com|accessdate=2024-07-03}}</ref>v [[Brtonigla|Brtonigli]] v hrvaški Istri pa je vsakoletna množično obiskana ''Fešta svetog Roka''. == Pregovori == * Sveti Rok varuj me rok in nog, da me kača ne piči. * Pomagaj ti Bog in sveti Rok. == Zanimivosti == Svetemu Roku v čast so na Slovenskem predvsem [[jug|južno]] od [[Drava|Drave]] postavili precej manjših [[cerkev (zgradba)|cerkvic]]. V letu [[1985]] jih je bilo še 33. Po ''Sv. Roku'' je dobilo ime več [[naselje|naselij]] predvsem na Hrvaškem, kjer je ''Sv. Rok'' tudi deželni [[zavetnik]] (mdr. krajevno ime [[Novo Selo Rok]]). Najbolj znano umetniško upodobitev svetega Roka je izdelal [[italijani|italijanski]] [[slikar]] [[Jacobo Robusti Tintoretto|Tintoretto]]. Slika se nahaja v ''Šoli sv. Roka'' v [[Benetke|Benetkah]], kjer se nahajajo tudi [[relikvije]] tega svetnika. == Znani nosilci == {{div col|colwidth=15em}} * [[Rok Accetto]] *[[Rok Ahačevčič]] * [[Rok Alboje]] * [[Rok Ambrožič]] * [[Rok Ampach]] * [[Rok Andree]] * [[Rok Andres]] * [[Rok Arih]] (Drago Druškovič) *[[Rok Ažnoh]] * [[Rok Babič]] * [[Rok Banko]] * [[Rok Barbič]] *[[Rok Barbo]] * [[Rok Barborič]] *[[Rok Barle]] * [[Rok Baskera]] *[[Rok Bašič]] * [[Rok Bavčar]] (2) * [[Rok Bavdaž]] *[[Rok Bavdek]] *[[Rok Baznik]] * [[Rok Bečan]] * [[Rok Bedenk]] * [[Rok Benčin]] * [[Rok Benda]] * [[Rok Benkovič]] * [[Rok Berlot]] *[[Rok Bešter]] * [[Rok Bezlaj]] * [[Rok Biček]] * [[Rok Bizjak]] * [[Rok Blagus]] * [[Rok Bogataj]] (2) * [[Rok Bohinc]] * [[Rok Bohte]] * [[Rok Bojanc]] * [[Rok Boltar]] *[[Rok Borštnik]] * [[Rok Bozovičar]] * [[Rok Božič]] * [[Rok Bračko]] * [[Rok Brajkovič]] * [[Rok Bratina]] * [[Rok Buzeti]] *[[Rok Capl]] * [[Rok Capuder]] * [[Rok Cencelj]] * [[Rok Cesar]] * [[Rok Chitrakar]] * [[Rok Ciglič]] *[[Rok Cizelj]] * [[Rok Cvetko]] * [[Rok Cvetkov]] * [[Rok Čakš]] * [[Rok Čeferin]] * [[Rok Černe]] * [[Roki Česen]] * [[Rok Čuš]] * [[Rok Damijan]] * [[Rok Dečman|Rok (Kajetan) Dečman]] * [[Rok Deržanič]] *[[Rok Devjak]] * [[Rok Deželak]] * [[Rok Dežman]] (2) *[[Rok Doberšek]] * [[Rok Dolenc]] * [[Rok Dolničar]] * [[Rok Dovjak]] *[[Rok Dragan]] * [[Rok Drakšič]] * [[Rok Drašler]] * [[Rok Dreu]] * [[Rok Drofenik]] * [[Rok Elsner]] * [[Rok Fazarinc]] * [[Rok Feldin]] * [[Rok Felicijan]] * [[Rok Ferenčak]] * [[Rok Ferengja]] * [[Rok Ferlan]] * [[Rok Filipčič]] * [[Rok Fink]] (2) * [[Rok Flander]] * [[Rok Florjanič]] *[[Rok Frelih]] * [[Rok Freyer]] * [[Rok Frlan]] * [[Rok Furlan]] * [[Rok Gajšek]] *[[Rok Gašparič]] * [[Rok Gašperšič]] (2) *[[Rok Gerbec]] * [[Rok Glavan]] * [[Rok Glavina]] * [[Rok Godec]] * [[Rok Golob]] * [[Rok Gomilšek]] * [[Rok Govednik]] * [[Rok Grahek]] * [[Rok Grdiša]] * [[Rok Gregorin]] * [[Rok Grilc]] * [[Rok Gulič]] * [[Rok Gumzej]] * [[Alojz Gunde]] - Rok *[[Rok Habič]] * [[Rok Hafner]] * [[Rok Hanžič]] * [[Rok Holnthaner]] * [[Rok Horvat]] (več) * [[Rok Hrast]] * [[Rok Hrovat]] * [[Rok Hrovatin]] * [[Rok Hržič]] *[[Rok Hudej]] * [[Rok Hudoklin]] * [[Rok Hvala]] * [[Rok Ingolič]] * [[Rok Istenič]] * [[Rok Ivančič]] * [[Rok Jagodic]] * [[Rok Jagodič]] * [[Rok Jakopič]] * [[Rok Jamnik]] *[[Rok Jančič]] * [[Rok Jarc]] *[[Rok Jemec]] *[[Rok Jene]] * [[Rok Jenko]] * [[Rok Jereb]] * [[Rok Jerše]] * [[Rok Jesenko]] * [[Rok Juhant]] *[[Rok Juršič]] * [[Rok Justin]] * [[Rok Kacin]] - Roky * [[Rok Kajzer]] * [[Rok Kajzer Nagode]] *[[Rok Kalan]] * [[Rok Kamnik]] * [[Hinko Kamnikar]] - Rok *[[Rok Kapel]] * [[Rok Kekec]] * [[Rok Kidrič]] * [[Rok Klančnik]] * [[Rok Klanjšček]] * [[Rok Klasinc]] * [[Rok Klavora]] * [[Rok Klavžar]] *[[Rok Kleindienst]] * [[Rok Klemenčič]] (2) * [[Rok Kleva Ivančič]] * [[Rok Kljajič]] * [[Rok Klobučar]] * [[Rok Klopčič]] * [[Rok Knafelc]] * [[Rok Kobal]] * [[Rok Kocen]] * [[Rok Kogej]] *[[Rok Kogoj]] *[[Rok Kokalj]] *[[Rok Kokošinek]] * [[Rok Kolander]] * [[Rok Kolar]] * [[Rok Kolarič]] * [[Rok Komel]] * [[Rok Kopitar]] * [[Rok Koren]] * [[Rok Koritnik]] * [[Rok Korošec]] * [[Rok Kosec]] * [[Rok Kosmač]] * [[Rok Kostanjšek]] * [[Rok Košir]] (več oseb) * [[Rok Kotnik]] * [[Rok Kovač]] (=Rajko Kovač - Rok)? * [[Rok Kovačič]] * [[Rok Kraigher]] * [[Rok Krajnc]] * [[Rok Krajnik]] * [[Rok Kralj]] * [[Rok Kranjc]] * [[Rok Kravanja]] * [[Rok Kronaveter]] * [[Rok Kržan]] * [[Rok Kržišnik]] * [[Rok Kuhar]] * [[Rok Kunaver]] *[[Rok Kuntner]] * [[Rok Kušlan]] * [[Rok Kužel]] * [[Rok Kvaternik]] *[[Rok Lajlar]] * [[Rok Lampe]] * [[Rok Lasan]] * [[Rok Leban]] * [[Rok Leber]] * [[Rok Leskovec]] *[[Rok Letonja]] * [[Rok Likovič]] * [[Rok Lindtner]] * [[Rok Lipičnik]] *[[Rok Lipnik]] * [[Rok Ljutić]] * [[Rok Lopatič]] * [[Rok Lozej]] * [[Rok Lunaček]] *[[Rok Lunder]] * [[Rok Macuh]] * [[Rok Maček]] * [[Rok Majaron]] * [[Rok Malek]] * [[Rok Mandl]] * [[Rok Manfreda]] * [[Rok Marguč]] *[[Rok Marinšek]] * [[Rok Markočič]] * [[Rok Markovič]] * [[Rok Marolt]] * [[Rok Marsetič]] * [[Rok Masle]] * [[Rok Matek]] *[[Rok Mervar]] *[[Rok Meško]] * [[Rok Metličar]] * [[Rok Mihelič]] * [[Rok Mihevc]] *[[Rok Milenkovič]] * [[Rok Miže]] * [[Rok Mlinar]] * [[Rok Mohar]] * [[Rok Molnar]] * [[Rok Mordej]] * [[Rok Možič]] * [[Rok Mrvič]] * [[Rok Müller]] * [[Rok Naglič]] * [[Rok Nagode|Rok (Kajzer) Nagode]] * [[Rok Nahtigal]] * [[Rok Nastran]] * [[Rok Nemanič]] * [[Rok Nežić]] * [[Rok Nosan]] * [[Rok Novak]] * [[Rok Oblak (smučarski skakalec)|Rok Oblak]] (2) * [[Rok Ogorevc]] * [[Rok Oletič]] * [[Rok Omahen]] * [[Rok Oman]] * [[Rok Orač]] * [[Rok Orel, zdravnik]] * [[Rok Orel (atlet)]] * [[Rok Osrečki]] * [[Rok Ovniček]] * [[Rok Ovsenik]] * [[Rok Pajič]] * [[Rok Palčič]] * [[Rok Pavlič]] * [[Rok Pečečnik]] *[[Rok Pelc]] * [[Rok Pelko]] *[[Rok Peric]] * [[Rok Perko]] * [[Rok Pestotnik]] * [[Rok Petančič]] * [[Rok Petelin]] * [[Rok Petje]] * [[Rok Petkovšek]] *[[Rok Petrovčič]] * [[Rok Petrovič]] * [[Rok Pezdirc]] * [[Rok Pibernik]] * [[Rok Piletič]] * [[Rok Pintar]] * [[Rok Pirih]] * [[Rok Pisk]] * [[Rok Planinc]] * [[Rok Planinšek]] *[[Rok Plankelj]] * [[Rok Plavčak]] * [[Rok Plesničar]] *[[Rok Pleskovič]] * [[Rok Plešnar]] *[[Rok Pogačar]] *[[Rok Pogačnik]] * [[Rok Pogelšek]] * [[Rok Poles]] * [[Rok Požar]] * [[Rok Praprotnik]] * [[Rok Prašnikar]] * [[Rok Praznik]] * [[Rok Predanič]] * [[Rok Predin]] * [[Rok Prešeren]] * [[Rok Prevc]] * [[Rok Primožič]] * [[Rok Prislan]] * [[Rok Puhar]] * [[Rok Puvar]] *[[Rok Radović]] * [[Rok Rakar]] * [[Rok Rakun]] * [[Rok Rapotec]] * [[Rok Rappl]] - "Rocc" *[[Rok Ratej]] * [[Rok Ravnikar]] *[[Rok Renko]] *[[Rok Ritonja]] * [[Rok Roblek]] * [[Rok Rogelj]] *[[Rok Roj]] * [[Rok Rojc]] * [[Rok Rojšek]] * [[Rok Romih]] * [[Rok Rotar]] * [[Rok Rozman]] * [[Rok Rupnik]] *[[Rok Rutar]] *[[Rok Saje]] *[[Rok Sajko]] * [[Rok Sajovic]] * [[Rok Sanda]] * [[Rok Sattler]] * [[Rok Schara]] * [[Rok Sečen]] * [[Rok Sieberer]] - Kuri * [[Rok Sirk]] * [[Rok Sitar]] *[[Rok Skale]] * [[Rok Slana]] *[[Rok Smola]] *[[Rok Smolič]] * [[Rok Smolej]] * [[Rok Smrdelj]] * [[Rok Snežič]] * [[Rok Snoj]] * [[Rok Sobočan]] *[[Rok Soczka Mandac]] * [[Rok Sorta]] *[[Rok Sosič]] * [[Rok Spruk]] *[[Rok Sraka]] *[[Rok Srakar]] * [[Rok Starič]] *[[Rok Staudacher]] * [[Rok Stergar]] * [[Rok Stopar]] * [[Rok Strašek]] * [[Rok Stritar]] * [[Rok Sušnik]] * [[Rok Svetlič]] *[[Rok Soczka Mandac]] * [[Rok Šavel]] *[[Rok Šibanc]] * [[Rok Šimenc]] * [[Rok Šimić]] * [[Rok Šincek]] * [[Rok Šinkovec]] * [[Rok Šircelj]] * [[Rok Široka]] * [[Rok Šišernik]] *[[Rok Šivec]] *[[Rok Šivic]] *[[Rok Škarabot]] * [[Rok Škodlar]] * [[Rok Škrinjar]] * [[Rok Škrlep]] * [[Rok Škrlj]] *[[Rok Šmejic]] *[[Rok Šmerc]] *[[Rok Šmit]] * [[Rok Špruk]] *[[Rok Šrimpf]] * [[Rok Štamcar]] *[[Rok Janez Šteblaj]] * [[Rok Štirn]] * [[Rok Štorman]] * [[Rok Štraus]] * [[Rok Štravs]] * [[Rok Štros]] * [[Rok Štupar]] * [[Rok Šturm]] * [[Rok Šuligoj]] * [[Rok Švab]] * [[Rok Tamše]] * [[Rok Tarman]] * [[Franc Tavčar]] - Rok * [[Rok Tavčar]] * [[Rok Terkaj]] * [[Rok Teržan]] * [[Rok Tičar]] * [[Rok Tomažič]] * [[Rok Tomažinčič]] * [[Rok Tomšič]] * [[Rok Traven]] * [[Rok Trost]] * [[Rok Trošt]] * [[Rok Tršan]] * [[Rok Trtnik]] * [[Rok Tržan]] * [[Rok Turk]] * [[Rok Urbanc]] * [[Rok Urbanija]] * [[Rok Uršič]] *[[Rok Ušen]] * [[Rok Ušeničnik]] *[[Rok Vačovnik]] * [[Rok Vahter]] * [[Rok Valenčič]] * [[Rok Veber]] * [[Rok Vegelj]] * [[Rok Vehovec]] * [[Rok Velikonja]] * [[Rok Vengust]] *[[Rok Vettorazzi]] * [[Rok Vevar]] * [[Rok Vidmar]] * [[Rok Vihar]] (2) * [[Rok Vilar]] * [[Rok Vilčnik]] - "[[rokgre]]" * [[Rok Vilhar]] * [[Rok Vodišek]] * [[Rok Vodnik]] * [[Rok Volk]] * [[Rok Vrabič]] * [[Rok Vuga]] * [[Rok Vušnik]] * [[Rok Zajc]] Nosman * [[Rok Zaletel Černoš]] * [[Rok Zalokar]] (2) *[[Rok Zaponšek]] * [[Rok Zavrtanik]] * [[Rok Zdovc]] * [[Rok Zelenko]] *[[Rok Zevnik]] * [[Rok Zgonc]] * [[Rok Zima]] * [[Rok Zorko]] * [[Rok Zule]] * [[Rok Zupan]] * [[Rok Zupančič]] (2) * [[Rok Žaucer]] * [[Rok Ževart]] * [[Rok Žgalin Kobe]] * [[Rok Žibrat]] * [[Rok Žitko]] * [[Rok Žlebnik]] * [[Rok Žlender]] * [[Rok Žlindra]] * [[Rok Žnidaršič]] * [[Rok Žuran]] * [[Rok Žurbi]] * [[Rok Žvelc]] {{div col end}} ==== Tuji nosilci ==== * [[Rocco Buttiglione]] * [[Rocco Familiari]] * [[Rocco Granata]] * [[Rokas Pukštas]] * [[Rrok Kola Mirdita]] * [[Rrok Gjonlleshaj]]/''Rok Đonlešaj'' * ime [[Roko]] (hrvaško) == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na R]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] amk0ummkwhj6yvdj0xsxmsvjo3u2h9l 0 182031 6749377 6309974 2026-09-12T05:10:32Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 {{brez virov}} 6749377 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} [[Slika:Grb rodbine Lazarini iz leta 1771.jpg|alt=Grb rodbine Lazarini|sličica|Grb rodbine Lazarini]] [[Slika:Dvorec Lazarini-Grad Lazarini.jpg|thumb|250px|Dvorec Lazarini]] '''Lazariniji''' so [[plemič|plemiška družina]], ki izvira iz [[Italija|Italije]]. Razširila se je predvsem po [[Dolenjska|Dolenjskem]] in [[Notranjska|Notranjskem]]. Na našem ozemlju so se pojavili v 17. stoletju. V Slovenijo so že prišli kot netitulirano plemstvo (''von Lazarini).'' Plemiški naziv baronstva jim je podelila kraljica [[Marija Terezija]] v 18. stoletj (''Freiherr von Lazarini)''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Zgodovina rodbine Lazarini|last=Lazarini|first=Franc|publisher=Didakta, d.o.o, Radovljica|year=2013|isbn=ISBN 978-961-261-299-3|location=Slovenija|page=str. 128|cobiss=269780480}}</ref> Posedovali so dvorec Rocen, [[grad Podsreda|grad Podsredo]], [[grad Čušperk]], [[grad Boštanj (Sawenstein)|grad Boštanj]], od 18. stoletja pa vse do danes so v lasti obdržali dvorec Lazarini v [[Valburga|Valburgi]]; sicer z večletno prekinitvijo zaradi zaplembe. Znani pripadniki družin Lazarini so: * Franc Ignac baron Lazarini, bogat posestnik, * Henrik baron Lazarini, * baron [[Franc Lazarini]], kemik, univ. prof. in avtor več knjig, mdr. srednješolskih ućbenikov * baronica [[Kristina Lazarini|Kristina S. Lazarini]] (Kristina Stupica Lazarini) * baron [[Franci Lazarini]], umetnostni zgodovinar {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Lazarini|*]] {{normativna kontrola}} 4ux07ng3qstltu23qcl8swfx2z0s9zz 6749378 6749377 2026-09-12T05:10:56Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Lazariniji]] na [[Lazariniji (plemiška rodbina)]] 6749377 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} [[Slika:Grb rodbine Lazarini iz leta 1771.jpg|alt=Grb rodbine Lazarini|sličica|Grb rodbine Lazarini]] [[Slika:Dvorec Lazarini-Grad Lazarini.jpg|thumb|250px|Dvorec Lazarini]] '''Lazariniji''' so [[plemič|plemiška družina]], ki izvira iz [[Italija|Italije]]. Razširila se je predvsem po [[Dolenjska|Dolenjskem]] in [[Notranjska|Notranjskem]]. Na našem ozemlju so se pojavili v 17. stoletju. V Slovenijo so že prišli kot netitulirano plemstvo (''von Lazarini).'' Plemiški naziv baronstva jim je podelila kraljica [[Marija Terezija]] v 18. stoletj (''Freiherr von Lazarini)''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Zgodovina rodbine Lazarini|last=Lazarini|first=Franc|publisher=Didakta, d.o.o, Radovljica|year=2013|isbn=ISBN 978-961-261-299-3|location=Slovenija|page=str. 128|cobiss=269780480}}</ref> Posedovali so dvorec Rocen, [[grad Podsreda|grad Podsredo]], [[grad Čušperk]], [[grad Boštanj (Sawenstein)|grad Boštanj]], od 18. stoletja pa vse do danes so v lasti obdržali dvorec Lazarini v [[Valburga|Valburgi]]; sicer z večletno prekinitvijo zaradi zaplembe. Znani pripadniki družin Lazarini so: * Franc Ignac baron Lazarini, bogat posestnik, * Henrik baron Lazarini, * baron [[Franc Lazarini]], kemik, univ. prof. in avtor več knjig, mdr. srednješolskih ućbenikov * baronica [[Kristina Lazarini|Kristina S. Lazarini]] (Kristina Stupica Lazarini) * baron [[Franci Lazarini]], umetnostni zgodovinar {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Lazarini|*]] {{normativna kontrola}} 4ux07ng3qstltu23qcl8swfx2z0s9zz 0 182371 6749248 6741177 2026-09-11T20:35:53Z Juan carlos perez rodriguez 202164 /* Slovenski prvaki v dopisnem šahu */ 6749248 wikitext text/x-wiki [[File:Prvenstvo Slovenije v šahu 2009.jpg|thumb|350px|Prvo kolo prvenstva Slovenije 2009 na Otočcu]] '''Prvenstvo Slovenije v šahu''' ('''Slovenski šampionat v šahu''') je [[državno prvenstvo]] [[Slovenija|Slovenije]] v [[šah|šahu]]. Igra se od leta [[1950]], do osamosvojitve leta [[1991]] je bilo [[republiško prvenstvo]], ki je pomenilo kvalifikacije za [[Prvenstvo Jugoslavije v šahu]]. Zmagovalec dobi naslov Prvak/Prvakinja Slovenije v šahu. == Zmagovalci == === Kot republiško prvenstvo === :{| class="sortable wikitable" ! Leto!! Kraj (moški) !! moški!! Kraj (ženske) !! ženske |- | 1936 || [[Ljubljana]] || {{sort|Sorli,Jože|[[Jože Sorli]]}} || - || - |- | 1946 || [[Ljubljana]] || {{sort|Germek,Milan|[[Milan Germek]]}} || - || - |- | 1947 || [[Kranj]] || {{sort|Longer,Milan|[[Milan Longer]]}} || - || - |- | 1948 || [[Celje]] || {{sort|Mlinar,?|Mlinar}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Cvenkl,Slava|[[Slava Cvenkl]]}} |- | 1949 || - || - || [[Ljubljana]] || {{sort|Cvenkl,Slava|[[Slava Cvenkl]]}} |- | 1950 || - || - || [[Ljubljana]] || {{sort|Kokalj,Majda |[[Majda Kokalj]]}} |- | 1951 || [[Ljubljana]] || {{sort|Pirc,Vasja|[[Vasja Pirc]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Pongrac,Alojzija|[[Alojzija Pongrac]]}} |- | 1952 || [[Ljubljana]] || {{sort|Vidmar,Milan|[[Milan Vidmar]]}} || - || - |- | 1953 || [[Ljubljana]] || {{sort|Germek, Milan|[[Milan Germek]]}} <br>{{sort|Pirc, Vasja|[[Vasja Pirc]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Cvenkl,Slava|[[Slava Cvenkl]]}} |- | 1954 || [[Ljubljana]] || {{sort|Puc, Stojan|[[Stojan Puc]]}} <br> {{sort|Trampuž, Cveto|[[Cveto Trampuž]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Osterc,Božena|[[Božena Osterc]]}} |- | 1955 || [[Ljubljana]] || {{sort|Gabrovsek,Zdravko |[[Zdravko Gabrovšek]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Dvorsak,Lojzka|[[Lojzka Dvoršak]]}} |- | 1956 || [[Ljubljana]] || {{sort|Grosek,Branko|[[Branko Grosek]]}} || [[Dobrna]] || {{sort|Osterc Božena,|[[ Osterc Božena]]}} |- | 1957 || [[Laško]] || {{sort|Krivec,Slavko|[[Slavko Krivec]]}} || [[Idrija]] || {{sort|Svarcer,Herma |[[Herma Svarcer]]}} |- | 1958 || [[Ljubljana]] || {{sort|Puc,Stojan|[[Stojan Puc]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Struc,Majda |[[Majda Struc]]}} |- | 1959 || [[Ljubljana]] || {{sort|Parma,Bruno|[[Bruno Parma]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Ljiljak,Milka |[[Milka Ljiljak]]}} |- | 1960 || [[Izola]] || {{sort|Stupica,Janez|[[Janez Stupica]]}} || [[Murska Sobota]] || {{sort|Piberl,Mira|[[Mira Piberl]]}} |- | 1961 || [[Ljubljana]] || {{sort|Parma,Bruno |[[Bruno Parma]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Piberl,Mira|[[Mira Piberl]]}} |- | 1962 || [[Ljubljana]] || {{sort|Ankerst,Marjan|[[Marjan Ankerst]]}} || [[Dobrna]] || {{sort|Piberl,Mira|[[Mira Piberl]]}} |- | 1963 || [[Ljubljana]] || {{sort|Krzisnik,Zvone|[[Zvone Krzisnik]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Piberl,Mira|[[Mira Piberl]]}} |- | 1964 || [[Ljubljana]] || {{sort|Ankerst,Marjan|[[Marjan Ankerst]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Ljiljak,Milka|[[Milka Ljiljak]]}} |- | 1965 || [[Ljubljana]] || {{sort|Puc Stojan|[[Stojan Puc]]}} <br> {{sort|Podkrajšek Janez|[[Janez Podkrajšek]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Ljiljak,Milka|[[Milka Ljiljak]]}} |- | 1966 || [[Ljubljana]] || {{sort|Stupica,Janez|[[Janez Stupica]]}} || [[Maribor]] || {{sort|Ljiljak,Milka|[[Milka Ljiljak]]}} |- | 1967 || [[Ljubljana]] || {{sort|Puc,Stojan|[[Stojan Puc]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Vospernik,Mira|[[Mira Vospernik]]}} |- | 1968 || [[Ljubljana]] || {{sort|Planinc,Albin|[[Albin Planinc]]}} || [[Maribor]] || {{sort|Svarcer,Herma|[[Herma Svarcer]]}} |- | 1969 || [[Ljubljana]] || {{sort|Osterman,Rudolf|[[Rudolf Osterman]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Praznik,Ana|[[Ana Praznik]]}} |- | 1970 || [[Ljubljana]] || {{sort|Ivačič,Vladimir|[[Vladimir Ivačič]]}} || [[Maribor]] || {{sort|Serianz,Brigita|[[Brigita Serianz]]}} |- | 1971 || [[Ljubljana]] || {{sort|Planinc,Albin|[[Albin Planinc]]}} || [[Otočec]] || {{sort|Kosir,Pavla |[[Pavla Košir]]}} |- | 1972 || [[Ljubljana]] || {{sort|Barle,Janez|[[Janez Barle]]}} || [[Dravograd]] || {{sort|Praznik,Ana|[[Ana Praznik]]}} |- | 1973 || [[Maribor]] || {{sort|Papler,Jože |[[Jože Papler]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Petek,Francka|[[Francka Petek]]}} |- | 1974 || [[Šmarješke Toplice]] || {{sort|Barle,Janez|[[Janez Barle]]}} || [[Radovljica]] || {{sort|Kosir,Pavla |[[Pavla Kosir]]}} |- | 1975 || [[Ptuj]] || {{sort|Mihevc,Ivo|[[Ivo Mihevc]]}} || [[Murska Sobota]] || {{sort|Svarcer,Herma|[[Herma Svarcer]]}} |- | 1976 || [[Ljubljana]] || {{sort|Ivačič,Vladimir|[[Vladimir Ivačič]]}} || [[Jesenice]] || {{sort|Svarcer,Herma|[[Herma Svarcer]]}} |- | 1977 || [[Laško]] || {{sort|Slak,Marjan|[[Marjan Slak]]}} || [[Maribor]] || {{sort|Petek,Francka|[[Francka Petek]]}} |- | 1978 || [[Radovljica]] || {{sort|Krzisnik,Rok|[[Rok Krzisnik]]}} || [[Maribor]] || {{sort|Rakic-Serianc,Brigita|[[Brigita Rakic-Serianc]]}} |- | 1979 || [[Maribor]] || {{sort|Orel Oskar|[[Oskar Orel]]}} <br> {{sort|Steiner Darko|[[Darko Steiner]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Golc,Nevenka|[[Nevenka Golc]]}} |- | 1980 || [[Trbovlje]] || {{sort|Barle,Janez|[[Janez Barle]]}} || [[Maribor]] || {{sort|Golc,Nevenka|[[Nevenka Golc]]}} |- | 1981 || [[Ljubljana]] || {{sort|Barle,Janez|[[Janez Barle]]}} || [[Kranj]] || {{sort|Petek,Francka|[[Francka Petek]]}} |- | 1982 || [[Kranj]] || {{sort|Jelen,Iztok|[[Iztok Jelen]]}} || [[Celje]] || {{sort|Vospernik,Mira|[[Mira Vospernik]]}} |- | 1983 || [[Maribor]] || {{sort|Jelen,Iztok|[[Iztok Jelen]]}} || [[Kranj]] || {{sort|Vavpotic-Kosanski,Tatjana|[[Tatjana Vavpotic-Kosanski]]}} |- | 1984 || [[Radovljica]] || {{sort|Barle,Janez|[[Janez Barle]]}} || [[Kranj]] || {{sort|Vavpotic-Kosanski,Tatjana|[[Tatjana Vavpotic-Kosanski]]}} |- | 1985 || [[Ptuj]] || {{sort|Gostiša,Leon|[[Leon Gostiša]]}} || [[Kranj]] || {{sort|Petek,Francka|[[Francka Petek]]}} |- | 1986 || [[Kranj]] || {{sort|Gostiša,Leon|[[Leon Gostiša]]}} || [[Ptuj]] || {{sort|Orel,Simona|[[Simona Orel]]}} |- | 1987 || [[Žalec]] || {{sort|Gostiša,Leon|[[Leon Gostiša]]}} || [[Maribor]] || {{sort|Vavpotic-Kosanski,Tatjana|[[Tatjana Vavpotic-Kosanski]]}} |- | 1988 || [[Vrhnika]] || {{sort|Grosar,aljoša|[[Aljoša Grosar]]}} || [[Postojna]] || {{sort|Orel,Simona|[[Simona Orel]]}} |- | 1989 || [[Portorož]] || {{sort|Plesec,Damjan|[[Damjan Plešec]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Ličina,Anita|[[Anita Ličina]]}} |- | 1990 || [[Ptuj]] || {{sort|Jelen,Igor|[[Igor Jelen]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Erjavec,Andreja|[[Andreja Erjavec]]}} |} === Kot državno prvenstvo=== :{| class="sortable wikitable" ! Leto!! Kraj (moški) !! moški!! Kraj (ženske) !! ženske |- | 1991 || [[Ljubljana]] || {{sort|Grosar,aljoša|[[Aljoša Grosar]]}} || [[Ptuj]] || {{sort|Ličina,Anita|[[Anita Ličina]]}} |- | 1992 || [[Postojna]] || {{sort|Gostiša,Leon|[[Leon Gostiša]]}} || [[Bled]] || {{sort|Grosar,Kiti|[[Kiti Grosar]]}} |- | 1993 || [[Radovljica]] || {{sort|Sermek,Dražen|[[Dražen Sermek]]}} || [[Murska Sobota]] || {{sort|Krmelj,Nataša|[[Nataša Krmelj]]}} |- | 1994 || [[Nova Gorica]] || {{sort|Gostiša,Leon |[[Leon Gostiša]]}} || [[Podlehnik]] || {{sort|Grosar,Kiti|[[Kiti Grosar]]}} |- | 1995 || [[Vrhnika]] || {{sort|Podlesnik,Bogdan|[[Bogdan Podlesnik]]}} || [[Ljubljana]] || {{sort|Mihevc,Narcisa|[[Narcisa Mihevc]]}} |- | 1996 || [[Griže, Žalec|Griže]] || {{sort|Beliavsky,Alexander|[[Aleksander Beljavski]]}} || Griže || {{sort|Ličina,Anita|[[Anita Ličina]]}} |- | 1997 || [[Krško]] || {{sort|Tratar,Marko |[[Marko Tratar]]}} || Ljubljana || {{sort|Krivec,Jana|[[Jana Krivec]]}} |- | 1998 || [[Maribor]] || {{sort|Sermek,Dražen|[[Dražen Sermek]]}} || Maribor || {{sort|Grosar,Kiti|[[Kiti Grosar]]}} |- | 1999 || [[Kranj]] || {{sort|Pavasovič,Duško|[[Duško Pavasovič]]}} || Kranj || {{sort|Mihevc-Mohr,Narcisa|[[Narcisa Mihevc-Mohr]]}} |- | 2000 || [[Škofja Loka]] || {{sort|Soln,Primož|[[Primož Šoln]]}} || Škofja Loka || {{sort|Krivec,Jana|[[Jana Krivec]]}} |- | 2001 || Griže || {{sort|Grosar,aljoša|[[Aljoša Grosar]]}} || Griže || {{sort|Kapš,Darja|[[Darja Kapš]]}} |- | 2002 || [[Dobrna]] || {{sort|Mihalcisin,Adrian |[[Adrian Mihalčišin]]}} || Dobrna || {{sort|Krivec,Jana|[[Jana Krivec]]}} |- | 2003 || [[Bled]] || {{sort|Borišek,Jure|[[Jure Borišek]]}} || Bled || {{sort|Krivec,Jana|[[Jana Krivec]]}} |- | 2004 || [[Maribor]] || {{sort|Sakelšek,Tadej|[[Tadej Sakelšek]]}} || Maribor || {{sort|Kapš,Darja|[[Darja Kapš]]}} |- | 2005 || [[Ptuj]] || {{sort|Borišek,Jure|[[Jure Borišek]]}} || Ptuj || {{sort|Krivec,Jana|[[Jana Krivec]]}} |- | 2006 || Ljubljana || {{sort|Pavasovič,Duško|[[Duško Pavasovič]]}} || Ljubljana || {{sort|Krivec,Jana|[[Jana Krivec]]}} |- | 2007 || Ljubljana || {{sort|Pavasovič,Duško|[[Duško Pavasovič]]}}<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sah-zveza.si/rez/0708/si07ch/ |title=arhivska kopija |accessdate=2011-03-20 |archive-date=2015-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924093625/http://www.sah-zveza.si/rez/0708/si07ch/ |url-status=dead }}</ref> || Ljubljana || {{sort|Rozic,Vesna|[[Vesna Rožič]]}}<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sah-zveza.si/rez/0708/si07chw/ |title=arhivska kopija |accessdate=2011-03-20 |archive-date=2011-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719234842/http://www.sah-zveza.si/rez/0708/si07chw/ |url-status=dead }}</ref> |- | 2008 || Ljubljana || {{sort|Lenič, Luka|[[Luka Lenič]]}}<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sah-zveza.si/rez/0808/si08ch/ |title=arhivska kopija |accessdate=2011-03-20 |archive-date=2011-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719234848/http://www.sah-zveza.si/rez/0808/si08ch/ |url-status=dead }}</ref> || Ljubljana || {{sort|Srebrnič ,Ana|[[Ana Srebrnič]]}} <ref>{{Navedi splet |url=http://www.sah-zveza.si/rez/0808/si08chw/ |title=arhivska kopija |accessdate=2011-03-20 |archive-date=2011-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719234854/http://www.sah-zveza.si/rez/0808/si08chw/ |url-status=dead }}</ref> |- | 2009 || [[Otočec]] || {{sort|Lenič, Luka|[[Luka Lenič]]}}<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.sah-zveza.si/rez/0908/Si09ch/ |title=arhivska kopija |accessdate=2011-03-20 |archive-date=2011-05-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110511101356/http://www.sah-zveza.si/rez/0908/si09ch/ |url-status=dead }}</ref> || Otočec || {{sort|Krivec,Jana|[[Jana Krivec]]}}<ref name="#1"/> |- | 2010 || Ljubljana || {{sort|Lenič, Luka|[[Luka Lenič]]}}<ref name="#2">{{Navedi splet |url=http://www.sah-zveza.si/rez/1008/si10ch/ |title=arhivska kopija |accessdate=2011-03-20 |archive-date=2011-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719234919/http://www.sah-zveza.si/rez/1008/si10ch/ |url-status=dead }}</ref> || Ljubljana || {{sort|Rozic,Vesna|[[Vesna Rožič]]}}<ref name="#3">{{Navedi splet |url=http://www.sah-zveza.si/rez/1108/si11ch/ |title=arhivska kopija |accessdate=2011-08-15 |archive-date=2011-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110816093424/http://www.sah-zveza.si/rez/1108/si11ch/ |url-status=dead }}</ref> |- | 2011 || Ljubljana || {{sort|Beljavski|[[Aleksander Beljavski]]}}<ref name="#3"/> || Ljubljana || {{sort|Kolarič, Špla|[[Špela Kolarič]]}}<ref name="#2"/> |- | 2012 || Ljubljana || {{sort|Tomazini, Zan|[[Žan Tomazini]]}} || Ljubljana || {{sort|Srebrnič, Ana|[[Ana Srebrnič]]}} |- | 2013 || Ljubljana || {{sort|Lenič, Luka|[[Luka Lenič]]}} || Ljubljana || {{sort|Laura Unuk}} |- | 2014 || || {{sort|Sebenik, Matej|[[Matej Šebenik (šahist)|Matej Šebenik]]}}<ref name=chessdom>{{navedi splet |url=http://www.chessdom.com/gm-marko-tratar-is-new-champion-of-slovenia/ |title=GM Marko Tratar is new champion of Slovenia |publisher=Chessdom |date=2015-08-12 |accessdate=2016-11-22}}</ref> || [[Moravske Toplice]] || {{sort|Kolarič, Špela|[[Špela Kolarič]]}} |- | 2015 || Ptuj || {{sort|Tratar, Marko|[[Marko Tratar]]}}<ref name=chessdom/> || Ljubljana || {{sort|Hreščak, Ivana|[[Ivana Hreščak]]}} |- | 2016 || Otočec || {{sort|Tomazini, Zan|[[Žan Tomazini]]}} || Otočec || {{sort|Kolarič, Špela|[[Špela Kolarič]]}} |- | 2017<ref>{{navedi splet |url=https://portal-os.si/jure-skoberne-teja-vidic-letosnja-drzavna-prvaka-v-sahu/ |title=Slovensko državno prvenstvo 2017 (članek Informativni portal Osrednje Slovenije) |publisher=Informativni portal Osrednje Slovenije (portal-os.si) |date=2017-07-03 |access-date=2023-05-02}}</ref> || Maribor || {{sort|Škoberne, Jure|[[Jure Škoberne]]}} || Maribor || {{sort|Vidic, Teja|[[Teja Vidic]]}} |- | 2018 || Ljubljana || {{sort|Markoja, Boris|[[Boris Markoja]]}} || Ljubljana || {{sort|Janželj, Lara|[[Lara Janželj]]}} |- | 2019 || Radenci || {{sort|Markoja, Boris|[[Boris Markoja]]}} || Radenci || {{sort|Rozman, Monika|[[Monika Rozman]]}} |- | 2020<ref>{{navedi splet |url=https://chess-results.com/tnr532286.aspx?lan=1&art=4&turdet=YES&flag=30 |title=Slovensko državno prvenstvo 2020 (chess-results.com) |publisher=Chess-Results.com |date=2020-09-09 |access-date=2023-05-02}}</ref> || Portorož || {{sort|Dobrovoljc, Vid|[[Vid Dobrovoljc]]}} || Portorož || {{sort|Hreščak, Ivana|[[Ivana Hreščak]]}} |- | 2021<ref>{{navedi splet |url=https://chess-results.com/tnr567601.aspx?lan=1&turdet=YES |title=Slovensko državno prvenstvo 2021 (chess-results.com) |publisher=Chess-Results.com |date=2021-07-11 |access-date=2023-05-02}}</ref> || Otočec || {{sort|Zirkelbach, Maj|[[Maj Zirkelbach]]}} || Otočec || {{sort|Urh, Zala|[[Zala Urh]]}} |- | 2022<ref>{{navedi splet |url=https://chess-results.com/tnr648595.aspx?lan=1&art=4&flag=30 |title=Slovensko državno prvenstvo 2022 (chess-results.com) |publisher=Chess-Results.com |date=2022-07-10 |access-date=2023-05-02}}</ref> || Radenci || {{sort|Šebenik, Matej|[[Matej Šebenik]]}} || Radenci || {{sort|Kejžar, Petra|[[Petra Kejžar]]}} |- | 2023<ref>{{navedi splet |url=https://chess-results.com/tnr755300.aspx?lan=1&art=4&flag=30 |title=Slovensko državno prvenstvo 2023 (chess-results.com) |publisher=Chess-Results.com |date=2023-05-02 |access-date=2023-05-02}}</ref> || Radenci || {{sort|Škoberne, Jure|[[Jure Škoberne]]}} || Radenci || {{sort|Skuhala, Barbara|[[Barbara Skuhala]]}} |- | 2024<ref>{{navedi splet |url=https://chess-results.com/tnr898069.aspx?lan=1&art=4&fedb=SLO&turdet=YES&flag=30 |title=Slovensko državno prvenstvo 2024 (chess-results.com) |publisher=Chess-Results.com |date=2024-05-04 |access-date=2024-06-04}}</ref> || Ljubljana || {{sort|Šubelj, Jan|[[Jan Šubelj]]}} ||Ljubljana||{{sort|Vidic, Teja|[[Teja Vidic]]}} |- | 2025<ref>{{navedi splet |url=https://s1.chess-results.com/tnrWZ.aspx?lan=1&tno=1228608&SNode=S0 |title=2025 Slovenian Championship Results (chess-results.com) |publisher=Chess-Results.com |date=2025-08-22 |access-date=2025-09-10}}</ref> || [[Maribor]] || {{sort|Tomazini, Aljoša|[[Aljoša Tomazini]]}} ||[[Maribor]]||{{sort|Vidic, Teja|[[Teja Vidic]]}} |- | 2026<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/lara-unuk-in-pierre-barbot-drzavna-prvaka-v-standardnem-sahu/791658 |title=Laura Unuk in Pierre Barbot državna prvaka v standardnem šahu |publisher=[[MMC-RTV SLO]] |date=2026-08-23 |access-date=2026-08-23}}</ref> || [[Ljubljana]] || {{sort|Barbot, Pierre|[[Pierre Barbot]]}} ||[[Ljubljana]]||{{sort|Unuk, Laura|[[Laura Unuk]]}} |} == Slovenski prvaki v dopisnem šahu == Leta 1948 je bil kot priloga Šahovski zvezi Jugoslavije ustanovljen Svet za dopisni šah. Leta 1992 se je uprava pridružila novi Šahovski zvezi Slovenije. Od takrat organizira državna prvenstva v tej modaliteti, najprej po pošti in nato preko spletnega strežnikan (2004). <div style="column-width:25em"> # [[Francek Brglez]] (1992-1994, pismo) # [[Joze Vetrih]] (1993-1995, pismo) # [[Matej Kersic]] (1994-1996, pismo) # [[Peter Kanz]] (1996-1998, pismo) # ni podatkov # ni podatkov # ni podatkov # [[Leon Kjanc]] (2005-2006) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=168 8 Slovenski prvak]</ref> # [[Aleš Malnar]] (2006-2008) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=1539 9 Slovenski prvak]</ref> # [[Jernej Sivic]] (2006-2008) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=9861 10 Slovenski prvak]</ref> # [[Bojan Fajs]] (2007-2009) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=13252 11 Slovenski prvak]</ref> # [[Gregor Vohl]] (2008-2011) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=17149 12 Slovenski prvak]</ref> # [[Milan Horvat]] (2009-2012) <ref>[https://www.iccf.com/event?19939 13 Slovenski prvak]</ref> # [[Klemen Sorčnik]] (2010-2012) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=22877 14 Slovenski prvak]</ref> # [[Oscar Janežič]] (2011-2013) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=27140 15 Slovenski prvak]</ref> # [[Darko Babič]] (2012-2014) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=31654 16 Slovenski prvak]</ref> # [[Marijan Seško]] (2013-2015) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=40073 17 Slovenski prvak]</ref> # [[Igor Kos]] (2014-2016) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=48166 18 Slovenski prvak]</ref> # [[Frank Zajšek]] (2015-2017) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=56023 19 Slovenski prvak]</ref> # [[Niko Praznik]] (2016-2018) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=61538 20 Slovenski prvak]</ref> # [[Borut Komarika]] (2017-2020) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=71171 21 Slovenski prvak]</ref> # [[Borut Komarika]] (2018-2020) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=76213 22 Slovenski prvak]</ref> # [[Borut Komarika]] - [[Ciril Peterc]] (2018-2020) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=81486 23 Slovenski prvak]</ref> # [[Janko Potrata]] (2020-2021) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=88520 24 Slovenski prvak]</ref> # [[Andrej Kavic]] (2021-2023) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=95282 25 Slovenski prvak]</ref> # [[Marjan Veček]] (2022-2024) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=99670 26 Slovenski prvak]</ref> # [[Borut Komarica]] (2023-2025) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=103410 27 Slovenski prvak]</ref> # [[Niko Praznik]] (2024-2026) <ref>[https://www.iccf.com/event?id=107063 28 Slovenski prvak]</ref> </div> == Opombe in reference == {{refsez}} ==Viri== * http://www.sah-zveza.si/rez/arhiv/ Rezultati na Šahovski zvezi Slovenije (do 2007) * Results from TWIC: [http://www.chesscenter.com/twic/twic668.html#20] and [http://www.chesscenter.com/twic/twic405.html#13] * [http://xoomer.alice.it/cserica/scacchi/storiascacchi/tornei/pagine/slovenia.htm Campionati nazionali della Slovenia] [[Kategorija:Šahovska tekmovanja]] [[Kategorija:Šah v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1936]] [[Kategorija:Državna prvenstva Slovenije|Šah]] 2fyxl62g8321sw10uwm2manhy0c91rm 0 182813 6749268 6616803 2026-09-11T21:28:46Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6749268 wikitext text/x-wiki '''Žnidaršič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|67. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.571 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 1.565 oseb ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe prav tako zavzemal 67. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Alenka Žnidaršič Krajnc]] (*1959), pravnica in ekonomistka, finančnica *[[Aljaž Žnidaršič]], fotograf * [[Asta Žnidaršič]] (1916—2006), pesnica in umetnostna zgodovinarka * [[Benjamin Žnidaršič]] (*1959), slikar tetraplegik * [[Bogumil Žnidaršič]] (1884—1925), strojni inženir-projektant jezov in železnic v Argentini * [[Ciril Žnidaršič]] (1882—1938), gradbenik, hidrotehnik; projektant in univ. profesor * [[Erika Žnidaršič]], novinarka, TV voditeljica * [[Franc Žnidaršič]] (*1940), zdravnik in politik * [[Franci Žnidaršič]] (*1958), obramboslovec, državni sekretar * [[Ivanka Šircelj Žnidaršič]] (*1945), jezikoslovka leksikologinja * [[Ivica Žnidaršič]] (1934—2026), pedagoginja, humanitarna delavka (RKS), predsednica Društva izgnancev Slovenije * [[Ivo Žnidaršič]], arhitekt, gozdar * [[Jakob Žnidaršič]] (1847—1903), publicist, šolnik * [[Jana Žnidaršič]], ekonomistka * [[Janez Žnidaršič]], glasbenik tubist * [[Joco Žnidaršič]] (1938—2022), fotograf, fotoreporter, urednik * [[Jonas Žnidaršič]] (*1962), igralec, TV voditelj, poslanec * Jože Žnidaršič - Joe List (1890—?), snemalec, pripovednik in publicist (pisatelj), tehnični režiser, scenski fotograf * [[Jože Žnidaršič - Bajčk|Jože Žnidaršič-Bajčk]] (1925—2021), fotograf v Cerknici (tudi *1966) * [[Jože Žnidaršič]] (*1937), novinar * [[Lilijana Žnidaršič Golec]] (*1963), zgodovinarka, arhivistka * [[Ludvik Žnidaršič]] (1908—1974), zdravnik rentgenolog * [[Marička Žnidaršič]] (1914—1986), pesnica, publicistka, novinarka * [[Marija Žnidaršič]], zdravnica gerontologinja * [[Martin Žnidaršič]], informatik (IJS), strok. za IT-tehnologije, prof. UNI * [[Matjaž Žnidaršič]], fotograf in pevec * Matjaž Žnidaršič, dr. strojništva: energija stavb * [[Mirko Žnidaršič]] -"[[Zemljakov]]" (1913—199?), ljubiteljski slikar * [[Nik Žnidaršič]], dramaturg * [[Pavel Žnidaršič]], arhitekt, slikar * [[Peter Žnidaršič]], glasbenik, kajakaš * [[Polona Žnidaršič Plazl]], kemičarka * [[Rok Žnidaršič]] (*1977), arhitekt, podžupan Ljubljane * [[Silvester Žnidaršič]], mojster zvoka * [[Tadej Žnidaršič]], fotograf * [[Tone Žnidaršič (1923)|Tone Žnidaršič]] (1923—2007), slikar, ilustrator, likovni pedagog * [[Urška Žnidaršič]], režiserka (TV, film) * [[Vencelj Žnidaršič]] (1893—1979), lesarski strokovnjak, član organizacije TIGR in partizan * [[Viktorija Žnidaršič Skubic]] (*1972), pravnica (civilno, družinsko in zdravstveno pravo), univ. profesorica == Glej tudi == * priimke [[Žnidarčič]], [[Žnidarič]], [[Žnidar]], [[Žnideršič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Žnidaršič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] na15lg7c0de0hq99o5ckcuh4xwgc7pl 0 182877 6749288 6560017 2026-09-11T22:45:46Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6749288 wikitext text/x-wiki '''Mrak''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|102. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.325 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.316 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Angelca Mrak]], županja občine [[Muta (razločitev)|Muta]] * [[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač (-Mrak)]] (*1974), sociologinja in političarka * [[Andrej Mrak]] (1954—2024), novinar, sodelavec RTVS, ljubiteljski zbiralec in raziskovalec kulturne dediščine * [[Anton Mrak]] (1883—1961), pravnik, publicist * [[Bernarda Mrak Kosel]], upok. prof. angleščine, pisateljica * [[Boris Mrak]] (1916—?), časnikar, politik in publicist * Boris Mrak (*1955), ekonomist (management nepridobitnih organizacij) * [[Branko Mrak]], glasbenik * [[Cvetka Mrak]] (r. Kolenc) (1928—202?), novinarka, kronistka * [[Damir Mrak]], pevec (& [[Davor Mrak]] - kitarist) * [[Davorin Mrak]], filmski delavec (dokumentarist) *[[Franc Mrak]], slov. jezuit na Hrvaškem, naravoslovec in velik zbiratelj kamnin * [[France Mrak]] (1918—1945), domobranski častnik * [[Franci Mrak]], pravi prvi pionir alpinističnega smučanja pri nas * [[Gabrijela Mrak]] (1852—1928), operna in koncertna pevka * [[Ignacij Mrak]] (1810—1901), škof slovenskega rodu v ZDA * [[Irena Mrak]] (*1973), geografinja, alpinistka, naravovarstvenica * [[Ivan Mrak]] (1906—1986), igralec, gledališčnik, dramatik in esejist * [[Iztok Mrak]], predsednik Socialne zbornice Slovenije * [[Janez Mrak]], jadralec * [[Jelka Mrak Dolinar]] (1925—2018), politična obsojenka, publicistka * [[Jožef Mrak]] (1709—1786), geodet in kartograf * [[Karla Bulovec Mrak]] (1895—1957), kiparka, risarka * [[Marija Mrak|Marija (Marjana) Mrak]], muzikologinja, operna publicistka, radijska urednica * [[Matjaž Mrak]] (*1967), pevec zabavne glasbe, klarinetist Orkestra slovenske policije * Matjaž Mrak (*1972), filmski snemalec/direktor fotografije; tudi avtor, režiser, scenarist * [[Mojmir Mrak]] (*1954), ekonomist, strokovnjak za mednarodne finance, univ. profesor * [[Patrik Mrak]], pevec zabavne glasbe * [[Sonja Mrak Šporar]], slovenska košarkarica, ki je nastopila v reprezentanci Jugoslavije * [[Tina Mrak]] (*1988), jadralka *[[Zdenka Mrak]], glavna medicinska sestra v [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC]] Ljubljana == Glej tudi == * priimke [[Somrak]], [[Sumrak]], [[Mrakič]], [[Mrače]], [[Mračnikar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Mrak}} {{priimek|Mrak}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 2f6j4n30p2hthxqgbz10nqajui5wdft 6749295 6749288 2026-09-11T23:17:21Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6749295 wikitext text/x-wiki '''Mrak''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|102. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.325 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.316 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Angelca Mrak]], županja občine [[Muta (razločitev)|Muta]] * [[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač (-Mrak)]] (*1974), sociologinja in političarka * [[Andrej Mrak]] (1954—2024), novinar, sodelavec RTVS, ljubiteljski zbiralec in raziskovalec kulturne dediščine * [[Anton Mrak]] (1883—1961), pravnik, publicist * [[Bernarda Mrak Kosel]], upok. prof. angleščine, pisateljica * [[Boris Mrak]] (1916—?), časnikar, politik in publicist * Boris Mrak (*1955), ekonomist (menedžment nepridobitnih organizacij) * [[Branko Mrak]], glasbenik * [[Cvetka Mrak]] (r. Kolenc) (1928—202?), novinarka, kronistka * [[Damir Mrak]], pevec (& [[Davor Mrak]] - kitarist) * [[Davorin Mrak]], filmski delavec (dokumentarist) *[[Franc Mrak]], slov. jezuit na Hrvaškem, naravoslovec in velik zbiratelj kamnin * [[France Mrak]] (1918—1945), domobranski častnik * [[Franci Mrak]], pravi prvi pionir alpinističnega smučanja pri nas * [[Gabrijela Mrak]] (1852—1928), operna in koncertna pevka * [[Ignacij Mrak]] (1810—1901), škof slovenskega rodu v ZDA * [[Irena Mrak]] (*1973), geografinja, alpinistka, naravovarstvenica * [[Ivan Mrak]] (1906—1986), igralec, gledališčnik, dramatik in esejist * [[Iztok Mrak]], predsednik Socialne zbornice Slovenije * [[Janez Mrak]], jadralec * [[Jelka Mrak Dolinar]] (1925—2018), politična obsojenka, publicistka * [[Jožef Mrak]] (1709—1786), geodet in kartograf * [[Karla Bulovec Mrak]] (1895—1957), kiparka, risarka * [[Marija Mrak|Marija (Marjana) Mrak]], muzikologinja, operna publicistka, radijska urednica * [[Matjaž Mrak]] (*1967), pevec zabavne glasbe, klarinetist Orkestra slovenske policije * Matjaž Mrak (*1972), filmski snemalec/direktor fotografije; tudi avtor, režiser, scenarist * [[Mojmir Mrak]] (*1954), ekonomist, strokovnjak za mednarodne finance, univ. profesor * [[Patrik Mrak]], pevec zabavne glasbe * [[Sonja Mrak Šporar]], slovenska košarkarica, ki je nastopila v reprezentanci Jugoslavije * [[Tina Mrak]] (*1988), jadralka *[[Zdenka Mrak]], glavna medicinska sestra v [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC]] Ljubljana == Glej tudi == * priimke [[Somrak]], [[Sumrak]], [[Mrakič]], [[Mrače]], [[Mračnikar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Mrak}} {{priimek|Mrak}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] q6tlxffvd0juadulj5rey01sjmoq8p7 0 183385 6749260 6272068 2026-09-11T21:06:56Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika 6749260 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Šteberk | image = Valvasor_-_Grad_in_Dvorec_Šteberk.jpg | caption = Grad Šteberk in dvorec Spodnji Šteberk po Valvasorju | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = blizu kraja [[Žerovnica]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NKD | designation1_offname = Podšteberk - Arheološko najdišče Stari grad | designation1_date = | designation1_number = 10962<ref>{{RKD|10962}}</ref> | občina = Cerknica }} '''Grad Šteberk''' ({{jezik-de|Stegberch}}) je stal pri [[Cerknica|Cerknici]] in je danes skromna razvalina. Ta leži na griču, ki je od bližnjega kraja Lipsenj oddaljen 2 kilometra. == Zgodovina == Leta 1635 je šteberško gospoščino kupil knez [[Janez Anton Eggenberg]] in si iz grajskih razvalin na mestu nekdanjega dvora in poznejše grajske pristave pozidal [[dvorec]] Spodnji Šteberk. Od Eggenbergov je dvorec in gospoščino kupil [[grof]] [[Janez Gašper Cobenzl]] leta 1761. Leta 1846 je lastnik postal knez Weriand zu [[Windischgrätz]]. Posest je ostala v lasti njegovih dedičev do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Nadaljnje branje == *{{navedi knjigo|author=Kos, Dušan|title=Med gradom in mestom : odnos kranjskega, slovenještajerskega in koroškega plemstva do gradov in meščanskih naselij do začetka 15. stoletja|date=1994|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU|isbn=961-90125-0-X|url=https://books.google.si/books?printsec=frontcover&id=T1SgAAAAMAAJ#v=onepage&q&f=false}} ==Zunanje povezave== *[http://www.dickemauern.de/steberk/index.htm DickeMauern.de]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{-}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{portal|Vojaštvo}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Šteberk]] [[Kategorija:Žerovnica]] 29m6y0rblegu86oqr15janock2rbpwm 1 184095 6749416 4028793 2026-09-12T05:14:37Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Pogovor:Windischgrätzi]] na [[Pogovor:Windischgrätzi (plemiška rodbina)]] 4028793 wikitext text/x-wiki == Ime članka == Ali bi morda moralo biti ime članka [[Windischgrätzi]] kot so poimenovani članki o drugih rodbinah: [[Habsburžani]], [[Karađorđevići]], [[Tolstoji]] ..? --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 18:48, 16. avgust 2008 (CEST) == rangiranje == Zakaj je naziv razpredelnice na dnu strani ''plemiske rodbine na Slovenskem'' potem pa so na vrhu razpredelnice cesarji? Komu ni jasna razlika med vladarskimi in plemiskimi naslovi? In zakaj so v razpredelnici,ki je hierarhicno urejena,knezi nad vojvodami? Na nasem ozemlju oz. na podrocju bivsega Nemsko-Rimskega cesarstva je bila vojvodska titula po rangu visja od knezje,kar se lepo vidi ko so bile stevilne knezevine po Dunajskem kongresu povzdignjene v vojvodine. A lahko kdo to popravi? : Vsak lahko popravi :) Urejeno. [[Uporabnik:Messlo|Messlo]] ([[Uporabniški pogovor:Messlo|pogovor]]) 14:16, 29. april 2013 (CEST) ictayjfxod2xk3rtuq820st0ekc18o7 0 188520 6749310 6749052 2026-09-12T02:35:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749310 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | website = [http://www.sebastijan-pregelj.com www.sebastijan-pregelj.com] }} '''Sebastijan Pregelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[29. julij]] [[1970]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,<ref>{{Navedi splet |url=http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |title=Arhivska kopija |accessdate=30. september 2016 |archive-date=2017-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14038 |url-status=bot: unknown }}</ref> pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',<ref>{{Navedi splet |url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena |website=Delo |accessdate=17. september 2024 |archive-date=2024-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena |url-status=bot: unknown }}</ref> ki je bil preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=21. junij 2020 |accessdate=23. junij 2020 }}</ref> Roman je bil preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino, švedščino in armenščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet |last=K |first=M |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot |website=RTV Slovenija |accessdate=17. september 2024 }}</ref> ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |title=Medo in Pujsi |website=Lutkovno gledališče Ljubljana |accessdate=7. avgust 2024 |archive-date=2024-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi |url-status=bot: unknown }}</ref> Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) * ''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === ; Medo in Pujsi * ''Medo in Pujsi 1'' (2023) * ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala'' (2024) * ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja'' (2025) ; Zgodbe vojvodine Kranjske * ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022) * ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023) * ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024) * ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025) ; Zgodbe s konca kamene dobe * ''Deček Brin na domačem kolišču'', 1. del (2016) * ''Do konca jezera in naprej'', 2. del (2016) * ''K morju'', 3. del (2017) * ''Pri kamnitem stolpu'', 4. del (2018) * ''V snegu in ledu'', 5. del (2019) * ''Vrnitev'', 6. del (2020) * ''Nov dom'', 7., zadnji del (2021) ; Duh Babujan * ''Duh Babujan in prijatelji'' (2014) * ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'' (2016) * ''Skozi šivankino uho'' (2023) === Drugo === * ''Literarne poti Ljubljane'' (2010) === V antologijah === * ''Čas kratke zgodbe'' (1998) * ''Die Zeit der kurzen Geschichte'' (2001) * ''Vne hranic'' (2002) * ''A Lazy Sunday Afternoon'' (2007) * ''Noc w Lublanie'' (2009) * ''Ljubljana Tales'' (2012) * ''Ereignis in der Stadt'' (2023) * ''It's Already the Morning of the Last Day'' (2023) * ''Brez Milosti'' (2023) === Prevodi === * ''Ljubljana Literary Trail'' (2011) * ''Auf der Terrasse des Turms von Babel'' (2013), nemški prevod romana ''Na terasi babilonskega stolpa'', Drava Verlag * ''Unter einem glücklichen Stern'' (2015), nemški prevod romana ''Pod srečno zvezdo'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und seine Freunde'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in prijatelji'', Drava Verlag * ''Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'', Drava Verlag * ''Chronik des Vergessens'' (2017), nemški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Drava Verlag * ''вдишуваат. издишување.'' (2019), makedonski prevod romana ''Vdih. Izdih.'', Goten * ''A Chronicle of Forgetting'' (2019), angleški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Litterae Slovenicae, DSP * ''Il giorno in cui finì l'estate'' (2022), italijanski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Bottega Errante * ''U Elvisovoj sobi'' (2023), hrvaški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf * ''Kronika zaborava'' (2023), hrvaški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Edicije Božičević * ''In Elvis's Room'' (2023), angleški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf Passage * ''I Elvis Rum'' (2024), švedski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Rámus Förlag * ''Ելվիսի սենյակում'' (2026), armenski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Večernica (nagrada)|Večernica]] (2021) – ''Vrnitev'', 6. del zbirke ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' * [[Cankarjeva nagrada]] (2020) – ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [[Zlata hruška|Zlata hruška]]: ** ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', 1.–7. del ** ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', 1.–4. del ** ''Medo in Pujsi'', 1.–3. del == Nominacije == * [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]]: ** 2005 – finalist za ''Leta milosti'' ** 2009 – finalist za ''Na terasi babilonskega stolpa'' ** 2011 – finalist za ''Mož, ki je jahal tigra'' ** 2015 – uvrstitev med deset za ''Kronika pozabljanja'' ** 2020 – finalist za ''[[V Elvisovi sobi]]'' * [https://en.wikipedia.org/wiki/Dublin_Literary_Award International Dublin Literary Award]: ** 2021 – nominacija za ''A Chronicle of Forgetting'' ** 2025 – nominacija za ''In Elvis's Room'' * [[Desetnica (nagrada)|Desetnica]]: ** 2017 – nominacija za ''Deček Brin na domačem kolišču'' ** 2018 – nominacija za ''Do konca jezera in naprej'' ** 2022 – nominacija za ''Vrnitev'' ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' * [[Večernica (nagrada)|Večernica]]: ** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom'' ** 2024 – nominacija za ''Zmaj nad mestom'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Sebastijan Pregelj}} {{Wikivir|Sebastijan Pregelj}} * [https://www.sebastijan-pregelj.com/ Uradna spletna stran Sebastijana Preglja] * [https://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/sebastijan-pregelj/ Sebastijan Pregelj na portalu Društva slovenskih pisateljev] l8dwrtocrdpprthlrgkwi0gxjztz9jh 0 191897 6749111 6705026 2026-09-11T13:46:16Z Rabiminfo 189232 6749111 wikitext text/x-wiki '''[[Ivan Sivec]]''' je najbolj plodovit in po podatkih [[COBISS]]a vedno med petimi najbolj branimi sodobnimi slovenskimi pisatelji. Napisal je 200 knjig (do septembra 2026), na Radiu Ljubljana oz. Slovenija in v Slovenskih novicah pa objavil več kot 1200 reportaž. == Začetki == Najprej je začel objavljati krajše prispevke v nekdanjem [[Pionirski list|Pionirskem listu]] in [[Ciciban (revija)|Cicibanu]], pozneje pa je več let dopisoval v Gorenjski glas. Kot dijak je objavljal pravljice na Radiu Ljubljana (urednica Boža Novak), pozneje pa tudi humoreske (urednik [[Branko Šömen]]). == Zgodovinski romani == * ''Jutro ob kresu'' (1993) {{COBISS|ID=34880512}} * ''Krvava grajska svatba'' (1997) {{COBISS|ID=70569728}} * ''Kralj Samo'' (2010) {{COBISS|ID=249155328}} * ''Cesar Arnulf'' (2010) {{COBISS|ID=249720064}} * ''Kneginja Ema'' (2010) {{COBISS|ID=250187776}} * ''Ognjeni ruj'' (2011) {{COBISS|ID=255225088}} * ''Zelena solza'' (2011) {{COBISS|ID=255224832}} * ''Zadnji keltski poglavar'' (2014) {{COBISS|ID=269051136}} * ''Usodna emonska lepotica'' (2014) {{COBISS|ID=269051392}} * ''Burja nad mrzlo reko'' (2014) {{COBISS|ID=269051648}} * ''Atila, šiba božja'' (2014) {{COBISS|ID=269052160}} * ''Vitezi jutranje zarje'' (2016) {{COBISS|ID=281684224}} * ''Bleščeče celjske zvezde'' (2016) {{COBISS|ID=281687040}} * ''Kraljica s tremi kronami'' (2016) {{COBISS|ID=281686272}} * ''Samotna divja roža'' (2016) {{COBISS|ID=281688320}} * ''Poslednji celjski knez'' (2016) {{COBISS|ID=281688576}} * ''Zgodbe o celjskih grofih in knezih'' (2017) {{COBISS|ID=289893376}} * ''Ne pozabi najine ljubezni'' (2018) {{COBISS|ID=292749056}} * ''Karantanski rokopisi'' (2018) {{COBISS|ID=293522432}} * ''Izgubljeno srce'' (2019) {{COBISS|ID=295652352}} * ''Obračun ob polni luni'' (2019) {{COBISS|ID=301654016}} * ''Slepa grofica'' (2020) {{COBISS|ID=303219968}} * ''Modra vrtnica'' (2020) {{COBISS|ID=305089536}} * ''Visoški gospod'' (2021) {{COBISS|ID=45070083}} * ''Ljubezen ob Kolpi'' (2021) {{COBISS|ID=62823939}} * ''Zemlja se z nami pogreza'' (2023) {{COBISS|ID=132109315}} * ''Sonce v megli'' (2023) {{COBISS|ID=145733123}} * ''Zbogom, ljubezen moja'' (2024) {{COBISS|ID=207795459}} * ''Upanje nikoli ne umre'' (2025) {{COBISS|ID=224805891}} * ''Opojni cvetovi življenja'' (2025) {{COBISS|ID=247789059}} * ''Dorotejine solze'' (2026) {{COBISS|ID=267322115}} == Biografski romani == * ''In večno bodo cvetele lipe'' (1991) {{COBISS|ID=26844160}} * ''Pesem je sonce'' (1994) {{COBISS|ID=38586112}} * ''Triglavski kralj'' (1994, ponatis 2001, 2013 in 2018) {{COBISS|ID=41169920}} * ''Biseri bolečine'' (1996, ponatis 2012) {{COBISS|ID=61432576}} * ''Umetnik z mehko dušo'' (1999) * ''Hodim z rokami'' (1999) {{COBISS|ID=79917824}} * ''Mojster nebeške lepote'' (2001, ponatis 2002) {{COBISS|ID=114209536}} * ''Povest o Janezovi sreči'' (2002) {{COBISS|ID=116675072}} * ''Planinska roža'' (2004) {{COBISS|ID=214669824}} * ''Brodnikova oporoka'' (2006) {{COBISS|ID=223257856}} * ''Julija iz Sonetnega venca'' (2006) {{COBISS|ID=226373632}} * ''Slovenska pravljica Maksima Gasparija'' (2007) {{COBISS|ID=230066944}} * ''Prvi kranjski ropar'' (2007) {{COBISS|ID=231138560}} * ''Kraljica Slovencev'' (2007) {{COBISS|ID=233603584}} * ''Kamen nad gladino'' (2007) {{COBISS|ID=234265344}} * ''Moji edini, ki jo ljubim'' (2008) {{COBISS|ID=236740352}} * ''Neznani znanci'' (2009) {{COBISS|ID=243079168}} * ''Moj ljubljeni Tartini'' (2012) {{COBISS|ID=260604928}} * ''Resnica o Prešernu'' (2017) {{COBISS|ID=288076288}} * ''Jože Lap: od pastirja do zlatomašnika'' (2017) {{COBISS|ID=289707776}} * ''Sanje, daljše od življenja'' (2018) {{COBISS|ID=296568832}} * ''Simon Gregorčič'' (2019) {{COBISS|ID=301233408}} * ''Ljubil sem slovenski narod'' (2021) {{COBISS|ID=53875971}} * ''Brezdomec'' (2022) {{COBISS|ID=104993027}} * ''Blagoslov gora'' (2022) {{COBISS|ID=103824131}} * ''O, srečni dom nad zvezdami'' (2023) {{COBISS|ID=149915395}} * ''Vse generalove skrivnosti'' (2024) {{COBISS|ID=177214467}} * ''Naša koroška mati'' (2024) {{COBISS|ID=191815683}} * ''Naplavina davnega spomina'' (2024) {{COBISS|ID=189659395}} * ''Slovenec sem!'' (2024) {{COBISS|ID=208626179}} == Zbirka Srečna družina == * ''[[Vlomilci delajo poleti]]'' (2004) {{COBISS|ID=216207104}} * ''[[Hišica v cvetju]]'' (2004) {{COBISS|ID=216207360}} * ''[[Božični studenec]]'' (2004) {{COBISS|ID=216207616}} * ''Ljubezen za eno poletje'' (2005) {{COBISS|ID=219311104}} * ''Bližnje srečanje z medvedko Pepco'' (2006) {{COBISS|ID=225813760}} * ''Cela Idrija nori'' (2007) {{COBISS|ID=231555840}} * ''Bomba na šoli'' (2008) {{COBISS|ID=238339584}} * ''Zakleta bajta'' (2009) {{COBISS|ID=245623040}} * ''Potopljeni vlak'' (2010) {{COBISS|ID=251592448}} * ''Princ na belem konju'' (2011) {{COBISS|ID=257631488}} * ''Dolenjska naveza'' (2012) {{COBISS|ID=261748480}} * ''Izgubljeni Prešeren'' (2012) {{COBISS|ID=266183168}} * ''Pustolovščina ob Soči'' (2014) {{COBISS|ID=276126720}} * ''Silvestrski poljub smrti'' (2015) {{COBISS|ID=280985600}} * ''Neverjetne počitnice'' (2016) {{COBISS|ID=287780096}} * ''Prikazen v plamenih'' (2017) {{COBISS|ID=290873088}} * ''Ubogi kuža'' (2018) {{COBISS|ID=294217728}} == Socialno-psihološki romani == * ''[[Zadnji mega žur]]'' (2001, ponatis 2005) {{COBISS|ID=111058688}} * ''Noč po mega žuru'' (2001) {{COBISS|ID=111606784}} * ''Finta v levo'' (2002) {{COBISS|ID=116828160}} * ''Faktor X'' (2005) {{COBISS|ID=218687744}} * ''Jutri bom umrl'' (2007) {{COBISS|ID=234041600}} * ''Škorpijonov pik'' (2010) {{COBISS|ID=249451776}} * ''Pege na soncu'' (2014) {{COBISS|ID=275715072}} == Pustolovski romani == * ''Pozabljeni zaklad'' (1987, ponatis 2001) {{COBISS|ID=5949}} * ''Gusarji na obzorju'' (1991) {{COBISS|ID=24412928}} * ''Skrivnost zlate reke'' (1996, ponatis 2008) {{COBISS|ID=60043008}} * ''Krokarji viteza Erazma'' (1997) {{COBISS|ID=68939520}} * ''Čarobna violina'' (1998) {{COBISS|ID=77299712}} * ''Usodni pečat'' (2000) {{COBISS|ID=109163264}} * ''Kriva prisega'' (2002) {{COBISS|ID=115829504}} * ''[[Kapitanov ključ]]'' (2004) {{COBISS|ID=129253632}} * ''Prekletstvo zlata'' (2006) {{COBISS|ID=228101376}} * ''Prihajam vsak dan na breg'' (2016) {{COBISS|ID=284581120}} == Potopisi == * ''Izgubljen na Aljaski'' (2005) {{COBISS|ID=221902336}} * ''Peklenski raj Namibije'' (2006) {{COBISS|ID=229074176}} * ''Potovanje na streho Evrope'' (2007) {{COBISS|ID=234672128}} * ''Ranjeno drevo'' (2008) {{COBISS|ID=238297344}} * ''Najlepša božična pesem'' (2008) {{COBISS|ID=239775232}} * ''Ribčev dohtar'' (2009) {{COBISS|ID=242709504}} * ''Hudomušni ljubljanski hribolazec'' (2009) {{COBISS|ID=246360576}} * ''Zgodbe iz peska'' (2012) {{COBISS|ID=256893184}} * ''Srebrna praprot'' (2013) {{COBISS|ID=262186496}} * ''Zlato kraljestvo'' (2014) {{COBISS|ID=271193088}} == Knjige s športno tematiko == * ''Netopir brez kril'' (1995) {{COBISS|ID=46772736}} * ''Beli mušketir'' (1995) {{COBISS|ID=52386816}} * ''Formula smrti'' (1997) {{COBISS|ID=65737216}} * ''[[Zelena kri]]'' (1998) {{COBISS|ID=72878592}} * ''Enajsta ovira'' (1999) {{COBISS|ID=99149568}} == Povesti in romani == * ''Pesem njenih zvonov'' (1972, ponatis 1982, 1992 in 2011) {{COBISS|ID=29241600}} * ''Kdaj bo sneg skopnel'' (1972) {{COBISS|ID=7440129}} * ''Grenki kruh'' (1974) {{COBISS|ID=870686}} * ''Korenine grunta'' (1974) {{COBISS|ID=2088478}} * ''[[Klic domače zemlje]]'' (1975) {{COBISS|ID=870174}} * ''Pristrižene peruti'' (1976) {{COBISS|ID=1762819}} * ''Sonce vzhaja počasi'' (1979) {{COBISS|ID=12259847}} * ''[[Setev pomladnega vetra]]'' (1980) {{COBISS|ID=20772864}} * ''Tedaj so cvetele češnje'' (1982) {{COBISS|ID=20214535}} * ''Prve lastovke'' (1984) {{COBISS|ID=739102}} * ''Beg pred senco'' (1986) {{COBISS|ID=363319}} * ''Sneg v maju'' (2001) {{COBISS|ID=111783168}} * ''Lepše življenje'' (2001) {{COBISS|ID=114693632}} * ''Ko se dotakneš neba'' (2019) {{COBISS|ID=302480128}} * ''Ob sončnem zahodu'' (2020) {{COBISS|ID=304866560}} * ''Sedem zlomljenih vrtnic'' (2020) {{COBISS|ID=25983747}} * ''Prav lepa je trnovska fara'' (2022) {{COBISS|ID=95227907}} * ''Moja lepa Ukrajinka'' (2024) {{COBISS|ID=186939907}} * ''Lokvanjev cvet'' (2025) {{COBISS|ID=230953219}} == Knjige o glasbi == * ''Godec pred peklom'' (1989, ponatis 1994) {{COBISS|ID=6935040}} * ''Vsi najboljši muzikanti I.'' (1998) * ''Brata Avsenik'' (1999) {{COBISS|ID=103646208}} * ''Godec v vicah'' (2000) {{COBISS|ID=109018624}} * ''Tisoč najlepših besedil'' (2002) {{COBISS|ID=119993344}} * ''Vsi najboljši muzikanti II.'' (2003) * ''En godec nam gode'' (2004) {{COBISS|ID=128722688}} * ''Luč božične noči'' (2004) {{COBISS|ID=215633664}} * ''Kjer lastovke gnezdijo'' (2007) {{COBISS|ID=230964480}} * ''Godec v nebesih'' (2010) {{COBISS|ID=252631552}} * ''Najine sledi'' (2011) {{COBISS|ID=255891200}} * ''Pod cvetočimi kostanji'' (2011) {{COBISS|ID=256587776}} * ''Franc Mihelič: Glasba je moj čarobni svet'' (2014) {{COBISS|ID=275388160}} * ''Naš Mengeš'' (2015) {{COBISS|ID=278196480}} * ''Viharnik vrh gora'' (2015) {{COBISS|ID=281108992}} * ''Lojze Slak: Moje plošče so moje knjige'' (2017) {{COBISS|ID=290736640}} * ''Ajda na polju'' (2019) {{COBISS|ID=298318336}} * ''Miha Dovžan'' (2019) {{COBISS|ID=298841344}} * ''Radovan Gobec'' (2019) {{COBISS|ID=96166145}} * ''Srečno, mlada Slovenija'' (2021) {{COBISS|ID=82861827}} * ''Nepozabno življenje'' (2023) {{COBISS|ID=169382915}} * ''Legende slovenske narodno-zabavne glasbe'' (2025) {{COBISS|ID=258526211}} * Graška Gora poje in igra: zlati jubilej (2026) {{COBISS|ID=282019587}} == Spominska proza == * ''Kruh ponoči spi'' (1994) {{COBISS|ID=40873216}} * ''Vsak klas je zlat'' (1998) {{COBISS|ID=77645056}} * ''[[Zlati časi]]'' (2000) {{COBISS|ID=108541440}} * ''Male neumnosti'' (2003) {{COBISS|ID=122478080}} * ''Radioaktivni spomini'' (2008) {{COBISS|ID=240079616}} * ''Očetove zgodbe'' (2014) {{COBISS|ID=272730368}} * ''Kako se je Sivec pokvaril'' (2018) {{COBISS|ID=292977664}} * ''Modre misli po poti življenja'' (2019) {{COBISS|ID=299715328}} * ''Sledi mojih poti'' (2024) {{COBISS|ID=207798019}} == Humorne pripovedi == * ''[[Ženin proti svoji volji]]'' (1991) {{COBISS|ID=30992128}} * ''Bog na dopustu'' (1994) {{COBISS|ID=45039360}} * ''Mojih prvih petdeset'' (1999) {{COBISS|ID=78106880}} * ''Dopust s taščo'' (2005) {{COBISS|ID=221509376}} * ''Sol življenja'' (2007) {{COBISS|ID=231927296}} * ''Kako sem postal slaven'' (2007) {{COBISS|ID=232875776}} * ''Male butale'' (2009) {{COBISS|ID=244995072}} * ''Mojih prvih šestdeset'' (2009) {{COBISS|ID=244375552}} * ''Mojih prvih sto'' (2010) {{COBISS|ID=250032128}} * ''S prijateljico v postelji'' (2017) {{COBISS|ID=289959424}} * ''Mojih prvih sedemdeset'' (2019) {{COBISS|ID=299342592}} == Slikanice za najmlajše == * ''Dober dan, palčki'' (1991) {{COBISS|ID=24015104}} * ''[[Petelinja drsalna šola]]'' (2005) {{COBISS|ID=222840832}} * ''[[Zabava na nebu]]'' (2006) {{COBISS|ID=226175744}} * ''Abeceda se potepa'' (2007) {{COBISS|ID=234573824}} * ''Prstani za princesko Francesko'' (2008) {{COBISS|ID=242000896}} * ''Dobra vila Valentina'' (2009) {{COBISS|ID=247692800}} * ''Palček Zalivalček'' (2010) {{COBISS|ID=252818688}} * ''Palček Volanček'' (2010) {{COBISS|ID=252818432}} * ''Čarobni trikotnik'' (2011) {{COBISS|ID=257967360}} * ''Ura je na morje šla'' (2017) {{COBISS|ID=289992960}} * ''Prešernova prva ljubezen'' (2022) {{COBISS|ID=119491587}} * ''Zlatobrad, Tavčarjev skrivnostni škrat'' (2023) {{COBISS|ID=147573507}} * ''Lahkokrila, Trdinova gorska vila'' (2024) {{COBISS|ID=193655811}} * ''Čarovnica Vranja (2026)'' {{COBISS|ID=278091267}} == Knjige za mlajše bralce == * ''Pika in hišni robot xy-13'' (2007) {{COBISS|ID=233683200}} * ''[[Počitnice na Marsu]]'' (2008) {{COBISS|ID=238996736}} * ''Po bučelah se vižej'' (2009) {{COBISS|ID=244918272}} * ''Pika pri Piki'' (2021) {{COBISS|ID=83735555}} * ''Pika pri Božičku'' (2022) {{COBISS|ID=127576323}} * ''Pika pri Heidi'' (2023) {{COBISS|ID=150114051}} * ''Pika pri Kekcu'' (2023) {{COBISS|ID=178068227}} * ''Pika pri medvedku Puju'' (2025) {{COBISS|ID=224545283}} * ''Pika pri Grdem račku'' (2025) {{COBISS|ID=227415555}} * ''Pika pri Martinu Krpanu'' (2025) {{COBISS|ID=227414019}} == Zbirka uspešnic ''Večno zelene'' == * ''Pesem njenih zvonov'' (2011) {{COBISS|ID=254417152}} * ''Pod cvetočimi kostanji'' (2012) {{COBISS|ID=256587776}} * ''Biseri bolečine'' (2013) {{COBISS|ID=263932928}} * ''Triglavski kralj'' (2014) {{COBISS|ID=265170944}} == Drugo == Ivan Sivec je pisec besedil za [[narodnozabavna glasba|narodnozabavno glasbo]] in zabavno glasbo. Napisal je preko 2000 besedil, prejel je več nagrad na ptujskem, števerjanskem, graškogorskem, mariborskem festivalu in na drugih najpomembnejših tekmovanjih narodnozabavne in zabavne glasbe. Napisal je več besedil za Avsenike, Heleno Blagne, Igorja in zlate zvoke, Pogum, Ptujskih pet, Lojzeta Slaka, Štajerskih 7, Vrisk in še mnoge druge. * ''Ajda na polju: Sto petdeset naslovov knjig in sto petdeset izbranih besedil'' (2021) == Drame in dramatizacije == # Pesem njenih zvonov, dramatizirala Marija Rantaša, 1981 # Seme v vetru, izvirna TV igra, 1986 # Disko pod vaško lipo, izvirna odrska igra 1985, veseloigra v treh dejanjih, s petjem, glasbo in pretepi, sedemindvajsetkrat uprizorjena v sezoni 1978/88 (Šentjakobsko gledališče) in večkrat druga amaterska gledališča po Sloveniji # Pozabljeni zaklad, rad. nad. Trst A, 4 deli—dram. M. Prepeluh,1989 # Gusarji na obzorju, rad. nad. Trst A, 4 deli—dram. M. Prepeluh, 1991 # Luč božične noči, izvirna radijska igra, izvedeno Trst A, 1995 # Skrivnost zlate reke, rad. nadaljevanka, Trst A, 4 deli, 1998 # Valči Ravbar je pripravila za radijsko pripoved v režiji Metke Rojc Gusarje na obzorju - 7. nadaljevanj. Nadaljevanka je bila predvajana avgusta 2001. Knjigo je prebiral [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]]. Posneto je bilo namreč že leta 1991. == Magistrska naloga == Na etnologiji je magistrsko nalogo iz evropskega fenomena bratov Avsenik - prvi v Sloveniji je znanstveno opredelil ta pojav. Naslov magisterija: Fenomen ansambla bratov Avsenik, Filozofska fakulteta, 1999. == Kasete in zgoščenke == # ''Štirje škratje Mehkobradje'', Dokumentarna, 1983 # ''Prigode palčkov Poljančkov'', Založba Obzorja, 1987 # ''Sedem pravljic'', založba Sraka, 1991 # ''Šest pravljic'', založba Sraka, 1992 # ''Osem pravljic iz družine Vipi'', Sraka, 1996 # ''Od Avsenika do Slaka z najlepšimi besedili I. Sivca'', ZKP RTV SLO, 1989, kaseta # ''Šopek popevk z najlepšimi besedili I. Sivca'', ZKP RTV SLO, 1989, kaseta # ''Pesmi-ce za Barbaro'', Tomaž Habe, avtor glasbe, Ivan Sivec, avtor besedil, Samozaložba, Domžale, 1993. # ''Najlepše popevke z besedili I. Sivca'', ZKP RTV SLO, 1999, zgoščenka # ''Najlepše polke in valčki z besedili I. Sivca'', ZKP RTV SLO, 1999, zgoščenka # ''Pesem prijateljstvo rodi'', ZKP RTV SLO, 2006, zgoščenka # ''Ura je na morje šla'', Založba Mladinska knjiga, 2017, zgoščenka [[Kategorija:Dela Ivana Sivca| ]] [[Kategorija:Seznami del književnikov|Sivec, Ivan]] 307545zatvithljh7lk3d5rtmkyx2fa 6749113 6749111 2026-09-11T13:47:35Z Rabiminfo 189232 6749113 wikitext text/x-wiki '''[[Ivan Sivec]]''' je najbolj plodovit in po podatkih [[COBISS]]a vedno med petimi najbolj branimi sodobnimi slovenskimi pisatelji. Napisal je 200 knjig (do septembra 2026), na Radiu Ljubljana oz. Slovenija in v Slovenskih novicah pa objavil več kot 1200 reportaž. == Začetki == Najprej je začel objavljati krajše prispevke v nekdanjem [[Pionirski list|Pionirskem listu]] in [[Ciciban (revija)|Cicibanu]], pozneje pa je več let dopisoval v Gorenjski glas. Kot dijak je objavljal pravljice na Radiu Ljubljana (urednica Boža Novak), pozneje pa tudi humoreske (urednik [[Branko Šömen]]). == Zgodovinski romani == * ''Jutro ob kresu'' (1993) {{COBISS|ID=34880512}} * ''Krvava grajska svatba'' (1997) {{COBISS|ID=70569728}} * ''Kralj Samo'' (2010) {{COBISS|ID=249155328}} * ''Cesar Arnulf'' (2010) {{COBISS|ID=249720064}} * ''Kneginja Ema'' (2010) {{COBISS|ID=250187776}} * ''Ognjeni ruj'' (2011) {{COBISS|ID=255225088}} * ''Zelena solza'' (2011) {{COBISS|ID=255224832}} * ''Zadnji keltski poglavar'' (2014) {{COBISS|ID=269051136}} * ''Usodna emonska lepotica'' (2014) {{COBISS|ID=269051392}} * ''Burja nad mrzlo reko'' (2014) {{COBISS|ID=269051648}} * ''Atila, šiba božja'' (2014) {{COBISS|ID=269052160}} * ''Vitezi jutranje zarje'' (2016) {{COBISS|ID=281684224}} * ''Bleščeče celjske zvezde'' (2016) {{COBISS|ID=281687040}} * ''Kraljica s tremi kronami'' (2016) {{COBISS|ID=281686272}} * ''Samotna divja roža'' (2016) {{COBISS|ID=281688320}} * ''Poslednji celjski knez'' (2016) {{COBISS|ID=281688576}} * ''Zgodbe o celjskih grofih in knezih'' (2017) {{COBISS|ID=289893376}} * ''Ne pozabi najine ljubezni'' (2018) {{COBISS|ID=292749056}} * ''Karantanski rokopisi'' (2018) {{COBISS|ID=293522432}} * ''Izgubljeno srce'' (2019) {{COBISS|ID=295652352}} * ''Obračun ob polni luni'' (2019) {{COBISS|ID=301654016}} * ''Slepa grofica'' (2020) {{COBISS|ID=303219968}} * ''Modra vrtnica'' (2020) {{COBISS|ID=305089536}} * ''Visoški gospod'' (2021) {{COBISS|ID=45070083}} * ''Ljubezen ob Kolpi'' (2021) {{COBISS|ID=62823939}} * ''Zemlja se z nami pogreza'' (2023) {{COBISS|ID=132109315}} * ''Sonce v megli'' (2023) {{COBISS|ID=145733123}} * ''Zbogom, ljubezen moja'' (2024) {{COBISS|ID=207795459}} * ''Upanje nikoli ne umre'' (2025) {{COBISS|ID=224805891}} * ''Opojni cvetovi življenja'' (2025) {{COBISS|ID=247789059}} * ''Dorotejine solze'' (2026) {{COBISS|ID=267322115}} == Biografski romani == * ''In večno bodo cvetele lipe'' (1991) {{COBISS|ID=26844160}} * ''Pesem je sonce'' (1994) {{COBISS|ID=38586112}} * ''Triglavski kralj'' (1994, ponatis 2001, 2013 in 2018) {{COBISS|ID=41169920}} * ''Biseri bolečine'' (1996, ponatis 2012) {{COBISS|ID=61432576}} * ''Umetnik z mehko dušo'' (1999) * ''Hodim z rokami'' (1999) {{COBISS|ID=79917824}} * ''Mojster nebeške lepote'' (2001, ponatis 2002) {{COBISS|ID=114209536}} * ''Povest o Janezovi sreči'' (2002) {{COBISS|ID=116675072}} * ''Planinska roža'' (2004) {{COBISS|ID=214669824}} * ''Brodnikova oporoka'' (2006) {{COBISS|ID=223257856}} * ''Julija iz Sonetnega venca'' (2006) {{COBISS|ID=226373632}} * ''Slovenska pravljica Maksima Gasparija'' (2007) {{COBISS|ID=230066944}} * ''Prvi kranjski ropar'' (2007) {{COBISS|ID=231138560}} * ''Kraljica Slovencev'' (2007) {{COBISS|ID=233603584}} * ''Kamen nad gladino'' (2007) {{COBISS|ID=234265344}} * ''Moji edini, ki jo ljubim'' (2008) {{COBISS|ID=236740352}} * ''Neznani znanci'' (2009) {{COBISS|ID=243079168}} * ''Moj ljubljeni Tartini'' (2012) {{COBISS|ID=260604928}} * ''Resnica o Prešernu'' (2017) {{COBISS|ID=288076288}} * ''Jože Lap: od pastirja do zlatomašnika'' (2017) {{COBISS|ID=289707776}} * ''Sanje, daljše od življenja'' (2018) {{COBISS|ID=296568832}} * ''Simon Gregorčič'' (2019) {{COBISS|ID=301233408}} * ''Ljubil sem slovenski narod'' (2021) {{COBISS|ID=53875971}} * ''Brezdomec'' (2022) {{COBISS|ID=104993027}} * ''Blagoslov gora'' (2022) {{COBISS|ID=103824131}} * ''O, srečni dom nad zvezdami'' (2023) {{COBISS|ID=149915395}} * ''Vse generalove skrivnosti'' (2024) {{COBISS|ID=177214467}} * ''Naša koroška mati'' (2024) {{COBISS|ID=191815683}} * ''Naplavina davnega spomina'' (2024) {{COBISS|ID=189659395}} * ''Slovenec sem!'' (2024) {{COBISS|ID=208626179}} == Zbirka Srečna družina == * ''[[Vlomilci delajo poleti]]'' (2004) {{COBISS|ID=216207104}} * ''[[Hišica v cvetju]]'' (2004) {{COBISS|ID=216207360}} * ''[[Božični studenec]]'' (2004) {{COBISS|ID=216207616}} * ''Ljubezen za eno poletje'' (2005) {{COBISS|ID=219311104}} * ''Bližnje srečanje z medvedko Pepco'' (2006) {{COBISS|ID=225813760}} * ''Cela Idrija nori'' (2007) {{COBISS|ID=231555840}} * ''Bomba na šoli'' (2008) {{COBISS|ID=238339584}} * ''Zakleta bajta'' (2009) {{COBISS|ID=245623040}} * ''Potopljeni vlak'' (2010) {{COBISS|ID=251592448}} * ''Princ na belem konju'' (2011) {{COBISS|ID=257631488}} * ''Dolenjska naveza'' (2012) {{COBISS|ID=261748480}} * ''Izgubljeni Prešeren'' (2012) {{COBISS|ID=266183168}} * ''Pustolovščina ob Soči'' (2014) {{COBISS|ID=276126720}} * ''Silvestrski poljub smrti'' (2015) {{COBISS|ID=280985600}} * ''Neverjetne počitnice'' (2016) {{COBISS|ID=287780096}} * ''Prikazen v plamenih'' (2017) {{COBISS|ID=290873088}} * ''Ubogi kuža'' (2018) {{COBISS|ID=294217728}} == Socialno-psihološki romani == * ''[[Zadnji mega žur]]'' (2001, ponatis 2005) {{COBISS|ID=111058688}} * ''Noč po mega žuru'' (2001) {{COBISS|ID=111606784}} * ''Finta v levo'' (2002) {{COBISS|ID=116828160}} * ''Faktor X'' (2005) {{COBISS|ID=218687744}} * ''Jutri bom umrl'' (2007) {{COBISS|ID=234041600}} * ''Škorpijonov pik'' (2010) {{COBISS|ID=249451776}} * ''Pege na soncu'' (2014) {{COBISS|ID=275715072}} == Pustolovski romani == * ''Pozabljeni zaklad'' (1987, ponatis 2001) {{COBISS|ID=5949}} * ''Gusarji na obzorju'' (1991) {{COBISS|ID=24412928}} * ''Skrivnost zlate reke'' (1996, ponatis 2008) {{COBISS|ID=60043008}} * ''Krokarji viteza Erazma'' (1997) {{COBISS|ID=68939520}} * ''Čarobna violina'' (1998) {{COBISS|ID=77299712}} * ''Usodni pečat'' (2000) {{COBISS|ID=109163264}} * ''Kriva prisega'' (2002) {{COBISS|ID=115829504}} * ''[[Kapitanov ključ]]'' (2004) {{COBISS|ID=129253632}} * ''Prekletstvo zlata'' (2006) {{COBISS|ID=228101376}} * ''Prihajam vsak dan na breg'' (2016) {{COBISS|ID=284581120}} == Potopisi == * ''Izgubljen na Aljaski'' (2005) {{COBISS|ID=221902336}} * ''Peklenski raj Namibije'' (2006) {{COBISS|ID=229074176}} * ''Potovanje na streho Evrope'' (2007) {{COBISS|ID=234672128}} * ''Ranjeno drevo'' (2008) {{COBISS|ID=238297344}} * ''Najlepša božična pesem'' (2008) {{COBISS|ID=239775232}} * ''Ribčev dohtar'' (2009) {{COBISS|ID=242709504}} * ''Hudomušni ljubljanski hribolazec'' (2009) {{COBISS|ID=246360576}} * ''Zgodbe iz peska'' (2012) {{COBISS|ID=256893184}} * ''Srebrna praprot'' (2013) {{COBISS|ID=262186496}} * ''Zlato kraljestvo'' (2014) {{COBISS|ID=271193088}} == Knjige s športno tematiko == * ''Netopir brez kril'' (1995) {{COBISS|ID=46772736}} * ''Beli mušketir'' (1995) {{COBISS|ID=52386816}} * ''Formula smrti'' (1997) {{COBISS|ID=65737216}} * ''[[Zelena kri]]'' (1998) {{COBISS|ID=72878592}} * ''Enajsta ovira'' (1999) {{COBISS|ID=99149568}} == Povesti in romani == * ''Pesem njenih zvonov'' (1972, ponatis 1982, 1992 in 2011) {{COBISS|ID=29241600}} * ''Kdaj bo sneg skopnel'' (1972) {{COBISS|ID=7440129}} * ''Grenki kruh'' (1974) {{COBISS|ID=870686}} * ''Korenine grunta'' (1974) {{COBISS|ID=2088478}} * ''[[Klic domače zemlje]]'' (1975) {{COBISS|ID=870174}} * ''Pristrižene peruti'' (1976) {{COBISS|ID=1762819}} * ''Sonce vzhaja počasi'' (1979) {{COBISS|ID=12259847}} * ''[[Setev pomladnega vetra]]'' (1980) {{COBISS|ID=20772864}} * ''Tedaj so cvetele češnje'' (1982) {{COBISS|ID=20214535}} * ''Prve lastovke'' (1984) {{COBISS|ID=739102}} * ''Beg pred senco'' (1986) {{COBISS|ID=363319}} * ''Sneg v maju'' (2001) {{COBISS|ID=111783168}} * ''Lepše življenje'' (2001) {{COBISS|ID=114693632}} * ''Ko se dotakneš neba'' (2019) {{COBISS|ID=302480128}} * ''Ob sončnem zahodu'' (2020) {{COBISS|ID=304866560}} * ''Sedem zlomljenih vrtnic'' (2020) {{COBISS|ID=25983747}} * ''Prav lepa je trnovska fara'' (2022) {{COBISS|ID=95227907}} * ''Moja lepa Ukrajinka'' (2024) {{COBISS|ID=186939907}} * ''Lokvanjev cvet'' (2025) {{COBISS|ID=230953219}} == Knjige o glasbi == * ''Godec pred peklom'' (1989, ponatis 1994) {{COBISS|ID=6935040}} * ''Vsi najboljši muzikanti I.'' (1998) * ''Brata Avsenik'' (1999) {{COBISS|ID=103646208}} * ''Godec v vicah'' (2000) {{COBISS|ID=109018624}} * ''Tisoč najlepših besedil'' (2002) {{COBISS|ID=119993344}} * ''Vsi najboljši muzikanti II.'' (2003) * ''En godec nam gode'' (2004) {{COBISS|ID=128722688}} * ''Luč božične noči'' (2004) {{COBISS|ID=215633664}} * ''Kjer lastovke gnezdijo'' (2007) {{COBISS|ID=230964480}} * ''Godec v nebesih'' (2010) {{COBISS|ID=252631552}} * ''Najine sledi'' (2011) {{COBISS|ID=255891200}} * ''Pod cvetočimi kostanji'' (2011) {{COBISS|ID=256587776}} * ''Franc Mihelič: Glasba je moj čarobni svet'' (2014) {{COBISS|ID=275388160}} * ''Naš Mengeš'' (2015) {{COBISS|ID=278196480}} * ''Viharnik vrh gora'' (2015) {{COBISS|ID=281108992}} * ''Lojze Slak: Moje plošče so moje knjige'' (2017) {{COBISS|ID=290736640}} * ''Ajda na polju'' (2019) {{COBISS|ID=298318336}} * ''Miha Dovžan'' (2019) {{COBISS|ID=298841344}} * ''Radovan Gobec'' (2019) {{COBISS|ID=96166145}} * ''Srečno, mlada Slovenija'' (2021) {{COBISS|ID=82861827}} * ''Nepozabno življenje'' (2023) {{COBISS|ID=169382915}} * ''Legende slovenske narodno-zabavne glasbe'' (2025) {{COBISS|ID=258526211}} * ''Graška Gora poje in igra: zlati jubilej'' (2026) {{COBISS|ID=282019587}} == Spominska proza == * ''Kruh ponoči spi'' (1994) {{COBISS|ID=40873216}} * ''Vsak klas je zlat'' (1998) {{COBISS|ID=77645056}} * ''[[Zlati časi]]'' (2000) {{COBISS|ID=108541440}} * ''Male neumnosti'' (2003) {{COBISS|ID=122478080}} * ''Radioaktivni spomini'' (2008) {{COBISS|ID=240079616}} * ''Očetove zgodbe'' (2014) {{COBISS|ID=272730368}} * ''Kako se je Sivec pokvaril'' (2018) {{COBISS|ID=292977664}} * ''Modre misli po poti življenja'' (2019) {{COBISS|ID=299715328}} * ''Sledi mojih poti'' (2024) {{COBISS|ID=207798019}} == Humorne pripovedi == * ''[[Ženin proti svoji volji]]'' (1991) {{COBISS|ID=30992128}} * ''Bog na dopustu'' (1994) {{COBISS|ID=45039360}} * ''Mojih prvih petdeset'' (1999) {{COBISS|ID=78106880}} * ''Dopust s taščo'' (2005) {{COBISS|ID=221509376}} * ''Sol življenja'' (2007) {{COBISS|ID=231927296}} * ''Kako sem postal slaven'' (2007) {{COBISS|ID=232875776}} * ''Male butale'' (2009) {{COBISS|ID=244995072}} * ''Mojih prvih šestdeset'' (2009) {{COBISS|ID=244375552}} * ''Mojih prvih sto'' (2010) {{COBISS|ID=250032128}} * ''S prijateljico v postelji'' (2017) {{COBISS|ID=289959424}} * ''Mojih prvih sedemdeset'' (2019) {{COBISS|ID=299342592}} == Slikanice za najmlajše == * ''Dober dan, palčki'' (1991) {{COBISS|ID=24015104}} * ''[[Petelinja drsalna šola]]'' (2005) {{COBISS|ID=222840832}} * ''[[Zabava na nebu]]'' (2006) {{COBISS|ID=226175744}} * ''Abeceda se potepa'' (2007) {{COBISS|ID=234573824}} * ''Prstani za princesko Francesko'' (2008) {{COBISS|ID=242000896}} * ''Dobra vila Valentina'' (2009) {{COBISS|ID=247692800}} * ''Palček Zalivalček'' (2010) {{COBISS|ID=252818688}} * ''Palček Volanček'' (2010) {{COBISS|ID=252818432}} * ''Čarobni trikotnik'' (2011) {{COBISS|ID=257967360}} * ''Ura je na morje šla'' (2017) {{COBISS|ID=289992960}} * ''Prešernova prva ljubezen'' (2022) {{COBISS|ID=119491587}} * ''Zlatobrad, Tavčarjev skrivnostni škrat'' (2023) {{COBISS|ID=147573507}} * ''Lahkokrila, Trdinova gorska vila'' (2024) {{COBISS|ID=193655811}} * ''Čarovnica Vranja (2026)'' {{COBISS|ID=278091267}} == Knjige za mlajše bralce == * ''Pika in hišni robot xy-13'' (2007) {{COBISS|ID=233683200}} * ''[[Počitnice na Marsu]]'' (2008) {{COBISS|ID=238996736}} * ''Po bučelah se vižej'' (2009) {{COBISS|ID=244918272}} * ''Pika pri Piki'' (2021) {{COBISS|ID=83735555}} * ''Pika pri Božičku'' (2022) {{COBISS|ID=127576323}} * ''Pika pri Heidi'' (2023) {{COBISS|ID=150114051}} * ''Pika pri Kekcu'' (2023) {{COBISS|ID=178068227}} * ''Pika pri medvedku Puju'' (2025) {{COBISS|ID=224545283}} * ''Pika pri Grdem račku'' (2025) {{COBISS|ID=227415555}} * ''Pika pri Martinu Krpanu'' (2025) {{COBISS|ID=227414019}} == Zbirka uspešnic ''Večno zelene'' == * ''Pesem njenih zvonov'' (2011) {{COBISS|ID=254417152}} * ''Pod cvetočimi kostanji'' (2012) {{COBISS|ID=256587776}} * ''Biseri bolečine'' (2013) {{COBISS|ID=263932928}} * ''Triglavski kralj'' (2014) {{COBISS|ID=265170944}} == Drugo == Ivan Sivec je pisec besedil za [[narodnozabavna glasba|narodnozabavno glasbo]] in zabavno glasbo. Napisal je preko 2000 besedil, prejel je več nagrad na ptujskem, števerjanskem, graškogorskem, mariborskem festivalu in na drugih najpomembnejših tekmovanjih narodnozabavne in zabavne glasbe. Napisal je več besedil za Avsenike, Heleno Blagne, Igorja in zlate zvoke, Pogum, Ptujskih pet, Lojzeta Slaka, Štajerskih 7, Vrisk in še mnoge druge. * ''Ajda na polju: Sto petdeset naslovov knjig in sto petdeset izbranih besedil'' (2021) == Drame in dramatizacije == # Pesem njenih zvonov, dramatizirala Marija Rantaša, 1981 # Seme v vetru, izvirna TV igra, 1986 # Disko pod vaško lipo, izvirna odrska igra 1985, veseloigra v treh dejanjih, s petjem, glasbo in pretepi, sedemindvajsetkrat uprizorjena v sezoni 1978/88 (Šentjakobsko gledališče) in večkrat druga amaterska gledališča po Sloveniji # Pozabljeni zaklad, rad. nad. Trst A, 4 deli—dram. M. Prepeluh,1989 # Gusarji na obzorju, rad. nad. Trst A, 4 deli—dram. M. Prepeluh, 1991 # Luč božične noči, izvirna radijska igra, izvedeno Trst A, 1995 # Skrivnost zlate reke, rad. nadaljevanka, Trst A, 4 deli, 1998 # Valči Ravbar je pripravila za radijsko pripoved v režiji Metke Rojc Gusarje na obzorju - 7. nadaljevanj. Nadaljevanka je bila predvajana avgusta 2001. Knjigo je prebiral [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]]. Posneto je bilo namreč že leta 1991. == Magistrska naloga == Na etnologiji je magistrsko nalogo iz evropskega fenomena bratov Avsenik - prvi v Sloveniji je znanstveno opredelil ta pojav. Naslov magisterija: Fenomen ansambla bratov Avsenik, Filozofska fakulteta, 1999. == Kasete in zgoščenke == # ''Štirje škratje Mehkobradje'', Dokumentarna, 1983 # ''Prigode palčkov Poljančkov'', Založba Obzorja, 1987 # ''Sedem pravljic'', založba Sraka, 1991 # ''Šest pravljic'', založba Sraka, 1992 # ''Osem pravljic iz družine Vipi'', Sraka, 1996 # ''Od Avsenika do Slaka z najlepšimi besedili I. Sivca'', ZKP RTV SLO, 1989, kaseta # ''Šopek popevk z najlepšimi besedili I. Sivca'', ZKP RTV SLO, 1989, kaseta # ''Pesmi-ce za Barbaro'', Tomaž Habe, avtor glasbe, Ivan Sivec, avtor besedil, Samozaložba, Domžale, 1993. # ''Najlepše popevke z besedili I. Sivca'', ZKP RTV SLO, 1999, zgoščenka # ''Najlepše polke in valčki z besedili I. Sivca'', ZKP RTV SLO, 1999, zgoščenka # ''Pesem prijateljstvo rodi'', ZKP RTV SLO, 2006, zgoščenka # ''Ura je na morje šla'', Založba Mladinska knjiga, 2017, zgoščenka [[Kategorija:Dela Ivana Sivca| ]] [[Kategorija:Seznami del književnikov|Sivec, Ivan]] 8pjm0z37lt5xfvukjecpx1mm1z7k2ri 0 195661 6749101 6749001 2026-09-11T13:20:15Z ~2026-38433-26 262557 /* Diskografija */ 6749101 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Irena Vrčkovnik''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]; * [[8. avgust]] [[1968]], [[Slovenj Gradec]]. == Življenjepis == Irena Vrčkovnik je osnovno šolo obiskovala v [[Šoštanj]]u, nato je končala Srednjo pedagoško šolo v [[Celje|Celju]] ter študirala [[glasbena pedagogika|glasbeno pedagogiko]] na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti v Mariboru]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=660|title=Irena Vrčkovnik|date=19. 12. 2012|accessdate=3. 5. 2024|website=Saleski Biografski Leksikon}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://zkp.rtvslo.si/sl/Narodnozabavna/IRENA_VRCKOVNIK_NON_STOP/|title=Irena Vrčkovnik:NON STOP|accessdate=3. 5. 2024|website=www.zkp.rtvslo.si|publisher=RTV Slovenija|archive-date=2024-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20240502224746/https://zkp.rtvslo.si/sl/Narodnozabavna/IRENA_VRCKOVNIK_NON_STOP/|url-status=dead}}</ref> Bila je članica najstniške glasbene skupine Aurora, v letih 1989 in 1990 je pela v [[Ansambel Vesna|Ansamblu Vesna]] ter med letoma 1991 in 1993 v [[Ansambel Sredenšek|Ansamblu Sredenšek]]. Potem se je podala na samostojno glasbeno pot,<ref name=":1" /> uveljavljati tudi kot avtorica glasbe in besedil za druge izvajalce.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba-in-film/iz-naftalina-irena-vrckovnik-danes-mi-je-sestnajst-let-328968|title=Iz naftalina: Irena Vrčkovnik – Danes mi je šestnajst let|date=19. 1. 2012|accessdate=3. 5. 2024}}</ref> V svoji karieri je tudi poučevala glasbo; leta 1991 je poučevala na osnovnih šolah [[Griže, Žalec|Griže]] in [[Liboje]], v letih 1992 in 1993 na Osnovni šoli Antona Aškerca v [[Velenje|Velenju]]. Od leta 1996 zasebno poučuje mlade pevce.<ref name=":1"/> == Zasebno == Iz zakona z bivšim možem ima sina Žana.<ref>{{Navedi splet|url=https://svet24.si/magazin/njena/novice/kronika/irena-vrckovnik-832962|title=Irena Vrčkovnik je dobila novega soseda – svojega sina|date=13. 12. 2020|accessdate=16. 3. 2025|website=www.svet24.si}}</ref> == Diskografija == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | 1991 || Polepšaj mi ta dan || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Danes mi je šestnajst let'' <small>(N. Sedaka - G. Strniša)</small> * ''Čakam te'' <small>(R. Orbison - I. Vrčkovnik)</small> * ''Tisto noč'' <small>(I. Vrčkovnik)</small> * ''Polepšaj mi ta dan'' <small>(I. Vrčkovnik)</small> * ''Ljubezen na plaži'' <small>(R. Gregorc)</small> * ''Tvoja slika'' <small>(Briggs - M. Stare)</small> * ''Pojem pesem'' <small>(I. Podpečan - M. Čermak)</small> * ''Ostani tu'' <small>(O. Pestner)</small> <small>(duet z Otom Pestnerjem)</small> * ''Človek'' <small>(I. Vrčkovnik)</small> * ''Mirno spi, moj sin'' <small>(B. Jovanović)</small> }} |- | 1992 || V meni je poletje || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Pesem o pomladi'' <small>(O. Pestner - D. Hering)</small> * ''Poljub pove vse'' <small>(Clark - M. Čermak)</small> * ''V meni je poletje'' <small>(P. Kartner - D. Hering)</small> * ''Moji tigri'' * ''Santa Maria'' * ''Zaljubljena v Portorož'' * ''Sladke besede'' * ''Breze'' * ''Reka laži'' * ''Sanjava'' * ''Danes mi je šestnajst let'' * ''Čakam te'' * ''Tisto noč'' * ''Polepšaj mi ta dan'' * ''Tvoja slika'' * ''Pojem pesem'' * ''Ostani tu'' <small>(duet z Otom Pestnerjem)</small> * ''Človek'' * ''Mirno spi, moj sin'' }} |- | 1994 || Poslušam srce || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Poslušam srce'' * ''Ave Maria'' * ''To bo tisti dan'' * ''Balada o kopališkem mojstru'' * ''Moj šocej'' * ''Domače ognjišče'' * ''Ne čakaj na maj'' * ''Ljubim to morje'' * ''Hej, fant, hej'' * ''Ljubezen'' * ''Narlepša dečva'' * ''Amazing Grace'' <small>(trad. - prir. O. Pestner)</small> }} |- | 1995 || Srčna dama || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Srčna dama'' <small>(Naked Love)</small> * ''Oda ljubezni'' <small>(duet z Otom Pestnerjem)</small> * ''Sirena'' * ''Imejmo se radi'' <small>(duet z Ivanom Hudnikom)</small> * ''Moje vse'' * ''Mati Marija'' <small>(Santa Maria de la Mer)</small> <small>(duet z Ivanom Hudnikom)</small> * ''Vstajam, ko zvoni'' <small>(9 to 5)</small> <small>(s skupino Slovenskih 5)</small> * ''Dekle iz druge pravljice'' <small>(One More Dance)</small> * ''To je moj fant'' <small>(duet s Simono Vodopivec)</small> * ''Michelle'' <small>(s skupino Vesna)</small> * ''Nina - nana (uspavanka za Žana)'' * ''Zaljubljena v Portorož'' }} |- | 1997 || Moje sonce || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Ljubi, ljubi, ljubi'' <small>(M. Sepe, D. Velkaverh, B. A. Kolerič)</small> * ''Moje sonce'' * ''Bil si ti'' <small>(B. A. Kolerič)</small> * ''Vsak moški moj'' * ''Naj mesec ugasne'' <small>(M. Vlašič, U. Vlašič)</small> * ''Sama'' * ''Osamljeni kavboj'' * ''Verjemi mi'' * ''Latino'' * ''Mir'' * ''Kadar boš ob njej zaspal'' * ''Kadar boš ob njej zaspal'' <small>(instrumental)</small> }} |- | 1998 || Med nebom in menoj || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Če ne bi vedela'' * ''Polepšaj svet z ljubeznijo'' * ''Med nebom in menoj'' * ''Poišči srečo'' * ''Sanjam'' <small>(Primož Peterca/Primož Peterca/Jani Golob)</small> * ''Ljubezen boli'' * ''Kar sem jaz in kar si ti'' * ''Noč je za dlani'' * ''Ostani, kar si'' * ''Sanjajva oba'' <small>(Irena Vrčkovnik/Irena Vrčkovnik/Grega Zemljič)</small> * ''Naj bo vesela jesen'' * ''Kdaj se začne in kdaj konča'' }} |- | 2001 || Takšna sem || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Takšna sem'' <small>(I. Vrčkovnik/I. Vrčkovnik/Happy Band & I. Vrčkovnik)</small> * ''Povabi me'' <small>(I. Vrčkovnik/I. Vrčkovnik/M. Orešar & I. Vrčkovnik)</small> * ''Bodi z menoj'' <small>(I. Vrčkovnik/I. Vrčkovnik/Happy Band & I. Vrčkovnik)</small> * ''Včeraj in danes'' <small>(J. Hace/I. Vrčkovnik/J. Hace)</small> * ''Majhna lučka'' <small>(I. Vrčkovnik/I. Vrčkovnik/B. Podlesnik)</small> * ''Čeprav bom zopet sama'' <small>(Single White Female)</small> * ''Naj ...'' * ''Fant z ulice'' * ''Boš moj tiste dni'' <small>(Could I Have This Dance)</small> * ''Sonce in luna'' * ''Vsak moški moj'' <small>(Any Man of Mine)</small> }} |- |} === Kompilacije === * Festival narečnih popevk 2008 <small>(''Veseli bend'')</small> <small>(Irena Vrčkovnik in Happy Band)</small> * 32. Melodije morja in sonca <small>(''Il tempo passato'')</small> * Slovenska popevka 2014 <small>(''Zračiš moj zrak'')</small> * 38. Melodije morja in sonca <small>(''Številka srca'')</small> <small>(Irena Vrčkovnik in Mjav)</small> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Festival narečnih popevk]] === * [[Vesela jesen 1991|1991]]: ''Pridi v Maribor'' <small>(Ivo Mojzer – Suzana Potrč – Boris Rošker)</small> - s Srečkom Sedarjem (3. nagrada občinstva) * '''[[Vesela jesen 1992|1992]]: ''Moj šocej'' <small>(Igor Podpečan – Mitja Šipek Podpečan)</small> (1. nagrada občinstva)''' * '''[[Vesela jesen 1998|1998]]: ''Naj bo vesela jesen'' <small>(Karel Novak - Adi Smolar)</small> - z Damjano Golavšek (zlati klopotec za najboljšo popevko v knjižnem jeziku)''' * [[Festival narečnih popevk 2008|2008]]: ''Veseli band'' <small>(Irena Vrčkovnik - Irena Vrčkovnik - Patrik Greblo)</small> - s skupino Happy Band (9. mesto) === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1992|1992]]: ''Zaljubljena v Portorož'' <small>(Oto Pestner - Dare Hering)</small> (3. nagrada občinstva) * [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: ''Balada o kopališkem mojstru'' <small>(Oto Pestner – Dare Hering – Grega Forjanič)</small> * [[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: ''Sirena'' <small>(Oto Pestner - Dare Hering - Oto Pestner)</small> * [[Melodije morja in sonca 1996|1996]]: ''Bil si ti'' <small>(Božidar A. Kolerič - Božidar A. Kolerič - Božidar A. Kolerič)</small> * [[Melodije morja in sonca 1998|1998]]: ''Če ne bi vedela'' <small>(Irena Vrčkovnik - Božo A. Kolerič - Marino Legovič)</small> (3. nagrada občinstva) * [[Melodije morja in sonca 1999|1999]]: ''Če pridem spet nazaj'' <small>(Majda Arh - Majda Arh - Marino Legovič)</small> * [[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Takšna sem'' <small>(Irena Vrčkovnik - Irena Vrčkovnik - Irena Vrčkovnik, Happy Band)</small> - s skupino Happy Band * [[Melodije morja in sonca 2012|2012]]: ''Il tempo passato'' <small>(Marino Legovič - Leon Oblak - Marino Legovič)</small> (nagrada strokovne žirije za najboljšo izvedbo, 3. mesto) * [[Melodije morja in sonca 2018|2018]]: ''Številka srca'' <small>(Aleš Klinar - Irena Vrčkovnik - Aleš Klinar, Irena Vrčkovnik)</small> - s skupino MJAV (6. mesto) === [[EMA]] === * [[EMA 1995|1995]]: ''Oda ljubezni'' <small>(Oto Pestner - Marjan Šneberger - Oto Pestner)</small> - z Otom Pestnerjem (2. mesto) * [[EMA 1996|1996]]: ''Naj mesec ugasne'' <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič)</small> (2. mesto) * [[EMA 1997|1997]]: ''Kadar boš ob njej zaspal'' <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)</small> (7. mesto) * [[EMA 1999|1999]]: ''Igra je končana'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - z Damjano in s Sanjo (5. mesto) * [[EMA 2002|2002]]: ''V ritmu, ki me lovi'' <small>(Bor Zuljan - Leon Oblak - Bor Zuljan)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Sanjam'' <small>(Primož Peterca - Primož Peterca - Jani Golob)</small> (8. mesto) * [[Slovenska popevka 1999|1999]]: ''Ostani, kar si'' <small>(Irena Vrčkovnik/Vrčkovnik/B. Blaževič)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Ustvari me'' <small>(Marino Legovič - Damjana Kenda Hussu - Marino Legovič)</small> (nagrada strokovne žirije za najboljšega izvajalca, 6. mesto) * [[Slovenska popevka 2014|2014]]: ''Zračiš moj zrak'' <small>(Marino Legovič - Leon Oblak - Aleš Avbelj)</small> (10. mesto) === [[Hit festival]] === * [[Hit festival|2000]]: ''Povabi me'' <small>(Irena Vrčkovnik – Irena Vrčkovnik – Mike Orešar)</small> - s Happy Bandom == Sklici == {{sklici|1}} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Vrčkovnik, Irena}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] m0rfge30s03khtyq1470wcg6k4l7mej 0 196428 6749521 3628434 2026-09-12T09:23:17Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Lazariniji (plemiška rodbina)]] 6749521 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lazariniji (plemiška rodbina)]] {{P zaradi združitve}} tep5ci0bldoshirveip56kxlw5hypqs 0 196542 6749074 6732980 2026-09-11T12:08:58Z ~2026-45085-22 264465 6749074 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Peter Jambrek''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[sociolog]] in [[politik]], * [[14. januar]] [[1940]], [[Ljubljana]]. ==Delo== Jambrek je diplomiral (1962) na Pravni fakulteti [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] in doktoriral 1971 na sociološkem oddelku [[Univerza v Chicagu|Univerze v Chicagu]] (ZDA; kot doktorat pravno-političnih znanosti nostrificiran na PF UL 1972).<ref>{{Navedi splet|title=Fakulteta za državne in evropske študije Nove univerze - Peter Jambrek|url=https://fds.nova-uni.si/imenik/peter-jambrek/|website=Fakulteta za državne in evropske študije Nove univerze - Peter Jambrek|accessdate=2024-09-24|language=sl-SI|first=Fakulteta za državne in evropske študije Nove|last=univerze}}</ref> Bil profesor sociologije prava (nasledil je [[Jože Goričar|Jožeta Goričarja]]) na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]] v Ljubljani, kjer je deloval v obdobju 1965-2000, od 1984 kot redni profesor, nazadnje je tam predaval Pravo [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], 1999-2001 tudi pravoznanstvo na [[Fakulteta za upravo v Ljubljani|Fakulteti za upravo]]. Obravnaval je razredno in slojevsko strukturo družbe, procese družbenega odločanja ter pravno kulturo, parlamentarno demokracijo, lokalno samoupravo ter vprašanja o samoodločbi naroda in temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah. Z novim dinamičnim pristopom je pomembno vplival na usmeritve v slovenski sociologiji.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija Slovenije|location=Ljubljana}}</ref> Od konca 80. let si je prizadeval za ustavne spremembe v Sloveniji. Bil je eden od soavtorjev slovenskega nacionalnega programa ([[Nova revija 57|Nova revija]], št. 57) leta 1987, kot urednik in soavtor prvih osnutkov slovenske ustave (1988-91), in kot eden od ključnih pobudnikov za plebiscit o osamosvojitvi Slovenije (1990). S [[France Bučar|Francetom Bučarjem]] je kot koordinator skupine za pripravo besedila slovenske ustave tudi napisal sedanjo slovensko ustavo. Med letoma 1991 in 1999 je bil ustavni sodnik in do 1994 tudi prvi predsednik [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča Republike Slovenije]], obenem je bil v letih 1993-98 tudi prvi predstavnik Slovenije na [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskem sodišču za človekove pravice]] v [[Strasbourg|Strasbourgu]] ter član znanstvenega odbora Agencije [[Evropska unija|Evropske unije]] za temeljne pravice in član Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (t. i. [[Beneška komisija]]) od 1991 do 2008. Kot gostujoči profesor je predaval na Univerzi v [[Pittsburgh|Pittsburghu]] (ZDA, 1989), Univerzi v Virginiji (Charlottesville, ZDA, 1982), Univerzi v [[Zambija|Zambiji]] oz. [[Lusaka|Lusaki]] 1973-75, v poletnem semestru leta 1976 pa je bil raziskovalec na Centru za mednarodna vprašanja na univerzi [[Harvard University|Harvard]] (Boston, ZDA). Opravljal je številne funkcije v mednarodnih in v slovenskih znanstvenih in univerzitetnih združenjih. V Sloveniji je profesor ustavnega prava in (mednarodnega) prava človekovih pravic na [[Fakulteta za državne in evropske študije|Fakulteti za državne in evropske študije]] in na [[Evropska pravna fakulteta|Evropski pravni fakulteti]] [[Nova Univerza|Nove Univerze]]. Je ustanovitelj (1999) in urednik revije ''Dignitas'', slovenske revije za človekove pravice, član upravnega odbora ''Institute of Sociology of Law for Europe'' (Pariz) in član uredniškega odbora ''International Journal of the Sociology of Law'' (London). Med junijem in novembrom 2000 je deloval kot [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]] v desno-sredinski vladi [[Andrej Bajuk|Andreja Bajuka]]. Med 2004 in 2008 je predsedoval [[Zbor za republiko|Zboru za republiko]]. Jambrek je ustanovitelj in rektor [[Nova univerza|Nove univerze]] ter njen [[zaslužni profesor]]. ==Bibliografija== * ''Od ritualov do upora: konfliktna teorija družbenega razvoja'', 1973 * ''Od plemena do države: politične gibalne sile nacionalne in družbenoekonomske izgradnje zambijske družbe'', 1980 * ''Sociologija: uvod v preučevanje zgradbe in razvoja družbe'', 1984, 1990 * ''Oblast in opozicija v Sloveniji'', 1989 * ''Ustavna demokracija: graditev slovenske demokracije, države in ustave'', 1992 * ''Uvod v sociologijo'', 1992, 1997 * ''Demokracija in država: slovenska demokracija in država - ustanovitev, krize in vizije'', 2014 * ''Ustava in svoboda: ustavna ureditev Slovenije - izvori, temelji in razvoj'', 2014 * ''Ustanovitev Slovenije'', 2017, 2018; 2. izd. 2025 (z avtorskim prispevkom [[Dimitrij Rupel|Dimitrija Rupla]]) * ''Izgradnja ustavne demokracije: liber amicorum Peter Jambrek'' (zbornik uredil [[Matej Avbelj]], 2019) * ''Soglasje za zgodovinski trenutek: Novi prispevki za slovenski pomladni program'' (urednik, 2025) ==Dosežki== Skupaj s [[France Bučar|Francetom Bučarjem]] velja za očeta slovenske ustave. Predsednik Borut Pahor mu je 2019 podelil [[zlati red za zasluge]] RS. Ustanovil je zasebno [[Nova univerza|Novo univerzo]].{{-}} {{Ustavni sodniki Republike Slovenije}} {{MzNZRS}} {{5VladaSLO}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{law-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Jambrek, Peter}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski sodniki]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Sodniki Ustavnega sodišča Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za notranje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Zbora za republiko]] [[Kategorija:Sodniki Evropskega sodišča za človekove pravice]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Chicagu]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] leu2rh3no0ab108y5l2omllje9qzw5d 0 200813 6749193 6583372 2026-09-11T19:26:10Z ~2026-46638-15 264975 /* Izvor imena */ popravek tipkarske napake 6749193 wikitext text/x-wiki {{preusmeritev|Marjan|hrib na Hrvaškem|Marjan, Split}} {{Osebno ime |name = Marjan |image = Marjan Pengov 1936.jpg |imagesize = |caption = [[Marjan Pengov]] |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = latinsko ime |origin = Marianus |name day = 17.januar, 19.avgust, 1.december |related name = |fotonotes = }} '''Marjan''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]], različica imena [[Marijan]]. == Izvor imena == [[Ime]] Marjan izhaja iz [[latinščina|latinskega]] imena ''Marianus'', ki ga nekateri razlagajo kot izpeljanko iz latinskega imena ''Marius''. Ime ''Marius'' se skupaj z različico ''Marinus'' povezuje z latinskima besedama ''mare'' v pomenu »morje« in ''marinus'' v pomenu »morski«. Drugi pa ime Marjan povezujejo z imenom [[Marija]]. ''Marianus'' bi bilo tako pridevniško ime v pomenu »Marijin, nanašajoč se na Marijo« <ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == *moške različice imena: [[Marian]], [[Mariano]], [[Marij]], [[Marijan]], Marijanček, [[Marijano]], [[Marijo]], [[Mario]], Marislav, Marjo, Marjančo, Marjanko *ženske različice imena: [[Marijana]], [[Marijanca]], [[Marjana]], [[Marjanca]] *narečna oblika: Marjon == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Marjan: 13.625. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Marjan po pogostosti uporabe uvrščeno na 9. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Marjan|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je [[17. januar]]ja ''Marijan'' [[mučenec]] iz 3. stoletja; [[19. avgust]]a ''Marijan'' [[puščavnik]], ki je umrl v začetku 6. stoletja in [[1. december|1. decembra]] ''Marijan'' mučenec iz Rima.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na M]] *[[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] gdclzcyav8ls7j6n6qsatbrpp6ayppj 6749198 6749193 2026-09-11T19:28:52Z ~2026-46638-15 264975 /* Izvor imena */ popravek tipkarske napake 6749198 wikitext text/x-wiki {{preusmeritev|Marjan|hrib na Hrvaškem|Marjan, Split}} {{Osebno ime |name = Marjan |image = Marjan Pengov 1936.jpg |imagesize = |caption = [[Marjan Pengov]] |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = latinsko ime |origin = Marianus |name day = 17.januar, 19.avgust, 1.december |related name = |fotonotes = }} '''Marjan''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]], različica imena [[Marijan]]. == Izvor imena == [[Ime]] Marjan izhaja iz [[latinščina|latinskega]] imena ''Marianus'', ki ga nekateri razlagajo kot izpeljanko iz latinskega imena ''Marius''. Ime ''Marius'' se skupaj z različico ''Marinus'' povezuje z latinskima besedama ''mare'' v pomenu »morje« in ''marinus'' v pomenu »morski«. Drugi pa ime Marjan povezujejo z imenom [[Marija]]. ''Marianus'' bi bilo tako pridevniško ime v pomenu »Marijin, nanašajoč se na Marijo« (v smislu pripadajoč Božji materi ali služabnik Božje matere).<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == *moške različice imena: [[Marian]], [[Mariano]], [[Marij]], [[Marijan]], Marijanček, [[Marijano]], [[Marijo]], [[Mario]], Marislav, Marjo, Marjančo, Marjanko *ženske različice imena: [[Marijana]], [[Marijanca]], [[Marjana]], [[Marjanca]] *narečna oblika: Marjon == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Marjan: 13.625. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Marjan po pogostosti uporabe uvrščeno na 9. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Marjan|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je [[17. januar]]ja ''Marijan'' [[mučenec]] iz 3. stoletja; [[19. avgust]]a ''Marijan'' [[puščavnik]], ki je umrl v začetku 6. stoletja in [[1. december|1. decembra]] ''Marijan'' mučenec iz Rima.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na M]] *[[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] jui20maikk69r7t5sejs78jka24v0oc 0 200850 6749583 6387687 2026-09-12T11:26:21Z Andrejj 94 Andrejj je prestavil stran [[Katoliški inštitut (Slovenija)]] na [[Katoliški inštitut]]: trenutno edini 6387687 wikitext text/x-wiki '''Katoliški inštitut''' je zasebni zavod, ki ga je [[2. september|2. septembra]] [[2008]] ustanovila [[Slovenska škofovska konferenca]] z namenom nadaljnjega vodenja ustanovitve [[Slovenska katoliška univerza|Slovenske katoliške univerze]]. Katoliški inštitut je nosilec ustanavljanja katoliške univerze. Dejavnost inštituta obsega predvsem raziskovalno in razvojno dejavnost na področju družboslovja in humanistike, kar v prvi vrsti pomeni ustanavljanje visokošolskih zavodov (fakultet) na najrazličnejših študijskih in raziskovalnih področjih, visokošolskih knjižnic, raziskovalnih centrov in študentskih domov, ki se bodo povezali v univerzo. V okviru inštituta delujejo [[Fakulteta za poslovne vede|Fakulteta za pravo in poslovne vede/ekonomijo]], [[Studia slovenica]] in [[Inštitut za pravo človekovih pravic]]. Inštitut je sprva vodil direktor [[Robert Petkovšek]] in tričlanski svet v sestavi: [[Ivan Štuhec]], [[Tone Rode]] in [[Andrej Naglič]]. Jeseni 2015 je postal rektor inštituta [[Anton Stres]]. Fakulteta za poslovne vede je prva fakulteta nastajajoče katoliške univerze in je v študijskem letu 2010/11 začela z izvajanjem univerzitetnega programa [[Poslovne vede]]. == Uradna stran == * [http://www.katoliski-institut.si Katoliški inštitut] == Zunanje povezave == * [http://aktualno.rkc.si/?id=9050 RKC.si - Ustanovljen Katoliški inštitut] {{-}} {{RKC SLO}} {{school-stub}} [[Kategorija:Inštituti v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenska škofovska konferenca]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2008]] [[Kategorija:Katoliški inštitut (Slovenija)|*]] h65n829czg8k35bvre9aaq5dwrbff3g 0 203322 6749110 5119962 2026-09-11T13:44:19Z MatJau 264206 V sklaku s pogovorom v komentarjih sem znatno spremenil stran za igro Jamb. 6749110 wikitext text/x-wiki [[Slika:Primer tabele za jamb.png|sličica|Primer tabele za igranje igre jamb]] '''Jamb''' je družabna '''igra''' s [[igralna kocka|kockami]] za dva ali več igralcev. Cilj igre je doseči največje možno število točk, ki se določajo glede na kombinacije vrženih kock. Jamb je poznan vsaj na območju bivše [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Znanih je več podobnih iger, kot so Yahtzee, Yaht in Generala. == Pravila igre == Igra se igra z 5 ali 6 kockami, pri čemer se vedno točkuje kvečjemu 5 najbolj ustreznih kock. Tabela ima 13 vrstic za vpisovanje vrednosti, ter (odvisno od verzije) vsaj 4 stolpce. Ko je igralec na potezi, lahko kocke meče trikrat. Po vsakem metu izbere poljubno število kock, ki mu ustrezajo in ponovno vrže le ostale kocke. Po treh metih igralec pride do neke kombinacije kock, ki jih nato po pravilih za točkovanje vnese v prosto polje. Če vržene kocke ne ustrezajo nobeni kombinaciji, mora igralec v neko polje vpisati vrednost 0. === Kombinacije kock in točkovanje === Glede na kombinacije se vrstice v jamb tabeli delijo na zgornji, srednji in spodnji del. ====== Zgornji del ====== V zgornji del se lahko zapiše vsote vrženih kock z dano vrednostjo. Primeri: * Po mentanju kock ima igralec vrednosti 3, 3, 3, 3, 5, 5, 2; to lahko v zgornjem delu ovrednoti kot 4 trojke v polje "3", 2 petki v polje "5" ali 1 dvojko v polje "2". * Po mentanju kock ima igralec vrednosti 3, 3, 3, 3, 3, 3; kjub temu, da je bilo vrženih 6 trojk, lahko igralec upošteva le 5 kock, zato lahko v polje "3" vpiše kvečjemu vrednost 5 * 3 = 15. Zgornji del tabele se sešteje v vrstici "suma" ali "vsota", pogosto označeni z veliko grško črko Σ ([[sigma]]). V primeru, da uspe igralec v zgornjih šestih vrsticah posameznega stolpca doseči skupno vsoto vsaj 60 točk, se vsoti v tem stolpcu prišteje še dodatnih 30 točk bonusa. ====== Srednji del ====== Srednji del tabele predstavljata dve polji, v kateri mora igralec zapisati vsoto točno petih vrženih kock. V polje MIN (minimum) mora poskušati zapisati čim manjšo vsoto, v polje MAX (maksimum), pa čim večjo vsoto. V danem stolpcu se točkuje razlika teh dveh polj pomnožena s številom enic v polju "1" zgornjega dela tabele, torej po formuli (MAX - MIN) * "1". Te točke se zapišejo v vrstico "razlika", pogosto označeno z vrliko grško črko Δ ([[delta]]) Primeri: * Optimalne vrednosti so MIN = 5 * 1 = 5, MAX = 5 * 6 = 30 s petimi enicami v polju "1". To se obtočkuje v (30 - 5) * 5 = 125. * Recimo, da se se je met za polje MAX izšel v kombinaciji 2, 4, 5, 5, 6, 6, met za polje MIN pa kot 1, 1, 1, 2 , 4, 6. Ustrezni vrednosti polj bi tedaj bili MAX = 2*6 + 2*5 + 4 = 26 ter MIN = 3*1 + 2 + 4 = 9. Recimo da so v vrstici "1" v tem stolpcu zabeležene 3 enice. Takrat se bi se ta srednji del tabele obtočkoval v (26 - 9) * 3 = 51 * Če je v polje "1" zabeleženo 0 enic, se srednji del ne glede na vrednosti v poljih MAX in MIN tudi ovrednoti v 0. ====== Spodnji del ====== V spodnji del tabele se vpisujejo vpisujejo določene kombinacije kock, ki pribljižno sovpadajo kombinacijam iz [[Poker|pokra]]. Gledena njihovo težavnost se vsakemu polju posebej pripišejo še bonus točke. * '''Tris''' (bonus +10): vsota treh kock z enako vrednostjo, npr. 3 petke se skupaj z bonusom ovrednotijo v 25. * '''Lestvica''' ali '''Kenta''' (bonus +20): Vsota petih zaporednih števil. Edina veljavna izida sta (1 + 2 + 3 + 4 + 5) + bonus = 35 (mala lestvica) in (2 + 3 + 4 + 5 + 6) + bonus = 40 (velika lestvica). * '''Full house''' (bonus +30): kombinacija treh kock istih vrednosti in dveh kock isti vrednosti (drugačne vrednosti od prve), npr. 2 šestki in 3 dvojke se ovrednotijo kot 2*6 + 3*2 + bonus = 48. * '''Poker''' (bonus + 40): vsota štirih kock z enako vrednostjo, npr. 4 petke se skupaj z bonusom ovrednotijo v 60. * '''Jamb''' (bonus + 50): vsota petih kock z enako vrednostjo, npr. 5 šestic se skupaj z bonusom ovrednotijo v 80. Spodnji del tabele se sešteje k končno vsoti brez dodatnih posebnosti. Vrstica za vsoto tega dela je namenjena lažjemu seštevanju. === Stolpci === Različni stolpci v tabeli omejujejo kdaj in na kakšen način se lahko polja tega stolpca zapolnijo. Osnovna verzija pozna štiri stolpce (dol, gor, prosto in napoved). * '''Dol''' (↓): Polja morajo biti izpolnje povrsti od zgoraj navzdol, tj. prva mora biti vnešena vrednost enic, zadnja pa vrednost v polju jamb. * '''Gor''' (↑): Nasprotno od stolpca "Dol", prva vnešena vrednost mora biti jamb, zadnja pa število enic. * '''Prosto''' (P): Ta stolpec je brez dodatnih omejitev, dovoljuje vpisovanje v poljubno polje. * '''Napoved''' (N): Če namerava igralec zaponiti polje v tem stolpcu, mora to razglasiti takoj po svojem prvem metu kock. Po prvem metu napove neko izbrano polje v stolpcu, ki ga potem mora zapolniti ne glede na izid naslednjih dveh metov. Če po končnem metu ne doseže napovedane kombinacije, mora v napovedano polje zapisati vrednost 0. * '''Odgovor''' (O): Ta stolpec se pojavlja v povezavi s stolpcem "Napoved". Ko nek igralec izvede napoved, je naslednji igralec prisiljen na to napoved "odgovoriti". Naslednji igralec je prisiljen zapolniti enako kombinacijo v svojem stolpcu "Odgovor", ki jo je prejšnji igralec napovedal. * '''Sredina''' (S): Polja morajo biti zapolnjena od sredine (polji MIN in MAX) navzgor in navzdol, tj. polje se lahko zapolni le, če so vsa polja med tem poljem in poljema MIN/MAX že zapolnjena. * '''Gor/Dol''' (↑↓): Olajšana kombinacija stolpcev "Gor" in "Dol", ki dovoljuje izpolnjevanje po obeh pravilih hkrati. == Variacije == Obstajajo številne različice z več stolpci in nekoliko drugačnimi vrsticami. Obstajajo tudi pravila za igranje jamba v parih.<ref>{{Navedi splet |title=Jamb - Pravila |url=https://iklub.rs/jamb/pravilajamba.htm |access-date=2026-09-11 |website=iklub.rs}}</ref> == Glej tudi == * [[poker]] [[Kategorija:Igre z igralno kocko]] {{normativna kontrola}} 0gszcgjidc7rr1bzezyo426n3n6mbvc 6749114 6749110 2026-09-11T13:51:03Z MatJau 264206 Tiskarske in slovnične napake 6749114 wikitext text/x-wiki [[Slika:Primer tabele za jamb.png|sličica|Primer tabele za igranje igre jamb]] '''Jamb''' je družabna '''igra''' s [[igralna kocka|kockami]] za dva ali več igralcev. Cilj igre je doseči največje možno število točk, ki se določajo glede na kombinacije vrženih kock. Jamb je poznan vsaj na območju bivše [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Znanih je več podobnih iger, kot so Yahtzee, Yaht in Generala. == Pravila igre == Igra se igra z 5 ali 6 kockami, pri čemer se vedno točkuje kvečjemu 5 najbolj ustreznih kock. Tabela ima 13 vrstic za vpisovanje vrednosti, ter (odvisno od verzije) vsaj 4 stolpce. Ko je igralec na potezi, lahko kocke meče trikrat. Po vsakem metu izbere poljubno število kock, ki mu ustrezajo in ponovno vrže le ostale kocke. Po treh metih igralec pride do neke kombinacije kock, ki jih nato po pravilih za točkovanje vnese v prosto polje. Če vržene kocke ne ustrezajo nobeni kombinaciji, mora igralec v neko polje vpisati vrednost 0. === Kombinacije kock in točkovanje === Glede na kombinacije se vrstice v jamb tabeli delijo na zgornji, srednji in spodnji del. ====== Zgornji del ====== V zgornji del se lahko zapiše vsote vrženih kock z dano vrednostjo. Primeri: * Po metanju kock ima igralec vrednosti 3, 3, 3, 3, 5, 5, 2; to lahko v zgornjem delu ovrednoti kot 4 trojke v polje "3", 2 petki v polje "5" ali 1 dvojko v polje "2". * Po metanju kock ima igralec vrednosti 3, 3, 3, 3, 3, 3; kljub temu, da je bilo vrženih 6 trojk, lahko igralec upošteva le 5 kock, zato lahko v polje "3" vpiše kvečjemu vrednost 5 * 3 = 15. Zgornji del tabele se sešteje v vrstici "suma" ali "vsota", pogosto označeni z veliko grško črko Σ ([[sigma]]). V primeru, da uspe igralec v zgornjih šestih vrsticah posameznega stolpca doseči skupno vsoto vsaj 60 točk, se vsoti v tem stolpcu prišteje še dodatnih 30 točk bonusa. ====== Srednji del ====== Srednji del tabele predstavljata dve polji, v kateri mora igralec zapisati vsoto točno petih vrženih kock. V polje MIN (minimum) mora poskušati zapisati čim manjšo vsoto, v polje MAX (maksimum), pa čim večjo vsoto. V danem stolpcu se točkuje razlika teh dveh polj pomnožena s številom enic v polju "1" zgornjega dela tabele, torej po formuli (MAX - MIN) * "1". Te točke se zapišejo v vrstico "razlika", pogosto označeno z veliko grško črko Δ ([[delta]]) Primeri: * Optimalne vrednosti so MIN = 5 * 1 = 5, MAX = 5 * 6 = 30 s petimi enicami v polju "1". To se točkuje kot (30 - 5) * 5 = 125. * Recimo, da se je met za polje MAX izšel v kombinaciji 2, 4, 5, 5, 6, 6, met za polje MIN pa kot 1, 1, 1, 2 , 4, 6. Ustrezni vrednosti polj bi tedaj bili MAX = 2*6 + 2*5 + 4 = 26 ter MIN = 3*1 + 2 + 4 = 9. Recimo da so v vrstici "1" v tem stolpcu zabeležene 3 enice. Takrat bi se ta srednji del tabele točkoval kot (26 - 9) * 3 = 51 * Če je v polje "1" zabeleženo 0 enic, se srednji del ne glede na vrednosti v poljih MAX in MIN tudi ovrednoti v 0. ====== Spodnji del ====== V spodnji del tabele se vpisujejo določene kombinacije kock, ki približno sovpadajo kombinacijam iz [[Poker|pokra]]. Glede na njihovo težavnost se vsakemu polju posebej pripišejo še bonus točke. * '''Tris''' (bonus +10): vsota treh kock z enako vrednostjo, npr. 3 petke se skupaj z bonusom ovrednotijo v 25. * '''Lestvica''' ali '''Kenta''' (bonus +20): Vsota petih zaporednih števil. Edina veljavna izida sta (1 + 2 + 3 + 4 + 5) + bonus = 35 (mala lestvica) in (2 + 3 + 4 + 5 + 6) + bonus = 40 (velika lestvica). * '''Full house''' (bonus +30): kombinacija treh kock istih vrednosti in dveh kock isti vrednosti (drugačne vrednosti od prve), npr. 2 šestici in 3 dvojke se ovrednotijo kot 2*6 + 3*2 + bonus = 48. * '''Poker''' (bonus + 40): vsota štirih kock z enako vrednostjo, npr. 4 petke se skupaj z bonusom ovrednotijo v 60. * '''Jamb''' (bonus + 50): vsota petih kock z enako vrednostjo, npr. 5 šestic se skupaj z bonusom ovrednotijo v 80. Spodnji del tabele se sešteje k končno vsoti brez dodatnih posebnosti. Vrstica za vsoto tega dela je namenjena lažjemu seštevanju. === Stolpci === Različni stolpci v tabeli omejujejo kdaj in na kakšen način se lahko polja tega stolpca zapolnijo. Osnovna verzija pozna štiri stolpce (dol, gor, prosto in napoved). * '''Dol''' (↓): Polja morajo biti izpolnjena povrsti od zgoraj navzdol, tj. prva mora biti vnesena vrednost enic, zadnja pa vrednost v polju jamb. * '''Gor''' (↑): Nasprotno od stolpca "Dol", prva vnesena vrednost mora biti jamb, zadnja pa število enic. * '''Prosto''' (P): Ta stolpec je brez dodatnih omejitev, dovoljuje vpisovanje v poljubno polje. * '''Napoved''' (N): Če namerava igralec zapolniti polje v tem stolpcu, mora to razglasiti takoj po svojem prvem metu kock. Po prvem metu napove neko izbrano polje v stolpcu, ki ga potem mora zapolniti ne glede na izid naslednjih dveh metov. Če po končnem metu ne doseže napovedane kombinacije, mora v napovedano polje zapisati vrednost 0. * '''Odgovor''' (O): Ta stolpec se pojavlja v povezavi s stolpcem "Napoved". Ko nek igralec izvede napoved, je naslednji igralec prisiljen na to napoved "odgovoriti". Naslednji igralec je prisiljen zapolniti enako kombinacijo v svojem stolpcu "Odgovor", ki jo je prejšnji igralec napovedal. * '''Sredina''' (S): Polja morajo biti zapolnjena od sredine (polji MIN in MAX) navzgor in navzdol, tj. polje se lahko zapolni le, če so vsa polja med tem poljem in poljema MIN/MAX že zapolnjena. * '''Gor/Dol''' (↑↓): Olajšana kombinacija stolpcev "Gor" in "Dol", ki dovoljuje izpolnjevanje po obeh pravilih hkrati. == Variacije == Obstajajo številne različice z več stolpci in nekoliko drugačnimi vrsticami. Obstajajo tudi pravila za igranje jamba v parih.<ref>{{Navedi splet |title=Jamb - Pravila |url=https://iklub.rs/jamb/pravilajamba.htm |access-date=2026-09-11 |website=iklub.rs}}</ref> == Glej tudi == * [[poker]] [[Kategorija:Igre z igralno kocko]] {{normativna kontrola}} hlp5gcwpp60gs89fhdj1bqj4iiwlb8d 0 207183 6749180 6728255 2026-09-11T18:57:14Z TadejM 738 vejica 6749180 wikitext text/x-wiki '''''Asterix''''' ({{jezik-fr|Astérix le Gaulois}}) je glavni junak serije francoskih komičnih [[strip]]ov, ki jih je napisal [[René Goscinny]] (1926-1977) in narisal [[Albert Uderzo]]. Stripi so se najprej pojavili v francoski reviji ''Pilote''. Serija govori o [[Galija|galski]] vasi, ki jo [[starorimska civilizacija|Rimljani]] neuspešno oblegajo. Prebivalci galske vasi so Rimljanom kos zaradi čarobnega napoja, ki jim ga vari vaški čarovnik ''Panoramix''. Glavna junaka sta ''Asterix'' in njegov najboljši prijatelj ''[[Obelix]]'', ki je po poklicu raznašalec [[menhir]]jev. O Asterixu in njegovih prigodah so bili posneti že trije igrani filmi in več animiranih filmov (risank). Asterix se je v slovenščini prvič pojavil v reviji [[Zvitorepec (revija)|Zvitorepec]], ko je revija ugasnila, pa se je pogosto pojavljal na straneh [[Politikin Zabavnik|Politikinega Zabavnika]] == Imena likov v različnih jezikih == {| {{prettytable}} !slovensko&nbsp;ime<br />in vloga|| staro slovensko ime || francosko<br />(izvirnik) || angleško || italijansko || nemško || hrvaško |----- |Asterix, vojščak ||Asterix, vojščak || Astérix || Asterix || Asterix || Asterix || Asterix |----- |Obelix, raznašalec menhirjev ||Obelix, raznašalec menhirjev || Obélix || Obelix || Obelix || Obelix || Obelix |----- |Idealix, pes ||Kužifix, pes || Idéfix || Dogmatix || Idefix || Idefix || Snupix |----- |Panoramix, čarodej ||Panoramix, čarodej || Panoramix || Getafix || Panoramix || Miraculix || Čudomix |----- |Vserasturix, poglavar ||Ataaufbix || Abraracourcix || Vitalstatistix || Abraracourcix || Majestix || Vitalstatistix |----- |Kvaritonix, pevec ||Fisteltenorkix, pevec || Assurancetourix || Cacofonix ||Assurancentourix|| Troubadix || Tamburix |----- | Zlatokrasna, lepotica ||Zalokrilka, lepotica || Falballa || Panacea || Falbalà || Falbala || Divnala |----- |Metuzalemix, starček ||Pradedix || Agecanonix || Geriatrix || Metusalemix || Methusalix || Metuzelix |----- | Polavtomatix ||Automatix, kovač || Cétautomatix || Fulliautomatix || Automatix || Automatix || Automatix |----- |Delamarix, prodajalec rib||Slanix, prodajalec rib||Ordralfabétix || Unhygienix || Ordinalfabetix || Verleihnix || Nehigijenix |} == Seznam naslovov == {| class="wikitable sortable" |+ style="background-color:#B0C4DE" | Albumi |- ! style="background-color:#D0E4FE" data-sort-type="number" | Št. ! style="background-color:#D0E4FE" | Naslov ! style="background-color:#D0E4FE" data-sort-type="number" | Izšlo ! style="background-color:#D0E4FE" | Založnik ! style="background-color:#D0E4FE" | Prevajalec ! style="background-color:#D0E4FE" | Prvotni naslov ! style="background-color:#D0E4FE" data-sort-type="number" | Prvotno izšlo |- |1||Prva prigoda||1993||Didakta||[[Aleš Berger]]||Astérix le Gaulois||1959 |- |1||Asterix, galski junak||2019||Graffit||[[Špela Žakelj]]||Astérix le Gaulois||1959 |- |2||Zlati srp||1993||Didakta||Aleš Berger||La Serpe d'or||1960 |- |3||Asterix in Goti||1994||Didakta||Aleš Berger||Astérix et les Goths||1962 |- |4||Gladiator||1990||Didakta / Forum-Marketprint||Aleš Berger||Astérix gladiateur||1962 |- |5||Okrog Galije z Asterixom||1990||Didakta / Forum-Marketprint||Aleš Berger||Le Tour de Gaule d'Astérix||1963 |- |6||Asterix in Kleopatra||1991||Didakta / Forum-Marketprint||Aleš Berger||Astérix et Cléopâtre||1963 |- |7||Spopad poglavarjev||1996||Didakta||Aleš Berger||Le Combat des chefs||1964 |- |8||Asterix in Briti||1997||Didakta||Aleš Berger||Astérix chez les Bretons||1965 |- |9||Asterix in Normani||1998||Didakta||Aleš Berger||Astérix et les Normands||1966 |- |10||Asterix legionar||1998||Didakta||Aleš Berger||Astérix légionnaire||1966 |- |11||Poglavarjev ščit||2012||Graffit||[[Mitja Roner]]||Le Bouclier arverne||1967 |- |12||Asterix na olimpiadi||1992||Didakta||Aleš Berger||Astérix aux Jeux olympiques||1968 |- |12||Asterix na olimpiadi||2023||Graffit||Mitja Roner||Astérix aux Jeux olympiques||1968 |- |13||Asterix in kotliček||2000||Egmont||Aleš Berger||Astérix et le Chaudron||1968 |- |14||Asterix v Hispaniji||2012||Graffit||[[Kristina Šircelj]]||Astérix en Hispanie||1969 |- |15||Razprtije||2016||Graffit||Mitja Roner||La Zizanie||1970 |- |16||Asterix pri Helvecijcih||2015||Graffit||Kristina Šircelj||Astérix chez les Helvètes||1970 |- |17||Domovanje Bogov||2015||Graffit||Mitja Roner||Le Domaine des dieux||1971 |- |18||Cezarjev lovorov venec||2000||Egmont||Aleš Berger||Les Lauriers de César||1972 |- |19||Videc||2019||Graffit||Špela Žakelj||Le Devin||1972 |- |20||Asterix na Korziki||2019||Graffit||Mitja Roner||Astérix en Corse||1973 |- |21||Cezarjevo darilo||2020||Graffit||Mitja Roner||Le Cadeau de César||1974 |- |22||Asterix gre preko luže||2020||Graffit||Špela Žakelj||La Grande Traversée||1975 |- |23||Obelix in družabniki||2022||Graffit||Špela Žakelj||Obélix et Compagnie||1976 |- |24||Asterix pri Belgih||2017||Graffit||Špela Žakelj||Astérix chez les Belges||1979 |- |25||Globok prepad||2013||Graffit||Kristina Šircelj||Le Grand Fossé||1980 |- |26||Asterixova odisejada||2016||Graffit||Kristina Šircelj||L'Odyssée d'Astérix||1981 |- |27||/||/||/||/||Le Fils d'Astérix||1983 |- |28||/||/||/||/||Astérix chez Rahàzade||1987 |- |29||/||/||/||/||La Rose et le Glaive||1991 |- |30||/||/||/||/||La Galère d'Obélix||1996 |- |31||/||/||/||/||Astérix et Latraviata||2001 |- |32||/||/||/||/||Astérix et la Rentrée gauloise||2003 |- |33||/||/||/||/||Le ciel lui tombe sur la tête||2005 |- |34||/||/||/||/||L'Anniversaire d'Astérix et Obélix - Le Livre d'or||2009 |- |35||Asterix pri Piktih||2013||Graffit||Mitja Roner||Astérix chez les Pictes||2013 |- |36||Cezarjev papirus||2017||Graffit||Kristina Šircelj||Le Papyrus de César||2015 |- |37||Asterix in dirka po Italiji||2019||Graffit||Kristina Šircelj||Astérix et la Transitalique||2017 |- |38||Poglavarjeva hči||2022||Graffit||Špela Žakelj||La Fille de Vercingétorix||2019 |- |/|| colspan="4" | <small>Zgodba je izšla ob animiranem filmu ''Les Douze Travaux d'Astérix'', narisal jo je Marcel Uderzo.<BR>Čeprav je avtorizirana, ne spada v uradno kronologijo, nikoli je niso ponatisnili.</small> |Les Douze Travaux d'Astérix||1976 |- |39 |Asterix in Grifon |2023 |Graffit |Špela Žakelj |Astérix et le Griffon |2021 |- |13 |Asterix in kotliček |2023 |Graffit |Špela Žakelj |Asterix et le chaudron |1969 |- |40 |Beli iris |2024 |Graffit |Kristina Šircelj |L’Iris blanc |2023 |} Nekatere epizode v izdaji Didakte so bile okoli leta 2007 nelegalno dotiskane. Didakta je zato ostala brez možnosti pridobitve pravic za nadaljnje epizode. == Glej tudi == * [[Sto knjig stoletja]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Astérix}} * [http://www.asterix.com/ uradna stran] * [http://asterix.wikia.com/wiki/Main_Page Asterix Wikia] * [https://www.asterix-obelix.nl/?lng=sl Many Languages of Asterix - Asterix speaks Slovenian] [[Kategorija:Francoski stripi]] [[Kategorija:Literarni liki, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Medijske franšize]] {{normativna kontrola}} pp28gfs0gxg5n1ptashsm0ranzos8hn 0 217308 6749321 6740192 2026-09-12T05:04:04Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Apfaltrerji]] na [[Apfaltrerji (plemiška rodbina)]] 6740192 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|name=Apfaltrerji|other_names=Apfoltrer, Apfoltrer, Abfaltern, Apfaltrer von Apfaltrern, Apfaltrer(n) zu Roy und Grünhof, Jablaniški|coat_of_arms=Apfaltrer Wappen.JPG|coat_of_arms_size=250 px|origin=[[Kranjska]]|parent_family=[[Spanheimi]]|dissolution=polovica 20. stoletja|members=[[Janez Sigfrid Apfaltrer]], [[Ernest Apfaltrer]], [[Oto Apfaltrer]]...|properties=posesti na [[Kranjska|Kranjskem]]<br>posesti na [[Hrvaška|Hrvaškem]]}} Rodbina '''Apfaltrer''' (tudi ''Apfoltrer, Abfaltern'',<ref>[https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=370336 SI AS 177/C/F/C355/s/PUA Abecedni seznam lastnikov zemljišč], k. o. Radež, fol. 1.: ''Abfaltern Alöys Freÿherrn in Krain, als herrſchaft Laak''.</ref> ''Apfaltrer von Apfaltrern, Apfaltrer(n) zu Roy und Grünhof'' itd., slovensko ''Jablaniški'') je kranjska [[plemič|plemiška]] rodbina, ena najstarejših na slovenskem ozemlju, ki je po moški liniji izumrla sredi 20. stoletja. == Zgodovina == Kranjska plemiška rodbina Apfaltrerjev je ena najstarejših na naših tleh. Prvi zapis o rodbini izhaja iz leta 1165, ko je omenjena udeležba Janeza Apfaltrerja na viteških igrah v Tiguriju v Švici, skupaj s koroškim vojvodo Henrikom. Udeležba na turnirjih je bila tisti čas povezana s statusom, saj je vsak udeleženec moral biti plemič, ki je izkazoval najmanj štiri generacije plemiških prednikov. Tudi [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] obstoj rodbine locira že v zgodnje 11. stoletje, ko so bili na [[Grad Roje|gradu Roje]] nad Grmačami. Kljub tej zgodnji hipotetični letnici iz strani [[baron]]a Valvasorja se rodbina pogosteje začne omenjati v pisnih virih šele v 15. stoletju. Ime ''Apfaltrer'' je družina dobila po gradu Jablanica, katerega lokacija je našim zgodovinarjem še vedno neznana. Ta grad je dal postaviti v začetku 13. stoletja [[vojvoda]] [[Ulrik III. Spanheim|Ulrik III. Spanheimski]], ki je imel takrat posest na [[Kranjska|Kranjskem]]. Jablanico naj bi zgradili kot odgovor na oglejski Vernek, ki so si ga zaradi njegove strateške lege nad dolino Save neuspešno skušali prilastiti. Za kratek čas so ga sicer osvojili in opustošili, a so ga na ukaz oglejskega patriarha morali ponovno obnoviti. Ker se v virih omenja lokacija gradu na desnem bregu Save, je upravičeno domnevati, da gre pri znameniti Jablanici prav za grad Roje na hribu Tičnica nad Grmačami. Po vsej verjetnosti so Apfaltrerji izšli iz Spanheimskih vrst najprej kot ministeriali in gradiščani, nato kot [[plemič]]i in [[vazal]]i. Dejstvo je, da so v naših krajih bivali skoraj 8 stoletij oziroma vse do 2. svetovne vojne. Tako so bili vazali koroških vojvod in kasneje kranjskega deželnega kneza tj. [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Gašpar Apfaltrern je bil leta 1392 izpričan kot deželni glavar na Kranjskem. Leta 1426 pa se omenja Andrej; njegova soproga Marjeta Gall je prav tega leta ustanovila pri šentjakobski cerkvi v Ljubljani tri maše zadušnice za svojo sorodnico Nežo de Colientz in za svojo mater Elizabeto. V ustanovnih pismih šentjakobske cerkve v Ljubljani in Gornjega grada se omenja tudi Andrejev in Marjetin sin Henrik, ki je bil leta 1429 poveljnik v Kostanjevici. Njegov brat Jurij je leta 1435 podpiral cesarja Friderika III. v vojni proti nadvojvodu Albertu in strumno branil mesto Ljubljano pred napadi nadvojvode. V tej službi so bili tudi v ostrem sporu tudi s [[Celjski grofje|Celjskimi grofi in knezi]]. Dva pripadnika Apfaltrerjev sta v sovražnostih med Celjskimi in Habsburžani tudi izgubila svojo glavo. Vendar so Apfaltrerji služili kot vazali tudi Celjskim. Nečaki omenjenega Jurija, otroci njegovega brata Konrada, Ludvik, Andrej in Henrik, so se leta 1466 zapletli v hude boje proti Jodoku pl. Helfenbergu in Janezu pl. Drachenbergu; v teh bojih je bil ubit Andrej, ki je leto dni poprej (1465) podaril ljubljanskemu škofu mlin nad Ljubljano. Njihov bratranec Janez, sin Gašperjev, je bil leta 1489 odvetnik stiškega samostana. O njem pravi stiski kronist Puzel, da je bil vrl in plemenit mož in je kot zasliševalec v svetnih zadevah v slovenskem narečju razlagal zakone, sklepal o kaznovanju ali oprostitvi obtožencev in razsojal v spornih zadevah. Leta 1492 se je Janez Apfaltrer s Petrom Knauerjem, Jurijem Lambergerjem z Ortneka in Jurijem Mindorferjem v imenu dežele pogajal s predstavniki mest in trgov o določbi, da smejo biti pol milje hoda okrog mesta le po en kovač, krojač, čevljar in krčmar. V vojaški službi Habsburžanov jih najdemo tudi v naslednjih stoletjih. Vnuk zgoraj omenjenega Ludvika Janez Apfaltrer je bil poveljnik na Reki, njegov sin, tudi Janez po imenu, pa cesarjev vojaški svetovalec in podmaršal v bojih s Turki pri Dunaju. Po zmagi nad Turki je leta 1530 postal prefekt mesta. Umrl je leta 1537. Brat Janeza mlajšega Jurij je po vsej verjetnosti istoveten z Jurijem Apfaltrerjem, ki ga navaja Puzel leta 1539 med dobrotniki stiškega samostana. Najuglednejši predstavniki rodbine so bili v 17. stol. Adam Apfaltrer, ki je bil poročen z Zofijo Valvasor, njegov sin Janez Jurij s sinovoma Jurijem Sigmundom in Jurijem Siegfriedom, Adamova nečaka Janez Jakob in Sigmund z otroki Francem Bernardinem oziroma Ferdinandom Ernstom in Henrikom Julijem. Adam je služil deželi predvsem kot vojak. Da bi si pridobil čim večjo izurjenost v sukanju meča, se je leta 1603 odpravil na daljše potovanje. V spremnem pismu ga stanovi hvalijo zaradi njegove zveste službe v Vojni krajini. Po vrnitvi domov se je Adam leta 1610 odločil, da bo nekaj let z dvema konjema služil pod deželno zastavo. V času prihoda reformacije in verskih delitev se je rod Apfaltrerjev razdelil. Cesar [[Ferdinand II. Habsburški]] je s patentom z dne 1. avgusta 1628 protestantsko plemstvo notranjeavstrijskih dežel postavil pred izbiro: spreobrnjenje v katoliško veroizpoved ali izselitev iz njegovih dednih dežel. Protestant Janez Jakob pl. Apfaltrer je kot protestant moral leta 1629 zapustiti deželo Kranjsko. Prej omenjenega Adama zasledimo kot stotnika deželnega sklica za Gorenjsko in leta 1645 kot gorenjskega četrtnega glavarja. To službo je opravljal do svoje smrti leta 1650. Janez Jurij je v letih 1669–1671 služil kot mitninski prejemnik v [[Postojna|Postojni]] in bil hkrati inšpektor oziroma upravitelj kneza Turjaškega (Auersperga) v grofiji Postojni in gospostvu Lož ter knezov rentni mojster. Leta 1671 so mu stanovi naročili, naj natanko popiše kraje, ki jih je kranjski deželi odtujil grof Peter Zrinjski na področju Čabra. Leta 1673 pa so ga imenovali za člana komisije, ki se je pogajala s Hrvatsko za povrnitev tega ozemlja. Umrl je leta 1698. Cesar [[Leopold I. Habsburški]] je 2. januarja 1672 Fedinanda Ernesta pl. Apfalterna, ki je bil jezuit na Dunajski univerzi, skupaj z bratoma Jurijem Žigo in Henrikom Julijusom povzdignil v baronski stan. V diplomi utemeljuje vladar svojo odločitev z uglednostjo rodbine, ki spada med najstarejše na Kranjskem ter s pogumno in zvesto službo Apfaltrerjev v vojski in raznih uradih, kamor go jih pritegnili spričo njihovih nravnih odlik in umskih sposobnosti. Jurij Žiga je leta 1680 kot kužni komisar v Motniku nadziral sanitarni kordon proti Štajerski, kjer je izbruhnila kuga. Kot član viteške vojske – služil je pod rumeno zastavo – je leta 1688 dobil s svojim bratom Jurijem Siegfriedom, ki je služil pod modro zastavo, ter svojima bratrancema Francem Bernardinem in Henrikom Julijem poziv, naj bo pripravljen na pohod proti upornim kmetom v Smledniku. Umrl je leta 1711. Kot Adam je tudi njegov nečak Ivan Jakob, sin Jurija Andreja, šel iskat v tujino izkušnje v borjenju. V ta namen je leta 1607 potoval na Nizozemsko in je nato služil deželi nekaj časa kot vojak. Leta 1616 je naveden v seznamu vitezov, ki so bili zbrani v Postojni pod rumeno zastavo. Kmalu pa je prestopil v civilno službo in tu dosegel visok položaj. Leta 1622 je po naročilu dežele z Matejem Posarellom in Andrejem Krunom popisal žitne in vinske zaloge v ljubljanskih meščanskih in plemiških hišah, kajti tedaj je vladala v mestu huda stiska in draginja. Opravljal je posle sodnega prisednika in deželnega odbornika in postal leta 1629 deželni glavni prejemnik; prejemniške posle je vodil do svoje smrti leta 1631. Istočasno z Janezom Jakobom se v seznamu konjenikov rumene zastave v Postojni pojavi tudi ime njegovega bratranca Sigmunda, ki je bil sin Blaža Apfaltrerja. Že leta 1627 je postal deželni odbornik, se leta 1633 bojeval z upornimi kmeti v Ponovičah in je leta 1635 sodeloval v komisiji, ki naj bi kaznovala kmečke puntarje. Leta 1649 so ga imenovali za vojaškega komisarja in mu naložili skrb za vojaštvo, nastanjeno na Dolenjskem. Preskrbovati je moral pehotno kompanijo Wachenheimb v [[Šmartno pri Litiji|Šmartnem pri Litiji]], konjeniške eskadrone v [[Šentrupert|Šentrupertu]], [[Moravče|Moravčah]], [[Tihaboj|Tihaboju]], [[Sostro|Sostrem]], Dobrunjah in Zadvonu; v zadnjih treh krajih se je mudila Gertnerjeva konjeniška kompanija. Umrl je leta 1658. V 18. stol. je služil že tretji Apfaltrer kot deželni glavni prejemnik in to Janez Ignac, vnuk Henrika Julija in sin Otona Henrika. Leta 1747 je bil odposlanec kranjske dežele pri določanju decimalnega recesa. Leta 1749 so ga sprejeli v plemiško bratovščino sv. Dizme. V matični knjigi bratovščine, tako imenovani Dizmovi kroniki, je upodobljen njegov grb in simbol, ki predstavlja v ozadju graščino, spredaj pa je na rdeče pogrnjeni mizi ura; nad simbolom je kot geslo napis »Der Stets bewegiende« in izrek »Inquietum est cor meum doneč requiescat in te, Domine.« Umrl je leta 1763. Ignacev najstarejši sin Franc je bil ljubljanski oziroma novomeški kresijski glavar. V arhivu graščine Grmače je ohranjeno gradivo, ki je nastalo iz njegovega uradovanja. Vmes je zelo zanimiva kopijska knjiga ljubljanske kresije za čas od 1768 do 1775; pod datumom 17. julija 1773 je Franc vpisal skoraj 30 strani obsegajoč popis ljubljanske kresije v topografskem, gospodarskem, socialnem in upravnem oziru. Umri je leta 1796. Najmlajši Francev brat Leopold je vstopil v jezuitski red in je bil pomemben matematik. Leta 1771 je napisal disertacijo De motu rhombi conici in še traktat Abhandlung von dem Druck der Gewölber auf ihre Seitenmauern. Umrl je 18. decembra 1784." Sredi 18. stol. se je še več članov rodbine posvetilo duhovniškemu poklicu, tako dva brata Janeza Ignaca Ernst, ki je bil tudi jezuit, in Jožef, ki je napredoval do stolnega kanonika ljubljanske škofije. Leopoldov popolbratranec Ferdinand pa je župnikoval v Kamniku, kjer je umrl 16. januarja 1785, star 57 let. Svoje imetje je zapustil župni cerkvi na Sutni. Tudi Ferdinand je bil od leta 1752 dalje član Dizmove bratovščine. [[Slika:Družina Apfaltrer.JPG|thumb|250px|Družina Apfaltrer na gradu Križ pred drugo svetovno vojno]]Zadnji baron Apfaltrer z Grmač je imel dve hčeri, ki sta dedovali naziv baronic in z njima se je moška linija zaključila, rodovina se nadaljuje po ženski liniji. Eden zadnjih lastnikov gradu Grmače je s soprogo pokopan na litijskem pokopališču v grobnici, ki so jo še do nedavnega uporabljali kot mrliško vežico. Stotnik Rudolf Apfaltrer, deželan na Kranjskem, Češkem, Moravskem in v Šleziji. V oporoki naroča svojim nečakom in dedičem, naj ne zapuste svoje rodne dežele Kranjske in se čim prej nauče slovenščine.[[Slika:Graz_brandhofgasse_5_me_29.3.2009_004b.jpg|thumb|250px|Palača Brandhof, ki jo je zgradil Oton Apfaltrer v Gradcu]] == Znane osebnosti == Apfaltrerji so kot plemiči služili svoji deželi in vladarju v vojski in civilni upravi ter se udejstvovali kot cerkveni dostojanstveniki. Pomembni baroni Apfaltrerji so bili: *[[Janez Sigfrid Apfaltrer]], (1696–1764), prisednik ograjnega sodišča *[[Ernest Apfaltrer]] (1720–1757), [[matematik]], [[jezuit]] *[[Henrik Apfaltrer]], [[jezuit]] *[[Leopold Apfaltrer]] (1731–1804), avstrijski učitelj, [[pisatelj]] *[[Maria Titus Friedrich Apfaltrer]] (* 6. april 1825, † 19. september 1878), avstrijski [[stotnik]] *[[Ivan Apfaltrer]], vojni svetnik *[[Oto Apfaltrer]] (1823–1905), [[politik]], dosmrtni član gosposke zbornice dunajskega parlamenta *[[Marija Oto Apfaltrer]] (1857–1920), [[politik]], kranjski deželni poslanec (1877–1915) == Posesti == Rodbina je imela največ posesti na [[Kranjska|Kranjskem]]. Med drugimi so posedovali: *grad [[Grad Roje|Roje (Jablanica)]] (11. stoletje do 1615), *gradič [[Grad Pakenštajn|Pakenštajn]] (druga polovica 14. stol. do 1416), *grad [[Grad Lebek|Lebek]], 1496, *grad [[Grad Rakovnik, Šentrupert|Rakovnik pri Šentrupertu]] (1585–1614), *grad [[Grad Motnik|Motnik]] (1608–1750), *grad [[Grad Grmače|Grmače]] (1615–1905), *grad [[Grad Brdo pri Lukovici|Brdo pri Lukovici]] (1670–1740), *grad [[Grad Puštal]] (1671–1696), *grad [[Grad Turn pri Črnomlju|Turn pri Črnomlju]] (1696-1796), *dvorec [[Dvorec Črni potok|Črni potok]] (1704–1793), *dvorec [[dvorec Čemšenik|Čemšenik]] (1710–1737), *grad [[Grad Črnelo| Črnelo]] (1710–1762), *dvorec [[Dvorec Črnelo|Črnelo]] (1723-1762), *grad [[Grad Kieselstein|Khiesselstein]] (1738–1765), *grad [[Grad Svibno]] (1740 -1762), *gospostvo [[Loka pri Zidanem mostu]] (1763–1905),{{cn}} *grad [[Grad Krupa]] (1772–1904), *grad [[Grad Pusti gradac]] (1772–1904), *grad [[Grad Poganik]] (1779–1804), *grad [[Grad Križ]] pri Kamniku (1796–1941), *grad [[Grad Mekinje]] (1825–1903), *grad [[Stari grad, Novo mesto|Stari grad]] (1837–1903), *grad [[Grad Ekenštajn|Ekenštajn]], *hiša v Ljubljani na Mestnem trgu št. 199. Posesti na [[Hrvaška|Hrvaškem]] *grad [[Grad Ribnik|Ribnik]], *grad [[Grad Vervišće|Vervišće]] == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * {{navedi splet|author=Preinfalk|title=Apfaltrer|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|year=2013|url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi1000700/#novi-slovenski-biografski-leksikon|quote=Izvirna objava v: ''Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv.: A''. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|accessdate=12. oktober 2025|first=Miha}} * Johann Baptist Witting: Steiermärkischer Adel : J. Siebmacher's Großes Wappenbuch, Band IV, 7. Abteilung, Nürnberg, 1919–1921, stolpci 65–74. * Majda Smole: Kranjska plemiška rodbina Apfaltrerjev, Kronika, 18, 1970, 24–27. * Miha Preinfalk: Rodbina Apfaltrer : plemiške rodbine na Slovenskem, Gea, 18, 2008, november, 66–69. {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Apfaltrerji]] lxtq4lthzfmown1cc0d11heswf3nopb 0 217329 6749449 6663672 2026-09-12T06:16:53Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dodal [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749449 wikitext text/x-wiki {{redirect|Barbo}} {{Infopolje Družina |coat of arms = File:Barbo logo.png |image_size = 250px |caption = Grb rodbine Barbo Waxenstein <ref name = preinfalk/> |predikat=von Waxenstein |country=[[Slika:Arms of the Duchy of Carniola.svg|20px]] [[Kranjska]],<br /> [[Slika:Arms of the Austrian Littoral.svg|20px]] [[Primorska]],<br /> [[Slika:Arms of the Duchy of Carinthia.svg|20px]] [[Koroška (vojvodina)|Koroška]],<br /> {{ikonazastave|Italija}} [[Italija]] |region={{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]],<br /> {{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrija]],<br /> {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Hrvaška]] ([[Istra]]) |estates = [[Dvorec Dob]]<br>[[Barbova graščina]]<br>[[Beneška palača, Rim|Beneška palača]]<br>[[Grad Šabec]]<br>[[Kožljak|Grad Kožljak]] |founded=pred 734 |titles = * [[Baron]] Barbo von Waxenstein * [[Grof]] Barbo von Waxenstein * [[Papež]] |members=Pietro Barbo ([[papež Pavel II.]]) |}} '''Rodbina Barbo''' (tudi ''Barbo zu/von Waxenstein'') je [[kranjska]] (kasneje [[Slovenci|slovenska]]) plemiška rodbina, ki izhaja iz [[Italija|Italije]]. Rodbina Barbo izvira iz [[Benečija|Benečije]] (v zgodovinopisju velja za beneško [[patriciji (plemstvo)|patricijsko]] rodbino<ref name = enciklopedija/>), od koder je svoje družinske veje širila v današnjo [[Habsburška monarhija|Avstrijo]]. Domnevno izhaja iz časa [[Klavdij I.|Klavdijcev]], rodu znanega [[rim]]skega cesarja [[Neron]]a, ki je vladal pred 2000 leti.<ref name="BelaKrogla">{{navedi knjigo|last=Barbo|first=Robert|title=Bela krogla|publisher=Satura|date=1935}}</ref> Prvič se je v zgodovinskih zapisih rodbina Barbo pojavila ob naselitvi v [[Parma|Parmi]], v 8. stoletju v [[Benetke|Benetkah]] (izumrla leta 1740) in v 15. stoletju v [[Istra|Istri]]. Leta 1547 so se naselili v istrskem gradu [[Grad Kozljak|Kozljak]] ({{jezik-de|Waxenstein}}) pri [[Plomin]]u, kar predstavlja začetek uporabe teritorialnega predikata Waxenstein ''[váksenštajn]''. Rodbina je bila leta 1622 povišana v [[baron]]ski, leta 1674 pa v [[grof]]ovski stan.<ref name="ozvald">Branko Ozvald, "Slovenska modra kri", ''Nedeljski dnevnik'', 23. april 2000, s. 24.</ref> V 16. stoletju so se naselili na [[Dolenjska|Dolenjskem]], kjer so posedovali več posesti, med njimi: [[Grad Rakovnik]] (od 1665 do 1943), [[Grad Radeljca|Radeljca]], [[Grad Podsreda|Podsreda]], [[Grad Pobrežje|Pobrežje]], [[Grad Prestranek|Prestranek]], nekaj dvorcev kot so [[Dvorec Slatna|Slatna]] in [[Dvorec Dob|Dob]], graščino [[Graščina Kot|Kot]] in druge.<ref name="pdf">{{PDF-povezava|[http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/pageuploads/vodnik/vodnik3.pdf Vodnik po fondih in zbirkah arhiva Republike Slovenije]|2454&nbsp;KB}}</ref> Rodbina Barbo obstaja še danes. == Zgodovina == Približno v času [[papež]]evanja [[Papež Pavel II.|Petra Barbo]] se je od glavne beneške linije odcepila kranjska veja, ki se je najprej naselila v beneški Istri, kasneje pa v habsburški Istri, kjer so imeli v lasti okoli 20 [[grad]]ov. Prvi Barbo na [[Kranjska|Kranjskem]] se je imenoval [[Blancus Barbo|Blancus]] in je bil lastnik istrskega gospostva Klana. S tem, ko se je njegov vnuk Janez Bernardin poročil z istrsko plemkinjo Marto Moise pl. Moisevich, je postal leta 1518 imetnik še enega istrskega gospostva, imenovanega [[Grad Kozljak|Kozljak]] ([[hrvaščina|hrvaško]] ''Kožljak'', {{jezik-de|Waxenstein}}, včasih tudi ''Wachsenstein''). Od takrat so bili člani rodbine na Kranjskem poznani pod imenom Barbo von Waxenstein. Bernardinov sin Kastelan (umrl 1549) se je že leta 1534 imenoval »gospod Waxensteinski« ({{jezik-de|Herr zu Waxenstein}}). Rodbina se je hitro povzpela med [[plemstvo|plemiško]] elito. Do druge polovice 16. stoletja se je že toliko razvejila, da se je razdelila na tri glavne veje (rakovniška, gotniška in paška) in več stranskih linij. V letih od 1622 do 1651 so vse tri veje dosegle naziv [[baron]]ov, leta 1674 pa je bila vsa družina povišana med [[grof]]e. Poleg naziva ''grof Barbo Waxenstein'' so imeli naziv baronov še na [[Grad Gotnik|Gotniku]], Pazu in [[Grad Čušperk|Čušperk]]u, naziv gospodov pa na Kiselštajnu, [[Grad Rakovnik|Rakovniku]] in [[Grad Dragomelj|Dragomlju]].<ref name="preinfalk">Miha Preinfalk, »Plemiške rodbine na Slovenskem«, ''Gea'' 18 (marec 2008), s. 66.</ref> === Gotniška linija === Linija, imenovana po gradu Gotnik je bila krajša od ostalih dveh. Izumrla je leta 1621 s [[Franc Jurij Barbo|Francem Jurijem]].<ref name="enciklopedija">{{navedi knjigo|title=Enciklopedija Slovenije|publisher=Mladinska knjiga|date=1987|chapter=A-Ca}}</ref><ref name="Majda" /> === Paška linija === Ena od glavnih linij se je imenovala po [[Paz]]u, [[mesto|mestu]] in gospostvu, ki leži v neposredni bližini [[Grad Kozljak|grada Kozljak]]. Najbolj razvpit član paške linije je bil [[Sebald Barbo]] v zadnji četrtini 16. stoletja. Bil je v večnih sporih s stricem Francem in njegovimi sinovi. Maja leta 1573 je v neki krčmi na [[Vrhnika|Vrhniki]] po naključju srečal bratranca Kastelana. Prišlo je do hudega prepira in skupaj z ostrim nožem je [[Kastelan Barbo]] obležal v mlaki krvi. Sebald je bil nato več mesecev zaprt v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Zaradi Franca, očeta umorjenega Kastelana, se je sojenje kar nekaj časa vleklo in nazadnje je bil Sebald obtožen na smrt z obglavljenjem. Kazni se mu je uspelo izogniti ob pomoči žene Ane Marije Lamberg in cesarja [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijana II]]. Bil je pomiloščen, dobil je denarno kazen, povrh vsega pa je moral do konca življenja na lastne stroške služiti na eni od obmejnih postojank. Kazen mu ni ravno koristila, saj je leta 1589 umoril svojo ženo. Obglavljen je bil marca istega leta. {{več slik | footer = Grb papeža [[Papež Pavel II.|Pavla II.]] V matrici papeškega grba je grb rodbine Barbo Waxenstein. | image1 = C o a Paulo II.svg | alt1 = Grb papeža Pavla II. V matrici papeškega grba je grb rodbine Barbo Waxenstein. | width1 = 180 | image2 = Pietrobarbo.jpg | alt2 = papež Pavel II. | width2 = 128 }} Njegova smrt je vplivala tudi na njegove sinove. Janez Ludvik Barbo je bil umorjen v Galignanu v [[Istra|Istri]], Bernardin pa je zaradi zadolževanja in grdega vedenja med študijem v [[Tübingen]]u moral za zapahe. Reševal ga je [[Primož Trubar]] s pismom [[Kranjski deželni dvorec|kranjskim deželnim stanovom]] junija 1583. Paška linija se je v moški liniji izčrpala sredi 18. stoletja s smrtjo [[Karel Hanibal Barbo|Karla Hanibala]], ki je bil [[kanonik]] v [[Bavarska|bavarskem]] Passauu.<ref name="preinfalk" /> === Rakovniška linija=== [[Slika:Grad Rakovnik.PNG|280px|thumb|left|[[Grad Rakovnik]]<ref name="steklasa" />]] Vse ostale veje so po moški strani izumrle do sredine 18. stoletja. Ostala je le veja, imenovana po [[Grad Rakovnik|gradu Rakovnik]] pri [[Šentrupert|Šentrupertu na Dolenjskem]], ki je bil od druge polovice 17. stoletja v lasti [[Maksimilijan Valerij Barbo Waxenstein|Maksimilijana Valerija Barbo Waxensteina]] in njegovih potomcev, dokler ni bil s strani partizanov požgan v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]].<ref name="objekti_trebnje">{{navedi knjigo|last=Jakič|first=Ivan|title=Grajski objekti na območju občine Trebnje|publisher=Občina Trebnje|date=1994}}</ref> Rakovniška veja grofov Barbo je bila zlasti v 19. stoletju zelo povezana s [[Slovenci|slovenskim]] življenjem in je dala nekaj za slovensko zgodovino pomembnih mož. [[Dizma Barbo Waxenstein]] (1737–1802) je bil tajnik in direktor [[Kranjska kmetijska družba|Kranjske kmetijske družbe]], katere glavna naloga je bila pospeševanje in razvoj [[kmetijstvo|kmetijstva]]. Dizmov pravnuk je bil [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]], ki je imel sina Jožefa Antona. Bil je ravno tako [[politik]] in poslanec veleposesti v [[kranjski deželni dvorec|kranjskem deželnem zboru]]. Jožef Anton se je v nasprotju z očetom zavzemal bolj za nemške interese, čeprav je bil vzgojen v slovenskem duhu in je bil že v mladosti član [[Sokol (društvo)|Sokola]]. Razlog za to je najverjetneje njegova mati Roza Sternberg, ki Slovencem ni bila naklonjena. Kljub postopnemu izginjanju plemiškega načina življenja se je močno oklepal pravil, ki mu jih je narekovalo njegovo poreklo.<ref name="preinfalk" /><ref name="BelaKrogla" /> Leta 1904 se je zapletel v prepir s poslancem [[Katoliška narodna stranka|Katoliške narodne stranke]], [[Ivan Šusteršič|Ivanom Šusteršičem]], in da bi opral svojo omadeževano viteško čast, je grof slovenskega poslanca izzval na dvoboj. Afera je bila mesec dni zelo odmevna, a se je v grofovo nezadovoljstvo polegla brez pištol.<ref>Rok Stergar, »Dr. Ivan Šusteršič proti grofu Jožefu Antonu Barbu-Waxensteinu : Dvoboj, ki ga ni bilo«, v ''Zbornik Janka Pleterskega'', ur. Oto Luthar in Jure Perovšek (Ljubljana, 2003), s. 203–212.</ref> Grof Jožef Anton Barbo Waxenstein je po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ostal v [[Slovenija|Sloveniji]]. Iz prvega zakona je imel sina [[Robert Barbo Waxenstein|Roberta]], v drugem pa so se mu rodile tri hčerke. Najmlajša je imela največjo smolo v življenju. V drugo je bila poročena z avstrijskim grofom [[Felix Logothetti|Felixom Logothettijem]] ter imela sina Deodata. Živeli so na [[grad Dob|gradu Dob]], nedaleč od Rakovnika, ki je bil ravnotako v lasti družine Barbo. Konec leta 1942 je bila v gradu nastanjena italijanska posadka, zato je grad napadla skupina [[partizani|partizanov]] in ga zažgala. V spopadih je izgubila življenje večina italijanskih branilcev gradu in tudi graščaki Logothettiji. Danes na mestu gradu stoji [[zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni|zapor]].<ref name="preinfalk" /> == Pomembne osebnosti == [[Slika:Maks Valerij Grof Barbo Sentrupert.jpg|thumb|170px|Nagrobnik Maksa Valerija Barbo Waxensteina v cerkvi v [[Šentrupert]]u]] Člani rodbine so v zgodovini zavzemali zelo visoke politične, kulturne, vojaške in cerkvene položaje: * [[Papež Pavel II.|Peter Barbo]], eden najznamenitejši član rodbine Barbo v poznem srednjem veku. Med letoma 1464 in 1471 je bil papež Pavel II. Njegov pečatni prstan obstaja še danes in je v lasti potomke Livie Barbo Reden.<ref>Livia Barbo Reden, hči [[Robert Barbo Waxenstein|Roberta Barbo Waxensteina]].</ref> * [[Janez Barbo]] (16. stoletje), pičanski [[škof]] * [[Franz Engelbert Barbo Waxenstein]], [[škof]] * [[Franc Barbo Waxenstein]], sodelavec in prijatelj [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]], pisca prve slovenske knjige. Zasluge ima pri prevajanju [[Sveto pismo|Svetega pisma]] v [[slovenščina|slovenščino]]. Leta 1566 je postal kapitan [[Reka, Hrvaška|Reke]]. Jurij, brat Franca Barbo je ustanovitelj šentruperske veje, katere zadnji moški potomec je bil [[Robert Barbo Waxenstein|grof Robert Barbo]].<ref name="BelaKrogla" /> * [[Maksimilijan Valerij Barbo Waxenstein]] * [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] je bil deželni in državni [[poslanec]] med letoma 1867 in 1879. Bil je izrazit slovenski [[Nacionalizem|nacionalist]]. * [[Robert Barbo Waxenstein]] je bil pisatelj, pesnik in filozof. Je avtor [[roman]]a [[Bela krogla]], v katerem opisuje svoje plemiško in [[igra na srečo|hazardersko]] življenje. * [[Jošt Vajkard Barbo Waxenstein]] Že leta 734 je bil Pietro Barbo predsednik ob volitvi [[beneški dož|beneškega doža]] (vladarja republike), leta 1204 pa je Piantaleone Barbo (avtor grba) postal poslanik pri cesarju Konstantinu v [[Istanbul|Carigradu]]. Drugi istega imena je bil v 14. stoletju poslanik pri avstrijskih vojvodah in ogrskem kralju. Četrt tisočletja pred [[Habsburžani]] je postal Pietro Barbo Centranigo [[beneški dož]]. Leta 1397 pa je beneški admiral Giacomo Barbo premagal ladjevje milanskega in leta 1404 ferarskega vojvode ter zavzel otok [[Ciper]].<ref name="BelaKrogla" /><ref name="ozvald" /> Mnogi od Barbov so zasedli tudi najvišje cerkvene položaje. Hieronim je postal leta 1400 kardinal, Peter leta 1464 papež Pavel II., ki je tiskal prve knjige, njegov brat [[:en:Marco Barbo|Marko Barbo]] leta 1470 oglejski patriarh itd. Zanimivo je, da je bila postavljena pod vlado tega patriarha tudi cerkev v Šentrupertu na Dolenjskem, kjer se je rodbina Barbo naselila šele kasneje in v kateri je postavljena njihova [[župnijska cerkev sv. Ruperta, Šentrupert|grobnica]]. Beneški admiral Nikolaj Barbo je bil poročen s sestro papeža Evgena IV. - tako je njun sin postal omenjeni papež Pavel II. Nikolajev brat Blancus je z naselitvijo v gradu Kozljak ustanovitelj kranjske veje rodu, njegov pravnuk Janez pa je postal škof v [[Pićan]]u pri [[Pulj]]u.<ref name="BelaKrogla" /><ref name="ozvald" /> == Vpliv danes == Eno izmed področij, ki jih je družina Barbo močno zaznamovala je [[Šentrupert]] na Dolenjskem. 14. junija 2006 se je Šentrupert odcepil od tedanje občine [[Trebnje]] in postal samostojna [[Občina Šentrupert]]. S tem se je pojavila potreba po lastnem grbu in zastavi, katere pa na javnem natečaju niso pridobili, saj se ni obnesel. 15. aprila 2010 so občinski svetniki sprejeli grb in zastavo, ki jim jo je predlagal [[Aleksander Hribovšek]]. Občinski grb temelji na grbu [[sveta Ema Krška|svete Eme Krške]], ki so ji ga posthumno, več stoletij kasneje fiktivno dodelili in pa na grbu družine Barbo. Sestoji iz zlatega leva na modrem polju, ki v desni šapi drži srebrn krajec.<ref name="pdf_grb">{{PDF-povezava|[http://www.sentrupert.si/Portals/0/dogodki/%C5%A0entrupert%20DOS.pdf Dokument občinskih simbolov občine Šentrupert]|2360&nbsp;KB}}</ref> == Posesti == Rodbina Barbo je imela v lasti mnoge [[grad]]ove, [[dvor]]ce, [[gospostvo|gospostva]] in ostala poslopja:<ref name = enciklopedija/><ref name="pdf" /><ref name="Majda">{{navedi knjigo|last=Smole|first=Majda|title=Graščine na nekdanjem Kranjskem|publisher=Državna založba Slovenije|date=1982}}</ref><ref name="objekti_trebnje" /><ref>{{navedi knjigo|last=Jakič|first=Ivan|title=Vsi slovenski gradovi|publisher=Državna založba Slovenije|date=1997}}</ref> [[Slika:Robert grof Barbo.jpg|thumb|left|160px|[[Robert Barbo Waxenstein|Robert grof Barbo Waxenstein]]<ref name="BelaKrogla" />]] [[Slika:Bela krogla.JPG|thumb|left|155px|Roman [[Bela krogla]] [[Robert Barbo Waxenstein|Roberta Barbo Waxensteina]]]] === Gradovi === *<u>'''[[Grad Gotnik]] (''Gutenegkh'')'''</u> - Leta 1551 sta od gospodov [[Sara, gospodje|Sara]] kupila grad Jurij in Franc Barbo. Leta 1580 je postal lastnik Karel Franc pl. Barbo. V začetku 17. stoletja je Gotnik prejel deželnoknežji fevd Jurij pl. Steinberg. *<u>'''[[Grad Kozljak]] (''Waxenstein'')'''</u> - Cesar Maksimilijan je leta 1518 podelil grad v fevd Juriju Moysseju. Njegova sestra in dedinja Marta se je poročila z Janezom Bernardom pl. Barbo in mu Kozljak prinesla za doto. Grad je bil nato v lasti Barbov več generacij. Jurij, ki je postal utemeljitelj rakovniške linije Barbov, je Kozljak prepustil mlajšemu bratu Francu, ki je bil tudi lastnik gospostva Gotnik. Franc je imel dva sinova, Kastelana in Krištofa. Kastelan je bil leta 1573 umorjen na [[Vrhnika|Vrhniki]], ko je potoval na deželni zbor v [[Ljubljana|Ljubljano]]. Ker je bil brez otrok, mu je sledil mlajši brat Krištof; po njegovi smrti leta 1607, sta obe gospostvi pripadli njegovemu sinu Francu, ki je umrl leta 1621 kot zadnji od gotniške linije Barbov. Gospostvo Kozljak je pripadlo pasberškim Barbom. Zebaldov pravnuk Franc Karel grof Barbo ga je leta 1692 prodal Francu Ferdinandu knezu [[Auerspergi|Auerspergu]]. *[[Grad Škrljevo]] (''Grailach'') - Grad je imela od leta 1585 v lasti Ana Wernegkh, poročena z Rudolfom grofom Barbo Waxensteinom. Leta 1613 ga je prodala Janezu Ruessu pl. Ruessensteinu. *[[Grad Belaj]] (''Waxenstein'') - Po [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] so bili prvotni lastniki gradu gospodje Barbo. Franc Karel grof Barbo je gospostvo leta 1666 prodal [[Auerspergi|Auerspergom]]. *[[Grad Čušperk]] (''Zobelsberg'') - Volf Engelbert grof Auersperg je gospostvo leta 1652 prodal Bernardinu grofu Barbo, ki je umrl leta 1677. Gospostvo je prevzel njegov sin Ernest Gotlib grof Barbo, ki pa je umrl leta 1684. *[[Grad Dragomelj]] (''Dragembel'') - Volf Engelbert grof Auersperg je leta 1669 ponovno sklenil posel (kot pri gradu Čušperk) in grad prodal svojemu svaku Bernardinu grofu Barbo. Njegov sin Vajkard Ferdinand grof Barbo ga je leta 1699 prodal Volfu Sigmundu baronu Stroblhofu. *[[Grad Kompolje]] pri Gornjih Ravnah (''Gimpelhof'') - V 17. stoletju je bil lastnik gradu Janez Krištof baron Barbo, ki ga je leta 1651 ali 1657 prodal Juliju Henriku baronu Apfaltrerju. *[[Grad Kostanjevica]] (''Landstrass'') - Vid pl. Moscon je leta 1636 grad zastavil Andreju Danijelu grofu Barbo, ki je bil praproščak kranjske deželne konjenice in je ostal imetnik gospostva do svoje smrti leta 1639. Njegova vdova Katarina ga je dala v zakup svojima sinovoma baronu Janezu Krištofu in grofu Bernardu. Bernard grof Barbo je leta 1652 zamenjal Kostanjevico z Volfom Engelbertom grofom Auerspergom za gospostvo Čušperk. *<u>'''[[Grad Luknja]] (''Luegg'')'''</u> - Gospostvo je od [[Galli|Gallov]] prešlo na rodbino Barbo s poroko Andreja Danijela grofa Barbo in Katarine Gall leta 1624. Njun sin Janez Jurij Maksimilijan grof Barbo z [[Moravče|Moravč]] je podedoval gospostvo Luknja in ga sporazumno s svojo ženo Elizabeto, rojeno baronico Egkh, postopoma leta 1646, 1647 in 1649 prodal Francu Gašperju baronu Brennerju. V last Barbov je ponovno prišel 6. avgusta 1738, ko je Luknjo od grofa Gallenberga kupil vnuk Maksimilijana Valerija grofa Barbo, Jožef Viljem. Ta je grad zapustil svojemu mlajšemu sinu Evgenu, ki je prevzel dediščino 25. februarja 1786. Evgen, ki ni bil poročen, je v oporoki napisani 10. septembra 1801 določil za svojega naslednika Vincenca barona Schweigerja pl. Lerchenfelda; oporoka je bila izvršena 3. avgusta 1813. [[Slika:Josip Barbo.PNG|177px|thumb|right|[[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein|Josip grof Barbo Waxenstein]]<ref name = steklasa>{{navedi knjigo|last=Steklasa|first=Ivan|title=Zgodovina župnije Šentrupert na Dolenjskem|date=1913}}</ref>]] *<u>'''[[Grad Rakovnik]] pri [[Mirna|Mirni]] oz. [[Šentrupert]]u (''Kroissenbach'')'''</u> - Janez Adam baron Gall je gospostvo leta 1665 prodal Maksimilijanu Valeriju grofu Barbo. Po njegovi smrti 16. oktobra leta 1699 je gospostvo podedoval njegov sin Andrej Danijel, ki je umrl pred letom 1752 in gospostvo zapustil svojemu sinu Joštu Vajkardu. Tako se je lastništvo gradu prenašalo iz roda v rod vse do leta 1943, ko so grad požgali [[partizani]]. *[[Grad Pobrežje]] blizu Adlešičev (''Freithurn'') - Leopold grof Purgstall je leta 1738 gospostvo zastavil Andreju Danijelu grofu Barbo. Leopoldov sin Janez Krstnik je grofu Barbo leta 1743 prepustil grad v popolno last. Od grofa Barbo je gospostvo leta 1752 kupil Jožef Leopold pl. Bonazzi. *[[Grad Tržič]] pri Bistrici (''Neuhaus'') - Okoli 1695 je dobil Vajkard Ferdinand grof Barbo grad v zakup. Umrl je leta 1710 kot lastnik gospostva. *[[Grad Krško]] (''Gurckfeld'') - Volf Herbert Barbo grof Waxenstein je leta 1702 podedoval grad od grofice Katarine Elizabete Auersperg skupaj s Francem Adamom Ursinom grofom Blagajem in Ditrihom grofom Auerspergom. Slednji je leta 1705 kupil deleža svojih sodedičev in tako postal edini lastnik gospostva. *[[Grad Podsreda]] (''Hörberg'') - Grad je podedovala grofica Eleonora Barbo leta 1701. Po njeni smrti je grad podedovala njena hči baronica Marija Apfaltrer leta 1731. Nato je grad leta 1787 pridobil baron Franc Lazzarini. *[[Grad Prestranek]] (''Pröstranegg'') - V lasti ga je imel Bernardin grof Barbo od okoli 1656 do 1669, ko ga je prodal Andreju Bernardinu baronu Oberburgu in njegovi ženi Katarini. *[[Grad Radeljca]] (''Radelstein'') - [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] pravi, da so Radeljco šele v 17. stoletju sezidali Barbi, vendar je ta podatek najverjetneje napačen, saj obstajajo viri, ki nakazujejo, da so bili pred njimi lastniki tudi [[Sauraui]] in [[Galli]].<ref name = Majda/> Sicer pa je bilo gospostvo od 7. januarja 1871 v lasti Valeske grofice Barbo pl. Waxenstein. Prodala ga je 14. maja 1898 ljubljanskemu trgovcu Karlu Kavšku. *[[Graščina Kot]] pri [[Mirna|Mirni]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]] (''Winckel'') - Po letu 1685 je imel graščino v lasti Maksimilijan Valerij Barbo, ki jo je leta 1696 prodal baronu Volfu Engelbertu Gallu. [[Slika:Barbo manor.jpg|thumb|left|246px|[[Barbova graščina, Vesela gora|Barbova graščina]] na [[Vesela Gora|Veseli gori]]]] === Dvorci === *[[Dvorec Litija]] (''Litey'') - Po [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] je bila lastnica dvorca do konca 17. stoletja Ivana Kordula grofica Barbo, rojena Apfaltrer. Od nje ga je podedoval Bernardin baron [[Apfaltrerji|Apfaltrer]]. *[[Dvorec Matena]] blizu Iga (''Höfflein'') - Od Krištofa Portnerja je gospostvo leta 1617 kupil Bernard baron Barbo. Leta 1652 je postal lastnik Janez Sigfrid Portner. V last Barbov je prišel spet leta 1676, ko ga je podedovala Marija Izabela Auersperg, ki se je poročila z Gotlibom grofom Barbom. Leta 1679 ga je prodala Marku Antonu baronu Tauffererju. *[[Dvorec Moravče]] (''Moräutsch'') - Okoli 1630 se je Katarina Gall poročila z Andrejem Danijelom grofom Barbom in mu prinesla gospostvo za doto. Po njegovi smrti leta 1639 je gospostvo pripadlo njegovemu najstarejšemu sinu Janezu Juriju Maksimilijanu, ki je umrl leta 1649. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] pravi, da je lastnik nato postal njegov najstarejši brat Janez Herbert, vendar ostali viri nakazujejo, da ta podatek morda ni točen. Maksimilijanov naslednik naj bi bil njegov edinec Franc Herbert. Le-ta je bil v času, ko je podedoval dvorec še mladoleten. Njegov stric po očetu, Valerij grof Barbo, stotnik deželne konjenice, je bil njegov varuh in si je po njegovi polnoletnosti z njim delil gospostvo, ki sta ga leta 1677 zastavila Vajkardu Eberhardu baronu Busetu, leta 1679 pa prodala Karlu baronu Valvasorju. Baron Valvasor je moral gospostvo Moravče nato iz neznanega razloga vrniti Maksimilijanu Valeriju grofu Barbo, saj so mu bili s fevdnim pismom leta 1684 priznani vsi fevdi, pripadajoči gospostvu Moravče. [[Slika:Barbo-mansion-Ljubljana.JPG|thumb|right|185px|[[Barbova palača, Ljubljana]]]] *[[Dvorec Slatna]] (''Slateneg'') - Jurij Krištof Otto baron Ottheimb je leta 1692 gospostvo odstopil Mariji Izabeli baronici Wernegkh, vdovi Barbo Wachsensteinovi, ki je umrla leta 1694. Sledil ji je njen sin iz drugega zakona z Ernestom Gotlibom grofom Barbom, Ernest Sigmund. Po njegovi smrti ga je podedoval njegov sin Leopold Eberhard, ki je bil poročen z Ano baronico Wintershofen, vendar je umrl leta 1753 brez moških potomcev. *[[Dvorec Novi grad]] v Peščeniku, Turn pri Višnji gori ali Višnje (''Weichselbach'') - Alojz baron Taufferer je 23. avgusta 1788 gospostvo prodal Julijani grofici Barbo za 23.698 goldinarjev. Z izročilno pogodbo z dne 10. septembra 1793 je Julijana izročila gospostvo svojemu vnuku Alojzu baronu Tauffererju mlajšemu s pogojem, da ji bo od 1. oktobra 1793 pa do njene smrti nakazoval vsakega pol leta znesek 530 goldinarjev.<ref name = Majda/> *[[Dvorec Dvorice]] ali [[Dvorec Čatež|Čatež]] (''Dvoritzhof'') - Leta 1759 sta sklenila kupno pogodbo za Čatež, Jošt Vajkard Anton grof Barbo in Anton Medard pl. Wiederkehr. *<u>'''[[Dvorec Dob]] v Straži (''Aich'', ''Wazenberg''), blizu [[grad Rakovnik|Rakovnika]]'''</u> - Dob je kupil Jošt Vajkard Barbo grof Wachsenstein leta 1740 in ga združil s svojim gospostvom [[Grad Rakovnik|Rakovnik]] pri [[Mirna|Mirni]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. V njihovi lasti je ostal vse do leta 1942, ko je bil požgan s strani [[Partizani|partizanov]]. === Gospostva === *[[Grad Klana|Gospostvo in grad Klana]] ali [[Nova Kračina]] (''Khlan'', ''Klano'') - Rodbina Barbo ga je imela v lasti v začetku 16. stoletja. *<u>'''[[Gospostvo Paz]], grofija (''Passberg'')'''</u> - Gospostvo je bilo v lasti baronov Barbo. Od leta 1601 do 1624 ga je imel v lasti Bernard baron Barbo pl. Waxenstein. Pravnuk Bernardovega brata Sigmunda, Franc Karel, ki je bil leta 1674 povzdignjen v grofa, je leta 1666 prodal gospostvo bratoma Janezu Vajkardu I. knezu Auerspergu in Volfu Engelbertu grofu Auerspergu. Leta 1692 je bila ponovno sklenjena kupna pogodba med Francem Karlom grofom Barbom in Janezom Vajkardom knezom Auerspergom, ki je nato gospostvo Paz inkorporiral v pazinsko grofijo. *[[Gospostvo Padež]] (''Padesch'') - Leta 1760 sta za to gospostvo sklenila kupno pogodbo Jošt Vajkard grof Barbo ter Janez Jožef Čop. === Ostala poslopja === * [[Barbova graščina, Vesela gora]] – Zgrajena je bila leta 1768 na mestu nekdanje manjše cerkvene hiše za potrebe stalnega prebivanja veselogorskega duhovnika, med večjimi romanji pa je služila tudi kot prenočišče. Po letu 1825 je prešla v last družine Barbo, ki si je v njej uredila bivališče. * [[Barbova palača, Ljubljana]] – Največje delo arhitekta [[Matija Persky|Matije Perskija]]. Zgrajena po naročilu [[Jošt Vajkard Barbo Waxenstein|Jošta Vajkarda Barbo Waxensteina]]. == Genealoški pregled == Spodnje družinsko drevo prikazuje moške potomce rodbine Barbo (približno od leta 1400 dalje):<ref name = enciklopedija/><ref name = BelaKrogla/><ref name="pope">{{navedi knjigo|last=Williams|first=George L.|title=Papal Genealogy|url=https://archive.org/details/papalgenealogyfa0000will|publisher=McFarland Company, Inc.|date=1998}}</ref> {{familytree/start|style=font-size:84%;line-height:100%;}} {{familytree | | | | | | | | | |,|-|-|-|-|-|-|-|-|.|}} {{familytree | | | | | | | | |Nikolaj|y|Polissena| | |Blancus||Blancus=Blancus Barbo|boxstyle_Blancus=background-color: #afa;|Nikolaj=Nikolaj Barbo; beneški admiral|boxstyle_Nikolaj=background-color: #afa;|Polissena=Polissena Condulmer|Gabriele=Gabriele Condulmer, 1388-1447 ([[papež Evgen IV.]])|boxstyle_Gabriele=background-color: #aaf;}} {{familytree | | | | | | | | | | | |!| | | | | | |!|}} {{familytree |||||||||| |Pavel| | | | |Kastelan|Kastelan=Kastelan Barbo|Pavel=Pietro Barbo, 1417-1471 ([[papež Pavel II.]])|boxstyle_Pavel=background-color: #aaf;}} {{familytree ||||||| | | | | | | | | | | | |!|}} {{familytree ||||||| | | | | | | | | | | |DAD|y|MOM|DAD=Johann Bernardin Barbo|MOM=Marta Moysse}} {{familytree ||||||| | | | | | | | | | | |,|-|-|^|-|-|.|}} {{familytree ||||||| | | | | | | | | | |Kastelan| | | |Johann|Kastelan=Kastelan, u. 1549; gospod v Kožljeku|Johann=Johann, u. 1549; škof v Pićanu|boxstyle_Johann=background-color: #aaf;}} {{familytree ||||||| | | | | | |,|-|-|-|-|+|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|.|}} {{familytree ||||||| | | | | |Jurij| | |Franc| | | | | | | | |Bernardin|Jurij=Jurij|Franc=Franc, u.1583|Bernardin=Bernardin}} {{familytree |||||,|-|-|-|-|-|-|-|^|.| | | |)|-|-|-|.| | | | | | |!|}} {{familytree ||| |Rudolf||||| | |Johann| |Kastelan| |Krištof| | | | |Sebald|Rudolf=Rudolf, u. pred 1619|Johann=Johann, u. pred 1596|Kastelan=Kastelan, u. 1573|Krištof=Krištof, u. 1607|Sebald=Sebald, u. 1589}} {{familytree ||| | |!||||| | | | | | | | | | | | |!| | | | |,|-|^|-|.|}} {{familytree ||| |Andrej||||| | | | | | | | | | |Franc| | |Bernardin| |Sigmund|Andrej=Andrej Danijel, u. 1639|Franc=Franc Jurij, u. 1621, '''Konec gotniške linije'''|Bernardin=Bernardin|Sigmund=Sigmund|boxstyle_Franc=background-color: #faa;}} {{familytree ||,|-|-|+|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|.| | | | | | | | | |,|-|-|-|+|-|-|.|}} {{familytree |Johann||`|-|Bernardin| | | | | | |Maks| | | | | | | |Valerij| |Ludvik| |Jurij|Johann=Johann Jurij Maksimilijan, u. 1649; imetnik [[dvorec Moravče|Moravč]]|Bernardin=Bernardin, u. 1677; imetnik [[grad Čušperk|Čušperka]]|Maks=Maksimilijan Valerij, u. 1699; '''rakovniška linija'''|Valerij=Valerij|Ludvik=Ludvik Ambrož|Jurij=Jurij|boxstyle_Maks=background-color: #afa;}} {{familytree | |!||| | | |)|-|-|-|.| | | |,|^|-|-|.| | | | | | |!|}} {{familytree |Franc||| |Ernest| |Ferdi| |Andrej| |Jošt| | | | |FrancK|Franc=Franc Johann Herbert, u. 1684|Ernest=Ernest Gottlieb, u. 1694; imetnik [[dvorec Slatna|Slatne]]|Ferdi=Ferdinand Vajkard, u. 1710; imetnik [[grad Tržič|Tržiča]]|Andrej=Andrej Danijel, 1673-1752|Jošt=Jošt Bernardin, 1665-1735|FrancK=Franc Karel, u. 1701}} {{familytree ||| | | | | |!| | | |!| | | |!| | | |!| | | | | | |!|}} {{familytree ||| | | | |Ernest| |Wolfgang| |Jošt| |Jožef| | | | |Wolfgang2|Ernest=Ernest Sigmund|Wolfgang=Wolfgang Ferdinand Vajkard|Jošt=Jošt Vajkard Anton, 1702-1775|Jožef=Jožef Viljem, 1709-po 1785|Wolfgang2=Wolfgang Eberhard, 1656-1730}} {{familytree ||| | | | | |!| | | | | | | |!| | |,|^|-|-|.| | | |!|}} {{familytree ||| | | | |Leopold| | | |Marija|'| |Hubert| |Evgen| |Karel|Leopold=Leopold Eberhard, u. 1753; '''Konec slatenske linije'''|Marija=Marija Dizma Maksimilijan, 1737-1812|Hubert=Hubert, 1742-1800|Evgen=Evgen, 1748-1813|Karel=Karel Hanibal, 1686-1751; '''Konec paške linije'''|boxstyle_Leopold=background-color: #faa;|boxstyle_Karel=background-color: #faa;}} {{familytree ||| | | | | | | | | | | |!|}} {{familytree ||| | | | | | | | | | |Vajkard|Vajkard=Vajkard Jošt Johann, 1767-1811}} {{familytree ||| | | | | | | | | | | |!|}} {{familytree ||| | | | | | | | | | |Dizma|Dizma=Dizma Venčeslav Oto Karel, 1801-1848}} {{familytree ||| | | | | | | | | | | |!|}} {{familytree ||| | | | | | | | | | |Jožef|Jožef=[[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein|'''Jožef Emanuel, 1825-1879''']]}} {{familytree ||| | | | | | | | | | | |!|}} {{familytree ||| | | | | | | | | | |Marija|-|Nadaljevanje|Marija=Marija Jožef Anton, 1863 - 1930|Nadaljevanje='''''Nadaljevanje rakovniške veje do danes'''''|boxstyle_Nadaljevanje=border-color: green;}} {{familytree/end}} == Glej tudi == * [[Barbo (priimek)]] * [[Barbova graščina, Vesela gora]] * [[Barbova palača, Ljubljana]] * [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] * [[:en:Marco Barbo|Marko Barbo]] {{ikona en}} :* [[seznam papežev]] :* [[seznam papežev (grafični prikaz)#1254.E2.80.931503|seznam papežev (grafični prikaz)]] * [[Robert Barbo Waxenstein]] * [[grad Rakovnik]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|House of Barbo}} * [http://maps.google.com/maps/ms?source=s_q&hl=en&geocode=&g=trstenik&ie=UTF8&hq=trstenik+pri+mirni+loc:&radius=15000.000000&split=1&msa=0&msid=100367758003161947615.00047e685ed26869b88dc&z=9 Lokacije posesti] * [http://www.gradovi.jesenice.net/ Slovenski gradovi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100601091610/http://www.gradovi.jesenice.net/ |date=2010-06-01 }} * [http://www.sentrupert.si/ Občina Šentrupert] * [http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=24809 Arhiv Republike Slovenije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304142050/http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=24809 |date=2016-03-04 }} * [http://www.grboslovje.si/novice/article_2010_05_24_0004.php Grboslovje.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100906111304/http://www.grboslovje.si/novice/article_2010_05_24_0004.php |date=2010-09-06 }} &nbsp; {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Barbo Waxensteini|*]] [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] d0vonzqofj0jmdefoznyrycyskmewfl 6749450 6749449 2026-09-12T06:17:35Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Barbo Waxensteini]] na [[Barbo Waxensteini (plemiška rodbina)]] 6749449 wikitext text/x-wiki {{redirect|Barbo}} {{Infopolje Družina |coat of arms = File:Barbo logo.png |image_size = 250px |caption = Grb rodbine Barbo Waxenstein <ref name = preinfalk/> |predikat=von Waxenstein |country=[[Slika:Arms of the Duchy of Carniola.svg|20px]] [[Kranjska]],<br /> [[Slika:Arms of the Austrian Littoral.svg|20px]] [[Primorska]],<br /> [[Slika:Arms of the Duchy of Carinthia.svg|20px]] [[Koroška (vojvodina)|Koroška]],<br /> {{ikonazastave|Italija}} [[Italija]] |region={{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]],<br /> {{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrija]],<br /> {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Hrvaška]] ([[Istra]]) |estates = [[Dvorec Dob]]<br>[[Barbova graščina]]<br>[[Beneška palača, Rim|Beneška palača]]<br>[[Grad Šabec]]<br>[[Kožljak|Grad Kožljak]] |founded=pred 734 |titles = * [[Baron]] Barbo von Waxenstein * [[Grof]] Barbo von Waxenstein * [[Papež]] |members=Pietro Barbo ([[papež Pavel II.]]) |}} '''Rodbina Barbo''' (tudi ''Barbo zu/von Waxenstein'') je [[kranjska]] (kasneje [[Slovenci|slovenska]]) plemiška rodbina, ki izhaja iz [[Italija|Italije]]. Rodbina Barbo izvira iz [[Benečija|Benečije]] (v zgodovinopisju velja za beneško [[patriciji (plemstvo)|patricijsko]] rodbino<ref name = enciklopedija/>), od koder je svoje družinske veje širila v današnjo [[Habsburška monarhija|Avstrijo]]. Domnevno izhaja iz časa [[Klavdij I.|Klavdijcev]], rodu znanega [[rim]]skega cesarja [[Neron]]a, ki je vladal pred 2000 leti.<ref name="BelaKrogla">{{navedi knjigo|last=Barbo|first=Robert|title=Bela krogla|publisher=Satura|date=1935}}</ref> Prvič se je v zgodovinskih zapisih rodbina Barbo pojavila ob naselitvi v [[Parma|Parmi]], v 8. stoletju v [[Benetke|Benetkah]] (izumrla leta 1740) in v 15. stoletju v [[Istra|Istri]]. Leta 1547 so se naselili v istrskem gradu [[Grad Kozljak|Kozljak]] ({{jezik-de|Waxenstein}}) pri [[Plomin]]u, kar predstavlja začetek uporabe teritorialnega predikata Waxenstein ''[váksenštajn]''. Rodbina je bila leta 1622 povišana v [[baron]]ski, leta 1674 pa v [[grof]]ovski stan.<ref name="ozvald">Branko Ozvald, "Slovenska modra kri", ''Nedeljski dnevnik'', 23. april 2000, s. 24.</ref> V 16. stoletju so se naselili na [[Dolenjska|Dolenjskem]], kjer so posedovali več posesti, med njimi: [[Grad Rakovnik]] (od 1665 do 1943), [[Grad Radeljca|Radeljca]], [[Grad Podsreda|Podsreda]], [[Grad Pobrežje|Pobrežje]], [[Grad Prestranek|Prestranek]], nekaj dvorcev kot so [[Dvorec Slatna|Slatna]] in [[Dvorec Dob|Dob]], graščino [[Graščina Kot|Kot]] in druge.<ref name="pdf">{{PDF-povezava|[http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/pageuploads/vodnik/vodnik3.pdf Vodnik po fondih in zbirkah arhiva Republike Slovenije]|2454&nbsp;KB}}</ref> Rodbina Barbo obstaja še danes. == Zgodovina == Približno v času [[papež]]evanja [[Papež Pavel II.|Petra Barbo]] se je od glavne beneške linije odcepila kranjska veja, ki se je najprej naselila v beneški Istri, kasneje pa v habsburški Istri, kjer so imeli v lasti okoli 20 [[grad]]ov. Prvi Barbo na [[Kranjska|Kranjskem]] se je imenoval [[Blancus Barbo|Blancus]] in je bil lastnik istrskega gospostva Klana. S tem, ko se je njegov vnuk Janez Bernardin poročil z istrsko plemkinjo Marto Moise pl. Moisevich, je postal leta 1518 imetnik še enega istrskega gospostva, imenovanega [[Grad Kozljak|Kozljak]] ([[hrvaščina|hrvaško]] ''Kožljak'', {{jezik-de|Waxenstein}}, včasih tudi ''Wachsenstein''). Od takrat so bili člani rodbine na Kranjskem poznani pod imenom Barbo von Waxenstein. Bernardinov sin Kastelan (umrl 1549) se je že leta 1534 imenoval »gospod Waxensteinski« ({{jezik-de|Herr zu Waxenstein}}). Rodbina se je hitro povzpela med [[plemstvo|plemiško]] elito. Do druge polovice 16. stoletja se je že toliko razvejila, da se je razdelila na tri glavne veje (rakovniška, gotniška in paška) in več stranskih linij. V letih od 1622 do 1651 so vse tri veje dosegle naziv [[baron]]ov, leta 1674 pa je bila vsa družina povišana med [[grof]]e. Poleg naziva ''grof Barbo Waxenstein'' so imeli naziv baronov še na [[Grad Gotnik|Gotniku]], Pazu in [[Grad Čušperk|Čušperk]]u, naziv gospodov pa na Kiselštajnu, [[Grad Rakovnik|Rakovniku]] in [[Grad Dragomelj|Dragomlju]].<ref name="preinfalk">Miha Preinfalk, »Plemiške rodbine na Slovenskem«, ''Gea'' 18 (marec 2008), s. 66.</ref> === Gotniška linija === Linija, imenovana po gradu Gotnik je bila krajša od ostalih dveh. Izumrla je leta 1621 s [[Franc Jurij Barbo|Francem Jurijem]].<ref name="enciklopedija">{{navedi knjigo|title=Enciklopedija Slovenije|publisher=Mladinska knjiga|date=1987|chapter=A-Ca}}</ref><ref name="Majda" /> === Paška linija === Ena od glavnih linij se je imenovala po [[Paz]]u, [[mesto|mestu]] in gospostvu, ki leži v neposredni bližini [[Grad Kozljak|grada Kozljak]]. Najbolj razvpit član paške linije je bil [[Sebald Barbo]] v zadnji četrtini 16. stoletja. Bil je v večnih sporih s stricem Francem in njegovimi sinovi. Maja leta 1573 je v neki krčmi na [[Vrhnika|Vrhniki]] po naključju srečal bratranca Kastelana. Prišlo je do hudega prepira in skupaj z ostrim nožem je [[Kastelan Barbo]] obležal v mlaki krvi. Sebald je bil nato več mesecev zaprt v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Zaradi Franca, očeta umorjenega Kastelana, se je sojenje kar nekaj časa vleklo in nazadnje je bil Sebald obtožen na smrt z obglavljenjem. Kazni se mu je uspelo izogniti ob pomoči žene Ane Marije Lamberg in cesarja [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijana II]]. Bil je pomiloščen, dobil je denarno kazen, povrh vsega pa je moral do konca življenja na lastne stroške služiti na eni od obmejnih postojank. Kazen mu ni ravno koristila, saj je leta 1589 umoril svojo ženo. Obglavljen je bil marca istega leta. {{več slik | footer = Grb papeža [[Papež Pavel II.|Pavla II.]] V matrici papeškega grba je grb rodbine Barbo Waxenstein. | image1 = C o a Paulo II.svg | alt1 = Grb papeža Pavla II. V matrici papeškega grba je grb rodbine Barbo Waxenstein. | width1 = 180 | image2 = Pietrobarbo.jpg | alt2 = papež Pavel II. | width2 = 128 }} Njegova smrt je vplivala tudi na njegove sinove. Janez Ludvik Barbo je bil umorjen v Galignanu v [[Istra|Istri]], Bernardin pa je zaradi zadolževanja in grdega vedenja med študijem v [[Tübingen]]u moral za zapahe. Reševal ga je [[Primož Trubar]] s pismom [[Kranjski deželni dvorec|kranjskim deželnim stanovom]] junija 1583. Paška linija se je v moški liniji izčrpala sredi 18. stoletja s smrtjo [[Karel Hanibal Barbo|Karla Hanibala]], ki je bil [[kanonik]] v [[Bavarska|bavarskem]] Passauu.<ref name="preinfalk" /> === Rakovniška linija=== [[Slika:Grad Rakovnik.PNG|280px|thumb|left|[[Grad Rakovnik]]<ref name="steklasa" />]] Vse ostale veje so po moški strani izumrle do sredine 18. stoletja. Ostala je le veja, imenovana po [[Grad Rakovnik|gradu Rakovnik]] pri [[Šentrupert|Šentrupertu na Dolenjskem]], ki je bil od druge polovice 17. stoletja v lasti [[Maksimilijan Valerij Barbo Waxenstein|Maksimilijana Valerija Barbo Waxensteina]] in njegovih potomcev, dokler ni bil s strani partizanov požgan v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]].<ref name="objekti_trebnje">{{navedi knjigo|last=Jakič|first=Ivan|title=Grajski objekti na območju občine Trebnje|publisher=Občina Trebnje|date=1994}}</ref> Rakovniška veja grofov Barbo je bila zlasti v 19. stoletju zelo povezana s [[Slovenci|slovenskim]] življenjem in je dala nekaj za slovensko zgodovino pomembnih mož. [[Dizma Barbo Waxenstein]] (1737–1802) je bil tajnik in direktor [[Kranjska kmetijska družba|Kranjske kmetijske družbe]], katere glavna naloga je bila pospeševanje in razvoj [[kmetijstvo|kmetijstva]]. Dizmov pravnuk je bil [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]], ki je imel sina Jožefa Antona. Bil je ravno tako [[politik]] in poslanec veleposesti v [[kranjski deželni dvorec|kranjskem deželnem zboru]]. Jožef Anton se je v nasprotju z očetom zavzemal bolj za nemške interese, čeprav je bil vzgojen v slovenskem duhu in je bil že v mladosti član [[Sokol (društvo)|Sokola]]. Razlog za to je najverjetneje njegova mati Roza Sternberg, ki Slovencem ni bila naklonjena. Kljub postopnemu izginjanju plemiškega načina življenja se je močno oklepal pravil, ki mu jih je narekovalo njegovo poreklo.<ref name="preinfalk" /><ref name="BelaKrogla" /> Leta 1904 se je zapletel v prepir s poslancem [[Katoliška narodna stranka|Katoliške narodne stranke]], [[Ivan Šusteršič|Ivanom Šusteršičem]], in da bi opral svojo omadeževano viteško čast, je grof slovenskega poslanca izzval na dvoboj. Afera je bila mesec dni zelo odmevna, a se je v grofovo nezadovoljstvo polegla brez pištol.<ref>Rok Stergar, »Dr. Ivan Šusteršič proti grofu Jožefu Antonu Barbu-Waxensteinu : Dvoboj, ki ga ni bilo«, v ''Zbornik Janka Pleterskega'', ur. Oto Luthar in Jure Perovšek (Ljubljana, 2003), s. 203–212.</ref> Grof Jožef Anton Barbo Waxenstein je po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ostal v [[Slovenija|Sloveniji]]. Iz prvega zakona je imel sina [[Robert Barbo Waxenstein|Roberta]], v drugem pa so se mu rodile tri hčerke. Najmlajša je imela največjo smolo v življenju. V drugo je bila poročena z avstrijskim grofom [[Felix Logothetti|Felixom Logothettijem]] ter imela sina Deodata. Živeli so na [[grad Dob|gradu Dob]], nedaleč od Rakovnika, ki je bil ravnotako v lasti družine Barbo. Konec leta 1942 je bila v gradu nastanjena italijanska posadka, zato je grad napadla skupina [[partizani|partizanov]] in ga zažgala. V spopadih je izgubila življenje večina italijanskih branilcev gradu in tudi graščaki Logothettiji. Danes na mestu gradu stoji [[zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni|zapor]].<ref name="preinfalk" /> == Pomembne osebnosti == [[Slika:Maks Valerij Grof Barbo Sentrupert.jpg|thumb|170px|Nagrobnik Maksa Valerija Barbo Waxensteina v cerkvi v [[Šentrupert]]u]] Člani rodbine so v zgodovini zavzemali zelo visoke politične, kulturne, vojaške in cerkvene položaje: * [[Papež Pavel II.|Peter Barbo]], eden najznamenitejši član rodbine Barbo v poznem srednjem veku. Med letoma 1464 in 1471 je bil papež Pavel II. Njegov pečatni prstan obstaja še danes in je v lasti potomke Livie Barbo Reden.<ref>Livia Barbo Reden, hči [[Robert Barbo Waxenstein|Roberta Barbo Waxensteina]].</ref> * [[Janez Barbo]] (16. stoletje), pičanski [[škof]] * [[Franz Engelbert Barbo Waxenstein]], [[škof]] * [[Franc Barbo Waxenstein]], sodelavec in prijatelj [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]], pisca prve slovenske knjige. Zasluge ima pri prevajanju [[Sveto pismo|Svetega pisma]] v [[slovenščina|slovenščino]]. Leta 1566 je postal kapitan [[Reka, Hrvaška|Reke]]. Jurij, brat Franca Barbo je ustanovitelj šentruperske veje, katere zadnji moški potomec je bil [[Robert Barbo Waxenstein|grof Robert Barbo]].<ref name="BelaKrogla" /> * [[Maksimilijan Valerij Barbo Waxenstein]] * [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] je bil deželni in državni [[poslanec]] med letoma 1867 in 1879. Bil je izrazit slovenski [[Nacionalizem|nacionalist]]. * [[Robert Barbo Waxenstein]] je bil pisatelj, pesnik in filozof. Je avtor [[roman]]a [[Bela krogla]], v katerem opisuje svoje plemiško in [[igra na srečo|hazardersko]] življenje. * [[Jošt Vajkard Barbo Waxenstein]] Že leta 734 je bil Pietro Barbo predsednik ob volitvi [[beneški dož|beneškega doža]] (vladarja republike), leta 1204 pa je Piantaleone Barbo (avtor grba) postal poslanik pri cesarju Konstantinu v [[Istanbul|Carigradu]]. Drugi istega imena je bil v 14. stoletju poslanik pri avstrijskih vojvodah in ogrskem kralju. Četrt tisočletja pred [[Habsburžani]] je postal Pietro Barbo Centranigo [[beneški dož]]. Leta 1397 pa je beneški admiral Giacomo Barbo premagal ladjevje milanskega in leta 1404 ferarskega vojvode ter zavzel otok [[Ciper]].<ref name="BelaKrogla" /><ref name="ozvald" /> Mnogi od Barbov so zasedli tudi najvišje cerkvene položaje. Hieronim je postal leta 1400 kardinal, Peter leta 1464 papež Pavel II., ki je tiskal prve knjige, njegov brat [[:en:Marco Barbo|Marko Barbo]] leta 1470 oglejski patriarh itd. Zanimivo je, da je bila postavljena pod vlado tega patriarha tudi cerkev v Šentrupertu na Dolenjskem, kjer se je rodbina Barbo naselila šele kasneje in v kateri je postavljena njihova [[župnijska cerkev sv. Ruperta, Šentrupert|grobnica]]. Beneški admiral Nikolaj Barbo je bil poročen s sestro papeža Evgena IV. - tako je njun sin postal omenjeni papež Pavel II. Nikolajev brat Blancus je z naselitvijo v gradu Kozljak ustanovitelj kranjske veje rodu, njegov pravnuk Janez pa je postal škof v [[Pićan]]u pri [[Pulj]]u.<ref name="BelaKrogla" /><ref name="ozvald" /> == Vpliv danes == Eno izmed področij, ki jih je družina Barbo močno zaznamovala je [[Šentrupert]] na Dolenjskem. 14. junija 2006 se je Šentrupert odcepil od tedanje občine [[Trebnje]] in postal samostojna [[Občina Šentrupert]]. S tem se je pojavila potreba po lastnem grbu in zastavi, katere pa na javnem natečaju niso pridobili, saj se ni obnesel. 15. aprila 2010 so občinski svetniki sprejeli grb in zastavo, ki jim jo je predlagal [[Aleksander Hribovšek]]. Občinski grb temelji na grbu [[sveta Ema Krška|svete Eme Krške]], ki so ji ga posthumno, več stoletij kasneje fiktivno dodelili in pa na grbu družine Barbo. Sestoji iz zlatega leva na modrem polju, ki v desni šapi drži srebrn krajec.<ref name="pdf_grb">{{PDF-povezava|[http://www.sentrupert.si/Portals/0/dogodki/%C5%A0entrupert%20DOS.pdf Dokument občinskih simbolov občine Šentrupert]|2360&nbsp;KB}}</ref> == Posesti == Rodbina Barbo je imela v lasti mnoge [[grad]]ove, [[dvor]]ce, [[gospostvo|gospostva]] in ostala poslopja:<ref name = enciklopedija/><ref name="pdf" /><ref name="Majda">{{navedi knjigo|last=Smole|first=Majda|title=Graščine na nekdanjem Kranjskem|publisher=Državna založba Slovenije|date=1982}}</ref><ref name="objekti_trebnje" /><ref>{{navedi knjigo|last=Jakič|first=Ivan|title=Vsi slovenski gradovi|publisher=Državna založba Slovenije|date=1997}}</ref> [[Slika:Robert grof Barbo.jpg|thumb|left|160px|[[Robert Barbo Waxenstein|Robert grof Barbo Waxenstein]]<ref name="BelaKrogla" />]] [[Slika:Bela krogla.JPG|thumb|left|155px|Roman [[Bela krogla]] [[Robert Barbo Waxenstein|Roberta Barbo Waxensteina]]]] === Gradovi === *<u>'''[[Grad Gotnik]] (''Gutenegkh'')'''</u> - Leta 1551 sta od gospodov [[Sara, gospodje|Sara]] kupila grad Jurij in Franc Barbo. Leta 1580 je postal lastnik Karel Franc pl. Barbo. V začetku 17. stoletja je Gotnik prejel deželnoknežji fevd Jurij pl. Steinberg. *<u>'''[[Grad Kozljak]] (''Waxenstein'')'''</u> - Cesar Maksimilijan je leta 1518 podelil grad v fevd Juriju Moysseju. Njegova sestra in dedinja Marta se je poročila z Janezom Bernardom pl. Barbo in mu Kozljak prinesla za doto. Grad je bil nato v lasti Barbov več generacij. Jurij, ki je postal utemeljitelj rakovniške linije Barbov, je Kozljak prepustil mlajšemu bratu Francu, ki je bil tudi lastnik gospostva Gotnik. Franc je imel dva sinova, Kastelana in Krištofa. Kastelan je bil leta 1573 umorjen na [[Vrhnika|Vrhniki]], ko je potoval na deželni zbor v [[Ljubljana|Ljubljano]]. Ker je bil brez otrok, mu je sledil mlajši brat Krištof; po njegovi smrti leta 1607, sta obe gospostvi pripadli njegovemu sinu Francu, ki je umrl leta 1621 kot zadnji od gotniške linije Barbov. Gospostvo Kozljak je pripadlo pasberškim Barbom. Zebaldov pravnuk Franc Karel grof Barbo ga je leta 1692 prodal Francu Ferdinandu knezu [[Auerspergi|Auerspergu]]. *[[Grad Škrljevo]] (''Grailach'') - Grad je imela od leta 1585 v lasti Ana Wernegkh, poročena z Rudolfom grofom Barbo Waxensteinom. Leta 1613 ga je prodala Janezu Ruessu pl. Ruessensteinu. *[[Grad Belaj]] (''Waxenstein'') - Po [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] so bili prvotni lastniki gradu gospodje Barbo. Franc Karel grof Barbo je gospostvo leta 1666 prodal [[Auerspergi|Auerspergom]]. *[[Grad Čušperk]] (''Zobelsberg'') - Volf Engelbert grof Auersperg je gospostvo leta 1652 prodal Bernardinu grofu Barbo, ki je umrl leta 1677. Gospostvo je prevzel njegov sin Ernest Gotlib grof Barbo, ki pa je umrl leta 1684. *[[Grad Dragomelj]] (''Dragembel'') - Volf Engelbert grof Auersperg je leta 1669 ponovno sklenil posel (kot pri gradu Čušperk) in grad prodal svojemu svaku Bernardinu grofu Barbo. Njegov sin Vajkard Ferdinand grof Barbo ga je leta 1699 prodal Volfu Sigmundu baronu Stroblhofu. *[[Grad Kompolje]] pri Gornjih Ravnah (''Gimpelhof'') - V 17. stoletju je bil lastnik gradu Janez Krištof baron Barbo, ki ga je leta 1651 ali 1657 prodal Juliju Henriku baronu Apfaltrerju. *[[Grad Kostanjevica]] (''Landstrass'') - Vid pl. Moscon je leta 1636 grad zastavil Andreju Danijelu grofu Barbo, ki je bil praproščak kranjske deželne konjenice in je ostal imetnik gospostva do svoje smrti leta 1639. Njegova vdova Katarina ga je dala v zakup svojima sinovoma baronu Janezu Krištofu in grofu Bernardu. Bernard grof Barbo je leta 1652 zamenjal Kostanjevico z Volfom Engelbertom grofom Auerspergom za gospostvo Čušperk. *<u>'''[[Grad Luknja]] (''Luegg'')'''</u> - Gospostvo je od [[Galli|Gallov]] prešlo na rodbino Barbo s poroko Andreja Danijela grofa Barbo in Katarine Gall leta 1624. Njun sin Janez Jurij Maksimilijan grof Barbo z [[Moravče|Moravč]] je podedoval gospostvo Luknja in ga sporazumno s svojo ženo Elizabeto, rojeno baronico Egkh, postopoma leta 1646, 1647 in 1649 prodal Francu Gašperju baronu Brennerju. V last Barbov je ponovno prišel 6. avgusta 1738, ko je Luknjo od grofa Gallenberga kupil vnuk Maksimilijana Valerija grofa Barbo, Jožef Viljem. Ta je grad zapustil svojemu mlajšemu sinu Evgenu, ki je prevzel dediščino 25. februarja 1786. Evgen, ki ni bil poročen, je v oporoki napisani 10. septembra 1801 določil za svojega naslednika Vincenca barona Schweigerja pl. Lerchenfelda; oporoka je bila izvršena 3. avgusta 1813. [[Slika:Josip Barbo.PNG|177px|thumb|right|[[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein|Josip grof Barbo Waxenstein]]<ref name = steklasa>{{navedi knjigo|last=Steklasa|first=Ivan|title=Zgodovina župnije Šentrupert na Dolenjskem|date=1913}}</ref>]] *<u>'''[[Grad Rakovnik]] pri [[Mirna|Mirni]] oz. [[Šentrupert]]u (''Kroissenbach'')'''</u> - Janez Adam baron Gall je gospostvo leta 1665 prodal Maksimilijanu Valeriju grofu Barbo. Po njegovi smrti 16. oktobra leta 1699 je gospostvo podedoval njegov sin Andrej Danijel, ki je umrl pred letom 1752 in gospostvo zapustil svojemu sinu Joštu Vajkardu. Tako se je lastništvo gradu prenašalo iz roda v rod vse do leta 1943, ko so grad požgali [[partizani]]. *[[Grad Pobrežje]] blizu Adlešičev (''Freithurn'') - Leopold grof Purgstall je leta 1738 gospostvo zastavil Andreju Danijelu grofu Barbo. Leopoldov sin Janez Krstnik je grofu Barbo leta 1743 prepustil grad v popolno last. Od grofa Barbo je gospostvo leta 1752 kupil Jožef Leopold pl. Bonazzi. *[[Grad Tržič]] pri Bistrici (''Neuhaus'') - Okoli 1695 je dobil Vajkard Ferdinand grof Barbo grad v zakup. Umrl je leta 1710 kot lastnik gospostva. *[[Grad Krško]] (''Gurckfeld'') - Volf Herbert Barbo grof Waxenstein je leta 1702 podedoval grad od grofice Katarine Elizabete Auersperg skupaj s Francem Adamom Ursinom grofom Blagajem in Ditrihom grofom Auerspergom. Slednji je leta 1705 kupil deleža svojih sodedičev in tako postal edini lastnik gospostva. *[[Grad Podsreda]] (''Hörberg'') - Grad je podedovala grofica Eleonora Barbo leta 1701. Po njeni smrti je grad podedovala njena hči baronica Marija Apfaltrer leta 1731. Nato je grad leta 1787 pridobil baron Franc Lazzarini. *[[Grad Prestranek]] (''Pröstranegg'') - V lasti ga je imel Bernardin grof Barbo od okoli 1656 do 1669, ko ga je prodal Andreju Bernardinu baronu Oberburgu in njegovi ženi Katarini. *[[Grad Radeljca]] (''Radelstein'') - [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] pravi, da so Radeljco šele v 17. stoletju sezidali Barbi, vendar je ta podatek najverjetneje napačen, saj obstajajo viri, ki nakazujejo, da so bili pred njimi lastniki tudi [[Sauraui]] in [[Galli]].<ref name = Majda/> Sicer pa je bilo gospostvo od 7. januarja 1871 v lasti Valeske grofice Barbo pl. Waxenstein. Prodala ga je 14. maja 1898 ljubljanskemu trgovcu Karlu Kavšku. *[[Graščina Kot]] pri [[Mirna|Mirni]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]] (''Winckel'') - Po letu 1685 je imel graščino v lasti Maksimilijan Valerij Barbo, ki jo je leta 1696 prodal baronu Volfu Engelbertu Gallu. [[Slika:Barbo manor.jpg|thumb|left|246px|[[Barbova graščina, Vesela gora|Barbova graščina]] na [[Vesela Gora|Veseli gori]]]] === Dvorci === *[[Dvorec Litija]] (''Litey'') - Po [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] je bila lastnica dvorca do konca 17. stoletja Ivana Kordula grofica Barbo, rojena Apfaltrer. Od nje ga je podedoval Bernardin baron [[Apfaltrerji|Apfaltrer]]. *[[Dvorec Matena]] blizu Iga (''Höfflein'') - Od Krištofa Portnerja je gospostvo leta 1617 kupil Bernard baron Barbo. Leta 1652 je postal lastnik Janez Sigfrid Portner. V last Barbov je prišel spet leta 1676, ko ga je podedovala Marija Izabela Auersperg, ki se je poročila z Gotlibom grofom Barbom. Leta 1679 ga je prodala Marku Antonu baronu Tauffererju. *[[Dvorec Moravče]] (''Moräutsch'') - Okoli 1630 se je Katarina Gall poročila z Andrejem Danijelom grofom Barbom in mu prinesla gospostvo za doto. Po njegovi smrti leta 1639 je gospostvo pripadlo njegovemu najstarejšemu sinu Janezu Juriju Maksimilijanu, ki je umrl leta 1649. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] pravi, da je lastnik nato postal njegov najstarejši brat Janez Herbert, vendar ostali viri nakazujejo, da ta podatek morda ni točen. Maksimilijanov naslednik naj bi bil njegov edinec Franc Herbert. Le-ta je bil v času, ko je podedoval dvorec še mladoleten. Njegov stric po očetu, Valerij grof Barbo, stotnik deželne konjenice, je bil njegov varuh in si je po njegovi polnoletnosti z njim delil gospostvo, ki sta ga leta 1677 zastavila Vajkardu Eberhardu baronu Busetu, leta 1679 pa prodala Karlu baronu Valvasorju. Baron Valvasor je moral gospostvo Moravče nato iz neznanega razloga vrniti Maksimilijanu Valeriju grofu Barbo, saj so mu bili s fevdnim pismom leta 1684 priznani vsi fevdi, pripadajoči gospostvu Moravče. [[Slika:Barbo-mansion-Ljubljana.JPG|thumb|right|185px|[[Barbova palača, Ljubljana]]]] *[[Dvorec Slatna]] (''Slateneg'') - Jurij Krištof Otto baron Ottheimb je leta 1692 gospostvo odstopil Mariji Izabeli baronici Wernegkh, vdovi Barbo Wachsensteinovi, ki je umrla leta 1694. Sledil ji je njen sin iz drugega zakona z Ernestom Gotlibom grofom Barbom, Ernest Sigmund. Po njegovi smrti ga je podedoval njegov sin Leopold Eberhard, ki je bil poročen z Ano baronico Wintershofen, vendar je umrl leta 1753 brez moških potomcev. *[[Dvorec Novi grad]] v Peščeniku, Turn pri Višnji gori ali Višnje (''Weichselbach'') - Alojz baron Taufferer je 23. avgusta 1788 gospostvo prodal Julijani grofici Barbo za 23.698 goldinarjev. Z izročilno pogodbo z dne 10. septembra 1793 je Julijana izročila gospostvo svojemu vnuku Alojzu baronu Tauffererju mlajšemu s pogojem, da ji bo od 1. oktobra 1793 pa do njene smrti nakazoval vsakega pol leta znesek 530 goldinarjev.<ref name = Majda/> *[[Dvorec Dvorice]] ali [[Dvorec Čatež|Čatež]] (''Dvoritzhof'') - Leta 1759 sta sklenila kupno pogodbo za Čatež, Jošt Vajkard Anton grof Barbo in Anton Medard pl. Wiederkehr. *<u>'''[[Dvorec Dob]] v Straži (''Aich'', ''Wazenberg''), blizu [[grad Rakovnik|Rakovnika]]'''</u> - Dob je kupil Jošt Vajkard Barbo grof Wachsenstein leta 1740 in ga združil s svojim gospostvom [[Grad Rakovnik|Rakovnik]] pri [[Mirna|Mirni]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. V njihovi lasti je ostal vse do leta 1942, ko je bil požgan s strani [[Partizani|partizanov]]. === Gospostva === *[[Grad Klana|Gospostvo in grad Klana]] ali [[Nova Kračina]] (''Khlan'', ''Klano'') - Rodbina Barbo ga je imela v lasti v začetku 16. stoletja. *<u>'''[[Gospostvo Paz]], grofija (''Passberg'')'''</u> - Gospostvo je bilo v lasti baronov Barbo. Od leta 1601 do 1624 ga je imel v lasti Bernard baron Barbo pl. Waxenstein. Pravnuk Bernardovega brata Sigmunda, Franc Karel, ki je bil leta 1674 povzdignjen v grofa, je leta 1666 prodal gospostvo bratoma Janezu Vajkardu I. knezu Auerspergu in Volfu Engelbertu grofu Auerspergu. Leta 1692 je bila ponovno sklenjena kupna pogodba med Francem Karlom grofom Barbom in Janezom Vajkardom knezom Auerspergom, ki je nato gospostvo Paz inkorporiral v pazinsko grofijo. *[[Gospostvo Padež]] (''Padesch'') - Leta 1760 sta za to gospostvo sklenila kupno pogodbo Jošt Vajkard grof Barbo ter Janez Jožef Čop. === Ostala poslopja === * [[Barbova graščina, Vesela gora]] – Zgrajena je bila leta 1768 na mestu nekdanje manjše cerkvene hiše za potrebe stalnega prebivanja veselogorskega duhovnika, med večjimi romanji pa je služila tudi kot prenočišče. Po letu 1825 je prešla v last družine Barbo, ki si je v njej uredila bivališče. * [[Barbova palača, Ljubljana]] – Največje delo arhitekta [[Matija Persky|Matije Perskija]]. Zgrajena po naročilu [[Jošt Vajkard Barbo Waxenstein|Jošta Vajkarda Barbo Waxensteina]]. == Genealoški pregled == Spodnje družinsko drevo prikazuje moške potomce rodbine Barbo (približno od leta 1400 dalje):<ref name = enciklopedija/><ref name = BelaKrogla/><ref name="pope">{{navedi knjigo|last=Williams|first=George L.|title=Papal Genealogy|url=https://archive.org/details/papalgenealogyfa0000will|publisher=McFarland Company, Inc.|date=1998}}</ref> {{familytree/start|style=font-size:84%;line-height:100%;}} {{familytree | | | | | | | | | |,|-|-|-|-|-|-|-|-|.|}} {{familytree | | | | | | | | |Nikolaj|y|Polissena| | |Blancus||Blancus=Blancus Barbo|boxstyle_Blancus=background-color: #afa;|Nikolaj=Nikolaj Barbo; beneški admiral|boxstyle_Nikolaj=background-color: #afa;|Polissena=Polissena Condulmer|Gabriele=Gabriele Condulmer, 1388-1447 ([[papež Evgen IV.]])|boxstyle_Gabriele=background-color: #aaf;}} {{familytree | | | | | | | | | | | |!| | | | | | |!|}} {{familytree |||||||||| |Pavel| | | | |Kastelan|Kastelan=Kastelan Barbo|Pavel=Pietro Barbo, 1417-1471 ([[papež Pavel II.]])|boxstyle_Pavel=background-color: #aaf;}} {{familytree ||||||| | | | | | | | | | | | |!|}} {{familytree ||||||| | | | | | | | | | | |DAD|y|MOM|DAD=Johann Bernardin Barbo|MOM=Marta Moysse}} {{familytree ||||||| | | | | | | | | | | |,|-|-|^|-|-|.|}} {{familytree ||||||| | | | | | | | | | |Kastelan| | | |Johann|Kastelan=Kastelan, u. 1549; gospod v Kožljeku|Johann=Johann, u. 1549; škof v Pićanu|boxstyle_Johann=background-color: #aaf;}} {{familytree ||||||| | | | | | |,|-|-|-|-|+|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|.|}} {{familytree ||||||| | | | | |Jurij| | |Franc| | | | | | | | |Bernardin|Jurij=Jurij|Franc=Franc, u.1583|Bernardin=Bernardin}} {{familytree |||||,|-|-|-|-|-|-|-|^|.| | | |)|-|-|-|.| | | | | | |!|}} {{familytree ||| |Rudolf||||| | |Johann| |Kastelan| |Krištof| | | | |Sebald|Rudolf=Rudolf, u. pred 1619|Johann=Johann, u. pred 1596|Kastelan=Kastelan, u. 1573|Krištof=Krištof, u. 1607|Sebald=Sebald, u. 1589}} {{familytree ||| | |!||||| | | | | | | | | | | | |!| | | | |,|-|^|-|.|}} {{familytree ||| |Andrej||||| | | | | | | | | | |Franc| | |Bernardin| |Sigmund|Andrej=Andrej Danijel, u. 1639|Franc=Franc Jurij, u. 1621, '''Konec gotniške linije'''|Bernardin=Bernardin|Sigmund=Sigmund|boxstyle_Franc=background-color: #faa;}} {{familytree ||,|-|-|+|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|.| | | | | | | | | |,|-|-|-|+|-|-|.|}} {{familytree |Johann||`|-|Bernardin| | | | | | |Maks| | | | | | | |Valerij| |Ludvik| |Jurij|Johann=Johann Jurij Maksimilijan, u. 1649; imetnik [[dvorec Moravče|Moravč]]|Bernardin=Bernardin, u. 1677; imetnik [[grad Čušperk|Čušperka]]|Maks=Maksimilijan Valerij, u. 1699; '''rakovniška linija'''|Valerij=Valerij|Ludvik=Ludvik Ambrož|Jurij=Jurij|boxstyle_Maks=background-color: #afa;}} {{familytree | |!||| | | |)|-|-|-|.| | | |,|^|-|-|.| | | | | | |!|}} {{familytree |Franc||| |Ernest| |Ferdi| |Andrej| |Jošt| | | | |FrancK|Franc=Franc Johann Herbert, u. 1684|Ernest=Ernest Gottlieb, u. 1694; imetnik [[dvorec Slatna|Slatne]]|Ferdi=Ferdinand Vajkard, u. 1710; imetnik [[grad Tržič|Tržiča]]|Andrej=Andrej Danijel, 1673-1752|Jošt=Jošt Bernardin, 1665-1735|FrancK=Franc Karel, u. 1701}} {{familytree ||| | | | | |!| | | |!| | | |!| | | |!| | | | | | |!|}} {{familytree ||| | | | |Ernest| |Wolfgang| |Jošt| |Jožef| | | | |Wolfgang2|Ernest=Ernest Sigmund|Wolfgang=Wolfgang Ferdinand Vajkard|Jošt=Jošt Vajkard Anton, 1702-1775|Jožef=Jožef Viljem, 1709-po 1785|Wolfgang2=Wolfgang Eberhard, 1656-1730}} {{familytree ||| | | | | |!| | | | | | | |!| | |,|^|-|-|.| | | |!|}} {{familytree ||| | | | |Leopold| | | |Marija|'| |Hubert| |Evgen| |Karel|Leopold=Leopold Eberhard, u. 1753; '''Konec slatenske linije'''|Marija=Marija Dizma Maksimilijan, 1737-1812|Hubert=Hubert, 1742-1800|Evgen=Evgen, 1748-1813|Karel=Karel Hanibal, 1686-1751; '''Konec paške linije'''|boxstyle_Leopold=background-color: #faa;|boxstyle_Karel=background-color: #faa;}} {{familytree ||| | | | | | | | | | | |!|}} {{familytree ||| | | | | | | | | | |Vajkard|Vajkard=Vajkard Jošt Johann, 1767-1811}} {{familytree ||| | | | | | | | | | | |!|}} {{familytree ||| | | | | | | | | | |Dizma|Dizma=Dizma Venčeslav Oto Karel, 1801-1848}} {{familytree ||| | | | | | | | | | | |!|}} {{familytree ||| | | | | | | | | | |Jožef|Jožef=[[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein|'''Jožef Emanuel, 1825-1879''']]}} {{familytree ||| | | | | | | | | | | |!|}} {{familytree ||| | | | | | | | | | |Marija|-|Nadaljevanje|Marija=Marija Jožef Anton, 1863 - 1930|Nadaljevanje='''''Nadaljevanje rakovniške veje do danes'''''|boxstyle_Nadaljevanje=border-color: green;}} {{familytree/end}} == Glej tudi == * [[Barbo (priimek)]] * [[Barbova graščina, Vesela gora]] * [[Barbova palača, Ljubljana]] * [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] * [[:en:Marco Barbo|Marko Barbo]] {{ikona en}} :* [[seznam papežev]] :* [[seznam papežev (grafični prikaz)#1254.E2.80.931503|seznam papežev (grafični prikaz)]] * [[Robert Barbo Waxenstein]] * [[grad Rakovnik]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|House of Barbo}} * [http://maps.google.com/maps/ms?source=s_q&hl=en&geocode=&g=trstenik&ie=UTF8&hq=trstenik+pri+mirni+loc:&radius=15000.000000&split=1&msa=0&msid=100367758003161947615.00047e685ed26869b88dc&z=9 Lokacije posesti] * [http://www.gradovi.jesenice.net/ Slovenski gradovi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100601091610/http://www.gradovi.jesenice.net/ |date=2010-06-01 }} * [http://www.sentrupert.si/ Občina Šentrupert] * [http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=24809 Arhiv Republike Slovenije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304142050/http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=24809 |date=2016-03-04 }} * [http://www.grboslovje.si/novice/article_2010_05_24_0004.php Grboslovje.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100906111304/http://www.grboslovje.si/novice/article_2010_05_24_0004.php |date=2010-09-06 }} &nbsp; {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Barbo Waxensteini|*]] [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] d0vonzqofj0jmdefoznyrycyskmewfl 0 217330 6749331 6578824 2026-09-12T05:05:19Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Brandisi]] na [[Brandisi (plemiška rodbina)]] 6578824 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|coat_of_arms=Brandis-Tirol-Wappen.jpg|caption=|other_name=Prandis|predikat=von/zu|country=[[Slika:Steiermark Wappen.svg|20px]] [[Štajerska]]|region={{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrija]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemčija]]<br />|founded=pred 1100|titles=[[baron]]i, [[grof]]je od 1654|branches=|members=|}} Rodbina '''Brandis''' (tudi ''Brandis zu Leonburg'') je plemiška rodbina, ki je v 19. in [[20. stoletje|20. stoletju]] bila pomembna posestnica na Slovenskem. == Zgodovina == Brandisi izhajajo iz prastare švicarske rodbine, ki je imela istoimenski izvorni grad v Emmenthalu. Johann von Brandis naj bi se po ustnih virih, že leta [[935]] bojeval pod kraljem Henrikom I. Poleg tega so bili nekateri člani te plemiške rodbine že v zgodnjem srednjem veku visoki cerkveni dostojanstveniki, [[škof|škofje]] v [[Konstanca, Nemčija|Konstanci]] in [[Chur]]u. Posesti so dedovali po dedni pogodbi od grofov Werdenberg und Toggenburg. Te posesti so bile: Blumeneck, [[Vaduz]], Schellenberg in Mayenfeld; svoj grad Brandis pa so prodali mestu [[Bern]]. Z Johannom von Brandis, [[župnik]]om v Churju, je [[švica]]rska linija Brandisov leta 1509 po moški liniji izumrla. Že v 12. stoletju pa je bila ena linija te rodbine odcepljena na [[Tirolska|Tirolsko]] in zasedla grad Lanaburg (tudi Leonburg). Leta 1570, po drugih virih 1573, so postali [[baron]]i, [[grof]]ski naslov pa sta 24. marca 1654 pridobila dva brata, Andreas Wilhelm von Brandis in Veit Benno von Brandis. Ta dva sta začetnika dveh linij: [[grof]] Andreas Wilhelm se je stalno nastanil v [[Avstrija|Avstriji]], kjer je dedoval posesti po baronih Khünburg in po grofih von Khist v Spodnji Avstriji in na avstrijskem [[Štajerska|Štajerskem]], njegova linija je izumrla leta [[1790]]. Družinske posesti so tako prevzeli člani linije drugega brata, potomci grofa Veit Benna von Brandis. Nekateri pripadniki te linije so nosili baronski naslov zu Leonburg, Forstburg und Fohlburg ter so živeli na območju današnje Nemčije. == Pomembne osebnosti == * grof [[Franz Adam von Brandis]] (†1695), sin grofa Veita, avstrijski zgodovinopisec * [[Thüring von Brandis]] (12. stoletje), 1127 ustanovitelj samostana Trub v Emmenthalu * grof [[Johann Baptist von Brandis]] (*1751), cesarsko-kraljevi svetnik * grof [[Heinrich von Brandis]] (*1787), lastnik zgornjega oziroma starega Mariborskega gradu, tirolski [[stotnik]], [[Komornik (poklic)|komornik]] * grof [[Ferdinand von Brandis]] (*1819), cesarsko-kraljevi komornik * grof [[Klemens von Brandis]] (*4. februar 1798), posestnik, cesarsko-kraljevi svetovalec * baron [[Adolf von Brandis]], nemški [[poročnik]] * baron [[Franz von Brandis]], nemški [[nadporočnik]] * [[Erich von Brandis]] (1834–1921), duhovnik, botanik == Posesti == Grofje Brandisi so na Slovenskem imeli v svoji lasti: * [[Dvorec Betnava|dvorec Betnava]] * dvorec Ravno Polje * [[Dvorec Slivnica|dvorec Slivnica]] * [[Grad Maribor|Mariborski dvorec]] * [[dvorec Frajštajn]] idr. {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] {{normativna kontrola}} b5jgzeayu2z4kujqybkzxl9ryklkzkp 0 219319 6749163 6585211 2026-09-11T18:11:03Z Pinky sl 2932 designation1 = NSLP, pp ref 6749163 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Palača Apollonio | image = | caption = | locmapin = Slovenija | coordinates = | location = [[Seznam ulic v Piranu|Ulica svobode 24]], [[Piran]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Piran - Palača Ulica svobode 24 | designation1_date = 30.4.1996 | designation1_number =920<ref>{{RKD|920}}</ref> | občina = Piran }} '''Palača Apollonio''' (tudi '''Zaccaria - Ravasini''') je ena od zgodovinskih stavb v [[Piran|Piranu]], v mestni četrti Marciana.{{sfn|Paliaga Janković|Manzin|2024|p=84}} Meji na tri ulice (Župančičevo ulico, Ulico svobode in Bidovičevo ulico). ==Zgodovina== Nastala je z združitvijo dveh objektov in dozidavo na takratnem praznem prostoru proti [[morje|morju]]. Nad vhodnimi vrati nameščena [[barok|baročna]] kamnita plošča z grbom in napisom poroča o uspešni prenovi palače leta [[1687]]. Tudi tu se kaže ambicioznost premožnejših piranskih družin pri urejanju stanovanjskih prostorov in neposredna povezava s tedanjimi modnimi trendi v [[Benetke|Benetkah]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Paliaga Janković|first=Daniela|last2=Manzin|first2=Alberto|year=2024 |title=Raccontare Pirano: contributi per far conoscere meglio la nostra città / Pripovedovati o Piranu: prispevki za boljše poznavanje našega mesta|publisher=Comunità autogestita della nazionalità italiana /Samoupravna skupnost italijanske narodnosti|location=Piran/Pirano|isbn=978-961-96701-2-5|cobiss=215303427 |pages=|language= IT, SL}} * {{navedi knjigo |last=Senčar|first=Polona |year=1999 |title=Piran, turistični vodnik|publisher=Občina Piran, lokalna turistična organizacija|isbn= |cobiss=99851520 |pages=}} {{struct-stub}} {{Mesto Piran z okolico}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Piranu]] p8tno9jnttqygkdry9773ujaw9r83np 6749166 6749163 2026-09-11T18:15:08Z Pinky sl 2932 designation1_date = 10. december 1983 6749166 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Palača Apollonio | image = | caption = | locmapin = Slovenija | coordinates = | location = [[Seznam ulic v Piranu|Ulica svobode 24]], [[Piran]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Piran - Palača Ulica svobode 24 | designation1_date = 10. december 1983 | designation1_number =920<ref>{{RKD|920}}</ref> | občina = Piran }} '''Palača Apollonio''' (tudi '''Zaccaria - Ravasini''') je ena od zgodovinskih stavb v [[Piran|Piranu]], v mestni četrti Marciana.{{sfn|Paliaga Janković|Manzin|2024|p=84}} Meji na tri ulice (Župančičevo ulico, Ulico svobode in Bidovičevo ulico). ==Zgodovina== Nastala je z združitvijo dveh objektov in dozidavo na takratnem praznem prostoru proti [[morje|morju]]. Nad vhodnimi vrati nameščena [[barok|baročna]] kamnita plošča z grbom in napisom poroča o uspešni prenovi palače leta [[1687]]. Tudi tu se kaže ambicioznost premožnejših piranskih družin pri urejanju stanovanjskih prostorov in neposredna povezava s tedanjimi modnimi trendi v [[Benetke|Benetkah]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Paliaga Janković|first=Daniela|last2=Manzin|first2=Alberto|year=2024 |title=Raccontare Pirano: contributi per far conoscere meglio la nostra città / Pripovedovati o Piranu: prispevki za boljše poznavanje našega mesta|publisher=Comunità autogestita della nazionalità italiana /Samoupravna skupnost italijanske narodnosti|location=Piran/Pirano|isbn=978-961-96701-2-5|cobiss=215303427 |pages=|language= IT, SL}} * {{navedi knjigo |last=Senčar|first=Polona |year=1999 |title=Piran, turistični vodnik|publisher=Občina Piran, lokalna turistična organizacija|isbn= |cobiss=99851520 |pages=}} {{struct-stub}} {{Mesto Piran z okolico}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Piranu]] pcgpb9h0n12tf6sqvc1juckpbljoly1 0 221614 6749527 1975749 2026-09-12T09:24:02Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)]] 6749527 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)]] i6ytd9r59eu89ps0zgm60gd4azcmh3c 1 221615 6749559 1975751 2026-09-12T09:29:26Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Pogovor:Windischgrätzi (plemiška rodbina)]] 6749559 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Windischgrätzi (plemiška rodbina)]] anzdaj7usjpmrc591zexmhz71wezz0s 0 223083 6749504 2000581 2026-09-12T09:20:45Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Valvasorji (plemiška rodbina)]] 6749504 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Valvasorji (plemiška rodbina)]] qi5tzwi74p4q1y8b88j8554d4jwob2s 0 231433 6749130 6179886 2026-09-11T14:43:25Z ~2026-46638-15 264975 /* Vsebina */ popravek tipkarske napake 6749130 wikitext text/x-wiki '''Hči mestnega sodnika''' je [[povest]] [[Josip Jurčič|Josipa Jurčiča]]. Delo ima podnaslov ''Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja'' in je izhajalo od julija do decembra v [[Slovenski glasnik|Slovenskem glasniku]] leta [[1866]]. == Vsebina == Leta [[1422]] je službo mestnega sodnika v [[Ljubljana|Ljubljani]] opravljal Janez Sumerek. V tem času so Ljubljančani dobili novega deželnega poglavarja, Jurija Auersperga s [[Turjak]]a. A ta Ljubljančanom ni bil naklonjen, saj je pred časom izgubil pravdo z njimi. Tisti dan se je Jurij predstavil prebivalcem Ljubljane. Z njim je bil tudi [[Italija]]n Ciriani, čeden mladenič, ki se je odločil zapeljati sodnikovo hči Heleno. Zvečer pet oboroženih mož pride na sodnikov vrt, med njimi Ciriani, ki je želel na skrivaj obiskati deklico. A zapazijo jih mestni stražarje, enega od Cirianovih mož ubijejo, drugi pobegnejo. Sodnik se oglasi pri Auerspergu in se mu pritoži, da mu mesto napadajo turjaški možje, spremstvo Cirianijevo. Sodnik se želi pritožiti višjim oblastem, užaljeni Jurij ga prežene z gradu. Plemenitaš se sklene maščevati meščanom. Kmalu so začele hoditi turjaške straže po mestu. Helena je dobila Cirianijevo pismo in se z njim sestala, proti njeni volji jo je povlekel na [[konj]]a in pobegnil z njo. Medtem se razširi govorica, da so zaprli tudi sodnika. Helena uspe poslati sporočilo očetovemu prijatelju Simonu Grniščaku. Meščanje izvedo, da imajo Turjaški zaprtega sodnika in njegovo hči, množično gredo v napad na grad. Auersperg sodniku obljubi, da mu bo vrnil hčer, če pomiri besneče ljudstvo pred [[vrata|vrati]]. Sumerek pomiri ljudi, oddide domov in se čez čas z Grniščakom vrne po svojo hčer. A ko vstopi v sobo, Ciriani zavpije, da mu dekleta nihče ne bo živega vzel in jo zabode. Grniščak pa zabode Italijana. Ko je o dogodkih izvedel [[vojvoda]] Ernest, je v Ljubljani zbral več veljavnih mož, ki so raziskali dogajanje. Jurij Auersperg je bil odstavljen in bi ga tudi usmrtili, če se ne bi sorodniki zanj potegnili. Izvolili so novega deželnega poglavarja. Sumerek je kmalu umrl, a je imel pred [[smrt]]jo še to veselje, da je videl za mestnega sodnika izvoljenega prijatelja Grniščaka. == Viri == {{wikivir}} * Josip Jurčič, 1967: Zbrano delo 4. Ljubljana: Državna založba Slovenije. == Dogajališča romana na spletišču Geopedia.si == * [http://www.geopedia.si/#T105_L18184_F18184:1568_x499072_y112072_s9_b4 Grad Turjak] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T105_L18184_F18184:1568_x499072_y112072_s9_b4 |date=2017-07-29 }} * [http://www.geopedia.si/#T105_L18184_F18184:1585_x499072_y112072_s9_b4 Ljubljana (Levstikov trg)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T105_L18184_F18184:1585_x499072_y112072_s9_b4 |date=2017-07-29 }} * [http://www.geopedia.si/#T105_L18184_F18184:1584_x499072_y112072_s9_b4 Ljubljana (Stari trg)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T105_L18184_F18184:1584_x499072_y112072_s9_b4 |date=2017-07-29 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Josipa Jurčiča]] [[Kategorija:Dela leta 1866]] [[Kategorija:Slovenske povesti]] [[Kategorija:Knjige, po katerih so posneli film]] bui0e7pulbf1ohjxgj6ucepcj4f0hkh 6749131 6749130 2026-09-11T14:44:57Z ~2026-46638-15 264975 /* Vsebina */ popravek tipkarske napake 6749131 wikitext text/x-wiki '''Hči mestnega sodnika''' je [[povest]] [[Josip Jurčič|Josipa Jurčiča]]. Delo ima podnaslov ''Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja'' in je izhajalo od julija do decembra v [[Slovenski glasnik|Slovenskem glasniku]] leta [[1866]]. == Vsebina == Leta [[1422]] je službo mestnega sodnika v [[Ljubljana|Ljubljani]] opravljal Janez Sumerek. V tem času so Ljubljančani dobili novega deželnega poglavarja, Jurija Auersperga s [[Turjak]]a. A ta Ljubljančanom ni bil naklonjen, saj je pred časom izgubil pravdo z njimi. Tisti dan se je Jurij predstavil prebivalcem Ljubljane. Z njim je bil tudi [[Italija]]n Ciriani, čeden mladenič, ki se je odločil zapeljati sodnikovo hči Heleno. Zvečer pet oboroženih mož pride na sodnikov vrt, med njimi Ciriani, ki je želel na skrivaj obiskati deklico. A zapazijo jih mestni stražarji, enega od Cirianovih mož ubijejo, drugi pobegnejo. Sodnik se oglasi pri Auerspergu in se mu pritoži, da mu mesto napadajo turjaški možje, spremstvo Cirianijevo. Sodnik se želi pritožiti višjim oblastem, užaljeni Jurij ga prežene z gradu. Plemenitaš se sklene maščevati meščanom. Kmalu so začele hoditi turjaške straže po mestu. Helena je dobila Cirianijevo pismo in se z njim sestala, proti njeni volji jo je povlekel na [[konj]]a in pobegnil z njo. Medtem se razširi govorica, da so zaprli tudi sodnika. Helena uspe poslati sporočilo očetovemu prijatelju Simonu Grniščaku. Meščanje izvedo, da imajo Turjaški zaprtega sodnika in njegovo hči, množično gredo v napad na grad. Auersperg sodniku obljubi, da mu bo vrnil hčer, če pomiri besneče ljudstvo pred [[vrata|vrati]]. Sumerek pomiri ljudi, oddide domov in se čez čas z Grniščakom vrne po svojo hčer. A ko vstopi v sobo, Ciriani zavpije, da mu dekleta nihče ne bo živega vzel in jo zabode. Grniščak pa zabode Italijana. Ko je o dogodkih izvedel [[vojvoda]] Ernest, je v Ljubljani zbral več veljavnih mož, ki so raziskali dogajanje. Jurij Auersperg je bil odstavljen in bi ga tudi usmrtili, če se ne bi sorodniki zanj potegnili. Izvolili so novega deželnega poglavarja. Sumerek je kmalu umrl, a je imel pred [[smrt]]jo še to veselje, da je videl za mestnega sodnika izvoljenega prijatelja Grniščaka. == Viri == {{wikivir}} * Josip Jurčič, 1967: Zbrano delo 4. Ljubljana: Državna založba Slovenije. == Dogajališča romana na spletišču Geopedia.si == * [http://www.geopedia.si/#T105_L18184_F18184:1568_x499072_y112072_s9_b4 Grad Turjak] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T105_L18184_F18184:1568_x499072_y112072_s9_b4 |date=2017-07-29 }} * [http://www.geopedia.si/#T105_L18184_F18184:1585_x499072_y112072_s9_b4 Ljubljana (Levstikov trg)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T105_L18184_F18184:1585_x499072_y112072_s9_b4 |date=2017-07-29 }} * [http://www.geopedia.si/#T105_L18184_F18184:1584_x499072_y112072_s9_b4 Ljubljana (Stari trg)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T105_L18184_F18184:1584_x499072_y112072_s9_b4 |date=2017-07-29 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Josipa Jurčiča]] [[Kategorija:Dela leta 1866]] [[Kategorija:Slovenske povesti]] [[Kategorija:Knjige, po katerih so posneli film]] h0dlve8toa7mktncqo2qmgivuf71n99 0 232326 6749554 2110694 2026-09-12T09:28:41Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Barbo Waxensteini (plemiška rodbina)]] 6749554 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Barbo Waxensteini (plemiška rodbina)]] hury406st74ex5d65na6qodx9jdycjz 0 233116 6749349 6586296 2026-09-12T05:07:16Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Erbergi]] na [[Erbergi (plemiška rodbina)]] 6586296 wikitext text/x-wiki [[Slika:Volbenk Danijel Erberg.jpg|thumb|275px|Volbenk Danijel Erberg]] '''Erbergi''', plemiška rodbina na [[Kranjska|Kranjskem]], ki je bila leta 1688 povzdignjena v [[baron]]ski stan. Njeni člani so bili pomembni deželni in državni uradniki, eminentni pravniki, profesorji, ali pa so opravljali visoke cerkvene službe. Bili so [[mecen]]i kulture in umetnosti. Njihov [[Dvorec Dol|dvorec s parkom]] v [[Dol pri Ljubljani|Dolu pri Ljubljani]] je postal shajališče ljubljanskih plemičev in meščanov. V njem so zbrali bogato zbirko umetnostnih in naravoslovnih dragocenosti, veliko in raznoliko knjižnico ter arhiv. Po moški liniji so izumrli leta 1847. ==Korenine imajo na Kočevskem== Družina izhaja s [[Kočevje|Kočevskega]], kamor so v prvih desetletjih 14. stoletja [[Ortenburžani]] v sklopu [[Kočevarji|kolonizacije območja]] pripeljali [[Frankovska|frankovske]] in [[Turingija|turinške]] kmete. V Kočevju so se kot izobraženci uveljavili pod imenom Erber in zasedali visoke položaje kot so cesarski uradniki, župani in župniki. Adam Erber se npr. leta 1578 omenja kot cesarski carinski uradnik. Pavel Erber je leta 1605 umrl kot župnik in dekan v [[Judenburg]]u. Adamov sin Lenart, kočevski mestni sodnik, je leta 1668 prejel naziv [[vitez]]a, spremenil priimek v Erberg in velja za začetnika plemiške rodbine Erbergov. ==Baroni na Kranjskem== [[Slika:Skupinski portret družine barona Erberga.jpg|thumb|right|250px|''Skupinski portret družine barona Erberga'' (hrani [[Loški muzej]])]] Lenartov sin [[Janez Danijel Erberg|Janez Danijel]] je leta 1688 v okolici Ljubljane kupil gospostvi Dol in [[Grad Ostri vrh|Ostri vrh]] ([[Sostro]]) z [[Dvorec Dol|dvorcem v Dolu]], ki ga je takoj začel preurejati v svojo rezidenco. Dvorec so dograjevali in posodabljali njegovi nasledniki<ref>za Janezom Danijelom so bili gospodarji v Dolu Janez Benjamin (1716–1759), Volbenk Danijel (1759–1783), Jožef Kalasanc (1783–1843), Jožef Ferdinand (1843–1847), Marija (lastnica polovice 1847–1853), Antonija poročena Attems (1847–1882)</ref>, tako da je skupaj s parkom postal eno od kulturnih središč ljubljanskega plemstva in meščanstva. Erbergi so imeli posesti tudi drugod po Kranjskem, v [[Lož]]u, [[Smlednik]]u, [[Tržič]]u, [[Stara Loka|Stari Loki]], Ljubljani in drugod. Kot predstavniki novega plemstva, ki je zapolnilo praznino po odhodu [[Protestanti|protestantskih]] rodbin <ref>Cesar [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] je leta 1624 izdal odlok, da se morajo vsi protestantski plemiči v [[Notranja Avstrija|Notranji Avstriji]] vrniti v katoliško vero ali pa zapustiti deželo</ref>, so bili Erbergi zelo aktivni, tako v državnih kot v cerkvenih krogih. Bili so visoko izobraženi. Že kmalu so se sorodstveno povezali z znanimi in starimi kranjskimi plemiškimi rodbinami, tudi grofovskimi, [[Apfaltrerji]], [[Attemsi]], [[Gallensteini]] in [[Hohenwarti]]. Bili so člani [[Ljubljanska plemiška družba sv. Dizma|Dizmove bratovščine]] in njegovi soustanovitelji, ravno tako so bili med ustanovitelji [[Academia operosorum Labacensium|Akademije operozov]], bili so tudi člani Kmetijske družbe na Kranjskem. Za usluge v upravnih in sodnih službah je cesar [[Leopold I. Habsburški|Leopold I.]] leta 1714 Lenartova sinova, brata Janeza Danijela in Janeza Adama, in njune naslednike povzdignil v baronski stan, postali so baroni Erberg, plemeniti Dolski in Ostovrški (''Freiherrn Erberg zu Lusttal und Osterberg''). Erbergi so bili tesno povezani z [[jezuiti]], ki so leta 1597 v Ljubljani ustanovili [[Jezuitski kolegij v Ljubljani|kolegij]], ki je pomenil začetek visokega šolstva na Slovenskem. Erbegi so ustanovo finančno podpirali, njihovi otroci so se v njej šolali, nekateri so tam kasneje tudi poučevali kot profesorji, vodili tamkajšnjo knjižnico. [[Anton Erberg|Franc Anton Erberg]], jezuit, je bil rektor kolegija. Iz rodbine Erbergov sta izšla tudi dva [[misijonar]]ja: [[Volbenk Inocenc Erberg|Inocenc Wolfgang]] je bil misijonar v [[Paragvaj]]u in predstojnik misijonov ob reki [[Urugvaj (reka)|Uragvaj]]<ref>Slovenski pisatelj [[Drago Jančar]] je v romanu [[Katarina, pav in jezuit]] literarno upodobil njegov zgodbo</ref>, njegov nečak, sin sestre Suzane, sloviti [[Avguštin Hallerstein]], pa misijonar na Kitajskem; bil je astronom, matematik, izpopolnil kitajski koledar, cesar Čian Long (Qiánlóng) ga je za njegove zasluge povzdignil v mandarina. Erbergi so pozorno spremljali napredek na znanstvenem, umetnostnem in kulturnem področju. Kupovali so knjige, zbirali starine, in sledili modnim spremembam v arhitekturi. Tako je vnuk Janeza Danijela, baron Volbenk Danijel, najel arhitekta [[Matija Perski|Matijo Perskega]], da je okrog leta 1753 predelal tedaj še [[Renesansa|renesančni]] [[Dvorec Dol|dvorec v Dolu]] v povsem [[Barok|baročno]] podobo, stilno pa je dal urediti tudi grajski park. Bil je [[mecen]] baročnega slikarja [[Fortunat Bergant|Fortunata Berganta]]; znani so portreti barona, njegove žene in matere (danes v [[Narodna galerija Slovenije|Narodni galeriji]] v Ljubljani). Knjižnico je obogatil z objavami najpomembnejših naravoslovnih odkritij, fizikov [[Benjamin Franklin|Franklina]], [[Isaac Newton|Newtona]], [[Blaise Pascal|Pascala]], Musschenbroeka<ref>Pieter van Musschenbroek (1692–1761), nizozemski matematik, filozof, zdravnik, astronom</ref>. Pri papežu je celo zaprosil za dovoljenje, da bi lahko bral s strani Vatikana prepovedane knjige. Po odličnem znanju in izbranem okusu pa se je odlikoval zlasti Volbenkov sin baron [[Jožef Kalasanc Erberg|Jožef Kalasanc]], ki je bil v stiku z tedanjimi vodilnimi kranjskimi izobraženci, Breckerfeldom<ref name=«Breck«> Breckerfeld, Franc Anton, plemeniti (1739 | 1740–1806)</ref>, [[Jernej Kopitar|Kopitarjem]], [[Anton Tomaž Linhart|Linhartom]], [[Žiga Zois|Zoisom]], Suppantschichem, naravoslovcem [[Henrik Freyer|Freyerjem]], slikarjem [[Janez Potočnik (slikar)|Janezom Potočnikom]] in drugimi. Avstrijski cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] ga je leta 1808 poklical na Dunaj, da skupaj z ženo Jožefo Katarino iz rodu grofov Attemsov vzgajata njegove otroke. Ko se je baron leta 1815 vrnil domov v Dol, se je povsem posvetil urejanju svojih obsežnih zbirk umetnostnih predmetov (slike, grafike, kipi) in arhivskega gradiva (listine, dokumenti), povezanega s preteklostjo Kranjske ter seveda knjižnice. Sprva je zbirke hranil v sobanah dvorca. Ko pa so postale preobsežne, je dal zanje v grajskem parku postaviti dva [[Klasicizem|klasicistično]] oblikovana paviljona, V enem je bila knjižnica, v drugem pa je hranil preostale zbirke. Na novo pa je dal urediti tudi park v pravi botanični vrt z več kot 7.000 rastlinami, med katerimi so bili številni eksoti. V času [[Ljubljanski kongres|kongresa svete alianse v Ljubljani]], leta 1821, sta dvorec obiskala cesar Franc I. in njegova žena Karolina, omenja pa ga tudi [[Ivan Tavčar]] v romanu ''Izza kongresa''. Sin Jožefa Kalasanca, baron Jožef Ferdinand ni imel otrok. Z njim je rodbina leta 1847 po moški liniji izumrla. Zadnja članica družine je bila njegova sestra Antonija Katarina († 1882), ki se je poročila v družino svoje matere, grofovsko rodbino [[Attemsi|Attems]]. Tako so Attemsi podedovali dvorec in zbirke v njej. ==Privatni muzej, knjižnica in arhiv== Ob koncu življenja barona [[Jožef Kalasanc Erberg|Jožefa Kalasanca]] je bil dvorec Dol pravi zasebni muzej umetniških, naravoslovnih, etnografskih in tehnoloških predmetov in je imel izredno bogato in raznoliko knjižnico in arhiv. Umetniška zbirka je vsebovala dela Kranjcev ali takih, ki so na Kranjskem ustvarjali: slike [[Almanach]]a, [[Fortunat Bergant|Fortunata Berganta]], Herrleina, [[Janez Valentin Metzinger|Valentina Metzingerja]], [[Janez Potočnik (slikar)|Potočnika]], [[Giulio Quaglio|Quaglijeve]] freske in kipi npr. [[Francesco Robba|Francesca Robbe]]. V zbirki pa so bila tudi dela nekaterih res slovitih tujih mojstrov: [[Albrecht Dürer|Dürerja]], [[Tizian]]a, Renija<ref>Guido Reni (1575–1642), italijanski slikar</ref>, [[Peter Paul Rubens|Rubensa]], Donnerja<ref>Georg Raphael Donner (1693–1741), avstrijski kipar</ref>. Klasanc pa je umetnostni zbirki dodal še naravoslovno. K temu sta ga spodbujala svak, kranjski naravoslovec [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] in kustos kranjskega deželnega muzeja, botanik, zoolog in paleontolog [[Henrik Freyer]]. Nekaj zbirk mu je poklonil [[Žiga Zois]] (numizmatično, ornitološko, zbirko mineralov, grbov, portretov). Kalasanc je tako ustvaril pravi privatni muzej. Poleg tega je zbirka vsebovala še herbarije, orožje, nagačene živali, staro pohištvo, bakroreze. Dolska knjižnica je bila tematsko zelo raznolika, štela nad 7000 zvezkov. Že prvi lastnik, baron Janez Danijel, je zbral 650 knjig. Prav tako je bil vnet zbiratelj njegov brat, baron Janez Adam. Vnuk, baron Volbenk Danijel, je knjižnico tematsko razširil z znanstvenimi deli. Zbirko je dopolnil njegov sin baron Jožef Klasanc s knjigami in dokumenti povezanimi s Kranjsko. Svojo bogato zbirko je baronu prepustil leksikograf in topograf Franc Anton Breckerfeld<ref name=«Breck«/>; obsegala je leksikološko in genealoško gradivo ter gradivo za topografijo Kranjske za dodatek k [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi Vojvodine kranjske]]. Knjižnica je vsebovala dragocenosti kot so [[Glagolica|glagolski]] rokopisi iz 14. stoletja, molitvenik iz 14. stoletja, [[Albert Veliki|Albertus Magnus]] iz leta 1467, [[Inkunabula|inkunabule]], tiski slovenskih protestantik<ref>dela protestantskih piscev ali razprave o njih</ref> (vključno z [[Jurij Dalmatin|Dalmatinovo]] ''Biblijo'' in [[Primož Trubar|Trubarjevo]] ''Postilo''), redki starejši kranjski rokopisi in tiski, dela [[Janez Ludvik Schönleben|Janeza Ludvika Schönlebna]] in Janeza-Gotharda Lukančiča<ref>Lukančič plemeniti Hertenfels, Gothard-Janez (1665–1711)</ref>, ''[[Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma]]'', rokopisi [[Jezuitski kolegij v Ljubljani|ljubljanskega jezuitskega kolegija]], [[Valentin Vodnik|Vodnikove]] ''[[Lublanske novice]]''. Osnovo za arhiv so predstavljale listine in drugo arhivsko gradivo, ki se je nanašalo na gospostvi Dol in Ostri vrh in so ga Erbergi prevzeli ob nakupu od prejšnjih lastnikov. Načrtno ga je začel urejati že baron Janez Danijel, ki ga je razvrstil in oštevilčil. K temu so se pridružila pisma, rodovniki kranjskih plemiških rodbin, dokumenti, ki se nanašajo na cerkev, organizacijo šol, deželno upravo, sodišča itd. Baronu Klasancu so svoje družinske arhive zaupale tudi druge plemiške rodbine, s katerimi so bili Erbergi tudi v sorodstvu: [[Gallenbergi]], Neuhausi, Raigersfeldi. V času, ko je bil Dol v lasti grofov [[Attemsi|Attemsov]], sta prišla dolski arhiv in knjižnica polagoma v znanstveno evidenco. Vanj so dobili vpogled razni interesenti, kakor npr. [[Janez Bleiweis|Bleiweis]]. Po zaslugi grofa Žige Attemsa in staroste slovenskega muzealstva [[Karel Dežman|Karla Dežmana]] je prišel leta 1880 večji del knjižnice in arhiva za ceno 1.000 goldinarjev v last [[Rudolfinum, Ljubljana|deželnega muzeja]]; knjige se danes nahajajo v knjižnici [[Narodni muzej v Ljubljani|Narodnega muzeja v Ljubljani]], arhiv pa v [[Arhiv Republike Slovenije|Arhivu Slovenije]]. Umetniška dela so Atemsi ob prodaji dolskega dvorca deloma prodali, deloma pa so jih prenesli v svojo rezidenco v Podgori pri Gorici, kjer pa so bila, skupaj s palačo, med drugo svetovno vojno popolnoma uničena. ==Rodbinsko drevo Erbergov<ref>''Enciklopedija Slovenije 3'', str. 54</ref>== <div style="text-align:center;font-size:75%;margin-bottom:2em"> {{familytree/start}} {{familytree||||| aJ |aJ=Janez Erber}} {{familytree||||||)|-|-|-|.| }} {{familytree||||| bA | | bJA |bA=Adam Erber († 1626).<br> Žena Ivana Hofstetter |bJA=Janez Albert († 1639), <br>duhovnik}} {{familytree||||||)|-|-|-|.|}} {{familytree|||||cL| | cJA |cL=Lenart Erberg (1606–1691).<br> Ženi: 1. Rozina Kosler<br>Elizabeta Peer, plemenita Peernburg (†1683) |boxstyle_cL=background-color:#afa |cJA=Janez Adam (1609–1681), <br>duhovnik}} {{familytree||,|-|-|-|+|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.| }} {{familytree| dFJ | | dJD | | dJM| | dJ | | dJA |dFJ=(1.) Franc Jakob (1630–1690).<br>Žena Ana Marija Rattmannsperg |dJD=(2.) [[Janez Danijel Erberg|Janez Danijel]] (1647–1716).<br>Ženi: 1. Suzana Margareta Dinzl, plemenita Angerburg (1661–1699)<br>2. Marija Ana Apfaltern, vdova Rasp (~1667–1728) |dJM=Janez Matija (1657–?) |dJ=Jurij (1660–1715)<br>jezuit |dJA=Janez Adam (~1668–1721).<br>Ženi: 1. Ana Uršula, plemenita Petteneg (~1676–1714)<br>2. Jožefa Leopoldina, baronica Apfaltern (~1691–1764)}} {{familytree||!||||!||||,|-|-|-|v|-|-|-|+|-|-|-|-|.|}} {{familytree| eFJ |||!||| eVA | | eAG | | eBF|| | eMFG |eFJ=Franc Jožef (1662–?) |eVA=(1.) Volbenk Adam (1693–1754).<br>Žena Marija Ana, grofica Engelshaus (~1700–1770) |eAG=Anton Gothard (1700–1755) |eBF=(2.) Bernard Ferdinand (1718–1773),<br>jezuit |eMFG=Maksimilijan Franc Gotfrid (1719–1760)<br>Ženi:<br>Marija Jožefa, plemenita Egger († 1756)<br>2. Marija Frančiška, baronica Dienersperg}} {{familytree||,|-|-|-|+|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.||!|}} {{familytree| fFM | | fJR | | fJE| | fIW | | fFA | | fJB |!| fFM=Franc Mihael (1679–1760).<br>Žena Marija Renata, baronica Gallenstein (1684–1729) |fJR=Jožef Rihard (1685–1706) |fJE=Janez Ernest (1692–1717),<br>teolog |fIW=[[Volbenk Inocenc Erberg|Inocenc Wolfgang]] (1694–1766),<br>jezuit |fFA=[[Anton Erberg|Franc Anton Erberg]] (1695–1746),<br>jezuit |fJB=[[Janez Benjamin Erberg|Janez Benjamin]] (1699–1759),<br>pravnik}} {{familytree||)|-|-|-|v|-|-|-|.||||||||||,|-|-|-|(|}} {{familytree| gJJ | | gVD | | gFBG|||||||| gKMT | |gMJ |gJJ=Janez Jožef (1712–1787,<br>jezuit |gVD=Volbenk Danijel (1713–1783).<br>Žena Marija Ana, grofica Neuhaus (1744–1774) |gFBG=Ferdinand Benedikt Gabrijel (1722–1796),<br> |gKMT=(1.) Karolina Marija Terezija († 1756) |gMJ=Maksimilijana Jožefa († 1756)}} {{familytree||,|-|-|-|+|-|-|-|.|}} {{familytree| hM | | hJK | | hP |hM=Margareta (1764–1851).<br>Mož Franc, grof Hohenwart |hJK=[[Jožef Kalasanc Erberg|Jožef Kalasanc]] (1771–1843),<br>pravnik, kulturni zgodovinar.<br>Žena Jožefa Katarina, grofica Attems (1778–1847) |hP=Primitiva (1774–?).<br>Mož Jožef, baron Kaiserstein}} {{familytree||,|-|-|-|+|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.| }} {{familytree|iJF| | iMKA | | iK| | iE | |iAK |iJF=Jožef Ferdinand (1795–1847) |boxstyle_iJF=background-color:#faa |iMKA=Marija Katarina Alojzija (1797–1853) |iK=Karel (1798–1834)|gKMT=(1.) Karolina Marija Terezija († 1756) |iE=Elizabeta (1814–1835) |iAK=Antonija Katarina (1807–1882).<br>Mož Janez Ludvik, grof Attems}} {{familytree/end}} </div> ==Uveljavljeni člani rodbine Erbergov== *Pavel Erber († 1605) iz Kočevja. Leta 1601 je na [[Gradec|graški]] univerzi dosegel bakalavreat<ref>nekdaj najnižja akademska izobrazba</ref>. Umrl je kot župnik in dekan v [[Judenburg]]u. *Adam Erber, († 1626, Kočevje). Leta 1578 se omenja kot cesarski carinski uradnik (nakladnčar<ref name=«naklad«>nakladnica je listina, s katero se potrjuje sprejem blaga in njegova izročitev naslovniku</ref>). *Janez Albert Erber († 1639), doktor filozofije, župnik v Kočevju. *Janez Adam Erber (1609–1681) je bil kanonik v Steinzu (Avstrija), dekan kapitlja in župnik pri [[Stolnica sv. Štefana, Dunaj|sv. Štefanu na Dunaju]]. *Lenart Erberg (1606–1691), kočevski mestni sodnik. Leta 1668 je dobil naziv [[vitez]]a z imenom Erberg in velja za začetnika plemiške rodbine. *Franc Jakob Erberg (1630–1690), rojen v Kočevju. Študiral v [[Ingolstadt]]u in [[Gradec|Gradcu]], dosegel je doktorat iz prava in filozofije na graški univerzi, postal zapriseženi odvetnik kranjskega deželnega sodišča, deželni svetnik in vicedomski knjigovodja. Bil je tudi višji rudarski sodnik na kranjskem Goriškem in v celjski grofiji, tajnik in knjigovodja vicedomskega urada na Kranjskem in deželni svetnik, nekaj let tudi ''comes palatinus''. Izmed višjih sodnikov je bil prvi, ki je imel od 1674 pod svojo oblastjo vse rudnike kranjske dežele ter celjske in goriške grofije, izvzemši [[Rudnik Idrija|rudnik živega srebra v Idriji]]. Bil je član plemiške bratovščine sv. Dizme. *[[Janez Danijel Erberg]] (1647–1716) je bil doktor filozofije in prava. Leta 1685 je postal kranjski deželan, skupaj z bratom Janezom Adamom pa leta 1709 koroški deželan, 1714 sta oba dobila čast barona. Leta 1688 je kupil od Janeza Boltežarja Raspa gospostvi Dol in Ostri vrh in se od takrat imenoval ''zu Lusttal und Osterberg''. Od leta 1707 lastnik gospostev [[Lož]] in [[Smlednik]], skupaj z bratom Janezom Adamom pa 1711–1734 gospostev Altgutenberg in [[Tržič]]. Od leta 1693 je bil član Akademije operozov. *Janez Matija Erberg (1657–?), rojen v Kočevju. Postal je [[Kapucini|kapucin]] in dobil ime pater Leonardus. Kasneje je postal protestant in živel v [[Nürnberg]]u, kjer je izdal več bogoslovnih in slovničnih knjig, med njimi: ''Christliche Labung oder frisches Trostwasser gezogen aus dem Brunnen der Augsburg'' (1699), ''Monatlicher Italienisch-deutscher Commission und Faktor Spiegel'' (1702), ''Gramatica a la modo tedesco italiana?'' (1703). *Jurij Erberg (1660–1715), jezuit, filozof in teolog, je učil filozofijo in teologijo na jezuitskih kolegijih v Gorici, Linzu in Passauu. Bil je rektor jezuitskega kolegija v Budimpešti. Napisal je več pravnih del. Bil je član bratovščine Marijinega vnebovzetja v Ljubljani. *Janez Adam Erberg (1668–1721), rojen v Kočevju, umrl v Dolu. Na graški univerzi je doktoriral iz prava. Leta 1698 je postal visok carinski uradnik v Ljubljani (''Oberaufschlageinnehmer'', višji nakladničar<ref name=«naklad«/>). Bil je deželni svetnik. Leta 1714 sta z bratom Danijelom dobila zase in za potomce [[baron]]stvo. *Volbenk Adam Erberg (1693–1754) je študiral v [[Salzburg]]u. Bil je prisednik<ref name=«prised«>vsak od sodnikov, ki skupaj s predsednikom sestavljajo sodni zbor</ref> deželnega sodišča in dvorne pravde, deželni svetnik, od leta 1748 kresijski glavar v [[Novo mesto|Novem mestu]]. *Anton Gothard Erberg (1700–1755), rojen v Ljubljani, umrl v Novem mestu. V Rimu je doktoriral iz teologije. Postal je župnik v Krškem, leta 1729 mestni župnik in stolni [[kanonik]] v Ljubljani, leta 1741 prošt v Novem mestu. Bil je deželni odbornik. *[[Bernhard Ferdinand Erberg|Bernard Ferdinand Erberg]] (1718–1773), jezuit. Bil je profesor filozofije na jezuitskem kolegiju v Ljubljani, prefekt in knjižničar v terezijanišču na Dunaju. Napisal je dela iz zemljepisa in naravoslovja. *Maksimilijan Franc Gotfrid Erberg (1719–1760) je kot kresijski glavar v Novem mestu nasledil brata Volbenka Adama. *Franc Mihael Erberg (1679–1760), rojen in umrl v Ljubljani. Bil je prisednik<ref name=«prised«/> deželnega sodišča in dvorne pravde. *Janez Ernest Erberg (1692–1717), doktor teologije. Od leta 1715 je bil kanonik v Ljubljani. *[[Volbenk Inocenc Erberg|Inocenc Wolfgang Erberg]] (1694–1766), jezuit. Bil je misijonar v [[Paragvaj]]u, leta 1727 je izdal karto te dežele. *[[Anton Erberg|Franc Anton Erberg]] (1695–1746), jezuit. Bil je doktor filozofije, profesor etike, naravnega in cerkvenega prava ter filozofije na dunajski univerzi, profesor teoloških ved na graški univerzi in od leta 1744 rektor jezuitskega kolegija v Ljubljani. Izdal je več teoloških in filozofskih spisov ter delo ''Topographia ducatuum Carinthiae et Carnioliae'' (Dunaj, 1728). *[[Janez Benjamin Erberg]] (1699–1759) je sprva postal jezuit. Kasneje je izstopil iz jezuitskega reda in kot pravnik opravljal številne deželne in državne službe (1729 prisednik<ref name=«prised«/> deželnega sodišča, 1731 okrajnega sodišča, svetnik deželnega sodišča, 1740 asistent pri komercialni intendanci v Trstu, 1742 glavni deželni prejemnik). Leta 1716 je objavil razpravo ''Anathema astronomico sciathericum''. *Janez Jožef Erberg (1712–1787), jezuit, je bil 1780 apostolski protonotar. *Volbenk Danijel Erberg (1714–1783), rojen v Ljubljani, umrl v Dolu. Bil je prisednik<ref name=«prised«/> deželnega in okrajnega sodišča in cesarsko-kraljevi svetnik. V Dolu je na novo uredil park in stavbo. Njegov portret in portreta njegove žene Ane Marije in matere Terezije sodijo med najboljša dela slovenskega baročnega slikarja [[Fortunat Bergant|Fortunata Berganta]]. *Ferdinand Benedikt Gabrijel Erberg (1722–1796) je v Rimu doktoriral iz teologije. Leta 1744 posvečen za duhovnika je bil od 1746 ravnatelj v [[Gornji Grad|Gornjem Gradu]] in župnik na Stražah ([[Radmirje]]), od 1751 župnik v [[Moravče|Moravčah]], od 1760 kanonik v Ljubljani. *[[Jožef Kalasanc Erberg]] (1771–1843), pravnik, kulturni zgodovinar, zbiratelj starin in umetnin in mecen. Na Dunaju je končal pravo. Bil je v službi ljubljanskih stanov (1795–1808), nato z ženo Jožefino Attems na Dunaju vzgojitelj otrok cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca I.]] Po vrnitvi na Dol je dal tam zgraditi dva klasicistična paviljona in se posvečal izpopolnjevanju in urejanju svojih zbirk umetnin, naravoslovnih eksponatov, knjižnice in arhiva. *Jožef Ferdinand Erberg (1795–1847), rojen v Ljubljani, umrl na Dolu, zadnji moški potomec rodbine. Študiral je v terezijanišču na Dunaju, leta 1812 je končal tretji letnik filozofije in leta 1819 tretji letnik prava. Bil je v diplomatskih službah v [[Bern]]u, [[Torino|Torinu]], [[Firence|Firencah]], [[Kassel|Kasslu]] in [[Berlin]]u. Po smrti očeta, Jožefa Kalasanca, se je vrnil v Dol. Že leta 1839, ko je bil še v Kasslu, je bil član kranjske kmetijske družbe, 1846 je postal tudi član zgodovinskega društva v Ljubljani. ==Opombe== {{sklici|2}} ==Viri== * Savnik, Andrej: ''Plemiška rodbina baronov Erbergov in njihova bogata zbirka v dvorcu Dol pri Ljubljani''. Razstava v Slovanski knjižnici v Ljubljani, 16. 7.–6. 9. 2019. * {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Slovenije, zv. 3|last= |first= |authorlink= |year=1987–2002 |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn= |cobiss=17411 |page= |pages=54–55 |accessdate=}} * Kidrič, Francè: [https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi181767/ Erberg]. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi181767/#slovenski-biografski-leksikon (15. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg – 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925-1926. == Glej tudi == * [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Erbergi]] [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] rhw3xpk34798i1j8kiivk64b6tow5g6 0 236050 6749396 4682219 2026-09-12T05:12:24Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Puštalski]] na [[Puštalski (plemiška rodbina)]] 4682219 wikitext text/x-wiki '''Puštalski''' so [[plemič]]i, ki so živeli med [[13. stoletje|13.]] in [[16. stoletje|16. stoletjem]]. Svoj sedež so imeli v [[Puštal]]u v [[Puštalski grad|Puštalskem gradu]]. [[Slika:Castle Pustal 01.jpg|thumb|right|300px|Puštalski grad]] ==Začetki== Nastanek gospostva Puštalskih sega v začetek 13. stoletja, ko se v spisih pojavijo prvi Puštalski gospodi. Puštal je bil zelo zgodaj odtujen freisinški škofiji. Po rekonstrukciji zemlje naj bi bilo zemlje za tri [[huba|hube]] ([[kmetija|kmetije]]), pa je bila v letih [[1291]] in [[1318]] le ena v lasti freisinških škofov. Kot je zapisano v listini iz leta [[1295]], sta brata Konrad in Winther že takrat izzivala in povzročala težave škofu. Zato sta se morala, pod pretnjo izgube fevda, obvezati na poravnavo s škofom. ==Predstavniki== Prvi Puštalski se omenjajo v 13. stoletju: [[Oton de Purchstallo]], [[Marchlin de Purchstal]], [[Konrad Puštalski]] in [[Winther Puštalski]]. Konec 14. in v začetku 15. stoletja se omenjajo: [[Peterlein Puštalski|Peterlein]], [[Gal Puštalski|Gal]], [[Jurij Puštalski|Jurij]]. Pomembnejši predstavniki iz 15. in 16. stoletja so bili: [[Joahim Puštalski|Joahim]], [[Krištof Puštalski|Krištof]], [[Moric Puštalski|Moric]] in [[Jakob Puštalski|Jakob]]. ==Imetje== Po smrti zadnjega predstavnika Jakoba leta [[1598]] si iz površno pisanih fevdnih knjig niso mogli biti na jasnem, kaj vse pripada puštalskemu gospostvu. Puštalci več desetletij niso obnavljali [[fevd]]ne podelitve do freisinškega škofa zaradi trdnega stališča do škofove osebne navzočnosti pri tem dejanju. Po podatku iz leta [[1600]] je bil puštalski dvor vreden 12.000 goldinarjev. Poleg desetin na [[Kras]]u so mu pripadale še posamezne hube (kmetije); razen kmetije pri [[Sv. Ožbolt]]u so bile vse druge na območju Soršega polja, od katerih je le del ležal znotraj loškega deželskosodnega gospostva (1 v [[Hosta|Hosti]], 1 v [[Žabnica, Kranj|Žabnici]], 2 na [[Godešič]]u, 1 v [[Gorenja vas, Gorenja vas - Poljane|Gorenji vasi]]). Posest zunaj loškega ozemlja se je omejevala na hube v [[Draga, Škofja Loka|Dragi]] (1), [[Sora, Medvode|Sori]] (3) in [[Podreča|Podreči]] (2). Skoraj gotovo je bilo v gospostvo vključenih tudi 36 [[kajžar]]jev iz Puštala. ==Boj za dediščino== Zaradi nesporazuma med dediči in dolga 7.000 goldinarjev je puštalsko gospostvo zašlo v pravo krizo. Nekako si je leta [[1604]] pridobil polovico posesti loški trgovec z železom [[Lenart Kunstl]]. Ta del je sčasoma prešel na starološkega graščaka [[Mihael Papler|Mihaela Paplerja]], ki mu je sicer že leta 1604 pripadla šestina puštalskega imetja. Z leti je v ospredje stopil [[Andrej Paradeiser]], po materi vnuk Krištofa Puštalskega, oz. za njim [[Ana Marija Posarelli]] roj. Paradeiser. Ta je zopet združila skupaj vso puštalsko posest tudi tisto ki jo je predhodno pridobil Mihael Papler. V nasprotju s prejšnjimi Puštalci je leta [[1623]] ponovno prejela v [[fevd]] od freisinškega škofa. Dobila pa je še dve hubi v Podreči. Odslej se do konca 17. stoletja posest ni bistveno spreminjala. Ana Marija Posarelli je želela s fevdi oskrbeti sina [[Franc Posarelli|Franca]], vendar je ta vstopil v jezuitski red in umrl sredi štiridesetih let 17. stoletja. Z njim je izumrl moški rod družine Posarelli. Tako so puštalski fevdi pripadli [[Hans Taller|Hansu Tallerju]], sicer zetu Ane Marije Posarelli. Po njegovi smrti je imetje prešlo v last njegove vdove, nato pa sinu Hansu Jožefu. Ta je leta [[1670]] umrl in ni zapustil otrok, dediščina de pripadla otrokom njegove sestre, poročene Hohenwart. Leto kasneje ([[1671]]) je puštalsko gospostvo kupil [[Ferdinand Ernest Apfaltrer]]. ==Posestvo med 1671 in 1696== Nadaljevali so se tudi spori med Puštalskimi in freisinškim škofom, ker so mu kratili pravice fevdnega gospoda. Zato je škof poskušal leta 1671 odkupiti puštalske fevdne pravice. Ta prizadevanja so se vlekla do začetkov osemdesetih let, a so bila vsa prizadevaja zaman. Položaj se je spremenil šele, ko je puštalsko gospostvo leta [[1696]] kupil [[Marko Oblak]] in Puštalske nasledijo [[Oblak von Wolkensperg|Wolkenspergi]]. ==Glej tudi== * [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] ==Viri== * [[Pavle Blaznik|Blaznik, P.]] (1973): Škofja Loka in loško gospostvo 973-1973 - V Škofji Loki : Muzejsko društvo {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] r15whjyfznepcnhdq669dlux5ibhxo6 0 238334 6749499 2221624 2026-09-12T09:19:50Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Erbergi (plemiška rodbina)]] 6749499 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Erbergi (plemiška rodbina)]] igjbqk1lk96fo6rceshaddkpy89bnwk 0 238336 6749531 2221629 2026-09-12T09:24:46Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Brandisi (plemiška rodbina)]] 6749531 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Brandisi (plemiška rodbina)]] e6ypfq0z7g3y0ujbp4wuiw2v049d2vc 0 240667 6749337 6587028 2026-09-12T05:05:57Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Coroniniji]] na [[Coroniniji (plemiška rodbina)]] 6587028 wikitext text/x-wiki '''Coroniniji''' (koroníni), so [[italijani|italijanska]] [[plemič|plemiška]] rodbina, po izvoru iz [[Bergamo (pokrajina)|Bergama]] v [[Lombardija|Lombardiji]], ki se prvič omenja v [[12. stoletje|12. stoletju]]. Ob koncu [[15. stoletje|15. stoletja]] so se Coronini naselili v [[Furlanija|Furlaniji]] in [[Gorica|Gorici]]. Johannes Coroninus je imel tri sinove, začetnike treh družinskih vej: '''Ciprijan''' (1540-1610) [[Kromberk|kromberške]], Orfej (? -1593) [[tolmin]]ske in Marsilij (? - 1594) [[Šempeter pri Gorici|šempeterske]]. Leta 1687 so postali [[grof]]i [[Sveto rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]], še pred tem pa [[Goriška (grofija)|goriški]] (1604), [[Koroška (vojvodina)|koroški]] (1634), nato [[Štajerska (vojvodina)|štajerski]] (1697) in [[Kranjska|kranjski]] (1705) deželni gospodje. Polagoma je njihova zemljiška posest naraščala, ne le na Goriškem in Furlaniji pač pa tudi v drugih slovenskih in sosednjih deželah. Coronini so dosegli vplivna mesta v javnem in [[politika|političnem]] življenju: [[Janez Krstnik Coronini-Cronberg|Janez Krstnik]] (1794 - 1880) in njegov sin [[Franc Coronini]] iz šempeterske ter [[Alfred Coronini]] iz kromberške, ter na [[kultura|kulturnem]] področju: [[Rudolf Coronini|Rudolf]] in [[Karl Coronini]] prav tako iz kromberške veje.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{noble-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] ipvxg8fa6oai6tohpq3x8lehvuvm2jy 0 244622 6749408 5793192 2026-09-12T05:13:59Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Višnjegorski]] na [[Višnjegorski (plemiška rodbina)]] 5793192 wikitext text/x-wiki Grofje '''Višnjegorski''' ({{jezik-de|Herren von Weichselberg}} ali ''Weichselburg'') so bili do izumrtja v začetku 13. stoletja ena najpomebnejših plemiških rodbin na Slovenskem. == Zgodovina == Prvič se omenjajo leta 1136, ko so svoje posestvo [[Stična]] (Sitik) prepustili [[oglejski patriarhat|oglejskemu patriahartu]], ta pa je ustanovil [[Cistercijanski samostan Stična]]. Sklepajo, da so izvirali iz rodovine blažene [[Hema|Heme]] Breže-Selške. Najbolj znan med njimi je bil v zadnjih desetletjih 12. stoletja [[Albert Višnjegorski]], ki je vpadel celo preko Kolpe daleč v hrvaško ozemlje, vendar pa so ga zavrnili. Okoli leta 1200 je priključil [[Bela krajina|Belo krajino]] h [[Kranjska|Kranjski]], tako da je od takrat [[Kolpa]] od kočevskih gozdov pa do podnožja [[Gorjanci|Gorjancev]] postala mejna reka med Hrvaško in Kranjsko ter Bregana do izliva v Savo. Albert je umrl po letu 1209 kot zadnji svojega rodu. Albert je bil tudi povzdignjen v grofovski naziv, s čimer mu je bilo dano priznanje za njegovo sodelovanje v [[Tretja križarska vojna|tretji križarski vojni]] (1189-1192). == Posesti == Obsežne posesti (Alodi) Višnjegorskih so se nahajale razpršene v širokem pasu od [[Litija|Litije]] na severozahodu, Višnje gore in zgornjega toka reke Krke in na jugovzhodu do južnih in jugozahodnih pobočij Gorjancev. Na njihovih gradovih so bili grajski upravniki in ministeriali, ki se imenujejo po njihovih gospostvih. Ti gradovi in dvori ter gospostva so bili: * [[Grad Višnja Gora]], matični grad Višnjegorskih, * [[Dvor Zalog (Brajtenav)]] pri Novem mestu, * [[Grad Hohenau]], Mihovo na Gorjancih nad Šentjernejem, * [[Grad Hmeljnik]] pri Karteljevem, * [[Dvor Kronovo]], Dolenje Kronovo pri Novem mestu, * [[Grad Lihtenberk]] pri Litiji, * [[Grad Mehovo]], Podgrad * [[Grad Mokronog]], * [[Grad Mirna]], * [[Grad Prežek]], na Gorjancih * [[Grad Čretež]], Dolenje Laknice pri Mokronogu, * [[Grad Slepšek]] pri Mokronogu, * [[Grad Otočec]], * [[Grad Vernek]], * [[Grad Šumberk]]. == Viri == * Stopar, Ivan, 1987, ''Gradovi na Slovenskem'', Cankarjeva Založba *Jakič, Ivan, 2002, ''Sto gradov na Slovenskem'', Prešernova družba == Zunanje povezave == * [http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/dolenjska/v-1/visnja-gora1.php www.gradovi.si-VišnjaGora] * [http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/dolenjska/m-1/mehovo.php www.gradovi.si-Mehovo] * [http://www.novomesto.si/si/turizem/znamenitosti/gradovi/otocec/ Grad Otočec] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090608155456/http://www.novomesto.si/si/turizem/znamenitosti/gradovi/otocec/ |date=2009-06-08 }} * [http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/dolenjska/p-1/prezek1.php www.gradovi.si-Prežek] * [http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/dolenjska/ss-1/sumberk.php www.gradovi.si-Šumberk] {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Višnja Gora]] hcc5b30q6tp664jykncr5glcxek9uuf 0 251690 6749075 6741388 2026-09-11T12:10:52Z ~2026-45085-22 264465 /* V */ 6749075 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliških]] [[duhovnik]]ov''' vsebuje samo duhovnike – škofje so navedeni v [[Seznam slovenskih rimskokatoliških škofov|samostojnem seznamu]]. {{CompactTOC2}} == A == * [[Janez Abram|Janez Abram (1813)]] * [[Janez Abram (redovnik)|Janez Abram (1897)]] * [[Jože Abram]] * [[Luka Abram]] * [[France Ačko]] * [[Ivan Ahčin]] * [[Andrej Albrecht]] * [[Jakob Aleksič]] * [[Peter Aleš]] * [[Jurij Alič]] * [[Andrej Aljančič]] * [[Jakob Aljaž]] * [[Frančišek Ambrož]] * [[Bernard Ambrožič]] * [[Janez Ambrožič|Janez Ambrožič (1903)]] * [[Janez Ambrožič (1939)]] * [[Matjaž Ambrožič (cerkveni zgodovinar)|Matjaž Ambrožič]] * [[Andrej Andolšek]] * [[Frančišek Andrioli]] * [[Angelik iz Kranja]] * [[Jernej Arko]] * [[Mihael Arko]] * [[Janez Arlič]] * [[Janko Arnejc|Janko (Janez) Arnejc]] * [[Janez Jurij Arnež]] * [[Adolf Augustitš]] * [[Franc Avsec]] * [[Simon Ašič]] * [[Anton Aškerc]] * [[Adolf Augustitš]] * [[Franc Avsec]] * [[Urban Ažbe]] * [[Andrej Ažman]] * [[Janez Ažman]] * [[Ciril Ažman]] * [[Janez Ažman]] == B == * [[Jožef Bagari]] * [[Franc Ksaver Bajec]] * [[Ivan Bajec]] * [[Pavel Bajec]] * [[Anton Bajt]] * [[Matija Balažic]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ernest Bandelj]] * [[Anton Bankič (jezuit)|Anton Bankič (1814)]] * [[Anton Bankič (duhovnik)|Anton Bankič (1865)]] * [[Janko Barle]] * [[Baltazar Bartol]] * [[Jernej Basar]] * [[Jernej Bastiančič]] * [[Štefan Bastič]] * [[Ivan Baša]] * [[Jernej Basar]] * [[Andrej Batič (jezuit)|Andrej Batič]] * [[Angel Batič]] * [[Martin Bauzer]] * [[Anton Bedenčič]] * [[Janez Bedenčič]] * [[Venceslav Bele]] * [[Franc Belec]] * [[Ivan Belec]] * [[Ivan Belostenec]] * [[Janez Belej]] * [[Jožko Benedetič]] * [[Marko Benedik]] * [[Metod Benedik]] * [[Valentin Benedik]] * [[Josip Benkovič]] * [[Anton Berce]] * [[Branko Berce]] * [[Jožko Berce]] * [[Viktor Berce]] * [[Franc Bernik]] * [[Pavel Bernik]] * [[Valentin Bernik]] * [[Jožef Bernjak]] * [[Jože Bertoncelj (duhovnik)|Jože Bertoncelj]] * [[Blaž Bevk]] * [[Jožef Bevk]] * [[Franc Bezjak]] * [[Matija Bilban]] * [[Franc Bilc]] * [[Janez Bilc]] * [[Valentin Birtič]] * [[Milan Bizant]] * [[Franc Bizjak]] * [[Marko Blasutig]] * [[Franc Blažič]] * [[Franc Bleiweis]] * [[Rudolf Bogatec]] * [[Janez Bogovič]] * [[Andrej Bohinc (duhovnik)|Andrej Bohinc]] * [[Anton Bohinc]] * [[Jakob Bohinc]] * [[Peter Bohinjec]] * [[Karel Bolčina]] * [[Franc Bole]] * [[Janez Bonač]] * [[Ferdinand Bonča]] * [[Miro Friderik Bonča]] * [[Jožef Borovnjak]] * [[Alojz Božank]] * [[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] * [[Dušan Bratina]] (1914-2012) * [[Lojze Bratina]] * [[Pavel Bratina]] * [[Emerih Bratuša]] * [[Bogomil Brecelj]] * [[Dimitrij Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Jernej Brence (duhovnik)|Jernej Brence]] * [[Dimitrij Bregant]] * [[Ivan Brezavšček]] * [[Anton Breznik (1737–1793)|Anton Breznik (1737)]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik (1881)]] * [[Ivan Brezavšček]] * [[Franc Brlek]] * [[Ivan Brlek]] * [[Anton Brodnik]] * [[Janez Brodnik (duhovnik)|Janez Brodnik]] * [[Mirko Brumat]] * [[Rihard Brumat]] * [[Franc Brumnik (duhovnik)|Franc Brumnik]] * [[Peter Budin]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Mihael Bulovec]] * [[Ignacij Burgar]] * [[Jožef Burger]] * [[Jakob Burja]] * [[Peter Butkovič]] == C == * [[Oroslav Caf]] * [[Stanko Cajnkar]] * [[Valentin Cajnko]] * [[Ivan Camplin]] * [[Izidor Cankar]] * [[Karel Cankar]] * [[Jožef Čarič]] * [[Alojzij Carli]] * [[Jožef Cedermac]] * [[Štefan Cek]] * [[Emil Cenčič]] * [[Franc Cerar]] * [[Anton Cestnik]] * [[Branko Cestnik]] * [[Gašper Cigale]] * [[France Cigan]] * [[Ivan Cigan]] * [[Janez Cigler]] * [[Alojzij Cigoj]] * [[Leopold Cigoj]] * [[Kristijan Cuderman]] * [[Mirko Cuderman]] * [[Anton Cuffolo]] * [[Franc Cukala]] * [[Franc Cvar]] * [[Matija Cvetan]] * [[Franc Cvetko]] == Č == * [[Adolf Ivan Čadež]] * [[Anton Čadež]] * [[Lovrenc Čadež]] * [[Andrej Čebašek (duhovnik)|Andrej Čebašek]] * [[Andrej Čebul]] * [[Ivan Čebul]] * [[Avgust Čebulj]] * [[Jožef Čede]] * [[Jakob Čemažar]] * [[Bernard Čeferin]] * [[Franc Čepe]] * [[Tomaž Čerin]] * [[Jakob Černe]] * [[Venčeslav Černigoj]] * [[Anton Červ]] * [[Tone Česen]] * [[Karel Čigon]] * [[Matija Čiolič]] * [[Alojzij Čižek]] * [[Anton Čok]] * [[Vinko Čonč]] * [[Franton Črnigoj]] * [[Henrik Črnigoj]] * [[Otmar Črnilogar]] * [[Jožef Čuček]] * [[Silvester Čuk]] == D == * [[Jožef Dagarin]] * [[Peter Dajnko]] * [[Mihael Debeljak]] * [[Janez Debevec]] * [[Ivan Delpin]] * [[Josip Demšar]] * [[Ivan Dermastia]] * [[Juraj Dobrila]] * [[Jožef Dobrovec]] * [[Alojzij Dobrovoljc]] * [[Anton Dobrovoljc]] * [[Luka Dolenc]] * [[Anton Dolinar (skladatelj)|Anton Dolinar (1847)]] * [[Anton Dolinar (duhovnik)|Anton Dolinar (1894)]] * [[Franc Dolinar]] * [[Luka Dolinar]] * [[Frančišek Doljak]] * [[Jernej Dolžan]] * [[Anton Domicelj]] * [[Josip Dostal]] * [[Franc Dovnik]] * [[Josip Drobnič]] * [[Maksimilijan Držečnik]] * [[Anton Duhovnik]] * [[Anton Dular]] * [[France Dular]] == E == * [[Lambert Ehrlich]] * [[Martin Ehrlich]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Gregor Einspieler]] * [[Lambert Einspieler]] * [[Janez Krstnik Elersič]] * [[Anton Erjavec]] * [[Jožef Erker]] * [[Filip Jakob Erlah]] * [[Peter Eržen (duhovnik)|Peter Eržen]] == F == * [[Janez Fabijan]] * [[Silvester Fabijan]] * [[Valentin Fabri]] * [[Blaž Farčnik]] * [[Andrej Fekonja]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Lambert Ferčnik]] * [[Mirko Filej]] * [[Janez Filipič]] * [[Fran Saleški Finžgar]] * [[Janez Flis]] * [[Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld]] * [[Josip Fon (duhovnik)|Josip Fon]] * [[Andrej Foramiti]] * [[Matej Frelih]] * [[Vinko Frangež]] == G == * [[Mihael Gaber]] * [[Martin Gaberc]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Andrej Gabrovšek]] * [[Franc Gabrovšek]] * [[Klemen Gartner]] * [[Anton Gerbec]] * [[Albin Germek]] * [[Marko Glaser]] * [[Peter Pavel Glavar]] * [[Franc Glinšek]] * [[Felicijan Globočnik]] * [[Janez Globočnik]] * [[Roman Globokar]] * [[Jožef Godina]] * [[Matija Godina]] * [[Bernardin Godnič]] * [[Franc Godnič]] * [[Jožef Godnič (starejši)|Jožef Godnič (1851)]] * [[Jožef Godnič (mlajši)|Jožef Godnič (1884)]] * [[Januš Golec]] * [[Janez Goličnik]] * [[Jože Goličnik]] * [[Štefan Golja]] * [[Josip Golob]] * [[Martin Golob]] * [[Janez Gorkič]] * [[Martin Gorše]] * [[Franc Govekar (1883–1979)|Franc Govekar (1883)]] * [[Franc Govekar (1926–2012)|Franc Govekar (1926)]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Pankracij Gregorc]] * [[Anton Gregorčič]] * [[Jože Gregorič]] * [[Simon Gregorčič|Simon Gregorčič (1844)]] * [[Simon Gregorčič (mlajši)|Simon Gregorčič (1856)]] * [[Vekoslav Grmič]] * [[Milan Grlj]] * [[Josip Gruden]] * [[Karel Gržan]] * [[Jerko Gržinčič]] * [[Ambrož Guion]] * [[Paskval Gujon]] * [[Franc Guštin]] * [[Jožef Gutman]] == H == * [[Mihajlo Hardi]] (grkokatolik - unijat) * [[Gracijan Heric]] * [[Kalist Heric]] * [[Miha Herman]] * [[Peter Hicinger]] * [[Franc Hladnik]] * [[Josip Hohnjec]] * [[Franc Hozjan]] * [[Franc Hrastelj]] * [[Franc Hül]] * [[Kazimir Humar]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Gašpar Igl]] * [[Avgust Ipavec]] * [[Maks Ipavec]] * [[Marka Irmel]] * [[Franc Ivanetič]] * [[Adam Ivanoci]] * [[Ferenc Ivanoci]] == J == * [[Francis Jager]] * [[Ivan Jagodic]] * [[Jožef Jagodic]] * [[Dušan Jakomin]] * [[Janez Jalen]] * [[Karel Jamnik]] * [[Luka Jamnik]] * [[Janez Svetokriški]] * [[Dominik Janež]] * [[Janez Janžekovič]] * [[Jožef Janžekovič]] * [[Jurij Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Franc Jarc]] * [[Urban Jarnik]] * [[Placid Javornik]] * [[Janez Jenko]] * [[Valerijan Jenko]] * [[Luka Jeran]] * [[Frančišek Jere]] * [[Igor Jereb]] * [[Karel Jereb]] * [[Stanko Jericijo]] * [[Ivan Jerič]] * [[Anton Jerovšek]] * [[Josip Jerše]] * [[Maksimiljan Jezernik]] * [[Marijan Jezernik]] * [[Blaž Jezeršek]] * [[Jurij Jonke]] * [[Leopold Jurca]] * [[Jan Jurij]] == K == * [[Alojz Kačičnik]] * [[Milan Kadunc]] * [[Ciril Kandut]] * [[Filip Jakob Kafol]] * [[Andrej Kalan]] * [[Janez Kalan|Janez Evangelist Kalan]] * [[Janez Krstnik Kalan]] * [[Krištof Kandut]] * [[Frančišek Ksaver Karun]] * [[Josip Kastelic]] * [[Jakob Kavčič (kanonik)|Jakob Kaučič]] * [[Ivan Kaus]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Jakob Kavčič (kanonik)|Jakob Kavčič]] * [[Jožef Kek]] * [[Štefan Kemperle]] * [[Anton Kerčon]] * [[Jožef Kerčon]] * [[Albin Kjuder]] * [[Jožef Klekl (starejši)|Jožef Klekl (1874)]] * [[Jožef Klekl (mlajši)|Jožef Klekl (1879)]] * [[Andrej Klemenčič]] * [[Drago Klemenčič]] * [[Luka Klopčič]] * [[Karel Klun]] * [[Luka Knafelj]] * [[Milan Knep]] * [[Ivan Kobal (duhovnik)|Ivan Kobal]] * [[Lojze Kobal]] * [[Vinko Kobal]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Alojz Kocjančič]] * [[Zoran Kodela]] * [[Janez Kodrič]] * [[Josip Kogej]] * [[Jože Kokalj]] * [[Marjan Kokalj]] * [[Peter Kokotec (duhovnik)]] * [[Peter Kolar]] * [[Ivan Kolarič]] * [[Franc Kolenc]] * [[Friderik Kolšek]] * [[Marjan Komjanc]] * [[Janko Komljanec]] * [[Rudi Koncilja]] * [[Viktor Kopatin]] * [[Anton Korošec]] * [[Viktor Kos]] * [[Vladimir Kos]] * [[Franc Kosar]] * [[Franc Kosec]] * [[Angel Kosmač]] * [[Jože Košir (duhovnik)|Jože Košir]] * [[Jaroslav Kotnik]] * [[Edvard Kovač]] * [[Fran Kovačič]] * [[Jožef Kovačič]] * [[Martin Kovačič]] * [[Lojze Kozar]] * [[Lojze Kozar mlajši]] * [[Janez Kozinc]] * [[Borut Košir]] * [[Jožef Košič]] * [[Štefan Kožuh]] * [[Andrej Krajec]] * [[Silvin Krajnc]] * [[Slavko Krajnc (teolog)|Slavko Krajnc]] * [[Pavel Krajnik]] * [[Jože Krakar]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Frančišek Kralj]] * [[Ignacij Kralj]] * [[Janez Kranjc (duhovnik)|Janez Kranjc]] * [[Marko Kranjc]] * [[Franc Krašna]] * [[Jakob Krašna]] * [[Jože Krašovec]] * [[Stane Kregar]] * [[Janez Evangelist Krek]] * [[Anton Krempl]] * [[Janez Križaj]] * [[Ivan Križanič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Jože Krošl]] * [[Bogumil Krušič]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Anton Kuhn]] * [[Floriš Kühar]] * [[Štefan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] * [[Avguštin Kukovič]] * [[Franc Kulovec]] * [[France Kunstelj]] * [[Martin Kuralt]] * [[Robert Kuralt]] * [[Štefan Kušer]] (1910-2002) * [[Juri Küzmič]] * [[Peter Kvaternik]] == L == * [[Anton Lah]] * [[Avguštin Lah (teolog)|Avguštin Lah]] * [[Valentin Lah]] * [[Evgen Lampe]] * [[Frančišek Lampe]] * [[Janez Langerholz]] * [[Jožef Lap]] * [[Jožef Lapuh]] * [[Jožef Lapuh]] * [[Ivan Lavrenčič]] * [[Mario Lavrenčič]] * [[Primož Lavrenčič]] * [[Andrej Lavrin]] * [[Gregor Lavrinec]] * [[Josip Lavtižar]] * [[Anton Lazari]] * [[Albert Leban]] * [[Anton Legiša]] * [[Ignacij Lenček]] * [[Ladislav Lenček]] * [[Stanislav Lenič]] * [[Anton Lesjak]] * [[Urban Lesjak (duhovnik)|Urban Lesjak]] * [[Janez Lesnika]] * [[Jernej Levičnik]] * [[Andrej Likar (duhovnik)|Andrej Likar]] * [[Franc Linasi]] * [[Tadej Linasi]] * [[Matija Lipold]] * [[Simon Lorber]] * [[Matej Lotrič]] * [[Viljem Lovše]] * [[Franc Ksaver Lukman]] == M == * [[Janez Madon]] * [[Jožef Majcen]] * [[Janez Nepomuk Majnik]] * [[Ivan Mak]] * [[Franc Malalan]] * [[Jožef Malič]] * [[Matej Marcina]] * [[Josip Marinko]] * [[Marijan Markežič]] * [[Matej Markič]] * [[Ivan Markošek]] * [[Franc Markovič]] * [[Mitja Markovič]] * [[Jože Markuža]] * [[Janez Marolt]] * [[Jošt Andrej Martelanc]] * [[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] * [[Ivan Marija Marušič]] * [[Jožef Marušič]] * [[Romuald Marušič]] * [[Janez Maučec]] * [[Martin Matek]] * [[Ivan Matko]] * [[Jurij Matjašič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved (1862)]] * [[Anton Medved (1869–1910)|Anton Medved (1869)]] * [[Jernej Medved]] * [[Jožef Meglič]] * [[Franc Ksaver Mercina]] * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Mesar]] * [[Alojzij Meško]] * [[Franc Ksaver Meško]] * [[Jožef Meško]] * [[Franc Serafin Metelko|Fran(čišek)]] [[Franc Serafin Metelko|Serafin Metelko]] * [[Nikolaj Meznarič]] * [[Jožef Avguštin Meznerič]] * [[Anton Mežnarc]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Janez Mihelič]] * [[Leopold Mihelič]] * [[Ivo Miklavc]] * [[Jurij Miklavčič]] * [[Maks Miklavčič]] * [[Albert Miklavec]] * [[Janko Mikula]] * [[Ciril Milavec]] * [[Jožef Mirt]] * [[Ivan Mlakar (teolog)|Ivan Mlakar]] * [[Janko Mlakar]] * [[Anton Mlinar]] * [[Jože Mlinarič (duhovnik)]] * [[Štefan Modrinjak]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Vinko Močnik]] * [[Andrej Mozetič]] * [[Ivan Mozetič]] * [[Janez Mozetič]] * [[Štefan Mozetič]] * [[Peter Možina]] * [[Tomaž Mraz]] * [[Anton Mrkun]] * [[Valentin Müller]] * [[Silvester Murè]] == N == * [[Martin Naglič]] * [[Klement Naistoth]] * [[Anton Namre]] * [[Ivan Narat]] * [[Joahim Nastran]] * [[Matej Nastran]] * [[Franjo Neubauer]] * [[Urban Nežmah]] * [[Ferenc Novak]] * [[Janez Novak (župnik)|Janez Novak]] * Janez Novak (*1944), cistercijanski pater, stiški opat * [[Janez Novak (policijski vikar)]] * [[Josip Novak (duhovnik)|Josip Novak]] * [[Pavle Novak]] * [[Vincenc Novak]] == O == * [[Anton Oblak (duhovnik)|Anton Oblak]] * [[Alojzij Odar]] * [[Franc Ogradi]] * [[Mihael Omersa]] * [[Franc Omerza]] * [[Mihael Opeka]] * [[Anton Opetnik]] * [[Andrej Orehek]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Valentin Orožen]] * [[Lovrenc Osgnach]] * [[Gašper Otrin]] * [[Evstahij Ozimek]] * [[Jožef Ozmec]] * [[Anton Ožinger]] (1943–2019) == P == * [[Jože Pacek]] * [[Lenart Pachernecker]] * [[Miha Frančišek Paglovec]] * [[Anton Pahor]] * [[Jožef Pajek]] * [[Ivan Pajk]] * [[Matija Pak]] * [[Štefan Pauli]] * [[Janez Pavlin (misijonar)|Janez Pavlin]] * [[Jernej Pavlin]] * [[Vlado Pečnik]] * [[Jože Pegan]] * [[Anton Peric]] * [[Viktor Perkan]] * [[Pavel Perko]] * [[Ivan Perša]] * [[Davorin Petančič]] * [[Branko Petauer]] * [[Alojzij Peterlin]] * [[Henrik Peternel]] * [[Mihael Peternel]] * [[Janez Piber]] * [[Mihael Pikl]] * [[Gašpar Pilat]] * [[Jakob Pilat]] * [[Anton Pintar]] * [[Lovro Pintar]] * [[Franc Pirc]] * [[Andrej Pirš]] * [[Lado Piščanc]] * [[Gabrijel Planinšek]] * [[Janez Platiša]] * [[Jože Plut]] * [[Janez Podboj]] * [[Valentin Podgorc]] * [[Peter Podreka]] * [[Franc Tomaž Pogačnik]] * [[Janez Pogačnik]] * [[Lovrenc Pogačnik]] * [[Franc Pohajač]] * [[Janez Krizostom Pohlin]] * [[Jožef Pohlin]] * [[Marko Pohlin]] * [[Jožef Poklukar (mlajši)|Jožef Poklukar]] * [[Jožef Pokorn]] * [[Tone Polda]] * [[Martin Poredoš]] * [[Gašper Porenta]] * [[Blaž Potočnik]] * [[Ciril Potočnik]] * [[Marjan Potočnik]] * [[Jakob Prašnikar]] * [[Franc Prelc]] * [[Gašper Prelc]] * [[Matija Prelesnik]] * [[Anton Prešeren]] * [[Janez Krstnik Prešeren (pesnik)|Janez Krstnik Prešeren]] * [[Jože Prešeren (duhovnik)|Jože Prešeren]] * [[Jožef Prešeren]] * [[Jurij Prešeren (duhovnik)|Jurij Prešeren]] * [[Janez Avguštin Puhar]] * [[Franc Puncer (duhovnik)|Franc Puncer]] * [[Alfonz Požar]] == Q == * [[Marino Qualizza]] == R == * [[Božidar Raič]] * [[Jože Rajhman]] * [[Maksimilijan Leopold Rasp]] * [[Vendel Ratkovič]] * [[Matevž Ravnikar - Poženčan|Matevž Ravnikar]] * [[Slavko Rebec (duhovnik)]] * [[France Rebol]] * [[Andrej Recelj]] * [[Maksimilijan Redeskini]] * [[Ivan Rejec]] * [[Hijacint Repič]] * [[Anton Resen]] * [[Jožef Resen]] * [[Jožef Resnik]] * [[Franc Režonja]] * [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] * [[Damjan Ristić]] * [[Simon Robič]] * [[Janez Krstnik Rode]] * [[Gašper Rojko]] * [[Alojzij Rozman]] * [[Janez Rozman]] * [[Jožef Rozman (1801–1844)|Jožef Rozman (1801)]] * [[Jožef Rozman (1812–1874)|Jožef Rozman (1812)]] * [[Jožef Rozman (1870–1941)|Jožef Rozman (1870)]] * [[Gašper Rupnik]] * [[Tomaž Rutar]] == S == * [[Jakob Sabar]] * [[Janez Sajovic]] * [[Miran Sajovic]] * [[Jožef Sakovič]] * [[Ciril Sedej]] * [[Alojz Sardoč]] * [[Janez Sedej (duhovnik)|Janez Sedej]] * [[Nikolaj Sedej]] * [[Štefan Selmar]] * [[Severus Sever]] * [[Oskar Simčič]] * [[Franc Simonič (duhovnik)|Franc Simonič]] * [[Adam Skalar]] * [[Ivan Skuhala]] * [[Anton Slabe (duhovnik)|Anton Slabe]] * [[Stanislav Slatinek]] * [[Matej Slekovec]] * [[Janoš Slepec]] * [[Ludvik Sluga]] * [[Andrej Bernard Smolnikar]] * [[Luka Smolnikar]] * [[Andrej Smrekar]] * [[Janez Smrekar]] * [[Andrej Snoj]] * [[Benigen Snoj]] * [[Venčeslav Snoj]] * [[France Sodja]] * [[John Sonc]] * [[Ciril Sorč]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Valentin Stanič]] * [[Viktorin Stanič]] * [[Roman Starc]] * [[Avguštin Stegenšek]] * [[Jakob Stepišnik]] * [[Ivan Stibiel]] * [[Jožef Stibiel]] * [[Anton Strle]] * [[Ahacij Stržinar]] * [[Feliks Suk]] * [[Janez Sumper]] * [[Blaž Sušnik]] * [[Ivan Sušec]] * [[Bernardin Sušnik|Bernardin (Jurij) Sušnik]] * [[Ivan Sušnik]] * [[Jožef Sušnik]] * [[Ivan Svetina (duhovnik)|Ivan Svetina]] * [[Frančišek Svetličič]] == Š == * [[Ivan Šašelj]] * [[Franc Šbül]] * [[Virgil Šček]] * [[Marijan Šef]] * [[Vinko Šega]] * [[Franc Serafin Šegula]] * Andrej Šegula<ref>{{Navedi splet|title=Teološka fakulteta Ljubljana|url=https://www.teof.uni-lj.si/fakulteta/zaposleni/profil/andrej-segula|website=www.teof.uni-lj.si|accessdate=2025-10-29|language=sl-SI|first=Teološka fakulteta|last=Ljubljana}}</ref> * [[Anton Šinkar]] * [[Matija Šinko]] * [[Matej Škerbec]] * [[Matija Škerbec]] * [[Lojze Škerl]] * [[Janez Šket]] * [[Janko Škraban]] * [[Ludvik Škufca]] * [[Miro Šlibar]] * [[Janez Kapistran Šmuc]] * [[Jakob Šolar]] * [[Henrik Šonc]] * [[Peter Šorli]] * [[Vendelin Špendov]] * [[Marko Šraml]] * [[Franc Štiglic]] * [[Simon Štihec]] * [[Anton Štrancar]] * [[France Jaroslav Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (duhovnik)|Ivan Štrukelj]] * [[Ivan Štuhec]] * [[Janez Šubic (duhovnik)|Janez Šubic]] * [[Frančišek Saleški Šušteršič]] * [[Venceslav Šušteršič]] * [[Franc Švara]] == T == * [[Andrej Tabaj]] * [[Ivan Tabaj]] * [[Baltazar Tavčar]] * [[Janez Tavčar (duhovnik)|Janez Tavčar]] * [[Franc Tement]] * [[Mavricij Teraš]] * [[Filip Terčelj]] * [[Avguštin Ternovšek]] * [[Filip Terpin]] * [[Matej Tomazin]] * [[Ivan Tomažič (1885–1943)|Ivan Tomažič (1885)]] * [[Ivan Tomažič (1919–2014)|Ivan Tomažič (1919)]] * [[Matija Tomc]] * [[Jože Tominc]] * [[Angelik Tominec]] * [[Roman Tominec]] * [[Franc Toplak (duhovnik)|Franc Toplak]] * [[Mihael Toroš]] * [[Franc Tovornik]] * [[Valentin Tratnik]] * [[Franc Treiber]] * [[Ivan Trinko]] * [[Alojzij Trontelj]] * [[Bogomir Trošt]] * [[Jože Trošt]] * [[Filip Trpin]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Janez Trstenjak]] * [[Primož Trubar]] * [[Jurij Matej Trunk]] * [[Ivan Tul]] * [[Janž Tulščak]] * [[Janez Turinek]] * [[Srečko Turk]] * [[Josip Turk (duhovnik)|Josip Turk]] * [[Peter Turk (misijonar)|Peter Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Leopold Turšič]] * [[Kerubin Tušek]] == U == * [[Anton Udrih]] * [[Anton Ukmar (1796–1877)|Anton Ukmar (1796)]] * [[Anton Ukmar (1805–1897)|Anton Ukmar (1805)]] * [[Jakob Ukmar]] * [[Jurij Ukmar]] * [[Jožef Ulaga (1815–1892)|Jožef Ulaga (1815)]] * [[Jožef Ulaga (1826–1881)|Jožef Ulaga (1826)]] * [[Mihael Umek]] * [[Franc Urbanija]] * [[France Urbanija]] * [[Anton Urbas]] * [[Andrej Urek]] * [[Peter Urh]] * [[Andrej Anton Uršič]] * [[Jernej Uršič]] * [[Aleš Ušeničnik]] * [[Franc Ušeničnik]] == V == * [[Jožef Varga]] * [[Sebastijan Valentan]] * [[Cvetko Valič]] * [[Štefan Varga]] * [[Vinko Vegelj]] * [[Janez Veider]] * [[Mirko Vekjet]] * [[Jože Vengust]] * [[Marko Veršič]] * [[Matija Vertovec]] * [[Vital Vider]] * [[Martin Vidovič]] * [[Simon Vilfan]] * [[Jože Vinkovič]] * [[Štefan Vinkovič]] * [[Jožef Virk]] * [[Rafko Vodeb]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Janez Vodopivec]] * [[Vinko Vodopivec]] * [[Lovro Vogrin]] * [[Anton Vogrinec]] * [[Jernej Voh]] * [[Jakob Volčič]] * [[Janez Volčič]] * [[Franc Vončina]] * [[Joža Vovk]] * [[Franc Vovko]] * [[Ivan Vošnjak]] * [[Maksimilijan Vraber]] * [[Anton Vramec|Antol Vramec]] * [[Franc Vrhunc]] * [[Stanko Vrtovec]] * [[Venčeslav Vrtovec]] == W == * [[Emil Wester]] * [[Anton Wolf (duhovnik)|Anton Wolf]] * [[Matevž Wolf]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Janez Zabukovec]] * [[Jožef Zabukovšek]] * [[Gregor Zafošnik]] * [[Mihael Zagajšek]] * [[Dizma Zakotnik]] * [[Vinko Zaletel]] * [[Janez Zalokar]] * [[Andrej Zamejic]] * [[Mansuetus Zangerl]] * [[John Zaplotnik]] * [[Feliks Zavodnik]] * [[Alojz Zavolovšek]] * [[Izidor Završnik]] * [[Anton Zdešar]] * [[Ivan Zelko]] * [[Matija Zemljič]] * [[Josip Zidanšek (duhovnik)|Josip Zidanšek]] * [[Franc Zmazek]] * [[Avguštin Zlobec]] * [[Franc Zlobec]] * [[Salvator Zobec]] * [[Martin Zlobko]] * [[Vinko Zor]] * [[Anton Zore]] * [[Ivan Nepomuk Zore]] * [[Janez Evangelist Zore]] * [[Franc Zorec]] * [[Hilarij Zorn]] * [[Mirko Zorn]] * [[Jože Zrim]] * [[Božo Zuanella]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jožef Zupan]] * [[Jurij Zupan]] * [[Simon Zupan]] * [[Anton Zupančič]] * [[Janez Zupančič (duhovnik)|Janez Zupančič]] * [[Janez Zupet]] == Ž == * [[Lojze Jože Žabkar]] * [[Janko Žagar]] * [[Anton Žakelj]] * [[Jurij Žehel]] * [[Avgust Žele]] * [[Jožef Žemlja]] * [[Štefan Žemlič]] * [[Stanko Žerjal]] * [[Viljem Žerjal]] * [[Josip Žičkar]] * [[Anton Žilavec]] * [[Marijan Živic]] * [[Stanko Živic]] * [[Marko Žižek]] * [[Anton Žgur]] * [[Rudolf Žgur]] * [[Ivan Krstnik Žibert]] * [[Franc Žigon]] * [[Ignacij Žitnik]] * [[Franc Žličar]] * [[Ivan Žličar]] * [[Anton Žlogar (duhovnik)|Anton Žlogar]] * [[Andrej Žnidarčič (duhovnik)|Andrej Žnidarčič]] * [[Janez Žurga]] * [[Hieronim Žveglič]] * [[Niko Žvokelj]] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] * [[Seznam slovenskih verskih osebnosti]] * [[Seznam slovenskih teologov]] * [[seznam slovenskih misijonarjev]] {{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami slovenskih rimskokatoliških duhovnikov| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Rimskokatoliški duhovniki]] co70wz01rd39lfnqv59tzobnw0efcpn 6749078 6749075 2026-09-11T12:14:25Z ~2026-45085-22 264465 /* V */ 6749078 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliških]] [[duhovnik]]ov''' vsebuje samo duhovnike – škofje so navedeni v [[Seznam slovenskih rimskokatoliških škofov|samostojnem seznamu]]. {{CompactTOC2}} == A == * [[Janez Abram|Janez Abram (1813)]] * [[Janez Abram (redovnik)|Janez Abram (1897)]] * [[Jože Abram]] * [[Luka Abram]] * [[France Ačko]] * [[Ivan Ahčin]] * [[Andrej Albrecht]] * [[Jakob Aleksič]] * [[Peter Aleš]] * [[Jurij Alič]] * [[Andrej Aljančič]] * [[Jakob Aljaž]] * [[Frančišek Ambrož]] * [[Bernard Ambrožič]] * [[Janez Ambrožič|Janez Ambrožič (1903)]] * [[Janez Ambrožič (1939)]] * [[Matjaž Ambrožič (cerkveni zgodovinar)|Matjaž Ambrožič]] * [[Andrej Andolšek]] * [[Frančišek Andrioli]] * [[Angelik iz Kranja]] * [[Jernej Arko]] * [[Mihael Arko]] * [[Janez Arlič]] * [[Janko Arnejc|Janko (Janez) Arnejc]] * [[Janez Jurij Arnež]] * [[Adolf Augustitš]] * [[Franc Avsec]] * [[Simon Ašič]] * [[Anton Aškerc]] * [[Adolf Augustitš]] * [[Franc Avsec]] * [[Urban Ažbe]] * [[Andrej Ažman]] * [[Janez Ažman]] * [[Ciril Ažman]] * [[Janez Ažman]] == B == * [[Jožef Bagari]] * [[Franc Ksaver Bajec]] * [[Ivan Bajec]] * [[Pavel Bajec]] * [[Anton Bajt]] * [[Matija Balažic]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ernest Bandelj]] * [[Anton Bankič (jezuit)|Anton Bankič (1814)]] * [[Anton Bankič (duhovnik)|Anton Bankič (1865)]] * [[Janko Barle]] * [[Baltazar Bartol]] * [[Jernej Basar]] * [[Jernej Bastiančič]] * [[Štefan Bastič]] * [[Ivan Baša]] * [[Jernej Basar]] * [[Andrej Batič (jezuit)|Andrej Batič]] * [[Angel Batič]] * [[Martin Bauzer]] * [[Anton Bedenčič]] * [[Janez Bedenčič]] * [[Venceslav Bele]] * [[Franc Belec]] * [[Ivan Belec]] * [[Ivan Belostenec]] * [[Janez Belej]] * [[Jožko Benedetič]] * [[Marko Benedik]] * [[Metod Benedik]] * [[Valentin Benedik]] * [[Josip Benkovič]] * [[Anton Berce]] * [[Branko Berce]] * [[Jožko Berce]] * [[Viktor Berce]] * [[Franc Bernik]] * [[Pavel Bernik]] * [[Valentin Bernik]] * [[Jožef Bernjak]] * [[Jože Bertoncelj (duhovnik)|Jože Bertoncelj]] * [[Blaž Bevk]] * [[Jožef Bevk]] * [[Franc Bezjak]] * [[Matija Bilban]] * [[Franc Bilc]] * [[Janez Bilc]] * [[Valentin Birtič]] * [[Milan Bizant]] * [[Franc Bizjak]] * [[Marko Blasutig]] * [[Franc Blažič]] * [[Franc Bleiweis]] * [[Rudolf Bogatec]] * [[Janez Bogovič]] * [[Andrej Bohinc (duhovnik)|Andrej Bohinc]] * [[Anton Bohinc]] * [[Jakob Bohinc]] * [[Peter Bohinjec]] * [[Karel Bolčina]] * [[Franc Bole]] * [[Janez Bonač]] * [[Ferdinand Bonča]] * [[Miro Friderik Bonča]] * [[Jožef Borovnjak]] * [[Alojz Božank]] * [[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] * [[Dušan Bratina]] (1914-2012) * [[Lojze Bratina]] * [[Pavel Bratina]] * [[Emerih Bratuša]] * [[Bogomil Brecelj]] * [[Dimitrij Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Jernej Brence (duhovnik)|Jernej Brence]] * [[Dimitrij Bregant]] * [[Ivan Brezavšček]] * [[Anton Breznik (1737–1793)|Anton Breznik (1737)]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik (1881)]] * [[Ivan Brezavšček]] * [[Franc Brlek]] * [[Ivan Brlek]] * [[Anton Brodnik]] * [[Janez Brodnik (duhovnik)|Janez Brodnik]] * [[Mirko Brumat]] * [[Rihard Brumat]] * [[Franc Brumnik (duhovnik)|Franc Brumnik]] * [[Peter Budin]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Mihael Bulovec]] * [[Ignacij Burgar]] * [[Jožef Burger]] * [[Jakob Burja]] * [[Peter Butkovič]] == C == * [[Oroslav Caf]] * [[Stanko Cajnkar]] * [[Valentin Cajnko]] * [[Ivan Camplin]] * [[Izidor Cankar]] * [[Karel Cankar]] * [[Jožef Čarič]] * [[Alojzij Carli]] * [[Jožef Cedermac]] * [[Štefan Cek]] * [[Emil Cenčič]] * [[Franc Cerar]] * [[Anton Cestnik]] * [[Branko Cestnik]] * [[Gašper Cigale]] * [[France Cigan]] * [[Ivan Cigan]] * [[Janez Cigler]] * [[Alojzij Cigoj]] * [[Leopold Cigoj]] * [[Kristijan Cuderman]] * [[Mirko Cuderman]] * [[Anton Cuffolo]] * [[Franc Cukala]] * [[Franc Cvar]] * [[Matija Cvetan]] * [[Franc Cvetko]] == Č == * [[Adolf Ivan Čadež]] * [[Anton Čadež]] * [[Lovrenc Čadež]] * [[Andrej Čebašek (duhovnik)|Andrej Čebašek]] * [[Andrej Čebul]] * [[Ivan Čebul]] * [[Avgust Čebulj]] * [[Jožef Čede]] * [[Jakob Čemažar]] * [[Bernard Čeferin]] * [[Franc Čepe]] * [[Tomaž Čerin]] * [[Jakob Černe]] * [[Venčeslav Černigoj]] * [[Anton Červ]] * [[Tone Česen]] * [[Karel Čigon]] * [[Matija Čiolič]] * [[Alojzij Čižek]] * [[Anton Čok]] * [[Vinko Čonč]] * [[Franton Črnigoj]] * [[Henrik Črnigoj]] * [[Otmar Črnilogar]] * [[Jožef Čuček]] * [[Silvester Čuk]] == D == * [[Jožef Dagarin]] * [[Peter Dajnko]] * [[Mihael Debeljak]] * [[Janez Debevec]] * [[Ivan Delpin]] * [[Josip Demšar]] * [[Ivan Dermastia]] * [[Juraj Dobrila]] * [[Jožef Dobrovec]] * [[Alojzij Dobrovoljc]] * [[Anton Dobrovoljc]] * [[Luka Dolenc]] * [[Anton Dolinar (skladatelj)|Anton Dolinar (1847)]] * [[Anton Dolinar (duhovnik)|Anton Dolinar (1894)]] * [[Franc Dolinar]] * [[Luka Dolinar]] * [[Frančišek Doljak]] * [[Jernej Dolžan]] * [[Anton Domicelj]] * [[Josip Dostal]] * [[Franc Dovnik]] * [[Josip Drobnič]] * [[Maksimilijan Držečnik]] * [[Anton Duhovnik]] * [[Anton Dular]] * [[France Dular]] == E == * [[Lambert Ehrlich]] * [[Martin Ehrlich]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Gregor Einspieler]] * [[Lambert Einspieler]] * [[Janez Krstnik Elersič]] * [[Anton Erjavec]] * [[Jožef Erker]] * [[Filip Jakob Erlah]] * [[Peter Eržen (duhovnik)|Peter Eržen]] == F == * [[Janez Fabijan]] * [[Silvester Fabijan]] * [[Valentin Fabri]] * [[Blaž Farčnik]] * [[Andrej Fekonja]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Lambert Ferčnik]] * [[Mirko Filej]] * [[Janez Filipič]] * [[Fran Saleški Finžgar]] * [[Janez Flis]] * [[Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld]] * [[Josip Fon (duhovnik)|Josip Fon]] * [[Andrej Foramiti]] * [[Matej Frelih]] * [[Vinko Frangež]] == G == * [[Mihael Gaber]] * [[Martin Gaberc]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Andrej Gabrovšek]] * [[Franc Gabrovšek]] * [[Klemen Gartner]] * [[Anton Gerbec]] * [[Albin Germek]] * [[Marko Glaser]] * [[Peter Pavel Glavar]] * [[Franc Glinšek]] * [[Felicijan Globočnik]] * [[Janez Globočnik]] * [[Roman Globokar]] * [[Jožef Godina]] * [[Matija Godina]] * [[Bernardin Godnič]] * [[Franc Godnič]] * [[Jožef Godnič (starejši)|Jožef Godnič (1851)]] * [[Jožef Godnič (mlajši)|Jožef Godnič (1884)]] * [[Januš Golec]] * [[Janez Goličnik]] * [[Jože Goličnik]] * [[Štefan Golja]] * [[Josip Golob]] * [[Martin Golob]] * [[Janez Gorkič]] * [[Martin Gorše]] * [[Franc Govekar (1883–1979)|Franc Govekar (1883)]] * [[Franc Govekar (1926–2012)|Franc Govekar (1926)]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Pankracij Gregorc]] * [[Anton Gregorčič]] * [[Jože Gregorič]] * [[Simon Gregorčič|Simon Gregorčič (1844)]] * [[Simon Gregorčič (mlajši)|Simon Gregorčič (1856)]] * [[Vekoslav Grmič]] * [[Milan Grlj]] * [[Josip Gruden]] * [[Karel Gržan]] * [[Jerko Gržinčič]] * [[Ambrož Guion]] * [[Paskval Gujon]] * [[Franc Guštin]] * [[Jožef Gutman]] == H == * [[Mihajlo Hardi]] (grkokatolik - unijat) * [[Gracijan Heric]] * [[Kalist Heric]] * [[Miha Herman]] * [[Peter Hicinger]] * [[Franc Hladnik]] * [[Josip Hohnjec]] * [[Franc Hozjan]] * [[Franc Hrastelj]] * [[Franc Hül]] * [[Kazimir Humar]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Gašpar Igl]] * [[Avgust Ipavec]] * [[Maks Ipavec]] * [[Marka Irmel]] * [[Franc Ivanetič]] * [[Adam Ivanoci]] * [[Ferenc Ivanoci]] == J == * [[Francis Jager]] * [[Ivan Jagodic]] * [[Jožef Jagodic]] * [[Dušan Jakomin]] * [[Janez Jalen]] * [[Karel Jamnik]] * [[Luka Jamnik]] * [[Janez Svetokriški]] * [[Dominik Janež]] * [[Janez Janžekovič]] * [[Jožef Janžekovič]] * [[Jurij Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Franc Jarc]] * [[Urban Jarnik]] * [[Placid Javornik]] * [[Janez Jenko]] * [[Valerijan Jenko]] * [[Luka Jeran]] * [[Frančišek Jere]] * [[Igor Jereb]] * [[Karel Jereb]] * [[Stanko Jericijo]] * [[Ivan Jerič]] * [[Anton Jerovšek]] * [[Josip Jerše]] * [[Maksimiljan Jezernik]] * [[Marijan Jezernik]] * [[Blaž Jezeršek]] * [[Jurij Jonke]] * [[Leopold Jurca]] * [[Jan Jurij]] == K == * [[Alojz Kačičnik]] * [[Milan Kadunc]] * [[Ciril Kandut]] * [[Filip Jakob Kafol]] * [[Andrej Kalan]] * [[Janez Kalan|Janez Evangelist Kalan]] * [[Janez Krstnik Kalan]] * [[Krištof Kandut]] * [[Frančišek Ksaver Karun]] * [[Josip Kastelic]] * [[Jakob Kavčič (kanonik)|Jakob Kaučič]] * [[Ivan Kaus]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Jakob Kavčič (kanonik)|Jakob Kavčič]] * [[Jožef Kek]] * [[Štefan Kemperle]] * [[Anton Kerčon]] * [[Jožef Kerčon]] * [[Albin Kjuder]] * [[Jožef Klekl (starejši)|Jožef Klekl (1874)]] * [[Jožef Klekl (mlajši)|Jožef Klekl (1879)]] * [[Andrej Klemenčič]] * [[Drago Klemenčič]] * [[Luka Klopčič]] * [[Karel Klun]] * [[Luka Knafelj]] * [[Milan Knep]] * [[Ivan Kobal (duhovnik)|Ivan Kobal]] * [[Lojze Kobal]] * [[Vinko Kobal]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Alojz Kocjančič]] * [[Zoran Kodela]] * [[Janez Kodrič]] * [[Josip Kogej]] * [[Jože Kokalj]] * [[Marjan Kokalj]] * [[Peter Kokotec (duhovnik)]] * [[Peter Kolar]] * [[Ivan Kolarič]] * [[Franc Kolenc]] * [[Friderik Kolšek]] * [[Marjan Komjanc]] * [[Janko Komljanec]] * [[Rudi Koncilja]] * [[Viktor Kopatin]] * [[Anton Korošec]] * [[Viktor Kos]] * [[Vladimir Kos]] * [[Franc Kosar]] * [[Franc Kosec]] * [[Angel Kosmač]] * [[Jože Košir (duhovnik)|Jože Košir]] * [[Jaroslav Kotnik]] * [[Edvard Kovač]] * [[Fran Kovačič]] * [[Jožef Kovačič]] * [[Martin Kovačič]] * [[Lojze Kozar]] * [[Lojze Kozar mlajši]] * [[Janez Kozinc]] * [[Borut Košir]] * [[Jožef Košič]] * [[Štefan Kožuh]] * [[Andrej Krajec]] * [[Silvin Krajnc]] * [[Slavko Krajnc (teolog)|Slavko Krajnc]] * [[Pavel Krajnik]] * [[Jože Krakar]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Frančišek Kralj]] * [[Ignacij Kralj]] * [[Janez Kranjc (duhovnik)|Janez Kranjc]] * [[Marko Kranjc]] * [[Franc Krašna]] * [[Jakob Krašna]] * [[Jože Krašovec]] * [[Stane Kregar]] * [[Janez Evangelist Krek]] * [[Anton Krempl]] * [[Janez Križaj]] * [[Ivan Križanič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Jože Krošl]] * [[Bogumil Krušič]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Anton Kuhn]] * [[Floriš Kühar]] * [[Štefan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] * [[Avguštin Kukovič]] * [[Franc Kulovec]] * [[France Kunstelj]] * [[Martin Kuralt]] * [[Robert Kuralt]] * [[Štefan Kušer]] (1910-2002) * [[Juri Küzmič]] * [[Peter Kvaternik]] == L == * [[Anton Lah]] * [[Avguštin Lah (teolog)|Avguštin Lah]] * [[Valentin Lah]] * [[Evgen Lampe]] * [[Frančišek Lampe]] * [[Janez Langerholz]] * [[Jožef Lap]] * [[Jožef Lapuh]] * [[Jožef Lapuh]] * [[Ivan Lavrenčič]] * [[Mario Lavrenčič]] * [[Primož Lavrenčič]] * [[Andrej Lavrin]] * [[Gregor Lavrinec]] * [[Josip Lavtižar]] * [[Anton Lazari]] * [[Albert Leban]] * [[Anton Legiša]] * [[Ignacij Lenček]] * [[Ladislav Lenček]] * [[Stanislav Lenič]] * [[Anton Lesjak]] * [[Urban Lesjak (duhovnik)|Urban Lesjak]] * [[Janez Lesnika]] * [[Jernej Levičnik]] * [[Andrej Likar (duhovnik)|Andrej Likar]] * [[Franc Linasi]] * [[Tadej Linasi]] * [[Matija Lipold]] * [[Simon Lorber]] * [[Matej Lotrič]] * [[Viljem Lovše]] * [[Franc Ksaver Lukman]] == M == * [[Janez Madon]] * [[Jožef Majcen]] * [[Janez Nepomuk Majnik]] * [[Ivan Mak]] * [[Franc Malalan]] * [[Jožef Malič]] * [[Matej Marcina]] * [[Josip Marinko]] * [[Marijan Markežič]] * [[Matej Markič]] * [[Ivan Markošek]] * [[Franc Markovič]] * [[Mitja Markovič]] * [[Jože Markuža]] * [[Janez Marolt]] * [[Jošt Andrej Martelanc]] * [[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] * [[Ivan Marija Marušič]] * [[Jožef Marušič]] * [[Romuald Marušič]] * [[Janez Maučec]] * [[Martin Matek]] * [[Ivan Matko]] * [[Jurij Matjašič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved (1862)]] * [[Anton Medved (1869–1910)|Anton Medved (1869)]] * [[Jernej Medved]] * [[Jožef Meglič]] * [[Franc Ksaver Mercina]] * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Mesar]] * [[Alojzij Meško]] * [[Franc Ksaver Meško]] * [[Jožef Meško]] * [[Franc Serafin Metelko|Fran(čišek)]] [[Franc Serafin Metelko|Serafin Metelko]] * [[Nikolaj Meznarič]] * [[Jožef Avguštin Meznerič]] * [[Anton Mežnarc]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Janez Mihelič]] * [[Leopold Mihelič]] * [[Ivo Miklavc]] * [[Jurij Miklavčič]] * [[Maks Miklavčič]] * [[Albert Miklavec]] * [[Janko Mikula]] * [[Ciril Milavec]] * [[Jožef Mirt]] * [[Ivan Mlakar (teolog)|Ivan Mlakar]] * [[Janko Mlakar]] * [[Anton Mlinar]] * [[Jože Mlinarič (duhovnik)]] * [[Štefan Modrinjak]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Vinko Močnik]] * [[Andrej Mozetič]] * [[Ivan Mozetič]] * [[Janez Mozetič]] * [[Štefan Mozetič]] * [[Peter Možina]] * [[Tomaž Mraz]] * [[Anton Mrkun]] * [[Valentin Müller]] * [[Silvester Murè]] == N == * [[Martin Naglič]] * [[Klement Naistoth]] * [[Anton Namre]] * [[Ivan Narat]] * [[Joahim Nastran]] * [[Matej Nastran]] * [[Franjo Neubauer]] * [[Urban Nežmah]] * [[Ferenc Novak]] * [[Janez Novak (župnik)|Janez Novak]] * Janez Novak (*1944), cistercijanski pater, stiški opat * [[Janez Novak (policijski vikar)]] * [[Josip Novak (duhovnik)|Josip Novak]] * [[Pavle Novak]] * [[Vincenc Novak]] == O == * [[Anton Oblak (duhovnik)|Anton Oblak]] * [[Alojzij Odar]] * [[Franc Ogradi]] * [[Mihael Omersa]] * [[Franc Omerza]] * [[Mihael Opeka]] * [[Anton Opetnik]] * [[Andrej Orehek]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Valentin Orožen]] * [[Lovrenc Osgnach]] * [[Gašper Otrin]] * [[Evstahij Ozimek]] * [[Jožef Ozmec]] * [[Anton Ožinger]] (1943–2019) == P == * [[Jože Pacek]] * [[Lenart Pachernecker]] * [[Miha Frančišek Paglovec]] * [[Anton Pahor]] * [[Jožef Pajek]] * [[Ivan Pajk]] * [[Matija Pak]] * [[Štefan Pauli]] * [[Janez Pavlin (misijonar)|Janez Pavlin]] * [[Jernej Pavlin]] * [[Vlado Pečnik]] * [[Jože Pegan]] * [[Anton Peric]] * [[Viktor Perkan]] * [[Pavel Perko]] * [[Ivan Perša]] * [[Davorin Petančič]] * [[Branko Petauer]] * [[Alojzij Peterlin]] * [[Henrik Peternel]] * [[Mihael Peternel]] * [[Janez Piber]] * [[Mihael Pikl]] * [[Gašpar Pilat]] * [[Jakob Pilat]] * [[Anton Pintar]] * [[Lovro Pintar]] * [[Franc Pirc]] * [[Andrej Pirš]] * [[Lado Piščanc]] * [[Gabrijel Planinšek]] * [[Janez Platiša]] * [[Jože Plut]] * [[Janez Podboj]] * [[Valentin Podgorc]] * [[Peter Podreka]] * [[Franc Tomaž Pogačnik]] * [[Janez Pogačnik]] * [[Lovrenc Pogačnik]] * [[Franc Pohajač]] * [[Janez Krizostom Pohlin]] * [[Jožef Pohlin]] * [[Marko Pohlin]] * [[Jožef Poklukar (mlajši)|Jožef Poklukar]] * [[Jožef Pokorn]] * [[Tone Polda]] * [[Martin Poredoš]] * [[Gašper Porenta]] * [[Blaž Potočnik]] * [[Ciril Potočnik]] * [[Marjan Potočnik]] * [[Jakob Prašnikar]] * [[Franc Prelc]] * [[Gašper Prelc]] * [[Matija Prelesnik]] * [[Anton Prešeren]] * [[Janez Krstnik Prešeren (pesnik)|Janez Krstnik Prešeren]] * [[Jože Prešeren (duhovnik)|Jože Prešeren]] * [[Jožef Prešeren]] * [[Jurij Prešeren (duhovnik)|Jurij Prešeren]] * [[Janez Avguštin Puhar]] * [[Franc Puncer (duhovnik)|Franc Puncer]] * [[Alfonz Požar]] == Q == * [[Marino Qualizza]] == R == * [[Božidar Raič]] * [[Jože Rajhman]] * [[Maksimilijan Leopold Rasp]] * [[Vendel Ratkovič]] * [[Matevž Ravnikar - Poženčan|Matevž Ravnikar]] * [[Slavko Rebec (duhovnik)]] * [[France Rebol]] * [[Andrej Recelj]] * [[Maksimilijan Redeskini]] * [[Ivan Rejec]] * [[Hijacint Repič]] * [[Anton Resen]] * [[Jožef Resen]] * [[Jožef Resnik]] * [[Franc Režonja]] * [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] * [[Damjan Ristić]] * [[Simon Robič]] * [[Janez Krstnik Rode]] * [[Gašper Rojko]] * [[Alojzij Rozman]] * [[Janez Rozman]] * [[Jožef Rozman (1801–1844)|Jožef Rozman (1801)]] * [[Jožef Rozman (1812–1874)|Jožef Rozman (1812)]] * [[Jožef Rozman (1870–1941)|Jožef Rozman (1870)]] * [[Gašper Rupnik]] * [[Tomaž Rutar]] == S == * [[Jakob Sabar]] * [[Janez Sajovic]] * [[Miran Sajovic]] * [[Jožef Sakovič]] * [[Ciril Sedej]] * [[Alojz Sardoč]] * [[Janez Sedej (duhovnik)|Janez Sedej]] * [[Nikolaj Sedej]] * [[Štefan Selmar]] * [[Severus Sever]] * [[Oskar Simčič]] * [[Franc Simonič (duhovnik)|Franc Simonič]] * [[Adam Skalar]] * [[Ivan Skuhala]] * [[Anton Slabe (duhovnik)|Anton Slabe]] * [[Stanislav Slatinek]] * [[Matej Slekovec]] * [[Janoš Slepec]] * [[Ludvik Sluga]] * [[Andrej Bernard Smolnikar]] * [[Luka Smolnikar]] * [[Andrej Smrekar]] * [[Janez Smrekar]] * [[Andrej Snoj]] * [[Benigen Snoj]] * [[Venčeslav Snoj]] * [[France Sodja]] * [[John Sonc]] * [[Ciril Sorč]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Valentin Stanič]] * [[Viktorin Stanič]] * [[Roman Starc]] * [[Avguštin Stegenšek]] * [[Jakob Stepišnik]] * [[Ivan Stibiel]] * [[Jožef Stibiel]] * [[Anton Strle]] * [[Ahacij Stržinar]] * [[Feliks Suk]] * [[Janez Sumper]] * [[Blaž Sušnik]] * [[Ivan Sušec]] * [[Bernardin Sušnik|Bernardin (Jurij) Sušnik]] * [[Ivan Sušnik]] * [[Jožef Sušnik]] * [[Ivan Svetina (duhovnik)|Ivan Svetina]] * [[Frančišek Svetličič]] == Š == * [[Ivan Šašelj]] * [[Franc Šbül]] * [[Virgil Šček]] * [[Marijan Šef]] * [[Vinko Šega]] * [[Franc Serafin Šegula]] * Andrej Šegula<ref>{{Navedi splet|title=Teološka fakulteta Ljubljana|url=https://www.teof.uni-lj.si/fakulteta/zaposleni/profil/andrej-segula|website=www.teof.uni-lj.si|accessdate=2025-10-29|language=sl-SI|first=Teološka fakulteta|last=Ljubljana}}</ref> * [[Anton Šinkar]] * [[Matija Šinko]] * [[Matej Škerbec]] * [[Matija Škerbec]] * [[Lojze Škerl]] * [[Janez Šket]] * [[Janko Škraban]] * [[Ludvik Škufca]] * [[Miro Šlibar]] * [[Janez Kapistran Šmuc]] * [[Jakob Šolar]] * [[Henrik Šonc]] * [[Peter Šorli]] * [[Vendelin Špendov]] * [[Marko Šraml]] * [[Franc Štiglic]] * [[Simon Štihec]] * [[Anton Štrancar]] * [[France Jaroslav Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (duhovnik)|Ivan Štrukelj]] * [[Ivan Štuhec]] * [[Janez Šubic (duhovnik)|Janez Šubic]] * [[Frančišek Saleški Šušteršič]] * [[Venceslav Šušteršič]] * [[Franc Švara]] == T == * [[Andrej Tabaj]] * [[Ivan Tabaj]] * [[Baltazar Tavčar]] * [[Janez Tavčar (duhovnik)|Janez Tavčar]] * [[Franc Tement]] * [[Mavricij Teraš]] * [[Filip Terčelj]] * [[Avguštin Ternovšek]] * [[Filip Terpin]] * [[Matej Tomazin]] * [[Ivan Tomažič (1885–1943)|Ivan Tomažič (1885)]] * [[Ivan Tomažič (1919–2014)|Ivan Tomažič (1919)]] * [[Matija Tomc]] * [[Jože Tominc]] * [[Angelik Tominec]] * [[Roman Tominec]] * [[Franc Toplak (duhovnik)|Franc Toplak]] * [[Mihael Toroš]] * [[Franc Tovornik]] * [[Valentin Tratnik]] * [[Franc Treiber]] * [[Ivan Trinko]] * [[Alojzij Trontelj]] * [[Bogomir Trošt]] * [[Jože Trošt]] * [[Filip Trpin]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Janez Trstenjak]] * [[Primož Trubar]] * [[Jurij Matej Trunk]] * [[Ivan Tul]] * [[Janž Tulščak]] * [[Janez Turinek]] * [[Srečko Turk]] * [[Josip Turk (duhovnik)|Josip Turk]] * [[Peter Turk (misijonar)|Peter Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Leopold Turšič]] * [[Kerubin Tušek]] == U == * [[Anton Udrih]] * [[Anton Ukmar (1796–1877)|Anton Ukmar (1796)]] * [[Anton Ukmar (1805–1897)|Anton Ukmar (1805)]] * [[Jakob Ukmar]] * [[Jurij Ukmar]] * [[Jožef Ulaga (1815–1892)|Jožef Ulaga (1815)]] * [[Jožef Ulaga (1826–1881)|Jožef Ulaga (1826)]] * [[Mihael Umek]] * [[Franc Urbanija]] * [[France Urbanija]] * [[Anton Urbas]] * [[Andrej Urek]] * [[Peter Urh]] * [[Andrej Anton Uršič]] * [[Jernej Uršič]] * [[Aleš Ušeničnik]] * [[Franc Ušeničnik]] == V == * [[Sebastijan Valentan]] * [[Cvetko Valič]] * [[Jožef Varga]] * [[Štefan Varga]] * [[Vinko Vegelj]] * [[Janez Veider]] * [[Mirko Vekjet]] * [[Jože Vengust]] * [[Marko Veršič]] * [[Matija Vertovec]] * [[Vital Vider]] * [[Martin Vidovič]] * [[Simon Vilfan]] * [[Jože Vinkovič]] * [[Štefan Vinkovič]] * [[Jožef Virk]] * [[Rafko Vodeb]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Janez Vodopivec]] * [[Vinko Vodopivec]] * [[Lovro Vogrin]] * [[Anton Vogrinec]] * [[Jernej Voh]] * [[Jakob Volčič]] * [[Janez Volčič]] * [[Franc Vončina]] * [[Joža Vovk]] * [[Franc Vovko]] * [[Ivan Vošnjak]] * [[Maksimilijan Vraber]] * [[Anton Vramec|Antol Vramec]] * [[Franc Vrhunc]] * [[Stanko Vrtovec]] * [[Venčeslav Vrtovec]] == W == * [[Emil Wester]] * [[Anton Wolf (duhovnik)|Anton Wolf]] * [[Matevž Wolf]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Janez Zabukovec]] * [[Jožef Zabukovšek]] * [[Gregor Zafošnik]] * [[Mihael Zagajšek]] * [[Dizma Zakotnik]] * [[Vinko Zaletel]] * [[Janez Zalokar]] * [[Andrej Zamejic]] * [[Mansuetus Zangerl]] * [[John Zaplotnik]] * [[Feliks Zavodnik]] * [[Alojz Zavolovšek]] * [[Izidor Završnik]] * [[Anton Zdešar]] * [[Ivan Zelko]] * [[Matija Zemljič]] * [[Josip Zidanšek (duhovnik)|Josip Zidanšek]] * [[Franc Zmazek]] * [[Avguštin Zlobec]] * [[Franc Zlobec]] * [[Salvator Zobec]] * [[Martin Zlobko]] * [[Vinko Zor]] * [[Anton Zore]] * [[Ivan Nepomuk Zore]] * [[Janez Evangelist Zore]] * [[Franc Zorec]] * [[Hilarij Zorn]] * [[Mirko Zorn]] * [[Jože Zrim]] * [[Božo Zuanella]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jožef Zupan]] * [[Jurij Zupan]] * [[Simon Zupan]] * [[Anton Zupančič]] * [[Janez Zupančič (duhovnik)|Janez Zupančič]] * [[Janez Zupet]] == Ž == * [[Lojze Jože Žabkar]] * [[Janko Žagar]] * [[Anton Žakelj]] * [[Jurij Žehel]] * [[Avgust Žele]] * [[Jožef Žemlja]] * [[Štefan Žemlič]] * [[Stanko Žerjal]] * [[Viljem Žerjal]] * [[Josip Žičkar]] * [[Anton Žilavec]] * [[Marijan Živic]] * [[Stanko Živic]] * [[Marko Žižek]] * [[Anton Žgur]] * [[Rudolf Žgur]] * [[Ivan Krstnik Žibert]] * [[Franc Žigon]] * [[Ignacij Žitnik]] * [[Franc Žličar]] * [[Ivan Žličar]] * [[Anton Žlogar (duhovnik)|Anton Žlogar]] * [[Andrej Žnidarčič (duhovnik)|Andrej Žnidarčič]] * [[Janez Žurga]] * [[Hieronim Žveglič]] * [[Niko Žvokelj]] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] * [[Seznam slovenskih verskih osebnosti]] * [[Seznam slovenskih teologov]] * [[seznam slovenskih misijonarjev]] {{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami slovenskih rimskokatoliških duhovnikov| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Rimskokatoliški duhovniki]] 0ydm519tbs3iyv5z2a0zgv2rqm76qro 0 257247 6749301 6596072 2026-09-11T23:55:58Z ~2026-44996-51 264415 /* Viri in opombe */ 6749301 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Đoko Jovanić |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!--wikidata--> |placeofdeath=<!--wikidata--> |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1941–1977 |rank=[[Generalpolkovnik (SFRJ)|Generalpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red narodnega heroja]]<br>[[Red partizanske zvezde]]<br>[[Red zaslug za ljudstvo]] |relations= |laterwork= }} '''Đoko Jovanić''' ({{jezik-sr|Ђоко Јованић}}), [[Srbi|srbski]] [[general]], * [[9. oktober]] [[1917]], † [[29. maj]] [[2000]]. == Življenjepis == Leta 1935 je postal član [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|SKOJ]]a, naslednje leto pa član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Sodeloval je pri organizaciji [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] leta 1941 in bil med vojno poveljnik več enot; nazadnje je bil poveljnik [[6. proletarska divizija »Nikola Tesla«|6. proletarske divizije]]. Po vojni je končal [[Vojaška akademija Vorošilov|sovjetsko Vojaško akademijo Vorošilov]] in bil med drugim načelnik fakultete [[VVA JLA]] ter zagrebškega vojnega področja. Bil je mdr. član [[CK KPJ|CK ZKJ]]. == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 4, str. 74-5. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jovanić, Đoko}} [[Kategorija:Srbski generali]] [[Kategorija:Srbski partizani]] [[Kategorija:Srbski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Diplomiranci Vojaške akademije Vorošilov]] [[Kategorija:Predavatelji na Višji vojaški akademiji Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Člani Zveze komunistične mladine Jugoslavije]] [[Kategorija:Pokopani na Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču, Beograd]] [[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Nosilci reda Kutuzova]] 6dfimaply6gqbq9euztbslgfgvcz5ft 1 257893 6749452 2466954 2026-09-12T06:17:35Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Pogovor:Barbo Waxensteini]] na [[Pogovor:Barbo Waxensteini (plemiška rodbina)]] 2466954 wikitext text/x-wiki {{izbrani}} ==Družinsko drevo== Izjemno. Zame sicer prezahtevno, ampak takole bi morale izgledati vse wiki-genealogije.--[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]] 23:33, 23. avgust 2010 (CEST) 9wc91gve8hbbacgzf3eb0izlkqaeq5v 6749575 6749452 2026-09-12T10:28:35Z Upwinxp 126544 /* Čemu razločitev? */ nov razdelek 6749575 wikitext text/x-wiki {{izbrani}} ==Družinsko drevo== Izjemno. Zame sicer prezahtevno, ampak takole bi morale izgledati vse wiki-genealogije.--[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]] 23:33, 23. avgust 2010 (CEST) == Čemu razločitev? == Ob današnji prestavitvi: ali lahko "Barbo Waxensteini" pomeni še kaj drugega kot plemiško rodbino? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:28, 12. september 2026 (CEST) fimd4bqcj75caacbx6h0ny92z58t0v4 0 258694 6749495 2454120 2026-09-12T09:19:07Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Višnjegorski (plemiška rodbina)]] 6749495 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Višnjegorski (plemiška rodbina)]] 870sqp386lplja8u7bvnx030hbn1ifa 0 258695 6749494 2454177 2026-09-12T09:18:46Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Lazariniji (plemiška rodbina)]] 6749494 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lazariniji (plemiška rodbina)]] rknu2wnlws362hrcm5k11igimo3jkuh 0 258711 6749558 2454897 2026-09-12T09:29:15Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Andeški (plemiška rodbina)]] 6749558 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Andeški (plemiška rodbina)]] 2sjvt12gneghvlwu2lhuz938efx60pi 0 258712 6749551 2454904 2026-09-12T09:28:07Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Coroniniji (plemiška rodbina)]] 6749551 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Coroniniji (plemiška rodbina)]] 0iuve980rj7bbv1iv0gtgodrnqlqlw0 0 259387 6749365 6375118 2026-09-12T05:09:04Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Herren von Graben]] na [[Herren von Graben (plemiška rodbina)]] 6375118 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina | coat of arms = Wappenvarianten der Herren von Graben.png | coat_of_arms_size = 200px |caption = Grb Graben (Arhivi [[Matthias Laurenz Gräff]]) | surname = Herren von Graben | predikat = zu Kornberg, zu Sommeregg, zu Rosenburg, von / zum Stein | region = {{Flag|Avstrija}} [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] | titles = grof Gradca<br>grof Marburga<br>grof Lienza<br>grof Hohenwanga<br>grof Heinfelsa<br>grof in gospod Gleichenberga<br>grof in gospod Sommeregga<br>gospod Kornberga<br>gospod Stein im Drautal<br>gospod in visokost Straß in Steiermark<br>gospod Rosenburga, itd. |founded = 12. stoletje |founder = Konrad in Grimoald von Graben |final ruler = Felix Jakob von Graben |current head = |dissolution = {{End date|1776/1780/1781}} }} '''Herren von Graben''', imenovani tudi ''von Grabenov'', ''ab dem Graben'', ''von (dem) Graben'', ''von Graben von (zum) Stein''<ref>Lukas von Graben zum Stein spremeni svoje ime iz ''von Graben'', ''(von) Graben von (zum) Stein'' leta 1500</ref>, ''Grabner'', ''Graben zu Kornberg'', ''Grabner zu Rosenburg'', in ''vom Graben''<ref>V zgornji Koroški in na vzhodnem Tirolskem jih imenujejo na splošno 'vom Graben'.[https://books.google.com/books?id=frhZAAAAIAAJ&q=andr%C3%A4+von+graben&dq=andr%C3%A4+von+graben&hl=de&ei=au9cTIXpFsaR4gaN5KzqBw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCwQ6AEwADgK Die Salzburger Lehen in Kärnten bis 1520]</ref> v slovenščini '''Grabenski''', je ime stare avstrijske plemiške rodbine. Izvirno s [[Kranjska|Kranjske]], očitne (ali nelegitimne) veje [[Goriški grofje|Majnhardincev]],<ref>Rudolf Granichstaedten-Czerva (1948): "Brixen - Reichsfürstentum und Hofstaat".</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=kboAAAAAcAAJ&pg=PA149&lpg=PA149&dq=herren+von+graben+lienz&source=bl&ots=6qqv3KdndC&sig=D-dsmd1IwuNSKUqv0B8-8vShYDQ&hl=de&ei=A127SvGPPJGomgOewe2tDQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4#v=onepage&q=herren%20von%20graben%20lienz&f=false Google book search: Das Land Tirol: mit einem Anhange: Vorarlberg: ein Handbuch für Reisende. Von Beda Weber]</ref><ref>[https://vongrabenforschung.jimdofree.com/ Von Graben Forschung (nemško)]</ref> je družina vladala nekaterim [[Koroška (vojvodina)|koroškim]], tirolskim, [[Štajerska (vojvodina)|štajerskim]], goriškim in sodobnim italijanskim okrožjem kot ''Burggrafen'' (neke vrste vikont) in ''Herren'' (gospodi) od zgodnjega srednjega veka do 16.-17. == Zgodovina == Von Grabni se prvič omenjajo v [[12. stoletje|12. stoletju]] (brata Konrad in Grimoald Grabenski leta 1170). Von Grabni izhajajo iz stare rodbine, ki je imela istoimenski izvorni [[grad Graben]] v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Rodbina je izumrla leta 1776/1780 (Felix Jakob Grabenski). Med gospode Graben sodi stara avstrijska družina Orsini-Rosenberg, ki obstaja še danes, po starejših virih pa tudi družina [[De Graeff]]<ref name="familienverbandgraeff.at">{{navedi splet|url=http://www.familienverbandgraeff.at/|title=Familienverband Gräff-Graeff e. V.|website=Familienverband Gräff - Graeff, Historie-Gegenwart-Zukunft e. V.|access-date=2019-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190617062833/https://www.familienverbandgraeff.at/|archive-date=2019-06-17|url-status=live}}</ref>, ki večinoma živi na Nizozemskem. Plemenska enakost z visoko plemiško družino von [[Lambergi]], prav tako s Kranjske, je zaradi enakega grba negotova. Grbe gospodarjev iz Grabna so sprejeli tudi cesarski grofje ''Jörger von Tollet'' († 1772), [[Stadel-Kornberg]] († 1882) in ''Leublfing zu R(h)ain'' († 1893 in 1985), pa tudi baroni [[Rain zu Sommeregg]] († okoli 1600). Družina von Graben, pregled družinskih linij: # Majnhardinci ## linija Am Graben (Kranjska) ### linija Am Graben, Grabenhofen (Graz, Štajerska) #### linija Thal (Štajerska) #### Rosenbergerjeva linije (družina Orsini-Rosenberg) (Štajerska) #### linija Grabner zu Rosenburg #### Kornbergerjeva linija (Štajerska) ##### Prva spodnjeavstrijska linija ##### Prva tirolska linija ###### švicarska linija ##### družina Graeff, De Graeff (Nizozemska) ##### Sommereggerjeva linija (Koroška) ###### linija Am Stein (Koroška) ###### Druga tirolska linija <gallery widths="100" heights="100" class="left"> Heraldische Stammtafel der Herren von Graben sowie deren Abstammungen.jpg|Heraldično družinsko drevo gospodov Grabenskih in njihovih prednikov </gallery> === Grad Graben === Polihistor [[Janez Vajkard Valvasor]] v svojem delu ''[[Slava Vojvodine Kranjske]]'' navaja, da je stolpast [[Grad Graben]] posredno omenjen preko dveh vitezov bratov Konrada in Grimoald iz Grabna, ki naj bi živela okoli leta 1170. Nadalje Valvasor navaja, da je bil okoli leta 1330 lastnik gradu Ulrik II. Grabenski. S smrtjo Ruperta IV. Grabenski leta 1468<ref>Adalbert Sikora: Die Herren vom Graben in Zeitschrift des historischen Vereines für Steiermark. 51. Jahrgang, Graz 1960, S. 55</ref>, zadnjega moškega člana rodbine kranjske (osnovne) veje Grabenskih, je grad prešel v last koroške veje Grabenskih. Tako je bilo gospostvo in grad Graben do 1507 v posesti [[Vergil Grabenski|Vergila Grabenskega]], po njegovi smrti pa je prešel v roke bratrancev iz štajerske linije Grabenskih iz [[Kornberg]]a – bratov Andreja, Viljema in [[Wolfgang Grabenski|Wolfganga]]. Grad Graben je bil v lasti družine do leta 1510.<ref name="familienverbandgraeff.at"/> === Graben zu Kornberg === Prednik rodu Kornbergov gospodov Graben<ref>[https://books.google.at/books?id=Ocl4tqIKsOIC&pg=PA317&dq=von+graben+kornberg+150+mark+silber&hl=de&sa=X&ved=0ahUKEwjKubn9wd7pAhUyQEEAHXrlDPEQ6AEIOTAC#v=onepage&q=von%20graben%20kornberg%20150%20mark%20silber&f=false Der Curort Gleichenberg und seine Umgebungen: ein Führer für Curgäste, Band 2, S. 317; von Wilhelm Wenzel Prášil]</ref><ref>Heimat und Sagenbuch, Graz & Umgebung, S. 60</ref> (imenovan tudi Grabner<ref>Die Salzburger Lehen in Kärnten bis 1520, S. 119; 1971</ref>) je Ulrich I Grabenski († pred 1325), o čigar starših ni nič znanega in ki ni imel očetovske dediščine. Vendar pa velja za mlajšega brata [[Gradec|Graz]] -jevih plemičev Konrad I Grabenski in Walther Grabenski iz linije Am Grabena. [29<ref>[https://vongrabenforschung.jimdofree.com/die-von-graben-forschung/geschichte/ Von Graben Forschung]</ref> Leta 1328 je družina pridobila fevd [[Kornberg]].<ref>Adalbert Sikora: Die Herren vom Graben in Zeitschrift des historischen Vereines für Steiermark. 51. Jahrgang, Graz 1960, p 58</ref> Kornberg je bil edini iz štajerske družine von Graben, ki je imel drugačen grb.<ref>Die Bürger von Graz: Örtliche und soziale Herkunft:(von den Anfängen bis 1500), Seite ccxlviii; von Gerhard Michael Dienes im Dbv-Verlag für die Technische Universität Graz, 1979</ref> Velik razmah družine von Graben v 14. stoletju, tudi pod različnimi imenskimi različicami, je prinesel več sprememb v grbu družine Graben. Namesto grba z modro poševno prečko na srebru so uporabili grb s srebrno lopato na rdečem.<ref name="Bartsch">[https://books.google.com/books/about/Steierm%C3%A4rkisches_Wappen_Buch_v_Zacharia.html?hl=de&id=u21FLS-_lmAC#v=onepage&q=Wappen%20von%20Graben%20Schaufel&f=false Steiermärkisches Wappen-Buch v. Zacharias Bartsch 1567, herausgegeben von Josef Zahn, Seite 105 (Graz und Leipzig 1893)]</ref> Linija Kornberga je bila verjetno najpomembnejša od Von Graben, poleg Sommereggerjeve črte v Carinthiji.<ref name="Kaiser_Friedrich_III.">[http://books.google.at/books?ei=hfNcTNmTM5CNOPDg7bwJ&ct=result&id=YGciAQAAIAAJ&dq=von+graben++kornberg&q=von+graben+#search_anchor Google Buchsuche: Kaiser Friedrich III. (1440–1493): Hof, Regierung und Politik]</ref> in Grabner v Rosenburgu. Von Grabni so bili plemiška rodbina, ki je posedovala kar nekaj gradov, med njimi Kornberg, Marburg ([[Maribor]]), [[Straß in Steiermark]], [[Riegersburg]]. Med letoma 1456 in 1564 je imela ta linija v lasti Obermarburg in grad Marburg. Več pomembnih cesarskih svetovalcev in politikov, kot je [[Friderik II. Grabenski|Friderik II.]], [[Ulrik III. Grabenski|Ulrik III.]], je prišlo iz linije Kornberg in [[Wolfgang Grabenski]]. Wolfgang († 1521) je v različnih virih omenjen kot prednik družine [[De Graeff]].<ref name="dbnl.org">[http://www.dbnl.org/tekst/molh003nieu02_01/molh003nieu02_01_1035.php Nieuw Nederlandsch biografisch woordenboek. Deel 2: La famiglia De Graeff]</ref><ref>[https://books.google.com/books/about/Genealogisches_Taschenbuch_der_Ritter_u.html?hl=de&id=jXBSsVwyu_wC#v=onepage&q=de%20graeff%20von%20graben&f=false Genealogisches Taschenbuch der Ritter- u. Adels-Geschlechter, Band 3, p 229 (1870)]</ref><ref>[http://www.triomfdervrede.nl/images/andries_de_graeff_20100113.pdf Pieter C. Vies: Andries de Graeff (1611–1678) `t Gezagh is heerelyk: doch vol bekommeringen. p 5]</ref><ref>[https://www.familienverbandgraeff.at/ Familienverband Gräff-Graeff e. V. (tedesco, inglese)]</ref> ==== Pomembni predstavniki rodbine ==== * Ulrik I. Grabenski († pred 1325), grad grof Gleichenberg. * Otto I. Grabenski († pred 1360), grad grof Gleichenberg, gospod Kornberga. * Ulrik II. Grabenski (~1300-~1361), grad grof na Hohenwang-[[Langenwang]], gospod iz Kornberga. * Friderik I. Grabenski († pred 1404), gospod Kornberški, grad grof Riegersburg in Gleichenberg. * [[Friderik II. Grabenski]] (~1378-1463), cesarski svetnik, diplomat, gospod Kornberški in Mariborski, grad grof in Riegersburg. * [[Ulrik III. Grabenski]] (1415-1486), ''deželni glavar'' (guverner) [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]], grad grof v [[Gradec|Gradcu]], gospod Kornberški in Mariborski. * [[Rupert V. Grabenski]] (omenjen med 1456 in 1494), cesarski komornik, upravitelj in vojaški poveljnik, grad gof Strudengau in Ehrenfels * [[Wolfgang Grabenski]] († 1521), gospod Kornberga in Mariborski, grad grof Saldenhofen. Velja za prednika družine De Graeff. * Andrej Grabenski († 1521), gospoda Kornberga in Mariborski, grad grof Saldenhofna. * Andrej Grabenski († 1556), glavar Slovenj Gradca, gospod Mariborski in Kornberški. <gallery widths="100" heights="100" class="left"> Wolfgang und Andree von Graben (beide † 1521), Herren von Kornberg.jpg|Wolfgang Grabenski († 1521) in Andrej Grabenski († 1521), gospoda Kornberga, grad grof Saldenhofna </gallery> === Grabner zu Rosenburg === Ta veja je imela obsežno posest [[grad Rosenburg|Rosenburg]], Zägging in Pottenbrunn ter na Moravskem (Joslowitz) in je bila ena od zagovornikov protestantizma med [[reformacija|reformacijo]] v Spodnji Avstriji. V 16. stoletju je Grabner Rosenburg postal središče avstrijske reformacije. V 16. in zgodnjem 17. stoletju so bili Grabnerji med najbogatejšimi in najbolj spoštovanimi družinami v Avstriji in ena izmed prevladujočih protestantskih plemiških družin v državi.<ref name="Umlauft">[https://books.google.at/books?id=0Y8imH5JdGcC&pg=PA333&dq=leopold+grabner+rosenburg&hl=de&sa=X&ved=0ahUKEwjerO6K8abpAhVuzqYKHYAOBccQ6AEIKDAA#v=onepage&q=leopold%20grabner%20rosenburg&f=false Wanderungen durch die Oesterreichisch-Ungarische Monarchie; S. 333; herausgegeben von Friedrich Umlauft (1879)]</ref><ref name="Allgemeine">[https://books.google.at/books?id=C_YRL9JvEnYC&pg=PA220&dq=sebastian+grabner+rosenburg&hl=de&sa=X&ved=0ahUKEwjQzK7kmqDpAhUyxqYKHc-YDiQQ6AEIPzAD#v=onepage&q=sebastian%20grabner%20rosenburg&f=false Allgemeine Encyclopädie der Wissenschaften und Künste, Band 77, S. 220–222 (Leipzig 1864)]</ref><ref>[https://www.gedaechtnisdeslandes.at/orte/action/show/controller/Ort/ort/pottenbrunn.html www.gedaechtnisdeslandes.at - Pottenbrunn]</ref> ==== Pomembni predstavniki rodbine ==== * Christoph Grabner zu Rosenburg (klical 1487–1515), viteški politik, gospod iz Rosenburg, Zagging in Pottenbrunn. * Sebastian I. Grabner zu Rosenburg († 1535), avstrijski protestant, poslanec v cesarskem parlamentu Svetega rimskega cesarstva, gospod iz Rosenburg, Zagging in Pottenbrunn. * Georg Grabner zu Rosenburg († 1562), avstrijski protestant, viteški politik, gospod iz Rosenburg, Zagging in Pottenbrunn. * [[Leopold Grabner zu Rosenburg]] († 1583), pomemben avstrijski protestant, gospod iz Rosenburg in Pottenbrunn. * [[Sebastian II. Grabner zu Rosenburg]] († 1613), pomemben avstrijski protestant, gospod iz Rosenburg in Pottenbrunn. <gallery widths="100" heights="100" class="left"> Epitaph Hans von Dachpeck zu Greillenstein und Petronella Grabner zu Judenau 04.jpg|Epitaf Hansa von Dachpecka zu Greillensteina († 1499) in Petronelle Grabner zu Judenau </gallery> === Graben zu Sommeregg === [[Grad Sommeregg|Sommereggerjeva]] linija, ki je prihajala s Kornbergške linije, je bila med letoma 1442 in 1536 aktivna tudi kot grofje in gospodje Sommeregga na Koroškem in je bila konec 15. in v začetku 16. stoletja najpomembnejša družina na dvoru goriških [[Goriški grofje|Majnhardincev]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dolomitenstadt.at/story/ein-kirchlein-mit-geschichte/ |title=www.dolomitenstadt.at ''Ein Kirchlein mit Geschichte'' |accessdate=2021-03-19 |archive-date=2021-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210122165145/https://www.dolomitenstadt.at/story/ein-kirchlein-mit-geschichte/ |url-status=dead }}</ref> Poleg Sommeregga je bil v lasti družine še Heinfels, Herbstenburg, grad Lienz, grad Stein in drugi. Najpomembnejši njen predstavnik je bil [[Koroška (vojvodina)|koroški]] [[politik]] in [[Diplomacija|diplomat]] [[Virgil von Graben]]. ==== Pomembni predstavniki rodbine ==== * [[Andreas von Graben zu Sommeregg]] († 1463), guverner z [[Ortenburžani|grofje Ortenburški]], grad grof in gospod iz Sommeregga * [[Vergil Grabenski]] († 1507), cesarski svetnik, diplomat, regent in guverner [[Gorizia|Gorice]], Lienza in vzhodne Tirolske, grad grof in gospod iz Sommeregga, Lienza in Heinfelsa <gallery widths="100" heights="100" class="left"> Virgil von Graben (Lienz).jpg|Virgil von Graben (1430/40-1507) Huwelijkswapen van de geslachten Von Graben von Stein en Von Rain zu Sommeregg.jpg|Grb Graben zu Sommeregg-Von Rain zu Sommeregg </gallery> === Graben von Stein === ==== Koroška ==== * [[Lukas von Graben von Stein]] († 1550), cesarski častnik, grof Heinfelški, gospod iz Steina <gallery widths="100" heights="100" class="left"> </gallery> ==== Tirolska ==== * [[Otto von Graben zum Stein]] (tudi ''Graf zum Stein'') (1690-1756), [[pisatelj]] <gallery widths="100" heights="100" class="left"> Otto von Graben zum Stein.jpg|Otto von Graben zum Stein (1690-1756) </gallery> ==Glej tudi== * [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://vongrabenforschung.jimdofree.com/ Von Graben Forschung (nemško)] {{commons category|Von Graben}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] bd7xbbyf4d8lzdg80az8eix4932xfuj 0 261071 6749323 6596850 2026-09-12T05:04:17Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Askvinci]] na [[Askvinci (plemiška rodbina)]] 6596850 wikitext text/x-wiki '''Askvinci''' so bili pripadniki pomembne plemiške družine, ki je imela od srede 11. stoletja naprej in v začetku 12. stoletja velik vpliv v Savinjski krajini in Podravski krajini, prisotni pa so bili tudi na [[Kranjska|Kranjskem]]. Utemeljitelj te rodbine je bil [[Askvin]], eden od odvetnikov [[Sveta Ema Krška|Heme Selško-breške]]. Potomec Starkhand I. je bil okrog 1103 mejni grof v Savinjski krajini, potem pa je rodbina zaradi rivalstva s [[Spanheimi]] doživela nagel propad. ==Vzpon Askvincev== Askvin je svojo kariero zgradil kot verjetni sorodnik Heme Selško-breške in kot njen odvetnik oziroma kot odvetnik njenega moža Viljema II.- in sicer za samostan Krka.<ref>Kos, M.(1902). Str. 87, 93.</ref><ref name="RFG11"> Fugger Germadnik, R. et al. (2001): Str. 11.</ref><ref name ="RFG4-5"> Fugger Germadnik, R.(2006).Str. 4-5.</ref> Po smrti Viljema II. in njegovih dveh sinov je ovdovela Hema del velike dediščine prepustila sorodnikom, med drugim tudi Askvinu.<ref name="RFG11"/> Askvinska rodbina je imela v svojih rokah dele Savinjskega ozemlja<ref>Orožen, J. (1971): Str. 224.</ref> in tako je bil Askvinov vnuk Starkhand II. okrog leta 1103 mejni grof v [[Savinjska krajina|Savinjski krajini]],<ref>Kos, M. (1915). Str. xxxiii.</ref><ref>Kos, M. (1902). Str. xliv.</ref> že prej pa odvetnik krške cerkve.<ref name="XIII">Kos, M. (1915). Str. xiii.</ref> ==Zaton Askvincev== Za časa Starkhanda II. se je v nemških deželah med [[cesar]]jem in [[papež]]em vnel boj za investituro. V nasprotju s Spanheimi so se tedaj Askvinci znašli na udaru, saj so podpirali cesarjevo stran: posledice političnega preobrata so bile za njih najverjetneje katastrofalne- verjetno so izgubili skoraj celotno posest, ki naj bi jo prevzeli Spanheimi, zavezniki [[Salzburg|salzburškega]] nadškofa Konrada I.<ref>[[Andrej Komac (zgodovinar)|Komac, A.]] (2006). Str. 112.</ref><ref>Kos, M. (1915). Str. xv.</ref> Med drugim jih je [[Bernard Mariborski]] leta 1106 pregnal iz Dravske pokrajine.<ref>Curk, J. (1983). Str. 149.</ref> Askvinci so se še nekaj časa obdržali na [[Kranjska|Kranjskem]], kjer je deloval Starkhandov brat grof Wergand, ki je bil pred letom 1131 tudi odvetnik krške cerkve.<ref name="XIII"/> Wergand je imel sinove Henrika Prisa, Dietrika in Majnhalma ter hčer Hemo, ki je bila poročena z grofom [[Volfrad Trebinjski|Volfradom Trebinjskim]].<ref>Kos, M. (1915). Str. xiii, xli.</ref> ==Askvinci in Celjski grofje== Starkhand II. in Wergand sta imela še brata grofa Ulrika.<ref name="XIII"/> Ker se Askvinci v 11. stoletju nahajajo približno na istem območju, kjer v 12. stoletju srečamo Savinjske oziroma Žovneške gospode, se zdi precej verjetna hipoteza o askvinskem poreklu [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]<ref name ="RFG4-5"/> in po Kronesu naj bi bili Žovneški oziroma Celjski prav potomci leta 1103 poslednjič omenjenega askvinovca Ulrika, sina Starchanda II.<ref>Orožen, J. (1971). Str. 114.</ref> ==Genealogija Askvincev== {{familytree/start|style=font-size:84%;line-height:100%;}} {{familytree |||||||||Askvin|||||Askvin= [[Askvin]] (okrog 1045) | boxstyle=background-color: #afa|}} {{familytree ||||||||||!|| |||||}} {{familytree |||||||||Starkhand||||Starkhand= Starkhand I.|}} {{familytree |||||| | |||)|-|-|-|v|-|-|.|||}} {{familytree ||||| | |||Wer||Stark||Ulrik|Wer=Werigand|Stark=[[Starkhand II. Askvinski|Starkhand II.]]| boxstyle_Stark=background-color:#eedd82|Ulrik=Ulrik|}} {{familytree |||,|-|-|v|-|-|-|+|-|-|-|.|| |:||||}} {{familytree | Hen||Die||Majn||Hema||CG|Hen=Henrik Pris |Die=Dietrik|Majn=Majnhalm|Hema=Hema </br> ∞ grof Wolfrad|CG= predniki <br/> [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]?||boxstyle_CG=border-color: green;}} {{familytree/end}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * Curk , Jože (1983). [http://www.google.si/url?sa=t&source=web&cd=13&ved=0CBoQFjACOAo&url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.si%2Fv2%2FStreamFile.aspx%3FURN%3DURN%3ANBN%3ASI%3Adoc-Q6KZMW0I%26id%3D483660a3-3d92-4c5a-a3ef-2e134567f86a%26type%3DPDF&ei=kT5xTOmJLcjOswbCxom5Bg&usg=AFQjCNEcJ_E7ZoUPCR8eHMEONKygJaWEjA ''Urbano-gradbena in komunalna zgodovina Maribora'']. '''Iz''': Časopis za slovensko krajevno zgodovino št. 31. Strani 148-157. * Fugger Germadnik, Romanda (2006): ''K zvezdam in nazaj: Ob 550-letnici smrti poslednjega grofa celjskega''. Celje, Pokrajinski muzej Celje. * Fugger Germadnik, Romanda et al. (2001): ''Razstava Grofje Celjski (1999; Celje)''. Celje, Pokrajinski muzej Celje. * Kos, Milko (1902).[http://www.archive.org/stream/gradivozazgodovi03kosmuoft#page/n3/mode/2up ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Tretja knjiga'']. Ljubljana, Lenova družba. * -- (1915).[http://www.archive.org/stream/gradivozazgodovi04kosmuoft#page/n3/mode/2up ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Četrta knjiga'']. Ljubljana, Lenova družba. * [[Andrej Komac (zgodovinar)|Komac, Andrej]] (2006). ''Od mejne grofije od dežele : Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju'', ur. [[Miha Kosi]]. Ljubljana, ZRC-SAZU * Orožen, Janko (1971): ''Zgodovina Celja in okolice, 1. Del''. '''Iz''': ''Celjski zbornik''. Celje, Kulturna skupnost v Celju.</div> ==Sklici== {{sklici|2}} {{-}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] rx85xjcyz6rymhwmkh95pagp890pn4f 0 263071 6749297 6743798 2026-09-11T23:25:52Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6749297 wikitext text/x-wiki '''Čokl''' je [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 188 oseb in je med vsemi priimki po pogostnosti uvrščen na 2301. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Čokl]] (*1947), biolog, entomolog, univ. profesor * [[Andreja Čokl]], radijska novinarka * [[Anže Čokl]] (*1982), alpinist, fotograf, jadralni padalec * [[Brigita Čokl]], zdravstvena delavka/organizatorka, generalna direktorica UKC, drž. sekretarka * [[Jure Čokl|Jure (Krejan) Čokl]] (*1975), radijski novinar/voditelj, cinefil, alpinist? * [[Marta Krejan Čokl]], alpinistična intruktorica * [[Martin Čokl]] (1907–2014), gozdar, univ. prof. * [[Sonja Čokl]], sršol. prof., pedagoginja, šolnica * [[Tine Čokl]], strokovnjak za kavo * [[Venesa Čokl|Vanessa Čokl]], novinarka == Glej tudi == * priimka [[Čok]] in [[Čokelj]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Čokl}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] [[Kategorija:Bavarski priimki]] es4tfvb03psqi2q154hh52ksy6ricjr 0 274816 6749188 6598881 2026-09-11T19:19:50Z ~2026-46638-15 264975 /* Uporaba */ popravek tipkarske napake 6749188 wikitext text/x-wiki [[Slika:Basalt breccia.jpg|thumb|250px|Bazaltska breča; zelena osnovna masa je epidot]] [[Slika:UpperTriassicYorkCountyPA.jpg|thumb|250px|Sedimentna breča]] '''Breča''' (iz [[italijanščina|italijanskega]] ''breccia'' – ''gramoz'' ali ''grušč'') je grobozrnata klastična kamnina, zgrajena iz robatih drobcev mineralov ali kamnin, večjih od 2 mm,<ref>{{navedi splet|title=Breccia|publisher=Geology.com|url=http://geology.com/rocks/breccia.shtm|accessdate=1. marec 2011}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> zlepljenih z mineralnim [[cement]]om ali finozrnato vezno kamnino, ki ima lahko enako ali drugačno sestavo kot drobci.<ref name=Dict>{{navedi splet|title=Dictionary of Mining, Mineral, and Related Terms|publisher=Hacettepe University, Department of Mining Engineering|url=http://www.maden.hacettepe.edu.tr/dmmrt/|accessdate=1. marec 2011|archive-date=2011-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20110514192543/http://www.maden.hacettepe.edu.tr/dmmrt/|url-status=dead}}</ref> Najdemo jih ob strugah rek in bregovih alpskih jezer. <ref>{{Navedi splet|title=Kamnine in minerali|url=http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/kamnine_minerali/index.html|website=www.kii3.ntf.uni-lj.si|accessdate=2021-03-30|archive-date=2022-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303065844/http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/kamnine_minerali/index.html|url-status=dead}}</ref> Podobna kamnina je [[konglomerat]], ki je zgrajen iz zaobljenih delcev, večjih od 2 mm, vgrajenih v bolj finozrnato matriko iz peska ali mulja in cementiranih najpogosteje s [[kalcijev karbonat|kalcijevim karbonatom]], [[železo]]vim [[oksid]]om, [[kremen]]om ali okamenelo [[glina|glino]]. Kamnine in minerali v konglomeratu so po sestavi in velikosti lahko zelo različni, kar skupaj z zaobljeno obliko kaže na večjo oddaljenost od mesta nastanka in transport z vodo ali delovanje valov.<ref name=Dict/> ==Sestava== Breča je sestavljena iz nezaobljenega drobirja ene ali več vrst kamnin in vezne snovi. Velikost in porazdelitev velikosti delcev in razmerje med deležem drobcev in vezne kamnine je različno. V brečah so poleg drobcev kamnin lahko tudi deli [[okostje|okostij]] [[vretenčar]]jev in lupin [[mehkužci|mehkužcev]]. Nekatere breče so sestavljene skoraj izključno iz takšnih fragmentov. ==Delitev== Po načinu nastanka oziroma geološkem procesu, ki je povzročil drobljenje osnovne kamnine, se breče delijo na: * pobočne, ki so nastale s sesipanjem drobirja po bolj ali manj strmem pobočju, * obalne, ki so nastale v priobalnih področjih [[morje|morja]] ali [[jezero|jezera]] zaradi rušilnega delovanja valov, * tektonske, ki so nastale z drobljenjem kamnin na stiku [[tektonska plošča|tektonskih plošč]], * ognjeniške, ki so nastale s povezovanjem grobozrnatega robatega vulkanoklastičnega materiala, * kontaktne, ki so nastale z drobljenjem robnih delov predornin ali okoliških kamnin, ki jih je kasneje zalila [[magma]]. Po sestavi kamnin se delijo na [[apnenec|apnenčaste]], [[dolomit]]ske, [[marmor]]ne, [[serpentinit]]ske, heterogene in druge breče. V breči prevladujejo drobci iste kamnine, ker drobir ni potoval daleč od svojega izvora in se ni mogel pomešati z drugimi kamninami. Vezni cement je lahko zelo različen. Lahko je prišel od zunaj ali pa je nastal z raztapljanjem osnovne kamnine. Cement ima običajno enako sestavo kot kamnina. Breče v večini primerov niso slojevite kamnine. Skladi so po navadi masivni, ker so najpogosteje nastali na kopnem in ne v vodi. ==Uporaba== Največ breče se porabi v gradbeništvu, predvsem za dekorativne obloge. ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Magmatske kamnine]] [[Kategorija:Metamorfne kamnine]] [[Kategorija:Petrologija]] 3zxkmjrja60lqr54zukzogstdpmjgj8 4 282723 6749173 6748824 2026-09-11T18:38:44Z Smihael 2136 /* 📷 Wiki Loves Monuments 2026: fotografski sprehod po Škofji Loki */ odgovor 6749173 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST) :::::::::Strinjava se, da sta dodatna parametra sta dobrodošla, a ostane nekaj nerazrešenih dilem. :::::::::Zakaj bi za državljanstvo uporabljali neke druge standarde kot za ostale podatke? Torej, kot sva ugotovila je vnos "državljanstvo: Cislajtanija" večinoma brez vira. Če ni ohranjenih drugih virov, in ni izpričana vsaj domovinska pripadnost, o državljanstvu niti ne moremo zanesljivo sklepati. Za povrh pa zdaj uporabljamo še neko neuradno ime, katerega raba konkretno pri navajanju državljanstva je zunaj wikiprojektov prav tako precej slabo podprta z viri. Vsekakor pa tudi, kjer o t.i. splošnem avstrijskem državljanstvu lahko sklepamo, ne more pisati Avstrija, ker kot taka ni obstajala in bi šlo spet za napačno ime, lahko pa piše ime državljanstva "splošno avstrijsko državljanstvo" ali pač, če že vztrajamo pri nespremenjenem podatkovnem modelu, "Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru". Je pač malo daljše ime. Nič ne de, obstaja prelom vrstic. Sicer pa nismo prvi s to zagato. Tiskane biografije so kasneje ljudi iz tega obdobja bodisi razvrščale po narodnostnem ključu (ni vedno primerno), ali pa podatek enostavno spustile. :::::::::Opcij imamo torej več, in se ločijo po naslednjih neodvisnih vprašanjih: :::::::::* ali državljanstvo sploh navajamo, kadar ni vsaj posredno izpričano (npr. znana domovinska pravica); :::::::::* ali navajamo politično-pravni subjekt ali državljanstvo (splošno avstrijsko državljanstvo); :::::::::* če navajamo politično-pravni subjekt, ali uporabimo uradno (Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru) ali neuradno ime (Cislajtanija). :::::::::Fino bi bilo slišati še kakšnega zgodovinarja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:59, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Če je parameter ''državljanstvo'', je verjetno redundantno pisati ''splošno avstrijsko '''državljanstvo'''''. Po mojem mnenju zato zastopaš nek precej nesmiseln predlog. Pravilno si ugotovil, da za trditev »državljanstvo: Cislajtanija« večinoma ni vira; če sem prav ugotovil, zastopaš predlog, da se ta Cislajtanija piše z uradnim imenom. Ampak, če je nekdo državljan npr. ''Združenega kraljestva'', se praviloma uporablja samo prvi del oz. krajše ime ''Združeno kraljestvo'', ne pa celotno uradno ime ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske''. Ali pa, če je nekdo državljan ''Demokratične ljudske republike Koreje'', se večinoma piše samo ''Severna Koreja''. Tudi zato mislim, da je čisto upravičeno uporabljati ime ''Cislajtanija''; če kdo ne ve, kaj je, si bo pogledal, in mu bo jasno, kateri del Avstro-Ogrske je to bil. Strinjam pa se, da samo narodnosti ključ ni vedno primeren ([[Dragotin Dežman|D. D.]]) Glede prve opcije ne bi bil tako previden, saj bi bilo zelo nenavadno, da kdo sploh ne bi imel domovinske pravice, s tem deželanstvo in s tem državljanstva ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:29, 9. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) == Prošnja za pregled osnutka: Petra Cajnko == Pozdravljeni, pripravila sem osnutek biografskega članka [[Osnutek:Petra Cajnko]] o raziskovalki in visokošolski učiteljici Petri Cajnko. Zaradi transparentnosti naj navedem, da gre za mojo mamo. Pri pripravi osnutka sem skušala upoštevati načela nevtralnega enciklopedičnega pisanja in navedbe podpreti z javno dostopnimi viri, med drugim z neodvisnimi medijskimi objavami ter uradnimi viri Univerze v Mariboru, PAZU, SICRIS in drugimi javno dostopnimi viri. Prosila bi za pregled osnutka, predvsem glede enciklopedične pomembnosti, nevtralnosti, ustreznosti virov in oblikovanja. Če osnutek po presoji izkušenih urednikov ustreza merilom slovenske Wikipedije, prosim tudi za pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor pod naslov [[Petra Cajnko]]. <nowiki>Hvala za pregled, pomoč in morebitne predloge za izboljšave. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Kiara.nisa|Kiara.nisa]] ([[Uporabniški pogovor:Kiara.nisa|pogovor]]) 16:51, 10. september 2026 (CEST) == 📷 Wiki Loves Monuments 2026: fotografski sprehod po Škofji Loki == V okviru letošnjega natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments]] organiziramo fotografski sprehod po [[Škofja Loka|Škofji Loki]]! *🗓️ '''Sobota, 10. oktober 2026''' *📍 '''Škofja Loka''' *🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00''' Skupaj bomo raziskovali zgodovinsko središče Škofje Loke in fotografirali tamkajšnje kulturne spomenike za letošnji natečaj. Dogodek je namenjen tako izkušenim fotografom kot začetnikom. S seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon, predznanje ni potrebno. *🚆 Stroške javnega prevoza (vlak oziroma avtobus) do Škofje Loke in nazaj '''krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]'''. Prihod z avtomobilom je prav tako mogoč; glede na prijave bomo poskusili organizirati skupne prevoze in po predhodnem dogovoru povrniti stroške prevoza. *🍽️ Po fotografiranju bo sledilo '''skupno kosilo''', ki ga krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti. 👉 Na fotografski sprehod se prijavi prek obrazca: '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 POVEZAVA DO PRIJAVNICE]'''. Veseli bomo tako izkušenih Wikipedistov in fotografov kot tudi vseh, ki bi se nam želeli pridružiti prvič! 📷 '''Udeležba je brezplačna.''' — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 20:48, 10. september 2026 (CEST) :Žal sem na drugem koncu planeta, vendar super iniciativa, bravo. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:38, 11. september 2026 (CEST) pwvzypm5qzlv5vtdkf6zj5dswjj2bgg 0 286311 6749591 5935425 2026-09-12T11:44:59Z Engelbert 76895 pp 6749591 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Samuel-Louis-Alcide Bois |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1945 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Samuel-Louis-Alcide Bois''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[19. junij]] [[1890]], † [[11. oktober]] [[1958]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Bois/Samuel-Louis-Alcide/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bois, Samuel-Louis-Alcide}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] dszj931jaqjuk4qdpj2ajvmnf4g93gf 0 286312 6749593 5936576 2026-09-12T11:51:21Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6749593 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Théophile-Eugène-Désiré-Marie Bois |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1942 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Théophile-Eugène-Désiré-Marie Bois''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[9. februar]] [[1880]], † [[27. julij]] [[1971]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Bois/Th%C3%A9ophile-Eug%C3%A8ne-D%C3%A9sir%C3%A9-Marie/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bois, Théophile-Eugène-Désiré-Marie}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] jku7usq6x538qp8x3cxppqtrdiqyhfk 0 286313 6749596 5939818 2026-09-12T11:57:12Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6749596 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Yves-Marie-Jacques-Guillaume de Boisboissel |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–[[1945]] |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Yves-Marie-Jacques-Guillaume de Boisboissel''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[7. maj]] [[1886]], † [[17. februar]] [[1960]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Boisboissel/Yves-Marie-Jacques-Guillaume_de/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Boisboissel, Yves-Marie-Jacques-Guillaume de}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] qotnzhpcqn4wj4hd7rn65medsi7yzkw 0 288607 6749426 5634503 2026-09-12T05:16:23Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Rodbina Berke]] na [[Berke (plemiška rodbina)]] 5634503 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni|Berke (razločitev)}} {{Infopolje Družina |coat_of_arms= BerkeWappen.png |coat_of_arms_size=200px |caption=Grb družine Berke - Berke Ambrus 1609. XII. 10. (Mathias II, Bratislava). |predikat= de Nagy-Barkócz / von Nagy-Barkócz / [[Bakovci|veliko-bakovski]] |country= [[Slika:Coat of Arms of Hungary.svg|20px]] [[Madžarska]] <br /> [[Slika:Holy roman flag1806.png|30px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]] <br /> {{ikonazastave|Avstrijsko cesarstvo}} [[Avstrijsko cesarstvo]]< <br /> [[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|30px]] [[Avstro-Ogrska]] <br /> |region={{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska]] |founded= 15. stoletje |dissolution = 21.stoletje}} '''Rodbina Berke''' je bila ogrska plemiška rodbina na območju današnjega [[Prekmurje|Prekmurja]]. == Zgodovina == Družina je pripadnica starega madžarskega plemstva, saj se nek Peter de Berke omenja že leta 1417, Berke Jakob pa leta 1427. Oba sta bila ''homo regius'' oz. kraljeva spremljevalca (madž. ''kiraly ember'') za časa kralja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]]. Naselje [[Berkovci]] (Madžarsko: Berkehaza - kar pomeni hiša oz. naselje Berkejev) se v listinah omenja že leta 1499, čeprav Adam Luthar in Janos Fliszar v knjižici ''Prekmurja znameniti evangeličanski možje (1926)'' trdita, da naj bi na območje Prekmurja prišli v času preganjanja vere (protireformacije). Plemiški status jim je potrdil [[Matija I. Habsburški|Matija I.]], sveti rimski cesar oz. kot Matija II. madžarski kralj leta 1609 (listina je bila izdana 10. decembra v Bratislavi). Poleg Berke Ambrozija je z isto listino bilo potrjeno starejše plemstvo njegovima sorodnikoma Szelezen (Železen) Gregorju in Štefanu. Bili so lastniki posestev v [[Moravske Toplice|Moravcih]], posestev v [[Sebeborci|Sebeborcih]] in [[Sebeborci|Sebeborskega]] [[Marof (zgradba)|marofa]]. Nato so se nastanili na svojem posestvu v [[Tešanovci|Tešanovcih]]. [[Peter Berke (veleposestnik)|Berke Peter]] je leta 1690 od cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] prejel v dar gospostvo [[Bakovci]], s čimer je pridobil pravico do uporabe predikata ''de Nagy-Barkócz (veliko-bakovski)''. Bili so tudi finančni podporniki samostanov, saj je [[Rodbina Keresztury|Suzana pl. Berke roj. pl. Keresztury de Petrikeresztur]], vdova po [[Peter Berke (veleposestnik)|Petru pl. Berke]], leta 1740 samostanu v Sveti Jeleni (Medžimurje) darovala 1000 forintov. Družina Berke je v 19. stoletju v veliki meri vodila politično in versko življenje Prekmurja. Prvi pomembnejši predstavnik na začetku 19. stoletja je bil [[Ferenc Berke|Ferenc Xaver Berke]], evangeličanski duhovnik in senior, pisatelj ter sodnik županijske table v [[Železna županija|Železni županiji]]. Drugi pomembnejši član družine je bil njegov nečak [[Ivan Berke]], slovenski pisatelj in evangeličanski duhovnik v Križevcih ter dolgoletni senior. Rojen je bil leta 1814 in kar 72 let služboval v svoji fari vse do svoje smrti leta 1908. Imel je odločilno besedo pri šolskih zadevah in bil celo nekaj let predsednik odbora za šolstvo. Njegov oče [[Jožef Berke (duhovnik)|Jozsef Berke]], prav tako križevski duhovnik ter brat puconskega duhovnika Ferenca Berkeja je bil poslanec v madžarskem parlamentu. Znan predstavnik druge veje družine, ki je imela posesti v [[Medžimurje|Medžimurju]] je bil [[Peter Berke]], Legradski župnik, ter pisec znane kajkavske knjige ''Kinch oszebuni''. Brat Ivana Berkeja, [[Jožef Berke|Jozsef Berke]] je bil priznan odvetnik v Murski Soboti, vladni poverjenik, ter trikratni poslanec v madžarskem parlamentu. Skupaj s svojim sinom [[Mihael Berke|Mihaelom Berkejem]], [[Geza Pinter|Gezo Pinterjem]] in premožnim lastnikom Korone (kasnejšega hotela Dobray - današnje Zvezde) Mostom je ustanovil prvo banko v Murski Soboti: [[Murskosoboška hranilnica|Mursko-soboško hranilnico]]. Njen delničar je bil tudi [[Geza Szapary|grof Szapary]]. Kasneje so, da bi pomirili strasti, ki so nastale med člani obeh družin (Berke in Most), saj nekateri člani družin niso prišli do pozicij v tej banki, ustanovili [[Hranilnica južnega dela Železne županije|Hranilnico južnega dela Železne Županije]]. Prekmurska veja rodbine je izumrla v 20. stoletju, po moški liniji z Ladislavom Berkejem, ki je padel kot vojak [[Wehrmacht|Wehrmachta]] v [[Litva|Litvi]] na prvi dan [[Operacija Barbarossa|operacije Barbarossa]] 22. junija 1941, po ženski liniji pa leta 2015 z Ladislavovo sestro Heleno Berke iz [[Eisenstadt|Eisenstadta]] (Avstrija). Poslednji predstavnica rodbine, ki je ostala v Prekmurju je bila leta 1936 preminula Irena Berke, soprogo soboškega evangeličanskega seniorja [[Števan Kovatš]]a. == Vidnejši predstavniki rodbine == * [[Peter Berke (veleposestnik)|Peter pl. Berke]] (ok. 1653-1728) veleposestnik, carinski uradnik (tridesetničar), upravnik gospostev grofa Szechyja, sodnik županijske table [[Železna županija|Železne županije]] * [[Nikolaj Berke|Nikolaj pl. Berke]] (18. stoletje) sodniški prisednik [[Zala (županija)|zalske županije]] * [[Janos Berke|Janos pl. Berke]] (18. stoletje) sodniški prisednik [[Zala (županija)|zalske županije]] * [[Peter Berke|Peter pl. Berke]] (1733-1798) katoliški duhovnik, pisatelj * [[Adam Berke|Adam pl. Berke]] (18. stoletje) evangeličanski duhovnik * [[Sigismund Berke|Sigismund pl. Berke]] (18. stoletje) sodniški prisednik [[Zala (županija)|zalske županije]] * [[Anton Berke|Anton pl. Berke]] (18. stoletje) perceptor in sodnik županijske table [[Železna županija|Železne županije]] * [[Anton Berke|Anton pl. Berke]] (18. stoletje) višji plemiški sodnik (višji okrajni glavar) [[Koprivniško-križevska županija|križevske županije]] * [[Balaž Berke|Balaz pl. Berke]] (1754-1821) evangeličanski duhovnik, pesnik in pisatelj * [[Ferenc Berke|Ferenc Xaver pl. Berke]] (1763-1841) evangeličanski duhovnik, senior pisatelj, sodnik županijske table [[Železna županija|Železne županije]] * [[Franc pl. Berke]] (1769- ) sodnik županijske table [[Železna županija|Železne Županije]] * [[Jožef Berke (duhovnik)|Jožef pl. Berke]] (1771-1836) evangeličanski duhovnik * [[Ivan Berke|Janos pl. Berke]] (1814-1908) evangeličanski duhovnik, senior, pisatelj, politik * [[Jožef Berke|Jožef pl. Berke]] (1817-1893) odvetnik, veleposestnik, politik, predsednik [[Murskosoboška hranilnica|Murskosoboške hranilnice]] * [[Mihael Berke|Mihael pl. Berke]] (1843-1895) veleposestnik * [[Nikolaj Mihael Berke|Nikolaj pl. Berke]] (1891-1945) podpredsednik avstrijske lekarniške zbornice == Družinsko drevo == *A1 '''Amrozij pl. Berke''' plemiška listina [[1609]] **B1 '''Matija''' 1693 [[Murska Sobota]], [[Cerkev sv. Martina, Martjanci|ključar cerkve sv. Martina (Martjanci)]] ***C1 '''Franc''' 1726/27 [[Puconci]] ****D1 '''Štefan''' 1733 [[Puconci]] ∞ ''Helena pl. [[Rodbina Luthar|Luthar]] de [[Sebeborci|Szentbiborcz]]'' *****E1 '''Jurij''' 1754 [[Sebeborci]] *****E2 '''Jožef''' 1754 [[Sebeborci]] *****E3 '''Janez''' (* 1734 [[Puconci]]) ''∞ 1) Judita pl. Novak (sestra odvetnika [[Franc Novak (odvetnik)|Franca pl. Novaka]]) ∞ 2) Katarina pl. Farkas'' ******F1 1) '''[[Ferenc Berke|Franc Ksaver]]''' (* 1760 † 1841 [[Puconci]]) [[Puconci|puconski]] evangeličanski duhovnik in senior, sodnik županijske table [[Železna županija|Železne županije]] ''∞ 1) Ana pl. Pozsgai (vdova po Janezu Ringhoffer-ju) ∞ 2) Ana pl. Bachich (vdova po evangeličanskem duhovniku iz [[Meszlen]]-a Petra pl. Horvath-a, ter hčerka evangeličanskega duhovnika in seniorja [[Štefan Bachich|Štefana pl. Bachich]]-a in Suzane pl. Kroyher de Helmfels)'' ******F2 1) '''[[Jožef Berke (duhovnik)|Jožef]]''' (* 1772 † 1836 [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]]) evangeličanski duhovnik ''∞ Terezija pl. Szabo de [[Szentgyörgyvölgy]] (* 1794 [[Szentgyörgyvölgy]] † 1838 [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]]), hčerka Gregorja pl. Szabo de [[Szentgyörgyvölgy]] in Eve pl. [[Kregar]]'' *******G1 '''[[Ivan Berke|Janez]]''' (* 1814 [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]] † 1908 [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]]) evangeličanski duhovnik in senior, veleposestnik ∞ ''Rozalija pl. Fink'' ********H1 '''Terezija''' (* 1844 [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]] † 1932 [[Bodonci]]) ∞ ''Ludvnik Szinicz'' ev. duhovnik v [[Evangeličanska cerkev, Bodonci|Bodoncih]] ********H2 '''Frančiška''' (* 1846 [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]]) ********H3 '''Ludvik''' (* 1852 [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]]) ********H4 '''Jožef''' (* 1853 [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]] † 1907 [[Őrimagyarósd]]) ev. duhovnik v Őrimagyarósdu ''∞ Irma Böhm'' *********I1 '''Emil''' 1926 [[Monošter]] *********I2 '''Jožef''' 1926 [[Monošter]] ********H5 '''Marija''' (* 1855 [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]]) ********H6 '''Julijana''' (* 1857 [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]]) ********H7 '''Suzana''' (* 1857 [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]] † 1905) ∞ ''[[Janoš Flisar]] pisatelj, pesnik, prevajalec, novinar in učitelj'' ********H8 '''Karolina''' ∞ ''Aleksander pl. Vutsak'' *******G2 '''[[Jožef Berke|Jožef]]''' (* 1817 [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]] † 1893 [[Murska Sobota]]) odvetnik, veleposestnik, sodniški prisednik, poslanec murskosoboškega okraja v državnem parlamentu ''∞ Julijana pl. [[Raffay]] (* 1824 Borejci), hčerka [[Raffay|Franca pl. Raffay]]-ja in [[Rodbina Keresztury|Ane pl. Keresztury de Petrikeresztur]]'' ********H1 '''[[Mihael Berke|Mihael]]''' (* 1843 [[Tešanovci]] † 1895 [[Murska Sobota]]) veleposestnik ''∞ Marta Pinter (hčerka upravnika [[dvorec Rakičan|rakičanskega gospostva]] Antona Pinter-ja in Barbare pl. Pollak)'' *********I1 '''Viktor Jožef''' (* 1869 [[Murska Sobota]] † 1899 [[Murska Sobota]]) član lekarniške zbornice *********I2 '''Irena Marta''' (* 1873 [[Murska Sobota]] † 1936 [[Murska Sobota]]) ''∞ [[Števan Kovatš|Štefan Kovats]] evangeličanski senior in duhovnik'' *********I3 '''Marta''' (* 1881 [[Murska Sobota]] † [[ZDA]]) ''∞ Aleksander Junkuncz cs. kr. okrajni živinozdravnik, posestnik, tovarnar'' *********I4 '''Šarolta''' (* 1881 [[Murska Sobota]]) ''∞ Ignac pl. Hodazsy de Hodasz (sin Bele pl. Hodaszy de Hodasz in Jožefe pl. Hodaszy de Hodasz)'' *********I5 '''Nikolaj Mihael''' (* 1891 [[Murska Sobota]]) † 1945 [[Eisenstadt]]) podpredsednik avstrijske lekarniške zbornice ''∞ Marija pl. Holle'' **********J1 '''Ladislav''' (* 1920 [[Eisenstadt]]) † 1941 [[Litva]]) padel kot vojak [[Wehrmacht|Wehrmachta]] prvi dan [[Operacija Barbarossa|operacije Barbarossa]] **********J2 '''Helena''' (* 1922 [[Eisenstadt]]) † 2015 [[Eisenstadt]]) ''∞ Robert Müntz'' ********H2 '''Robert''' * 1845 [[Tešanovci]] *******G3 '''Peter''' inženir, okrajni notar, 1862 posestnik v [[Markišavci|Markišavcih]] ''∞ Suzana Einbeck'' ********H1 '''Julij''' * 1. julij 1856 [[Markišavci]] ********H2 '''Bela''' * 28. december 1857 [[Kančevci]] ********H3'''Geza''' * 16. februar 1860 [[Kančevci]] ********H4 '''Arpad''' * 14. junij 1862 [[Markišavci]] ********H5 '''Elemér'''* 14. januar 1864 [[Markišavci]] ********H6 '''Jožef''' * 20. marec 1866 [[Markišavci]] ******F3 1) '''Peter''' trgovec v [[Debrecen|Debrecenu]] ******F4 2) '''Suzana''' ''∞ Janez Terplan upravnik posesti Štefana pl. Saller-ja v [[Ivanovci|Ivanovcih]]'' **B2 '''Mihael''' ***C1 '''[[Peter Berke (veleposestnik)|Peter]]''' (* 1653 † 1728 [[Bakovci]]) upravnik posesti grofa Szechyja, carinski uradnik, veleposestnik ''∞ 1) Judita pl. Ropossa ∞ 2) [[Rodbina Keresztury|Suzana pl. Keresztury de Petrikeresztur]]'' ****D1 2) '''Rebeka''' ''∞ 1) Janez pl. Babos de [[Szentgyörgyvölgy]] ∞ 2) oo Franc pl. Bakacs de [[Szentgyörgyvölgy]] ∞ 3) oo Franc pl. Rapossa'' ****D2 2) '''Frančiška''' ''∞ Franc pl. Rogan de Kraina'' ****D3 2) '''Uršula''' ''∞ Franc pl. Rapossa'' **B3 '''Jurij''' ludi magister v [[Martjanci|Martjancih]] ''∞ Helena pl. Appoka'' ***C1 '''hčerka''' ''∞ Tomaž pl. Marics ev. duhovnik v [[Cerkev sv. Benedikta, Kančevci|Sv. Benediktu (Kančevci)]]'' **B4 '''Adam''' ***C1 '''Filip''' ****D1 '''Janez''' 1717, 1726/27 [[Dankovci]] **B5 '''Janez''' ***C1 '''Štefan''' 1717, 1726/27 [[Gorica, Puconci|Gorica]] **B6 '''Elizabeta''' 1619 == Galerija == <gallery> Slika:BerkeWappenSIebmacher.jpg|Grb iz Siebmachers Wappenbuch für Ungarn. Grb ima napako, saj je naslikan orel in ne grifin. Ta napaka je verjetno nastala, ker je bil grb risan po pečatu in ne po blazonu Slika:Grobnicaberke.JPG|Grobnica družine Berke na pokopališcu v Murski Soboti Slika:Berke-kuria.JPG|Berketova [[Kurija (stavba)|kurija]] v Murski Soboti </gallery> == Viri == * Düševni list: Prekmurja szvetszki evang. znameniti mozje: Berketova familia, 20. Maj 1926, Murska Sobota * Andrej Pavlič, Biografski podatki nekaterih osebnosti okraja Murska Sobota, Zbornik Soboškega muzeja, 2008 * Vladimir Kalšan: Međimursko plemstvo: (XVII.-XIX. st.), Čakovec, Muzej Međimurja, 1999 {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Prekmurci]] gad05bub88hflrlzm3ywk11ssdvfsyv 0 292081 6749150 6385221 2026-09-11T16:27:35Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6749150 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kališnik}} '''Kališnik''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 298 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Janez Kališnik]] (1921—2004), filmski snemalec in fotograf * [[Jožica Kališnik|Joži Kališnik]] (*1948), pevka narodnozabavne glasbe * [[Jure Kališnik]] (*1980), matematik * [[Mateja Kališnik]], zborovodkinja * [[Miroslav Kališnik]] (1927—2009), medicinec histolog, embriolog, univ. profesor (MF) * [[Primož Kališnik]], novinar * [[Samo Kališnik]] & [[Jasmina Šmarčan Kališnik]], glasbenika, pevca? * [[Stane Kališnik]], slikar * [[Štefan Kališnik]] (1929—2004), novinar, urednik, pisatelj, dramatik, prevajalec * [[Varja Kališnik]] (*1959), pisateljica, predavateljica in publicistka == Glej tudi == * priimek [[Kalinšek]] * priimek [[Kalin (priimek)|Kalin]] * [[planina Kališnik]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kališnik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] i4dspbbzre191rrx6nei6of3i0i65m7 6749151 6749150 2026-09-11T16:34:33Z Janezdrilc 3152 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-44996-51|~2026-44996-51]] ([[User talk:~2026-44996-51|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:84.20.243.12|84.20.243.12]] 6385221 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kališnik}} '''Kališnik''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 298 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Janez Kališnik]] (1921—2004), filmski snemalec in fotograf * [[Jožica Kališnik|Joži Kališnik]] (*1948), pevka narodnozabavne glasbe * [[Jure Kališnik]] (*1980), matematik * [[Mateja Kališnik]], zborovodkinja * [[Miroslav Kališnik]] (1927—2009), medicinec histolog, embriolog, univ. profesor (MF) * [[Primož Kališnik]], novinar * [[Samo Kališnik]] & [[Jasmina Šmarčan Kališnik]], glasbenika * [[Stane Kališnik]], slikar * [[Štefan Kališnik]] (1929—2004), novinar, urednik, pisatelj, dramatik, prevajalec * [[Varja Kališnik]] (*1959), pisateljica, predavateljica in publicistka == Glej tudi == * priimek [[Kalinšek]] * priimek [[Kalin (priimek)|Kalin]] * [[planina Kališnik]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kališnik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] hmcssxddgml8b13ihv7bzr8j3707mmt 0 297203 6749489 6725911 2026-09-12T08:56:31Z Non-diotima1 199597 6749489 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|education=mag. znanosti|occupation=filozofinja|website=https://katarinamajerhold.weebly.com/}} '''Katarina Majerhold''', [[Slovenci|slovenska]] [[Filozofija|filozofinja]], avtorica in [[Urednik|urednica]], * [[20. maj]] [[1971]], [[Celje]], [[Slovenija]]. == Delovanje == Katarina Majerhold je [[Seznam slovenskih filozofov|filozofinja]], ki se ukvarja s [[Filozofija čustev|filozofijo čustev]], zlasti s filozofijo ljubezni, veselja in sreče, filozofskim svetovanjem in etiko. Leta 2017 je v ameriški internetni filozofski enciklopediji, ''Internet Encyclopedia of Philosophy'', objavila članek ''History of Love.''<ref>{{Navedi splet|title=Love, History of {{!}} Internet Encyclopedia of Philosophy|url=https://iep.utm.edu/love-his/|accessdate=2021-07-13|language=en-US}}</ref> Od leta 2000 je tudi članica združenja ameriškega filozofskega društva ''Society for the Philosophy of sex + love''.<ref>{{Navedi splet|title=Members|url=https://philosophyofsexandlove.org/members/|website=The Society for the Philosophy of Sex and Love|date=2012-07-28|accessdate=2021-07-13|language=en|archive-date=2021-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210725150000/https://philosophyofsexandlove.org/members/|url-status=dead}}</ref> Leta 2020 je napisala članek Koncept ljubezni kot kreativno dinamično delo, v katerem trdi, da vsi dosedanji koncepti ljubezni (Platonov, Avguštinov, Rousseaujev, Freudov ipd.) temeljijo na manku, npr. premordialne enovitosti, Boga, matere, medtem ko svojo ljubezen, ki je srečna in miroljubna, utemeljuje na pragamatični in entuziastični ter ekstatični osnovi, ki zagovarja srečo, recipročnost, (seksualni) užitek ter kreativno in intelektualno delo. Trdi tudi, da so partnerski in prijateljski odnosi delo.<ref>{{Navedi splet|title=(INTERVJU) Sodobni odnosi: Spremenimo koncept ljubezni|url=https://www.vecer.com/vecer-v-nedeljo/sodobni-odnosi-spremenimo-koncept-ljubezni-10222024|website=www.vecer.com|date=2020-09-27|accessdate=2021-07-12|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Love as a Creative Dynamic Work|url=https://tvrdja.com/theory/love-as-a-creative-dynamic-work/|website=Tvrđa|date=2021-12-18|accessdate=2022-01-28|language=en-US|first=Katarina|last=Majerhold}}</ref> Njen članek ''Kriza smisla filozofije'' (2003) je bil nagrajen z esejem desetletja revije Sodobnost (2012) in reproduciran na radiju (ARS, 2018).<ref>{{Navedi splet|url=https://ars.rtvslo.si/2018/09/esej-na-radiu-129/|title=Kriza smisla filozofije|date=8.10.2018|accessdate=2. marec 2021|website=Program ARS|publisher=RTV SLO|last=Majerhold|first=Katarina|archive-date=2020-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200629235340/https://ars.rtvslo.si/2018/09/esej-na-radiu-129/|url-status=dead}}</ref> Nekaj časa je delovala na Pedagoškem inštitutu (2000-03) kot mlada raziskovalka,<ref>{{Navedi splet|title=SICRIS Raziskovalec - mentorstvo mladim raziskovalcem|url=http://www.sicris.si/public/jqm/rsr.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=307&code1=cmn&code2=auto&psize=1&hits=1&page=1&count=&id=6824&slng=&search_term=uporabna+razvojna+psihologija&order_by=|website=www.sicris.si|accessdate=2021-07-12|archive-date=2021-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210711133555/http://www.sicris.si/public/jqm/rsr.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=307&code1=cmn&code2=auto&psize=1&hits=1&page=1&count=&id=6824&slng=&search_term=uporabna+razvojna+psihologija&order_by=|url-status=dead}}</ref> njeno raziskovalno področje je bilo vrsto let visoko [[šolstvo]]. Bila je avtorica in vodja treh znanstvenih raziskav ter publikacij s področja slovenskega visokega šolstva, ki so izšle pri [[Beletrina|Beletrini]], nekoč [[Študentska založba|Študentski založbi]]: Univerza pleše avtonomno (1999),<ref>{{navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/title/univerza-plee-avtonomno-prispevki-k-repertoarju-univerze-za-tretje-tisoletje/oclc/442334536|title=Univerza pleše avtonomno?: prispevki k repertoarju Univerze za tretje tisočletje|last=Majerhold|first=Katarina|last2=Jelovac|first2=Dejan|date=1999|publisher=Študentska organizacija Univerze : Zavod Radio Študent|isbn=9789616211918|location=V Ljubljani|language=slovenščina}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Katarina Majerhold in dr. Dejan Jelovac. Univerza pleše avtonomno? Prispevki k repertoarju univerze za tretje tisočletje (zbornik) Študentska organizacija Univerze v Ljubljani in Zavod Radio Študent, Ljubljana 1999, 150 strani|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=5432|website=Teorija in praksa|date=1999|accessdate=2021-07-12|first=Mirsad|last=Begić}}</ref>Ali se univerza vrti v krogu svoje moči (2001),<ref>{{Navedi knjigo|title=Ali se univerza vrti v krogu svoje moči?|url=https://www.worldcat.org/oclc/445300975|publisher=Študentska organizacija Univerze|date=2001|location=V Ljubljani|isbn=961-6211-97-8|oclc=445300975|first=Katarina|last=Majerhold|last2=Pleško)}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Katarina Majerhold (ur.) Ali se univerza vrti v krogu svoje moči? Študentska organizacija Univeze v Ljubljani in Zavod Radio študent, Ljubljana 2001|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=5663|website=Teorija in praksa|date=2002|accessdate=2021-07-12|first=Mirsad|last=Begić}}</ref> Ali univerze potrebuje socialno okolje (2003).<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/Ali_univerza_potrebuje_socialno_okolje.html?id=l9-RAAAACAAJ|title=Ali univerza potrebuje socialno okolje?|last=Majerhold|first=Katarina|last2=Pezdir|first2=Rado|date=2003|publisher=Študentska organizacija Univerze|isbn=9789616457026|language=sl}}</ref> Delala je v podjetju Meta group d.o.o. (2004-05) kot projektni vodja. Projektno je sodelovala tudi v podjetju Elaphe d.o.o. (2007-08), ki se ukvarja z električnimi avtomobili.{{navedi vir}} Je članica uredništev številnih znanstvenih revij, [[Andragoška spoznanja]], [[Časopis za kritiko znanosti]] in [[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]. Bila je odgovorna urednica revije Andragoška spoznanja (2008-11) in je članica Andragoškega društva Slovenije (2008-), kjer je delala na povezovanju izobraževanja odraslih in filozofskega svetovanja.<ref>{{Navedi revijo|last=Majerhold|first=Katarina|date=2010-07-17|title=Življenjsko svetovanje in izobraževanje odraslih za razvoj kariere in osebnostni razvoj|url=http://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/621|magazine=Andragoška spoznanja|volume=16|issue=2|pages=62|doi=10.4312/as.16.2.62-76|issn=2350-4188}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Januarja 2022 je postala urednica spletnega portala revije [[Kulturno umetniško društvo Apokalipsa|Apokalipsa]].<ref>{{Navedi splet|title=Kontakt|url=https://apokalipsa.si/sub/699|website=apokalipsa.si|accessdate=2022-02-12|language=en}}</ref> Leta 2023 je postala odgovorna urednica [[Časopis za kritiko znanosti|Časopisa za kritiko znanosti]]. Zadnja leta se ukvarja tudi s prevajanjem znanstvenih monografij. Prevedla je ''Digitalna doba in novi barbari'' Gorana Starčevića (KUD Apokalipsa, 2023), ''Jeza in odpuščanje'' Marthe C. Nussbaum (Slovenska matica, 2024), Levičarska melanholija Enza Traversa (Inštitut ČKZ, 2025) in v soavtorstvu ''Kurdsko žensko gibanje'' Dilar Dirik (Inštitut ČKZ, 2023). Kot do zdaj edina filozofinja v Sloveniji je imela svojo rubriko filozofskega svetovanja v reviji ''O osebnosti'' (2007-10) in na spletni strani časopisa [[Delo (časopis)|Dela]]<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/anonimna-psiholoska-svetovalnica.html|title=Anonimna psihološka svetovalnica|date=9. januar 2009|accessdate=5. marec 2021|publisher=Delo}}</ref> (2009-10). Napisala je številne članke o filozofskem svetovanju. Ima tudi kanadski certifikat za filozofsko svetovanje.<ref>{{Navedi splet|title="Da sem bila v razmerju z žensko, je poglobilo moje razumevanje ljubezni"|url=http://tor5.si/6PpD3|website=Torek ob petih|date=2019-05-13|accessdate=2021-03-02|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2012 je izdala knjigo ''Živeti'' (Beletrina, zbirka Koda) in ''Ljubav u filozofiji'' (Psihopolis). Leta 2015 je izdala knjigo ''Ljubezen skozi zgodovino'' (Mladinska knjiga), leta 2016 ''Love, Its Origin and Modifications'' (Založba Obzorja) in leta 2017 knjigo ''Čustveni izzivi'' (Rokus-Klett). Njen pristop k raziskovalni tematiki ljubezni in čustev lahko vidimo tudi v številnih člankih, ki jih je objavljala v časopisih, kot so ''Časopis za kritiko znanosti'', ''Sodobnost'' in ''Razgledi''. Svoje članke je objavila tudi v knjigah in revijah v ZDA, [https://algarabia.com/la-estructura-de-una-obra-de-arte-la-representacion-de-la-vida-buena-y-democratica-una-reflexion-filosofica/ Mehiki], Braziliji, Turčiji<ref>{{Navedi splet|title=TARİH BOYUNCA BATILI SEVGİ KAVRAMLARI|url=https://www.sabahulkesi.com/2020/10/06/tarih-boyunca-batili-sevgi-kavramlari/|website=Sabah Ülkesi {{!}} Kültür-Sanat ve Felsefe Dergisi|date=2020-10-06|accessdate=2021-07-13}}</ref> in Kanadi. Ukvarja se tudi z [[umetnost]]jo, zlasti s pisanjem [[scenarij]]ev za [[Dokumentarni film|dokumentarne]] in igrane [[film]]e (''Ljubezen;'' ''Čustva, tkanina našega življenja''<ref>{{Navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-izobrazevalni-program/92172916|title=ČUSTVA, TKANINA NAŠEGA ŽIVLJENJA, DOKUMENTARNA ODDAJA|date=29.12.2010|accessdate=3. januar 2021}}</ref>''; Prihodnost oblačenja;''<ref>{{Navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/83957264|title=PRIHODNOST OBLAČENJA UGRIZNIMO ZNANOST|date=5.10.2010|accessdate=3. januar 2021}}</ref> ''Znanost in smučanje in ''Privlačnost spola<ref>{{Navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174312667|title=PRIVLAČNOST (S)POLA, DOKUMENTARNO-IZOBRAŽEVALNI FILM|date=4. januar 2015|accessdate=3. marec 2021|website=RTV SLO}}</ref> 2008-15. Občasno piše poezijo<ref>{{Navedi revijo|last=Majerhold|first=Katarina|date=1.10.2016|title=Pesmi|url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P9JM3AL|magazine=Sodobnost|pages=1347-1359|access-date=3. marec 2021}}</ref> in prozo,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ludliteratura.si/branje/proza/dimnik-mladika/|title=LUD Literatura|date=2. februar 2021|accessdate=3. marec 2021|publisher=Literatura|last=Majerhold|first=Katarina}}</ref> ki ju objavlja v revijah in na radiu. Vrsto let je pisala recenzije LB-filmov in TV ter spletnih nanizank za različne revije, kot so Ekran,<ref>{{Navedi splet|title=Katarina Majerhold|url=https://ekran.si/author/katarina-majerhold/|website=Revija Ekran|accessdate=2021-07-13|language=sl-SI|first=Katarina|last=Majerhold|archive-date=2021-04-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20210423135042/http://ekran.si/author/katarina-majerhold/|url-status=dead}}</ref> Kino!,<ref>{{Navedi splet|title=KINO! 13/14|url=https://e-kino.si/izdaje/kino-13-14/|website=Kino!|accessdate=2021-07-13|language=sl-SI|archive-date=2021-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210713050913/https://e-kino.si/izdaje/kino-13-14/|url-status=dead}}</ref> Narobe (2008-18). Nekaj let (2016-18) je delala za Društvo Legebitra,<ref>{{Navedi splet|title=Vabilo na strokovni seminar "Prebijmo molk o LGBT-temah v šolah"|url=https://legebitra.si/2018/03/20/vabilo-na-strokovni-seminar-prebijmo-molk-o-lgbt-temah-v-solah/|website=Legebitra|date=2018-03-20|accessdate=2021-07-13|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ki deluje na področju zagovorništva človekovih pravic, še posebej na področju pravic LGBT oseb. Leta 2018 je ustvarila svojo spletno stran LL-Passion, na kateri objavlja filozofske eseje, recenzije LB-filmov, nanizank ter intervjuje z umetnicami, raziskovalkami, humanistkami, ki so ali LB ali delajo na področju LGBT. Tako je denimo intervjujala<ref>{{Navedi splet|title=Jónína Leósdóttir, an Icelandic writer, playwright and former journalist|url=http://katarinamajerhold.weebly.com/2/post/2020/05/jonina-leosdottir-an-icelandic-writer-playwright-and-former-journalist.html|website=LL PASSION|accessdate=2022-01-28|language=en}}</ref> {{Link-interwiki|sl=Jónína Leósdóttir|lang=en|lang_title=Jónína Leósdóttir|sl_text=Jóníno Leósdóttir}} ženo bivše islandske premierke {{Link-interwiki|sl=Jóhanna Sigurðardóttir|lang=en|lang_title=Jóhanna Sigurðardóttir|sl_text=Jóhanno Sigurðardóttir}}, kanadsko igralko, scenaristko serije Avocado Toast, [[:en:Heidi_Lynch|Heidi Lynch]]<ref>{{Navedi splet |title=Blog Archives |url=http://katarinamajerhold.weebly.com/2/archives/06-2020 |access-date=2026-08-01 |website=LL PASSION |language=en}}</ref>, ki je poročena z britansko igralko [[:en:Faye_Marsay|Faye Marsay]], kandidatko na prihodnjih francoskih predsedniških volitvah 2022 in namestnico rektorja Univerze v Lille, {{Link-interwiki|sl=Sandrine Rousseau|lang=fr|lang_title=Sandrine Rousseau}}<ref>{{Navedi splet|title=Sandrine Rousseau, Professor, Ecofeminist, Green Candidate in the French Presidential Election in 2022|url=http://katarinamajerhold.weebly.com/2/post/2021/04/sandrine-rousseau-professor-ecofeminist-green-candidate-in-the-french-presidential-election-in-2022.html|website=LL PASSION|accessdate=2022-01-28|language=en}}</ref>, [[:en:Claudine_Monteil|Claudine Monteil]],<ref>{{Navedi splet|title=Claudine Monteil, Retired French Diplomat, Feminist and Writer|url=http://katarinamajerhold.weebly.com/2/post/2022/04/claudine-monteil-french-retired-diplomat-feminist-and-writer.html|website=LL PASSION|accessdate=2022-04-16|language=en}}</ref> (upokojeno) francosko diplomatko, feministko in pisateljco, ki je 16 let delala s Simone de Beauvoir in bila ena od ustanoviteljic francoskega feminističnega gibanja v 70-ih letih prejšnjega stoletja, leta 2023 je intervjujala priznano slovensko-britansko oblikovalko [[Lara Bohinc|Laro Bohinc]],<ref>{{Navedi splet|title=Interview with Slovenian-British Designer Lara Bohinc|url=http://katarinamajerhold.weebly.com/2/post/2023/02/interview-with-slovenian-designer-lara-bohinc.html|website=LL PASSION|accessdate=2023-02-27|language=en}}</ref> katere nakit so nosile od Kate Moss, Cameron Diaz do Victorie Beckham, dolga leta pa je sodelovala z Guccijem, Lanvinom ipd, preden je ustanovila svoj Bohinc Studio, leta 2010 pa tudi ameriško filozofinjo {{Link-interwiki|sl=Martha Nussbaum|sl_text=Martho Nussbaum|lang=en|lang_title=Martha Nussbaum}}.<ref>{{Navedi splet|title=Interview with Martha C. Nussbaum {{!}} 03-2010 {{!}} Sodobna PEDAGOGIKA|url=https://www.sodobna-pedagogika.net/en/articles/03-2010_interview-with-martha-c-nussbaum/|website=www.sodobna-pedagogika.net|accessdate=2023-02-27}}</ref> Leta 2017-18 je svoje delo na področju pravic LGBT oseb združila s sodelovanjem z UNESCO OER katedro na [[Institut "Jožef Stefan"|Inštitutu Jožef Stefan]] v projektu OER za ranljive skupine. Na Unescovem Svetovnem dnevu filozofije »Katerega spola je filozofija?«, je v Cankarjevem domu (2009) sodelovala s prispevkom »Ali ima filozofija spol?«,<ref>{{Navedi splet|url=https://zofijini.net/predavanja_danfilozofije2009/|title=»Katerega spola je filozofija?«|date=17.11.2009|accessdate=7. marec 2021|website=zofijini.net|publisher=Zofijini ljubimci}}</ref> istega leta je v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije sodelovala na 19 otroškem parlamentu na temo ljubezni in spolnosti. Nadaljuje s pisanjem scenarijev in knjig. Majerhold je tudi [[Humanitarnost|humanitarka]], ki pomaga ljudem v stiski. Prav tako je borka za živali. Članke za spletno stran piše tudi o okoljskih vprašanjih. Majerhold je [[Ateist|ateistka]] in razkrita [[lezbijka]].<ref>{{Navedi splet|url=http://torekobpetih.si/intervju/da-sem-bila-v-razmerju-z-zensko-je-poglobilo-moje-razumevanje-ljubezni/|title=“Da sem bila v razmerju z žensko, je poglobilo moje razumevanje ljubezni”|date=13. maj 2019|accessdate=2. marec 2021|website=Torek ob petih|publisher=Mladina|last=Majerhold|first=Katarina|archive-date=2021-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210116142250/http://torekobpetih.si/intervju/da-sem-bila-v-razmerju-z-zensko-je-poglobilo-moje-razumevanje-ljubezni/|url-status=dead}}</ref> == Bibliografija == *''Ali univerza pleše avtonomno?'' (1998) Ljubljana, Študentska založba ISBN 961-6211-919 *''Ali se univerza vrti v krogu svoje moči?'' (2001) Ljubljana, Študentska založba ISBN 961-6211-9-7-8 *''Ali univerza potrebuje socialno okolje?'' (2003) Ljubljana, Študentska založba {{COBISS|126194944}} *''Ljubezen'' (scenaristka, dokumentarec o petih temeljnih konceptih ljubezni, kot so predstavljani v filozofiji, umetnosti, biologiji, medicini in psihoanalizi (Radio televizija Slovenija 2008) *''Čustva, tkanina našega življenja'' (scenaristka, dokumentarec o pomenu čustev pri spoznavanju, etiki, umetnosti, politiki in vzgoji otrok Radio televizija Slovenija 2010) *''Prihodnost oblačenja'' (scenaristka, dokumentarec o pametnih in visoko inteligentnih oblačilih, Radio televizija Slovenija 2011) *''Znanost smučanja'' (scenaristka, dokumentarec o uporabi najnovejših kinestetičnih odkritij in pametnih materialih za smuči, ki omogočajo vrhunske športne rezultate smučarjev in smučark, Radio televizija Slovenija 2011) *''[https://4d.rtvslo.si/!arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetni%C5%A1ki-program/174312667 Privlačnost spola]'' (scenaristka, dokumentarec o različnih oblikah privlačnosti. Radio Televizija Slovenija, 2014. 1 video DVD (ca 29 min). [COBISS.SI-ID515808383] *''[http://www.iep.utm.edu/love-his/ History of love]''. V: ''The internet encyclopedia of philosophy: a peer-reviewed academic resource''. [Martin, TN]: Internet Encyclopedia of Philosophy Pub., 2017. [COBISS.SI-ID 3106903] *''Živeti'' (Knjižna zbirka Koda). Ljubljana: Študentska založba, 2012. 192 str. ISBN 978-961-242-470-1. {{COBISS|260372480}} *''Ljubav u filozofiji: od antike do novog doba.'' Novi Sad: Psihopolis institut, 2012. 238 str. ISBN 978-86-86653-53-6. {{COBISS|269506311}} *''Kriza smisla filozofije''. Ljubljana: Sodobnost, letnik 76, junij 2012, str. 641-646. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERPT38HY; https://ars.rtvslo.si/2018/09/esej-na-radiu-129/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200629235340/https://ars.rtvslo.si/2018/09/esej-na-radiu-129/ |date=2020-06-29 }} *''Ljubezen skozi zgodovino'' (2014) Ljubljana, Mladinska knjiga {{COBISS|276784896}} *''Love, Its Origin and Modifications Through Time'': main philosophical concepts of love through western history''. 1st ed. Maribor: Obzorja, 2016. Ilustr. ISBN 978-961-230-506-2. [COBISS.SI-ID 89745665]'' *''Čustveni izzivi: prepoznavanje različnih čustev in reševanje čustvenih stisk učencev'', (Učiteljeva orodja). 1. izd. Ljubljana: Rokus Klett, 2017. 115 str., tabele. 1 optični tisk (CD-ROM). ISBN 978-961-271-801-5. {{COBISS|288579584}} *poglavje The gift v ''What philosophy can tell you about your lover.'' Chicago: Open Court, 2012, str. 207-213. {{COBISS|2482007}} (Sharon M., ur.) *Napotki, misli in tolažbe filozofije, so-avtorstvo (izdaja knjige 2021). *posebna edicija ''Čustva'' (ur. bloka člankov o čustvih kot del morale, demokracije, umetnosti in kognitivnega spoznanja ter avtorica članka o čustev kot del našega razvoja kot vrste). Časopis za kritiko znanosti. Študentska založba (2010) *posebna edicija ''Privlačnosti spolov'' (ur. bloka člankov o različnih oblikah čustvene in spolne privlačnosti glede na spolno usmerjenost in/ali spolno identiteto). ''Časopis za kritiko znanosti'', ISSN 0351-4285, 2017, letn. 45, št. 267, str. 207-218. {{COBISS|3102039}} *urednica ''Zbornika za spodbujanje demokratičnega emancipiranega dialoga med ponudniki kulturnih dobrin ter obiskovalci''. 1. izd. Maribor [i. e.] Ljubljana: Društvo ŠKUC, Galerija Škuc, 2014. ==Reference== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://katarinamajerhold.weebly.com/ Osebna spletna stran: LL-Passion] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Majerhold, Katarina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] q9pc1e01a18chfixsegl2hbjep1erpd 0 298173 6749153 6747984 2026-09-11T16:41:32Z Neka oseba 238731 /* Zrakoplovi v veji zračnih sil */ 6749153 wikitext text/x-wiki {{Infobox Military Unit | unit_name = Italijansko vojno letalstvo | native_name = Aeronautica Militare Italiana | image = [[File:Coat of arms of the Italian Air Force.svg|200px|Grb Italijanskega vojnega letalstva]] | caption = Grb Italijanskega vojnega letalstva | start_date = [[1946]] | country = {{flagicon|Italija}} [[Italija]] | alliance = | allegiance = | branch = | type = | role = [[Zračno bojevanje]], <br>[[Zračna obramba]], | size = 43.000 pripadnikov<br>501 zrakoplov | command_structure = [[Italijanske oborožene sile]] | garrison = [[Rim]] | garrison_label = | equipment = | equipment_label = | nickname = | motto = {{lang-la|Virtute Siderum Tenus}} | colors = | colors_label = | march = | mascot = | battles = | anniversaries = | decorations = | battle_honours = <!-- Commanders --> | commander1 = [[General]] [[Antonio Conserva]] | commander1_label = | ceremonial_chief = | ceremonial_chief_label = | colonel_of_the_regiment = | colonel_of_the_regiment_label = | notable_commanders = <!-- Insignia --> | identification_symbol = [[File:Roundel of Italy.svg|75px]] | identification_symbol_label = | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = | identification_symbol_3 = | identification_symbol_3_label = <!-- Aircraft --> | aircraft_attack = | aircraft_bomber = | aircraft_electronic = | aircraft_fighter = | aircraft_interceptor = | aircraft_recon = | aircraft_patrol = | aircraft_trainer = | aircraft_transport = }} '''Italijansko vojno letalstvo''' ({{lang-it|Aeronautica Militare Italiana}}; [[kratica]]: '''AMI''') je [[vojno letalstvo]] [[Italija|Republike Italije]], ki je bilo ustanovljeno leta [[1946]] s preimenovanjem dotedanjega [[Kraljevo italijansko vojno letalstvo|Kraljevega italijanskega vojnega letalstva]] ''(Regia Aeronautica)''. Aerobatska ekipa Italijanskega vojnega letalstva se imenuje [[Frecce Tricolori]]. == Zgodovina == Na podlagi referendumske odločitve je bila 18. junija 1946 razglašena italijanska republika in posledično se je preimenovalo tudi dotedanje Kraljevo italijansko vojno letalstvo. Do leta 1949, ko je Italija vstopila v [[NATO]], je bila država pod vojaškimi omejitvami, nato pa je prejela izdatno ameriško pomoč preko [[Program skupne obrambne pomoči|Programa skupne obrambne pomoči]] ''(Mutual Defence Assistance Programme)''. Sprva so prejeli propelerske lovce [[P-51 Mustang]] in [[P-47 Thunderbolt]], od leta 1952 pa še najsodobnejša letala tistega časa: lovce [[F-84 Thunderjet|F-84G]], [[F-86 Sabre|F-86E]](M), F-84F in transportna letala [[C-119 Flying Boxcar|C-119]]. Stanje pa se je dodatno izboljšalo z vzponom italijanske vojaško-letalske industrije; Italijansko vojno letalstvo je tako dobilo letala [[Fiat G91]], [[Aermacchi MB-326]], [[Piaggio Aero P166]] in različne helikopterje [[Agusta-Bell]]. == Organizacija<ref>{{Navedi splet |title=Ministero della Difesa |url=https://www.difesa.it/ |access-date=2026-08-28 |website=www.difesa.it}} (v italijanščini)</ref> == Italijanske zračne sile so svojo organizacijo uredile na hierarhično-funkcionalni strukturi. Ta struktura je na »hierarhični« ravni razdeljena na osrednje, vmesne in periferne enote, medtem ko je na »funkcionalni« ravni razdeljena na operativno, logistično, usposabljalno in teritorialno komponento. * Generalštab Italijanskega vojnega letalstva (''Stato Maggiore Aeronautica''''')''' ([[Rim]]) * [[Poveljstvo letalskih enot (Italija)|Poveljstvo letalskih enot]]-Poveljstvo 1. letalske regije ([[Milano|Milan]]) ** Poveljstvo za nadzor zračnega prostora (COA) *** Poveljštvo za integrirano zračno in protiraketno obrambo (DAMI) **** 22. radarska skupina **** Skupina za poročanje in poveljevanje zračni obrambi (GRCDA) *** Oddelek za koordinacijo in nadzor med vejami (RSCCAM) *** Mobilna enota za poveljevanje in nadzor *** Predstavništvo italijanskih letalskih sil za NATO ** Poveljstvo zračnih bojnih sil *** [[File:Frecce tricolori.svg|20px]] 313. Zračni polk za akrobatsko usposabljanje (''Frecce Tricolori''), v (Rivolto) *** [[File:Ensign of the 4º Stormo of the Italian Air Force.svg|20px]] 4. Zračni polk, v ([[Grosseto (pokrajina)|Grosseto]]) *** [[File:Ensign of the 6º Stormo of the Italian Air Force.svg|20px]] 6. Zračni polk, v (Ghedi) *** [[File:32°Stormo-Patch.png|20px]] 32. Zračni polk, v (Amendola) *** [[File:Ensign of the 36º Stormo of the Italian Air Force.png|20px]] 36. Zračni polk, v (Gioia del Colle) *** [[File:37°Stormo-Patch.png|20px]] 37. Zračni polk, v (Trapani) *** [[File:51°Stormo-Patch.png|20px]] 51. Zračni polk, v (Istrana) ** Poveljstvo zračnih sil za mobilnost in podporo (CFMS) *** [[File:Ensign of the 14º Stormo of the Italian Air Force.svg|20px]] 14. Zračni polk, v (Pomezia) *** [[File:Ensign of the 31º Stormo of the Italian Air Force.svg|20px]] 31. Zračni polk, v (Rim) ** 9. ISTAR-EW brigada ** [[File:1ª Brigata-Patch.svg|20px]] 1. letalska brigada za posebne operacije, v (Furbara) *** [[File:Ensign of the 9º Stormo of the Italian Air Force.svg|20px]] 9. Zračni polk, v (Grazzanise) *** [[File:Ensign of the 15º Stormo of the Italian Air Force.svg|20px]] 15. Zračni polk, v (Cervia) *** [[File:Ensign of the 16º Stormo of the Italian Air Force.svg|20px]] 16. Zračni polk, v (Martina Franca) *** [[File:Ensign of the 17º Stormo of the Italian Air Force.svg|20px]] 17. Zračni polk, v (Furbara) *** [[File:Ensign of the 46ª Brigata Aerera of the Italian Air Force.png|20px]] 46. Zračna brigada, v (Pisa-San Giusto) * [[Logistično poveljstvo (Italijansko vojno letalstvo)|Logistično poveljstvo]] ([[Rim]]) ** Skupni eksperimZračni polkentalni in vadbeni poligon *** [[File:RepSV-Patch.svg|20px]] Eksperimentalni letalski oddelek ** Oddelek za poskusne letalske in vesoljske dejavnosti (DASAS) ** 2. divizije za operativno-tehnična podporo za zrakoplove, oborožitev in avioniko ** 3. divizija za operativno-tehnična podporo poveljstva in nadzor sistemov, zveze in telematiko ** Podporna služba ** Policija in upravna služba ** Služba za infrastrukturo ** Zdravstvena služba * [[Poveljstvo šol vojnega letalstva (Italija)|Poveljstvo šol vojnega letalstva]]-Poveljstvo 3. letalske regije ([[Bari]]) ** Poveljstvo šol Vojnega letalstva *** [[File:60ªBrigata-Patch.png|20px]] 60. Zračni polk, v (Amendola) *** [[File:61 stormo.png|20px]] 61. Zračni polk, v (Galatina) *** [[File:Ensign of the 70º Stormo of the Italian Air Force.svg|20px]] 70. Zračni polk, v (Latina) *** [[File:72°Stormo-Patch.png|20px]] 72. Zračni polk, v (Viterbo) *** Šola za transportnih letal *** Oddelek za preizkušanje in standardizacijo letalskega streljanja *** Selekcijski center letalskih sil *** Šola za sodelovanje v zraku – inštitut z akreditacijo Nata *** Oddelek za usposabljanje za nadzor zračnega prostora ** Poveljstvo 3. letalske regije == Oprema == Med letoma 2010-11 je Italijansko vojno letalstvo imelo 501 zrakoplov, od tega 211 bojnih zrakopolovov.<ref name="Flightglobal">"World Air Forces 2010"; str. 17. [[Flightglobal.com]], 31. julij 2011.</ref> S tem je Italijansko vojno letalstvo peto največje vojno letalstvo v Natu (za [[ Vojno letalstvo ZDA|ZDA]], [[Britansko vojno letalstvo|Združenim kraljestvom]], [[Turško vojno letalstvo|Turčijo]] in [[Francosko vojno letalstvo|Francijo]]). === Zrakoplovi v veji zračnih sil === {| class="wikitable"|} ! style="text-align: left; background: #aabccc;"|Zrakoplov ! style="text-align: left; background: #aabccc;"|Slika ! style="text-align: left; background: #aabccc;" |Država izvora ! style="text-align: left; background: #aabccc;"|Tip ! style="text-align: left; background: #aabccc;"|Različice ! style="text-align: left; background: #aabccc;"|V aktivni službi ! style="text-align: left; background: #aabccc;"|Opombe |----- ! colspan="7" style="align: center; background: lavender;" | [[Lovsko letalo|Lovska letala]] |- |[[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]] |{{Slika d|Q39086691}} |{{USA}} |Lovec<hr>Lovec STOVL |F-35A<hr>F-35B |42<hr>5 |Naročenih 75<hr>V mornarici, naročenih 20 |- style="align: center;" | [[Panavia Tornado|Panavia Tornado IDS]] | {{Slika d|Q7043008}} | {{GBR}}<br>{{GER}}<br>{{ITA}} | Jurišnik<hr>Šolsko | A-200A<hr>A-200-T<hr>EA-200A | 19<hr>12<hr>4 |Jih bo zamenjal F-35 |- style="align: center;" | [[Eurofighter Typhoon]] | {{Slika d|Q151384}} | {{GBR}}<br>{{GER}}<br>{{ESP}}<br>{{ITA}} | Lovec<hr>Trenažno<hr>Lovec | F-2000A<hr>TF-2000A<hr>Tranche 4 | 79<hr>14<hr>0 | 79<hr>14<hr>24 naročenih 2024 |----- | colspan="5" | || '''175'''|| |- style= "vertical-align: top;" ! colspan="7" | [[Patruljno letalo]] |- style="align: center;" | [[Gulfstream G550|G550 CAEW]] | {{Slika d|Q29367260}} | {{USA}} <br>{{ISR}} | Zračno zgodnje opozarjanje in nadzor | E-550A | 2 <ref name=":World Air Forces 2026" /> | <ref>{{Cite web |date=19 December 2016 |title=The Ministry of Defense and Israel Aerospace Industries have delivered the First CAEW G550 to the Italian Air Force |url=https://www.iai.co.il/ministry-defense-and-israel-aerospace-industries-have-delivered-first-caew-g550-italian-air-force}}</ref>3 Načrtovani novi | |- style="align: center;" | [[Alenia C-27J Spartan|C-27J Spartan]] | {{Slika d|Q956756}} | {{ITA}} | [[Elektronsko bojevanje]] | EC-27 Jedi | 3<ref name=":World Air Forces 2026" /> | | |- style="align: center;" | rowspan="2" | [[L3Harris EA-37B Compass Call]] | rowspan="2" | | rowspan="2" | {{USA}} | [[Elektronsko bojevanje]] | EA-37B | 0<ref name=":World Air Forces 2026" /> | 2 naročena Julija 2025.<ref>{{cite web |last1=D'Urso |first1=Stefano |title=Italy Signs Contract to Acquire EA-37B Compass Call |url=https://theaviationist.com/2025/07/21/italy-contract-ea-37b-compass-call/ |access-date=29 July 2025 |publisher=The Aviationist}}</ref> |- style="background:#efefef; color:black" |AISREW <small>(Zračno obveščevalnje, nadzor, izvidnovanje in elektronsko bojevanje)</small> |G550 JAMMS <small>(PMMMS)</small> |1<ref name=":World Air Forces 2026" /> |2 Naročen 2021.<ref>{{Cite web |last=Hoyle |first=Craig |title=L3Harris secures G550 electronic attack contract for Italian air force |url=https://www.flightglobal.com/defence/l3harris-secures-g550-electronic-attack-contract-for-italian-air-force/163866.article |access-date=2025-12-11 |website=Flight Global |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |last=Martin |first=Tim |date=2025-07-25 |title=L3Harris and ELT Group team up on Italian ISR multi-sensor test facility |url=https://breakingdefense.com/2025/07/l3harris-and-elt-group-team-up-on-italian-isr-multi-sensor-test-facility/ |access-date=2025-12-11 |website=Breaking Defense |language=en-US}}</ref> | |- style="align: center;" | [[Beechcraft Super King Air|Super King Air]] | | {{USA}} | SIGINT/ COMINT / ISR | [[Beechcraft Super King Air#Variants|350 Spydr]] | 1 <ref name=":World Air Forces 2026" /> |<ref>{{Cite web |title=Beechcraft Super King Air 350ER Spydr |url=https://www.aeronautica.difesa.it/2023/05/23/beechcraft-super-king-air-350er-spydr/}}</ref> |- style="align: center;" | [[P-72A]] | | {{ITA}} | [[Protipodmorniško bojevanje|ASW]] | P-72AS | 4 <ref name=":World Air Forces 2026" /> | |- style="align: center;" | colspan="5" | |'''11''' | |- style="vertical-align: top;" ! colspan="7" | [[Leteči tanker]] |- style="vertical-align: top;" | [[Boeing KC-767]] | | {{USA}} | Leteči tanker |– | 4 <ref name=":World Air Forces 2026" /> |<ref name=":4">{{Cite web |last=Kington |first=Tom |date=2024-07-12 |title=Italy Air Force eyes new tanker competition after dropping Boeing buy |url=https://www.defensenews.com/global/europe/2024/07/12/italian-air-force-eyes-airbus-tankers-after-dropping-boeing-planes/ |access-date=2025-12-11 |website=Defense News |language=en}}</ref> |- style="align: center;" |[[Airbus A330 MRTT|Airbus A330]] | |{{GER}} |Leteči tanker |[[Airbus A330 MRTT|A330 MRTT]] |0 <small>(+ 6 on order)</small> |Nadomestilo za [[Boeing KC-46 Pegasus|KC-46A]].<ref>{{Cite news |last=Gosselin-Malo |first=Elisabeth |date=2026-05-19 |title=Italy buying six Airbus-made A330 MRRT tankers, a $1.6B value - Breaking Defense |url=https://breakingdefense.com/2026/05/italy-buying-six-airbus-made-a330-mrrt-tankers-a-1-6b-value/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20260519190711/https://breakingdefense.com/2026/05/italy-buying-six-airbus-made-a330-mrrt-tankers-a-1-6b-value/ |archive-date=2026-05-19 |access-date=2026-05-20 |work=Breaking Defense |language=en-US}}</ref> |- style="align: center;" | [[Lockheed Martin KC-130|KC-130J]] | | {{USA}} | Leteči tanker | [[Lockheed Martin KC-130#KC-130J|KC-130J]] | 4 <ref name=":World Air Forces 2026" /> | |- style="vertical-align: top;" | | | | | |'''8''' | |- style="align: center;" ! colspan="7" | [[Transportno letalo]] |- style="vertical-align: top;" | [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules#KC-130J|C-130J Super Hercules]] | | {{USA}} | [[Transportno letalo|Transportno]] | C-130J-30 | 9 <ref name=":World Air Forces 2026" /> | |- style="align: center;" | [[Alenia C-27J Spartan|C-27J Spartan]] | | {{ITA}} | [[Transportno letalo|Transportno]] |– | 7 <ref name=":World Air Forces 2026" /> | |- style="align: center;" |[[Airbus A319]] | |{{GER}} |VIP transport |[[Airbus A319#A319CJ|A319CJ]] |3 <ref>{{cite web|title=Military Database, Current Airforce: Italy (Europe) |url=https://scramble.nl/database/military/it}}<!-- auto-translated from Italian by Module:CS1 translator --> (inserire matricola militare MM)</ref> | |- style="align: center;" |[[Dassault Falcon 900]] | |{{FRA}} |VIP transport |Falcon 900 |3<ref name=":0">{{cite web |title=FALCON 900EX |url=http://www.aeronautica.difesa.it/mezzi/mlinea/Pagine/Falcon900EX.aspx |accessdate=5 June 2017 |work=Ministero della Difesa |publisher=Aeronautica Militare}}</ref> | |- style="align: center;" |[[Gulfstream G650ER|Gulfstream G650]] | |{{USA}} |VIP transport |[[Gulfstream G650ER]] |2<ref name=":1">{{Cite web |last=D'Urso |first=Stefano |date=2025-04-15 |title=First Two Gulfstream G650ERs Delivered to Italian Air Force |url=https://theaviationist.com/2025/04/15/g650er-delivered-italian-air-force/ |access-date=2025-12-11 |website=The Aviationist |language=en-US}}</ref> | +3 Naročeni |- style="align: center;" | rowspan="2" | [[Piaggio P-180|P-180 Avanti]] | rowspan="2" | | rowspan="2" | {{ITA}} | rowspan="2" | VIP transport | P-180A | 4<ref name=":World Air Forces 2026" /> | rowspan="2" |<ref name="Report">{{Cite web |last=Report |first=Redazione di Aviation |date=2024-11-26 |title=P.180 Avanti EVO+: Piaggio Aerospace delivered 3 new aircraft to the Italian Armed Forces |url=https://en.aviation-report.com/p-180-avanti-evo-piaggio-aerospace-delivered-3-new-aircraft-to-the-italian-armed-forces/ |access-date=2025-12-11 |website=Aviation Report - ENG |language=en-US}}</ref> |- style="align: center;" |P-180 EVO+ |5 |----- | colspan="5" | ||'''33''' |----- ! colspan="7" style="align: center; background: lavender;" | '''[[Helikopter|Helikopterji]]''' |- style="vertical-align: top;" | [[AgustaWestland AW101]] | [[File:AgustaWestland HH-101A Caesar (cropped).jpg|150px]] | {{ITA}} <br>{{UK}} | Večnamenski |– |12<ref name=":World Air Forces 2026" /> | |- style="vertical-align: top;" | rowspan="2" | [[AgustaWestland AW139]] | rowspan="2" | [[File:Italian Helicopter HH139, Trident Juncture 15 (cropped).jpg|150px]] | rowspan="2" | {{ITA}} | Večnamenski |[[AgustaWestland AW139]] | 30<ref name=":World Air Forces 2026" /> | |- style="vertical-align: top;" |[[VIP]] transporte |[[AgustaWestland AW139|VH-139A]] |2<ref>{{cite web |url=http://www.aviationsmilitaires.net/display/variant/7898 |title=AgustaWestland VH-139A |publisher=Aviationsmilitaires.net |date=2013-05-07 |access-date=2014-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140413143018/http://www.aviationsmilitaires.net/display/variant/7898 |archive-date=2014-04-13 |url-status=dead}}</ref> | |- style="vertical-align: top;" | [[McDonnell Douglas MD 500 Defender|MD 500]] | [[File:Breda Nardi NH-500E, Italy - Air Force JP6869869.jpg|150px]] | {{USA}} <br>{{ITA}} | Transportni | [[McDonnell Douglas MD 500 Defender#Variants|NH-500M]] | 37 |- style="vertical-align: top;" | colspan="5" | |81 |----- ! colspan="7" style="align: center; background: lavender;" | '''[[Šolsko vojaško letalo|Šolski zrakoplovi]]''' |- style="background:#efefef; color:black" | [[Aermacchi MB-339]] | {{Slika d|Q381162}} | {{ITA}} || Šolsko letalo || T-339A/T-339CD || 35<ref name="Flightglobal" /> ||Ga bo zamenjal [[Alenia Aermacchi M-346 Master|M-346]] |----- | [[Alenia Aermacchi M-346 Master]] | {{Slika d|Q1061757}} | {{ITA}}<br>{{RUS}} | Napredno šolsko letalo | M-346 A<hr>T-346 PAN | 27<ref name="Flightglobal" /> <hr>0 | 27 naročenih 2010, 2019<hr>15 naročenih 2025 |----- | [[Aermacchi SF-260]] | | {{ITA}} | Osnovno šolsko letalo | T-260EA | 29<ref name="Flightglobal"/> | 1 izgubljen v nesreči 2026<ref>{{Navedi splet |title=PRETRES V ITALIJI: Strmoglavilo je vojaško letalo, dve osebi mrtvi (VIDEO) |url=http://www.regionalobala.si/novica/pretres-v-italiji-strmoglavilo-je-vojasko-letalo-dve-osebi-mrtvi-video |access-date=2026-09-07 |website=regionalobala.si |language=sl}}</ref> |-style="align: center;" | [[AgustaWestland AW139]] | || {{ITA}} || Šolski helikopter || AW139 || 2<ref name="Flightglobal"/> || |- style="align: center;" | colspan="5" | || || |----- ! colspan="7" style="align: center; background: lavender;" | '''[[Helikopter]]ji''' |----- | [[Bell 212|Agusta-Bell AB212 Twin Huey]] | || {{ITA}} || reševalni || AB212AM || 33<ref name="Flightglobal"/> || |-style="align: center;" | [[Sikorsky S-61 Sea King|Sikorsky HH-3F Pelican]] | || {{ITA}} || bojni [[SAR]] || || 23<ref name="Flightglobal"/> || |----- | [[MD Helicopters MD 500]] Defender | || {{ITA}} || šolski || NH 500E || 2<ref name="Flightglobal"/> || |- style="align: center;" | colspan="5" | || '''58''' || |----- ! colspan="7" style="align: center; background: lavender;" | '''[[brezpilotni letalnik|Brezpilotni letalniki (UAV)]]''' |----- | [[General Atomics RQ-1 Predator]] | || {{USA}} || izvidniški || RQ-1A || 7? || |-style="align: center;" | [[General Atomics]] [[MQ-9 Reaper]] | || {{USA}} || izvidniški || MQ-9 || 6? || |-style="align: center;" | colspan="5" | || '''13?''' || |} === Zrakoplovi v mornarici === === Zrakoplovi v kopenski vojski === == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam vojnih letalstev]] * [[Čini Italijanskega vojnega letalstva]] == Zunanje povezave == * [http://www.aeronautica.difesa.it Aeronautica.difesa.it] {{ikona it}} * [http://www.alatricolore.it ala Alatricolore.iz] {{ikona it}} {{unit-stub}} [[Kategorija:Italijanske oborožene sile]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1946]] [[Kategorija:Vojna letalstva po državah|Italija]] [[Kategorija:Italijansko vojno letalstvo|*]] 1ivi8d7tb338pu8wf2c84mlj0cp4m8b 0 298594 6749145 6748434 2026-09-11T15:47:53Z Neka oseba 238731 6749145 wikitext text/x-wiki {{Infobox Military Unit | unit_name = Hrvaška kopenska vojska | native_name = Hrvatska kopnena vojska | image = [[File:Seal of Croatian Army.png|150px|Grb Hrvaške kopenske vojske]] | caption = Grb Hrvaške kopenske vojske | dates = 1991 - danes | country = {{flagicon|Hrvaška}} [[Hrvaška]] | allegiance = [[File:Osrh.jpg|25px|Grb Oboroženih sil Republike Hrvaške]] [[Oborožene sile Republike Hrvaške]] | branch = | type = [[Kopenska vojska]] | role = | size = ~7.000 pripadnikov | command_structure = [[Generalštab Oboroženih sil Republike Hrvaške]] | garrison = [[Karlovec]] | garrison_label = Sedež poveljstva | equipment = | equipment_label = | nickname = | patron = | motto = ''Domovini vjerni'' (Domovini zvesti) | colors = | colors_label = | march = ''Mi smo garda hrvatska (Mi smo garda hrvaška)'' | mascot = | battles = [[Hrvaška osamosvojitvena vojna]]<br>[[Bosanska vojna]]<br>[[Afganistanska vojna]] | anniversaries = [[28. maj]] | decorations = | battle_honors = <!-- Commanders --> | current_commander = [[Generalmajor]] [[Blaž Beretin]] | current_commander_label = | ceremonial_chief = | ceremonial_chief_label = | colonel_of_the_regiment = | colonel_of_the_regiment_label = | notable_commanders = [[Martin Špegelj]], [[Janko Bobetko]], [[Petar Stipetić]], [[Zvonimir Červenko]], [[Ante Gotovina]], [[Marijan Mareković]], [[Mladen Kruljac]] }} '''Hrvaška kopenska vojska''' (izvirno {{lang-hr|Hrvatska kopnena vojska}}, tudi le ''{{lang|hr|Hrvatska vojska}}'') je [[kopenska vojska|kopenska komponenta]] [[Oborožene sile Republike Hrvaške|Oboroženih sil Republike Hrvaške]]. == Naloge == Glavna namena Hrvaške kopenske vojske sta: zaščita nacionalnih interesov države ter zaščita suverenosti in teritorialne celovitosti [[Hrvaška|Republike Hrvaške]].<ref>[http://www.osrh.hr/data/hkov_hr.asp OSRH.hr - Hrvatska kopnena vojska ]</ref> Osnovne naloge Hrvaške kopenske vojske so: * Doseganje in vzdrževanje optimalne stopnje pripravljenosti sil za odvračanje agresije na Republiko Hrvaško. * Razvijanje in vzdrževanje sposobnosti sodelovanja v skupnih operacijah ter vodenja obrambnih in ofenzivnih operacij. * Razvoj in vzdrževanje zmogljivosti za izvajanje netradicionalnih vojaških nalog in nalog odzivanja na asimetrične grožnje (terorizem, nezakonita trgovina in tihotapljenje orožja za množično uničevanje, ljudi in drog). * Razvoj in vzdrževanje zmogljivosti za sodelovanje v mednarodnih vojaških operacijah in humanitarnih operacijah v okviru mednarodnih sil * Sodelovanje v mednarodnih vojaških operacijah za podporo miru. * Sodelovanje pri podpori zavezniških sil na Hrvaškem. * Sodelovanje v dejavnostih nadzora nad orožjem ter vzpostavljanje zaupanja in varnostnih ukrepov. * Razvijanje in ohranjanje sposobnosti sodelovanja pri podpori zagotavljanja pomoči civilnim institucijam v državi v kriznih razmerah, zaščiti in reševanju ter pri podpori civilni družbi. * Komunikacijska in informacijska podpora oboroženim silam Republike Hrvaške. == Zgodovina == === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Hrvaška kopenska vojska praznuje svoj dan 28. maja v spomin na dan, ko so se pripadniki 1., 2., 3. in 4. brigade hrvaškega Zbora narodne garde postrojili in prisegli na stadionu NK Zagreb v Kranjčevićevi ulici v Zagrebu. Oblikovanje prvih enot hrvaškega Zbora narodne garde je sledilo "krvavi velikonočni noči" leta 1991, ko je postalo očitno, da se bo morala Republika Hrvaška braniti z organiziranimi vojaškimi silami. Prve enote Zbora narodne garde veljajo tudi za prve enote kopenskih sil hrvaške vojske, iz njihovih operativnih jeder pa so nastale gardijske brigade: 1. gardijska brigada "Tigri", 2. gardijska brigada "Gromovi", 3. gardijska brigada "Kune" in 4. gardijska brigada "Pauci", enote, ki so bile med domovinsko vojno hrbtenica in glavni nosilci vseh operacij, ki jih je izvajala hrvaška vojska. Pripadniki gardijskih brigad so se borili na bojiščih po vsej Republiki Hrvaški v najtežjih bitkah in odločilnih trenutkih domovinske vojne, skupaj s pripadniki rezervnih pehotnih brigad, ki so bile prav tako ustanovljene med vojno leta 1991, pa so sodelovali v bitkah za [[Bitka za Vukovar|Vukovar]], Dubrovnik, Zadar, Karlovac, Gospić, Novsko in Okučane, v bitkah za ohranitev državnih meja v Posavini, Banovini, Liki, na vzhodu v Slavoniji in na jugu v zadarskem, šibeniškem in dubrovniškem zaledju. Pripadniki kopenskih sil hrvaške vojske iz profesionalnih in rezervnih sestav so sodelovali in bili glavna sila in podpora pri pripravi in ​​izvedbi operacij, kot so operacija "Požgana zemlja" leta 1992, operacija "Gusar" na Maslenici leta 1993 in v osvobodilnih operacijah leta 1995, ki so končno pripeljale do osvoboditve okupiranega ozemlja in vzpostavitve celovitosti Republike Hrvaške. S svojo močjo in spretnostjo bojevanja so vložili glavni napor in slavili kot zmagovalci v operacijah [[Operacija Blisk|"Blisk"]], "Poletje" in [[Operacija Nevihta|"Nevihta"]]. Po bleščeči zmagi v "Nevihti" sta sledili še operaciji "Maestral" in "Južni premik". Zaključni operaciji leta 1995 sta vzpostavili vojaško ravnovesje moči v regiji, nasprotna stran pa je morala neposredno priznati hrvaško vojaško moč, to ravnovesje moči pa je nasprotno stran prisililo k mirni rešitvi ponovne vključitve hrvaškega Podonavja. === Obdobje po vojni === Z koncem domovinske vojne kopenske sile oboroženih sil Republike Hrvaške začenjajo s preoblikovanjem, zmanjševanjem in prehodom v mirnodobno organizacijo s teritorialnim načelom obrambe. Konec leta 2002 se je začela organizacija Hrvaških kopenskih sil kot ene od vej oboroženih sil Republike Hrvaške. Vodja organizacije je bil generalpodpolkovnik Marijan Mareković, ki je bil tudi njen prvi poveljnik in je to funkcijo opravljal do 19. marca 2007. Kmalu po ustanovitvi so enote hrvaške vojske poleg osnovnih nalog obrambe suverenosti Republike Hrvaške dobile tudi nalogo sodelovanja v mednarodnih operacijah pod vodstvom Nata in misijah ZN. Leta 2007 je Hrvaška kopenska vojska z reorganizacijo opustila korpusno strukturo in teritorialni princip obrambe, dve od štirih gardijskih brigad pa sta bili ustanovljeni z lastnima poveljstvoma v Vinkovcih in Kninu. Ustanovljeno je bilo tudi Poveljstvo za usposabljanje in doktrino Hrvaške kopenske vojske, katerega primarna naloga je usposabljanje poklicnih pripadnikov in nabornikov za njihove naloge. === Mirovne misije OZN === Pripadniki hrvaških oboroženih sil so v letu 2012 sodelovali v misiji ZN UNDOF – Golanska višava (Libanon in Sirija) v okviru 8., 9. in 10. HRVCON UNDOF z nalogo v skladu z Listino VI in Resolucijo Varnostnega sveta ZN 350 z dne 31. maja 1974. Z 18. marcem 2013 je sodelovanje v misiji ZN UNDOF – Golanska višava (Libanon in Sirija) prenehalo. Pripadniki hrvaških oboroženih sil so v letu 2012 sodelovali tudi na individualnih dolžnostih kot vojaški opazovalci in štabni častniki v misijah ZN UNMOGIP (Indija – Pakistan), MINURSO (Zahodna Sahara) in UNFICYP (Ciper). Sodelovanje na individualnih dolžnostih kot vojaški opazovalci in štabni častniki v misijah ZN se je nadaljevalo tudi v letu 2013, tako da je trenutno v dveh misijah: UNMOGIP (Indija – Pakistan) in MINURSO (Zahodna Sahara) 6 pripadnikov hrvaških oboroženih sil. === Odzivne sile Nata/EU === V letu 2012 so potekale priprave na sodelovanje enot HKoV v bojni skupini Evropske unije. Od 1. julija 2012 do 31. decembra 2012 so bile deklarirane sile HKoV v stanju pripravljenosti. V letu 2012 bi radi izpostavili sodelovanje pripadnikov HKoV pri izvajanju VNZ »CORE EU ​​​​BG II/2012« v nemškem vojaškem vadbenem centru »ACTC Letzlingen« od 26. aprila do 8. maja 2012. Cilj vaje je bil skupno usposabljanje deklariranih enot za bataljon MN INF kot del bojnega dela bojne skupine EU in zaključek procesa integracije častnikov, imenovanih na položaje v poveljstvu bataljonov. HKoV je odgovoren za usposabljanje in pripravo enot in posameznikov za vod VP (NRF 2013), dekontaminacijski vod NBKO (NRF 2013) in motorizirano četo (NRF 2014). == Trenutna struktura == * [[Poveljstvo Hrvaške kopenske vojske]] ([[Karlovec]])<ref>{{Navedi splet |url=http://www.morh.hr/katalog/documents/spremnosti%20obrambenog%20sustava%202008.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2011-08-27 |archive-date=2008-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081010163113/http://www.morh.hr/katalog/documents/spremnosti%20obrambenog%20sustava%202008.pdf |url-status=dead }}</ref> * [[File:GOMB Dan OSRHa i HKoVa 290509.jpg|30px]] [[Gardna oklepno-mehanizirana brigada]] (GOMBR)– ([[Vinkovci|Vinkovci)]] ** Poveljniška četa ([[Vinkovci]]) ** Tankovski bataljon "Kune" ([[Đakovo]]) ** 1. oklepno-mehanizirani bataljon "Sokolovi" ([[Našice]]) ** 2. oklepno-mehanizirani bataljon "Puma" ([[Varaždin]]) ** Topniško-raketni bataljon ([[Bjelovar]]) ** Bataljon zračne obrambe ([[Vinkovci]]) ** Inženirski bataljon ([[Vukovar]]) ** Vojaška obveščevalna četa (Vinkovci) ** Komunikacijsko podjetje (Vinkovci) * [[Gardijska mehanizirana brigada (Hrvaške vojske)|Gardijska mehanizirana brigada]] – ([[Knin]]) ** Poveljniška četa (Knin) ** 1. mehanizirani bataljon "Tigri" ([[Petrinja]]) ** 2. mehanizirani bataljon "Gromovi" (Petrinja) ** 3. mehanizirani bataljon "Pauci" (Knin) ** Motorizirani bataljon "Vukovi" ([[Gospić]]) ** Topniško-raketni bataljon (Karlovac/[[Slunj]]) ** Bataljon zračne obrambe ([[Benkovac]]) ** Inženirski bataljon ([[Sinj]]) ** Vojaška obveščevalna četa (Knin) ** Komunikacijsko podjetje (Knin) * [[File:Seal of Croatian Armed Fores Headquarters of Training and Doctrine.png|30px]] Poveljstvo za usposabljanje in doktrino ''"Fran Krsto Frankopan"'' (Osijek) ** Poveljniška četa (Osijek)Komandna hiša ([[Osijek]]) ** Center za usposabljanje pehote in oklepnikov ([[Požega, Hrvaška|Požega]]/Đakovo) ** Center za bojno usposabljanje ([[Slunj]]) ** Simulacijski center ([[Zagreb]]) ** Center za razvoj voditeljstva "Marko Babić" ([[Udbina]]) ** Center za mednarodno vojaško delovanje "Josip Briški" ([[Rakitje]]) * Rezervni polki ** 1. pehotni polk ([[Zagreb]]) ** 2. pehotni polk ([[Osijek]]) ** 3. pehotni polk ([[Karlovec|Karlovac)]] ** 4. pehotni polk ([[Pulj|Pula]]) ** 5. pehotni polk ([[Split]]) ** 6. pehotni polk ([[Dubrovnik]]) ** 2. topniško-raketni polk ([[Knin]]) * Polk zračne obrambe ([[Zadar]]) ** Poveljnikova baterija (Zemunik) ** 1. mešani bataljon ([[Zemunik Gornji|Zemunik]]) ** 2. mešani bataljon ([[Udbina]]) ** 3. mešani bataljon ([[Zagreb]]) * Inženirski polk (Karlovac) ** Poveljstvo ** Inženjerijski bataljon ([[Karlovec|Karlovac]]) ** Rečni bataljon ([[Osijek|Osjek)]] ** Logistična četa * Topniško-raketni polk ([[Bjelovar]]) ** Poveljstvo ** Topniški bataljon ([[Slunj]]) ** Raketni topniški bataljon ([[Bjelovar]]) ** Logistična četa * bataljon NBKO ([[Velika Gorica]]) * Bitka pri Veji ([[Velika Gorica]]) == Poveljniki == * (2002 - 2007) [[Generalpodpolkovnik]] [[Marijan Mareković (hrvaški general)|Marijan Mareković]] * (2007 - 2011) [[Generalpodpolkovnik]] [[Mladen Kruljac]] * (2011 - 2014) [[Generalpodpolkovnik]] [[Dragutin Repinc]] * (2014 - 2017) [[Generalpodpolkovnik]] [[Mate Ostović]] * (2017 - 2020) [[Generalmajor]] [[Siniša Jurković]] * (2020 - 2023) [[Generalmajor]] [[Boris Šerić]] * (2023 - 2024) [[Tihomir Kundid]] * (2024 - ) [[Generalmajor]] [[Blaž Beretin]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{commons category|Army of Croatia}} * [[seznam kopenskih vojsk]] == Zunanje povezave == * [http://www.morh.hr/osrh/data/hrm_hr.html Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071217105837/http://www.morh.hr/osrh/data/hrm_hr.html |date=2007-12-17 }} {{unit-stub}} [[Kategorija:Kopenske vojske po državah|Hrvaška]] [[Kategorija:Oborožene sile Republike Hrvaške]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane v Karlovcu]] [[Kategorija:Hrvaška kopenska vojska|*]] dcekbk9afrs8fnzzwfx834uziz28439 0 305223 6749149 6713335 2026-09-11T16:24:18Z ~2026-44996-51 264415 6749149 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Ravnik}} '''Ravnik''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Ana Hinterlechner Ravnik]] (1928—2017), geologinja, petrologinja * [[Anton Ravnik]] (1898—?), veterinar * [[Anton Ravnik (pianist)|Anton Ravnik]] (1895—1989), pianist, zborovodja in glasbeni pedagog * [[Anthony S. Ravnik]] (*1933) * [[Barbara Ravnik]] - Toman (*1956), arheologinja, muzealka * [[Benjamin Ravnik]], alpinist * [[Čedomir Ravnik]] (1926—2017), stomatolog, univ. profesor * [[Danilo Ravnik]] (1923—2016), geofizik * [[David Ravnik]], fizioterapevt, ergonom, prof. * [[Dean Ravnik]] (*1954), anatom * [[Franjo Ravnik]] (1832—1883), duhovnik, šolnik in narodni buditelj *[[Gregor Ravnik]] (*1993), pevec [[tenorist]] (klasični in pop) * [[Igor M. Ravnik]], zdravnik pediater, nevrolog (epileptolog) *[[Janez Ravnik (slikar)|Janez Ravnik]] (*1929), slikar, likovni pedagog (Bled) *[[Janez Ravnik-Pangrc]] (*1935), bohinjski... * [[Janez Ravnik]] (*1942), industrijski oblikovalec (''Elan'') * [[Janko Ravnik]] (1891—1982), pianist, skladatelj, glasbeni pedagog, fotograf, filmski režiser * Janko Ravnik (1889—?), puškar * [[Jure Ravnik]] (*1973), strojnik, fizik, profesor na Fakulteti za strojništvo, UM * [[Jurij Ravnik]] (*1979), plezalec, avtor vodnikov * [[Ludvik Ravnik]] (1922—2016), zdravnik urolog, kirurg * [[Maja Ravnik]], zdravnica internistka onkologinja * [[Mateja Ravnik]], arheologinja * [[Matjaž Ravnik]] (1953—2009), reaktorski fizik, okoljski publicist *[[Metka Ravnik Glavač]] (*1957), biokemičarka, epigenetičarka, univ. prof. * [[Miha Ravnik]] (1938—2021), politik, gospodarstvenik *[[Miha Ravnik (fizik)|Miha Ravnik]] (*1981), fizik, prof. FMF * [[Mojca Ravnik]] (*1947), etnologinja * [[Nika Ravnik]], modna oblikovalka * [[Ruda Ravnik Kosi]] (*1944), harfistka, pedagoginja *[[Tatjana Tomazo Ravnik|Tatjana Tomazo-Ravnik]] (*1946), fizična antropologinja *[[Urška Ravnik Verbič]] (*1980), veterinarka za male živali * [[Viktor Ravnik]] (*1941), hokejist * [[Vladimir Ravnik]] (1924—2017), botanik, ilustrator * [[Zdravko Ravnik]], planinec * [[Zora Ravnik]] (1892—?), športnica == Glej tudi == * priimek [[Ravnikar]] *priimek [[Travnik]] *priimek [[Ravnjak]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Ravnik}} {{priimek|Ravnik}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 8g6htroy19686i3t6wd4z0k0j5albyo 0 306530 6749118 6368281 2026-09-11T13:57:04Z ~2026-45085-22 264465 /* Glej tudi */ 6749118 wikitext text/x-wiki '''Šuligoj''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[August Šuligoj]] (1900—1984), zborovodja ([[Trboveljski slavček]]) * [[Bojan Šuligoj]] (*1957), brigadir SV * [[Boris Šuligoj (politik)|Boris Šuligoj]] (1866—?), politik *[[Boris Šuligoj]] (*1953), novinar, satirik *[[David Šuligoj]] - Šugo (1963–2023), glasbenik večinstrumentalist, tehnik, aranžer *[[Jaka Šuligoj]] (*1988), filmski in TV-režiser (drug? = sabljač) *[[Jožef Šuligoj]] (1909—2001), publicist, domoljub *[[Ljubica Šuligoj|Ljubica (Nevenka) Šuligoj]] (*1934), zgodovinarka, visokošolska predavateljica/pedagoginja *[[Matjaž Šuligoj (strelec)|Matjaž Šuligoj]] (*1956), športni strelec * [[Matjaž Šuligoj (nogometaš)|Matjaž Šuligoj]] (*1983), nogometaš * [[Metod Šuligoj]], Fakulteta za turistične študije ''Turistica'' * [[Miroslav Šuligoj Bremec]], domoznanec Trnovsko-Banjške planote * [[Rok Šuligoj]], novinar *[[Tjaša Šuligoj]], plesalka, igralka? *[[Vanja Šuligoj]], pevka in zborovodkinja (Ts) == Glej tudi == * priimek [[Šulgaj]] ([[Alojzij Šulgaj]]) * priimek [[Šulin]] * [[Šuler|priimke Šuler]], [[Šolinc]], [[Šulić]], [[Šinigoj]], [[Šviligoj]], [[Sfiligoj]], [[Šviligoj]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Šuligoj}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] osdf55fyy3gedoclmu85ktl5fvp2qbn 0 306919 6749079 6201459 2026-09-11T12:15:40Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6749079 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Varga}} '''Varga''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2011 v Slovenji uporabljalo ta priimek 567 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Dario Varga]] (*1961), igralec * [[Irena Varga]] (*1960), igralka * [[József Varga]] (1930 - 2021), madžarski literat in hungarist, prof. UM * [[Jožef Varga]] (1807- ?), duhovnik, zbiralec ljudskih pesmi * [[Natalija Varga]], judoistka * [[Romeo Varga]], vodja projekta "Romano kher" (Romska hiša) * [[Štefan Varga|Štefan (Ištvan) Varga]], madžarski manjšinski delavec (=duhovnik?) * [[Velimir Varga]] (*1980), slovensko-hrvaški nogometaš * Zoltán Varga, madžarsko-slovenski finančnik? * Zoltán Varga, salezijanec == Znani tuji nosilci priimka == * [[István Varga]] (*1943). madžarski nogometaš * [[Jevgenij Samojlovič Varga]] / Eugen-Jenő Varga (''prv. Eugen Weisz'') (1879—1964), madžarsko-judovsko-sovjetski ekonomist * [[Tibor Varga]] (1921—2003), madžarsko-švicarski violinist * [[Zoltan Varga (nogometaš)|Zoltán Varga]] (1945—2010), madžarski nogometaš * [[Zoltán Varga]] (*1970), madžarski šahovski velemojster *priimek več madžarskih politikov: ** [[Béla Varga]] (1903–1995), István Varga, [[Judit Varga]] (1980–), [[Mihály Varga]] (1965–) == Glej tudi == * priimek [[Vajda]] oz. [[Wajda]] * priimek [[Varda (razločitev)|Varda]], [[Vardjan]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Varga}} {{priimek|Varga}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] s815t4c0pqtudn5nm02yd2kuz5lcwrt 0 307395 6749283 6527530 2026-09-11T22:31:38Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6749283 wikitext text/x-wiki '''Toman''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2011 v Slovenji uporabljalo ta priimek 211 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Ajda Toman]], igralka, lutkarica * [[Aleksander Toman]] (1851—1931), agronom, novinar, urednik in publicist (ZDA) * [[Anton Valentin Toman]] (1802—1885), šolnik * [[Ažbe Toman]], glasbenik, raziskovalec * [[Barbara Ravnik]] Toman (*1956), arheologinja, muzealka * [[Ignacij Toman]] (1815—1870), kamnosek, kipar * [[Ivanka Toman]] (1847—1884), dramska igralka * [[Katarina Toman|Katarina (K.) Toman]]-Kracina (*1968), slikarka, oblikovalka, restavratorka * [[Mateja Toman]], predsednica Društva distrofikov Slovenije * [[Mihael Jožef Toman]] (*1953), biolog, limnolog, univ. profesor (Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani) * [[Lovro Toman]] (1827—1870), pravnik, pesnik, poslanec v dunajskem državnem zboru * [[Tone Toman]] (1901—1965), sindikalni delavec, krščanski socialist, nosilec partizanske spomenice 1941 * [[Veljko Toman]] (*1944), slikar in restavrator * [[Urša Toman Drinovec]] (*1972), kiparka * družina kamnosekov [[Toman (Thomann)]]: Ignacij, Ignacij ml., Peter, Feliks, Anton == Znani tuji nosilci priimka == * [[Karel Toman]] (1877—1946), češki pesnik s pravim imenom Antonín Bernášek == Glej tudi == * priimke [[Tome]], [[Tomc]], [[Tomec]], [[Tuma]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Toman}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] nt0mwalterll7w6ip1cx0c8j31iymxb 0 307619 6749277 6748723 2026-09-11T22:01:38Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6749277 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Saje}} '''Saje''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alenka Moder Saje]] (*1944), prevajalka * [[Andrej Saje]] (*1966), novomeški škof * [[Baldomir Saje]] (1909–1945), mornariški častnik, partizan * France Saje (*1955), strojnik, pedagog * Mojca Saje (*1960), medicinska sestra, pedagoginja, publicistka * Mojca Saje (r. Muženič), pevka (narodno-)zabavne glasbe * [[Franc Saje]] (*1941), gradbenik * [[Franček Saje]] (1921–1999), časnikar, politični zgodovinar (2. sv. vojne pri nas) in publicist * [[Igor Saje]] (*1954), glasbenik kitarist, pedagog * [[Janez Saje]] (1835–1917), šolnik * [[Janko Saje]] (1937–1996), publicist * [[Julij Saje]] (1906–1984), zdravnik * [[Lili Saje Wang|Lili (Liana) Saje Wang]], ilustratorka, grafična oblikovalka * [[Maja Hakl Saje]], zgodovinarka, kustosinja * [[Marija Saje]] (1910–2009), gimn. profesorica francoščine * [[Miran Saje]] (*1948), gradbenik, univerzitetni profesor * [[Miro Saje]] (*1965), trobentač, godbenik (kapelnik/dirigent) * [[Mitja Saje]] (*1947), sinolog, prevajalec, univerzitetni profesor * [[Nejc Saje]] (*1976), fotograf, filmski snemalec, režiser * [[Peter Saje]], častnik * [[Pavel Saje]], gradbenik == Glej tudi == * priimek [[Sajko]] * priimek [[Sajevic]] oz. [[Sajovic]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Saje}} {{priimek|Saje}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] rr521y30dsv6jeyrv7x7g5iyjaiyz7u 6749280 6749277 2026-09-11T22:20:43Z ~2026-44996-51 264415 6749280 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Saje}} '''Saje''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alenka Moder Saje]] (*1944), prevajalka * [[Andrej Saje]] (*1966), novomeški škof * [[Baldomir Saje]] (1909–1945), mornariški častnik, partizan * France Saje (*1955), strojnik, pedagog * Mojca Saje (*1960), medicinska sestra, pedagoginja, publicistka * Mojca Saje (r. Muženič), pevka (narodno-)zabavne glasbe * [[Franc Saje]] (*1941), gradbenik * [[Franček Saje]] (1921–1999), novinar, politični zgodovinar (2. sv. vojne pri nas) in publicist * [[Igor Saje]] (*1954), glasbenik kitarist, pedagog * [[Janez Saje]] (1835–1917), šolnik * [[Janko Saje]] (1937–1996), publicist * [[Julij Saje]] (1906–1984), zdravnik * [[Lili Saje Wang|Lili (Liana) Saje Wang]], ilustratorka, grafična oblikovalka * [[Maja Hakl Saje]], zgodovinarka, kustosinja * [[Marija Saje]] (1910–2009), gimn. profesorica francoščine * [[Miran Saje]] (*1948), gradbenik, univerzitetni profesor * [[Miro Saje]] (*1965), trobentač, godbenik (kapelnik/dirigent) * [[Mitja Saje]] (*1947), sinolog, prevajalec, univerzitetni profesor * [[Nejc Saje]] (*1976), fotograf, filmski snemalec, režiser * [[Peter Saje]], častnik * [[Pavel Saje]], gradbenik == Glej tudi == * priimek [[Sajko]] * priimek [[Sajevic]] oz. [[Sajovic]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Saje}} {{priimek|Saje}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] afma2r7913kyfjo00dbpank1jmtat8p 0 307639 6749136 6662782 2026-09-11T15:31:33Z ~2026-44996-51 264415 6749136 wikitext text/x-wiki '''Trontelj''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alenka Trontelj Župančič]], (hidro)biologinja *[[Alojzij Trontelj]] (1907—1979), duhovnik, član Misijonske družbe * [[Janez Trontelj]] (*1941), mikroelektronik, univ. profesor * [[Janez Trontelj ml.]], mikroelektronik * [[Jurij Trontelj]], farmacevt * [[Jože Trontelj]] (1939—2013), zdravnik nevrokirurg, univ. profesor, akademik, predsednik [[SAZU]] * [[Lojze Trontelj]] (1934—2008), elektrotehnik, univ. profesor * [[Marija Trontelj]] (*1940), kemičarka *[[Matjaž Trontelj]], Studio za humane tehnologije *Matjaž Trontelj (*1970), politik * [[Miran Trontelj]] (1940—2012), meteorolog sinoptik *[[Nik Trontelj]] (*1990), teolog in zgodovinar * [[Peter Trontelj]] (*1967), biolog in jamar, univ. prof. * [[Polona Kopač Trontelj]], zborovodkinja * [[Zvonko Trontelj]] (1937—2024), fizik, univ. profesor, častni član [[DMFA]] * [[Žan Trontelj]] (*2000), nogometaš == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Trontelj}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] t8fqlc7fuxj7i619n7z3gs86b3gpgdm 6749137 6749136 2026-09-11T15:33:28Z ~2026-44996-51 264415 6749137 wikitext text/x-wiki '''Trontelj''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alenka Trontelj Župančič]], (hidro)biologinja *[[Alojzij Trontelj]] (1907—1979), duhovnik, član Misijonske družbe * [[Janez Trontelj]] (*1941), mikroelektronik, univ. profesor * [[Janez Trontelj ml.]], mikroelektronik * [[Jurij Trontelj]], farmacevt * [[Jože Trontelj]] (1939—2013), zdravnik nevrokirurg, univ. profesor, akademik, predsednik [[SAZU]] * Jože Trontelj (*1967), kipar, slikar * [[Lojze Trontelj]] (1934—2008), elektrotehnik, univ. profesor * [[Marija Trontelj]] (*1940), kemičarka *[[Matjaž Trontelj]], Studio za humane tehnologije *Matjaž Trontelj (*1970), politik * [[Miran Trontelj]] (1940—2012), meteorolog sinoptik *[[Nik Trontelj]] (*1990), teolog in zgodovinar * [[Peter Trontelj]] (*1967), biolog in jamar, univ. prof. * [[Polona Kopač Trontelj]], zborovodkinja * [[Zvonko Trontelj]] (1937—2024), fizik, univ. profesor, častni član [[DMFA]] * [[Žan Trontelj]] (*2000), nogometaš == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Trontelj}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] gywza6yckzozf45jlu4d4iughg61j1y 6749141 6749137 2026-09-11T15:37:53Z ~2026-44996-51 264415 6749141 wikitext text/x-wiki '''Trontelj''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alenka Trontelj Župančič]], (hidro)biologinja *[[Alojzij Trontelj]] (1907—1979), duhovnik, član Misijonske družbe * [[Janez Trontelj]] (*1941), mikroelektronik, univ. profesor * [[Janez Trontelj ml.]], mikroelektronik * [[Jurij Trontelj]], farmacevt * [[Jože Trontelj]] (1939—2013), zdravnik nevrokirurg, univ. profesor, akademik, predsednik [[SAZU]] * Jože Trontelj (*1967), kipar, slikar, restavrator * [[Lojze Trontelj]] (1934—2008), elektrotehnik, univ. profesor * [[Marija Trontelj]] (*1940), kemičarka *[[Matjaž Trontelj]], Studio za humane tehnologije *Matjaž Trontelj (*1970), politik * [[Miran Trontelj]] (1940—2012), meteorolog sinoptik *[[Nik Trontelj]] (*1990), teolog in zgodovinar * [[Peter Trontelj]] (*1967), biolog in jamar, univ. prof. * [[Polona Kopač Trontelj]], zborovodkinja * [[Zvonko Trontelj]] (1937—2024), fizik, univ. profesor, častni član [[DMFA]] * [[Žan Trontelj]] (*2000), nogometaš == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Trontelj}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 9zil1s40kicpqqrrxl9jsqcua1k1ane 0 316849 6749249 6511815 2026-09-11T20:46:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749249 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Raimund Ritter Baczyński von Leszkowicz |lived= |born= |died= |image= |caption= |birth_name= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |nationality= |alma-mater= |allegiance={{flagicon|Avstro-Ogrska}} [[Avstro-Ogrska]]<br>{{flagicon|Poljska}} [[Poljska]] |branch=[[Slika:Fictitious "War flag" of Austria-Hungary.svg|25px|Vojna zastava Avstro-ogrske monarhije]] [[Avstro-ogrska skupna vojska]]<br>[[Vojska Poljske]] |service= |serviceyears=1874–1918<br>1918–1929 |rank=[[Podmaršal]]<br>[[Divizijski general (Poljska)|Divizijski general]] |servicenumber= |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Raimund Ritter Baczyński von Leszkowicz''' (tudi '''Rajmund Baczyński'''), [[Poljaki|poljski]] [[general]], * [[10. junij]] [[1857]], [[Krakov]], † [[7. november]] [[1929]], [[Poznanj|Poznan]]. == Življenjepis == Med letoma 1907 in 1911 je bil poveljnik [[90. pehotni polk (Avstro-Ogrska)|90. pehotnega polka]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mlorenz.at/Bewaffnete_Macht/01_Infanterie/01_Infanterie_01.htm |title=Mlorenz.at - k.u.k. Infanterie / infantry |access-date=2012-01-02 |archive-date=2018-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180315165256/http://www.mlorenz.at/Bewaffnete_Macht/01_Infanterie/01_Infanterie_01.htm |url-status=dead }}</ref> 1. januarja 1913 je bil upokojen, a je bil zaradi prve svetovne vojne reaktiviran in bil 23. septembra 1915 povišan v naslovnega podmaršala. Ponovno je bil upokojen 1. decembra 1916.<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://oesta.gv.at/DocView.axd?CobId=23130 |title=Oesta.gv.at - Die k. k. bzw. k. u. k. Generalität 1816-1918 |accessdate=2012-01-02 |archive-date=2012-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120313170256/http://oesta.gv.at/DocView.axd?CobId=23130 |url-status=dead }}</ref> Leta 1918 je vstopil v novoustanovljeno [[Vojska Poljske|Vojsko Poljske]] s činom [[divizijski general (Poljska)|divizijskega generala]]. == Pregled vojaške kariere == ; Napredovanja<ref name="#1"/> * [[generalmajor (Avstro-Ogrska)|generalmajor]]: 1. november 1911 (z dnem 24. novembrom 1911) * naslovni [[podmaršal]]: 23. september 1915 * [[divizijski general (Poljska)|divizijski general]]: 1918 == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam poljskih generalov]] * [[seznam generalov Avstro-ogrske kopenske vojske]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Baczyński von Leszkowicz, Raimund}} [[Kategorija:Poljski generali]] [[Kategorija:Generali Avstro-ogrske kopenske vojske]] [[Kategorija:Generali Vojske Poljske]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda železne krone]] 5mwi3va9dtjebltrdza51w0ysoxsy85 0 330230 6749514 3379150 2026-09-12T09:22:12Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Apfaltrerji (plemiška rodbina)]] 6749514 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Apfaltrerji (plemiška rodbina)]] di2w96myvsiiudoa4nocoibc5ha12rs 0 333355 6749439 6472142 2026-09-12T05:18:09Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Rodbina Pangerc]] na [[Pangerc (plemiška rodbina)]] 6472142 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje Družina||caption=|other_names=Pongracz|predikat=fevdalni vazali tržaških škofov, gospodje|country=[[Slika:Holy roman flag1806.png|30px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]] <br /> {{ikonazastave|Avstrijsko cesarstvo}} [[Avstrijsko cesarstvo]] <br /> [[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|30px]] [[Avstro-Ogrska]] <br />|region={{ikonazastave|Italija}} [[Italija]] <br /> [[Slika:Holy roman flag1806.png|30px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]]|members=[[Josip Pangerc]],}} Predstavniki '''rodbine Pangerc - Pongracz''', so bili zemljiški posestniki, upravitelji škofovskih posesti v Bregu ter nosilci drugih upravnih funkcij v Istrski mejni grofiji. [[Slika:Josephus Jacobus Pangerc.png|278x278px| Josephus Jacobus Pangerc (1823-1907) zemljiški posestnik in nadžupan v Dolinski občini |sličica]] [[Slika:Josip Pangerc 1908 (cropped).jpg|sličica|216x216_pik|Josip Pangerc (1868 - 1925)]] [[Slika:Rodbina Pangerc.jpg|thumb|200px|Nekateri Člani Rodbine Pangerc, med temi Josip Pangerc, Dolinski dekan in častni stolni kanonik Jurij Gregorius Jan, Uršula Pangerc -Sancin, Marija Pangerc -Vodopivec, ter dve gospe v slovenskih narodnih nošah. ]] == Izvor == Predstavniki te rodbine, so v Dolini prisotniod druge polovice 15. stoletja, ko so se v Istro preslili kot škofovski vazali na obsežnem območju dolinske pražupnije. Iz škofijskega registra iz leta 1563 izhaja, da je bil tretji predstavniki te rodbine v »Villi de sancto Odorico« gospod Petrus Pongracz. Gospoda Matthiasa Pongracza pa zanamo leta 1619 kot dolinskega župana, sodnika in škofijskega kamerarija. == Jožef Jakob (Josephus Jacobus) Pangerc starejši == Rodil se je v Dolini 15.avgusta 1823 kot prvo rojeni sin zemljiškega posestnika gospoda Josephusa Casparrusa Pangerca, nadžupana dolinske županije in sodnika. Imel je skupno s sinovi in hčerkami 10 otrok; velja omeniti Josipa Pangerca in dve hčerki: to sta bile Uršula Pangerc, poročena z veleposestnikom in županom Ivanom Sancinom iz Doline, in Marija Pangerc, poročena s posestnikom Jakobom Vodopivcem. Uršula, rojena 26.seprembra 1855, je bila leta 1873 imenovanza za prvo cesarsko in kraljevo poštno ekspedientko v Dolini in v Bregu nasploh. Bila je tudi nadarjena v petju in v pisanju proze ter v uprizarjanju gledaliških predstav, ki so se odvijale v Pangerčevi dvorani v Dolini. Ohranjeni so še njeni zvezki poezij. Več let je pela v zboru Bralnega društva v Dolini, kasneje v zboru društva "Vodnik" in v cerkvenem pevskem zboru v Dolini ter sodelovala v dramskem oz. veseličnem odseku društva. Bila je ustanoviteljica in dolgo let predstojnica Marijene družbe v Dolini pri Trstu. == Oskar Franc Jožef == Prvorojeni sin Josipa Pangerca, Oskar Franciscus Josephus Pangerc (Oskar Franc Jožef), se je šolal za [[oficir]]ja pri avstrijski cesarski akademiji za oficirje v Ljubljani. V mladosti je po opravljenem šolanju v Dolini odšel na cesarsko-kraljevo gimnazijo v Pazinu, nato je šolanje za ekonoma dokončal na deželni kranjski šoli na gradu Grm pri Rudolfovem pri [[Novo mesto|Novem mestu]]. Zaročen je bil z Lojzi Gorup. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil 6. junija 1915 usmrčen v Nadvorni v [[Galiciji|Galiciji]] (sedaj Ukrajina). Star je bil 22 let. == Pangerčeva rodbinska hiša == Prva omemba te stavbe sega v 13. stoletje, ko je bila slednja omenjena v notarski listini kapiteljskega arhiva sv. Justa v Trstu kot "Domus Domini Episcopi" in "Curia Episcopatus", torej, kot škofovski dvorec z obzidjem. V veliki dvorani so se 27. oktobra leta 1881 sestali [[Ivan Nabergoj]] - ustanovitelj političnega društva [[Edinost (društvo)|Edinost]], dekan Jurij Jan, koprski okrajni glavar Busizio, Viktor Dolenc, Josip Malalan, Rajmund Mahorčič ter še drugi odborniki Edinosti ter v Pangerčevi dvorani izvolili nov odbor političnega društva ''Edinost''. == Rodbinski arhiv Pangerc == Hišni arhiv sestoji iz načrtov javnih in zasebnih infrastruktur, zasebnih pisem, bogato knjižnico, časopisi, prosvetne, teološke, šolske knjige, pesniške zbirke,originalnih notnih rokopisov iz 18. in 19. stoletja, ustanovne akte in druge dokumente Hranilnice in posojilnice v Dolini, Dolinske Občine, krajnega šolskega sveta, dunajskega državnega zbora, istrskega deželnega zbora, Vinarske zadruge v Dolini, Okrajne kmetijske zadruge v Dolini, hidrotermalnih zdravilišč v Dolini, dolinske srenje, ipd. Hranijo se še nekateri dokumenti iz gradu Fünfenberg in [[Grad Socerb|Socerbskega gradu]]. Arhiv hrani še fotografski fond s posnetki iz 19. in 20. stoletja. Zgodovinski arhiv je septembra 2014 Italijansko ministrstvo za kulturo razglasilo za dediščino zgodovinsko kulturnega pomena in ga uradno zaščitilo z ministrskim odlokom. == Galerija == <gallery> Slika:VEDUTA CHIESA PIEVE DI DOLINA.jpg|alt= </gallery> == Viri == {{wikivir|Josip Pangerc}} * Rodbinski Arhiv Pangerc * Rodbinski Arhiv rodbine Marx * 23 Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich (1872) * Steiermärkisches Landesarchiv - Verwaltung - Land Steiermark * Österreichisches Staatsarchiv - Wiener Kriegsarchiv == Zunanje povezave == [http://mitteleuropa-institute.org Uradna spletna stran] [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] dnh7c23xjkvdzs0zybqiwkugxc4yan8 0 334392 6749361 5462225 2026-09-12T05:08:42Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Grofje Strmški]] na [[Grofje Strmški (plemiška rodbina)]] 5462225 wikitext text/x-wiki [[Slika:Markus Pernhart - Sternberg.jpeg|thumb|Ruševine gradu Strmec in cerkve iz leta 1850]] [[Slika:Wernberg Sternberger Straße 17 Burguine O-Ansicht 21012007 7140.jpg|thumb|Nadgrajene ruševine gradu Strmec]] [[Slika:Wernberg Sternberg Pfarrkirche hl. Georg Süd-Ansicht 24122005 02.jpg|thumb|Farna cerkev Strmec]] '''Grofje Strmški''', so bili stranska veja [[Vovbržani|Grofov Vovbrških]]. Bili so državni grofje, podrejeni direktno cesarju, s sedežem na svojem alodialnem [[Grad Strmec|gradu Strmec]] na Koroškem po katerem se tudi imenujejo. Kot koroška plemiška rodbina se pojavijo okoli leta 1250 do izumrtja leta 1330. Njihov izvorni grad Strmec je stal na vrhu strmega hriba na južnem pobočju Osojskih Tur, sedaj koroška občina Vernek (nem. Wernberg. Strmški so svoje gospostvo in grofijo Strmec izročili koroškemu vojvodi [[Bernard Spanheimski|Bernardu Koroškemu]], ki pa jim jo je takoj vrnil v fevd. Grofje Strmški so vzhodno od gradu na sosednjem hribu zgradili cerkev Sv. Jurija, ki se v listinah prvič omenja leta 1285, in ki še vedno stoji. Poslednji moški v rodu grof Walter Strmški je gospostvo in grad Strmec prodal grofu [[Ortenburžani|Meinhardu Ortenburškemu]]. Grofje Strmški se smatrajo tudi kot graditelji gradu in trdnjave [[Grad Vajškra|Vajškra]] nem. 'Landskrone'. V konfliktu v letih 1269–1271 med češkim kraljem [[Otokar II. Přemysl|Otokarjem II. Přemyslom]] in [[Filip Spanheimski| Filipom Spanheimskim]] (1247–1256 Salzburški nadškof elekt, 1269–1273 [[Oglejski patriarh]] in 1275–1279 titularni [[Vojvodina Koroška|vojvoda Koroške]] ) so se grofje Strmški, kot tudi mnogi drugi koroški plemiški rodovi in krški škof ter bamberški škof, postavili na češko stran. Cesar [[Friderik III. Habsburški|Friedrich III.]] je v času boja za dediščino [[Grofje Celjski|celjskih knezov]] leta 1459 vojskovodji celjskih [[Jan Vitovec|Janu Vitovcu]] Hrebenskemu podelil naslov »baron Strmški« in grad Strmec. Vitovec je potem zamenjal gospodarja in šel v službo madžarskemu kralju ter postal hrvaški ban, zato mu je cesar grad in plemiški naslov odvzel. V tem času je bil grad do tal porušen in kasneje tudi ne obnovljen. Plemiški rod na Češkem in Moravskem grofov Šternberških z rodom grofov Strmških nima rodbinske povezave. == Grb == Tri šesterokrake zlate zvezde (2,1) na rdečem ščitu, podobno kot grb [[Vovbržani|Grofov Vovbrških]] na modrem ščitu. Pravica do grba Strmških je bila podeljena Janu Vitovcu ob povzdignjenju v plemiški naslov »baron Strmški«. == Posesti == Grofje Strmški so na začetku imeli nekaj svoje alodialne posesti, poleg tega pa posesti v fevdu od Koroškega deželnega kneza, oglejskega patriarha in Salzburškega nadškofa. '''Na Koroškem''' *Alodialna posest grofov Strmških je ležala severozahodno od Vrbe ob Vrbskem jezeru. *[[Grad Špatrjan|Gospostvo Špatrjan (Paternion)]] '''Na Kranjskem''' * [[Grad Goričane]] (nemško Görtschach) 14. stoletje * [[Grad Lož]] (nemško Laas) == Viri == *Majda Smole: Graščine na nekdanjem Kranjskem (Herrschaften und Gülten im einstigen Krain), Ljubljana 1982 *Marijan Zadnikar: Med umetnostnimi spomeniki na slovenskem Koroškem (Unter den Kunstdenkmälern im slowenisch besiedelten Teil Kärntens), Celje 1979, *A. Weiß: Kärnthen’s Adel bis zum Jahre 1300, Wien 1869 *Claudia Fräss-Ehrfeld: ''Geschichte Kärntens'' (3 Bände). Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1984-2005 **''Band 1. Das Mittelalter''. Klagenfurt 1984, 2. Aufl. 2005, ISBN 3-7084-0111-5 *Joseph Wartinger: ''Kurzgefasste Geschichte der Steiermark'', Grätz 1815 ==Glej tudi== *[[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] ph3o45uafu8m2gg1kpq2j168mwbmmsy 0 334469 6749520 3472985 2026-09-12T09:23:06Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Zois (plemiška rodbina)]] 6749520 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Zois (plemiška rodbina)]] 7sgzxasz3zwbep21zpmobj29xijh607 0 334470 6749496 3472987 2026-09-12T09:19:18Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Zois (plemiška rodbina)]] 6749496 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Zois (plemiška rodbina)]] 7sgzxasz3zwbep21zpmobj29xijh607 0 334773 6749359 6742077 2026-09-12T05:08:26Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Goriški grofje]] na [[Goriški grofje (plemiška rodbina)]] 6742077 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina |coat_of_arms=Gorz.jpg |coat_of_arms_size=250px |caption=grb Goriških grofov |predikat= von Görz / di Gorizia |country= [[Goriška (grofija)|Goriška grofija]] |origin= [[Pustriška dolina]] |titles=grofje |branches= [[Gorica|goriška]], [[Istra|istrska]], [[tirolska]] }} '''Goriški grofje''' ali '''Majnhardinci''' so bili [[srednji vek|srednjeveška]] [[plemič|plemiška]] rodbina, po izvoru iz [[Pustriška dolina|Pustriške doline]] (nekdaj [[Grofija Bavarska|Bavarska]]), danes v vzhodni [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]]. V povezavi z naseljem [[Gorica]] se prvič omenjajo v dvajsetih letih 12. stoletja. Začetki rodbine so povezani s [[Hartvik]]om, ki je bil ob koncu 10. stoletja [[Palatin (naziv)|palatinski grof]] v [[Vojvodina Koroška|vojvodini Koroški]]. Njegov vnuk [[Majnhard I.|Majnhard]] se v pisnih virih pojavlja kot goriški grof (''comes de Goerze''). V 13. stoletju se je njegova rodbina povzpela med najvplivnejše fevdalce na jugu [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskeega cesarstva]]. Njihova oblast je vključevala ozemlja na [[Tirolska|Tirolskem]], [[Vojvodina Koroška|Koroškem]], [[Kranjska|Kranjskem]], [[Goriška (grofija)|Goriškem]] in [[Kras (območje)|Krasu]], v [[Istra|Istri]] ter [[Furlanija|Furlaniji]]. Leta 1335 je tirolska veja rodbine ostala brez moškega naslednika; posesti na Kranjskem in Koroškem so pripadla [[Habsburžani|Habsburžanom]], preostala rodbina pa se je leta 1342 razdelila na ožjo goriško vejo (s posestvi v [[Posočje|Posočju]], v Furlaniji, na [[Vipavska dolina|Vipavskem]] in na Krasu) ter Istrsko vejo (s posestvi v notranjosti Istre, na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in v [[Bela krajina|Beli krajini]]). Ko je leta 1374 izumrla istrska veja, so tudi ta ozemlja prevzeli Habsburžani, nato pa leta 1500, ob smrti zadnjega goriškega grofa Lenarta, še preostalo imetje. == Izvor == Goriški grofje so bili nasledniki [[Bavarska|bavarskih]] palatinskih grofov, ki so imeli svoje matične rodbinske posesti na Zgornjem Koroškem (kjer so v Millstattu ustanovili samostan) in v [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]]. Od tod so širili svojo oblast na Posočje in območje Gorice, ki je tedaj spadalo v grofijo Furlanijo, fevd [[Oglejski patriarhat|Oglejskih patriarhov]]. Oglejski patriarhi so kot cesarjevi podporniki v letih 1076–77 dobili od cesarja [[Henrik IV. Salijec|Henrika IV.]] v [[fevd]] mejne grofije Furlanijo, Kranjsko in Istro. Kot večina cerkvenih posestnikov so posvetna dela na svojih gospostvih (zaščito, vodenje gospodarstev, sodno službo) prepuščali okoliškemu plemstvu, ki je s tem dobivalo v svoje roke vse več pristojnosti, ki so jim dajale možnost, da so si sčasoma začeli prilaščati tudi dele cerkvenega ozemlja. Pri [[Oglejski patriarhat|Oglejskem patriarhatu]] je bil ta proces še bolj izrazit kot v bližnjih škofijah v [[Trento (pokrajina)|Trentu]] in [[Briksen|Briksnu]]. == Grofje na Goriškem == V listinah iz začetka 12. stoletja so goriški grofje omenjeni kot Goriški gospodje in glavarji (upravitelji, namestniki) na posestvih Oglejskih patriarhov. Da pri upravljanju niso bili močno rahločutni, pripoveduje podatek, da je grof [[Engelbert II. Goriški|Engelbert II.]] (gospodaril približno v letih 1142–91), palatinski grof na Koroškem ter glavar v [[Milje (Koroška)|Miljah]], Ogleju in [[Sveti Peter, Piran|Svetem Petru]] v Istri, leta 1149 oglejskega patriarha celo zadrževal v zaporu in ga je izpustil šele na posredovanje štajerskih grofov [[Otokarji|Otokarjev]] (Traungaucev) in [[Andeški]]h.<ref>Zöllner, str. 125</ref> Goriški grofje so svoje prvotno raztresene, [[alod]]ialne in fevdne posesti postopoma širili in jih združevali v strnjena gospostva ter jih pravno in upravno ločili od grofije Furlanije. Leta 1217, v času [[Engelbert III. Goriški|Engelberta III.]] (okrog 1191–1220), je tako njihova posest v listinah že omenjena kot posebna grofija, ''comitatus Goritiensis''. Engelbert III. se je poročil s hčerko grofa [[Bertold III. Andeški|Bertolda III. Andeškega]], mejnega grofa na Kranjskem in v Istri, Matildo, in s poroko podedoval tudi glavarstvo v [[Pazin]]u. Engelbertu III. je sledil brat Majnhard († 1231). == Dedovanje Tirolske == Engelbertov sin [[Majnhard III. Goriški]] (1231–1258, od 1253 tudi I. Tirolski), poročen s hčerko [[Tirolska|tirolskega]] grofa Alberta III., je bil zvest privrženec [[Staufovci|staufovskega]] cesarja [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]]; ta ga je leta 1246, po izumrtju [[Babenberžani|Babenberžanov]], imenoval za namestnika na [[Vojvodina Štajerska|Štajerskem]] in leta 1250 tudi v [[Vojvodina Avstrija|Avstriji]]. Z obeh položajev ga je z vojsko pregnal češki princ in kasnejši kralj [[Otokar II. Přemysl]], ki mu je avstrijsko plemstvo namenilo nekdanjo vlogo Babenberžanov. Vendar Majnhard ni odnehal. Koroško je poskušal skupaj s tastom osvojiti z vojsko, a sta ga v bitki pri Greifenburgu premagala [[Spanheimi|spanheimski]] vojvoda [[Bernard Spanheimski|Bernard Koroški]] in njegov sin Filip (imenovan za škofa v [[Salzburg]]u); pri tem je tirolski grof prišel celo v ujetništvo. Poraz je Majnhardu prinesel ozemeljsko izgubo, izpolnitev mirovnih pogojev pa je moral salzburškemu škofu jamčiti s talcema, svojima sinovoma. Majnhard III. je po tastovi smrti leta 1253 podedoval njegova južnotirolska ozemlja in raztresene posesti tirolskega grofa na Kranjskem in v Furlaniji. Severnotirolska ozemlja je dobil drugi Albertov zet, [[Vojvodina Bavarska|bavarski]] grof Gebhard von Hirschberg. Majnharda III. je nasledil energični sin [[Majnhard IV. Goriški]] (II. Tirolski), ki si je leta 1263, ko je za Gebhardom von Hirschbergom umrla tudi njegova tirolska soproga in Majnhardova teta Elizabeta, prilastil tudi severnotirolska ozemlja. Odtlej se je v celoti posvetil Tirolski. Vse ostale rodbinske posesti je v letih 1267-71 prepustil svojemu mlajšemu bratu [[Albert I. Goriški|Albertu I. Goriškemu]]; te so obsegale posestva v Pustertalu in na Koroškem (vse kar je bilo vzhodno od Mühlbacher Klause), dalje posesti v Posočju, v Furlaniji, na Krasu in v Istri. Brata sta delovala politično precej usklajeno, kasneje pa so se vezi med tako nastalima vejama goriških grofov, majnhardinci in albertinci, vse bolj izgubljale. == Majnhardinci (tirolska veja) == === Na višku moči === [[Majnhard IV. Goriški|Majnhard II. Tirolski]] (IV. Goriški) je po tradiciji goriških grofov politično pripadal staufovskemu taboru. Poročil se je z vdovo kralja [[Konrad IV. Štaufovec|Konrada IV.]], Elizabeto Bavarsko, in postal s tem očim [[Konradin Štaufovec|Konradina]], katerega pohod v Italijo je podprl z odprtjem alpskih poti, medtem ko je brat Albert sodeloval v napadih na papeževe pristaše. [[Papež]] ju je zato izobčil, kar pa je bilo tedaj že nekoliko skrhano papeževo orožje. Do cerkve se je Majnhard obnašal dokaj pragmatično. Po smrti pastorka Konradina (1268) in žene Elizabete (1273) je v njun spomin ustanovil [[Cistercijani|cistercijanski]] samostan Stams v dolini zgornjega [[Inn]]a, kjer je tudi grobnica tirolskih grofov. Samostan je bil deležen mnogih njegovih darov, medtem ko je samostana v Briksnu in Trentu obravnaval zelo mačehovsko. Pobral jima je večino ozemelj, prav tako sosednjim plemičem, ki jih je prisilil, da so postali njegovi [[ministerial]]i; iz njihovih in svojih ozemelj je ustvaril strnjeno ozemlje, ki ga danes razumemo kot dežela [[Tirolska]]. Organiziral je zgledno deželno upravo in dal napisati tirolsko deželno pravo. Grofija Tirolska je bila tako kmalu sprejeta kot enotno ozemlje in državni fevd. Majnhard je dosledno sodeloval z [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfom I. Habsburškim]]. V odločilnem spopadu z [[Otokar II. Přemysl|Otokarjem II. Přemyslom]] je veljal kot zaveznik z veliko bojno močjo. Na prizorišče [[Bitka na Moravskem polju|bitke na Moravskem polju]] je njegova vojska prišla sicer prepozno, a Rudolf se je vseeno čutil dolžnega, da svojega najmočnejšega zaveznika nagradi: leta 1279 mu je prepustil v zastavo Kranjsko s [[Slovenska marka|Slovensko marko]] in [[Posavinje|Savnijo]] (Posavinjem), kar je obsegalo današnjo Gorenjsko, Dolenjsko in celjsko območje, leta 1286 pa je dobil v fevd [[Vojvodina Koroška|vojvodino Koroško]] in postal državni knez. Nekaj let kasneje je skupaj z Rudolfovim sinom [[Albreht I. Habsburški|Albertom I.]] ubranil napad široke koalicije, ki se je zbrala okrog papeža, madžarskega in češkega kralja in bila naperjena proti novi habsburški teritorialni ureditvi; koaliciji so se pridružili tudi sovražni koroški in avstrijski plemiči, ki so bili po prvih uspehih odločilno premagani v bitki pri Wallersbergu, marca 1293. Ob smrti je bil Majnhard eden od najbogatejših knezov svojega časa. Bil je dober gospodar, znal je delati z denarjem. Močno je povečal deželne dohodke. V [[Bolzano|Bolzanu]] in [[Merano|Meranu]] je ustanovil posojilne banke in v povezavi z italijanskimi bankirji kreditiral trgovce po vsem avstrijskem prostoru. Velike dohodke je imel iz tranzitnih carin in kovanja denarja. Uspel je skoraj popolnoma izločiti sodstvo zemljiških gospodov in ostal tako v dobrem spominu tudi tirolskem kmetom. Majnhardovi sinovi Oton († 1310), Ludvik († 1305) in Henrik († 1335) so vladali skupaj, brez delitve ozemelj. Kralj Adolf Nassavski jim je odklonil potrditev fevdov, takoj po svoji zmagi pa jim jih je potrdil (1299) njegov naslednik, kralj [[Albreht I. Habsburški|Albert I.]], ki je bil poročen z njihovo sestro Elizabeto. Bratje so bili zvesti habsburški politiki, dokler leta 1307 češki stanovi, po smrti Albertovega sina Rudolfa III., niso izvolili za češkega kralja Henrika Koroškega, ki je bil zet umorjenega češkega kralja [[Václav II. Přemysl|Václava II. Přemysla]]. Habsburške čete so vdrle na Koroško in sreča uspeha, ki so ga goriško-tirolski grofje dotlej gradili na sodelovanju s Habsburžani, jim je bila odtlej manj naklonjena. === Pot navzdol === Po smrti kralja Alberta I. (1309) se je sicer zdelo, da se je položaj Henrika Koroškega popravil, a na Češkem se je pojavil nov tekmec, [[Ivan Češki|Ivan Luksemburški]], sin novega nemškega kralja [[Henrik VII. Luksemburški|Henrika VII.]], proti kateremu se Henrik Koroški ni mogel uveljaviti. Uspelo pa mu je doseči umik Habsburžanov s Koroške s tem, da jim je prepustil Savnijo (Posavinje). Uspel je tudi pridobiti namestništvo v trentski in briksenški škofiji. Henrik Koroški je ves čas nihal med velikimi silami, ki so ga obkrožale in stegovale prste po njegovi deželi. Po smrti cesarja Henrika VII. je bil na volitvah nemškega kralja (1314) spet na strani Habsburžanov in je podprl [[Friderik Lepi|Friderika Lepega]] proti [[Ludvik IV. Wittelsbaški|Ludviku Bavarcu]]. Leta 1325 je posredoval na pogajanjih za njuno poravnavo. Ker ni imel sina, ga je skrbelo nasledstvo; leta 1327 se je z Ivanom Luksemburškim dogovoril o zaroki med svojo hčerko Margareto, in Ivanovim drugim sinom Ivanom Henrikom. Ko je bila zaroka med otrokoma (Ivan Henrik 8 let, Margareta 12 let) leta 1330 v [[Innsbruck]]u uradno sklenjena, je češki kralj dobil prosto pot preko alpskih gorskih prelazov v severno Italijo, kamor je poslal svoje konjenike. Večina večjih [[Lombardija|lombardskih]] mest je tedaj sprejela njegovo zaščito. To je spet povezalo [[Wittelsbachi|Wittelsbache]] in Habsburžane, ki so se v [[Augsburg]]u skrivaj odgovorili o delitvi posesti Henrika Koroškega po njegovi smrti. V skladu z dogovorom je cesar Ludvik Bavarec leta 1335, po smrti Henrika Koroškega, dodelil v fevd Habsburžanom Koroško, Kranjsko, [[Južna Tirolska|Južno Tirolsko]] in namestništvo v škofijah Briksen in Trent; severno Tirolsko je pridržal zase. Luksemburžani se s tem seveda niso strinjali in naslednje leto so z vojsko zasedli [[Zgornja Avstrija|Zgornjo Avstrijo]]. Grozila je vojna, vendar sta se obe strani še isto leto spametovali. Češki kralj se je odpovedal Koroški in Kranjski, Ludvik Bavarec pa se je umaknil iz Tirolske. Tirolska je bila potem ozemlje, za katerega so se pulili Luksemburžani, Wittelsbachi in Habsburžani. Margarete niso mogli povsem ignorirati, ker je bilo na njeni strani tirolsko plemstvo. Margareta se je proti zunanjim silam borila, kakor je pač mogla.<ref> Luksemburžani se na Tirolskem niso držali obljub, ki so jih dali plemstvu (privilegiji, vodilne službe). Zato je leta 1340, ob podpori Margarete, prišlo do upora tirolskega plemstva, ki so ga luksemburške oblasti zadušile in voditelje usmrtile. Margareta je tedaj prosila za pomoč cesarja in upor se je naslednje leto z njegovo podporo ponovil. Margareta je tedaj svojemu možu Ivanu Henriku preprečila vrnitev v domači grad Tirol in prenehala priznavati njun zakon, ki je bil brez otrok (obtožila ga je impotence in se sklicevala tudi na njuno bližnje sorodstvo, materi sta bili sestri). Leta 1342 se je poročila s cesarjevim sinom Ludvikom [[Brandenburg (volilna kneževina)#Wittelsbachi (1320-1373)|Brandenburškim]]. [[Papež Klemen VI.]] zakona ni priznal in je zakonca izobčil. Ludvik je na Tirolskim trdo zavladal. Upor proti njemu, podprt s strani papeža in Luksemburžanov, ni uspel, povzročil je le, da je Ludvik zavladal še trše. Leta 1347 je novi češki kralj [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]] neuspešno oblegal grad Tirolo in na povratku v jezi požgal mesti Merano in Bolzano. Šele ko je postal cesar, se je pobotal z Ludvikom in Margareto. Zakon med Ludvikom in Margareto je leta 1359 priznal [[papež Inocenc VI.]] (posredoval je avstrijski vojvoda Albert II.). Leta 1361 je umrl Ludvik in dve leti kasneje še Margaretin edini sin Majnhard III. </ref> Navsezadnje pa je leta 1363, po smrti svojega drugega moža Ludvika Brandenburškega in sina [[Majnhard III. Goriško-Tirolski|Majnharda III.]], Tirolsko prepustila sinu svojega bratranca [[Albreht II. Avstrijski|Alberta II.]], avstrijskemu vojvodi [[Rudolf IV. Habsburški|Rudolfu IV.]] Wittelsbachi so tedaj zasedli Tirolsko in jo šele z mirom v [[Schärding]]u za veliko odškodnino predali Habsburžanom. == Albertinci (goriška veja) == Ozemlja albertinske veje so bila dokaj razdrobljena ter gospodarsko in prometno manj zanimiva od majnhardinskih ter so nudila slabše pogoje za oblikovanje močne vladavine. Poleg tega so Benečani, sosedi na jugu, vztrajno širili svojega ozemlja. [[Albert I. Goriški|Albert I.]] († 1304) si je sicer prizadeval povečati svoje ozemlje na račun Oglejskih patriarhov, ko je leta 1272 češki princ [[Otokar II. Přemysl|Otokar Přemysl]] prodrl prav do Furlanije in postal glavni furlanski glavar. Albert I. je, tako kot njegov brat Majnhard II. Tirolski, v zadnjem spopadu z Otokarjem podprl kralja Rudolfa I. Habsburškega. Kasneje je bil zaveznik oglejskega patriarha proti Benečanom, ki so še za njegovega življenja zasedli vsa mesta na zahodni istrski obali. Albertov sin Henrik († 1323)<ref>ker je oštevilčenje goriških grofov v virih različno, se med seboj ne ujema, so tukaj številke izpuščene, grofje pa identificirani z letnicami smrti</ref> je imel nekaj uspehov pri širjenju ozemlja v Furlanijo; zavzel je mesti [[Čedad]] in [[Trbiž]], potem pa je njegova zgodnja smrt izničila njegova prizadevanja. Regentstvo za njegovega mladoletnega sina je prevzel brat Albert († 1325/27) in potem njegovi sinovi, ki so po smrti bratranca Ivana Henrika († 1338) posest razdelili na goriški in istrski del; odtlej sledimo ožji goriški in istrski podveji Goriških grofov. Na ozemlju ožje goriške podveje sta se dotlej že izoblikovali dve samostojni strnjeni gospostvi: ''Grofija Goriška'' na ozemlju Posočja, Vipavske doline in Krasa s središčem v Gorici in ''Prednja grofija Goriška'' na ozemljih zgornje Koroške in Pustertala, s središčem v [[Lienz]]u. Majnhard († 1385) je na njih gospodaril v sporih s sosedi in neprestanih dolgovih. Svojo rezidenco je prenesel iz Gorice v grad Bruck v Lienzu. Ob izumrtju tirolskih sorodnikov, majnhardincev (1363), ni imel dovolj politične in gospodarske moči, da bi lahko zahteval nasledstvo. V istrski podveji je Albert († 1374) gospodaril bolje. Uspelo mu je izoblikovati dve samostojni, strnjeni in od sosednjih ozemlje upravno ločeni gospostvi: ''Pazinsko grofijo'' v osrednji Istri, ki je v [[Brseč]]u in [[Lovran]]u segala tudi do morja,<ref>{{citat|last1= Dolinar|first1= France M.|display-authors=etal |title= Slovenski zgodovinski atlas|publisher= Nova revija|location= Ljubljana|date= 2011|cobiss= 256791808|pages= 74}}</ref> in [[Slovenska marka#Grofija v Marki in Metliki|''Grofijo v Marki in Metliki'']] na Dolenjskem in v [[Bela krajina|Beli krajini]] z glavarstvom v [[Metlika|Metliki]]. Albert je bil poročen s hčerko celjskega grofa [[Friderik I. Celjski|Friderika I.]], Katarino. Ker nista imela otrok, je leta 1364 sklenil s habsburškim vojvodo Rudolfom IV. pogodbo o dedovanju, po kateri so Habsburžani ob njegovi smrti podedovali vsa ozemlja istrske podveje. Goriška podveja pa se je nadaljevala še dve generaciji. Majnhardova vnuka Ivan († 1462) in Lenart († 1500) sta gospodarila skupaj. Leta 1456, po smrti celjskega grofa [[Ulrik II. Celjski|Ulrika II.]], sta zase zahtevala dediščino celjskih grofov. Vendar zahteve proti cesarju [[Friderik III. Habsburški|Frideriku III.]] nista mogla uveljaviti. Po diktirani pogodbi, sklenjeni leta 1460 v Požarnici (Pusarnitz pri [[Spittal]]u), sta se morala odpovedati, ne le svoji zahtevi, ampak tudi svojim ozemljem na Koroškem in v Pustertalu, vključno z rezidenčnim gradom Bruck (Avstrijci so s tem dobili povezavo svojih posesti na Tirolskem in v Sprednji Avstriji z osrednjimi avstrijskimi ozemlji). Po Ivanovi smrti, ki je umrl brez otrok, je Lenart dobil ozemlja nazaj za čas svojega življenja. Ker pa je bil tudi on brez nasledstva, je med zainteresiranimi Benečani in Habsburžani malo pred smrtjo za dediče izbral slednje. Pri tem se je zanašal na znatno podporo svojega upravitelja [[Virgil von Graben|Virgila von Grabna]].<ref>Erich Zöllner: ''Geschichte Österreichs: von den Anfängen bis zur Gegenwart''. [https://books.google.at/books?id=4NGyjatKdKQC&pg=PA159&lpg=PA159&dq=virgil+von+graben&source=bl&ots=wGCC5Ql2xK&sig=UhPTLD4gjeLEuwoEBgzmdFvGwt8&hl=de&ei=2JC0TK2ZMIzGswaAgZWjCA&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=10&ved=0CDwQ6AEwCQ#v=onepage&q=virgil%20von%20graben&f=false S. 159]</ref> [[Maksimilijan I. Habsburški]] je takoj po Lenartovi smrti zasedel Gorico. == Družinski rodovnik Majnhardincev - Goriških grofov== Izvor goriških Majnhardincev ni povsem jasen. A: [[Markwart IV.|Markwart]] († 1074), grof v Viehbachgau in na Koroškem, mejni grof Istre-Kranjske in (domnevno:) Koroški vojvoda :B: [[Meginhard (grof v Pustriški dolini)|Meginhard/Majnhard]] († okoli 1090), grof v [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] (Goriški grof), iz rodbine '''[[Sieghardincev]]''' ::C: [[Engelbert I. Goriški|Engelbert I.]] (* 1103, † okoli 1122), Goriški grof, [[Palatinski grof]] [[Bavarska|Bavarske]], odvetnik [[Milštatski samostan|Milštatskega samostana]] ::C: [[Majnhard I. Goriški|Majnhard I.]] (* 1102, † 1142), Goriški grof, Palatinski grof na Koroškem, odvetnik [[Oglejski patriarhat|Ogleja]], odvetnik Sv. Peter v [[Istra|Istri]] :::D: [[Henrik II. Goriški|Henrik II.]] (*1139, † 1. nov. 1148/49), Goriški grof :::D: [[Engelbert II. Goriški|Engelbert II.]] (* 1132 – jan. ca. 1189), Goriški grof in tudi advokat Ogleja in Milštata ::::E: [[Majnhard II. Goriški|Majnhard II. starejši]] (* 1158, † 1232), Goriški grof, odvetnik Ogleja :::::F: Hermingarda († 1230) ::::E: [[Engelbert III. Goriški|Engelbert III.]] (* 1186, † september 1220), Goriški grof, odvetnik Milštata, ⚭ Matilda Andeška :::::F: [[Albert I. Goriški|Albert I.]] (* 1218, † 1250) :::::F: [[Majnhard I.|Majnhard III.]] (* 1221, † 1258), Grof [[Tirolska]] I. (1253–58), Goriške in Istre tudi odvetnik Ogleja, Tridenta, Briksna in Bozna ⚭ Adelheid Tirolska (* ca. 1117, † po okt. 1278) Delitev: :::::<br />Majnhardinska linija ali '''Tirolski Majnhardinci''': [[Tirolska]], [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]: ::::::G: [[Majnhard IV. Goriški|Majnhard]] Goriško (IV.) - Tirolski (II.) (* 1239/40, † 30. oktober 1295), (I.) Vojvoda Koroške in Kranjske od 1286, ⚭ Elizabeta Bavarska (* ca. 1227, † oktober 1273), vdova po kralju Konrad IV., mati Konradincev :::::::H: [[Elizabeta Goriško-Tirolska|Elizabeta]] (* 1262, † 28. oktober 1313), ⚭ [[Albreht I. Habsburški]] († 1. maj 1308) :::::::H: [[Neža Goriško-Tirolska|Neža]] († 1293), žena Friderika I., Mejnega grofa Meißena :::::::H: [[Oto III. Koroški|Oton II.]] († 25. oktober 1310), grof Tirolske, Vojvoda Koroške in Krajske ::::::::I: Ana († 1331) ::::::::I: Uršula († 1327) ::::::::I: Eufemija († 1330) ::::::::I: Elizabeta († 1347) :::::::H: Albert II. († 24./30. april 1292), Tirolski grof, ⚭ Agnes Hohenberška ::::::::I: Margareta :::::::H: Ludvik († 22. september 1305) :::::::H: [[Henrik Koroški|Henrik VI.]] († 2. april 1335), Koroški vojvoda, vojvoda/mejni grof Kranjske, češki kralj, mejni grof Moravske, Tirolski grof, ::::::::I: Leopold ::::::::I: Adelajda ::::::::I: [[Margareta Tirolska|Margareta »Maultasch«]] (* 1316, † 1369), Tirolska grofica :::::::::J: [[Majnhard III.]] (* 1344, † 1363), poslednji Tirolski Majnhardinec :::::<br />Albertinska linija ali '''Goriški Majnhardinci ''': [[Gorica]], [[Pustriška dolina]] ([[Lienz]]): ::::::G: [[Albert I. Goriški|Albert I.]] (* 1240/1241, † september 1304), Grof Goriške in Tirolske :::::::H: [[Henrik III. Goriški|Henrik III.]] († 1323), ⚭ I. Beatrix de Camino, ⚭ II. Beatrix von Niederbayern († 1360) ::::::::I: I. Majnhard V. († po 1318), Goriški grof ::::::::I: II. [[Ivan Henrik IV. Goriški|Ivan Henrik IV.]] († 1338), Goriški grof ⚭ II. Ana Habsburška († 1343) :::::::H: [[Albert II. Goriški|Albert II.]] († 1327), Goriški grof ⚭ I. Elizabeta Hessenska († 1308), ⚭ II. Eufemija von Mätsch († 1350) ::::::::I: I. [[Albert IV. Goriški|Albert IV.]] († 1374), Goriški grof ::::::::I: I. Elizabeta († 1338), ⚭ I. [[Herman Vovbrški]] († 1322), ⚭ II. Viljem Šaumberški - Trušenjski († 1338) ::::::::I: I. Katarina († 1329), ⚭ [[Ulrik von Waldsee]], Deželni glavar Štajerske ::::::::I: I. Klara ⚭ [[Herdegen Ptujski]], Deželni maršal Štajerske ::::::::I: II. [[Henrik V. Goriški|Henrik V.]] († 1362), Goriški grof ::::::::I: II. [[Majnhard VI. Goriški|Majnhard VI./VII.]] († do 1385), Goriški grof, od 1365 [[državni knez]] ⚭ I. Katarina Pfannberška († 1374/75), hči grofa Ulrika III. ⚭ II. Utelhild von Mätsch(1376), hči Ulrika IV. (* 1348, † 1415) :::::::::J: II. [[Henrik IV. Goriški|Henrik IV.]] (* 1376; † 1454), Goriški grof, Grof Kiršberški (Švabska), palatinski grof Koroške, državni knez, ⚭ I. 31. januar 1400 Elizabeta Celjska (* 1382, † 1436), ⚭ II. 1437 Katarina Gorjanska ::::::::::K: I. Ana ⚭ Bruno della Scala († 1437) ::::::::::K: I. Margareta († 1450), ⚭ grof Ivan Oettingen-Wallersteino († 1449) ::::::::::K: II. [[Ivan II. Goriški|Ivan II.]] († 1462), Goriški grof, državni knez ::::::::::K: II. [[Lenart Goriški|Lenart]] (* 1444, † 1500), Goriški grof, '''državni knez; poslednji iz rodbine Goriških''' ::::::::::K: II. [[Ludvik Goriški|Ludvik]] († 1456), Goriški grof in državni knez :::::::::J: II. [[Ivan Majnhard Goriški|Ivan Majnhard]] († 1429), Palatinski grof na Koroškem, grof Kiršberški ::::::G: Adelajda († 1291) ⚭ Fridrik I. Ortenburški († 28. marec 1304) == Posestva in gradovi rodbine goriških grofov == [[slika:Castello di Gorizia con la neve.jpg|mini|right|300px|Grad [[Gorica]]]] [[slika:Castello di Gorizia - Vista SUD OVEST.JPG|mini|right|300px|hochkant=1.4|Pogled na [[Gorica|Gorico]]]] Ves obsežen goriški dominium - to je gospostva, posesti, odvetščine, sodstva in razne druge pravice - je bil po svoji strukturi raznovrsten. Pravih goriških alodov je bilo zelo malo. Pridobili so si nekaj neposrednih državnih fevdov. Številno ohranjeno gradivo tako kaže, da so največ svoje posesti imeli v fevdu od cerkve, to je od številnih škofij na področju med Alpami in Jadranom. Tako so goriški grofje bili vazali oglejskih patriarhov, salzburških nadškofov, škofov iz Brixna, Tridenta, Freisinga, Bamberga, Trsta, Poreča, Novega gradu, Pična, Pulja in celo nadškofije iz Ravenne. === Posestva na [[Goriška grofija|Goriškem]] === * [[Grad Gorica]] (sedež Goriških grofov) (1120–1500), * [[Grad Solkan]] (1120–1320), * [[Grad Dornberk]] (1224–1500), * [[Grad Prem]] (1295–1500), * [[Dvorec Renče]] (1256–1500), * [[Grad Kromberk]] (1250–1500), * [[Grad Vogrsko]] (1180–1500), * [[Grad Kanal]] (1140–1500), * [[Grad Rihemberk]] (1230–1500), * [[Grad Ločnik]] (1253–1500), * [[Dvor Pevma]] v Goriških brdih (1287–1500), * [[Grad Cerovo]] v Goriških brdih (1202–1500), * [[Grad Višnjevek]] v Goriških brdih (1277–1500), * [[Grad Vipolže]] v Goriških brdih (1170–1500), * [[Grad Rittersberg]] v Goriških brdih (1220–1500), * [[Dvor Fojana]] v Goriških brdih (1188–1280), * [[Gradič Nozno]] v Goriških brdih (1339–1500), * [[Grad Tolmin]] (1379–1500), * [[Dvor Ločnik pri Gorici]] (1120–1500). === Posesti na [[Kras]]u === * [[Grad Hošperk]] (1217–1435), * [[Grad Švarcenek]] (Završnik) (1267–1374), * [[Grad Golac]] (Karstperg) (1215–1267), * [[Grad Vikumberg]] (1249–1361), * [[Dvorec Štanjel]] pri Komnu (1195–1500), * [[Grad Gotnik]] z gospostvom (1255–1374), * [[Grad Rašpor]] (1264–1394), * [[Novi grad (Neuhaus)]] (Podgrad pri Hrušici) (1270–1358). === Posestva na [[Kranjska|Kranjskem]] === * [[Dvor Naklo]] (1220–1251), * [[Grad Lož]] (1368–1374). === Posestva v [[Slovenska marka|Slovenski marki]] v »Marki in Metliki« === * [[Grad Šumberk]] (1220–1374), * [[Grad Žužemberk]] (1271–1374), * [[Grad Mehovo]] (1277–1374), * [[Grad Hmeljnik]] (1277–1374), * [[Grad Gorenji Mokronog]] (1277–1311), * [[Grad Črnomelj]] (1277–1374), * [[Grad Rožek]] (1277–1374), * [[Grad Kozjak]] (1277–1374), * [[Grad Stara Soteska]] (1277–1374), * [[Grad Metlika]] (1300–1374), * [[Grad Gradac]] (1300–1374), * [[Grad Višnja Gora]] (1307–1374). === Posestva na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] === * [[Grad Možberk]] pri Volšperku (pred 1150–1500), * [[Grad Kamen v Podjuni]] (1153–1358), (1456-1460), * [[Grad Kamen ob Gornji Dravi]] (1153–1440), * [[Grad Svinec]] (Eberstein) (1102–1500), * [[Grad Flaschberg]] pri Oberdrauburgu (1154–1460), * [[Grad Rottenstein]] nad [[Sveta Kri|Sveto Krvjo]] (1142–1390), * [[Grad Greifenburg]] (1335–1393), * [[Grad Falkenstein]] v dolini Mela (1160–1394), * [[Grad Obervellach]] v dolini Mela (1164–1460), * [[Grad Winklern]] v dolini Mela (1150–1460), * [[Grad Groppenstein]] v dolini Mela (1308–1460), * [[Grad Penk]] v dolini Mela (1308–1460), * [[Grad Schwarzenau]] v Spodnji Avstriji (1308–1460), * [[Grad Mauthen]] (1200–1460), * [[Grad Goldbestein]] v Ziljski dolini (1227–1460), * [[Grad Grünburg]] v Dolini Krčice (1217–1460), * [[Grad Grünburg (Šmohor)]] pri Šmohorju v Ziljski dolini (1384–1460), * [[Grad Preißenegg]] (prej Malenthein) v Ziljski dolini (1335–1460), * [[Grad Grafendorf]] (1206–1456), * [[Grad Raggnitz]] pri kraju Lind (1141–1252, 1292–1460), * [[Grad Vovbre]] (1362–1460), * [[Grad Pittersberg]] v Ziljski dolini (1252–1460), * [[Dvor Zossenegg (St. Štefan)]] v Svetem Štefanu na Zilji (1228–1460), * [[Dvor Gröfelhof]] pri Rittersdorfu (1206–1460), * [[Dvor Thurnhof (Kirchbach)]] v Ziljski dolini (1308–1460), * [[Grad Weidenburg]] (1266–1460), * [[Grad Waidegg]] v Ziljski dolini (1288–1458), * [[Grad Lind]] (1141–1252, 1292–1460). === Posestva v [[Furlanija|Furlaniji]] === * [[Grad Latisana]] ali gospostvo ob Tilmentu (1110–1226), alod * [[Grad Latisana]] ali gospostvo ob Tilmentu (1226–1500), v fevdu * [[Grad Belgrado]] ob Tilmentu (1142–1500), * [[Grad Flambro]] (Castelluto) (1323–1500), * [[Grad Precenico]] (1142–1500), * [[Grad Codroipo]] (1429–1500), * [[Grad Castelnuovo]] (1252–1500), * [[Grad Krmin]] (1277–1497). === Posestva v [[Istra|Istri]] === * [[Grad Pazin]] z gospostvom (pred 1194–1374), * [[Grad Lupoglav]] z gospostvom (1295–1374), * [[Grad Zelengrad]] z gospostvom (1295–1374), * [[Grad Kozljak]] z gospostvom (1194–1374), * [[Grad Kršan]] z gospostvom (1274–1374), * [[Grad Završje]] z gospostvom (1194–1374), * [[Grad Momjan]] z gospostvom (1312–1340), * [[Grad Belaj]] z gospostvom (1234–1374), * [[Dvor Sovinjak]] z gospostvom (1277–1374), * [[Dvor Barbana]] z gospostvom (1194–1374), * [[Dvor Rakalj]] z gospostvom (1194–1374). == Glej tudi == * [[Goriška (grofija)|Goriška grofija]] * [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] == Opombe in sklici == {{sklici|1}} == Viri == *''Goriški grofje'', Enciklopedija Slovenije, zv. 3, str. 288-289 * {{citat|last1= Zöllner|first1= Erich|title= Geschichte Österreichs : von den Anfängen bis zur Gegenwart |publisher= Verlag für Geschichte und Politik, R. Oldenbourg Verlag|location= Dunaj, München|date= 1990}} == Zunanje povezave == * [https://365.rtvslo.si/podkast/glasovi-svetov/175104892 Grofje Goriški – vzpon in padec vplivne srednjeveške dinastije]. Glasovi svetov (5. februar 2025). ARS (RTV Slovenija). {{plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Goriški grofje| ]] 7klqzmb1cmfeapfm2kghg19vp4naeo1 0 334774 6749544 3482455 2026-09-12T09:26:59Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Goriški grofje (plemiška rodbina)]] 6749544 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Goriški grofje (plemiška rodbina)]] heuay43ndarwtmnrg9bdh6ngj1mqdou 0 335063 6749580 6655946 2026-09-12T11:15:46Z ~2026-47472-17 265172 /* Igralska zasedba */ 6749580 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Moj ata, socialistični kulak | image = 9789610121145.jpg | caption = | director = [[Matjaž Klopčič]] | writer = [[Tone Partljič]] | starring = [[Polde Bibič]]<br/> | producer = | music = | editing = [[Darinka Peršin Andromako]] | cinematography = [[Živko Zalar]] | distributor = [[Viba film]] | released = 28. oktober 1987 | runtime = 100 min. | country = SR Slovenija | language = slovenski }} '''''Moj ata, socialistični kulak''''' je 100-minutni slovenski celovečerni film iz leta [[1988]]. Režija je bila delo [[Matjaž Klopčič|Matjaža Klopčiča]], [[scenarij]] pa je napisal [[Tone Partljič]] po svoji istoimenski komediji. == Zgodba == Maja leta [[1945]] se je končala [[Druga svetovna vojna|2. svetovna vojna]] in vojaki razpuščene armade se vračajo domov. Vsi se vrnejo domov, le zadnji najkasneje pride Jože Malek. Žena Mimika in njuna otroka Olga in Tinček so vedeli le to, da je dezertiral iz nemške vojske in šel k [[Rdeča armada|Rdeči armadi]]. Mimika pa je v tem času služila pri kmetu veleposestniku Medvedu, ki je delavcem dajal kruh in mleko za otroke, namesto rednih plač. To pa nikakor ne ustreza Jožetovem bratrancu Vanču, ki pa je zagrizen aktivist in komunist. Nekega dne se Malek končno vrne iz vojske, kjer ponovno vidi svojo družino. Kmalu zatem, pa pride k njemu Vanč in mu pove o agrarni reformi, ki naj bi cerkveno zemljo in zemljo veleposestnikov (kulakov) razdelila med kmete, pri čemer bi tudi Malek dobil svoj del zemlje. V zameno za to mu ukaže, da naj umakne vse religiozne simbole iz hiše. A Maleka zapeče vest, ker naj bi [[Sveta Marija|sv. Mariji]] obljubil, da bo nesel svečo na [[Pekrska gorca|Pekrsko gorco]], ker mu je rešila življenje, a namesto tega pošlje gor Mimiko. Maleku življenje otežita tudi Medved in lokalni duhovnik, ki mu vsak po svoje trkata na vest in dopovedujeta, naj ne vzame deleža njune zemlje. Vanč Malekom prepove obiskovanje cerkve in zraven ukaže še da naj vsak dan vzklikajo Titu in Stalinu. Po tem ko Malek dobi zemljo postane nekako obseden in pohlepen, začne se obnašati kakor socialistični kulak. Po vsem tem pa mu probleme dela še sin Tinček, ki namesto da bi pisal pesmi o naravi, na precej ciničen način piše o takratnih razmerah v državi. Nenadoma pa v vas pride inšpektor iz okraja, ki sumi, da ima vas tudi informbirojevce. Takrat se sum obrne na Maleka, ki je po vojni velikokrat omenil, da je služil v Stalinovi vojski. To pa potem ni več bilo bistvo, saj so ga sumili kolaboracije z Sovjetskim [[informbiro]]jem. Ko je poklican na Krajevno ljudsko oblast se naredi malo neumnega in zvalil krivdo na bratranca Vanča, češ da mu je on vse to ukazal. Pozneje Maleka izpustijo, Vanča aretirajo, zgodba pa se konča ko Malekovi dobijo domov pošto, da se jim odvzame zemeljska pravica in se vsa zemlja združi v t. i. '''KOZO''' ('''K'''metijsko '''o'''bdelovalno '''z'''adrug'''o'''). == Igralska zasedba == * [[Polde Bibič]] - Jože Malek * [[Milena Zupančič]] - Mimika Malek, njegova žena * [[Urška Hlebec]] - Olga Malek, njuna hči * [[Matjaž Partlič]] - Tinček Malek, njun desetletni sin * [[Ivo Ban]] - aktivist Vanč Jarc, Malekov bratranec * [[Anton Petje]] - župnik * [[Janez Bermež]] - Medved, veleposestnik * [[Ivan Godnič]] - miličnik Edo * [[Peter Ternovšek]] - mesar Lešnik * [[Anica Kumer]] - učiteljica * [[Bine Matoh]] - inštruktor iz okraja * [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] - tovariš miličnik == Predvajanje == Film je šel v redno predvajanje 29. januarja 1988.<ref>str. 11. Delo (29.01.1988), letnik 30, številka 23. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-A8JQODZQ}}</ref> == Izdaje na nosilcih == * Moj ata, socialistični kulak. Ljubljana : Viba, 1991 * Moj ata, socialistični kulak. videokaseta. Ljubljana : Andromeda, 1991 * Moj ata, socialistični kulak. videokaseta. Ljubljana : Andromeda, 1996 * Moj ata, socialistični kulak. video DVD. Ljubljana : Filmski sklad Republike Slovenije : RTV Slovenija, 2006. zbirka Deset uspešnic iz brezčasnega arhiva slovenskih filmov * Moj ata, socialistični kulak. video DVD. Ljubljana : Mladinska knjiga : Slovenski filmski center, 2012 == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{IMDb title|id=0172811}} * {{BSF|id=moj-ata-socialisticni-kulak}} {{Matjaž Klopčič}} [[Kategorija:Filmi leta 1988]] [[Kategorija:Slovenski komični filmi]] [[Kategorija:Filmi o družini]] [[Kategorija:Filmi o komunizmu]] [[Kategorija:Filmi, posneti po igri]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi v režiji Matjaža Klopčiča]] [[Kategorija:Komunizem v Sloveniji]] 9pq1vgx9xw11iyg99oq3q224r99x47b 1 339757 6749380 3628438 2026-09-12T05:10:56Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Pogovor:Lazariniji]] na [[Pogovor:Lazariniji (plemiška rodbina)]] 3628438 wikitext text/x-wiki {{združeno-iz|Baroni Lazarini|datum=29. avgust 2012}} == Predlog za združitev == {{Razgovor zgoraj|Rezultat te razprave je '''Združi'''. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:34, 29. avgust 2012 (CEST)}} Predlagam, da se [[Baroni Lazarini]] združi v [[Lazariniji]]. --[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 22:51, 24. avgust 2010‎ :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:34, 29. avgust 2012 (CEST) {{Razgovor spodaj}} 66pwjqdrschgepnto9sbbbqz2a5vsqn 0 349590 6749204 6733074 2026-09-11T19:48:06Z Upwinxp 126544 −opis, če se slika prevzema iz wikipodatkov 6749204 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Gewerkenegg | image = <!-- WD --> | caption = | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Idrija]] | area = | built = 1527 | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSDP | designation1_offname = Idrija - Grad | designation1_date = 10. avgust 2001 | designation1_number = 183<ref>{{RKD|183}}</ref> | občina = Idrija }} '''Grad Gewerkenegg''' (dobesedno {{jezik-sl|Rudniški grad}}) je [[Renesančna arhitektura|renesančni]] [[grad]], ki dominira nad mestnim jedrom [[Idrija|Idrije]]. Prvotno je bil zgrajen za potrebe idrijskega rudnika, v njem pa danes stanuje mestni muzej. Od leta 2012 je grad del UNESCOve svetovne dediščine pod okriljem dediščine živega srebra v Almadénu in Idriji.<ref>{{Navedi splet|title=UNESCO World Heritage Centre - Document - The restored building of Idrija&rsquo;s castle, Gewerkenegg|url=https://whc.unesco.org/en/documents/117420/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2023-05-14|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}</ref> == Namembnost == Z odkritjem živega srebra v Idriji konec 15. stoletja so rudarske dejavnosti kmalu povzročile urbanizacijo. Grad Gewerkenegg so med letoma 1522 in 1533 zgradili lastniki za upravljanje [[Rudnik Idrija|tedanjega rudnika]]. Njegovo ime izhaja iz nemščine, [[Dobesedni prevod|dobesedno]] pa bi ga lahko prevedli kot »rudniški grad«. Grad se po pravilih [[gradoslovje|gradoslovja]] ne uvršča med prave gradove, saj v njem ni nikoli prebival plemiški sloj in ni bil namenjen obrambi. Njegova primarna vloga je bila skladišče za uskladiščenje izkopanega živega srebra in hrane, saj pozimi dostop v Idrijo ni bil mogoč, ter kot upravna stavba rudnika. Kot skladišče je služilo do 18. stoletja, ko je bilo v Idriji zgrajeno namensko skladišče (''Magazin''). Grad so med drugo svetovno vojno raketirale Južnoafriške zračne sile.<ref>{{Citat|title=Jeklene ptice nad Idrijo|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-kulturno-umetniski/174539339|accessdate=2023-05-14|language=sl|last1=Rijavec Monika|last2=Moravec Dušan|last3=Moravec Slavko|format=dokumentarni film|publisher=RTVSLO|publication-date=2018}}</ref> Trenutno je ena najstarejših stavb v Idriji, v gradu pa se od leta 1953 na 2000 m² razprostira Mestni muzej Idrija in Glasbena šola Idrija.<ref>{{Navedi splet|title=Top 10 attractions|url=https://www.muzej-idrija-cerkno.si/en/obiscite-nas/top-10-zanimivosti/|website=Mestni muzej Idrija|accessdate=2023-05-14|language=en-US}}</ref>{{sfn|Kavčič|1993|pp=15–25}} Pod gradom so na predelu Na Tomu za poganjanje kamšti [[Jašek sv. Ahacija|Ahacijevega jaška]] leta 1533 zajezili potok [[Nikova|Nikovo]].<ref name=":1">{{Navedi revijo|last=Čar|first=Jože|date=1990|title=O tehnično-tehnološkem razvoju idrijskega jamskega obrata do prve svetovne vojne|magazine=Idrijski rudnik skozi stoletja|publisher=Zgodovinski arhiv Ljubljana|publication-place=Ljubljana|pages=64-65}}</ref> == Arhitektura == V gradu je bila do leta 1851 kapela [[sveti Ahacij|sv. Ahacija]], ki je služila izrednim bogoslužjem. Iz leta 1521 je ohranjena prošnja, da bi v kapeli hranili živo srebro. Pod nekdanjo kapelo so ohranjene ječe. Oltar sv. Ahacija je bil prenešen v kapelo sv. Janeza Nepomuka pod gradom.<ref name="Arko">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina Idrije|publisher=Bogataj|date=1993|location=Idrija|isbn=978-961-6035-00-2|first=Mihael|last=Arko|author-link=Mihael Arko|page=171}} {{pripis vira}}</ref> Grad se nahaja na manjši vzpetini v zahodnem delu mestnega jedra. Grad je približno pravokotne oblike, s tremi obrambnimi stolpi, postavljenimi na severozahodnem, severovzhodnem in jugozahodnem vogalu. Južna stran meji na strmo pečino ob potoku Nikova, zato jugovzhodni vogal nima stolpa in je le povečan vogal. Sredi vzhodne stene se nahaja zvonik z uro. Grad ima dva vhoda: na vzhodni strani je stopnišče z mostom čez Nikovo, na zahodno stran pa se dostopa s ceste, ki vodi neposredno na dvorišče. Grad je bil obnovljen dvakrat v letih 1988 in 2017. Na dvorišču z arkadnimi hodniki so odkrili in kvalitetno obnovili ornamentalno arhitekturno poslikavo. ==Sklici== {{sklici|1}} == Viri == * {{navedi knjigo|last=Kavčič|first=Janez|title=Idrijska obzorja|publisher=Mestni muzej Idrija|year=1993|pages=15–25|chapter=Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije}} == Glej tudi == * [[Seznam gradov v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Gewerkenegg Castle|grad Idrija}} * [http://www.muzej-idrija-cerkno.si/index.php/sl/lokacijerazstave/stalne-razstave/grad-gewerkenegg.html Grad Gewerkenegg - Mestni muzej Idrija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131024160109/http://www.muzej-idrija-cerkno.si/index.php/sl/lokacijerazstave/stalne-razstave/grad-gewerkenegg.html |date=2013-10-24 }} {{Gradovi v Sloveniji}} {{Kulturni spomeniki dp SLO}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Idrija]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Idriji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1527]] [[Kategorija:Renesančna arhitektura v Sloveniji]] jeztrovsk3xn29wau88uj76kre631ty 0 351347 6749351 5961017 2026-09-12T05:07:32Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Gallenbergi]] na [[Gallenbergi (plemiška rodbina)]] 5961017 wikitext text/x-wiki [[Slika:Gallenberg-grb.jpg|sličica|Grb rodbine Gallenberg]] '''Gallenbergi rodbina''' Gospodje '''Gallenbergi''', so bili kot stranska veja Gallov, ena izmed najstarejših [[Kranjska|kranjskih]] plemiških rodbin, ki se omenja v začetku 12. stoletja, je bila že 1463 med kranjskimi deželani, leta 1666 pa je bila povzdignjena v državne grofe ter imela na Kranjskem dominije do srede 19. stoletja. Imenovali so se po izvornem družinskem [[Grad Gamberk|gradu Gamberk]] (Gallenberg), ki je stal blizu Zagorja ob Savi. == Zgodovina == Po [[Josip Gruden|Josipu Grudnu]] je družina izšla iz rodbine [[Ostrovrharji|Ostrovrharjev]].<ref>{{Navedi wikivir|title=Zgodovina slovenskega naroda|author=Dr. Josip Gruden|publication-date=1910}}</ref> Po zgodovinarju Schumi-ju so bili Galli ministeriali [[Andeški|Andeško-Meranskih]] grofov, ki so po letu 1105 z grofom Bertholdom II. prišli iz južne Bavarske na Kranjsko, in si postavili svoj novi izvorni [[grad Gamberk]] (Gallenberg). Ta je prvič posredno omenjen leta 1248 v listini Wilbirge, hčere Konrada Galla. Za starejše Gallenberge sta bili značilni osebni imeni Zigfrid (Žiga) in Viljem. V drugi polovici 13. stoletja so s poroko dedovali in prevzeli grad [[Grad Mekinje|Mekinje]] pri Kamniku in pričeli novo vejo imenovano po izvornem gradu (Gallenbergi) s posestjo na Kamniškem in na severni strani Save, druga veja pa je z izgradnjo gradu [[Grad Podpeč|Podpeč]] ali Gallenstein pri [[Gabrovka|Gabrovki]] nadaljevala rod Gallov. Žiga III. pl. Gallenberg (1277—1301) je leta 1300 ustanovil [[Samostan Mekinje|samostan klarisinj v Mekinjah]], za kar je samostanu podaril grad Mekinje, ki je bil na začetku tudi glavno poslopje samostana, ki ga je kot prva opatica vodila njegova hči Klara Gallenberg<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/372. </ref>. Po letu 1360 je Viljem pl. Gallenberg ustanovil novo vejo, katere glavna posest je bil [[Grad Ostri vrh|grad Ostri vrh]] pri Podgradu blizu Laz ob Savi. Egidij pl. Osterberg Gallenberg je bil 1389 praefectus aulae celjskega grofa in 1409 burgraf Celjskih na Haspergu pri Planini. Ta rod je po moški liniji izumrl leta 1562, posest pa so si priženili Raspi. Osnovna (kamniška) linija Gallenbergov je v prvi polovici 15. stoletju opravljala pomembne upravne funkcije za deželnega kneza tj. Habsburžane. Tako je bil Seifrid pl. Gallenberg v začetku 15. stoletja glavar v Metliki in 1405-1407 deželni glavar na Kranjskem<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, IX/18. </ref>. V naslednjem stoletju, ko so Gallenbergi svoje stare posesti že skoraj v celoti izgubili in so si nove pridobivali na Dolenjskem. Jošt III. z [[Grad Podpeč|gradu Podpeč]] je bil od leta 1558 do smrti 1. oktobra 1566 deželni oskrbnik. Jošt V. pl. Gallenberg iz Lanšpreža je bil deželni stanovski odbornik v letih 1571-1573, 1581-1583 vojni svétnik v Krajini in spomladi 1583 namestnik deželnega glavarja na Kranjskem. Nov vzpon rodbine je dosegel Jurij Žiga grof Gallenberg (rojen po 1624, umrl 1697), ki je podedoval [[Dvorec Soteska|Sotesko]] in kupil [[Grad Brdo pri Lukovici|Brdo]], in ki ga je leta 1666 cesar povzdignil v državnega grofa, se udeležil 1671 na Dunaju posvetovanja glede ureditve vojaške krajine, bil 1670-1672, 1679, 1680, 1682, 1685 in 1686 odbornik deželnih stanov (1682 tudi predsednik), od 1682 deželni oskrbnik in deželni upravitelj, a zlasti se izkazal v letih kuge 1681-1683. Njegov sin Volk Vajkard grof Gallenberg je bil v letih 1723 - 1734 deželni glavar Kranjske. V 16. stoletju so Gallenbergi pridobili dedni lovski urad na Kranjskem, ki so ga upravljali preko 100 let. Gallenbergi pa so si času primerno morali služiti kruh tudi z vojaško službo oziroma v bojevanju s Turki. O prvem, Frideriku z [[Grad Luknja|gradu Luknja]], poroča že Valvasor in naj bi se leta 1469 boril proti Turkom. <ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, X/307; XI/350; XV/369.</ref> Jurij III. Gallenberg se je boril 1529 pred Dunajem s Turki ter padel 1562 pri Bihaču; <ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/434; XV/428. </ref> Žiga VII. pa je padel 1541 pri Budimu. Jošt III. iz Podpeči je leta 1565 vodil stanovske čete [[Grad Krupa (Bosna)|Krupi]] na pomoč. Gallenbergi so v drugi polovici 18. stoletja gospodarsko propadali in izgubljali posest. Ko so jim po prodaji gospostva Zduše 1797 ostali na Kranjskem le še podložniki neznatne mekinjske advokacije, so praktično izgubili stik s Kranjsko. V kranjskih maticah se omenjajo Gallenbergi zadnjič leta 1862, ko je grof Hektor Gallenberg mimogrede služboval v Ljubljani. == Posesti == [[Slika:Dvor Drnča.jpg|sličica|293x293_pik|Dvor Drnča]] Rodbina Gallenbergov je v glavnem imela v lasti posesti, ki so bile v fevdu od deželnega kneza. Teh posesti ni bilo toliko, da bi na njih imeli gradiščane ali upravnike, ampak so na njih živeli člani rodbine, ki so bili občasno gradiščani na drugih gradovih. Gradovi in dvori ter gospostva v njihovi lasti so bili: * [[Grad Gamberk]], matični grad Gallenbergov/Gallov – od 12. do 15. stoletja <ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/159. </ref>, * [[Grad Mekinje]] pri Kamniku - do leta 1300<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/369. </ref>, * [[Stari grad Kamnik|Grad Stari grad nad Kamnikom]] - od zač. 13. stoletja do 1452<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, X/290; XI/159, 428. </ref>, * [[Grad Šenkov turn]] ali Šinkov turn pri Vodicah (Schenkenturn) od 1360 do 1553<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/507. </ref>, * [[Grad Mengeš]] leta 1475<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/362. </ref>, * [[Dvorec Dol]] (Lustthal) pri Ljubljani – od 1532 do 1549, * [[Dvor Drnča]] Dvorska vas, Begunje pri Radovljici – od 1505 do 1576<ref name="#1"> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/519. </ref>, * [[Grad Luknja]] v Prečni pri Novem mestu - leta 1494 in med 1711-1738 <ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/350. </ref>, * [[Grad Ostri vrh]] (Osterberg) od 1360 do 1562, * [[Grad Podpeč]] (Gallenstein) Gabrovka pri Litiji – od 1562-5 do po 1688<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/169, 372. </ref>, * [[Grad Turn pri Gabrovki]] (Turn Gallenstein) Moravče pri Gabrovki – od srede 16.st. do 1747<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/574. </ref>, * [[Grad Lanšprež (novi grad)|Grad Lanšprež]] (Landspreis) stari in novi – od 1572 -1592<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/329. </ref>, * [[Grad Mokronog (Spodnji)]] od 1576 - 1616, * [[Gradič Zagorica]] pri Mokronogu<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/395. </ref>, * [[Grad Šentjurjeva gora]] (St. Iorgenberg) Moravče pri Gabrovki – od 1623/64 do 1. pol. 18. stoletja<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/293. </ref>, * [[Dvorec Gabrje]] (Gallenhof) Moravče pri Gabrovki – od 1623/64 do 1751<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/168. </ref>, * [[Grad Soteska]] (Ainöd) pri Novem mestu – od 1628 do 1733<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/9. </ref>, * [[Grad Graben]] pri Novem mestu – od 1709 do 1751, * [[Grad Grm]] pri Novem mestu – od 1709 do 1751, * [[Gradič Zaboršt]] pri Novem mestu – od 1709 do 1751, * [[Grad Zalog (Breitenau)]] Gorenja straža pri Novem mestu – od 1551 do 1555, * [[Grad Rožek]] v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah – od 1681 do 1733<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/472. </ref>, * [[Grad Brdo pri Kranju]] lastniki polovice – od 1669 do 1747<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/129. </ref>, * [[Dvorec Zduša]] pri Kamniku – od 1688 do 1797<ref name="#1"/>, == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * Stopar, Ivan, 1987, ''Gradovi na Slovenskem'', Cankarjeva Založba * Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - I. Gorenjska (Med Goričanami in Gamberkom), Viharnik, Ljubljana, 2000, ISBN 961-6057-23-5 *Jakič, Ivan, 2002, ''Sto gradov na Slovenskem'', Prešernova družba == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=195800|avtor=Kidrič France|ime=Gallenbergi|vir=SBL}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] c3698i4u4vgssu6t8mdejtbkl35idnm 0 351352 6749231 6250272 2026-09-11T20:08:29Z Upwinxp 126544 če je vpisan napis, mora biti določena tudi slika 6749231 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Luknja | image = Ruševina gradu Luknja 2013.JPG | caption = ruševina gradu Luknja (stanje 2013) | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Prečna]] | architect = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Prečna - Razvaline gradu Luknja | designation1_date = 16.8.1992 | designation1_number = 8679<ref>{{RKD|8679}}</ref> | občina = Novo mesto }} '''Luknja''' ([[nemščina|nemško]] ''Luegg'') je [[grad]], katerega ruševine se nahajajo pod skalnim previsom Lukenjske gore, nad izvirom rečice [[Temenica (reka)|Prečna]] v [[Prečna|Prečni]] pri [[Novo mesto|Novem mestu]]. ==Zgodovina gradu== [[Slika:Valvasor - Grad Luknja.jpg|thumb|left|Grad Luknja v [[Valvasor]]jevi topografiji leta 1679]] [[File:Poskus rekonstrukcije gradu Luknja.jpg|thumb|Poskus rekonstrukcije gradu Luknja v Prečni pri Novem mestu iz obdobja 20. stol. Delano s pomočjo skicne osnove doc. dr. Igorja Sapača in tlorisa gradu]] [[Slika:Grad Luknja v katastru.jpg|thumb|right|300px|Grad Luknja na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869]] Grad Luknja je v pisnih virih kot ''das Luegg'' prvič omenjen leta 1351, pozidali pa naj bi ga že v 13. stoletju vitezi Predjamski (Lueggerji). Leta 1484, po smrti [[Erazem Predjamski|Erazma Predjamskega]] je grad pripadel Habsburžanom, ki so ga imeli do 1494. Cesar [[Maksimilijan I. Habsburški]] je leta 1494 podaril gospostvo Luknjo Frideriku pl. Gallenbergu,<ref>Valvasor, XI/350; IV/527-529.</ref> in pripadniki rodbine pl. [[Gallenbergi|Gallenbergov]] so bili lastniki gradu Luknja še v 16. stoletju. Leta 1545 ga podeduje rodbina Gallov pl. Gallensteinov (Bernardin Gall pl. Gallenstein), ki ga je imela v posesti do 1618. Tako se leta 1563 in 1566 omenja Bernardinov nečak Krištof, njegova vdova Helena, rojena pl. Wildenstein, ki je gospostvo leta 1582 izročila sinu Francu, ki je že pred smrtjo 1614 predal drugim članom družine.<ref>ASRS, Geneal. tabl. (Gali pl. Gallenstein); Zap. inv.XVI G -l l str. 14/42; X II E-10, str. 25/48.</ref> Sledila sta mu Danijel, sin Janeza Adama Galla s Šentjurske gore, ter tega sin Jurij Andrej. Med letoma 1618 in 1624 je bil njegov zakupnik Vid Jakob pl. Egkh. Leta 1624 grad in gospostvo z dedovanjem preide skoraj za 200 let (od 1624 - 1813) v posest grofov Barbo Wachsenstein. Janez Jurij Maksimilijan grof Barbo z Moravč je podedoval gospostvo Luknjo po svoji mami Katarini, hčerki Maksimilijana Galla z Rožeka in ga postopoma 1646, 1647 in 1649 prodal Francu Gašperju baronu Brennerju.<ref>Valvasor XI/350; ARS, Geneal. tabl. (Barbo pl. Wachsenstein); Zap. inv. V B-12, str. 14/22, V B-16, str. 10/6; XXXIV P-35, str. 12/39, P-41, str. 10-11.</ref> Slednji je gospostvo prepustil svoji hčeri Kristini Mariji, ki je bila poročena z Maksimilijanom Valerijem Barbom iz Rakovnika, bratom Jurija Maksimilijana. konec 17. stoletja pa so bili lastniki gradu in gospostva [[Herbersteini]], saj ga je Marija Felicita grofica Herberstein leta 1711 kot lastnica prodala Sigfridu Baltazarju grofu Gallenbergu. Grof Jožef Viljem Barbo (vnuk Maksimilijana Valerija) je leta 1738 ponovno odkupil posest Luknja in jo zapustil sinu Evgenu, ki je nastopil dediščino leta 1786. Evgen ni imel otrok in je za dediča določil Vincenca barona Schweigerja pl. Lerchenfelda.<ref>ARS, Geneal. tabl. (Barbo pl. Wachsenstein, publikacija Leopold von Beckh-Widmanstetter, Die Familienchronik der Grafen Barbo von Wachsenstein, tabela II); Dež. deska, gl. knj. IV/519, listine, 1. pepelnati kvatern R 4.</ref> Oporoka je bila izvršena leta 1813. Baron Schweiger je leta 1827 posest prodal Antonu pl. Fichtenauu, ki mu je leta 1854 sledil sin Avgust. Ta je leta 1860 umrl brez potomcev in je posest pripadla Idi pl. Langer, rojeni Fichtenau. Od nje je grad leta 1876 kupil Franc Anton Langer pl. Podgorski, in ga 1883 prodal Alojziju Schieblu iz Šlezije. Njegova žena Amalija pa je leta 1896 naredila menjavo posesti z Adolfom grofom Thurnom-Valsassina. Rodbina Thurn-Valsassina je bila lastnica v letih 1896 - 1904. Decembra leta 1912 je grad odkupila [[Ljudska posojilnica v Ljubljani]], od katere ga je nato odkupil novomeški trgovec [[Franc Seidl]], ki je bil lastnik gradu do druge svetovne vojne. Zaradi davka na strehe po prvi svetovni vojni je lastnik [[streho]] razkril in grad prepustil propadanju<ref>{{navedi splet|url=http://www.finder.si/Krajsi_izleti_v_Novem_Mestu_in_okolici/Pot_ob_reki_Temenici/|title=Pot ob reki Temenici|last=|first=|accessdate=2013-03-29|archive-date=2014-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20141226191814/http://www.finder.si/Krajsi_izleti_v_Novem_Mestu_in_okolici/Pot_ob_reki_Temenici/|url-status=dead}}</ref>. Grajske razvaline so danes še dokaj dobro ohranjene, iz njih pa je razvidna prvotna stolpasta stavba pravokotnega tlorisa. Delno so ohranjeni tudi ostanki obrambnih stolpov. Dostop do razvalin je možen po gozdni pešpoti. V bližini stoji Marof, ohranjena pristava gradu Luknja.<ref name="vodnik">{{navedi splet |url=http://www.obcina-straza.si/wp-content/uploads/2016/01/turisticni-vodnik-STRAZA-2016_prew5.pdf |title=Turistični vodnik občine Straža |accessdate=25.2.2016 |date= |format= |work=Občina Straža, zanjo Marjan Žiberna, Andreja Kren |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304023832/http://www.obcina-straza.si/wp-content/uploads/2016/01/turisticni-vodnik-STRAZA-2016_prew5.pdf |url-status=dead }}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Grad Luknja I. 2013.JPG Slika:Grad Luknja II. 2013.JPG Slika:Grad Luknja III. 2013.JPG Slika:Grad Luknja IV. 2013.JPG Slika:Grad Luknja V. 2013.JPG Slika:Grad Luknja VI. 2013.JPG Slika:Grad Luknja VII. 2013.JPG Slika:Grad Luknja VIII. 2013.JPG Slika:Grad Luknja IX. 2013.JPG 2016-2-Marof, Grad Luknja (2).JPG </gallery> == Viri == {{sklici}} * [[Ivan Stopar]], ''Zbirka Grajske stavbe'', založba Viharnik, Ljubljana. * Juan P. Maschio, ''Research on Luknja Castle. [http://www.projektfeniks.eu/portfolio-item/fks02-lu/ Project FKS02.LU] (Projekt Feniks)'' == Glej tudi == * [[Seznam gradov]] * [[Seznam dvorcev v Sloveniji]] * [[Seznam trdnjav v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{navedi splet|url=http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/dolenjska/l-1/luknja.php|title=Gradovi v Sloveniji:Luknja|publisher=Slosi.info }} * [http://www.projektfeniks.eu/portfolio-item/fks02-lu/ PROJEKT FENIKS FKS02.LU (Grad Luknja) Juan P. Maschio (2013)] {{Gradovi v Sloveniji}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Luknja]] [[Kategorija:Prečna]] e30agpc7nmywvd98cznez6z4d9h2exu 0 352897 6749345 6468450 2026-09-12T05:06:43Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Egkhi]] na [[Egkhi (plemiška rodbina)]] 6468450 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina |coat_of_arms=Egkh Grafen Wappen.png |caption= grb rodbine Egkh |other_name=Ecker, Egkher, Egg, Egger, Eck, Ekker |predikat= von/zu |country= [[Slika:Carniola coat of arms.png|20px]] [[Kranjska]] |region= |founded= |titles=[[baron]]i od 1549<br> [[grof]]je od 1695<br>Egkh und Hungerspach |branches= |members= |}} Rodbina '''Egkh''', zgodovinarjem znana tudi z imeni Ecker, Egkher, Egg, Egger, Eck, Ekker ali z vzdevkom Brdski (zu Egkh), je bila stara nemška plemiška rodbina, katere člani so pomembno prispevali h gospodarskemu in političnemu razvoju dežele [[Kranjska|Kranjske]]. Egkhi so bili lastniki obsežnih posesti, gradov in dvorcev na Kranjskem, med drugim tudi [[Grad Brdo pri Kranju|gradu na Brdu]]. == Zgodovina == Poreklo rodbine je neznano, vendar naj bi, po nekaterih virih, Egkhi izvirali iz [[Kranjska|kranjskega]] praplemstva, plemiči pa naj bi postali v 12. stoletju. Možno je, da so se naselili na [[Kranjska|Kranjskem]] v službi grofov [[Ortenburžani|Ortenburških]], ki so v 12. stoletju pridobili ozemlja v zahodnem delu kranjske kotline. Prvič se na Kranjskem v listini iz leta 1429 omenja Vid Jakob Ecker. Njegova sinova Krištof in Henrik sta uspešno širila družinsko premoženje, bila sta oskrbnika na gospoščini Novi grad nad Kokro. V [[Kranj|Kranju]] so imeli hišo ob župnijski cerkvi. Med njihovo hišo in cerkvijo, kjer je stala stara kostnica, so leta 1463 zgradili kostniško kapelo Matere božje. Henrik Egkh si je pridobil beneficij nad [[Kostnica ob Cerkvi svetega Kancijana|kostniško kaplanijo]] v Kranju ter jo spremenil v družinsko grobnico rodbine. V njej je bila pokopana večina rodbinskih članov, dokler je niso z odpravo beneficijev porušili leta 1789. Henrik Egkh se je okoli leta 1450 poročil z Margareto Vogrsko, potomko in dedinjo ugledne stare plemiške rodbine [[Hungerspach| Hungerspach]]. Z njunim najstarejšim sinom Jurijem se je začel strm vzpon družine. Po študiju je dobil službo na dvoru, leta 1494 postal upravitelj urada Naklo, kasneje kranjski deželni upravitelj, v letih 1498 do 1513 je bil [[Stanovsko-monarhični dualizem|kranjski deželni vicedom]], v letih 1511 do 1532 pa tudi [[Goriška (grofija)|goriški]] glavar. Ukvarjal se je s trgovinskimi, rudarskimi in denarnimi posli ter postal tako bogat, da je cesarju [[Maksimilijan I. Habsburški| Maksimilijanu]] posojal velike vsote denarja, ter v vračilo dobival deželne dohodke in fevde. Jurij je okoli leta 1510 pričel z gradnjo [[Grad Brdo pri Kranju|gradu Brdo]]. Po njegovi smrti so si posesti razdelili trije sinove, Bonaventura, Ivan Jožef in Franc Jožef. Leta 1549 so bili potomci Jurija Egkha povzdignjeni v baronski stan, rodbina pa je dobila novo ime Egkh und Hungerspach. Ivan Jožef je podedoval kranjske posesti, in si za svoje bivališče izbral novo zgrajeni grad [[Grad Brdo pri Kranju| Brdo]], imel pa je tudi hiše v [[Kranj|Kranju]] in [[Ljubljana|Ljubljani]]. V 16. stoletju je kar nekaj članov rodbine prestopilo med evangeličane in so se kot takšni morali izseliti v glavnem v Nurnberg. Leta 1695 je cesar Leopold I. v državne grofe povzdignil barona Kristjana II. in Jurija Hanibala Egkh und Hungerspacha, kot tudi njune naslednike. Zadnji moški potomec rodbine Egkh und Hungerspach na Kranjskem, Franc Ksaverij, je umrl leta 1777. == Znani člani rodbine == * [[Vid Jakob Egkher]] * Krištof Egkher * Henrik Egkh, * 1425, † 1509 * [[Jurij Egkh]], * 1462, † 1537, kranjski deželni vicedom; goriški glavar * Ivan Jožef, * 1506, † 1579, kranjski deželni upravitelj == Posesti == Grofje Egkhi so med drugim na Slovenskem imeli v svoji lasti ali upravljanju: * [[Grad Brdo pri Kranju|dvorec Brdo pri Kranju]] * Novi grad nad Kokro * [[Grad Turn|grad Turn pod Novim gradom]] * [[Grad Luknja]] * [[Grad Bokalce]] * [[Grad Vogrsko]] ==Viri== * http://www.dnevnik.si/clanek/269911 * Slana, Lidija. "Utrinki iz zgodovine Brda." Kronika (Ljubljana) letnik 52. številka 2 (2004) str. 131-141. {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] 0wsi9mcno8xqgnsz858y7a35pyrvugr 6749561 6749345 2026-09-12T09:31:57Z G-Cup 10746 6749561 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina |coat_of_arms=Egkh Grafen Wappen.png |caption= grb rodbine Egkh |other_name=Ecker, Egkher, Egg, Egger, Eck, Ekker |predikat= von/zu |country= [[Slika:Carniola coat of arms.png|20px]] [[Kranjska]] |region= |founded= |titles=[[baron]]i od 1549<br> [[grof]]je od 1695<br>Egkh und Hungerspach |branches= |members= |}} Rodbina '''Egkh''', zgodovinarjem znana tudi z imeni Ecker, Egkher, Egg, Egger, Eck, Ekker ali z vzdevkom Brdski (zu Egkh), je bila stara nemška plemiška rodbina, katere člani so pomembno prispevali h gospodarskemu in političnemu razvoju dežele [[Kranjska|Kranjske]]. Egkhi so bili lastniki obsežnih posesti, gradov in dvorcev na Kranjskem, med drugim tudi [[Grad Brdo pri Kranju|gradu na Brdu]] pri Kranju. == Zgodovina == Poreklo rodbine je neznano, vendar naj bi, po nekaterih virih, Egkhi izvirali iz [[Kranjska|kranjskega]] praplemstva, plemiči pa naj bi postali v 12. stoletju. Možno je, da so se naselili na [[Kranjska|Kranjskem]] v službi grofov [[Ortenburžani|Ortenburških]], ki so v 12. stoletju pridobili ozemlja v zahodnem delu kranjske kotline. Prvič se na Kranjskem v listini iz leta 1429 omenja Vid Jakob Ecker. Njegova sinova Krištof in Henrik sta uspešno širila družinsko premoženje, bila sta oskrbnika na gospoščini Novi grad nad Kokro. V [[Kranj|Kranju]] so imeli hišo ob župnijski cerkvi. Med njihovo hišo in cerkvijo, kjer je stala stara kostnica, so leta 1463 zgradili kostniško kapelo Matere božje. Henrik Egkh si je pridobil beneficij nad [[Kostnica ob Cerkvi svetega Kancijana|kostniško kaplanijo]] v Kranju ter jo spremenil v družinsko grobnico rodbine. V njej je bila pokopana večina rodbinskih članov, dokler je niso zaradi odprave beneficijev porušili leta 1789. Henrik Egkh se je okoli leta 1450 poročil z Margareto Vogrsko, potomko in dedinjo ugledne stare plemiške rodbine [[Hungerspach| Hungerspach]]. Z njunim najstarejšim sinom Jurijem se je začel strm vzpon družine. Po študiju je dobil službo na dvoru, leta 1494 postal upravitelj urada Naklo, kasneje kranjski deželni upravitelj, v letih 1498 do 1513 je bil [[Stanovsko-monarhični dualizem|kranjski deželni vicedom]], v letih 1511 do 1532 pa tudi [[Goriška (grofija)|goriški]] glavar. Ukvarjal se je s trgovinskimi, rudarskimi in denarnimi posli ter postal tako bogat, da je cesarju [[Maksimilijan I. Habsburški| Maksimilijanu]] posojal velike vsote denarja, ter v vračilo dobival deželne dohodke in fevde. Jurij je okoli leta 1510 pričel z gradnjo [[Grad Brdo pri Kranju|gradu Brdo]]. Po njegovi smrti so si posesti razdelili trije sinove, Bonaventura, Ivan Jožef in Franc Jožef. Leta 1549 so bili potomci Jurija Egkha povzdignjeni v baronski stan, rodbina pa je dobila novo ime Egkh und Hungerspach. Ivan Jožef je podedoval kranjske posesti, in si za svoje bivališče izbral novo zgrajeni grad [[Grad Brdo pri Kranju| Brdo]], imel pa je tudi hiše v [[Kranj|Kranju]] in [[Ljubljana|Ljubljani]]. V 16. stoletju je kar nekaj članov rodbine prestopilo med evangeličane in so se kot takšni morali izseliti v glavnem v Nurnberg. Leta 1695 je cesar Leopold I. v državne grofe povzdignil barona Kristjana II. in Jurija Hanibala Egkh und Hungerspacha, kot tudi njune naslednike. Zadnji moški potomec rodbine Egkh und Hungerspach na Kranjskem, Franc Ksaverij, je umrl leta 1777. == Znani člani rodbine == * [[Vid Jakob Egkher]] * Krištof Egkher * Henrik Egkh, * 1425, † 1509 * [[Jurij Egkh]], * 1462, † 1537, kranjski deželni vicedom; goriški glavar * Ivan Jožef, * 1506, † 1579, kranjski deželni upravitelj == Posesti == Grofje Egkhi so med drugim na Slovenskem imeli v svoji lasti ali upravljanju: * [[Grad Brdo pri Kranju|dvorec Brdo pri Kranju]] * Novi grad nad Kokro * [[Grad Turn|grad Turn pod Novim gradom]] * [[Grad Luknja]] * [[Grad Bokalce]] * [[Grad Vogrsko]] ==Viri== * http://www.dnevnik.si/clanek/269911 * Slana, Lidija. "Utrinki iz zgodovine Brda." Kronika (Ljubljana) letnik 52. številka 2 (2004) str. 131-141. {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] 461p1qxjpg6avapszjxz9aiago6wyf4 0 353753 6749420 5635022 2026-09-12T05:15:42Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Rodbina Agustich]] na [[Agustich (plemiška rodbina)]] 5635022 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina |coat_of_arms = AgustichWappen.jpg |coat_of_arms_size = 250px |caption=Grb družine Agustich |other_names=Augustich / Augustič |predikat= razdtertoi / razdrtovski / von Razderto |country= [[Slika:Coat of Arms of Hungary.svg|20px]] [[Madžarska]] <br /> [[Slika:Holy roman flag1806.png|30px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]] <br /> {{ikonazastave|Avstrijsko cesarstvo}} [[Avstrijsko cesarstvo]]< <br /> [[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|30px]] [[Avstro-Ogrska]] <br /> |region={{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska]] |origin= [[Slika:Coat of Arms of Hungary.svg|20px]] [[Madžarska]] |founded= 17. stoletje |dissolution = 19. stoletje }} '''Rodbina Agustich''', je bila ogrska plemiška rodbina na območju današnjega Prekmurja == Zgodovina == Poplemeniteni so bili 30. marca [[1686]], ko je cesar in ogrski kralj [[Leopold I. Habsburški|Leopold I.]] podelil plemiško listino in grb Andražu Agustiču, ter njegovim bratom: Matjažu, Ivanu in Francu. Predstavniki družine Augustič so bili nosilci pomembnih upravnih funkcij [[Murska Sobota|mursko-soboškega okraja]] v 19. stoletju. Predstavnik te rodbine je bil tudi pisatelj [[Imre Augustič]]. == Vidni člani rodbine == * [[Imre Augustič]] (1837-1897) slovenski pisatelj, pesnik, novinar in prevajalec * [[Ludvik Augustič]] (1809-1885) višji okrajni glavar * [[Adolf Augustič]] (1786-1863), duhovnik, zadnji [[Dekan (religija)|dekan]] [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenske okrogline]] == Viri == * Johann Siebmacher: Siebmachers Allgemeine Wappenbuch - Band Ungarn {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Prekmurci]] fiisz2xyn6ui62rwvyd3o9xe9dspmkf 0 354349 6749123 5873657 2026-09-11T14:08:56Z ~2026-49149-50 265604 monoksid v dioksid 6749123 wikitext text/x-wiki '''Izločála''' so [[organ]]i za [[izločanje]] organizmu nepotrebnih ali škodljivih [[presnovek|presnovkov]] ([[ledvice]], [[ledvični meh]], [[sečevod]], [[sečni mehur]], [[sečnica]]).<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=izločalo{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 19. 4. 2013.</ref> V telesu nastajajo odpadni produkti, ki bi se v telesu kopičili in postali nevarni, če se ne bi izločali. Najpomembnejši organ izločal so ledvice, ki s [[seč]]em izločajo neuporabne presnovke iz telesa, na primer [[sečnina|sečnino]], ki nastane, ko celice razgradijo [[beljakovine]]. Poleg sečil pa so za izločanje odpadnih produktov pomembna tudi [[dihala]] (z izdihanim zrakom se izločata na primer vodna para in [[ogljikov dioksid]]), [[prebavila]] (omogočijo izločanje določenih odpadnih produktov z [[iztrebek|blatom]]), in [[koža]] (z [[znoj]]em se izločajo voda in majhne količine sečnine ter [[sol]]i).<ref>http://www.encyclopedia.com/topic/Excretory_System.aspx, vpogled: 19. 4. 2013.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{anatomska škrbina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organski sistemi]] [[Kategorija:Izločanje]] 77jwpdgsy5xj14c3af0vrnf2f2fsbkk 0 360250 6749261 6610080 2026-09-11T21:07:41Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika 6749261 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Švarcenštajn | image = Vischer - Topographia Ducatus Stiriae - 386 Schwarzenstein bei Schönstein - Svarcenstajn.jpg | caption = Grad Švarcenštajn, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Topographia Ducatus Stiriae'', [[Gradec]] [[1681]] | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Laze, Velenje|Laze]] | area = | built = 14. st. | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Laze pri Arnačah - Grad Švarcenštajn | designation1_date = 28. oktober 1983 | designation1_number = 4336<ref>{{RKD|4336}}</ref> | designation2 = | designation2_offname = | designation2_date = | designation2_number = | občina = Velenje }} '''Grad Švarcenštajn''' ([[nemščina|nemško]] ''Schwarzenstein'' - med ljudstvom poznan le kot [[slovenščina|slovensko]] '''Gradič''') stoji na položnem griču južno od naselja [[Laze, Velenje|Laze]] pri [[Velenje|Velenju]], v [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|župniji Št. Ilj pod Gradičem oziroma pri Velenju]]; zgrajen je bil v prvi polovici 14. stoletja. Nastanek v 14. stoletju potrjujejo tudi arhitekturne značilnosti, ki so gotske. Današnja stavba je v svojih temeljnih sestavinah iz leta 1523. == Zgodovina == Grad ali gradič Švarcenštajn so po vsej verjetnosti po letu 1322 pozidali [[Celjski grofje]], glede na to da je bil njihov alod in da so to področje dedovali po sorodnikih [[Vovbržani|Vovbrških grofih]]. (Na grajski kleti najdemo letnico 1076, kar pa kaže le na možnost uporabe materiala iz druge starejše stavbe.) Grad so zgradili za povezavo med svojimi posesti v Šaleški dolini in starim alodialnim jedrom okoli [[Grad Žovnek|Žovneka]]. Grad zanje ni imel večjega pomena in so ga po nekaj desetletjih začeli podeljevati v fevd svoji viteški klienteli, kar priča o njegovem majhnem pomenu za Celjske.<ref>Kos (1993), str. 32.</ref> Grad Švarcenštajn (Schwarzenstein) je posredno omenjen leta 1360 kot Swarczenstain, ko se je po njem imenoval vitez Oton (Ott Flaming de Swarczenstain), izrecno pa šele leta 1428 (vest Swarczenstain). Leta 1436 so ga celjski grofje podelili v fevd Andreju Trebniškemu (Triebeneggerju), leta 1441 Ulriku Moshaimerju, po letu 1532 pa je bil spet v posesti Trebniških. V drugi polovici 16. stoletja je bil Grad Švarcenštajn in njegov lastnik baron Jurij Trebniški eden od centrov luteranstva v Šaleški dolini. Baron Jurij Trebniški je bil vplivna osebnost svojega časa, štajerski deželni svétnik in namestnik deželnega kneza nadvojvode Karla. Na svojem gradu je ustvaril distribucijski center luteranske literature po Štajerski. Med literaturo se omenja tudi večje število Dalmatinove biblije.<ref>Ravnikar (2011), str. 10.</ref> Od leta 1614 so bili med lastniki še Hans Ludvik Sauer iz Velenja, po letu 1618 Hans Wagen, in od leta 1627 Jurij Schrottenbach. V kmečkem uporu leta 1635 so ga zavzeli in deloma porušili uporni kmetje. Zatem so Švarcenštajn imeli grofje Gaisrucki od leta 1656 do 1682 in od leta 1720 do 1730, grof Ulrik Maschwander od leta 1682 do 1720, baroni Adlsteini od leta 1730, od leta 1785 baroni Diennersbergi, od leta 1798 Gabriel Pauer in od leta 1805 Matija Kasesnik, leta 1849 pa je poslopje kupil kmet Boštjan Glušič. V preteklem stoletju so bili lastniki gradu rodbina Pirnat. Na gradu je leta 1924 umrl lastnik Jakob Pirnat, pravnik in mecen, ki je pomagal pri ustanovitvi Celjske narodne čitalnice in na sploh podpornik slovenstva in v tem okviru Družbe Cirila in Metoda. Slednji je zapustil tudi gradič, kasneje pa ga je od nje kupila družina Goričar iz Šoštanja.. Zanemarjeno dvonadstropno stavbo sedaj počasi obnavlja zasebnik, zaljubljenec v slovensko zgodovino, ki je stavbo kupil sicer poceni od Velenjske občine, vendar z obveznostjo, da jo bo popravil (brez pomoči te iste občine) - kar pa ne bo poceni. [http://www.gradovi.jesenice.net/crni_ka.html Nekaj slik.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111224030952/http://www.gradovi.jesenice.net/crni_ka.html |date=2011-12-24 }} == Opombe in sklici == {{sklici}} == Viri == *[[Ivan Stopar]], Dr.: ''Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, Tretja, četrta in peta knjiga, Viharnik, Ljubljana, 1993 * {{navedi knjigo |author=[[Dušan Kos]] |year=2005 |title=Vitez in Grad. |publisher=Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU |isbn=961-6500-82-1 |cobiss=219524608 |pages=}} * Dušan Kos, Dr.: »Lastniki, posestniki in prebivalci grajskih poslopij na Celjskem do začetka 15. stoletja«, Celjski zbornik, 1993 * Ignac Orožen: »Celska Kronika«, Celje, 1854. * Tone Ravnikar, Dr.: »Drobtinice iz preteklosti Šaleške doline«, Šaleški razgledi, Velenje, 2011 * Ivan Jakič: »Vsi slovenski gradovi«, DZS, Ljubljana, 1997 {{-}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Švarcenštajn]] [[Kategorija:Laze, Velenje]] 48tmzktkdj49lqdmcmoarvcncly0jox 0 361732 6749549 4091850 2026-09-12T09:27:44Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Wagni (plemiška rodbina)]] 6749549 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Wagni (plemiška rodbina)]] 39l1ogqcul2yyhvjxuwlad74dfikmsu 0 362805 6749437 6327751 2026-09-12T05:17:56Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Rodbina Luthar]] na [[Luthar (plemiška rodbina)]] 6327751 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina |coat_of_arms = Luttar1643.jpg |coat_of_arms_size = 250px |caption=Grb družine Luthar iz leta 1643 |other_names= Luthat / Luttar / Lutar |predikat= [[Sebeborci|sebeborski]] |country= [[Slika:Coat of Arms of Hungary.svg|20px]] [[Madžarska]] <br /> [[Slika:Holy roman flag1806.png|30px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]] <br /> {{ikonazastave|Avstrijsko cesarstvo}} [[Avstrijsko cesarstvo]]< <br /> [[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|30px]] [[Avstro-Ogrska]] <br /> |region={{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska]] [[Slovenija]] |origin= [[Prekmurje]] [[Slika:Coat of Arms of Hungary.svg|20px]] [[Madžarska]] |founded= 16. stoletje |members= [[Adam Luthar|Adam Luthar pl. sebeborski]] }} '''Rodbina Luthar''' ''(tudi Luttar)'' je bila plemiška rodbina na območju današnjega Prekmurja. == Zgodovina == Poplemeniteni so bili 28. avgusta 1596, ko je cesar Svetega rimskega cesarstva in ogrski kralj [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf I.]] podelil plemiško listino in grb Juriju Lutharju iz [[Sebeborci|Sebeborec]] ''(Georgius Luttar de Szembiborcz)'', ter njegovima bratoma: Petru in Andreju. Plemstvo jim je bilo potrjeno še dvakrat in sicer - 1643, ter 1650, ko je Ferdinand III. ponovno potrdil plemiški status sebeborskim Lutharjem. Originalno listino iz leta 1596 hrani Pokrajinski muzej Murska Sobota. == Znameniti predstavniki == * [[Mihael Lutar|Mihael pl. Luthar]] familiar družine Banffy * [[Adam Luthar|Adam pl. Luthar]] ev. duhovnik, pisatelj in publicist * [[Grgo Lutar|Grgo pl. Luthar]] notar in pisatelj {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Prekmurci]] == Viri == * Johann Siebmacher: Siebmachers Allgemeine Wappenbuch - Band Ungarn gqduv8a2ydbc54zgbmfi6yegahvkhvc 0 364907 6749239 6747562 2026-09-11T20:19:51Z Upwinxp 126544 če je vpisan napis, mora biti določena tudi slika 6749239 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Poljane | image = Valvasor - Grad Poljane.jpg | caption = Grad Poljane v [[Valvasor]]jevi topografiji leta 1679 | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Predgrad]] | architect = | designation1 = nkd | designation1_offname = Predgrad - Ruševine gradu Poljane | designation1_date = | designation1_number = 11990<ref>{{RKD|11990}}</ref> | občina = Kočevje }} '''Grad Poljane''' ([[nemščina|nemško]] ''Pöllant'' ali ''Pölland'') je nekoč stal na robu naselja [[Predgrad]] v [[Poljanska dolina (Dolenjska)|Poljanski dolini]] ob [[Kolpa|Kolpi]]. Grad zgrajen v 13. stoletju so porušili Turki v 16. stoletju. Njegovi sledovi so še opazni na grebenu pod sedanjo cerkvijo Sv. Sebastijana. == Zgodovina == Grad Poljane so po vsej verjetnosti po letu 1250 pozidali oglejski patriarhi. Posest Poljane so imeli v prvi polovici 13. stoletja v fevdu svobodni gospodje Turjaški. Po smrti poslednjega iz tega rodu Konrada Turjaškega, je leta 1248 oglejski patriarh Bertold gospostvo podelil v fevd grofu [[Herman II. Ortenburški|Hermanu Ortenburškemu]] in tudi patronat nad farno cerkvijo v Poljanah. V listinah se grad prvič omenja leta 1325 kot »castrum Poelan« skupaj s takratnim kastelanom Markvartom Poljanskim (Marchwart vom Polan). Podelitev gradu in poljanskega gospostva v fevd [[Ortenburžani|Ortenburškim grofom]] je leta 1336 potrdil oglejski patriarh Bertrand in sicer svojemu vazalu grofu Otonu Ortenburškemu, njegovim nečakom in dedičem poleg gradov Ortnek in Kostel tudi Poljane.<ref>«Fontes rerum Austriacarum, 2. Abt. Diplomataria et acta« Historischen Commission per Kaiserlichen Akademie der Wissenchaften in Wien (1849), S. 8</ref>. Leta 1418 so [[Celjski grofje]] poleg druge ortenburške posesti podedovali tudi ta grad, ki so ga upravljali njihovi oskrbniki ali kastelani. Po izumrtju Celjskih je grad in gospostvo postalo deželnoknežja last. Po ljudskem izročilu naj bi grad Poljane porušili Turki, kar bi lahko bilo v času med 1460 in 1530, a je bil kmalu obnovljen. V času Turških vpadov je bil ob vznožju gradu prizidan velik tabor v katerem je po Valvasorjevem pričanju stalo 40 hiš in so bile v mirnem času neposeljene. V 16.stol se je v taboru razvil novi trg. Naziv za hiše v pobočju cerkve je še danes ohranjen kot Tržič. Sredi 16. stoletja so grad dobili v najem gospodje Schnitzenbaumi, leta 1618 pa je poljansko gospoščino kupil baron Janez Jakob Khiessl in posest priključil Kočevsko ribniškemu gospostvu. Leta 1641 gospostvo kupijo [[Auerspergi]], ki ostanejo lastniki do konca druge svetovne vojne. Vislice so bile postavljene na steljniku pri Deskovi vasi. Tam je bil v 19.stol. obešen roparski vodja Roša. Za manjše prekrške si bil priklenjen na 2m velik kamnit steber. Leta 1805 je grajski birič na steber priklenil po krivem obsojeno 20 letno Marijo Majetič. Bila je obtožena kraje jagnjeta. Za kazen so ji okoli vratu obesili čreva zaklanega jagnjeta. Kovačič jo je obtožil, ker je odklonila njegovo snubitev. Kasneje se je zvedela resnica in se je iskazala njena nedolžnost. Grad Poljane je dal Francoski general Souchy 16. oktobra 1809 zažgati zaradi upiranja pobiranju davkov. Iz ruševin gradu so Turjaški sezidali nov istoimenski dvorec Poljane. Graščino so med drugo svetovno vojno požgali partizani (v noči z 19. na 20. maj 1943). Turjaško graščino so po koncu druge svetovne vojne obnovili. Danes je v njej Krajevni urad Predgrad, sedež Krajevne skupnosti Poljanska dolina in zdravstvena postaja. == Opombe in sklici == {{sklici}} == Viri == * Ivan Jakič: »Vsi slovenski gradovi«, DZS, Ljubljana, 1997 * Nadja Kovačič, Ivan Kordiš, Tomaž Lauko: »Folklorna skupina Predgrad: 1908-2008«, Pokrajinski muzej Kočevje, 2008 * Ivan Stopar, Zbirka Grajske stavbe, založba Viharnik, Ljubljana. == Glej tudi == * [[Seznam dvorcev v Sloveniji]] * [[Seznam trdnjav v Sloveniji]] {{Gradovi v Sloveniji}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Poljane]] [[Kategorija:Predgrad]] 22decelr4dm0hulw01szf6q10dy09w9 0 365574 6749509 4125550 2026-09-12T09:21:28Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Ortenburžani (plemiška rodbina)]] 6749509 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Ortenburžani (plemiška rodbina)]] 1lu0dzm4npqrrtfrrt86bas263zplza 0 367249 6749112 6515502 2026-09-11T13:46:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749112 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče |name = Perzepolis |native_name = |alternate_name = |image = Persepolis recreated.jpg |imagealttext = |caption = Grobnica [[Kir II.|Kira Velikega]] v Pasargadu |map_type = Iran |latd = 29 |latm = 56 |lats = 04 |latNS = N |longd = 52 |longm = 53 |longs = 29 |longEW = E |coordinates_display = title |location = Provinca Fars, [[Iran]]<ref name="Location of Persepolis">{{navedi splet |title=Location of Persepolis|url=https://maps.google.com/maps?ie=UTF8&q=persepolis+iran&fb=1&hq=persepolis+iran&cid=159383863009202158&hnear=&ll=29.935839,52.891574&spn=0.011324,0.021136&t=m&z=16&vpsrc=0&iwloc=A|work=[[Google Zemljevidi]] |accessdate=24 September 2013}}</ref> |region = |settlement_type = Naselje |part_of = |length = |width = |area = |height = |builder = |material = |built = 6. stoletje pr. n. št. |abandoned = |epochs = [[Ahemenidsko cesarstvo]] |cultures = [[Perzijci]] |dependency_of = |occupants = |event = |excavations = |archaeologists = Ernst Herzfeld, Ali Sami, David Stronach |condition = v ruševinah |ownership = |management = |public_access = |website = <!-- {{URL|example.com}} --> |notes = | designation1 = WHS | designation1_offname = Persepolis | designation1_date = 1979 <small>(3. zasedanje)</small> | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/114 114] | designation1_criteria = i, iii, vi | designation1_type = Kulturni | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = [[Iran]] | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Azija in Pacifiška Azija }} '''Perzepolis''' (staroperz. ''Pārsa'', perz. تخت جمشید/پارسه; ''Taht-e Jamshid'' ali ''Tahsti Jamshid''; tudi ''Chehel minar''), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije [[Ahemenidi|Ahemenidov]]. Nahaja se 70&nbsp;km severovzhodno od modernega mesta [[Širaz]] v provinci Fars v [[Iran]]u. Zgodnji ostanki Perzepolisa segajo v leto 515 pr. n. št., v dobo vladavine [[Darej I.|Dareja I.]] Velikega, ki ga je dal zgraditi.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.iranchamber.com/history/persepolis/persepolis1.php |title=Parse or Persepolis, IranChamber.com |access-date=2014-01-01 |archive-date=2011-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110605090521/http://www.iranchamber.com/history/persepolis/persepolis1.php |url-status=dead }}</ref>. Kompleks Perzepolisa se nahaja na vzvišeni terasi in sestoji iz več kraljevih palač, zakladnic in spremljajočih zgradb ter dveh velikih ceremonialnih dvoran; ''Dvorane stotih stebrov'' in ''Apadane'', ki je lahko sprejela 10.000 ljudi. Kolosalna ''Apadana'' in dvojna monumentalna stebrišča so okrašena z [[Relief (umetnost)|reliefi]] kot najbolj prepoznavnimi elementi perzijske arhitekture te dobe. Leta 1979 je bil Perzepolis uvrščen na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]] po kriterijih I., III. in IV. == Etimologija == Starim Perzijcem je bilo mesto poznano kot ''Pārsa'', kar pomeni »mesto Perzijcev«. Naziv Perzepolis je grška različica (''Πέρσης πόλις'') staroperzijskega imena in pomeni ''Pérsēs pólis'' ali »Perzijsko mesto«. Ruševine so poznali Sasanidi pod imenom ''st stwny'' (sto stebrov), od 13. stoletja dalje kot چهل منار ''Chehel minar'' (štirideset stebrov). V modernem perzijskem jeziku je poznan kot ''Parseh'' ali تخت جمشید, ''Takht-e Jamshid'' (Džamšidov prestol), kar kaže na mitološkega junaka Džamšida. == Zgodovina == Prvo glavno mesto Perzijskega cesarstva iz dinastije Ahemenidov je bilo [[Pasargad]]. Okoli leta 512. pr. n. št. je kralj [[Darej Veliki]] začel z zgradnjo velikega kompleksa palač Perzepolis, ki sta ga kasneje dograjevala njegov sin [[Kserks I.]] in vnuk [[Artakserks I.]], administrativna središča Perzijskega cesarstva pa so bila v tistem času [[Suza, Perzija|Suza]], [[Babilon]] in [[Ekbatana]]. Perzepolis je imel ceremonialno vlogo glavnega mesta, v katerem se je slavilo perzijsko novo leto. Glede na to, da je bil zgrajen v gorskem okolju, Perzepolis ni bil preveč ugoden za stalno prebivanje, zato so ga uporabljali v glavnem spomladi. Leta 330. pr. n. št., v času azijskih osvajanj, je [[Aleksander Veliki|Aleksander]] Makedonski osvojil in uničeval mesto, zaradi česar je v Kserksovi palači izbruhnil požar, ki je uničil večino kompleksa. Zgodovinarji to dejanje opisujejo kot maščevanje Grkov v makedonski vojski za perzijsko rušenje [[Atene|Aten]] v času [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskih vojn]]. Od leta 316. pr. n. št. je imel Perzepolis še naprej vlogo glavnega mesta v okviru novih helenističnih kraljestev, nastalih po Aleksandrovi smrti. Od dobe dinastije [[Selevkidi|Selevkidov]] je pomen mesta upadal, saj je v 3. stoletju bližnje mesto Istahr postalo središče [[Sasanidi|Sasanidskega cesarstva]]. === Gradnja === [[Slika:Plan of Persepolis.png|thumb|left| 250 px|Načrt Perzepolisa]] Po tem, ko je nadaljeval Kirovo gradnjo Pasargada in urejevanje Suze, se je Darej Veliki odločil za gradnjo novega glavnega mesta, kar pogosto razlagajo kot poskus, da bi Perzepolis povezovali z njegovim imenom, podobno kot Pasargad povezujejo z imenom [[Kir II.|Kira Velikega]]. Novo mesto naj bi bilo imelo politično in ceremonialno vlogo, saj so v okolici mesta našli številne zapise, ki govorijo o legitimnosti vladavine Dareja Velikega. Ta je prišel na oblast tako, da je zamenjal [[uzurpator]]ja Smerdisa, ki se je predstavljal kot brat Kambiza II. Monumentalna palača in okoliški vrtovi kompleksa so zgrajeni po vzoru Kirove palače v Pasargadu. Babilonski zapisi navajajo, kako je bil Pasargad zelo aktivno urbano in gosto naseljeno središče [[Perzijsko cesarstvo|Perzijskega cesarstva]], ki je imelo odlične trgovske odnose z babilonskimi mesti.<ref>Pierre Briant, str. 99.</ref> Zgodovinar Pierre Briant opisuje, kako je bila v času gradnje Perzepolisa ustavljena vsa gradnja v Pasargadu in Suzi, saj naj bi bila vsa sredstva mobilizirana za gradnjo nove metropole. Navaja tudi, kako naj bi novo glavno mesto simboliziralo »ponovno rojstvo Perzijskega cesarstva«.<ref name="Pierre Briant, str. 182">Pierre Briant, str. 182.</ref> Darej je za lokacijo kompleksa izravnal nadvišan del doline na jugozahodni brežini gore Kuh-e Rahmat, ki je od tedaj dalje postala simbol ahemenidske dinastije. Darej je zgradil svojo palačo, Apadano, zakladnico in mestno obzidje, težko pa je določiti, kdaj je bila posamezna zgradba končana. Eden od dokazov, ki lahko nakaže kronologijo gradnje, je zapis iz leta 509 pr. n. št., ki omenja izgradnjo obzidja. Gradnjo posameznih objektov so končali njegovi nasledniki.<ref>Pierre Briant, str. 181.</ref> Primer: njegov sin Kserkses I. je dodal na severu kompleksa ''Vrata vseh narodov'', svojo ''palačo Hadish'', mogoče celo ''tripilon''. Kserksov sin Artakserks I. leta 460. pr. n. št. je dodal garnizijo, svojo palačo in končal ''Dvorano sto stebrov''.<ref>Pierre Briant, str. 590.</ref> Nekateri objekti so ostali nedokončani: romarska pot in »nedokončana vrata« na severu kompleksa, ki jih pripisujejo Artakserksu III.<ref name="ReferenceA">Werner F. Dutz & Sylvia A. Matheson, str. 71.</ref> Kasnejši so tudi zidovi v severovzhodne gore vrezanih dveh kraljevskih grobnic in ena nedokončana, ki jo pripisujejo Dareju III. Za razliko od mnogih drugih monumentalnih zgradb antične dobe, kot sta Partenon v Grčiji ali Kolosej v Rimu, Perzepolisa niso gradili sužnji, temveč plačani delavci iz vseh dežel cesarstva: Babilonije, Karije, Jonije, Asirije, Egipta itd.<ref name="GC">Georges Cameron, »Ploščice iz zakladnice v Perzepolisu«, Izdaja Orientalnega inštituta, Chicago (1948.)</ref> [[Slika:20101229 Gates of the nations Persepolis Iran.jpg|right|thumb|Vrata vseh narodov]] Obdobja gradnje se delijo na pet dob:<ref name="MPJLLC">Marco Prins & Jona Lendering, [http://www.livius.org/a/iran/persepolis/persepolis.html''Persepolis''], Livius.org (pridobljeno 11. maja 2009)</ref> ;'''1. Darejeva doba''' (518. pr. n. št.–490. pr. n. št.) * Terasa kompleksa * Apadana (sprejemna dvorana) * Zakladnica * Mestno obzidje ;'''2. Doba Dareja Velikega in Kserksesa I.''' (490. pr. n. št.–486. pr. n. št.) * Tachara ali Taçara (Darejeva palača) * Monumentalno (vzhodno) stebrišče * Vrata vseh narodov * Severno stebrišče ;'''3. Doba Kserksesa I. ''' (486. pr. n. št. –465. pr. n. št.) * Hadish (Kserksova palača) * Harem * Tripilon * Palača D ;'''4. Doba Artakserksa I.''' (465. pr. n. št.–424. pr. n. št.) * Dvorana sto stebrov * Artakserksova palača * Garnizija * ;'''5. Doba Artakserksa II., Artakserksa III. in Dareja III.''' (424. pr. n. št–330. pr. n. št.) * Grob Artakserksa II. * Palača Artakserksa III. * Dvorana 32 stebrov * Grob Artakserksa III. * Romarska pot * Nedokončana vrata * Nedokončana grobnica === Uničenje === Geografsko zaščiten v središču Perzijskega cesarstva kompleks Perzepolisa ni imel dobre obrambe. Vznožje gore Kuh-e Ramat predstavlja slabo točko, ker je na vzhodu blag padec, ki ni primeren za obrambo, zato je bil ta del zaščiten z zidovi in stolpi.<ref>Werner F. Dutz & Sylvia A. Matheson, str. 12.</ref> Uničenje Perzepolisa v letu 330. pr. n. št. večinoma pripisujejo Aleksandru Velikemu, kar v svojih delih navajajo antični zgodovinarji [[Plutarh]], [[Diodor Sicilski|Diodor]] iz Sicilije in Kvint Kurcij Ruf. Nekatere arheološke najdbe so podkrepile njihove navedbe, nekateri novejši zgodovinarji pa temu oporekajo. Razlogi za uničenje Perzepolisa so še naprej predmet zgodovinskih razprav. Antični zgodovinarji trdijo, da je Aleksander zažgal Perzepolis, ko je bil pijan, k temu pa naj bi ga nagovorila grška hetera (prostitutka). Baklo je vrgel v Kserksovo palačo (Hadish) in s tem maščevanjem za Kserksov požig Aten med grško-perzijskimi vojnami zadovoljil grške zaveznike. To zgodbo naj bi dokazovale tudi arheološke najdbe v Kserksovi palači in bližnjem tripilonu, ki naj bi bile bolj poškodovane kot ostali kompleks.<ref>Werner F. Dutz & Sylvia A. Matheson, str. 73.</ref> Moderni zgodovinarji požig Perzepolisa pripisujejo Aleksandrovi želji, da bi na simboličen način pokazal konec perzijske dominacije v regiji.<ref>[http://www.mediterranee-antique.info/Duruy/Grecs/HG_32.htm#_edn1 I. Alexandre et Aristote ; destruction de Thèbes (333), Mediterranee-Antique.info]</ref> Starodavni spisi iz helenistične dobe navajajo, da se je Aleksander Veliki kasneje kesal in menil, da je bilo to slab političen primer.<ref>Pierre Briant, str. 871.</ref> === Prvi obiski ruševin === Ruševine so poznali Sasanidi pod imenom »st stwny« (sto stebrov), od 13. stoletja pa kot ''Chehel minar'' (štirideset stebrov). Današnje ime ''Takht-e Jamshid'' (Džamšidov prestol) kaže na mitološkega junaka Džamšida. Lokacija je postala zanimiva za mnoge obiske zahodnjakov med 13. in 18. stoletjem: * Leta 1318 je [[misijonar]] [[Sveti Odorik|Sv. Odorik]] iz [[Pordenone]]ja na poti proti Kitajski obiskal ''Chehel minar,'' ne da bi stopil na ruševine. To smatrajo za prvi evropski obisk Perzepolisa. * Stoletje in pol kasneje je še en popotnik iz Mljeta ([[Giosafat Barbaro]]) obiskal ostanke Perzepolisa. * Portugalski misijonar [[Antonio de Gouvea]] je obiskal ruševine leta 1602 in v svojih zapisih opisal [[klinopis]] in »živali s človeškimi glavami«. * Španski [[veleposlanik]] Don Garcia de Silva y Figueroa pri perzijskrm šahu [[Abas I. Veliki|Abasu I]]. je opisal ruševine v pismu iz leta 1619 in na osnovi grških besedil pojasnil zvezo med Perzepolisom in ''Chehel minar''. * Med letoma 1615 in 1626 je Rimljan [[Pietro Della Valle]] obiskal mnoge vzhodne dežele in prepisoval klinopis, ki so ga kasneje dešifrirali. * Angleža [[Anglais Dodmore Cotton]] in Sir [[Thomas Herbert]] sta od leta 1628 do 1629 potovala po vzhodu s ciljem dešifriranja starodavnih pisav. * Med letoma 1664 in 1667 sta Perzepolis obiskala Francoza [[Jean Thévenot]] in [[Jean Chardin]]. Thévenot je v svojem delu »Voyage au Levant« (Potovanje po Levantu) napačno sklepal, da so ruševine premajhne, da bi služile kot palača perzijskim kraljem, Chardin pa je jasno identificiral objekte v kompleksu. * Leta 1694 je Italijan [[Giovanni Francesco Gemelli-Carreri]] izmeril in zabeležil vse dimenzije ruševin in proučeval starodavne napise. * Nizozemec [[Cornelis de Bruijn]] je leta 1704 obiskal in raziskoval ruševine Perzepolisa; leta 1711 je objavil knjigo ''Reizen over Moskovie, door Persie en Indie'', leta 1718 pa ''Voyages de Corneille le Brun par la Moscovie, en Perse, et aux Indes Occidentales''. === Arheološke ekspedicije === V 19. in 20. stoletju je naraščalo število znanstvenih odprav v Perzepolis: * Sredi 1820-ih britanski veleposlanik John Macdonald Kinneir delno izkopava palačo Artakserksa I. - prvo sfingo. * Leta 1840 in 1841 se slikar Eugene Flandin in arhitekt Pascal Coste pridružita veleposlaništvu Francije in večkrat obiščeta ruševine u Perziji, tudi Perzepolis. * Prve raziskave so bile izvedene leta 1878, ko je Motamed-Od Dowleh Farhad Mirza, guverner province Fars, odkopaval ''Dvorano sto stebrov''. * Kmalu zatem, Francoza Charles Chipiez in Georges Perrot izvajata veliko raziskovanje lokacije. Temeljito proučita arhitekture odkopanih ruševin in odpadkov, Chipiez začne delati prve poznane rekonstrukcije palač in spomenikov iz ahemendiske dobe. * Nemški učenjak Franz Stolze raziskuje arheološke lokalitete v provinci Fars in objavi rezultate leta 1882. * Dva francoska arheologa, Jane in Marcel Dieulafoy izvedeta dve arheološki misiji v Perziji (1881-1882 in 1884-1886). Prva sta obiskala lokacije in v Evropo prinesla fotografije Perzepolisa ter mnogo arheoloških predmetov. * Od leta 1931 do 1939 sta izkopavanja vodila Nemca Ernst Herzfeld in Frederich Erich Schmidt, poslal ju je Orientalni institut univerze v Chicagu. * Tekom 1940-ih, Francoz Andre Godard in Iranec A. Sami nadaljujeta izkopavanja s pooblastilom Iranskega arheološkega zavoda (MRS). * Kasnejše raziskave je opravil Iranski arheološki inštitut pod vodstvom Alija Tajvidija. V sodelovanju z italijanskim raziskovalcem Giuseppe Ann Britt Tilia iz Italijanskega inštituta za Orient odkrijejo dve novi palači, ki sta bili kasneje pripisani Achaemenidskima vladarjema Artakserksu I. in Artakserksu III. Vsi objekti Perzepolisa še danes niso odkriti in določeni. Nekatere od teh so ruševine pri Hadishu in Taçari, katerih poreklo še ni določeno.<ref name="ReferenceA"/> === Moderna doba === Leta 1971 je pred kompleksom Perzepolisa potekala razkošna parada v sklopu praznovanja 2500 letnice monarhije v Iranu, ki jo je priredil zadnji iranski šah [[Mohamed Reza Pahlavi]]. Na ceremoniji je sodelovalo več kot 200 državnikov iz celega sveta, tudi jugoslovanski predsednik [[Josip Broz Tito]] s soprogo Jovanko. Proslava naj bi bila šahov poskus da opraviči legitimnost svoje oblasti po tem, ko je leta 1953 prišel na oblast z državnim udarom. Stroški proslave so se gibali med 22 in 200 milijoni ameriških dolarjev in financirali na račun drugih projektov socialnega značaja, zaradi česar so izbruhnili neredi po celem Iranu in ki jih je šah brutalno zadušil.<ref>[http://www.guardian.co.uk/world/2005/sep/22/arts.iran Iran to rebuild spectacular tent city at Persepolis (Guardian.co.uk)]</ref> Nova arheološka raziskovanja so pokazala kako je ta ceremonija poškodovala ostanke kanalov in vrtov v okolici Perzepolisa. Danes Perzepolis sodi v občutljivi okoliš, ki ga lahko ogrozi vsaka človeška aktivnost. Lokacija ni direktno ogrožena od izpušnih plinov, saj se vejča urbana mesta, kot Širaz, nahajajo na oddaljenosti 70&nbsp;km, obstoja pa nevarnost od uporabe kemikalij v poljedelstvu v dolini ob dnu kompleksa. Program za zaščito lokacije zaradi erozije je omejil število obiskovalcev, nad občutljivimi zgradbami, kot je vzhodno stebrišče Apadane so postavli nadstrešek zaradi zaščite od atmosferilij. Veliko skrb za usodo Perzepolisa so pokazali mnogi strokovnjaki zaradi gradnje [[jez]]u Sivand nedaleč od Pasargada, ki se nahaja 43&nbsp;km od Perzepolisa. Čeprav strokovnjaki trdijo, da nivo vode ne bo poškodoval arheološkega najdišča, so [[arheolog]]i zaskrbljeni tudi zaradi povečanja vlažnosti zaradi umetnega jezera. Ministri energetike trdijo da se temu lahko izognejo s kontroliranjem nivoja jezera.<ref>[http://www.chnpress.com/news/?section=2&id=6409 Date of Sivand Dam Inundation Not Yet Agreed Upon (CHNpress.com)]</ref> Izgradnja jezu se je začela 19. aprila 2007. Razen jezu strah povzroča tudi gradnja železniške proge nekoliko kilometrov od Perzepolisa in Nakš-e Rustama, za kar nekateri menijo, da bodo vibracije poškodovale nahajališče. Zaradi bogatih arheoloških nahajališč in velikega razvoja prometne mreže, neredko prihaja do konfliktov med iranskim ministrstvom kulturne dediščine in prometa. Perzepolis je bil leta 1979 uvrščen na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Svetovne dediščine]] pri UNESCO-u po kriterijih 1., 3. in 4., zato na kompleksu niso dovoljene nikakršne modifikacije.<ref>[http://www.nitc.co.ir/iran-daily/1384/2509/html/art.htm#s129375 Council Moots Persepolis Museum Development (Iran Daily)]</ref> == Lokacija == Perzepolis leži v bližini majhne reke Pulwar, ki se izliva v reko Kuroush. Lokacija obsega 125.000 kvadratnih metrov terase, deloma umetno izdelane, deloma izrezane iz gore Kuh- e Rahmet (Gora usmiljenja) na katero se naslanja na vzhodni strani. Druge tri stranice so oblikovane iz zidov, ki se razlikujejo po višini glede na naklon tal. Od 5 do 13 metrov na zahodni strani, od tam se rahlo dvigajo. Da so ustvarili ravno teraso so morali depresije napolniti z zemljo in težkimi skalami, ki so jih povezali s kovinskimi sponkami. Okoli leta 519 pr. n. št. se je začela gradnja širokega stopnišča. Stopnišče je bilo načrtovano kot glavni vhod na teraso, ki je 20 metrov nad tlemi. Dvojno stopnišče, znano kot ''Perzepolitansko stopnišče'', je bilo zgrajeno simetrično glede na zahodni ''Veliki zid''. Sestavlja ga 111 stopnic, širokih 6,9 m s tekalno površino 31&nbsp;cm in višino 10&nbsp;cm. Na vrhu stopnišča je manjše dvorišče na severovzhodni strani terase, nasproti ''Vrat narodov''. Sivi [[apnenec]] je bil glavni gradbeni material uporabljen v Perzepolisu. Potem ko je bil naravni kamen zravnan in depresije zapolnjene, je bila terasa pripravljena. Za odplake so skozi skalo izkopali večje predore (cevi). Velik rezervoar za sanitarno vodo je bil vklesan na vzhodnem vznožju gore. Profesor Olmstead ocenjuje, da je bila cisterna zgrajena hkrati, ko se je začela gradnja stolpov. == Umetnost == === Arhitektura === V zgodnji dobi perzijska plemena niso imela enotnega [[Arhitektura|arhitektonskega]] sloga, saj so bila [[Nomadi|polnomadski]] narod kmetov in jahačev. Po tem ko je Kir Veliki leta 550. pr. n. št. osnoval Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo, so po vsem ozemlju vzniknile mnoge monumentalne zgradbe. V začetku ahemenidska arhitektura temelji na elementih pokorjenih narodov, a se hitro razvije avtohtoni slog. Prvo perzijsko mesto Pasargad še kaže neke nomadske vplive, kjer so objekti razpršeni v ogromnem parku, petdeset let kasneje pa se začne graditi Perzepolis, ki bo postal simbol racionalizacije in ravnotežja v perzijski arhitekturi. Načrt kompleksa je strogo ortogonalen, število stebrov v dvoranah je postavljeno v merilu 1:1 ali 1:2, razpored objektov je na zaščiteni terasi. Terase z dvojnimi kolonadami na Apadani se sekajo na vogalih, ki postanejo stolpi, kar je bila velika funkcionalna in estetska inovacija. Kompleks je dostopen skozi dva velika portala, skozi katera teče ves promet. Uspeh teh izvirnih del temelji na več elementih, ki združujejo arhitekturo podjarmljenih narodov. Perzijski elementi niso hibrid temveč fuzija stilov, ki ustvari novega. Izhaja iz strokovnega znanja arhitektov in delavcev iz vsega imperija, zato je perzijska arhitektura utilitaristična, ritualna in simbolna. Perzepolis je poln elementov, ki pričajo o njihovih različnih virih.<ref>Henri Stierlin, str. 86., 94., 102., 111. i 115.</ref> Egipčanski elementi so prepoznavni na vrhu vencev in portalov, mezopotamski pri povezovanju dveh palač, kjer ima ena zaseben in druga javni namen. Rozete in rastlinski [[relief]]i na stopniščih, skupaj z nazobčanim obzidjem in zidovi spominjajo na arhitekturo [[Zigurat]], ki je v starejši dobi vzniknila v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] in [[Elam]]u. Glazure reliefov imajo babilonski vpliv, medtem ko so ljudje - krilati biki na portalih - posledica [[Asirci|asirskega]] stila. Po vključitvi [[Jonija|Jonije]] v Perzijski imperij, perzijska arhitektura močno vpliva na grški in jonski stil in obratno. Ti vplivi so še posebej vidni v Dvorani s stebri ([[hipostil]]a). Lidijski in jonski arhitekti so sodelovali pri delu v Pasargadu, in kasneje v Perzepolisu in Susi, kar dokazujejo grafiti v grščini, v kamnolomu v bližini Perzepolisa in zapis iz Suze. Spiralni elementi ([[Voluta|volute]]) s perzijskih [[kapitel]]ov so kasneje postali glavna značilnost grške arhitekture jonskega stila. Perzepolis je kasneje močno vplival na [[Artemida (mitologija)|Artemidin]] tempelj v [[Efez]]u, eno od sedmih čudes antičnega sveta. Načelo notranjosti, kjer dvorana s stebri predstavlja jedro palače, je bila prisotna na Bližnjem vzhodu še pred dobo Perzijskega imperija. Vendar je prefinjenost perzijske tehnologije, ki je vidna na višini in razponu stebrov, povzročila veliko prostornost in uporabnost dvoran, za razliko od podobnih hipostilov v [[Grčija|Grčiji]] in [[Egipt]]u, katerih stebri so bili čokati, razponi majhni in prostori zaprti.<ref>Henri Stierlin, str. 78., 92. i 93.</ref> Konstruktivni sistemi v Perzepolisu so sestavljeni izključno iz stebrov in tramov, medtem ko ni sledov o [[lok (arhitektura)|lokih]], [[obok]]ih in [[kupola]]h. Večina stebrov narejenih iz lesa je izginilo, ohranile so se kamnite baze. V dvorani, kjer so bile višine previsoke za uporabo lesenih stebrov, so ti zgrajeni iz masivnih kamnitih blokov. Kamniti stebri, ki so preživeli, so zelo heterogenega sloga in kažejo vplive različnih civilizacij. Baza stebra ima [[Hetiti|hetitski]] vpliv, medtem ko je razmerje med višino in premerom debla skoraj identičen stebrom jonskega sloga. Ogromni kapiteli predstavljajo skoraj tretino celotne višine stebra, kar je značilnost egiptovskih stebrov s kapiteli lotosa. Skulpturalni kapiteli z liki živali so se verjetno zgledovali po asirski arhitekturi, vendar predstavljajo izvirno perzijski slog. Kot večina ahemenidskih palač, je imel Perzepolis zidove zgrajene iz opeke, kar se zdi morda nenavadno na območju, kjer je kamen na voljo v velikih količinah. To je skupna značilnost vseh narodov na vzhodu, da se kamen uporablja predvsem za mestna obzidja. Danes so večinoma ohranjeni temelji zidov in veliki kamniti stebri in portali. Čeprav je gradnja potekala skoraj dve stoletji, Perzepolis kot celota kaže edinstven slog, ki je značilen za achaemenidsko umetnost. Pozni achaemenidski vladarji niso bistveno odstopali od umetnosti in tehnike, ki jo je Kir Veliki začel v Pasargadi ali nadaljeval Darej Veliki v Perzepolisu. Le zadnji izmed kraljevih grobnic Artakserksa II. in Artakserksa III. se razlikujeta od tistih v Naksi- e Rustamu v tem, da nista vklesani v navpični skali v goro, temveč sta na pobočju, vsebujejo pa na sprednji strani enake elemente kot Darejeva grobnica. === Kiparstvo === Najbolj znani kipi iz ahemenidskega obdobja so samo v Perzepolisu. Številni reliefi krasijo stopniščne plošče pred kraljevo palačo in notranjost dvoran. Predpostavljajo, da so se uporabljali tudi za okraševanje sob s stebri. Za perzijske skulpture so našli navdih v Egiptu, Grčiji in Asiriji in je zanje značilna visoka natančnost in podrobno načrtovanje. Tipologija kiparskih oblik je značilna za orientalske umetnosti; vsi liki so predstavljeni v profilu. Reliefi upodabljajo najpogosteje perzijskega [[kralj]]a in [[vojak]]e, pa tudi [[Domače govedo|bike]], [[lev]]e in [[grifon]]e; živali so zelo stilizirane, brez variacij. Poleg reliefa, zgodovinarji, kot sta [[Herodot]] in [[Plutarh]] omenjajo Kserksov kip v Perzepolisu in kip Darejeve žene Artistone v Suzi. Nekatere skulpture so povsem realistične, kot na primer [[pes]] (mastif), ki se nahaja na vogalu Apadane. === Slikarstvo === Območja, kjer so uporabljali barve je težko določiti, glede na to da je [[pigment]] skoraj popolnoma izginil. Čas, tanke plasti barve in razgradnja organskih pigmentov, so glavni razlogi za izginotje. Vendar pa lahko dokaze o uporabi barv najdemo v sledovih okoli palače iz katerih je razvidno, kako je bil Perzepolis bogat z barvami.<ref>[http://www.achemenet.com/ressources/enligne/arta/pdf/2005.002-Ambers-Simpson.pdf Some pigments identifications for objects from Persepolis (Janet Ambers i St John Simpson, The British Museum)]</ref> Našli so tudi veliko posod, ki so sodeč po notranjih pigmentih, služile za shranjevanje barv. Barve so uporabljali na vseh arhitekturnih elementih: stenah, reliefih, stebrih, vratih, tleh, stopnicah, kipih, itd. Opeka je bila glazirana, rdeča oker barva se je uporabljala na tleh iz apnenca ali sivo-zelenega mavca, stebri so bili pobarvani v različnih barvah, kot tudi zunanjost palače. Sledove rdeče barve so našli tudi na kipu Darejeve žene Artistone, ki ga zdaj hranijo v Iranskem narodnem muzeju v [[Teheran]]u. Velika paleta najdenih barv kaže o bogatem polikromatskem izvoru. Govori se tudi o uporabi rastlinskih pigmentov, vendar se, zaradi razkroja takih organskih barvil, na žalost niso ohranili. == Tehnologija == Kompleks v Perzepolisu vsebuje številne inovativne elemente s področja [[Gradbeništvo|gradbeništva]]. Nedavne študije konstruktivne tehnologije v sosednjem Pasargadu, ki je le 43&nbsp;km oddaljen in zgrajen le tri desetletja pred Perzepolisom so pokazale, da so perzijski inženirji zgradili kompleks, ki lahko zdrži močne [[potres]]e celo do 7 stopnje po [[Richterjeva potresna lestvica|Richterjevi lestvici]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.payvand.com/news/05/feb/1133.html |title=Pasargadae Can Withstand Earthquakes (Payvand) |accessdate=2014-01-01 |archive-date=2011-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110624113347/http://www.payvand.com/news/05/feb/1133.html |url-status=dead }}</ref> Temelji objektov v Perzepolisu in Pasargadu so bili zgrajeni s tehnologijo izolirane osnove temelja, ki se zdaj uporablja pri gradnji sodobnih občutljivih zgradb, kot so jedrske elektrarne, zaradi zaščite pred potresi. Pomemben prispevek h gradnji predstavlja tudi uporaba konstruktivnih vezi (sponk) med kamnitimi bloki, ki so izdelane iz kovine. Takšen konstruktivni sistem, skupaj z izolirano bazo temeljev, je ustvaril predpogoj za gradnjo veliko večjih in tanjših konstruktivnih elementov, ki so svoj vrhunec doživeli v Apadani, kjer so stebri visoki tudi 20 metrov, kar jih dela najvišje in glede na višino, najtanjše stebre antične arhitekture, medtem ko so osni razponi stebrov 8,65 m tudi večji od katerekoli zgradbe iz tistega časa. Za primerjavo: Artemidin tempelj v Efezu, ki so ga Grki uvrstili med sedem čudes sveta, je imel veliko manjši razpon 5,9 m, medtem ko so bili stebri 1,5 m krajši od tistih iz Apadane v Perzepolisu. Pomemben prispevek perzijskih inženirjev je bil realiziranih na področju oskrbe z vodo s tako imenovanimi [[kanat]]i, ki so jih gradbeniki izvrtali globoko v gorah, da bi z njihovo pomočjo pridobili in obdržali svežo vodo. Zahvaljujoč takemu sistemu oskrbe z vodo in umetnosti nadzorovanja tlaka, so v Perzepolisu zgradili sofisticiran sistem oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in drenažne cevovode. Omrežje cevovodov je bilo vgrajeno pred gradnjo temeljev, kar predstavlja prvi tovrstni primer v zgodovini. == Opis kompleksa == === Terasa === [[Slika:Persepolis complex map hrv.png|thumb|350px|desno|Detajlni načrt Perzepolisa]] Kompleks palač v Perzepolisu je zgrajen na '''terasi''', ki meri 450 x 300 m, je 14 m visoka s štirimi stopnjami po 2 metra. Vhod vodi do ravni rezervirane za delegacije, medtem ko so plemiči raven višje. Najnižja raven je bila namenjena storitvam za stranke in upravo. Kraljeva raven je najvišja in je vidna prek celotnega kompleksa. Material za gradnjo je bil predvsem siv apnenec. Tloris objekta je strogo pravokoten in sledi strogo organizaciji ''[[Hippodamus iz Mljeta|hipodamusa]]''.<ref>Werner F. Dutz & Sylvia A. Matheson, str. 25.</ref><ref>Henri Stierlin, str. 101.</ref> Na vzhodni strani terase je Kuh- e Rahmat (Gora milosti), v čigar ogromne stene so vklesane kraljevske grobnice, ki dominirajo nad pokrajino. Na ostalih treh straneh je mestno obzidje, katerega višina je od 5 do 14 metrov. Zidovi so zgrajeni iz velikih kamnitih blokov brez malte, ki mu zagotavljajo stabilnost kovinske sponke; perzijska inovacija prvič uporabljena v Pasargadu. Zahodna stranica je glavni dostop do kompleksa v obliki monumentalnega stopnišča. Niveliranje temeljev so zagotovili tako, da so izpolnili luknje s prstjo in kamenjem. V prvi pripravljalni fazi gradnje je bila postavljena zapletena mreža kanalov in cevi za odvajanje in oskrbo z vodo, včasih vklesana v skalo. Kamniti bloki so bili prerezani s pomočjo posebnega rudarskega orodja, ki je omogočalo drobljenje kamenja, medtem ko so bloki povezani s pomočjo lesenih tramov.<ref>[http://www.iranica.com/newsite/index.isc?Article=http://www.iranica.com/newsite/articles/v6f2/v6f2a018.html Construction materials and techniques in Persian architecture (Iranica enciklopedija)]{{Slepa povezava|date=februar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na južni fasadi so našli zapise v [[klinopis]]u treh jezikih. Besedilo v Elamitskem jeziku je podobno zapisom iz Suze in pravi: »''Jaz, kralj DarejVeliki, kralj kraljev, kralj na zemlji, sin Histapa Ahemenidskega, sem zgradil trdnjavo po milosti Ahura Mazda. Naj Ahura Mazda varuje mene in to trdnjavo, ki sem jo zgradil''.« <ref name="Pierre Briant, str. 182"/> Ta napis se nahaja tik pred vhodom v kompleks, pred monumentalnim stopniščem in ''Vrati vseh narodov''. Konfiguracija terase kaže, da je projektirana za obrambo v primeru morebitnega napada in je kompleks zavarovan z zidovi in stolpi, ki so na vzhodni strani podvojeni. Vogali zidov so zgrajeni tako, da so zagotavljali stražarjem maksimalno preglednost na zunanje področje. Na terasi se nahaja impresivno število ogromnih poslopij, zgrajenih iz sivega apnenca iz okoliških hribov. Te objekte karakterizira pogosta uporaba stebrišč, od katerih jih je nekaj preživelo do danes. Tlorisi so značilni ''hipostili'' (dvorane s stebri), ne glede na njihovo velikost. Zgradbe imajo 99 sob, ki se nahajajo na 100, 36 ali 16 stebrov, razporejenih v različnih razmerjih (20x5 v zakladnici, 10x10 v Dvorani stotih stebrov, itd.) Nekatere zgradbe očitno niso bile dokončane; v bližini kompleksa so našli star antični gradbeni odpad. Fragmenti posod, ki so bile uporabljene za shranjevanje barv so po naključju odkrili leta 2005 pri Apadani, kar potrjuje prejšnje predpostavke, da so se za okrasitev palače uporabljale barve. === Glavno stopnišče === Pristop na teraso se nahaja na zahodnem delu in predstavlja simetrično monumentalno [[stopnišče]], ki se na spodnjem koncu razhaja, na zgornjem pa združuje. Ta pristop je dodal Kserkses I., da bi zamenjal originalni južni pristop. To novo stopnišče je tako postalo edini pristop na kompleks. Verjetno so obstajali tudi pomožni pristopi predvsem na vzhodni strani, kjer je višina nižja glede na teren. Glavno stopnišče je zgrajeno iz kamnitih blokov povezanih s kovinskimi sponkami in ga sestavlja 111 stopnic višine 10&nbsp;cm in globine 31&nbsp;cm, samo stopnišče je široko 6,9 m. Nizek naklon stopnišča je omogočal lahek dostop tudi konjenikom, saj so bile posamezne stopnice tudi po pet korakov globoke. Stopnišče je bilo zaprto z visokimi lesenimi vrati, katerih zglobi so bili v podnožju vrezani v teren. Na vrhu stopnišča se pride na majhno dvorišče pred ''Vrati vseh narodov''. === Vrata vseh narodov === '''Vrata vseh narodov''' ali Kserksova vrata je portal z malo dvorano, zgrajena leta 475 pr. n. št. v času vladavine Kserksesa I., Darejevega sina. Na zhodnem portalu se na obeh straneh nahajata dve kolosalni skulpturi bika višine 5,5 m in predstavlja element inspiriran od asirske arhitekture. Skozi portal se pride do srednje dvorane velikosti 24,7 m², obkrožene z marmornimi klopmi. Strop dvorane je bil podprt s štirimi stebri višine 28,3 m, stiliziranimi v obliki palme in palminega listja. V portalni dvorani sta dva izhoda: južni, ki vodi do Apanade in vzhodni, ki se odpira proti ''romarski poti''. Prehod čuvajo veliki kipi v podobi krilatih ljudi-bikov (''lammasus''). Isti elementi se nahajajo tudi na kapitelih stebrov v ''tripilonu''. Tukaj so tudi ostanki stopal na podnožju nedokončanih vrat. Vsi navedeni izhodi v dvorani so bili zaprti z lesenimi dvokrilnimi vrati z zglobi vrezanimi v tla in okrašenimi s plemenitimi kovinami. Napisi v klinopisu so vklesani iznad zahodnih skulptur bikov in vsebujejo tekst v treh jezikih: staroperzijskem, babilonskem in elamskem. Tekst govori: »Ahura Mazda je velik Bog, ki je ustvaril to zemljo, ki je ustvaril nebo, ki je ustvaril človeka, človeka ki ima srečo da mu je Kserkses kralj, kralj vseh kraljev«. »Jaz sem Kserkses, veliki kralj, kralj kraljev, kralj ljudi različnega porekla, kralj velike države, sin kralja Dareja Ahemenidskega«. Kralj Kserkses pravi: »S pomočjo Ahura Mazde, sem naredil Vrata vseh narodov in zgradil mnogo dobrega v Perziji, kar je naredil tidi moj oče. Vse dobro kar smo naredili, smo naredili d pomočjo Ahura Mazde«. Kralj Kserkses pravi: »Ahura Mazda ščiti mene in moje cesarstvo, ker delam isto kot je delal moj oče, ki ga je štitia Ahura Mazda«. Isti napis se nahaja tudi nad ''lammasusom''. === Romarska pot in nedokončana vrata === Od zahoda proti vzhodu vzdolž severne strani terase oziroma od ''Vrat vseh narodov'' teče '''romarska pot''', ki vodi proti podobni zgradbi imenovani ''Nedokončana vrata'', ker ni bila dokončana v času do Aleksandrovega osvajanja in uničenja Perzepolisa. Ta portal obsega štiri stebre, identične tistim iz dvorane na zahodu. ''Nedokončana vrata'' vodijo do dvorišča, ki se odpira proti ''Dvorani stotih tebrov''. Dvojni zid omejuje ''romarsko pot'' z obeh strani in ustvarja zasebnost Apadane in kraljeve palače. Do danes so ohranjeni samo spodnji deli zidov. Verjamejo, da je bila originalna višina enaka kot ''lammasusa''. To je mogoče potrditi z dvema najdenima figurama v obliki orlovskih glav, ki sta montirani na steber kot da sta namenjeni za dograditev.<ref>Werner F. Dutz & Sylvia A. Matheson, str. 27.</ref> <center> <gallery> Slika:Persepolis_Procession_Pathway.jpg|Romarska pot proti zahodu Slika:Persepolis_griffons.jpg|Monumentalni portal z grifoni Slika:Persepolis_Unachieved_Gate.jpg|„Nedokončana vrata“ z juga. Slika: Persepolis001.jpg|Ruševine Apadane </gallery> </center> === Palača Apadana (dvorana za sprejeme) === [[Slika:Persepolis Apadana noerdliche Treppe Detail.jpg|thumb| Palača Apadana, nseverno stopnišče (detajl)]] '''Palačo Apadano''' (koren za sodobno ime ایوان ayvān) je dal zgraditi Darej Veliki v začetku leta 515 pr. n. št., v skladu z zapisi, iz zlata in srebra postavljeno na temeljne kamne. Zapisi vsebujejo Darejevo ime in podatke o državah, ki so mu pripadale. Gradnja Apadane je trajala še po njegovi smrti (486 pr. n. št.), dokončal jo je Kserkses I.. Apadana je dvorana s 36 kolosalnimi stebri visokimi 20 m in so glede na premer najvišji v antičnem svetu, z razpetino 8,9 m pa prav tako večji od vseh te dobe. Zaradi teh elementov je Apadana najkompleksnejša zgradba v Perzepolisu. Nahaja se na zahodnem delu terase na visokem nivoju. Pristop je možen preko monumentalnega simetričnega stopnišče. Začetni tloris je bil zelo enostaven, kasneje pa, ko so bila zgrajena ''Vrata vseh narodov'', je bilo dograjeno severno stebrišče. Palača je kvadratne notranje oblike 60,5 x 60,5 m v njej se nahaja 36 stebrov v rastru 6 x 6 m. Na severni, vzhodni in zahodni strani so vhodi z dvojnimi kolonadami šestih stebrov. Na južnem delu so manjše sobe, ki so Dareju služile za osebne prostore in se povezovale s Taçaro. Na vogalih Apadane so bili štirje kvadratni stolpi.<ref>Henri Stierlin, str. 110.</ref><ref>[http://www.iranchamber.com/art/articles/art_of_achaemenids.php The Art of Achaemenids (Iran Chamber)]</ref><ref>Werner F. Dutz & Sylvia A. Matheson, str. 33.</ref>. Od skupaj 72 stebrov v Apadani jih danes stoji 13. Perzijski stebri so podobni starogrškim v jonskem stilu (podobnost s stebri Herinega templja na [[Samos]]u). Strop so sestavljali sekundarni nosilci, ki so se naslanjali na kapitele stebrov okrašeni z biki in levi, ter glavni nosilci položeni pravokotno na sekundarne. Streha ravnega stropa je gledala okoli 1 m izven kolonad. Kapiteli stebrov so bili oblikovani v obliki simetričnih rogatih bikov, ki so poleg dekoracije služili za stabilizacijo nosilcev, na kar kaže konstruktivni utor. Streha je bila ravna, zgrajena iz več slojev malte (blata). Nosilci so bili [[hrast]]ovi ali [[ebenovina]]sti, uporabljali so tudi [[Libanonska cedra|cedrovino]] kupljeno pri [[Feničani]]h (danes Libanon). Z uporabo takih materialov so dosegali razpone do 8,9 m, a razmerje razpona in stebra je bil 1 proti 3,6. (zaradi primerjave: v templju v [[Karnak]]u v Egiptu je razmerje 1 proti 1,2). Dvorana je bila bogato poslikana o čemer pričajo ostanki barve ob vznožju stebrov, zidov in relefih. V grlu izrezljanega leva so našli rdečo barvo. Tla so bila iz malte obložena s keramičnimi ploščicami, zidovi so bil okrašeni z zlatimi elementi in mnogimi slikami levov, bikov, cvetja in rastlin. Lesena [[Vrata (arhitektura)|vrata]] so bila okrašena z zlatimi reliefi, slonovino in drugimi plemenitimi kovinami. Skulpture bikov so uporabili za kapitele na severnem portalu, na drugih vratih so skulpture drugih živali. Arheolog [[David Strinach]] trdi, da je imela Apadana dve funkciji. S svojimi dimenzijami je lahko sprejela 10.000 ljudi, ki so prihajali na kraljeve sprejeme. Po drugi strani je višina omogočala kralju, da ceremonial spremlja z višine. Izkopavanja mesta Suza so pokazala, kako sta si zgradbi podobni: imajo stebrišča, prestol, raster stebrov in klet. Obe zgradbi sta imeli tudi poseben zasebni kraljev del. Ko je Aleksander Makedonski požgal Perzepolis, se je strop Apadane zrušil, njegovi ostanki so prekrivali tla skoraj 2100 let. Med Apadano in Dvorano stotih stebrov so našli masivno glavo leva, za katerga menijo, da je bil del vzhodnega portala. Na osnovi ostankov je bila narejena [[Replika (predmet)|replika]] tega portala, ki ga hranijo v muzeju in ki daje občutek o veličastja palače. === Vzhodno stopnišče === Ne glede na to, da je bil strop Apadane porušen, je monumentalno stopnišče dobro ohranjeno. Razdeljeno je na tri panele in trikotnik pod stopnicami. Severni panel prikazuje sprejem [[Medijci|Medijcev]] in [[Perzijci|Perzijcev]], južni delegacije iz raznih držav Perzijskega cesarstva. Stopnišče vsebuje več simbolov plodnosti (cvetje, drevje, semena), ki krasijo trikotnike. [[Bor (drevo)|Bori]] in [[Palma|palme]] simbolizirajo kraljeve vrtove. Reliefi nosijo napise o gradnji palače in zahvali [[Ahura Mazda|Ahura Mazdi]]. Liki so prikazani zelo podrobno; vidi se noša, brade, skodrani lasje, živali in drugo. Po proučevanju nedokončanih scen so lahko ugotovili, da so se umetniki strogo držali navodil kraljevih svetovalcev. Reliefi so bili izvorno pobarvani, kar se vidi iz sledov pigmentov. Klesanje kamna je bil moto perzijskega oblikovanja in se zelo razlikuje od tistega v Asiriji, kjer so se reliefi uporabljali kot okras v notranjosti. Perzijsko oblikovanje je imelo znaten vpliv na kasnejši jonski stil. Trikotniki so izpolnjeni z reliefi, ki prikazujejo perzijsko novo leto, na njih lev požira bika. Poletni [[ekvinokcij]] prikazujejo elementi neba, kjer je ozvezdnje leva na višku, ozvezdnje bika pa na južnem horizontu. Perzijsko novo leto (''Novruz'') je označevalo začetek poljedelskih opravil. Srednji panel ima religiozni značaj in prikazuje Ahura Mazdo, ki ga čuvata dva grifona s človeškimi glavami in štirje medijski in perzijski čuvaji. Perzijsci imajo v levi roki značilen ščit v desnici pa kopje, Medijci pa nosijo kratke plašče, hlače in okrogle kape izpod katerih silijo kodrasti lasje, včasih z repom. Severni panel je razdeljen na tri dele in prikazuje parado sprejema v čast novega leta. Od sredine proti severu so perzijski nesmrtniki (elitna garda), sledi kraljeva procesija. Kraljevi stol držita bambusa, sam stol je izdelan iz izrezljanega lesa z živalskimi nogami. V nadaljevanju procesije so medijski šef kraljevega hleva in konji izdelani z vsemi detajli. Procesija se konča z dvema vozovoma, ki jih upravljajo Elamiti. Skupaj je dvanajst voz s konji, ki simbolizirajo 12 mesecev v letu. Spodnji in srednji pas reliefa kaže nesmrtnike, ki jim sledijo plemiči. Nosijo razne posode, cvetje in semena žitaric, ki simbolizirajo plodnost. Natančen prikaz njihovih oblačil kaže njihovo funkcijo ali status. Nekateri se smejejo, se pogovarjajo in so sproščeni. Nekateri se držijo za roke kar simbolizira enotnost. Na pokončnem delu panela ob stopnicah so reliefi oboroženih vojakov s kopji, lokom in puščicami. === Severno stopnišče === Severno stopnišče je dodal Kserkses I. da bi olajšal dostop do ''Vrat vseh narodov'' in ''Apadane''. Na reliefih se nahajajo podobni motivi kot na vzhodnem stopnišču ampak so slabše ohranjeni. Glavna plošča je prikazovala Dareja Velikega, Kserksesa in njihove delavce kot ''ganzabara'' (upravitelja zakladnice) in ''quiliarca'' (poveljnika straže). Kasneje je bila prestavljena v zakladnico in nadomeščena z drugo, ki prikazuje osem stražarjev. Trojezičen napis na stopnišču ne omenja imena zgradbe. === Taçara === '''Taçara''' ali Darejeva palača se nahaja južno od Apadane in se imenuje Taçara glede na napis na enem od stebrov na južnem portalu. Palača ima dostop samo z juga, s severne strani pa dobro zaščitena, saj gre za stanovanjsko zgradbo. Gradnjo je po Darejevi smrti dokončal Kserkses I. Originalnemu dostopu (dvojno stopnišče), stoletje in pol kasneje kralj Artaksekses III. doda še jugozahodno stopnišče in ustvari simetrijo. Na reliefih se po obleki vojakov vidi nova moda, to pa naj bi tudi dokazovalo, da gre za nadgradnjo. Na južni strani stopnišča se nahaja simbol Novruza, ki kaže kako lev požira bika. Pod njim so reliefi na katerih Medijci in Arahozijci prinašajo živali in posode s hrano ali vodo. Mogoče ti motivi predstavljajo star [[Zaratustrstvo|zoroastrski]] običaj žrtvovanja. Srednja plošča prikazuje dve grupi po devet stražarjev. Ostali trije reliefi vsebujejo trojezične napise Kseksesa II. in krilate diske (simbol Ahure Mazde) z bočnimi sfingami. JZ vhod v palačo vodi skozi velik portal, na katerem so reliefi s stražarji. Za tem so še ena vrata, ki vodijo v glavno dvorano v kateri so mnogi reliefi s prikazi borbe kralja proti divjim živalim. Taki reliefi so tudi drugod in simbolizirajo tudi borbo dobrega in zla in mogoče tudi astrološke teme. V sklopu palače je tudi [[kopališče]], tudi z reliefi kralja, ki se pripravlja na ceremonijo. Na tleh so vidni ostanki rdečega tlaka. V palači so našli tudi napise, ki datirajo iz islamskega obdobja. Pod monumentalnim stopniščem se je nahajalo kraljevo dvorišče obkroženo z drugimi palačami. Nad vsemi portali so trojezični napisi v klinopisu. === Tripilon === Dvorana palače ali Kserksova soba za posvete, imenovana '''Tripilon''' glede na trojezični napis o tem. Nahaja se v centralnem delu kompleksa. V dvorano se pride po severnem stopnišču okrašenem z reliefi. Južno stopnišče se danes hrani v Iranskem nacionalnem muzeju v Teheranu. Odpiralo se je v hodnik z okrašenimi vrati. Reliefi kažejo: * zgoraj Darej stoji na prestolu pred Kserksom, ki ga krona za princa, zakrita sta s streho okrašeno s simboli božanstev, bikov, levov in cvetja; kralj in princ v roki držita palmovo listje, simbol plodnosti. * Spodnji del kaže poslance 28 držav cesarstva, ki prihajajo h kralju. Ta motiv jasno govori o tem, kako je Darej imenoval svojega sina Kserksesa kot legitimnega naslednika na prestolu. === Hadish === [[Slika:Persépolis. Darius.jpg|thumb|rihht|Kraljevska procesija v Hadishu]] '''Hadish''' ali Kserksova palača se nahaja južno od Tripilona in je zgrajena po tipologiji Taçare (Darejeve palače) a ima dvakrat večji [[tloris]]. Osrednja dvorana ima 36 stebrov iz kamnitih baz in lesenih stebrov večjega premera, ki pa niso ohranjeni. Na zahodu in vzhodu je Hadish obkrožen z majhnimi sobami in hodniki s portali z reliefi. Prikazujejo kraljevo procesijo, kjer podanik drži sončnik Kseksesu I.. Južni del palače je apartma s čudno vlogo: nekateri menijo, da so bile to kraljičini prostori, drugi da je bila to zakladnica ali skladišče. Dostop do Hadisha vodi preko dvorišča pred katerim je monumentalno stopnišče. Tudi stopnišče je okrašeno z reliefi podobnimi kot na Taçari. Beseda Hadish je starodavna perzijska beseda za palačo in je zapisana v enem od prostorov v palači, kot tudi ime Kserkses, ki je zapisano celo na štirinajst mestih. === Dvorana sto stebrov === '''Dvorana sto stebrov''', tudi prestolna dvorana je kvadratne oblike, velikosti 70 x 70 m in je najbrž največja v kompleksu. Ko so jo odkrili je bila prekrita z zemljo in cedrovim pepelom debeline do 3 m. Zaradi požara so se ohranile samo baze stebrov in kamniti okviri portalov. Severno od palače stoji velik portal z dvema ogromnima skulpturama bikov, ki služita kot osnova stebrom visokim 18 m. Portalni vhod je okrašen z reliefi na obeh straneh in prikazujejo Ahura Mazdo, kralja na prestolu in tri vrste vojakov in kraljeve straže. Ti motivi kažejo kako bog ščiti kralja in vojsko oziroma kako je kraljeva oblast legitimna. Tudi palača je bila okrašena s številnimi reliefi, ki so dobro ohranjeni in predstavljajo bike, leve, cvetje in rastlinje. Na drugi strani južnih vrat so motivi, ki simbolizirajo podložnost vseh narodov perzijskemu vladarju. Vojaki stojijo v petih vrstah in jih prepoznamo po laseh in orožju. Sporočila take vrste se v glavnem nanašajo na kohezijo in blaginjo imperija in so bile naslovljene predvsem na različne diplomate oziroma kraljeve vazale, ki so obiskali Perzepolis zaradi spoštovanja, trgovine, administracije in plačevanja davkov. Klinopis priča o oceni bogastva, ki je šlo skozi ta vrata.<ref>Werner F. Dutz & Sylvia A. Matheson, str. 79. i 80.</ref> Reliefi na S in J strani so torej bolj političnega značaja, na V in Z pa kažejo borbe kralja z divjimi živalmi ali z bogom zla Ahrimanom, ki simbolizira kraljevo hrabrost in pobožnost. === Zakladnica === '''Zakladnica''' je skupina pravokotnih zgradb, ki jih zgradil Darej I. in se nahaja na JV delu terase na površini 10.000 m². Glavni prostori sta dve veliki dvorani, katerih streho je podpiralo 100 kamnitih ali lesenih stebrov. Tu so našli zapise na lesu in glini, ki vsebujejo podatke o plačevanju delavcev, ki so delali na kompleksu. Plutarh je zapisal, da je bilo v času Aleksandra Velikega potrebno 10.000 mul in 5.000 kamel za transport dragocenosti iz zakladnice. V skladu z najdenimi dokumenti, je v zakladnici leta 467 pr. n. št. delalo 1348 ljudi. Zakladnico se večkrat obnavljali. Mnogi najdeni zapisi so na masivnih blokih iz [[diorit]]a in jih pripisujejo Dareju Velikemu. Eden od reliefov se danes nahaja v Teheranskem muzeju. Prikazuje Dareja Velikega, ki sedi na prestolu in sprejema obiskovalce, ki mu poljubljajo desno roko. Kserkses I. stoji za očetom skupaj s perzijskimi plemiči. === Garnizija in dvorana 32 stebrov === Med ''Dvorano stotih stebrov'' in goro se nahaja prostor za služinčad, vojsko in administracijo. Tu so našli 30.000 napisov v elamskem jeziku. Po zapisih Diodora iz Sicilije in Kvinta Kurcija Rufa, je Aleksander tukaj pustil 3.000 vojakov, kar govori o kapaciteti garnizije. Severno od vojašnice so ostanki prostorov z 32 stebri, za katero niso ugotovili namena. === Harem in muzej === Vhod v [[harem]] je z južne strani ''Dvorane stotih stebrov''. Zgradba ima obliko črke »L« z glavnim krilom v smeri S-J. Osrednji del je kolonada, na severu pa zaprto dvorišče s portalom. Vhodna dvorana imajo štiri stebre, vrata so okrašena s številnimi reliefi s podobno vsebino kot drugje. Na južnem delu je 25 apartmajev od katerih je vsak ''hipostil'' oziroma dvorana s 16 stebri. Zgradba ima dve stopnišči, ki jo spajajo s ''Hadishem'' in dve dvorišči, ki sta bili verjetno zaprti. Zgodovinarji si niso enotni ali je bil to harem ali kraljičini prostori. Kvaliteta reliefov kaže na pomembnost zgradbe. Zgradbo je odkopal in delno obnovil E. Hertzfeld glede na analize temeljev. Nekateri obnovljeni prostori služijo za ''muzej''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/a/iran/persepolis/harem/harem.html |title=Persepolis - Harem (Livius.org) |accessdate=2014-01-01 |archive-date=2010-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100315200159/http://www.livius.org/a/iran/persepolis/harem/harem.html |url-status=dead }}</ref> Muzej vsebuje mnogo najdenih predmetov: * posodo, krožnike, čaše iz terakote, keramične ploščice; * kovance; * razno orodje: zidarsko, tesarsko, kuhinjski pribor,...; * ostanke tkanin in lesa * ostanke kovin * Vrezane napise Razstavljeni so tudi predmeti, ki datirajo v kasnejša obdobja (sasanidsko in islamsko), pa tudi iz prazgodovine. Raznolikost najdenih dokumentov in predmetov daje sliko o življenju in delu iz tega obdobja. <center> <gallery> Slika:Persepolis_Marble_Perfume_Jar.jpg|Parfum v marmorni posodi Slika:Persepolis_Marble_plate.jpg|Marmorna plošča (Muzej Perzepolis) Slika:Persepolis_Mortars.jpg|Posoda za drobljenje Slika:Persepolis_Pot.jpg|Vaza z okrašenimi ročaji Slika:Persepolis_stone_plate.jpg|Kamniti krožniki Slika:Persepolis_stone_dishes.jpg|Kamnita posoda Slika:Persepolis_Terracota_rython.jpg|Glineni riton okrašen z animalističnimi elementi Slika:Persepolis_Marble_Statue_eye.jpg|Oko s kipa </gallery> </center> == Okolica == Mnogi artefakti so bili najdeni tudi v okolici izven obzidja in terase. To so predvsem ostanki vrtov, domovanj in kraljeve grobnice iz časa Ahamenidov. Zunaj obzidja se nahaja tudi vodovodna mreža, ki jo še danes odkrivajo. === Naselja === Ruševine naselja, ki še niso v celoti raziskane, se nahajajo 300 m južno od terase Perzepolisa. Gre za več domovanj, ki so bila verjetno namenjena ljudem iz višjih slojev (plemiči, bogati trgovci), kar sklepajo iz tipologije zgradb. === Vrtovi === Nedavne arheološke raziskave v okolici Perzepolisa so odkrile ruševine perzijskega sistema namakanja vrtov, ki so se nahajali izven obzidja. Del tega je bilo poškodovano v času proslave ob 2500 letnici monarhije v Iranu, del pa tudi med revolucijo in zaradi izgradnje asfaltirane ceste. Vrtovi so bili oblikovani po zgledu iz Pasargada. Kraljevi kompleks je postavljen na nekoliko višjo teraso kot okoliški vrtovi. Vsi vrtovi so poimenovani ''pairidaez'', kar je perzijska beseda za ''raj''. === Cevovodno omrežje === Sistem cevovodov pod teraso Perzepolisa in v okolici je še vedno precej neraziskan. Do sedaj so našli več kot 2&nbsp;km kanalov dimenzij od 60 do 160&nbsp;cm širine in zakopanih od 80&nbsp;cm do nekaj metrov globoko. V kanalih so sedimenti, ki so koristni pri raziskavah. Težava pri teh raziskavah je, da z odstranitvijo sedimentov povzročijo propadanje strukture najdb. Zarade te mreže cevovodov smatrajo, da je Perzepolis prvo mesto, ki je imelo drenažni sistem. === Kraljeve grobnice === Nekaj deset metrov severovzhodno od kompleksa terase, v skalah Kuh- e Ramat, sta vklesani dve veliki kraljevski grobnici. Grobnice pripisujejo perzijskima vladarjema Artakserksu II. in Artakserksu III.. Obe grobnici sta obdani z izrezljanimi skulpturami, katerih glavni element pročelja so stebri, ''arhitrave'' in stranski zidovi. Te grobnice, skupaj s tistimi v Naksi- e Rustamu, so omogočile boljše razumevanje iranske arhitekture iz obdobja dinastije Ahemenidov. Na vrhu grobnice Artakserksa III. je prikazan kralj na prestolu na treh ravneh, pred svetim ognjem in Ahura Mazdo. Zidovi vsebujejo trojezični napis, ki je značilen za perzijsko arhitekturo iz časa Dareja Velikega. Grobnici se razlikujeta v podrobnostih. Na jugu so našli ostanke nedokončane tretje grobnice, ki jo pripisujejo zadnjemu Achaemenidskemu kralju Dareju III.. Ob vznožju gore, 1&nbsp;km severno od terase, so našli ostanke grobnic, ki segajo v obdobje po Ahemenidih. == Klinopisi == Pri izkopavanju sta Ernst Herzfeld in Frederich Erich Schmidt našla dva velika arhiva napisov v klinopisu v glini in lesu.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/pen-pg/persepolis/fortification_tablets.html |title=Persepolis fortification tablets, Livius.org |accessdate=2014-01-01 |archive-date=2007-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070209013501/http://www.livius.org/pen-pg/persepolis/fortification_tablets.html |url-status=dead }}</ref> Prvi arhiv je poznan pod imenom »Ploščice z utrdbe Perzepolisa«, ker so jih našli na območju utrdbe na SV kompleksa terase. Vsebuje okoli 30.000 ploščic, od katerih jih je 6.000 čitljivih. Še do danes niso v celoti razjasnjene. Gre za administrativne dokumente iz let 506 in 497 pr. n. št. v elamskem jeziku. Ostali jeziki so aramejski (dešifriranih je okoli 500 besedil), akadski, grški, staroperzijski in jeziki Anatolije ter drugi. Najdene zapise lahko delijo v podskupine. Ena predstavlja dokumente o transportu blaga po cesarstvu in register računov kar daje vpogled v razumevanje funkcioniranja države. Nekateri zapisi vsebujejo celo imena delavcev v zakladnici in žena iz ahemenisdke dinastije. Druga skupina se imenuje »Ploščice iz zakladnice Perzepolisa« in vsebuje 139 kosov vplačil v zlatu in srebru med letoma 492 in 458 pr. n. št. Na njih je tudi nekaj kraljevih pečatov. Zapisi predstavljajo neprecenljivo vrednost zgodovinske dediščine, ki je doprinesla k boljšemu razumevanju elamskega in staroperzijskega jezika in političnih ter verskih običajev Ahemenidov. == Viri in sklici == {{sklici|2}} * {{navedi knjigo |author=Helen Loveday|display-authors=etal |year=2010 |title=Irân, Persia: Ancient and Modern |url=https://archive.org/details/iranpersiaancien0000unse|publisher=Odyssey books & Guids|location=Hong Kong |isbn=978-962-217-812-0 |cobiss=1097365342 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Persepolis}} * [https://persepolis.ir Perzepolis, uradna stra] * [http://www.persepolis3d.com Virtualna rekonstrukcija, Persepolis3D] * [http://www.ancientopedia.com/persepolis/ Persepolis at the Ancient History Encyclopedia] * [http://www.ichto.ir/Default.aspx?tabid=1218 "Persepolis"] at Cultural Heritage Organization of Iran * [http://www.history.com/marquee.do?content_type=Marquee_Generic&content_type_id=51242&display_order=1&marquee_id=51188 ''Engineering an Empire: The Persians'', dokumentarni film „The History Channela“] [[Kategorija:Mesta v Iranu]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Iranu]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Iranu]] {{normativna kontrola}} cx975tw05x4wkola4q2amstmew2d4jj 0 368475 6749276 6701814 2026-09-11T21:54:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749276 wikitext text/x-wiki {{Red velikosti}} {| class="wikitable sortable" |+'''Seznam [[Red velikosti|redov velikosti]] za [[Energija|energijo]]''' ! Red velikosti ! [[Predpone SI|SI predpona]] !Vrednost !Zgled |- |10⁻³³||&nbsp;||2×10⁻³³ J || povprečna [[kinetična energija]] tranlacijskega gibanja molekule pri temperaturi 100 pikokelvinov |- |10⁻²⁸ | &nbsp; | 6.6×10⁻²⁸ J | energija [[Radio|AM radio]] fotona (1&nbsp;MHz) (4×10⁻⁹ [[Elektronvolt|eV]])<ref>Calculated: E_photon = hv = 6.626e-34 J-s * 1e6 Hz = 6.6e-28 J. In eV: 6.6e-28 J / 1.6e-19 J/eV = 4.1e-9 eV.</ref> |- |10⁻²⁴|| [[Jokto|jokto-]] (yJ) | 1.6×10⁻²⁴ J | energija [[Foton|fotona]] mikrovalovne pečice (2.45&nbsp;GHz) (1×10⁻⁵ [[Elektronvolt|eV]])<ref>{{navedi splet|title=Frequency of a Microwave Oven|url=http://hypertextbook.com/facts/1998/HowardCheung.shtml|work=The Physics Factbook|accessdate=15 November 2011}}</ref><ref>Calculated: E_photon = hv = 6.626e-34 J-s * 2.45e8 Hz = 1.62e-24 J. In eV: 1.62e-24 J / 1.6e-19 J/eV = 1.0e-5 eV.</ref> |- |10⁻²³||&nbsp;||2×10⁻²³ J || povprečna kinetična energija translacijskega gibanja molekule v [[Boomerang Nebula]], najhladnejšega prostora izven laboratorija, 1 [[kelvin]]<ref>{{navedi splet|title=Boomerang Nebula boasts the coolest spot in the Universe|url=http://www.jpl.nasa.gov/news/releases/97/coldspot.html|publisher=JPL|accessdate=13 November 2011|archive-date=2009-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20090827115717/http://jpl.nasa.gov/news/releases/97/coldspot.html|url-status=dead}}</ref><ref>Calculated: KE_avg ≈ (3/2) * T * 1.38E-23 = (3/2) * 1 * 1.38E-23 ≈ 2.07E-23 J</ref> |- | 10⁻²² | &nbsp; | 2-3000×10⁻²² J | energija IR [[Infrardeče valovanje|infrardečega]] [[Foton|fotona]] |- | rowspan="4" |10⁻²¹ | rowspan="4" | [[Zepto|zepto-]] (zJ) |1.7×10⁻²¹ J | 1 kJ/mol, preveddno v energijo molekule<ref>Calculated: 1e3 J / 6.022e23 entities per mole = 1.7e-21 J per entity</ref> |- |2.1×10⁻²¹ J | Toplotna energija v vsaki [[Prostostna stopnja (fizika)|prostostni stopnji]] molekule pri 25 °C ([[ekviparticijski izrek]]) (0.01 [[Elektronvolt|eV]])<ref>Calculated: 1.381e-23 J/K * 298.15 K / 2 = 2.1e-21 J</ref> |- |2.856×10⁻²¹ J | Po [[Landauerjev princip|Landauerjevem principu]], najmanjša potrebna energija pri 25 °C za spremembno enega bita informacije |- |3–7×10⁻²¹ J | energija [[Van der Waalsova sila|van der Waalsove sile]] med atomi (0.02–0.04 [[Elektronvolt|eV]])<ref name="ucla_chem125">{{navedi splet|title=Bond Lengths and Energies|url=http://www.doe-mbi.ucla.edu/CHEM125/bonds.html|work=Chem 125 notes|publisher=UCLA|accessdate=13 November 2011|archive-date=2011-08-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20110823121639/http://www.doe-mbi.ucla.edu/CHEM125/bonds.html|url-status=dead}}</ref><ref>Calculated: 2 to 4 kJ/mol = 2e3 J / 6.022e23 molecules/mol = 3.3e-21 J. In eV: 3.3e-21 J / 1.6e-19 J/eV = 0.02 eV. 4e3 J / 6.022e23 molecules/mol = 6.7e-21 J. In eV: 6.7e-21 J / 1.6e-19 J/eV = 0.04 eV.</ref> |- | rowspan="4" |10⁻¹⁹ | rowspan="4" |&nbsp; |1.6×10⁻¹⁹ J || ≈1 [[elektronvolt]] (eV)<ref>{{navedi splet|title=CODATA Value: electron volt|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Value?tevj|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- |3–5×10⁻¹⁹ J || energija fotonov [[Vidni spekter|vidne svetlobe]]<ref>{{navedi splet|title=BASIC LAB KNOWLEDGE AND SKILLS|url=http://www.sci.sdsu.edu/classes/chemistry/chem467l/mardahl/basic.html|quote=Visible wavelengths are roughly from 390 nm to 780 nm|accessdate=5 November 2011|archive-date=2013-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20130515121940/http://www.sci.sdsu.edu/classes/chemistry/chem467l/mardahl/basic.html|url-status=dead}}</ref><ref>Calculated: E = h * c / lambda. E_780_nm = 6.6e-34 kg-m^2/s * 3e8 m/s / (780e-9 m) = 2.5e-19 J. E_390 _nm = 6.6e-34 kg-m^2/s * 3e8 m/s / (390e-9 m) = 5.1e-19 J</ref> |- |3–14×10⁻¹⁹ J | energija [[Kovalentna vez|kovalentne vezi]] (2–9 [[Elektronvolt|eV]])<ref name="ucla_chem125" /><ref>Calculated: 50 kcal/mol * 4.184 J/calorie / 6.0e22e23 molecules/mol = 3.47e-19 J. (3.47e-19 J / 1.60e-19 eV/J = 2.2 eV.) and 200 kcal/mol * 4.184 J/calorie / 6.0e22e23 molecules/mol = 1.389e-18 J. (7.64e-19 J / 1.60e-19 eV/J = 8.68 eV.)</ref> |- | 5–200×10⁻¹⁹ J | energija fotonov [[Ultravijolično valovanje|ultravijolične]] svetlobe<ref name="NASA_spectrum" /> |- |10⁻¹⁸ || [[Ato|ato-]] (aJ) || &nbsp; || &nbsp; |- | 10⁻¹⁷ | &nbsp; | 2-2000×10⁻¹⁷ J | energija fotonov [[Rentgenski žarki|rentgenskih žarkov]]<ref name="NASA_spectrum">{{navedi splet|title=Wavelength, Frequency, and Energy|url=https://imagine.gsfc.nasa.gov/science/toolbox/spectrum_chart.html|work=Imagine the Universe|publisher=NASA|accessdate=15 November 2011|date=|website=|last=|first=|archive-date=2016-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20161213025940/http://imagine.gsfc.nasa.gov/science/toolbox/spectrum_chart.html|url-status=dead}}</ref> |- | 10⁻¹⁶ || &nbsp; || &nbsp; || &nbsp; |- | 10⁻¹⁵ || [[Femto|Femto-]] (fJ) || &nbsp; || &nbsp; |- | rowspan="2" |10⁻¹⁴ | rowspan="2" |&nbsp; | > 2×10⁻¹⁴ J | energija fotonov [[Žarek gama|gama žarkov]]<ref name="NASA_spectrum" /> |- |8.2×10⁻¹⁴ J || masa/energija elektrona (rest mass-energy) v mirovanju <ref>{{navedi splet|title=electron mass energy equivalent|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Value?mec2|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- |10⁻¹² || [[Piko|Piko-]] (pJ) || 2.3×10⁻¹² J || kinetična energija [[Nevtrino|nevtrina]] proizvedenega v D-T [[Jedrsko zlivanje|fuziji]]; uporabna za zagon [[Jedrska cepitev|fisije]] (14.1 [[Elektronvolt|MeV]])<ref>{{navedi splet|last=Muller|first=Richard A.|title=The Sun, Hydrogen Bombs, and the physics of fusion|url=http://muller.lbl.gov/teaching/physics10/old%20physics%2010/chapters%20%28old%29/7-fusion.htm|accessdate=5 November 2011|year=2002|quote=The neutron comes out with high energy of 14.1 MeV}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Conversion from eV to J|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Convert?exp=7&num=1.41&From=ev&To=j&Action=Convert+value+and+show+factor|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- | rowspan="1" |10⁻¹¹ | rowspan="1" |&nbsp; |3.4×10⁻¹¹ J || povprečna celotna energija [[Jedrska cepitev|jedrske fisije]] enega U-235 atoma (215 [[Elektronvolt|MeV]])<ref name="Energy From Uranium Fission">{{navedi splet|title=Energy From Uranium Fission|url=http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/nucene/u235chn.html#c3|work=HyperPhysics|accessdate=8 November 2011}}</ref><ref name="Conversion from eV to J">{{navedi splet|title=Conversion from eV to J|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Convert?exp=8&num=2.15&From=ev&To=j&Action=Convert+value+and+show+factor|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- | rowspan="5" |10⁻¹⁰ | rowspan="5" |&nbsp; |1.5030×10⁻¹⁰ J || masa/energija (rest mass-energy) [[Proton|protona]] v mirovanju <ref>{{navedi splet|title=proton mass energy equivalent|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Value?mpc2|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- |1.505×10⁻¹⁰ J || masa/energija (rest mass-energy) [[Nevtron|nevtrona]] v mirovanju<ref>{{navedi splet|title=neutron mass energy equivalent|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Value?mnc2|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- |1.6×10⁻¹⁰ J || 1 [[gigaelektronvolt]] (GeV)<ref>{{navedi splet|title=Conversion from eV to J|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Convert?exp=9&num=1&From=ev&To=j&Action=Convert+value+and+show+factor|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- |3.0×10⁻¹⁰ J || masa/energija (rest mass-energy) [[Devteron|devterona]] v mirovanju<ref>{{navedi splet|title=deuteron mass energy equivalent|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Value?mdc2|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- |6.0×10⁻¹⁰ J || masa/energija (rest mass-energy) [[Delec alfa|alfa delca]] v mirovanju<ref>{{navedi splet|title=alpha particle mass energy equivalent|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Value?malc2|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- | rowspan="2" |10⁻⁹ | rowspan="2" | [[Nano|nano-]] (nJ) | 1.6×10⁻⁹ J || 10 GeV<ref>{{navedi splet|title=Conversion from eV to J|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Convert?exp=10&num=1&From=ev&To=j&Action=Convert+value+and+show+factor|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- | 8×10⁻⁹ J || začetna operativna energija za [[CERN]] [[Large Electron Positron Collider]] leta 1989 (50 [[Gigaelektronvolt|GeV]])<ref>{{navedi splet|last=Myers|first=Stephen|title=The LEP Collider|url=http://sl-div.web.cern.ch/sl-div/history/lep_doc.html|publisher=CERN|accessdate=14 November 2011|quote=the LEP machine energy is about 50 GeV per beam|archive-date=2014-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20140618030149/https://sl-div.web.cern.ch/sl-div/history/lep_doc.html|url-status=dead}}</ref><ref>Calculated: 50e9 eV * 1.6e-19 J/eV = 8e-9 J</ref> |- | rowspan="5" |10⁻⁸ | rowspan="5" |&nbsp; | 1.3×10⁻⁸ J || masa/energija (mass-energy) [[Bozoni W in Z|W bozona]] (80.4 [[Gigaelektronvolt|GeV]])<ref>{{navedi splet|title=W|url=http://pdglive.lbl.gov/Rsummary.brl?nodein=S043|work=PDG Live|publisher=Particle Data Group|accessdate=4 November 2011|archive-date=2012-07-17|archive-url=https://archive.today/20120717002128/http://pdglive.lbl.gov/Rsummary.brl?nodein=S043|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Conversion from eV to J|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Convert?exp=9&num=80.4&From=ev&To=j&Action=Convert+value+and+show+factor&Action=Convert+value+and+show+factor|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- | 1.5×10⁻⁸ J || masa/energija (mass-energy) [[Bozoni W in Z|Z bozona]] (91.2 [[Gigaelektronvolt|GeV]])<ref name="Amsler2008">{{cite doi|10.1016/j.physletb.2008.07.018 }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Conversion from eV to J|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Convert?exp=9&num=91.2&From=ev&To=j&Action=Convert+value+and+show+factor|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- | 1.6×10⁻⁸ J || 100 GeV<ref>{{navedi splet|title=Conversion from eV to J|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Convert?exp=11&num=1&From=ev&To=j&Action=Convert+value+and+show+factor|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- | 2×10⁻⁸ J || masa/energija (mass-energy) [[Higgsov bozon|Higgsovega bozona]] (125-127 [[Gigaelektronvolt|GeV]])<ref>{{navedi splet|title=New results indicate that new particle is a Higgs boson|url=http://home.web.cern.ch/about/updates/2013/03/new-results-indicate-new-particle-higgs-boson|publisher=CERN|accessdate=9 June 2013|archive-date=2015-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20151020000722/http://home.web.cern.ch/about/updates/2013/03/new-results-indicate-new-particle-higgs-boson|url-status=dead}}</ref> |- | 6.4×10⁻⁸ J || operativna energija protona aceleratorja [[CERN]] [[Super Proton Synchrotron]] leta 1976<ref>{{navedi splet|last=Adams|first=John|title=400 GeV Proton Synchrotron|url=http://sl-div.web.cern.ch/sl-div/history/sps_doc.html|work=Excertp from the CERN Annual Report 1976|publisher=CERN|accessdate=14 November 2011|quote=A circulating proton beam of 400 GeV energy was first achieved in the SPS on 17 June 1976|archive-date=2011-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20111026162037/http://sl-div.web.cern.ch/sl-div/history/sps_doc.html|url-status=dead}}</ref><ref>Calculated: 400e9 eV * 1.6e-19 J/eV = 6.4e-8 J</ref> |- | rowspan="3" |10⁻⁷ | rowspan="3" |&nbsp; | 1×10⁻⁷ J || ≡ 1 [[erg]]<ref name="NIST_SI_units" /> |- | 1.6×10⁻⁷ J || 1 TeV ([[Elektronvolt|teraelektronvolt]]) |- | 5.6×10⁻⁷ J || energija protona [[CERN]] [[Veliki hadronski trkalnik|Large Hadron Collider]] leta 2011 (3.5 [[Elektronvolt|TeV]])<ref>{{navedi splet|title=LHC will run at 7 TeV in 2012|url=http://physicsworld.com/cws/article/news/44982|publisher=Physics World|accessdate=12 November 2011|quote=3.5 TeV per proton beam|archive-date=2011-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20111113205206/http://physicsworld.com/cws/article/news/44982|url-status=dead}}</ref><ref>Calculated: 3.5e12 eV per beam * 1.6e-19 J/eV = 5.6e-7 J</ref> |- |10⁻⁶ || [[Mikro|mikro-]] (µJ) || &nbsp; || &nbsp; |- | 10⁻³ || [[Mili|mili-]] (mJ) || &nbsp; || &nbsp; |- | 10⁻² || [[Centi|centi-]] (cJ) || &nbsp; || &nbsp; |- | rowspan="1" |10⁻¹ | rowspan="1" | [[Deci|deci-]] (dJ) | 1.1×10⁻¹ J || energija padajočega 50 centovega kovanca ameriškega dolarja z višine 1 meter<ref>{{navedi splet |url=http://www.usmint.gov/about_the_mint/?action=coin_specifications |title=Coin specifications |publisher=United States Mint |accessdate=2 November 2011 |quote=11.340 g |archive-date=2015-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150218061037/http://www.usmint.gov/about_the_mint/?action=coin_specifications |url-status=dead }}</ref><ref>Calculated: m*g*h = 11.34e-3 kg * 9.8 m/s^2 * 1 m = 1.1e-1 J</ref> |- | rowspan="6" |10⁰ | rowspan="6" |J | 1 J || kinetična energija majhnega jabolka (~100 gramov)<ref>{{navedi splet |url= http://www.nal.usda.gov/fnic/foodcomp/search/ |title= Apples, raw, with skin (NDB No. 09003) |work= USDA Nutrient Database |publisher= USDA |accessdate= 8 December 2011 |archive-date= 2015-03-03 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150303184216/http://www.nal.usda.gov/fnic/foodcomp/search/ |url-status= dead }}</ref>, ki na Zemlji pade z višine 1 metra<ref>Calculated: m*g*h = 1e-1 kg * 9.8 m/s^2 * 1 m = 1 J</ref> |- | 1 J || potrebna energija za segrevanje 1 grama suhega, hladnega zraka za 1 [[Stopinja Celzija|stopinjo Celzija]]<ref>{{navedi splet|title=Specific Heat of Dry Air|url=http://www.engineeringtoolbox.com/air-specific-heat-capacity-d_705.html|publisher=Engineering Toolbox|accessdate=2 November 2011}}</ref> |- | 1.4 J || ≈ 1 ft•lbf (čevelj-funt-sila) |- | 4.184 J || ≡ 1 [[kalorija]] |- | 4.1868 J || ≡ 1 International (Para) kalorija<ref>{{navedi splet|title=Footnotes|url=http://physics.nist.gov/Pubs/SP811/footnotes.html#f09|work=NIST Guide to the SI|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- | 8 J || [[Greisen-Zatsepin-Kuzmin]] limit, teoretični zgornji limit energije kozmičnega žarka iz oddaljenega izvora<ref>{{navedi splet|title=Physical Motivations|url=http://www.dfg.unito.it/euso/physical-motivation.html|work=ULTRA Home Page (EUSO project)|publisher=Dipartimento di Fisica di Torino|accessdate=12 November 2011|archive-date=2012-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20120209054727/http://www.dfg.unito.it/euso/physical-motivation.html|url-status=dead}}</ref><ref>Calculated: 5e19 eV * 1.6e-19 J/ev = 8 J</ref> |- | rowspan="1" |10¹ | rowspan="1" | [[Deka|deka-]] (daJ) | 5×10¹ J || Najbolj energetični [[kozmični žarek]] kdajkoli detektiran, leta 1991<ref>{{navedi splet|title=The Fly's Eye (1981–1993)|url=http://www.cosmic-ray.org/reading/flyseye.html#SEC10|publisher=HiRes|accessdate=14 November 2011|archive-date=2009-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20090815102123/http://www.cosmic-ray.org/reading/flyseye.html#SEC10|url-status=dead}}</ref> |- | rowspan="9" |10² | rowspan="9" | [[Hekto|hekto-]] (hJ) | 1×10² J || energija [[Kondenzator|kondenzatorja]] bliskavice žepnega fotoaparata {{nowrap|(100–400 µF}} pri {{nowrap|330 V)}}<ref>{{navedi splet|title=Notes on the Troubleshooting and Repair of Electronic Flash Units and Strobe Lights and Design Guidelines, Useful Circuits, and Schematics|url=http://www.repairfaq.org/sam/strbfaq.htm|accessdate=8 December 2011|quote=The energy storage capacitor for pocket cameras is typically 100 to 400 uF at 330 V (charged to 300 V) with a typical flash energy of 10 W-s.}}</ref><ref name="ev_pwrsh">{{navedi splet|title=Teardown: Digital Camera Canon PowerShot &#124;|url=http://electroelvis.com/2012/09/02/teardown-digital-camera-canon-powershot/|date=2012-09-02|accessdate=6 June 2013|publisher=electroelvis.com|archive-date=2013-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20130801014811/http://electroelvis.com/2012/09/02/teardown-digital-camera-canon-powershot/|url-status=dead}}</ref> |- |3×10² J || energija smrtne doze [[Rentgenski žarki|rentgenskih žarkov]]<ref>{{navedi splet|title=Ionizing Radiation|url=http://chemed.chem.purdue.edu/genchem/topicreview/bp/ch23/radiation.php|work=General Chemistry Topic Review: Nuclear Chemistry|publisher=Bodner Research Web|accessdate=5 November 2011|archive-date=2012-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20120109191204/http://chemed.chem.purdue.edu/genchem/topicreview/bp/ch23/radiation.php|url-status=dead}}</ref> |- |3×10² J || kinetčina energija povprečnega človeka, ki skoči kolikor more<ref>{{navedi splet|title=Vertical Jump Test|url=http://www.topendsports.com/testing/tests/vertjump.htm|publisher=Topend Sports|accessdate=12 December 2011|quote=41–50 cm (males) 31–40 cm (females)}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Mass of an Adult|url=http://hypertextbook.com/facts/2003/AlexSchlessingerman.shtml|work=The Physics Factbook|accessdate=13 December 2011|quote=70 kg}}</ref><ref>Kinetic energy at start of jump = potential energy at high point of jump. Using a mass of 70 kg and a high point of 40&nbsp;cm => energy = m*g*h = 70&nbsp;kg * 9.8 m/s^2 * 40e-2 m = 274 J</ref> |- |3.3×10² J ||[[entalpija]] taljenja 1 g ledu<ref>{{navedi splet|title=Latent Heat of Melting of some common Materials|url=http://www.engineeringtoolbox.com/latent-heat-melting-solids-d_96.html|publisher=Engineering Toolbox|accessdate=10 June 2013|quote=334 kJ/kg}}</ref> |- |> 3.6×10² J || kinetična energija kopja (800 g) s hitrostjo 30 m/s<ref>{{navedi splet|last=Young|first=Michael|title=Developing Event Specific Strength for the Javelin Throw|url=http://www.indianathrower.com/documents/javelinthrowbiomechanics.pdf|accessdate=13 December 2011|quote=For elite athletes, the velocity of a javelin release has been measured in excess of 30m/s|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110813094040/http://www.indianathrower.com/documents/javelinthrowbiomechanics.pdf|archivedate=2011-08-13|url-status=live}}</ref><ref>Calculated: 1/2 * 0.8 kg * (30 m/s)^2 = 360 J</ref> |- |5–20×10² J || energija bliskavice fotoaprata v fotografskem studiju<ref>{{navedi splet|last=Greenspun|first=Philip|title=Studio Photography|url=http://photo.net/learn/studio/primer|accessdate=13 December 2011|quote=Most serious studio photographers start with about 2000 watts-seconds}}</ref> |- |6.0×10² J || kinetična energija diska (2 kg) <ref>{{navedi splet|title=Discus Throw – Introduction|url=http://www.iaaf.org/community/athletics/trackfield/newsid=9437.html|publisher=IAAF|accessdate=12 December 2011}}</ref> s hitrostjo 24,4 m/s |- |6×10² J || energija 10 W svetilke v eni minuti |- |7.5×10² J || energija ene [[Konjska moč|konjske sile]] v eni sekundi |- | rowspan="8" |10³ | rowspan="8" | [[Kilo|kilo-]] (kJ) |1.1×10³ J || ≈ 1 (British thermal unit) (BTU), odvisno od temperature<ref name="NIST_SI_units">{{navedi splet|title=Appendix B8—Factors for Units Listed Alphabetically|url=http://physics.nist.gov/Pubs/SP811/appenB8.html|work=NIST Guide for the Use of the International System of Units (SI)|publisher=NIST|quote=1.355818|accessdate=4.11.2011}}</ref> |- |1.4×10³ J || celotna energija sončnega sevavanja na en kvadratni meter v eni sekundi |- |1.8×10³ J || kinetična energija krogle puške M16 (5.56x45mm NATO, 4,1 g pri hitrosti 930 m/s) <!-- Don't need so many of these bullet entries: |- |~1.4×10³ J || kinetična energija krogle [[5,45x39mm]] puške [[AK-74]] 3.6 g pri 880 m/s> |- |1.7×10³ J || kinetična energija krogle 3,56 g [[.223 Remington]] |- |3.3×10³ J || kinetična energija krogle 9,33 g [[7.62×51mm NATO]] --> |- |2.3×10³ J || [[entalpija]] za uparjenje 1 g vode v paro |- |3.6×10³ J || ≡ 1 W•h<ref name="NIST_SI_units" /> |- |4.2×10³ J || sproščena energija pri eksploziji 1 grama [[Trinitrotoluen|TNT]] |- |4.2×10³ J || ≈ 1 Kilokalorija (pri hrani) |- |9×10³ J || energija ene alkalne AA baterije |- | rowspan="4" |10⁴ | rowspan="4" | &nbsp; | 1.7×10⁴ J || sproščena energija pri metabolizmu 1 grama karbohidratov <ref>{{navedi splet|title=Energy Density of Carbohydrates|url=http://hypertextbook.com/facts/2007/AnuragPanda.shtml|work=The Physics Factbook|accessdate=5 November 2011}}</ref> ali proteinov<ref>{{navedi splet|title=Energy Density of Protein|url=http://hypertextbook.com/facts/2003/DavidDukhan.shtml|work=The Physics Factbook|accessdate=5 November 2011}}</ref> |- | 3.8×10⁴ J || sproščena energija pri metabolizmu 1 grama maščobe <ref>{{navedi splet|title=Energy Density of Fats|url=http://hypertextbook.com/facts/2004/PingZhang.shtml|work=The Physics Factbook|accessdate=5 November 2011}}</ref> |- | 4–5×10⁴ J || sproščena energija pri zgorevanju 1 grama bencina<ref name="gascomb">{{navedi splet|title=Energy Density of Gasoline|url=http://hypertextbook.com/facts/2003/ArthurGolnik.shtml|work=The Physics Factbook|accessdate=5 November 2011}}</ref> |- | 5×10⁴ J || kinetična energija 1 grama snovi hitrosti 10 km/s<ref>Calculated: E = 1/2 m*v^2 = 1/2 * (1e-3 kg) * (1e4 m/s)^2 = 5e4 J.</ref> |- |10⁵ |&nbsp; | 5×10⁵ J | kinetična energija 1 grama meteorja pri trku z Zemljo |- | rowspan="2" |10⁶ | rowspan="2" | [[Mega|mega-]] (MJ) |1×10⁶ J || kinetična energija 2 tonskega avtomobila hitrosti 32 m/s |- |3.6×10⁶ J || = 1 kWh kilovatna ura elektrike |- | rowspan="5" |10⁷ | rowspan="5" |&nbsp; | 1.1×10⁷ J || predlagana [[kalorična vrednost]] hrane za srednje aktivnega moškega (2600 Kcal)<ref name="nih_balance">{{navedi splet|title=How to Balance the Food You Eat and Your Physical Activity and Prevent Obesity|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/public/heart/obesity/wecan/healthy-weight-basics/balance.htm|work=Healthy Weight Basics|publisher=National Heart Lung and Blood Institutde|accessdate=14 November 2011}}</ref><ref>Calculated: 2600 food calories = 2.6e6 cal * 4.184 J/cal = 1.1e7 J</ref> |- | 3.7×10⁷ J | $1 dolar elektrike pri ceni $0.10/[[kWh]] <ref>{{navedi splet|title=Table 3.3 Consumer Price Estimates for Energy by Source, 1970–2009|url=http://www.eia.gov/totalenergy/data/annual/showtext.cfm?t=ptb0303|work=Annual Energy Review|publisher=US Energy Information Administration|accessdate=17 December 2011|date=19 October 2011|quote=$28.90 per million BTU}}</ref><ref>Calculated J per dollar: 1 million BTU/$28.90 = 1e6 BTU / 28.90 dollars * 1.055e3 J/BTU = 3.65e7 J/dollar</ref><ref>Calculated cost per kWh: 1 kWh * 3.60e6 J/kWh / 3.65e7 J/dollar = 0.0986 dollar/kWh</ref> |- | 4×10⁷ J | sproščena energija pri zgorevanje 1 m³ [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]]<ref>{{navedi splet|title=Energy in a Cubic Meter of Natural Gas|url=http://hypertextbook.com/facts/2002/JanyTran.shtml|work=The Physics Factbook|accessdate=15 December 2011}}</ref> |- | 4.2×10⁷ J | kalorična vrednost hrane plavalca [[Michael Phelps]]a v enem dnevu med treningom<ref>{{navedi splet|title=The Olympic Diet of Michael Phelps|url=http://www.webmd.com/diet/news/20080813/the-olympic-diet-of-michael-phelps|work=WebMD|accessdate=28 December 2011}}</ref> |- | 6.3×10⁷ J | teoretično najmanjša energija potrebna za pospešek 1 kg snovi do izhodne hitrosti (brez upoštavanja zračnega upora)<ref>{{navedi splet|last=Cline|first=James E. D.|title=Energy to Space|url=http://home.earthlink.net/~jedcline/ets.html|accessdate=13 November 2011|quote=6.27E7 Joules / Kg}}</ref> |- | rowspan="4" |10⁸ | rowspan="4" | &nbsp; | 1×10⁸ J || kinetična energija 55 tonskega letala pri pristajalni hitrosti (59 m/s ali 115 vozlov) |- |1.1×10⁸ J || ≈ 1 [[therm]], |- |1.1×10⁸ J || ≈ 1 poraba energije kolesarja na [[Tour de France]] |- |7.3×10⁸ J || ≈ sproščena energija pri zgorevanju 16 kg nafte |- | rowspan="7" |10⁹ | rowspan="7" | [[Giga|giga-]] (GJ) | 1 .. 10×10⁹ J || povprečna sproščena energija pri udarcu [[Strela|strele]] |- |1.4x10⁹ J || teoretično najmanjša energija za staljenje tone jekla (380 [[KWh|kW•h]])<ref>{{navedi splet|title=ITP Metal Casting: Melting Efficiency Improvement |url=http://www1.eere.energy.gov/industry/metalcasting/pdfs/umr22_fs.pdf|work=ITP Metal Casting|publisher=U.S. Department of Energy|accessdate=14 November 2011|format=PDF|quote=377 kWh/mt}}</ref><ref>Calculated: 380 kW-h * 3.6e6 J/kW-h = 1.37e9 J</ref> |- | 2.0x10⁹ J || energija v 61 litrskem tanku bencina |- |2.0×10⁹ J || [[Planckova energija]] |- |3.3×10⁹ J || povprečna porabljena energija za bitje srca v 80-ih letih življenja |- |4.5×10⁹ J || povprečna poraba električne energije hladilnika v enem letu<ref>{{navedi splet|title=U.S. Household Electricity Uses: A/C, Heating, Appliances|url=http://www.eia.gov/emeu/reps/enduse/er01_us.html|work=U.S. HOUSEHOLD ELECTRICITY REPORT|publisher=EIA|accessdate=13 December 2011|quote=For refrigerators in 2001, the average UEC was 1,239 kWh}}</ref><ref>Calculated: 1239 kWh * 3.6e6 J/kWh = 4.5e9 J</ref> |- |6.1×10⁹ J || ≈ energija enega sodčka nafte |- | rowspan="6" |10¹⁰ | rowspan="6" | &nbsp; |2.3×10¹⁰ J || kinetična energija [[Airbus A380]]a pri potovalni hitrosti |- |4.2×10¹⁰ J || ≈ energija ene tone nafte |- |5×10¹⁰ J || energija bombe [[Massive Ordnance Air Blast]] druga najmočnejša nejedrska bomba<ref>{{navedi splet|title=Top 10 Biggest Explosions|url=http://listverse.com/2011/11/28/top-10-biggest-explosions/|publisher=Listverse|accessdate=10 December 2011|quote=a yield of 11 tons of TNT}}</ref><ref>Calculated: 11 tons of TNT-equivalent * 4.184e9 J/ton of TNT-equivalent = 4.6e10 J</ref> |- |7.3×10¹⁰ J || porabljena energija povprečnega ameriškega avtomobila v enem letu<ref>{{navedi splet|title=Emission Facts: Average Annual Emissions and Fuel Consumption for Passenger Cars and Light Trucks |url=http://www.epa.gov/otaq/consumer/f00013.htm|publisher=EPA|accessdate=12 December 2011|quote="581 gallons of gasoline"}}</ref><ref>{{navedi splet|title=200 Mile-Per-Gallon Cars?|url=http://www.uwgb.edu/dutchs/pseudosc/200mpgcar.htm|accessdate=12 December 2011|quote=a gallon of gas ... 125 million joules of energy|archive-date=2011-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20111219011152/http://www.uwgb.edu/dutchs/pseudosc/200mpgcar.htm|url-status=dead}}</ref><ref>Calculated: 581 gallons * 125e6 J/gal = 7.26e10 J</ref> |- |8.6×10¹⁰ J || ≈ 1 MW•d ([[megavat]]-dan)<ref>Calculated: 1e6 Watts * 86400 seconds/day = 8.6e10 J</ref> |- |8.8×10¹⁰ J || sproščena energija pri cepitvi enega kilograma urana-235<ref name="Energy From Uranium Fission" /><ref name="Conversion from eV to J" /><ref>Calculated: 3.44e-10 J/U-235-fission * 1e-3 kg / (235 amu per U-235-fission * 1.66e-27 amu/kg) = 8.82e-10 J</ref> |- | rowspan="4" |10¹² | rowspan="4" | [[Tera|tera-]] (TJ) |3.4×10¹² J | energija goriva v letalu [[Airbus A330]]-300 (97.530 litrov)<ref>{{navedi splet|title=A330-300 Dimensions & key data|url=http://www.airbus.com/aircraftfamilies/passengeraircraft/a330family/a330-300/specifications/|publisher=Airbus|accessdate=12 December 2011|quote=97530 litres|archive-date=2013-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20130116222250/http://www.airbus.com/aircraftfamilies/passengeraircraft/a330family/a330-300/specifications/|url-status=dead}}</ref><ref>Calculated: 97530 liters * 0.804&nbsp;kg/L * 43.15&nbsp;MJ/kg = 3.38e12 J</ref> |- |3.6×10¹² J | 1 GW•h ([[gigavat]]-ura)<ref>Calculated: 1e9 Watts * 3600 seconds/hour</ref> |- |4×10¹² J | električna energija iz enega gorivnega elementa 20-kg [[CANDU]] <!-- |- |3.7×10¹² J | orbitalna kinetična energija vesoljske postaje [[Mir]] --> |- |6.4×10¹² J || energija goriva v letalu [[Boeing 747]]-100B (183.380 litrov)<ref>{{navedi splet|title=747 Classics Technical Specs|url=http://www.boeing.com/commercial/747family/pf/pf_classics.html|publisher=Boeing|accessdate=12 December 2011|quote=183,380 L}}</ref><ref>Calculated: 183380 liters * 0.804&nbsp;kg/L * 43.15&nbsp;MJ/kg = 6.36e12 J</ref> |- | rowspan="4" |10¹³ | rowspan="4" | &nbsp; |1.1×10¹³ J || energija goriva v letalu [[Airbus A380]] (320.000 litrov)<ref>{{navedi splet|title=A380-800 Dimensions & key data|url=http://www.airbus.com/aircraftfamilies/passengeraircraft/a380family/a380-800/specifications/|publisher=Airbus|accessdate=12 December 2011|quote=320,000 L|archive-date=2012-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20120708071501/http://www.airbus.com/aircraftfamilies/passengeraircraft/a380family/a380-800/specifications/|url-status=dead}}</ref><ref>Calculated: 320,000 l * 0.804 kg/L * 43.15 &nbsp;MJ/kg = 11.1e12 J</ref> |- |1.2×10¹³ J || orbitalna kinetična energija [[Mednarodna vesoljska postaja|mednarodne vesoljske postaje]] (417 ton)<ref>{{navedi splet |url=http://www.nasa.gov/mission_pages/station/structure/isstodate.html |title=International Space Station: The ISS to Date |publisher=NASA |accessdate=23 August 2011 |archive-date=2015-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150611163133/http://www.nasa.gov/mission_pages/station/structure/isstodate.html |url-status=dead }}</ref> s hitrostjo 7.7&nbsp;km/s<ref>{{navedi splet|title=The wizards of orbits|url=http://www.esa.int/esaCP/ESA104MBAMC_FeatureWeek_0.html|publisher=European Space Agency|accessdate=10 December 2011|quote=The International Space Station, for example, flies at 7.7&nbsp;km/s in one of the lowest practicable orbits}}</ref><ref>Calculated: E = 1/2 m.v² = 1/2 * 417000 kg * (7700m/s)² = 1.2e13 J</ref> |- |8.8×10¹³ J || energija atomske bombe [[Debeluh (bomba)|Debeluh]] (21 [[Kilotona|kiloton]])<ref>{{navedi splet|title=What was the yield of the Hiroshima bomb?|url=http://www.warbirdforum.com/hiroshim.htm|publisher=Warbird's Forum|quote=21 kt|accessdate=4 November 2011}}</ref><ref>Calculated: 21 kt = 21e9 grams of TNT-equivalent * 4.2e3 J/gram TNT-equivalent = 8.8e13 J</ref> |- |9.0×10¹³ J || teoretična totalna energija 1 grama [[Snov|snovi]]<ref>{{navedi splet|title=Conversion from kg to J|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Convert?exp=-3&num=1&From=kg&To=j&Action=Convert+value+and+show+factor|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- |10¹⁴ || &nbsp; || 6×10¹⁴ J || sproščena energija [[Tropski ciklon|orkana]] v eni sekundi<ref name="noaa">{{navedi splet|title=How much energy does a hurricane release?|url=http://www.aoml.noaa.gov/hrd/tcfaq/D7.html|work=FAQ : HURRICANES, TYPHOONS, AND TROPICAL CYCLONES|publisher=NOAA|accessdate=12 November 2011}}</ref> |- | rowspan="2" | 10¹⁵ | rowspan="2" | [[Peta (predpona)|peta-]] (PJ) |> 10¹⁵ J || sproščena energija v hudi nevihit<ref>{{navedi splet|title=The Gathering Storms|url=http://www.cosmosmagazine.com/node/3302/full|publisher=COSMOS|accessdate=10 December 2011}}</ref> |- |4.2×10¹⁵ J || sproščena energija pri 1 Megatoni [[Trinitrotoluen|TNT]]<ref>Calculated: 4.2e9 J/ton of TNT-equivalent * 1e6 tons/megaton = 4.2e15 J/megaton of TNT-equivalent</ref> |- | rowspan="2" |10¹⁶ | rowspan="2" |&nbsp; | 1.1×10¹⁶ J || letna poraba električne energije v [[Mongolija|Mongoliji]] |- | 9.0×10¹⁶ J || masa/energija 1 kg materija ([[Antimaterija|antimaterije]])<ref>Calculated: E = mc^2 = 1 kg * (2.998e8 m/s)^2 = 8.99e16 J</ref> |- | rowspan="4" |10¹⁷ | rowspan="4" |&nbsp; |1.7×10¹⁷ J || celotna energija sončnega sevanja ki doseže zemljo vsako sekundo |- |2.1×10¹⁷ J || energija največje testirane atomske bombe - [[Carska bomba|Car bomba]] 50 Megaton<ref>{{navedi splet|title=The Soviet Weapons Program – The Tsar Bomba|url=http://www.nuclearweaponarchive.org/Russia/TsarBomba.html|publisher=The Nuclear Weapon Archive|accessdate=4 November 2011}}</ref><ref>Calculated: 50e6 tons TNT-equivalent * 4.2e9 J/ton TNT-equivalent = 2.1e17 J</ref> |- |4.2×10¹⁷ J || letna poraba električne energije na [[Norveška|Norveškem]]<ref name="CIA_electricity_consumption">{{navedi splet|title=Country Comparison :: Electricity – consumption|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2042rank.html|work=The World Factbook|publisher=CIA|accessdate=11 December 2011|archive-date=2012-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20120128032332/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2042rank.html|url-status=dead}}</ref><ref>Izračunano: 115.6e9 kWh * 3,60e6 J/kWh = 4,16e17 J</ref> |- |8×10¹⁷ J || sproščena energija 1883 erupcije vulkana [[Krakatav|Krakatoa]] |- | rowspan="1" | 10¹⁸ | rowspan="1" | [[Eksa|eksa-]] (EJ) |1.4×10¹⁸ J || |- | rowspan="2" |10¹⁹ | rowspan="2" |&nbsp; |1.4×10¹⁹J || letna proizvodnja elektrike v ZDA leta 2009 |- |6.4×10¹⁹ J || letna poraba električne energije v svetu <!-- |- |6.7×10¹⁹ J || celotna energija potres 2010 v Ćilu --> |- | rowspan="2" | 10²⁰ | rowspan="2" | &nbsp; |5.0x10²⁰ J || celotna poraba vseh virov energije v svetu leta 2010 <ref name="BP_Statistical_Review_2011">{{navedi splet|title=Statistical Review of World Energy 2011|url=http://www.bp.com/assets/bp_internet/globalbp/globalbp_uk_english/reports_and_publications/statistical_energy_review_2011/STAGING/local_assets/pdf/statistical_review_of_world_energy_full_report_2011.pdf|publisher=BP|accessdate=9 December 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110623190235/http://www.bp.com/assets/bp_internet/globalbp/globalbp_uk_english/reports_and_publications/statistical_energy_review_2011/STAGING/local_assets/pdf/statistical_review_of_world_energy_full_report_2011.pdf|archivedate=2011-06-23|url-status=live}}</ref><ref>Calculated: 12002.4e6 tonnes of oil equivalent * 42e9 J/tonne of oil equivalent = 5.0e20 J</ref> |- |8.0×10²⁰ J || ocenjene rezerve [[Uran|urana]] za generiranje elektrike leta 2005<ref name="iaea">[http://www.iaea.org/NewsCenter/News/2006/uranium_resources.html Global Uranium Resource]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.eia.doe.gov/pub/international/iealf/table63.xls |title=U.S. Energy Information Administration, International Energy Generation |accessdate=2014-01-25 |archive-date=2000-08-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20000817093423/http://www.eia.doe.gov/pub/international/iealf/table63.xls |url-status=live }}</ref><ref>[http://www.eia.doe.gov/oiaf/ieo/electricity.html U.S. EIA International Energy Outlook 2007.]</ref><ref>Final number is computed. Energy Outlook 2007 shows 15.9% of world energy is nuclear. IAEA estimates conventional uranium stock, at today's prices is sufficient for 85 years. Convert billion kilowatt-hours to joules then: 6.25×10¹⁹×0.159×85&nbsp;= 8.01×10²⁰.</ref> |- | rowspan="2" | 10²¹ | rowspan="2" | [[Zeta|zeta-]] (ZJ) |6.9×10²¹ J || ocenjena energija rezerv [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]] na svetu leta 2010<ref name="BP_Statistical_Review_2011" /><ref>Calculated: "6608.9 trillion cubic feet" => 6608.9e3 billion cubic feet * 0.025 million tonnes of oil equivalent/billion cubic feet * 1e6 tonnes of oil equivalent/million tonnes of oil equivalent * 42e9 J/tonne of oil equivalent = 6.9e21 J</ref> |- |7.9×10²¹ J || ocenjena energija rezerv [[Nafta|nafte]] na svetu leta 2010<ref name="BP_Statistical_Review_2011" /><ref>Calculated: "188.8 thousand million tonnes" => 188.8e9 tonnes of oil * 42e9 J/tonne of oil = 7.9e21 J</ref> |- | rowspan="5" | 10²² | rowspan="5" | &nbsp; |1.5×10²²J || celotna energija sončnega sevanja na Zemljo v enem dnevu<ref>Calculated: 1.27e14 m^2 * 1370 W/m^2 * 86400 s/day = 1.5e22 J</ref> |- |2.4×10²² J || ocenjena energija rezerv [[Premog|premoga]] na svetu leta 2010<ref name="BP_Statistical_Review_2011" /><ref>Calculated: 860938 million tonnes of coal => 860938e6 tonnes of coal * (1/1.5 tonne of oil equivalent / tonne of coal) * 42e9 J/tonne of oil equivalent = 2.4e22 J</ref> |- |2.9×10²² J || ocenjena potencialna energija pri cepitvi rezerv urana-238 z uporabo hitrih reaktorjev |- |3.9×10²² J || ocenjena energija rezerv vseh [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]] 2010<ref name="BP_Statistical_Review_2011" /><ref>Calculated: natural gas + petroleum + coal = 6.9e21 J + 7.9e21 J + 2.4e22 J = 3.9e22 J</ref> |- |4×10²² J || ocenjena energija [[Potres|potresa]] magnitude 9.1–9.3 leta 2004 v Indiji<ref>{{navedi splet |url=http://neic.usgs.gov/neis/eq_depot/2004/eq_041226/neic_slav_hrv.html |title=USGS, Harvard Moment Tensor Solution |publisher=National Earthquake Information Center, US Geological Survey |date=26 December 2004 |accessdate=9 December 2011 |archive-date=2010-01-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100117084041/http://neic.usgs.gov/neis/eq_depot/2004/eq_041226/neic_slav_hrv.html |url-status=dead }}</ref> |- |10²³ |&nbsp; |2.2×10²³ J || totalna energija pri cepitvi rezerv urana-238 z uporabo hitrih reaktorjev |- | 10²⁴ || [[Jota (predpona)|jota-]] (YJ) || 5.5×10²⁴ J || totalna energija sončnega sevanja, ki zadane Zemljo v enem letu<ref name="sun1">Zemlja ima presek 1,274×10¹⁴ [[kvadratni meter|kvadratnih metrov]] in [[Sončna konstanta]] je 1361 [[vat]]ov na kvadratni meter.</ref><ref>Calculated: 1.27e14 m^2 * 1370 W/m^2 * 86400 s/day = 5.5e24 J</ref> |- |10²⁶ |&nbsp; | 3.8×10²⁶ J || totalne energija oddanegega sončnega sevanja v eni sekundi<ref name="sun2">{{navedi splet|title=Ask Us: Sun: Amount of Energy the Earth Gets from the Sun|url=http://helios.gsfc.nasa.gov/qa_sun.html#sunenergymass|work=Cosmicopia|publisher=NASA|accessdate=4 November 2011|archive-date=2011-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20111106095009/http://helios.gsfc.nasa.gov/qa_sun.html#sunenergymass|url-status=dead}}</ref> |- | 10²⁸ || &nbsp; || 3.8×10²⁸ J || kinetična energija [[Luna|Lune]] <ref>{{navedi splet | url= http://nssdc.gsfc.nasa.gov/planetary/factsheet/moonfact.html | title= Moon Fact Sheet | publisher= NASA | accessdate= 16 December 2011 | archive-date= 2008-12-16 | archive-url= https://web.archive.org/web/20081216140757/http://nssdc.gsfc.nasa.gov/planetary/factsheet/moonfact.html | url-status= dead }}</ref><ref>Calculated: KE = 1/2 * m * v^2. v = 1.023e3 m/s. m = 7.349e22 kg. KE = 1/2 * (7.349e22 kg) * (1.023e3 m/s)^2 = 3.845e28 J.</ref> |- | 10²⁹ || &nbsp; || 2.1×10²⁹ J || rotacijska energija [[Zemlja|Zemlje]]<ref>{{navedi splet|title=Moment of Inertia—Earth|url=http://scienceworld.wolfram.com/physics/MomentofInertiaEarth.html|work=Eric Weisstein's World of Physics|accessdate=5 November 2011}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Allain|first=Rhett|title=Rotational energy of the Earth as an energy source|url=http://scienceblogs.com/dotphysics/2009/06/rotational-energy-of-the-earth-as-an-energy-source.php|work=.dotphysics|publisher=Science Blogs|accessdate=5 November 2011|quote=the Earth takes 23.9345 hours to rotate|archive-date=2011-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20111117014824/http://scienceblogs.com/dotphysics/2009/06/rotational-energy-of-the-earth-as-an-energy-source.php|url-status=dead}}</ref><ref>Calculated: E_rotational = 1/2 * I * w^2 = 1/2 * (8.0e37 kg m^2) * (2*pi/(23.9345 hour period * 3600 seconds/hour))^2 = 2.1e29 J</ref> |- | 10³¹ || &nbsp; || 3.3×10³¹ J || totalna energija Sonca v enem dnevu<ref name="sun2" /><ref>Calculated: 3.8e26 J/s * 86400 s/day = 3.3e31 J</ref> |- | 10³³ || &nbsp; || 2.7×10³³ J || kinetična energija Zemlje v svoji orbiti <ref>{{Navedi splet |url=http://www.uwgb.edu/DutchS/pseudosc/flipaxis.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2014-01-25 |archive-date=2017-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170822172540/http://www.uwgb.edu/dutchs/pseudosc/flipaxis.htm |url-status=dead }}</ref> |- | 10³⁴ || &nbsp; || 1.2×10³⁴ J || totalna energija Sonca v enem letu<ref name="sun2" /><ref>Calculated: 3.8e26 J/s * 86400 s/day * 365.25 days/year = 1.2e34 J</ref> |- | 10³⁹ || &nbsp; || 6.6×10³⁹ J || teoretična masa/energija Lune |- | 10⁴¹ | &nbsp; | 5.4×10⁴¹ J || teoretična masa/energija Zemlje<ref>{{navedi splet | url=http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=Earth&Display=Facts | title=Earth: Facts & Figures | work=Solar System Exploration | publisher=NASA | accessdate=29 September 2011 | archive-date=2015-11-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20151113022547/http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=Earth | url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Conversion from kg to J|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Convert?exp=24&num=6.0&From=kg&To=j&Action=Convert+value+and+show+factor|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- | rowspan="1" |10⁴⁴ | rowspan="1" | &nbsp; | 1–2×10⁴⁴ J || ocenjena sproščena energija v [[Supernova|supernovi]]<ref>{{cite journal | author1=Khokhlov, A.|author2= Mueller, E.|author3= Hoeflich, P. | title=Light curves of Type IA supernova models with different explosion mechanisms | url=https://archive.org/details/sim_astronomy-and-astrophysics_1993-03_270_1-2/page/223| journal=Astronomy and Astrophysics | year=1993 | volume=270 | issue=1–2 | pages=223–248 | bibcode=1993A&A...270..223K }}</ref> |- | 10⁴⁶ || &nbsp; || 1×10⁴⁶ J || ocenjena sproščena energija v [[Hipernova|hipernovi]]<ref>{{navedi splet|title=A Hypernova: The Super-charged Supernova and its link to Gamma-Ray Bursts|url=http://imagine.gsfc.nasa.gov/docs/science/know_l1/why_hyper.html|work=Imagine the Universe!|publisher=NASA|accessdate=9 December 2011|quote=With a power about 100 times that of the already astonishingly powerful "typical" supernova}}</ref> |- | rowspan="1" | 10⁴⁷ | rowspan="1" | &nbsp; |1.8×10⁴⁷ J || teoretična masa/energija Zemlje Sonca<ref>{{navedi splet |url= http://nssdc.gsfc.nasa.gov/planetary/factsheet/sunfact.html |title= Sun Fact Sheet |publisher= NASA |accessdate= 15 October 2011 |archive-date= 2010-07-15 |archive-url= https://web.archive.org/web/20100715200549/http://nssdc.gsfc.nasa.gov/planetary/factsheet/sunfact.html |url-status= dead }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Conversion from kg to J|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Convert?exp=30&num=2.0&From=kg&To=j&Action=Convert+value+and+show+factor|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- | rowspan="1" |10⁴⁷ | rowspan="1" | &nbsp; |8.8×10⁴⁷ J || [[GRB 080916C]] - najbolj močan zaznan [[Izbruh žarkov gama|izbruh žarkov gamna]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.astronomynow.com/090220fermisrecordbreakinggrb.html|title=Fermi’s record breaking gamma-ray burst|publisher=AstronomyNow|date=20. februar 2009|accessdate=2014-01-25|archive-date=2017-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021094409/http://www.astronomynow.com/090220fermisrecordbreakinggrb.html|url-status=dead}}</ref> |- | 10⁵⁸ || &nbsp; || 4×10⁵⁸ J || vidna masa/energija v naši galaksiji<ref>{{navedi splet |url=http://physics.uoregon.edu/~jimbrau/astr123/Notes/Chapter23.html#mass |title=The Milky Way Galaxy |author=Jim Brau |accessdate=4 November 2011 |archive-date=2013-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130618201430/http://physics.uoregon.edu/~jimbrau/astr123/notes/chapter23.html#mass |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Conversion from kg to J|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Convert?exp=41&num=4&From=kg&To=j&Action=Convert+value+and+show+factor|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- | 10⁵⁹ || &nbsp; || 1×10⁵⁹ J || totalna masa/energija naše galaksije vključno s [[Temna energija|temno energijo]] in [[Temna snov|temno snovjo]].<ref name="Karachentsev2006">Karachentsev, I. D.; Kashibadze, O. G. (2006). [http://adsabs.harvard.edu/cgi-bin/nph-bib_query?bibcode=2006Ap.....49....3K "Masses of the local group and of the M81 group estimated from distortions in the local velocity field"]. ''Astrophysics'' '''49'''(1): 3–18. {{doi|10.1007/s10511-006-0002-6}}.</ref><ref>{{navedi splet|title=Conversion from kg to J|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Convert?exp=42&num=1.2&From=kg&To=j&Action=Convert+value+and+show+factor|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- | 10⁶² || &nbsp; || 1–2×10⁶² J || totalna masa/energija superklustra [[Virgo]] vključno s temno snovjo<ref name="ein07">{{cite journal | author = Einasto, M. | title = The richest superclusters. I. Morphology | journal = Astronomy and Astrophysics | date = December 2007 | volume = 476 | issue = 2 | pages = 697–711 | bibcode = 2007A&A...476..697E | doi = 10.1051/0004-6361:20078037 | display-authors = 1 | last2 = Saar | first2 = E. | last3 = Liivamägi | first3 = L. J. | last4 = Einasto | first4 = J. | last5 = Tago | first5 = E. | last6 = Martínez | first6 = V. J. | last7 = Starck | first7 = J.-L. | last8 = Müller | first8 = V. | last9 = Heinämäki | first9 = P. |arxiv = 0706.1122 }}</ref> |- | 10⁶⁹ || &nbsp; || 4×10⁶⁹ J || ocenjena masa/energija materije v vidnem vesolju<ref>http://imagine.gsfc.nasa.gov/docs/ask_astro/answers/980211b.html</ref> |- |} ==Glej tudi== * [[Razmerje moč/teža]] * [[Razmerje potisk/teža]] * [[Red velikosti]] * [[Specifična poraba goriva]] * [[Kurilna vrednost]] * [[Energetska gostota]] ==Sklici in reference== {{sklici|2}} [[Kategorija:Energija]] ayw4rwcl6d06ddyc9g3q8yya3kw69za 0 369118 6749309 6744651 2026-09-12T02:04:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749309 wikitext text/x-wiki {{Infobox Former Country |native_name = Ērānshahr<ref name="native-name">Book Pahlavi spelling: [[Slika:Eranshahr.svg|60px]]}}</ref> |conventional_long_name = Sasanidsko cesarstvo |common_name = Perzija |continent = Azija |region = Bližnji vzhod |country = [[Iran]] |era = pozna [[antika]] |status = |government_type = fevdalna monarhija<ref>http://books.google.dk/books?id=sP_hVmik-QYC&pg=PA179&dq=encyclopedia+islam+khusraw&hl=da&sa=X&ei=B-LGUsf8DYnR4QT-loGgBg&ved=0CEcQ6AEwAw#v=onepage&q=encyclopedia%20islam%20khusraw&f=false</ref> |year_start = 224 |year_end = 651 |event_start = bitka za Hormozdgān |date_start = 28. april |event1 = bizantinsko–sasanidska vojna (rimsko-perzijska vojna) |date_event1 = 602–628 |event2 = državljanska vojna<ref name="Parvaneh Pourshariati 2008. p. 4">Parvaneh Pourshariati, ''Decline and Fall of the Sasanian Empire: The Sasanian-Parthian Confederacy and the Arab Conquest of Iran'', I.B. Tauris, 2008. (str. 4)</ref> |date_event2 = 628-632 |event3 = muslimanska zasedba Perzije |date_event3 = 633–651 |event_end = padec Sasanidskega imperija |date_end = |p1 = Partsko cesarstvo |flag_p1 = Parthia 001ad.jpg |p2 = Indo-Skiti |flag_p2 = Indo-ScythiansMap.jpg |p3 = Kušansko cesarstvo |flag_p3 = Kushanmap.jpg |p4 = Kraljevina Armenija (antika) |flag_p4 = Maps of the Armenian Empire of Tigranes.gif |p5 = Lahmidi |flag_p5 = LakhmidsVassal.png |s1 = Rašidunski kalifat |flag_s1 = black flag.svg |s2 = Dabujidi |flag_s2 = Tabaristan-EN.svg |s3 = Masmugani iz Damavanda |flag_s3 = |s4 = Bavandska dinastija |flag_s4 = BavandDynastyIranian.png |image_flag = Derafsh Kaviani.png |flag_type = Derafš Kaviani |flag = Derafš Kaviani |image_coat = Senmurv.svg |symbol_type = Simurg |symbol = Simurg |image_map = SassanianEmpireHistoryofIran.png |image_map_caption = Največji obseg Sasanidskega cesarstva pod [[Kozrav II.|Kozravom II.]] |capital = *[[Istahr]] (224–226)<ref>{{navedi splet|url=http://www.iranicaonline.org/articles/ctesiphon |title=CTESIPHON – Encyclopaedia Iranica |publisher=Iranicaonline.org |date= |accessdate=2013-12-16}}</ref> * [[Ktezifon]] (226–637) |common_languages = [[Perzijščina|srednje perzijski]]<ref>''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol.1, Ur. Jamie Stokes. Infobase Publishing, 2009. str. 601.</ref><br />[[Armenščina|srednje armenski]]<ref>{{navedi knjigo|last=Chyet|first=Michael L.|authorlink= |editor1-last=Afsaruddin|editor1-first=Asma|editor2-last=Krotkoff|editor2-first=Georg|editor3-last=Zahniser|editor3-first=A.H. Mathias|editor1-link=|title=Humanism, Culture, and Language in the Near East: Studies in Honor of Georg Krotkoff|url=https://archive.org/details/humanismculturel0000unse|year=1997|publisher=Eisenbrauns|isbn=9781575060200|page=[https://archive.org/details/humanismculturel0000unse/page/284 284]|quote=}}</ref> |religion = [[zoroastrstvo]],<br />(<small>tudi babilonsko mnogoboštvo, [[manihejstvo]], [[hinduizem]], [[budizem]], [[krščanstvo]], [[mandeizem]], [[judaizem]]</small>) |currency = |title_leader = šahinšah |leader1 = [[Ardašir I.]] <small>(prvi)</small> |year_leader1 = 224–241 |leader2 = [[Jazdegerd III.]] <small>(zadnji)</small> |year_leader2 = 632–651 |stat_year1 = 621 |stat_area1 = 6.600.000 |stat_pop1 = |today = {{Collapsible list |titlestyle=font-weight:normal;background:transparent;text-align:left; |title=&nbsp; |{{flag|Abkhazia}}|{{flag|Afganistan}}|{{flag|Armenija}}|{{flag|Azerbajdžan}}|{{flag|Bahrain}}<ref name="Mojtahed-Zadeh">''Security and Territoriality in the Persian Gulf: A Maritime Political Geography'' by Pirouz Mojtahed-Zadeh, page 119</ref>|{{flag|Dagestan}}|{{flag|Egipt}}|{{flag|Gruzija}}|{{flag|Iran}}|{{flag|Irak}}|{{flag|Indija}}|{{flag|Izrael}}|{{flag|Palestina}}|{{flag|Jordanija}}|{{flag|Kazahstan}}|{{flag|Kuvajt}}|{{flag|Kirgizistan}}|{{flag|Libanon}}|{{flag|Libija}}|{{flag|Gorski Karabah}}|{{flag|Oman}}|{{flag|Pakistan}}| |{{flag|Katar}}|{{flag| Saudova Arabija}}|{{flag|Južna Osetija}}|{{flag|Sirija}}|{{flag|Tadžikistan}}|{{flag|Turčija}}|{{flag|Turkmenistan}}|{{flag|UAE}}|{{flag|Uzbekistan}}|{{flag|Jemen}} }} }} {{Iran}} '''Sasanidsko cesarstvo''', uradno '''Cesarstvo Irancev''' ([[Perzijščina|srednjeperzijsko]] 𐭠𐭩𐭥𐭠𐭭𐭱𐭲𐭥𐭩 Ērānshahr),<ref> MacKenzie, D. N. (2005). ''A Concise Pahlavi Dictionary''. London & New York: Routledge Curzon. str. 120. ISBN 978-0-19-713559-4.</ref> za zgodovinarje '''Novoperzijsko cesarstvo''',<ref name="ref10">Fattah, Hala Mundhir (2009). ''A Brief History of Iraq''. Infobase Publishing. str. 49. ISBN 978-0-8160-5767-2.</ref> je bilo zadnje perzijsko cesarstvo pred prihodom [[islam]]a sredi 7. stoletja n. št. Ime je dobilo po [[Sasanidi|Sasanidski dinastiji]], najdlje vladajoči perzijski vladarski hiši,<ref name=ref2>Wiesehofer 1996.</ref><ref>''A Brief History''. Culture of Iran. Arhivirano iz izvirnika 21. novembra 2001. Pridobljeno 11. septembra 2009.</ref> in trajalo več kot štiri stoletja od leta 224 do 651 n. št. Nasledilo je [[Partsko cesarstvo]] in v pozni antiki iz Perzije ponovno naredilo velesilo, enakovredno sosednjemu rivalskemu [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu]]-[[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskemu cesarstvu]].<ref name=ref12>Shapur Shahbazi 2005.</ref><ref name="ref13">Norman A. Stillman. ''The Jews of Arab Land''. str. 22 Jewish Publication Society, 1979. ISBN 0827611552.</ref><ref name="ref14">International Congress of Byzantine Studies Proceedings of the 21st International Congress of Byzantine Studies, London, 21–26. August 2006, Volumes 1–3. str. 29. Ashgate Pub Co, 30. september 2006. ISBN 075465740X.</ref> Cesarstvo je ustanovil [[Ardašir I.]], lokalni iranski vladar, ki je prišel na oblast v Partskem cesarstvu, oslabelem zaradi notranjih sporov in vojn z [[Rimsko cesarstvo|Rimom]]. Po porazu zadnjega partskega šahinšaha [[Artaban IV.|Artabana IV.]] v bitki pri Hormizdeganu leta 224 je ustanovil Sasanidsko dinastijo in začel načrtovati obnovo zapuščine [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] s širjenjem iranskega ozemlja. Sasanidsko cesarstvo je v svojem največjem obsegu zajemalo ves sedanji Iran in [[Irak]] in se raztezalo od vzhodnega [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z [[Anatolija|Anatolijo]] in [[Egipt]]om, do [[Pakistan]]a in od dela južne [[Arabija|Arabije]] do [[Kavkaz]]a in centralne [[Azija|Azije]]. Po legendi je bil prapor Sasanidskega cesarstva [[Derafš Kaviani]].<ref>Khaleghi-Motlagh, Derafš-e Kāvīān.</ref> Sasanidsko obdobje se šteje za višek iranske zgodovine<ref>Hourani, str. 87.</ref> in do neke mere višek iranske kulture pred muslimansko osvojitvijo in posledično islamizacijo. Sasanidi so bili strpni do različnih verstev in kultur svojih podložnikov. Razvili so zapleteno centralizirano državno upravo in obnovili [[zoroastrstvo]] kot legalistično in združevalno silo svoje oblasti. Gradili so mogočne spomenike in javne zgradbe in podpirali kulturne in izobraževalne ustanove. Kulturni vpliv cesarstva je segal preko njegovih meja, tudi v zahodno [[Evropa|Evropo]],<ref>Will Durant. ''Age of Faith''. Simon and Schuster, 1950. str. 150.</ref> [[Afrika|Afriko]],<ref>"Transoxiana 04: Sasanians in Africa". Transoxiana.com.ar. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> [[Kitajska|Kitajsko]] in [[Indija|Indijo]]<ref> Sarfaraz, str. 329–330.</ref> in pomagal oblikovati evropsko in azijsko srednjeveško umetnost.<ref name=ref20>"Iransaga: The art of Sassanians". Artarena.force9.co.uk. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> Perzijska kultura je postala osnova za veliko islamskih kultur in vplivala na [[umetnost]], [[Arhitektura|arhitekturo]], [[Glasba|glasbo]], [[Književnost|književnost]] in [[Filozofija|filozofijo]] po celotnem islamskem svetu.<ref> Abdolhossein Zarinkoob. ''Ruzgaran: tarikh-i Iran az aghz ta saqut saltnat Pahlvi''. str. 305.</ref> Kulminacija iransko-bizantinskega spora v 7. stoletju je privedla do velikih vojnih, demografskih in gospodarskih izgub na obeh straneh, kar je [[Arabci|Arabcem]], združenim pod islamom, odprlo pot k osvojitvi sasanidskega in bizantinskega ozemlja. Zadnji sasanidski šah [[Jazdegerd III.]] je bil ubit leta 651 in dinastija je uradno prenehala obstajati. Njegov sin Peroz je zbežal na kitajski dvor. Padec Sasanidov je pomenil konec staroveškega obdobja iranske zgodovine in začetek 200 letne dominacije [[Rašidunski kalifat|Rašidunskega kalifata]]. Prve srednjeveške iranske dinastije (Tahiridi, Samanidi, Safaridi) so se pojavile v [[Veliki Horasan|Horasanu]] na začetku 9. stoletja. ==Ime== Uradno ime cesarstva je bilo Cesarstvo Irancev ([[Perzijščina|srednjeperzijsko]] ērānšahr, [[Partščina|partsko]] aryānšahr). Ime je prvič dokazano na [[Res Gestae Divi Saporis|Velikem napisu Šapurja I.]], na katerem kralj pravi: ''"Jaz sem kralj Cesarstva Irancev"'' (srednjeperzijsko ērānšahr xwadāy hēm, partsko aryānšahr xwadāy ahēm).<ref>"ĒRĀN, ĒRĀNŠAHR – Encyclopaedia Iranica". www.iranicaonline.org. Pridobljeno 9. novembra 2019.</ref> Ker se je vladajoča dinastija imenovala po Sasanu, je v zgodovinarskih in akademskih krogih cesarstvo bolj znano kot Sasanidsko cesarstvo. Zgodovinarji ga imenujejo tudi Novoperzijsko cesarstvo, ker je imelo korenine v Perziji (Parsu).<ref name=ref10/> Prvo perzijsko cesarstvo je bilo [[Ahemenidsko cesarstvo]]. ==Zgodovina== ===Izvor in zgodnja zgodovina (205-310)=== Sasanidsko cesarstvo je v Istahru ustanovil Ardašir I. [[Slika:SASANIAN KINGS. Ardashir I. As King of Persis, AD 205-6-223-4.jpg|thumb|left|Prvi kovanec ustanovitelja Ardaširja I., ki ga je kot kralj Perzije Artakserks (Ardašir) V. koval v obdobju od okoli 205/206 do 223/224<br> '''Ovberz:''' Bradata glava z diademom in tiaro v partskem slogu in napisom ''"Božanski Ardašir, kralj"'' (pahlavi) <br> '''Reverz:''' Bradata glava Papaka z diademom in partsko tiaro in napisom ''"Sin božanskega Papaka, kralj"'' (''pahlavi'')<ref>CNG: ''Kings of Persis. Artaxerxes (Ardaxsir) V. Circa 209–224 AD''. AR Drachm (3,02 gm).</ref> ]] [[Slika:Ghal'eh Dokhtar2.jpg|thumb|250px|[[Ghal'eh Dokhtar]] (Deviški grad) v sedanjem Farsu, Firuzabad, [[Iran]], ki ga je zgradil Ardašir I. leta 209, preden je dokončno porazil [[Partsko cesarstvo]]]] [[Slika:Ctesiphon.jpg|thumb|250px|[[Taq-i Kisra]], najslavnejši perzijski spomenik iz sasanidskega obdobja]] Ardaširjev oče [[Papak]] je bil iranski princ, ki je vladal od leta 205/206 do svoje smrti med letoma 207 in 210. Do leta 200 mu je uspelo strmoglaviti Gohirja, dinasta iz Barzangidske dinastije, in prevzeti njegov položaj. Ardaširjeva mati Rodhag je bila hčerka pokrajinskega guvernerja Parsa. Papak in njegov najstarejši sin Šapur sta uspela razširiti svojo oblast na cel Pars. Dogodki, ki so sledili, so zaradi nezanesljivih virov nejasni. Jasno je samo to, da sta se po Papakovi smrti Ardašir, ki je bil takrat guverner Darabgerda, in starejši brat Šapur spopadla za oblast v Parsu. Viri omenjajo, da se je po srečanju z bratom na Šapurja zrušila streha in ga ubila. Ardašir je do leta 208 obračunal z brati, ki so protestirali zaradi Šapurjeve smrti, in se proglasil za vladarja Parsa.<ref>Farrokh 2007, str. 178.</ref><ref>Zarinkoob 1999, str. 194 198.</ref> Ko je bil Ardašir imenovan za šaha (kralja), je prestavil svojo prestolnico bolj proti jugu in ustanovil novo prestolnico Ardašr-Huarra (nekdanji Gur, sedanji [[Firuzabad]]). Mesto so dobro varovale visoke gore in lahko branljivi ozki prelazi. Mesto samo je obdajalo visoko obzidje, ki je bilo verjetno kopija obzidja Darabgirda. Vladarjeva palača je bila na seveni strani mesta. Njeni ostanki so še vedno obsežni. Po vzpostavitvi oblasti v Parsu je Ardašir hitro širil svoje ozemlje, zahteval fevdno zvestobo od lokalnih knezov Parsa in vzpostavil oblast v sosednjih provincah [[Kerman]], [[Esfahan]], [[Suza, Perzija|Susiana]] in [[Harakena]]. Njegovo širjenje je vzbudilo pozornost partskega kralja [[Artaban V.|Artabana V.]], ki je ukazal guvernerju [[Huzistan|Huzistana]], naj napade Ardaširja. V vojni z njim je Ardašir v bitkah leta 224 zmagal. V drugem poskusu je Ardaširja napadel Artaban V. osebno in v bitki pri Hormozganu padel. Ardašir je po zmagi napadel zahodne province umrlega Partskega cesarstva.<ref>Farrokh 2007, str. 180.</ref> [[Slika:Bas relief nagsh-e-rostam al.jpg|thumb|left|250px|Skalni relief v [[Nakš-e Rostam]]u, na katerem so upodobljeni perzijski cesar [[Šapur I.]] (na konju) in ujeta rimski cesar [[Valerijan (rimski cesar)|Valerijan]] (stoji) in [[Filip Arabec]] (kleči), ki po porazu pri Edesi prosita za mir]] Arsakidska dinastija je bila v tistem času razdeljena med podpornike [[Artaban V.|Artabana V.]] in [[Vologas VI.|Vologasa VI.]] Slednji je verjetno dovolil Ardaširju utrditi oblast na jugu brez večjega vmešavanja Partov. Ardaširju je bila naklonjena tudi geografija Parsa, ki je z gorami ločen od ostalega Irana.<ref>Frye 2005, str. 465–466.</ref> Leta 224 je bil v [[Ktezifon]]u kronan za izključnega vladarja Perzije in privzel naslov ''šahinšah'' ali ''kralj kraljev''. Napis kot njegovo ''banbišnan banbišn'' – ''kraljico kraljic'' omenja Adhur-Anahid, čeprav njuna zveza ni bila povsem sklenjena. S kronanjem se je končalo štiristoletno Partsko cesarstvo in začela štiristoletna sasanidska oblast.<ref>Frye 2005, str. 466–467.</ref> V naslednjih nekaj letih so po celem cesarstvu izbruhnili upori. Ardašir I. je kljub temu širil svoje cesarstvo proti vzhodu in severozahodu. Osvojil je pokrajine [[Sistan]], [[Gorgan]], [[Veliki Horasan|Horasan]], [[Margiana]] (v sedanjem [[Turkmenistan]]u), [[Balh]] in [[Horezm]]ijo. K cesarstvu je priključil tudi [[Bahrajn]] in [[Mosul]]. Kasnejši napisi omenjajo tudi vdajo kraljev [[Kušan]]a, [[Turan]]a in [[Mekran]]a. [[Numizmatika|Numizmatični]] dokazi kažejo, da so se omenjeni kralji verjetneje vdali njegovemu sinu Šapurju I. Na zahodu so bili napadi na [[Hatra|Hatro]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Adiabena|Adiabeno]] manj uspešni. Ardašir je leta 230 prodrl globoko na ozemlje [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Rimska protiofenziva dve leti kasneje so je končala brez zmagovalca, rimski cesar [[Aleksander Sever]] pa je v [[Rim]]u kljub temu triumfiral.<ref>"5.1–6". Livius.org. 8. julij 2007. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref><ref> Dodgeon-Greatrex-Lieu 2002, str. 24-28.</ref><ref>Frye 1993, str. 124.</ref> [[Slika:HumiliationValerianusHolbein.jpg|thumb|250px|[[Hans Holbein mlajši]] (1521): ''Šapurjevo poniževanje cesarja Valerijana'', pero in črno črnilo na skici s kredo, Kunstmuseum Basel)]] Ardaširjev sin [[Šapur I.]] je nadaljeval širjenje cesarstva. Osvojil je [[Baktrija|Baktrijo]] in zahodne dele Kušanskega cesarstva in izvedel več pohodov proti Rimskemu cesarstvu. Napadel je rimsko [[Mezopotamija (rimska provinca)|Mezopotamijo]] in osvojil Karhe in Nisibis, potem pa ga je pri Resaini porazil rimski general Timesitej in osvojil izgubljena rimska ozemlja.<ref name=ref33>Frye 1993, str. 125.</ref> Cesar [[Gordijan III.]] (vladal 238-244) je kasneje prodrl še dlje ob [[Evfrat]]u in bil pri Mešiki leta 244 poražen. Po porazu so ga njegovi vojaki ubili in omogočili Šapurju I., da je z novim cesarjem [[Filip Arabec|Filipom Arabcem]] sklenil zelo ugoden mir. Rimljani so mu takoj izplačali 500.000 [[denarij]]ev in se obvezali za nadaljnja letna plačila. Šapur I. je kmalu nadaljeval vojno, porazil Rimljane pri Barbalisu (253) in kasneje veljetno osvojil in izropal Antiohijo <ref name=ref33/><ref>Southern 2001, str. 235–236.</ref> Rimski protinapad pod poveljstvom cesarja [[Valerijan (rimski cesar)|Valerijana]] se je končal s katastrofo. Valerijan je bil po obleganju v Edesi ujet in ostal do smrti v perzijskem ujetništvu. Šapur I. je svojo zmago ovekovečil z impresivnima skalnima reliefoma v [[Nakš-e Rostam]]u in Bišapurju in monumentalnim skalnim napisom v perzijščini in grščini pri Perzepolisu. Izkoristil je svoj uspeh in leta 260 prodrl v Anatolijo in se po porazu z Rimljani in njihovim palmirskim zaveznikom Odenatom v neredu umaknil. Izgubil je svoj harem in vsa osvojena ozemlja.<ref>Frye 1993, str. 126.</ref><ref> Southern 2001, str. 238.</ref> [[Slika:Spread of Manicheanism.png|alt=|left|thumb|300px| Širjenje manihejstva (300–500)<ref> Dorling Kindersley. World History Atlas. </ref>]] Šapur je imel ambiciozne razvojne načrte. Ukazal je gradnjo prvega jezu v Iranu in ustanovil veliko mest. V nekatera je naselil del beguncev z rimskih ozemelj, vključno s [[kristjani]], ki so lahko pod sasanidsko oblastjo svobodno prakticirali svojo vero. Po njem se imenujeta mesti [[Bišapur]] in [[Nišapur]]. On sam je dajal prednost [[Manihejstvo|manihejstvu]] in ščitil [[Mani]]ja, ki mu je posvetil svojo knjigo ''Šabuhragan''. V tujino je poslal veliko manihejskih [[misijonar]]jev. Podpiral je tudi babilonskega [[rabin]]a Samuela. Njuno prijateljstvo je bilo ugodno za tamkajšnjo judovsko skupnost, za katero so sicer veljali zelo zatiralni zakoni. Kasnejši sasanidski vladarji niso vodili tako tolerantne verske politike. Ko je na oblast prišel Šapurjev sin [[Bahram I.]], je pod pritiskom [[Zoroastrstvo|zoroastrskega]] visokega svečenika Katirja ukazal ubiti Manija in začel preganjati njegove pristaše. Zahteve zoroastrske duhovščine je ubogljivo izpolnjeval tudi njegov naslednik [[Bahram II.]]<ref>Zarinkoob 1999, str. 197.</ref><ref>Frye 1968, str. 128.</ref> Med njegovim vladanjem so Rimljani pod poveljstvom cesarja [[Kar (rimski cesar)|Kara]] opustošili prestolnico [[Ktezifon]], pod cesarjem [[Dioklecijan]]om pa je po pol stoletja perzijske vladavine Rim zasedel večino [[Armenija|Armenije]].<ref>Zarinkoob 1999, str. 199.</ref> [[Bahram III.|Bahrama III.]], ki je vladal zelo malo časa leta 293, je nasledil [[Narseh]], ki je začel novo vojno z Rimom. Po prvih uspehih pri Kliniku na Evfratu proti cesarju [[Galerij]]u leta 296 je bil nazadnje odločilno poražen. Galerijeva vojska je bila, verjetno spomladi 298, okrepljena z enotami, zbranimi v rimskih obdonavskih provincah.<ref> Barnes. ''Constantine and Eusebius''. str. 18.</ref> Galerij je nato nameraval preko Armenije napasti severno Mezopotamijo. Narseh se je iz Mezopotamije umaknil v Armenijo, da bi ustavil napad Rimljanov. Skalnat teren v Armeniji je bolj ustrezal rimski [[Pehota|pehoti]] kot sasanidski [[Konjenica|konjenici]]. Galerij je s pomočjo domačinov uspel presenetiti Narseha in ga v dveh bitkah premagal.<ref name=ref42>Barnes. ''Constantine and Eusebius''. str. 18; Potter. ''The Roman Empire at Bay''. str. 293.</ref> [[Slika:Caucasus 300 map alt de.png|thumb|300px| Rimsko cesarstvo in satelitska Kraljevina Armenija okoli leta 300]] Med drugo bitko so Rimljani zasegli Nasrehov tabor, zakladnico, harem in ženo.<ref name=ref42/> Galerij je nato nadaljeval pohod v [[Medija (zgodovinska pokrajina)|Medijo]] in [[Adiabena|Adiabeno]] in večkat zmagal, najvidneje pri [[Erzurum]]u, in pred 1. oktobrom 298 osvojil Nisibis (Nusaybin, Turčija). Pohod je nadaljeval ob [[Tigris]]u in osvojil [[Ktezifon]]. Narseh je pred tem poslal h Galeriju delegacijo s prošnjo, da mu vrne žene in otroke. Spomladi 299 so se začela mirovna pogajanja, ki sta jim predsedovala Galerij in [[Dioklecijan]]. Mirovni pogoji so bili težki: Perzija je morala Rimu prepustiti vsa osvojena ozemlja. Meja med cesarstvoma je postal Tigris. Armenija je prišla pod rimsko oblast. Mejo je predstavljala trdnjava Ziata. [[Kavkaška Iberija]] je postala rimski fevd z guvernerjem, ki ga je imenoval Rim. Nisibis, zdaj pod rimsko oblastjo, je postal edini kanal za trgovanje med Perzijo in Rimom. Rim je dobil oblast v petih [[satrapija]]h med Tigrisom in Armenijo: Ingileni, Sofaneni (Sofena), Arzaneni (Aghdznik), [[Korduena|Kordueni]] in Zabdiceni (pri sedanjem Hakkâriju, [[Turčija]]).<ref>Michael H. Dodgeon; Samuel N.C. Lieu (1991). ''Galienus conquests:Google Book on Roman Eastern Frontier (part 1)''. Routledge. ISBN 9780415103176. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> Perzijci so se tudi obvezali, da se ne bodo vmešavali v notranje zadeve [[Armenija|Armenije]] in [[Gruzija|Gruzije]].<ref>Zarinkoob 1999, str. 200.</ref> Narseh je zaradi katastrofalnega poraza odstopil in leto kasneje umrl. Prestol je nasledil njegov sin [[Hormizd II.]] Po celi državi so se začeli upori. Novi kralj je uspel zatreti upore v [[Sakastan]]u in [[Kušan]]u, ni pa mogel obvladati perzijskega plemstva. Leta 309 so ga na lovu ubili [[Beduini]]. ===Prva zlata doba (309-379)=== [[Slika:Sassanian seal standing noble holding a flower, ca. 3rd–early 4th century AD.jpg|thumb|left|200px| Sasanidski pečat iz 3. do zgodnjega 4. stoletja]] Po smrti [[Hormizd II.|Hormizda II.]] so začeli severni [[Arabci]] pustošiti in pleniti zahodna mesta perzijskega cesarstva. Napadli so celo Pars, domovino sasanidskih kraljev. Perzijski plemiči so medtem umorili Hormizdovega najstarejšega sina, drugega pa oslepili. Tretjega so aretirali, vendar mu je uspelo pobegniti na rimsko ozemlje. Prestol je bil rezerviran za [[Šapur II.|Šapurja II.]], nerojenega sina ene od žena Hormizda II. Kronan je bil ''in utero'', tako da so krono položili na materin trebuh.<ref> Agathias. ''Histories'', 25, 2–5. Prevod Dodgeon-Greatrex-Lieu (2002), I, 126.</ref> Med Šapurjevim otroštvom so v cesarstvu vladali njegova mati in plemiči. Ko je odrasel in prevzel oblast, se je kmalu izkazal za dejavnega in učinkovitega vladarja. Z majhno, a disciplinirano vojsko, se je odpravil na jug proti Arabcem, jih porazil in zavaroval južne pokrajine cesarstva.<ref>Zarinkoob 1999, str. 206.</ref> Zatem se je odpravil na svoj prvi pohod proti Rimljanom in večkrat zmagal. Zaradi več neuspelih obleganj ključne obmejne trdnjave Nisibis in rimskih osvojitev perzijskih mest Singara in Amida mu ni uspelo osvojiti nobenega ozemlja pod rimsko oblastjo. Šapurjevi pohodi so zaustavili plenilske pohode nomadskih plemen ob zahodni meji cesarstva, ki so ogrožali predvsem [[Transoksanija|Transoksanijo]], ključno za nadzor nad [[Svilna cesta|svilno cesto]]. Šapur se je v Transoksaniji srečal z vzhodnimi nomadi in lokalnim poveljnikom dovolil nadlegovalne pohode na Rimljane.<ref>Blockley 1998, str. 421.</ref> Podjarmil je srednjeazijska plemena in njihovo ozemlje priključil kot novo provinco. Na vzhodu je Šapur II. okoli leta 325 zasedel veliko ozemlja v sedanjem [[Afganistan]]u in [[Pakistan]]u. Širitvi ozemlja je sledila širitev sasanidske kulture in umetnosti v [[Turkestan]] in celo na [[Kitajska|Kitajsko]]. Šapur II. je s svojim zaveznikom, nomadskim kraljem Grumbatom, leta 359 krenil na svoj drugi pohod proti Rimljanom in kmalu osvojil Singaro in Amido. Rimski cesar [[Julijan Odpadnik|Julijan]] je v protinapadu prodrl globoko na perzijsko ozemlje in pri [[Ktezifon]]u porazil Šapurja. Prestolnice mu ni uspelo zavzeti, pri poskusu umika na rimsko ozemlje pa so ga ubili.<ref name=ref48>Frye 1968, str. 137-138.</ref> Njegov naslednik [[Jovijan]], ujet v past na vzhodnem bregu [[Tigris]]a, je moral za prost prehod iz Perzije prepustiti Sasanidom vse province, ki so jih oni leta 298 prepustili Rimu, ter Nisibis in Singaro. [[Slika:Alchon Huns. Anonymous. Circa 400-440 CE Imitating Sasanian king Shahpur II.jpg|thumb|300px| Zgodnji kovanec [[Alhonski Huni|Alhonskih Hunov]], datiran v obdobje 400 do 440; kovanec se je zgledoval po kovancih Šapurja II., samo da je bil na obverzu dodan simbol ''[[tamga]]'' [[Slika:Alchon_Tamga.png|16px]] in napis "Alhono" (αλχοννο) v baktrijski pisavi<ref name=JB>{{navedi knjigo |last1=Braarvig |first1=Jens |title=Buddhist Manuscripts |date=2000 |publisher=Hermes Pub. |isbn=9788280340061 |page=257 |edition=Vol.3 |url=https://books.google.com/books?id=KTDYAAAAMAAJ |language=en}}</ref>]] Od okoli leta 370 do konca vladanja Šapurja II. so Sasanidi izgubili oblast v Baktriji na račun napadalcev s severa, najprej [[Kidariti|Kidaritov]], nato [[Heftaliti|Heftalitov]] in nazadnje [[Alhonski Huni|Alhonskih Hunov]].<ref> Neelis, Jason (2010). ''Early Buddhist Transmission and Trade Networks: Mobility and Exchange Within and Beyond the Northwestern Borderlands of South Asia''. BRILL. str. 159. ISBN 978-9004181595.</ref> Huni so začeli kovati svoj denar, ki se je zgledoval po sasanidskem.<ref> Tandon, Pankaj (2013). "Notes on the Evolution of Alchon Coins" (PDF). ''Journal of the Oriental Numismatic Society'' '''216''': 24–34. Pridobljeno 8. julija 2018.</ref> Na kovancih, kovanih v Baktriji, je bila pogosto doprsna podoba, zelo podobna sasanidskima kraljema Šapurju II. (vladal 309-379) in [[Šapur III.|Šapurju III.]] (vladal 383-388). Na obverzu sta bila dodana alhonska tamga in ime "Alhono", napisano v baktrijski pisavi. Na reverzu so bili upodobljeni darovalci ob žgalnem oltarju.<ref>''CNG Coins''.</ref><ref>Rienjang, Wannaporn; Stewart, Peter (2018). ''Problems of Chronology in Gandhāran Art: Proceedings of the First International Workshop of the Gandhāra Connections Project''. University of Oxford, 23rd–24th March, 2017. Archaeopress. str. 23. ISBN 9781784918552.</ref> Šapur II. je nadaljeval strogo versko politiko svojega predhodnika. Med njegovim vladanjem je bila zbrana ''[[Avesta]]'', zbirka svetih [[Zoroastrstvo|zoroastrskih]] besedil. [[Krivoverstvo]] in odpadništvo se je kaznovalo. Slednje je bila reakcija na pokristjanjevanje, ki ga je v Rimskem cesarstvu izvajal [[Konstantin I. Veliki]]. Šapur II. je bil, tako kot Šapur I., naklonjen Judom. Živeli so relativno svobodno in med njegovim vladanjem dobili veliko ugodnosti. Ob njegovi smrti je bilo cesarstvo močno kot nikoli prej. Vsi nasprotniki na vzhodu so bili pokorjeni, pod sasanidsko oblastjo pa je bila tudi Armenija.<ref name=ref48/> ===Vmesno obdobje (379-498)=== [[Slika:Folio from a Khamsa-c.jpg|thumb|200px|[[Bahram V.]] je bil velik ljubljenec perzijske književnosti in poezije: ''"Bahram in indijska princesa v črnem paviljonu"'', pesnitev velikega perzijskega pesnika Nizamija in safavidskega obdobja (sredina 16. stoletja)]] Od smrti Šapurja II. (379) do prvega kronanja Kavada I. (488) je bilo obdobje relativnega miru s samo dvema kratkima vojnama z [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnim rimskim cesarstvom]]. Prva je bila leta 421-422 in druga leta 440.<ref name=ref54>Neusner 1969, str. 68.</ref><ref>Bury 1923.</ref><ref>"XIV.1". Penelope.uchicago.edu. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref><ref>Frye 1993, str. 145.</ref><ref>Greatrex-Lieu (2002), II, str. 37–51.</ref> V tem obdobju se je sasanidska verska politika spreminjala od vladarja do vladarja. Trden sistem državne uprave, ki ga je vzpostavil Šapur II., je ostal učinkovit, čeprav je v tem obdobju v cesarstvu vladalo nekaj šibkih vladarjev.<ref name=ref54/> Po smrti Šapurja II. leta 379 je oblast prešla na njegovega polbrata [[Ardašir II.|Ardaširja II.]] (vladal 379-383), sina [[Hormizd II.|Hormizda II.]], in nato na sina [[Šapur III.|Šapurja III.]] (vladal 383-388). Nobeden od njiju ni imel vladarskih sposobnosti njunega predhodnika. Ardašir je bil vzgojen kot cesarjev polbrat, Šapur III. pa je bil preveč melanholičen, da bi lahko kaj dosegel. [[Bahram IV.]] (vladal 388-399) ni bil tako neaktiven kot njegov oče, a kljub temu ni dosegel nič pomembnega. V tem času je bila Armenija z mednarodnim sporazumom razdeljena med Bizantinsko in Sasanidsko cesarstvo. Sasanidi so vzpostavili svojo oblast v Veliki Armeniji, Bizantinci pa v manjšem delu zahodne Armenije. [[Bahram IV.]], sin [[Jazdegerd I.|Jazdegerda I.]] (vladal 399-421), se je pogosto primerjal s [[Konstantin I. Veliki|Konstantinom Velikim]]. Oba sta bila fizično in diplomatsko močna, oportunistična, prakticirala versko strpnost in zagotavljala svobodo nastajajočim verskim manjšinam. Jazdegerd je prekinil preganjanje kristjanov in kaznoval plemiče in svečenike, ki so jih preganjali. Njegova vladavina je bila obdobje relativnega miru z Rimljani. Jazdegerd je celo prevzel skrbstvo nad mladim [[Teodozij II.|Teodozijem II.]] (vladal 408-450) in se poročil z judovsko princeso, s katero je imel sina Narsija. Jazdegerdov sin [[Bahram V.]] (vladal 421-438) je eden od najbolj znanih perzijskih sasanidskih kraljev in junak številnih mitov. Miti so se ohranili tudi po propadu Sasanidskega cesarstva po napadu Arabcev. Bahram V. je prišel na prestol po nenadni Jazdegerdovi smrti ali umoru, ki so ga zagrešili njegovi nasprotniki s pomočjo arabskega dinasta al-Mundirja iz al-Hiraha. Bahramova mati Šušanduht je bila hčerka judovskega eksilarha. Bahram je na vzhodu zdrobil invazijo Heftalitov in razširil svoje cesarstvo v Osrednjo Azijo. Njegov portret se je na buharskih kovancih ohranil še nekaj stoletij. Odstavil je vazalnega kralja perzijskega dela Armenije in Armenijo pretvoril v perzijsko provinco. [[Slika:HormizdI.jpg|thumb|200px|levo|Kovanec [[Hormizd I.|Hormizda I.]] Kušanšaha, kovan v [[Veliki Horasan|Horasanu]] po kušanskem zgledu]] Hrabrost, lepota, zmage nad Rimljani, turškimi ljudstvi, Indijci in Afričani, dosežki na lovu in iskanje ljubezni Bahrama V. so opisani v številnih zgodbah. Bolj kot Bahram V. je znan kot Bahram-e Gur. Gur pomeni [[Onager (žival)|onager]] in kaže na njegovo ljubezen do lova, predvsem na onagerje. Bahram V. simbolizira kralja na višku zlate dobe in utelešenje blaginje. Na oblast je prišel po rivalstvu z bratom in večino časa preživel v spopadih s tujimi sovražniki, lovu, dvornih zabavah in predstavah slavnih skupin gospa in dvorjanov. V tem obdobju so bile napisane največje mojstrovine sasanidske književnosti in skomponirana najboljša glasba. Polo je postal dvorni šport.<ref>''History of Iran, Chapter V:Sassanians''. Arhivirano iz izvirnika 15. julija 2009. Pridobljeno 17. septembra 2009.</ref> Bahramov sin [[Jazdegerd II.]] (vladal 438-457) je bil v nekaterih pogledih zmeren vladar, vendar je, v nasprotju z Jazdegerdom I., vodil ostro politiko do verskih manjšin, predvsem krščanske.<ref>Zarinkoob, str. 218.</ref> Po bitki pri Avarajru leta 451 so Armenci pod vodstvom Vardana Mamikonijana povovno uveljavili svojo pravico do svobodnega prakticiranja krščanske vere.<ref> Hewsen, Robert H. (17. avgust 2011). "AVARAYR". Encyclopædia Iranica.</ref><ref>Susan Paul Pattie (1997). ''Faith in History: Armenians Rebuilding Community''. Smithsonian Institution Press. str. 40. ISBN 1560986298.</ref> Pravica je bila kasneje potrjena z [[Nvarsaški sporazum|Nvarsaškim sporazumom]] (484). Jazdegerd II. je na začetku svojega vladanja leta 441 zbral vojsko zazličnih narodnosti, vključno z indijskimi zavezniki, in napadel [[Bizantinsko cesarstvo]]. Po nekaj manjših spopadih je bil ponovno vzpostavljen mir. Kralj je zatem leta 443 zbral vojsko v Nišapurju in začel dolg pohod proti [[Kidariti|Kidaritom]]. Po več bitkah jih je strl in jih leta 350 pregnal preko reke [[Amu Darja|Oks]].<ref>Zarinkoob, str. 217.</ref> Med svojo vzhodno kampanjo je Jazdegerd II. začel dvomiti v zvestobo kristjanov v svoji vojski in jih je odstranil z vodstvenih položajev. Kasneje je začel preganjati kristjane po celi državi in v veliko manjši meri tudi Jude.<ref name=ref64>Zarinkoob, str. 219.</ref> Da bi ponovno vzpostavil [[zoroastrstvo]] v [[Armenija|Armeniji]], je v bitki pri Vartanancu leta 451 zatrl vstajo armenskih kristjanov. Armenci so kljub temu ostali predvsem krščanski. V poznejših letih se je vse do svoje smrti leta 457 spet spopadal s Kidariti. Nasledil ga je mlajši sin [[Hormizd III.]] (vladal 457–459). Slednji se je v svoji kratki vladavini nenehno boril s starejšim bratom [[Peroz I.|Perozom I.]], ki je imel podporo plemstva,<ref name=ref64/> in z [[Heftaliti]] v [[Baktrija|Baktriji]]. Leta 459 ga je ubil brat Peroz. [[Slika:YazdegerdIICoinHistoryofIran.jpg|300px|thumb|Kovanec [[Jazdegerd II.|Jazdegerda II.]]]] Na začetku 5. stoletja so Heftaliti (Beli Huni) skupaj z drugimi nomadskimi skupinami ponovno napadli Perzijo. Bahram V. in Jazdegerd II. sta jih na začetku odločilno porazila in jih pregnala nazaj proti vzhodu. Huni so se konec 5. stoletja vrnili in leta 483 premagali Peroza I. Po tej zmagi so Huni dve leti neprestano napadali in plenili dele vzhodne Perzije in zatem nekaj let pobirali visok davek. Ti napadi so v kraljestvu povzročili nestabilnost in kaos. Peroz je znova poskusil pregnati Heftalite, toda na poti v Herat so njegovo vojsko Huni v puščavi ujeli v past in jo uničili. Peroz je v bitki padel. Heftaliti so po tej zmagi prodrli naprej do mesta [[Herat]] in v cesarstvu povzročili kaos. Sčasoma je iranskemu plemiču Suhri iz rodbine Karen uspelo vzpostaviti določeno stopnjo reda. Na perzijski prestol je postavil Balaša, enega od bratov Peroza I. Huni so ogrožali cesarstvo do vladavine [[Kozrav I.|Kozrava I.]] [[Balaš]] (vladal 484-488) je bil blag in velikodušen vladar, ki je popuščal kristjanom, ni pa ukrepal proti sovražnikom cesarstva, zlasti Belim Hunom. Po štirih letih vladanja je bil pod pritiskom visokega plemstva oslepljen in odstavljen. Nasledil ge je nečak [[Kavad I.]] Kavad I. (vladal 488–531) je bil energičen in reformističen vladar. Podprl je sekto, ki jo je ustanovil Bamdadov sin Mazdak, ki je zahtevala, naj bogati delijo svoje žene in bogastvo z revnimi. S sprejetjem doktrine mazdakitov je očitno nameraval zlomiti vpliv magnatov in naraščajoče aristokracije. Reforme so privedle do tega, da so ga odstavili in zaprli v grad pozabe v Huzistanu. Leta 496 ga je nasledil mlajši brat [[Džamasp]]. Kavadu I. je kmalu uspelo pobegniti iz zapora in dobiti zatočišče pri heftalitskem kralju.<ref>Procopius, VI.</ref><ref>Daryaee 2014,str. 27.</ref> Džamaspa (vladal 496-498) je po odstavitvi Kavada I. ustoličilo perzijsko plemstvo. Bil je dober in prijazen kralj, ki je znižal davke, da bi izboljšal položaj kmetov in revnih. Bil je tudi privrženec večinske zoroastrske religije, od katere se je Kavad II. odmaknil in zato izgubil prestol in svobodo. Džamaspova vladavina se je kmalu končala, ko se je Kavad I. na čelu velike vojske, ki mu jo je prepustil heftalitski kralj, vrnil v prestolnico cesarstva. Džamasp je odstopil s svojega položaja in vrnil prestol svojemu bratu.<ref>Pourshariati 2008, str. 114.</ref> Po Kavadovi vrnitvi se Džamasp nič več ne omenja. Na splošno prevladuje mnenje, da je užival naklonjenost bratovega dvora.<ref name=ref68> Khodadad Rezakhani. "Iranologie History of Iran Chapter V: Sasanians". Iranologie.com. Arhivirano iz izvirnika 6. februarja 2014. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> ===Druga zlata doba (498-622)=== {{Glej tudi|Bizantinsko-sasanidske vojne}} Druga zlata doba Sasanidskega cesarstva se je začela z drugo vladavino [[Kavad I.|Kavada I.]] Kavad je s podporo Heftalitovj sprožil kampanjo proti Rimljanom. Leta 502 je zavzel Teodoziopol v Armeniji, vendar ga je kmalu zatem izgubil. Leta 503 je zavzel [[Amida|Amido]] na [[Tigris]]u. Leta 504 je invazija Zahodnih Hunov s [[Kavkaz]]a na Armenijo pripeljala do premirja, vrnitve Amide pod rimsko oblast in mirovnega sporazuma leta 506. Leta 521/522 je Kavad izgubil oblast nad Laziko, katere vladarji so svojo zvestobo preusmerili na Rimljane; enak poskus Ibercev leta 524/525 je sprožil vojno med Rimom in Perzijo. Rimsko ofenzivo na Nisibis leta 527 so Perzijci odbili in onemogočili rimska prizadevanja za utrditev položajev ob meji. Leta 530 je Kavad poslal vojsko pod Perozovim poveljstvom v napad na pomembno rimsko obmejno mesto [[Dara]]. Vojsko je zaustavil rimski general Belizar in jo v bitki pri Dari porazil, čeprav je bila številčno močnejša. Istega leta so rimske sile pod Sitasom in Dorotejem pri Satali premagale tudi drugo perzijsko vojsko pod poveljstvom Mihr-Mihroeja. Naslednje leto je perzijska vojska, okrepljena s kontingentom Lahmidov pod poveljstvom Al-Mundirja III., v bitki pri Kaliniku porazila Belizarja. Leta 532 sta državi sklenili "večni" mir.<ref> Zarinkoob, str. 229.</ref> Kavadu ni uspelo otresti se jarma Heftalitov, a je kljub temu vzpostavil red v državi in se uspešno boril proti Bizantincem. Ustanovil je več mest, nekaj tudi s svojim imenom, in začel urejati davčni sistem in notranjo upravo. [[Slika:Plate of the Sasanian king Khosrow I Anushirvan.jpg|thumb|250px|Pladenj s podobo Kozrava I.]] Kavada I. je nasledil in [[Kozrav I.]], znan tudi kot Anuširvan (''"z nesmrtno dušo"'', vladal 531-579). Najbolj znan je po uvedbi racionalnega davčnega sistema, ki je temeljil na popisu zemljiških posesti, ki ga je začel njegov oče. Kavad je na vse načine poskušal povečati blaginjo in prihodke svojega cesarstva. Pred njim so imeli veliki fevdalci svoje vojske z njihovo opremo, privržence in podpornike. Kozrav I. je razvil nove enote ''dehkanov'' ([[vitez]]ov), ki sta jih opremljala in plačevala centralna vlada<ref name=ref70>Richard Frye. [https://sourcebooks.fordham.edu/med/fryehst.asp ''The History of Ancient Iran'']. Fordham.edu. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> in birokracija, s čimer je poskušal vojsko in birokracijo tesneje povezati s centralno vlado kot z lokalnimi mogotci.<ref>Richard Frye. [http://www.iranchamber.com/history/articles/reforms_of_anushirvan.php ''Iran Chamber Society: History of Iran: The Reforms of Khosrow Anushirvan (The Immortal Soul'')] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060226063547/http://www.iranchamber.com/history/articles/reforms_of_anushirvan.php |date=2006-02-26 }}. www.iranchamber.com.</ref> Bizantinski cesar [[Justinijan I.]] (vladal 527-565) je na račun ''"večnega miru"'' iz leta 532 plačal Kozravu I. 440.000 zlatnikov. Kozrav je leta 540 sporazum prelomil in napadel Sirijo, oplenil [[Antiohija|Antiohijo]] in od več drugih mest izterjal velike vsote denarja. Sledili so še drugi uspehi: leta 541 je na perzijsko stran prestopila Lazika, naslednje leto pa se je pri Anglonu zalomila bizantinska ofenziva na Armenijo. Istega leta se je Kozrav I. odzval vabilu laziškega kralja in obiskal Laziko, osvojil veliko bizantinsko trdnjavo v Petri in tam ustanovil svoj protektorat,<ref name="#1">Martindale, Jones & Morris 1992, str. 559, 639; Bury 1958, str. 101–102.</ref> s čimer je sprožil laziško vojno. Leta 545 je bil sklenjen petletni mir, ki je bil že leta 547 prekinjen. Lazika je ponovno zamenjala strani in z bizantinsko pomočjo izgnala perzijsko garnizijo. Vojna se je nadaljevala, vendar je bila omejena samo na Laziko, ki je po sklenitvi miru leta 562 ostala pod bizantinsko oblastjo. Justinijana I. je po njegovi smrti leta 565 nasledil [[Justin II.]] (vladal do leta 578), ki je sklenil prenehati plačevati davek arabskim poglavarjem v zameno za mir v bizantinski Siriji. Leto pred tem je perzijski guverner Armenije Čikor-Višnasp zgradil tempelj v Dvinu pri sodobnem [[Erevan]]u in usmrtil vplivnega člana Mamikojanove družine, s čimer je sprožil upor, ki je privedel do pokola perzijskega guvernerja in njegove osebne straže leta 571. Upor je izbruhnil tudi v Iberiji. Justin II. je izkoristil upor Armencev in prenehal Kozravu I. plačevati letni davek za obrambo prelazov na Kavkazu. Armenci so bili za Rimljane dobrodošli zavezniki. Na sasanidsko ozemlje so poslali vojsko, ki je leta 573 oblegala Nisibis. Nesoglasje med bizantinskimi generali ni povzročilo samo opustitve obleganja, ampak so nato njih same oblegali v mestu Dara. Perzijci so osvojili Daro in izkoristili uspeh in opustošili Sirijo, zaradi česar je Justin II. pristal na plačilo letnega davka v zameno za petletno premirje na mezopotamski fronti. Na drugih frontah se je vojna nadaljevala. Leta 576 je Kozrav I. vodil svoj zadnji pohod, ofenzivo na Anatolijo. Izropal je [[Sebasteja (tema)|Sebastejo]] in [[Melitena|Meliteno]], potem pa se je pohod končal s katastrofo. Pred Meliteno so Perzijci med bizantinskim protinapadom utrpeli velike izgube in pobegnili čez Evfrat. Bizantinci so izkoristili nered v perzijski vojski in vdrli globoko na Kozravovo ozemlje in celo izvedli amfibijski napad čez Kaspijskega jezera. Kozrav je zaprosil za mir in se po zmagi svojega generala Tamhozrava v Armeniji leta 577 odločil za nadaljevanje vojne v Mezopotamiji. Upor v Armeniji se je končal s splošno amnestijo in njeno vrnitvijo pod sasanidsko oblast.<ref name=ref70/> Okoli leta 570 je polbrat [[jemen]]skega kralja Mard-Karib zaprosil Kozrava I., naj intervenira v Jemenu. Kozrav I. mu je v bližino sedanjega [[Aden, Jemen|Adena]] poslal ladjevje in majhno vojsko pod Vahrizovim poveljstvom. Vojska se je od tam odpravila proti okupirani prestolnici [[Sana]]. Spremljal jo je Mard-Karibov sin Saif, ki je nato v letih 575-577 vladal kot kralj. Sasanidi so južni Arabiji ustanovili svojo bazo, iz katere naj bi nadzirali pomorsko trgovino z vzhodom. Kraljestvo v južni Arabiji je kasneje zavrnilo sasanidsko nadoblast, zato je Kozrav I. leta 598 poslal tja novo odpravo, ki je uspešno priključila južno [[Arabija|Arabijo]] kot sasanidsko provinco. Perzijska oblast je trajala do obdobja težav po smrti [[Kozrav II.|Kozrava II.]]<ref name=ref70/> Med vladanjem Kozrava I. je prišlo do vzpona ''dikanov'' (dobesedno ''vaški gospod''), drobnega posestniškega plemstva, ki je postalo hrbtenica kasnejše sasanidske provincialne uprave in sistema pobiranja davkov.<ref name=ref71>[http://www.iranchamber.com/history/historic_periods.php Iran Chamber Society: The Sassanid Empire, 224–642 AD] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061110131804/http://www.iranchamber.com/history/historic_periods.php |date=2006-11-10 }}. Iranchamber.com. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> Kozrav I. je bil velik graditelj, ki je polepšal svojo prestolnico in ustanovil več novih mest. Obnovil je kanale in kmetije, uničene v vojnah. Na gorskih prelazih je zgradil močne utrdbe in ob mejah naselil podložna plemena, ki so jih branila pred napadalci. Bil je strpen do vseh verstev, čeprav je odredil, da mora biti [[zoroastrstvo]] uradna državna vera. Kozrava I. ni pretirano motilo, ko je eden od njegovih sinov postal kristjan. [[Slika:"Khusrau Parviz before his Father Hurmuzd (?)", Folio from a Shahnama (Book of Kings) MET DP215844.jpg|thumb|250px|[[Hormizd IV.]], ilustracija v knjigi ''[[Šahname]]'' (''Knjiga kraljev'')iz 15. stoletja]] Kozrava I. je nasledil [[Hormizd IV.]] (vladal 579-590). Vojna z Bizantinci se je nadaljevala z nezmanjšano silo, dokler ni Hormizd po uporu leta 589 odslovil generala Bahrama Čobina. Naslednje leto so Hormizda v dvornem državnem udaru odstavili in na njegov položaj postavili njegovega sina [[Kozrav II.|Kozrava II.]] (vladal 590-628). Generala Bahrama zamenjava ni pomirila. Premagal je Kozrava II. in ga prisilil, da je pobegnil na bizantinsko ozemlje, in sam zasedel prestol kot [[Bahram VI.]] Kozrav je za pomoč zaprosil bizantinskega cesarja [[Mavricij]]a (vladal 582–602) in mu v zameno ponudil zahodni Kavkaz. Da bi utrdil zavezništvo, se je poročil z Mavricijevo hčerko Mirjam. Nova perzijsko-bizantinska vojske pod njegovim poveljstvom in poveljstvom bizantinskih generalov Narsa in Ivana Mistakona je napadla Bahrana in ga v bitki pri Blaratonu leta 591 premagala. Kozrav je po zmagi izpolnil obljubo in Bizantincem prepustil zahodno Armenijo in Kavkaško Iberijo. [[Slika:KhosrauIIDinarHistoryofIran.jpg|thumb|left|300px|Kovanec [[Kozrav II.|Kozrava II.]]]] Nov mirovni sporazum je cesarstvoma omogočil preusmeritev vojaških zadev na druge fronte: Kozrav se je usmeril na vzhodno fronto, Mavricij pa je ponovno vzpostavil bizantinsko oblast na [[Balkan]]u. Okoli leta 600 so Sasanidsko cesarstvo ponovno napadli Heftaliti in prodrli do Spahana v osrednjem Iranu. Začeli so kovati denar, ki se je zgledoval po Kozravovem denarju. Okoli leta 606/607 je Kozrav II. odpoklical Smbata IV. Bagratunija iz Perzijske Armanije in ga poslal v boj proti Heftalitom. Smbat je s pomočjo perzijskega kneza Datojeana izgnal Heftalite in izropal njihove posesti v vzhodnem [[Veliki Horasan|Horasanu]]. Smbat naj bi v boju mož na moža ubil njihovega kralja.<ref name="#1"/> Po Mavricijevi odstavitvi in umoru leta 602, je na prestol prišel [[Fokas]]. Kozrav II. je umor svojega dobrotnika izkoristil za pretvezo, da je začel nov napad na Bizantinsko cesarstvo. Zaradi stalnih državljanskih vojn v njem je naletel na šibek odpor. Kozravovi generali so osvojili močno utrjena obmejna mesta v bizantinski Mezopotamiji in Armeniji in postavili temelje za širitev brez primere. Preplavili so [[Sirija|Sirijo]] in leta 611 osvojili [[Antiohija|Antiohijo]]. Leta 613 sta perzijska generala Šarbaraz in Šahin pred Antiohijo odbila protinapad bizantinskega cesarja [[Heraklij]]a in ga odločilno premagala. Perzijci so neovirano napredovali in osvojili [[Jeruzalem]] (614), [[Aleksandrija|Aleksandrijo]] (619) in do leta 621 preostali del [[Egipt]]a. Sasanidske sanje, da bi cesarstvo razširili do ahemenidskih meja, so se skoraj uresničile, Bizantinsko cesarstvo pa je bilo na robu propada. Vzporedno s to izjemno širitvijo so doživljali razcvet perzijska umetnost, glasba in arhitektura. ===Propadanje in padec (622-651)=== Kampanja Kozrava II. je bila v prvi fazi (od 602 do 622) uspešna, vendar je izčrpala perzijsko vojsko in finance. V prizadevanjih za napolnitev državne zakladnice je Kozrav prebivalstvo pretirano obdavčil. Ko je bilo njegovo cesarstvo na robu popolnega poraza, je [[Heraklij]] (vladal 610–641) izkoristil vse svoje moči, da bi uničil preostale vire Sasanidskega cesarstva. Reorganiziral je svojo vojsko in sprožil veliko in tvegano protiofenzivo. Med letoma 622 in 627 je vodil kampanjo proti Perzijcem v Anatoliji in na Kavkazu. Nanizal je več zmag proti perzijskim generalom Šarbarazu, Šahini in Šaraplakanu, oplenil velik zoroastrski tempelj v [[Ganzak]]u in zagotovil pomoč [[Hazari|Hazarov]] in [[Zahodnoturški kaganata|Zahodnoturškega kaganata]]. [[Slika:Moldovita murals 2010 16.jpg|thumb|right|upright=1.35|Obleganje [[Konstantinopel|Konstantinopla]] leta 626, v katerem so sodelovali [[Perzijci]], [[Avari]] in [[Slovani]]; slika v samostanu Moldovița, [[Romunija]]]] Kozrav se je na ofenzivo odzval z obleganjem [[Konstantinopel|Konstantinopla]] leta 626, v katerem so sodelovali tudi [[Avari]] in [[Slovani]]. Sasanidi pod Šarbarazovim poveljstvom so napadli z vzhoda z [[Bospor]]ja, avarski in slovanski zavezniki pa z zahoda. Najbolj uspešna je bila slovanska vojska, perzijsko vojsko pa je blokiralo bizantinsko ladjevje. Obleganje se je končalo s porazom. Heraklij je pozimi 627/628 napadel Mezopotamijo in kljub odhodu hazarskih zaveznikov v bitki pri Ninivah premagal perzijsko vojsko pod Rahzadovim poveljstvom. Po zmagi se je odpravil ob [[Tigris]]u navzdol in opustošil deželo in izropal Kozravovo palačo v [[Dastagerd]]u. Napad na [[Ktezifon]] mu je preprečilo uničenje mostov na kanalu Nahravan. Pred umikom v [[Dijala|Dijalo]] v severozahodnem Iranu je izvedel še nekaj roparskih pohodov.<ref name=ref81>Haldon (1997), str. 46; Baynes (1912), passim; Speck (1984), str. 178.</ref> [[Slika:BorandukhtCoinHistoryofIran.jpg|200px|thumb|left|Kraljica [[Boran]], hčerka Kozrava II., prva ženska in ena od zadnjih vladarjev Sasanidskega cesarstva (vladala od 17. junija 629 do 16. junija 630)]] Heraklijeve zmage, opustošenje najbogatejših delov Sasanidskega cesarstva in ponižujoče uničenje pomembnih ciljev, kot sta bila Ganzak in Dastagerd, so usodno spodkopali Kozravov ugled in podporo med perzijsko aristokracijo. Na začetku leta 628 ga je strmoglavil in umoril sin [[Kavad II.]] (vladal 628), ki je takoj končal vojno in pristal na umik z vseh okupiranih ozemelj. Leta 629 je Heraklij v veličastni slovesnosti v [[Jeruzalem]]u postavil [[Pravi križ|pravi križ]].<ref name=ref81/> Kavad II. je čez nekaj mesecev umrl, kar je sprožilo državljansko vojno. V naslednjih štirih letih je vladalo pet kraljev in cesarstvo je znatno oslabelo. Centralna oblast je prešla v roke generalov. Več let je trajalo, da se je po nizu državnih udarov ponovno pojavil močan kralj, Sasanidsko cesarstvo pa se ni nikoli več povsem opomoglo.<ref name=ref79> "Iran Chamber Society: The Sassanid Empire, 224–642 AD". Iranchamber.com. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> [[Slika:SassanidEmpirebeforeArabConquest.png|thumb|300px|Sasanidsko cesarstvo leta 632; za primerjavo so na zemljevidu narisane tudi meje sodobnih držav]] Na začetku leta 632 je na prestol prišel [[Jazdegerd III.]], vnuk Kozrava I., ki se je pred tem skrival v Istahru. Tisto leto so prišli na perzijsko ozemlje prvi napadalci iz arabskih plemen, ki jih je združil [[islam]]. Po Howard-Johnstonu so leta vojn izčrpala tako Bizantince kot Perzijce. Sasanidi so bili še bolj oslabljeni zaradi gospodarskega upada, velikih obdavčitev, verskih nemirov, toge družbene razslojenosti, vse večje moči provincialnih posestnikov in hitrega menjavanja vladarjev, kar je še olajšalo islamsko osvajanje Perzije.<ref>Howard-Johnston 2006, str. 291.</ref> Sasanidi se niso nikoli učinkovito uprli pritiskom prvih arabskih vojsk. Jazdegerd III. je bil deček, prepuščen na milost in nemilost svojim svetovalcem, in ni mogel združiti prostrane države, ki se je razsula v majhna fevdalna kraljestva, čeprav so bili pod pritiskom Arabcev tudi Bizantinci in niso več ogrožali Perzije. Poveljnik kalifa Abu Bakra Halid ibn Valid, nekoč eden od izbranih spremljevalcev [[Prerok Mohamed|preroka Mohameda]] in njegov poveljnik arabske vojske, je v nekaj bliskovitih napadih osvojil [[Irak]]. Od tam je junija 634 odšel na bizantinsko fronto v [[Sirija|Sirijo]]. Njegov naslednik v Iraku je bil v bitki pri mostu leta 634 poražen. Arabska grožnja se s tem ni končala in se je kmalu ponovno pojavila kot disciplinirana vojska Halida ibn Valida. [[Slika:Umayyad Caliphate. temp. Mu'awiya I ibn Abi Sufyan. AH 41-60 AD 661-680.jpg|thumb|300px|Kovanec [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]], kovan v [[Basra|Basri]], ki se je zgledoval po kovancih Kozrava II.]] Leta 637 je muslimanska vojska pod kalifom Omarjem ib al-Katabom na planoti Kadisija porazila veliko perzijsko vojsko pod poveljstvom generala Rostama Farohzada. Po zmagi je nadaljevala pohod proti Ktezifonu in ga po daljšem obleganju osvojila. Jazdegerd je pobegnil iz Ktezifona proti vzhodu in za seboj pustil večino bogate cesarske zakladnice. Številni sasanidski guvernerji so poskušali združiti svoje sile in odbiti napadalce, vendar so bila njihova prizadevanja neuspešna zaradi pomanjkanja močne centralne oblasti. V bitki pri Nihavandu so bili poraženi. Cesarstvo z neobstoječo vojaško poveljniško strukturo, zdesetkano plemiško vojsko, uničenimi finančnimi viri in delno uničeno kasto vitezov je bilo povsem nemočno pred arabskimi zavojevalci. Ko je Jazdegerd III. izvedel za poraz pri Nihavandu, je skupaj s Faruhzadom in nekaj perzijskimi plemiči pobegnil v vzhodno perzijsko provinco [[Veliki Horasan|Horasan]], kjer ga je konec leta 651 iz koristoljubja umoril nek mlinar. Nekaj plemičev se je naselilo v Srednji Aziji, kjer so veliko prispevali k širjenju perzijske kulture in jezika v teh regijah ter k ustanovitvi prve domorodne iranske islamske dinastije [[Samanidi|Samanidov]], ki je poskušala oživiti sasanidsko izročilo. Nenaden padec sasanidskega imperija je bil končan v samo petih letih. Večino njegovega ozemlja je priključil islamski kalifat. Veliko iranskih mest se je večkrat uprlo in borilo proti napadalcem. Upore v mestih [[Rej]], [[Isfahan]] in [[Hamadan]] so muslimani zatrli.<ref>Zarinkoob, str. 305–317.</ref> Del lokalnega prebivalstva se je pod pritiskom spreobrnil v [[islam]], ostali pa so kot nemuslimanski podložniki plačevali ''[[Džizja|džizjo]]''.<ref>Bashear, Suliman. ''Arabs and others in Early Islam''. str. 117.</ref> Razen tega je bil uveden tudi stari sasanidski zemljiški davek, v arabščini znan kot ''[[harač]]''. Kalif Omar naj bi občasno ustanovil komisijo za nadzor davkov, da naj bi presodila, ali so višji, kot bi jih država lahko prenesla.<ref> A. S. Tritton. ''The Caliphs and Their Non-Muslim Subjects''. str. 139.</ref> ===Nasledniki Sasanidov=== Domneva se, da so imele sasanidske prednike naslednje dinastije in plemiške rodbine: * [[Dabujidi]] (642-760), potomci [[Džamasp]]a<ref>"Dabuyids". Encyclopaedia Iranica. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> * Baduspanidi (665-1598), potomci Džamaspovega potomca Mazandarana<ref>"Baduspanids". Encyclopaedia Iranica. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> * širvanski šahi (1100–1382), potomci [[Hormizd IV.|Hormizda IV.]]<ref>Stokvis A.M.H.J., str. 112, 129.</ref> * rodbina Munadžim (9.-10. stoletje), potomka sasanidskega princa Mihra Gušnaspa * dekanska rodbina Kamkarijan (9.-10. stoletje), potomka [[Jazdegerd III.|Jazdegerda III.]] * Mikalidi (9.-11. stoletje), potomci [[Sogdija|sogdijskega]] vladarja Divaštiha, potomca [[Bahram V.|Bahrama V.]] ==Vlada== Meje Sasanidskega cesarstva so se približno ujemale z mejami patrskega Arsakidskega cesarstva. Prestolnica cesarstva je bil [[Ktezifon]] v provinci [[Asuristan]]. Vladarji so se naslavljali ''šahinah'' (kralj kraljev), bili vrhovna oblast z neomejenimi pooblastili in varuhi svetega ognja, simbola nacionalne religije. Ta simbol je bil eksplicitno upodobljen na reverzu sasanidskih kovancev. Na obverzu je bil upodobljen vladajoči monarh s krono in pripadajočimi regalijami.<ref>Guitty Azarpay. ''The Near East in Late Antiquity The Sasanian Empire''.</ref> Sasanidske kraljice so se naslavljale ''banbišan banbišin'' (kraljica kraljic). Na manjših ozemljih so vladali številni mali vladarji iz plemiških družin, imenovani ''šardar'', ki so bili neposredno podrejeni ''šahinšahu''. V okrožjih provinc so vladali ''šahrabi'' in ''moubedi'' (glavni svečenik). ''Moubedi'' so se ukvarjeli predvsem s premoženjskimi in pravnimi zadevami.<ref>Daryaee 2008, str. 125.</ref> Za sasanidsko oblast je bila značilna znatna centralizacija, ambiciozno načrtovanje mest, razvoj kmetijstva in tehnološke izboljšave.<ref name=ref79/> Za večino upravnih opravil je skrbela močna državna uprava. Načelnik uprave se je imenoval ''vuzurg framadar'' (vezir ali prvi minister). [[Zoroastrstvo|Zoroastrska]] duhovščina je imela v državni upravi ogromno moč. Načelnik duhovniškega razreda magov ''moubedan moubed'', vrhovni komandant armade ''spahbed'', načelnik sindikata trgovcev na debelo in trgovcev na drobno ''ho tohšan bod'' in minister za poljedelstvo ''vastarjošan-salar'' so bili za kraljem kraljev najmočnejše osebnosti v sasanidski državi.<ref> Sarfaraz, str. 344.</ref> Sasanidski vladarji so vedno upoštevali nasvete svojih ministrov. Muslimanski zgodovinar Masudi je nadvse hvalil ''"izvrstno administracijo sasanidskih kraljev, dobro organizirano policijo, skrb za podložnike in blaginjo njihovih domen"''. V normalnih obdobjih so bili državni položaji dedni in po kraljevi odločitvi prenešeni na mlajše sinove. V cesarstvu sta dvakrat vladali kraljici. Če vladar ni imel neposrednega naslednika, so novega vladarja imenovali plemiči in prelati, vandar je bila njihova izbira omejena na člane kraljeve družine.<ref>Durant.</ref> Sasanidsko plemstvo je bilo mešanica partskih klanov, perzijskih aristokratov in plemiških družin z osvojenih ozemelj. Veliko novih plemiških družin je nastalo po razpustitvi Partske dinastije, medtem ko je nekaj od nekoč dominantnih [[Sedem partskih velikih hiš|sedmih partskih klanov]] obdržalo svoj visok položaj. Na dvoru [[Ardašir I.|Ardaširja I.]] so imele časten položaj stare arsakidske družine iz [[Hiša Karena|Karenove]] in [[Hiša Surena |Surenove]] rodbine in več drugih družin, med njimi Varazi in Andigani. Ob teh iranskih in neiranskih plemiških družinah so imeli častne položaje na šahinšahovem dvoru tudi kralji [[Merv]]a, [[Abaršar]]ja, [[Kerman]]a, [[Sakastan]]a, [[Kavkaška Iberija|Iberije]] in [[Adiabena|Adiabene]]. Obširne posesti Surenov, Karenov in Varazov so se vključile v izvirno sasanidsko državo kot skoraj neodvisne države. Plemiške družine na sasanidskem dvoru so nadaljevale svoje vladarske linije, čeprav so bile podrejene šahinšahu. Na splošno so najvišje položaje v državni administraciji, vključno z guvernerskimi v obmejnih provincah (''marzaban''), zasedali ''vuzurgani'' iz iranskih družin. Večina položajev je bila dedna in so več generacij pripadali isti družini. ''Marzabani'' na najvišjih džavnih položajih so lahko imeli srebrn prestol, ''marzabani'' strateško najbolj pomemnih mejnih provinc, na primer Kavkaške, pa zlatega.<ref> Nicolle, str. 10.</ref> Na vojnih pohodil so regionalne marzabane obravnavali kot na [[feldmaršal]]e, manj pomembni spahbedi pa so lahko bili poveljevali poljski vojski.<ref> Nicolle, str. 14.</ref> Sasanidska družba je bila socialno razslojena. Razslojenost je podpiralo tudi [[zoroastrstvo]], ki je imelo položaj državne religije. Druga verstva so večinoma tolerirali, vendar je ta trditev sporna.<ref> Wiesehöfer. Ancient Persia, or the Cambridge History of Iran, vol. 3.</ref> Sasanidski cesarji so zavestno poskušali oživiti perzijsko izročilo in izbrisati grški kulturni vpliv.<ref name=ref79/> ===Vojska=== [[Slika:Крепость Нарын-Кала в Дербенте.jpg|thumb|250px| Obzidje Derbenta, dela sasanidskih obrambnih linij]] Vojsko Sasanidskega cesarstva je ustanovil prvi šahinšah [[Ardašir I.]], ki je obnovil ahemenidske vojaške organizacije, obdržal model partske konjenice in uvedel nove vrste orožja in oblegovalnih tehnik. ====Vloga svečenikov==== Povezave med svečeniki in vojsko so igrale pomembno vlogo, ker je pojem Irana (Ērānshahr) oživila prav duhovščina. Brez teh povezav bi Sasanidsko cesarstvo ne preživelo prvih obdobij svojega obstoja. V zoroastrstvu so se povezave med vojaki in svečeniki ter državo in religijo šteli za neločljive, ko so nekatere stranke poskušale vsiliti svojo oblast drugim, pa so ravno te povezave povzročile slabitev cesarstva. Nesoglasja med duhovščino in vojaki so povzročila drobitev znotraj cesarstva, ki je privedla do njegovega propada.<ref>Daryaee 2008, str. 45–51.</ref> ====Pehota==== [[Slika:Sassanid army helmet by Nickmard Khoey.jpg|thumb|200px| Sasanidska vojaška čelada]] Glavnino sasanidske pehote so tvorili ''pajgani'', ki so jih pogosto novačili iz kmečke populacije. Na čelu vsake enote je bil častnik ''pajgan-salar'' (dobesedno ''poveljnik pehote''). Glavna naloga pešakov je bila čuvanje vojaškega trena, služenje višjim častnikom, napadanje in spodkopavanje obzidij in utrjevanje obrambnih položajev.<ref name="ref97"> Kaveh Farrokh; Angus McBride (13. julij 2005). ''Sassanian elite cavalry AD 224–642''. Osprey Publishing. str. 23. ISBN 9781841767130.</ref> Pešaki so bili oboroženi s ščiti in kopji. Sasanidska armada je bila okrepljena z vojaki, ki so jih morali prispevati [[Medijsko cesarstvo |Medijci]] in [[Dejlemiti]]. Medijci so prispevali zelo izurjene kopjanike, pračarje in težko pehoto. Amijan Marcelin o sasanidski vojski piše, da je bila ''"oborožena kot gladiatorji"'' in ''"ubogala ukaze kot konjski hlapci"''.<ref> Vadim Mikhaĭlovich Masson. ''History of Civilizations of Central Asia, Vol.II''. UNESCO, 1996. Str. 52.</ref> Dejlemiti, ki so tudi služili predvsem kot pešaki, so bili iransko ljudstvo, ki je živelo večinoma v [[Gilan]]u, [[Azerbajdžan|Iranskem Azerbajdžanu]] in [[Mazandaran]]u. Borili so se predvsem z meči, bodali in kopji in sloveli po tem, da so celo Rimljani spoštovali njihove veščine in žilavost v boju iz bližine. Eno od besedil omenja, da je v invaziji na [[Jemen]] sodelovalo 800 Dejlemitov pod poveljstvom njihovega častnika Vahriza.<ref name=ref97/> Vahriz je porazil arabsko vojsko v Jemenu in prestolnico [[Sana|Sano]] priključil kot [[vazal]]a k Sasanidskemu cesastvu. Sana je ostala vazal do arabske osvojitve Perzije.<ref> Kaveh Farrokh (2007). ''Shadows in the desert: ancient Persia at war''. Osprey Publishing. str. 237. ISBN 9781846031083.</ref> ====Mornarica==== Sasanidska vojna mornarica je bila pomemben del sasanidske armade odkar je Ardašir I. osvojil arabsko obalo [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]]. Mornarica je nadzirala gospodarsko pomembni Perzijski zaliv, branila trgovske ladje pred [[Piratstvo|pirati]], preprečevala rimske napade z morja in krotila arabska plemena. Veliko zgodovinarjev je prepričanih, da ni bila med najmočnejšimi, ker so v njej služili predvsem ujetniki in kaznjenci.<ref> Daryaee, Touraj (2009). ''Sasanian Persia: The Rise and Fall of an Empire''. New York NY: I.B. Tauris & Co Ltd. str. 46–47.</ref> Komandant ladjevja se je imenoval ''nāvbed''.<ref>Daryaee 2008, str. 47.</ref> ====Konjenica==== [[Slika:Knight-Iran.JPG|thumb|200px|Sasanidski kralj v opravi oklepljenjega konjenika; Taq-e Bostan, Iran]] [[Slika:Tabriz_Sasanian_Plate_3.jpg|thumb|right|200px|Srebrn sasanidski pladenj, na katerem sta upodobljena plemiča v spopadu s kopjem]] V sasanidski konjenici sta bili dve vrsti težkih konjeniških enot: klibanariji in [[katafrakt]]i. Prvo so tvorili elitni plemiči, urjeni od otroštva za vojaško službo. Podpirala so je lahka konjenica, pehota in lokostrelci.<ref> Michael Mitterauer; Gerald Chapple (15. julij 2010). Why Europe?: The Medieval Origins of Its Special Path. University of Chicago Press. str. 106. ISBN 9780226532387.</ref> V to konjenico so bili vključeni tudi Turki, Kušani, Samaritani, Hazari, Gruzinci in Armenci. V drugi vrsti konjenice so bili tudi bojni sloni, usposobljeni za podporo konjenici. V nasprotju s Parti so Sasanidi razvili tudi napredne oblegovalne naprave. Razvili so jim med vojnami z Rimljani, ki so obvladovali obleganje mest in utrdb. Razen tega so Sasanidi razvili tudi več tehnik za obrambo mest. Rimski zgodovinar Amijan Marcelin pravi, da so bili klibanariji [[Šapur II.|Šapurja II.]] zelo težko opremljeni in da je bil s kopji oborožen samo del konjenikov: : ''Vse čete so bile oblečene v železo. Vsi deli njihovih teles so bili prekriti z debelimi ploščami, nameščenimi tako, da so se gibljivi sklepi prilegali tistim na njihovih udih. Čelade so bile oblikovane po obrazih in tako spretno pritrjene na njihove glave, da so jih, ker je bilo njihovo celo telo pokrito s kovino, nanje padajoče puščice lahko zadele le skozi drobne odprtine okoli zenic oči ali skozi odprtino za dihanje na koncu nosu. Tisti, ki so bili oboroženi s kopji, so stali tako negibno, da bi si mislili, da jih trdno držijo bronaste spone.'' Konjeniki v sasanidski konjenci niso imeli stremen. Namesto njih so uporabljali vojaško sedlo z navzgor obrnjenim zadnjim delom in dve sponi, pritrjeni preko vrha konjenikovih stegen. Oboje je konjeniku omogočilo, da je med bitko ostal v sedlu, zlasti med nasilnimi spopadi.<ref>Shahbazi, A. Sh. [http://www.iranchamber.com/history/sassanids/sassanian_army.php]. Pridobljeno 10. decembra 2012.</ref> Tudi bizantinski cesar Mavricij (vladal 582-602) v svojem ''Strategikonu'' omenja, da veliko sasanidskih težkih konjenikov ni oboroženih s kopji, ampak z loki. Z reliefov [[Taq-e Bostan]]u in iz [[Al-Tabari]]jevega sezname opreme vitezov dihkanov je razvidno, da je med opremo spadalo tudi kopje. Oprema konjenikov je bila zagotovo zelo obsežna. Za opremo in vzdrževanje enega samega težkega konjenika so bili potrebni dohodki majhnega posestva. Konjeniki iz viteške kaste asvaran (azatan) so opremo prejeli od vladarja v zameno za obrambo dvora v času vojne. ==Odnosi s sosednjimi režimi== ===Pogoste vojne z Rimljani in manj obsežne z drugimi=== {{Glavni članek|Rimsko sasanidske vojne}} [[Slika:Cameo Shapur Valerianus Bab360 CdM Paris.jpg|thumb|250px|levo|Kameja s konjeniški spopadom cesarjev [[Valerijan]]a in [[Šapur I.|Šapurja I.]] v bitki pri Edesi leta 260]] Sasanidi, tako kot Parti, so bili v stalnih sovražnostih z Rimskim cesarstvom. Sasanidsko in sosednje rivalsko [[Rimsko cesarstvo|Rimsko]] in za njim [[Bizantinsko cesarstvo]] sta bila več kot 400 let vodilni svetovni sili.<ref name=ref11>Shapur Shahbazi, 2005.</ref><ref name=ref12/><ref name=ref13/> Po delitvi Rimskega cesarstva leta 395 je Bizantinsko cesarstvo s prestolnico [[Konstantinopel]] nadaljevalo vlogo glavnega zahodnega sovražnika Perzije in glavnega sovražnika sploh. Sovražnosti med imperijema so postale pogostejše.<ref name=ref78>"Iran Chamber Society: The Sassanid Empire, 224–642 AD". Iranchamber.com. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> Obe cesarstvi sta bili tudi v stalnem konfliktu s sosednjimi kraljestvi in nomadskimi hordami. Grožnje nomadskih vpadov nikoli ni bilo mogoče v celoti rešiti, vendar so se Sasanidi na splošno veliko bolj uspešno ukvarjali s temi vprašanji kot Rimljani, predvsem zaradi svoje politike usklajenih kampanj proti grozečim nomadom.<ref> Nicolle, str. 15–18.</ref> Zadnja od številnih in pogostih vojn z Bizantinci, ki je trajala od leta 602 do 628 in vključevala tudi obleganje Konstantinopla, se je za oba nasprotnika končala z drastičnim izčrpanjem človeških in materialnih virov. Sasanidsko cesarstvo so dodatno znatno izčrpali socialni konflikti v državi sami.<ref>George Liska (1998). ''Expanding Realism: The Historical Dimension of World Politics''. Rowman & Littlefield Pub Incorporated. str. 170. ISBN 978-0-8476-8680-3.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110715060819/http://occawlonline.pearsoned.com/bookbind/pubbooks/stearns_awl/chapter12/objectives/deluxe-content.html ''The Rise and Spread of Islam, The Arab Empire of the Umayyads -Weakness of the Adversary Empires'']. Occawlonline.pearsoned.com. Arhivirano iz izvirnika 15. julija 2011. Pridobljeno 21. junija 2013.</ref> Posledično je postalo ranljivo za nenaden pojav islamskega [[Rašidunski kalifat|Rašidunskega kalifata]], katerega vojske so samo nekaj let po vojni napadle oba imperija. Muslimanske sile so hitro osvojile celotno Sasanidsko cesarstvo in v bizantinsko-arabskih vojnah Bizantinskemu cesarstvu odvzele ozemlja v [[Levant]]u, na [[Kavkaz]]u, v [[Egipt]]u in severni [[Afrika|Afriki]]. V naslednjih stoletjih je polovica Bizantinskega cesarstva in celotno Sasanidsko cesarstvo prišlo pod muslimansko oblast. Na splošno se je sasanidsko ozemlje na zahodu ves čas naslanjalo na veliko in stabilno rimsko/bizantinsko državo, na vzhodu pa so bili njegovi najbližji sosedje [[Kušansko cesarstvo]] in nomadska plemena, kot so bili [[Heftaliti|Beli Huni]]. K obrambi vzhodnih provinc pred napadi nomadov je veliko pripomogla gradnja utrdb, kot sta bila citadela v Tusu v provinci Razavi Horasan ali mesto [[Nišapur]], ki je kasneje postalo središče učenja in trgovine. Na jugu in v osrednji [[Arabija|Arabiji]] so v Sasanidsko cesarstvo tu in tam vpadala nomadska arabska plemena. Kot varovalno ozemlje med Sasanidskim cesarstvom in [[Beduini|beduinskimi]] plemeni je bilo ustanovljena vazalna kraljevina [[al-Hira]]. Razpustitev al-Hire med vladanjem [[Kozrav II.|Kozrava II.]] leta 602 je močno prispevala k odločilnim porazom Sasanidov kasneje v istem stoletju. [[Slika:Derbent winter.jpg|thumb|left|250px|Sasanidska trdnjava [[Derbent]], [[Dagestan]], od leta 2003 vpisana na ruski seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]]] Severne province Sasanidskega cesarstva so pogosto napadali [[Hazari]] in [[Zahodnoturški kaganat]]. Leta 634 so oplenili Medijo. Kmalu zatem jih je perzisjska vojska porazila in izgnala. Sasanidi so zgradili veliko trdnjav tudi na Kavkazu, med katerimi je verjetno najbolj opazna in veličastna trdnjava v [[Derbent]]u ([[Dagestan]], Severni Kavkaz, zdaj del [[Ruska federacija|Ruske federacije]]). Trdnjava je ostala skoraj nedotaknjena do današnjega dne. Na vzhodni obali [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] so Sasanidi zgradili [[Veliki gorganski zid]], dolg 200 km, ki je branil cesarstvo pred vpadi nomadov s severa, med njimi tudi Belih Hunov. ===Vojna z Aksumitskim kraljestvom=== [[Slika:Khosrau I Textile.jpg|thumb|200px| Egiptovska tkana volnena zavesa ali hlače iz 5. ali 6. stoletja, kopija sasanidske svilene tkanine; izvirna slika je temeljila na [[Freska|freski]], na kateri se Kozrav I. bori proti etiopskim silam v [[Jemen|Jemnu]]]] Leta 522, malo preden je na prestol prišel [[Kozrav I.]] (vladal 531-579), je skupina [[Monofizitizem|monofizitskih]] [[Aksumitsko kraljestvo|Aksumitov]] napadla dominantne [[Himaritsko kraljestvo|Himarite]] v južni [[Arabija|Arabiji]]. Lokalni arabski vodja se je napadu zlahka uprl, a je prosil za pomoč Sasanide, medtem ko so Aksumiti za pomoč zaprosili Bizantince. Aksumiti so čez [[Rdeče morje]] poslali novo vojsko, ki je tokrat ubila arabskega vodjo in za kralja regije postavili svojega moža.<ref name=ref107> Frye. ''Ancient Iran''.</ref> Leta 531 je cesar [[Justinijan I.]] (vladal 527-565) predlagal, da bi jemenski Aksumiti presekali sasanidsko pomorsko trgovanje z [[Indija|Indijo]]. [[Etiopci]] niso njegove zahteve nikoli izpolnili, ker je aksumitski general Abraha prevzel oblast v Jemenu in ustanovil svoje neodvisno kraljestvo.<ref name=ref107/> Po Abrahovi smrti je eden od njegovih sinov izgnal svojega polbrata Ma'd-Kariba in sam zasedel jemenski prestol. Justinijan je Ma'd-Karibovo prošnjo za pomoč zavrnil, zato je Ma'd-Karib za pomoč zaprosil Kozrava I. Slednji je poslal na jug Arabije manjše ladjevje in vojsko pod Vahrizovim poveljstvom, ki naj bi odstavila novega jemenskega kralja. Po osvojitvi Sane je bil na prestol postavljen Ma'd-Karibov sin Saif. <ref name=ref107/> Justinijan se je nazadnje odzval na sasanidsko pomorsko prisotnost v Jemnu. Ker ni zagotovil podpore jemenskih Arabcev, je Kozrav lahko pomagal Ma'd-Karibu in nato ustanovil Jemen kot vazalno kneževino Sasanidskega cesarstva.<ref> Farrokh 2007, str. 237.</ref> ===Odnosi s Kitajsko=== Sasanidi so nadaljevali aktivno zunanjo politiko svojih predhodnikov Partov do [[Kitajska|Kitajske]] in tja pogosto pošiljali svoje ambasadorje. Kitajski dokumenti poročajo o trinajstih perzijskih delegacijah. Kopenska in pomorska trgovina je bila pomembna za obe cesarstvi. Pomorsko trgovanje potrjuje veliko število perzijskih kovancev v južni Kitajski. Sasanidski kralji so ob posebnih priložnostih na kitajski cesarski dvor pošiljali svoje najbolj talentirane glasbenike in plesalce. Med vladanjem dinastij Džin in Severni Wei v Luojang in med vladanjem dinastij Sui in Tang v Čang'an. Obe cesarstvi sta imeli skupne interese v trgovanju po [[Svilna cesta|Svilni cesti]], zato sta jo skupaj vzdrževali in varovali. Sodelovali sta tudi pri varovanju drugih trgovskih poti skozi osrednjo Azijo in gradili postojanke na obmejnih območjih, da bi varovale trgovce pred nomadskimi plemeni in razbojniki. Več dokumentov dokazuje, da sta Perzija in Kitajska sklepali sporazume o zavezništvu proti skupnim sovražnikom [[Heftaliti|Heftalitom]]. Nekaj zapisov kaže, da sta po vzponu nomadskih [[Gokturki|Gokturkov]] v Notranji Aziji cesarstvi sodelovali tudi pri razbijanju gokturškega napredovanja. Dokumenti iz Mogha pričajo tudi o prisotnosti kitajskega generala v službi [[Sogdija|sogdijskega]] kralja v času arabskih vpadov. Po invaziji muslimanskih Arabcev na Iran so [[Peroz III.]], njegov sin [[Jazdegerd III.]] in nekaj perzijskih plemičev dobili zatočišče na kitajskem cesarskem dvoru. Peroz in njegov sin [[Narseh]] ([[Kitajščina|kitajsko]] ''neh-šie'') sta dobila visoka dvorna naslova. Peroz je najmanj dvakrat, zadnjič verjetno leta 670, s pomočjo kitajske vojske poskušal ponovno priti na oblast v Iranu. Eden od poskusov se je verjetno končal s kratko Perozovo vladavino v [[Sakastan]]u, kar dokazujejo njegovi kovanci. Narseh je dobil položaj poveljnika kitajske cesarske garde. Njegove potomce so sasanidski begunci, ki so se po arabski osvojitvi Irana naselili na Kitajskem, šteli za svoje prince. Na Kitajskem je takrat vladal cesar Gaozong iz dinastije Tang. ===Odnosi z Indijo=== [[Slika:Coin of Peroz II Kushanshah, minted in Tukharistan, possibly at Balkh.jpg|thumb|200px|Kovanec ''kušanšaha'' Peroza II. Kušanšaha (vladal 303-330)]] [[Slika: Foreigner on ceiling of Cave 1at Ajanta Caves photograph and drawing.jpg|thumb|200px|Risba na stropu Jame 1 v Jamah Ajanta: dostojanstveniki, ki pijejo vino, so morda sasanidski ambasadorji na dvoru indijskega kralja Pulakesina II. (vladal 610–642)<ref>Pia Brancaccio. ''The Buddhist Caves at Aurangabad: Transformations in Art and Religion''. BRILL, 2010 [https://books.google.com/books?id=m_4pXm7dD78C&pg=PA82 str.82.]</ref>]] Po [[Ardašir I.|Ardaširjevi]] osvojitvi Irana in sosednjih pokrajin je [[Šapur I.]] razširil svojo oblast do severozahodne meje [[Indijska podcelina|Indijske podceline]]. Pred tem svobodni zahodni [[Kušansko cesarstvo|Kušani]], ki so vladali tudi v [[Afganistan]]u, so bili prisiljeni sprejeti njegovo suverenost.<ref name=ref110> Richard N. Frye. ''The History of Ancient Iran''. C.H. Beck'sche Verlagbuchhandlung, 1984. str. 298.</ref> Vzhodni Kušani so bili dejavni v [[Indija|Indiji]]. Čeprav je Kušansko cesarstvo konec 3. stoletja propadlo in ga je v 4. stoletju zamenjalo indijsko [[Guptski imperij|Guptsko cesarstvo]], je jasno, da so Sasanidi v tem obdobju postali pomembna sila na indijskem severozahodu. Perzija in severozahodna Indija, ki je bila prej del Kušanskega cesarstva, sta v tem obdobju očitno vzdrževali kulturne in politične stike, saj so se nekatere sasanidske prakse razširile na ozemlje Kušanov. Na Kušane je vplivalo zlasti sasanidsko pojmovanje kraljevstva, ki se je širilo s trgovanjem s sasanidskimi srebrnimi izdelki in tekstilom, na katerem so upodobljeni cesarji, ki lovijo ali delijo pravico. Zanimivo je, da ta kulturna izmenjava ni razširila sasanidskih verskih praks ali stališč do Kušanov. V tem obdobju so med Indijo in Perzijo potekale kulturne izmenjave tudi na nižji ravni. Perzijci so na primer iz Indije uvozili zgodnjo obliko [[šah]]a ''čaturang'' (srednjeperzijsko ''čatrang''). V zameno so v Indijo izvozili [[backgammon]]. Med vladanjem [[Kozrav I.|Kozrava I.]] so iz Indije pripeljali veliko knjig in jih prevedli v srednjeperzijski jezik. Nekatere knjige so se pozneje znašle v [[islam]]ski in [[Arabska književnost|arabski književnosti]]. Opazen je na primer prevod indijske ''[[Pančatantra|Pančatantre]]'', ki ga je opravil eden od Kozravovih ministrov. Prevod, znan kot ''Kalīlag ud Dimnag'', se je kasneje prebil v arabsko književnost in [[Evropa|Evropo]].<ref>Zarinkoob, str. 239.</ref> Podrobnosti Borzujevega legendarnega potovanja v Indijo in njegove drzne pridobitve ''Pančatantre'' so v celoti podrobno opisane v [[Firduzi |Firduzi]]jevi ''Knjigi kraljev'' (''Šahname''), ki pravi: : ''Borzuja je v indijskih knjigah prebral, da na gori v tej deželi raste rastlina, ki se posuje po mrtvem in mrtvi oživi. Borzuja je prosil Kozrava I. za dovoljenje, da odpotuje v Indijo po omenjeno rastlino. Brezplodno iskanje ga je pripeljalo do asketa, ki mu je razkril skrivnost rastline: "rastlina" pomeni besedo, "gorska" učenost in "mrtvi" nevedneža. Borzuji je povedal za knjigo, zdravilo za nevednost, imenovano ''Kalila'', ki je bila shranjena v kraljevi zakladnici. Indijski kralj je Borzuji dovolil branje Kalile pod pogojem, da je ne prepiše. Borzuja je pogoj sprejel, vendar si je vsak dan zapomnil po eno poglavje knjige. Ko se je vrnil v svojo sobo, je zapisal, kaj si je tistega dne zapomnil, in tako ustvaril prepis knjige, ki ga je poslal v Iran. V Iranu je Bozorgmer prevedel knjigo v pahlavi in na Borzujevo prošnjo po njem naslovil prvo poglavje.''<ref>''"BORZŪYA – Encyclopaedia Iranica"''. Iranicaonline.org. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> ==Družba == ===Urbanizem in nomadstvo=== [[Slika:Sassanid Music Plate 7thcentury.jpg|thumb|right|200px|Iranci so pripisovali velik pomen glasbi in poeziji; na pladnju iz 7. stoletja so upodobljeni glasbenike iz sasanidskega obdobja]] Sasanidi so, v nasprotju s Parti, obnovili karizmatično in centralizirano vlado. Po sasanidski teoriji je lahko idealna družba ohranila stabilnost in pravičnost samo z močnim monarhom.<ref>Daniel, str. 57.</ref> Sasanidi so želeli postati urbano cesarstvo in bili v tem kar uspešni. V poznem sasanidskem obdobju je imela [[Mezopotamija]] največjo gostoto prebivalstva v srednjeveškem svetu.<ref name=ref114>Daryaee 2008, str. 39–40.</ref> To je med drugim mogoče pripisati tudi temu, da so Sasanidi ustanovili ali ponovno ustanovili številna mesta, o čemer govori ohranjeno srednjeperzijsko besedilo ''Šahrestānīhā ī Ērānšahr'' (''Iranske provincialne prestolnice'').<ref name=ref114/> Ardašir I. je sam zgradil in obnovil številna mesta, ki jih je poimenoval kar po sebi. Med slednjimi so bila mesta Veh-Ardašir v [[Asuristan]]u, Ardašir-Khwarrah v [[Pars]]u in Vahman-Ardašir v [[Mešan]]u. V sasanidskem obdobju so bila ustanovljena številna mesta z imenom Iran-khwarrah, ker so Sasanidi želeli oživiti avestsko ideologijo.<ref name=ref114/> Mnoga mesta, tako nova kot stara, niso bila naseljena samo z domačimi etničnimi skupinami, kot so bili [[Iranci]] in [[Sirija|Sirci]], ampak tudi z deportiranimi rimskimi vojnimi ujetniki, med njimi [[Goti]], [[Slovani]], [[Latinci]] in drugi.<ref name=ref114/> Med ujetniki so bili številni izkušeni obrtniki, ki so jih zaposlili za gradnjo mest, mostov in jezov. Sasanidi so se preko njih seznanili z rimskimi tehnologijami. Vpliv tujcev na gospodarstvo je bil velik. Med njimi je bilo veliko kristjanov, ki so pospešili širjenje [[Krščanstvo|krščansta]] po celem cesarstvu.<ref name=ref114/> V nasprotju z obiljem podatkov o naseljenem prebivalstvu Sasanidskega cesarstva je o nestalno naseljenih nomadih znanega zelo malo. Znano je, da so jih Sasanidi imenovali ''Kurdi'' in da so redno služili sasanidski vojski, zlasti [[Dajlamiti]] in [[Gilani]]. Takšen odnos do nomadov se je nadaljeval tudi v islamskem obdobju, v katerem so Dajlamiti in Gilani v nezmanjšani meri služili v cesarski vojski.<ref>Daryaee 2008, str. 40–41.</ref> ===Šahinšah=== [[Slika:Sasanid Plate, Azerbaijan Museum, Tabriz, Iran.jpg|upright=0.9|right|thumb|200px|Krožnik sasanidskega kralja; Muzej Azerbajdžana, Iran]] Glava Sasanidskega cesarstva je bil ''šahinšah'' (''kralj kraljev'') ali preprosto ''šah'' (''kralj''). Zelo pomembno je bilo njegovo zdravje in dobro počutje, zato so ga nagovarjali z ''"bodi nesmrten"''. Na sasanidskih kovancih, kovanih v 6. stoletju in kasneje, sta prikazana luna in sonce, ki po besedah iranskega zgodovinarja Touraja Darjaeja ''"kažeta, da je bil kralj središče sveta in da sta se sonce in luna vrtela okoli njega"''. Bil je ''"kralj štirih strani sveta"'', kar je bila stara mezopotamska zamisel.<ref name=ref116>Daryaee 2008, str. 41.</ref> Kralj je vzvišeno gledal na vse druge vladarje – rimske, turške in kitajske. Nosil je pisana oblačila, težko krono in brado, okrašeno z zlatom. Zgodnji sasanidski kralji so se imeli za vladarje božanskega porekla in se naslavljali z ''baj'' (''božanski'').<ref name=ref117>Daryaee 2008, str. 42.</ref> V javnosti je bil skrit za zaveso<ref name=ref116/> in imel pred seboj nekaj svojih mož, ki so odrivali množico in mu utirali pot.<ref name=ref118>Morony 2005, str. 92.</ref> Ko je nekdo prišel h kralju, se je od njega pričakovalo, da bo pred njim globoko priklonil ([[proskineza]]). Kraljeva dvorna straža se je imenovala ''puštigban''. Ob drugih priložnostih je kralja zaščitila druga skupina dvorskih stražarjev, imenovana ''darigan''. V obeh skupinah so bili samo člani kraljeve družine.<ref name=ref118/> Poveljeval jima je ''hazarbed'', ki je bil zadolžen za kraljevo varnost, nadziral vhod v kraljevo palačo in kralju predstavljali obiskovalce. Lahko je bil tudi vojaški poveljnik in kraljev posrednik.<ref name=ref118/> Med [[Nauruz]]om (iransko novo leto) in Mehreganom (dan boga [[Mitra (bog sonca)|Mitre]]) je imel kralj govor. <ref name=ref117/> ===Razredna delitev=== Sasanidska družba je bila izredno kompleksna in imela več sistemov družbene organizacije, ki so jim vladale različne skupine ljudi.<ref name=ref119> Nicolle, str. 11.</ref> Zgodovinarji menijo, da so družbo sestavljali štirje<ref>Frye, str. 54.</ref><ref>Daryaee 2008, str. 43–47.</ref><ref>Shaki 1992, str. 652–658.</ref> družbeni razredi: * duhovščina (''asronan'') * vojska (''artešteran'') * podložniki (''vasterjošan'') * umetniki (''hutuhšan'') V središču kastnega sistema je bil šah, ki je vladal vsemu plemstvu.<ref name=ref123> Zarinkoob, str. 201.</ref> Kraljevi princi, mali vladarji, veleposestniki in duhovščina so bili privilegiran družbeni sloj, opredeljen kot ''vuzurgan'' (''plemstvo''). Zdi se, da je bil ta družbeni sistem precej tog.<ref name=ref78/> Sasanidski sistem kast je preživel cesarstvo in se nadaljeval v zgodnjem islamskem obdobju.<ref name=ref123/> ===Suženjstvo=== Masovno suženjstvo se ni v Iranu nikoli prakticiralo. Delno zasužnjenim prebivalcem, na primer vojnim ujetnikom, se je pogosto bolje godilo kot svobodnim podložnikom.<ref>Farazmand, Ali (1998). ''Persian/Iranian Administrative Tradition''. V Jay M. Shafritz (ur.). ''International Encyclopedia of Public Policy and Administration''. Boulder, CO: Westview Press, str 1640–1645.</ref> V Perziji se je naziv suženj uporabljal tudi za dolžnike, ki so morali del svojega časa služiti v ognjenem templju.<ref name=ref125>Daryaee 2008, str. 58–59.</ref> Najpogostejši sužnji v Sasanidskem cesarstvu so bili hišni služabniki na zasebnih posestvih in v ognjenih templjih. Na domovih so bile pogoste sužnje, povsem podrejene gospodarju, s katerimi je lahko imel tudi otroke. Sužnji in sužnje so prejemali plače in so lahko imeli svoje družine.<ref name=ref125/> Poškodovanje sužnja je veljalo za kaznivo dejanje, ki ga ni smel storiti niti kralj.<ref name="ref126">K.D. Irani, Morris Silver. Social Justice in the Ancient World. Greenwood Publishing Group, 1995. str. 87. ISBN 0-313-29144-6, ISBN 978-0-313-29144-9.</ref> Gospodar je sužnja lahko osvobodil, kar se je ne glede na sužnjevo versko prepričanje štelo dobro dejanje.<ref name=ref126/> Suženj je lahko bil osvobojen tudi po gospodarjevi smrti.<ref name=ref125/> ==Kultura== === Izobraževanje === V prestolnici cesarstva je bila tako imenovana Velika šola, v kateri je na začetku lahko študiralo samo 50 študentom. V manj kot 100 letih se je vpis v Veliko šolo povečal na več kot 30.000 študentov.<ref>Lowe, Roy; Yasuhara, Yoshihito (2016). ''The Origins of Higher Learning: Knowledge networks and the early development of universities''. Taylor & Francis. ISBN 9781317543275.</ref> ===Družba=== Pripadnost družbenem razredu je temeljila na rojstvu. Izjemne posameznike je bilo mogoče na podlagi zaslug dvigniti v višji družbeni razred. Funkcija kralja je bila zagotoviti, da je vsak razred ostal v svojih pravnih okvirih, da močni niso zatirali šibkih in šibki močnih. Bistvena kraljeva pravica in dolžnost je bila ohranjanje tega socialnega ravnovesja, za njegovo učinkovito delovanje pa je bilo potrebno poveličevanje monarhije nad vsemi drugimi družbenimi skupinami. Na nižji ravni je bila sasanidska družba razdeljena na svobodnjake (''azatan''), ki so ljubosumno čuvali svoj status kot potomci starodavnih arijskih osvajalcev, in množico nearijskih kmetov. Azatani so tvorili obsežno nižje plemstvo nižjih uradnikov in večinoma živeli na majhnih posestvih. Azatani so tvorili hrbtenico konjenice sasanidske vojske.<ref name=ref119/> === Umetnost, znanost in književnost=== <gallery mode="packed" heights="130"> Slika:Coupe de Chosroès.JPG|Skleda s podobo [[Kozrav I.|Kozrava I.]] v sredini Slika:Head horse Kerman Louvre MAO132.jpg|Konjska glava, pozlačeno srebro, 4. st., sasanidska umetnost Slika:Sassanid silver plate by Nickmard Khoey.jpg|Sasanidski srebrn pladenj s podobo [[simurg]]a, mitološkega ptiča, ki se je v sasanidskem bdobju uporabljal kot kraljev simbol<ref>{{navedi knjigo|last1=Zhivkov|first1=Boris|title=Khazaria in the Ninth and Tenth Centuries|date=2015|publisher=BRILL|isbn=9789004294486|page=78|url=https://books.google.com/books?id=7Du2CAAAQBAJ&lpg=PA78&pg=PA78|language=en}}</ref> Slika:Sassanid shield-boss by Nickmard Khoey.jpg|Sasanidski srebrn ščit s podobo leva Slika:Sassanid silver plate depicting a lion hunt by Nickmard Khoey.jpg|Sasanidski srebrn pladenj, ki prikazuje kraljev lov na leva Slika:Vase with grape harvesting scenes BM 1897.12-31.189.jpg|Sasanidska srebrna vaza z dekoracijo vinske trte in trgatve Slika:Textile0001.jpg|Sasanidska svilena tkanina s simurgom in kroglicami okoli njega, 6.–7. st.; iporabljali so jo pri verskih obredih; Saint Len, Pariz </gallery> Sasanidski kralji so bili pokrovitelji pismenosti in filozofije. [[Kozrav I.]] je imel tudi dela [[Platon]]a in [[Aristotel]]a, prevedena v pahlavi. Jezika se je naučil na Akademiji Gundišapur in dela tudi prebral. Med njegovo vladavino so bile zbrane številne zgodovinske kronike, od katerih se je ohranila samo ''Karnamak-i Artaxshir-i Papakan'' (''Ardašhirjeva dejanja''), mešanica zgodovine in romance, ki je služila kot podlaga za iranski nacionalni ep ''Šahname'' (Knjiga kraljev). Ko je [[Justinijan I.]] zaprl šole v [[Atene|Atenah]], je sedem atenskih profesorjev pobegnilo v Perzijo, kjer so našli zatočišče na Kozravovem dvoru. V sporazumu, ki ga je Kozrav sklenil z Justinijanom I., je določil, da se mora grškim modrecem omogočiti vrnitev in se jih ne sme preganjati. Pod Kozravom I. je bila v 5. stoletju ustanovljena Akademija Gundišapur in postala ''"največje intelektualno središče tistega časa"''. Učenci in učitelji na akademiji so bili z vseh koncev sveta. [[Nestorijanstvo|Nestorijanski]] kristjani so tja prinesli sirske prevode grških del s področja [[Medicina|medicine]] in [[Filozofija|filozofije]]. Na Gundishapurju so se zbrala tudi spoznanja indijske, perzijske in sirske medicine in akademija je postala cvetoča šola zdravilstva. V sasanidskem obdobju je nastalo nekaj največjih umetnin iranske civilizacije. Veliko tega je kasneje postalo znano kot islamska kultura, vključno z arhitekturo in književnostjo, čeprav je izviralo iz perzijske kulture. Sasanidsko cesarstvo se je na svojem višku raztezalo od zahodne [[Anatolija|Anatolije]] do severozahodne [[Indija|Indije]] (zdaj [[Pakistan]]), njegov vpliv pa je segal daleč preko njegovih političnih meja. Sasanidski motivi so našli pot v umetnost Srednje Azije, Kitajske, Bizantinskega cesarstva in celo [[Merovingi|Merovingov]] v [[Francija|Franciji]]. Islamska umetnost je bila v resnici sasanidska umetnost, katere koncepte je asimilirala in ji hkrati vdihnila novo življenje in moč. Will Durant o tem pravi: : ''Sasanidska umetnost je svoje oblike izvozila na vzhod v Indijo, Turkestan in Kitajsko in na zahod v Sirijo, Malo Azijo, Konstantinopel, Balkan, Egipt in Španijo. Njen vpliv je verjetno pripomogel spremeniti klasično grško umetnost v bizantinsko, v latinsko-krščanski umetnosti pa prehod z lesenih stropov na opečnate ali kamnite oboke, kupole in podprte zidove.'' Sasanidske rezbarije v [[Taq-e Bostan]]u in [[Nakš-e Rostam]]u so bile pobarvane, tako kot v palačah. Na žalost je od poslikav ostalo samo nekaj sledov. Iz književnosti je razvidno, da je sasanidskem obdobju slikarska umetnost cvetela: prerok [[Mani]] je ustanovil slikarsko šolo, [[Firduzi]] govori o perzijskih mogotcih, ki so svoje dvorce okrasili s slikami iranskih junakov, pesnik al-Buhturi pa opisuje [[Freska|freske]] v palači v [[Ktezifon]]u. Ko je sasanidski kralj umrl, je bil na dvor pozvan najboljši slikar tistega časa, da bi naslikal njegov portret za zbirko v kraljevi zakladnici. [[Slikarstvo]], [[kiparstvo]], [[lončarstvo]] in drugi so pri krašenju delili motive s sasanidsko tekstilno umetnostjo. [[Svila]], vezenine, [[brokat]], [[damast]], [[Tapiserija|tapiserije]], prevleke za pohištvo, nadstreški, šotori in odeje so bili tkani s potrpežljivostjo in mojstrsko spretnostjo in pobarvani v toplih odtenkih rumene, modre in zelene barve. Vsak Perzijec, tudi kmet in svečenik, se je prizadeval oblačiti lepše kot je bilo njegovemu stanu primerno. V darilih so bila pogosto razkošna oblačila. Velike pisane preproge so bile na vzhodu od asirskih časov znak bogastva. Ohranila sta se dva ducata sasanidskih tkanin, ki spadajo med najbolj dragocene obstoječe tkanine. Sasanidske tkanine so občudovali in posnemali v [[Egipt]]u in na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]], v [[Srednji vek|srednjem veku]] pa so vanje oblačili relikvije krščanskih svetnikov. Ko je cesar [[Heraklij]] zasedel palačo Kozrava II. v Dastagerdu, so bile njegov najdragocenejši plen nežne vezenine in ogromno preprog. Med najdragocenejšimi je bila "Zimska preproga", znana tudi kot "Kozravova pomlad", last Kozrava Anuširvana. Na preprogi so bili pomladni in poletni motivi, ki naj bi kralju pomagali pozabiti zimo: cvetje in sadje iz [[rubin]]ov in [[diamant]]ov, srebrne poti in potoki iz biserov na zlati podlagi. Harun al-Rašid je bil zelo ponosen na svojo veliko sasanidsko preprogo, bogato okrašeno z dragulji. Perzijci so o svojih preprogah pisali celo ljubezenske pesmi.<ref name=ref91>Durant.</ref> Študije sasanidske zapuščina kažejo na več kot 100 vrst kron, ki so jih nosili kralji. Različne krone kažejo na kulturno, gospodarsko, družbeno in zgodovinsko stanje v posameznem obdobju. Krone kažejo tudi značajske lastnosti kraljev v tem obdobju. Različni simboli in znaki kot so luna, zvezde, orli in palme kažejo na uporabnikovo vero in prepričanje.<ref>Jona Lendering (31. marec 2006). ''"Sasanian crowns"''. Livius.org. Pridobljeno 30. junija 2013.</ref> [[Slika:Palace of Serbistan.png|thumb|right|300px|Skica palače v Sarvestanu]] Sasanidska dinastija, kot pred njimi [[Ahemenidi|Ahemenidska]], je izvirala iz Perzije (pokrajina Pars ali Fars). Sasanidi so se imeli za naslednike Ahemenidov po vmesnem helenističnem in partskem obdobju in verjeli, da je njihovo poslanstvo obnoviti veličino Perzije. V oživljanju ahemenidske preteklosti niso bili zgolj posnemovalci. Sasanidska umetnost razkriva presenetljivo zrelost in ima v nekaterih pogledih ključne značilnosti kasnejše islamske umetnosti. Elemente tradicionalne perzijske umetnosti je kombinirala s helenističnimi elementi in vplivi. [[Aleksander Veliki]] je bil po osvojitvi Irana zaslužen za širjenje helenistične umetnosti v Zahodno Azijo. Vzhod je to umetnost navzven sprejel, vendar se z njo ni nikoli poistovetil. Helenistična umetnost se je že v partskem obdobju posnemala po celem Bližnjem vzhodu, sasanidska umetnost pa je bila ves čas odziv nanjo. Obudila je tradicionalne perzijske oblike, ki so v islamskem obdobju dosegle obalo [[Sredozemlje|Sredozemlja]].<ref>Parviz Marzban, str. 36.</ref> Fergusson o tem pravi: : ''S prihodom Sasanidov si je Perzija povrnila velik del moči in stabilnosti, ki sta ji bili že dolgo neznani ... oživitev likovne umetnosti kaže na vrnitev blaginje in varnosti, ki je bila neznana od padca Ahemenidov.''<ref> Fergusson. ''History of Architecture'', vol. i, 3rd edition. str. 381–383.</ref> Ohranjene palače kažejo razkošje, v katerem so živeli vladarji. Mednje spadajo palače v Firuzabadu in Bišapurju v Parsu ter glavnem mestu Ktezifon v provinci Asuristan v sedanjem Iraku. Sasanidska arhitektura nima samo lokalnih ampak tudi partske značilnosti. Za vse so značilni [[Ivan (arhitektura)|ivani]], sodčasti oboki, uvedeni v partskem obdobju. V sasanidski dobi so ivani dosegli velike razsežnosti, zlasti v Ktezifonu. Lok velike obokane dvorane, ki se pripisuje Šapurju I. (vladal 241-272), je dolg več kot 24 metrov in visok 36 m. Ta veličastna zgradba je privlačila arhitekte več naslednjih stoletij in veljala za enega najpomembnejših zgledov perzijske arhitekture. Mnogo palač je imelo notranjo sprejemno dvorano s kupolo. Perzijci so problem gradnje okrogle kupole na kvadratni stavbi rešili tako, da so čez vogale kvadrata zgradili polkrožne loke in ga s tem pretvorili v osmerokotnik, na katerega je bilo enostavno postaviti kupolo. Dvorana v Firuzabadu je najstarejši ohranjeni primer rabe polkrožnih lokov in kaže, da so to tehniko razvili verjetno prav v Perziji. Edinstvena značilnost sasanidske arhitekture je značilna raba prostora. Sasanidski arhitekt je pri načrtovanju zgradbe upošteval njeno maso in površino. Načrtoval je masivne zidove iz opeke, okrašene z ulitimi in izklesanimi štukaturami. Na panelih so v rondelah upodobljene živali, doprsni človeški kipi ter geometrični vzorci in rastlinski motivi. V Bišapurju je bilo nekaj palač okrašenih s talnimi mozaiki s prizori pojedin. Mozaiki jasno kažejo na rimski vpliv. Nekatere so verjetno ustvarili prav rimski vojni ujetniki. Stavbe so bile okrašene tudi s stenskimi poslikavami. Najlepše so odkrili na gori Kajeh v Sistanu. ==Gospodarstvo== [[Slika:Shushtar Historical Hydraulic System Darafsh (6).jpg|thumb|250px|Ostanki vodnega sistema Šuštar so na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]]] [[Slika:Textile0001.jpg|thumb|250px|Sasanidska svilena tkanina (keper) iz 6.-7. stoletja s podobo [[simurg]]a; relikvarij cerkve sv. Lena, [[Pariz]]]] Ker je bila večina iranskega prebivalstva kmečkega stanu, je sasanidsko gospodarstvo temeljilo predvsem na poljedelstvu in živinoreji. Kmetijsko najpomembnejši provinci sta bili Huzistan in Irak. Eden od največjih sasanidskih namakalnih sistemov je tvoril kanal Nahravan. Nekaj ostankov namakalnih sistemov je v Iranu še vedno mogoče najti. V goratih predelih cesarstva so se lokalni nomadi ukvarjali z gozdarstvom. Centralizirana državna uprava je omogočala uvedbo davkov tudi nomadom in prebivalcem gora. Med vladavino Kozrava I. je pod državno upravo prišla še vsa preostala zemlja.<ref name=ref133> Tafazzoli & Khromov, str. 48.</ref> V sasanidskem obdobju sta bili v rabi dve veliki trgovski poti: na severu vsem znana [[svilna pot]] in na jugu manj pomembna obalna cesta ob [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]]. Tovarne v [[Susa, Iran|Susi]], Gundešapurju in Šuštarju so bile znane po proizvodnji [[Svila|svilenih]] tkanin in so konkurirale kitajskim tovarnam. Sasanidi so bili zelo strpni do podeželskega prebivalstva, od katerega so bili odvisni v obdobjih lakote.<ref name=ref133/> === Industrija in trgovina === [[Slika:Indo-Sassanid.jpg|thumb|right|250px|Sasanidske morske trgovske poti]] Perzijska industrija se je pod Sasanidi razvila z zasebne na urbano raven. Nastali so številni [[ceh]]i. Dobro varovane dobre ceste in mostovi in državne trgovske postaje so omogočili, da so trgovske karavane povezale [[Ktezifon]] z vsemi provincami cesarstva in pristanišči v Perzijskem zalivu, kar je pospešilo trgovanje z [[Indija|Indijo]].<ref name=ref91/> Sasanidski trgovci od blizu in daleč so kmalu izrinili Bizantince z donosnih trgovskih poti proti [[Indijski ocean|Indijskemu oceanu]].<ref name=ref134>Nicolle, str. 6.</ref> Nedavna arheološka odkritja so razkrila, da so sasanidski trgovci svoje blago označevali s posebnimi etiketami, ki so promovirale njihovo blagovno znamko in označevale različne kakovosti.<ref>"Sassanids Used Commercial Labels: Iranian Archeologists". Payvand. 21. avgust 2009. Pridobljeno 25. septembra 2009.</ref> Kozrav I. je že tako široko trgovsko mrežo še bolj razširil. Sasanidska država je začela težiti k monopolnemu nadzoru trgovanja. V trgovanju je vedno večji delež dobivalo luksuzno blago. S trgovanjem in urbanizacijo so bile povezane tudi gradnje pristanišč, [[Karavanseraj|karavanserajev]], mostov in drugih zgradb. Perzijci so v času Kozrava I. kljub močni konkurenci Bizantincev dominirali v mednarodni trgovini v Indijskem oceanu, Srednji Aziji in južni Rusiji. Sasanidska naselja v [[Oman]]u in [[Jemen|Jemnu]] pričajo o pomembnosti trgovine z Indijo, trgovina s kitajsko svilo pa je bila v rokah sasanidskih vazalov [[Sogdija|Sogdijcev]].<ref> Frye, str. 325.</ref> Glavno sasanidsko izvozno blago je bila svila, volnene in zlate tkanine, preproge, nestrojene kože in usnje in biseri iz Perzijskega zaliva. Med tranzitno blago iz Kitajske sta spadala papir in svila, iz Indije pa začimbe, za katere so pobirali carino in jih izvažali v [[Evropa|Evropo]].<ref> Sarfaraz, str. 353.</ref> V sasanidskem obdobju se je zelo povečala proizvodnja kovinskih predmetov, tako da je Iran zaslovel kot ''orožarna Azije''. Večina rudarskih središč je bila na robu cesarstva - v [[Armenija|Armeniji]], na [[Kavkaz]]u in predvsem v [[Transoksanija|Transoksaniji]]. Izredna mineralna bogastva v [[Pamir]]ju na vzhodu Sasanidskega cesarstva so med iranskimi [[Tadžikistan|Tadžiki]] ustvarila legende, ki so še žive in se še pripovedujejo. Legende pravijo, da se je bog med ustvarjanja sveta spotaknil ob Pamir in iz rok izpustil vrč mineralov, ki so se raztresli po vsej regiji.<ref name=ref134/> ==Religija== ===Zaratustrstvo=== {{glavni|Zaratustrstvo}} V partskem obdobju (247 pr. n. št.–224) se je zaratustrstvo razdrobilo na regionalne različice. Pojavljati so se začeli tudi lokalni kulti in božanstva, nekateri iz iranskega verskega izročila, drugi pa tudi iz grškega. Ko je [[Aleksander Veliki]] osvojil cesarstvo od [[Darej III.|Dareja III.]], se je začel proces grško-perzijskega verskega in kulturnega spajanja, ki se je nadaljeval v partskem obdobju. Pod Sasanidi je oživelo ortodoksno zaratustrstvo in religija je doživela številne in pomembne spremembe. Sasanidsko zaratustrstvo naj bi se reformiralo tako, da bi bilo povsem skladno z [[Avesta|Avesto]], svetimi spisi zaratustrstva. Sasanidska zaratustrska duhovščina je pozneje religijo spremenila tako, da je služila njej, kar je povzročilo precejšen verski nemir. Sasanidska verska politika je prispevala k razcvetu številnih verskih reformnih gibanj, predvsem manizma in mazdaizma. Odnosi med sasanidskimi kralji in religijami v njihovem cesarstvu so postali zapleteni in raznoliki. Pod kasnejšimi kralji, kot je bil [[Bahram II.]], so bile verske manjšine včasih zatirane, medtem ko je [[Šapur II.]] je dopuščal vse verske manjšine, razen kristjanov, ki jih je začel preganjati po [[Konstantin I. Veliki|Konstantinovi]] spreobrnitvi v [[krščanstvo]].<ref name=ref138>Ehsan Yarshater. ''The Cambridge History of Iran: The Seleucid, Parthian and Sasanian Periods''. Cambridge University Press, 1983. str. 879–880.</ref><ref name=ref139>Manfred Hutter. "Manichaeism in the Early Sasanian Empire". ''Numen'', '''40''' (1, 1993): 5–9.</ref> ====Tansarjev zagovor upora Ardaširja I.==== Ortodoksno perzijsko usmerjeno zaratustrsko izročilo je imelo pomembno vlogo v utrjevanju in legitimiranju oblasti od samega začetka sasanidske vladavine leta 224 do njenega propada sredi 7. stoletja. Ko je [[Ardašir I.]] odstavil zadnjega partskega kralja [[Artaban V.|Artabana V.]], je poiskal pomoč Tansarja, ''herbada'' (velikega svečenika) iranskih zaratustrov, ki mu je pomagal legitimirati novo dinastijo. Tansar je pisal nazivnim in vazalnim kraljem v različnih regijah Irana, naj Ardaširja I. sprejmejo za svojega novega kralja. Zlasti pomembno je bilo Tansarjevo pismo, naslovljeno na Gušnaspa, vazalnega kralja [[Tabaristan]]a. Gušnasp je Ardaširja I. obtožil, da je z uzurpacijo prestola prelomil tradicijo in da so njegova dejanja, ''"čeprav so bila morda dobra za svet, slaba za vero"''. Tansar je te obtožbe ovrgel s trditvijo, da niso bili vsi stari običaji dobri in da je Ardašir krepostnejši od svojih predhodnikov. V pismu je bilo tudi nekaj napadov na verske običaje in usmerjenost Partov, ki niso sledili ortodoksnemu zaratustrskemu izročilu ampak heterodoksnemu. Ardaširjev upor proti njim je poskušal utemeljiti s trditvijo, da je zaratustrstvo propadlo po Aleksandrovi invaziji. Razpadanje se je nadaljevalo tudi pod Parti, zato ga je treba obnoviti.<ref name=ref140>Boyce 1984.</ref> Tansar je kasneje nadziral ustanavljanje enotne 'zaratustrske cerkve' pod nadzorom perzijskih magov in urejanje enotne zbirke avestskih besedil, ki jih je nato sam odobril in podpisal. ====Kartir==== Kartir je bil zelo močan in vpliven perzijski klerik, ki je služil pod več sasanidskimi vladarji in aktivno spremljal vzpostavljanje ortodoksnega zaratustrstva po celem cesarstvu s središčem v Parsu. Njegova moč in vpliv sta bila tako velika, da je postal edini 'navadni' državljan, ki mu je bilo dovoljeno, da po kraljevsko izkleše lastne skalne napise. Pod [[Šapur I.|Šapurjem I.]] je Kartir dobil absolutno oblast nad duhovščino na kraljevem dvoru in v celem cesarstvu. Vsa regionalna zaratustrska duhovščina je bila prvič v zgodovini podrejena duhovščini v Parsu. Kartir je bil do neke mere [[Ikonoklazem|ikonoklast]], ki si je zadal nalogo, da bo po celem Iranu postavil številne Bahramove ognjene templje namesto ''baginov/ajazanov'', ki so vsebovali podobe in idole kultnih božanstev in so se razširili v partskem obdobju. V svoji doktrinarni ortodoksnosti je med običajnimi ljudmi spodbujal nejasen zaratustrski koncept, znan kot ''hvedodah'' - sklepanje zakonskih zvez znotraj družine, se pravi med brati, sestrami in bratranci. V različnih obdobjih svoje dolge kariere na kraljevem dvoru je nadziral občasno preganjanje ne-zoroastrijcev v Iranu in med vladanjem [[Bahram I.|Bahrama I.]] dosegel usmrtitev preroka [[Mani]]ja. Med vladanjem [[Hormizd I.|Hormizda I.]], predhodnika in brata Bahrama I., je bil Kartir nagrajen z novim zaratustrskim naslovom ''ofmobad'', ki se je štel za višjega od vzhodnoiranskega (partskega) naslova ''herbad''.<ref name=ref140/> ====Reformi zaratustrskega koledarja==== Perzijci so že dolgo poznali egipčanski koledar s 365 dnevi, razdeljenimi na 12 mesecev, vendar so uporabljali zaratustrski koledar z 12 meseci po 30 dni. Med vladanjem Ardaširja I. so si prizadevali uvesti natančnejši zaratustrski koledar in letu dodali pet dni. Ti dnevi so se imenovali ''gatha'' in so imeli tako posveten kot verski pomen. Duhovščina se je zaradi spoštovanja izročila še vedno držala starega zaratustrskega koledarja. Reforma koledarja je povzročila nekaj težav, zlasti zaradi vsakoletnega zamika pomembnih zaratustrskih praznovanj, kot sta bili Hamaspat-medaja in [[Nauruz]] (Novo leo). Zmeda je pri navadnih ljudeh očitno povzročila tako veliko stisko, da je večina prebivalstva še naprej upoštevala tradicionalni koledar, kar je povzročilo veliko zmede in trenj med laiki in vladajočim slojem. Pogosto se je namreč zgodilo, da je praznovanju po enem koledarju takoj sledilo isto praznovanje po drugem, zato je bil kasneje sklenjen kompromis, ki je zaporedna praznovanja povezal v šestdnevna praznovanja. Izjema je bil Nauruz. Nauruz je bil izjema zato, ker se je začel s [[Spomladansko enakonočje|spomladanskim enakonočjem]], po novem koledarju pa se je premaknil v obdobje med spomladanskim in jesenskim enakonočjem. Neskladja so se verjetno dogajala tudi v partskem obdobju. Druga reforma koledarja se je zgodila v poznem sasanidskem obdobju, ker od reforme Ardaširja I. ni bilo nobenega vrivanja dodatnih dni. Koledar je bil vsako leto prekratek za četrtino dneva. Zaratustrsko sveto leto je počasi drselo nazaj, tako da se je Nauruz pomaknil na konec julija. Sklican je bil velik posvet na katerem so sklenili, da se Nauruz premakne na svoj prvotni položaj, kakršnega je imel pod Ahemenidi, se pravi na pomlad. Sprememba se je zgodila verjetno med vladanjem [[Kavad I.|Kavada I.]] v zgodnjem 6. stoletju. Zdi se, da je bila reforma izpeljana predvsem zaradi pomladi in ne zaradi praznovanj.<ref name=ref140/> ====Trije veliki ognji (ognjeni templji)==== [[Slika:Takhte Soleyman.jpg|thumb|250px|Ruševine Adur Gušnaspa, enega od treh glavnih zaratustrskih templjev v Sasanidskem cesarstvu]] Regionalno rivalstvo in pristranskost, ki naj bi jo Sasanidi gojili do svojih predhodnikov [[Parti|Partov]], sta povzročila promoviranje dveh velikih ognjenih templjev, prvega v Parsu (Adur Farnbag) in drugega v Mediji (Adur Gušnasp), ki naj bi konkurirala svetemu ognju v Partiji (Adur Burzen-Mehr). Slednji je bil z legendo povezan z Zaratustro in prvim zaratustrskim kraljem Vištaspom in zato preveč svet, da bi ga perzijski magi povsem prenehali častiti. V času Sasanidov so začeli tri velike zaratustrske ognje (templje) povezovati z različnimi združenji: Adur Farnbag v Parsu z magi, Adur Gushnasp v Mediji z vojaki in Adur Burzen-Mehr v Partiji z malimi posestniki, kmeti in pastirji. Adur Gušnasp je sčasoma postal cilj romanja novih vladarjev po njihovem kronanju. Zdi se, da so v sasanidskem obdobju vsi trije veliki templji postali osrednja zaratustrska romarska središča.<ref name=ref140/> ====Ikonoklazem in dvig srednje perzijščine nad druge iranske jezike==== Zgodnji Sasanidi so prepovedali uporabo kultnih podob pri bogoslužju, zato so bili iz številnih templjev odstranjeni kipi in idoli in namesto njih prižgani sveti ognji. V nekaterih obdobjih se je ta politika razširila tudi na neiranske dele cesarstva. [[Hormizd I.]] naj bi v [[Armenija|Armeniji]] uničil celo kipe, postavljene mrtvim, sicer pa so odstranili samo kultne kipe. Sasanidi so še naprej uporabljali kipe zaratustrskih božanstev, vključno s Ahuro Mazdo, uvedenem v [[Selevkidsko cesarstvo|selevkidskem]] obdobju. V zgodnjem sasanidskem obdobju so bili kraljevi skalni napisi pogosto napisani v [[Partščina|partskem]], [[srednjeperzijski jezik|srednjeperzijskem]] in [[Grščina|grškem]] jeziku. Zadnji napis v partskem jeziku je iz obdobja [[Narseh]]a, sina [[Šapur I.|Šapurja I.]], potem pa so se Sasanidi očitno odločili, da bodo kot edini uradni jezik v Iranu uvedli perzijščino in prepovedali pisati v partščini. Odločitev je imela pomembne posledice za zoroastrstvo, ker se je vsa sekundarna književnost, vključno z ''[[Zend]]om'', začela pisati samo v srednjeperzijskem jeziku.<ref name=ref140/> ====Razvoj zaratustrske književnosti in bogoslužja==== Nekateri strokovnjaki za zaratustrstvo, kot je Mary Boyce, domnevajo, da se je glavni zaratustrski obred ''jasna'' v času Sasanidov podaljšal, ''"da bi se povečala njegova impresivnost"''.<ref>Boyce 1984, str. 123–125.</ref> Zdi se, da so to naredili tako, da so ''Gatam'', ki so tvorile jedro obreda ''jasna'', pridružili ''[[haoma|haomo]]''. Razen tega so razvili še en daljši obred, znan kot ''[[visperad]]'', ki je izhajal iz razširjene ''jasne''. ''Visperad'' je bil razvit za praznovanje sedmih svetih dni obveznosti (Gahambars plus [[Nauruz]]) in bil posvečen Ahura Mazdi. Medtem ko so se najzgodnejši zaratustrijanci izogibali pisanju kot obliki demonske prakse, so bili v času Sasanidov prvič zapisani tako srednjeperzijski ''Zend'' kot obsežna sekundarna zaratustrska književnost. Veliko zaratustrskih besedil je bilo izvirnih del iz sasanidskega obdobja. Morda najpomembnejše delo je bil ''Bundahišn'' - mitska zaratustrska zgodba stvaritvi sveta. V tem obdobju je bilo v srednjeperzijski jezik prevedeno veliko starejših del, tudi antičnih, in del v drugih iranskih jezikih. Pomembni deli ''Draht-i Asurig'' (''Asirsko drevo'') in ''Ayadgar-i Zareran'' (''Zarterjevi podvigi'') sta bili verjetno prevedeni iz partskih izvirnikov. [[Slika:Bodleian J2 fol 175 Y 28 1.jpg|thumb|250px|Sasanidi so zapis svete ''Aveste'' razvili natančen fonetski alfabet]] Za zaratustrstvo je bilo zelo pomembno, da so Sassanidi razvili avestski alfabet, ki je prvič omogočil natančen zapis ''Aveste'' tudi v izvirnem jeziku in fonologiji. Alfabet je temeljil na pahlavijskem, vendar je imel 46 črk in bil zelo primeren za pisanje aktualnega pogovornega jezika. Perzijski magi so končno lahko zapisali vsa ohranjena starodavna avestska besedila. Rezultat tega razvoja je bila sasanidska ''Avesta'', zbrana v 21 ''naskih'' (''delih''), ki so ustrezali 21 besedam zaklinjanja ''Ahunavar''. Naske so razdelili v tri skupine po sedem. Prva skupina je vsebovala ''Gate'' in vsa z njimi povezana besedila, druga pa akademska dela. V tretji skupini so bile zbrane razprave o navodilih za mage, na primer ''Vendidad'', pravna besedila in druga dela, na primer ''jašti''. V sasanidskem času je nastalo pomembno knjižno besedilo ''Khwaday-Namag'' (''Knjiga kraljev''). Besedilo je bilo osnova za kasnejše [[Firduzi]]jevo delo ''Šahname'' (''Knjiga kraljev''). Drugo pomembno zaratustrsko besedilo iz sasanidskega obdobja je ''Dadestan-e Menog-e Khrad'' (''Sodbe duha modrosti'').<ref name=ref140/> ===Krščanstvo=== {{glavni|Krščanstvo}} Večina kristjanov v Sasanidskem cesarstvu je pripadala [[Nestorijanska cerkev|nestorijanski]] (vzhodna cerkev) in [[Jakobinska cerkev|jakobinski]] (sirska pravoslavna cerkev) veji krščanstva. Obe cerkvi sta prvotno vzdrževali vezi s krščanskimi cerkvami v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]], vendar sta se od njih precej razlikovali. Eden od razlogov za to je bil liturgični jezik obeh ceskva, ki je bi [[Sirščina|sirski]] in ne [[Grščina|grški]], ki je bil jezik rimskega krščanstva v zgodnjih stoletjih in vzhodnorimskega krščanstva v poznejših stoletjih. Drugi razlog za razhajanje med vzhodnim in zahodnim krščanstvom je bil močan pritisk sasanidskih oblasti, da bi prekinile povezave z Rimom, ker je bilo Sasanidsko cesarstvo pogosto v vojni z Rimskim cesarstvom. Krščanstvo kot dopustno vero v Sasanidskem cesarstvu je priznal [[Jazdegerd I.]] leta 409.<ref>Alexander A. Vasiliev. ''History of the Byzantine Empire, 324–1453'', Vol. I. University of Wisconsin Press, 1980. str. 96–97.</ref> Največji prelom z glavnim tokom krščanstva se je zgodil leta 431 zaradi sklepov [[Prvi efeški koncil|Prvega efeškega koncila]]. Na koncilu so obsodil [[konstantinopel]]skega patriarha [[Nestorij]]a, teologa kilikijskega porekla, ker je poučeval svoj pogled na kristologijo, v katerem je zavračal imenovanje Marije Jezusova mati, Teotokos ali mati božja. Sklepi efeškega koncila so bili v Rimskem cesarstvu sprejeti, sasanidska cerkev pa se z obsodbo Nestorijevega učenja ni strinjala. Ko je bil Nestorij odstavljen s položaja patriarha, je več njegovih privržencev pobegnilo v Sasanidsko cesarstvo. Perzijski cesarji so beg izkoristili za okrepitev Nestorijevega položaja znotraj sasanidske cerkve, ki je zajemala veliko večino kristjanov v pretežno zaratustrskem Perzijskem cesarstvu. Odstranili so najpomembnejše rimsko usmerjene duhovnike v Perziji in poskrbeli, da so njihova mesta zasedli nestorijanci. Ukrep naj bi bil zagotovilo, da bodo ti kristjani zvesti Perzijskemu cesarstvu in ne Rimljanom. Večina kristjanov v Sasanidskem cesarstvu je živela na zahodnem robu cesarstva, večinoma v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], obstajalo pa je tudi več pomembnih skupnosti na severnejših ozemljih, in sicer v Kavkaški Albaniji, Laziki, Iberiji in perzijskem delu Armenije. Druge pomembne skupnosti so bile na otoku Tylos (današnji [[Bahrajn]]), južni obali [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]] in območju arabskega kraljestva [[Lahmidi|Lahm]]. Nekatera od teh območij so bila pokristjanjena med prvimi; [[Armensko kraljestvo (antika)|Armensko kraljestvo]] je bilo kot prva neodvisna krščanska država na svetu ustanovljeno že leta 301. Številna asirska ozemlja so bila skoraj v celoti pokristjanjena že v 3. stoletju, vendar nikoli niso postala neodvisne države.<ref name=ref73a>Khodadad Rezakhani. ''Iranologie History of Iran Chapter V: Sasanians''. Iranologie.com. Arhivirano iz izvirnika 6. februarja 2014. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> ===Druga verstva=== V nekaj nedavnih izkopavanjih so bila odkrita [[Budizem|budistična]], [[Hinduizem|hindujska]] in [[Judovstvo|judovska]] verska središča.<ref>Naslovnica Jamsheed Kairshasp Choksy (1997). ''Conflict and Cooperation: Zoroastrian Subalterns and Muslim Elites in Medieval Iranian Society''. Columbia University Press. str. 5.</ref> Budizem in hinduizem sta bila konkurenca zaratustrstvu predvsem v [[Baktrija|Baktriji]] in [[Margiana|Margiani]],<ref>Ahmad Hasan Dani; B. A. Litvinsky (1994). ''History of Civilizations of Central Asia: The crossroads of civilizations, A.D. 250 to 750''. UNESCO. str. 410.</ref> najvzhodnejših pokrajinah cesarstva. Zelo velike judovske skupnosti so imela središča v Isfahanu, Babilonu in Horasanu. Imele so tudi svoj delno avtonomen eksilarhat s sedežem v Mezopotamiji. Judovske skupnosti so bile preganjane samo občasno. Uživale so relativno svobodo veroizpovedi in dobile nekaj privilegijev, ki jih druge verske skupnosti niso dobile.<ref>Zarinkoob, str. 272.</ref> Do Judov je bil zelo prijateljsko razpoložen Šapur I. ([[Aramejščina|aramejsko]] Šabur Malka). Njegovo prijateljstvo s Šmuelom je prineslo judovski skupnosti številne prednosti.<ref>Zarinkoob, str. 207.</ref> Šapur II., katerega mati je bila Judinja, je prijateljeval z babilonskim rabinom Rabahom. Njegovo prijateljstvo s Šapurjem II. je omogočilo sprostitev zatiralskih zakonov, ki so veljali za Jude v Perzijskem cesarstvu. Budisti so bili dejavni predvsem v vzhodnem delu cesarstva, zlasti v mestu Bamyan. ==Jezik== ===Uradni jeziki=== V zgodnjem sasanidskem obdobju se v napisih kraljev ob srednjeperzijskem jeziku pojavljata tudi [[grščina]] in [[partščina]]. Med [[Narseh]]ovim vladanjem (293–302) je grščina izginila, morda zaradi pritiskov protihelenistično razpoložena duhovščine, da bi grščina enkrat za vselej izginila. Izginotje je bilo verjetno tudi posledica rabe grščine pri stalnih sasanidskih rivalih Rimljanih/Bizantincih.<ref>Daryaee 2008, str. 99–100.</ref> Iz državne uprave je kmalu izginila tudi partščina, ki se je kljub temu še vedno govorila in pisala v vzhodnih delih cesarstva, domovini Partov.<ref>Daryaee 2008, str. 116–117.</ref> Partsko je govorilo tudi mnogo partskih aristokratov, ki so vstopili v sasanidsko službo po propadu [[Partsko cesarstvo|Partskega cesarstva]], in članov sedmih partskih klanov, ki so posedovali večino moči v cesarstvu. Včasih je kateri pripadnik klanov celo protestiral proti sasanidski oblasti. [[Aramejščina]] se je, tako kot v [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskem cesarstvu]], na široko uporabljala tudi v Sasanidskem cesarstvu in dala pisavo srednjeperzijskemu in drugim jezikom. ===Regionalni jeziki=== Srednjeperzijski jezik, ki je bil materni jezik Sasanidov, čeprav po poreklu niso bili iz Parsa, je bil v obsežnem sasanidskem cesarstvu manjšinski govorni jezik. Večinski je bil samo v Parsu, razširjen pa je bil tudi v Mediji in okoliških regijah. V tistem času je obstajalo več perzijskih narečij. V Adurbadaganu ([[Azerbajdžan]]) so poleg perzijščine govorili še adhari in eno od njegovih narečij (tati). V [[Gilan|Gilanu]] so govorili dajlamitsko in gilaško, v [[Tabaristan]]u pa mazandarani, zdaj znan kot tabari. V obeh regijah so se govorili tudi številni drugi jeziki in narečja.<ref name=ref149>Daryaee 2008, str. 101.</ref> Na sasanidskih ozemljih na Kavkazu so govorili veliko jezikov, vključno z [[Gruzinščina|gruzinščino]], različnimi [[kartvelski jeziki|kartvelskimi jeziki]], zlasti v Laziki, srednjo perzijščino,<ref>Shnirelman, V.A.(2001). ''The value of the Past: Myths, Identity and Politics in Transcaucasia''. Osaka: National Museum of Ethnology. str 79.</ref> [[Armenščina|armenščino]], [[kavkaška albanščina|kavkaško albanščino]], [[skitščina|skitščino]] in [[Grščina|grščino]]. Tudi v Huzistanu so govorili več jezikov: na severu in vzhodu perzijsko, v preostalem delu govorili [[aramejščina|aramejsko]].<ref>Brunner 1983, str. 773.</ref> Razen njiju so v provinci govorili tudi o novoelamitsko.<ref name=ref149/> V Mešanu so Aramejci, stalno naseljeni [[Arabci]], znani kot Mesenski Arabci, nomadski Arabci ter nabatejski in palmirski trgovci tvorili [[Semiti|semitsko]] prebivalstvo province. V provinco so se začeli naseljevati tudi Iranci in Džati, ki je bili tja izgnani iz Indije. V Mešan so bile morda kot ujetniki ali rekrutirani mornarji deportirane tudi druge indijske skupine, kot so Malajci.<ref>Brunner 1983, str. 755.</ref> V Asuristanu so večino prebivalstva tvorili aramejsko govorečih nestorijanski kristjani, manjšino pa Perzijci, Judje in Arabci. Zaradi vdorov [[Skiti|Skitov]] in njihove podskupine [[Alani|Alanov]] v [[Azerbajdžan]], [[Armenija|Armenijo]] in druge kraje na [[Kavkaz]]u, so se tja priselile velike, vendar relativno majhne skupine Irancev.<ref>Brunner 1983, str. 763.</ref> V Horasanu se je govorila [[Partščina|partščina]] in druga iranska narečja in jeziki. Na bolj vzhodnih ozemljih, ki jih niso bila vedno pod oblastjo Sasadidov, so se govorili sogdijski, baktrijski in horezmijski jeziki. Bolj južno, v Sakastanu, kamor se je v partskem obdobju priselilo veliko Skitov, so govorili sistansko narečje.<ref name=ref149/><ref name=ref154>Brunner 1983, str. 772–773.</ref> V Kerman se je naselila skupina Irancev, zelo podobnih Perzijcem. V Paratanu, Turanu in Makranu na skrajnem vzhodu države so se govorili beluški in neiranski jeziki.<ref name=ref154/> V večjih mestih, kot sta bili [[Gundešapur]] in [[Ktezifon]], so rimski/bizantinski vojni ujetniki govorili [[Latinščina|latinsko]], [[Grščina|grško]] in [[Sirščina|sirsko]]. Poleg tega se je v Sasanidskem cesarstvu govorilo tudi slovansko in nemško, tudi to zaradi rimskih vojnih ujetnikov.<ref>Daryaee 2008, str. 102.</ref> V [[Jemen|Jemnu]] so se govorili [[semitski jeziki]], vključno s himaritskim in sabejskim. == Zapuščina in pomen == Vpliv Sasanidskega cesarstva je trajal še dolgo po njegovem padcu. Imperij pod vodstvom več sposobnih vladarjev je dosegel perzijsko renesanso, ki je postala gonilna sila kulture v novoustanovljeni islamski državi.<ref>''Sasanian Iran, 224-651 AD: portrait of a late antique empire''. str. 20.</ref> V sodobnem Iranu in regijah pod njegovim vplivom se sasanidsko obdobje šteje za enega od viškov iranske civilizacije.<ref>''The Iranians: Persia, Islam and the soul of a nation''. str. 33.</ref> === V Evropi === [[Slika:Derbent summer.jpg|thumb|250px|Sasanidska trdnjava v Derbentu, Rusija (Kaspijska vrata)]] [[Slika:Persians (Parsees) in Bombay 1873.jpg|thumb|200px|''"Bombayski Perzijci"'' , lesorez, okoli 1878]] Sasanidska kultura in vojaška organizacija sta imeli pomembnen vpliv na rimsko civilizacijo. Na organizacijo in značaj rimske vojske so vplivale metode perzijskega vojskovanja. Rimska cesarska avtokracija je v nekoliko prirejeni obliki privzela kraljevske običaje na sasanidskem dvoru v Ktezifonu. Običaji so se preko Rima prenesli tudi na druge srednjeveške evropske dvore. Izvor formalnosti evropskih diplomacij se pripisuje diplomatskim odnosom perzijskih vlad z Rimskim imperijem.<ref>Bury, str. 109.</ref> === V judovski zgodovini === Sasanidsko cesarstvo je imelo pomemben vpliv na razvoj judovske zgodovine. V obdobju od 3. do 6. stoletja je v sasanidski Mezopotamiji nastal ''[[Talmud|Babilonski Talmud]]''.<ref>Gruen, Erich S. (2011). ''Cultural Identity in the Ancient Mediterranean''. ISBN 9780892369690.</ref> V Suri in Pumbediti sta bili ustanovljeni judovski akademiji, ki sta postali temelj judovskega izobraževanja.<ref>Aptin Khanbaghi (2006). ''The fire, the star and the cross''. str. 6.</ref> Več članov sasanidske cesarske družine je bilo poročenih z Judinjami. Judinji sta bili Ifra Hormizd, kraljica mati [[Šapur I.|Šapurja I.]], in Šušanduht, žena [[Jazdegerd I.|Jazdegerda I.]], ki sta pomembno prispevali k tesnim odnosom med Judi v Sasanidskem cesarstvu in vlado v Ktezifonu.<ref>A. Khanbaghi 2006, str. 9.</ref> === V Indiji === Propad Sasanidskega cesarstva je povzročil, da je [[zaratustrstvo]] kot državno religijo Irana postopoma zamenjal [[islam]]. Veliko zaratustrijancev je iz strahu pred islamskim preganjanjem emigriralo. Po mnenju Qissa-i Sanjana je skupina teh beguncev pristala na ozemlju sedanje indijske province [[Gudžarat]], kjer so imeli večjo versko svobodo in so lahko ohranjali svoje običaje. Potomci teh emigrantov naj bi imeli majhno a pomembno vlogo v razvoju Indije. V Indiji je še vedno več kot 70.000 zaratustrijancev.<ref>''Parsi population in India declines''. Payvand's Iran News ... Payvand. 7. september 2004. Pridobljeno 3. septembra 2009.</ref> Zaratustrijanci še vedno uporabljajo različico verskega koledarja, uvedenega v času Sasanidov. Ta koledar še vedno šteje leta od prihoda na prestol [[Jazdegerd III.|Jazdegerda III.]], tako kot leta 632. == Kronologija Sasanidskega cesarstva == 224-241: vladavina [[Ardašir I.| Ardaširja I.]]: * 224: strmoglavljenje [[Partsko cesarstvo|partskega cesarstva]] * 229-232: vojna z Rimskim cesarstvom * ponovna oživitev [[Zoroastrstvo|zoroastrstva]] kot uradne državne religije *zbrana besedila, znana kot Zend [[Avesta]] 241-271: vladavina [[Šapur I.|Šarpurja I. Velikega]]: * 241-244: vojna z Rimskim cesarstvom * 252-261: vojna z Rimskim cesarstvom; odločilna zmaga Perzijcev v bitki pri Edesi in aretacija rimskega cesarja [[Valerijan (rimski cesar)|Valerijana]] * 251-271: prerok [[Mani]] ustanovi [[manihejstvo]] 271-301: obdobje dinastičnih bojev 283: vojna z Rimskim cesarstvom 293: Upor Narseha, sina Šapurja I. 296-298: vojna z Rimskim cesarstvom; Perzija odstopi Rimu pet pokrajin vzhodno od [[Tigris]]a 309-379: vladavina [[Šapur II.|Šarpurja II. Velikega]]: * 325: Šapur II. porazi številna arabska plemena in [[Lahmidsko kraljestvo]] pretvori v svojega [[vazal]]a * 337-350: prva vojna z Rimskim cesarstvom z relativno malo uspeha * 359-363: druga vojna z Rimskim cesarstvom; Rim odstopi Perziji severno in vzhodno [[Mezopotamija|Mezopotamijo]], [[Gruzija|Gruzijo]] in [[Armenija|Armenijo]] in petnajst trdnjav, vključno z [[Nisibis]]om v Perziji <ref>{{navedi splet|url=http://www.iranicaonline.org/articles/shapur-ii |title=SHAPUR II – Encyclopaedia Iranica |publisher=Iranicaonline.org |date=2009-07-20 |accessdate=2013-12-16}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.iranicaonline.org/articles/byzantine-iranian-relations |title=BYZANTINE-IRANIAN RELATIONS – Encyclopaedia Iranica |publisher=Iranicaonline.org |date=1990-12-15 |accessdate=2013-12-16}}</ref> 387: selitev Armenije na rimsko in perzijsko cono 399-420: vladavina [[Jazdegerd I.|Jazdegerda I.]] "Grešnika": * 410: formalizacija Vzhodne cerkve na Izakovi sinodi pod pokroviteljstvom Jazdegerda I.; kristjanom je dovoljeno javno opravljanje obredov in gradnja cerkva * 416-420: po Jazdegerdovem preklicu zakonov se začne preganjanje kristjanov 420-438: vladavina [[Bahram V.|Bahrama V.]]: * 421-422: vojna z Rimskim cesarstvom * 424: svet Dad-Išu razglasi neodvisnost Vzhodne cerkve od [[Konstantinopel|Konstatinopla]] * 428: perzijska cona Armenije se pripoji k Sasanidskemu cesarstvu 438-457: vladavina [[Jazdegerd II.|Jazdegerda II.]]: * 440: vojna z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]]; Bizantinci izplačajo Sasanidom nekaj denarja<ref>{{navedi splet|url=http://www.iranicaonline.org/articles/yazdgerd-ii |title=YAZDEGERD II – Encyclopaedia Iranica |publisher=Iranicaonline.org |date=2012-10-19 |accessdate=2013-12-16}}</ref> * 449-451: armenski upor; Vardan Mamikonijan v bitki pri Avarajru leta 451 porazi krščanske armenske upornike 482-483: upor v Armeniji in Kavkaški Iberiji 483: objavljen tolerančni edikt za kristjane 484: [[Peroz I.]] poražen in ubit v vojni s [[Heftaliti]]; Nvarsaški sporazum podeli Armencem pravico do svobodnega prakticiranja krščanske vere 491: upor Armencev; Armenska cerkev zavrne sklepe [[Kalcedonski koncil|Kalcedonskega koncila]]; [[nestorijanstvo]] postane prevladujoča krščanska sekta v Sasanidskem cesarstvu 502-506: vojna z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]]; na koncu vojne plača Bizantinsko cesarstvo Saanidom 1.000 funtov zlata;<ref name="iranicaonline.org">{{navedi splet|url=http://www.iranicaonline.org/articles/sasanian-dynasty |title=SASANIAN DYNASTY – Encyclopaedia Iranica |publisher=Iranicaonline.org |date=2005-07-20 |accessdate=2013-12-16}}</ref> Sasanidi zasedejo [[Erzurum|Teodoziopolis]] in [[Martiropolis]]; Bizantinci kupijo [[Amida (Mezopotamija)|Amido]] za 1.000 funtov zlata<ref name="iranicaonline.org"/> 526-532: vojna z Bizantinskim cesarstvom; po sklenitvi Večnega miru Sasanidi obdržijo Iberijo, Bizantinci pa dobijo Laziko in Perzijsko Armenijo;<ref name=ref167>John W Barker. ''Justinian and the later Roman Empire''. University of Wisconsin Press, 1966. str. 118.</ref> Bizantinsko cesarstvo mora plačevati davek 11.000 funtov zlata letno<ref name=ref167/> 531-579: vladavina [[Kozrav I.|Kozrava I.]] Anuširvana ("z neumrljivo dušo") 541-562: vojna z Bizantinskim cesarstvom 572-591: vojna z Bizantinskim cesarstvom 580: Sasanidi pod [[Hormizd IV.|Hormizdom IV.]] razpustijo monarhijo v Kraljevini Iberiji in začnejo imenovati svoje guvernerje 590: upor [[Bahram Čobin|Bahrama Čobina]] in drugih sasanidskih plemičev; [[Kozrav II.]] strmoglavi [[Hormizd IV.|Hormizda IV.]] in izgubi prestol v korist Bahrama Čobina 591: Kozrav II. se s pomočjo Bizantinskega cesarstva vrne na prestol in v zameno prepusti Bizantincem Perzijsko Armenijo in zahodno polovico Iberije 593: poskus nasilnega prevzema oblasti [[Hormizd V.|Hormizda V.]] 595-602: Vistamov upor 603-628: vojna z Bizantinskim cesarstvom; Perzija osvoji bizantinsko Mezopotamijo, Anatolijo, Sirijo, Palestino, Egipt in Zakavkazje, potem pa jih bizantinska vojska prisili k umiku na predvojne meje 610: Arabci v [[Bitka pri Di Karju|bitki pri Di Karju]] porazijo sasanidsko vojsko 626: Avari, Perzijci in Slovani neuspešno oblegajo [[Konstantinopel]] 627: bizantinski cesar [[Heraklij]] vdre v sasanidsko Mezopotamijo; odločilen poraz perzijskih sil v [[Bitka pri Ninivah|bitki pri Ninivah]] 628: [[Kavad II.]] strmoglavi Kozrava II. in postane ''šahinšah'' (kralj kraljev) 628: uničujoča kuga pomori polovico prebivalstva zahodne Perzije, vključno s Kavadom II.<ref name="iranicaonline.org"/> 628-632: državljanska vojna 632-644: vladavina [[Jazdegerd III.|Jazdegerda III.]] 636: odločilen poraz Sasanidov v [[Bitka pri Kadiziji|bitki pri Kadiziji]] med islamskim osvajanjem Irana 641: muslimani v bitki pri Nihavandu z velikimi izgubami premagajo ogromno perzijsko vojsko 644: muslimani osvojijo [[Veliki Horasan|Horasan]]; Jazdegerd III. postane preganjan ubežnik 651: Jazdegerd III. beži proti vzhodu iz ene pokrajine v drugo; pri Mervu (sedanji [[Turkmenistan]]) ga iz koristoljubja ubije lokalni mlinar, kar konča Sasanidsko dinastijo;<ref>{{navedi splet |url=http://p2.www.britannica.com/oscar/print?articleId=106324&fullArticle=true&tocId=9106324 |title=All about Oscar |publisher=P2.www.britannica.com |date=2001-09-11 |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2013-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130813184232/http://p2.www.britannica.com/oscar/print?articleId=106324&fullArticle=true&tocId=9106324 |url-status=dead }}</ref> Njegov sin [[Peroz II.]] in mnogi drugi zbežijo na Kitajsko.<ref>{{navedi splet |url=http://www.chinapage.com/minority/iran.html |title=Pirooz in China |publisher=Chinapage.com |date=2000-08-11 |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303192315/http://www.chinapage.com/minority/iran.html |url-status=dead }}</ref> Jazdegerda pokoplje asirski škof Mar Gregor;<ref>"All about Oscar". P2.britannica.com. 11. september 2001. Pridobljeno 30. junija 2013.</ref> njegov sin Peroz III. in več drugih odide v izgnanstvo na Kitajsko<ref> "Pirooz in China". Chinapage.com. 11. avgust 2000. Pridobljeno 30. junija 2013.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri== {{refbegin|2}} * G. Reza Garosi (2012): ''The Colossal Statue of Shapur I in the Context of Sasanian Sculptures''. Publisher: Persian Heritage Foundation, New York. * G. Reza Garosi (2009), ''Die Kolossal-Statue Šāpūrs I. im Kontext der sasanidischen Plastik''. Verlag Philipp von Zabern, Mainz, Germany. * {{Citation|last=Baynes|first=Norman H.|year=1912|title=The restoration of the Cross at Jerusalem | doi = 10.1093/ehr/XXVII.CVI.287|journal=The English Historical Review|volume=27|issue=106|issn=0013-8266|pages=287–299}} * {{Citation|title=The Cambridge Ancient History: The Late Empire, A.D. 337-425|last=Blockley|first=R.C.|editor1=Averil Cameron|editor2=Peter Garnsey|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=0-521-30200-5|url=http://books.google.com/?id=zdoUNivK_hsC&dq=Shapur,+Constantius|chapter=Warfare and Diplomacy}} * {{Citation|url=http://www.academia.edu/1012245/Prokop_und_die_Perser_Untersuchungen_zu_den_romisch-sasanidischen_Kontakten_in_der_ausgehenden_Spatantike_OrOcc_16_._Stuttgart_Franz_Steiner_Verlag_2007|title=Prokop und die Perser. Untersuchungen zu den Römisch-Sasanidischen Kontakten in der ausgehenden Spätantike|last=Börm|first=Henning|year=2007|publisher=Franz Steiner|location=Stuttgart|isbn=978-3-515-09052-0}} * Börm, Henning (2008). [http://www.academia.edu/1012249/Das_Konigtum_der_Sasaniden_-_Strukturen_und_Probleme._Bemerkungen_aus_althistorischer_Sicht_in_Klio_90_2008_pp._423ff "Das Königtum der Sasaniden - Strukturen und Probleme. Bemerkungen aus althistorischer Sicht."] ''Klio'' 90, pp.&nbsp;423ff. * Börm, Henning (2010). [http://www.academia.edu/1012248/Herrscher_und_Eliten_in_der_Spatantike_in_H._Borm_-_J._Wiesehofer_eds._Commutatio_et_contentio._Studies_in_the_Late_Roman_Sasanian_and_Early_Islamic_Near_East_Dusseldorf_Wellem_2010_pp._159ff "Herrscher und Eliten in der Spätantike."] In: Henning Börm, Josef Wiesehöfer (eds.): ''Commutatio et contentio. Studies in the Late Roman, Sasanian, and Early Islamic Near East''. Düsseldorf: Wellem, pp.&nbsp;159ff. * {{Citation|last=Daniel |first=Elton L. |title=The History of Iran |place=Westport, Connecticut |publisher=Greenwood Press |year= 2001 |isbn= 978-0-313-30731-7}} * Daryaee, Touraj (2009): ''Sasanian Persia. The Rise and Fall of an Empire''. London: I. B. Tauris. * {{Citation |title=The Roman Eastern Frontier and the Persian Wars (Part I, 226-363 AD) |last1=Dodgeon |first1=Michael H. |last2=Greatrex |first2=Geoffrey |last3=Lieu |first3=Samuel N. C. |year=2002 |publisher=Routledge |location= |isbn=0-415-00342-3 |url=http://books.google.com/?id=cpg9AAAAIAAJ&dq=Second+Persian+war,+Lieu }} * {{Citation|last=Durant|first=Will|author-link=|volume=4: The Age Of Faith| title=The Story of Civilization|place=New York| publisher= Simon and Schuster |year=| isbn=978-0-671-21988-8}} * {{Citation|title=Shadows in the Desert: Ancient Persia at War|last=Farrokh|first=Kaveh|isbn=1-84603-108-7|year=2007|publisher=Osprey Publishing|url=http://books.google.com/?id=p7kltwf9yrwC&dq=Lazica,+545}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{Citation |title=The Cambridge History of Iran |last=Frye |first=R.N. |editor-first1=William B. |editor-last1=Fisher |editor-first2=Ilya |editor-last2=Gershevitch |editor-first3=Ehsan |editor-last3=Yarshater |editor4=Frye, R.N. |editor5=Boyle, J.A. |editor-first6=Peter |editor-last6=Jackson |editor-first7=Laurence |editor-last7=Lockhart |editor-first8=Peter |editor-last8=Avery |editor-first9=Gavin |editor-last9=Hambly |editor-first10=Charles |editor-last10=Melville |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |isbn=0-521-20092-X |url=http://books.google.com/?id=Ko_RafMSGLkC&pg=PA124&dq=Severus,+Ardashir |chapter=The Political History of Iran under the Sassanians }} * {{Citation|title=The Cambridge Ancient History - XII - The Crisis of Empire|last=Frye|first=R.N.|editor1=Iorwerth Eiddon|editor2=Stephen Edwards|year=2005|publisher=Cambridge University Press|isbn=0-521-30199-8|url=http://books.google.com/?id=MNSyT_PuYVMC&dq=Parthian,+Sassanid,+Roman,+Byzantine|chapter=The Sassanians}} * {{Citation |title=The Roman Eastern Frontier and the Persian Wars (Part II, 363–630 AD) |last1=Greatrex |first1=Geoffrey |last2=Lieu |first2=Samuel N. C. |year=2002 |publisher=Routledge |isbn=0-415-14687-9 |url=http://books.google.com/?id=zoZIxpQ8A2IC&dq=Eternal+Peace,+Justinian,+Kavadh }} * {{Citation|last=Haldon|first=John|title=Byzantium in the Seventh Century: the Transformation of a Culture|publisher=Cambridge|year=1997|isbn=0-521-31917-X}} * {{Citation|title=History of the Arab Peoples|last=Hourani|first=Albert|authorlink=|publisher=Faber and Faber|year=1991|location=London|isbn=0-571-22664-7|pages=9–11, 23, 27, 75, 87, 103, 453}} * Howard-Johnston, James: "The Sasanian's Strategic Dilemma". V: Henning Börm - Josef Wiesehöfer (ur.), ''Commutatio et contentio. Studies in the Late Roman, Sasanian, and Early Islamic Near East'', Wellem Verlag, Düsseldorf 2010, pp.&nbsp;37–70. * {{Citation|encyclopedia=Encyclopedia Iranica|last=Khaleghi-Motlagh|first=Djalal|title=Derafš-e Kāvīān|volume=7|year=1996|url=http://www.iranica.com/articles/v7/v7f3/v7f344.html|location=Cosa Mesa|publisher=Mazda|postscript=.|accessdate=2014-02-09|archive-date=2008-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20080407000320/http://www.iranica.com/articles/v7/v7f3/v7f344.html|url-status=dead}} * {{Citation|title=A Concise Pahalvi Dictionary|last=Mackenzie|first=David Neil|others=Trans. by Mahshid Mirfakhraie|publisher=Institute for Humanities and Cultural Studies|year=2005|location=Tehrān|isbn=964-426-076-7|language=fa|page=341}} * {{Citation|title=A History of the Jews in Babylonia: The Age of Shapur II|last=Neusner|first=Jacob|year=1969|publisher=BRILL|isbn=90-04-02146-9|url=http://books.google.com/?id=2Kti6Bz5At0C&dq=Shapur+II,+administrative+system}} * {{Citation| last=Nicolle |first= David |title=Sassanian Armies: the Iranian Empire Early 3rd to Mid-7th Centuries AD |place=Stockport |publisher=Montvert |year=1996 |isbn= 978-1-874101-08-6}}. * Rawlinson, George, ''The Seven Great Monarchies of the Ancient Eastern World: The Seventh Monarchy: History of the Sassanian or New Persian Empire'', IndyPublish.com, 2005 [1884]. * Sarfaraz, Ali Akbar, and Bahman Firuzmandi, ''Mad, Hakhamanishi, Ashkani, Sasani'', Marlik, 1996. ISBN 964-90495-1-7 * {{Citation|title=The Roman Empire from Severus to Constantine|last=Southern|first=Pat|year=2001|publisher=Routledge|isbn=0-415-23943-5|url=http://books.google.com/?id=DWiyzw91atgC&dq=Severus,+Ardashir|chapter=Beyond the Eastern Frontiers}} * Parviz Marzban, ''Kholaseh Tarikhe Honar'', Elmiv Farhangi, 2001. ISBN 964-445-177-5 * {{Citation|last=Shapur Shahbazi|first=A.|url=http://www.iranicaonline.org/articles/sasanian-dynasty|work=Encyclopedia Iranica|title=Sasanian Dynasty|publisher=Columbia University Press|year=2005|volume=1}} * {{Citation|last=Speck|first=Paul|title=Varia 1 (Poikila Byzantina 4)|year=1984|publisher=Rudolf Halbelt|chapter=Ikonoklasmus und die Anfänge der Makedonischen Renaissance|pages=175–210}} * Stokvis A.M.H.J., Manuel d'Histoire, de Généalogie et de Chronologie de tous les Etats du Globe depuis les temps les plus reculés jusqu'à nos jours, Leiden, 1888-1893 (ré-édition en 1966 par B.M.Israel) * {{Citation|url=http://www.eeb.uconn.edu/people/turchin/PDF/Latitude.pdf|format=PDF|title=East-West Orientation of Historical Empires|last1=Turchin|first1=Peter|authorlink=|last2=Jonathan M.|first2=Adams|last3=Thomas D.|first3=Hall|date=November 2004|accessdate=2008-05-02|archive-date=2008-05-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20080527235437/http://www.eeb.uconn.edu/people/turchin/PDF/Latitude.pdf|url-status=dead}} * {{Citation|last=Wiesehöfer|first=Josef|title=Ancient Persia|place=New York|year=1996|publisher=I.B. Taurus}} * Wiesehöfer, Josef: ''The Late Sasanian Near East''. In: Chase Robinson (ed.), ''The New Cambridge History of Islam'' vol. 1. Cambridge 2010, pp.&nbsp;98–152. * Yarshater, Ehsan: ''The Cambridge History of Iran'' vol. 3 p.&nbsp;1 Cambridge 1983, pp.&nbsp;568–592. * {{Citation| last=Zarinkoob|first=Abdolhossein| title=Ruzgaran:Tarikh-i Iran Az Aghz ta Saqut Saltnat Pahlvi|publisher=|place=|year=1999|url =}} * Courtlandt Canby, Razkrita preteklost, Cankarjeva založba, 1981, {{refend}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Zgodovina Irana]] [[Kategorija:Bivši imperiji]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Sasanidsko cesarstvo|*]] 5t6oyjwgi9844bf0zsqf3ij8ela7mrs 0 370649 6749259 6362581 2026-09-11T21:06:24Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika 6749259 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|grajsko stavbo v Občini Makole|Grad Štatenberg|Dvorec Štatenberg}} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Štatenberk | image = Delni sledovi gradu Štatenberk I. (Stattenberg), Štatenberk.JPG | caption = Delni sledovi gradu Štatenberk 2014 | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Štatenberk]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = nkd | designation1_offname = Štatenberk - Grad Štatenberk | designation1_date = | designation1_number = 29975<ref>{{RKD|29975}}</ref> | občina = Mokronog - Trebelno }} '''Grad Štatenberk''' ([[nemščina|nemško]] '' Schloss Stettenberk'') je bil srednjeveški grad, ki je bil pozidan že v 12. stoletju, nahajal se je na skalnatem delu hriba ob potoku [[Radulja]] nad vasjo [[Štatenberk, Mokronog - Trebelno|Štatenberk]] južno od [[Trebelno|Trebelnega]]. O nekdanjem gradu pričajo skromne razvaline. == Zgodovina == Grad so verjetno pozidali že v 12. stoletju freisinški ministeriali, gospodje Stattenbergi, ki so ga tudi upravljali. Vitez Friderik Štatenberški je prvič omenjen leta 1201, grad sam pa izrecno kot »Castrum Stettenberg« šele leta 1250. Štatenberk je v prvi polovici 13. stoletja postal alod gospodov Planinskih, nato pa sredi 13. stoletja posest Svibenskih. Zgodovinar [[Janez Vajkard Valvasor]] v svojem delu »Slava Vojvodine Kranjske« med Štatenberškimi vitezi omenja leta 1220 Viljema, leta 1250 njegovo vdovo Geburgo, ki je bila lastnica gradu in je v drugo poročila Henrika (Ostrovrharja) Svibenskega. Leta 1277 se v virih pojavlja sin Viljema in Geburge Rupert, kot zadnji tega rodu pa vitez Wild Štatenberški, ki je padel v vojni med vojvodom Albertom Habsburškim in Štajerci leta 1291.<ref>Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/554.</ref> Pred letom 1386 so grad in gospostvo kot alod imeli [[Celjski grofje]], tega leta pa ga je Katarina Celjska kot del svojega dosmrtnega preužitka prodala [[Ortenburžani|Ortenburžanom]]. Leta 1418 so ga po dedni pogodbi z Ortenburškimi zopet dobili Celjani. [[Herman II. Celjski]] je nato leta 1431 nekatere bivše ortenburške posesti izročil [[Habsburžani|Habsburžanom]], avstrijskim vojvodom Frideriku Starejšemu, Frideriku Mlajšemu in Albertu »gospostva, utrdbe, gradove in posestva Kostanjevico, Novo mesto, Štatenberg, Litijo, Šentvid in kmetije na Metliškem, ki jih je podedoval po svojem stricu Frideriku grofu Ortenburškem«. Med zastavnimi gospodi in lastniki gradu so omenjeni [[Herbard VIII. Turjaški|Herbert pl. Auersperg]] (pred letom 1440), leta 1441 Sebastijan pl. Erkensteiner iz Boštanja pri Sevnici, ki ga je prepustil v zastavo Jakobu Lengenheimerju; le-ta pa ga je leta 1496 kupil na dražbi, o čemer mu je izdal potrdilo kranjski deželni upravitelj Ulrik pl. Paradeiser. Valvasor trdi, da je bil leta 1510 zastavni gospod Štatenberga Janez pl. [[Črnomaljski]], za njim pa baron Jurij Lenkovič; le-temu je nadvojvoda Karel gospostvo prodal leta 1589. Grad je razpadel v začetku 17. stoletja, če ne že prej, saj ga Valvazor ni upodobil ne v [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]], ne v svoji Topografiji Kranjske. Po skromnih ostankih gradu je moč sklepati, da je šlo za romaniko značilno stolpasto stavbo, zavarovano z močnim obzidjem in obrambnim jarkom. Med lastniki gospoščine z grajskimi razvalinami so bili še Jurij Dovolič, za časa Valvazorja Volf Jakob pl. Sonce, do leta 1804 [[kostanjeviški samostan]], nato pa rodbini Guttmann in Pehani. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author= [[Dušan Kos]]|year=2005 |title=Vitez in grad |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005 |isbn=961-6500-82-1 |cobiss=219524608 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Smole Majda |year=1982 |title=Graščine na nekdanjem Kranjskem |publisher=Državna založba Slovenije |isbn= |cobiss=13303041 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Ivan Stopar]] |year= 1987|title=Gradovi na Slovenskem |url=https://archive.org/details/gradovinaslovens0000stop |publisher=Cankarjeva založba |isbn=86-361-0280-4 |cobiss=20705025 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam gradov]] * [[Seznam dvorcev v Sloveniji]] * [[Seznam trdnjav v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{navedi splet|url=http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/dolenjska/ss-1/statenberk.php|title=Gradovi v Sloveniji: Štatenberk|publisher=Slosi.info }} {{-}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Štatenberk v Gorenjem Mokronogu]] [[Kategorija:Štatenberk]] bo33qlgww4dplomx4mfrbqu6p52bub7 0 376142 6749144 6728205 2026-09-11T15:41:53Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Atlético Nacionala]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749144 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |height = 180 cm |position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]] | currentclub = [[Atlético Nacional]] | clubnumber = | youthyears1 = 2001–2005 | youthclubs1 = Academia Tolimense de Fútbol | youthyears2 = 2005–2006 | youthclubs2 = [[Envigado F.C.|Envigado]] | years1 = 2006–2008 | clubs1 = [[Envigado F.C.|Envigado]] | caps1 = 30 | goals1 = 9 | years2 = 2008–2010 | clubs2 = [[Club Atlético Banfield|Banfield]] | caps2 = 42 | goals2 = 5 | years3 = 2010–2013 | clubs3 = [[FC Porto|Porto]] | caps3 = 63 | goals3 = 25 | years4 = 2013–2014 | clubs4 = [[AS Monaco FC|Monaco]] | caps4 = 34 | goals4 = 9 | years5 = 2014–2020 | clubs5 = [[Real Madrid CF|Real Madrid]] | caps5 = 85 | goals5 = 29 | years6 = 2017–2019 | clubs6 = → [[FC Bayern München|Bayern München]] (pos.) | caps6 = 43 | goals6 = 14 | years7 = 2020–2021 | clubs7 = [[Everton F.C.|Everton]] | caps7 = 23 | goals7 = 6 | clubs8 = [[Al-Rayyan SC|Al-Rayyan]] | years8 = 2021–2022 | caps8 = 13 | goals8 = 4 | clubs9 = [[Olympiacos F.C.|Olympiacos]] | years9 = 2022–2023 | caps9 = 20 | goals9 = 5 | years10 = 2023–2024 | clubs10 = [[São Paulo FC|São Paulo]] | caps10 = 18 | goals10 = 2 | years11 = 2024–2025 | clubs11 = [[Rayo Vallecano]] | caps11 = 6 | goals11 = 0 | years12 = 2025 | clubs12 = [[Club León|León]] | caps12 = 31 | goals12 = 5 | years13 = 2026 | clubs13 = [[Minnesota United FC|Minnesota United]] | caps13 = 6 | goals13 = 0 | years14 = 2026– | clubs14 = [[Atlético Nacional]] | caps14 = | goals14 = |nationalteam1 = Kolumbija do 17 let |nationalteam2 = Kolumbija do 20 let |nationalyears1 = 2007 |nationalyears2 = 2011 |nationalcaps1 = 11 |nationalcaps2 = 5 |nationalgoals1 =3 |nationalgoals2 =3 |nationalyears3 =2011– |nationalteam3 = [[Kolumbijska nogometna reprezentanca|Kolumbija]] |nationalcaps3 = 131 |nationalgoals3 = 31 }} '''James David Rodríguez Rubio''', [[Kolumbijci|kolumbijski]] [[nogometaš]] , * [[12. julij]] [[1991]], [[Cúcuta]], [[Kolumbija]]. == Življenjepis == James je bil rojen v kraju [[Cúcuta]] na severovzhodu Kolumbije. Ta kraj ima okoli 650.000 prebivalcev in leži nedaleč od meje z Venezuelo.Ime je dobil po filmskem agentu Jamesu Bondu.Na dvajsetem SP v Braziliji leta 2014 je bil najboljši strelec turnirja z 6 goli. Na svoj 23 rojstni dan je na prijateljski tekmi v Londonu proti ZDA prvič nosil kapetanski trak in s tem postal najmlajši kapetan članske izbrane vrste. Nogomet je začel igrati s 5 leti v Envigadu. Leta 2011 pa se je pri vsega 20 letih poročil z Danielo - sestro Kolumbijskega reprezentančnega vratarja [[David Ospina|Davida Ospine]] in 29.maja 2013 se jima je rodila hčerkica Salome. ==Klubska kariera== Profesionalno nogometno pot je začel leta 2007 v domačem [[Envigado Fútbol Club|Envigadu]].Jeseni 2008 se je preselil v argentinski [[Club Atlético Banfield|Banfield]]. Njegov prvi evropski klub je bil portugalski [[F.C. Porto|Porto]] v katerega je prišel 6.julija 2010. Drugi klub na stari celini je bil francoski [[AS Monaco FC|Monaco]] v katerega je prestopil 13.maja 2013. Poleti 2014 je v [[Real Madrid C.F.|Madrid]] prišel iz [[A.S. Monaco|Monaca]] za vsoto 80 milijonov evrov in tako postal 3. najdražji Realov nogometaš v zgodovini. Poleti 2017 je odšel v [[FC Bayern München|Bayern München]] na dveletno posojo. ==Reprezentančna kariera== Z reprezentanco je nastopil na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014|Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014]], kjer je bil s šestimi zadetki prvi strelec, s čimer je osvojil [[Nagrade Svetovnih prvenstev v nogometu |Zlati čevelj]] ter bil izbran v idealno enajsterico prvenstva.<ref name="fifa.com">{{Navedi splet |url=http://www.fifa.com/worldcup/news/y=2014/m=7/news=messi-heralded-as-brazil-2014-s-best-2404615.html |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-22 |archive-date=2018-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180330045100/http://www.fifa.com/worldcup/news/y=2014/m=7/news=messi-heralded-as-brazil-2014-s-best-2404615.html |url-status=dead }}</ref><ref name="ReferenceA">{{Navedi splet |url=http://www.fifa.com/worldcup/statistics/castrol-index/top11.html |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-22 |archive-date=2014-12-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141230231236/http://www.fifa.com/worldcup/statistics/castrol-index/top11.html |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|James Rodríguez}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rodriguez, James}} [[Kategorija:Kolumbijski nogometaši]] [[Kategorija:Kolumbijski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:Nogometaši Envigada FC]] [[Kategorija:Nogometaši Banfielda]] [[Kategorija:Nogometaši Porta]] [[Kategorija:Nogometaši AS Monaca]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]] [[Kategorija:Nogometaši Bayern Münchna]] [[Kategorija:Nogometaši Evertona]] [[Kategorija:Nogometaši Al-Rayyana SC]] [[Kategorija:Nogometaši Olympiakosa Nikozije]] [[Kategorija:Nogometaši São Paula FC]] [[Kategorija:Nogometaši Raya Vallecana]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba León]] [[Kategorija:Nogometaši Minnesota Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši Atlético Nacionala]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] 2dy89z72cvkqsrvep6srtailo1mfedf 0 376858 6749241 6389773 2026-09-11T20:22:00Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika 6749241 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Prägrad<br /> Burg Prägrad | image = Prägrad.JPG | caption = Ruševine gradu Pregrad | locmapin = Avstrija |coordinates = <!-- WD --> | location = Trg (Feldkirchen) | area = | built = 12. in 16/17. stoletje | restored = ruševine | architect = | architecture = višinski grad | governing_body = gosposko prebivališče in trdnjava | owner = Bamberški škofje, Koroški deželni knezje, Ortenburžani, Celjski knezi, Habsburžani, pl. Ernauer, Osojski samostan }} '''Grad Prägrad''' ({{lang-de|Burg Prägrad}}) je bil srednjeveški grad, ki je stal v gozdu južno od istoimenskega zaselka Prägrad. Skromne ruševine so okoli 3&nbsp;km jugozahodno od mesteca Trg na Koroškem ({{lang-de|Feldkirchen}}) na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] proti Osojskemu jezeru, na pečini s pogledom na močvirnato dolino med Feldkirchenom in [[Osojsko jezero|Osojskim jezerom]]. Ime je slovenskega izvora in pomeni naselje »pred gradom«. Ruševine gradu izhajajo iz 12. stoletja. == Zgodovina == Grad je prvič omenjen v dokumentu iz leta 1166. Takrat je Konrad Burggraf Nürnberga, ki je znan tudi kot grof Raab, ta grad prodal škofu v [[Bamberg]]u. Njegov [[ministerial]], Meginhalm iz Prägrada, je tako postal bamberški ministerial. Vloga gradu je bilo varovanje pomembne poti/ceste vzdolž južne obale Osojskega jezera. Enkrat v naslednjih 90 letih so verjetno grad Prägrad pridobile koroške vojvode, saj se je leta 1258 Konrad iz Prägrada prišteval med ministerijale koroških vojvod. V 14. stoletju je bil grad še enkrat pod nadškofijo Bamberg in je služil tudi za zaščito mesta Feldkirchen. 1305 se Prägrad omenja kot bivalni grad (''haus'') in leta 1377 kot [[trdnjava]]. Leta 1377 je grof Friderik Ortenburški s soglasjem njegovega nadškofovskega fevdalnega gospoda grad prepustil grofu [[Herman II. Celjski|Hermanu Celjskemu]]. Po smrti [[Ulrik II. Celjski|Ulrika II. Celjskega]] leta 1456 tudi ta posest pripade cesarju Friderika III. Ta je grad podaril svojemu kanclerja, krškemu škofu Ulriku IV., ki ga je leta 1468 dal v fevd Jakobu von Ernau. Leta 1553 je krški škof Janez VI. je fevd potrdil bratoma Heronimu in Juriju von Ernau. Potomci in njihovi skrbniki so si zgradili svoj domači grad na vzhodni obali Osojskega jezera in zapustili stari grad. Sčasoma se je grad spremenil v razvaline. Baronu Frideriku von Herbersdorffu je leta 1609 potrdil v fevd krški škof Janez-Jacob grad Prägrad, ki ga je ta pred kratkim kupil od Ulrika von Ernau. 1628 je prišlo gospostvo v last [[Benediktinski samostan Osoje|Osojskega samostana]], kjer je ostalo vse do sekularizacije v začetku 19. stoletja. Pozneje je bila posest v kmečki zasebni lasti. Ruševine skupaj z okoliškimi gozdovi so v zadnjih desetletjih v lasti družine Buttazoni. == Viri == * Hugo Henckel-Donnersmarck: Burgen und Schlösser in Kärnten, 1964. * Hermann Wiessner: Burgen und Schlösser um Klagenfurt, Feldkirchen und Völkermarkt, 1965. * Gerhard Stenzel: Von Burg zu Burg in Österreich, 1973 [[Kategorija:Gradovi na Koroškem (zvezna dežela)|Prägrad]] acv91ihy1ydnqweqquw4yr0zxhgevll 0 383950 6749246 6412575 2026-09-11T20:27:42Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika 6749246 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Reštanj | image = Reštanj Castle 08.jpg | caption = Ruševina gradu Reštanj leta 2025 | locmapin = Slovenija | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Reštanj]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NKD | designation1_offname = Reštanj - Ruševine gradu Reštanj | designation1_date = | designation1_number = 12859<ref>{{RKD|12859}}</ref> | občina = Krško }} '''Grad Reštanj''' ({{Jezik-de|Reichstein}}) je nekoč stal v vasi [[Reštanj]] v [[Mestna občina Krško|Mestni občini Krško]]. == Zgodovina == Leta 1206 se omenja vitez Albert de Reichenstein. Prva neposredna pisna omemba gradu sega v leto 1304. Na začetku 15. stoletja je rodbina Reštanjskih vitezov izumrla. Leta 1479 je grad zavzel ogrski kralj [[Matija Korvin]]. Po ustnem izročilu naj bi na grad streljali z dolgimi verigami, katere so razruvale zidovje in so po njih osvajalci preplezali v grad. Leta 1573 so grad razvalili [[Hrvaško-slovenski kmečki upor|kmečki uporniki]] in pobili vse razen ene grajske hčere, ki je storila samomor s tem, da je skočila v vodnjak. Njene druge sestre k sreči takrat ni bilo na gradu in je šla po incidentu živet v [[Samostan dominikank Studenice|Studeniški samostan]]. Od tedaj naprej grad ni bil več obnavljan. Leta 1629 je stalo samo še nekaj zidovja, kmetje so kamenje porabljali za gradno svojih domov. == Galerija == <gallery widths=200px heights=200px> Reštanj 01.jpg|Zaselek Reštanja z grajskim gričem na desni in zapuščeno kmetijo tik pod vrhom Reštanj Castle 02.jpg|Ruševine leta 2025 Reštanj Castle 06.jpg Reštanj Castle 09.jpg Reštanj Castle 10.jpg Reštanj Castle 12.jpg Reštanj Castle 16.jpg Reštanj Castle 20.jpg Reštanj Castle 22.jpg </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [[Ivan Stopar]], ''Zbirka Grajske stavbe'', Viharnik, Ljubljana. * [[Ivan Lapajne]], ''Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev'', Ljubljana 1884. == Glej tudi == * [[Grad Rajhenburg]] * [[Grad Tvarog]] * [[Grad Šperenberk]] == Zunanje povezave == * [http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/posavje/r-6/restanj.php Slosi.info] {{Gradovi v Sloveniji}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Reštanj]] [[Kategorija:Reštanj]] [[Kategorija:Posavje]] eeb2jdbavcm8u3y9x6swb7cblmq4rxa 0 384094 6749205 6408889 2026-09-11T19:48:33Z Upwinxp 126544 če je vpisan napis, mora biti določena tudi slika 6749205 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Gračeno | image = Ruševine gradu Gračeno 2014.JPG | caption = Ruševine gradu Gračeno 2014 | locmapin = Slovenija | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Cirnik, Brežice|Cirnik]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = nkd | designation1_offname = Cirnik pri Veliki Dolini - Grad Gračeno | designation1_date = | designation1_number = 10778<ref>{{RKD|10778}}</ref> | občina = Brežice }} '''Grad Gračeno''' ({{Jezik-de|Gretschin}}), ljudsko tudi '''Čičev grad''', je bil grad, ki je stal v vasi [[Cirnik, Brežice|Cirnik]] v [[Občina Brežice|Občini Brežice]]. == Zgodovina == Prva posredna omemba sega v leto 1279 v oporoki Filipa Spanheimskega, čeprav je bil grad verjetno zgrajen že v 12. stoletju na lokaciji predhodne poznoantične utrdbe. Izrecno se omenja leta 1308 kot »turrim in Greczim«. Leta 1323 se prvič omenja kot grad »die Veste zu Gratshe«. Od 15. stoletja naprej ni več omemb gradu. Danes so na območju gradu vidni okopi in skromni ostanki obzidja. Samo ime Gračeno izhaja iz besede gradec. Domačini mu rečejo Čičev grad. Čič je beseda, ki pomeni »star« in se navezuje na nekdanje staroselsko prebivalstvo čičev.<ref>[[Ivan Stopar]], ''Zbirka Grajske stavbe'', Viharnik, Ljubljana.</ref> Po gradu se imenuje pod hribom ležeča vas [[Podgračeno]]. == Dostop == Na glavni cesti čez vas Cirnik, kjer se na levo odcepi cesta k [[Cerkev sv. Križa, Cirnik|cerkvi sv. Križa]], se na desno odcepi kolovoz v gozd (neprevozen za avtomobile). 1 km niže se nahaja majhna jasa z lovsko prežo. Ruševine gradu se nahajajo pri preži, na njeni severni strani, ob kolovozu. Razviden je potek nekaterih zidov, ki so pod rušo, le nekaj zelo skromnih ostankov gleda ven. == Galerija == <gallery widths=200px heights=200px> Grad Gračeno (Atlas okolja).png|Posnetek [[lidar]] senčenja kaže grajsko stavbo kvadratnega obsega, približnih mer {{Brez preloma|20 x 20 m}} Gračeno Castle 16.jpg|Lokacija gradu na desni strani gozdnega kolovoza pred lovsko prežo; pogled proti jugu (2025) Gračeno Castle 30.jpg|Gruščevje ruševin gradu tik za lovsko prežo; pogled proti severu (2025) Ruševine gradu Gračeno I. 2014.JPG|Ruševine leta 2014 Ruševine gradu Gračeno II. 2014.JPG|Ruševine leta 2014 Gračeno Castle 01.jpg|Ruševine leta 2024 Gračeno Castle 02.jpg|Ruševine leta 2024 Gračeno Castle 20.jpg|Ruševine leta 2025 </gallery> == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == Grajske stavbe v bližini: * [[Grad Mokrice]] * [[Dvorec Straža]] * [[Dvorec Dvorice]] == Zunanje povezave == * [http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/posavje/g-6/graceno.php Slosi.info] {{Gradovi v Sloveniji}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Gračeno]] [[Kategorija:Cirnik, Brežice]] etl6yte5yiz1xrr0pbkvi0fvozg1wkg 0 384351 6749422 5635026 2026-09-12T05:15:56Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Rodbina Balogh]] na [[Balogh (plemiška rodbina)]] 5635026 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina |coat_of_arms = Balogh_de_Bér.jpg |coat_of_arms_size = 200px |caption=Grb družine Balogh de Ber |predikat= beri / de Ber / von Ber |country= [[Slika:Coat of Arms of Hungary.svg|20px]] [[Madžarska]] |origin= [[Slika:Coat of Arms of Hungary.svg|20px]] [[Madžarska]] |founded= 16. stoletje |dissolution =19. stoletje |members= Adam pl. Balogh de Ber |}} '''Rodbina Balogh''' je bila [[ogrska]] plemiška rodbina, katere predstavniki so živeli tudi na območju današnjega [[Prekmurje|Prekmurja]]. == Zgodovina == [[Slika:Bust_of_Ádám_Béri_Balogh.jpg|thumb|left|Adam pl. Balogh de Ber]] [[Slika:Sarlay-Balogh-kiskastély.JPG|thumb|right|Dvorec v [[Csempeszkopács]] - sedež družinske posesti v [[Železna županija|Železni županiji]]]] Stara plemiška rodbina, katere prvi znani predstavnik je bil Peter pl. Balogh, ki je živel na prelomu iz 16. In 17. stoletja. Bil je [[Kastelan|kastelan]] gradu [[Tata, Madžarska|Tata]] v [[Komárom-Esztergom (županija)|esztergomski županiji]]. v Leta 1610 je dobil posesti v kraju Faddra, dve leti kasneje pa še posesti v kraju Ber, po katerem je družina tudi nosila predikat. Poleg tega je posedoval še posesti v krajih [[Töttös]] (županija Baranya) in [[Kisbér|Kisber]] (Železna županija). Njegov sin [[Franc Balogh|Franc]], vojaški poveljnik (stotnik) v kraju [[Krplivnik]] (madž. Kapornak), je bil prvi predstavnik družine ki se je naselil v Prekmurju. Umrl je v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] leta 1667. Tudi njegov sin Istvan, iz prvega zakona z Elizabeto pl. Lörinczfalvay je živel v Murski Soboti, kjer je leta 1678 tudi umrl. S soprogo Rebeko pl. Kaldy de Felsökaldy je imel dve hčerki in sina Adama, ki je postal najznamenitješi predstavnik družine Balogh. Adam je bil rojen okoli leta 1665 v kraju [[Bérbaltavár]] (Železna županija). Že zelo mlad je vstopil v vojsko in sodeloval v vojaških kampanjah proti Turkom. Kasneje se je pridružil [[Kruci|krucem]], postal eden njihovih najznamenitejših poveljnikov, in se pridružil uporu, ki ga je vodil Ferenc Rakoczy. Leta 1705 je sodeloval v akciji v kateri so skušali ujeti cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] v okolici Dunaja. Leta 1708 ga je Rakoczy imenoval za polkovnika. Samo tri leta kasneje je bil ujet in 6. februarja 1711 usmrčev v gradu Buda. Ferencov sin iz drugega zakona z Elizabeto pl. [[Csányi (Rodbina)|Csanyi de Csany]] je prav tako živel v Prekmurju. V prvem zakonu z Suzano pl. Horvath de Mankobük, ki je bila potomka [[Banffy|dolnjelendavskih Banffyjev]] so se mu rodile tri hčerke - Katarina (por. pl. Raffay), Elizabeta (por. pl. [[Rodbina Bátsmegyey|Batsmegyey de Paris]]) in Magda (por. pl. Jaklin de Elefant), v drugem z Suzano pl. Töke pa samo ena - Klara, ki se je poročila z Janosem pl. Gombossyjem iz [[Bakovci|Bakovcev]]. == Družinsko drevo == * A1 '''Peter''' († ok. 1618) kastelan gradu [[Tata]] ''∞ Klara pl. Töttösy de Töttös'' ** B1 '''Janez''' *** C1 '''Janez''' ''∞ Elizabeta pl. Szilassy'' **** D1 '''Ana''' ''∞ Janez pl. Szobothin de [[Murska Sobota|Muray-Szombat]]'' ** B2 '''Peter''' ** B3 '''Franc''' (* 1610 † 1667) poveljink gradu [[Krplivnik|Kapornak]], upravnik posesti grofov [[Banffy]]-jev ''∞ 1) Elizabeta pl. Lörinczfalvay ∞ 2) Elizabeta pl. [[Rodbina Csányi|Csányi de Csány]]'' *** C1 1) '''Suzana''' ''∞ Jurij pl. Ratky de Salamonfa'' *** C2 1) '''Štefan''' († 1678 [[Murska Sobota]]) ''∞ Rebeka pl. Kaldy'' **** D1 '''Judita''' ''∞ Gregor pl. Tulok'' **** D2 '''Adam''' (* 1678 † 1711) eden izmed Rakoczyjevih poveljnikov [[kruci|krucev]] ''∞ Julija pl. Festetics de Tolna'' ***** E1 '''Ladislav''' ***** E2 '''Baltazar''' ***** E3 '''Sigismund''' ***** E4 '''Adam''' ''∞ Frančiška pl. Niczky de Niczk'' ***** E5 '''Wolfgang''' ''oo Elizabeta pl. Akacs'' ***** E6 '''Eva''' ''∞ Franc pl. Palothay'' ***** E7 '''Katarina''' ''∞ 1) Štefan pl. Vidos de Kolta ∞ 2) Ladislav pl. Rosty de [[Bakovci|Barkocz]]'' **** D3 '''Eva''' *** C3 1) '''Eufrezina''' ''∞ Štefan pl. Jaklin'' *** C4 1) '''Klara''' ''∞ Sigismund pl. Bezeredi'' *** C5 2 ali 3)'''Peter''' († 1721) ∞ 1) ''Suzana pl. Horvath de Mankobükk ∞ 2) Suzana pl. Töke'' **** D1 1) '''Elizabeta''' ''∞ [[Rodbina Bátsmegyey|Jožef pl. Batsmegyey de Paris]]'' **** D2 1) '''Katarina''' ''∞ Janez pl. [[Raffay]]'' **** D3 1) '''Magdalena''' ''∞ 1) Jurij pl. Jaklin ∞ 2) [[Rodbina Bátsmegyey|Gabrijel pl. Batsmegyey de Paris]]'' **** D4 2) '''Klara''' ''∞ Janez pl. Gombossy'' **** D5 2) '''Suzana''' ''∞ N. pl. Horvath'' ** B4 '''Katarina''' ** B5 '''Helena''' ** B6 '''Suzana''' ** B7 '''Judita''' ==Glej tudi== *[[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] == Viri == * Szluha Marton: Vasvarmegye nemes csaladjai, Szombathely, 2012 {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{noble-stub}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Prekmurci]] 3yichj9put9fmn5tc7oi8xrxrgubsfw 0 384479 6749206 6421893 2026-09-11T19:49:29Z Upwinxp 126544 če je vpisan napis, mora biti določena tudi slika! 6749206 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Hartenštajn | image = Hartenštajn Castle 03.jpg | caption = Vrh grajskega griča leta 2025 | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Pilštanj]] | architect = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Pilštanj - Grad Hartenštajn | designation1_date = 13.10.1990 | designation1_number = 4627<ref>{{RKD|4627}}</ref> | občina = Kozje }} '''Grad Hartenštajn''' ([[nemščina|nemško]] ''Hartenstein''), ljudsko tudi '''Drenski grad''', je stal na severnem robu trga [[Pilštanj]] v [[Občina Kozje|Občini Kozje]]. Sledi zidov več ni, le obris obrambnega jarka se je ohranil do danes. Slabih 400 m južno, na južnem robu trga, je stal [[grad Pilštanj]]. == Zgodovina == Grad Hartenštanj je prvič pisno omenjen leta 1341 kot turn ze Peylnstain. Grad je zgrajen iz prvotnega stolpastega dvora. Leta 1573 so ga oblegali uporni kmetje, vendar ga niso opustošili. Leta 1810 so grofje Attemsi razkrili streho na gradu in je propadel. == Galerija == <gallery widths=200px heights=200px> Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 162 Hartenstein bei Drachenburg - Hartenstajn.jpg|Grad na upodobitvi [[Georg Matthäus Vischer|Georga Matthäusa Vischerja]], 1681 Hartenštajn Castle 05.jpg|Skromno grajsko gruščevje, 2025 Hartenštajn Castle 04.jpg|Opuščena kočica na lokaciji gradu, 2025 </gallery> == Viri == {{sklici}} * [[Ivan Stopar]], ''Zbirka Grajske stavbe'', založba Viharnik, Ljubljana. == Glej tudi == * [[Grad Pilštanj]] * [[Grad Kozje]] == Zunanje povezave == * {{navedi splet|url=http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/stajerska/h-8/hartenstajn.php|title=Gradovi v Sloveniji:Hartenštajn|publisher=Slosi.info }} {{Gradovi v Sloveniji}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Hartenštajn]] [[Kategorija:Pilštanj]] c15w1w5hhmpb3rffxrptxsvnla9zfpf 0 384624 6749234 6296162 2026-09-11T20:16:33Z Upwinxp 126544 −neujemajoč se napis pod sliko in podvojena slika 6749234 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Mokronog | image = <!-- WD --> | caption = | locmapin = Slovenija | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Mokronog]] | architect = | designation1 = nkd | designation1_offname = Mokronog - Razvaline gradu | designation1_date = | designation1_number = 27211<ref>{{RKD|27211}}</ref> | občina = Mokronog - Trebelno }} [[Slika:Mokronog - Valvasor (2).jpg|sličica|Grad Mokronog v [[Valvasor]]jevi topografiji leta 1679]] [[Slika:Grad Mokronog na katastru.jpg|sličica|Grad Mokronog na reambulančnem katastru za Kranjsko, 1867-1882]] [[Slika:Malerische Ansichten aus Krain - Nassenfuss.jpg|sličica|Trg Mokronog, avtor: Joseph Wagner (1706–1780)]] [[File:Poskus rekonstrukcije trškega gradu Mokronog.jpg|thumb|Poskus rekonstrukcije trškega gradu Mokronog]] [[Slika:Valvasor Grbovna knjiga Mokronog.jpg|sličica|Upodobitev dveh Mokronoških grbov pod zapisom "nassenfues" v Veliki grbovni knjigi (Opus insignium armorumque 1687-1688), avtor: Janez Vajkard Valvasor]] '''Grad Mokronog''' ([[nemščina|nemško]] ''Nassenfuss'') je bil [[grad]], katerega ostanki so vidni na južnem robu [[Mokronog]]a. == Zgodovina == Prva pisna omemba gradu je iz leta 1256 kot castro Nazenfuez. Valvasor omenja, da naj bi bil Mokronog prvotno antično mesto Madipedium, vendar se je skozi čas zaradi konstantnih napadov in požarov pomanjšal v trg. Lastnica Mokronoškega gradu je bila tudi Sv.Hema Koroška (983-1045). Od nje naj bi imeli v gradu spravljen bel čevelj. Leta 1279 je grad Mokronog in [[grad Stražberk]] pri neupravičeno zavzel vitez Viljem Schaerffenberg s Svibnega. V bitki je padel zadnji Mokronoški vitez in veja je izumrla. Mokronog se kot trg se omenja že leta 1280. Leta 1439 je Celjski vojskovodja Vitovec zavzel Mokronoški grad v vojni med Habsburžani in Celjani. Drugo leto je bil grad ponovno vrnjen zaradi sklenitve premirja med Cesarjem in Celjani. Leta 1511 je trg prizadel katastrofalni potres. Leta 1515 so ga osvojili in poškodovali [[Slovenski kmečki upor|uporni kmetje]]. Grad je bil zaradi odmaknjenosti od glavne ceste zaščiten pred pogostejšimi vdori Turške vojske. 14.aprila leta 1641 ob polnoči se je zgodil hud požar, kateri je upepelil cel trg. Leta 1871 je Mokronog svetovno zaslovel po potresu kateri naj bi trajal skoraj neprekinjeno celo leto. Najhuje se je zatreslo 2.decembra. Ponovno je udaril leta 1876 in 1881. Med drugo svetovno vojno, 10. septembra 1943, so grad požgali in izropali partizani Gubčeve brigade. Po vojni je bilo zemljišče nacionalizirano, ostanki mogočnega gradu, ki je bil nekoč ponos Kranjske, pa dokončno uničeni. == Legenda == Izvor imena in grba Mokronog naj bi izviralo še iz poganskih časov in sicer naj bi bog [[Kresnik (bog)|Kresnik]] stopil na tri skale in na njih pustil svoj odtis. Pitje deževnice iz odtisa naj bi imelo zdravilno moč. Od tod tudi upodobitev mokronoškega grba. Danes na teh skalah stojijo cerkve. Po ljudskem pričanju naj bi pred leti na lokaciji gradu stal prvotno ženski samostan. Ker nune niso živele tako, kakor se zanje spodobi, naj bi ga eden od krških škofov ukinil. == Galerija == <gallery> Slika:Grad Mokronog I. 2011.JPG Slika:Grad Mokronog II. 2011.JPG Slika:Grad Mokronog III. 2011.JPG Slika:Grad Mokronog V. 2011.JPG Slika:Grad Mokronog VI. 2011.JPG </gallery> == Viri == {{sklici}} * [[Ivan Stopar]], ''Zbirka Grajske stavbe'', založba Viharnik, Ljubljana. == Glej tudi == * [[Seznam gradov]] * [[Seznam dvorcev v Sloveniji]] * [[Seznam trdnjav v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{navedi splet|url=http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/dolenjska/m-1/mokronog2.php|title=Gradovi v Sloveniji:Mokronog|publisher=Slosi.info }} * {{navedi splet|url=http://www.mokronog-trebelno.si/kultura/mokronog-v-valvasorjevem-casu|title=Mokronog v Valvasorjevem času|publisher=mokronog-trebelno.si|accessdate=2015-03-06|archive-date=2015-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402103326/http://www.mokronog-trebelno.si/kultura/mokronog-v-valvasorjevem-casu|url-status=dead}} {{Gradovi v Sloveniji}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Mokronog]] [[Kategorija:Mokronog]] eonae0qyl5mlhrnfx6y1yu66jdfaf1u 0 386344 6749410 6610489 2026-09-12T05:14:11Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Vovbržani]] na [[Vovbržani (plemiška rodbina)]] 6610489 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|name=Vovbržani|native_name=von Heunburg|native_name_lang=|coat_of_arms=Coat of arms of the House of Heunburg (Celje).svg|coat_of_arms_caption=Grb Vovbržanov po izumrtju prevzamejo [[Celjski grofje|Celjski]]|origin=[[Saška]] (domnevno)|etymology=[[Grad Vovbre]]|founded={{circa}} 1062|founder=[[Gero I. Vovbrški|Gero I.]]|dissolution=1322 (moška linija)<br>po 1357 (ženska linija)|final_ruler=[[Herman Vovbrški|Herman]]|other_families=[[Celjski grofje|Celjski]]|titles=[[Grof]]}} Koroška grofovska rodbina '''Grofov Vovbrških''' se pojavlja v času od leta 1050 do 1322. Rodbina po domnevi nekaterih slovenskih zgodovinarjev izvira iz Saške od koder se je na Koroškem prvi pojavil Gero (1050–1070), ki naj bi bil poročen s hčerko grofice [[Sveta Ema Krška|Heme Krške]]. V hierarhičnem položaju na Koroškem so bili takoj za vojvodo, niso pa bili nič nižjega izvora od samih vojvod in [[Ortenburžani|Ortenburških grofov]]. Vovbrški grofje, sice niso bili "državni grofje", pa vendar so imeli polno civilno in kazensko sodno pristojnost ali pravico do krvnega sodstva. Po dokumentu iz leta 1230 so imeli to pravico za svoja gospostva na Kranjskem in po dokumentu iz leta 1241 za svoja posestva v Savinski dolini, zato lahko toliko bolj domnevamo, da so imeli enako pravico tudi za svojo grofijo Vovbre na Koroškem. Vovbrški grofje so poimenovani po ({{jezik-de|Haimburg, Hunnenburg, Huenburg}}) to je po svojem izvornem [[Grad Vovbre|gradu Vovbre]] na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]]. Rodbina je izumrla z grofom Hermanom leta 1322. Bil je sin [[Ulrik II. Vovbrški|Ulrika II. Vovbrškega]] in [[Neža Badensko-Avstrijska|Neže Badensko-Avstrijske]]. Hermanova sestra Katarina († 1316) se je leta 1287 poročila z [[Ulrik I. Žovneški|Ulrikom I. Žovneškim]], prednikom kasnejših [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. == Rodbinsko drevo == (po [[Karlmann Tangl|Karlmanu Tanglu]] u. a.) * Gero I. - grof Trušenjski (1072) (ali Weriand?) ∞ N.N. Breška ** Viljem I. (*~ 1062 - † ~ 1107) - Viljem Pozzuolski, grof Trušenjski in Selški (Vovbre) ∞ N.N. grofica Selška *** Otvin (*~ 1112 - † pred 1141) **** Viljem II. Vovbrški (*~ 1121 - † ~ 1185) ***** Brigita Vovbrška (†po 1199) ∞ [[Oton II. Ortenburški]] († ~ 1197) **** Ulrik I. Vovbrški in grof maltanski (*~ 1120 - † 14. marec 1192) ∞ N. Maltansko ***** Gero II. Vovbrški (*~ 1167 - † 17. marec 1212) ∞ Elizabeta, hči Rapoto I. [[Ortenburžani|Ortenburški]] ****** [[Viljem IV. Vovbrški]] (*~ 1184 - † 22. marec 1249) ******* Henrik Vovbrški (†10.1. 1256) - 1243/44 mojster Nemškega viteškega reda v Latviji (Livoniji) ******* Euphemia Vovbrška ∞ Hugo VI. Taufers († 1309) ******* [[Ulrik II. Vovbrški]] (*~ 1230 - † 5.12.1308) ∞ Neža Badensko-Avstrijska († 1295) ******** [[Friderik Vovbrški]] (*~ 1271 - † 1316/17) , odvetnik Samostana Gornji grad, ∞ Adelajda Auffensteinska († 1312–1317) ******** [[Herman Vovbrški]] († 1322) (izumrtje rodbine po moški liniji) ∞ Elizabeta, hči Alberta III. Goriškega ******** Margareta Vovbrška ∞ 1) [[Liutpold III. Žovneški]] († 1286), ∞ 2) 1288 Ulrik IV. Pfanberški († 1311/18) ********* [[Ulrik V. Pfanberški]] († 1354) (sodedič) ******** Elizabeta Vovbrška († po 1257 brez otrok) ∞ 1) po 1279 Herman Pfanberški († 1287), ∞ 2) po 1297 Henrik von Hohenlohe († po 1327) ******** Katarina Vovbrška († po 1315), ∞ [[Ulrik II. Žovneški]] († med 1314 in 1318) ********* [[Friderik I. Celjski]] († 1359/60), (sodedič) ****** Albert Vovbrški (1221–1252) (†~ 1252) - kanonik v Pasavu ***** [[Viljem III. Vovbrški]] '''začetnik grofov [[Grofje Strmški|Strmških]]''' grof Loški in Mallentinski (1121, 1231) (*~ 1160 - †~ 1230) ∞ (1187) Kunigunda, hči Leopolda Gutenberškega, (veje Vovbrških) ****** Ulrik (II.) '''Strmški''' (Vovbrški) (1244, 1252, 1270) ∞ Katarina Pfanberška ***** Popo II. Vovbrški (1191-1220) - Kaplan v Salzburgu, Pičenski škof (1220 -1231) ***** Kolo Vovbrški (18. marec 1192) ***** Vulfing Vovbrški (18. marec 1192) *** Popo I. Vovbrški (* ~ 1087 † ~ 1141) '''grof Kranjski''' **** Hedvika Vovbrška (* ~ 1090 † 1. december 1162) ∞ (2) grof [[Albert II. Bogenski|Alberta II. Bogenskega]] (†~ 1147)– mati Bertolda grofa Bogenskega *** Pilgrim Vovbrški /Pilgrim Puzol/Pilgrim Hohenwartski (1135) (†~ 1162) - [[Točaj (naziv)|točaj]] [[Oglejski patriarhat|Oglejskih patriarhov]] **** Gunter '''Savinjski mejni grof''' (Gunther von Soune) (†~ 1144) *** Valhun Vovbrški († 1136) == Ministeriali Vovbrških grofov; vitezi: == * Guštanjski, * Wartheimerji, * Vivšniški (Weißeneggi) * Turni, * Schrankbaumerji,<ref>[http://books.google.at/books?id=4TI-AAAAYAAJ&pg=RA1-PA312&dq=schrankbaum&lr= Schrankbaum]</ref> * Labotniški, * Lauspergerji, * Neuhausi, * Kacenštajnski (pri Šoštanju), * Ungnadi, * Mordaxi. == Posesti == Vovbržani so imeli posesti na Koroškem, [[Štajerska|Štajerskem]] in [[Kranjska|Kranjskem]]. === Koroška === * [[Grad Rauterburg|Rauterburg]] (nad Vovbrami) (1070–1103) ob cesti v Trušnje * [[Grad Vovbre|Vovbre]] (Haimburg) (1103–1322) z delom Labotske doline * [[Grad Hartneidstein]] (Bamberški fevd) (1300-1322) * [[Grad Dravograd]] (1261-1279, 1288-1322) * [[Grad Pliberk]] (konec 12. st. - 1322) * Vovbrški dvor (konec 12. st. - 1322) * [[Grad Suha]] (Neuhaus) (konec 12. st. - 1322) * [[Možberk]] - Blatograd * [[Grad Srednje Trušnje]] (fevd Krških škofov) (1261–1322) * [[Grad Mannsberg]] * [[Grad Guštanj]] (fevd Bamberških škofov) (1281–1322) * [[Grad Kamen v Podjuni]] (1296–1322) * [[Grad Pukštajn]] (1290 - 1302) === Štajerska === * [[Arnež, Avstrija|Arnež]] (1246–1293) * [[Celjski grad]] * [[Grad Gornji Voitsberg]] in mesto [[Voitsberg]] (1279–1285) * [[Grad Gjaidhof]] (1279-1292) * [[Grad Tobelbad]] (1279-1292) * [[Grad Gösting]] (1260-1295) * [[Grad Offenburg|Offenburg]] (pri Judenburgu) (1279–1322) * [[Grad Žlemberk]] (pri [[Lučane, Avstrija|Lučanah]]) (1282-1322) * [[Grad Šoštanj]] (1286–1322) * [[Grad Laško]] (1260-1292) * [[Grad Turn pri Velenju]] (1296–1322) * [[Grad Žaženberk]] (1270-1320) * Trg [[Žalec]] (1270–1322) * [[Grad Freudeneck]] (1270–1322) * [[Grad Klauzenštajn]] ==== V fevdu od Oglejskih patriarhov ==== * [[Braslovče]] trg (1282–1322) * [[Grad Forhtenek]] (1270–1322) * [[Grad Vrbovec]] (1282–1322) * [[Mozirje]] trg (1282–1322) * [[Gornji grad (grad)|Grad Gornji Grad]] (1282–1322) === Kranjska === * [[Lesce]] pri Radovljici, * [[Suha pri Predosljah]], * [[Dvorec Novi dvor, Preddvor|Dvorec Novi dvor]], Preddvor (do 1147), * [[Grad Žebnik]] pri Radečah (Ulrik II. Vovbrški do 1293) * [[Grad Erkenštajn]] (1282 - 1322) * [[Grad Lož]] (1150 - 1244), == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Med umetnostnimi spomeniki na slovenskem Koroškem|first=Marjan|last=Zadnikar|location=Celje|year=1979}} * {{Navedi knjigo|first=Majda|last=Smole|title=Graščine na nekdanjem Kranjskem|location=Ljubljana|year=1982}} * {{Navedi knjigo|first=Harmann|last=Braumüller|title=Geschichte Kärntens|location=Celovec|year=1949}} * {{Navedi knjigo|first=Carl|last=Schmutz|title=Historisch-topographisches Lexicon von Steiermark|url=https://archive.org/details/bub_gb_mbUAAAAAcAAJ|edition=Erster Theil|location=Graz|year=1822}} * A. Weiß (Archivar des kärnthnerischen Geschichts-Vereins): Kärnthen’s Adel bis zum Jahr 1300, Wien 1869. * [http://books.google.at/books?id=JpYVAAAAYAAJ&pg=PA49 Karlmann Tangl: Grafen von Heunburg I. Teil in AÖG 1858] * [http://books.google.at/books?id=sKAVAAAAYAAJ&pg=PA157 Karlmann Tangl: Grafen von Heunburg II. Teil in AÖG 1860] == Zunanje povezave == [http://www.uibk.ac.at/urgeschichte/nearchos-20-landi/tafel-4.pdf Ursprünge der Grafen von Heunburg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160307121127/https://www.uibk.ac.at/urgeschichte/nearchos-20-landi/tafel-4.pdf |date=2016-03-07 }} (pdf; 504&nbsp;kB) == Opombe in sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{noble-stub}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem|Vovbržani]] [[Kategorija:Vovbržani|*]] 9v04cfcqjgn09wf9p15k1jstpvyyub2 0 386383 6749265 6748912 2026-09-11T21:18:10Z ~2026-44996-51 264415 /* S */ 6749265 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[policist]]ov in kriminalistov ter varstvoslovcev''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Štefan Abraham|Štefan Abra]]<nowiki/>[[Štefan Abraham|ham]] *[[Miloš Abram]] *[[Jože Ajdišek]] *[[David Antolovič]] *[[Marjan Anzeljc]] *[[Darko Anželj|Darko Anžel]]<nowiki/>j 1963 - *[[Andrej Anžič]] 1947 - *[[Damjan Apollonio]] *[[Denis Avdić]] == B == *[[Mitja Bartolme]] *[[Katja Bašič]] 1946 - *[[Igor Bavčar]] *Bećirovič *[[Irfan Beganović]] *[[Uršula Belaj]] *[[Slavko Belak]] 1932 - 89 *[[Simon Belšak]] *[[Drago Berden]] *[[Robert Berginc]] *[[Mihael Berlic]] *[[Renato Bešker]] *[[France Bevc]] *[[Vinko Beznik]] 1956 - 2022 *[[Matej Bizjak]] *[[Bruno Blažina]] *[[Tatjana Bobnar]] 1969 - *[[Ivan Bokal]] 1923 - 71? *[[Branimir Bračko]] *[[Lado Bradač]] *[[Nataša Brajdič Slivšek]] *[[Matej Brajnik]] *[[Rihard Braniselj]] 1966 - *[[Davorin Bratuš]] 1960 - 2020 *[[Ivan Bratuž]] *[[Anton Bregar]] *[[Tina Brelih]] *[[Tomaž Brezic]] *[[Matija Breznik]] *[[Štefan Brezočnik]] 1947 - 2012 *[[Jože Brodar]] *[[Miro Brudar]] *[[Bogomil Brvar|Bogo(mil) Brvar]] 1947 - *[[Anton Bukovnik]]? *[[Dušan Burian]] == C == *[[Emil Celar]] *[[Branko Celar]] *[[Branko Celec]] *Celina *[[Igor Ciperle]] *[[Dušan Cotič]] *[[Franc Cvetan]] 1923 - 1992 (promet) *[[Rok Cvetko]] == Č == *Matjaž Čuček 1977 - *([[Denis Čaleta]]) *[[Tomaž Čas]] 1953 - *[[Emil Čebokli]] *[[Jakob Čeferin]] *[[Pavle Čelik]] 1941 - 2026 *[[Jože Čerin]] 1923 - ? *[[Miha Čerin]] *[[Evgen Česnik]] *[[Boris Čižmek]] - Bor 1919 - 2008 *[[Mirela Čorić]] 1977- *[[Robert Črepinko]] 1976- *[[Leopold Čuček]] 1953- *[[Sandi Čurin]] *[[Milan Čuš]] 1961- == Ć == *[[Željko Ćurić]] == D == *[[Slavko Debelak]] 1947 - 2013 *[[Darko Delakorda]] *[[Jakob Demšar|Jakob (Jaka) Demšar]] *[[Bojan Dobovšek]] 1962 - *[[Milan Domadenik]] 1936 - 2020 *[[Marjan Dragan]] *[[Nikolaj Dragoš]] 1907 - 2018 *[[Anton Dvoršek]] 1949 - == E == * [[Katja Eman]]? (kriminološka psihol.) * [[Željko Ernoič]] *[[Ivan Eržen (SDV)]] == F == * [[Valter Fabjančič]] 1973 - * [[Marjan Fank]] *[[Robert Ferenc]] 1967- *[[Dušan Ferenčak]] *[[Marjan Ferk]] 1952 - 2009 *[[Jurij Ferme]] 1963 - 2021 *[[Alojz Flisar]] *[[Borut Franca]] * [[Danijela Frangež]] * Dušan Florjančič == G == *[[Dejan Garbajs]] *[[Marko Gašperlin]] - [[Frontex|FRONTEX]] *[[Slavko Gerželj]] *[[Boštjan Glavič]] *([[Odilo Globočnik]]) *[[Zdravko Godnjavec]] *[[Matija Golob]] *[[Zvone Golob]] *[[Vinko Gorenak]] 1955 - *[[Silvo Gorenc]] (SDV) *[[Tone Gorjup|Tone (Anton) Gorjup]] *[[Dušan Gorše]] *[[Janko Goršek]] 1965- *[[Franc Gosenca]] *[[Evgen Govekar]] *[[Janez Gradin]] *[[Jožef Grah]] *[[Boris Grilc]]? *[[Jurij Griljc|Jurij (Jure) Griljc]] *[[Boštjan Grm]] *[[Jolanda Grom Ravnikar]] 1952 - == H == *[[Lovro Hacin]] 1886 - 1946 *[[Zlatko Halilovič]] *[[Matej Harb]] *[[Kamilo Hilbert]] *[[Vidko Hlaj]] *[[Ivan Hočevar (policist)|Ivan Hočevar]] 1953 - *[[Ivo Holc]] *[[Milan Horvat]] 1957 - *[[Matjaž Hrovatin]] *[[Zvonko Hrastar]]? *[[Marko Hriberšek]] *[[Gregor Hudrič]] *[[Robert Hvalec|Robert Hvalc]] == I == * [[Vladimir Ilić]] * [[Milovan Ipavec]] * [[Stanislav Isak]] * [[Karol Iskra]] * [[Damir Ivančič]] * [[Branko Ivanuš]] * [[Klemen Izda]] == J == *[[Igor Jadrič]] *[[Iztok Jakomin]] *[[Pavel Jamnik]] *[[Zdenka Jan]] *[[Breda Janežič]] 1948 - 1995 *[[Branko Japelj]] *[[Martin Jazbec]] *[[Bor Jeglič]] *[[Matjaž Jerkič]] *[[Leopold Jesenek]] *[[Aleksander Jevšek]] 1961- *[[Andrej Jurič]] *[[Igor Juršič]] *[[Senad Jušić]] == K == *[[Primož Kadunc]] *[[Franc Kangler]] *[[Milan Kangler]] *[[Igor Kanižar]] - 1957 *[[Rastislav Kanižar]] *[[Vladimir Kante]] 1905 - 1945 *[[Hinko Kapun]] 1922 - 1989 (promet) *[[Ivan Kapun]] (promet) *[[Maksimiljan Karba]] *[[Ludvik Kastelic]] *[[Dejan Kavčič]] *[[Erna Kavčič]] *[[Leon Keder]]? *[[Aleš Kegljevič]] *[[Zvonimir Kelher]] *[[Igor Kekec]] *[[Janez Kerin]] 1967 - *Dušan Kerin *[[Vekoslav Kerševan|Vekoslav K(e)rševan]] *[[Dejan Kink]] (vodja letalske policijske enote) *Kože Klančišar *[[Toni Klančnik]] *[[Mitja Klavora]] 1955 - *[[Milan Klemenčič (policist)|Milan Klemenčič]] - Klemenko 1959 - 2022 *[[Željko Kljajić]] *[[Uroš Kocbek]] *[[Borut Kocet]] *[[Slavko Kocmut]] *[[Stanislav Kofalt]] *[[Mirko Kokol]] *[[Jože Kolenc]] 1956 - *([[Silvo Komar]])? *[[Matjaž Kondardi]] *[[Fabjan Kontestabile]] *[[Marjan Korenjak]] *[[Slavko Koroš]] *[[Vinko Korošak]] ? *[[Alenka Korošec Peruzin]] *[[Drago Kos]] 1961 - *[[Robert Kos]] *[[Franc Kosmač]] 1960 - *[[Anita Kovačič]] *[[Franc Kozel]] *[[Mitja Kraigher]] (SDV) 1926-92 *[[Robert Kralj]] *[[Ivan Kramberger, ml.]] 1986- *[[Jože Krapše]] *[[Edo Kranjčevič]] (SDV) *[[Srečko Krope|Srečko F. Krope]] 1962 - *[[Roman Kump]] *[[Alojz Kuralt]] *[[Jožef Kovač]] 1965 == L == *Milan Lah  *[[Igor Lamberger]] *[[Uroš Lavrič]] *[[Brane Legan]] *[[Damjan Lepoša]] *[[Uroš Lepoša]] *[[Matjaž Leskovar]] *Anita Leskovec *[[Borut Likar]] 1955 - *[[Boštjan Lindav]] *[[Maks Loh]] ? 1908 - 1987 *[[Dimitrij Lokovšek]] *[[Ivan Lokovšek]] - Jan *[[Danijel Lorbek]] 1969 - *[[Radovan Lukman]]? * [[Bojan Lunežnik]] == M == *[[Ciril Magdič]] *[[Igor Maher]] 1967- *[[Bojan Majcen]] *Nace Majcen *[[Peter Majcenovič]] *[[Darko Majhenič]] 1967- *[[Franc Marolt (policist)]] *[[Pavel Martonoši]] 1944- *[[Robert Mastnak Mlakar]] *[[Bojan Matevžič]] *[[Franci Matoz]] *[[Darko Maver]] 1951 - *[[Marko Medvešek]] *[[Beno Meglič]] *[[Danica Melihar Lovrečič]] 1911 - 2005 *[[Jože Mencin]] *[[Drago Menegalija]] *[[Gorazd Meško]] 1965 - *[[Damjan Miklič]] *[[Neža Miklič]] *[[Boris Mikolič]] *[[Marija Mikulan]] *[[Marko Milačič]] *[[Rok Mlakar]] *[[Kristjan Mlekuš]] *[[Franc Mlinarič]] 1956 - *[[Vinko Mlinšek]] *[[Matija Močnik]] 1881 - 1962 *[[Melita Močnik]] *[[Alojzij Mohar]] *[[Dušan Mohorko]] 1959 - *[[Miha Molan]] *[[Ivan More - Žan]] *[[Martin Movern]] *[[Robert Mravljak]] *[[Darko Muženič]] == N == *[[Majda Nagode]] *[[Tadej Nagode]] *[[Igor Naraglav]] * [[Boris Novak]] *[[Janko Novak]] (policijski vikar) *[[Mirko Nunič]] == O == * [[Primož Ogrinc]] * [[Anton Olaj]] * [[Bojan Oman]] *[[Tomislav Omejec]] 1970- *[[Jakob Ornik]] *[[Jože Osterc (policist)]] *[[Jožko Ošnjak]] 1921 - 2003 *[[Vojko Otoničar]] *[[Miran Ozebek]] == P == *[[Milan Pagon]] 1957 - *[[Stane Pajk]] *[[Stanko Palčič]], poveljnik orožništva med 2. svet. vojno v Lj *[[Marino Pangos]] *[[Ivan Pasar]] *[[Janez Pavčič]] *[[Alojzij Pavlič]] *[[Janez Pečar]]? *[[Tomaž Pečjak]] 1970 - *[[Alojzij Penko]] *[[Aleksander Perklič]] *[[Jože Perko]] *[[Tomaž Peršolja]] *[[Emerik Peterka]] *[[Damjan Petrič]] *[[Zoran Petrović]] *[[Marko Pirjevec]] *[[Franc Pirkovič]] *[[Stane Plohl]] *[[Mirko Ploj]] (1956-) *[[Vladimir Pocek]] *[[Primož Podbelšek]] *[[Bojan Podbevšek]] *[[Janez Podobnik (policist)]] *[[Lojze Podobnik]] (1949-) *[[Andrej Podvršič]] *[[Leopold Pogačar]] *[[Svitoslav Pogelšek]] *[[Marko Pogorevc (policist)|Marko Pogorevc]] 1964 - *[[Katjuša Popović]] *[[Janez Portir]] *[[Edo Posega]] 1948 - * [[Bojan Potočnik]] 1954 - * [[Uroš Povalej]] * [[Pavle Povirk]] *[[Franci Povše]] *[[Anton Pozvek]] *[[Emil Pozvek]] *[[Otokar Praper]] *Stane Preskar *[[Peter Pungartnik]] *[[Aleksander Pur]] == R == *[[Ciril Ravbar]] *[[Boris Rehar]] *[[Martin Renko]] *[[Roman Rep]] *[[Drago Ribaš]] *[[Branimir Ritonja]] *[[Vojko Robnik]] *[[Boris Rojs]] *[[Jože Romšek]] 1954- *[[Roman Rovanšek]] *[[Robert Rožaj]] *[[Andrej Rupnik]] *[[Janez Rupnik]] *[[Martin Rupnik]] *[[Donald Rus]] *Darko Repenšek == S == *[[Karlo Sagadin]] *[[Stanko Sakovič]] *[[Simon Savski]] 1966 - *[[Jože Senica]] *[[Janko Sever]] 1951 - *[[Ivan Simič]] *[[Peter Skerbiš]] *[[Bojan Skočir]] *[[Mihael Skubl]] 1877 - 1964 (Avstrija) *[[Alojz Sladič]] *[[Branko Slak]] *[[Aleš Slapnik]] *[[Robert Slodej]] *[[Franc Slokan]] *[[Simon Slokan]] *[[David Somensary]] * [[Slavko Soršak]] * [[Marjan Starc]] *[[Fabio Steffe]] *[[Vinko Stojnšek]] *[[Stanko Strašek (policist)|Stanko Strašek]] *[[Robert Sušanj]] *[[Simon Sušanj]] == Š == *[[Boštjan Šefic]] 1962 - *[[Branko Šekoranja]] *[[Janez Šercelj]] *[[Franc Šešerko]] *[[Matjaž Šinkovec (policist)|Matjaž Šinkovec]] *[[Simon Šipek]] *[[Silvo Šivic]] (1909 - 1982) *[[Slavko Škerlak]] 1960 - *[[Rado Škraba]] *[[Jure Škrbec]] 1981 - *[[Darko Škrlj]]? *[[Franc Šoster]] 1946 - 1991 *[[France Špelič]] 1927 - 2012 *[[Robert Šplajt]] 1968 - *[[Jože Šprah]] *[[Robert Štaba]]? *[[Srečko Šteiner]] *[[Božidar Štemberger]] *[[Matjaž Štern]] *[[Franc Štrubelj]] (1919 - 2017) *[[Anton Štubljar]] *[[Iztok Štucin]] *[[Bojan Štumberger (policist)|Bojan Štumberger]] *[[Miran Štupica]] *[[Gorazd Šturm]] (1951 - 1984) *[[Franc Šumandl]] *[[Robert Šumi]] (1974-) == T == * [[Robert Tekavec]] *[[Rudi Terpin]] (u. 1969) *[[Peter Tkalec]] *[[Ljubo Tomažič]] *[[Tomaž Tomaževic]] *[[Bojan Tomc]] *[[Matjaž Tomšič]] *[[Igor Toplak]] *[[Andrej Torkar]] *[[Viljem Toškan]] *[[Anton Travner]] *[[Milan Trbulin]] *[[Milena Trbulin]] *[[Božo Truden]]? == U == *[[Nina Ukmar Mezinec]] *[[Vojko Urbas]] *[[Radivoj Uroševič]] *[[Ivo Usar]] == V == * [[Rajmund Veber]] * [[Robert Vehovec]] * [[Boštjan Velički]] *[[Simon Velički]] *[[Rajko Velikonja]] *[[Igor Velov]] *[[Stanislav Veniger]] *[[Manuel Vesel]] *[[Vlado Vidic]]? * [[Angel Vidmar]] * Ivan Vidmar * Stanko Vidovič * [[Drago Vidrih]] *[[Gorazd Vidrih]] * [[Simon Vindiš]] * [[Svetlana Vovko]] * [[Anton Vozelj]] *[[Marjan Vrbnjak]] * [[Stanislav Vrečar]] * [[Tone Vrečar]] *[[Bojan Vrečič]] *[[Milan Vršec]] 1942 - == W == * [[Aleks Winkler]] * [[Janez Winkler]] 1928 - 2023 == Z == * [[Drago Zadnikar]] *[[Ljubo Zajc]] 1963- (promet) *[[Silvo Zalar]] *[[Andrej Zbašnik]] *[[Janez Zemljarič]] *[[Viktor Zinreih]] *[[Branko Zlobko]] 1958- * [[Igor Zlodej]] * [[Franc Zorc]] * [[Boris Zore]] * [[Valter Zrinski]] * [[Adolf Zupan]] * Anton Zupančič == Ž == * [[Miroslav Žaberl]] *[[Boris Žagar]] *[[Damijan Žagar]] * [[Ciril Žerjav]] *[[Danijel Žibret]] *[[Vinko Žitnik]] *[[Boris Žnidarič]] *[[Miloš Žulovec]] {{seznami narodov po poklicu|policistov}} [[Kategorija:Seznami policistov|Slovenci]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Policisti]] [[Kategorija:Slovenski policisti|*]] nf6cc3frwdp8mzyaezpo62yxo3cwx0t 0 400848 6749302 6571002 2026-09-12T00:04:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749302 wikitext text/x-wiki {{Infobox company | name=Royal Caribbean International | logo=[[Image:Royal Caribbean International logo.svg.png|200px|center]] | type=[[Podružnica]] | foundation=1969 ([[Norveška]])<ref>{{navedi splet|url=http://www.edumaritime.com/merchant-marine-crew-career/royal-caribbean-international|title=Cruise Careers at RCI|publisher=|accessdate=October 6, 2014|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924010747/http://www.edumaritime.com/merchant-marine-crew-career/royal-caribbean-international|url-status=dead}}</ref> | location=[[Miami]], [[Florida]], [[ZDA]] | key_people=Michael Bayley<ref>http://www.royalcaribbean.com/ourCompany/ourLeadership.do</ref> | area_served= | industry = Turizem | services = Potniška križarjenja | parent= [[Royal Caribbean Cruises Ltd.]] | subsid = | homepage=[http://www.royalcaribbean.com/ RoyalCaribbean.com] [http://www.royalcaribbean.co.uk/ RoyalCaribbean.co.uk] | footnotes= }} [[File:Royal Caribbean headquarters.jpg|thumb|right|260px|Sedež v [[Miami]]ju, [[Florida]]]] '''Royal Caribbean International''' je ameriška ladijska družba, ki operira s [[potniška križarka|potniškimi križarkami]] po vsem svetu. Royal Caribbean je eno izmed največjih potniških ladijskih družb, kontrolira okrog 17% svetovnega trga. Krovno podjetje [[Royal Caribbean Cruises Ltd.]] ima poleg Royal Caribbean International v lasti tudi družbe [[Celebrity Cruises]], [[Azamara Cruises]], [[Pullmantur Cruises]] in [[CDF Croisières de France]]. ==Flota== Družba ima v floti ima 21 ladij, od leta 1991 naprej se vse ladje končajo z oznako "of the Seas". ==Razred Quantum== {| class="wikitable" style="max-width: 1024px; text-align: center;" |- ! style="width:17.5%;" | Ladja ! style="width:7.5%;" | Leto izgradnje ! style="width:10%;" | Tonaža (GT) ! style="width:7.5%;" | Število potnikov ! Področje delovanja ! Domače pristanišče ! style="width:150px;" | Slika |- | Quantum of the Seas <ref name="prnewswire.com">{{navedi splet|url=http://www.prnewswire.com/news-releases/royal-caribbean-signs-letter-of-intent-to-build-new-generation-of-ships-115958699.html |title=Royal Caribbean Signs Letter of Intent to Build New Generation... - MIAMI and PAPENBURG, Germany, Feb. 11, 2011 /PRNewswire/ |location=Florida, Germany |publisher=Prnewswire.com |date= |accessdate=December 10, 2011}}</ref> | 2014 | 168666<ref name=QuantumFactSheet>{{navedi splet|title=Quantum of the Seas Fact Sheet|url=http://www.royalcaribbeanpresscenter.com/fact-sheet/27/quantum-of-the-seas/|work=Royal Caribbean Press Center|publisher=Royal Caribbean International|accessdate=16 April 2013}}</ref> | 4905<ref name=QuantumFactSheet /> | Karibi, Bahami, Azija | [[Bayonne]], [[New Jersey]]/[[Šanghaj]], Kitajska<ref name=RCIreveals>{{navedi splet|title=Royal Caribbean International Reveals Groundbreaking Quantum-class Ships|url=http://www.royalcaribbeanpresscenter.com/press-kit/52/royal-caribbean-international-reveals-groundbreaking-quantum-class-ships/|work=Royal Caribbean Press Center|publisher=Royal Caribbean International|accessdate=16 April 2013}}</ref><ref name="QuantumChina">{{navedi splet |last=Fear|first=Danielle|work=CruiseMiss Cruise Blog|title=Quantum of the Seas to Homeport in China|url=http://cruisemiss.com/2014/04/17/quantum-of-the-seas-to-home-port-in-shanghai/}}</ref> | [[File:Quantum of the Seas - Wedel 04 (cropped).jpg|center|150px]] |- |} ==Razred Oasis== {| class="wikitable" style="max-width: 1024px; text-align: center;" |- ! style="width:17.5%;" | Ladja ! style="width:7.5%;" | Leto izgradnje ! style="width:10%;" | Tonaža (GT) ! style="width:7.5%;" | Število potnikov ! Področje delovanja ! Domače pristanišče ! style="width:150px;" | Slika |- | [[Oasis of the Seas]] || 2009 || 225282 || 5400 || Karibi || [[Port Everglades]], Florida ||[[File:Oasis of the Seas (cropped).jpg|center|150px]] |- | Allure of the Seas || 2010 || 225282 || 5400 || Karibi, [[Evropa]] || [[Port Everglades]], Florida & [[Barcelona]]; Španija in [[Civitavecchia]], Italija || [[File:Allure of the Seas (ship, 2009) 001.jpg|center|150px]] |} ==Razred Freedom== {| class="wikitable" style="max-width: 1024px; text-align: center;" |- ! style="width:17.5%;" | Ladja ! style="width:7.5%;" | Leto izgradnje ! style="width:10%;" | Tonaža (GT) ! style="width:7.5%;" | Število potnikov ! Področje delovanja ! Domače pristanišče ! style="width:150px;" | Slika |- | Freedom of the Seas || 2006 || 154407 || 3634 || Karibi || [[Port Canaveral]] || [[File:MS Freedom of the Seas in its maiden voyage (cropped).jpg|center|150px]] |- | Liberty of the Seas || 2007 || 154407 || 3634 || Evropa, Karibi || Port Everglades & Barcelona || [[File:Liberty Of The Seas 22-04-2007 (cropped).JPG|center|150px]] |- | Independence of the Seas || 2008 || 154407 || 3634 || Evropa, Karibi || [[Southampton]], Anglija & [[Port Everglades]], Florida || [[File:MS Independence of the Seas in Southampton (cropped).JPG|center|150px]] |} ==Razred Radiance== {| class="wikitable" style="max-width: 1024px; text-align: center;" |- ! style="width:17.5%;" | Ladja ! style="width:7.5%;" | Leto izgradnje ! style="width:10%;" | Tonaža (GT) ! style="width:7.5%;" | Število potnikov ! Področje delovanja ! Domače pristanišče ! style="width:150px;" | Slika |- | Radiance of the Seas || 2001 || 90090 || 2143 || [[Alaska]], [[Avstralija]]/[[Nova Zelandija]]/[[Oceanija]] || [[Vancouver]]/[[Anchorage]] & [[Sydney]] || [[Image:Rcclradiance (cropped).JPG|center|150px]] |- | Brilliance of the Seas || 2002 || 90090 || 2112 || Evropa, Karibi, Kanada || [[Tampa]]; [[Boston]]; & [[Harwich]] || [[File:BOS at Valetta 121410 (cropped).JPG|center|150px]] |- | Serenade of the Seas || 2003 || 90090 || 2110 || Bahami, Karibi, Mediteran, Severno morje || [[New Orleans]]; [[Barcelona]]; [[Civitavecchia]]; & [[Stockholm]]/[[Copenhagen]] || [[File:RCI Serenade of the Seas.JPG|center|150px]] |- | Jewel of the Seas || 2004 || 90090 || 2112 || Karibi, ALalska || [[San Juan]] & [[Seattle]] || [[File:Jewel of the Seas (cropped).jpg|center|150px]] |} ==Razred Voyager== {| class="wikitable" style="max-width: 1024px; text-align: center;" |- ! style="width:17.5%;" | Ladja ! style="width:7.5%;" | Leto izgradnje ! style="width:10%;" | Tonaža (GT) ! style="width:7.5%;" | Število potnikov ! Področje delovanja ! Domače pristanišče ! style="width:150px;" | Slika |- | Voyager of the Seas || 1999 || 137276 || 3114 || Azija, Avstralija || [[Hong Kong]]; [[Sydney]] || [[File:Voyager of the seas1.jpg|center|150px]] |- | Explorer of the Seas || 2000 || 137308 || 3114 || Karibi, Bermuda, Bahami || [[Bayonne]] & [[Port Canaveral]] || [[File:Explorer of the Seas Bayonne (cropped).jpg|center|150px]] |- | Adventure of the Seas || 2001 || 137276 || 3114 || Karibi, Mediteran, Evropa || [[Southampton]] [[San Juan]]; & [[Port Canaveral]] || [[File:Adventure of the Seas ship (cropped).jpg|center|150px]] |- | Navigator of the Seas || 2002 || 138279 || 3114 || Karibi || [[Galveston]] || [[File:Navigator of The Seas at Linnahall 10 June 2007 (cropped).jpg|center|150px]] |- | Mariner of the Seas || 2003 || 138279 || 3114 || Azija || Singapur & Šanghaj || [[File:Mariner of the Seas in Port of Rhodes.jpg|center|150px]] |} ==Razred Vision== {| class="wikitable" style="max-width: 1024px; text-align: center;" |- ! style="width:17.5%;" | Ladja ! style="width:7.5%;" | Leto izgradnje ! style="width:10%;" | Tonaža (GT) ! style="width:7.5%;" | Število potnikov ! Področje delovanja ! Domače pristanišče ! style="width:150px;" | Slika |- | Legend of the Seas || 1995 || 69130 || 1804 || Evropa, Karibi, Kanada || [[Copenhagen]]; [[Stockholm]]; [[Oslo]]/[[Hamburg]]; [[Quebec City]]; & [[Port Everglades]] || [[File:Legend of the Seas (1) (cropped).jpg|center|150px]] |- | Splendour of the Seas || 1996 || 69130 || 1804 || Evropa, Brazilija || [[Benetke]] & [[São Paulo]] || [[File:Splendour of the Seas (Split, HR, 2011-07-14) (cropped).jpg|center|150px]] |- | Grandeur of the Seas || 1996 || 73817 || 1950 || Karibi, Bermuda, Kanada || [[Baltimore]] || [[File:GrandeuroftheSeas-NOLA.jpg|center|150px]] |- | Rhapsody of the Seas || 1997 || 78491 || 1998 || Avstralija, Nova Zeladnija, Mediteran, Alaska, Črno morje|| [[Seattle]]; [[Sydney]]; [[Istanbul]]; & [[Civitavecchia]] || [[File:Rhapsody of the Seas in Sydney (cropped).jpg|center|150px]] |- | Enchantment of the Seas || 1997 || 82910 || 2252 || Bahami || [[Port Canaveral]] || [[File:Enchantment of the Seas.jpg|center|150px]] |- | Vision of the Seas || 1998 || 78340 || 2000< || Southern/Western [[Caribbean]], [[Bermuda]] || [[Colon, Panama]]; [[Port Everglades, FL]]; & [[Tampa, FL]] || [[File:Visioncabo.jpg|center|150px]] |} ==Razred Sovereign== {| class="wikitable" style="max-width: 1024px; text-align: center;" |- ! style="width:17.5%;" | Ladja ! style="width:7.5%;" | Leto izgradnje ! style="width:10%;" | Tonaža (GT) ! style="width:7.5%;" | Število potnikov ! Področje delovanja ! Domače pristanišče ! style="width:150px;" | Slika |- | Majesty of the Seas|| 1992 || 74007 || 2350 || Bahami] || [[Miami]] || [[File:MSMajestyOfTheSeasEdit1.JPG|center|150px]] |} ==Bodoče ladje== {| class="wikitable" style="max-width: 1024px; text-align: center;" |- ! Ladja ! Razred ! Predviden datum izgradnje ! Status ! Število potnikov ! Tonaža (GT) ! Domače pristanišče ! Opombe ! Slika |- | Anthem of the Seas || ''Quantum'' || Pomlad 2015 || Splovljena 21. feb 2015<ref>{{navedi splet|last=Gibson|first=Rebecca|title=Keel laid for Anthem of the Seas|url=http://www.cruiseandferry.net/article/News/001038/Keel-laid-for-Anthem-of-the-Seas|work=Cruise and Ferry|accessdate=20 November 2013|archive-date=2014-10-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20141027175426/http://www.cruiseandferry.net/article/News/001038/Keel-laid-for-Anthem-of-the-Seas|url-status=dead}}</ref> || 4180 || 167800 || [[Southampton]] in [[Bayonne]] || Sestrska ladja od ''Quantum of the Seas'' || style="height:85px;"|[[File:Anthem of the Seas 08 (cropped) (contrast).JPG|center|150px]] |- | Ovation of the Seas<ref name=ovation>{{navedi splet|title=Ovation of the Seas to be Third Quantum-Class Ship|url=http://www.cruiseindustrynews.com/cruise-news/11574-ovation-of-the-seas-to-be-third-quantum-class-ship.html|website=Cruise Industry News|accessdate=18 September 2014}}</ref> || ''Quantum'' || Pomlad 2016<ref name=ovationblock /><ref name=third_smartship>{{navedi splet|title=Three of a Kind: Ovation of the Seas to Join Quantum Class as Third Smartship|url=http://www.royalcaribbeanpresscenter.com/press-release/1113/three-of-a-kind-ovation-of-the-seas-to-join-quantum-class-as-third-smartship-/|website=Royal Caribbean Press Center|publisher=Royal Caribbean International|accessdate=18 September 2014|date=18 September 2014|archive-date=2025-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20250123062555/https://www.royalcaribbeanpresscenter.com/press-release/1113/three-of-a-kind-ovation-of-the-seas-to-join-quantum-class-as-Third-smartship-/|url-status=dead}}</ref> || <ref name=ovationblock>{{navedi splet|url=http://www.meyerwerft.de/en/meyerwerft_de/medien/presseticker/pressemitteilung_detail_20175.jsp|title=Block Assembly of Ovation of the Seas begins|author=MEYER WERFT GmbH|work=meyerwerft.de|date=5 March 2015|accessdate=5 March 2015}}</ref> || 4180 || 167800<ref name=ThirdQuantum /> || || || style="height:85px;"| |- | Harmony of the Seas<ref name=introharmony>{{navedi splet|url=http://www.royalcaribbean.com/contentWithGallery.do?pagename=february2015_harmony_announcement|title=Introducing Harmony of the Seas|work=Royal Caribbean|accessdate=24 February 2015}}</ref> || ''Oasis'' ] || April 2016 || || 6360<ref name=oasis3>{{navedi splet|title=Oasis 3|url=http://stxfrance.fr//UK/stxfrance-reference-34-OASIS%203.awp|work=STX France|accessdate=22 March 2014|archive-date=2014-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20140323004219/http://stxfrance.fr//UK/stxfrance-reference-34-OASIS%203.awp|url-status=dead}}</ref> || 227700<ref>{{navedi splet|url=http://www.cruiseindustrynews.com/cruise-news/9919-new-oasis-from-stx-france-to-be-227700-tons.html |title=New Oasis from STX France to be 227,700 Tons - Cruise Industry News &#124; Cruise News |publisher=Cruise Industry News |date=September 23, 2013 |accessdate=October 14, 2013}}</ref> || TBA || || style="height:85px;"| |- | TBA|| ''Oasis'' || 2018<ref name=Orders4thOasis>{{navedi splet|title=Royal Caribbean Orders Fourth Oasis-Class Vessel|url=http://www.marinelink.com/news/oasisclass-caribbean368720.aspx|work=Marinelink.com|publisher=Maritime Activity Reports, Inc.|accessdate=9 May 2014}}</ref> || <ref name=4thOasisCutting>http://www.royalcaribbeanpresscenter.com/press-release/1127/royal-caribbean-international-begins-construction-on-fourth-oasis-class-ship/</ref> || TBA || TBA || TBA || || style="height:85px;"| |} ==Reference== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Royal Caribbean ships|Royal Caribbean}} * {{Official website|http://www.royalcaribbean.com/}} *[http://www.cruisecritic.com/reviews/cruiseline.cfm?CruiseLineID=32 Cruise Critic review] *[http://www.cruiseandferry.net/sections/royal-caribbean Cruise and Ferry] {{Ladjarji}} [[Kategorija:Ladjarji]] [[Kategorija:Podjetja Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1969]] {{normativna kontrola}} 5ex003yb7aaapgo5s9iylsn5h1wna9x 0 401298 6749503 4416019 2026-09-12T09:20:34Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Goriški grofje (plemiška rodbina)]] 6749503 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Goriški grofje (plemiška rodbina)]] heuay43ndarwtmnrg9bdh6ngj1mqdou 0 401299 6749541 4416020 2026-09-12T09:26:25Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Goriški grofje (plemiška rodbina)]] 6749541 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Goriški grofje (plemiška rodbina)]] heuay43ndarwtmnrg9bdh6ngj1mqdou 0 406484 6749162 6553650 2026-09-11T18:10:51Z ~2026-44996-51 264415 /* Dela */ 6749162 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | image_size = 180px }} '''Muanis Sinanović''' [[slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[kritik]]; * [[16. junij]] [[1989]], [[Novo mesto]]. Sinanović je avtor romana ter štirih zbirk pesmi v slovenščini in ene dvojezične zbirke. Sodeluje v kulturni redakciji Radia Študent.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.napovednik.com/dogodek333516_muanis_sinanovic_andrej_tomazin_ziva_knjizevnost |title=22. živa književnost |accessdate=2015-07-28 |archive-date=2017-10-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171005050932/https://www.napovednik.com/dogodek333516_muanis_sinanovic_andrej_tomazin_ziva_knjizevnost |url-status=dead }}</ref> Bil je ustanovni član [[Iniciativa za demokratični socializem|Iniciative za demokratični socializem]], na lokalnih volitvah leta 2014 je tudi kandidiral v volilnem okraju 3 v Celju.<ref>[http://www.demokraticni-socializem.si/celje-ids-na-lokalnih-volitvah/ IDS]</ref> Prejel je [[Stritarjeva nagrada|Stritarjevo nagrado]] za literarno kritiko (2022). == Dela == * ''Beat v svetu (proza, esej)'' (2021, LUD Šerpa) {{COBISS|ID=54891779}} * ''Krhke karavane'' (2020, LUD Literatura) {{COBISS|ID=32547075}} *''Anastrofa'' (2017, Litera) {{COBISS|ID=93108481}} * ''Izohipse'' (2016, Srbski kulturni center Danilo Kiš) {{COBISS|ID=288147712}} * ''Dvovid'' (2016, Litera) {{COBISS|ID=87449857}} * ''Pesmi'' (2014, KUD France Prešeren) {{COBISS|ID=276930048}} * ''Štafeta okoli mestne smreke '' (2011, KUD France Prešeren) {{COBISS|ID=258715648}} * ''Vse luči (fikcijski esej)'' (2024, Beletrina) * ''Razmerja moči: kulturnokritični eseji'' (2025, LUD Literatura) * ''Modra svetloba'' (roman, 2026, Beletrina) == Nagrade == * Nagrada za prvenec na [[Slovenski knjižni sejem|Slovenskem knjižnem sejmu]] (2012) * Nagrada [[Kritiško sito (nagrada)|kritiško sito]] Društva slovenskih literarnih kritikov za zbirko ''Krhke karavane'' (2021) * [[Stritarjeva nagrada]] za literarno kritiko (2022) == Sklici == {{seznam referenc|2}}{{Škrbina o književniku}}{{Stritarjevi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sinanović, Muanis}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] [[Kategorija:Stritarjevi nagrajenci]] g27dy2izn9jhkpqiv8qroecgaim857g 6749165 6749162 2026-09-11T18:13:46Z ~2026-44996-51 264415 /* Dela */ 6749165 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | image_size = 180px }} '''Muanis Sinanović''' [[slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[kritik]]; * [[16. junij]] [[1989]], [[Novo mesto]]. Sinanović je avtor romana ter štirih zbirk pesmi v slovenščini in ene dvojezične zbirke. Sodeluje v kulturni redakciji Radia Študent.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.napovednik.com/dogodek333516_muanis_sinanovic_andrej_tomazin_ziva_knjizevnost |title=22. živa književnost |accessdate=2015-07-28 |archive-date=2017-10-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171005050932/https://www.napovednik.com/dogodek333516_muanis_sinanovic_andrej_tomazin_ziva_knjizevnost |url-status=dead }}</ref> Bil je ustanovni član [[Iniciativa za demokratični socializem|Iniciative za demokratični socializem]], na lokalnih volitvah leta 2014 je tudi kandidiral v volilnem okraju 3 v Celju.<ref>[http://www.demokraticni-socializem.si/celje-ids-na-lokalnih-volitvah/ IDS]</ref> Prejel je [[Stritarjeva nagrada|Stritarjevo nagrado]] za literarno kritiko (2022). == Dela == * ''Štafeta okoli mestne smreke '' (pesniška zbirka, 2011, KUD France Prešeren) {{COBISS|ID=258715648}} * ''Pesmi'' (2014, KUD France Prešeren) {{COBISS|ID=276930048}} * ''Izohipse'' (2016, Srbski kulturni center Danilo Kiš) {{COBISS|ID=288147712}} * ''Dvovid'' (2016, Litera) {{COBISS|ID=87449857}} * ''Anastrofa'' (2017, Litera) {{COBISS|ID=93108481}} * ''Krhke karavane'' (2020, LUD Literatura) {{COBISS|ID=32547075}} * ''Beat v svetu'' (proza, esej, 2021, LUD Šerpa) {{COBISS|ID=54891779}} * ''Vse luči (fikcijski esej)'' (2024, Beletrina) * ''Razmerja moči: kulturnokritični eseji'' (2025, LUD Literatura) * ''Modra svetloba'' (roman, 2026, Beletrina) == Nagrade == * Nagrada za prvenec na [[Slovenski knjižni sejem|Slovenskem knjižnem sejmu]] (2012) * Nagrada [[Kritiško sito (nagrada)|kritiško sito]] Društva slovenskih literarnih kritikov za zbirko ''Krhke karavane'' (2021) * [[Stritarjeva nagrada]] za literarno kritiko (2022) == Sklici == {{seznam referenc|2}}{{Škrbina o književniku}}{{Stritarjevi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sinanović, Muanis}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] [[Kategorija:Stritarjevi nagrajenci]] 96hc501w7uojs87s468b5l5znnuc5y9 0 407592 6749291 6738811 2026-09-11T23:10:01Z ~2026-44996-51 264415 6749291 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Borghesia | image = <!-- Wikidata -->| alias = | caption = <!-- Wikidata --> | background = group_or_band | origin = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | genre = [[Rock]], [[gotski rock]], [[Elektronska telesna glasba|EBM]] | years_active = 1982–1995<br />2009–danes | label = Materiali Sonori<br />Play It Again Sam | associated_acts = | website = <!-- Wikidata --> | current_members = | past_members = | notable_instruments = }} '''Borghesia''' je [[Slovenija|slovenska]] oziroma hrvaška [[glasbena skupina]] [[elektronska glasba|elektronske]] in [[rock]] glasbe, ustanovljena v [[Ljubljana|Ljubljani]] leta 1982 iz bivših članov alternativne gledališke skupine ''Theatre [[FV-112/15]]'', ustanovitelja sta bila Aldo Ivančić in Dario Seraval iz [[Pulj|Pule]]. Do konca 80. let je delovala kot večmedijska konceptualna skupina, ki je vključevala tudi video kot enakovreden medij zvoku. Video in performativni del ustvarjanja je do leta 1989 vodil Neven Korda. Aldo Ivančić je po prvem razpadu skupine ustanovil skupino [[Bast (glasbena skupina)|Bast]], danes pa je na glasbeni sceni znan predvsem kot [[producent]]. Poleg skupine [[Laibach]] je bila Borghesia v tujini glavni predstavnik slovenske alternativne glasbe.<ref>{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/foto-in-video-borghesia-in-laibach-zatresla-kamfest.html |author=Tušek, Boštjan |accessdate=28. avgust 2015 |date=17. avgust 2014 |title=Na Kamfestu 'grmelo' z zasedbama Borghesia in Laibach}}</ref> == Člani == * [[Aldo Ivančić]] (*1959, [[Pulj]]) — bobni, elektronika (1982–1996, 2009–) * [[Dario Seraval]] (*1959, Pulj) — vokal, elektronika (1982–1991, 2009–?) *''spremljevalna ekipa'': **[[Irena Tomažin|Irena Z. Tomažin]], vokal (2011–?) ** [[Jelena Rusjan]], bas-kitara, vokal (2011–?) ** [[Andrej Mazi]], kitara (2011–?) **[[Sašo Benko]], kitara (2018–?) **[[Ivo Poderžaj]], vokal (2018–?) **[[Boštjan Čadež]] in [[Lina Rica]] (vizualije na nastopih) == Bivši člani == * [[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] (*1958) — video, vokal (1982–89) * [[Neven Korda]] (*1956) — video (1982–1989) * [[Goran Devide]] (1959—1988), video (1982–88) (član gledališke skupine ''[[FV-112/15]]'') * občasno z njimi nastopal še [[Iztok Turk]] — elektronika? * ''nova postava v 90.letih poleg Alda Ivančića'': ** [[Bruno Subiotto]] (1966—2016), vokal (1991/92–96) ** [[Borut Kržišnik]] (*1961), kitara (1991/92–96) ** [[Nikola Sekulović]] (*196?), bas-kitara (1991/92–96) == Multimedijski perfirmansi == * Lustmörder (SC Zagreb, 1984) * ''Young Prisoners (Cankarjev dom, Ljubljana, 1984)'' * ''Bodočniki (1986)'' * ''Ogolelo mesto'' (1985) * ''Borghesia'' (1988) == Diskografija == ;Studijski albumi {{div col}} * ''[[Borghesia (album)|Borghesia]]'' (1983) * ''[[Clones]]'' (1984) * ''[[Ljubav je hladnija od smrti]]'' (1985) * ''[[No Hope, No Fear]]'' (PIAS, 1987) * ''[[Ogolelo mesto]]'' (Zalozba FV, 1988) * ''[[Escorts and Models]]'' (PIAS, 1989) * ''[[Resistance]]'' (PIAS, 1989, [[Jugoton]] 1989) * ''[[Dreamers in Colour]]'' (1991) * ''[[Pro Choice]]'' (1995) * ''[[And Man Created God]]'' (2014) * ''[[Proti kapitulaciji]]'' (2018) {{div col end}} ;Albumi v živo * ''[[Better Live Than Dead]]'' (2016) ;EP-ji * ''Their Laws, Our Lives'' (Založba FV, 1986, Materiali Sonori 1986) * ''Naked, Uniformed, Dead'' (PIAS, 1988) * ''She Is Not Alone'' (PIAS, 1989) * ''Surveillance and Punishment'' (PIAS, 1989) * ''Double Bill'', posnet s skupino Click Click (PIAS, 1988) * ''[[Message]]'' (PIAS, 1990) ;Kompilacije * ''[[20th Century – Selected Works]]'', dvojni album (FV Music, 2009) * ''4x12'' (Blind Dog Records, 1991) ;Albumi z več izvajalci, na katerih je tudi Borghesia * ''This Is Electronic Body Music'' (SPV, 1988) * ''Out of Nowhere'' (Out of Nowhere, 1990) * ''Trans Slovenia Express'' (Mute, 1994) * ''Borghesia mfl'' (Založba FV, 1996) * ''Tistega lepega dne...'' (Založba FV, 1996) == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1982]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1995]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2009]] leneca35ls4e24ndgazhz0o7ka9vgzr 0 409164 6749373 6557641 2026-09-12T05:09:41Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Krajgerji]] na [[Krajgerji (plemiška rodbina)]] 6557641 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} /[[Krajger]]/ [[Kraigher]] itd./ družina plemičev na Slovenskem in Koroškem. Imeli so gradove na pomembnih lokacijah. Večinoma Koroške so imeli v oblasti. Na Gorenjskem so zavzemali posesti do Kranja in tudi manjše dele okoli Postojne. Znan grad v njihovi last je bil Blejski grad. Imeli so pogodbo s Celjskimi grofi, da če umrejo, prevzamejo njihovo posest. Rodbina Krajgerjev, ki si je lastila gradove in posesti je izumrla. Celjski grofje so prevzeli njihovo posest. Kasneje so tudi oni izumrli in so njihovo posest prevzeli Habsburžani. Še danes živijo potomci Krajgerjev. [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] 6tga5jvj9y1ns1jugde66q18qu1p8fa 0 410561 6749216 6732929 2026-09-11T19:57:50Z Upwinxp 126544 če je vpisan napis, mora biti določena tudi slika 6749216 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Lebek | image = Valvasor_-_Grad_Lebek.jpg | caption = Grad Lebek v [[Valvasor]]jevi Topografiji Dežele Kranjske iz leta 1679 | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = Potok pri Vačah | architect = | designation1 = nslp | designation1_offname = Potok pri Vačah - Grad Lebek | designation1_date = 1. julij 2008 | designation1_number = 26781<ref>{{RKD|26781}}</ref> | občina = Litija }} '''Grad Lebek''' tudi ''Ljubek'' ([[nemščina|nemško]] ''Liebegg'', ''Liebeck'' ) je stal na strmem griču nad potokom Vidernica pri zaselku [[Potok pri Vačah]] v [[Občina Litija|občini Litija]], od katerega so ostale le še skromne ruševine. == Zgodovina == Grad Lebek ali Ljubek je bil zgrajen po vsej verjetnosti že v prvi polovici 11. stoletja, prvotno kot stolp. Bil je fevd krške škofije. Gospostvo ali ozemlje je bilo del posesti grofice [[Sv. Hema Krška|Heme Breško-Seliške]] in po letu 1072 [[krška škofija]]. V pisnih virih najdemo zelo veliko število imen tega gradu: Lebeckh, Libek, Liebeke, Liebeck, Liebekhe, Lűbeckh, Lubeckh , Lubecke, Lubekgh, Lyebeck, Lybekh. Do leta 1209 so bili lastniki grofje [[Višnjegorski]], ki so bili askvinski sorodniki. Po njihovem izumrtju so posest imeli v rokah do leta 1228 grofje [[Andeški]], ki so jim sledili koroške vojvode Spanheimi. Ozemlje gradu in gospostva je povezovalo dve veliki posestni celoti zadnjih dveh lastnikov na gorenjskem in dolenjskem. Običajno se v zgodovinskih virih prej omenjajo graščaki kot sami gradovi, v tem primeru pa je grad omenjen prej kot gradiščan na njem. Prva omemba gradu datira iz leta 1220. Takrat je na gradu izdala neko listino takratna lastnica Zofija, vdova po Henriku Andeškem, istrskem krajišniku oziroma mejnem grofu, hči zadnjega Višnjegorskega grofa Alberta. Ljubeški fevd je po smrti Henrika IV. Andeškega prešel v roke vojvode [[Bernard Spanheimski|Bernarda Spanheimskega]], ko mu je krški škof 1228 v fevd podelil grad Lebek z vsem pripadajočim. Leta 1240 je kot gradiščan prvič omenjen Albert z Lebeka, ki je bil spanheimski ministerial in gradiščan. Leta 1268 se je po Lebeku imenoval Ditrik Rouffar, leta 1280 je bil lastnik gradu Verson Ljubeški, leta 1285 Winter in 1292 Ulrik. Okoli leta 1315 so grad pridobili [[Galli]], ki so ga skupaj s sodiščem imeli do 1335 v fevdu. Zaradi spora o fevdnem lastniku so se Galli leta 1341 pogodili s [[Habsburžani]], ki so grad odkupili in jim ga potem podelili v fevd. Takrat sta na gradu živela brata Viljem in Konrad Gall in sicer do leta 1350. Leta 1343 je Marhlin Gall iz Ljubeka dobil moravško župnijo. Sinova omenjenega Konrada Henrik in Niklas sta se ravno tako imenovala po gradu kot "Gall Galenštajnski iz Ljubeka". Ta Niklas oziroma '''Nikolaj II. Gall''', ki ga srečujemo med letoma 1351 in 1393, je bil oskrbnik ali gradiščan v [[Grad Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]] in [[Grad Šumberk|Šumberku]] ter najemnik [[Grad Pukštajn|Pukštajna]] okoli 1382, ko je Pukštanj tudi kupil in ustanovil novo ''' vejo Gallov t.i. Pukštanjskih'''. Kdaj in kako je Krška škofija izgubila grad in gospostvo Ljubek kot svoj fevd ni znano, verjetno pa so si ga [[Habsburžani]] lastili kot deželni knezi. Dajali so ga v fevd npr. 1392 ga je imel v fevdu Viljem s [[Grad Šteberk|Šteberka]], gospodje [[Apfaltrerji]], pl. [[Lambergi]] in pl. Ennstallerji. Leta 1511 je preživel [[Potres na Idrijskem 1511|potres]], leta 1515 pa so grad napadli, razdejali in oropali [[Slovenski kmečki upor|uporni kmetje]]. Pozneje je bil grad ponovno pozidan. Lebeške gradiščane je leta 1560 prizadela [[kuga]]. Leta 1593 je Ljubeško gospostvo pripadlo Juriju Einkhürnu, kranjskemu deželnemu upravitelju, potem baronu Hallerju in za njim grofu Rudolfu Paradeiserju. Njemu je 1633 sledil baron Karel Wizenstein in njegov brat baron Janez Krstnik Wizenstein, ki je bil lastnik v Valvazorjevem času. Njegova hči je grad kot doto prinesla svojemu možu Vajkardu Leopoldu Ursini grofu Blagaju. Valvazor je grad še upodobil kot mogočno stavbo z dvonadstropnim palacijem s še višjim obrambnim stolpom, vendar je potem že sredi 18. stoletja razpadel. Od Blagajev je posestvo kupil grof Maksimiljan Engelbert Lamberg in ga leta 1728 podelil v fevd Francu Antonu baronu Wolkensbergu. Od njega je posest kupil njegov brat Janez Anton. Takrat je gospostvo Lebek že bilo združeno z gospostvom Ponoviče in vključevalo tudi imetja Ribče, Knežji pot in Waldhofen. Janez Anton ga je leta 1760 prodal nečaku Francu Rudolfu, ki ga je nasledil sin Vincenc. Leta 1819 je gospostvo podedoval sin Danijel. Sredi 19. stoletja je že sto let razvaljeni grad prešel v meščanske roke in nato kmečke. Leta 1826 ga je dal na dražbo dr. Anton Pfefferer in ga sam kupil. Leta 1846 je ta posest prodal Francu Haringu, ki ga je dve leti kasneje prodal naprej grofu Juliju Klebelsbergu. Tri leta kasneje je v rokah Janeza Moritza Ehrenreicha, ki ga prida sorodniku Norbertu. Leta 1884 posest kupi Franc Hren. Po letu 1928 je prešel v last Dravske banovine. Grad se je deloma sesul proti Savi. V 18. stoletju je bil hudo poškodovani grad opuščen. Po drugi svetovni vojni je bila lastnica razvalin in zemljišča družina Tič, ki je grajsko območje z nekaj zemlje leta 1971 prodala Ladislavu Lajevicu. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * [[Ivan Stopar]], ''Zbirka Grajske stavbe'', založba Viharnik, Ljubljana. == Glej tudi == * [[Seznam gradov]] * [[Seznam dvorcev v Sloveniji]] * [[Seznam trdnjav v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{navedi splet|url=http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/zasavje/l-9/lebek.php|title=Gradovi v Sloveniji: Lebek|accessdate=9.1.2015 |publisher=Slosi.info }} *[http://www.panoramio.com/photo/70781021 fotografija ruševin gradu Lebek na Panoramio] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161025221737/http://www.panoramio.com/photo/70781021 |date=2016-10-25 }} {{Gradovi v Sloveniji}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Lebek]] [[Kategorija:Potok pri Vačah]] epndlauajegks78kbynpjc1ogq41xq4 0 410617 6749108 6749067 2026-09-11T13:40:41Z ~2026-45085-22 264465 /* R */ 6749108 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] qwlu1hfcqs5th0a3taosr1ewiqlehe1 6749116 6749108 2026-09-11T13:53:36Z ~2026-45085-22 264465 /* T */ 6749116 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * Ivan Krečič * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] 5wj43a8eiiseiw6vt9cmnwrm3hz1g2u 6749119 6749116 2026-09-11T13:58:26Z ~2026-45085-22 264465 /* S */ 6749119 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * Ivan Krečič * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] 67wlehz80nq3dj8an1ltum9r4cwc4tq 6749134 6749119 2026-09-11T15:24:43Z ~2026-44996-51 264415 /* R */ 6749134 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * Ivan Krečič * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] 9snvxqxk3znww5o7xek36qo5ngc37fk 6749272 6749134 2026-09-11T21:50:13Z ~2026-44996-51 264415 /* F */ 6749272 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Josip Fistravec]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * Ivan Krečič * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] ondvcqo3fght4h4tvi2iy7do30t03bx 6749281 6749272 2026-09-11T22:28:01Z ~2026-44996-51 264415 /* S */ 6749281 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Josip Fistravec]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * Ivan Krečič * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Janez Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] f2bsa8bdaaj6ce44mcllufxulezbmlv 0 412341 6749146 6610768 2026-09-11T15:48:05Z Sporti 5955 −[[Kategorija:Rojeni leta 1932]]; −[[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749146 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Princess Astrid | full name = Astrid Maud Ingeborg | birth_date = <!--Wikidata--> | birth_place = <!--Wikidata--> | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]] | spouse = Johan Martin Ferner | issue = Cathrine Ferner<br>Benedikte Ferner<br>Alexander Ferner<br>Elisabeth Ferner<br>Carl-Christian Ferner | father = [[Olaf V. Norveški]] | mother = [[Marta Švedska|Princesa Marta Švedska]] }} {{Norveška kraljevska družina}} '''Princesa Astrid Maud Ingeborg Norveška, gospa Ferner''', * [[12. februar]] [[1932]], [[Oslo]], [[Norveška]], † [[11. september]] [[2026]], Oslo. Astrid je bila druga hčerka kralja [[Olaf V. Norveški|Olafa V. Norveškega]] (1903–1991) in njegove žene, [[Marta Švedska|princese Marte Švedske]] (1901–1954). Z rojstvom je bila princesa Norveške in članica [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|rodbine Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg]]. Bila je starejša sestra kralja [[Harald V. Norveški|Haralda V. Norveškega]] (roj. 1937) in mlajša sestra [[Ragnhild Norveška|princese Ragnhild Norveške]] (1930–2012). Njena teta po materni strani je bila [[Astrid Švedska|kraljica Astrid Belgijska]], s čimer je bila princesa Astrid sestrična v prvem kolenu z [[Baudouin I. Belgijski|Baudouinom I. Belgijskim]] in njegovim bratom (ter naslednikom) [[Albert II. Belgijski|Albertom II. Belgijskim]].<ref>http://www.thepeerage.com/p10125.htm#i101244</ref> Kot pra-pravnukinja [[Viktorija Britanska|kraljice Viktorije]] je v [[Nasledstvo na britanski prestol|vrsti nasledstva na britanski prestol]]. Njena sestrična v drugem kolenu je bila [[Elizabeta II. Britanska]]. ==Življenjepis== Princesa Astrid je bila krščena 31. marca 1932 in njeni botri so bili: [[Haakon VII. Norveški|kralj Haakon VII.]] in [[Matilda Valižanska|kralica Matilda Norveške]] (njena stara starša po očetovi strani), [[Karl Švedski|princ Karl]] in [[Ingeborg Danska|princesa Ingeborg Švedska]] (njena stara starša po materni strani), [[Astrid Švedska|princesa Astrid Belgijska]] (njena teta), [[Elizabeta Bowes-Lyon|Elizabeta, vojvodinja Yorška]], princesa Tira Danska, [[Evgen Švedski|princ Evgen Švedski]] in [[Jurij, vojvoda Kentski|princ Jurij Britanski]]. Princesa je odrasla na kraljevem posestvu [[Skaugum]] v [[Asker]]ju in se je zasebno izobraževala Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je s svojo družino pobegnila pred nacisti in preživela vojno v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]], v izgnanstvu skupaj s svojo mamo, bratom in sestro.<ref name=":0">{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/seksjon.html?tid=27578&sek=26956|title=Njena visokost princesa Astrid|publisher=kongehuset.no|date=|accessdate=25. december 2015}} {{ikona no}}</ref> Po vojni je princesa študirala ekonomijo in politično zgodovino na Univerzi v Oxfordu. Od smrti njene mame aprila 1954 do poroke njegovega brata avgusta 1968 je bila princesa Astrid [[prva dama]] Norveške in je na vseh predstavitvenih nalogah delala skupaj z očetom, tudi med državnimi obiski.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.royalcourt.no/nyhet.html?tid=96935&sek=27262|title=Princess Astrid celebrates her 80th birthday|date=11. februar 2012|website=Norwegian Royal House|accessdate=2022-02-08|archive-date=2021-11-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20211123044504/https://www.royalcourt.no/nyhet.html?tid=96935&sek=27262|url-status=dead}}</ref> Princesa Astrid se je 12. januarja 1961 poročila z Johanom Martinom Fernerjem (22. julij 1927—24. januar 2015), s katerim je imela pet otrok:<ref>{{navedi splet|title=Family Ferner|url=http://www.tv2.no/nyheter/magasinet/prinsesse-maatte-gaa-paa-sosialen-3704581.html|publisher=TV2}}</ref> Cathrine (roj. 1962), Benedikte (roj. 1963), Alexander (roj. 1965), Elisabeth (roj. 1969) in Carl-Christian (roj. 1972). Svojo družino je vzgojila v [[Vinderen|Vindernu]]. Sedaj živi v [[Nordmarka|Nordmarki]] v [[Oslo|Oslu]]. Njeni hobiji so vezenje, pletenje, branje in slikanje porcelana. Leta 2002 je vlada princesi podelila častno pokojnino kot priznanje za vsa njena prizadevanja v imenu Norveške med in po letih delovanja kot prva dama.<ref name=":0" /> Leta 2005 je bila del slovesnosti, ki so obeležile 60. obletnico konca druge svetovne vojne, in tudi odkrivanja spominske plošče, ki je obeležila izgnanstvo norveškega vladarja v London.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/c28411/tale/vis.html?tid=27506&strukt_tid=28411|title=Plaque commemorating the King's exile|publisher=kongehuset.no |date=27. oktober 2005|accessdate=25. december 2015}} {{ikona en}}</ref> Februarja 2012 je princesa Astrid praznovala svoj 80. rojstni dan z zasebno večerjo v kraljevi palači v Oslu.<ref>{{navedi splet|first=Nina|last=Berglund|date=12. februar 2012|url=http://www.newsinenglish.no/2012/02/12/palace-dinner-for-princess-80th/|title=Palace dinner for princess’ 80th : Views and News from Norway|publisher=Newsinenglish.no|accessdate=25. december 2015}} {{ikona en}}</ref> 580,000 km² veliko območje na [[Antarktika|Antarktiki]] je v njeno čast poimenovana Obala princese Astrid. ==Mecenstva== Princesa Astrid je predsednica odbora Spominskega sklada [[Marta Švedska|kronske princese Märthe]], ki zagotavlja finančne in socialne pobude, ki jih izvajajo nevladne organizacije.<ref>{{navedi splet|title=Crown Princess Märtha's Memorial Fund|url=http://www.kongehuset.no/c27294/artikkel/vis.html?tid=28759|accessdate=25. december 2015|publisher=kongehuset.no}} {{ikona no}}</ref> Princesa je mecen več organizacij in sodeluje pri njihovih dejavnostih z velikim zanimanjem. Še posebej je vključena v delo z otroki in mladimi z disleksijo. Sama je zaradi disleksije preživljala težke čase v otroštvu in mladosti. ==Naslovi in nazivi== * '''12. februar 1932 - 12. januar 1961:''' ''Njena kraljevska visokost'' princesa Astrid Norveška * '''12. januar 1961 - danes:''' ''Njena visokost'' princesa Astrid, gospa Ferner ==Predniki== {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= 1. '''Princesa Astrid Norveška''' | 2= 2. [[Olaf V. Norveški]] | 3= 3. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] | 4= 4. [[Haakon VII. Norveški]] | 5= 5. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] | 6= 6. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] | 7= 7. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] | 8= 8. [[Friderik VIII. Danski]] (=14) | 9= 9. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=15) | 10= 10. [[Edvard VII. Britanski]] | 11= 11. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] | 12= 12. [[Oskar II. Švedski]] | 13= 13. [[Sofija Nassavska|Princesa Sofija Nassavska]] | 14= 14. [[Friderik VIII. Danski]] (=8) | 15= 15. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=9) | 16= 16. [[Kristjan IX. Danski]] (=28, 22) | 17= 17. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=29, 23) | 18= 18. [[Karl XV. Švedski]] (=30) | 19= 19. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=31) | 20= 20. [[Albert Saški-Coburg-Gothski|Albert, britanski princ]] | 21= 21. [[Viktorija Britanska]] | 22= 22. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 28) | 23= 23. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 29) | 24= 24. [[Oskar I. Švedski]] | 25= 25. [[Jožefina Leuchtenberška]] | 26= 26. [[Viljem I. Nassavski|Viljem, vojvoda Nassavski]] | 27= 27. [[Pavlina Württemberška|Princesa Pauline Württemberška]] | 28= 28. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 22) | 29= 29. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 23) | 30= 30. [[Karl XV. Švedski]] (=18) | 31= 31. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=19) }} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.kongehuset.no/c27275/seksjonstekst_person/vis.html?tid=28754 Spletna stran kraljeve hiše Norveške: Princesa Astrid] <br> {{s-start}} {{s-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Rodbina Glücksburg]]|12. februar|1932|Living||}} {{s-other|line}} {{s-bef|before=Elizebeth Long}} {{s-ttl|title=[[Nasledstvo na britanski prestol]]|creation=vnukinja [[Matilda Valižanska|Maud]], hčerke [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII.]]}} {{s-aft|after=Alexander Ferner}} {{s-hon}} {{s-bef|before={{flagicon|SUI}} [[Alfred Schläppi]] & <br/> [[Heinrich Schläppi]]}} {{s-ttl|title= Predsednik organizacijskega odbora za ZOI|with=Olafom Helsetom, [[Haakon VII. Norveški|Haakonom VII. Norveškim]], [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|rodbino Glücksburg]]|years=[[Zimske olimpijske igre 1952|1952]]}} {{s-aft|after= {{flagicon|ITA}} [[Enrico Colli]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Norveška, Astrid}} [[Kategorija:Norveške princese]] [[Kategorija:Rodbina Glücksburg (Norveška)]] 2gxej5cx4iwz65ieu6wfj5t1pjlz5vx 6749252 6749146 2026-09-11T20:55:18Z Marko3 1829 6749252 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Princess Astrid | full name = Astrid Maud Ingeborg | birth_date = <!--Wikidata--> | birth_place = <!--Wikidata--> | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]] | spouse = Johan Martin Ferner | issue = Cathrine Ferner<br>Benedikte Ferner<br>Alexander Ferner<br>Elisabeth Ferner<br>Carl-Christian Ferner | father = [[Olaf V. Norveški]] | mother = [[Marta Švedska|Princesa Marta Švedska]] }} {{Norveška kraljevska družina}} '''Princesa Astrid Maud Ingeborg Norveška, gospa Ferner''', * [[12. februar]] [[1932]], [[Oslo]], [[Norveška]], † [[11. september]] [[2026]], Oslo. Astrid je bila druga hčerka kralja [[Olaf V. Norveški|Olafa V. Norveškega]] (1903–1991) in njegove žene, [[Marta Švedska|princese Marte Švedske]] (1901–1954). Z rojstvom je bila princesa Norveške in članica [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|rodbine Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg]]. Bila je starejša sestra kralja [[Harald V. Norveški|Haralda V. Norveškega]] (roj. 1937) in mlajša sestra [[Ragnhild Norveška|princese Ragnhild Norveške]] (1930–2012). Njena teta po materni strani je bila [[Astrid Švedska|kraljica Astrid Belgijska]], s čimer je bila princesa Astrid sestrična v prvem kolenu z [[Baudouin I. Belgijski|Baudouinom I. Belgijskim]] in njegovim bratom (ter naslednikom) [[Albert II. Belgijski|Albertom II. Belgijskim]].<ref>http://www.thepeerage.com/p10125.htm#i101244</ref> Kot prapravnukinja [[Viktorija Britanska|kraljice Viktorije]] je v [[Nasledstvo na britanski prestol|vrsti nasledstva na britanski prestol]]. Njena sestrična v drugem kolenu je bila [[Elizabeta II. Britanska]]. ==Življenjepis== Princesa Astrid je bila krščena 31. marca 1932 in njeni botri so bili: [[Haakon VII. Norveški|kralj Haakon VII.]] in [[Matilda Valižanska|kralica Matilda Norveške]] (njena stara starša po očetovi strani), [[Karl Švedski|princ Karl]] in [[Ingeborg Danska|princesa Ingeborg Švedska]] (njena stara starša po materni strani), [[Astrid Švedska|princesa Astrid Belgijska]] (njena teta), [[Elizabeta Bowes-Lyon|Elizabeta, vojvodinja Yorška]], princesa Tira Danska, [[Evgen Švedski|princ Evgen Švedski]] in [[Jurij, vojvoda Kentski|princ Jurij Britanski]]. Princesa je odrasla na kraljevem posestvu [[Skaugum]] v [[Asker]]ju in se je zasebno izobraževala Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je s svojo družino pobegnila pred nacisti in preživela vojno v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]], v izgnanstvu skupaj s svojo mamo, bratom in sestro.<ref name=":0">{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/seksjon.html?tid=27578&sek=26956|title=Njena visokost princesa Astrid|publisher=kongehuset.no|date=|accessdate=25. december 2015}} {{ikona no}}</ref> Po vojni je princesa študirala ekonomijo in politično zgodovino na Univerzi v Oxfordu. Od smrti njene matere aprila 1954 do poroke njegovega brata avgusta 1968 je bila princesa Astrid [[prva dama]] Norveške in je na vseh predstavitvenih nalogah delala skupaj z očetom, tudi med državnimi obiski.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.royalcourt.no/nyhet.html?tid=96935&sek=27262|title=Princess Astrid celebrates her 80th birthday|date=11. februar 2012|website=Norwegian Royal House|accessdate=2022-02-08|archive-date=2021-11-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20211123044504/https://www.royalcourt.no/nyhet.html?tid=96935&sek=27262|url-status=dead}}</ref> Princesa Astrid se je 12. januarja 1961 poročila z Johanom Martinom Fernerjem (22. julij 1927—24. januar 2015), s katerim je imela pet otrok:<ref>{{navedi splet|title=Family Ferner|url=http://www.tv2.no/nyheter/magasinet/prinsesse-maatte-gaa-paa-sosialen-3704581.html|publisher=TV2}}</ref> Cathrine (roj. 1962), Benedikte (roj. 1963), Alexander (roj. 1965), Elisabeth (roj. 1969) in Carl-Christian (roj. 1972). Svojo družino je vzgojila v [[Vinderen|Vindernu]], nato je živela [[Nordmarka|Nordmarki]] v [[Oslo|Oslu]]. Njeni hobiji so bili vezenje, pletenje, branje in slikanje porcelana. Leta 2002 je vlada princesi podelila častno pokojnino kot priznanje za vsa njena prizadevanja v imenu Norveške med in po letih delovanja kot prva dama.<ref name=":0" /> Leta 2005 je bila del slovesnosti, ki so obeležile 60. obletnico konca druge svetovne vojne, in tudi odkrivanja spominske plošče, ki je obeležila izgnanstvo norveškega vladarja v London.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/c28411/tale/vis.html?tid=27506&strukt_tid=28411|title=Plaque commemorating the King's exile|publisher=kongehuset.no |date=27. oktober 2005|accessdate=25. december 2015}} {{ikona en}}</ref> Februarja 2012 je princesa Astrid praznovala svoj 80. rojstni dan z zasebno večerjo v kraljevi palači v Oslu.<ref>{{navedi splet|first=Nina|last=Berglund|date=12. februar 2012|url=http://www.newsinenglish.no/2012/02/12/palace-dinner-for-princess-80th/|title=Palace dinner for princess’ 80th : Views and News from Norway|publisher=Newsinenglish.no|accessdate=25. december 2015}} {{ikona en}}</ref> 580.000 km² veliko območje na [[Antarktika|Antarktiki]] je v njeno čast poimenovana Obala princese Astrid. ==Mecenstva== Princesa Astrid je bila predsednica odbora Spominskega sklada [[Marta Švedska|kronske princese Märthe]], ki zagotavlja finančne in socialne pobude, ki jih izvajajo nevladne organizacije.<ref>{{navedi splet|title=Crown Princess Märtha's Memorial Fund|url=http://www.kongehuset.no/c27294/artikkel/vis.html?tid=28759|accessdate=25. december 2015|publisher=kongehuset.no}} {{ikona no}}</ref> Princesa je bila mecenka več organizacij in sodeluje pri njihovih dejavnostih z velikim zanimanjem. Še posebej je bila vključena v delo z otroki in mladimi z disleksijo. Sama je zaradi disleksije preživljala težke čase v otroštvu in mladosti. ==Naslovi in nazivi== * '''12. februar 1932–12. januar 1961:''' ''Njena kraljevska visokost'' princesa Astrid Norveška * '''Od 12. januarja 1961:''' ''Njena visokost'' princesa Astrid, gospa Ferner ==Predniki== {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= 1. '''Princesa Astrid Norveška''' | 2= 2. [[Olaf V. Norveški]] | 3= 3. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] | 4= 4. [[Haakon VII. Norveški]] | 5= 5. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] | 6= 6. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] | 7= 7. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] | 8= 8. [[Friderik VIII. Danski]] (=14) | 9= 9. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=15) | 10= 10. [[Edvard VII. Britanski]] | 11= 11. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] | 12= 12. [[Oskar II. Švedski]] | 13= 13. [[Sofija Nassavska|Princesa Sofija Nassavska]] | 14= 14. [[Friderik VIII. Danski]] (=8) | 15= 15. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=9) | 16= 16. [[Kristjan IX. Danski]] (=28, 22) | 17= 17. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=29, 23) | 18= 18. [[Karl XV. Švedski]] (=30) | 19= 19. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=31) | 20= 20. [[Albert Saški-Coburg-Gothski|Albert, britanski princ]] | 21= 21. [[Viktorija Britanska]] | 22= 22. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 28) | 23= 23. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 29) | 24= 24. [[Oskar I. Švedski]] | 25= 25. [[Jožefina Leuchtenberška]] | 26= 26. [[Viljem I. Nassavski|Viljem, vojvoda Nassavski]] | 27= 27. [[Pavlina Württemberška|Princesa Pauline Württemberška]] | 28= 28. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 22) | 29= 29. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 23) | 30= 30. [[Karl XV. Švedski]] (=18) | 31= 31. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=19) }} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.kongehuset.no/c27275/seksjonstekst_person/vis.html?tid=28754 Spletna stran kraljeve hiše Norveške: Princesa Astrid] <br> {{s-start}} {{s-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Rodbina Glücksburg]]|12. februar|1932|Living||}} {{s-other|line}} {{s-bef|before=Elizebeth Long}} {{s-ttl|title=[[Nasledstvo na britanski prestol]]|creation=vnukinja [[Matilda Valižanska|Maud]], hčerke [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII.]]}} {{s-aft|after=Alexander Ferner}} {{s-hon}} {{s-bef|before={{flagicon|SUI}} [[Alfred Schläppi]] & <br/> [[Heinrich Schläppi]]}} {{s-ttl|title= Predsednik organizacijskega odbora za ZOI|with=Olafom Helsetom, [[Haakon VII. Norveški|Haakonom VII. Norveškim]], [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|rodbino Glücksburg]]|years=[[Zimske olimpijske igre 1952|1952]]}} {{s-aft|after= {{flagicon|ITA}} [[Enrico Colli]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Norveška, Astrid}} [[Kategorija:Norveške princese]] [[Kategorija:Rodbina Glücksburg (Norveška)]] hoxw2406mwmlpm1pybaoxmk3c5ukhhh 0 412574 6749404 6383300 2026-09-12T05:13:29Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Tschreschnievetz]] na [[Tschreschnievetz (plemiška rodbina)]] 6383300 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|other_names=Tschreschnievetz<br>Kerschbach<br>Chirsdorf|predikat=de/von Kerschbach<br>von Tschreschnievetz<br>Črešnjevec|type=|founded=1164|founder=Friderik de Kerschbach|titles=[[Plemič|Gospodje]] Črešnjevski<br>[[vitez|vitezi]] Črešnjevski|styles=}} '''Rodbina Tschreschnievetz''' (ali '''Črešnjevec''') je stara [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|slovenska plemiška rodbina]] avstrijskih korenin. Prve omembe na Slovenskem so iz leta 1164, ko se rodbina imenuje kot '''gospodje Črešnjevski''' (Herr von Kerschbach), kasneje kot '''vitezi Črešnjevski''' (Ritter von Kerschbach). Zadnja omemba Črešnjevskih je iz 14. stoletja.[https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=115443&lang=slv] Priimek Črešnjevec je v krstnih maticah na območju današnje Slovenije prisoten tudi po 19. stoletju, vendar ni izkazano, da gre za potomce omenjene plemiške rodbine.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01298 {{!}} 086 Ljutomer {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/ljutomer/01298/?pg=184|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2023-09-27}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01296 {{!}} 086 Ljutomer {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/ljutomer/01296/?pg=17|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2023-09-27}}</ref> ==Zgodovina== V listini iz leta 1164 je kot priča ob odstopu nekaterih posesti štajerskega mejnega grofa Otokarja v roke šentpavelskega samostana omenjen Friderico de Kersbach (Kerschbach). Kasneje se prav tako med pričami v listini iz leta 1213, ko je Ortolf s Planine podelil svoji soprogi Gerbergi grad Podsredo, omenja H. de Chirsdorf, leta 1263 pa se dominus Guntherus de Cherspach v spremstvu Friderika Ptujskega ob ustanovitvi samostana v Studenicah. Zadnja omemba Čresnjevskih je iz leta 1337, ko so bratje Ditmar, Hoholt in Eberhard Čresnjevski omenjeni v zvezi s prodajo nekega zemljiškega imetja.[https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=115443&lang=slv] == Sodobna raba priimka == Priimek Črešnjevec trenutno v Sloveniji uporablja 16 oseb. Glede na krstne matice za župniji Ljutomer in Miklavž pri Ormožu, so bili v 19. in zgodnjem 20. stoletju Črešnjevci med drugim posestniki.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01298 {{!}} 086 Ljutomer {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/ljutomer/01298/?pg=184|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2023-09-27}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01296 {{!}} 086 Ljutomer {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/ljutomer/01296/?pg=17|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2023-09-27}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03415 {{!}} 225 Sv. Miklavž pri Ormožu {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sv-miklavz-pri-ormozu/03415/?pg=140|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2023-09-27}}</ref> <gallery> </gallery> [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] k6ezdkhy1p9an6j0lw39e07fgshgmy2 0 413700 6749274 6748957 2026-09-11T21:52:08Z Anzet 118843 /* 2026 */ 6749274 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |- | 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''<br>Masayah – Design<br>Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You<br>Raye – I Know You're Hurting<br>'''U2 – In a Life''' |- | 17. 04. || Neisha – Najdi me<br>'''Ðoko – Zauvijek'''<br>Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''<br>Tiziano Ferro, Georgia – Superstar<br>Teddy Swims – Mr. Know It All |- | 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''<br>Thomas March & H2O Collective – Zvezda<br>Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''<br>The Kolors – Rolling Stones<br>Ella Langley – Choosin' Texas |- | 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''<br>Hamo & Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack & Tom Waits – Boots on the Ground'''<br>Madonna – I Feel So Free<br>Prince – With This Tear |- | 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim<br>'''larao – trouble'''<br>Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome<br>Bella Kay – Promise?<br>'''Foo Fighters – Window''' |- | 15. 05. || '''2B – Pesem tebi'''<br>Okttober – Obrni stran<br>No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead<br>'''The Rolling Stones – In the Stars'''<br>Madame, Marracash – Volevo capire |- | 22. 05. || Alter Ace – Julija<br>Vlado Kreslin – Herman in moj oče<br>'''Yoko Nono – Ne povej'''|| '''Tame Impala, Jennie – Dracula'''<br>Harry Styles – Dance No More<br>Madonna & Sabrina Carpenter – Bring Your Love |- | 29. 05. || Máire – Ostajam<br>'''Maša in Klemen – Brejkap song'''<br>Ranr – Ti si sve || '''Cigarettes After Sex – Twizzler'''<br>Gracie Abrams – Hit the Wall<br>Giveon – Jezebel |- | 05. 06. || Ursula Luthar – Kjer naju ne najdejo<br>Joker Out – Odsevi sonca<br>'''Leyre – Strong Enough'''|| '''Paul McCartney – Come Inside'''<br>Shinedown – Young Again<br>Tom Morello ft. Serj Tankian & Roman Morello – Adjourn It |- | 12. 06. || Okustični – Včasih<br>Eva Hren – Diham<br>'''Bad Lori ft. Laibach – It Could Be Worse'''|| Lola Young – From Down Here<br>Role Model – High Hopes 3000<br>'''Lizzo – Happy 2 Be''' |- | 19. 06. || Demm – Btw, sploh nisem mel nobene rože<br>'''Batista Cadillac – Nehal sem iskat'''<br>Klon – Filozofi || '''Olivia Rodrigo – Stupid Song'''<br>Taylor Swift – I Knew It, I Knew You<br>Ariana Grande – Hate That I Made You Love Me |- | 26. 06. || '''Talia – Neki je med nama'''<br>Harpier – Mir<br>Eva Pavli ft. Ezra – Zakaj? || Noah Kahan – Doors<br>'''Jovanotti & Alfa – Buon vento'''<br>Jalen Ngonda – Burning Temptation |- | 03. 07. || Flora & Thomas March Collective – Vse o nama<br>'''Masharik – Vonj po tistem lepem'''<br>Niowt – Scarlet Letter || CMAT – When a Good Man Cries<br>'''Jack White – Dollar Bill'''<br>Chaka Khan & Snoop Dogg – Boogies in My Soul |- | 10. 07. || Fed Horses – Plus minus<br>'''Alo!Stari – Kreten'''<br>Mef in Marina Martensson – Drugačna je le noč || sombr – My Body Isn't Ready<br>'''Gracie Abrams – Look at My Life'''<br>Sam Smith – My Guy |- | 17. 07. || '''AKA Neomi – Kapitanka'''<br>Nina Strnad – Zaupanje<br>Boštjan Pertinač & Lara Baruca – Sito let || '''The Rolling Stones – Jealous Lover'''<br>Mew – Vaffa*amore<br>Martin Garrix & Ed Sheeran – Repeat It (Acoustic) |- | 24. 07. || '''Jet Black Diamonds – Zaenkrat smo v redu'''<br>Koala Voice – Public Transportation<br>Cosmo Daivat – Lepa laž || Tove Lo x Stromae – Des fleurs<br>Sienna Spiro – Great Expectation<br>'''Charli xcx – Wink Wink''' |- | 31. 07. || Ranr – Valovi<br>'''3:rma – Sophia'''<br>Telegram – Zidovi || '''U2 – Street of Dreams'''<br>Ultimo – Romantica<br>Phoebe Bridgers – Lost Boys |- | 07. 08. || '''Res Nullius – Đoni se vrača'''<br>Emkej – Petek<br>Katalena & Rudi Bučar – Kaj bi blo? || '''Alex Warren – Passenger'''<br>Stella Lefty – Boston<br>Queens of the Stone Age – Easy Street |- | 14. 08. || '''Siddharta – Khanta'''<br>Anabel – 20 let<br>Mehanika – Tokyo || Sam Smith – Oh Mother<br>Karol G. & Bruno Mars – Still<br>'''Jungle – Someday, Somewhere''' |- | 21. 08. || Šesti – Zakaj<br>Severa Gjurin – Heej<br>'''Kokosy – Kratki kralji'''|| '''Madonna & Kylie Minogue – Love Sensation'''<br>Emma & Fabri Fibra – Antidroga<br>James Blunt – Tastes Like Summer |- | 28. 08. || '''2nite – 16. avgust'''<br>Elvis Jackson – Whistle Song<br>Cherry Flavoured – Daj me poglej || Fontaines D.C. – Marianne<br>Nouvelle Vague & Mélanie Pain – Only When I Lose Myself<br>'''Royal Blood – Ten Over Ten''' |- | 04. 09. || Liquid Gasoline – Priznajva<br>'''Drill x Reta – Plan'''<br>Maire – BBY Come On || '''Martin Garrix & U2 – Fireflies'''<br>Ella Langley – Be Her<br>Zartmann – Weißt du überhaupt noch wer ich bin? |- | 11. 09. || Zha – Svet je lep<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Raje sanjajmo o Marsu'''<br>Generator – Air Gets Clear || MILEY – Bass Persuades<br>'''Raye, Amma, Absolutely – Joy'''<br>Beyoncé ft. Pharrell Williams – Can I Watch You |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. Nazadnje dosegli Kokosy (avgusta 2026). {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|24 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | rowspan=2 style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir, Khanta |- | rowspan=2 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | rowspan=3 style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |- | [[Jet Black Diamonds]] || Retro anorak, Še zadnjič, Daj le daj, Strah me je, Pridni fantje, Vlak, Sladki problemi, Valovi (Live from Kino Šiška), Ljubljena, Zaenkrat smo v redu |- | Kokosy || Ranjena, Planeti se vrtijo, Lana ne, Lukatova mami, Marija, Mislim nate, Ljubezen oveni, Js & Irena, Ljudje, Kratki kralji |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] d9jjsgfm4tqv8naaq2ign573q7dib2g 6749275 6749274 2026-09-11T21:52:58Z Anzet 118843 /* Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna */ 6749275 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |- | 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''<br>Masayah – Design<br>Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You<br>Raye – I Know You're Hurting<br>'''U2 – In a Life''' |- | 17. 04. || Neisha – Najdi me<br>'''Ðoko – Zauvijek'''<br>Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''<br>Tiziano Ferro, Georgia – Superstar<br>Teddy Swims – Mr. Know It All |- | 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''<br>Thomas March & H2O Collective – Zvezda<br>Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''<br>The Kolors – Rolling Stones<br>Ella Langley – Choosin' Texas |- | 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''<br>Hamo & Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack & Tom Waits – Boots on the Ground'''<br>Madonna – I Feel So Free<br>Prince – With This Tear |- | 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim<br>'''larao – trouble'''<br>Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome<br>Bella Kay – Promise?<br>'''Foo Fighters – Window''' |- | 15. 05. || '''2B – Pesem tebi'''<br>Okttober – Obrni stran<br>No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead<br>'''The Rolling Stones – In the Stars'''<br>Madame, Marracash – Volevo capire |- | 22. 05. || Alter Ace – Julija<br>Vlado Kreslin – Herman in moj oče<br>'''Yoko Nono – Ne povej'''|| '''Tame Impala, Jennie – Dracula'''<br>Harry Styles – Dance No More<br>Madonna & Sabrina Carpenter – Bring Your Love |- | 29. 05. || Máire – Ostajam<br>'''Maša in Klemen – Brejkap song'''<br>Ranr – Ti si sve || '''Cigarettes After Sex – Twizzler'''<br>Gracie Abrams – Hit the Wall<br>Giveon – Jezebel |- | 05. 06. || Ursula Luthar – Kjer naju ne najdejo<br>Joker Out – Odsevi sonca<br>'''Leyre – Strong Enough'''|| '''Paul McCartney – Come Inside'''<br>Shinedown – Young Again<br>Tom Morello ft. Serj Tankian & Roman Morello – Adjourn It |- | 12. 06. || Okustični – Včasih<br>Eva Hren – Diham<br>'''Bad Lori ft. Laibach – It Could Be Worse'''|| Lola Young – From Down Here<br>Role Model – High Hopes 3000<br>'''Lizzo – Happy 2 Be''' |- | 19. 06. || Demm – Btw, sploh nisem mel nobene rože<br>'''Batista Cadillac – Nehal sem iskat'''<br>Klon – Filozofi || '''Olivia Rodrigo – Stupid Song'''<br>Taylor Swift – I Knew It, I Knew You<br>Ariana Grande – Hate That I Made You Love Me |- | 26. 06. || '''Talia – Neki je med nama'''<br>Harpier – Mir<br>Eva Pavli ft. Ezra – Zakaj? || Noah Kahan – Doors<br>'''Jovanotti & Alfa – Buon vento'''<br>Jalen Ngonda – Burning Temptation |- | 03. 07. || Flora & Thomas March Collective – Vse o nama<br>'''Masharik – Vonj po tistem lepem'''<br>Niowt – Scarlet Letter || CMAT – When a Good Man Cries<br>'''Jack White – Dollar Bill'''<br>Chaka Khan & Snoop Dogg – Boogies in My Soul |- | 10. 07. || Fed Horses – Plus minus<br>'''Alo!Stari – Kreten'''<br>Mef in Marina Martensson – Drugačna je le noč || sombr – My Body Isn't Ready<br>'''Gracie Abrams – Look at My Life'''<br>Sam Smith – My Guy |- | 17. 07. || '''AKA Neomi – Kapitanka'''<br>Nina Strnad – Zaupanje<br>Boštjan Pertinač & Lara Baruca – Sito let || '''The Rolling Stones – Jealous Lover'''<br>Mew – Vaffa*amore<br>Martin Garrix & Ed Sheeran – Repeat It (Acoustic) |- | 24. 07. || '''Jet Black Diamonds – Zaenkrat smo v redu'''<br>Koala Voice – Public Transportation<br>Cosmo Daivat – Lepa laž || Tove Lo x Stromae – Des fleurs<br>Sienna Spiro – Great Expectation<br>'''Charli xcx – Wink Wink''' |- | 31. 07. || Ranr – Valovi<br>'''3:rma – Sophia'''<br>Telegram – Zidovi || '''U2 – Street of Dreams'''<br>Ultimo – Romantica<br>Phoebe Bridgers – Lost Boys |- | 07. 08. || '''Res Nullius – Đoni se vrača'''<br>Emkej – Petek<br>Katalena & Rudi Bučar – Kaj bi blo? || '''Alex Warren – Passenger'''<br>Stella Lefty – Boston<br>Queens of the Stone Age – Easy Street |- | 14. 08. || '''Siddharta – Khanta'''<br>Anabel – 20 let<br>Mehanika – Tokyo || Sam Smith – Oh Mother<br>Karol G. & Bruno Mars – Still<br>'''Jungle – Someday, Somewhere''' |- | 21. 08. || Šesti – Zakaj<br>Severa Gjurin – Heej<br>'''Kokosy – Kratki kralji'''|| '''Madonna & Kylie Minogue – Love Sensation'''<br>Emma & Fabri Fibra – Antidroga<br>James Blunt – Tastes Like Summer |- | 28. 08. || '''2nite – 16. avgust'''<br>Elvis Jackson – Whistle Song<br>Cherry Flavoured – Daj me poglej || Fontaines D.C. – Marianne<br>Nouvelle Vague & Mélanie Pain – Only When I Lose Myself<br>'''Royal Blood – Ten Over Ten''' |- | 04. 09. || Liquid Gasoline – Priznajva<br>'''Drill x Reta – Plan'''<br>Maire – BBY Come On || '''Martin Garrix & U2 – Fireflies'''<br>Ella Langley – Be Her<br>Zartmann – Weißt du überhaupt noch wer ich bin? |- | 11. 09. || Zha – Svet je lep<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Raje sanjajmo o Marsu'''<br>Generator – Air Gets Clear || MILEY – Bass Persuades<br>'''Raye, Amma, Absolutely – Joy'''<br>Beyoncé ft. Pharrell Williams – Can I Watch You |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. Nazadnje dosegli Kokosy (avgusta 2026). {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|25 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo, Raje sanjajmo o Marsu |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | rowspan=2 style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir, Khanta |- | rowspan=2 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | rowspan=3 style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |- | [[Jet Black Diamonds]] || Retro anorak, Še zadnjič, Daj le daj, Strah me je, Pridni fantje, Vlak, Sladki problemi, Valovi (Live from Kino Šiška), Ljubljena, Zaenkrat smo v redu |- | Kokosy || Ranjena, Planeti se vrtijo, Lana ne, Lukatova mami, Marija, Mislim nate, Ljubezen oveni, Js & Irena, Ljudje, Kratki kralji |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] 1mka6d0gspqzs4fj50pqldxg4jzoovm 0 415937 6749190 6389741 2026-09-11T19:24:45Z Upwinxp 126544 če je vpisan napis, mora biti določena tudi slika 6749190 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Aichelberg | native_name = Burg Eichelberg | image = Umberg Ruine Aichelberg innen 21012007 43.jpg | caption = Ruševine gradu Aichelberg iz leta 2007 | locmapin = Avstrija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Vernberk]] | area = | built = 1. polovica 13. stoletja | restored = ruševine | architect = | architecture = skalni grad | governing_body = | owner = }} [[Slika:Burgruine Aichelberg P1750537.jpg|thumb|300x300px|Ruševine gradu Aichelberg 2021]] [[Slika:9241 Umberg, Burgruine Aichelberg 01 2022-10-31.jpg|thumb|300px|Pogled iz zraka na ruševine gradu Aichelberg]] '''Grad Aichelberg''' ([[nemščina|nemško]] ''Burgruine Aichelberg ali tudi Eichenberg'') leži v gozdu na skalni polici nad vasjo Umbar (Umberg) v občini [[Vernberk]] v zahodnem delu [[Avstrija|avstrijske]] zvezne dežele [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]]. Aichelberg se nahaja v [[Osojske Ture|Osojskih Turah]], vzhodno od [[Beljak]]a, med [[Osojsko jezero|Osojskim jezerom]] (na severu), [[Vrbsko jezero|Vrbskim jezerom]] (na vzhodu) ter [[Baško jezero|Baškim jezerom]] (na jugu same občine). Grad je bil prepuščen razpadu okoli 1670, vendar so ruševine po 350 letih še dobro ohranjene. == Zgodovina == Grad ''' Aichelberg ''' je bil zgrajen okoli leta 1200. Grad je prvič omenjen v zgodovinski listini iz leta 1224 kot »Eychelburg«. Njegov takratni lastnik, ''Reinher de Eychelberc'' je v tem času z velikim uspehom sodeloval na viteškem turnirju v Brežah. Isti je leta 1227 sodeloval pri popotovanju Ulrika Lichtensteinskega iz Benetk na Štajersko v t. i. potovanju Venus. Drugi Reinher de Aichelberg , verjetno sin, se pojavlja med letoma 1267 in 1275 kot ministerial Koroškega vojvode. Bernhard von Aichelberg pa je 1289 aktivno podpiral vojvodo Alberta v vojni proti Güssingom. Po izumrtju rodbine Aichelberških vitezov je grad in posest prišel v last deželnega kneza. Leta 1427 je grad prejel v zastavo meščan [[Beljak]]a Hans Khevenhüller. Leta 1431 pa ga je deželni knez podelil v posest [[Rodbina Khevenhüllerjev]], ki so ga takrat dozidali in razširili. Od takrat Khevenhüllerji nosijo vzdevek "Aichelberg". Leta 1480 so Turki prišli pred bližnji Feldkirchen, vendar gradu niso napadli, zaradi njegove utrjenosti. Grad je bil precej uničen leta 1484 v vojni med cesarjem [[Friderik III. Habsburški|Friderikom III.]] proti ogrskemu kralju [[Matija Korvin|Matiji Korvinu]], vendar tudi kmalu obnovljen. Leta 1487 je gospostvo začasno dobil v najem Leonard Platzer. Nekaj let kasneje je bila spet v lasti družine Khevenhüller. Že pred letom 1510 je bilo gospostvo podeljeno Augustu Khevenhüllerju. Ker je bil grad odročen in neprijeten za bivanje je bil kmalu za sedež gospostva postavljen nov grad v vasi [[Grad Domačale|Domačale]]. Ker so bili Khevenhüllerji trdni protestantje in so se morali izseliti, je Pavel Khevenhüller grad leta 1629 prodal vrhovnemu dednemu maršalu Koroške Hansu Siegmundu grofu von Wagensbergu. Temu je cesar Ferdinand leta 1632 potrdil fevd in okrajno sodišče. Leta 1640 je posest podedovala njegova hči Anna Regina baronica von Breuner. Po njeni smrti je Aichelberg pripadel njeni hčeri Mariji Tereziji baronici von Galler. Iz upodobitve v [[Valvasor]]jevi litografiji je razvidno, da je bil grad leta 1688 že razpadajoč. Leta 1699 je posest odkupil Clemens Ferdinand grof Kaiserstein iz svoje zapuščine. Umrl je leta 1724 in Aichelberg je prešel na njegovo hčerko Mario Maximiliano baronico Jöchlinger von Jochenstein. Posest preide na njegovega vnuka Felixa barona Jöchlinger von Jochenstein leta 1846, potem pa na njegovo hči Johanno grofico Rosenberg. Družina [[Orsini-Rosenberg]] je še vedno lastnik ruševine. Grad je bil zgrajen kot romanska/poznoromanska utrdba. Dobro ohranjene ruševine so večinoma iz 15. stoletja. Predvsem je še dobro viden štirinadstropen stanovanjski objekt z velikimi okni in tronadstropni okrogli stolp. Obrambni stolp ali t. i. [[Bergfried]] je bil porušen v 16. stoletju. == Viri == * {{navedi knjigo |author=Gabrielle Russwurm-Biró|display-authors=etal |year=2001 |title=Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten |edition=3|publisher=Dunaj : Schroll |isbn=3-7031-0712-X |cobiss=512358028 |pages=}} * Hugo Henckel, Burgen und Schlösser in Kärnten, 1. Bd. (Klagenfurt/Wien 1964), 40f. * Hermann Wiessner, Margareta Vyoral-Tschapka: ''Burgen und Schlösser in Kärnten - Hermagor, Spittal/Drau, Villach''. 2. erweiterte Auflage. Birken-Verlag, Wien 1986. == Sklici == <references /> == Spletne povezave == http://www.wehrbauten.at/ktn/aichelberg/slideshow.html {{Commons|Burg Aichelberg}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Osojske Ture}} [[Kategorija:Gradovi na Koroškem (zvezna dežela)|Aichelberg]] lzyjw0c1fqjvmpio0ztub2jldmksv7r 6749191 6749190 2026-09-11T19:25:17Z Upwinxp 126544 ruševine že niso iz leta 2007, letnica slike pa tudi ni zelo pomembna 6749191 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Aichelberg | native_name = Burg Eichelberg | image = Umberg Ruine Aichelberg innen 21012007 43.jpg | caption = Ruševine gradu Aichelberg | locmapin = Avstrija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Vernberk]] | area = | built = 1. polovica 13. stoletja | restored = ruševine | architect = | architecture = skalni grad | governing_body = | owner = }} [[Slika:Burgruine Aichelberg P1750537.jpg|thumb|300x300px|Ruševine gradu Aichelberg 2021]] [[Slika:9241 Umberg, Burgruine Aichelberg 01 2022-10-31.jpg|thumb|300px|Pogled iz zraka na ruševine gradu Aichelberg]] '''Grad Aichelberg''' ([[nemščina|nemško]] ''Burgruine Aichelberg ali tudi Eichenberg'') leži v gozdu na skalni polici nad vasjo Umbar (Umberg) v občini [[Vernberk]] v zahodnem delu [[Avstrija|avstrijske]] zvezne dežele [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]]. Aichelberg se nahaja v [[Osojske Ture|Osojskih Turah]], vzhodno od [[Beljak]]a, med [[Osojsko jezero|Osojskim jezerom]] (na severu), [[Vrbsko jezero|Vrbskim jezerom]] (na vzhodu) ter [[Baško jezero|Baškim jezerom]] (na jugu same občine). Grad je bil prepuščen razpadu okoli 1670, vendar so ruševine po 350 letih še dobro ohranjene. == Zgodovina == Grad ''' Aichelberg ''' je bil zgrajen okoli leta 1200. Grad je prvič omenjen v zgodovinski listini iz leta 1224 kot »Eychelburg«. Njegov takratni lastnik, ''Reinher de Eychelberc'' je v tem času z velikim uspehom sodeloval na viteškem turnirju v Brežah. Isti je leta 1227 sodeloval pri popotovanju Ulrika Lichtensteinskega iz Benetk na Štajersko v t. i. potovanju Venus. Drugi Reinher de Aichelberg , verjetno sin, se pojavlja med letoma 1267 in 1275 kot ministerial Koroškega vojvode. Bernhard von Aichelberg pa je 1289 aktivno podpiral vojvodo Alberta v vojni proti Güssingom. Po izumrtju rodbine Aichelberških vitezov je grad in posest prišel v last deželnega kneza. Leta 1427 je grad prejel v zastavo meščan [[Beljak]]a Hans Khevenhüller. Leta 1431 pa ga je deželni knez podelil v posest [[Rodbina Khevenhüllerjev]], ki so ga takrat dozidali in razširili. Od takrat Khevenhüllerji nosijo vzdevek "Aichelberg". Leta 1480 so Turki prišli pred bližnji Feldkirchen, vendar gradu niso napadli, zaradi njegove utrjenosti. Grad je bil precej uničen leta 1484 v vojni med cesarjem [[Friderik III. Habsburški|Friderikom III.]] proti ogrskemu kralju [[Matija Korvin|Matiji Korvinu]], vendar tudi kmalu obnovljen. Leta 1487 je gospostvo začasno dobil v najem Leonard Platzer. Nekaj let kasneje je bila spet v lasti družine Khevenhüller. Že pred letom 1510 je bilo gospostvo podeljeno Augustu Khevenhüllerju. Ker je bil grad odročen in neprijeten za bivanje je bil kmalu za sedež gospostva postavljen nov grad v vasi [[Grad Domačale|Domačale]]. Ker so bili Khevenhüllerji trdni protestantje in so se morali izseliti, je Pavel Khevenhüller grad leta 1629 prodal vrhovnemu dednemu maršalu Koroške Hansu Siegmundu grofu von Wagensbergu. Temu je cesar Ferdinand leta 1632 potrdil fevd in okrajno sodišče. Leta 1640 je posest podedovala njegova hči Anna Regina baronica von Breuner. Po njeni smrti je Aichelberg pripadel njeni hčeri Mariji Tereziji baronici von Galler. Iz upodobitve v [[Valvasor]]jevi litografiji je razvidno, da je bil grad leta 1688 že razpadajoč. Leta 1699 je posest odkupil Clemens Ferdinand grof Kaiserstein iz svoje zapuščine. Umrl je leta 1724 in Aichelberg je prešel na njegovo hčerko Mario Maximiliano baronico Jöchlinger von Jochenstein. Posest preide na njegovega vnuka Felixa barona Jöchlinger von Jochenstein leta 1846, potem pa na njegovo hči Johanno grofico Rosenberg. Družina [[Orsini-Rosenberg]] je še vedno lastnik ruševine. Grad je bil zgrajen kot romanska/poznoromanska utrdba. Dobro ohranjene ruševine so večinoma iz 15. stoletja. Predvsem je še dobro viden štirinadstropen stanovanjski objekt z velikimi okni in tronadstropni okrogli stolp. Obrambni stolp ali t. i. [[Bergfried]] je bil porušen v 16. stoletju. == Viri == * {{navedi knjigo |author=Gabrielle Russwurm-Biró|display-authors=etal |year=2001 |title=Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten |edition=3|publisher=Dunaj : Schroll |isbn=3-7031-0712-X |cobiss=512358028 |pages=}} * Hugo Henckel, Burgen und Schlösser in Kärnten, 1. Bd. (Klagenfurt/Wien 1964), 40f. * Hermann Wiessner, Margareta Vyoral-Tschapka: ''Burgen und Schlösser in Kärnten - Hermagor, Spittal/Drau, Villach''. 2. erweiterte Auflage. Birken-Verlag, Wien 1986. == Sklici == <references /> == Spletne povezave == http://www.wehrbauten.at/ktn/aichelberg/slideshow.html {{Commons|Burg Aichelberg}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Osojske Ture}} [[Kategorija:Gradovi na Koroškem (zvezna dežela)|Aichelberg]] fgtxfd7z530gaczho886wj8m876y718 0 416643 6749343 5746475 2026-09-12T05:06:31Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Edlingi]] na [[Edlingi (plemiška rodbina)]] 5746040 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} '''Edling von Laussenbach''' je rodbina grofov, ki izhaja s [[Švabska|Švabske]]. Že v 13. stoletju so se razširili na območju današnje Slovenije, imela je veliko posesti na območju primorske kot npr. v Vipavi, v Ajdovščini, na Vogrskem, v Gorici... Ko so se preselili v Ajdovščino, so veliko pripomogli k razvoju kraja. Predstavniki rodbine Edling so bili na pomembnih položajih ( npr. Ivan Jakob Edling je bil ožji cesarjev svetovalec). [[Rudolf Joseph von Edling]] == Predstavniki == Edling Janez Nepomuk Jakob (šolnik) Edling Rudolf Jožef (duhovnik, škof, teolog) Edling Albert (grof) Edling Jakob (grof) === Janez Nepomuk Jakob Edling === 1. maj 1751, Gorica - 1793, Dunaj Janez Edling je bil šolnik. O njegovem zgodnjem življenju ne vemo veliko. Med letoma 1772-1774 postane administrator, kjer se tudi izpopolni v slovenščini. Ko na Dunaju izide splošna šolska naredba je ta posloveni. Leta 1777? postane referent ljudske šolske komisije. Pri deželnem glavarstvu je svetniki in član treh komisij. V notranji avstrijski šolski referent in gubernialni svetnik. Služboval pa je v Ljubljani. Bil je med soustanovitelji Academie Operosorum in bil tudi njen podpredsednik. Najvažnejše delo je opravil pri organiziranju slovenske osnovne šole. V slovenščino je prevedel tudi pedagoško knjigo. === Rudolf Jožef Edling === [[Slika:Rudolf Jožef Edling.jpg|thumb|293x293px|Rudolf Jožef Edling (1723-1803)]] 1.avgust 1723, Gorica - 8.december 1803, Lodi Rudolf Edling je bil škof, nadškof in teolog. Svoj študij je opravil v jezuitskem kolegiju. Bil je svetniška duša. V konflikt pride z Jožefom ll in zato mora podati odpoved za nadškofa. Najprej je papež ne sprejme a kasneje jo mora. Nato odide v Lodi in živi v samostanu očetov Filipincev. Tam se ukvarja z učenjem otrok, pridigo ... Obiskoval je tudi različne slovenske kraje in tam govoril v slovenskem jeziku. V samostanu pa tudi umre. Po njegovi smrti ga povišajo v svetnika. == Viri == * http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi178715/ Edling, Janez Nepomuk Jakob, grof]. Slovenski biografski leksikon. * [http://www.sistory.si/SISTORY:ID:260 Primorski slovenski biografski leksikon] [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] rqv4fqblb1c7kyc19x0h42cve3of7rb 0 416644 6749375 6499010 2026-09-12T05:09:59Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Lanthieriji]] na [[Lanthieriji (plemiška rodbina)]] 6499010 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina |coat_of_arms=Coa_fam_ITA_lantieriparatico.jpg |caption=grb grofov Lanthieri |other_names=Lanthieri / Lantieri / Lanteri |predikat= von / zu |region={{ikonazastave|Italija}} [[Italija]], <br> {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] |titles=grofi (1642) }} '''Rodbina Lanthieri''' je bila ugledna plemiška rodbina, po rodu iz okolice [[Brescia|Brescie]], ki se je na Goriškem naselila v drugi polovici 15. stoletja. ==Izvor== Po navedbah [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]] je bil [[Lantari]] leta 673 osmi langobardski knez. Družina je bila v 10. stoletju naseljena v Istri, kjer se leta 932 omenja Wintherus Lanterio, bojevnik in istrski markiz, od tod pa se je družina v 11. stoletju naselila na levi breg reke Oglio pri [[Brescia|Brescii]] ter tam leta 1007 zgradili grad di Paratico. Zaradi podpore [[gvelfi in gibelini|gvelfom]] so imeli v družinskemgrbu tri zvezde s polmesecem, po podpori [[gvelfi in gibelini|gibelinom]] pa so dodali še črnega orla.<ref name="sloBio">{{SloBio|id=sbi921210}}</ref> V temu času je družino sestavljalo več pomembnih članov: 1192 je Lanterio di Paratico postal grof [[Romagna|Romagne]], 1211 je Adelasio postal treviški župan, Oton je bil guverner [[Ravenna|Ravenne]], Bianca pa je bila breška redovnica, 1276 je bil Lanterio piacenški župan ter milanski poslanec. Lanthieriji so živeli tudi v Bergamu, od koder so se preko trgovskih stikov preko Trsta okrog leta 1450 razširili v Ljubljano ter z več drugimi italijanskimi trgovci t.i. ljubljanske poti na Ptuj. Med drugim so z italijanskimi Markami trgovali s kožami, med njimi je bil tudi prvi izpričan ljubljanski župan [[Janez Lantheri]].<ref name="sloBio" /><ref>{{Navedi revijo|last=Gestrin|first=Ferdo|date=1985|title=Ljubljanski Lanthieriji in trgovina v Fanu|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/118/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1985_LETNIK_39_STEVILKA_3.pdf#page=26|magazine=Zgodovinski časopis|page=195}}</ref> ==Lanthierijev dvorec v Vipavi== {{glavni|Dvorec Lanthieri}} [[Slika:Dvorec Lanthieri, Vipava.jpg|220px|thumb|desno|Lanthierijev dvorec v [[Vipava|Vipavi]] danes]] Lanthieriji so bili vneti graditelji. Ob izvirih [[Vipava (reka)|Vipave]] so postavili poleg starega Baumkirchnerjevega gradu svoj dvorec, ki ga [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] imenuje Novi Grad, ter ga je dal okoli leta 1659 zgraditi Anton Lanthieri, v slogu beneške arhitekture. O temu priča tudi letnica na sklepniku portala, ki iz dvorca vodi na mostiček za njim. Povod za gradnjo je bil verjetno za naslednje leto napovedani obisk cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]], ki je 17. septembra 1660 na poti iz [[Ljubljana|Ljubljane]] v [[Gorica, Italija|Gorico]] tudi zares prenočil v [[Vipava|Vipavi]]. V privilegijih, ki jih je [[cesar]] dodal ob povišanju Lanthierijev med [[Grof|grofe]] leta 1642, je bilo namreč zapisano, da ima vsak vladar, ki prispe v deželo in se ustavi v trgu, pravico prebivati v palačah in gradovih grofovske rodbine. Prvotno je bil dvorec mnogo skromnejši, leta 1762 pa so ga Lanthieriji prenovili in takrat je dobil današnjo [[Baročna arhitektura|baročno podobo]]. Nazadnje je v dvorcu do 1910 leta živel grof Karel Friderik Lanthieri. Od leta 1918 do oktobra 1991 so bile v dvorcu nastanjene različne vojaške enote, leta 1991 pa je [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] dvorec zapustil demoliran in skoraj v celoti izropan. Prenova dvorca, ki je sedaj v [[Občina Vipava|občinski lasti]], je bila deloma financirana iz namenskih sredstev [[Evropska unija|Evropske unije]]. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://web.archive.org/web/20070203090417/http://www.consorziocastelli.it/icastelli/gorizia_lantieri Palača Lanthieri v Gorici] pridobljeno 1. februarja 2021 * [https://www.vipavskadolina.si/si/odkrivaj/dediscina/kulturna-dediscina/gradovi-in-dvorci/dvorec-zemono-pri-vipavi Dvorec Zemono] pridobljeno 1. februarja 2021 ==Glej tudi== * [[Dvorec Lanthieri|Lanthierijev dvorec]] * [[Dvorec Zemono]] {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} {{noble-stub}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] g7y5qkv9rpc44b7ram9wwpby0u3x4yh 0 416647 6749335 6616951 2026-09-12T05:05:47Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Cobenzl]] na [[Cobenzl (plemiška rodbina)]] 6616951 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}}{{Infopolje Družina|name=Cobenzl|native_name=Kobencelj|coat_of_arms=[[File:COA Cobenzl Oia 048.png|200px]]|origin=[[Vojvodina Koroška]]|country=[[Vojvodina Koroška]] <br> [[Vojvodina Kranjska]]|founded=Prvič omenjena v 13. stoletju}} Rodbina '''Cobenzl''' (tudi '''Cobentsl''', '''Cobenzel''', '''Cubencel''', '''Cubencl''', '''Kobencl''', '''Kobencelj''' ali '''Kobenzl''') je bila plemiška družina, izvorno s Koroškega. == Zgodovina == Rodbina Cobenzl izhaja s Koroškega, prvič je bila omenjena v 13. stoletju. Takrat naj bi Frizelinus Cobenzl tam imel svoja posestva. == Pomembni člani == * Krištof plemeniti Proseški — Bil je poveljnik gradu Štanjel med beneško vojno, kasneje se je poročil z Ano iz grofovske družine [[Predjamski|Logar]]. S poroko si je v last pridobil Predjamski grad. * Ana in Krištof — Imela sta dva sinova, Ulrika in Janeza Cobenzl. Oba sta leta 1564 postala grofa, leta 1572 pa sta dobila gospostvo Kopriva. * Janez Cobenzl — Bil je zelo pomemben: bil je goriški patricij, član in predstojnik nemškega viteškega reda, nadvojvodov tajnik, nadvojvodov komisar pri urejanju meje, nadvojvodov dvorni kancler, podkancler, poslanik najrazličnejših cesarjev, pooblaščeni zastopnik raznih državnih zborov, deželni glavar, dal je sezidati palačo na Travniku v Gorici. Umrl je v Regensburgu med zasedanjem državnega zbora. *[[Slika:Johann Philipp Graf Cobenzl (1741-1810).jpg|thumb|Janez Karl Filip Cobenzl]]Janez Karl Filip Cobenzl (praprapraunuk J.C.) — Bil je poslanik Marije Terezije v raznih nemških državah, bil je prepoznan kot dober upravnik, saj se je zanimal za gospodarsko razvitost svoje dežele. V Bruslju je ustanovil akademijo znanosti (''Accademia degli Arcadi Romano-Sonziaci''). Član akademije je bil tudi slovenski pisatelj Jurij Japelj, soprevajalec Svetega pisma v slovenščino. Kot zanimivost pa še to, da je imel Janez Karl Filip kar deset otrok. * Ludovik Filip Cobenzl — Bil je najstarejši sin Janeza Karla Filipa Cobenzla. Pisal je igre za francosko cesarsko gledališče. Leta 1797 je podpisal mir v Campoformiu, nekaj časa je bil predstojnik zunanjega ministrstva. Leta 1798 je bil zopet poslanik v Peterburgu. Takrat se mu je posrečilo pridobiti Rusijo za zvezo proti Franciji. Pozneje je kot državni minister in podkancler vodil posle vse države. Leta 1801 je podpisal mir v Lunevillu. {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] dyimc4ifcwk9pwi457afemvdp4xp4f9 0 416653 6749384 5357617 2026-09-12T05:11:29Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Moscon]] na [[Moscon (plemiška rodbina)]] 5357617 wikitext text/x-wiki [[Slika:Moscon Ehre 9-107a.jpg|thumb|grb rodbine Moscon ]] Družina '''Moscon'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.geni.com/projects/Mosconi-Family/1176|title=Mosconi family|date=|accessdate=14.8.2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> (tudi Mosconi, Moscone, Moschon<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.hr/books?id=dFn9laPPxgAC&lpg=PP1&hl=sl&pg=PA19#v=onepage&q=moscon&f=false|title=Historièni seminar 9|date=|accessdate=14.8.2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>) je bila premožna rodbina na slovenskem, ki izhaja iz severne Italije iz province Bergamo. Ustanovitelj naj bi bil Andrea de Fogaroli rojen leta 1372 v Leffeu z nadimkom "il Moscone"<ref>{{Navedi splet|url=http://mauro.mosconi.it/i-mosconi.php|title=Mauro Mosconi|date=|accessdate=14.8.2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. Skoraj petsto let živijo tudi v Sloveniji (tedaj [[Kranjska]] pod [[Habsburžani|Habzburžani]], v času Turških vpadov), predvsem na gradovih v Posavju: [[Šrajbarski turn]] (1581 - 1653), [[Grad Laško|Laško]] (1620-1665), [[Planina pri Sevnici#Grad|Planina pri Sevnici]] (1588-1768), [[Ortneški grad|Ortnek]] (1589 - 1650), [[Grad Sevnica|Sevnica]] (1595 - 1675), [[Grad Pišece|Pišece]] (1595 - 1940), Logatec (1597-1618), [[Grad Višnja Gora|Višnja Gora]] (okrog 1600), [[Stari Grad Polhov Gradec|Polhov gradec]] (1618 - 1642), [[Grad Klevevž|Klevevž]] (1622- 1635), [[Grad Mokrice|Mokrice]] (1637-1693), [[Grad Rajhenburg|Rajhenburg]] (1639-1680), Rocen (1650 - 1671), Pipanov grad pri Radovljici (1685-1701), [[Grad Jable|Jablje pri Mengšu]] (druga polovica 17. st), [[Majšperk]] (1710-1801), [[Mali grad, Ptuj|Ptuj - mali grad]] (1740-1773), Logatec, Ribnica, [[Dvorec Ruperčvrh|Ruperčvrh]], [[Grad Konjice|Slovenske Konjice]] in Dobrava pri Kostanjevici. == Prvi Mosconi na Kranjskem == Med prvimi Mosconi na [[Kranjska|Kranjskem]] se je v začetku 16. stoletja nastanil na Ptuju trgovec meščanskega stanu Aleksander Moscon. Aleksander je trgoval z živino in kožami iz Madžarske v Italijo. Okrog leta 1527 se je v Ljubljani pojavil Inocenc Moscon, ki se je preselil iz Beljaka. Drug član rodbine Franc Moscon (1520-1602) se je naselil v [[Vojna krajina|Vojni krajini]] in se poročil s Katarino Frančiško Valvasor. Imela sta pet sinov: Aleksandra, Inocenca, Petra, Mihaela in Marka Antona.<ref>{{Navedi splet|url=https://core.ac.uk/download/pdf/67570487.pdf|title=Diplomsko delo, Andreja Matijevc|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Slika:Condes Mosconi de Bergamo.jpg|sličica|grb rodbine v Bergamu]] Rodbina Moscon je tesno povezana Janezom Krstnikom Valvasorjem, originalno Zuan Baptista Valvasor<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.hr/books?id=JCpLDAAAQBAJ&lpg=PA31&ots=dTUJecvRH_&dq=Zuan%20Baptist%20Valvasor&hl=sl&pg=PA31#v=onepage&q=Zuan%20Baptist%20Valvasor&f=false|title=Valvasorji: Med vzponom, Slavo in zatonom|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> (približno 1500-1581), ki je sredi 16. stoletja v iskanju novih podjetnih priložnosti prišel na Kranjsko iz mesta Telgate. S trgovino je kmalu zelo obogatel in leta 1547 postal ljubljanski meščan, kar pomeni začetek strmega vzpona na družbeni lestvici in najbrž od Celjskih grofov kupil Šrajbarski Turn pri Krškem. S svojo ženo Emerenciano ni imel otrok in je v svoji oporoki 3. avgusta 1581 zapustil gospostvo trem nečakom baronom Mosconom: Petru, Mihaelu in Marku. Najpomembnejša določba oporoke je nastala iz želje, da bi ime Valvasor še nadalje živelo na Kranjskem. Janez Krstnik je namreč gospostvo Medijo zapustil soimenjaku Hieronimu Valvasorju (čeprav nista bila v sorodu) s pogojem, da se poroči in ostane v deželi. Če bo imel moške potomce, mu morajo bratje Mosconi izplačati še 10.000 goldinarjev. Vnuk Hieronima [[Janez Vajkard Valvasor]] je znan slovenski polihistor.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34861/kronika-2013_1.pdf|title=Kronika|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Vzpon Mosconov == Mosconi so se s spretnim trgovanjem in spletanjem sorodstvenih vezi hitro vzpenjali po družbeni lestvici. Ena veja je bila leta 1617 povzdignjeni v barone, leta 1628 jim je [[Ferdinand II. Habsburški|Cesar Ferdinand II]] podelil grb, leta 1709 so bili povzdvignjeni v grofe, cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI]] pa jih je povzdignil v svobodne gospode leta 1715. Inocenc Moscon (1545-1618/23) od Valvasorjeve dediščine ni dobil veliko, vendar mu je stric že v mladosti omogočil najboljše šolanje in ga uvedel v trgovske posle. V zaledju Vojne krajine si je pridobil veliko bogastvo. Leta 1570 se je poročil z baronico Ano Aichelburško s katero je imel tri hčere: Katarina, Marija in Felicita in Janeza Krstnika. Leta 1595 je solnograški nadškof Wolf Ditrich, kljub nasprotovanju rimskega papeža Klementa VIII. prodal Sevnico, [[Grad Pišece|Pišece]] in [[Grad Reštanj|Reštanj]] pri [[Grad Rajhenburg|Rajhenburgu]] Inocencu Mosconu za 33.000 goldinarjev. Na Sevniškem gradu v grajski kapeli naj bi bil Inocenc tudi pokopan.[[Slika:Hans Bapist Moscon.jpg|sličica|Hans Baptist Moscon (1575-1646)]] Janez Krstnik Moscon ali Hans Baptist Moscon (1575-1646/47), edini dedič Sevnice, Krškega, Pišec, Radeč, [[Grad Žusem|Žusma]] in [[Stari Grad Polhov Gradec|Polhovega Gradca]], se je poročil dvakrat in v obeh zakonih imel po štiri otroke. Najprej z Ano Marijo Khisl, s katero je domnevno imel sina Jošta Jožefa, nato pa leta 1602 z Marto Gregorijanec z Mokric s katero naj bi imel Janeza Jakoba. Tretji sin Vid Jakob je leta 1636 od očeta prejel gospostvo Polhov Gradec, leta 1639 pa je kupil Rajhenburg od Ane Regine Breuner. Podatkov o njegovi ženi in otrocih ni. Leta 1642 je Ludviku pl. Edlingu in ženi Ani Suzani prodal Polhov Gradec ter se posvetil gospodarjenju na Rajhenburgu. V času njegovega bivanja na Rajhenburgu je med letoma 1646 in 1652 v teh krajih razsajala najhujša kuga. Vid Jakob je umrl na Rajhenburgu leta 1653, očitno brez potomcev, saj je po njegovi smrti Rajhenburg prevzel brat Jošt Jožef s Sevnice. [[Slika:Jobst Josef Moscon.jpg|sličica|Jobst Josef Moscon ali Jošt Jožef (?-1673)]] Jošt Jožef ali Jobst Josef Moscon (?-1673) je podedoval Sevnico. Leta 1653 je kupil tudi Turn pod Rajhenburgom, leta 1655 pa dvor Rožno z 61 hubami. Baron Jošt Jožef Moscon je bil v prvem zakonu od leta 1631 poročen z grofico Elizabeto Erdödy, s katero sta imela hčerko edinko Elizabeto, pred letom 1656 pa se je poročil z grofico Barbaro Draškovic. Hči Ana Elizabeta se je leta 1649 poročila s karlovškim generalom, grofom Herbardom Auerspergom s Šrajbarskega turna. Cesar Leopold I. je v decembru 1666 podelil Joštu Jožefu Mosconu krvno sodišče pri gradu Rajhenburg, na isti dan pa mu je z drugo listino podelil fevd v »Rasepacher Pfarre«. [[Slika:Janez Jakob Moscon.jpg|sličica|Janez Jakob ali Johann Jakob (1621-1661)]] Janez Jakob ali Johann Jakob (1621-1661) je podedoval Pišece. Leta 1648 se je poročil Heleno Elizabeto Schaffer, s katero je imel dve hčerki, ki sta kmalu umrli in sina Janeza Krstnika. Kmetje so bili v 17. stoletju obremenjeni z vse večjimi bremeni. Novemu davku so se uprli leta 1661. Janez Jakob je bil strasten lovec in so ga pod pretvezo, da so opazili divje svinje, graščaka zvabili iz gradu in ga počasi ubili. Kar pa je morala žena gledati, preden so jo vrgli s stolpa. Pozneje se je sin Janez Krstnik neusmiljeno maščeval upornikom, saj je bil takrat po naključju pri babici v Gradcu. [[Slika:Johann Bapist Moscon.jpg|sličica|Janez Krstnik ali Johann Baptist Moscon (1650-1674)]] Janez Krstnik ali Johann Bapist Moscon (1650-1674) je podedoval Pišece. Leta 1672 se je poročil z Izabelo Petronello Marenzi in imel hčer Lauro Marijo. Janez Pavel ali Johann Paul Moscon (1640-1714), nečak Mihaela Moscona se je po smrti Janeza Krstnika poročil z Izabelo in postal lastnik Pišec. Imel je dve hčeri in sina Janeza Jakoba. Leta 1753 je ustanovil družinski [[fidejkomis]], obliko premoženja, ki služi ohranitvi družinskega posestva v moškem rodu. Janez Jakob (1676-1753), [[c:File:Franz_Karl_Freyher_v._Moscon.jpg|Franc Karel]] (1710-1770), Franc Karel Alojz (1744-1820), Anton Albert (1782-1822), in Franc Ksaver (1750-1838) so bili dediči Pišečkega gradu. Anton Albert Moscon se je rodil 18. marca 1727 v Gradcu. Bil je znan pomolog. v Gradcu je nasadil veliko drevesnico z drevesno šolo, pozneje tudi v Pišecah, kjer je ustanovil v gradu šolo in sam plačeval učitelja. Umrl je 16. januarja 1822 v Gradcu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi376428/|title=Rodbina Moscon|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Zadnji potomec Mosconov == [[Slika:Alfred Moscon.jpg|thumb|Jurij Alfred Moscon (1839 - 1927)]] Grof Jurij Alfred Moscon se je rodil 30. aprila 1839. v Trstu. Pred drugo svetovno vojno je bil štajerski deželni in državni poslanec. Zavzemal se je za: gospodarske potrebe Brežiškega okraja, obnovo vinogradov ki jih je uničila trtna uš, cestne povezave in regulacijske zadeve. Bil je tudi župan Pišec in načelnik okraja. Umrl je 15. januarja 1927 na Pišecah. Alfred je imel s hrvaško baronico Ido Ožegović hčer Marijo, ki se je poročila z baronom Rihardom Buttlarjem. Njun sin [[Alfred von Buttlar Moscon|Alfed Buttlar-Moscon]] je leta 1925 prevzel Pišečki grad, vendar je zaradi slabega vodenja bil prisiljen prodati ljubljanskemu Pokojninskemu zavodu in mariborski Mestni hranilnici leta 1938. == Zunanje povezave == [http://jmv.si/moskoni.htm Jurijeva spletena domačinka] [[c:Category:House_of_Moscon|wikimedia]] == Sklici == [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] sjcv0pedgvgskeg5mmr2tlrrvf881ml 0 418951 6749240 6276413 2026-09-11T20:20:59Z Upwinxp 126544 če je vpisan napis, mora biti določena tudi slika 6749240 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Grad Powis | other_name = | image = PowisCastle.jpg | caption = Grad Powis z juga s terasastimi vrtovi | type = Dvorec, muzejska hiša | locmapin = Anglija | map_relief = yes | coordinates = <!-- WD --> | latitude = | longitude | location = Welshpool, Powys, [[Wales]] | area = | built = sredi 13. stoletja | rebuilt = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = National Trust for Places of Historic Interest or Natural Beauty |website = [http://www.nationaltrust.org.uk/powis-castle-and-garden Powis Castle] | designation1 = | designation1_offname = | designation1_date = | designation1_number = | designation2 = | designation2_offname = | designation2_type = | designation2_date = | designation2_number = }} '''Grad Powis''' (valižansko '''Castell Powis''') je srednjeveški [[grad]], trdnjava in velik podeželski [[dvor]]ec blizu Welshpoola, [[Powys]], [[Wales]]. Grad je bil znan tudi kot ''Castell Coch'', ''Castell Pool'', ''Castell Pola'', ''Castell Pole'', ''Castell Trallwng'', ''Red Castle'', ''Redde Castle'' in ''Castel Cough''. <ref name="Gatehouse Gazetteer">{{navedi splet|title=Powis Castle|url=http://www.gatehouse-gazetteer.info/Welshsites/694.html|website=Gatehouse Gazetteer|publisher=Gatehouse Gazetteer|accessdate=23 April 2015}}</ref> Kot sedež grofa Powisa je grad znan po svojih obsežnih, privlačnih, oblikovanih vrtovih, terasah, parku, [[park]]u jelenov in urejenih nepremičninah. Za objekt skrbi in ga upravlja National Trust. Princesa Viktorija (poznejša [[Viktorija Britanska|kraljica Viktorija]]) je grad obiskala kot otrok, ko jo je mama leta 1832 odpeljala na ogled Anglije in Walesa. == Zgodovina == === Zgodnje obdobje === Powis je bil v primerjavi z gradovi, kot so [[grad Conwy| Conwy]], [[grad Caernarfon| Caernarfon]], [[grad Harlech| Harlech]] in najbližji Montgomery, ki so bili vsi zgrajeni po angleški osvojitvi Walesa, trdnjava dinastije valižanskih knezov. Leta 1286, štiri leta po [[Edvard I. Angleški|Edvardovi]] osvojitvi Walesa, se je Owain ap Gruffydd ap Gwenwynwyn, zadnji dedni princ Powisa, odpovedal kraljevemu naslovu in dobil naslov ''baron de la Pole'' (to pomeni Welshpool, prej imenovan samo "Pool", in lokacijo gradu Powis). Starodavna [[kraljevina Powys]] je bila vključena v grofijo Montgomeryshire. Owainov potomec, nezakonski sin zadnjega barona Greya iz Powisa, je leta 1579 prodal gospostvo in grad siru Edwardu Herbertu (umrl 1595), drugemu sinu sira Williama Herberta, 1. grofa Pembroškega. Edwardova žena je bila katoličanka. Družinska zvestoba Rimu in kraljem Stuartom je oblikovala njegovo usodo več kot stoletje. 22. oktobra 1644 so grad Powis zajele parlamentarne sile in ni bil vrnjen družini do vrnitve [[Karel II. Angleški|Karla II.]] === 1600–1800 === [[File:A Perspective View of Powes Castle in the County of Montgomery.jpeg|thumb|Pogled na grad Powis z lepo oblikovanimi vrtovi, približno 1780]] [[File:Powis Castle, 1794.jpg|thumb|Grad Powis z dvorišča, 1794]] [[File:Powis Castle from the courtyard - geograph.org.uk - 754327.jpg|thumb|right|Grad Powis z dvorišča]] Veličastna slavnostna spalnica je bila nameščena okoli leta 1665, nadaljnje izboljšave so bile izvedene v 1670-ih in 1680-ih verjetno pod vodstvom Williama Windeja, ki je morda oblikoval tudi izredne terasaste vrtove. Windejev delodajalec je bil Viljem, tretji lord Powisa (okoli 1626–1696), ki je bil najprej grof (1674), nato pa markiz (1685) Powisa. Zaradi katoliške vere je prišel do visokega položaja v času Karla II. in postal eden glavnih ministrov [[Jakob II. Angleški|Jakoba II.]] Svojemu gospodarju je leta 1688 sledil v izgnanstvo. Zatem je kralj [[Viljem III.]] leta 1696 podelil grad 1. grofu Rochfordu. Leta 1722 je bil postavljen ponovno drugi markiz, ob smrti tretjega markiza leta 1748 je Powis podedoval njegov protestantski brat Henry Arthur Herbert iz Oakly Parka v Ludlowu, ki ga je [[Jurij II. Britanski|Jurij II.]] imenoval grof Powis. 6. julija 1756 je lord Lyttleton zapisal, da bi "okoli 3000 £, vloženih v grad Powis, naredilo najveličastnejše mesto v kraljestvu", leta 1774 pa je sir John Cullum pripomnil: "Powisov pomemben položaj, njegove očarljive in čudovite možnosti, njegovi obsežni pogozdeni parki, veliki 100 hektarjev, ... so med prvimi v kraljestvu." Leta 1784 se je hči lorda Powisa, lady Henrietta Herbert, poročila z Edwardom Clivom, najstarejšim sinom Roberta Cliva iz Indije. Njuna zakonska zveza je leta 1801 omogočila združitev posestev Clive in Powis. Leta 1804 je grofovski naslov Powis tretjič pripadel Edwardu Clivu. Grad in posestvo je podedoval Henriettin in Edwardov najstarejši sin (Edward Clive), ko je bil star 21 let. V skladu z voljo svojega strica je mlajši Edward Clive ustrezno spremenil svoje ime v Herbert. Clive je plačal že zdavnaj narejena popravila gradu, ki jih je izvajal sir Robert Smirke. Izboljšal je tudi vrt in park. V grad so pripeljali tudi del indijske zbirke slik starih mojstrov, francoskega in angleškega pohištva in italijanske redkosti. === Sodobnost === Končne spremembe je grad Powis dočakal v začetku 20. stoletja z nastopom G. F. Bodleyja za Georgea Charlesa Herberta, 4. grofa Powisa (1862–1952). Njegova žena je izboljšala vrt, ker se je zavedala, da lahko postane najlepši vrt v Angliji in Walesu. Leta 1929 je umrla v prometni nesreči. Lord Powis je izgubil tudi svoja dva sinova v prvi in drugi svetovni vojni. Med drugo vojno je bila na gradu Valižanska dekliška šola, ki so jo preselili iz Ashforda, Middlesex. <ref name=Compeerage>{{navedi knjigo|title=The Complete Peerage, Volume X|year=1945|publisher=St Catherine's Press|page=655}}</ref> Po njegovi smrti leta 1952 je grad in vrtove zapustil National Trustu. Nasledil ga je njegov bratranec Edward Herbert (1889–1974), peti grof. Vdova, grofica Powis, je živela v hiši, namenjeni vdovi, nasledil jo je Christian Victor Charles Herbert, šesti grof. <ref>Powis Castle, National Trust Guide Book, 1987</ref> == Pomembne značilnosti == Muzej hrani artefakte iz Indije <ref>http://www.theguardian.com/world/2015/mar/04/east-india-company-original-corporate-raiders</ref>, ki jih je Clives prinesel v 18. stoletju <ref>http://www.bbc.co.uk/wales/mid/sites/history/pages/cliveofindia.shtml The Clive of India Collection</ref>, tudi tekstil, oklepe, orožje, bronaste in srebrne predmete, žad, slonovino in šotor. Muzej bil odprt leta 1987. <ref>http://www.nytimes.com/1987/08/30/arts/architecture-view-a-cabinet-of-curiosities-becomes-a-museum.html?pagewanted=1 ARCHITECTURE VIEW; A Cabinet of Curiosities Becomes a Museum, New York Times, 30 August 1987</ref> === Reynoldsov portret === Na gradu je portret Henriette Clive, grofice Powis (1758–1830), ki ga je naslikal leta 1777 sir Joshua Reynolds. Grofica je bila hči Henryja Herberta, 1. grofa Powisa, in žena Edwarda Cliva, 1. grofa Powisa. Klobuk in čipkast šal, ki ju nosi na portretu, nista prikazana na gravuri iz leta 1778 (obešena v bližini) in se zdi, da sta bila dodana pozneje. === Slavnostna spalnica === [[File:Powis Castle and gardens watercolour.jpg|thumb|Grad Powis in vrtovi z akvarelov Thomasa Pennanta – 'A tour in Wales', okoli 1782]] Izjemna, ohranjena iz 1660-ih, je veličastna slavnostna spalnica in edina v Veliki Britaniji, v kateri je ograja še vedno ločila posteljno nišo od preostalega prostora. Taka zasnova izhaja iz časov, ko so angleški [[veleposestnik]]i želeli posnemati dovršen bonton, kot je veljal na dvoru [[Ludvik XIV. Francoski |Ludvika XIV.]] v [[Versajska palača |Versailles]]u. Ko so leta 1772 izvedli izboljšave gradu, je arhitekt Thomas Farnolls Pritchard priporočil, naj se spalnica v celoti ohrani. Obisk gradu Karla II. je še vedno del družinske tradicije. Okenski zapahi v obliki perjanice valižanskega princa so v spomin na obisk kralja [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII.]] Njegova sin in hči (pozneje kralj [[Jurij V. Britanski|Jurij V.]] in kraljica Marija) sta ga obiskala leta 1909. === Clivova indijska mačka === V Long Gallery stoji marmorna skupina mačke in kače. Je rimska in datira v 1. stoletje pred našim štetjem in 2. stoletje našega štetja. Prikaz mačk je redek v rimski umetnosti in skupina v Powisu je enkratna med ohranjenimi klasičnimi skulpturami. Dve podobni kompoziciji v mozaiku sta znani iz Pompejev in Vatikanskih muzejev, vendar obe prikazujeta mačko, ki napada ptico. Zdi se verjetno, da je marmor kupil Clive Indijski za svojo ženo na obisku v Italiji leta 1774. Marmor je z grškega otoka Tasos. Zanj so značilni veliki vdelani kristali, kar otežuje kiparjenje. [[File:Powis castle terraces.JPG|left|thumb|Grad in terase z jugovzhoda]] [[File:Powis castle yew hedge 01.JPG|right|thumb|Terasasti vrtovi so še vedno omejeni s tiso, pogosto abstraktno oblikovano, zasajeno v 18. stoletju ali prej]] === Vrt === Vrt je preživel napade 18. stoletja na oblikovanje vrtov. Powis je tako eno redkih mest v Veliki Britaniji, ki ima pravi baročni vrt še vedno v celoti ohranjen. Zdi se, da so bile terase izklesane v skale v zgodnjih 1670-ih pod vodstvom Francoza Adriana Duvalla iz [[Rouen]]a s spremembami Williama Windeja, ki jih je uvajal do svoje smrti leta 1722. Zasnova stroge urejenosti ali teras je bila v severno Evropo prenesena z italijanskih vrtov 16. stoletja. Zdi se, da bi lahko bil Duvall strokovnjak za hidravliko, saj je bil v glavnem odgovoren za prečudovite vodne vrtove, ki so bili odstranjeni leta 1809. En del vrtne fontane je ohranjen kot glavni kip "Fame" (Slava), pripisan je delavnici Nizozemca Johna van Nosta (r. 1729) in je zdaj na dvorišču. Veliko dela pri obnovi in izboljšanju vrtov je bilo opravljeno v začetku 20. stoletja, za kar je kriva Violeta, žena četrtega grofa. Njen največji dosežek je bil selitev celotnega zelenjavnega vrta, rastlinjakov in preostalega na nov kraj v ozadju grebena Wilderness <ref>P.7 National Trust; A souvenir guide Powis Castle Garden, 2012</ref>, kar določa vrt v skrajnem jugovzhodnem kotu. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category}} *[https://www.nationaltrust.org.uk/powis-castle-and-garden Powis Castle & Garden information at the National Trust] *[http://www.castlewales.com/powis.html Castle Wales: Powis Castle] *[http://www.flickr.com/search/?q=Powis%20Castle&w=all&s=int Flickr images tagged Powis Castle] *[http://www.geograph.org.uk/search.php?i=2767819 www.geograph.co.uk : photos of Powis Castle] [[Kategorija:Gradovi v Walesu]] rnqquyi5yg1s8kn9oufmhcvzy5ckluw 0 419038 6749230 6616898 2026-09-11T20:07:08Z Upwinxp 126544 če je vpisan napis, mora biti določena tudi slika 6749230 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Lindek | image = Lindek6.jpg | caption = Ruševine gradu Lindek | locmapin = Slovenija | coordinates = <!-- WD --> | location = Frankolovo | architect = | designation1 = nslp | designation1_offname = Grad Lindek | designation1_date = | designation1_number = 4368<ref>{{RKD|4368}}</ref> | občina = Vojnik }} '''Grad Lindek''' ([[nemščina|nemško]] ''Lindegk, Lindeck, Lindeckh'') stoji na Grajskem hribu na pobočju Stenice, severno nad [[Frankolovo|Frankolovem]] in nad Belim potokom. Grad, ki je bil pozidan v začetku 13. stoletja, pozneje prezidan, je propadel na koncu 18. stoletja; njegove mogočne ruševine še kažejo romansko grajsko jedro in obodne zidove iz [[Gotska arhitektura|gotske dobe]]. == Zgodovina == Grad Lindek so po vsej verjetnosti postavili [[Krška škofija|krški škofje]] v začetku 13. stoletja, upravljali pa so ga vitezi Lindeški, med katerimi je prvi omenjen vitez Heinz leta 1275, ki so bili ministeriali krške škofije. Gospostvo Lindek se je nahajalo na ozemlju, ki je leta 1042 z dediščino grofice [[Ema Krška|Heme Breško-Selške]] pripadlo krškemu samostanu in trideset let pozneje novoustanovljeni [[Krška škofija|krški škofiji]]. V listinah se grad neposredno omenja leta 1264 kot ''Lindecke'', leta 1333 kot ''castrum Lindek'', nato leta 1343 kot ''Lyndegk'' in leta 1441 kot ''haus Lindegk''. Ime izvira iz nemškega izraza za lipo (die Linde), ki je bila tudi element v lindeškem grbu. Lindeški (Vitanjski) vitezi, ministeriali krške škofije, so grad upravljali od leta 1258 (Henricus de Lindecke) in jih na Štajerskem najdemo vse do 16. stoletja, ko so izumrli. Kot krški kastelani se pojavljajo na gradovih v [[Grad Pilštanj|Pilštanju]] in Vitanju, ter kot fevdalci v [[Gornja Radgona|Gornji Radgoni]]. V 14. stoletju so nekaj posesti pridobili na Kranjskem. V začetku 14. stoletja znani vitez Wulfing I. Lindeški (1299–1335) se večkrat pojavlja v krogu [[Ulrik II. Žovneški|Ulrika Žovneškega]]. V drugi polovici 14. Stoletja sta poznana Wulfing II., ki je bil zet [[Konrad V. Hebenstreit|Henrika Hebensteita]] in Popo, ki se je do leta 1414 imenoval po Vitanju, kjer je imel stolp in nekaj krških fevdov, sicer pa je živel na [[Celjski grofje|Celjskem dvoru]]. Njegova hči Kunigunda je bila opatinja v [[Uršulinski samostan Mekinje|samostanu v Mekinjah]]. Štajerska veja je sredi 14. stoletja izgubila grad Lindek in dobila službo na Celjskem dvoru. Leta 1404 je Friderik Lindeški ponovno pridobil gospostvo in grad Lindek v najem in fevd od [[Krška škofija|krškega škofa]] Konrada. Njegovi dediči so grad ohranili vse do konca 16. stoletja. Friderika je leta 1412 nasledil sin Hans, tega pa leta 1467 njegov sin Ludvik. Za časa Ludvika je gospostvo imelo 60 kmetij, leta 1542 pa samo še 36, kar kaže na obubožanje Lindeških. Habsburški seznam deželnih sovražnikov vsebuje tudi prej omenjenega Hansa Lindeškega, ki je v listinah po letu 1422 imenovan kot vazal [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. Na začetku 17. stoletja se Lindeški vitezi zadnjič omenjajo v pisnih virih. Med letoma 1580–1613 je bil lastnik gradu Hans Seidl, po katerem ga je podedovala Katarina Strassberger, ki je bila med letoma 1613–1621 lastnica gradu in gospostva Lindek, ki sta jo nasledila sinova Adam in Johann Strassberger. [[Slika:Grad Lindek, 1678.png|sličica|Grad Lindek upodobljen na Vischerjevem zemljevidu ''Styriae Ducatus Fertilissimi Nova Geographica Descriptio'', 1678]] Grad je bil 1678, ko ga je na svojem zemljevidu ''Styriae Ducatus Fertilissimi Nova Geographica Descriptio'' skiciral [[Georg Matthäus Vischer|Georg M. Vischer]], praktično še cel, le stolp je že bil brez strehe. Ob koncu 17. stoletja je bil lastnik gradu Krištof pl. Fuhrenberg. Nato pride grad v posest baronov Tauffenbachov in leta 1720 ga je Jožefa Katarina baronica Tauffenbach prodala kaplanu Janezu Jerebu, ki je bil lastnik naslednjih deset let. Grad in posestvo sta zatem prešla v last Marije Ane in Johana pl. Conti di Camisano. Okoli leta 1792 posestvo preide v kmečke roke oziroma je lastnik Ferdinand Verstovšek, grad je opuščen in prepuščen propadanju, saj so njegove ruševine omenjajo leta 1876. Obljuden naj bi bil še sredi 18. stoletja, nakar so ga opustili. Zadnji je v njem do leta 1758 prebival Franc Wolf. Po letu 1758 je grad začel propadati. Grad je bil zabeležen na jožefinskem vojaškem zemljevidu,<ref>{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/map/firstsurvey-inner-austria/?bbox=1704408.5338901998%2C5836360.662361049%2C1708605.384161904%2C5837900.529658026&map-list=1&layers=osm%2C138|title=Innerösterreich (1784–1785) - Prva vojaška raziskava|accessdate=13. september 2025|website=maps.arcanum.com}}</ref> na franciscjeskem katastru, pa so že bile označene njegove ruševine.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/map/cadastral/?bbox=1705033.6082386542%2C5836866.821292535%2C1707184.7547748294%2C5837656.0989621235&map-list=1&layers=osm%2C3%2C4|title=Habsburško cesarstvo - Katastrski zemljevidi (XIX. stoletje)|accessdate=13. september 2025|website=maps.arcanum.com}}</ref> Leta 1930 je grajske razvaline kupil mariborski učitelj Ramšak. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * [[Ivan Stopar|Stopar, Ivan]] ''Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Prekmurjem in porečjem Dravinje'', Založba Park, Ljubljana, 1991, {{COBISS|ID=27063296}}. * [[Ivan Stopar|Stopar, Ivan]] ''Gradovi na Slovenskem - IV. Pohorje, Dravinja, Mislinja'', Cankarjeva založba, 1986, {{COBISS|ID=6716928}}. * Kos, Dušan, ''Med gradovi in mestom. Odnos Kranjskega, slovenještajerskega in koroškega plemstva do gradov in meščanskih naselij do začetka 15. stoletja'',Ljubljana, 1994 * Jakič, Ivan, ''Vsi slovenski gradovi'', Ljubljana 1999 == Glej tudi == * [[Seznam gradov]] * [[Dvorec Golič]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Lindek Castle}} * {{navedi splet|url=http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/stajerska/l-8/lindek.php|title=Gradovi v Sloveniji: Lindek|accessdate=9.1.2015 |publisher=Slosi.info }} * {{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=vtSafVbjziI|title=Video: Ruševine gradu Lindek}} {{Gradovi v Sloveniji}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Lindek]] [[Kategorija:Lindek]] 51hplw10z8okqy8bbzodq1ugadrd1od 0 422962 6749212 6605557 2026-09-11T19:56:35Z Upwinxp 126544 če je vpisan napis, mora biti določena tudi slika 6749212 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni4||Grad Komenda v Kamniku|Grad Komenda (Kamnik)}} {{infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Komenda | image = Komenda Castle-Polzela 2016-08-04 001.jpg | caption = Grad Komenda, 2016 | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Polzela]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Polzela - Grad Komenda | designation1_date = 7. januar 1999 | designation1_number = 10414<ref>{{RKD|10414}}</ref> | občina = Polzela | web page = https://gradkomenda.polzela.si/}} '''Grad Komenda''' je nekdanji [[grad]] Heilenstein. Leži na vzpetini na [[Polzela|Polzeli]] jugovzhodno od [[Železniška postaja Polzela|železniške postaje]]. Z gradu je lep razgled, še posebej v smeri proti [[Letuš]]u in [[Golte]]m ter na samo naselje Polzela. Ime ima po [[komenda (posestvo)|komendi]] [[malteški viteški red|malteških vitezov]]. Preko svojih lastnikov je najstarejša omemba gradu iz [[Oglejski patriarhat|oglejske]] listine leta 1149. V letu 1242 se omenja kot [[hiša]]. Med letoma 1323 in 1780 je bil z gradom povezan malteški viteški red. Do sredine 19. stoletja je grad vse bolj propadal. Leta 1869, ko ga je kupil Franc Maurer, in ga je za njim prevzel njegov zet Oskar Pongratz, so mu obnovili streho in ga temeljito popravili. Med letoma 1817 in 1819 je v to komendo prihajal [[France Prešeren]] na obiske k svojemu stricu Antonu Muhavcu, župniku na Polzeli. == Od Heilensteina do Komende == Nekoč strateško pomembna stavba rodbine polzelskih vitezov Helensteinov se prek svojih lastnikov omenja že leta 1149. V 13. stoletju je za pol tisočletja prešla v roke malteškega viteškega reda, ki je s svojim poslanstvom bistveno vplival na življenje ljudi v kraju. Tedaj se je gradu prijelo ime Komenda, ki pomeni upravno enoto redovne posesti. Poleg polzelske sta bili na slovenskih tleh še dve malteški komendi (v Melju pri Mariboru ter v [[Grad Komenda (Kamnik)|Komendi pri Kamniku]]). Med vsemi tremi je bila polzelska najmočnejša in je preostali dve sredi 16. stoletja gmotno podpirala. Romanski stolp se je v srednjeveški grajski kompleks predvidoma razvil v 14. stoletju. V 16. stoletju, ko je bila Komenda na višku svoje moči, je bil grad obdan z obzidjem, znotraj katerega so bili trije nadstropni trakti z notranjim dvoriščem, več stolpičev, kapelica svetega Ulriha ter gospodarski objekt. == Od 18. stoletja do zadnje obnove == Gospodarska moč komende je v 18. stoletju začela pešati, z odhodom malteških vitezov pa je grad začel propadati. Novi lastnik je leta 1784 podrl južni del gradu s stolpi, kapelo svetega Ulriha, hleve, grajsko kaščo in obzidje. Zadnjo temeljito prenovo je grad doživel leta 1869 in je v taki obliki dočakal današnji čas. Prvotna obrambna funkcija, ki jo je grad imel že v svoji stolpasti zasnovi, se je ohranila tudi v celotnem srednjem veku, kar izpričujejo mnoge strelne line na celotnem grajskem obodu. Poleg bivanjske, je imel grad v tem dolgem obdobju še funkcijo upravnega središča in skladišča za velik del območja, ki ga je pokrival malteški viteški red. Od konca 18. stoletja je služil izključno bivanjskim namenom plemstva, po drugi svetovni vojni pa so ga preuredili v večstanovanjski objekt. == V sedanjem času == Grad je skozi stoletja sicer doživljal različno usodo, vendar s svojo dominantno lego ter stavbnozgodovinskimi značilnostmi predstavlja pomemben kulturni in zgodovinski spomenik. Od leta 2011 je grad Komenda popolnoma prenovljen. Občina je s tem pridobila veliko novih prostorov, primernih za razvoj turizma, za kulturno dejavnost in družabno življenje. Grad sedaj obiskujejo skupine in posamezniki, po gradu je mogoče vodenje. Ponudba na gradu zajema tudi najem prostorov ter grajskega dvorišča za seminarje, izobraževanja ali najrazličnejše druge dogodke. Celotno območje gradu Komenda je uradni prostor za sklepanje porok, na izbiro je več vrst porok na gradu. V prostorih TIC Polzela je trgovinica z lokalnimi spominki in knjigami. Poleg TIC Polzela ter Restavracije in kavarne Komenda ima v gradu prostore tudi medobčinska splošna knjižnica in oddelek glasbene šole. <gallery mode="packed"> Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 166 Heilenstein bei Franz - Polzela.jpg|[[Georg Matthäus Vischer]], ''Topographia Ducatus Stiriae'', 1681 Postcard of Komenda Castle 1930.jpg|Grad Komenda, 1930 </gallery> == Glej tudi == * [[seznam gradov na Slovenskem]] == Zunanje povezave == * [http://www.td-polzela.si/index.php/zanimivosti/grad-komenda.html Grad Komenda] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160920090337/http://www.td-polzela.si/index.php/zanimivosti/grad-komenda.html |date=2016-09-20 }}, Turistično društvo občine Polzela *[https://gradkomenda.polzela.si/ Grad Komenda], Občina Polzela {{kategorija v Zbirki|Komenda Castle (Polzela)}} {{-}} {{gradovi v Sloveniji}} {{škrbina-grad}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Polzela]] onl7g42pz6qh5v2txh2qstr4lqxsm8g 0 423308 6749545 4690235 2026-09-12T09:27:11Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Karadžordževiči (plemiška rodbina)]] 6749545 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Karadžordževiči (plemiška rodbina)]] iiwlt63e8xfsbewblhq26ibeaytoai8 0 423309 6749512 4690197 2026-09-12T09:21:50Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Karadžordževiči (plemiška rodbina)]] 6749512 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Karadžordževiči (plemiška rodbina)]] iiwlt63e8xfsbewblhq26ibeaytoai8 0 424801 6749353 6144906 2026-09-12T05:07:57Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Gallenfelsi]] na [[Gallenfelsi (plemiška rodbina)]] 6144906 wikitext text/x-wiki [[Slika:Stiški opat Anton baron Gallenfels.jpg|sličica|Stiški opat Anton Gallenfels]] '''Gallenfelsi''' so bili [[plemič|plemiška rodbina]] baronov, ki je na [[Slovenija|Slovenskem]] bivala med [[16. stoletje|16.]] in 19. stoletjem, ko je po moški liniji izumrla. Prvi baron Gallenfels je bil Janez Jakob, ki je očitno na Kranjsko prišel leta 1656, ko je zaprosil za sprejem v kranjsko deželanstvo; umrl je leta 1665. Rodbina je dala več pomembnih vojaških poveljnikov in cerkvenih dostojanstvenikov v Vojvodini Kranjski. Dva sinova Janeza Jakoba barona Gallenfelsa sta padla v bojih s Turki: Karel pri obrambi Dunaja leta 1683 in Franc Herman v bitki pri Slankamnu leta 1691. Tudi njun brat Jakob Sigmund je imel pomembno vojaško funkcijo, Rudolf frančiškanski opat, [[Jurij Andrej Gallenfels|Jurij Andrej]], župnik in operoz ter Janez Andrej kapitan na [[Blejski grad|Bledu]]. Sinovi slednjega so bili [[Franc Genuin Gallenfels|Franc Genuin]], [[Karel Gallenfels|Karel]] (jezuit in spovednik portugalske kraljice), Albert (dominikanski prior), Anton (opat v samostanu Stična), Ludvik (frančiškanski provincial), Jakob Sigmund (župnik v Šentvidu pri Stični) in Janez Daniel, ki je nasledil očeta kot kapitan in zakupnik na gradu Bled in blejskega gospostva. Janeza je nasledil sin Eusebius baron Gallenfels, ki je imel pet sinov in štiri hčerke in ki je kmalu umrl in ga je nasledila vdova Agnes Rebekka. Leta 1776 je posest prevzel njen sin Janez Ignac baron Gallenfels. Gallenfelsi so na slovenskem posedovali posestva [[Dvorec Golnik]] (1688-1822), [[Blejski grad]] (1677-1721), [[Grad Podvin]] (1721-1799), [[Grad Zaprice]] ter gospoščino Gallenhofen pri Slovenj Gradcu . Eden za zgodovino pomembnejših predstavnikov rodbine je bil spreten vojščak in diplomat baron [[Franc Genuin Gallenfels]] (1680-1742). ==Glej tudi== *[[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] 55x1xjkaciqz0rkk1dltvs5rnipcpap 0 424878 6749542 4705352 2026-09-12T09:26:37Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Gallenfelsi (plemiška rodbina)]] 6749542 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Gallenfelsi (plemiška rodbina)]] ja34sniujk1bx3rpvvg4noo2k52km4k 0 426479 6749325 5744672 2026-09-12T05:04:31Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Banffy]] na [[Banffy (plemiška rodbina)]] 5744672 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina |coat_of_arms= COA_alsólindvai_Bánffy.PNG |caption=Grb družine Banffy |other_names= Bánffy |predikat= [[Lendava|dolnje-lendavski]] (de Alsólendva) |country= [[Slika:Coat of Arms of Hungary.svg|20px]] [[Madžarska]] <br /> [[Slika:Holy roman flag1806.png|30px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]] |origin= [[Slika:Holy roman flag1806.png|30px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]] <br /> |founded= 12. st. |dissolution =1644 }} '''Banffy''' ''(madž. [[Lendava|alsólendvai]] Bánffy)'', znana tudi pod imenom '''dolnjelendavski Banffyji''' oz. '''Baniči''', je [[priimek]] starodavne madžarske plemiške družine, ki je imela sedež svojih posesti na območju današnjega [[Prekmurje|Prekmurja]], in čigar predstavniki so na omenjenem področju tudi živeli. Bila je ena izmed najmogočnejših in najpomembnejših madžarskih plemiških družin za časa srednjega in začetka novega veka. == Izvor družine == Družina izvira iz rodu (lat. genus) Hahot, čigar predstavniki so si v 13. stoletju pridobili posesti na območju Prekmurja v okolici [[Lendava|Lendave]], ki je spadalo pod [[Zala (županija)|Zalsko županijo]]. Prvi znani predstavnik tega genusa, je bil vitez Hahot (Hahold), ki naj bi v prvi polovici 12. stoletja prišel na Madžarsko. Po eni teoriji naj bi prišel na [[Madžarska|Madžarsko]] iz okolice [[Gradec|Gradca]], po drugi bolj verjetni pa naj bi izviral iz grofovske družine Orlamünde iz območja [[Turingija|Turingije]] (današnja Nemčija). Leta 1164 je od kralja za zasluge dobil posest v okolici kraja Hahót (zalska županija). Na območju nadašnjega Prekmurja se prvi pojavi njegov sin Hahot II. (lat. miles religiosus), ki je leta 1192 od Parida, sina grofa Ivana, za 80 mark kupil zemljišči Fenetü in Lindva. Njegov potomec Nikolaj iz rodu Hahot je opravljal funkcije hrvaško-dalmatinskega bana, slavonskega bana, velikega župana [[Zala (županija)|Zalske županije]], ter številne dvorne funkcije (kraljevi točaj, itd). Zaradi ugledne očetove funkcije (ban je bil kraljevi namestnik), so njegovi štirje sinovi v 2. polovici 14. stoletja prevzeli priimek Banffy, kar v madžarščini pomeni banovi sinovi (madž. fia=sin). Poleg priimka Banffy so nosili še predikal de Alsolindva (de Alsolendva), po svoji matični posesti v [[Lendava|Dolnji Lendavi]] (današnja Lendava). == Spor z rodovino Jure == [[Slika:Janez Aquila - Freska ščita z bivolsko glavo.jpg|thumb|left|200px|[[Janez Aquila]]: Freska grba rodbine Banffy v [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče|cerkvi Marijinega vnebovzetja v Turnišču]]]] Haholdovi potomci so si po letu 1192 stalno prizadevali, da si pridobijo dodatno zemljišče v bližnji in daljni okolici Lendave. Tako je Haholdov sin Hahold III. kupil od Strochona in njegovih bratov zemljišče, ki se je razprostriralo na obeh straneh vode Libovje, ob Muri in obeh Ledavah za 50 mark srebra. Kupljeno zemljišče je mejilo na Haholdove kraje Radych, Cun in Wlkoy. Strochona in bratje so imeli posest zahodno od prodanega zemljišča. Vsekakor bo to v Črešnovcih, kjer je bival leta 1389 Peter Ztrahenya (Peter, sin Ztrahenye). Njegov sin Hahold IV. je bil v sporu z zagrebškim kapitljem in turniško rodovino Jure. Zagrebškemu kapitlju ni hotel dajati desetine od svojega zemljišča in ni dovolil dajati desetine od posesti zemljišča rodovine Jure. Končno se je spravil z zagrebškim kapitljem leta 1256. Z rodovino Jure pa je živel v sporu še naprej. Leta 1267 je madžarski kralj Bela uredil star spor med rodovino Jure in magistrom Haholdom, sinom grofa (lat. comes oz. veliki župan) Haholda – s posredovanjem bana Csaka, velikega župana županije Zala. [[Slika:Banffy janos iv.jpg|thumb|right|200px|Janez Banffy (1498-1534) madžarski palatin (kraljevi namestnik)]] Spor je trajal že za Haholda III. in se je nadaljeval za njegovega sina Haholda IV. Mnogi spori so bili zaradi izvršenih umorov že za Haholda III; ko je še živel, - in tudi za sina Haholda IV. Med obema stranema so obstajali različni prepiri. Čeprav bi sčasoma skoraj prišlo do ureditve, je med tem prišlo do umora, kar so izvedeli kraljevi poslanci. Haholdovi ljudje so ubili Tomaža in njegovega hlapca Nikolaja iz rodovine Jure. Zato je rodovina Jure prosila kralja za posredovanje. Kralj je pooblastil bana Csaka, grofa županije Zala, da je obe stranki zaslišal in si prizadeval, da bi se obe stranki sporazumeli. Najprej so se dogovorili, da rodovina Jure obdrži zemljišče 7 vasi na Goričkem v Železni županiji, - v zamenjavo za ozemlje Črnec (ozemlje turniške pražupanije), kakor je bil dogovor že leta 1256. Nato so razmejili zemljišče med obema strankama ter postavili mejnike. Hahold je zaprisegel v svojem domu v Lendavi z dvema sinovoma in s soprogo, in sicer pred pričami, da ne bodo naprej gojili nobenega sovraštva in jeze do rodovine Jure. Vsi čani rodovine Jure so se zbrali v [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče|turniški cerkvi]], kjer so v navzočnosti uradnih prič zaprisegli, da ne bodo nič škodljivega storili zoper magistra Haholda. Magister Hahold pa naj poravna rodovini Jure v 50 dneh po osmini sv. Martina pred kapitljem Železne županije 25 mark za stroške, zapade pa dvojni kazni, ako tega ne stori v tem času. Razen tega naj poravna Hahold do tistega dne svoj dolg, 3 konje ubitega Tomaža, da izpolni svojo prisego. Listina tudi pravi: Magister Hahold mora skupno s 100 ljudmi svobodnjaki za en dan v ječo Železne županije – in sicer v osmini Gospodovega razglašenja (po 6. januarju). Ako bi pa želel iti v ječo s 50 ljudmi, potem mora biti v ječi dva dni. == Vzpon družine == [[Slika:Historical_image_of_Lendava_Castle%2C_2013-08-11.jpg|thumb|left|300px|Lendavski grad (17. stoletje)]] Madžarski kralj Ladislav IV. Kuman, je po neuradni listini gradova Dolnje Lendave in Nemethyja (Lenti) s pripadajočimi mesti in gospostvi podaril Štefanu, sinu nekdanjega hrvaškega bana Haholda. Rodbina Hahold je bila nemškega izvora, kasneje so prevzeli ime Bánffy. Za časa skoraj 350-letne nadvlade Bánffyjev je srednjeveška Lendava dosegla vrh svojega razvoja. Plemenita družina je poleg uveljavljanja pravic iz velikih posesti imela tudi vlogo mecena. Bánffyji so prispevali levji delež v procesu, v katerem se je razmeroma neprepoznavno mesto od naselitve Madžarov do druge polovice 16. stoletja razvilo v pomembno gospodarsko in kulturno središče širšega geografskega območja. Najprestižnejši predstavniki družine so zasedali najvišje funkcije v madžarskem sistemu oblasti. Med drugimi so bili dedni veliki župani županije Zala, hrvaški bani, visoki državni častniki (glavni točaji, zakladniki, ključarji, državni sodniki, škofje itd.), enkrat so imeli celo naziv palatina. Kasneje so is pridobili celo pravico do kovanja lastnega denarja. Pomembno je omeniti, da je kralj Ludvik I. (Veliki) leta 1366 Dolnji Lendavi podelil podobne sejemske pravice, kot jih je imelo takratno mesto Budim. Mesto je imelo samostojno sodišče, ki je odločalo o civilnih kršitvah in nepravilnostih ter o manjših sodnih sporih obrtnikov, rokodelcev in cehov. V mestu je že razmeroma zgodaj delovala tudi osnovna šola z nižjimi razredi. Od začetka 15. stoletja so naselje začeli sistematično imenovati Dolnja Lendava, po vsej verjetnosti tudi zato, da bi ga ločevali od 45 km oddaljene Gornje Lendave, severozahodno od Dolnje Lendave v županiji Vas. Od prejšnjih, srednjeveških različic poimenovanja kraja tokrat omenjamo še naslednje: Lindolveschiricun, Lindau, Lyndva, Alsólindva. Družina Bánffy je v času širjenja reformacije imela pomembno vlogo mecena na področju kulture, saj je pod njenim pokroviteljstvom delovala tiskarna Hoffhalter, v kateri so po zaslugi pridigarja Györgya Kultsárja natisnili tri pomembne knjige v madžarščini. Po našem vedenju so to prve knjige, natisnjene na ozemlju današnje Slovenije. Dvorec Bánffyjev je štel za eno od glavnih literarnih in intelektualnih delavnic na zahodno-panonskem območju v 16. stoletju, kjer se je obrnilo veliko slavnih piscev. == Lendavski grad == [[Slika:Lendva.jpg|thumb|left|300px|Lendavski grad (17. stoletje)]] Dolnjelendavski grad in mesto pod grajskim gričem sta v času Bánffyjev predstavljala pomembno mejno utrdbo. O njegovi velikosti in njegovih značilnostih priča nekoliko bakrorezov iz tistih časov. Arheološke najdbe in znani zgodovinski podatki pričajo o tem, da je grad obstajal že v [[13. stoletje|13. stoletju]], njegov prvi gospodar je bil utemeljitelj dinastije Bánffy, [[Haholt III.]], ki je prevzel ime Lendvay. Lendavski grad in okolico [[Lendava|Lendave]] so si Bánffyji lastili do sredine 17. stoletja. Kot zanimivost lahko omenimo, da je med zidovi utrdbe nekajkrat hodil tudi [[Matija Korvin|kralj Matjaž]] ter da je tam spala neapeljska kraljica Beatrix, italijanska zaročenka in kasneje druga žena Matije Korvina ter kraljeva mati, Erzsébet Szilágyi. Grad je današnjo podobo dobil v sredini [[18. stoletje|18. stoletja]], ko so novi lastniki, aristokratska družina [[Eszterházy]], v znak hvaležnosti cesarju in kralju [[Leopold I. Habsburški|Leopoldu]], od katerega so grad dobili, dali ruševinasto zgradbo prezidati v baročni grad oblike L (črka L simbolizira začetnico kraljevega imena). Načrte prenove so pripravili že na začetku [[18. stoletje|18. stoletja]]. V prostorih gradu danes deluje Galerija-Muzej Lendava. Zgradba nudi prostor različnim razstavam, med drugimi je tukaj na ogled spominska soba, posvečena slavni osebnosti mesta, kiparju [[György Zala|Györgyu Zali]]. Na podlagi več virov lahko trdimo, da so [[Osmansko cesarstvo|Turki]] že v 1580-ih letih ropali na območju [[LendavaLendave]] in okolice. Lendavski grad, okoli katerega so do takrat že zgradili novo mestno središče, je po padcu Kanizse postal pomembno vojaško oporišče, mejna utrdba prve obrambne vrste. Napadi turških čet, gledano iz njihovega zornega kota, po navadi niso bili uspešni, saj nikoli niso zavzeli gradu. Glede turških vpadov je bilo najtežje leto 1603. Tega leta beležimo dva večja napada. Predpostavlja se, da so [[Osmansko cesarstvo|Turki]] prvi napad začeli na dan treh kraljev, ko je približno tisočglava vojska poskusila presenetiti Bánffyja. Napad so branitelji gradu tudi takrat uspešno odbili. Naslednja, veliko večja turška invazija se je zgodila 14. novembra in je terjala ogromno žrtev. Uspeh je tudi takrat pripadel braniteljem oz. mestu. [[Krištof Bánffy]], zadnji pomemben moški član dinastije, je trupla padlih dal pokopati na grič nad gradom. Zaradi najdenih ostankov kosti so prizorišče kasneje poimenovali »Csontos«, kar pomeni koščen. == Gradovi v lasti družine == <gallery> Slika:Lendava-Le_chateau.jpg|[[Lendava|Grad Dolnja Lendava]] (Slovenija) Slika:Baro%C4%8Dni_grad_Beltinci.JPG|[[Dvorec Beltinci|Grad Beltinci]] (Slovenija) Slika:Lenti2.jpg|[[Lentiba|Grad Lenti]] (Madžarska) Slika:Dvorac Banfi, Štrigova - južna strana.jpg|Dvorec Banfi, [[Štrigova]] (Hrvaška) Slika:Erdut_Castle.jpg|Grad [[Erdut]] (Hrvaška) Slika:Beckov-pano.jpg|[[Grad Beckov]] (Slovaška) Slika:Virovitica_iz_17._stolje_a.jpg|[[Virovitica|Grad Virovitica]] (Hrvaška) </gallery> == Znani člani rodbine Banffy == * '''blaženi [[Buzad iz rodu Hahot]] († umorjen aprila 1241)''' slavonski ban (1224-28), veliki župan županij Györ, Pozsony, Vasvar in Sopron (Buzadov sin Buzad ml. je začetnik družine Szabary) * '''[[Csak iz rodu Hahot]] († po 1269)''' slavonski ban (1261-62 ter 1269), veliki župan županij Zala, Szolnok in Nytra (Csak iz rodu Hahot je bil prednik družine [[Csányi (Rodbina)|Csanyi de Csany]]) * '''[[Nikolaj iz rodu Hahot]] († 1359)''' hrvaško-dalmatinski ban (1345-46 ter 1353-56), slavonski ban (1343-46 ter 1353-56) veliki župan županij Zala, in Seged (Nikolaj je začetnik družine dolnjelendavskih Banffyjev) * '''[[Štefan Banffy dolnjelendavski]] († po 1385)''' slavonski ban (1381-85), veliki župan varaždinske županije * '''[[Janez Banffy dolnjelendavski]] († pred 1396)''' slavonski ban (1381-85), mačvanski ban (1386-87), veliki župan varaždinske županije ∞ ''hčerka madžarskega palatina Nikolaja Szechyja gornjelendavskega in njegove soproge Margarete Debreceni'' * '''[[Nikolaj Banffy dolnjelendavski]] († pred 1501)''' veliki župan županije Pozsony ∞ ''princesa Margareta Šaganska (von Sagan-Glogau), hčerka vojvode Jana II Šaganskega (von Sagan-Glogau) in njegove soproge princese Katarine von Troppau'' == Družinsko drevo == *A1 '''Nikolaj''' iz rodu Hahot, hrvaško-dalmatinski ban (1345-1346)+(1353-1356), slavonski ban (1343-1346)+(1353-1356), veliki župan županije Zala (1324-1343)+(1349-1351), kraljevi konjusnik (1333-1343), kraljevi tocaj (1357-1359), veliki župan županije Seged (1357-1359), +1359; ''∞ hčerka madžarskega palatina Dionizija Pécz-a'' **B1 '''Ladislav''' Bánffy de Alsólendva 1356-81 ***C1 '''Sigismund''' + pred 22.8.1410; ∞ Beatrix Salamonvári ****D1 '''Doroteja''' ∞ Janez Forgách de Ghymes et Gács ****D2 '''Sara''', fl 1407-11; ∞ Ladislav Bánffy de Losoncz ****D3 '''Katarina''' 1403-53; ∞ Janez Ost de Herbortya ****D4 '''Elizabeta''' 1407 ****D5 '''Ana''' 1411 **B2 '''Franc''' Bánffy de Alsólendva 1335-65 **B3 '''Štefan''' Bánffy de Alsólendva, slavonski ban (1381-85), veliki župan Varaždinske županije (1366-72), + po 1385 ***C1 '''Ladislav''' 1377, + pred 19.6.1414 ***C2 '''Nikolaj''' 1377-89 **B4 '''Nikolaj''' 1335-36 **B5 '''hčerka''' 1371; ∞ Henrik Rohonci (Kőszegi) **B6 '''Nikolaj''' 1356-89 ***C1 '''Katarina''' 1396-97 ***C2 '''Doroteja''' 1396-1411; ∞ Štefan Liszkói ***C3 '''Elizabeta''' 1397 **B7 '''Janez Bánffy de Alsólendva''' slavonski ban (1381-1385), ban banovine Macsó (1386-1387), veliki župan Varaždinske županije (1366-1372) + pred 25.4.1396; ∞ hčerka madžarskega palatina Nikolaja Széchy de Felsőlendva in njegove soproge Margarete Debreceni ***C1 '''Janez''' 1377-1405; ∞ Justina Hagymás ****D1 '''Nikolaj''' 1411-20 ***C2 '''Štefan''' 1377, + pred 29.3.1416 ∞ Klara ****D1 '''Margareta''' + pred 1405; ∞ moldavski knez [[Aleksander I. Moldavski]] ****D2 '''Ladislav''' + pred 1430 ****D3 '''Štefan''' + padel v bitki na Kosovskem Polju 19.10.1448; 1) ∞ Ursula 2) ∞ Elizabeta Kompolti *****E1 '''Jakob''' 1453-1500; ∞ Katarina Széchy de Felsőlendva (v nekaterih virih Katarina de Kanizsa) *****E2 '''Nikolaj''' veliki župan županije Pozsony + pred 1501; ∞ princesa Margareta Sagan-Glogau *****E3 '''Margareta''' 1) ∞ janez Both de Bajna namestnik hrvaskega bana 2) ∞ Janez Dombai de Domba ****D4 '''Pavel Bánffy de Alsólendva et Bolondóc''' + pred 1477; 1) ∞ Margareta Stibor 2) ∞ Margareta Báthori de Ecsed ****D5 '''Peter''' 1411-12 ****D6 '''Jurij''' 1416-19 ****D7 '''Ana''' 1416-42; ∞ Ladislav Pethő de Gerse ****D8 '''Doroteja''' 1416-64; 1) ∞ Janez Blagai 2) ∞ Martin [[Frankopani|Frankopan]] {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Madžarski plemiči]] iaprm2n0t44owmwc5tx796ya4zs3d3v 0 426763 6749207 6389758 2026-09-11T19:50:35Z Upwinxp 126544 če je vpisan napis, mora biti določena tudi slika 6749207 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Hohenburg <br /> Burg Hohenburg | image = Hohenburg 11.jpg | caption = Grad Hohenburg (ruševine) | locmapin = Avstrija |coordinates = <!-- WD --> | location = Špital ob Dravi | area = | built = 11. stoletje | restored = grad - ruševine | architect = | architecture = grad | governing_body = gosposko prebivališče | owner = }} '''Grad Hohenburg''' – sedaj le še skromne ruševine – je ležal nad naseljem Pusarnica zahodno od mesta [[Špital ob Dravi]] v zahodnem delu [[Avstrija|avstrijske]] zvezne dežele [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]]. Manjši, že precej razpadel višinski grad stoji na podolgovatem skalnem grebenu severno od Lurnskega polja. Je ena redkih stavb ali ostankov, ki sega v 12. stoletje. Nekdanja grajska kapela je bila leta 1707 prezidana v romasko cerkev Marije v Hohenburgu in je še danes dobro ohranjena. == Zgodovina == Grad je bil zgrajen že konec 11. stoletja. Prvič je v pisnih listinah omenjen leta 1142 kot »castrum Hohenburc« kot sedež stare plemiške družine grofov Lurnskih, ki so upravljali Lurnsko območje. S smrtjo tridentinskega škofa Altmana leta 1149, ki je bil zadnji lurnski grof, je z njegovo podaritvijo grad prešel v last Salzburške nadškofije. Ta je na gradu naselila svoje ministeriale kot upravitelje posesti. Ti so nadškofiji povzročali težave, da uveljavlja lastninske pravice. Tudi grofje [[Ortenburžani|Ortenburški]] so imeli interese na tem strateškem gradu. Od leta 1263 je pripadal del posesti grofu Frideriku Ortenburškemu. Takrat je bil na Hohenburgu dvojni grad, na enem so živeli vazali Ortenburžanov na drugem salzburški ministeriali. Ob bratski delitvi dediščine, kar je potrdil koroški vojvoda Ulrik III., je lahko Friderik obdržal Hohenburg. Salzburški nadškof Konrad je leta 1311 drugi del gradu podelil grofu Otu [[Ortenburžani|Ortenburškemu]] in njegovim sinovom. V salzburško last je že dalj časa spadal del Hohenburga, ki je bil imenovan »Krški grad« in del opisan kot "planchen zaigent hinumb der cistern und dem poumgarten vor dem hous". Hohenburg je izgubil svoj pomen ko je bil upravni sedež salzburške posesti na Lurnskem polju prenešen na grad Feldsberg. Grad Hohenburg tako že leta 1433 ni bil več naseljen in je bil prepuščen propadu. Leta 1542 so novi grofje Ortenburški posest in območje imenovali Grajske ruševine. Ni pojasnjena domneva, da je bil grad porušen v bojih med Goriškimi grofi in cesarjem Friderikom III. Prva grajska kapela, znana iz vira iz leta 1473, je bila posvečena sv. Marku kot podružnična cerkev. Njena polkrožna apsida sodi v romansko obdobje. Sama trdnjava je imela obliko podolgovatega gradu, ki je bil zavarovan z dvema močnima zidovoma. Dolžina glavnega gradu je bila približno 80 m, širina pa okoli 12 m. == Galerija == <gallery> Maria in Hohenburg 27012007 02.jpg|Marija v Hohenburgu Maria in Hohenburg 02.jpg|Romarska cerkev Marije v Hohenburgu </gallery> == Viri == * {{navedi knjigo |author=Gabrielle Russwurm-Biró|display-authors=etal |year=2001 |title=Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten |edition=3|publisher=Dunaj : Schroll |isbn=3-7031-0712-X |cobiss=512358028 |pages=}} * Georg Clam Martinic: ''Burgen & Schlösser in Österreich.'' Tosa-Verlag, Wien 1996, * Franz Xaver Kohla: ''Kärntner Burgenkunde.'' Band 1: ''Kärntens Burgen, Schlösser, Ansitze und wehrhafte Stätten'' (= ''Aus Forschung und Kunst.'' Bd. 17, 1, {{ISSN|0067-0642}}). 2., vermehrte Auflage, mit Ergänzungen, Exkursen und Nachträgen von Gotbert Moro. Geschichtsverein für Kärnten, Klagenfurt 1973. * Hermann Wiessner, Margareta Vyoral-Tschapka: ''Burgen und Schlösser in Kärnten. Hermagor, Spittal/Drau, Villach'' (= ''Kärntens Burgen und Schlösser.'' Bd. 3). 2., erweiterte Auflage. Birken-Verlag, Wien 1986. [[Kategorija:Gradovi na Koroškem (zvezna dežela)|Hohenburg]] [[Kategorija:Špital ob Dravi]] g3wzgpo8ww8gu1rf42ynnvzbktkg1av 0 429912 6749400 4807214 2026-09-12T05:13:01Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Semeniči]] na [[Semeniči (plemiška rodbina)]] 4807214 wikitext text/x-wiki [[Slika:Grb Semenici.png|sličica|Grb družine Semenič, kot ga je upodobil [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] v knjigi grbov - [[Opus Insignium]]]] Gospodje Semenič (nemško ''Semenitsch, Zemenitsch, Semeniz'') so slovenska plemiška družina (predstavniki [[Plemstvo|nižjega plemstva]]), ki je izvirala iz takratne Marke Metlike (današnje [[Bela krajina|Bele krajine]]). == Zgodovina == Prve omembe družine segajo v 14. stoletje, ko so bili Semeniči ministeriali (nižje plemstvo) [[Goriški grofje|Goriških grofov]]. Oton (I.) Semenič (''Ott Semenicz'') je v listini iz leta 1367 omenjen kot posestnik hiše v [[Metlika|Metliki]] in to je prva znana omemba koga iz te rodbine. V 15. stoletju se je družina razvejala o čemer priča npr. seznam vitezov in hlapcev na [[Kranjska krajina (marka) - mejna grofija|Kranjskem]] (nemško ''Ritter und knecht in Kreyn'') iz leta 1446, kjer je navedenih kar šest Semeničev kar jih uvršča na drugo mesto po številčnosti rodbin na tem seznamu. Rodbina je v 16. in 17. stoletju začela ekonomsko nazadovati zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] in fevdnih bojev med [[Habsburžani]] in [[Celjski grofje|Celjskimi grofi]]. V tem obdobju se premoženje družine močno zmanjša in premakne bolj proti severu na ozemlje današnje [[Dolenjska|Dolenjske]]. Družina po moški strani najverjetneje izumre leta 1733 s smrtjo duhovnika Janeza Krištofa Semeniča, po ženski strani pa leta 1778 s smrtjo Marije Ane Kristine, poročene Bosizio, ter Katarine Semenič. == Posesti in gradovi == Semeničev stolp nad Zapužami pri Mirni [[Grad Turn pri Semiču]] [[Dvor pri Semiču]] [[Dvor Turn pri Dragatušu]] [[Grad Vinica, Črnomelj|Grad Vinica]] Grad Žumberk [[Dvor Smuk]] [[Dvor Dominiče]] Dvora Grundelj in Selo [[Dvor Mačerole]] [[Dvor Klevišče]] [[Dvor Vrh pri Škocjanu]] [[Dvor Dol pri Litiji]] == Viri == Weiss, Janez (2016): Semiči in Semeniči plemiški rodbini metliškega, Zbirka Nobilitas Metlicensis, [[Občina Semič]]. [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] lpwphd1qngot4y7shm7i7kue6suuonn 0 435906 6749128 5633582 2026-09-11T14:24:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749128 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Faraon | name= Petubastis III. | reign = 522 pr. n. št. - 520 pr. n. št. | alt_name= Pedubast III., Pedubastis III., Petubastis III. | prenomen = Seheruibre<br>''shrw ib r՚''<br>''Maker of peace in the heart of [[Ra (mitologija)|Ra]]'' | prenomen_hiero = <hiero>N5-z:O4-r:ib</hiero> | nomen = Padibastet<br>''P3-dj-B3stt''<br>''The gift of [[Bastet]]'' | nomen_hiero = <hiero>G40-X8-W1-t:t</hiero> | horus = | horus_hiero = | horus_prefix = <!-- Default is <hiero>G5</hiero> --> | nebty = | nebty_hiero = | golden = | golden_hiero = | predecessor= [[Kambiz II.]] <ref name=ref2>http://www.narmer.pl/dyn/27en.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191230112407/http://www.narmer.pl/dyn/27en.htm |date=2019-12-30 }} Ancient Egypt: History and Chronology, 27th dynasty.</ref> | successor= [[Darej I.]] <ref name=ref2/> | dynasty= 27. dinastija | father = | mother = | spouse= | monuments = | image=Pedubast II door.jpg | children = | caption = <small> Leseno krilo vrat, prvotno obloženo z zlatimi lističi in steklenimi vstavki, na katerih je upodobljen Petubast III. med darovanjem; <ref name=ref1>Jean Yoyotte. Pétoubastis III. Revue d'Egyptologie 24 (1972): 216-223, plošča 19.</ref> Muzej Louvre</small> | birth_date = | death_date = | buria= }} '''Seheruibre Padibastet''' (dobesedno ''»(tisti), ki ga je dala (boginja) [[Bastet]]«''),<ref>Hermann Ranke. ''Die ägyptischen Personennamen''. Verlag von J. J. Augustin in Glückstadt, 1935, str. 123.</ref> bolj znan kot '''Petubastis III.''', se je uprl perzijski oblasti in [[Satrap|satrap]]u Arijandu<ref name=ref3>[http://www.narmer.pl/dyn/27en.htm ''Ancient Egypt: History and Chronology, 27th dynasty''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191230112407/http://www.narmer.pl/dyn/27en.htm |date=2019-12-30 }}.</ref> in bil od okoli 522 pr. n. št. do 520 pr. n. št. vladar [[Stari Egipt|Egipta]]. V 27. dinastijo je uvrščen samo zaradi kronologije, ker ni bil v sorodstvu z [[Ahemenidi]]. ==Življenjepis== Petubastis je bil domorodni princ, dinast in morda član stare saitske vladarske rodbine, ki je poskušal prevzeti oblast v Egiptu.<ref name=ref5>Eiddon Stephen Edwards. ''The Cambridge Ancient History''. Cambridge University Press, 2005, str. 262.</ref> Naslavljal se je s faraonom, vendar je bil večinoma neznana in nejasna oseba v egipčanski zgodovini.<ref name=ref5/> Konec leta 522 pr. n. št. ali na začetku leta 521 pr. n. št. se je uprl perzijskim oblastnikom. Vzrok za njegov upor ni znan. Po pisanju starogrškega vojaškega pisca Polineja so upor povzročili visoki davki, ki jih je naprtil [[satrap]] Aijand. [[Behistunski napis]], ki daje dober vpogled v dogajanja v tistem času, omenja, da se je upor v Egiptu zgodil istočasno z upori v vzhodnih delih Perzijskega cesarstva. [[Darej I.]], avtor Behistunskega napisa, ne opisuje podrobno, kako je zatrl upor v Egiptu, Polinej pa poroča, da je esar osebno odšel v Egipt, da bi zatrl upor. V [[Memfis, Egipt|Memfis]] je prišel v času, ko so objokovali smrt svetega bika [[Apis]]a. Zviti cesar je obljubil sto talentov srebra tistemu, ki bo pripeljal novega bika, kar je tako navdušilo množico, da je masovno prešla na njegovo stran.<ref> [http://www.attalus.org/translate/polyaenus7.html#11.7 Polyaenus, ''Stratagems VII'', 11 §7].</ref> Upor je zelo verjetno zatrl satrap Arijand. Egipt se je umiril leta 518 pr. n. št., ko je Darej I. odobril kodifikacijo lokalne egipčanske zakonodaje. ==Dokazi== Obstoj tega uporniškega vladarja dokazujejo napisi z njegovim imenom, zapisanem v [[Kartuša|kartuša]]h na dveh pečatih in enem [[Skarabej (mitologija)|skarabej]]u.<ref name=ref3/> Upodobljen je na krilu nekoč pozlačenih lesenih vrat, razstavljenih v pariškem [[Louvre|Louvru]], in leseni plošči (KS 289),<ref name=ref1/> ki je zdaj v [[Bologna|Bologni]]. Obstaja tudi pisni dokument iz leta 522 pr. n. št., prvega leta njegove vladavine.<ref name=ref5/> Leta 2014 je giptolog Olaf Kaper z Leidenske univerze objavil, da je odkril napis Petubastisa III., ki pravi, da je iz zasede napadel in porazil slavno [[Kambiz II.|Kambizovo]] izgubljeno armado.<ref> [http://www.natureworldnews.com/articles/7666/20140619/egyptologist-discovers-what-really-happened-to-missing-50-000-strong-persian-army.htm ''Egyptologist Discovers What Really Happened to Missing 50,000-Strong Persian Army''].</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Vir== * J. Yoyotte. ''Pétoubastis III''. Revue d'Égyptologie '''24''' (1972): 216-223. {{s-start}} {{s-hou|||ni znano||ni znano}} {{s-bef|before=[[Kambiz II.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam faraonov|Faraon Egipta]]|years=522 pr. n. št. – 520 pr. n. št.}} {{s-aft|after=[[Darej I.]]}} {{end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Nedinastični faraoni]] [[Kategorija:Rojeni v 6. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Umrli v 6. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Vladarji v 6. stoletju pr. n. št.]] lt4pnphqb9819wucaic9iwxrca0h5sa 0 437478 6749431 5635401 2026-09-12T05:17:20Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Rodbina Csányi]] na [[Csányi (plemiška rodbina)]] 5635401 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina |other_names= Csanyi / Čanji |predikat= [[Zalacsány|de Csány]] | coat of arms =Coa Hungary Family Csányi.svg |caption=Grb družine Csányi | country = [[Ogrska]] | titles = | founder = Csák I. | final ruler = [[László Csány|Ladislav IV.]] | current head = | founding year = 1325 | dissolution = 1849}} '''Rodbina Csányi''', je bila starodavna ogrska plemiška rodbina na območju Železne in Zalske županije, ter današnjega Prekmurja. == Zgodovina == Družina Csányi, tako kot [[Banffy|Banffyji]] izvira iz znanega rodu (lat. genus) Hahót. Avtor kronike iz štirinajstega stoletja trdi, da je bil ustanovitelj rodu Hahót vitez Hahold, ki naj bi izviral iz rodu grofov Orlamünde iz Turingije (Nemčija) in naj bi prišel na Madžarsko leta 1163 na povabilo kralja Štefana III., da bi pomagal premagati uporno rodbino Csák. Haholdov pravnuk Csák (iz rodu Hahót),je bil eden najbolj vplivnih članov te Hahótove družine. == Druzinsko drevo == * A1 '''Csák I iz rodu Hahot''' (1308–25), prvic se omenja kot ''Csányi'' leta 1325 ** B1'''Egyed''' (1348–65) *** C1 '''Janez I''' (1365–76) *** C2 '''Ladislav I''' (1365–76) **** D1 '''Csák II''' (1406–33) ***** E1 '''Janez III''' (1444–64) ***** E2 '''Thomaz''' (1444–64) **** D2 '''Blaz I''' (1426–75) ***** E1 '''Benedikt''' (1441–64) ****** F1 '''Martin I''' (1475) ******* G1 '''Bernard I''' ***** E2 '''Janez IV''' (1444–75), por. Katarina pl. Hosszútóthy de Hosszútóth (1467–68) ****** F1 '''Blaz II''' (1475–1532), namestnik velikega zupana Zalske zupanije ******* G1 '''Stefan II''' (1496–1532) ******* G2 '''Gregor I''' (1515–32) ******* G3 '''Ákos''' (1515–76), por. Anna pl. Sitkey (1557) ******** H1 '''Ursula''', por. Gabrijel pl. Sitkey ******* G1 '''Margareta''' (1496), por. Janez pl. Háshágyi ******* G2 '''Nikolaj II''' (1500–41), por. Lucija pl. Maráczy ******** H1 '''Bernard II''' (1549–81), namestnik velikega zupana Zalske zupanije, por. Magdalena pl. Kövér de Bagonya ********* I1 '''Jurij I''' (1592–1630), 1) por. Barbara pl. Perneszy de Osztopán 2) por. Katarina pl. Sylvester ********** J1 '''Ana''' ********** J2 '''Jurij II''' (1630) ********** J3 '''Bernard III''' (1630–64), umrl v avstrijsku-turski vojni (1663-1664), por. Elizabeta pl. Keczer de Radovan *********** K1 '''Bernard IV''' (1690), por. Kristina pl. Rumy de Rum ************ L1 '''Terezija''' (1726) *********** K2 '''Franc I''' (1726), 1) por. Marija pl. Rumy de Rum 2) por. Marija pl. Akács ************ L1 '''Bernard V''' ************ L2 '''Ana''', 1) por. Ladislav pl. Prosznyák de Prosznyákfalva, 2) por. Gabrijel pl. Póka de Pókafalva ************ L3 '''Franc II''', odvetnik v Pesti, por. Ana pl. Huszár ************* M1 '''Franc III''' ************* M2 '''Bernard VI''' ************* M3 '''Rosalija''' (1740-1783), por. Ladislav pl. Csertán (1734-1787) sodnik Zalske zupanije ************ L4 '''Ladislav II''' (1704–71), sodnik Zelezne zupanije, por. Kristina pl. Hertelendy de Hertelend ************* M1 '''Ignacij''' por. Kristina pl. Gaál de Gyula (hcerka Gasperja pl. Gaál de Gyula) ************** N1 '''Terezija''' por. Janez pl. Tomasich de Novakovecz, geometer Zalske zupanije ************* M2 '''Emerik IV''' huzarski stotnik ************* M3 '''Bernard VII''' (u. 1796), por. Ana pl. Bessenyei de Galántha ************** N1 '''Wendel''' (1773–1809) ************** N2 '''Stefan III''' (1790–1849), por. Marija pl. Forintos de Forintosháza (1791–1854) *************** O1 '''Aleksander''' (1810–47), okrajni glavar okrozja [[Krplivnik]] (1840–44), por. Sidonja pl. Inkey de Pallin (1820–86) **************** P1 '''Paulina''' **************** P2 '''Melanija''' **************** P3 '''Karolina''' *************** O2 '''Marija''' (1816–84), por. Karel pl. Rumy de Rum *************** O3 '''Ludovika''' ************** N3 '''Suzana''' (1790–1823), por. Janez pl. Püspöky de Lebesbény (1773-1842) huzarski polkovnik ************** N4 '''Ladislav IV''' (1790–1849), minister revolucionarne vlade za transport (1849), usmrcen leta 1849 ************* M4 '''Ana''' (u. 1800), por. Andrej pl. Farkas de Boldogfa (1740-1782), okrajni glavar okraja [[Zalalövő]] ************ L5 '''Jurij III''' namestnik velikega zupana Zalske zupanije (1758–60), por. Terezija pl. Nagy de Zalaapáti ************* M1 '''Anton''' ************* M2 '''Emerik V''' ************* M3 '''Martin''', glavni tozilec Zalske zupanije (1793–97) ************* M4 '''Mihael II''' ************ L6 '''Emerik III''' (u. 1769), por. Jozefa pl. Sallér de Jakabháza ************ L7 '''Stefan IV''' ************ L8 ********* I2 '''Emerik I''' (1592), por. Katarina pl. Eördögh de Pölöskefő ********** J1 '''Stefan III''' *********** K1 '''Ladislav III''' *********** K2 '''Jurij IV''' ********** J2 '''Ludvik I''' *********** K1 '''Ludvik II''' *********** K2 '''Mihael I''' *********** K3 '''Emerik II''' ********** J3 '''Katarina''' por. Stefan pl. Kerpacsics poveljnik gradu Zalaegerszeg ******** H2 ''' Gregor II''' (1549–68) ******** H3 '''Martin II''' (1549–51) ******* G3 '''Janez V''' (1515) ******* G4 ''hcerka'' ****** F2 '''Nikolaj I''' (1464–1529), por. Veronika pl. Rajky de Rajk ******* G1 '''Ursula''' (1524–28), por. Gaspar pl. Terjék ** B2 '''Peter''' (1348–65) *** C1 '''Janez II''' (1365–76) *** C2 '''Stefan I''' (1365–76) == Viri == * Johann Siebmacher: Siebmachers Allgemeine Wappenbuch - Band Ungarn {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Prekmurci]] pbw7cegi3ooyg7voxzwf4tmjpu01cen 0 437481 6749535 4890782 2026-09-12T09:25:30Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Csányi (plemiška rodbina)]] 6749535 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Csányi (plemiška rodbina)]] qps9zklsrndzlhr3i88gk5w11o12f8f 0 437708 6749100 6612215 2026-09-11T13:15:47Z Florentina Veršič 146476 /* 2. sezona */ odstranitev neumnosti 6749100 wikitext text/x-wiki {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Reka ljubezni | slika = | naslov = | žanr = romantična, drama, telenovela, limonadna serija | čas_trajanja = 45 minut (navadno)<br>55 minut (posebni deli; prvi, zadnji v sezoni) | avtor = [[Pia Vatovec]]<br>[[Jerneja Kaja Balog]] (2. in 3. sezona)<br>[[Nataša Drakulić]] (prva sezona)<br>[[Irena Štaudohar]] (prva sezona) | uvodna_špica = [[Jan Plestenjak]] | skladatelj = [[Igor Matković]] | glavni_igralci = [[Lara Komar]]<br>[[Tadej Pišek]]<br>[[Voranc Boh]]<br>[[Marijana Brecelj]]<br>[[Branko Šturbej]]<br>[[Mojca Funkl]]<br>[[Blaž Valič]]<br>[[Timon Šturbej]]<br>[[Dora Petrej]]<br>[[Žan Perko]]<br>[[Teja Glažar]]<br>[[Marinka Štern]]<br>[[Aleš Valič]]<br>[[Ana Urbanc]]<br>[[Blaž Setnikar]]<br>[[Vojko Belšak]]<br>[[Jožef Ropoša]]<br>[[Ludvik Bagari]]<br>[[Renato Jenček]]<br>[[Nina Ivanič]]<br>[[Gregor Gruden]]<br>[[Sara Gorše]]<br>[[Liza Marija Grašič]]<br> [[Anja Drnovšek]]<br>[[Bernarda Oman]](2)<br>[[Urška Taufer]](2)<br>[[Domen Valič]](2)<br>[[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]](2)<br>[[Vesna Kuzmić]](3)<br>[[Ivo Ban]](3)<br>[[Barbara Krajnc Avdić]]<br>[[Barbara Žefran]]<br>[[Miha Rodman]] (4) | država = | jezik = | število_predvajanih sezon = | število_predvajanih epizod = | izvršni_producent = [[Aleš Pavlin]]<br>[[Andrej Štritof]]<br>[[Luka Peterca]] | režiser = [[Nejc Levstik]]<br>[[Jaka Šuligoj]]<br>[[Nikolaj Vodušek]]<br>[[Marko Naberšnik]] | lokacija snemanja = okolica [[Krka, Ivančna Gorica]] | produkcijska_hiša = [[Perfo Produkcija]] za Pro Plus | televizijski_kanal = | začetek/konec_predvajanja = 4. september 2017 - <br>28. junij 2019 | spletna_stran = }} '''Reka ljubezni''' je [[televizijska serija]], ki so jo začeli predvajati na slovenski komercialni televiziji [[POP TV]] 4. septembra 2017. Zgodba je postavljena na Krko. Serija je na sporedu od ponedeljka do petka ob 20.00. Govori o dveh zaljubljencih, vaškemu mizarju in mestni fotografinji, ki se borita za ljubezen, a ju na poti čaka več ovir. Serija se je zaključila poleti 2019. Končna epizoda 1. sezone je bila predvajana 25. decembra 2017. 2. sezona se je končala 20. junija 2018 ob 20. uri. 3. sezona je bila premierno predvajana 3. septembra 2018 in je obsegala 75 delov. Posneli so tudi 4. sezono, ki je bila tudi zadnja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lokalno.si/2018/12/13/210789/aktualno/Uradno_s_Krke_Snemanje_4__sezone_Reke_ljubezni_je_v_polnem_teku/ |title=Uradno s Krke: Snemanje 4. sezone Reke ljubezni je v polnem teku! |accessdate=13. 12. 2018 |date=13. 12. 2018 |format= |work=www.lokalno.si |archive-date=2018-12-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181215022129/https://www.lokalno.si/2018/12/13/210789/aktualno/Uradno_s_Krke_Snemanje_4__sezone_Reke_ljubezni_je_v_polnem_teku/ |url-status=dead }}</ref> ==Zgodba== ===1. sezona=== Zgodba je postavljena na Krko. Čeprav se vas na prvi pogled zdi idilična, se v njej skrivajo temačne skrivnosti; nekatere rešene, katere še ne. ===2. sezona=== Irena in Rok sta končno preživela spletke, ko se na njuni poroki pojavi Vida Slak ([[Bernarda Oman]]). Rok in Blaž sta šokirana, vaščani so bili čisto vrženi s tira, Marija ([[Marijana Brecelj]]), Rokova in Blaževa babica pa se je končno sprijaznila z zvezo Roka in Irene, a spet začuti sovraštvo do svoje snahe Vide. Irena pa se mora soočiti s preteklostjo svoje družine, kar vključuje srečanje s sestro Majo ([[Urška Taufer]]), katero zasovraži ob prvem pogledu. Maja ovije Marijo okoli prsta in jo obrne proti Ireni. Blaž pa doživi najhujše obdobje življenja, saj njegova bivša zaročenka prekine zvezo Blaža in Sare ([[Liza Marija Grašič]]) z novico, da je noseča, kmalu pa umre v prometni nesreči. Fanta se soočita z Vido, saj ju preteklost vse bolj zanima. ===3. sezona=== Tretja sezona se začne z gasilsko veselico, ki jo je organizirala Valentina Lekič za presenečenje je pripeljala Jana Plestenjaka. Irena in Rok sta zvedela, da bosa dobila fantka. Blaž in Sara se v vsej zaljubljenosti zastrupita z gobami (zeleno mušnico). Sara na srečo vseh preživi a Blaž v bolnišnici umre. Janez začne utapljati skrbi v [[Alkoholizem|alkohol.]] Po pogrebu se pojavi Petra, Rokova polsestra, ki je Rok nikakor ne more priznati. Petra Slak, na enkrat hoče denar z Blaževe zavarovalne police. Na Krki se pa pojavi Ferdo Kosovinc, Marijin sošolec iz mladih let. Ravno, ko se zadeve umirijo, pa se vrne Mark, ki dvomi, da Emil ni njegov. Po silnem pretepu z Rokom, se slednji razide z Ireno. Medtem pa novo ljubezen najdeta Petra in Gašper. Ob koncu sezone zboli Emil. ===4. sezona=== Rok in Irena se ločita, Rok pa začne zvezo z Valentino Lekić. Skrivnost o Terezinem otroku je končno razkrita. Angelca zboli za rakom, Petra in Gašper pa na poti do sreče srečata še eno oviro. Tudi Irena poišče novega partnerja, a medtem se dve poroki na Krki nepresenetljivo končujeta. Prihaja še do veliko napetosti med družinami. == Sezone == {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Epizode ! style="background:#ccc;" width=140|Začetek ! style="background:#ccc;" width=140|Konec |-align=center |style="background: #007dbd;"| |align="center"|1. | style="padding: ;" | 75 |4. september 2017 |25. december 2017 |-align=center |style="background: #E32636;"| |align="center"|2. |75 |5. marec 2018 |20. junij 2018 |-align=center |style="background: #A4C637;"| |align="center"|3. |75 |3. september 2018<ref name=":0">https://www.24ur.com/tv-oddaje/reka-ljubezni/reka-ljubezni-se-vraca-ze-v-prvi-epizodi-nepricakovan-zvezdniski-obisk.html</ref> |27. december 2018 |- |-align="center" |style="background: #ff8c00;"| |align="center"|4.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lokalno.si/2018/12/13/210789/aktualno/Uradno_s_Krke_Snemanje_4__sezone_Reke_ljubezni_je_v_polnem_teku/ |title=Uradno s Krke: Snemanje 4. sezone Reke ljubezni je v polnem teku! |accessdate=13. 12. 2018 |date=13. 12. 2018 |work=www.lokalno.si |archive-date=2018-12-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181215022129/https://www.lokalno.si/2018/12/13/210789/aktualno/Uradno_s_Krke_Snemanje_4__sezone_Reke_ljubezni_je_v_polnem_teku/ |url-status=dead }}</ref> |75 |25. februar 2019 |28. junij 2019 |} ;Izjeme sporeda * 13. september 2017 (Mariborska tekma/Liga prvakov) * 14. september 2017 (košarkaška tekma) * 26. september 2017 (Mariborska tekma/Liga prvakov) * 17. oktober 2017 (Mariborska tekma/Liga prvakov) * 1. november 2017 (Mariborska tekma/Liga prvakov) * 6. december 2017 (Mariborska tekma/Liga prvakov) * 21. maj 2018 (Volitve 2018) * 28. maj 2018 (Volitve 2018) * 1. junij 2018 (Volitve 2018) ;Urnik predvajanja {| class="wikitable" !Sezona !Dnevi !Ura !Št. epizod |- |style="text-align:center"|1. | rowspan="2" |ponedeljek–petek | rowspan="4" |20.00 | rowspan="4" style="text-align:center"|75 |- |style="text-align:center"|2. |- |style="text-align:center"|3. |rowspan="2"|ponedeljek–četrtek;<br>zadnja dela 4. sezone sta bila predvajana tudi v petek |- |style="text-align:center"|4. |} ==Liki== {| class="wikitable sortable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |+ |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="250"|Igralec/-ka ! style="background:#ccc;" width="250"|Vloga ! style="background:#ccc;" width="250" |Sezona |- | colspan="3" align="center" bgcolor="#cccccc" | Družina Slak |- | [[Lara Komar]] || Irena Slak, Rokova žena, fotografinja || 1, 2, 3, 4 |- | [[Tadej Pišek]] || Rok Slak, Irenin mož, nekdanji mizar, nadzornik gradnje || 1, 2, 3, 4 |- | [[Voranc Boh]] || Blaž Slak, mizar, Rokov pokojni brat|| 1, 2, 3† |- | [[Bernarda Oman]] || Vida Slak-Zalar, Rokova in Blaževa dolgo pogrešana mama, lastnica penziona || 1 (75. del), 2, 3, 4 |- | [[ Marijana Brecelj]] || Marija Slak, Rokova in Blaževa babica || 1, 2, 3, 4 |- | [[Liza Marija Grašič]] || Sara Kovač, kozmetičarka, Blaževa punca, Irenina najboljša prijateljica || 1, 2, 3, 4 (75. del) |- | [[Vesna Kuzmić]] || Petra Majcen Slak, Janezova nečakinja || 3, 4 |- |[[Miha Rodman]]|| Dejan||4 |- | [[Lucijan Cetin]]/[[Florijan Cetin]]||Emil Slak, Rokov in Irenin otrok|| 3, 4 |- |colspan="3" align="center" bgcolor="#cccccc" | Družina Medved |- | [[Branko Šturbej]] ||Bojan Medved, lastnik žage || 1, 2, 3, 4 |- | [[Mojca Funkl]]|| Sonja Medved, njegova žena|| 1, 2, 3, 4 |- | [[Timon Šturbej]] || Miha Medved, njun najstniški sin || 1, 2, 3, 4 |- | [[Dora Petrej]] || Zala Medved, njuna hčerka || 1, 2, 3, 4 |- | [[Žan Perko]]|| Miran Štamcar-Medved, Bojanov nezakonski sin, Katjin fant || 1, 2 |- | [[Sara Gorše]]|| Katja Mišmaš, prodajalka v Mercatorju || 1, 2 |- | [[Blaž Valič]] ||Janez Smole, Sonjin bivši fant || 1, 2, 3, 4 |- | colspan="3" bgcolor="#cccccc" align="center" | Sestri Božič, bivši lastnici penziona |- | [[Teja Glažar]] || Angelca Božič, Terezina sestra || 1, 2, 3, 4 |- | [[Marinka Štern]] || Tereza Božič, kuharica || 1, 2, 3, 4 |- | colspan="3" align="center" bgcolor="#cccccc" | Družina Lekić |- | [[Aleš Valič]] || Uroš Lekić, direktor firme Lekslo || 1, 2, 3, 4 |- | [[Ana Urbanc]] || Valentina Lekić, Uroševa hči || 1, 2, 3, 4 |- | [[Blaž Setnikar]] || Jan Drole, Valentinin bivši zaročenec || 1, 2, 3, 4 |- | [[Miša Fijavž]]/[[Manca Fijavž]] || Helena, Valentinina hčerka || 2, 3, 4 |- | [[Barbara Krajnc Avdić]] || Sanja, prijateljica Helene in Valentine Lekić, Terezina negovalka || 2, 3, 4 |- | colspan="3" align="center" bgcolor="#cccccc" | Ostale osebe v vasi |- | [[Domen Valič]] || Mark Sotlar, igralec, režiser, Irenin bivši fant || 2, 3 |- | [[Gregor Gruden]] || Gašper Novak, nekdanji kriminalicistični inšpektor, Petrin fant || 1, 2, 3, 4 |- | [[Ivo Ban]] || Ferdo Kosovinc, Marijin fant, Angelčina simpatija || 3, 4 |- | [[Bojan Maroševič]] || Alojz Gornik, bivši predsednik občine Bohinj||3† |- | [[Barbara Žefran]]||Breda Majcen Slak, Petrina mama, Slavkova bivša punca||3, 4 |- | [[Jan Plestenjak]] ||Jan Plestenjak|| 3 (1. del) |- | [[Urška Taufer]]||Maja Rot, Irenina polsestra||2 |- | [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] ||Andrej Majer, Lekićev dolgotrajni nasprotnik|| 2, 3 |- | [[Vojko Belšak]] || Erik Kos, Lekićev nekdanji sodelavec aka. Peter Kovačič || 1, 2, 3, 4† |- | [[Jožef Ropoša]] || Jože Pirc, poveljnik gasilskega društva || 1, 2, 3, 4 |- | [[Saša Pavček]] || Alenka Pirc, Jožetova žena || 3, 4 |- | [[Ludvik Bagari]] || Tomaž Molek, vaški ribič in pismonoša|| 1, 2, 3, 4 |- | [[Renato Jenček]] || Franc Vesel, veterinar in živinozdravnik, predsednik krajevne skupnosti Krka || 1, 2, 3, 4 |- | [[Nina Ivanič]] || Mojca Vesel, Frančeva žena, nekdanja natakarica v Vulkančku || 1, 2, 3, 4 |- | [[Rok Vihar]]||Danilo, kriminalicistični inšpektor pod krinko - (odvetnik)||4 |- | [[Anja Drnovšek]] || Nataša Zupan, Blaževa pokojna zaročenka || 1, 2† |- | [[Sabina Kogovšek]] || zdravnica || 2 |- | Nejc Jezernik || Matej, natakar v vaški gostilni || 1, 2, 3, 4 |- | [[Miha Nemec]] || psiho-terapevt iz Ljubljane ||2 |- | [[Maja Nemec]] || Mateja, odvetnica || 2 (24. del) |- | [[Tanita Rose]] || Nastja, tajnica || 1, 2, 3, 4 |- | [[Igor Žužek]]|| župnik v Krški cerkvi, Tomažev prijatelj || 1, 2, 3 |- | [[Sergej Mijatović]] || zdravnik Sare in Blaža || 3 |} Legenda: † umrl/a v tej sezoni ‡V tej sezoni tega lika ni bilo. ==Novi liki== {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background: #fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! Igralec/-ka in opis ! Katera sezona in epizoda |- |align=center|'''[[Bernarda Oman]]''' igra Vido Slak, mamo Roka in Blaža Slaka||2 (1. del){{efn|name=igr|Igralka [[Bernarda Oman]] se sicer pojavi že v [[Seznam epizod Reke ljubezni|1. sezoni]], a šele na koncu zadnjega dela te sezone, torej jo lahko upoštevamo kot nov lik.}} |- |align=center|'''[[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]]''' igra Andreja Majerja, tajkuna, Vidinega ljubimca||rowspan="2"| 2 (10. del) |- |align=center|'''[[Urška Taufer]]''' igra Majo Rot, Irenino polsestro |- |align=center|'''[[Domen Valič]]''' igra Marka Sotlarja, igralca in režiserja|| 2 (31. del){{efn|name=act|Igralec [[Domen Valič]] se res pojavi že v 31. delu 2. sezone Reke ljubezni, a glavni lik ter zasluge dobi šele v 32. delu. }} |- |align=center|'''[[Jan Plestenjak]]''' igra še samega sebe ||3 (1. del) |- |align=center|'''[[Sergej Mijatović]]''' igra zdravnika Sare in Blaža||3 (13. del) |- |'''[[Vesna Kuzmić]]''' igra Petro Slak, polsestro Roka Slaka |3 (25. del) |- |align=center|'''[[Andrej Jesenovec]]''' igra gradbenega nadzornika||3 (43. del) |- |'''[[Ivo Ban]]''' igra Ferda Kosovinca, Marijinega fanta||3 |- |'''[[Barbara Žefran]]''' igra Bredo, Petrino mamo||3 |- |'''[[Miha Rodman]]''' igra Dejana |4 (10. del) |} ==Napake== *Zaradi šestmesečnega preskoka med 2. in 3. sezono, se je 3. sezona začela septembra. Dokaz tega je, da se je 2. sezona končala marca, saj se je sneg na vasi topil. Na začetku 2. sezone pa snega še ni bilo, kar pomeni, da se je sezona začela decembra, saj vsaka sezona traja tri mesece. Čudno je, da vaščani Krke ne praznujejo [[Božič|božiča]] ali [[Novo leto|novega leta]]. *Še eden dokaz, da se je 3. sezona začela septembra, je ta, da Valentina v 36. delu praznuje rojstni dan, za katerega je Uroš Lekić gledalcem dal jasno vedeti, da je ta dan 25. oktobra. Kakorkoli, Petra in Gašper sta se šla kopat okrog istega datuma, kar je čudno, glede na to, da se reke in jezera v Sloveniji ohladijo že poznega avgusta/zgodnjega septembra. *Na začetku 26. dela v 3. sezoni, se pojavi Petra, Rokova dolgo izgubljena polsestra, ki vsem pove, da je stara 32 let, nakar Rok pove, da je star 31 let. Na začetku 2. sezone pa se Marija izpove Blažu in Roku, rekoč, da je Vida svoja sinova zapustila, ko je Rok dopolnil 4 leta, Blaža pa, ko je bil star 1 leto. Nato se ni vrnila 25 let, torej je Rok dopolnil 29 let, Blaž pa 26. Ker od konca 1. sezone do 26. dela 3. sezone nista minili dve leti, se ta dva podatka ne ujemata. *Potem, ko sta Mark in Irena na koncu 2. sezone imela [[spolni odnos|spolne odnose]], je ena od glavnih skrivnosti 3. sezone očetovstvo Emila, Ireninega otroka. Kot že prej omenjeno, je med 2. in 3. sezono preskok šestih mesecev, Emilov rojstni dan pa se zgodi en mesec v sezono. Emil je jasno Rokov otrok, saj se ni rodil kot nedonošenček. Razlog te omembe je ta, da je minilo le sedem mesecev odkar sta se Irena in Mark ljubila, torej je nemogoče, da je Emil res Markov otrok. ==Igralci iz Usodnega vina in Reke ljubezni== Igralci, ki so igrali v [[Usodno vino|Usodnem vinu]] in Reki ljubezni. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3"cellspacing="0" border="1" style="background: #fff; font-size:86%; line-height: 15px; border: grey solid 1px; border: collapse: collapse" |+ ! style="background: #ccc;" width="150|Igralec/-ka ! style="background: #ccc;" width="450|Vlogi ! style="background: #ccc;" width="450|Sezone |- |[[Tadej Pišek]] |Erikov prijatelj Alex/ Rok Slak, vaški mizar||4/1, 2, 3 |- |[[Voranc Boh]] |delavec Sašo/Blaž Slak||4/1, 2, 3 |- |[[Bernarda Oman]] |Jolanda Rihter, Karinina mati/Vida Slak, mama Roka in Blaža||1/1, 2, 3 |- |[[Miha Rodman]] |Jure Petrič/Dejan||1/4 |- |[[Urška Taufer]] |Petra, ljubimka Igorja/Maja Rot, Irenina polsestra||1/2 |- |[[Branko Šturbej]] |Jože Janežič/Bojan Medved, lastnik žage||4/1, 2, 3 |- |[[Mojca Funkl]] |Dora Ocepek/Sonja Medved, Bojanova nesrečna žena||1, 2, 3, 4/1, 2, 3 |- |[[Blaž Valič]] |detektiv Janez/Janez Smole, poveljnik gasilcev|| 4/1, 2, 3 |- |[[Teja Glažar]] |Ana Rozman, Stanetova mama/Angelca Božič||1, 2, 3, 4/1, 2, 3 |- |[[Marinka Štern]] |Neža Fažon, medicinska ssetra, podpornica Matjaža Petriča/Tereza Božič||1, 2, 3, 4/ 1, 2, 3 |- |[[Aleš Valič]] |Gérard Simonett, oče Andrea Simonetta/Uroš Lekić, direktor firme Lekslo||2/1, 2, 3 |- |[[Ana Urbanc]] |Darja Horžen, Vasjeva žena/Valentina Lekić,direktorjeva hči||4/1, 2, 3 |- |[[Jožef Ropoša]] |Slavko Bučar, zdravnik/Jože Pirc, ribiški čuvaj||1, 2, 3, 4|1, 2, 3 |- |[[Ludvik Bagari]] |Tibor Tišič/Tomaž Molek, vaški ribič, nekdanji pijanček||1, 2, 4/1, 2, 3 |- |[[Renato Jenček]] |psiholog Rotar/Franc Vesel, veterinar||4/1, 2, 3 |- |[[Nina Ivanič]] |Ines Hrovat, Ivanova bivša žena/Mojca Vesel, Frančeva žena||1, 2, 3, 4 |1, 2, 3 |- |[[Gregor Gruden]] |Simon Dolinar/Gašper Novak, kriminalicistični inšpektor||1, 2, 3, 4/1, 2, 3 |- |[[Anja Drnovšek]] |Rebeka Kern/Nataša Zupan, Blaževa noseča bivša zaročenka|| 2, 3, 4| 1, 2 (umrla) |- |[[Domen Valič]] |Erik Habijan/Mark Sotlar, igralec in režiser||3, 4/ 2, 3 |- |[[Maja Nemec]]{{cn}} |Bojana Košmrlj, profesorica/Mateja, odvetnica||3, 4/ 2 |- |[[Jasmina Podgoršek]] |Jasmina, prijateljica od Šantal/Špela, Mojčina bivša sodelavka v salonu||4/2 |- |[[Sabina Kogovšek]] |Ljubica Lokar, mama Lane Lokar, sovražnica Rebeke Kern, Igorjeva prijateljica/zdravnica||2, 3/2 |- |[[Sara Gorše]] |Zdravnica/Katja Mišmaš |3/1,2 |- |[[Bojan Maroševič]] |zdravnik/Alojz Gornik |4/3 |} == Tehnična ekipa == * Produkcijska hiša [[Perfo Produkcija|Perfo]] * Nejc Levstik, Jaka Šuligoj – režiserja * Aleš Pavlin – producent * Andrej Štritof – producent * Luka Peterca - Izvršni Producent == Sklici == {{sklici|2}} ==Opombe== {{seznam opomb}} == Viri in literatura == *http://www.24ur.com/ekskluziv/reka-ljubezni/ *http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/foto-spoznajte-nove-obraze-serije-reka-ljubezni.html *http://www.onaplus.si/zakulisje-reke-ljubezni-in-storije *http://www.onaplus.si/kdo-sta-obraza-nove-popove-serije *https://www.youtube.com/watch?v=IEkV8cdqpiY *https://www.facebook.com/rekaljubezni/ - Uradna fb stran serije Reka ljubezni *http://www.onaplus.si/nova-priceska-za-novo-nadaljevanko *https://www.24ur.com/popin/film tv/na-smenanju-tretje-sezone-reke-ljubezni-napeto-in-udarno-bo.html/ *https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/5b4320912bc1c/zvezdnika-reke-ljubezni-pricakujeta-dvojcka/ ==Povezane serije== *[[Usodno vino]] *[[Najini mostovi]] ==Glej tudi== *[[Liki Reke ljubezni]] *[[Seznam epizod Reke ljubezni]] [[Kategorija:Reka ljubezni]] {{Lastna produkcija POP TV}} {{Televizijske serije POP TV}} [[Kategorija:Televizijske serije POP TV]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 2017]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 2018]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 2019]] [[Kategorija:Telenovele]] [[Kategorija:Reka ljubezni|*]] pg45807vtl74esrnrwxbx0hqc7m48dw 0 441464 6749121 6731499 2026-09-11T14:04:06Z ~2026-38433-26 262557 /* Slovenska popevka */ 6749121 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Drago Mislej - Mef | Img = <!-- Wikidata --> | Background = non_performing_personnel | alias = Mef | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = [[Danilo Kocjančič]], [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]], [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]], [[Anika Horvat]], [[Tulio Furlanič]] }} '''Drago Mislej''' (psevdonim: '''Mef'''), [[Slovenci|slovenski]] [[besedilopisec]], [[kitarist]], [[glasbenik]], [[urednik]] in [[novinar]], * [[16. oktober]] [[1950]], [[Postojna]], [[LR Slovenija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]]. == Življenjepis == [[Slika:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357160142).jpg|thumb|right|290px|Mislej na državni proslavi ob [[Dan vrnitve Primorske k matični domovini|Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini]] leta 2022]] Drago Mislej se je rodil 16. oktobra 1950 v Postojni. Njegov oče, ki izvira iz Velikega polja pri Vrabčah, je bil avtomehanik in soustanovitelj podjetja ''Transavto Postojna''. Njegova mati Ljudmila, ki izvira [[Orehek, Postojna|Orehka pri Postojni]], je bila nekdanja iterniranka Ravensbruecka. Zaradi očetovega poklica je bil tudi sam močno povezan z avtomobili in postal eden prvih mladih voznikov gokarta v Sloveniji, bil pa je tudi uspešen športnik. V mladosti se je ukvarjal tudi z nogometom in igral v klubih, kot so [[Koper]], [[Piran]], [[Postojna]], [[Pivka]] in [[Gažon]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|title=biografija Draga Misleja|publisher=primorci.si|accessdate=5. november 2017|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107024624/http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|url-status=dead}}</ref> V domači Postojni je zaključil gimnazijo, v Ljubljani pa je dokončal študij novinarstva. Prakso je začel na [[Radio Koper|Radiu Koper]], kjer se je po koncu vojaškega roka tudi zaposlil najprej kot novinar informativnega programa, nato pa kot urednik mladinske redakcije. Od tam je presedlal na koprsko televizijo, najprej kot urednik slovenskega programa, zatem pa kot odgovorni urednik televizije. Dva mandata je delal na obalni [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije|konferenci SZDL]], kjer je ustvarjalno sodeloval pri spreminjanju te družbeno politične organizacije v javni servis občanov. Kasneje je bil štiri leta direktor in urednik časopisa [[Primorske novice]]. Ko je odšel, je z nekaj prijatelji soustanovil izolski tednik Mandrač, kjer je bil direktor, urednik in novinar a ga je potem predal v sinove roke. Mef je dejaven soustvarjalec različnih kulturnih in zabavnih dogodkov, organizator prvega open air koncerta v Postojni leta 1969, punk srečanja v izolskem Arrigoniju leta 1982, Mediteran festivala v Izoli in boter kultnega ''Shoto kluba''. Kot glasbenik je v osemdesetih letih nastopal v novovalovskem bendu ''Deseti brat'', kasneje pa je po nekaj projektih s Hišnim bendom ([[Vlado Kreslin]], [[Drago Mlinarec]] in [[Ivo Volarič Feo]]) in sodelovanjem s [[Zoran Predin|Zoranom Predinom]], Vladom Kreslinom in [[Peter Lovšin|Peterom Lovšinom]] in [[Jani Kovačič|Janijem Kovačičem]], ustanovil glasbeno skupino ''Mef in NOB''. Danes Mef živi v Izoli. == Opus besedil == Kot pisec besedil je sodeloval s skoraj vsemi najpomembnejšimi primorskimi in nekaterimi avtorji in izvajalci iz drugih koncev Slovenije, posebej pa je zabeleženo njegovo sodelovanje z [[Danilo Kocjančič|Danilom Kocjančičem]]. Napisal je več kot 400 besedil in uspešnice, kot so: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:180px;"|Skladba !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Izvajalec |- | align=center|1978 | align=center|»Pogum« | align=center|[[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] |- | align=center rowspan=2|1984 | align=center|»Tina« | align=center rowspan=9|[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] |- | align=center|»Portorož 1905« |- | align=center|1985 | align=center|»Dober dan« |- | align=center|1987 | align=center|»Amerika« |- | align=center|1988 | align=center|»Prvi maj« |- | align=center|1989 | align=center|»Ko odbije polnoči« |- | align=center|19__ | align=center|»Poišči me (Ne bom ti pravil)« |- | align=center|19__ | align=center|»Zate« |- | align=center|19__ | align=center|»Fehtarji« |- | align=center|1992 | align=center|»Tu je moj dom« | align=center rowspan=2|[[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]] |- | align=center|1994 | align=center|»V San Simonu« |- | align=center|1995 | align=center|»Plima« | align=center|[[Anika Horvat]] |- | align=center rowspan=3|1996 | align=center|»Anita ni nikoli« | align=center|Halo |- | align=center|»Lahko noč Piran« | align=center|Anika Horvat |- | align=center|»Sem takšen, ker sem živ« | align=center rowspan=2|Faraoni |- | align=center rowspan=3|1997 | align=center|»Jaz te nimam rad« |- | align=center|»Ne odhaja poletje« | align=center|[[Tinkara Kovač]] |- | align=center|»Veter z juga« | align=center|Tinkara Kovač |- | align=center|1998 | align=center|»Kar je res, je res« | align=center|Faraoni |- | align=center|1999 | align=center|»Ti si se bal« | align=center|[[Lara Baruca]] |- | align=center|2000 | align=center|»Črta« | align=center|[[Slavko Ivančič]] |} == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Tinkara Kovač <small>(3. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''Zagrabi me'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Danilo Kocjančič)</small> - Slavko Ivančić <small>(10. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''To je dovolj zame'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Danilo Kocjančič)</small> - Polona Furlan & Nova pot <small>(nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta, nagrada strokovne žirije za najboljšega izvajalca, 7. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vse si hotel samo zase'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Vsega je preveč'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej - Mef/Igor Lunder)</small> - Ylenia Zobec <small>(10. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta)</small> * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: ''Nihče ne ve'' <small>(Ferry Horvat/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Anika Horvat <small>(2. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma)</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Danes je dan'' <small>(Gaber Radojević/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Slavko Ivančić <small>(3. mesto)</small> * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016|2016]]: ''Po zimi'' <small>(Domen Gracej/Drago Mislej Mef/Anže Rozman/Lojze Krajnčan)</small> - Tinkara Kovač in Anika Horvat === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Kar je res, je res'' <small>(Enzo Hrovatin/Drago Mislej/Faraoni, Andrea Flego)</small> - Faraoni <small>(1. nagrada občinstva)</small>''' * '''[[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Ne odhaja poletje'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(1. nagrada)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 1998|1998]]: ''Če se bojiš neba'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Alenka Godec in Davor Petraš * [[Melodije morja in sonca 1999|1999]]: ''Pijem kar tako'' <small>(Enzo Hrovatin/Drago Mislej/Enzo Hrovatin)</small> - Faraoni <small>(3. nagrada občinstva)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Črta'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Slavko Ivančić <small>(1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: ''Mene je strah'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: ''Most'' <small>(M. Marchesich/Drago Mislej - Mef/Patrik Greblo)</small> - Ylenia Zobec <small>(nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma)</small> * [[Melodije morja in sonca 2003|2003]]: ''Ko mene več ne bo'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Slavko Ivančić in Lavanda <small>(nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem v celoti, nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo)</small> * [[Melodije morja in sonca 2003|2003]]: ''Vsi so rekli'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik * [[Melodije morja in sonca 2004|2004]]: ''Z mano ti ne gre'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Slavko Ivančić <small>(nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small> * [[Melodije morja in sonca 2023|2023]]: ''Prizma'' <small>(Kevin Koradin/Drago Mislej - Mef/Kevin Koradin)</small> - Simon Vadnjal <small>(6. mesto)</small> * [[Melodije morja in sonca 2024|2024]]: ''Vse to je res'' <small>(Matjaž Švagelj/Drago Mislej Mef)</small> - Prizma <small>(9. mesto)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 2026|2026]]: ''Drugačna je le noč'' <small>(Drago Mislej/Drago Mislej/Andrea Flego)</small> - Mef in Marina Martensson <small>(posebna nagrada MMS avtor, velika nagrada MMS 2026)</small>''' === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: ''Daj, odpri'' <small>(Denis Vuk/Drago Mislej/Tomaž Kozlevčar)</small> - Roberto Buljevič <small>(9. mesto)</small> * [[EMA 1993|1993]]: ''Sonce sreče'' <small>(Enzo Hrovatin/Nelfi Depangher, Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Faraoni <small>(7. mesto)</small> * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(10. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Ti si se bal'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Zdenko Cotič, Danilo Kocjančič, Jadran Ogrin)</small> - Lara Baruca <small>(5. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(2. mesto)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Mi paše'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj <small>(4. mesto)</small> * [[EMA 2003|2003]]: ''Ti sploh ne razumeš'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(13. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Polona Furlan <small>(12. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Si tukaj al' te ni'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(8. mesto v predizboru)</small> * [[EMA 2005|2005]]: ''Daleč od oči'' <small>(Martin Štibernik/Drago Mislej/Martin Štibernik)</small> - Victory <small>(14. mesto)</small> == Nagrade == 5. novembra 2017 je v oddaji Vikend paket na nacionalni televiziji s strani 7-članske komisije, ki je predsedoval Slavko Hren, iz rok predsednika programskega sveta RTVS Cirila Baškoviča prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jezkov-nagrajenec-mef-nisem-taksne-vrste-tip-da-bi-jokal-na-papir/437025|title=Ježkov nagrajenec Mef: Nisem takšne vrste tip, da bi jokal na papir|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=5. november 2017}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175136109 Drago Mislej – Mef: Težko mi kdo reče, da sem starejši občan]. Nedeljski gost (1. junij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Drago}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] cpeqm6srbje3ixygemeoo62jt1utxed 0 450116 6749339 6711866 2026-09-12T05:06:10Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Črnomaljski]] na [[Črnomaljski (plemiška rodbina)]] 6711866 wikitext text/x-wiki [[Slika:COA_Tschernembl_col.png|mini|thumb|Barvni grb rodbine (baronov) Črnomaljskih]] Rodbina '''Črnomaljskih''' (tudi ''Črnomeljskih'', nem: ''Tschernembl'' je bila belokranjska oziroma kranjska [[Vitez|viteška]] in [[plemič|plemiška]] rodbina, ena najstarejših na slovenskem ozemlju. V 16. stoletju so posest na [[Kranjska|Kranjskem]] prodali in se preselili v [[Gornja Avstrija|Gornjo Avstrijo]], kjer so bili povzdignjeni v [[baron]]e, in od koder so morali zaradi [[Luteranstvo|luteranske vere]] oditi v [[Švica|Švico]] in Essen v [[Porurje|Porurju]]. Tam je bil poslednji moški potomec povzdignjen v [[Grof|grofa]]. Po moški liniji je rodbina izumrla sredi 17. stoletja. == Zgodovina == [[Slika:COA Tschernembl bw.jpg|mini|thumb|Grb baronov Črnomaljskih]] [[Slika:Valvasor_-_Črnomelj.jpg|mini|thumb|Upodobitev gradu Črnomelj po Valvazorju (1679)]] Kranjska viteška in plemiška rodbina Črnomaljskih je ena najstarejših na naših tleh. Prvi zapis o rodbini izhaja iz leta 1165, ko je omenjena udeležba viteza Črnomaljskega (Zernomel) skupaj z Janezom Apfaltrerjem na viteških igrah v Švici, skupaj s koroškim vojvodo Henrikom. Udeležba na turnirjih je bila tisti čas povezana s statusom, saj je vsak udeleženec moral biti plemič, ki je izkazoval najmanj štiri generacije plemiških prednikov. Tudi [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] obstoj rodbine locira že v zgodnje [[11. stoletje]]. Kljub tej zgodnji hipotetični letnici, ki jo navaja [[baron]] Valvasor, se rodbina pogosteje začne omenjati v pisnih virih šele dobrih sto let kasneje. Predstavnik rodu je ponovno omenjen v listini iz leta 1263 kot “Fridericus de Zernomel”, torej se Črnomaljski več ne omenjajo kot plemiči, ampak kot militi ali vitezi in družinsko povezani s kranjskimi vitezi [[Ravbarji]], kar je razvidno tudi iz njihovega grba. Družinski dokumenti iz arhiva gospostva gradu [[Schwertberg]] še niso docela raziskani in vsebujejo pisma od leta 1354 do leta 1630. Po vsej verjetnosti so Črnomaljski izšli iz [[Spanheimi|Spanheimskih]] vrst najprej kot [[Ministerial|ministeriali]] in gradiščani, nato kot plemiči in [[vazal]]i. Po izumrtju Spanheimov je njihovo posest Črnomlja prevzel cesar [[Rudolf I. Habsburški]] in jo že leta 1277 pogojno predal [[Goriški grofje|Albertu II. Goriškemu]]. Iz redkih virov ni potrjeno, ali so Goriški stari rod ministerialov zamenjali z novim, ki se kot “Heinricus de Zernomel” omenja leta 1300, ali pa je to nov rod izvirajoč od Otona s Kasperga na Krasu, ki je vzpostavil novo upravno središče v [[Metlika|Metliki]] (t.i. Neumarkt). Pri Črnomaljskih bi šlo lahko tudi za stare potomce rodu, ki so pač morali menjati gospodarja. Potrjeno pa je, da so v naših krajih bivali vsaj 300 let in sredi 15. stoletja dobili dedni naslov in funkcijo [[Točaj (naziv)|točaja]] Kranjske dežele, ki so ga nosili tudi, ko so pretežno bivali v Gornji Avstriji. Bili so najprej vazali [[Koroški vojvoda|koroških vojvod]] in kasneje kranjskega deželnega kneza tj. [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Rod Črnomaljskih (takrat še vitezov) je sredi 15. stoletja pridobil velik vpliv in pomen na Kranjskem in Štajerskem z opravljanjem upravnih služb za Habsburžane. Upravljali so črnomaljsko gospostvo, od leta 1461 pa tudi istoimenski [[trg]] oz. [[mesto]]. Martin Črnomaljski je bil v letih 1431-1437 [[vicedom]] Kranjske, [[Jurij pl. Črnomaljski|Jurij Črnomaljski]] je bil vicedom Kranjske leta 1444, leta 1450 pa [[deželni glavar]] Kranjske. Leta 1464 je [[cesar]] [[Friderik III. Habsburški|Friderik III.]] Jurija in Gašparja Črnomaljska povzdignil v plemiški stan. Leta 1479 je bil Juriju Črnomaljskemu podeljen dedni naslov najvišjega točaja [[Dežela Kranjska|Dežele Kranjske]] in [[Slovenska marka|Slovenske marke]], ki so ga nasledniki nosili še sto let kasneje. Jurij Črnomaljski je imel nekaj časa tudi položaj kapitana [[Trst|Trsta]] in deželnega glavarja [[Štajerska|Štajerske]]. Leta 1535 se je Krištof, glava družine Črnomaljskih, poročil z Margareto Ostrovrško (Schärfenberg), ki mu je kot dedinja priženila gospostvi Schwertberg in [[Grad Windegg|Windegg]] v Gornji Avstriji. Krištof se je preselil na posest svoje žene in pridobil deželanstvo Gornje Avstrije. Njegov naslednik sin Ivan pl. Črnomaljski je leta 1564 prodal svoje posesti na Kranjskem Nikolaju VIII. [[Frankopani|Frankopanu]] Tržačkemu in se preselil v Gornjo Avstrijo. V rodu gornjeavstrijskih Črnomaljskih je zelo pomembno vlogo odigral baron [[Jurij Erazem baron Črnomaljski|Jurij Erazem Črnomaljski]] (Georg Erasmus von Tschernembl), ki je bil pomemben [[Protestantizem|protestantski]] [[teolog]] in vodja gornjeavstrijskega protestantskega plemstva v pogajanjih s Habsburgi za versko svobodo leta 1609. Po zmagi katoliške strani je družina morala zapustiti Habsburške dežele in je izgubila svoje posesti v Gornji Avstriji, ki so jih potomci ponovno pridobili po ponovnem prevzemu katoliške vere. == Pomembne osebnosti == Črnomaljski so kot plemiči služili svoji deželi in vladarju v vojski in civilni upravi ter se udejstvovali kot cerkveni dostojanstveniki. Pomembni (baroni) Črnomaljski so bili: * Jurij pl. Črnomaljski († 1480), vicedom Kranjske, namestnik deželnega glavarja Kranjske (1449-1451), cesarski svetnik in glavar v [[Postojna|Postojni]] in na [[Kras (območje)|Krasu]] (1463), kapetan Trsta (1469-1476) in deželni glavar Štajerske (1479-1480), vrhovni točaj Kranjske (od 1463) * Gašper Črnomaljski († 1487), najemnik in upravitelj na [[Grad Smlednik|gradu Smlednik]], kapetan Trsta (1463-1468) * Ivan Črnomaljski († 1595), upravnik [[Nadvojvodina Avstrije ob Ennu|Nadvojvodine Avstrije ob Ennu]] * Ivan Krištof Črnomaljski, gospod iz ''Windecka'' in ''Schwerdtberga'', dedni točaj na Kranjskem in Slovenski marki, [[Mundschenk]] nadvojvode Matije Habsburškega * Ivan Jurij Črnomaljski, gospod iz ''Windecka'' in ''Schwerdtberga'' (*1577†1622), od 1. junija 1605 nadglavar v regiji Machland * Jurij Erazem baron Črnomaljski (*1567†1626), protestantski plemiški vodja in vodja gornjeavstrijskih stanov == Posesti == Rodbina je imela največ posesti na [[Kranjska|Kranjskem]]. Posedovali so: *[[grad Črnomelj]] (12. stoletje do 1564), *grad [[Grad Hmeljnik|Hmeljnik]] (po 1441 do 1564), *grad [[Grad Erkenštajn|Erkenštajn]] (1428 - 1430), *grad [[Grad Stara Soteska|Stara Soteska]] (1326 - 1444), Rodbina je imela po preselitvi na [[Gornja Avstrija|Gornjo Avstrijo]] predvsem naslednje posesti: *grad [[Grad Windegg|Windeck]] (1557 - 1626), *grad [[Grad Schwerdtberg|Schwerdtberg]] (1563 - 1626), *grad [[Grad Pragstein|Pragstein]] (1603 - 1612), *grad [[Grad Arbesbach|Arbesbach]] (1601 - 1604), == Viri == * Dušan Kos: ''Med gradom in mestom'', Ljubljana, ZRC SAZU, 1994, str.15. * Janko Jarc: Gospodje Črnomaljski, Novo mesto, Dolenjska založba, 1990. * Johann Georg Adam von Hoheneck: ''Die Löbliche Herren Herren Stände ... Deß Ertz-Herzogthumb Oesterreich ob der Ennß...'' 3. Teil, Passau 1747, S. 752ff. * Werner Wilhelm Schnabel: ''Die Handschriften der Stadtbibliothek Nürnberg: Die Stammbücher des 16. und...'' Nürnberg. * Hans Sturmberger: ''Georg Erasmus Tschernembl. Religion, Libertät und Widerstand. Ein Beitrag zur Geschichte der Gegenreformation und des Landes ob der Enns'', Graz: H. Böhlau, 1953. * Janez Weiss: "Gospodje Črnomaljski kot podporniki reformacije na Kranjskem", v: ''Stati inu obstati'', Ljubljana, julij 2020. {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] m8utpmoqk4encm6jyxhabg9v0769azb 0 452565 6749106 6197189 2026-09-11T13:36:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749106 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Faraon | Name=Pepi I. Merire | Image=PepiI-CopperStatue-Cropped.png |Caption=Kip Pepija I. v naravni velikosti, Kairski muzej | PrenomenHiero= | Prenomen=''Merire'' <br>''Mry-Rˁ''<br> ''Ljubljenec [[Ra (mitologija)|Ra]]ja''<br><hiero>M23:t-L2:t-<-ra-mr-i-i-></hiero><br>Drugi priimek: Nefersahor <br>''Nfr-s3-Ḥr.w''<br>''Hor, tisti pod popolno zaščito''<br><hiero>M23:t-L2:t-<-G5-F35-V18-></hiero> | NomenHiero= <hiero>p:p-i-i</hiero> | Nomen=''Pepi'' | HorusHiero=<hiero>-mr-i-i-tA:tA-</hiero> | Horus=''Meritaui''<br>''Mry-t3-wj'' <br> ''Ljubljenec dveh dežel'' | NebtyHiero=<hiero>-mr-i-i-X:t*Z1-</hiero> | Nebty=''Meriket Nebti'' <br>''Mry-ẖ.t-nb.tj''<br> ''Dve gospe, ljubljenec telesa'' | GoldenHiero=<hiero>-G7*G7*G7:nbw-</hiero> | Golden=''Biku Nebu'' <br>''Bjk.w-nbw''<br> ''Zlati sokoli'' <ref>[http://www.narmer.pl/dyn/06en.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090417052242/http://www.narmer.pl/dyn/06en.htm |date=2009-04-17 }} VIth Dynasty</ref> | Reign= 2332 - 2287 pr. n. št. | Predecessor=[[Userkare]] | Successor=[[Merenre I.]] | Spouse= <!-- wd --> | Children=<!-- wd --> | Dynasty=[[Šesta egipčanska dinastija|Šesta dinastija]] | Died= [[2287 pr. n. št.]] | Burial=<!-- wd --> | Alt= Pepi, Fiops }} '''Pepi I. Merire''' je bil tretji [[faraon]] iz [[Šesta egipčanska dinastija|Šeste egipčanske dinastije]], ki je vladal od 2332 pr. n. št. do 2287 pr. n. št. Njegovo prestolno ime je bilo Neferdžahor, vendar ga je kasneje spremenil v Merire, kar pomeni Rajev ljubljenec.<ref name=ref2>Grimal 1992, str. 84.</ref> ==Družina== Pepi I. je bil sin faraona [[Teti]]ja in kraljice Iput, ki je bila morda hčerka faraona [[Unas]]a, zadnjega iz [[Peta egipčanska dinastija|Pete dinastije]]. Njegovi najpomembnejši ženi sta bili Ankesenpepi I. in Ankesenpepi II., materi njegovih naslednikov [[Merenre]]ja in [[Pepi II.|Pepija II.]] Druge znane žene so bile Meritites IV., Nubvenet in Inenek-Inti, pokopane v piramidi ob Pepijevi piramidi, Mehaa, omenjena v grobnici njenega sina Hornečerketa, in kraljica Nedžeftet, omenjena na fragmentih reliefa. Pepi I. je imel razen že omenjenih sinov še sina Teti-anka in hčerki Iput II. in Neit. Obe sta postali ženi Pepija II.<ref>{{navedi knjigo |author1=Aidan Dodson|author2=Dyan Hilton |year=2004 |title=The Complete Royal Families of Ancient Egypt. |url=https://archive.org/details/completeroyalfam0000dods_a3h8|publisher=London : Thames & Hudson, cop. |isbn=0-500-05128-3 |cobiss=54377729 |page=[https://archive.org/details/completeroyalfam0000dods_a3h8/page/72 72]}}</ref> ==Vladanje== Za Pepijevo vladavino je značilna agresivna širitev egipčanskega ozemlja v [[Nubija|Nubijo]], širitev trgovanja do obal sedanjega [[Libanon]]a in [[Somalija|Somalije]] in naraščanje moči plemstva. V [[Azija|Aziji]] se je v njegovem imenu vojskoval dvorni uradnik Veni. Pepijev pokopališki kompleks Mennefer Pepi je v obdobju [[Osemnajsta egipčanska dinastija|Osemnajste dinastije]] dal ime celemu mestu [[Memfis, Egipt|Memfisu]].<ref name=ref2/> Med njegovo vladavino je začela moč [[Staro egipčansko kraljestvo|Starega kraljestva]] pojemati, moč in vpliv regionalnih guvernerjev (nomarhov) pa sta postajala sta postajala vse močnejša. Pepi I. je bil poročen s sestrama Ankesenpepi I. in Ankesenpepi II., hčerkama [[Abidos, Egipt|abidoškega]] plemiča Kuija in njegove žene Nebet, katerega je Pepi imenoval za vezirja [[Gornji Egipt|Gornjega Egipta]].<ref> Kanawati, str. 173.</ref> Kasneje je za vezirja imenoval tudi njegovega brata Džaua. Obe sestri st bili zelo vplivni in imeli sinova, ki sta kasneje postala faraona. ===Dolžina vladanja=== Analiza poškodovanega [[Kamen iz južne Sakare|Kamna iz južne Sakare]], letopisa Šeste dinastije, je pokazala, da je vladal 48–49 let. [[Torinski seznam kraljev]] tega podatka ne potrjuje in mu pripisuje 44 let vladanja.<ref> Kim S.B. Ryholt: ''The Turin King-List, The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period'', CNI Publications, Museum Tusculanum Press: 1997, str. 13-14.</ref> Razhajanje je sprožilo več sporov v zvezi z datiranjem po štetjih živine, ki naj bi bila natančno vsaki dve leti. Slavni skalni napis iz [[Vadi Hammamat|Vadi Hamamata]] (št. 74–75) omenja, da je bil Pepijev prvi [[Sed festival]] po 18 štetjih živine na 27. dan 3. meseca šemuja,<ref> Anthony Spalinger: Dated Texts of the Old Kingdom, SAK 21: 1994, str. 303.</ref> sinajski grafit št. 106 pa omenja 5. dan 4. meseca šemuja leto po 18. štetju živine.<ref>Baud 2006, str. 148.</ref> Če so bila štetja vsaki dve leti, bi omenjeno štetje potekalo v 36. letu Pepijevega vladanja. Ker so se Sed festivali vedno prirejali v 30. letu faraonovega vladanja, bi to moralo biti po 15. štetju živine. Iz razhajanja je moč sklepati, da so bila štetja včasih tudi vsako leto. Spori so postali manj pomembni, ko so na Hatnubovem napisu št. 3<ref> Spalinger, str.304.</ref> odkrili najvišji dokumentirani datum iz Pepijeve vladavine – (izbrisan) dan 1. meseca aketa (poplav) po 25. štetju živine. To pomeni, da je Pepi I. vladal celih 49 let. Artefakti s Pepijevim imenom, odkriti v ruševinah templja v [[Ebla|Ebli]], [[Sirija]], ki je bil porušen v 23. stoletju pr. n. št., so eni od redkih primarnih virov, ki omogočajo sinhronizacijo datumov v celem Egipčanskem kraljestvu. Dokazi niso tako trdni, kot bi želeli, ker so bili ob njih najdeni tudi artefakti zgodnejših faraonov in bi lahko prišli v Eblo tudi več stoletij po njihovi smrti.<ref>Michael C. Astour, Eblaitica 4, str. 60.</ref> ==Spomeniki== V [[Nehen|Hierakonpolisu]] so v podzemnih skladiščih templja odkrili bakrena kipca Pepija I. in njegovega sin [[Merenre]]ja, ki teptata [[devet lokov]], ki simbolizirajo sovražnike Egipta.<ref name=ref2/> Ob njima sta bila tudi kipa faraona [[Kasekemvi]]ja iz [[Druga egipčanska dinastija|Druge dinastije]] in levjega mladiča iz [[Terakota|terakote]] iz tinitskega obdobja.<ref name=ref12>Bongioanni & Croce 2001, str. 84.</ref> Kipi so bili razbiti, zloženi drug v drugega in zaprti s tanko bakreno pločevino z vgraviranim napisom ''»na prvi dan jubileja«'', se pravi Sed festivala.<ref name=ref12/> Pepi I. je na veliko gradil v [[Gornji Egipt|Gornjem Egiptu]], predvsem v [[Dendera|Denderi]], [[Abidos, Egipt|Abidosu]], [[Elefantina|Elefantini]] in [[Nehen|Hierakonpolisu]]. Veni starejši, eden od visokih dvornih uradnikov, je v Pepijevem imenu zgradil velik plovni kanal ob prvem [[Nil]]ovem kataraktu. V Abidosu je Pepi I. zgradil v skalo vsekano kapelo, posvečeno lokalnemu bogu Kenti-Amentiju.<ref>Kraemer, Bryan (junij 2017): ''A shrine of Pepi I in South Abydo'', Journal of Egyptian Archaeology '''103''' (1): 13–34.</ref> <gallery mode="packed" heights="180px" style="text-align:left"> Slika:Kneeling Statuette of Pepy I, ca. 2338-2298 B.C.E., 39.121.jpg|Kip klečečega Pepija I., Brooklynski muzej Slika:Offering vessel of Pepi I.jpg| Darilna posoda Pepija I., ki se je zelo verjetno uporabljala na njegovem Sed festivalu Slika:Pepi I.jpg|Posodica za kozmetiko, na kateri je omenjeno praznovanje prvega Pepijevega Sed festivala, Muzej Louvre; napis se bere: Kralj Gornjega in Spodnjega Egipta Merire, naj mu bo dano večno življenje. Prvi Sed festival.<ref> Strudwick, Nigel C.; Leprohon, Ronald J. (2005): Texts from the Pyramid Age. ISBN 9004130489.</ref> Slika:Hidden treasures 09.jpg|Manjši bakren kip Merenreja ali Pepija I. </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== * Bongioanni, Alessandro; Croce, Maria, ur. (2001): ''The Treasures of Ancient Egypt: From the Egyptian Museum in Cairo'', Universe Publishing, a division of Ruzzoli Publications Inc. * Baud, Michel; Hornung, Erik; Krauss, Rolf; Warburton, David, ur. (2006): ''The Relative Chronology of Dynasties 6 and 8''m Ancient Egyptian Chronology. Handbook of Oriental Studies. Brill. * Grimal, Nicolas (1992): ''A History of Ancient Egypt'', Blackwell Books. {{S-start}} {{S-hou|[[Šesta egipčanska dinastija|Šesta dinastija]]||||}} {{S-reg}} {{S-bef|before=[[Userkare]] }} {{S-ttl|title=[[Seznam faraonov|Faraon Egipta]]|years= 2332 pr. n. št. - 2287 pr. n. št.}} {{S-aft|after=[[Merenre]]}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Faraoni Šeste egipčanske dinastije]] [[Kategorija:Vladarji v 24. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Vladarji v 23. stoletju pr. n. št.]] hwp166m4i38fa0uh5fr8ucpolas9fxf 0 452720 6749347 6212125 2026-09-12T05:07:01Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Eppensteinci]] na [[Eppensteinci (plemiška rodbina)]] 6212125 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of Austria.svg|thumb|right|250px|Klasična zastava grba Eppensteincev.]] '''Eppensteinci''' so bili srednjeveška plemiška družina, ki je dala nekaj [[Koroški vojvode|vojvod Koroške]] in ki se šteje kot prva lokalna vojvodska družina. Ta rodbina je dala tudi dva [[Mejni grof|mejna grofa]] [[Marka na Muri|marke na Muri]] ali Karantanske marke. Iz njihove rdeče-belo-rdeče zastave, ki je z njihovim izumrtjem leta 1122, skupaj z njihovimi alodi in furlanskimi fevdi prešla na dediče štajerske [[Traungauci|Traungavce]], ki so potem izumrli leta 1192 in so jih nasledili avstrijski [[Babenberžani]], ki so bili Avstrijske vojvode.<ref>[[Hermann Wiesflecker]]: ''Österreich im Zeitalter Maximilians I.: die Vereinigung der Länder zum frühmodernen Staat; der Aufstieg zur Weltmacht'', Wien/München 1999, S. 138 f. In nadaljujemo: {{"|[…] Tako je prišla zastava oziroma ščit iz vojvodine Švabske čez Koroško v Furlanijo in od tam z zapuščino Eppensteincev in Otakarjev iz Kordenona-Pordenona preko Štajerske na Avstrijo. […]}}</ref> == Pregled delovanja rodu == [[Slika:Ruine Eppenstein.JPG|thumb|right|250px|Ruševine gradu Eppenstein]] Rod se je imenoval po izvornem gradu [[Grad Eppenstein|Eppenstein]] pri kraju [[Obdach (občina)|Obdach]] na [[Štajerska|Štajerskem]], ki nadzira cesto skozi dolino [[Granitzenbach]] in v pisnih virih prvič omenjen v letu 1130. Eppensteinci izvirajo iz [[Bavarska|Bavarske]] in so se prvotno naselili blizu [[Judenburg]]a. [[Markwart III.]] (pred 970 do približno 1000) je bil prvi mejni grof [[Marka na Muri|marke na Muri]], ki je ležala na območju današnje Štajerske in se je razprostirala na območju štirih gornještajerskih okrožjih. [[Adalbero, Koroški vojvoda|Adalbero Eppensteinski]] si je pridobil veliko posest na Koroškem. Mejni grof Marke na Muri je postal leta 1000 in potem leta 1012 [[Koroški vojvode|Koroški vojvoda]]. Leta 1035 je bil odstavljen in štiri leta kasneje je umrl. Njegov sin [[Markwart IV. Eppensteinski|Markwart IV.]] († 1076) je uspel obdržati bogato posest in de fakto vladanje na Koroškem. Od slednjega sinu [[Liutpold Eppensteinski|Liutpoldu]] († 1090) je leta 1077 kralj [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] ponovno podelil Vojvodino Koroško in [[Veronska marka|Veronsko marko]]. Skupaj s svojim bratom [[Henrik III. (Koroški)|Henrikom]] je želel svojo oblast razširiti na račun [[Nadškofija Bamberg|Bamberške nadškofije]], [[Nadškofija Salzburg|Salzburške nadškofije]] in [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]]. Oče Markwart in Henrik sta med letoma 1076 in 1103 ustanovila [[Samostan St. Lambrecht]] na današnjem Štajerskem, ki je družini služil kot duhovni center in kot družinska grobnica. S Henrikovo smrtjo leta 1122 je rod Eppensteincev izumrl. Njihov dedič [[alod]]ialne posesti v Zgornji Štajerski je njegov zet Traungavec [[Otokar II. Štajerski|Otakar II.]] († 1122) oziroma njegov sin [[Leopold I. Štajerski|Leopold]]. Vojvodstvo na Koroškem je pripadlo grofom [[Spanheimi|Spanheimskim]], s katerimi je bil zadnji Eppensteinec povezan s poroko. ==Rodbinsko drevo Eppensteincev== [[Slika:Eppenstein-Wappen ZW.png|thumb|right|250px|hochkant|Grb Eppensteincev po grbovni knjigi iz Zürich-a neznanega avtorja iz 14. stoletja.]] Eppensteince se včasih imenuje tudi Markwarte ali Viehbacherje. Markwart I., grof v Viehbachgau 916 *Markwart II. († po 951), plemič na območju "[[Eppenstein]]" 927, grof v Viehbachgau 940 **Rikardis († 1013), ∞ [[Ulrik (Ebersberg)]] († 1029) **[[Markvart III.]] († 1000), ∞ [[Grofje Ebersberški|grofica Hadamut Ebersberška]] ***[[ Adalbero, Koroški vojvoda|Adalbero]] (* do 980; † 1039), [[Koroška (vojvodina)|Vojvoda Koroške]] (1011/12–1035, odstavljen), mejni grof [[Koroške marke]], grof Eppensteinski, grof v Štajerskem delu doline Enn, ∞ Beatrix, hči vojvode [[Herman II. (Švabski)|Hermana II. Švabskega]] ****[[Markvart IV.]] († 1076), vojvoda Koroške (1073–1076), grof Eppensteinski, odvetnik [[Nadškofija Brixen|nadškofije Brixen]], samostanov v Rožacu in [[Samostan St. Lambrecht|St. Lambrechtu]], ∞ Liutbirg Plainsko († pred 1103), hči grofa Liutolda II. oziroma nečakinja mejnega grofa [[Wiljem (Sadvinjski)|Wiljema Savinjskega]] ([[Wilhelminer]]) *****[[Liutold Eppensteinski|Liutold]] († 1090), vojvoda Koroške (1076–1090), grof Eppensteinski, mejni grof v [[Mejna grofija Verona|Mejni grofiji Veroni]], odvetnik (Vogt) [[Oglejski patriarhat|Ogleja]], ∞ I. NN, umrla, ∞ II. NN *****[[Henrik III. (Koroški)|Henrik III. Koroški]] († 1122), grof Eppensteinski, vojvoda [[Koroška (vojvodina)|Koroške]] (1090–1122), [[Mejni grof]] v [[Veronska Marka|Veroni]] (1090–1122), mejni grof na [[Kranjska krajina|Kranjskem]] (1077–1093), mejni grof v [[Vojvodina Furlanija|Furlaniji]] (1077–1093), mejni grof v [[Mejna grofija Istra|Istri]] (1077/1086?–1093), odvetnik (Vogt) Ogleja (1076/1090?–1101/02) tudi odvetnik [[Možberk|Možberka]], ∞ I. Beatrix Dießenska († 1096), hči grofa Otta I. († 1065), ∞ II. Liutgard, ∞ III. [[Babenberžani|Sofija Avstrijska]], hči mejnega grofa [[Leopold II. Babenberški|Leopolda II.]] *****Markvart, grof *****[[Ulrik I. Eppenštajnski|Ulrik]] († 1121), [[0pat St. Gallen]] (ab 1077), [[Oglejski patriarhat|Oglejski patriarh]] (od 1085) *****[[Herman Eppensteinski|Herman]] († 1087), (proti-) škof v Pasavu (1085–1087) *****?Hartman *****?Beatrix *****?Kunigunda *****?Hema ****[[Adalbero Eppensteinski (škof)|Adalbero Eppensteinski]] († 1057), škof v Bambergu (1053–1057) ****Willibirg, ∞ [[Otokar I. Štajerski|Otokar I. Štajerski]] († 1075), mejni grof v [[Koroška Marka]] ****NNw, ∞ Kuno II. Welf, grof v Sualafeldgau, ?∞ Otto I. († 1065), grof Dießenski ***Eberhard († po 1039), grof v [[Isar]]ju ****Friderik ****Hadamut (poročena z [[Friderik I. Regensburški]]) ***Ernst **[[Rüdiger von Bechelaren|Rüdiger]] († pred 1000) (glej: [[Nibelungensage]]) == Viri == * Josef Heinzelmann: ''Beatrix und Adalbero.<ref>[http://www.manfred-hiebl.de/genealogie-mittelalter/heinzelmann_josef/beatrix_und_adalbero.html Heinzelmann]</ref> Kärntnerherzöge und Salierhaus''. In: ''Archiv für Familiengeschichtsforschung.'' Jg. 7, 2003, {{ISSN|1867-5999}} S. 31–39. == Opombe == <references /> [[Kategorie:Eppensteinci| ]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine]] [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Koroški vojvode]] ib9brmax555fdpdk9isjrlojneckwa7 0 452808 6749107 6573346 2026-09-11T13:36:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749107 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Faraon | Name=Pepi II. Neferkare | Image=AnkhnesmeryreII-and-Son-PepiII-SideView_BrooklynMuseum.png | Caption=Kip Ankesenmerire II. in njenega sina Pepija II. | NomenHiero= <hiero>p-p-i-i</hiero> | Nomen=''Pepi'' | PrenomenHiero= <hiero>ra-nfr-kA</hiero> | Prenomen=''Neferkare'' <br> ''[[Ra (mitologija)|Ra]]jeva duša je popolna'' | GoldenHiero=<hiero>sxm*G5:nbw</hiero> | Golden=''Sekhem Bik-Nebu'' <br> ''Zlati sokol je močan''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.narmer.pl/dyn/06en.htm |title=''VIth Dynasty'' |access-date=2018-10-05 |archive-date=2009-04-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090417052242/http://www.narmer.pl/dyn/06en.htm |url-status=dead }}</ref> | NebtyHiero= <hiero>nTr-xa-w</hiero> | Nebty= ''Nečerikhau'' <br> ''Božanskega videza'' | HorusHiero= <hiero>nTr-xa-w</hiero> | Horus= ''Nečerikhau'' <br> ''Božanskega videza'' | reign= 2278–po 2247 pr. n. št., verjetno okoli 2216 ali okoli 2184 pr. n. št.<ref>Clayton, Peter A: ''Chronicle of the Pharaohs: The Reign-by-Reign Record of the Rulers and Dynasties of Ancient Egypt'', str. 64, Thames & Hudson 2006, ISBN 0-500-28628-0.</ref><ref name=ref2>Darell D. Baker: ''The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I – Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300 – 1069 BC'', Stacey International, ISBN 978-1-905299-37-9, 2008.</ref> | predecessor=[[Merenre I.|Merenre Nemtjemsaf I.]] | successor=[[Merenre II.|Merenre Nemtjemsaf II]] | spouse= <!-- WD --> | dynasty=[[Šesta egipčanska dinastija|Šesta dinastija]] | birth_date= 2284 pr. n. št. | death_date= po 2247 pr. n. št., verjetno okoli 2216 pr. n. št. ali okoli 2184 pr. n. št. | burial= <!-- wd --> | monuments= Piramida v južni [[Sakara|Sakari]] | alt_name = Pepi, Fiops | father = <!-- wd --> | mother = <!-- wd --> }} '''Pepi II.''' je bil [[faraon]] iz [[Šesta egipčanska dinastija|Šeste egipčanske dinastije]] [[Staro egipčansko kraljestvo|Starega kraljestva]], ki je vladal od 2284 do po 2247 pr. n. št., verjetno do okoli 2216 ali okoli 2184 pr. n. št.<ref name=ref2/>{{refn|group="note"|Leto 2247 pr. n. št. je konzervativna spodnja ocena, ki temelji na 31. štetju živine, če so bila štetja vsako leto. V Starem kraljestvu so bila na začetku štetja vsako drugo leto, proti koncu pa izjemoma tudi vsako leto.<ref name=ref4>Michel Baud: ''The Relative Chronology of Dynasties 6 and 8'' v ''Ancient Egyptian Chronology'', Leiden, 2006, str. 152–57.</ref> Če bi bila štetja na dve leti, bi Pepi II. vladal okoli 62 let, se pravi do leta 2212 pr. n. št. Pepi II. se pogosto omenja kot monarh z najdaljšo vladavino v zgodovini. Trditev temelji na [[Torinski seznam kraljev|Torinskem seznamu kraljev]], napisanem v poznem 2. tisočletju pr. n. št., in [[Maneton]]ovi ''Zgodovini Egipta'' (''Egiptiaka''). Primarni viri za Manetonovo ''Zgodovino'' in Torinski seznam kraljev so se izgubili.<ref name=ref2/>}}) Pepijevo prestolno ime Neferkare (''Nefer-ka-Re'') pomeni ''Čudovita je Rajeva Ka''. Na prestol je prišel po smrti [[Merenre I.|Merenreja I.]], ko je bil star komaj šest let. V preteklosti se je domnevalo, da je bil sin Pepija I. in kraljice Ankesenpepi II., po odkritju [[Kamen iz južne Sakare|Kamna iz južne Sakare]] pa se je izkazalo, da je Merenre I. vladal najmanj enajst let. Več pečatov faraonov iz Šeste dinastije in kamnitih blokov, ki so jih odkrili v pogrebnem templju kraljice Ankesenpepi II., matere Pepija II., je dokazalo, da se je Ankesenpepi II. po smrti Pepija I. poročila z Merenrejem I. in postala njegova prva žena.<ref>A. Labrousse, J. Leclant: ''Une épouse du roi Mérenrê Ier: la reine Ankhesenpépy I'' v M. Barta (ur.): ''Abusir and Saqqara in the Year 2000'', Praga, 2000. str. 485–490.</ref> Na kamnitih blokih se Ankesenpepi II. naslavlja s ''»kraljeva žena piramide Pepija I., kraljeva žena piramide Merenreja I., mati piramide Pepija II.«''<ref>Labrousse & J. Leclant, str. 485–490.</ref> Mnogo [[Egiptologija|egiptologov]] je zato prepričanih, da je bil Pepi II. najverjetneje Merenrejev sin.<ref>A. Labrousse, J. Leclant: ''Les reines Ânkhesenpépy II et III (fin de l'Ancien Empire): campagnes 1999 et 2000 de la MAFS'', Compte-rendu de l'Académie des inscriptions et belles-lettres/, (CRAIBL) 2001, str. 367–384.</ref> Vladavino Pepija II. je zaznamovalo hitro propadanje Starega kraljestva. Moč [[nomarh]]ov je rasla, moč faraonov pa upadala. V državi brez močne centralne vlade so se nomarhi začeli spopadati za ozemlje, zato je Staro kraljestvo nekaj desetletij po smrti Pepija II. propadlo. ==Prva leta vladanja== [[Slika:Headrest Pepi II.jpg|thumb|left|x80px| Podstavek kipa s titularijem Pepija II., Louvre, Pariz.]] V prvih letih Pepijevega vladanja je najverjetneje kot [[regent]]ka vladala njegova mati Ankesenpepi II., verjetno s pomočjo svojega brata Džaua, vezirja Merenreja I. Kip iz [[Alabaster|alabastra]] iz Brooklinskega muzeja prikazuje mladega Pepija II. z vsemi regalijami, sedečega v naročju svoje matere. Kip je eden od samo treh znanih ohranjenih kipov tega faraona. Nekaj znanstvenikov to razlaga s pomanjkanjem umetnikov na njegovem dvoru. Faraonova osebnost v otroških letih je bežno razvidna iz njegovega pisma guvernerju [[Asuan]]a Harkufu, ki je vodil eno od egipčanskih odprav v [[Nubija|Nubijo]]. V Nubiji, kjer naj bi trgoval in zbiral slonovino in druge dragocenosti, je ujel pritlikavca, verjetno Pigmejca. Ko je Pepi II. izvedel zanj, je Harkufu pisal, da bo bogato nagrajen, če pritlikavca živega pripelje na njegov dvor. Pismo se je ohranilo<ref>[http://www.reshafim.org.il/ad/egypt/texts/harkhuf.htm ''Tomb inscriptions of Harkhuf''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190402183730/http://www.reshafim.org.il/ad/egypt/texts/harkhuf.htm |date=2019-04-02 }}.</ref> kot del dolgoveznega napisa v guvernerjevi grobnici, ki se šteje za prvi znani [[potopis]].<ref>Omar Zuhdi: ''Count Harkhuf and The Dancing Dwarf'', KMT 16 Vol:1, Spring 2005, str. 74–80.</ref> ==Družina== [[Slika:Pepy II hed seb.jpg|thumb|250px|Plošča, na kateri je omenjen Pepijev prvi [[Sed festival]]]] Pepi II. je imel veliko žena, med njimi: * Neit je bila mati Pepijevega naslednika [[Merenre II.|Merenreja II.]] Nemtjemsafa.<ref name="ref10">Aidan Dodson, Dyan Hilton: ''The Complete Royal Families of Ancient Egypt'', Thames & Hudson, 2004, str. 70–78, ISBN 0-500-05128-3.</ref> Kraljica je bila morda hčerka Ankesenpepi I. in zato hkrati Pepijeva sestrična in polsestra.<ref name="ref11">Joyce Tyldesley: ''Chronicle of the Queens of Egypt'', Thames & Hudson, 2006, str. 61–63, ISBN 0-500-05145-3.</ref> * Iput II, polsestra Pepija I.<ref name=ref10/> * Ankesenpepi III. je bila hčerka Merenreja I. in vnukinja Pepija I.<ref name=ref10/><ref name=ref11/> * Ankesenpepi IV. Po besedilih iz njene grobnice je bila Neferkarejeva mati, vendar ni jasno, katerega Neferkareja, ker je bilo v [[Prvo vmesno obdobje Egipta|prvem vmesnom obdobju Egipta]] več faraonov s tem imenom.<ref name=ref10/> Lahko bi bil Neferkare Nebi.<ref name=ref11/> * Udjebten<ref name=ref10/> je bila hčerka Pepija I.<ref name=ref11/> Od teh kraljic so imele v piramidnem kompleksu v [[Sakara|Sakari]] svoje manjše pramide in pogrebne templje kraljice Neit, Iput in Udjebten. Ankesenpepi III. je bila pokopana v piramidi v bližini piramide Pepija I., Ankesenpepi IV. pa v kapeli v pokopališkem kompleksu kraljice Udjebten.<ref name=ref10/> Znana sta dva Pepijeva sinova: Nebkauhor-Idu in Ptašepses (D).<ref name=ref10/> ==Zunanja politika== Zunanj politika Pepija II. je bila dokaj podobna politiki njegovih predhodnikov. Pepi II. je omenjen v [[Vadi Maghara|Vadiju Maghara]] na [[Sinaj]]u, kjer so Egipčani rudarili [[Baker|bakrovo rudo]] in [[turkiz]], in v kamnolomu [[Hatnub]], kjer so lomili [[alabaster]]. Omenjen je tudi na napisih, odkritih v [[Fenicija|feničanskem]] mestu [[Biblos]].<ref>G. Edward Brovarski: ''First Intermediate Period'', v Kathryn A. Bard, Steven Blake Shubert, ur.: ''Encyclopedia of the Archeology of Ancient Egypt'', New York: Routledge, 1999, str. 46.</ref> Na jugu je trgoval z [[Nubija|Nubijo]]. Guverner [[Gornji Egipt|Gornjega Egipta]] Harkuf je med Merenrejevo in Pepijevo vladavino vodil več odprav v Nubijo. Na zadnji odpravi je odpotoval v mesto Iam<ref>Edward Wente: ''Letters from Ancient Egypt'', Scholars Press, 1990, ISBN 1-55540-473-1, str. 20–21.</ref> in domov pripeljal pritlikavca, verjetno Pigmejca.<ref>Pascal Vernus, Jean Yoyotte: ''The Book of the Pharaohs'', Cornell University Press 2003, ISBN 0-8014-4050-5, str. 74.</ref> Iz Nubije se je v Egipt uvažalo predvsem [[kadilo]], [[Ebenovec|ebenovina]], živalske kože in slonovina.<ref name="ref15">Ian Shaw: ''The Oxford History of Ancient Egypt'', Oxford University Press, 2000, ISBN 0-19-280458-8, str. 116–117.</ref> Številne [[Karavana|karavanske]] poti so vodile tudi preko [[Libijska puščava|Zahodne puščave]]. Po eni od njih je Egipt trgoval z [[oaza]]mi Kharha, Selima in Dakhla.<ref name=ref15/> ==''Kralj Neferkare in general Sasenet''== Pepi II. je eden od redkih faraonov, ki se pojavljajo v književnosti. Povest ''Kralj Neferkare in general Sasenet'', od katere so se ohranili samo trije odlomki iz poznega [[Novo egipčansko kraljestvo|Novega kraljestva]], čeprav je bila napisana mnogo prej,<ref>Lynn Meskell: ''Archaeologies of social life: age, sex, class et cetera in ancient Egypt'', Wiley-Blackwell, 1999, str. 95.</ref> govori o kraljevem skrivnostnem nočnem srečanju z generalom Sasenetom ali Sisenejem. Nekateri v tem vidijo homoseksualno zvezo, po drugi stran pa ni nobenega trdnega dokaza, da je to bil Pepi II.<ref>David Greenberg (1988): ''The Construction of Homosexuality'', Parkinson, R.B.: ''Homosexual Desire and Middle Kingdom Literature'', Journal of Egyptian Archaeology, vol. 81, 1995, str. 57-76.</ref> Nekateri znanstveniki domnevajo, da je besedilo arhaizirano in se nanaša na kušitskega faraona [[Šabaka|Šabako]] iz [[Petindvajseta egipčanska dinastija|Petindvajsete dinastije]].<ref>Robert Steven Bianchi: ''Daily Life Of The Nubians'', Greenwood Press, 2004, str. 164.</ref> ==Propadanje Starega kraljestva== [[Slika:PepiII-DecreeOfOfficialExactionForTempleOfMin MetropolitanMuseum.png|thumb|right|250px|Odlok Pepija II., s katerim [[Min (mitologija)|Minov]] tempelj oprošča plačevanja davkov; Metropolitan Museum of Art, New York ]] Propadanje Starega kraljestva se je zelo verjetno začelo že pred Pepijem II. z naraščanjem moči regionalnih guvernerjev – nomarhov. [[Pepi I.]], na primer, je bil poročen z dvema sestrama, hčerkama nomarha, kasneje pa je njunega brata imenoval za [[vezir]]ja. Njihov vpliv je bil zelo velik, sestrina sinova pa sta bila kasnejša faraona [[Merenre I.]] in Pepi II. Med vladanjem Pepija II. sta bogastvo in politična moč prešla na visoke državne uradnike. V številnih bogatih nomih so se začele pojavljati velike in razkošne grobnice vladajočih nomarhov, svečenikov in drugih uradnikov. Nomarhi so bili tradicionalno oproščeni plačevanja davkov, zdaj pa so njihovi položaji postali dedni. Njihovo naraščajoče bogastvo in neodvisnost so povzročili premik politične moči s faraonovega dvora na regionalne nomarhe. Za kasnejšo Pepijevo vladavino je znano, da je pristojnosti vezirja razdelil na dva vezirja, enega za [[Gornji Egipt|Gornji]] in enega za [[Spodnji Egipt]], kar je še bolj oslabilo oblast faraonove prestolnice [[Memfis, Egipt|Memfis]]. Razen tega se je sedež vezirjev Gornjega Egipta večkrat selil. Vezir Spodnjega Egipta je imel sedež v [[Tebe, Egipt|Tebah]]. Domneva se, da je k decentralizaciji oblasti in zlomu Starega kraljestva veliko pripomogla tudi dolga Pepijeva vladavina. ==Dolžina vladanja== Pepi II. se pogosto omenja kot vladar z najdaljšo vladavino v zgodovini. Zasluga za to gre egipčanskemu zgodovinarju [[Maneton]]u, ki je trdil, da je vladal 94 let. Za egiptologe je njegova trditev sporna zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov po Pepijevem 31. štetju živine (62. letu vladanja, če so bila štetja vsako drugo leto). Mogoče je tudi, da se Manetonov podatek napačno interpretira.<ref name=ref4/> [[Torinski seznam kraljev]] mu pripisuje več kot 90 let vladanja, pri čemer je treba upoštevati, da je bil napisan v času [[Ramzes II.|Ramzesa II.]] tisoč let po Pepijevi smrti. Točnost podatka je zato vprašljiva. Dokaj mogoče je, da se bodo v prihodnosti odkrili novi dokumenti, ki bodo potrdili ali ovrgli 94 let njegovega vladanja. Najstarejši izviren dokument je iz ''»20. dne 1. meseca šemuja leta po 31. štetju živine«''.<ref name=ref20>Anthony Spalinger: ''Dated Texts of the Old Kingdom'', SAK 21, 1994, str. 308.</ref> Če so bila štetja na dve leti, to pomeni 62 celih ali delnih let. Nekateri egiptologi zato trdijo, da ni vladal več kot 64 let<ref>Hans Goedicke: ''The Death of Pepi II-Neferkare'', Studien zur Altägyptischen Kultur '''15''' (1988): 111–121.</ref> in hkrati oporekajo pretiranim 94 letom.<ref name=ref4/> Dolga vladavina bi lahko povzročila nasledstveno krizo in stagnacijo oblasti, zbrane v rokah zelo starega in nezamenjljivega vladarja. Dobro dokumentiran enak problem je nastal po dolgem vladanju [[Ramzes II.|Ramzesa II.]] iz [[Devetnajsta egipčanska dinastija|Devetnajste dinastije]]. ==Piramidni kompleks== [[Slika:PepiIIPyramid.jpg|thumb|250px|Ruševine piramidnega kompleksa Pepija II.]] Piramidni kompleks Pepija II. se je imenoval <center><Hiero> <-N5-nfr-kA-> mn:n-anx-O24</Hiero><ref name=ref34>{{navedi knjigo |author=Verner, Miroslav |year=2001 |title=The Pyramids: The Mystery, Culture, and Science of Egypt's Great Monuments. |url=https://archive.org/details/pyramidscomplete00vern |publisher=New York : Grove Press |isbn=0-8021-3935-3 |cobiss= |pages=[https://archive.org/details/pyramidscomplete00vern/page/362 362]–372}}</ref> <br> "Neferkare je ustvarjen in živi".<ref name="ref35">Lehner, Mark: ''The Complete Pyramids'', Thames & Hudson 2008 (ponatis), str. 161–163, ISBN 978-0-500-28547-3.</ref></center> Pokopališki kompleks sestavljajo Pepijeva piramida in pogrebni tempelj ob njej. Jedro piramide je bilo zgrajeno iz apnenčastih blokov, povezanih z malto. Obloženo je bila z belim [[Apnenec|apnencem]]. Zanimivo je, da so že zgrajeno severno kapelo in obzidje podrli in povečali podnožje piramide. Piramido so zatem na vseh straneh obzidali do višine obzidja. Namen te obzidave ni znan. Ena od domnev je, da so da so želeli dobiti obliko, podobno [[hieroglif]]u za piramido,<ref name=ref35/> druga pa, da so nameravali utrditi piramido zaradi potresov.<ref name=ref34/> Strop pogrebne komore ima obliko dvokapne strehe in je poslikan z zvezdami. Dve steni komore sta zgrajeni iz velikih [[granit]]nih plošč. [[Sarkofag]] je iz črnega granita, popisan s faraonovim imenom in titularijem. [[Kanopski vrči]] so bili v odprtini v tleh.<ref name=ref35/> [[Slika:023 pepi IIa.jpg|thumb|Piramidni kompleks Pepija II., narisan po 3D maketi]] [[Slika:023 pepi IIa 2.jpg|thumb|Pepijeva piramida in spremljajoče zgradbe]] Severozahodno od piramide Pepija II. sta bili piramidi kraljic Neit in Iput. Udjebtenina piramida je stala južno od Pepijeve. Piramide kraljic so imele vsaka svojo kapelo, tempelj in spremljajočo piramido. Največja je bila Neitina piramida, ki je bila zgrajena verjetno prva. V piramidah vseh kraljic so [[piramidna besedila]].<ref name=ref34/><ref name=ref35/> Pogrebni tempelj ob Pepijevi piramidi je bil okrašen s prizori faraonove borbe z [[Nilski konj|nilskim konjem]], ki je simbolizirala zmago nad kaosom. Upodobljeni so tudi Pepijev [[sed festival]], festival boga Mina in prizori, na katerih Pepi II. ubija libijskega poglavarja v spremstvu žene in sina. Slednji je kopija prizora iz [[Sahure]]jevega templja.<ref name=ref34/><ref name=ref35/> Dvorišče je obdano z osemnajstimi stebri, okrašenimi s prizori faraona v spremstvu bogov.<ref name=ref35/> Piramida Pepija II. ni bila nič večja od piramid njegovih prednikov. Njena osnovnica je merila 150 komolcev (78,5 m). Visoka je bila 10 komolcev (52,5 m). Zgrajena je bila iz manjših kamnitih blokov iz lokalnega kamnoloma, napolnjena z drobirjem in obložena z apnenčasto oblogo. Slednjo so kasneje odstranili in jedro piramide se je sesulo. Dostopna pot do piramide je dola približno 400 m. Dolinski tempelj je stal ob jezeru, ki je že davno presahnilo. ===Izkopavanja=== Pepijev piramidni kompleks je prvi raziskoval britanski inženir in egiptolog John Shae Perring (1813–1869). V notranjost piramide je prvi vstopil francoski egiptolog Gaston Maspero leta 1881, podrobne raziskave kompleksa pa je opravil švicarski egiptolog Gustave Jéquier v letih 1926-1936.<ref name=ref34/><ref>Ian Shaw, Paul Nicholson: ''The Dictionary of Ancient Egypt'', The British Museum Press, 1995, str. 220.</ref> Jéquier je bil tudi prvi, ki je napisal popolno poročilo o raziskavah kompleksa.<ref>Gustav Jéqier: ''Le monument funéraire de Pepi II'', 3 volumes, Kairo, 1936–1941.</ref> ==Upodobitve== Kip, razstavljen v Brooklinskem muzeju, prikazuje kraljico Ankenesmerire II. s sinom Pepijem II. v naročju. Pepi nosi nemes in kilt in je upodobljen v mnogo manjšem merilu kot mati. Razlika je nenavadna, ker so bili vladarji praviloma večji od drugih, in bi lahko pomenila, da je bila njegova mati v tistem času regentka. Mogoče je tudi, da je bila upodobljena kot božanska mati.<ref>Gay Robins: The Art of Ancient Egypt, Harvard University Press, 1997, str. 66–67, ISBN 978-0-674-00376-7.</ref> Drug kip Pepija II. je v Egipčanskem muzeju v Kairu (JE 50616). Na tem kipu je upodobljen kot gol otrok. Podoba tako mladega faraona bi lahko pomenila, kako mlad je bil, ko je prišel na prestol.<ref>N. Grimal: ''A history of ancient Egypt'', Wiley-Blackwell, 1994, str. 98.</ref> ==Nasledniki== Pepijevi neposredni nasledniki so dokumentirani na več uradnih dokumentih in napisih. Po [[Maneton]]u in [[Torinski seznam kraljev|Torinskem seznamu kraljev]] ga je nasledil sin [[Merenre II.|Merenre Nemčemsaf II.]], ki je vladal samo malo več kot eno leto.<ref>{{navedi knjigo |author1=Aidan Dodson|author2=Dyan Hilton |year=2004 |title=The Complete Royal Families of Ancient Egypt. |url=https://archive.org/details/completeroyalfam0000dods_a3h8|publisher=London : Thames & Hudson, cop. |isbn=0-500-05128-3 |cobiss=54377729 |page=[https://archive.org/details/completeroyalfam0000dods_a3h8/page/288 288]}}</ref> Njega je nasledil skrivnosten faraon [[Nečerkare |Nečerkare Siptah]], njega pa kraljica [[Nitokris]], prva faraonka v zgodovini Egipta.<ref name="ref42">Ian Shaw: ''The Oxford History of Ancient Egypt'', Oxford University Press, 2000, str. 116–117, ISBN 0-19-280458-8.</ref> Zaradi pomanjkanja primarnih dokazov in odsotnosti na seznamih kraljev je njen obstoj sporen. Z njima se je [[Staro egipčansko kraljestvo]] končalo. Začelo se je 200 let dolgo mračno obdobje, znano kot [[prvo vmesno obdobje Egipta]].<ref name=ref42/> ==Opomba== {{sklici|group=note|30em}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{S-start}} {{S-hou|[[Šesta egipčanska dinastija|Šesta dinastija]] ||||}} {{S-reg}} {{S-bef|before=[[Unas]] }} {{S-ttl|title=[[Seznam faraonov|Faraon Egipta]]|years= 2278–okoli 2216 ali 2184 pr. n. št.}} {{S-aft|after=[[Merenre II.]]}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Faraoni Šeste egipčanske dinastije]] [[Kategorija:Vladarji v 23. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Vladarji v 22. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Rojeni v 23. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Umrli v 22. stoletju pr. n. št.]] n1a43sr8ma0m1wkyitlsn2e3d9q3be1 0 454495 6749398 6746504 2026-09-12T05:12:36Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Ravbarji]] na [[Ravbarji (plemiška rodbina)]] 6746504 wikitext text/x-wiki [[Slika:COA Reuber zu Reinegg.jpg|thumb|Grb vitezov Ravbarjev]] '''Ravbarji''' (tudi '''Raubarji''') so bili eden od najstarejših rodov kranjskih plemičev, ki so bili sprva vazali Ortenburžanov in nato Celjskih grofov. Rodbina najverjetneje izvira iz Koroške,<ref>V listini z dne 14. februarja 1354 (KLA, AUR, sig. 335 [1354 II 14]) se za neko vetrinjsko hubo v Unterbergnu pri St. Stephanu na Krappfeldu omenja, da jo po kupnem pravu zaseda Nikolaj Ravbar (Nichlav der Rawber)</ref>. Kot njihova vazala se na Kranjskem prva omenjata brata Štefan in Janez (I.) Ravbar, in sicer 4. junija 1379. Takrat je namreč grof [[Friderik III. Ortenburški]] bratoma za 100 mark soldov beneškega denarja zastavil deset hub v Zbiljah in za 72 mark desetino v Iški vasi.<ref>ÖStA-HHStA, AUR, 1379 VI 4.</ref> Na Kranjskem je bil njihov rodbinski [[Grad Kravjek|grad Kravjek]], ki je bil fevd koroških deželnih knezov, v najemu pa so ga imeli Ortenburžani in grofje Celjski. Kot začetnik viteškega rodu se omenja Matija okoli leta 1400, nato pa leta 1422 in 1433 Friderik Ravbar, kateremu je leta 1422 kot nekdanjemu ortenburškemu vazalu podelil dvor z desetinami v Nemški vasi pri Ribnici, leta 1433 pa grad Kravjek kot sekundarni fevd in v zastavi od Celjskih. V začetku 16. stoletja so se Ravbarji naselili tudi v Spodnji Avstriji in celo v Transilvaniji. Transilvanska družinska veja rodu je živela najdlje, kranjska, štajerska in avstrijska so do leta 1850 izumrle. Lenarta pl. Ravbarja in njegovega brata Nikolaja je cesar [[Maksimilijan I. Habsburški]] leta 1516 povzdignil v baronski stan in jima podelil naziv ''baron [[Grad Plankenstein|Plankenštajnski]] in [[Karlstetten|Karlštetski]]'', leta 1681 pa je bil naslov baronov potrjen za dednega v avstrijskih dednih deželah.<ref> Zaradi nejasnosti ali sta Oto Henrik in Vid Krištof Ravbarja povzdignjena v baronski stan je to 12. aprila 1681 potrdil cesar Leopold.</ref> == Zgodovina == Rod naj bi se izvorno imenoval ''Engelšalk'' in naj bi imel pravico, da v zameno za darila in usluge koroškemu knezu po deželi nekaznovano ropa (nem.: rauben) in pleni. Zato naj bi se jih oprijelo ime ''rauber''.<ref> Pierers Universallexikon, Band 13. Altenburg 1861, S. 841 [http://www.zeno.org/Pierer-1857/A/Rauber+von+Plankenstein+u.+Karlstetten auf zeno.org]; auch Wurzbach, ''Rauber von Plankenstein, die Freiherren'', BLKÖ (siehe Literatur)</ref>Čeprav nimamo jasnih pisnih dokumentov, lahko iz viteških grbov ugotovimo, da so se konec 14. ali v začetku 15. stoletja na Dolenjskem z medsebojnimi porokami močno povezali s [[Črnomaljski|Črnomaljskimi vitezi]]. Listina celjskega grofa [[Herman II. Celjski|Hermana II. Celjskega]] iz leta 1422 potrjuje prisotnost viteza Friderika Ravbarja na Kranjskem, tista iz leta 1433 pa nam dokazuje, da je vsaj od takrat gospodaril na gradu Kravjeku. Ta je imel brata Janeza II. Ravbarja<ref>Oba sta omenjena v seznamu Kranjcev iz let 1421–1422 (Nared, Seznami, str. 330).</ref>, ki se v listinah pojavlja z njim leta 1436. Friderik je imel še enega brata Ulrika. Friderikov naslednik na Kravjeku je bil sin Jurij II. (1468) in za njim njegov brat Baltazar (1478). Pravi vzpon Ravbarjev se je začel v drugi polovici 15. stoletja, ko sta vodenje družinske politike prevzela brata Nikolaj in Gašper, sinova Ulrika Ravbarja. Nikolaj Ravbar je bil zelo uspešen vojaški poveljnik in upravnik, ki je bil v letih 1477–81 glavar Trsta, od leta 1482 pa glavar grofije Pazin. Ta Nikolaj Ravbar je imel vsaj štiri sinove, Krištofa, Lenarta, Mihaela in Nikolaja II. Slednja sta bila zajeta v bojih z Benečani. Nikolaj II. je bil kar 27 let glavar Trsta (1509–1536), za kar mu je ob koncu vdanega službovanja v času več vojn z Benetkami cesar [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] v začetku leta 1521 podelil v fevd [[Grad Socerb|grad Socerb]] s pripadajočim gospostvom in dvema mitnicama (mitnico Klanec), [[Muhov grad|Muhov grad]] (grad Mokovo) in [[grad Črni Kal]]. [[Krištof Ravbar]] je bil drugi ljubljanski škof in državnik, diplomat in vojaški strateg. Bil je spreten upravitelj in sposoben pravnik, za zasluge v cesarski službi mu je [[Ferdinand I. Habsburški]] podelil naslov in pravni položaj kneza (knezoškof). Tudi zato je bil v letih 1529 in 1530 deželni glavar Kranjske in Slovenske marke. Malo manj kot pol stoletja je bil močno povezan z življenjem na Slovenskem; upiral se je Benečanom, Turkom, naslonil se je na habsburško monarhijo, milo pa je nastopal zoper kmečke upornike. Krištofov brat Lenart Ravbar je v tem času na dvoru cesarja Maksimilijana I. deloval kot cesarjev svetovalec in vrhovni dvorni maršal. Cesar je Lenarta in tretjega brata Nikolaja II. leta 1516 povzdignil v barona z naslovom "baron Plankenštajnski in Karlštetski" (Freiherr von Plankenstein und Karlstetten). Od leta 1532 do smrti je bil Krištof Ravbar tudi deželni glavar in upravnik v Gornji Avstriji. == Pomembnejše osebe tega rodu == [[Slika:Burg Plankenstein 1.JPG|thumb|Grad Plankenstein]] [[Slika:Karlstetten Schloss2.jpg|thumb|Graščina Karlstetten]] [[Slika:Valvasor - Grad Kravjek.jpg|thumb|Grad Kravjek]] [[Slika:Petronell - Schloss.JPG|thumb|Pogled z vzhoda na Graščino Petronell (2018)]] [[Slika:Schloss Petronell.jpg|thumb|Graščina Petronell iz zraka]] * Lenart († 1521), gospod Plankenštajnski, Karlštetski in iz [[Grad Dobra|Dobre]]; cesar ga je skupaj z bratom Nikolajem II. leta 1516 povzdignil v barona z naslovom "baron Plankenštajnski in Karlštetski" (Freiherr von Plankenstein und Karlstetten), * [[Andrej Eberhard Ravbar]] (1507–1575) je bil poznan kot nemški Herkules, cesarjev svetovalec in član vrhovnega dvornega vojnega sveta cesarja [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijana II. Habsburškega]],<ref> [http://www.portraitindex.de/dokumente/html/obj34027594 portraitindex.de] </ref> * Nikolaj (Nicolaus) Ravbar, glavar v [[Trst|Trstu]] (1477–1481) in [[Pazin|Pazinu]], * Gašpar Wolfgang Ravbar († 1526), glavar v [[Trst|Trstu]] (1483–1486, 1493–1496) in [[Pazin|Pazinu]] ter na [[Reka, Hrvaška|Reki]] (1483–84, 1490–96), * Ivan Ravbar, glavar na [[Reka, Hrvaška|Reki]] (1507–8, 1519–21), * Nikolaj II. Ravbar, baron Plankenštajnski, glavar v [[Postojna|Postojni]], na Krasu in v [[Trst|Trstu]] (1509–1520, 1524–1536), * [[Krištof Ravbar]] (*pred 1466; † 1536), ljubljanski škof, deželni glavar Kranjske, upravnik Spodnje Avstrije * [[Adam Ravbar]], poveljnik kranjske deželne konjenice v [[bitka pri Sisku|bitki pri Sisku]] leta 1593, * Ludvik baron Ravbar s Kravjeka (grad v današnji občini [[Ivančna Gorica]]) (1776–1831), Komornik v [[Olomouc|Olomucu]], zadnji član kranjske družinske veje baronov Ravbarjev.<ref>''Die Freiherren von Rauber zu Weineck'' in Illyrisches Blatt Nro 13, 1. April 1841 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9SSNNR7O/? link]</ref> == Posest v lasti in v fevdu == === Posestva na [[Kranjska|Kranjskem]] === * [[Grad Kravjek|Kravjek]] (ok. 1400–1764) * [[Dvorec Kravjek|dvorec Kravjek]] (1535–1698) * [[Grad Šteberk|Šteberk]] (ok. 1483–1635) * [[Grad Završje|Završje]] v Istri (ok. 1483–1511) * [[grad Krumperk|Krumperk]] (1517–1631) * [[grad Školj|Školj]] (1483–1569) * [[Mali_grad,_Planina|Mali grad pri Planini]] (1483–1569) * [[grad Kozjak|Kozjak]] (1611–1689) * [[grad Socerb|Socerb]] (1521–1535) * [[grad Črni Kal|Črni Kal]] (1521–1535) * [[dvorec Grundelj|Grundelj]] (1650–1690) * [[dvorec Kot|Kot]] (1736–1780) * [[dvorec Dragomelj|dvorec Dragomelj]] (1758–1797) * [[dvorec Mengeš|dvorec Mengeš]] (1779–1798) === Posestva na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] === * [[Grad Frankenstain|Frankenstain]] (1478–1572) * [[Grad Rinek|Rinek]] (Reinegg) (1507–1629) * [[Grad Gornje Trušnje|Gornje Trušnje]] (1481–1483, 1544–1576, 1605–1629) === Posestva na [[Štajerska (vojvodina)|Štajerskem]] === * [[Grad Thalberg|Thalberg]] (1565–1598) * [[Ravbarjev dvor|Ravbarjev dvorec (Rauberhof)]] v Gradcu (pred 1490–1559) === Posestva v [[Spodnja Avstrija (vojvodina)|Spodnji Avstriji]] === * [[Dvorec Jaidhof|Jaidhof]] (1515–1521) * [[Grad Plankenstein|Plankenštajn]] (1516–1559) * [[Grad Karlstetten|Karlstetten]] (1516–1559) * [[Grad Krumau|Krumau]] (1522–1601) * [[Grad Grub|Grub]] (1525–1558) * [[Grad Dobra (Weinviertl)|Dobra]] (1533–1559) * [[Grad Petronell|Petronell]] (1541–1573) === Posestvo v [[Gornja Avstrija|Gornji Avstriji]] === * [[dvor Auhof pri Pergu]] (1430–1455) == Rodbinski grb == [[Slika:COA Reuber bw.jpg|thumb|Grb Ravbarjev]] [[Slika:COA Rauber Plankenstein Tyr.png|thumb|Grb Ravbarjev iz Plankenštajna]] == Literatura == * Nared Andrej: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov. Arhivi 28, 2005, str. 313–334. * Karl Schmutz: ''Historisch-topographisches Lexicon von Steyermark'' Band 3, Graz 1822 S. 284f * [[Johann Christian von Hellbach]]: ''Adels-Lexikon'', 2. Band, Ilmenau 1826, S. 289 * Heinrich von Kadich, Conrad Blazek: ''Der Mährische Adel'', Nürnberg 1899, S. 294 * Friedrich Wilhelm Leitner: ''Genealogische Nachrichten zu den Freiherren von Rauber'', in Adler. Zeitschrift für Genealogie und Heraldik, Band 20, 1999/2000 == Spletne povezave == {{commonscat|Rauber family}} * Freydal: des Kaisers Maximilian I. Turniere und Mummereien; mit einer geschichtl. Einleitung. Wien, 1882, S. XCI [http://idb.ub.uni-tuebingen.de/diglit/Da204_fol_Text/0097/image?sid=5f96daf59277b14e0be11931adb6359d link zu Universität Tübingen] == Sklici == <references /> {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] nemfkz8j1tml4fet3ena86u3hnn1lf7 0 455743 6749433 5635536 2026-09-12T05:17:31Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Rodbina Keresztury]] na [[Rodbina Keresztury (plemiška rodbina)]] 5635536 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina |image= |caption= |predikat= |country= [[Slika:Coat of Arms of Hungary.svg|20px]] [[Madžarska]] <br /> [[Slika:Holy roman flag1806.png|30px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]] <br /> {{ikonazastave|Avstrijsko cesarstvo}} [[Avstrijsko cesarstvo]]< <br /> [[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|30px]] [[Avstro-Ogrska]] <br /> |origin= [[Slika:Coat of Arms of Hungary.svg|20px]] [[Madžarska]] |founded= 13. stoletje |dissolution = 20. stoletje |}} '''Rodbina Keresztury''' ''(madž. Keresztúry)'' znana tudi pod imenoma ''Keresturi'' in ''Križevski'' je bila starodavna ogrska plemiška rodbina na območju današnjega [[Prekmurje|Prekmurja]]. == Zgodovina == Družina Keresztury je ena izmed najstarejših [[Prekmurje|prekmurskih]] plemiških družin, katere prve predstavnike zasledimo že v 13. stoletju, ko jih je ogrski kralj [[Ladislav IV. Ogrski|Ladislav IV.]] leta [[1275]] povzdignil v plemiški stan. Družina je imela posesti in podložnike na območju [[Železna županija|Železne]] in [[Zala (županija)|Zalske Županije]], njihovi predstavniki pa so na začetku 18. stoletja prebivali v [[Bakovci|Bakovcih]], [[Tišina, Tišina|Tišini]] in [[Krajna, Tišina|Krajni]]. V Bakovcih se je družina obdržala vse do 20. stoletja, ko je umrl poslednji moški potomec. Bili so tudi finančni podporniki samostanov, saj je Suzana pl. Berke roj. pl. Keresztury de Petrikeresztur, vdova po [[Peter Berke (veleposestnik)|Petru pl. Berke]], leta 1740 samostanu v Sveti Jeleni (Medžimurje) darovala 1000 forintov. O ugledu družine priča tudi to, da so imeli lastno družinsko grobnico v [[Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota|murskosoboški cerkvi]]. Družina Keresztury je bila v družinskih povezavah s plemiškimi družinami [[Batthyány]], [[Niczky]], [[Sibrik]], [[Czigany]], [[Rodbina Berke|Berke]], [[Troxar]], [[Pisasichz]], [[Rapossa]], [[Vasdinnyei]], [[Taba]], [[Rodbina Balogh|Balogh]] itd.. == Vidnejši predstavniki rodbine == [[Slika:Cerkev sv. Nikolaja v Murski Soboti.JPG|thumb|right|[[Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota|Stolnica sv. Nikolaja]] v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] v kateri so pokopani nekateri člani rodbine Keresztury]] * [[Janez Keresztury|Janez pl. Keresztury]] (15. stoletje) okrajni glavar [[Zala (županija)|Zalske Županije]] * [[Janez Keresztury|Janez pl. Keresztury]] (15. stoletje) namestnik velikega župana [[Železna županija|Železne Županije]] * [[Mihael Keresztury|Mihael pl. Keresztury]] (15. stoletje) okrajni glavar [[Zala (županija)|Zalske Županije]] * [[Jurij Keresztury (vojak)|Jurij pl. Keresztury]] (16. stoletje) [[Lendavski grad|lendavski]] vojaški poveljnik v službi družine [[Banffy]], okrajni glavar [[Zala (županija)|Zalske Županije]] * [[Janez Keresztury|Janez pl. Keresztury]] (17. stoletje) okrajni glavar [[Zala (županija)|Zalske Županije]] * [[Gašpar Keresztury|Gašpar pl. Keresztury]] (17. stoletje) sodniški prisednik [[Železna županija|Železne Županije]] * [[Adam Keresztury|Adam pl. Keresztury]] (18. stoletje) sodniški prisednik [[Železna županija|Železne Županije]] * [[Franc Keresztury|Franc pl. Keresztury]] (18. stoletje) višji županijski zdravnik [[Zala (županija)|Zalske Županije]] * [[Jakob Keresztury|Jakob pl. Keresztury]] (18. stoletje) insurgencijski [[Nadporočnik|nadporočnik]] * [[Pavel Keresztury (frančiškan)|Pavel pl. Keresztury (pater Gratus)]] (15. marec 1735 [[Bakovci]] - 28. oktober 1798 [[Velika Kaniža|Kaniža, Madžarska]]) [[Frančiškani|frančiškan]] province sv. Ladislava * [[Alojzij Keresztury|Alojzij pl. Keresztury]] (19. stoletje) [[Bakovci|bakovski]] okrajni glavar * [[Janez Keresztury|Janez pl. Keresztury]] (19. stoletje) sodnik županijske table [[Železna županija|Železne Županije]] * [[Kalman Keresztury|Kalman pl. Keresztury]] (19. stoletje) [[Martjanci|martjanski]] kraljevi notar * [[Jožef Keresztury|Jožef pl. Keresztury]] ( 1851 [[Bakovci]] - 1908) višji okrajni glavar [[Železna županija|Železne Županije]] * [[Vince Keresztury|Vince pl. Keresztury]] (1864 [[Bakovci]] - 1944) katoliški duhovnik, [[Cerkev svetega Jožefa, Cankova|cankovski župnik]] == Viri == * Vladimir Kalšan: Međimursko plemstvo: (XVII.-XIX. st.), Čakovec, Muzej Međimurja, 1999 {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Prekmurci]] ses0jgfe24tyb4g9ac64rkmwec86wvo 6749435 6749433 2026-09-12T05:17:41Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Rodbina Keresztury (plemiška rodbina)]] na [[Keresztury (plemiška rodbina)]] 5635536 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina |image= |caption= |predikat= |country= [[Slika:Coat of Arms of Hungary.svg|20px]] [[Madžarska]] <br /> [[Slika:Holy roman flag1806.png|30px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]] <br /> {{ikonazastave|Avstrijsko cesarstvo}} [[Avstrijsko cesarstvo]]< <br /> [[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|30px]] [[Avstro-Ogrska]] <br /> |origin= [[Slika:Coat of Arms of Hungary.svg|20px]] [[Madžarska]] |founded= 13. stoletje |dissolution = 20. stoletje |}} '''Rodbina Keresztury''' ''(madž. Keresztúry)'' znana tudi pod imenoma ''Keresturi'' in ''Križevski'' je bila starodavna ogrska plemiška rodbina na območju današnjega [[Prekmurje|Prekmurja]]. == Zgodovina == Družina Keresztury je ena izmed najstarejših [[Prekmurje|prekmurskih]] plemiških družin, katere prve predstavnike zasledimo že v 13. stoletju, ko jih je ogrski kralj [[Ladislav IV. Ogrski|Ladislav IV.]] leta [[1275]] povzdignil v plemiški stan. Družina je imela posesti in podložnike na območju [[Železna županija|Železne]] in [[Zala (županija)|Zalske Županije]], njihovi predstavniki pa so na začetku 18. stoletja prebivali v [[Bakovci|Bakovcih]], [[Tišina, Tišina|Tišini]] in [[Krajna, Tišina|Krajni]]. V Bakovcih se je družina obdržala vse do 20. stoletja, ko je umrl poslednji moški potomec. Bili so tudi finančni podporniki samostanov, saj je Suzana pl. Berke roj. pl. Keresztury de Petrikeresztur, vdova po [[Peter Berke (veleposestnik)|Petru pl. Berke]], leta 1740 samostanu v Sveti Jeleni (Medžimurje) darovala 1000 forintov. O ugledu družine priča tudi to, da so imeli lastno družinsko grobnico v [[Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota|murskosoboški cerkvi]]. Družina Keresztury je bila v družinskih povezavah s plemiškimi družinami [[Batthyány]], [[Niczky]], [[Sibrik]], [[Czigany]], [[Rodbina Berke|Berke]], [[Troxar]], [[Pisasichz]], [[Rapossa]], [[Vasdinnyei]], [[Taba]], [[Rodbina Balogh|Balogh]] itd.. == Vidnejši predstavniki rodbine == [[Slika:Cerkev sv. Nikolaja v Murski Soboti.JPG|thumb|right|[[Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota|Stolnica sv. Nikolaja]] v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] v kateri so pokopani nekateri člani rodbine Keresztury]] * [[Janez Keresztury|Janez pl. Keresztury]] (15. stoletje) okrajni glavar [[Zala (županija)|Zalske Županije]] * [[Janez Keresztury|Janez pl. Keresztury]] (15. stoletje) namestnik velikega župana [[Železna županija|Železne Županije]] * [[Mihael Keresztury|Mihael pl. Keresztury]] (15. stoletje) okrajni glavar [[Zala (županija)|Zalske Županije]] * [[Jurij Keresztury (vojak)|Jurij pl. Keresztury]] (16. stoletje) [[Lendavski grad|lendavski]] vojaški poveljnik v službi družine [[Banffy]], okrajni glavar [[Zala (županija)|Zalske Županije]] * [[Janez Keresztury|Janez pl. Keresztury]] (17. stoletje) okrajni glavar [[Zala (županija)|Zalske Županije]] * [[Gašpar Keresztury|Gašpar pl. Keresztury]] (17. stoletje) sodniški prisednik [[Železna županija|Železne Županije]] * [[Adam Keresztury|Adam pl. Keresztury]] (18. stoletje) sodniški prisednik [[Železna županija|Železne Županije]] * [[Franc Keresztury|Franc pl. Keresztury]] (18. stoletje) višji županijski zdravnik [[Zala (županija)|Zalske Županije]] * [[Jakob Keresztury|Jakob pl. Keresztury]] (18. stoletje) insurgencijski [[Nadporočnik|nadporočnik]] * [[Pavel Keresztury (frančiškan)|Pavel pl. Keresztury (pater Gratus)]] (15. marec 1735 [[Bakovci]] - 28. oktober 1798 [[Velika Kaniža|Kaniža, Madžarska]]) [[Frančiškani|frančiškan]] province sv. Ladislava * [[Alojzij Keresztury|Alojzij pl. Keresztury]] (19. stoletje) [[Bakovci|bakovski]] okrajni glavar * [[Janez Keresztury|Janez pl. Keresztury]] (19. stoletje) sodnik županijske table [[Železna županija|Železne Županije]] * [[Kalman Keresztury|Kalman pl. Keresztury]] (19. stoletje) [[Martjanci|martjanski]] kraljevi notar * [[Jožef Keresztury|Jožef pl. Keresztury]] ( 1851 [[Bakovci]] - 1908) višji okrajni glavar [[Železna županija|Železne Županije]] * [[Vince Keresztury|Vince pl. Keresztury]] (1864 [[Bakovci]] - 1944) katoliški duhovnik, [[Cerkev svetega Jožefa, Cankova|cankovski župnik]] == Viri == * Vladimir Kalšan: Međimursko plemstvo: (XVII.-XIX. st.), Čakovec, Muzej Međimurja, 1999 {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Prekmurci]] ses0jgfe24tyb4g9ac64rkmwec86wvo 0 460132 6749167 6738772 2026-09-11T18:16:09Z ~2026-44996-51 264415 /* K */ 6749167 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bosanskohercegovci|bosansko-hercegovskih]] [[filmski režiser|filmskih režiserjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Bosanskohercegovcev|Bosna in Hercegovina|bosanskohercegovskih}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Maja Bajević]] *[[Vladimir Balvanović]] *[[Senad Bašić]] (tudi igralec) *[[Alma Bećirović]] *[[Aida Begić]]-Zubčević *[[Jan Beran]] *Eduard Bogdanić (snemalec) *V. Bulajić == D == *[[Jasmin Dizdar]] *[[Nenad Dizdarević]] *Boro Drašković (bos.-srbski) *[[Alen Drljević]] *[[Jasmin Duraković]] == Č == *[[Bahrudin (Bato) Čengić]] (1931-2007) == D == * S. Delić * B. Drašković * [[Alen Drljević]] == Đ == *[[Branko Đurić]] == F == *[[Mehmed Fehimović]] *[[Benjamin Filipović]] (1962–2006) *V. Filipović *[[Ivan Fogl]] == G == * [[Gradimir Gojer]] (gledališki) == H == *[[Fadil Hadžić]] (bosanskohercegovsko-hrvaški) *F. Hanžeković *[[Tarik Hodžić]] == I == *[[Mirza Idrizović]] *[[Adi Ahmet Imamović]] *[[Ahmed Imamović]] == J == *[[Toma Janić]] *[[Elmir Jukić]] == K == *[[Namik Kabil]] *[[Emir Kapetanović]] *[[Ademir Kenović]] *[[Dane Komljen]] (bosansko-srbski) *[[Boško Kosanović]] *[[Milutin Kosovac]] *[[Hajrudin Krvavac]] *[[Sulejman Kupusović]] *[[Emir Kusturica]] (bosansko-srbski) *[[Nina Kusturica]] == L == * [[Zlatko Lavanić]] * [[Juraj Lerotić]] * Josip Lešić * [[Faruk Lončarević]] == M == *[[Pjer Majhrovski]] (1924-1982) *[[Slobodan Maksimović]] *[[Miroslav Mandić]] *[[Ivica Matić]] (1948–1976) *[[Ognjenka Milićević]] *[[Suad Mrkonjić]] *[[Dino Mustafić]] *Mustafa Mustafić (snemalec) *[[Midhat Mutapčić]] (1923-1974) == N == * [[Antonio Nuić]] (bosansko-hrvaški) == P == *[[Haris Pašović]] (gledališki) *N. Popović *[[Zlatko Pranjić]] == R == * [[Ivan Ramadan]] * Ž. Ristić == S == *[[Ena Sendijarević]] *[[Adnan Softić]] *[[Faruk Sokolović]] *[[Hana Sokolović]]? *Selma Spahić (gledališka) *[[Boro Stjepanović]] == Š == * [[Gojko Šipovac]] * [[Zdravko Šotra]]? * [[Milenko Štrbac]]? == T == *Tadić *[[Bakir Tanović]] *[[Danis Tanović]] *[[Ines Tanović]] *[[Vladimir Tomić]] *[[Dinko Tucaković]] == V == *S. Vorkapić *[[Srđan Vuletić]] == Ž == *[[Pjer Žalica]] *[[Jasmila Žbanić]] {{seznami narodov po poklicu|režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Bosanskohercegovcev|Filmski režiserji]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski režiserji|*]] 0b0pk5d8ooeozhdhoqnjo94gn7eby71 0 461768 6749355 6732935 2026-09-12T05:08:11Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Galli]] na [[Galli (plemiška rodbina)]] 6732935 wikitext text/x-wiki [[slika: Gall_von_Gallenstein_2_-_Tyroff_AT.jpg |thumb|Grb rodbine baronov Gallov Podpeških]] '''Rodbina Gall'''ov (tudi ''Galli z Gallenberga'', slovensko 'Gamberka' in kasneje ''Gall von Gallenstein'', slovensko 'Podpeški' in tudi ''von Rudolfseck'', slovensko 'z Rožeka') je bila kranjska [[plemič|plemiška]] rodbina, ena najstarejših na slovenskem ozemlju. Rod naj bi prišel iz Bavarske na Kranjsko v 12. stoletju in si postavili svoj novi izvorni [[grad Gamberk]] (Gallenberg). V začetku 14. stoletja je Gamberk še vedno v rokah '''Gallov-Gallenbergov''', čeprav so ti že v 2. polovici 13. stoletja premaknili svoj sedež v na novo zgrajeni grad [[Grad Podpeč|Podpeč]] nem. Gallenstein pri Podpeči južno od Save na Dolenjskem. V prvi polovici 14. stoletja je rod izgubil matični grad in hkrati ustanovil in pričeli novo vejo imenovano po izvornem gradu (Gallenbergi) s posestjo na Kamniškem in na severni strani Save. Druga osnovna veja rodbine Gallov pa se je imenovala po gradu Podpeč oziroma Gallenstein - ''' Galli Podpeški'''. Ti pa so sčasoma ustanovili nekaj podvej; Konrad III. Gall je okoli leta 1367 ustanovil podvejo '''Gallov Podpeških z Rožeka''' (Gall von Gallenstein zu Rudolfseck); Nikolaj (Niklas) II. Gall pa okoli leta 1382 novo koroško podvejo '''Gallov Podpeških iz Pukštajna''' (Gall von Gallenstein zu Puchenstein); Adam Gall pa leta 1531 novo podvejo '''Gallov Podpeških in Pukštajnskih iz Loosdorfa''' (Gall von Gallenstein und Puchenstein zu Loosdorf) v Spodnji Avstriji, ki pa je izumrla po 75 letih. Rodbina je po moški liniji izumrla v 20. stoletju. Kot plemiči so Galli na Kranjskem – po 14. stoletju predvsem na Dolenjskem – prisotni že v času začetka 13. stoletja. Med kranjskimi deželani jih najdemo leta 1463. Leta 1637 so bili povzdignjeni v baronstvo kot ''baroni Gallensteinski''. V 16. in 17. stoletju veliko pripadnikov rodu najdemo v deželni upravi in še več v vojaških službah. == Zgodovina == Kranjska plemiška rodbina Gallov je ena najstarejših na naših tleh. Po zgodovinarju Schumi-ju so bili Galli [[ministerial]]i [[Andeški|Andeško-Meranskih]] grofov, ki so po letu 1105 z grofom Bertholdom II. prišli iz južne Bavarske na Kranjsko, in si postavili svoj novi izvorni [[grad Gamberk]] (Gallenberg). Ta je prvič posredno omenjen leta 1248 v listini Wilbirge, hčere Konrada Galla, ki je prvič omenjen 1223. V drugi polovici 13. stoletja so s poroko dedovali in prevzeli grad [[Grad Mekinje|Mekinje]] pri [[Kamnik]]u in pričeli novo vejo imenovano po izvornem gradu (Gallenbergi) s posestjo na Kamniškem in na severni strani Save, druga veja pa je z izgradnjo gradu [[Grad Podpeč|Podpeč]] ali Gallenstein pri [[Gabrovka|Gabrovki]] nadaljevala rod Gallov. === Versko udejstvovanje === V srednjem veku so gospodje Galli imeli tesne odnose s [[Cistercijanski samostan Stična|Stiškim samostanom]]. Iz njihovega rodu je bil [[opat]] Janž okoli leta 1250.<ref>Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, Izbrana poglavja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984.</ref> Mnoge člane razvejane rodbine najdemo v stiških zapisih kot samostanske dobrotnike: Volk (1293), Konrad (13. st.), Nikolaj (1329), Engelbert (1351), Viljem (sredi 14. st.), Konrad (14. st.). Galli so imeli patronatsko pravo nad župnijo Sv. Križ pri Litiji. Andrej Gall Gallensteinski (Podpeški) je bil v prvi polovici 14. st. stolni župnik v [[Boštanj, Sevnica|Boštanju]] in potem v Beli cerkvi in obenem arhidiakon Slovenske krajine. Apolonija Gall je bila leta 1520 velesovska priorka.<ref>Valvasor XI/367</ref> V času [[Reformacija|reformacijskega]] gibanja do polovice 16. stoletja Gallov ni zaslediti med protestanti. Šele v drugi polovici je opaziti njihovo delovanje med protestanti, tako je bil npr. Martin Gall z Rožeka leta 1561 v delegaciji, ki jo je poslal kranjski stanovski odbor k cesarju v [[Praga|Prago]]. Sopodpisal je poziv, ki ga je ta delegacija v začetku februarja 1562 iz Prage poslala [[Primož Trubar|Primožu Trubarju]] naj se čim prej vrne v Ljubljano.<ref>Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, Izbrana poglavja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984</ref><ref>Elze, Trubers Briefe, MHK, 1903</ref> Krištof Gall iz Podpeči je 1568 poslal sina Franca Krištofa v [[Tübingen]] od koder je ta obiskoval [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]]. Leta 1584 je od stanov dobil [[Jurij Dalmatin|Dalmatinovo]] biblijo v rdečem usnju in s srebrnimi okovi. Martin Gall s Podpeči je v obdobju, ko je bil deželni odbornik (1574-1585) na razne načine podpiral protestantizem. Najodločnejši protestant med Galli je bil Seifrid Gall z Rožeka, ki je tudi študiral v Tübingenu, ki pa se je pod pritiskom [[protireformacija|protireformacije]] leta 1601 izselil, dobil [[Wittenberg|wittenberško]] službo ter postal ustanovitelj hessenske veje Gallov. Evangeličanske molilnice z grobovi so imeli Galli vsaj na Rožeku in v Višnji. === Vojaška služba === Vitezi plemiči Galli Podpeški (Gallensteinski) so bili vedno tudi aktivni v vojaški službi [[Habsburžani|Habsburžanov]] v vojnah s [[Turki]]. V 16. stoletju so imeli pomembno vlogo v Hrvaški vojni krajini oziroma na vojaški meji. Janž pl. Gall leta 1545 in Martin pl. Gall leta 1556 sta bila podpolkovnika na hrvaški in pomorski meji [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Martin Gall je bil kapetan [[Bihać]]a v letih 1540 - 1544, Janž Gall pa leta 1581, Jakob Gall med letoma 1586-92, Janž 1593, Martin Gall leta 1611 so bili [[ogulin]]ski poveljniki; Poveljnika [[Senj]]a pa sta bila med drugim Martin Gall leta 1545 in Janž leta 1612. Janža Danijela Galla z Rožeka so Turki februarja 1592 ujeli v Bihaću in ga v [[Beograd]]u 1594 usmrtili. Janž Adam baron Gall je bil 1640 kapetan v [[Karlovec|Karlovcu]], 1687 pa poveljnik v Otočcu.<ref>Valvasor XI/616;XII/64,96</ref> Baron Erazem Gall je bil leta 1688 kapetan v [[Pazin]]u.<ref>Valvasor XI/376</ref> Že leta 1475 je prvi iz rodbine Gallov Ulrik padel pod turškim mečem pri [[Brežice|Brežicah]].<ref>Valvasor XV/611</ref> Takrat je v turško-bosansko ujetništvo padel Viljem Gall in so zanj morali plačati 1000 goldinarjev odškodnine.<ref>Valvasor XV/375</ref> Žiga Gall je bil nemški vitez in je padel leta 1478 pri Königsbergu (sedanji [[Kaliningrad]]) <ref>Valvasor XV/377</ref> Janž pl. Gall z Rožeka je med letoma 1529 in 1574 služil kot vojak in tudi diplomat. Kariero je začel s sodelovanjem v obrambi [[Dunaj]]a med turškim obleganjem. Leta 1535 je skupaj z Žigo Višnjegorskim (nem. Weichselbergerjem) kot poslanik potoval na turški dvor, leta 1536 pa v Italijo in Francijo. Od 1538 – 40 je bil zastavonoša v Bihaću, kapetan v Repiču, med letoma 1545-47 stotnik v Senju. == Pomembne osebnosti == Galli so kot plemiči služili svoji deželi in vladarju v vojski in civilni upravi ter se udejstvovali kot cerkveni dostojanstveniki. Pomembni gospodje in baroni Galli so bili: *[[Andrej pl. Gall Gallenstein]], (*1444, † 1492), [[duhovnik]], [[menih]] *[[Janž pl. Gall z Rožeka]], [[vojak]] in [[diplomat]] *[[Krištof Gall pl. Gallenstein]], vojak in diplomat == Posesti == Rodbina je imela največ posesti na [[Kranjska|Kranjskem]], ter se razširila na [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]]. Posedovali so sledeče gradove oziroma gospoščine: a) na Kranjskem: *grad [[Grad Podpeč|Podpeč (Gallenstein)]] (po 1248 do 1300 - 1570), *grad [[Grad Rožek (Rudolfseck)|Rožek (Rudolfseck)]] (od 1365 do konca 17. st.), *grad [[Grad Lebek|Lebek]] (1315 - 1392), *grad [[Grad Brežice|Brežice]] (1586 - 1604), *grad [[Grad Šentjurjeva gora|Šentjurjeva gora]] (1580 - 1623), *grad [[Grad Rakovnik, Šentrupert|Rakovnik pri Šentrupertu]] (1640 - 1665), *grad [[Grad Motnik|Motnik]] (po 1360 - 1564), *grad [[Grad Žebnik|Žebnik]] (1493 – 1497, 1517 - 1581), *gradič [[Gradič Češnjice|Češnjice]] (1550 - 1605), *grad [[Grad Medija|Medija]] (1504 - 1556), *dvorec [[Dvorec Rocen|Rocen]] (1535 - 1650), *grad [[Grad Knežija|Knežija]] (1550 - 1688), *grad [[Grad Luknja|Luknja]] (1545 - 1624), *dvorec [[Dvorec Praproče|Praproče]] (1568 -1650), *dvorec [[Dvorec Mala Loka|Mala Loka (Kleinlack]] (1471 - 1607, 1634 - 1653), *dvorec [[Dvorec Grič|Grič]] (1500 - 1650), *dvorec [[Dvor Brinje|Brinje]] (1645 - 1675), *dvorec [[Dvorec Gabrje|Gabrje]] (1580 - 1642), *dvorec [[Dvorec Hotemež|Hotemež]] (1682 - 1702), *grad [[Grad Mirna|Mirna]] *dvorec [[Dvorec Golo|Golo (Gallhof)]] (1758 - 1765), b) na Koroškem: *grad [[Grad Pukštajn|Pukštajn]] (1322 - 1335; 1369 - po 1516), *grad [[Grad Vodriž|Vodriž]] (1546 - 1606), *grad [[Grad Suha|Suha]] (Neuhaus) (1574 - 1598), *gradič [[Gradič Miklavž|Miklavž]] (1550 - 1605), *gradič [[Grad Libeliče|Libeliče]] (Eberwein (Leifling))(1601 - 1629), *dvor [[Dvor Slovenj Gradec|Stolp Slovenj Gradec]] (1661 - 1687), *dvorec [[Dvor Galenhofen|Galenhofen]] (pred 1471 - 1600), c) na Štajerskem: *grad [[Grad Limbuš|Limbuš]] (1513 - 1594), *grad [[Grad Frauheim|Frauheim]] (cca 1450 - 1514), *grad [[Grad Hartenštajn|Hartenštajn]] (1599 - 1630, 1637 - 1648), d) v Spodnji Avstriji: *grad [[Grad Asparn|Asparn]] na Zayi (1558 - 1611), *grad [[Grad Loosdorf|Loosdorf]] (1531 - 1606), *grad [[Grad Stronsdorf|Stronsdorf]] (1590 - 1609), == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * Janez Vajkard Valvasor, ''Slava vojvodine Kranjske'', Izbrana poglavja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984 {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] l0lh9ufabqpnlsqqz5b74cpd2myrmhu 0 462226 6749552 5154267 2026-09-12T09:28:18Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Andeški (plemiška rodbina)]] 6749552 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Andeški (plemiška rodbina)]] 2sjvt12gneghvlwu2lhuz938efx60pi 0 462914 6749557 5158222 2026-09-12T09:29:03Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Eppensteinci (plemiška rodbina)]] 6749557 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Eppensteinci (plemiška rodbina)]] c9i3mmxjmz45248d59tvj4d87czvlrl 0 463479 6749392 6703613 2026-09-12T05:12:07Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Otokarji]] na [[Otokarji (plemiška rodbina)]] 6703613 wikitext text/x-wiki [[slika: AUT Steyr COA.svg|thumb|Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ščitu]] '''Otokarji''', tudi '''Traungauci''', [[Vojvodina Bavarska|bavarska]] plemiška rodbina, mejni [[grof]]je v [[Karantanska krajina|Karantanski krajini]] in [[Vojvoda|vojvode]] na [[Vojvodina Štajerska|Štajerskem]] v obdobju od 1050 do 1192. Sprva so imeli dokaj skromne posesti v Traungauu.<ref>Travenska krajina ob spodnjem toku reke Traun, območje med Donavo, Anižo in Alpami</ref> Okrog leta 1050 so po sorodnikih prevzeli grofijo v dolini [[Aniža (reka)|Aniže]] z gradom Styra (v današnjem [[Steyr]]ju) in jih nasledili tudi kot mejni grofje Karantanske krajine ob srednji [[Mura|Muri]]. Ugodne okoliščine, povezane s trikratnim velikim dedovanjem, so Otokarjem omogočile, da so ustvarili močno teritorialno zemljiško gospostvo, na osnovi katerega so prvi in najhitreje v vzhodnoalpskem prostoru dosegli deželnoknežji položaj<ref>Štih, str. 102, 106</ref>. Leta 1180 je cesar [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]] mejno grofijo povzdignil v [[Vojvodina Štajerska|vojvodino Štajersko]]. Prvi vojvoda iz rodbine, [[Otokar IV. Štajerski|Otokar I.]], pa je bil tudi zadnji; ker je vedel, da zaradi bolezni ne bo imel otrok, je nasledstvo v vojvodini prepustil [[Babenberžani|Babenberžanom]]. == Uvod == Otokarji so verjetno nasledniki grofov, ki so v 10. stoletju imeli posesti na jugovzhodu Bavarske v Chiemgauu, na območju [[Chiemsko jezero|Chiemskega jezera]]. Kasneje so pridobili posesti tudi na Koroškem okrog [[Osojsko jezero|Osojskega jezera]], kjer je grof Ozi (Oteger) okrog leta 1000 ustanovil [[Benediktinski samostan Osoje|samostan]] in v [[Furlanija|Furlaniji]] okrog [[Pordenone (pokrajina)|Pordenoneja]]. Ozijev sin je bil [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]] [[Poppo Oglejski|Popon]]. Genealoško se da njihovemu rodu slediti od leta 1050, ko so postali mejni grofje Karantanske mejne grofije (krajine). Karantanska krajina je sprva kot Murska mejna grofija<ref>ki je spadala pod [[Vojvodina Koroška|vojvodino Koroško]]</ref> obsegala relativno majhen pas ozemlja ob srednji Muri, od [[Bruck an der Mur|Brucka]] na severu do [[Lipnica, Avstrija|Lipnice]] na jugu. Med leti 970 in 1035 so se tam uveljavili [[Eppensteinci]], ki so imeli ob zgornji Muri tri svoje grofije, [[Judenburg|Judenburško]], [[Leoben]]sko in Muriško. [[Adalbero, Koroški vojvoda|Adalbero II. Eppensteinski]] je kot mejni grof Murske marke leta 1012 postal še koroški vojvoda. Krajina je tedaj dobila ime Karantanska mejna grofija (krajina) (''marchia Carintina'', ''marcha Karentana''). Ko pa je nemški kralj postal [[Salijci|Salijec]] [[Konrad II. Nemški|Konrad II.]], je leta 1035 Adalberu odvzel vojvodsko in tudi krajiško oblast. Novi mejni grof Karantanske krajine je postal Aribonec<ref>Aribonci so potomci Ariba I, od 871 grofa v Traungauu in mejnega grofa bavarske Vzhodne marke; bil je eden od redkih, ki so preživeli poraz bavarske vojske proti [[Ogri|Ogrom]] pri [[Bratislava|Bratislavi]] leta 907; umrl je po letu 909; eden od njegovih naslednikov, morda sin ali zet Otokar, je bil leta 904 grof v severnem delu [[Karantanija|Karantanije]] ob Muri in Aniži ter kraljevi odposlanec (''missus regius'') v Traungauu, kjer je domnevno zoper pretečo ogrsko nevarnost zgradil grad Styra (v današnjem Steyrju).</ref> Arnold II. († 1055) iz Wels-Lambacha v Traungauu.<ref name=«S102«>Štih, str.102</ref> Arnoldov sin Gotfried († 1050) je leta 1042 pri [[Pitten|Pittnu]] zaustavil prodor Ogrov in cesar [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] mu je dal za nagrado v last grofijo Pitten, ležečo med [[Prelaz Semmering|Semmeringom]] in reko Piesting. Vendar je že okrog leta 1050 družina Wels-Lambach na svojem gradu doživela pokol, v katerem so izgubili življeni skoraj vsi družinski člani. Arnold je družinski grad podaril cerkvi (samostan Lambach). Novi mejni grof Karantanske krajine je postal njegov sorodnik, prvi iz rodbine štajerskih Otokarjev, Otokar I.<ref name=«Z79«> Zöllner, str.79</ref> == Mejni grofje Koroške krajine == Otokar I. († 1075), novi mejni grof v Karantanski krajini, je prevzel tudi grofijo Wels-Lambachov v dolini Aniže z gradom Styraburg nad sotočjem Steyra in Aniže, ne pa tudi grofije Pitten, ki je pripadla grofu Ekbertu iz Formbacha, zetu Gotfrida iz Wels-Lambacha<ref name=«Z79«/><ref name=«S102«/> V Styraburgu so si novi mejni grofje ustvarili novo rodbinsko središče in se po njem začeli imenovati Štajerski mejni grofje (''marchiones Stirenses'' ali ''marchiones de Styra''). Iz Steyrja so upravljali Koroško krajino ob srednji Muri, ki pa so jo od njihovih posesti ob Aniži in Traunu ločevale omenjene tri eppensteinske grofije. Prvi korak k premostitvi te ovire je naredil Otokar I. tako, da se je poročil z Willibirgo Eppensteinsko, hčerko odstavljenega [[Adalbero, Koroški vojvoda|Adalbera II.]], katere rodbina pa je imela še vedno veliko lastnih posesti. Ker je Traungau spadal pod oblast bavarskega vojvode, se je tudi njihova mejna grofija na srednji Muri začeli prištevati k vojvodini Bavarski. Otokarjeva sinova Adalbero in Otokar II. sta bila v tedaj razvnetem [[Investiturni boj|investiturnem sporu]] med papežem in cesarjem na nasprotnih straneh: starejši [[Adalbero Štajerski|Adalbero]], ki je nasledil očeta, je bil, tako kot oče, na strani cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]], mlajši Otokar pa je bil pristaš papeža [[Papež Gregor VII.|Gregorja VII.]] Papež je Adalbera izobčil, zato se je ta leta 1082 odrekel položaju v korist brata, kmalu po tem pa je bil umorjen. [[Otokar II. Štajerski|Otokar II.]] († 1122) je zavladal mejni grofiji. Svoji hčerki je premišljeno poročil: Willibirgo s formbaškim grofom Ekbertom III. in Kunigundo z [[Bernard Mariborski|Bernardom Mariborskim]] iz rodbine koroških [[Spanheimi|Spanheimov]], ustanoviteljem [[Vetrinj]]skega samostana. Leta 1122 je brez moškega naslednika umrl zadnji Eppensteinec, Otokarjev bratranec Henrik III., in Otokarji so podedovali eppensteinske posesti ob zgornji Muri ter posesti v [[Breže, Avstrija|Brežah]] na Koroškem in v Furlaniji. Še istega leta je umrl tudi Otokar II. Otokarjev sin in naslednik [[Leopold I. Štajerski]] (vladal 1122–1129) je nenadoma postal najmočnejši gospod v mejni grofiji, ki je postala center njegove oblasti. Novi položaj mu je omogočal, da je začel pritiskati na svobodno plemstvo v krajini in si ga podrejati kot [[ministerial]]e. Na vzhodni meji marke je dal zgraditi trg [[Hartberg]] in tam postaviti prvo družinsko [[Kraljeva pfalca|pfalco]] v krajini. (V dolini Aniže je imel pfalco v [[Pürgg-Trautenfels|Pürggu]]). Podpiral je [[Salzburg|salzburškega]] nadškofa v boju s cesarjem [[Henrik V. Nemški|Henrikom V.]] Spodbudil je ustanovitev [[Cistercijani|cistercijanskega]] samostan Rein blizu [[Gradec|Gradca]] in bil soustanovitelj [[Benediktinci|benediktinskega]] samostana Gleink v [[Steyr]]ju. Poročil se je s hčerko [[Henrik IX. Bavarski|Henrika Črnega]], Zofijo<ref>teto kasnejšega cesarja Friderika Barbarosse</ref>. Ob njegovi smrti je bil sin Otokar star štiri leta. Do sinove polnoletnosti je grofijo upravljala mati ob pomoči sinovega strica [[Bernard Mariborski|Bernharda]] iz rodbine Spanheimov. == Nova dedovanja, utemeljitev štajerske kneževine == Širjenje rodbinskih posesti se je nadaljevalo v času vladanja Otokarja III. (1129–1164). Leta 1136 je izumrl sorodni rod potomcev grofa Ozija in Otokar III. je podedoval fogtijske pravice<ref name="FOGT">upravljanje, odvetništvo</ref> nad [[Benediktinski samostan Osoje|osojskim samostanom]] (s posestvi na slovenskih tleh) in tedanje gospostvo Humberk,<ref>danes v občini [[Kotmara vas]]</ref> razširila pa so se tudi njegova posestva v Furlaniji. Leta 1147 je v [[Mala Azija|Mali Aziji]] na [[Druga križarska vojna|drugem križarskem pohodu]] umrl Otokarjev stric Bernard Mariborski, ki je imel v slovenskem Podravju veliko posest. Njegova dediščina je Otokarjem na slovenskih tleh prinesla pomembne ministerialne plemiške družine in gospostva, med njimi [[Radgona|Radgono]], [[Maribor]], [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]], [[Laško]] in [[Jurklošter]].<ref>{{cite article|last=Stopar|first=Ivan|title=Obnovi gradu Laško ob rob!|journal=Varstvo spomenikov|volume=33|year=1991|language=sl|cobiss=51348736|url=https://www.eheritage.si/vs/VSC_033_005_OAULHKJUEEFIVREFGMSUVQTGYJTAPW.pdf|date=|page=35}}</ref> Na jugu se je tako njihovo gospostvo razširilo do razvodja med [[Dravinja|Dravinjo]] in [[Savinja|Savinjo]], z gospostvom Laško, ki je segalo tudi na takratno [[Kranjska krajina|Kranjsko]], pa so dosegli celo [[Sava|Savo]].<ref name=«S103105«>Štih, str. 103,105</ref> Leta 1158 je pred [[Milano]]m v vojski [[Friderik I. Barbarossa|Friderika Barbarosse]] padel Otokarjev bratranec Ekbert III., zadnji mož iz družine Formbach-Pitten in Otokar III. je podedoval tudi grofijo Pitten. Na prelazu Semmering je dal zgraditi zatočišče za romarje, križarje in trgovce (''špital'') in tovorno pot preko prelaza dograditi v pravo cesto. Kot prvi knez srednjeveške nemške države je dobil rudarski [[Regalije|regal]], ki je dotlej pripadal samo vladarju, imel pa je tudi pravico kovanja denarja in sodne pravice. Cesar Friderik I. Barbarossa ga je v letu pridobitve formbaške dediščine naslovil kot kneza, ''princeps''. Upravičeno se je počutil kot deželni knez. Prevzel je fogtijske pravice<ref name="FOGT"/> nad vsemi samostani. O spremembah, ki so se dogajale, priča tudi Otokarjev privzem novega grba z belim panterjem na zeleni podlagi, ki je postal simbol dežele Štajerske in v katerem je nastajajoča deželna zavest našla viden odraz. Otokar III. velja za utemeljitelja štajerske kneževine.<ref name=«S103105«/> Potem ko je leta 1156 propadla še ena od zadnjih visoko-plemiških rodbin, rodbina Stübingov (po smrti očeta Bernharda sta bila zaradi domnevne veleizdaje obglavljena dva njegova sinova), ki je obvladovala območje Gradca, je Otokar III. prevzel tudi njihovo gospostvo Gradec in tam začel načrtno oblikovati nov oblastni center dežele z deželnoknežjim dvorom pa tudi s sodiščem za tamkajšnje plemiče. Večina plemičev je Otokarjem služila kot ministeriali; na slovenskih tleh velja omeniti gospode iz [[Žovnek]]a (kasnejše [[Celjski grofje|Celjske grofe]]) in gospode [[Grad Ptuj|Ptujske]], ki pa so bili vazali salzburške nadškofije. Malo pred smrtjo je Otokar III. ustanovil avguštinski [[samostan Vorau]] in [[Žička kartuzija|Žičko kartuzijo]]. == Otokar I., vojvoda Štajerske, in zaton rodbine == Leta 1164 je Otokar III. umrl in zapustil šele eno leto starega sina [[Otokar IV. Štajerski|Otokarja IV.]] Po zgledu svoje tašče je njegova mati, Kunigunda, hči mejnega grofa Diepolda III. iz [[Vohburg]]a ob Donavi, do sinove polnoletnosti vodila grofijo in to v nemirnem času spopadov, povezanih s sporom med [[Papež Aleksander III.|papežem Aleksandrom III.]] in cesarjem Friderikom Barbarosso. Tedaj je bilo ustanovljeno mesto [[Fürstenfeld]]. Ko je knežja rodbina odkrito stopila na stran papeža, je prišlo do spora z vojvodama Avstrije in Koroške. 1176 pa so sklenili mir.<ref>Zöllner, str. 80</ref> Novo spremembo v zgodovini Štajerske je prineslo leto 1180. Po dolgem omahovanju je tedaj Friderik Barbarossa nastopil proti tekmecu iz [[Rodbina Welf|rodbine Welfov]], [[Henrik Lev|Henriku Levu]], in ga odstavil s položajev vojvode Bavarske in vojvode Saške. Ob tej priložnosti je mejno grofijo Otokarjev povzdignil v [[Vojvodina Štajerska|vojvodino Štajersko]] (''ducatus Stirie''), njenega gospodarja pa v vojvodo (''dux Stirie''). Pri tem ni šlo toliko za Otokarjevo povišanje, kot za fevdalno preureditev prostora: cesar je z ustanovitvijo nove vojvodine njena ozemlja izvzel iz fevdalne odvisnosti od [[Vojvodina Bavarska|vojvodine Bavarske]]. Novi vojvoda pa zaradi bolezni (domnevno [[gobavost]]i) ni mogel računati na potomce. Da bi svoji deželi prihranil nasledstveni spor, je s cesarjevim soglasjem sklenil, da vojvodino po smrti zapusti vojvodam sosednje Avstrije, Babenberžanom. 17. avgusta 1186 se je v Georgenbergu ob Aniži sestal z [[Vojvodina Avstrija#Vladavina Babenberžanov|avstrijskim vojvodo]] [[Leopold V. Babenberški|Leopoldom V.]] Pri pogajanjih so sodelovali številni štajerski in avstrijski plemiči ter predstavniki samostanov. Podpisali so več listin, ki sestavljajo t. i. ''georgenberški ročin'' (''Georgenberger Handfeste''). Dve listini sta ohranjeni: prva ureja pravice štajerskih ministerialov, druga pa položaj deželnih samostanov. Ministeriali, ki so se v času Otokarjev povzpeli do najpomembnejše družbene skupine v deželi, so svoje pravice obdržali tudi pod oblastjo Babenberžanov. Naslednje leto je ''ročin'' potrdil državni zbor. Georgenberški ročin je stopil v veljavo leta 1192, po smrti vojvode Otokarja. Novi cesar [[Henrik VI. Nemški|Henrik VI.]] je vojvodino Štajersko podelil v fevd avstrijskemu vojvodi [[Leopold V. Babenberški|Leopoldu V.]] Odtlej so obema vojvodinama vladali Babenberžani v personalni uniji. == Rodbinsko drevo štajerskih Otokarjev<ref>''Enciklopedija Slovenije 13'', str. 314</ref> == <div style="text-align:center;font-size:75%;margin-bottom:2em"> {{familytree/start}} {{familytree|||||aO1 |aO1=Otokar I. (†1048),<br>grof v Chiemgauu, mejni grof Karantanske krajine.<br>Žena Willibirga, hči [[Adalbero, Koroški vojvoda|Adalbera II. Eppensteinskega]]}} {{familytree||,|-|-|-|(|}} {{familytree|bA| |bO2 |bA=[[Adalbero Štajerski|Adalbero]] (†1082),<br>mejni grof Karantanske krajine |bO2=[[Otokar II. Štajerski|Otokar II.]] (†1122),<br> mejni grof Karantanske krajine.<br>Žena Elizabeta, hči bavarskega vojvode [[Leopold II.Babenberški|Leopolda II.]], Babenberžana}} {{familytree| |,|-|-|-|+|-|-|-|.| }} {{familytree| cW | | cK| | cL |cW=Willibirga (†~1145).<br>Mož Ekbert II., grof v Formbach-Pittnu |cK=Konigunda (†1161).<br>Mož [[Bernard Mariborski]], mejni grof Podravske krajine (†1147) |cL=[[Leopold I. Štajerski|Leopold]] (†1129).<br>Žena Zofija, hči bavarskega vojvode [[Henrik IX. Bavarski|Henrika Črnega]] iz rodbine Welfov}} {{familytree||!||||,|-|-|-|+|-|-|-|v|-|-|-|.| }} {{familytree| dE3 | | dE | | dM| | dO3 | | dL |dE3=Ekbert III. (†1158),<br>grof v Formbach-Pittnu |dE=Elizabeta (†1138).<br>Moža:<br>1. grof Rudolf Stadenski,<br>2. koroški vojvoda [[Henrik V. Koroški|Henrik V. Spanheimski]] |dM=Margareta |dO3=[[Otokar III. Štajerski|Otokar III.]] (†1164),<br>mejni grof Karantanske krajine.<br>Žena Kunigunda, hči mejnega grofa Diepolda III. iz Vohburga ob Donavi |dL=Leopold (nezakonski)}} {{familytree||||||||||||||!|}} {{familytree|||||||||||||eO4 |eO4=[[Otokar IV. Štajerski|Otokar IV.]] (†1192),<br>mejni grof Karantanske krajine, vojvoda Štajerske (kot Otokar I.)}} {{familytree/end}} </div> == Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== * {{navedi knjigo|last=Štih|first=Peter; Simoniti, Vasko ; Vodopivec, Peter|title=Slovenska zgodovina : od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja|publisher= Modrijan |location=Ljubljana|year=2016|pages=102–106| cobiss=284841984}} * Grafenauer, Bogo: [https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi717728/ ''Traungauci'']. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. * {{navedi knjigo|last=Dolinar|first=France M.|display-authors=et al|title=Slovenski zgodovinski atlas [Kartografsko gradivo]|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=256791808}} * {{navedi knjigo|last=Zöllner|first=Erich|title= Geschichte Österreichs : von den Anfängen bis zur Gegenwart |publisher= Verlag für Geschichte und Politik, R. Oldenbourg Verlag |location= Wien, München |year=1990 |pages= 72, 78–81| cobiss=1209901}} * {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Slovenije, zv. 13|last= |first= |authorlink= |year=1987–2002 |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn= |cobiss=17411 |page= |pages=313–314 |accessdate=}} == Glej tudi == * [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{Commonscat|Margraves of Styria|Otokarji}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Traungauci]] [[Kategorija:Mejni grofje Štajerske]] [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] {{normativna kontrola}} q1iwy4gsagyi16by8kqiompij01dwa2 0 463480 6749500 5163265 2026-09-12T09:20:01Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Otokarji (plemiška rodbina)]] 6749500 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Otokarji (plemiška rodbina)]] 0ogyj1st0rfvcm9suybwrr8jfmzd417 1 463546 6749371 6453614 2026-09-12T05:09:20Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Pogovor:Karadžordževiči]] na [[Pogovor:Karadžordževiči (plemiška rodbina)]] 6453614 wikitext text/x-wiki {{CEE Spring 2022 | uporabnik = Ljuba brank | tema =Zgodovina | država = Srbija}} A lahko prosim, vse te đ in dj spremeniš v dž v sklau s slovenskim pravopisom.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 10:53, 9. julij 2019 (CEST) :{{u|Ljuba brank}} Pravopis pozna v resnici samo zapis [https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3751734/karadordevic?View=1&Query=kara%C4%91or%C4%91evi%C4%87 '''Karađorđević'''], zato bi morali priimke spemeniti nazaj v to obliko. Pravila in zgledi podomačevanja imen iz srbske cirilice so v [http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf teh pravilih] na straneh 24 in 177. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:43, 9. julij 2019 (CEST) Potem pa tako, samo v vseh člankih naj bo enako, ker sicer notranje povezave ne štimajo in so po nepotrebnem rdeče. Popravijo naj avtorji predhodnih člankov.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:51, 9. julij 2019 (CEST) :: Še vedno opažam različna poimenovanja oziroma zapis imena. Naj se prosim nekdo, ki ima orodje za to, loti popravljanja po vseh člankih. Je pa res, da je tudi v Velikem slovenskem leksikoni malo mešano.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 13:33, 13. junij 2025 (CEST) aiv7uylfgs80nw7f44x0pqur7jyj42h 0 464760 6749424 5635542 2026-09-12T05:16:06Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Rodbina Bátsmegyey]] na [[Rodbina Bátsmegyey (plemiška rodbina)]] 5635542 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina |image= |caption= |other_names= Bátsmegyei / Báchmegyey / Báchmegyei / Bácsmegyey / Bácsmegyei |predikat= de Páris et Nagy-Báts |country= [[Slika:Coat of Arms of Hungary.svg|20px]] [[Madžarska]] |founded= 16. stoletje |founder= Benedikt Báchmegyei |}} '''Rodbina Bátsmegyey''', je bila stara ogrska plemiška rodbina na območju Železne županije, ter današnjega Prekmurja. == Zgodovina == == Viri == * Johann Siebmacher: Siebmachers Allgemeine Wappenbuch - Band Ungarn {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{škrbina-plemstvo}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Prekmurci]] jzy6flkbj46cog9x7ax55uw15tbaj0q 6749428 6749424 2026-09-12T05:16:54Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 --prazno 6749428 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina |image= |caption= |other_names= Bátsmegyei / Báchmegyey / Báchmegyei / Bácsmegyey / Bácsmegyei |predikat= de Páris et Nagy-Báts |country= [[Slika:Coat of Arms of Hungary.svg|20px]] [[Madžarska]] |founded= 16. stoletje |founder= Benedikt Báchmegyei |}} '''Rodbina Bátsmegyey''', je bila stara ogrska plemiška rodbina na območju Železne županije, ter današnjega Prekmurja. == Viri == * Johann Siebmacher: Siebmachers Allgemeine Wappenbuch - Band Ungarn {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{škrbina-plemstvo}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Prekmurci]] 6m42gnbvrnfg4dw5u0suswmzr3831m7 6749429 6749428 2026-09-12T05:17:02Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Rodbina Bátsmegyey (plemiška rodbina)]] na [[Bátsmegyey (plemiška rodbina)]] 6749428 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina |image= |caption= |other_names= Bátsmegyei / Báchmegyey / Báchmegyei / Bácsmegyey / Bácsmegyei |predikat= de Páris et Nagy-Báts |country= [[Slika:Coat of Arms of Hungary.svg|20px]] [[Madžarska]] |founded= 16. stoletje |founder= Benedikt Báchmegyei |}} '''Rodbina Bátsmegyey''', je bila stara ogrska plemiška rodbina na območju Železne županije, ter današnjega Prekmurja. == Viri == * Johann Siebmacher: Siebmachers Allgemeine Wappenbuch - Band Ungarn {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{škrbina-plemstvo}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Prekmurci]] 6m42gnbvrnfg4dw5u0suswmzr3831m7 0 473208 6749084 6749065 2026-09-11T12:18:59Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/2managebuddy|2managebuddy]] ([[User talk:2managebuddy|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:NDG|NDG]] 6747211 wikitext text/x-wiki To je seznam zvezd, ki so svetlejše od magnitude +2,50 po njihovih ''maksimalnih'', ''popolnih'' ali ''združenih'' [[Navidezni sij|vizualnih magnitudah]], kot jih vidimo z [[Zemlja|Zemlje]]. Četudi je veliko svetlih zvezd binarnih ali večzvezdij in so relativno blizu Zemlje, se s prostim očesom pojavijo kot enojne. Spodnji seznam združi magnitude posameznih komponent. Večina določenih imen v tem seznamu izhaja iz seznama, ki je bil odobren od Delovne skupine za zvezdna imena.<ref name="List of IAU-approved Star Names">{{Navedi splet|url=https://www.iau.org/public/themes/naming_stars/#table|title=Naming Stars|publisher=IAU Division C WG Star Names|accessdate=12 August 2018|archive-date=2020-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200411104839/https://www.iau.org/public/themes/naming_stars/#table|url-status=dead}}</ref> Popularna imena, ki pa jih IAU ni odobril, so prikazana s kratko opombo. == Meritve == [[Sonce]] je z Zemlje najsvetlejša zvezda. Navidezna magnituda najsvetlejših zvezd se lahko primerja z ne-zvezdnimi telesi v [[Osončje|Osončju]]. Tu so prikazane maksimalne magnitude teh teles, ki so svetlejše od druge najsvetlejše zvezde našega neba (in najsvetlejše nočnega) &#x2212; Sirija (&#x2212;1,46): (brez Sonca) so najsvetlejši objekti [[Luna]] (&#x2212;12,7), [[Venera]] (&#x2212;4,89), [[Jupiter]] (&#x2212;2,94), [[Mars]] (&#x2212;2,91), [[Merkur]] (&#x2212;2,45) in [[Saturn]] (&#x2212;0,49). * Zvezdna svetlost je bila sprva podana na [[Navidezni sij|navideznem siju]], ki ga je prejelo človeško oko: od najsvetlejših zvezd 1. magnitude, pa vse do najtemnejših 6. magnitude. Po odkritju optičnega teleskopa in odkrivanju binarnih in večzvezdij, se je lahko zvezdna magnituda začela izražati kot ''individualna'' (ločena) ali ''združena'' (skupna) magnituda. Tabela je urejena po skupni magnitudi zvezd, kot da bi bile le enojne. Dodatno so še takšni več-zvezdni sistemi označeni z oklepaji, kjer so podane posamezne magnitude. Na primer dvojna zvezda [[Alfa Kentavra]] ima skupno ali kombinirano magnitudo &#x2212;0,27, medtem ko imata posamezni komponenti magnitudi enaki +0,01 in +1,33.<ref name="hr">{{Navedi revijo|title=The Bright star catalogue|year=1991|last=Hoffleit|first=Dorrit|last2=Jaschek|first2=Carlos|journal=New Haven|bibcode=1991bsc..book.....H}}</ref> * Nova ali bolj natančna [[Fotometrija (astronomija)|fotometrija]], standardni filtri ali uporaba različnih metod z uporabo standardnih zvezd lahko izmerijo zvezdne magnitude rahlo drugače. To lahko celo spremeni vrstni red svetlih zvezd. Tabela prikazuje V magnitude, ki uporabljajo [[UBV fotometrični sistem|posebne filtre]], ki približno simulirajo človeški vid. A obstajajo tudi ostale vrste magnitudnega sistema na osnovi različnih valovnih dolžin, nekaj jih je tudi daleč stran od porazdelitve valovnih dolžin človeškega očesa, te navidezne magnitude pa lahko v različnih sistemih zelo variirajo.<ref name="bessell">{{Navedi revijo|title=Standard Photometric Systems|last=Bessell|first=Michael S.|year=2005|journal=Annual Review of Astronomy & Astrophysics|volume=43|issue=1|pages=293–336|bibcode=2005ARA&A..43..293B|doi=10.1146/annurev.astro.41.082801.100251|url=https://semanticscholar.org/paper/760cc5f7a00d672034c509f7b62a6ee9cce9bb71}}</ref> Na primer [[Betelgeza]] ima v pasu K ([[Infrardeče valovanje|infrardeča]]) enako &#x2212;4,05.<ref name="ducati">{{Navedi revijo|title=VizieR Online Data Catalog: Catalogue of Stellar Photometry in Johnson's 11-color system|last=Ducati|first=J. R.|year=2002|journal=CDS/ADC Collection of Electronic Catalogues|volume=2237|bibcode=2002yCat.2237....0D}}</ref> * Nekaj zvezd, kot recimo [[Betelgeza]] in [[Antares]], je [[Spremenljivka (zvezda)|spremenljivih]], kar pomeni, da spreminjajo svojo magnitudo skozi dneve, mesece ali leta. V tabeli je spremenljivost označena z <small>var</small>. Vrednosti posameznih magnitud so navedene iz različnih virov. Magnitude so izražene znotraj tabele, kadar so zvezde bodisi na svoji maksimalni svetlosti, ki se ponavlja vsak cikel, na primer prekrivajoča se binarna zvezda Algol; ali, če so spremembe majhne, kot preprosta povprečna magnituda. Za vse rdeče zvezde spremenljivke je opis enotnegamaksimuma pogosto težaven, saj vsak cikel proizvede drugačno svetlost, ki je posledica slabega razumevanje utripanja v procesih [[Zvezdna evolucija|zvezdne evolucije]]. Takšne navedene zvezdne svetlosti so pogosto izračunane na podlagi ''povprečja maksimalne navidezne magnitude''<ref name="MDofA">{{Navedi knjigo|title=Macmillan Dictionary of Astronomy (Illingworth, Valerie, 1985)|work=Dictionary Series|publisher=Springer|edition=Second|page=237|url=https://books.google.com/books?id=oAeyCwAAQBAJ&pg=PA237|accessdate=24 September 2016|isbn=9781349178032|date=April 1985}}</ref> iz predvidevanih maksimumov skozi več ciklov, pri nekaterih primerkih tudi čez več stoletij. Rezultati, ki so pogosto navedeni v literaturi niso nujno enostavni in se lahko razlikujejo v izražanju spremenljive vrednosti za enotne maksimalne svetlosti ali kot razpon vrednosti. * Za izbrano število zvezd se domneva, da svoje svetlosti ne spreminjajo, zato se jih uporablja kot [[Fotometrično-standardna zvezda|standardne zvezde]]. Te standardne zvezde imajo natančno določene magnitude, ki so jih analizirali več let in se pogosto uporabljajo za določanje ostalih magnitud zvezd ali njihovih zvezdnih parametrov z uporabo določenih lestvic.<ref name="landolt">{{Navedi revijo|title=UBVRI Photometric Standard Stars Around the Celestial Equator: Updates and Additions|last=Landolt|first=Arlo U.|year=2009|journal=The Astronomical Journal|volume=137|issue=5|pages=4186–4269|bibcode=2009AJ....137.4186L|arxiv=0904.0638|doi=10.1088/0004-6256/137/5/4186}}</ref> == Glavna tabela == Viri magnitud, ki so citirani, so iz Wikipedijinih člankov—ta osnovni seznam je katalog tega, kar je napisala Wikipedija. Viri so dostopni na posameznih člankih o zvezdah. {| class="wikitable sortable" !Lestvica ![[Navidezni sij|Navidezna magnituda]] (m_V) ![[IAU Delovna skupina na zvezdnih imenih|Lastno ime]]<ref name="List of IAU-approved Star Names"/> ![[Bayerjevo poimenovanje]] !Razdalja ([[Svetlobno leto|sv. l.]]) ![[Spektralna razvrstitev zvezd|Spektralni razred]] |- |1 |<span style="display:none">0.000</span>&#x2212;26,74 |[[Sonce]] |  |0,000015813 | style="background: {{barva zvezde|G}};" |G2 V |- |2 |<span style="display:none">0.001</span>&#x2212;1,46 |[[Sirij]] |α CMa |<span style="display:none">000</span>8,6 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A0mA1 Va, DA2 |- |3 |<span style="display:none">0.003</span>&#x2212;0,74 |[[Kanop (zvezda)|Kanop]] |α Car |<span style="display:none">0</span>310 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A9 II |- |4 |<span style="display:none">0.004</span>&#x2212;0,27 (0,01&nbsp;+&nbsp;1,33) |[[Alfa Kentavra|Rigil Kentavra & Toliman]] |α Cen |<span style="display:none">000</span>4,4 | style="background: {{barva zvezde|G}};" |G2 V, K1 V |- |5 |<span style="display:none">0.005</span>&#x2212;0,05 |[[Arktur (zvezda)|Arktur]] |α Boo |<span style="display:none">00</span>37 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III |- |6 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.03}}0,03 (&#x2212;0,02–0,07<small>var</small>) |[[Vega (zvezda)|Vega]] |α Lyr |<span style="display:none">00</span>25 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A0 Va |- |7 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.08}}0,08 (0,03–0,16<small>var</small>) |[[Kapela (zvezda)|Kapela]] |α Aur |<span style="display:none">00</span>42 | style="background: {{barva zvezde|G}};" |K0 III, G1 III |- |8 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.13}}0,13 (0,05–0,18<small>var</small>) |[[Rigel]] |β Ori |<span style="display:none">0</span>860 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B8 Ia |- |9 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.34}}0,34 |[[Prokijon]] |α CMi |<span style="display:none">00</span>11 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F5 IV-V |- |10 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.46}}0,46 (0,40–0,46<small>var</small>) |[[Ahernar]] |α Eri |<span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B6 Vep |- |11 |0,50 (0,2–1,2<small>var</small>) |[[Betelgeza]] |α Ori |<span style="display:none">0</span>640 | style="background: {{barva zvezde|M}};" |M1-M2 Ia-ab |- |12 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.61}}0,61 |[[Beta Kentavra|Hadar]] |β Cen |<span style="display:none">0</span>350 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1 III |- |13 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.76}}0,76 |[[Altair]] |α Aql |<span style="display:none">00</span>17 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A7 V |- |14 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.76}}0,76 (1,33&nbsp;+&nbsp;1,73) |[[Acruks]] |α Cru |<span style="display:none">0</span>320 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0.5 IV, B1 V |- |15 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.86}}0,86 (0,75–0,95<small>var</small>) |[[Aldebaran]] |α Tau |<span style="display:none">00</span>65 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K5 III |- |16 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.96}}0,96 (0,6–1,6<small>var</small>) |[[Antares]] |α Sco |<span style="display:none">0</span>600 | style="background: {{barva zvezde|M}};" |M1.5 Iab-Ib, B2.5 V |- |17 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.97}}0,97 (0,97–1,04<small>var</small>) |[[Spika (zvezda)|Spika]] |α Vir |<span style="display:none">0</span>260 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1 III-IV, B2 V |- |18 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.14}}1,14 |[[Poluks]] |β Gem |<span style="display:none">00</span>34 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III |- |19 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.16}}1,16 |[[Fomalhaut]] |α PsA |<span style="display:none">00</span>25 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A3 V |- |20 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.25}}1,25 (1,21–1,29<small>var</small>) |[[Deneb]] |α Cyg |2,600 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A2 Ia |- |21 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.25}}1,25 (1,23–1,31<small>var</small>) |[[Mimoza (zvezda)|Mimoza]] |β Cru |<span style="display:none">0</span>350 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0.5 III, B2 V |- |22 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.39}}1,39 |[[Regul]] |α Leo |<span style="display:none">00</span>77 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B8 IVn |- |23 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.50}}1,50 |[[Epsilon Velikega psa|Adhara]] |ε CMa |<span style="display:none">0</span>430 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B2 II |- |24 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.62}}1,62 |[[Lambda Škorpijona|Shaula]] |λ Sco |<span style="display:none">0</span>700 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B2 IV |- |25 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.62}}1,62 (1,98 + 2,97) |[[Kastor (zvezda)|Kastor]] |α Gem |<span style="display:none">00</span>52 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1 V, Am |- |26 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.64}}1,64 |[[Gacruks]] |γ Cru |<span style="display:none">00</span>88 | style="background: {{barva zvezde|M}};" |M3.5 III |- |27 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.64}}1,64 |[[Belatriks]] |γ Ori |<span style="display:none">0</span>240 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B2 III |- |28 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.65}}1,65 |[[Beta Bika|Elnat]] |β Tau |<span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B7 III |- |29 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.69}}1,69 |[[Beta Gredlja|Miaplakid]] |β Car |<span style="display:none">0</span>110 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1 III |- |30 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.69}}1,69 (1,64–1,74<small>var</small>) |[[Alilamin|Alnilam]] |ε Ori |2,000 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0 Ia |- |31 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.72}}1,72 (1,81–1,87<small>var</small> + 4,27) |[[Gama Jader|Regor]]{{Efn|Ime se ne pojavi v IAU katalogu zvezdnih imen}} |γ^1,2 Vel |<span style="display:none">0</span>840 | style="background: {{barva zvezde|WC}};" |WC8, O7.5III |- |32 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.74}}1,74 |[[Alfa Žerjava|Alnair]] |α Gru |<span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B6 V |- |33 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.77}}1,77 |[[Epsilon Velikega medveda|Aliot]] |ε UMa |<span style="display:none">00</span>81 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1 III-IVp kB9 |- |34 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.77}}1,77 |[[Alnitak]] |ζ Ori A |<span style="display:none">0</span>820 | style="background: {{barva zvezde|O}};" |O9.5 Iab, B1 IV, B0 III |- |35 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.79}}1,79 |[[Alfa Velikega medveda|Dubhe]] |α UMa |<span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III, F0 V |- |36 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.80}}1,80 |[[Alfa Perzeja|Mirfak]] |α Per |<span style="display:none">0</span>590 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F5 Ib |- |37 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.82}}1,82 |[[Delta Velikega psa|Vezen]] |δ CMa |1,800 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F8 Ia |- |38 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.84}}1,84 |[[Theta Škorpijona|Sargas]] |θ Sco |<span style="display:none">0</span>270 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F0 II |- |39 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.85}}1,85 |[[Epsilon Strelca|Kaus Australis]] |ε Sgr |<span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B9.5 III |- |40 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.86}}1,86 |[[Epsilon Gredlja|Avior]] |ε Car |<span style="display:none">0</span>630 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K3 III, B2 Vp |- |41 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.86}}1,86 |[[Eta Velikega medveda|Alkaid]] |η UMa |<span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B3 V |- |42 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.90}}1,90 (1,89–1,94<small>var</small>) |[[Beta Voznika|Menkalinan]] |β Aur |<span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1mIV+A1mIV |- |43 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.91}}1,91 |[[Alfa Južnega trikotnika|Atria]] |α TrA |<span style="display:none">0</span>420 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K2 IIb-IIIa |- |44 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.92}}1,92 |[[Gama Dvojčkov|Alhena]] |γ Gem |<span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1.5 IV+ |- |45 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.94}}1,94 |[[Alfa Pava|Peacock]] |α Pav |<span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B3 V |- |46 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.96}}1,96 (1,99–2,39<small>var</small> + 5,57) |[[Delta Jader|Alsefina]] |δ Vel |<span style="display:none">00</span>80 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1 Va(n), F7.5 V |- |47 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.98}}1,98 |[[Beta Velikega psa|Mirzam]] |β CMa |<span style="display:none">0</span>500 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1 II-III |- |48 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.00}}2,00 |[[Alfard]] |α Hya |<span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K3 II-III |- |49 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.98}}1,98 (1,86–2,13<small>var</small>) |[[Severnica]] |α UMi |<span style="display:none">0</span>430 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F7 Ib |- |50 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.00}}2,00 |[[Hamal]] |α Ari |<span style="display:none">00</span>66 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K1 IIIb |- |51 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.01}}2,08 (2,37 + 3,64) |[[Gama Leva|Algieba]] |γ¹ Leo |<span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III, G7 IIIb |- |52 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.02}}2,02 |[[Beta Kita|Difda]] |β Cet |<span style="display:none">00</span>96 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III |- |53 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.04}}2,04 |[[Mizar (zvezda)|Mizar]] |ζ UMa |<span style="display:none">00</span>78 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A2 Vp, A2 Vp, Am |- |54 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.05}}2,05 |[[Sigma Strelca|Nunki]] |σ Sgr |<span style="display:none">0</span>220 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B2.5 V |- |55 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.06}}2,06 |[[Theta Kentavra|Menkent]] |θ Cen |<span style="display:none">00</span>61 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III |- |56 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.05}}2,05 (2,01–2,10<small>var</small>) |[[Beta Andromede|Mirah]] |β And |<span style="display:none">0</span>200 | style="background: {{barva zvezde|M}};" |M0 III |- |57 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.06}}2,06 |[[Alfa Andromede|Alferac]] |α And |<span style="display:none">00</span>97 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B8 IVpMnHg, A3 V |- |58 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.07}}2,07 |[[Alfa Kačenosca|Rasalhag]] |α Oph |<span style="display:none">00</span>47 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A5 III |- |59 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.08}}2,08 |[[Beta Malega medveda|Kohab]] |β UMi |<span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K4 III |- |60 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.09}}2,09 |[[Saif]] |κ Ori |<span style="display:none">0</span>720 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0.5 Ia |- |61 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.11}}2,11 |[[Denebola]] |β Leo |<span style="display:none">00</span>36 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A3 Va |- |62 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.12}}2,12 (2,1–3,39<small>var</small>) |[[Algol]] |β Per |<span style="display:none">00</span>93 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B8 V, K0 IV, A7m |- |63 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.15}}2,15 (2,0–2,3<small>var</small>) |[[Beta Žerjava|Tiaki]] |β Gru |<span style="display:none">0</span>170 | style="background: {{barva zvezde|M}};" |M5 III |- |64 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.17}}2,17 |[[Gama Kentavra|Muhlifain]] |γ Cen |<span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A0 III, A0 III |- |65 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.21}}2,21 |[[Jota Gredlja|Aspidiske]] |ι Car |<span style="display:none">0</span>690 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A9 Ib |- |66 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.21}}2,21 (2,14–2,30<small>var</small>) |[[Lambda Jader|Suhail]] |λ Vel |<span style="display:none">0</span>570 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K4 Ib |- |67 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.23}}2,23 (2,21–2,32<small>var</small>) |[[Alfa Severne krone|Alfeka]] |α CrB |<span style="display:none">00</span>75 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A0 V, G5 V |- |68 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.23}}2,23 (2,23–2,35<small>var</small>) |[[Mintaka]] |δ Ori |<span style="display:none">0</span>900 | style="background: {{barva zvezde|O}};" |O9.5 II, B1 V, B0 IV |- |69 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.23}}2,23 |[[Gama Laboda|Sadr]] |γ Cyg |1,500 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F8 Iab |- |70 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.23}}2,23 |[[Gama Zmaja|Eltanin]] |γ Dra |<span style="display:none">0</span>150 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K5 III |- |71 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.24}}2,24 |[[Alfa Kasiopeje|Schedar]] |α Cas |<span style="display:none">0</span>230 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 IIIa |- |72 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.25}}2,25 |[[Zeta Krme|Naos]] |ζ Pup |1,100 | style="background: {{barva zvezde|O}};" |O4 If(n)p |- |73 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.26}}2,26 |[[Gama Andromede|Almah]] |γ And |<span style="display:none">0</span>350 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K3 IIb, B9.5 V, B9.5 V, A0 V |- |74 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.28}}2,28 (2,25–2,31<small>var</small>) |[[Beta Kasiopeje|Kaf]] |β Cas |<span style="display:none">00</span>54 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F2 III |- |75 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.29}}2,29 |[[Epsilon Volarja|Izar]] |ε Boo |<span style="display:none">0</span>202 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 II-III, A2 V |- |76 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.30}}2,30 (2,29–2,34<small>var</small>) |– |α Lup |<span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1.5 III |- |77 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.30}}2,30 (2,29–2,31<small>var</small>) |– |ε Cen |<span style="display:none">0</span>380 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1III |- |78 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.31}}2,31 (1,6–2,32<small>var</small>) |[[Delta Škorpijona|Dschuba]] |δ Sco |<span style="display:none">0</span>400 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0.3 IV, B1-3 V |- |79 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.31}}2,31 |[[Epsilon Škorpijona|Laravag]] |ε Sco |<span style="display:none">00</span>65 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K1 III |- |80 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.35}}2,35 (2,30–2,41<small>var</small>) |– |[[Eta Kentavra|η Cen]] |<span style="display:none">0</span>310 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1.5 Vne |- |81 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.37}}2,37 |[[Beta Velikega medveda|Merak]] |β UMa |<span style="display:none">00</span>79 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1 IVps |- |82 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.38}}2,38 |[[Alfa Pegaza|Anka]] |α Phe |<span style="display:none">00</span>77 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0.5 IIIb |- |83 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.39}}2,39 |[[Kapa Škorpijona|Girtab]]{{Efn|Ime se ne pojavi v IAU katalogu zvezdnih imen}} |κ Sco |<span style="display:none">0</span>460 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1.5 III |- |84 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.40}}2,40 (0,7–3,0<small>var</small>) |[[Epsilon Pegaza|Enif]] |ε Peg |<span style="display:none">0</span>670 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K2 Ib |- |85 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.42}}2,42 (2,31–2,74<small>var</small>) |[[Beta Pegaza|Scheat]] |β Peg |<span style="display:none">0</span>200 | style="background: {{barva zvezde|M}};" |M2.5 II-IIIe |- |86 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.43}}2,43 |[[Eta Kačenosca|Sabik]] |η Oph |<span style="display:none">00</span>88 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1 IV, A1 IV |- |87 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.44}}2,44 |[[Gama Velikega medveda|Fekda]] |γ UMa |<span style="display:none">00</span>84 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A0 Ve |- |88 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.45}}2,45 |[[Eta Velikega psa|Aludra]] |η CMa |2.000 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B5 Ia |- |89 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.46}}2,46 |[[Kapa Jader|Markeb]] |κ Vel |<span style="display:none">0</span>540 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B2 IV |- |90 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.47}}2,47 (1,6–3,0<small>var</small>) |[[Gama Kasiopeje|Navi]]{{Efn|Ime se ne pojavi v IAU katalogu zvezdnih imen}} |γ Cas |<span style="display:none">0</span>610 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0.5 IVe |- |91 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.48}}2,48 |[[Alfa Pegaza|Markab]] |α Peg |<span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A0 IV |- |92 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.48}}2,48 |[[Epsilon Laboda|Aljanah]] |ε Cyg |<span style="display:none">00</span>72 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III-IV |- |93 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.50}}2,50 |[[Beta Škorpijona|Akrab]] |β Sco |<span style="display:none">0</span>404 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V |} == Glej tudi ==   * [[Seznam astronomskih teles]] * [[Seznam ozvezdij po površini|88 modernih ozvezdjih po površini]] * [[Seznam najsvetlejših zvezd v zgodovini|Najsvetlejše zvezde v zgodovini]]: najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu za vsakih 5 milijonov let * [[Seznam najsvetlejših naravnih teles na nebu]] * [[Seznam največjih zvezd]] * [[Seznam najsvetlejših zvezd]] * [[Seznam najbližjih svetlih zvezd]] * [[Seznam najbližjih galaksij]] * [[Seznam najbližjih zvezd|Seznam najbližjih zvezd in rjavih pritlikavk]] * [[Seznam ozvezdij]] * [[Seznam zvezd]] * [[Seznam zvezd po ozvezdju]] * [[Zvezde in planetarni sistemi v fikciji]] == Sklici == {{seznam opomb}} == Viri == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.ianridpath.com/brightest.htm 25 najsvetlejših zvezd videnih z Zemlje] * [http://www.atlasoftheuniverse.com/stars.html Najsvetlejše zvezde na Atlasu Vesolja] * [http://www.astronomynotes.com/starprop/s4.htm Sistem magnitud] * [http://csep10.phys.utk.edu/astr162/lect/stars/magnitudes.html O zvezdnih magnitudah] {{DEFAULTSORT:Brightest Stars, List Of}} [[Kategorija:Svetila]] nl2ofv3yet43v8gcngr2vv0mej56umy 0 474381 6749560 5425841 2026-09-12T09:29:37Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Herren von Graben (plemiška rodbina)]] 6749560 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Herren von Graben (plemiška rodbina)]] j69vztoglr7e0vci59s2knmkqem0n3b 0 474827 6749505 5425840 2026-09-12T09:20:55Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Herren von Graben (plemiška rodbina)]] 6749505 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Herren von Graben (plemiška rodbina)]] j69vztoglr7e0vci59s2knmkqem0n3b 0 478104 6749402 6434618 2026-09-12T05:13:18Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Széchy (rodbina)]] na [[Széchy (plemiška rodbina)]] 6434618 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina |coat of arms=Balogh_nembeli_Széchy.jpg |caption= |predikat=gornjelendavski (de Felsőlindva) / de Rimaszécs |country= [[Slika:Coat of Arms of Hungary.svg|20px]] [[Madžarska]] <br /> [[Slika:Holy roman flag1806.png|30px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]] <br /> {{ikonazastave|Avstrijsko cesarstvo}} [[Avstrijsko cesarstvo]]< <br /> [[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|30px]] [[Avstro-Ogrska]] | titles = * Grof Széchy de Rimaszécs | founder =Ivánka | final ruler =István (Felsőlindva veja)<br />Péter (Rimaszécs veja) |origin= [[Slika:Coat of Arms of Hungary.svg|20px]] [[Madžarska]] <br /> | dissolution =1535 (Felsőlindva veja)<br /> 1684 (Rimaszécs veja) | founding year = 13. stoletje |}} '''Rodbina Széchy''' ''(madž. Széchy, Széchi, Szécsi)'' znana tudi pod slovenskim imenom '''Seči''' je bila starodavna ogrska plemiška rodbina na območju današnjega [[Prekmurje|Prekmurja]] in ena najpomembnejših madžarskih plemiških družin srednjega in začetka novega veka, čigar predstavniki so med 13. in 16. stoletjem opravljali ugledne državne in dvorne funkcije. Družina se je delila na dve veji - na gornjelendavsko (Széchy de Felsőlindva) in slovaško (Széchy de Rimaszécs). == Zgodovina == Družina Széchy izvira iz rodu (lat. genus) Balogh, katerega prednik je bil nemški vitez Altmann von Friedberg, ki se je okoli leta 1046 naselil na območju madžarskega kraljestva. Bili so lastniki več gradov in obsežnih posestev, med drugim gradu [[Grad (grad)|Gornja Lendava]] (današnji Grad), [[Ruševine gradu Dobra na Gradiščanskem|gradu Dobra]] (današnji Neuhaus na Gradiščanskem) in drugih. == Gradovi v lasti družine == <gallery> Slika:GradGrad1.jpg|[[Grad (grad)|Grad Gornja Lendava]] (Slovenija) Slika:Neuhaus_am_Klausenbach_1639.jpg|[[Ruševine gradu Dobra na Gradiščanskem|Grad Dobra]] (Neuhaus na Gradiščanskem, Avstrija) </gallery> == Vidnejši predstavniki rodbine == * [[Nikolaj Széchy|Nikolaj Széchy]] (ok. 1320–1387) madžarski palatin (kraljevi namestnik), hrvaški in slavonski ban, veliki župan Železne županije in Bratislavske županije, kraljevi sodnik * [[Nikolaj II. Széchy|Nikolaj II. Széchy]] († po 1423) kraljevi zakladnik, veliki župan Železne in Zalske županije, gubernator dioceze Veszprem, kraljičin ključar, vitez zmajegeva reda * [[Franc Széchy|Franc Széchy]] (padel v bitki pri Nikopolju 28. septembra 1396) severinski ban, veliki župan županije Temes, kraljevi zakladnik * [[Dionizij Széchy|Dionizij Széchy]] (ok. 1410–1. februar 1465) prelat, kardinal, esztergomski nadškof, prvi madžarski primat == Viri == * [[Ivan Zelko]]: ''Zgodovina Prekmurja'', Pomurska založba, Murska Sobota, 1996. ISBN 86-7195-203-7 {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Prekmurci]] 3kkxsguk9opyiw92yra9zobf1uavrdg 0 480078 6749502 5425843 2026-09-12T09:20:22Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Herren von Graben (plemiška rodbina)]] 6749502 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Herren von Graben (plemiška rodbina)]] j69vztoglr7e0vci59s2knmkqem0n3b 0 480082 6749498 5425842 2026-09-12T09:19:39Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Herren von Graben (plemiška rodbina)]] 6749498 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Herren von Graben (plemiška rodbina)]] j69vztoglr7e0vci59s2knmkqem0n3b 1 481695 6749357 5346420 2026-09-12T05:08:11Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Pogovor:Galli]] na [[Pogovor:Galli (plemiška rodbina)]] 5346420 wikitext text/x-wiki {{DYK|3. junij|2019|entry=... je rodbina '''[[Galli]]''' ena najstarejših plemiških rodbin na Slovenskem?}} p6oak6fkrpdubsy776lrnvnodxxmugk 1 481755 6749394 5346729 2026-09-12T05:12:07Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Pogovor:Otokarji]] na [[Pogovor:Otokarji (plemiška rodbina)]] 5346729 wikitext text/x-wiki {{DYK|8. julij|2019|entry=... so '''[[Otokarji]]''' na račun bogatega dedovanja v enem stoletju iz skromnih zemljiških gospodov postali deželni knezi?}} 1zyfxta2befaiirqoscxexl1w3p7u1l 0 482519 6749250 6743461 2026-09-11T20:48:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749250 wikitext text/x-wiki [[Slika:View from atop the left minaret - Tomb of Jahangir gardens.jpg|thumb|Vrt pri [[Džahangirjeva grobnica|Džahangirjevi grobnici]] v [[Lahore]]ju]] '''Rajski vrt''' je oblika [[vrt]]a [[Zgodovina Irana|staroiranskega]] izvora, natančneje iz obdobja [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidov]], ki je formalen, simetričen in najpogosteje zaprt. Najbolj tradicionalna oblika je pravokotni vrt, razdeljen na štiri četrtine z ribnikom v sredini, štirikratno zasnovo, imenovano ''chahar bagh'' ('štirje vrtovi').<ref>{{Cite episode |title=Episode 1 |series=Monty Don's Paradise Gardens |network=BBC}}</ref> Med najpomembnejšimi elementi rajskih vrtov so voda z ribniki, kanali, jarki in fontane, ki so splošne značilnosti. Vonj je bistven element s sadnimi drevesi in cvetovi, izbranimi zaradi njihovih dišav. Pogosto ga omenjajo tudi kot [[islamski vrt]]. Oblika vrta se je med muslimanskimi arabskimi osvajanji razširila po Egiptu in Sredozemlju, segajoč vse do Indije in Španije. == Etimologija == Prvotno imenovan z enim samostalnikom, ki označuje 'obzidan prostor ali vrt', od ''pairi'' ('okoli') in ''daeza'' ali ''diz'' ('zid', 'opeka' ali 'oblika'), filozof in zgodovinar [[Ksenofont]] iz Aten je prevedel perzijsko besedo ''pairidaeza'' v grški ''paradeisos'' [2]; ta izraz se uporablja za [[Eden]]ski vrt v grških prevodih [[Stara zaveza|Stare zaveze]].<ref>Hobhouse, Penelope. ''The Gardens of Persia'' [https://books.google.ca/books?id=AMFRyiAxZ6YC&printsec=frontcover#v=onepage&q&f=false]. Kale House</ref> V perzijščini beseda ''pardis'' pomeni tako 'raj' kot 'vrt'. Idejo o zaprtem vrtu pogosto navajajo kot rajski vrt zaradi dodatnih indoevropskih konotacij 'raja'. == Zgodovina == Najstarejši [[perzijski vrtovi|perzijski vrt]], o katerem obstajajo zapisi, je pripadal [[Kir II.|Kiru Velikem]], v njegovi prestolnici [[Pasargad]] v provinci Fars, severno od [[Širaz]]a. Gre za najstarejšo nedotaknjeno postavitev, ki nakazuje elemente rajskega vrta. Verjetno je bil zasajen s cipreso, granatnim jabolkom in češnjo, imel je geometrijski načrt in kamnite vodne kanale. Ti kanali so tvorili glavno os in sekundarne osi glavnega vrta v Pasargadu, ki so oblikovali štirikratno zasnovo ''chahar bagh''. V Ahemenidskem cesarstvu so vrtovi vsebovali sadno drevje in cvetje, vključno z lilijami in vrtnicami. Leta 330 pred našim štetjem je [[Aleksander Veliki]] videl grob Kira Velikega in zabeležil, da stoji v namakanem nasadu dreves. [3] Verjamejo, da so ahemenidski vladarji gradili rajske vrtove znotraj zaprtih kraljevih lovskih parkov, tradicija, ki so jo podedovali od [[Asirci|Asircev]], za katere je bil obredni lov na leva obred, ki je potrdil kraljestvo. Asirci so svoje tehnike urejanja okolice podedovali po Babiloncih. V 5. stoletju, v času invazije [[Kir Mlajši|Kira Mlajšega]] na Perzijo, je Ksenofont opisal kompleks palač in paviljonov, ki so pripadali [[Artakserks II.|Artaksersu II.]]. Kompleks je vseboval vrtove, ki jih je zalival akvadukt - najstarejši znani zapis gravitacijskih vodotokov in bazenov, razporejenih v geometrijskem sistemu. Špartanski general [[Lizander]], ki se je pridružil Kiru kot plačanec, je poročal Ksenofontu, kako so se perzijski vladarji »odlično odrezali ne samo v vojni, ampak tudi v vrtnarjenju, ustvarjajo ''paradeisos'', kjer zbirajo rastline, zlasti sadna drevesa in so naleteli na živali med tujimi akcijami. Štirikratno postavitev so kasneje ponovno interpretirali v islamskem smislu muslimanski Arabci po osvajanju Perzije v 7. stoletju, in jo povezali z [[Abrahamska religija|abrahamskim]] konceptom raja in rajskega vrta. [[1. Mojzesova knjiga]] 2:10 se glasi: »V Edenu je izvirala reka, da je namakala vrt; od tam pa se je delila v štiri glavne reke.«<ref>[https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Mz+2%2C4-25&id13=1&pos=0&set=2&l=sl Biblija]</ref> in prerok Mohamed je govoril o štirih rekah: vodi, mleku, vino in med.<ref>{{navedi splet |url=https://www.islamweb.net/en/article/184423/the-description-of-paradise-iii/ |title=The Description of Paradise |author=<!--Not stated--> |access-date=2019-10-23}}</ref> V 13. stoletju so se vrtovi z islamom razširili po [[Egipt]]u, sredozemski severni Afriki in v [[Španija|Španijo]]. Ta slog vrta je prišel v [[Indija|Indijo]] v 16. stoletju v času vladavine princa [[Babur]]ja, prvega cesarja [[Mogulsko cesarstvo|Mogulskega cesarstva]]. Večina mogulskih vrtov je imela v središču grobnico ali paviljon, od katerih je najbolj znan [[Tadž Mahal]], čeprav se je s propadom Mogulskega cesarstva in britanske kolonialne vladavine prvotni vrt bistveno spremenil.<ref>{{Cite episode |title=Episode 2 |series=Monty Don's Paradise Gardens |network=BBC}}</ref> == Funkcije == Bistveni načrt rajskega vrta je štirikratna postavitev (''charbagh'') z ribnikom ali vodnjakom v središču. Poznejše zasnove so vključile [[paviljon]] ali [[mavzolej]], ko so se začeli razvijati v izpopolnjene statusne simbole. Pravokotna ali premočrtna zasnova je običajno urejena z vodnimi kanali, narejenimi po antičnem sistemu [[kanat]]ov. Pomembna in splošna značilnost je temeljita uporaba vode, pogosto v [[prekop|kanal]]ih, [[ribnik]]ih ali potočkih, včasih v [[vodna fontana|vodnjakih]] in redkeje v [[slap]]ovih. To je ustvarilo pomirjujoč zvok tekoče vode in je imelo tudi praktični namen hlajenja zraka. Aromatično cvetje in drevesa, ki obrodijo sadje, so bistveni elementi. Tla, kjer so bile zasajene rastline, so bila poglobljena ali pa so bile sprehajalne poti dvignjene, da bi mimoidoči lahko zlahka obrali sveže sadje, ko so se sprehajali po vrtu. Oljka, figa, datlji in granatno jabolko so bili vseprisotni in simbolično pomembni. Drevesa pomarančevcev so prispela iz Indije po [[Svilna cesta|Svilni cesti]] do 11. stoletja in so bila vključena zaradi svoje dišave in lepote njihovih cvetov.<ref>Don, Monty. ''Paradise Gardens: the world's most beautiful Islamic gardens'' [https://books.google.ca/books?id=TtpVDwAAQBAJ&dq=paradise+gardens+citrus&source=gbs_navlinks_s]. John Murray Press</ref> Vrtove običajno obdajajo visoki zidovi, ki zagotavljajo senco in zaščito, še posebej zaželeno v suhem, sušnem podnebju, kjer je ta vrsta vrta cvetela. == Razlaga == Številna uporaba in simbolika rajskega vrta naj bi izhajala iz Edna, kljub večini elementov zasnove pred abrahamskimi religijami. Zdi se, da je štirikratna zasnova odmevala v Edenskem vrtu, ki je v [[1. Mojzesova knjiga|Genezi]] opisan kot osrednji izvir, ki napaja štiri reke, od katerih se vsaka izliva v svet. V [[Koran]]u je vrt opisan kot bogat z materialnimi dobrotami, vključno z okusno hrano in stalno tekočo vodo. Potem, ko se pojavi v puščavi je v islamski tradiciji žeja in hvaležnost za vodo obilna. V Koranu so reke glavni sestavni del raja, omemb dežja in vodnjakov pa je veliko. V Koranu 31:30: »Bog je dal prednost vodi pred katero koli drugo ustvarjeno stvarjo in jo naredil za osnovo stvarjenja, kot je rekel: ''In naredili smo vsako živo stvar iz vode''«. Voda je povezana z vrlinami [[obredno čiščenje|čistosti]] in [[poslušnost]]i: »Potem so vodi rekli: ''Bodi tiho''. In bila je tiho in čakala na Božji ukaz. To je implicirana voda, ki ne vsebuje nečistoče in pene«. (Zgodbe o prerokih, al-Kisa'). Čeprav je koncept vrtov ''chahar bagh'', ki predstavljajo 'raj na zemlji', pred islamskim sprejetjem sloga, so rajski umiki Perzijcev postali znani kot »utelešenje nebeškega raja, obljubljenega praktičnim muslimanom«. Vrtovi predstavljajo raj na zemlji ali rajske vrtove, ki so se razširili po vsem svetu, ki so ga osvojili muslimani in so se razvili v drugačne, bolj velike in bolj dovršene sloge. == Vpliv == Rajski vrt je ena redkih izvirnih in temeljnih vrst vrta, iz katerega izhajajo vsi vrtovi v zgodovini, včasih v kombinacijah. Rajski vrt je v svoji najpreprostejši obliki sestavljen iz formalnega pravokotnega bazena, ki ima samo potok dovolj, da mu omogoči gibanje in podij, iz katere ga lahko opazujemo. Vendar paviljon nudi bolj trajno zavetje kot prvotni šotor. Strogo poravnana, formalno urejena drevesa, zlasti ''chenar'' ali ''Platanus'', dajejo senco. Številne islamske vrtnarske tradicije in poznejše evropske tradicije izhajajo iz rajskega vrta. Primeri rajskega vrta in njegovih izpeljank so prisotni na mnogih [[zgodovina vrtov|zgodovinskih vrtovih]] islamskih in evropskih narodov. Na vzhodu so iz perzijskih vrtov nastali indijski mogulski vrtovi, katerih pozni primer je vrt Tadž Mahala v Agri. Na skrajnem zahodu so nastala tlakovana in poploščena dvorišča, arkade ter bazeni in vodnjaki mavrske [[Andaluzija|Andaluzije]]. Temeljna zasnova [[Versajski vrtovi|Versajskih vrtov]] v Franciji skoraj ponovi rajske vrtove Pasargada in vrtovi [[Louvre|Louvra]] v Parizu se zdi, da jih ti navdihujejo. Še en primer so Bahaiske terase in Babovo svetišče na gori [[Karmel]] v [[Haifa|Haifi]] v [[Izrael]]u, oba imata obsežne vrtove zapletene zasnove.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ganbahai.org.il/en/learn-more/design-management/ |title=Yael Hammerman: Distinctive Design of the Bahá’í Gardens |access-date=2020-08-03 |archive-date=2019-04-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190407140631/http://www.ganbahai.org.il/en/learn-more/design-management/ |url-status=dead }}</ref> == Primeri == * [[Pasargad]] * Bagh-e Doulatabad - v [[Yazd]]u, ki ga je v 18. stoletju ustvaril guverner Mohamed Taki kan * Cheshmeh-e'Ali * Vrtovi [[Tadž Mahal]]a * [[Park Al-Azhar]] - sodobna interpretacija v [[Kairo|Kairu]], Egipt == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Lehrman, Jonas Benzion (1980). Earthly paradise: garden and courtyard in Islam. University of California Press. ISBN 0520043634. *Villiers-Stuart, C. M. (1913). The Gardens of the Great Mughals. Adam and Charles Black, London. Online text of history of Indian gardens. ==Zunanje povezave== *[https://www.bbc.co.uk/programmes/b09p5qd8 Monty Don's Paradise Gardens] (BBC documentary) [[Kategorija:Islamska arhitektura]] [[Kategorija:Arhitekturni elementi]] [[Kategorija:Krajinska arhitektura]] [[Kategorija:Vrtovi]] {{Islamska arhitektura}} h2djtpigpakoak2upbhsa7rp6z6rrcx 0 488821 6749493 5423357 2026-09-12T09:18:35Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)]] 6749493 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)]] i6ytd9r59eu89ps0zgm60gd4azcmh3c 0 488843 6749518 5423445 2026-09-12T09:22:45Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Lanthieriji (plemiška rodbina)]] 6749518 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lanthieriji (plemiška rodbina)]] 0gt9yjsrxytjntmltse3muhse5v85z7 0 488898 6749382 6480179 2026-09-12T05:11:12Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Maasburgi]] na [[Maasburgi (plemiška rodbina)]] 6480179 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina |coat_of_arms=COA Maschek von Maasburg Michael Friedrich.jpg |caption=baronski grb rodbine<br>Maschek von Maasburg |other_names= Maschek von Maasburg<br>Maschek |predikat= von |region={{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrija]] |titles=baroni |members= [[Leo Maasburg]] }} '''Rodbina Maasburg''' je bila ena od plemiških rodbin na Slovenskem. == Zgodovina== Plemiška rodbina izhaja iz okolice mesta Hradec Králové na današnjem Češkem (danes najbolj znanega po proizvodnji [[Klavir|klavirjev]] znamke Petrof), kjer so imeli svoje posestvo. Rodbina je od leta 1750 štela k češkemu katoliškemu plemstvu. V zgodovinskih virih je izpričano, da je bil Anton Josef Maschek 15. decembra 1750 povišan v [[Baron|barona]], s plemiškim nazivom »von Maasburg«. Njegovi moški potomci so se delili v prvo linijo, s priimkom Maschek von Maasburg, in v drugo linijo, s priimkom von Maasburg. Potomci prve linije, ki so po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] živeli na Češkem, so bili po letu 1950 na podlagi spornih [[Eduard Beneš|Benešovih dekretov]] izgnani iz [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] in danes živijo večinoma v [[Avstrija|Avstriji]], kjer imajo priimek Maschek. Druga baronska linija se je delila na več vej, od katerih obstajata samo še dve. Madžarska veja bo brez moških potomcev izumrla, pripadniki druge, avstrijske, pa živijo še danes. ==Pomembnejši člani rodbine== ===Johann Maschek von Maasburg (1847-1923)=== Začetnik slovenske veje rodbine, baron Johann Baptist Heinrich Anastasius Maschek von Maasburg, [[Avstro-ogrska vojska|cesarsko kraljevi]] naslovni [[generalmajor]], je bil rojen na posestvu Križ pri [[Slavonski Brod|Slavonskem Brodu]]. Njegov oče Paul (1810–1876) je bil po [[Vojaški čini|činu]] [[stotnik]], posestvo pa je bilo v lasti družine johannove matere Anne Helene von Kneszevic (1823-1854). Svojo vojaško kariero je Johann začel kot 19-letni poročnik v vojni proti [[Kraljevina Prusija|Prusiji]] leta 1866. Leta 1875 je napredoval v [[Nadporočnik|nadporočnika]], leto kasneje pa je bil imenovan za predavatelja na [[Kadetnica|kadetnici]] v [[Trst|Trstu]], leta 1886 pa je bil povišan v stotnika. Maja 1891 je postal [[major]] pri [[69. pehotni polk (Avstro-Ogrska)|69.-tem pehotnem polku]]. Koncem leta 1891 je bil Johann Maasburg imenovan za poveljnika kadetnice v Trstu. Johann je bil izobražen oficir, tudi odličen jezdec, ki je poleg [[Grščina|grščine]] in [[latinščina|latinščine]] obvladal nemščino, madžarščino, precej dobro francoščino, za silo tudi češčino in italijanščino, kar je zapisal tudi v svojem ohranjenem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]]. V prostem času je tudi umetniško ustvarjal, slikal je portrete in krajine v oljni tehniki, izdeloval risbe in [[Litografija|litografije]], [[Keramika|lončaril]] in morda celo izdeloval [[Mozaik|mozaike]]. Kdaj točno je Maasburg prišel v [[Vipava|Vipavo]], ni znano, mogoče že okoli leta 1871, ko se je tam poročila njegova sestra Helene. Potem, ko je od vojske dobil dovoljenje za poroko in po tedanjih predpisih položil kavcijo v višini 24.000 goldinarjev (da žena ob morebitni smrti moža ne bi postala breme države), se je leta 1876 v Vipavi poročil z domačinko Roso Mario Tribuzzi (1852–1947), prvorojeno hčerko Martina Tribuzzija ter Franziske, roj. Tschoffen. V zakonu so se jima v [[Trst|Trstu]], kjer je služboval do upokojitve, rodili hčerka Edithe (1877-1892) in sinova Wilhelm (1876-1957) ter Friedrich (1880–1914). Na žalost se je baron proti koncu vojne odločil, da s pisanjem svojega dnevnika ne bo nadaljeval, zato so ga 8. novembra 1918 podpisali po njegovem »zadnji zvesti borci Avstro-Ogrske«, oficirji Alois von Panos (načelnik generalštaba VII. korpusa na [[Soška fronta|soški fronti]]), Georg Schariczer von Rény (pehotni [[general]], poveljnik VII. korpusa) in Hugo Jilg (v času podpisa [[polkovnik]], dodeljen generalštabu VII. korpusa). Prosilec jim je moral biti dobro znan, kot človek, vreden zaupanja, v čigar načelnost in zvestobo [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] so morali biti prepričani, in to brez vsake sence dvoma. [[Slika:Postcard of Vipava 1911.jpg|250px|thumb|desno|Vipava 1911]] Kako je baron Johann Maasburg po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] živel v Vipavi, tudi po letu 1920, ko je bila podpisana [[Rapalska pogodba|Rapalska mirovna pogodba]] in je Vipava pripadla [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]], ni znano, prav tako niso znana njegova spoznanja o [[Fašizem|fašizmu]] in zatiranju Slovencev. Baron je v Vipavi ostal, 17. januarja 1923 umrl, ter bil pokopan v [[Lanthieriji|Lanthierijevi]] kapelici na vipavskem pokopališču. Po pričevanju Magde Rodman, ki je popisala lokalno zgodovino Vipave, je bila družina Maasburg dobro situirana, kultivirana in je spoštljivo ravnala s svojimi zaposlenimi ter občevala s sokrajani, Rosa pa se je s Slovenci pogovarjala v slovenščini. ===Wilhelm von Maasburg=== K Rosi se je po smrti očeta priselil ločeni sin Wilhelm, nekdanji telovadec, plavalec, kolesar in smučar, poleg tega tudi slikar in risar, sicer pa vojni invalid, s činom podpolkovnika. Kdaj se je razšel z ženo, napol [[Angleži|angležinjo]], s katero je imel dve hčerki, ki sta ostali pri njej, ni znano. Z materjo sta v Vipavi dočakala [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]] in tudi njen konec. Izpričano je, da je Wilhelm leta 1944 rešil dva Vipavca, sicer sodelavca partizanov, pred nemško ustrelitvijo. Rosa je umrla leta 1947, stara skoraj 95 let. Po njeni smrti je Wilhelm avgusta 1947 zapustil svoj dom v Vipavi, ker mu nova oblast ni izplačevala avstrijske pokojnine, so mu pa dali dovoljenje, da odide na zdravljenje v [[Trst]], od koder je leta 1948 odšel na Koroško, v [[Kriva Vrba|Krivo Vrbo]] (Krumpendorf) ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]] in kasneje v [[Celovec]], kjer je popolnoma obubožan umrl leta 1957. Leta 1948 je Okrajno sodišče v Novi Gorici pokojno Roso in Wilhelma, kot pripadnika nemške narodnosti razlastilo in njuno imetje [[Nacionalizacija|podržavilo]]. <ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2019 |title=Maasburgi in Vipava |journal=Vipavski glas |volume= |issue=Letnik XXXIV, številka 130, oktober 2019 |pages= |publisher=Občina Vipava |doi= |url=https://www.vipava.si/glasila/ |accessdate= |archive-date=2021-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210109145440/https://www.vipava.si/glasila/ |url-status=dead }}</ref> ===Friedrich von Maasburg === Friedrich von Maasburg (1880–1914) je kmalu po začetku [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] kot častnik padel v bitki za [[Lvov|Lviv pri Gródeku]], o čemer je 24. novembra 1914 poročal [[Marburger Zeitung]]. Z ženo Irmo, roj. von Adamovics, (1882–1936) je Friedrich imel hčerko Franzisko (1912–1990) in sina Nikolausa, ki je bil ob očetovi smrti star 10 mesecev. Leta 1927 se je družina zaradi izplačevanja avstrijske pokojnine morala preseliti iz [[Maribor|Maribora]] v [[Graz|Gradec]]. ===Nikolaus (1913-1965) in Christiane von Maasburg (1914-1984)=== Friedrichov sin Nikolaus Maasburg se med svojim šolanjem na [[Terezijanska vojaška akademija|Terezijanski vojaški akademiji]] v [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskem Novem mestu]], po [[Anšlus|anšlusu]] (12. marca 1938) zaradi »obolelega kolena« ni udeležil zahtevane prisege [[Adolf Hitler|Hitlerju]]. Posledice tega njegovega ravnanja so bile, da je [[Gestapo|nemška tajna državna policija]] ukazala, naj ga iz akademije odpustijo in ga je odtlej redno spremljala. [[Slika:Auerspergstraße 07.JPG|250px|thumb|desno|Spominska plošča članom protinacističnega odpora na palači Auersperg na Dunaju]] Nikolaus je že med šolanjem v [[Graz|Gradcu]] agitiral proti [[nacizem|nacistom]] in okoli sebe zbiral somišljenike. Aktivno se je priključil avstrijskemu odporniškemu gibanju O5, katerega del so bili tudi monarhisti, ki so zagovarjali stališče, da imajo [[Habsburžani]] legitimno pravico do avstrijskega prestola po koncu nacistične zasedbe, predvsem pa [[prestolonaslednik]] [[Otto von Habsburg]], sin zadnjega avstro-ogrskega cesarja [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karla I.]] Ti, imenovani tudi legitimisti, so se shajali v palači rodbine [[Auerspergi|Auersperg]] na [[Dunaj|Dunaju]]. Nikolaus se je spomladi 1938, po odpustu iz vojaške akademije, nekaj časa skrival pri prijateljih v Gradcu, jeseni 1938 pa je odpotoval v Francijo, na grad princa Xavierja de Bourbon-Parma, ki je gostil tako [[Otto Habsburški|Otta Habsburškega]], kot njegovega brata, nadvojvodo Felixa (1916–2011) in še nekaj drugih avstrijcev, ki so zbežali pred nacisti. Tam naj bi prejel tajne zadolžitve, da na [[Štajerska|Štajerskem]] organizira odporniško gibanje ter vodi njegov vojaški del, hkrati pa naj bi Nikolaus, ki je poleg nemščine govoril tekoče angleško, francosko, italijansko in razumel slovensko ter bil po izobrazbi tudi strojni inženir, organiziral obveščevalne povezave preko [[Zagreb|Zagreba]] in [[Maribor|Maribora]]. Svetovano mu je bilo, naj se kot nekdanji rezervni častnik priključi nemški vojaški obveščevalni službi [[Abwehr]], saj bo tako lažje prišel do pomembnih informacij [[Wehrmacht|nemške vojske]]. Baronova potovanja po [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], [[Kraljevina Italija|Italiji]], Švici in Franciji in njegove aktivnosti nikakor niso ostale neopažene, v letih 1939–1940 ga je [[gestapo]] kot sumljivega trikrat aretiral. [[Slika:Bizeljsko Castle 01.JPG|250px|thumb|desno|Grad Bizeljsko danes]] Oktobra 1941 se je Nikolaus poročil z grofico Christiane Ceschi a Santa Croce (vnukinjo kneza [[Hugo Veriand Windischgrätz|Huga Verianda Windischgrätza]]), s katero sta živela na družinskem, od poroke naprej pa njenem [[Grad Bizeljsko|gradu Bizeljsko]], ki ga je dobila kot doto. Kljub Nikolausovi pogosti odsotnosti je žena uspela sanirati dotlej neuspevajoče posestvo, obnovila je grad in grajsko kapelico, med vojno pa na gradu pred Nemci skrivala družino Šribar iz [[Kamnik|Kamnika]], [[odvetnik|odvetnika]] Georga von Thuna in tudi [[Judje|judovsko]] prijateljico Friederike Sizzo de Noris. V letih 1942 in 1944 sta se jima na [[Bizeljsko|Bizeljskem]] rodila sin Johannes Baptist in hči Marie Luise. Zakonca sta imela na gradu Bizeljsko tudi [[radijski oddajnik]], s katerim sta pošiljala informacije britanski obveščevalni službi [[MI5|MI5]], kar je bilo takrat smrtno nevarno. Christiane je [[Partizani|partizanom]] osebno prala, kuhala in jih na gradu tudi skrivala (bala se je izdajalstva zaposlenih), od pomladi 1944 pa jih zalagala z živino in konji. Tudi Nikolaus je vzdrževal stike s partizani in z drugimi antifašističnimi plemiči ([[Auerspergi]], [[Windischgrätzi]] in [[Attemsi]]), partizanom pa s pomočjo dr. Šribarja dostavljal informacije, orožje ter strelivo, kar so partizani sprejemali, kljub temu, da je Nikolaus v [[OZNA|Ozni]] veljal za antikomunista. Uradno je Nikolaus deloval v Abwehru v [[Salzburg|Salzburgu]] in [[Celovec|Celovcu]]. Nikolausa so na ukaz [[Major|majorja]] Heinricha Petersona, ki je ugotovil, da je baron dvojni agent, ki sodeluje z zahodnimi [[zavezniki]], jeseni 1943 kazensko premestili v enoto [[Wehrmacht|Wehrmachta]] na [[Norveška|Norveškem]]. Ker se je od tam brez dovoljenja vrnil na Bizeljsko, so ga jeseni 1944 v Celovcu postavili pred vojaško sodišče, ki ga je napotilo na fronto, vendar mu je uspelo pobegniti in ponovno navezati stik z odporniškim gibanjem O5, ki se je leta 1945 že povezalo s [[Rdeča armada|rdečearmejci]] in tako preprečilo popolno uničenje [[Dunaj|Dunaja]] med zaključnimi boji. Odporniki so ves čas vojne pričakovali navodila od Otta Habsburškega, vendar jih niso nikoli prejeli, zato so se samoiniciativno razpustili julija 1945. Kljub pisnim zagotovilom, da bodo [[slovenski partizani]] maasburgovo družino po vojni zaščitili, se to ni zgodilo. Christiano von Maasburg, z dvema majhnima otrokoma, njeno bolno mater ter družinsko prijateljico so oblasti zaprle v [[Brežice|Brežicah]]. Tam so jih čez nekaj tednov natovorili v [[Železniški vagon|vagone]] ter odpeljali preko meje v begunsko taborišče pri [[Lipnica, Avstrija|Lipnici]], od koder jim je uspelo pobegniti, vendar so ostali brez vsega imetja.<ref>{{navedi splet|url= http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0|title= Nepartizanski boj proti okupatorju na Slovenskem: primer plemiške rodbine Maasburgov in sorodnikov|accessdate= 7. januarja 2021|date= |format= |work= |archive-date= 2021-01-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20210109074239/http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0|url-status= dead}}</ref> Nikolaus je bil po sklenitvi [[Avstrijska državna pogodba|Avstrijske državne pogodbe]] leta 1955 kot član odporniškega gibanja O5 v Avstriji nezaposljiv in so nekaj časa z ženo, taščo in štirimi otroki živeli od socialne podpore žrtvam vojne. V Gradcu sta se namreč zakoncema leta 1948 in 1954 rodila še sin Leo Maximilian in hči Maria Edith. V povojnem obdobju je Nikolaus do [[Alžirija|vojne za neodvisnost Alžirije]] delal za alžirsko [[Avtobus|avtobusno]] podjetje v [[Pariz|Parizu]], kasneje v nekem turističnem podjetju v [[München|Münchnu]], pred smrtjo pa za italijansko firmo [[pisalni stroj|pisalnih strojev]] Olivetti.<ref>Nikolaus Freiherr von Maasburg, geboren 18. November 1913, gestorben 9. August 1965" is burried on the Central Cemetary of Vienna, Austria. Location of his grave: https://maps.friedhoefewien.at/index.php?fimid=00%3E.7GS213&uid=grabfinder&device=desktop&routing=FALSE&x=16.4416444133456&y=48.1541091279838&friedhofid=046&car=false {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221207131024/https://maps.friedhoefewien.at/index.php?fimid=00%3E.7GS213&uid=grabfinder&device=desktop&routing=FALSE&x=16.4416444133456&y=48.1541091279838&friedhofid=046&car=false |date=2022-12-07 }}; for more details: https://www.friedhoefewien.at/grabsuche_de {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160413150402/https://www.friedhoefewien.at/grabsuche_de |date=2016-04-13 }}, enter "Maasburg" in the field "Name", then press on "Suchen".</ref> == Sedanji člani rodbine== * [[Leo Maasburg]], [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dnepartizanski+odpor+proti+okupatorju+na+slovenskem%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25 Nepartizanski boj proti okupatorju na Slovenskem: primer plemiške rodbine Maasburgov in sorodnikov] pridobljeno 07.01.2021 * [http://shs.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/sites/default/files/clanki/SHS-2018-28.pdf Studia Historica Slovenica, letnik 18 (2018) št. 3 Mira Miladinović Zaleznik: Vpliv oktobrske revolucije na družino barona Johanna von Maasburga...] pridobljeno 07.01.2021 ==Glej tudi== * [[Windischgrätzi]] * [[Grad Bizeljsko]] * [[Vipava]] {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] jr3uqcilc79v2lmq1aojax7vi7p8nqs 0 488930 6749524 5424030 2026-09-12T09:23:39Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Maasburgi (plemiška rodbina)]] 6749524 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Maasburgi (plemiška rodbina)]] gzd31wctnmaib107r4hyevsel93i9xx 0 489126 6749537 5425830 2026-09-12T09:25:52Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Herren von Graben (plemiška rodbina)]] 6749537 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Herren von Graben (plemiška rodbina)]] j69vztoglr7e0vci59s2knmkqem0n3b 1 489134 6749367 6170687 2026-09-12T05:09:05Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Pogovor:Herren von Graben]] na [[Pogovor:Herren von Graben (plemiška rodbina)]] 6170687 wikitext text/x-wiki == Naslov == Tole prestavljanje imena po mojem mnenju ni primerno. Že Valvazor je pisal o gradu Graben in o vitezih Grabenskih s Kamna (von Graben von Steini). Ali ne bi bilo lepše pisati o Rodbini Graben (ali Grabenskih), kot pa vsi ti nemški naslovi?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 10:21, 11. januar 2021 (CET) : Naslove člankov rodbin običajno pišemo brez nazivov, zato predlagam prestavitev na naslov Grabenski. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:29, 10. februar 2024 (CET) q2ygr4r0e4f2kjs92ixw26g734fty15 0 499251 6749157 6729197 2026-09-11T17:03:51Z WakeUpSicily 265612 Add photograph of the San Giuseppe church on Piazza IX Aprile (own work, CC BY-SA 4.0) 6749157 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Taormina | official_name = Comune di Taormina | native_name = {{native name|scn|Taurmina}} | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = The Greek theatre Taormina.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = [[Antično gledališče, Taormina|Antično gledališče]] | image_shield = Taormina-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|37|51|8|N|15|17|31|E|region:IT_type:city(31964)|display=inline}} | region = [[Sicilija]] | metropolitan_city = [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]] (PA) | frazioni = Mazzeo, Trappitello, Villagonia, Chianchitta, Spisone, Mazzarò | mayor_party = | mayor = Eligio Giardina | population_demonym = Taorminesi | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | saint = sv. Pankracij Taorminski | day = 9 julij | postal_code = 98039 | area_code = 0942 | website = http://www.comune.taormina.me.it | footnotes = }} [[File:MountEtna Erupting as seen from Taormina.jpg|thumb|Izbruh Etne]] [[File:Coast looking from Taormina.jpg|thumb|Obala proti severu Taormine]] [[File:Coast looking Taormina.jpg|thumb|Večerna Taormina]] [[File:Mediterranean sea from Taormina.jpg|thumb|Sredozemsko morje iz Taormine]] [[File:Taormina as seen from the castle overlooking the town..jpg|thumb|Taormina z normanskega gradu.]] '''Taormina''' ({{IPA-it|a.orˈmiːna}}; {{jezik-scn|Taurmina}}; {{jezik-la|Tauromenium}}; {{jezik-gr|Ταυρομένιον|Tauroménion}}) je občina v [[metropolitansko mesto Messina|metropolitanskem mestu Messina]] na vzhodni obali [[Sicilija|Sicilije]] v [[Italija|Italiji]]. Taormina je turistična destinacija od 19. stoletja. Njene plaže na [[Jonsko morje|Jonskem morju]], vključno s plažo Isola Bella, so dostopne prek žičnice, zgrajenem leta 1992 in po cestah iz [[Messina|Messine]] na severu in [[Catania|Catanie]] na jugu. 26. in 27. maja 2017 je Taormina gostila 43. vrh [[G7]]. == Zgodovina == === Antični Tauromenion === Območje okoli Taormine so naselili [[Sikuli]] še preden so Grki prispeli na sicilsko obalo leta 734 pr. n. št. Teorijo, da so '''Tavromenion''' ustanovili kolonisti iz Naxosa, potrjujejo [[Strabon]] in drugi antični pisci. '' Periplus Pseudo-Scylax'' piše, da je bilo to grško mesto.<ref>[https://www.hs-augsburg.de/~harsch/graeca/Chronologia/S_ante06/Skylax/sky_p001.html Pseudo Scylax, Periplous, §13]</ref> Zdi se, da se je novo naselje hitro povečalo in razcvetelo in je bilo očitno precejšnje mesto že v času Timoleonove odprave leta 345 pr. n. št. To je bilo prvo mesto na Siciliji, kjer je ta vojskovodja iz Korinta pristal, saj se je izognil budnosti [[Kartagina (mesto)|Kartažanov]], ki so varovali [[Mesinski preliv]] in prestopil neposredno iz Regiuma (sodobni [[Reggio di Calabria]]) v Tauromenium.<ref>Diodor Sicilski. xvi. 68; [[Plutarh]] ''Timol''. 10.</ref> Mesto je bilo takrat še pod vlado Andromaha, čigar blaga in pravična uprava naj bi predstavljala močan kontrast z despoti in tirani drugih sicilskih mest. Timoleona je sprejel z odprtimi rokami in mu omogočil varno počivališče, dokler mu ni bilo omogočeno, da uresniči svoje načrte v drugih delih Sicilije.<ref>Diodor Sicilski. ''l. c.''; Plut. ''l. c.''</ref> Andromahu ni bil odvzet položaj moči, ko je Timoleon izgnal vse druge tirane, vendar mu je bilo dovoljeno, da ga nemoteno obdrži do svoje smrti.<ref>Marcelin. ''Vit. Thucyd.'' § 27.</ref> O Tauromeniumu nekaj časa po tem ni zabeleženo. Verjetno je prišel pod oblast Agatokla, ki je zgodovinarja Timeja poslal v izgnanstvo; nekaj časa po tem pa je bil podrejen domačemu despotu z imenom Tindarion, ki je bil sodoben s Hicetasom iz Sirakuz in Fhintiasom iz Agrigentuma.<ref>Diodor Sicilski. xxii. Exc. H. p. 495.</ref> Tindarion je bil eden tistih, ki so se strinjali s povabilom [[Pir Epirski|Pira]] na Sicilijo (278 pr. n. št.), in ko je ta monarh s svojo vojsko pristal v Tauromeniumu, se mu je pridružil z vsemi silami in ga podprl pri pohodu na Sirakuze.<ref>Diodor Sicilski. ''l. c.'' pp. 495, 496.</ref> Nekaj let kasneje ugotovimo, da je Tauromenium padel v oblast Hierona II. Sirakuškega in ga je uredil kot utrdbo v vojni proti Mamertinom. (''Id''. P. 497.) To je bilo tudi eno izmed mest, ki je pod njegovo oblastjo ostalo po pogodbi, ki so jo z njim sklenili Rimljani leta 263 pr. n. št.<ref>Diodor Sicilski. xxiii. p. 502.</ref> Nobenega dvoma ni, da je Tauromenium še naprej tvoril del Sirakuškega kraljestva do Hieronove smrti in da je prešel pod vlado Rima šele, ko je celoten otok Sicilija postal rimska provinca. Od [[Cicero|Cicera]] namreč izvemo, da je bil Tauromenium eno od treh mest na Siciliji, ki je uživalo privilegije ''civitas foederata'' ali zavezniškega mesta, s čimer je ohranilo nominalno neodvisnost in niti ni bilo podvrženo, kot Messina, obveznosti dobave vojnih ladij.<ref>Cicero. ''Verr''. ii. 6. 6, iii. 6, v. 19.</ref> Mesto pa je med prvo suženjsko vojno na Siciliji (134-132 pr. n. št.) utrpelo hude nesreče, saj je padlo v roke uporniškim sužnjem, ki so ga zaradi velike moči svojega položaja postavili med svoje glavne položaje in so dolgo lahko kljubovali orožju konzula Publija Rupilija. Zdržali so, dokler jih lakota ni privedla do skrajnih meja, ko je citadelo konzulu na koncu izdal eden od njihovih voditeljev po imenu Sarapion in so vse preživele pobili.<ref>Diodor Sicilski. xxxiv. Exc. Phot. p. 528; Oros. v. 9.</ref> Tauromenium je imel vidno vlogo ponovno med vojnami Seksta Pompeja na Siciliji in je bil zaradi trdnosti trdnjave ena od glavnih točk položaja, ki ga je zavzel leta 36 pr. n. št. Postal je tudi prizorišče pomorske bitke med delom Oktavijanove flote, ki ji je osebno poveljeval triumvir in Pompejem, ki se je končala s porazom in skoraj popolnim uničenjem slednje.<ref>Apijan, ''B.C.'' v. 103, 105, 106-11, 116; [[Kasij Dion]] xlix. 5.</ref> Med sicilskimi naselji je bil, po porazu Pompeja, Tauromenium eden izmed krajev, ki jih je Avgust izbral za prejem rimske kolonije.<ref>Diodor Sicilski. xvi. 7.</ref> [[Strabon]] o njem govori kot o enem od mest na vzhodni obali Sicilije, ki je v njegovem času še obstajalo, čeprav je bilo manj prebivalcev kot v Mesani kot Catanii.<ref>Strabon. vi. pp. 267, 268.</ref> Tako Plinij kot Ptolemaj mu dodelita raven kolonije <ref>Plinij starejši. iii. 8. s. 14; Ptolemej. iii. 4. § 9</ref> in zdi se, da je bilo to eno redkih mest na Siciliji, ki je bilo v času Rimskega cesarstva še vedno omembe vredno. Njegovo ozemlje je bilo znano po odličnosti vina <ref>Plinij starejši. xiv. 6. s. 8</ref>, prav tako pa so pridobivali nekakšen marmor, ki je bil zelo cenjen.<ref>Atenaj. v. p. 207.</ref> Juvenal prav tako govori o morju ob skalnati obali, v katerem so najbolj izbrani ciplji.<ref>Juvenal. v. 93.</ref> Itinerarji postavljajo Tauromenium 32 milj od Messine in enako oddaljen od Catanie. <ref>Antonine Itinerary p.&nbsp;90; Tabula Peutingeriana</ref> === Srednji vek === <gallery> File:Roman Odeon Taormina.jpeg|Rimski odeon, ki so ga Rimljani zgradili leta 21 pr. n. št. za majhne predstave, ki jih je obiskovala lokalna rimska elita File:Palazzo Corvaja-pjt.jpg|Stolp Palazzo Corvaja iz 13. stoletja, ki prikazuje gotski vpliv. File:Taormina BW 2025-04-27 13-18-25.jpg|''Duomo'' iz 13. stoletja File:Casa Cipolla 2009.JPG|''Casa Cipolla'' v Taormini iz 15. stoletja. File:Chiesa di San Giuseppe and Piazza IX Aprile, Taormina, Sicily, 2021.jpg|Cerkev San Giuseppe na trgu Piazza IX Aprile </gallery> Po padcu Zahodnega rimskega cesarstva se je Taormina še naprej uvrščala med pomembnejša mesta na Siciliji in je bila zaradi moči svojega položaja eno zadnjih krajev, ki so ga obdržali vzhodnorimski (bizantinski) cesarji; vendar so jo [[Fatimidi]] leta 962 zasedli po obleganju 30 tednov. Taormina je bila preimenovana v ''Al-Mu'izziyya'' v čast kalifa al-Mu'izza (vladal 953-75). Muslimanska vladavina mesta je trajala do leta 1078, ko ga je zajel [[Normani|normanski]] grof [[Rogerij I. Sicilski]]. V tem času sta bili Taormina in okoliški Val Demone še vedno pretežno grško govoreča.<ref>{{navedi knjigo |author= Loud, G. A. |title=The Latin Church in Norman Italy |url= https://archive.org/details/latinchurchinnor0000loud |publisher=Cambridge University Press |year=2007 |page=[https://archive.org/details/latinchurchinnor0000loud/page/494 494] |isbn=978-0-521-25551-6 |quote= Konec dvanajstega stoletja&nbsp;... Medtem ko so bili v Apuliji Grki v večini - in resnično prisotni - le na polotoku Salento na skrajnem jugu, so imeli v času osvajanja izjemno prednost v Lucaini ter osrednji in južni Kalabriji ter obsega vse do tretjine prebivalstva Sicilije, koncentrirane zlasti na severovzhodu otoka, Val Demone.}}</ref> Po padcu Normanov in njihovih nemških (cesarskih) dedičev, [[Staufovci|Staufovcev]], je Taormina sledila zgodovini Sicilije pod [[Anžujci]] in nato Aragonsko krono. Leta 1410 je sicilski parlament tu izvolil sicilskega kralja Martina II. Kasneje je bila Taormina pod španskim nadzorom in je v 17. stoletju dobila status mesta. Leta 1675 so mesto oblegali Francozi, ki so zasedli Messino. Vojaki so opustošili mesto in uničili zgornji del srednjega stolpa, ki deli Taormino med starodavnim grško-rimskim delom in kasnejšim srednjeveškim južnim območjem. === Sodobnost === [[File:Hotel Victoria taormina.jpeg|thumb|left| Hotel Victoria na naslovu 81 Corso Umberto, kjer je leta 1898 ostal Oscar Wilde]] V času rodbine [[Bourboni|Bourbonov]] [[Kraljevina Dveh Sicilij|Kraljevine Dveh Sicilij]], ki je trajala do leta 1860, Taormina ni imela ustrezne vloge; vendar je bil lažji dostop dosežen, ko je bil del rta Catrabico delno odrezan in je bila ustvarjena obmorska cesta, ki ga je povezovala z Messino in Catanio. Sčasoma je dobila tudi postajo na drugi najstarejši železnici v regiji. Popotniki, ponavadi premožni severnoevropski možje na nekakšni [[Grand Tour]], so Taormino in zlasti njeno uničeno gledališče pripeljali do mednarodne pozornosti. Eden prvih je bil Patrick Brydone, ki je napisal ''Tour through Sicily and Malta, in a Series of Letters to William Beckford, Esq., of Somerly in Suffolk'', objavljeni leta 1773. Kmalu zatem jo je obiskal Henry Swinburne; njegovo ''Travels in the two Sicilies 1777-1780'' je izšlo leta 1783. [[Johann Wolfgang Goethe]] je tod potoval leta 1786, vendar je ''Italijansko potovanje'' objavil šele leta 1816. Po [[Risorgimento|združitvi Italije]] leta 1860 se je nemški slikar krajinar preselil v Taormino. Otto Geleng (1843-1939) je bil eden prvih umetnikov, ki je ujel lepote Sicilije, njegove razstave v Berlinu in Parizu pa so severne Evropejce zvabile, da se o tem prepričajo sami. Poročil se je z Italijanko in se naselil v Taormini ter prenovil palačo v prvi celovit hotel, ki je pozdravil te obiskovalce. V 1870-ih, ko je bil Geleng župan, se je v mestu naselil njegov rojak Wilhelm von Gloeden. Večino svoje kariere je preživel kot fotograf pokrajin in moških aktov, oba pa sta bolj opozorila na Taormino. Obstaja nekaj ugibanj, da je bilo mesto zgodnji cilj gospodov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.passportmagazine.com/destinations/Taormina.php |title=Archived copy |access-date=2014-01-02 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140102192652/http://www.passportmagazine.com/destinations/Taormina.php |archive-date=2 January 2014}}</ref> Otok [[Capri]] je imel podoben sloves kot strpen do gejev in umetnikov. Od 19. stoletja je Taormina postala priljubljeno turistično letovišče po vsej Evropi: med znanimi ljudmi, ki so obiskali Taormino, so [[Oscar Wilde]], [[Nikolaj I. Ruski]], Johann Wolfgang von Goethe, [[Friedrich Nietzsche]] (ki je tam napisal svoje delo ''Tako je govoril Zaratustra''), [[Richard Wagner]] in mnogi drugi. Leta 1905 je angleški umetnik Robert Hawthorn Kitson, ki je bil naslednik ''Kitson and Company'', vendar ga je homofobija iz Britanije pregnala, zgradil hišo v Taormini.<ref>{{navedi splet|last1=Bradford|first1=Eveleigh|title=Robert Hawthorn Kitson (1873-1947) Artist, Patron, Exile|url=http://www.thoresby.org.uk/content/people/rkitson.php|website=The Historical Society for Leeds and District|access-date=6 October 2017}}</ref> Franku Brangwynu je naročil oblikovanje fresk in pohištva za Casa Cuseni. Prispeval je tudi Alfred East.<ref>{{navedi novice|last1=Boswell|first1=David M|title=Obituary: Daphne Phelps|url=https://www.theguardian.com/news/2006/jan/28/guardianobituaries.italy|access-date=6 October 2017|work=The Guardian|date=28 January 2006}}</ref> Nepremičnino, vključno z obsežnimi vrtovi, je podedovala njegova nečakinja Daphne Phelps tik po drugi svetovni vojni. Nameravala jo je prodati, vendar je na koncu ostala, pol leta pa je kot penzion vodila goste, kot so [[Bertrand Russell]] in [[Roald Dahl]], [[Henry Faulkner]] in [[Tennessee Williams]]. Leta 1999 je napisala ''Hiša na Siciliji'' o življenju v Taormini na splošno in zlasti o Casa Cuseni.<ref>{{navedi knjigo|last1=Phelps|first1=Daphne|title=A House in Sicily|date=2000|isbn=1860496482|url-access=registration|url=https://archive.org/details/isbn_1860496482}}</ref> Leta 1907 je v Taormino po naročilu stare stranke prišel angleški arhitekt C. R. Ashbee, glavni ustvarjalec gibanja ''Arts and Crafts''. Polkovnik Shaw-Hellier mu je zadal nalogo, da oblikuje vilo San Giorgio<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ribapix.com/index.php?a=wordsearch&s=item&key=Wczo4OiJ0YW9ybWluYSI7&pg=1 |title=RIBA archive drawings |accessdate=2021-05-12 |archive-date=2015-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150611000131/http://www.ribapix.com/index.php?a=wordsearch&s=item&key=Wczo4OiJ0YW9ybWluYSI7&pg=1 |url-status=dead }}</ref><ref>MacCarthy, Fiona. ''The Simple Life: C.R. Ashbee in the Cotswolds''. University of California Press, 1981. Most of chapter 7, "The death of Conradin"</ref>, biografinja Fiona MacCarthy ocenjuje, da je »najbolj impresivna od preostalih zgradb Ashbeeja«;<ref>MacCarthy, Fiona. ''The Simple Life: C.R. Ashbee in the Cotswolds''. University of California Press, 1981. p 161</ref> jo vodijo kot ''hotel Ashbee''. V začetku 20. stoletja je mesto postalo kolonija tujih umetnikov, pisateljev in intelektualcev. Charles Webster Leadbeater, teozofski avtor, je ugotovil, da ima Taormina prava magnetna polja, da lahko Jiddu Krishnamurti razvije svoje talente, zato je mladi Krishnamurti del leta 1912 preživel v mestu.<ref>{{navedi knjigo|last1=Ross|first1=Joseph E.|title=Krishnamurti The Taormina Seclusion 1912}}</ref> Albert Stopford je na svojem edvardijanskem vrtu gojil vrtnice; D. H. Lawrence je od leta 1920 do 1922 bival v Fontani Vecchia (napisal je številne svoje pesmi, romane, kratke zgodbe in eseje ter potopisno knjigo ''Morje in Sardinija''.) Trideset let kasneje, od aprila 1950 do septembra 1951, je bila ista vila dom [[Truman Capote|Trumanu Capoteju]], ki je o svojem bivanju zapisal esej ''Fontana Vecchia''. Kraj sta obiskala [[Jean Cocteau]] in [[Jean Marais]].<ref>{{navedi knjigo|author=Edward Chaney|title=The Evolution of the Grand Tour: Anglo-Italian Cultural Relations since the Renaissance|url=https://books.google.com/books?id=fN2xAgAAQBAJ&pg=PA38|year=2014|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-97367-6|page=38}}</ref> Taormina je v tem času postala »vljuden sinonim za Sodomo«, kot jo je opisal Harold Acton. Kasneje pa je Acton po drugi svetovni vojni obiskal Taormino z Evelyn Waugh in na deski, ki je oglaševala ''Ye Olde English Teas'', vzdihnil in komentiral, da je bila Taormina »zdaj tako dolgočasna kot Bournemouth«. Islandski pisatelj [[Halldór Laxness]], ki je leta 1955 prejel [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado za književnost]], je v Taormini napisal večino svojega prvega romana ''Vefarinn mikli frá Kasmír'' ('Veliki tkalec iz Kašmirja'), ki ga je nato zelo pohvalil v svoji knjigi avtobiografskih esejev, ''Skáldatími'' ('Čas pesnika', 1963). 43. vrh G7 je potekal v mestu med 26. in 27. majem 2017. == Znamenitosti == [[File:The Greek theatre Taormina.jpg|thumb| Grško gledališče Taormina]] [[File:Palazzo Corvaja.jpg|thumb|Palazzo Corvaja]] [[File:IsolaBellaView.jpg|thumb|Isola Bella]] Današnje mesto Taormina zavzema starodavno najdišče na griču, ki tvori zadnjo štrlečo točko gorskega grebena, ki se razteza vzdolž obale od rta Pelorus do te točke. Lega starega mestnega jedra je približno 250 metrov nad morjem, medtem ko se zelo strma in skoraj izolirana skala, okronana z normanskim gradom, dviga približno 150 metrov višje. To je verjetno mesto starodavne ''Arx'' ali [[citadela|citadele]], nedostopnega položaja, ki so ga omenjali že stari pisci. Del starodavnega [[obzidje|obzidja]] je mogoče zaslediti v presledkih po celotnem predelu hriba, katerega celoten vrh je zasedlo starodavno mesto. Številni drobci starodavnih zgradb so razpršeni po celotni površini, vključno z obsežnimi vodnimi rezervoarji, grobnicami, tlaki iz ploščic itd. in ostanki prostorne zgradbe, ki jo navadno imenujejo ''[[Navmahija]]'', vendar je njen dejanski namen težko določiti. '''[[Antično gledališče, Taormina|Staro gledališče]]''' (''Teatro antico di Taormina'') v Taormini je zgrajeno večinoma iz opeke in je zato verjetno rimskega datuma, čeprav sta tloris in ureditev v skladu z grškimi in ne rimskimi gledališči; od kdaj naj bi bila sedanja zgradba obnovljena na temeljih starejšega gledališča grškega obdobja, ni znano. To gledališče je s premerom 109 metrov (po širitvi v 2. stoletju) drugo največje tovrstno gledališče na Siciliji (za gledališčem v Sirakuzah); pogosto se uporablja za operne in gledališke predstave ter za koncerte. Večji del prvotnih sedežev je izginil, ohranjen pa je zid, ki je obdajal celotno [[cavea]] in tu je ohranjen [[proskenij]] z zadnjo steno scene in njenimi dodatki, od katerih so v večini starodavnih gledališč ostali le sledovi. Iz še vedno ohranjenih drobcev arhitekturnih okraskov izvemo, da je bilo v [[korintski slog|korintskem slogu]] in bogato okrašeno. Vidni so tudi nekateri deli templja, preurejeni v cerkev San Pancrazio, vendar je zgradba majhna. Druge znamenitosti so Palazzo Corvaja iz 12. do 14. stoletja, baročna fontana iz leta 1635, cerkev San Domenico, anglikanska cerkev sv. Jurija in občinski vrtovi (Giardini della Villa Comunale) '''Palazzo Corvaja''' nosi ime ene najstarejših plemiških družin v mestu in kaže slogovne značilnosti sicilske romanike, mešanice arabsko-bizantinsko-normanskih slogovnih elementov. Osrednji del palače je kvadratni stolp iz 11. stoletja, edini ohranjeni primer arabskega trdnjavskega stolpa v Evropi. Zgrajena je bila po vzoru [[Kaba (svetišče)|Kabe]] v [[Meka|Meki]], ko so se obrambe razširile. V 13. stoletju so stolp povečali z levim krilom, v 14. stoletju pa so zgradili vhodne stopnice v nadstropje. Na ograji pristanka je visok kamnit relief, ki prikazuje ''Stvarjenje'', ''Padec človeka'' in ''Izgon iz raja''. V 15. stoletju je bilo dodano desno krilo, kjer se je sestal sicilski parlament. Po drugi svetovni vojni je bila palača v dotrajanem stanju. Obširno so jo prenovili in leta 1960 dodali še eno krilo, v katerem so danes pisarne uprave. '''Palazzo Duchi di Santo Stefano''' je bila rezidenca španske plemiške družine De Spucches, vojvod Santo Stefano. Zgrajena je bila v 14. stoletju in ima slogovne elemente sicilske romanike in gotike. Za objekt je značilen [[friz]] črne lave in bele sirakuške skale ob robu strehe. Nad gotskimi dvodelnimi okni so rozete s heksagramom, v srednjem veku obrambni simbol pred demoni in nevarnostjo požara. Palača je med drugo svetovno vojno utrpela hudo škodo. V 60. letih je postala last občine in je bila obnovljena. Danes je tu fundacija Mazzullo, ki prikazuje dela kiparja Giuseppeja Mazzulla. '''Palazzo Badia Vecchia''' je bila v začetku verjetno samostan. Zgrajena je bila tudi v 14. stoletju in je po slogu zelo podobna palači Duca di Santo Stefano. Nad vsakim od treh nadstropij je na fasadi umetniški friz iz lave in sirakuške skale. Tudi okvirji gotskih dvojnih oken so okrašeni s črno-belimi okraski. Palača je od 60. let dvajsetega stoletja v lasti občine Taormina. Leta 1995 so v Badia Vecchia odprli majhen muzej z arheološkimi najdbami iz zasebnih zbirk. '''Palazzo Ciampoli''' je najstarejša palača v Taormini in se zato imenuje tudi ''Palazzo Vecchio''. Izhaja iz 13. stoletja, v 15. stoletju pa je bila obnovljena in razširjena. Na plošči nad glavnim [[portal]]om je kot začetek prenove navedeno leto 1412. Dva druga grba nakazujeta, da je bila palača najprej v lasti družine Corvaja, nato družine Ciampoli. Leta 1926 so zaradi rastočega turizma na prostornem vrtu palače zgradili luksuzen hotel. Palača in hotel sta bila leta 1943 skoraj popolnoma uničena. Prenovljena sta bila le glavna fasada in portal. == Kultura in turizem == Južno od Taormine je naravni rezervat Isola Bella in južneje, ob zalivu, priljubljeno obmorsko letovišče Giardini Naxos. Na voljo so tudi ogledi jam Capo Sant'Andrea. Mesto Taormina leži na pečini s pogledom na Jonsko morje. Poleg starogrškega gledališča ima še številne stare cerkve, živahne bare, izvrstne restavracije in starinarnice. Santuario Madonna della Rocca je ena takih cerkva. Stoji na pobočju nad mestom in ponuja impresiven pogled na obalo in Etno na jugu ter je dostopna peš po stopničasti poti Salita Castello. Taormina je od največjega aktivnega vulkana v Evropi, oddaljena približno petinštirideset minut vožnje. == V popularni kulturi == Taormina je navdihnila poimenovanje ''Toormina'' predmestju Coffs Harbour v Novem Južnem Walesu v Avstraliji.<ref>[https://www.questia.com/read/1G1-296613432/a-village-to-make-us-proud= "A Village to Make Us Proud"]{{Slepa povezava|date=september 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, ''The Coffs Coast Advocate''</ref> Pesem [[Cole Porter |Colea Porterja]] ''Where is the Life That Late I Led'' iz muzikala ''Kiss Me, Kate'' se sklicuje na Taormino. Del filma ''The Big Blue'' (1988) je bil postavljen in posnet v Taormini, kjer glavni junaki sodelujejo na svetovnem prvenstvu v brezmejnem potapljanju. Britanski tekstopisec Mark Knopfler spominja na mesto v svoji pesmi ''Lights of Taormina'' v albumu ''Tracker'' iz leta 2015. D. H. Lawrence je svojo pesem ''Kača'' podpisal z besedo ''Taormina'' - morda kraj njegovega 'malenkostnega' srečanja. == Pobratena mesta == * {{flagicon|IRI}} Abadan, Kuzestan, Iran == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{Commons-inline|Castelmola}} *{{Wikivoyage-inline|Castelmola}} * {{Official website|www.comune.taormina.me.it}} * [https://web.archive.org/web/20071022235132/http://www.taormina-arte.com/portal/english/default.asp Taormina Arte official website] {{World Heritage Sites in Italy}} [[Kategorija:Naselja v Italiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Taormina|*]] {{normativna kontrola}} 8rksllamd5wfv2imksqqfphlg2zgzjq 0 500177 6749170 6660990 2026-09-11T18:33:04Z Upwinxp 126544 posodobitev 6749170 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Måneskin | Background = group_or_band | image = Maneskin 2018.jpg | image_size = | Landscape = yes | caption = Måneskin leta 2018. Z leve proti desni: Ethan Torchio, Victoria De Angelis, Damiano David, Thomas Raggi | Origin = [[Rim]], [[Italija]] | Genre = {{flatlist|*[[pop rock]] *[[alternativni rock]] *[[glam rock]] *[[hard rock]] *[[funk rock]]}} | Years_active = 2016–2024 | Label = {{flatlist| * [[RCA Records|RCA]] * [[Sony Music]] * [[Epic Records|Epic]]}} | Associated_acts = | website = | Current_members = * [[Damiano David]] * [[Victoria De Angelis]] * [[Thomas Raggi]] * [[Ethan Torchio]] }} '''Måneskin''' [móneskin]<ref>{{navedi novice |title=Govorni pomočnik: Tuji glasbeni ustvarjalci |date=2025-04-24 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/kultura/jezik/govorni-pomocnik-tuji-glasbeni-ustvarjalci/743634 |accessdate=2025-04-24}}</ref> je italijanska rock skupina iz [[Rim]]a, ki jo sestavljajo glavni vokalist Damiano David, basistka Victoria De Angelis, kitarist Thomas Raggi in bobnar Ethan Torchio.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rollingstone.it/artista/maneskin/|website=Rolling Stone|language=it|title=Måneskin|accessdate=2018-10-05}}</ref> Skupina je zaslovela v Italiji, potem ko je leta 2017 v enajsti sezoni italijanskega šova talentov ''X Factor'' osvojila 2. mesto,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.repubblica.it/spettacoli/tv-radio/2017/12/15/news/x_factor_finale_licitra_maneskin-184165621/|title=TV X Factor, la vittoria di Lorenzo Licitra: la voce del tenore batte il glam rock dei Maneskin|website=La Repubblica|accessdate=2018-10-05|last=Luigi Bolognini |date=2017-12-15}}</ref> mednarodno pa, ko je s pesmijo „[[Zitti e buoni]]‟ zmagala na [[Pesem Evrovizije 2021|tekmovanju za pesem Evrovizije 2021]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.iltempo.it/tv-news/2021/03/02/video/sanremo-i-maneskin-raccontano-il-loro-brano-zitti-e-buoni--26394985/|title=Sanremo, i Maneskin raccontano il loro brano "Zitti e buoni" |date=2 Marec 2021 |work=Il Tempo|accessdate=2021-03-04}}</ref> Izdali so tri studijske albume, en [[mini album]] in 13 singlov, ki so se uvrstili na vrh italijanskih in evropskih glasbenih lestvic, ter zbrali 34 platinastih in 7 zlatih certifikatov [[Federazione Industria Musicale Italiana|FIMI]]. == Zgodovina == [[Slika:Måneskin_logo.svg|sličica|desno|Logotip skupine, ki so ga uporabljali v letih 2020 in 2021]] === 2015–2016: Nastanek === Člani Damiano David, Victoria De Angelis in Thomas Raggi so se prvič spoznali kot srednješolci v Rimu. Bobnar Ethan Torchio iz bližnjega [[Frosinone|Frosinona]] se jim je pridružil, potem ko se je odzval na njihov oglas na [[Facebook]]u.<ref name="Agenzia Italia">{{navedi splet|url=https://www.agi.it/spettacolo/musica/maneskinxfactordamiano_daviditunes-3158308/news/2017-11-24/|work=Agenzia Giornalistica Italia|language=it|access-date=2021-06-16|title=Tutto quello che c'è da sapere sui Maneskin|date=2017-11-24|first=Sonia|last=Montrella|archive-date=2021-06-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20210627011417/https://www.agi.it/spettacolo/musica/maneskinxfactordamiano_daviditunes-3158308/news/2017-11-24/|url-status=live}}</ref><ref name="Mamme2018">{{navedi novice |url = https://www.corriere.it/sette/18_marzo_29/maneskin-cea76b6c-31b4-11e8-a935-2154f7b1bc02.shtml |date =2018-03-29 |title = Perché i Måneskin fanno ballare anche le mamme delle fan |access-date =2021-06-16 |newspaper = Corriere della Sera |first = Luca |last = Mastrantonio |language = it |archive-date =2021-06-27 |archive-url = https://web.archive.org/web/20210627011212/https://www.corriere.it/sette/18_marzo_29/maneskin-cea76b6c-31b4-11e8-a935-2154f7b1bc02.shtml |url-status = live }}</ref><ref name="NYTConquer">{{navedi novice|first=Elisabetta|last=Povoledo|access-date=2021-06-16|title=They Won Eurovision. Can They Conquer the World?|url=https://www.nytimes.com/2021/06/16/arts/music/maneskin-eurovision.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20211228/https://www.nytimes.com/2021/06/16/arts/music/maneskin-eurovision.html |archive-date=2021-12-28 |url-access=limited|newspaper=[[The New York Times]]|date=2021-06-16}}{{cbignore}}</ref> Čeprav začetki skupine segajo v leto 2015,<ref name="NYTConquer" /><ref name="La lettura">{{navedi splet|url=https://www.pressreader.com/italy/corriere-della-sera-la-lettura/20171231/281986082934933|work=Corriere della Sera. La Lettura|first=Paolo|last=Giordano|date=2017-12-31|access-date=2018-11-02|language=it|title=Ehi ragà, seguite voi stessi|archive-date=2019-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20190111054911/https://www.pressreader.com/italy/corriere-della-sera-la-lettura/20171231/281986082934933|url-status=live}}</ref> so jo uradno ustanovili leta 2016, ko so ji člani morali izbrati ime pred prijavo na ''Pulse'', lokalno glasbeno tekmovanje za nastajajoče skupine.<ref name="La lettura" /><ref>{{navedi splet|url=https://xfactor.sky.it/2017/10/19/maneskin-x-factor-2017/|publisher=Sky Italia|language=it|access-date=2018-11-02|title=Maneskin|date=2017-10-19|archive-date=2018-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20180821011912/http://xfactor.sky.it/2017/10/19/maneskin-x-factor-2017|url-status=live}}</ref><ref name="Repubblica November 2017">{{navedi splet|url=https://roma.repubblica.it/cronaca/2017/11/26/news/ciclone_maneskin_il_rock_e_coatto_semo_de_roma_-182182693/|work=La Repubblica|language=it|access-date=2018-11-02|title=Ciclone Maneskin, il rock è coatto: Semo de Roma|date=2017-11-26|first=Alessandra|last=Paolini|archive-date=2019-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20191216011844/https://roma.repubblica.it/cronaca/2017/11/26/news/ciclone_maneskin_il_rock_e_coatto_semo_de_roma_-182182693/|url-status=live}}</ref> Basistko De Angelis, ki je pol [[Danci|Danka]], so ostali člani vprašali po nekaj besedah v [[Danščina|danščini]] in na koncu izbrali {{lang|da|Måneskin}} (»mesečina«), čeprav njen pomen ni povezan s samo skupino.<ref>{{navedi splet|url=https://xfactor.sky.it/2017/12/12/maneskin-non-moleskine-x-factor-2017/|publisher=Sky Italia|language=it|title=Si dice Maneskin, non Moleskine!: origine e significato del nome della band|date=2017-12-12|access-date=2018-11-02|archive-date=2019-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20190110235107/https://xfactor.sky.it/2017/12/12/maneskin-non-moleskine-x-factor-2017/|url-status=live}}</ref> Tekmovanje Pulse je pomenilo tudi prelomnico v njihovi karieri, saj so morali začeti pisati lastne pesmi. Po njem so nastopili v glasbenem klubu in šoli Felt pred 200–300 ljudmi, kasneje pa so osvojili prvo nagrado.<ref name="La lettura" /><ref name="Corriere December 2017">{{navedi splet|url=https://www.corriere.it/la-lettura/cards/i-maneskin-l-altra-sorpresa-x-factor/gli-esordi.shtml|work=Corriere della Sera|language=it|title=Måneskin, gli altri vincitori di X Factor|first=Jessica|last=Chia|date=2017-12-31|access-date=2018-11-02|archive-date=2021-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210120171258/https://www.corriere.it/la-lettura/cards/i-maneskin-l-altra-sorpresa-x-factor/gli-esordi.shtml|url-status=live}}</ref> Pozneje so nastopali kot ulični glasbeniki v rimski četrti Colli Portuensi in v zgodovinskem središču Rima, tudi na [[Via del Corso]].<ref name="Repubblica November 2017" /> Eden njihovih prvih koncertov v živo zunaj domačega mesta je bil v [[Faenza|Faenzi]] na srečanju neodvisnih založb 2016; udeležilo se ga je okoli 33 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ravennatoday.it/social/i-maneskin-a-faenza-sul-palco-del-mei-suonarono-di-fronte-a-non-piu-di-30-persone.html|work=Ravenna Today|language=it|title=I Måneskin a Faenza sul palco del Mei: Suonarono di fronte a non più di 30 persone|date=2018-01-10|access-date=2018-11-02|archive-date=2019-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20190110235100/http://www.ravennatoday.it/social/i-maneskin-a-faenza-sul-palco-del-mei-suonarono-di-fronte-a-non-piu-di-30-persone.html|url-status=live}}</ref> Po potovanju na Danskem, med katerim je skupina nekajkrat nastopala v živo, so člani Måneskina okrepili povezanost in začeli igrati po več ur na dan.<ref name="La lettura" /><ref name="Corriere December 2017" /><ref>{{navedi splet|url=https://www.rockol.it/news-683196/damiano-maneskin-si-racconta-pelliccia-come-mick-jagger|publisher=Rockol.it|language=it|title=Damiano (Maneskin) si racconta: 'Chi sono per dirmi che non posso andare in giro con la pelliccia di leopardo perché non sono Mick Jagger?'|date=2017-12-31|access-date=2018-11-02|archive-date=2019-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20190111054842/https://www.rockol.it/news-683196/damiano-maneskin-si-racconta-pelliccia-come-mick-jagger|url-status=live}}</ref> === 2017–2019: ''X Factor'' in ''Il ballo della vita'' === [[Slika:Milano Rocks 2018 - Måneskin.jpg|sličica|Måneskin med nastopom v [[Milano|Milanu]], 2018]] Leta 2017 so se udeležili enajste sezone italijanskega šova talentov ''[[X Factor]]'' pod mentorstvom rockovskega glasbenika [[Manuel Agnelli|Manuela Agnellija]]. Končali so na drugem mestu za Lorenzom Licitro.<ref name="Bolognini 2017">{{navedi splet|url=http://www.repubblica.it/spettacoli/tv-radio/2017/12/15/news/x_factor_finale_licitra_maneskin-184165621/|title=TV X Factor, la vittoria di Lorenzo Licitra: la voce del tenore batte il glam rock dei Maneskin|work=La Repubblica|access-date=2018-10-05|first=Luigi|last=Bolognini|date=2017-12-15|archive-date=2018-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181005031219/http://www.repubblica.it/spettacoli/tv-radio/2017/12/15/news/x_factor_finale_licitra_maneskin-184165621/|url-status=live}}</ref> V šovu so med drugim izvedli priredbo pesmi „Beggin'‟ skupine [[the Four Seasons]], „Take Me Out‟ [[Franz Ferdinand (glasbena skupina)|Franza Ferdinanda]] in „Somebody Told Me‟ skupine [[the Killers]]. Avtorska pesem „Chosen‟, ki so jo izvedli v šovu, je 24. novembra 2017 izšla kot [[singel]] in na lestvici Zveze italijanske glasbene industrije (FIMI) dosegla drugo mesto.<ref>{{navedi splet|url=http://radiodate.it/radio-date/maneskin-chosen-177082-24-11-2017-radiodate/|publisher=Radiodate.it|language=it|title=Chosen - Måneskin|access-date=2018-10-04|archive-date=2018-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181005030811/http://radiodate.it/radio-date/maneskin-chosen-177082-24-11-2017-radiodate/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://italiancharts.com/showitem.asp?interpret=M%E5neskin&titel=Chosen&cat=s|publisher=Italiancharts.com. Hung Medien|title=Italian Charts - Måneskin - Songs|access-date=2018-10-04|archive-date=2021-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210303123037/https://italiancharts.com/showitem.asp?interpret=M%E5neskin&titel=Chosen&cat=s|url-status=live}}</ref> Vključili so jo tudi na istoimenski [[mini album]], ki je izšel sredi decembra istega leta in vseboval večinoma priredbe, ki so jih v živo odigrali v oddajah ''X Factor''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.repubblica.it/spettacoli/musica/2018/01/29/news/webnotte_maneskin-187582095/|work=La Repubblica|date=2018-01-29|access-date=2018-10-05|title=L'Appuntamento Maneskin, per loro uno Speciale Webnotte: la band e un successo che non si ferma più|first=Alessandra|last=Vitali|archive-date=2018-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181005031135/http://www.repubblica.it/spettacoli/musica/2018/01/29/news/webnotte_maneskin-187582095/|url-status=live}}</ref> Pozneje je prejel FIMI-jev dvojni platinasti certifikat.<ref>{{navedi certifikat|region=Italy|artist=Måneskin|type=album|title=Chosen|access-date=2021-08-27}}</ref> 23. marca 2018 je skupina izdala prvi singel v [[Italijanščina|italijanščini]], „Morirò da re‟, ki je nadaljeval njihov komercialni uspeh.<ref>{{navedi splet|url=https://www.sorrisi.com/musica/dischi-in-uscita/maneskin-scelgono-la-parte-buona-moriro-da-re-il-nuovo-singolo-e-il-video/|work=TV Sorrisi e Canzoni|language=it|access-date=2018-10-05|title=I Maneskin scelgono la parte buona: "Morirò da re", il nuovo singolo e il video|first=Valentina|last=Cesarini|date=2018-03-22|archive-date=2021-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210412052700/https://www.sorrisi.com/musica/dischi-in-uscita/maneskin-scelgono-la-parte-buona-moriro-da-re-il-nuovo-singolo-e-il-video/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.optimaitalia.com/blog/2018/09/25/fimi-awards-per-maneskin-elisa-sfera-ebbasta-e-molti-altri-le-certificazioni-della-settimana/1228949|publisher=Optimaitalia.com|date=2018-09-25|title=Fimi Awards per Maneskin, Elisa, Sfera Ebbasta e molti altri: le certificazioni della settimana|author=Cinzia Del Pretee|access-date=2018-10-05|archive-date=2018-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181005031032/http://www.optimaitalia.com/blog/2018/09/25/fimi-awards-per-maneskin-elisa-sfera-ebbasta-e-molti-altri-le-certificazioni-della-settimana/1228949|url-status=live}}</ref> Prvi pravi studijski album, na katerem je bila „Morirò da re‟ in malo prej izdan baladni singel „Torna a casa‟, so izdali 26. oktobra 2018.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ilmessaggero.it/spettacoli/musica/maneskin_nuovo_album_il_ballo_della_vita_docufilm-4014613.html|work=Il Messaggero|language=it|title=Maneskin, ecco il nuovo album "Il ballo della vita" e un docufilm sulla loro carriera|date=2018-10-03|access-date=2018-10-05|archive-date=2018-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181005071822/https://www.ilmessaggero.it/spettacoli/musica/maneskin_nuovo_album_il_ballo_della_vita_docufilm-4014613.html|url-status=live}}</ref> Tako album, naslovljen {{Lang|it|[[Il ballo della vita]]}}, kot singel „Torna a casa‟ sta se uvrstila na vrh glasbenih lestvic v Italiji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.optimaitalia.com/blog/2018/11/02/fimi/1267306|work=Optimagazine|title=Nella Classifica FIMI del 2 novembre i Maneskin ed Elisa in vetta, Il Ballo Della Vita invade la Top10 dei singoli|author=Ambra De Sanctis|date=2018-11-02|access-date=2018-11-02|archive-date=2018-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181105121719/http://www.optimaitalia.com/blog/2018/11/02/fimi/1267306|url-status=live}}</ref> Za promocijo albuma je skupina v kina poslala [[dokumentarni film]] o sebi ''This Is Måneskin''. Premiera filma v Italiji je bila 26. oktobra 2018.<ref name="This is Maneskin">{{navedi splet|url=https://www.rollingstone.it/cinema/news-cinema/maneskin-arriva-nei-cinema-un-documentario-che-racconta-il-primo-album-della-band/430826/|work=Rolling Stone|language=it|title=Måneskin, arriva nei cinema un documentario che racconta il primo album della band|date=2018-10-03|access-date=2018-11-02|archive-date=2021-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210410120905/https://www.rollingstone.it/cinema/news-cinema/maneskin-arriva-nei-cinema-un-documentario-che-racconta-il-primo-album-della-band/430826/|url-status=live}}</ref> Januarja 2019 je skupina izdala svoj četrti singel „Fear for Nobody‟, aprila 2019 pa je peti, „L'altra dimensione‟, dosegel četrto mesto na FIMI-jevi lestvici. Šesti singel „Le parole lontane‟, izdan septembra 2019, se je na lestvici uvrstil med prvih 5 in prejel platinasto priznanje.<ref>{{navedi splet|url=https://tg24.sky.it/spettacolo/musica/2019/09/14/maneskin-parole-lontane-singolo|work=Sky TG24|language=it|title=Maneskin, il nuovo singolo è Le parole lontane: il video su Sky Uno|date=2019-09-13|access-date=2021-05-25|archive-date=2021-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210525001134/https://tg24.sky.it/spettacolo/musica/2019/09/14/maneskin-parole-lontane-singolo|url-status=live}}</ref> Na prvi turneji, ki je potekala v letih 2018 in 2019, so razprodali čez 70 nastopov in prodali več kot 140&nbsp;000 vstopnic, kar vključuje tudi prvo turnejo po Evropi z enajstimi razprodanimi koncerti v Španiji, Franciji, Švici, Nemčiji, Belgiji in Združenem kraljestvu.<ref name="10FWiwi">{{navedi novice|date=2021-04-14|title=Måneskin: 10 facts about Italy's Eurovision 2021 group|work=Wiwibloggs|url=https://wiwibloggs.com/2021/04/14/maneskin-10-facts-about-italys-eurovision-2021-group/264034/|access-date=2021-05-28|archive-date=2021-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20210523160125/https://wiwibloggs.com/2021/04/14/maneskin-10-facts-about-italys-eurovision-2021-group/264034/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tg24.sky.it/spettacolo/tv-show/2019/03/19/maneskin-il-ballo-della-vita-tour|work=Sky TG24|language=it|title=Maneskin, Il Ballo della Vita Tour: primavera/estate live|date=2019-03-19|access-date=2021-05-25|archive-date=2021-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210519191526/https://tg24.sky.it/spettacolo/tv-show/2019/03/19/maneskin-il-ballo-della-vita-tour|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|date=2019-10-31|title=Måneskin: annunciato una data "molto molto molto speciale" a Londra!|work=Vivo Concerti|url=https://www.vivoconcerti.com/mag/annunciano-una-data-molto-molto-molto-speciale-a-londra-711651|access-date=2021-05-28|language=it|archive-date=2021-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20211008180613/https://www.vivoconcerti.com/mag/annunciano-una-data-molto-molto-molto-speciale-a-londra-711651|url-status=dead}}</ref><ref name="WWD">{{navedi novice|date=2021-05-21|title=Watch Out for Måneskin at This Year's Eurovision Song Contest|work=Women's Wear Daily|url=https://wwd.com/eye/people/maneskin-italy-watch-eurovision-song-contest-1234827274/|access-date=2021-05-28|first=Sandra|last=Salibian|archive-date=2021-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20211008180602/https://wwd.com/eye/people/maneskin-italy-watch-eurovision-song-contest-1234827274/|url-status=live}}</ref> === 2020–2021: ''Teatro d'ira: Vol. I'', Evrovizija in svetovna prepoznavnost === Konec leta 2019 in začetek 2020 so člani skupine bivali v [[London]]u, kjer so izpopolnjevali svoj slog in razvijali nove pesmi.<ref name="WWD"/><ref>{{navedi splet|url = http://www.londraitalia.com/cultura/maneskin-a-londra-tra-live-e-cambi-di-vita/|title = Måneskin a Londra, tra live e cambi di vita|first = Alessandro|last = Allocca|work = Londra Italia.com|date =2019-11-07|access-date =2021-05-28|language = it|archive-date =2021-10-08|archive-url = https://web.archive.org/web/20211008190517/http://www.londraitalia.com/cultura/maneskin-a-londra-tra-live-e-cambi-di-vita/|url-status = live}}</ref><ref>{{navedi splet|url = https://www.revenews.it/interviste/2021/03/22/maneskin-teatro-dira-vol-1-intervista/|title = Måneskin: "Scriviamo e parliamo di noi, senza metafore"|first = Grazia|last = Cicciotti|work = Revenews, Il Messaggero|date =2021-03-22|access-date =2021-06-15|language = it|archive-date =2021-10-08|archive-url = https://web.archive.org/web/20211008190519/https://www.revenews.it/interviste/2021/03/22/maneskin-teatro-dira-vol-1-intervista/|url-status = live}}</ref> Oktobra 2020 je izšel njihov sedmi singel „Vent'anni‟.<ref name="Ventanni">{{navedi splet|url = https://www.rockol.it/news-717724/maneskin-vent-anni-nuovo-singolo-intervista-video|title = Ecco cosa hanno fatto i Maneskin a Londra|first = Mattia|last = Marzi|work = Rockol|date =2020-10-30|access-date =2021-05-25|language = it|archive-date =2020-11-25|archive-url = https://web.archive.org/web/20201125084438/https://www.rockol.it/news-717724/maneskin-vent-anni-nuovo-singolo-intervista-video|url-status = live}}</ref> 6. marca 2021 je skupina zmagala na glasbenem festivalu v Sanremu s pesmijo „Zitti e buoni‟. Njihova zmaga je mnoge presenetila, saj je v zgodovini festivala tekmovalo malo rockovskih pesmi.<ref name="NYTConquer"/><ref>{{navedi splet |date=2021-03-07 |url=https://www.billboard.it/news/festival-di-sanremo/maneskin-vincitori-sanremo-2021/2021/03/0758142/ |title=Måneskin: "Non ci aspettavamo una reazione così veloce dal pubblico, siamo pronti a restituire l'entusiasmo" |website=Billboard Italia |access-date=2021-06-16 |language=it |archive-date=2021-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210624195436/https://www.billboard.it/news/festival-di-sanremo/maneskin-vincitori-sanremo-2021/2021/03/0758142/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=2021-03-07 |url=https://www.billboard.it/news/festival-di-sanremo/la-vittoria-dei-maneskin-non-e-trasgressione/2021/03/0758147/ |title=La vittoria dei Måneskin non è trasgressione |website=Billboard Italia |first=Silvia |last=Danielli |access-date=2021-06-16 |language=it |archive-date=2021-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210624195249/https://www.billboard.it/news/festival-di-sanremo/la-vittoria-dei-maneskin-non-e-trasgressione/2021/03/0758147/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.iltempo.it/tv-news/2021/03/02/video/sanremo-i-maneskin-raccontano-il-loro-brano-zitti-e-buoni--26394985/|title=Sanremo, i Maneskin raccontano il loro brano "Zitti e buoni"|date=2021-03-02|work=Il Tempo|access-date=2021-03-04|archive-date=2021-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210310080356/https://www.iltempo.it/tv-news/2021/03/02/video/sanremo-i-maneskin-raccontano-il-loro-brano-zitti-e-buoni--26394985/|url-status=live}}</ref> Pred Sanremom je skupina najavila drugi studijski album ''[[Teatro d'ira: Vol. I]]'', ki je izšel 19. marca.<ref>{{navedi splet|url=https://tg24.sky.it/spettacolo/musica/2021/02/11/maneskin-teatro-ira-album|title=I Maneskin annunciano il nuovo album 'Teatro d'ira vol. 1': info e data d'uscita|work=Sky TG24|date=2021-02-11|access-date=2021-03-04|language=it|archive-date=2021-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210211122324/https://tg24.sky.it/spettacolo/musica/2021/02/11/maneskin-teatro-ira-album|url-status=live}}</ref>[[File:ESC 2021 Rotterdam 1st Semi Jury Show Italy2.jpg|thumb|Skupina med poskusnim nastopom za Pesem Evrovizije 2021]] Kot zmagovalec Sanrema 2021 je Måneskin z „Zitti e buoni‟ postal [[Italija na Pesmi Evrovizije|italijanski predstavnik]] na [[Pesem Evrovizije 2021|Pesmi Evrovizije 2021]], ki je potekala v nizozemskem [[Rotterdam]]u.<ref name="sanremo">{{navedi splet|last=|date=2021-03-07|title=Sanremo 2021, Maneskin: "Ora l'Eurovision"|url=https://www.adnkronos.com/sanremo-2021-maneskin-ora-leurovision_6HS7o0N42CgrhyMeKNjDTO|access-date=2021-06-12|website=Adnkronos|archive-date=2021-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20211220162900/https://www.adnkronos.com/sanremo-2021-maneskin-ora-leurovision_6HS7o0N42CgrhyMeKNjDTO|url-status=live}}</ref> 15. maja se je Italija povzpela na vrh evrovizijskih stavnic,<ref>{{navedi splet|title=Odds Eurovision Song Contest 2021|url=https://eurovisionworld.com/odds/eurovision-2021|access-date=2021-12-22|website=Eurovisionworld|language=en-gb|archive-date=2021-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20211215013941/https://eurovisionworld.com/odds/eurovision-2021|url-status=live}}</ref> v finalu 22. maja pa je skupina v skladu z njimi zmagala s 524 točkami, s čimer je Italija dosegla tretjo evrovizijsko zmago po [[Gigliola Cinquetti|Giglioli Cinquetti]] leta [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] in [[Toto Cutugno|Totu Cutugnuo]] leta [[Pesem Evrovizije 1990|1990]]. Måneskin in „{{Lang|it|Zitti e buoni|italic=no}}‟ sta postala tudi prva rockovska skupina oziroma pesem, ki je zmagala na Evroviziji, po [[Finska na Pesmi Evrovizije|finskem]] [[Lordi]]ju in „Hard Rock Hallelujah‟ leta [[Pesem Evrovizije 2006|2006]].<ref name="NYTEuro">{{navedi novice|first1=Alex|last1=Marshall|first2=Elisabeth|last2=Vincentelli|access-date=2021-06-01|title=Italy wins the 2021 Eurovision Song Contest.|url=https://www.nytimes.com/2021/05/22/world/europe/italy-maneskin-wins-2021-eurovision.html|newspaper=The New York Times|date=2021-05-22|archive-date=2021-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211025231409/https://www.nytimes.com/2021/05/22/world/europe/italy-maneskin-wins-2021-eurovision.html|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2021-06-04|title=Måneskin: The Eurovision winners storming the UK charts|url=https://www.bbc.com/news/newsbeat-57331991|access-date=2021-06-16|website=[[BBC]]|first=Steve|last=Holden|archive-date=2021-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20211028042308/https://www.bbc.com/news/newsbeat-57331991|url-status=live}}</ref><ref name="eurovision_2021_winner_wiwibloggs">{{navedi novice|date=2021-05-22|title=Eurovision 2021 winner: Italy's Måneskin takes the victory with "Zitti e buoni"|work=Wiwibloggs|url=https://wiwibloggs.com/2021/05/22/eurovision-2021-winner-italys-maneskin-takes-the-victory-with-zitti-e-buoni/265446/|access-date=2021-05-22|archive-date=2021-05-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210522224945/https://wiwibloggs.com/2021/05/22/eurovision-2021-winner-italys-maneskin-takes-the-victory-with-zitti-e-buoni/265446/|url-status=live}}</ref> Po Evroviziji so se album ''Teatro d'ira: Vol. I'', pesmi „Zitti e buoni‟, „I Wanna Be Your Slave‟ in „Coraline‟ in še nekatere izdane pesmi uvrstile na tedenske lestvice v Evropi in izven nje, vključno z več [[Spotify]]jevimi globalnimi lestvicami.<ref>{{navedi splet|access-date=2021-06-01|title=Maneskin: altro record per la rock band italiana|url=https://www.ondamusicale.it/musica/61411-maneskin-altro-record-per-la-rock-band-italiana/|website=Onda Musicale|date=2021-05-31|archive-date=2021-05-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20210531074312/https://www.ondamusicale.it/musica/61411-maneskin-altro-record-per-la-rock-band-italiana/|url-status=live}}</ref><ref name=":1">{{navedi revijo |access-date=2021-06-16|title=Måneskin Talk Winning Eurovision and Those 'Offensive and Baffling' Allegations|url=https://www.billboard.com/articles/news/international/9579875/maneskin-eurovision-winners-interview/|magazine=Billboard|date=2021-05-28|first=Silvia|last=Danielli|archive-date=2021-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20211020093628/https://www.billboard.com/articles/news/international/9579875/maneskin-eurovision-winners-interview/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi revijo |url = https://www.rollingstone.it/musica/news-musica/i-maneskin-sono-primi-e-secondi-nella-viral-50-di-spotify-negli-stati-uniti/564526/#Part1 |title = I Måneskin sono primi e secondi nella Viral 50 di Spotify negli Stati Uniti |date =2021-06-10 |access-date =2021-06-15 |magazine = Rolling Stone Italia |language = it |archive-date =2021-10-26 |archive-url = https://web.archive.org/web/20211026030659/https://www.rollingstone.it/musica/news-musica/i-maneskin-sono-primi-e-secondi-nella-viral-50-di-spotify-negli-stati-uniti/564526/#Part1 |url-status = live }}</ref><ref>{{navedi revijo |url = https://www.rollingstone.it/musica/news-musica/i-maneskin-hanno-raggiunto-u2-e-metallica-su-spotify/564960/#Part1 |title = I Måneskin hanno raggiunto U2 e Metallica su Spotify |date =2021-06-15 |access-date =2021-06-15 |magazine = Rolling Stone Italia |language = it |archive-date =2021-10-26 |archive-url = https://web.archive.org/web/20211026030701/https://www.rollingstone.it/musica/news-musica/i-maneskin-hanno-raggiunto-u2-e-metallica-su-spotify/564960/#Part1 |url-status = live }}</ref> „Zitti e buoni‟ in „I Wanna Be Your Slave‟ sta se uvrstili tudi med prvo deseterico na ameriški ''Billboardovi'' lestvici ''Global Excl. U.S.''.<ref>{{navedi revijo |access-date=2021-06-09|title=New Around the World: Japan's Kenshi Yonezu and One OK Rock Debut on Global Excl. U.S. Chart|url=https://www.billboard.com/articles/business/chart-beat/9584838/kenshi-yonezu-one-ok-rock-debut-billboard-global-chart|magazine=Billboard|date=2021-06-09|first=Eric|last=Frankenberg|archive-date=2021-06-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210609172324/https://www.billboard.com/articles/business/chart-beat/9584838/kenshi-yonezu-one-ok-rock-debut-billboard-global-chart|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2021-06-09 |url=https://www.billboard.it/musica/rock/i-maneskin-sono-al-decimo-posto-della-billboard-200-global/2021/06/0967394/ |title=I Måneskin sono al decimo posto della Billboard 200 Global |website=Billboard Italia |access-date=2021-06-16 |language=it |archive-date=2021-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210619190140/https://www.billboard.it/musica/rock/i-maneskin-sono-al-decimo-posto-della-billboard-200-global/2021/06/0967394/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi revijo |url=https://www.billboard.com/articles/news/9590009/olivia-rodrigo-bts-maneskin-global-charts |title=Olivia Rodrigo & BTS Hold Atop Global Charts, Maneskin Adds New Top 10 |date=2021-06-21 |first=Gary |last=Trust |magazine=Billboard |access-date=2021-06-22 |archive-date=2021-10-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211026235810/https://www.billboard.com/articles/news/9590009/olivia-rodrigo-bts-maneskin-global-charts |url-status=live }}</ref> „Zitti e buoni‟ je postala prva pesem v italijanščini po 30 letih, ki se je uvrstila med prvih 20 na britanski lestvici singlov, kjer je dosegla 17. mesto<ref>{{navedi novice|url=https://www.ilmessaggero.it/spettacoli/musica/maneskin_classifiche_zitti_e_buoni_gran_bretagna_cosa_e_successo_news_28_maggio_2021-5989037.html|title=Måneskin nella top 20 britannica con "Zitti e Buoni": primo brano italiano 30 anni dopo "Miserere"|date=2021-05-28|work=Il Messaggero|access-date=2021-05-28|language=it|archive-date=2021-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210603090420/https://www.ilmessaggero.it/spettacoli/musica/maneskin_classifiche_zitti_e_buoni_gran_bretagna_cosa_e_successo_news_28_maggio_2021-5989037.html|url-status=live}}</ref> in „I Wanna Be Your Slave‟ peto.<ref name="PeakUK">{{navedi splet|last=Copsey|first=Rob|date=2021-07-02|title=Ed Sheeran scores 10th UK Number 1 single with Bad Habits: "This is an amazing thing"|url=https://www.officialcharts.com/chart-news/ed-sheeran-scores-10th-uk-number-1-single-with-bad-habits-this-is-an-amazing-thing__33511/|access-date=2021-07-05|publisher=Official Charts Company|archive-date=2021-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210711212523/https://www.officialcharts.com/chart-news/ed-sheeran-scores-10th-uk-number-1-single-with-bad-habits-this-is-an-amazing-thing__33511/|url-status=live}}</ref> Med junijem in julijem je skupina odšla na promocijsko turnejo po Evropi in nastopila na več poletnih festivalih.<ref>{{navedi revijo |author=Jose-Luis Amsler|date=2021-06-22|title=Måneskin rücken in den Deutschen Single-Charts auf die Plätze zwei und drei vor|url=https://www.rollingstone.de/maneskin-single-charts-beggin-i-wanna-be-your-slave-2323411/|access-date=2021-06-22|magazine=Rolling Stone|language=de|archive-date=2021-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624211326/https://www.rollingstone.de/maneskin-single-charts-beggin-i-wanna-be-your-slave-2323411/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2021-06-26|title=Måneskin's Damiano and Thomas kiss in Poland to support LGBT rights|url=https://wiwibloggs.com/2021/06/26/love-is-never-wrong-maneskins-damiano-and-thomas-kiss-on-stage-in-poland-in-defiant-call-for-lgbtq-equality/265879/|access-date=2021-06-27|website=wiwibloggs|language=en-US|archive-date=2023-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20230902132725/https://wiwibloggs.com/2021/06/26/love-is-never-wrong-maneskins-damiano-and-thomas-kiss-on-stage-in-poland-in-defiant-call-for-lgbtq-equality/265879/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.repubblica.it/spettacoli/musica/2021/06/22/news/maneskin-307068410/|title=Maneskin dei record: la prima band italiana nella top ten britannica. Centinaia di milioni di stream|work=La Repubblica|date=2021-06-22|access-date=2021-06-22|language=it|archive-date=2021-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210622070640/https://www.repubblica.it/spettacoli/musica/2021/06/22/news/maneskin-307068410/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Gallicchio|first=Federico|title=Måneskin: nuove tappe per il tour europeo e quello italiano|url=https://www.eurofestivalnews.com/2021/08/16/maneskin-tappe-tour-europeo-e-italiano/|access-date=2021-08-31|website=Eurofestivalnews|date=2021-08-16|language=it-IT|archive-date=2021-08-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20210831142404/https://www.eurofestivalnews.com/2021/08/16/maneskin-tappe-tour-europeo-e-italiano/|url-status=live}}</ref> Izvedba pesmi „Beggin'‟ v živo, posneta na festivalu v Ronquièresu, je 27. septembra 2021 izšla kot digitalni singel.<ref>{{navedi splet |title=Beggin' (Live) – Måneskin |url=https://www.amazon.it/dp/B09H35YW6Y/ref=sr_1_19?keywords=beggin&qid=1645918444&sr=8-19 |access-date=2022-02-27 |publisher=Amazon |language=it |archive-date=2023-09-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230902132720/https://www.amazon.it/dp/B09H35YW6Y/ref=sr_1_19?keywords=beggin&qid=1645918444&sr=8-19 |url-status=live }}</ref> Deseti singel „Mammamia‟ so izdali 8. oktobra.<ref>{{navedi splet|date=2021-09-30|title=Måneskin announce new single 'MAMMAMIA'|url=https://www.nme.com/news/music/maneskin-announce-new-single-mammamia-3059373|access-date=2021-10-01|website=NME|language=en-GB|archive-date=2021-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20211001001504/https://www.nme.com/news/music/maneskin-announce-new-single-mammamia-3059373|url-status=live}}</ref> 26. oktobra so prvič nastopali na televiziji v ZDA,<ref>{{navedi splet|date=2021-10-27|title=Watch Måneskin make their U.S. TV debut on Jimmy Fallon|url=https://www.kerrang.com/the-news/watch-maneskin-make-their-u-s-tv-debut-on-jimmy-fallon/|access-date=2021-11-29|website=Kerrang!|first=Emily|last=Carter|archive-date=2021-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20211129170555/https://www.kerrang.com/the-news/watch-maneskin-make-their-u-s-tv-debut-on-jimmy-fallon/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2021-10-27|title=Måneskin Makes Their Late Night Debut On Jimmy Fallon|url=https://www.forbes.com/sites/quentinsinger/2021/10/27/mneskin-makes-their-late-night-debut-on-jimmy-fallon/?sh=33b2f9327ea2|access-date=2021-11-29|website=[[Forbes]]|first=Quentin|last=Singer|archive-date=2021-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20211129170555/https://www.forbes.com/sites/quentinsinger/2021/10/27/mneskin-makes-their-late-night-debut-on-jimmy-fallon/?sh=33b2f9327ea2|url-status=live}}</ref> novembra so nastopili v šovu [[Ellen DeGeneres]],<ref>{{navedi splet|date=2021-10-30|title=Maneskin Scheduled To Perform On November 8 "Ellen DeGeneres Show"|url=https://headlineplanet.com/home/2021/10/29/maneskin-scheduled-to-perform-on-november-8-ellen-degeneres-show/|access-date=2021-10-30|website=Headline Planet|language=en-US|archive-date=2021-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211030000904/https://headlineplanet.com/home/2021/10/29/maneskin-scheduled-to-perform-on-november-8-ellen-degeneres-show/|url-status=live}}</ref> na podelitvi glasbenih nagrad MTV Europe, kjer so osvojili nagrado za najboljšo rockovsko izvedbo,<ref>{{navedi splet|date=2021-11-15|title=Måneskin win Best Rock Act at MTV EMAs; perform MAMMAMIA at the ceremony|url=https://www.kerrang.com/the-news/maneskin-win-best-rock-act-at-mtv-emas-perform-mammamia-at-the-ceremony/|access-date=2021-11-29|website=Kerrang!|first=Emily|last=Carter|archive-date=2021-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20211127182157/https://www.kerrang.com/the-news/maneskin-win-best-rock-act-at-mtv-emas-perform-mammamia-at-the-ceremony/|url-status=live}}</ref> in na pdelitvi [[American Music Awards|Ameriških glasbenih nagrad]].<ref>{{navedi revijo |date=2021-11-21|title=Maneskin Rock the House With 'Beggin" For First-Ever AMAs Performance|url=https://www.billboard.com/music/awards/maneskin-beggin-2021-amas-1235000987/|access-date=2021-11-29|magazine=Billboard|first=Cydney|last=Lee|archive-date=2021-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20211129155117/https://www.billboard.com/music/awards/maneskin-beggin-2021-amas-1235000987/|url-status=live}}</ref> V Las Vegasu so bili predskupina skupini [[the Rolling Stones|Rolling Stones]].<ref>{{navedi splet|date=2021-11-09|title=Meet Måneskin: The Italian Band That Defied the Odds and Brought Rock Back to the U.S.|url=https://variety.com/2021/music/news/maneskin-italian-rock-band-roxy-interview-1235108380/|access-date=2021-11-29|website=Variety|first=Jessica|last=Shalvey|archive-date=2021-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20211206093657/https://variety.com/2021/music/news/maneskin-italian-rock-band-roxy-interview-1235108380/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2021-11-08|title=Måneskin get Mick Jagger's seal of approval after supporting The Rolling Stones|url=https://www.nme.com/news/music/maneskin-get-mick-jaggers-seal-of-approval-after-supporting-the-rolling-stones-3090072|access-date=2021-11-29|website=NME|language=en-GB|first=Damian|last=Jones|archive-date=2021-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20211129155117/https://www.nme.com/news/music/maneskin-get-mick-jaggers-seal-of-approval-after-supporting-the-rolling-stones-3090072|url-status=live}}</ref> === 2022–2024: ''Rush!'' === [[Slika:Måneskin - 2022154181022 2022-06-03 Rock am Ring - Sven - 1D X MK II - 1306 - AK8I1539.jpg|sličica|Skupina na festivalu Rock am Ring leta 2022]] 22. januarja 2022 so bili Måneskin gostje v ameriškem šovu ''Saturday Night Live''.<ref>{{navedi revijo |last1=Sederholm |first1=Jillian |date=2022-01-16 |title='Saturday Night Live' alum Will Forte returns to make hosting debut |url=https://ew.com/tv/will-forte-snl-host-musical-guest-maneskin/ |magazine=Entertainment Weekly |access-date=2022-01-16 |archive-date=2022-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220116050540/https://ew.com/tv/will-forte-snl-host-musical-guest-maneskin/ |url-status=live }}</ref> Njihov enajsti singel „Supermodel‟ je izšel 13.&nbsp;maja; naslednjega dne so ga odigrali v finalu [[Pesem Evrovizije 2022|Pesmi Evrovizije 2022]] v [[Torino|Torinu]].<ref>{{navedi splet |last=Campbell |first=Erica |date=2022-05-04 |title=Måneskin share release date and cover art for new single 'Supermodel' |url=https://www.nme.com/en_asia/news/music/maneskin-share-release-date-and-cover-art-for-new-single-supermodel-3218819 |access-date=2022-05-05 |website=NME |language=en |archive-date=2022-05-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220505030404/https://www.nme.com/en_asia/news/music/maneskin-share-release-date-and-cover-art-for-new-single-supermodel-3218819 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |last=Dammacco |first=Beppe |date=2022-05-06 |title=Eurovision 2022: i Måneskin in finale presenteranno "Supermodel" |url=https://www.eurofestivalnews.com/2022/05/06/eurovision-2022-maneskin-supermodel/ |access-date=2022-05-06 |website=Eurofestival News |language=it-IT |archive-date=2022-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220506155656/https://www.eurofestivalnews.com/2022/05/06/eurovision-2022-maneskin-supermodel/ |url-status=live }}</ref> Izvedli so tudi kratko interpretacijo pesmi „If I Can Dream‟, ki so jo pozneje vključili v glasbeno podlago biografskega filma ''[[Elvis (film, 2022)|Elvis]]''.<ref>{{navedi splet |last=Yossman |first=K. J. |date=2022-05-15 |title=Eurovision Winners Maneskin to Feature on Baz Luhrmann's 'Elvis' Soundtrack |url=https://variety.com/2022/film/news/maneskin-elvis-baz-luhrmann-1235267307/ |access-date=2022-05-16 |website=Variety |language=en-US |archive-date=2022-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220515194007/https://variety.com/2022/film/news/maneskin-elvis-baz-luhrmann-1235267307/ |url-status=live }}</ref> 20. maja so pesem „Supermodel‟ odigrali v ameriškem šovu ''The Tonight Show Starring Jimmy Fallon'', pri čemer je [[Jimmy Fallon]] nadomestil bolno De Angelis,<ref>{{navedi splet |date=2022-05-21 |title=Watch Jimmy Fallon join Måneskin for performance on 'The Tonight Show' |url=https://www.nme.com/news/music/watch-jimmy-fallon-join-maneskin-for-performance-of-supermodel-on-the-tonight-show-3230708 |access-date=2022-05-24 |website=NME |language=en-GB |archive-date=2022-05-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220521202946/https://www.nme.com/news/music/watch-jimmy-fallon-join-maneskin-for-performance-of-supermodel-on-the-tonight-show-3230708 |url-status=live }}</ref> 28.&nbsp;avgusta pa na podelitvi MTV-jevih nagrad Video Music Awards (kjer so osvojili kategorijo „najboljši alternativni video‟ za „I Wanna Be Your Slave‟).<ref>{{navedi revijo |last=Lamarre |first=Carl |date=2022-08-29 |title=Maneskin Delivers Risque Performance of 'Supermodel' at 2022 VMAs |url=https://www.billboard.com/music/awards/maneskin-performs-supermodel-2022-mtv-vmas-1235132305/ |access-date=2022-08-30 |magazine=Billboard |language=en-US |archive-date=2022-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220829172615/https://www.billboard.com/music/awards/maneskin-performs-supermodel-2022-mtv-vmas-1235132305/ |url-status=live }}</ref> Od jeseni 2022 do poletja 2023 so v okviru turneje Loud Kids Tour obiskali Japonsko, Ameriki in Evropo.<ref>{{navedi splet |date=2021-05-23 |title=L'Anno D'Oro Dei Måneskin... Sanremo, Eurovision, Le Date Del Tour Sold Out E Un Album Entro Fine Anno |url=https://www.allmusicitalia.it/news/maneskin-tour-eurovision-disco.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210525005942/https://www.allmusicitalia.it/news/maneskin-tour-eurovision-disco.html |archive-date=2021-05-25 |access-date=2021-05-25 |work=All Music Italia |language=it}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Rossini |first=Federico |date=2022-03-21 |title=Måneskin, ecco il megatour 2022-2023 tra America, Italia ed Europa |url=https://www.eurofestivalnews.com/2022/03/21/maneskin-megatour-usa-canada-italia-europa/ |access-date=2022-03-21 |website=Eurofestival News |language=it-IT |archive-date=2022-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220322073227/https://www.eurofestivalnews.com/2022/03/21/maneskin-megatour-usa-canada-italia-europa/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |last=Rossini |first=Federico |date=2022-04-22 |title=Måneskin, la tournée 2022-2023 sbarca anche in Sudamerica |url=https://www.eurofestivalnews.com/2022/04/22/maneskin-tournee-2022-2023-sbarca-anche-in-sudamerica/ |access-date=2022-04-22 |website=Eurofestival News |language=it-IT |archive-date=2022-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422190415/https://www.eurofestivalnews.com/2022/04/22/maneskin-tournee-2022-2023-sbarca-anche-in-sudamerica/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |last=Rossini |first=Federico |date=2022-05-17 |title=Måneskin, il tour si espande in Giappone. E arriva un Billboard Award per "Beggin'" |url=https://www.eurofestivalnews.com/2022/05/17/maneskin-tour-si-espande-in-giappone/ |access-date=2022-05-18 |website=Eurofestival News |language=it-IT |archive-date=2022-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220517175649/https://www.eurofestivalnews.com/2022/05/17/maneskin-tour-si-espande-in-giappone/ |url-status=live }}</ref> Dvanajsti singel „The Loneliest‟ je izšel 7. oktobra<ref>{{navedi splet |last=Holden |first=Finlay |date=2022-09-23 |title=Måneskin have teased that a new single, 'The Loneliest', is coming soon |url=https://readdork.com/news/maneskin-single-the-loneliest/ |access-date=2022-09-27 |website=Dork |language=en-US |archive-date=2022-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220925232509/https://readdork.com/news/maneskin-single-the-loneliest/ |url-status=live }}</ref> in septembra naslednje leto osvojil MTV Video Music Award za najboljši rockovski video.<ref>{{navedi novice |last1=Tsinivits |first1=Kyriakos |title=Eurovision stars Måneskin and Sam Ryder nominated for 2023 MTV Video Music Awards |url=https://www.aussievision.net/post/eurovision-stars-m%C3%A5neskin-and-sam-ryder-nominated-for-2023-mtv-video-music-awards |access-date=2023-08-11 |work=Aussievision |date=2023-08-10 |language=en |archive-date=2023-08-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230811201722/https://www.aussievision.net/post/eurovision-stars-m%C3%A5neskin-and-sam-ryder-nominated-for-2023-mtv-video-music-awards |url-status=live }}</ref> Svoj tretji studijski album, ''[[Rush!]]'', je skupina izdala 20. januarja 2023.<ref name=":2">{{navedi splet |last=Carter |first=Emily |date=2022-10-31 |title=Måneskin have just announced their new album, RUSH! |url=https://www.kerrang.com/maneskin-have-just-announced-their-new-album-rush/ |access-date=2022-10-31 |website=Kerrang! |language=en |archive-date=2022-10-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221031163213/https://www.kerrang.com/maneskin-have-just-announced-their-new-album-rush |url-status=live }}</ref> Na 65. podelitvi grammyjev so bili nominirani za nagrado v kategoriji najboljšega novega ustvarjalca, a so izgubili proti ameriški džezovski pevki [[Samara Joy|Samari Joy]].<ref name=":3">{{navedi splet |title=Meet The Best New Artist GRAMMY Nominees At The 2023 GRAMMYs |url=https://www.grammy.com/news/best-new-artist-2023-grammy-nominations-65th-grammys-awards |access-date=2022-11-15 |website=www.grammy.com |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115181535/https://www.grammy.com/news/best-new-artist-2023-grammy-nominations-65th-grammys-awards |url-status=live }}</ref> Pesem „La fine‟ je izšla 16. decembra kot promocijski singel z albuma ''Rush!''.<ref>{{navedi splet |last=Richards |first=Will |date=2022-12-16 |title=Listen to Måneskin's energetic new single 'LA FINE' |url=https://www.nme.com/news/music/listen-to-maneskin-energetic-new-single-la-fine-3367939 |access-date=2022-12-17 |website=NME |language=en-GB |archive-date=2022-12-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221223214143/https://www.nme.com/news/music/listen-to-maneskin-energetic-new-single-la-fine-3367939 |url-status=live }}</ref> 13. januarja 2023 je skupina izdala singel in glasbeni video za „Gossip‟, pri katerem je sodeloval ameriški kitarist [[Tom Morello]].<ref>{{navedi splet |last=Blabbermouth |date=2023-01-13 |title=MÅNESKIN Shares 'Gossip' Music Video Featuring TOM MORELLO |url=https://blabbermouth.net/news/maneskin-shares-gossip-music-video-featuring-tom-morello |access-date=2023-01-14 |website=BLABBERMOUTH.NET |language=en |archive-date=2023-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230325120605/https://blabbermouth.net/news/maneskin-shares-gossip-music-video-featuring-tom-morello |url-status=live }}</ref> Februarja 2023 je ameriška revija ''[[Variety (revija)|Variety]]'' v portretu skupine Måneskin opisala kot „največjo rockovsko skupino, ki se je pojavila v zadnjih letih‟,<ref>{{navedi splet|url=https://concerty.com/news/trendy-artists-of-the-week-sza-guns-n-roses-maneskin-lomepal-a-boogie-wit-da-hoodie|title=Trendy Artists of the Week: SZA, Guns N' Roses, Måneskin, Lomepal, A Boogie Wit da Hoodie|website=Concerty.com|access-date=2023-02-26|archive-date=2023-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20230226165354/https://concerty.com/news/trendy-artists-of-the-week-sza-guns-n-roses-maneskin-lomepal-a-boogie-wit-da-hoodie|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://variety.com/2023/music/features/the-making-of-maneskin-1235510466/|title=The Making of Måneskin: How Four Young Italians Became the Biggest Rock Band to Emerge in Years|website=Variety.com|date=2023-02-02|access-date=2023-02-26|archive-date=2023-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20230226165354/https://variety.com/2023/music/features/the-making-of-maneskin-1235510466/|url-status=live}}</ref> ''New York Times'' pa jih je septembra tega leta oklical za „skoraj zagotovo največjo italijansko rock skupino vseh časov‟.<ref>{{navedi novice |last=Brooks |first=Dan |date=2023-09-12 |title=Is Måneskin the Last Rock Band? |language=en-US |work=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/2023/09/12/magazine/maneskin-rock-band.html |access-date=2023-09-12 |archive-date=2023-09-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230913001819/https://www.nytimes.com/2023/09/12/magazine/maneskin-rock-band.html |url-status=live }}</ref> Skupina je junija 2023 debitirala na [[Glastonburyjski festival|glastonburyjskem festivalu]],<ref>{{navedi splet |title=Glastonbury Festival 2023 line-up announced {{!}} Virgin Radio UK |url=https://virginradio.co.uk/music/97685/glastonbury-festival-2023-announces-line-up |access-date=2023-03-03 |website=virginradio.co.uk |date=2023-03-03 |language=en |archive-date=2023-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230308020749/https://virginradio.co.uk/music/97685/glastonbury-festival-2023-announces-line-up |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=2023-03-03 |title=Tutti pazzi per "Glastonbury": sul palco del festival anche Elton John, Guns N' Roses e i nostri Måneskin |url=https://www.lastampa.it/spettacoli/musica/2023/03/03/news/tutti_pazzi_per_glastonbury_sul_palco_del_festival_anche_elton_john_guns_n_roses_e_i_nostri_maneskin-12674118/ |access-date=2023-03-03 |website=La Stampa |language=it |archive-date=2023-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230308111922/https://www.lastampa.it/spettacoli/musica/2023/03/03/news/tutti_pazzi_per_glastonbury_sul_palco_del_festival_anche_elton_john_guns_n_roses_e_i_nostri_maneskin-12674118/ |url-status=live }}</ref> čemur je sledila turneja Rush! World Tour, ki je med septembrom in decembrom obiskala Evropo, Ameriki, Oceanijo in Azijo.<ref>{{navedi splet |last1=Wilkes |first1=Emma |title=Måneskin announce huge 2023 'RUSH!' world tour |url=https://www.nme.com/news/music/maneskin-announce-rush-2023-world-tour-3414221 |website=[[New Musical Express|NME]] |publisher=NME Networks |date=2023-03-15 |access-date=2023-03-16 |archive-date=2023-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230315220609/https://www.nme.com/news/music/maneskin-announce-rush-2023-world-tour-3414221 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |last1=Al-Sardar |first1=Ali |title=Måneskin 2023 Tour Dates, Concerts & Tickets |url=https://rockinformer.com/maneskin-tour-dates-concerts-tickets/ |website=Rock Informer |access-date=2023-10-16 |archive-date=2023-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231017004804/https://rockinformer.com/maneskin-tour-dates-concerts-tickets/ |url-status=live }}</ref> 1. septembra so izdali singel „Honey (Are U Coming?)‟, ki so ga pozneje vključili na ''Rush! (Are U Coming?)'', ponovno izdajo albuma ''Rush!'', ki je izšla 10. novembra.<ref>{{navedi splet |last=Hopper |first=Alex |date=2023-09-01 |title=Måneskin Shares New Rock Anthem, "Honey (Are U Coming?)" |url=https://americansongwriter.com/maneskin-shares-new-rock-anthem-honey-are-u-coming/ |access-date=2023-09-19 |website=American Songwriter |language=en-US |archive-date=2023-09-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230912235048/https://americansongwriter.com/maneskin-shares-new-rock-anthem-honey-are-u-coming/ |url-status=live }}</ref> Od leta 2024 je skupina nedejavna, njeni člani pa so se posvetili solo karieram. Napovedali so ponovno združitev za nastop v San Remu leta 2027.<ref>{{navedi splet |date=2026-08-31 |title=Måneskin Set to Reunite on Sanremo 2027 Stage |url=https://www.ilmessaggero.it/en/maneskin_set_to_reunite_on_sanremo_2027_stage-9735452.html |access-date=2026-08-31 |website=www.ilmessaggero.it |language=en}}</ref> == Glasbeni slog in vplivi == Glasbo Måneskina so različni viri opredelili kot [[pop rock]],<ref name="RSBio">{{navedi splet|url=https://www.rollingstone.it/artista/maneskin/|work=Rolling Stone|language=it|title=Biografia Måneskin|access-date=2018-10-05|archive-date=2019-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190305234338/https://www.rollingstone.it/artista/maneskin/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2021-03-02 |url=https://wiwibloggs.com/2021/03/02/lyrics-zitti-e-buoni-maneskin-italy-eurovision-2021/262605/ |title=Måneskin's "Zitti e buoni" Lyrics are a Manifesto for Those Who Want to Treasure Their Uniqueness |first=Cristian |last=Scarpone |website=Wiwibloggs |access-date=2021-05-25 |archive-date=2021-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524121024/https://wiwibloggs.com/2021/03/02/lyrics-zitti-e-buoni-maneskin-italy-eurovision-2021/262605/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet|access-date=2021-03-07|archive-date=2018-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20181116082725/https://www.rockol.it/recensioni-musicali/album/8257/maneskin-il-ballo-della-vita|first=Gianni|last=Sibilla|date=2018-10-25|title=I Måneskin recensione del nuovo album "Il ballo della vita"|url=https://www.rockol.it/recensioni-musicali/album/8257/maneskin-il-ballo-della-vita/|url-status=live|website=Rockol}}</ref><ref>{{navedi revijo |access-date=2023-01-20|first=Silvia|last=Danielli|date=2023-01-18|language=en|title=First Listen: Here Is What Måneskin's "Rush!" Sounds Like|url=https://www.billboard.it/english/first-listen-maneskin-rush-review/2023/01/1899039/|magazine=Billboard|archive-date=2023-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20230119035909/https://www.billboard.it/english/first-listen-maneskin-rush-review/2023/01/1899039/|url-status=live}}<!-- auto-translated by Module:CS1 translator --></ref><ref>{{navedi splet|access-date=2023-01-20|first=Thomas|last=Smith|date=2023-01-19|language=en|title=Måneskin – 'RUSH!' review: the rock'n'roll circus rumbles on|url=https://www.nme.com/reviews/album/maneskin-rush-review-album-3383095|website=NME|archive-date=2023-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20230123203633/https://www.nme.com/reviews/album/maneskin-rush-review-album-3383095|url-status=live}}<!-- auto-translated by Module:CS1 translator --></ref> [[alternativni rock]],<ref>{{navedi revijo |title=Rome band Måneskin wins Eurovision Song Contest for Italy |url=https://www.wantedinrome.com/news/rome-band-maneskin-wins-eurovision-song-contest-for-italy.html |date=2021-05-23 |magazine=Wanted in Rome |access-date=2021-05-25 |archive-date=2021-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210525134858/https://www.wantedinrome.com/news/rome-band-maneskin-wins-eurovision-song-contest-for-italy.html |url-status=live }}</ref> [[glam rock]],<ref>{{navedi revijo |url=https://www.firstpost.com/entertainment/eurovision-2021-winner-glam-rock-band-maneskin-return-home-to-italy-amid-festivities-speculation-of-drug-abuse-9651401.html |title=Eurovision 2021: Winner glam rock band Maneskin return home to Italy amid festivities, speculation of drug abuse |date=2021-05-24 |magazine=The First Post |access-date=2020-05-25 |archive-date=2021-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210525134455/https://www.firstpost.com/entertainment/eurovision-2021-winner-glam-rock-band-maneskin-return-home-to-italy-amid-festivities-speculation-of-drug-abuse-9651401.html/amp |url-status=live }}</ref> [[hard rock]]<ref>{{navedi revijo |first=Abigail |last=Covington |date=2021-05-22 |title=Italy Won Eurovision |url=https://www.esquire.com/entertainment/music/a36509034/eurovision-2021-winner-italy-france-runner-up-maaneskin-zitti-e-buoni/ |magazine=Esquire |access-date=2021-06-02 |archive-date=2021-10-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211025160604/https://www.esquire.com/entertainment/music/a36509034/eurovision-2021-winner-italy-france-runner-up-maaneskin-zitti-e-buoni/ |url-status=live }}</ref> in [[funk rock]].<ref name="Gianni Sibilla">{{navedi splet |url = https://www.rockol.it/recensioni-musicali/album/8257/maneskin-il-ballo-della-vita |title = Il debutto dei Maneskin sulla lunga distanza: "Il ballo della vita" |date =2018-10-25 |access-date =2021-05-26 |website = Rockol.it |first = Gianni |last = Sibilla |language = it |archive-date =2021-05-24 |archive-url = https://web.archive.org/web/20210524171814/https://www.rockol.it/recensioni-musicali/album/8257/maneskin-il-ballo-della-vita |url-status = live }}</ref> Njihov glasbeni slog se je od prvega do drugega studijskega albuma spremenil iz pop rocka z vplivi [[funk]]a<ref name="Gianni Sibilla"/> v hard rock, kakršen je prisoten v pesmi „Zitti e buoni‟.<ref name="RockolRec">{{navedi splet |url = https://www.rockol.it/recensioni-musicali/album/9720/maneskin-teatro-d-ira-vol-i |title = Zitti e buoni: i Maneskin suonano davvero. E fanno sul serio. |date =2021-03-19 |access-date =2021-05-25 |website = Rockol.it |language = it |archive-date =2021-05-24 |archive-url = https://web.archive.org/web/20210524171417/https://www.rockol.it/recensioni-musicali/album/9720/maneskin-teatro-d-ira-vol-i |url-status = live }}</ref><ref name="Marshall">{{navedi novice |first1=Alex |last1=Marshall |first2=Elisabeth |last2=Vincentelli |url=https://www.nytimes.com/2021/05/22/world/europe/italy-maneskin-wins-2021-eurovision.html |date=2020-05-22 |title=Italy Wins 2020 Eurovision Song Contest |newspaper=The New York Times |access-date=2021-05-22 |archive-date=2021-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210527223430/https://www.nytimes.com/2021/05/22/world/europe/italy-maneskin-wins-2021-eurovision.html |url-status=live }}</ref> Njihov glasbeni slog in videz so primerjali z rock glasbo iz 70-ih.<ref name=":1" /> Člani so kot glasbene in modne vzornike med drugim imenovali [[Led Zeppelin]], [[Fleetwood Mac]], [[Nirvana (glasbena skupina)|Nirvano]], [[Perry Farrell|Perryja Farrella]], [[Radiohead]],<ref name="Ventanni"/> [[Franz Ferdinand (glasbena skupina)|Franza Ferdinanda]],<ref>{{navedi revijo |url = https://www.rollingstone.it/musica/12-punti-dalla-mia-bisessualita-i-maneskin-visti-allestero/562655/#Part5 |title = "12 punti dalla mia bisessualità": i Måneskin visti all'estero |date =2021-05-24 |access-date =2021-05-25 |magazine = Rolling Stone Italia |language = it |archive-date =2021-05-24 |archive-url = https://web.archive.org/web/20210524215217/https://www.rollingstone.it/musica/12-punti-dalla-mia-bisessualita-i-maneskin-visti-allestero/562655/#Part5 |url-status = live }}</ref> [[David Bowie|Davida Bowieja]], skupine [[Aerosmith]], [[Black Sabbath]],<ref>{{navedi revijo |last=Paul|first=Larisha|date=2021-11-02|title=Måneskin Talk Musical Influences With 'Rolling Stone'|url=https://www.rollingstone.com/music/music-news/in-the-greenroom-with-maneskin-1252160/|access-date=2021-11-06|magazine=Rolling Stone|language=en-US|archive-date=2021-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20211105230444/https://www.rollingstone.com/music/music-news/in-the-greenroom-with-maneskin-1252160/|url-status=live}}</ref> [[Gentle Giant]],<ref>{{navedi revijo |url = https://www.rollingstone.it/musica/i-maneskin-hanno-ventanni-lasciateci-sbagliare/536962/ |title = I Måneskin hanno 'Vent'anni': "Lasciateci sbagliare" |date =2020-10-29 |access-date =2021-05-26 |magazine = Rolling Stone Italia |first = Paolo |last = Madeddu |language = it |archive-date =2021-01-26 |archive-url = https://web.archive.org/web/20210126001636/https://www.rollingstone.it/musica/i-maneskin-hanno-ventanni-lasciateci-sbagliare/536962/ |url-status = live }}</ref> [[the Rolling Stones|Rolling Stones]], [[the Doors|Doors]],<ref name="lefigaro">{{navedi novice|title=Eurovision 2021: qui est Måneskin, le groupe de rock qui a remporté le concours?|date=2021-05-25|url=https://tvmag.lefigaro.fr/programme-tv/eurovision-2021-qui-est-maneskin-le-groupe-de-rock-qui-a-remporte-le-concours_66d88bb6-bb99-11eb-89a7-077775c2d237/|language=it|newspaper=Le Figaro|quote=Notre groupe est une translation de la musique du passé dans la modernité. Il y a tant de groupes, mais peu qui restent. Comme inspirations esthétiques, nous avons à l'esprit les Rolling Stones, les Doors|access-date=2021-05-27|archive-date=2021-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20210523105254/https://amp-tvmag.lefigaro.fr/programme-tv/eurovision-2021-qui-est-maneskin-le-groupe-de-rock-qui-a-remporte-le-concours_66d88bb6-bb99-11eb-89a7-077775c2d237/|url-status=live}}</ref> [[Arctic Monkeys]],<ref>{{navedi splet |url = https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/music/features/maneskin-eurovision-italy-song-b1851592.html |title = Maneskin: Meet the Eurovision 2021 favourites representing Italy |date =2021-05-22 |access-date =2021-06-01 |website = [[The Independent]] |language = en |archive-date =2021-10-25 |archive-url = https://web.archive.org/web/20211025163537/https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/music/features/maneskin-eurovision-italy-song-b1851592.html |url-status = live }}</ref> [[Red Hot Chili Peppers]], [[Harry Styles|Harryja Stylesa]], [[Bruno Mars|Bruna Marsa]],<ref name="10FWiwi" /> [[R.E.M.]] ter italijanske skupine [[Marlene Kuntz]], [[Verdena]] in [[Afterhours (band)|Afterhours]].<ref>{{navedi splet |url = https://www.theguardian.com/music/2021/jun/10/eurovision-winners-maneskin-cocaine-damiano-barely-drinks-beer |title = Eurovision winners Måneskin: 'Cocaine? Damiano barely drinks beer!' |date =2021-06-10 |access-date =2021-06-13 |website = [[The Guardian]] |first = Angelica |last = Frey |archive-date =2021-06-13 |archive-url = https://web.archive.org/web/20210613102845/https://www.theguardian.com/music/2021/jun/10/eurovision-winners-maneskin-cocaine-damiano-barely-drinks-beer |url-status = live }}</ref> == Člani skupina == [[Slika:Måneskin_2021.jpg|sličica|Člani skupine (z leve strani Ethan, Victoria, Damiano in Thomas) med intervjujem leta 2021.]] {| class="wikitable sortable" !Ime ! Datum rojstva ! Vloga |- | [[Damiano David]] | {{Datum rojstva in starost|1999|1|8}} | vokalist |- | [[Victoria De Angelis]] | {{Datum rojstva in starost|2000|4|28}} | [[basist]] |- | [[Thomas Raggi]] | {{Datum rojstva in starost|2001|1|18}} | [[kitarist]] |- | [[Ethan Torchio]] | {{Datum rojstva in starost|2000|10|8}} | bobnar |} === Osebno življenje === V intervjuju za ''časopisa Corriere della Sera'' februarja 2021 je Victoria sebe označila za biseksualko, Thomas kot hetero, Damiano kot hetero, Ethan kot »spolno svoboden«.<ref>{{Navedi splet|first=Luca|last=Parente|accessdate=2021-05-23|title=Sanremo 2021, i Maneskin si spogliano e parlano di libertà sessuale|url=https://www.neg.zone/2021/02/12/sanremo-maneskin/|date=2021-02-12|archive-date=2021-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20210523202351/https://www.neg.zone/2021/02/12/sanremo-maneskin/|url-status=dead}}</ref> == Diskografija == === Studijski albumi === * ''[[Il ballo della vita]]'' (Sony/RCA, 2018) * ''[[Teatro d'ira - Vol. I]]'' (Sony/RCA, 2021) * ''[[Rush!]]'' (Sony/Epic, 2023) === Mini albumi === * ''[[Chosen (Måneskin)|Chosen]]'' (Sony/RCA, 2017) === Singli === * ''Chosen'' (2017) * ''Morirò da re'' (2018) * ''Torna a casa'' (2018) * ''Fear for Nobody'' (2019) * ''Vent’anni'' (2020) * ''Beggin’'' (2021) * ''Zitti e buoni'' (2021) * ''I Wanna Be Your Slave'' (2021) * Mammamia (2021) * Supermodel (2022) * If I Can Dream (2022) * The Loneliest (2022) * Honey! (Are U Coming?) (2023) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://maneskin.com/ Uradno spletno mesto] {{Zmagovalci Pesmi Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanske rock skupine]] [[Kategorija:Evrovizijski zmagovalci]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2016]] [[Kategorija:Predstavniki Italije na Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Zmagovalci Sanrema]] thfq415hrqsorsf846iwxmfjcg2cu9a 0 500876 6749539 6558438 2026-09-12T09:26:12Z ~2026-49352-68 265630 /* */ Popravek sklona besede "ognjišče" iz "ognjiščen" v "ognjiščem". 6749539 wikitext text/x-wiki [[Image:Iceland Mid-Atlantic Ridge map.svg|300px|thumb| Zemljevid prikazuje Srednjeatlantski hrbet, ki deli Islandijo in ločuje severnoameriško in evrazijsko ploščo. Zemljevid prikazuje tudi Reykjavik, glavno mesto Islandije, območje Þingvellir in lokacije nekaterih delujočih vulkanov Islandije (rdeči trikotniki), vključno s Kraflo.]] [[File:Hotspots.jpg|thumb|Ta slika prikazuje globalno razporeditev 45 vročih točk vključno Islandijo.]] '''Geologija Islandije''' je edinstvena in posebej zanimiva za geologe. Islandija leži na divergentni meji med [[Evrazijska plošča|Evrazijsko]] in [[Severnoameriška plošča|Severnoameriško ploščo]]. Leži tudi nad žariščem, islandskim vulkanskim ognjiščem. Domneva se, da je to ognjišče povzročilo nastanek same Islandije, otok se je prvič pojavil nad gladino oceana pred približno 16 do 18 milijoni let.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tobias-weisenberger.de/6Iceland.html |title=Introduction to the geology of Iceland|author=Tobias Weisenberger |year= 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.raunvis.hi.is/~sigst/KatalogIntro.pdf |title=Catalogue of the Active Volcanoes of the World, Vol. 24 |access-date=2012-08-01 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131113200942/http://www.raunvis.hi.is/~sigst/KatalogIntro.pdf |archive-date=2013-11-13 }}</ref> Rezultat je otok, za katerega so značilni ponavljajoči se [[vulkanizem]] in geotermalni pojavi, kot so [[gejzir]]ji. Izbruh Lakija leta 1783 je povzročil veliko opustošenje in izgubo življenj, kar je privedlo do lakote, ki je ubila približno 25 % prebivalstva otoka <ref>Gunnar Karlsson (2000), ''Iceland's 1100 Years'', p. 181</ref> in povzročil padec svetovnih temperatur, saj je bil žveplov dioksid izpuščen na severno poloblo. To je povzročilo propad pridelkov v Evropi in morda tudi sušo v Indiji. Ocenjuje se, da je izbruh po vsem svetu ubil več kot šest milijonov ljudi.<ref>[http://www.history.com/shows/how-the-earth-was-made/videos#how-the-earth-was-made-iceland How The Earth Was Made: The Age of Earth] (video), History.com</ref> Med letoma 1963 in 1967 je ob izbruhu vulkana ob jugozahodni obali nastal nov otok [[Surtsey]]. == Geološka zgodovina == === Odpiranje severnega Atlantika in izvor Islandije === Islandija leži nad [[srednjeatlantski hrbet|srednjeatlantskim hrbtom]]. Nekateri znanstveniki menijo, da bi žarišče pod Islandijo lahko prispevalo k razcepu superkontinenta [[Pangea]] in poznejšemu nastanku severnoatlantskega oceana. [[Magmatske kamnine]], ki so nastale iz te vroče točke, so bile najdene na obeh straneh Srednjeatlantskega hrbta, ki je nastal pred 57–53 milijoni leti ([[megaanum|Ma]]), približno v času, ko sta se Severna Amerika in Evrazija ločili in se je začelo širjenje morskega dna na severovzhodu Atlantika.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Müller|first=R. Dietmar|last2=Royer|first2=Jean-Yves|last3=Lawver|first3=Lawrence A.|date=1993-03-01|title=Revised plate motions relative to the hotspots from combined Atlantic and Indian Ocean hotspot tracks|url=https://archive.org/details/sim_geology_1993-03_21_3/page/275|journal=Geology|volume=21|issue=3|doi=10.1130/0091-7613(1993)021<0275:rpmrtt>2.3.co;2|issn=0091-7613|page=275|bibcode=1993Geo....21..275D}}</ref> Geologi lahko določijo gibanje plošč glede na islandsko žarišče s preučevanjem magmatskih kamnin po celotni severnoatlantski regiji. To je mogoče, ker si lahko nekatere kamnine, ki jih je mogoče pripisati vulkanizmu vročih točk, razlagati kot vulkanske sledi, ki jih je pustilo islandsko žarišče. Če domnevajo, da vroča točka miruje, geologi uporabljajo tako imenovani »referenčni okvir vroče točke« za zbiranje ocen gibanja plošč in ustvarjanje zemljevidov gibanja plošč na površini Zemlje glede na stacionarno vročo točko. Večina raziskovalcev gibanja plošč se strinja, da se je islandska vroča točka verjetno nekaj časa nahajala pod [[Grenlandija|Grenlandijo]]. Ko se je Severni Atlantski ocean še naprej širil, se je Grenlandija nahajala jugovzhodno od islandske vroče točke in se verjetno preselila nad njo 70–40 Ma <ref name=":1">{{Cite journal|last=O'Neill|first=Craig|last2=Müller|first2=Dietmar|last3=Steinberger|first3=Bernhard|date=April 2005|title=On the uncertainties in hot spot reconstructions and the significance of moving hot spot reference frames|journal=Geochemistry, Geophysics, Geosystems|volume=6|issue=4|pages=n/a|doi=10.1029/2004gc000784|issn=1525-2027|bibcode=2005GGG.....6.4003O|doi-access=free}}</ref> Nekatere raziskave, ki uporabljajo nove podatke o gibanju plošč, zbrane iz referenčnih okvirov vročih točk po vsem svetu, kažejo, da se pot vroče točke na Islandiji razlikuje od tiste, ocenjene od starejših preiskav. Številne starejše kamnine (z datumom 75–70 Ma), ki se nahajajo na celotnem območju zahodno, niso le v bližini hipotetičnih islandskih žariščnih poti, temveč jih je mogoče pripisati tudi vulkanizmu vročih točk. To pomeni, da je islandska žariščna točka morda veliko starejša od najzgodnejšega preloma sedanjega najsevernejšega severovzhodnega Atlantika. Če je to res, potem je bil večji del riftinga v severnem Atlantiku verjetno posledica redčenja in izbočenja skorje v nasprotju z neposrednejšim vplivom ognjišča, ki vzdržuje islandsko vročo točko. V drugih znanstvenih delih na poti islandske vroče točke ni mogoče zaznati take zahodne poti proti Kanadi (kjer obstajajo prej omenjene starejše magmatske kamnine), kar pomeni, da starejše magmatske kamnine, najdene v severnem Atlantiku, morda niso izvirale iz vroče točke.<ref name=":2">{{Cite journal|last=Martos|first=Yasmina M.|last2=Jordan|first2=Tom A.|last3=Catalán|first3=Manuel|last4=Jordan|first4=Thomas M.|last5=Bamber|first5=Jonathan L.|last6=Vaughan|first6=David G.|date=2018-08-24|title=Geothermal Heat Flux Reveals the Iceland Hotspot Track Underneath Greenland|journal=Geophysical Research Letters|volume=45|issue=16|pages=8214–8222|doi=10.1029/2018gl078289|issn=0094-8276|bibcode=2018GeoRL..45.8214M|url=https://research-information.bris.ac.uk/ws/files/176436575/Geothermal.pdf}}</ref> Čeprav se razpravlja o natančni poti islandske vroče točke, prevladujoči geofizični dokazi, kot je geotermalni toplotni tok nad Grenlandijo, kažejo, da se je vroča točka verjetno premaknila pod Grenlandijo okoli 80–50 Ma. Približno 60–50 Ma, ko je bila Islandija blizu vzhodne obale Grenlandije in srednjeatlantskega hrbta, je vulkanizem, ki ga je morda ustvarila islandska vroča točka, povezal evrazijsko in severnoameriško celino ter med širjenjem celin oblikoval kopenski most. Ta značilnost je znana kot prečni greben Grenlandija-Škotska in je zdaj pod morsko gladino.<ref name=":3">Denk, Thomas; Grímsson, Friðgeir; Zetter, Reinhard; Símonarson, Leifur (2011-02-23), ''Introduction to the Nature and Geology of Iceland'', '''35''', retrieved 2018-10-16</ref> Približno 36 Ma je bila islandska vroča točka popolnoma v stiku z oceansko skorjo in je verjetno hranila segmente srednjeatlantskega hrbta, ki so še naprej tvorili najstarejše kamnine, ki se nahajajo neposredno vzhodno in zahodno od današnje Islandije. Najstarejše podzračne kamnine na današnji Islandiji so iz 16,5 Ma. Čeprav večina znanstvenikov verjame, da je Islandija lahko otok, ker je tako v stiku s plaščem vulkanskega ognjišča kot tudi, ker ga Srednjeatlantski hrbet aktivno ločuje, nekateri drugi prepričljivi seizmološki in geofizični dokazi imenujejo prej omenjeni plašč. domneva o ''plume'' / vroči točki. Nekateri geologi verjamejo, da ni dovolj dokončnih dokazov, ki bi nakazovali, da pod Islandijo obstaja plaščni plavž, ker pretok toplote morskega dna skozi litosfero, ki obkroža Islandijo, ne odstopa od običajnega oceanskega toplotnega toka litosfere, na katerega ognjišče ne vpliva.<ref>{{Cite journal|last=Stein|first=Carol A|last2=Stein|first2=Seth|date=February 2003|title=Mantle plumes: heat-flow near Iceland|url=https://academic.oup.com/astrogeo/article/44/1/1.8/176766|journal=Astronomy and Geophysics|volume=44|issue=1|pages=1.08–1.10|doi=10.1046/j.1468-4004.2003.44108.x|issn=1366-8781|doi-access=free}}</ref> Ta hipoteza o hladni skorji neposredno nasprotuje ideji, da se Islandija nahaja nad vročim plaščem. Dodatni dokazi kažejo, da se potresni valovi, ustvarjeni pod Islandijo, ne obnašajo tako, kot je bilo pričakovano na podlagi drugih potresnih raziskav v bližini hipotetičnih plaščnih ognjišč. Ker je to edino mesto, kjer je mogoče opaziti širjenje morskega dna na kopnem in kjer obstajajo dokazi za plašč, bo geološka zgodovina Islandije verjetno ostala priljubljeno področje raziskav. === Poledenitve === * Obseg ledenika * [[Nunatak]] (iz inuitskega ''nunataq'') je vrh ali greben gore, ki štrli iz ledenega polja ali ledenika, ki sicer pokriva večji del gore ali grebena) in območja brez ledu * Medledenje * [[Tuja (vulkan)|Tuja]] (je vulkan z ravnim vrhom in strmimi pobočji, ki nastane, ko lava izbruhne skozi gost ledenik ali ledeno ploščo.) in subglacialni vulkanizem === Holocenske spremembe in vulkanizem === * Revegetacija (postopek ponovne zasaditve in obnove tal na motenih zemljiščih) * Povečan vulkanizem * Oblikovanje tal ali [[pedogeneza]] * Izostatični odboj (porast kopnih mas po odstranitvi velike teže ledenih plošč) * [[Holocen]]ski sedimenti * [[Obalna erozija]] == Tipi kamnin == === Vulkanske usedline === * [[Toleiitske magmatske serije]] * Alkalne vulkanske serije * [[Hialoklastit]] (predornina, ki je razpadla zaradi hitrega ohlajanja v stiku z vodo, ledom ali vlažnim sedimentom * [[Tefra]] (plast piroklastov ne glede na velikost) in pepel === Intruzivne kamnine === * Roji [[dajk]]ov * [[Sil (geologija)|Sil]] – magmatsko telo, ki se je vrinilo med vzporedni plasti. * Plutonit (magmatska intruzija) === Sedimentne kamnine === Eden redkih primerov sedimentnih kamnin na Islandiji je zaporedje morskih in nemorskih usedlin, prisotnih na polotoku Tjörnes na severu Islandije. Ta [[pliocen]]ska in pozno[[pleistocen]]ska nahajališča so sestavljena iz mulja in [[peščenjak]]ov, v spodnjih plasteh pa so ohranjeni [[fosil]]i.<ref>{{Cite journal|url=https://www.researchgate.net/publication/284054513 |title=Tjörnes-Pliocene and Pleistocene sediments and faunas |author1=Símonarson, L. A. |author2=Eiríksson, J. |journal=Jökull |volume=58 |pages=331–342 |year= 2008}}</ref> Primarni fosilni tipi, ki jih najdemo v ležiščih Tjörnes, so školjke morskih mehkužcev in rastlinski ostanki (lignit). * Vegetacijske spremembe * Preteklo podnebje * Izvor slojev * Ohranjanje fosilov == Aktivna tektonika == [[File:View_of_%C3%96gmundarhraun_lava_field_in_Iceland_from_Road_427_2.jpg|thumb|Ögmundarhraun lavino polje, Road 427, polotok Reykjanes]] Za tektonsko strukturo Islandije so značilna različna potresno in vulkansko aktivna središča. Islandija na jugu meji na del grebena Reykjanes v Srednjeatlantskem hrbtu in na severu na greben Kolbeinsey. Rifting v južnem delu Islandije je osredotočen na dve glavni vzporedni območji razpok. Razkol polotoka Reykjanes na JZ Islandije je nadaljevanje grebena Reykjanes, ki se povezuje z zahodnim vulkanskim območjem (WVZ). Aktivnejša vzhodna vulkanska cona (EVZ) predstavlja skok razpoke, čeprav ni jasno, kako je prišlo do širjenja glavne dejavnosti rifta proti vzhodu.<ref>{{cite journal|last1=Einarsson|first1=Páll|title=Plate boundaries, rifts and transforms in Iceland|journal=Jökull|date=2008|volume=58|pages=35–58|url=http://jardvis.hi.is/sites/jardvis.hi.is/files/Pdf_skjol/Jokull58_pdf/jokull58-einarsson.pdf|access-date=2021-06-04|archive-date=2017-11-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20171118113203/http://jardvis.hi.is/sites/jardvis.hi.is/files/Pdf_skjol/Jokull58_pdf/jokull58-einarsson.pdf|url-status=dead}}</ref> Odmik med WVZ in EVZ pokriva potresno območje Južne Islandije, območje, za katerega je značilna velika potresna aktivnost. EVZ prehaja proti severu v severno vulkansko območje (NVZ), ki vsebuje vulkan [[Krafla]]. NVZ je z grebenom Kolbeinsey povezan s prelomno cono Tjörnes, še enim glavnim središčem potresnosti in deformacije. Na polotoku Reykjanes se je po skoraj 800 letih neaktivnosti leta 2020 in do leta 2021 dogajalo veliko vulkanskih dejavnosti. Po izbruhu vulkana [[Fagradalsfjall]] 19. marca 2021 so strokovnjaki [[National Geographic]]a napovedali, da bi »to lahko pomenilo začetek desetletij vulkanskih dejavnosti«. Izbruh je bil majhen, kar je napovedovalo, da ta vulkan verjetno ne bo ogrozil »nobenega prebivalca«.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nationalgeographic.com/science/article/eruption-in-iceland-may-mark-start-of-decades-of-volcanic-activity|title=Eruption in Iceland may mark the start of decades of volcanic activity|accessdate=27 March 2021}}</ref> == Sodobni ledeniki == {{glavni|Ledeniki Islandije}} Ledeniki pokrivajo približno 11 % Islandije; enostavno največji med njimi je [[Vatnajökull]]. Ker veliko ledenikov prekriva aktivne vulkane, lahko podledenitni izbruhi predstavljajo nevarnost zaradi nenadnih poplav, ki jih povzroči ledeniška talina, znana kot ''jökulhlaup''. Islandski ledeniki so se v zadnjih 100 letih na splošno umikali; Vatnajökull je izgubil kar 10 % svojega obsega.<ref>{{Cite journal |url=http://jardvis.hi.is/sites/jardvis.hi.is/files/Pdf_skjol/Jokull58_pdf/jokull58-bjornssonpalsson.pdf |title=Icelandic glaciers |author1=Björnsson, H. |author2=Pálsson, F. |journal=Jökull |volume=58 |pages=365–386 |year=2008 |access-date=2021-06-04 |archive-date=2021-04-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417182221/http://jardvis.hi.is/sites/jardvis.hi.is/files/Pdf_skjol/Jokull58_pdf/jokull58-bjornssonpalsson.pdf |url-status=dead }}</ref> == Človeški vpliv in naravne katastrofe == *Prekomerna paša **Erozija tal *Jökulhlaup *Fluoroza *[[Izbruh ognjenika Laki]] *Islandski potres leta 2008 *Krčenje gozdov *Uporaba geotermalne energije == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Geology of Iceland}} * [http://minerva.union.edu/hollochk/c_petrology/labs/Iceland_slides.pdf Maps and illustrative photos] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210623085421/http://minerva.union.edu/hollochk/c_petrology/labs/Iceland_slides.pdf |date=2021-06-23 }} from Union College * [https://notendur.hi.is/oi/Pdf%20reprint%20library/Geology%20and%20geodynamics%20of%20Iceland.pdf Trønnes, R.G. 2002: Field trip: Introduction. Geology and geodynamics of Iceland. In: S. Planke (ed.) Iceland 2002 – Petroloeum Geology Field Trip Guide, prepared for Statoil Faroes Licence Groups by Volcanic Basin Petroleum Research, Nordic Volcanological Institute and Iceland National Energy Authority, p. 23-43.] * [http://www.agu.org/meetings/chapman/2012/bcall/pdf/Chapman_Outline_of_Geology_of_Iceland.pdf Thor Thordarson. Outline of Geology of Iceland. Chapman Conference 2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160327095927/http://www.agu.org/meetings/chapman/2012/bcall/pdf/Chapman_Outline_of_Geology_of_Iceland.pdf |date=2016-03-27 }} * Bamlett M. and J. F. Potter (1994) "Iceland". [https://geologistsassociation.org.uk/guidesales/ Geologists' Association Guide No.52]. * [https://vimeo.com/287335600 Interview of geologist Gro Birkefeldt Møller Pedersen about Iceland's geology, in particular its volcanoes.] [[Kategorija:Geografija Islandije]] [[Kategorija:Geologija po državah|Islandija]] lvn8mws9nnq5i8tgxe7qspithszcw10 0 502602 6749266 6718760 2026-09-11T21:19:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749266 wikitext text/x-wiki [[File:Biology of SARS-CoV-2 – Evolution and Mutations.webm|sličica|Pozitivne, negativne in nevtralne mutacije v razvoju SARS-CoV-2]] '''Različice''' ali '''variante SARS-CoV-2''' so [[Virus|virusni]] [[Izolat|izolati]] z drugačnim [[Genom|genomskim]] zaporedjem v primerjavi z divjim virusom [[SARS-CoV-2]], kot je bil izoliran prvotno. Različice virusa so posledica [[Mutacija|mutacij]] v njegovi dednini.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/science/science-briefs/scientific-brief-emerging-variants.html|title=Science Brief: Emerging SARS-CoV-2 Variants|date=28. 1. 2021|accessdate=8. 7. 2021|publisher=CDC}}</ref> Po svetu so tekom pandemije krožile različne različice virusa SARS-CoV-2 in določene med njimi so bile skrb vzbujajoče in so zahtevale takojšen odziv ter ustrezno ukrepanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nijz.si/sl/delta-bolj-nalezljiva-od-drugih-razlicic-virusa-sars-cov-2|title=Delta bolj nalezljiva od drugih različic virusa SARS-CoV-2|date=1. 7. 2021|accessdate=8. 7. 2021|publisher=NIJZ|archive-date=2021-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20210707090937/https://www.nijz.si/sl/delta-bolj-nalezljiva-od-drugih-razlicic-virusa-sars-cov-2|url-status=dead}}</ref> Pri nekaterih različicah namreč obstaja sum ali pa je dokazano, da so bolj nalezljive,<ref name="SARS-CoV-2 variants of concern">{{cite journal |last1=Shahhosseini |first1=Nariman |last2=Babuadze |first2=George |last3=Wong |first3=Gary |last4=Kobinger |first4=Gary |title=Mutation Signatures and In Silico Docking of Novel SARS-CoV-2 Variants of Concern |journal=Microorganisms |date=2021 |volume=9 |issue=5 |page=926 |doi=10.3390/microorganisms9050926 |pmid=33925854 |pmc=8146828 |s2cid=233460887 |doi-access=free }}</ref> bolj [[virulenca|virulentne]] ali pa so proti njim cepiva manj učinkovita.<ref>{{navedi novice|date=6. 1. 2021|title=Coronavirus variants and mutations: The science explained|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/science-environment-55404988|access-date=2. 2. 2021}}</ref><ref name=":6">{{Cite journal| vauthors = Kupferschmidt K |date=15 January 2021|title=New coronavirus variants could cause more reinfections, require updated vaccines|url=https://www.sciencemag.org/news/2021/01/new-coronavirus-variants-could-cause-more-reinfections-require-updated-vaccines|journal=Science|doi=10.1126/science.abg6028|access-date=2. 2. 2021}}</ref> Trenutno (podatek za september 2024) sta po merilih Svetovne zdravstvene organizacije aktualni zaskrbljujoči različici SARS-CoV-2 BA.2.86 in JN.1, različice pod spremljanjem pa JN.1.7, KP.2, KP.3, KP.3.1.1, JN.1.18, LB.1 in XEC.<ref name="current_variants">{{navedi splet|url=https://data.who.int/dashboards/covid19/variants|title=WHO Coronavirus Network (CoViNet)|access-date=1. 9. 2024}}</ref> == Poimenovanje različic == {| class="wikitable mw-collapsible floatright" style="font-size:88%;width:450px;" |+ SARS-CoV-2 corresponding nomenclatures<ref>This table is an adaptation and expansion of {{harvp|Alm et al.|loc=figure 1}}.</ref> |- ! scope="col" | Linije po PANGO<ref name="RambautETAL."/> ! scope="col" | Komentar k linijam po PANGO<ref name="AlmETAL.">{{cite journal | vauthors = Alm E, Broberg EK, Connor T, Hodcroft EB, Komissarov AB, Maurer-Stroh S, Melidou A, Neher RA, O'Toole Á, Pereyaslov D | display-authors = 6 | title = Geographical and temporal distribution of SARS-CoV-2 clades in the WHO European Region, January to June 2020 | journal = Euro Surveillance | volume = 25 | issue = 32 | date = avgust 2020 | pmid = 32794443 | pmc = 7427299 | doi = 10.2807/1560-7917.ES.2020.25.32.2001410 | ref = {{sfnref|Alm et al.}} | collaboration = The WHO European Region sequencing laboratories and GISAID EpiCoV group }}</ref> ! scope="col" | Nextstrainovi kladi,<ref name="nextstrain-clades">{{navedi splet|title=Nextclade|url=https://clades.nextstrain.org/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210119134022/https://clades.nextstrain.org/|archive-date=19. 1. 2021|access-date=19. 1. 2021|website=nextstrain.org|format=What are the clades?}}</ref> 2021<ref name="nextstrain-amendation"/> ! scope="col" | Kladi po [[GISAID]]-u ! scope="col" | Pomembne različice |-ations | {{nobr|A.1–A.6}} | | 19B | S | vsebuje »referenčno zaporedje« WIV04/2019<ref name=Zhukova>{{cite journal | vauthors = Zhukova A, Blassel L, Lemoine F, Morel M, Voznica J, Gascuel O | title = Origin, evolution and global spread of SARS-CoV-2 | journal = Comptes Rendus Biologies | volume = 344 | pages = 57–75 | date = november 2020 | pmid = 33274614 | doi = 10.5802/crbiol.29 | doi-access = free }}</ref> |- |rowspan="2" | {{nobr|B.3–B.7}}, {{nobr|B.9}}, {{nobr|B.10}}, {{nobr|B.13–B.16}} |rowspan="2" | |rowspan="3" | {{nobr|19A}} | L | |- | {{nobr|O{{efn|name="O/GV"}}}} | |- | {{nobr|B.2}} | | V | |- |rowspan="11" | {{nobr|B.1}} | {{nobr|B.1.5–B.1.72}} |rowspan="2" | 20A | G | vključuje različico delta<wbr/>(B.1.617)<ref name="20A_617">{{navedi splet|title=SARS-CoV-2 Variant Classifications and Definitions|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/cases-updates/variant-surveillance/variant-info.html|website=CDC.gov|publisher=Centers for Disease Control and Prevention|date=29. 6. 2021}} Redno se posodablja.</ref><ref name=20A_617_original>{{navedi splet |title=Genomic epidemiology of novel coronavirus – Global subsampling (Filtered to B.1.617) |url=https://nextstrain.org/ncov/global?f_emerging_lineage=B.1.617 |url-status=live |access-date=5. 5. 2021 |website=nextstrain.org}}</ref> |- | {{nobr|B.1.9}}, {{nobr|B.1.13}}, {{nobr|B.1.22}}, {{nobr|B.1.26}}, {{nobr|B.1.37}} |rowspan="4" | GH | |- |rowspan="3" | {{nobr|B.1.3–B.1.66}} | 20C | vključuje različici epsilon <wbr/>(B.1.427/<wbr/>B.1.429/<wbr/>CAL.20C)<ref name="SoCalPreprint">{{navedi splet|url=https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2021.01.18.21249786v1|doi=10.1101/2021.01.18.21249786|title=Emergence of a novel SARS-CoV-2 strain in Southern California, USA |work=medRxiv|year=2021| vauthors = Zhang W, Davis B, Chen SS, Martinez JS, Plummer JT, Vail E|s2cid=231646931}}</ref> in eta <wbr/>(B.1.525)<ref name="cdc-variants">{{navedi splet |url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/variants/variant-info.html |title=SARS-CoV-2 Variant Classifications and Definitions |website=CDC.gov |date=11. 2. 2020 |publisher=Centers for Disease Control and Prevention |access-date=18. 6. 2021 |archive-date=29. 6. 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210629194456/https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/variants/variant-info.html |url-status=live }} Se redno posodablja.</ref> |- | 20G | prevladujoča različica v ZDA (januar 2021)<ref name=SoCalPreprint/> |- | 20H | vključuje različico beta<wbr/>(B.1.351<small> aka linija 20H/501Y.V2 ali 501.V2</small>) |- |- |rowspan="5" | {{nobr|B.1.1}} | 20B |rowspan="5" | GR | vključuje linijo B.1.1.207 {{citation needed|date=april 2021}} |- | 20D | |- | 20J | vključuje različici gama<wbr/>(P.1) in zeta <wbr/>(P.2)<ref>{{navedi splet |url=https://cov-lineages.org/lineages/lineage_B.1.1.28.html |title=PANGO lineages-Lineage B.1.1.28 |website=cov-lineages.org |access-date=4. 2. 2021}}{{failed verification|date=april 2021}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://covariants.org/variants/S.501Y.V3 |title=Variant: 20J/501Y.V3 |date=1. 4. 2021 |access-date=6. 4. 2021 |website=covariants.org}}</ref> |- | 20F | |- | 20I | vključuje različico alfa<wbr/>(B.1.1.7<small> aka VOC-202012/01, VOC-20DEC-01 ali 20I/501Y.V1</small>) |- | B.1.177 | 20E (EU1)<ref name="nextstrain-amendation">{{navedi splet| vauthors = Bedford T, Hodcroft B, Neher RA |url=https://nextstrain.org/blog/2021-01-06-updated-SARS-CoV-2-clade-naming |title=Updated Nextstrain SARS-CoV-2 clade naming strategy |date=6 January 2021 |website=nextstrain.org |access-date= 19 January 2021}}</ref> | GV{{efn|name="O/GV"|In another source, GISAID name a set of 7 clades without the O&nbsp;clade but including a GV&nbsp;clade.<ref name=GCTree>{{navedi splet |url=https://www.gisaid.org/fileadmin/gisaid/files/images/clade_tree.jpg |title=clade tree (from 'Clade and lineage nomenclature') |date=4. 7. 2020 |website=GISAID |access-date=7. 1. 2021 |archive-date=2021-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210109202556/https://www.gisaid.org/fileadmin/gisaid/files/images/clade_tree.jpg |url-status=dead }}</ref>}} | izvira iz 20A<ref name="nextstrain-amendation"/> |- |} [[File:Tree diagram of Pango lineages of SARS-CoV-2.svg|thumb|upright=2|Drevesni diagram linij SARS-CoV-2 po sistemu poimenovanja Pango.]] Doslej še niso sprejeli enotnih pravil glede poimenovanja različic SARS-CoV-2.<ref name="3.6">{{navedi knjigo |chapter=3.6 Considerations for virus naming and nomenclature |page=6 |title=SARS-CoV-2 genomic sequencing for public health goals: Interim guidance, 8 January 2021 | publisher=World Health Organization | date=8. 1. 2021 | url=https://www.who.int/publications/i/item/WHO-2019-nCoV-genomic_sequencing-2021.1 |author=WHO Headquarters | access-date=2. 2. 2021}}</ref> Številne organizacije, ustanove in tudi vlade so začele različice poimenovati po državah, v katerih so bile odkrite.<ref>{{navedi splet|date=9. 2. 2021|title=Don't call it the 'British variant.' Use the correct name: B.1.1.7|url=https://www.statnews.com/2021/02/09/not-british-variant-call-it-b117/|access-date=12. 2. 2021|website=STAT|language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet|vauthors=Flanagan R|date=2. 2. 2021|title=Why the WHO won't call it the 'U.K. variant', and you shouldn't either|url=https://www.ctvnews.ca/health/coronavirus/why-the-who-won-t-call-it-the-u-k-variant-and-you-shouldn-t-either-1.5292441?cache=yes%3FclipId%3D1723871|access-date=12 February 2021|website=CTV News|language=en|archive-date=2021-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210501143740/https://www.ctvnews.ca/health/coronavirus/why-the-who-won-t-call-it-the-u-k-variant-and-you-shouldn-t-either-1.5292441?cache=yes%3FclipId%3D1723871|url-status=dead}}</ref> 31. maja 2021 je [[Svetovna zdravstvena organizacija]] predlagala uporabo [[grška črka|grških črk]] za pomembne virusne različice,<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/mvankerkhove/status/1399388129300205569|title=Today, @WHO announces new, easy-to-say labels for #SARSCoV2 Variants of Concern (VOCs) & Interest (VOIs)|language=en|access-date=July 7, 2021}}</ref> kar omogoča enostavno, lahko izgovorljivo in nestigmatizirajoče poimenovanje.<ref>Helen Branswell [https://www.statnews.com/2021/05/31/the-name-game-for-coronavirus-variants-just-got-a-little-easier/ The name game for coronavirus variants just got a little easier] 31 May 2021 ''www.statnews.com'', dostop: 28. 6. 2021</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.who.int/news/item/15-01-2021-statement-on-the-sixth-meeting-of-the-international-health-regulations-(2005)-emergency-committee-regarding-the-coronavirus-disease-(covid-19)-pandemic |title=Statement on the sixth meeting of the International Health Regulations (2005) Emergency Committee regarding the coronavirus disease (COVID-19) pandemic |date=15. 1. 2021 |author=World Health Organization |access-date=18. 1. 2021}}</ref> Odločitev je bila deloma posledica pritožb nekaterih držav, da je lahko poimenovanje z zemljepisnimi oznakami diskriminatorno do tamkajšnjih prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/world-57308592|title=Covid: WHO renames UK and other variants with Greek letters|language=en|access-date=7. 7. 2021}}</ref> Različice so poimenovali zaporedoma s črkami od alfa do mi, nato pa preskočili ni in ksi ter naslednjo različico poimenovali s črko omikron. S tem so se pojavile špekulacije, da so črko ksi preskočili zaradi podobnosti z imenom kitajskega predsednika [[Ši Džinping|Šija Džinpinga]]<ref name=Skipped /> (v pinjinu se njegovo ime prečrkuje kot Xi). Svetovna zdravstvena organizacija je pojasnila, da se bi lahko poimenovanje »ni« zlahka narobe razumelo kot »new« (angleškim izrazom za 'nov'), Xi pa je pogost priimek.<ref name=Skipped>{{navedi splet|url= https://apnews.com/article/fact-checking-207834730667|title= WHO skipped two Greek alphabet letters in naming coronavirus variant|date=27. 11. 2021|work= The Associated Press}}</ref> Če bodo porabljene vse črke, se SZO nagiba k uporabi poimenovanj ozvezdij.<ref>{{navedi novice|date=8. 8. 2021|title=New COVID variants could be named after constellations once Greek alphabet is used up|agency=Sky News|url=https://www.msn.com/en-xl/lifestyle/coronavirus/new-covid-variants-could-be-named-after-constellations-once-greek-alphabet-is-used-up/ar-AAN4jcT|accessdate=30. 11. 2021}}</ref> [[Slika:SARS-CoV-2 variants spike protein.jpg|thumb|Različice SARS-CoV-2, o katerih so poročale organizacije, kot je CDC, in sicer na osnovi mutacij na mestih L452R in E484K]] Obstaja več tisoč različic virusa SARS-CoV-2,<ref>{{cite journal | vauthors = Koyama T, Platt D, Parida L | title = Variant analysis of SARS-CoV-2 genomes | journal = Bulletin of the World Health Organization | volume = 98 | issue = 7 | pages = 495–504 | date = julij 2020 | pmid = 32742035 | pmc = 7375210 | doi = 10.2471/BLT.20.253591 | quote = We detected in total 65776 variants with 5775 distinct variants. | doi-access = free }}</ref> lahko pa jih razvrstimo v več podskupin, kot so linije in kladi.{{efn|According to the WHO, "Lineages or clades can be defined based on viruses that share a phylogenetically determined common ancestor".<ref name="3.6" />}} Najbolj razširjene so naslednje tri predlagane nomenklature<ref name="3.6" /> * znotraj znanstvene iniciative [[GISAID]] so do januarja 2021 v svetu prepoznali 8 poglavitnih kladov, poimenovanih S, O, L, V, G, GH, GR in GV,<ref>{{navedi splet |url=https://www.gisaid.org/phylodynamics/global/nextstrain/ |title=Global phylogeny, updated by Nextstrain |publisher=GISAID |access-date=19. 1. 2021 |date=18. 1. 2021 |archive-date=2021-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210120112916/https://www.gisaid.org/phylodynamics/global/nextstrain/ |url-status=dead }}</ref> * znotraj svetovne podatkovne baze [[Nextstrain]] so do junija 2021 prepoznali 13 poglavitnih kladov {{efn|name="Nextstrain criteria"|{{as of|2021|01}}: Po sistemu Nextstrain je za proglasitev klada potrebno vsaj en od spodnjih meril (citirano iz vira):<ref name="nextstrain-amendation"/> {{quote| # A clade reaches > 20 % global frequency for 2 or more months # A clade reaches > 30 % regional frequency for 2 or more months # A VOC ('variant of concern') is recognized (applies currently [6 January 2021] to 501Y.V1 and 501Y.V2)}} }} (19A–B, 20A–20J in 21A),<ref>{{navedi splet|title=Nextstrain COVID-19|url=https://nextstrain.org/ncov/global|url-status=live|access-date=1. 1. 2021|website=[[Nextstrain]]}}</ref> * v letu 2020 je Rambaut s sodelavci ustanovil ''[[Phylogenetic Assignment of Named Global Outbreak Lineages]]'' (PANGOLIN), program za razvrščanje in poimenovanje virusnih linij SARS-CoV-2;<ref>{{navedi splet | url =https://github.com/cov-lineages/pangolin | title = cov-lineages/pangolin: Software package for assigning SARS-CoV-2 genome sequences to global lineages | publisher = Github | access-date =2 January 2021}}</ref><ref name="RambautETAL.">{{cite journal | vauthors = Rambaut A, Holmes EC, O'Toole Á, Hill V, McCrone JT, Ruis C, du Plessis L, Pybus OG | display-authors = 6 | title = A dynamic nomenclature proposal for SARS-CoV-2 lineages to assist genomic epidemiology | journal = Nature Microbiology | volume = 5 | issue = 11 | pages = 1403–1407 | date = november 2020 | pmid = 32669681 | pmc = 7610519 | doi = 10.1038/s41564-020-0770-5 | s2cid = 220544096 | doi-access = free }} Cited in {{harvp|Alm et al.}}</ref> do februarja 2021 so prepoznali 6 poglavitnih virusnih (A, B, B.1, B.1.1, B.1.177, B.1.1.7).<ref name="pango-lineages">{{navedi splet |url=https://cov-lineages.org/lineages.html |title=Lineage descriptions |website=cov-lineages.org |publisher=[[Phylogenetic Assignment of Named Global Outbreak Lineages|Pango]] team}}</ref><ref>{{cite journal | vauthors = Rambaut A, Holmes EC, O'Toole Á, Hill V, McCrone JT, Ruis C, du Plessis L, Pybus OG | display-authors = 6 | title = Addendum: A dynamic nomenclature proposal for SARS-CoV-2 lineages to assist genomic epidemiology | journal = Nature Microbiology | volume = 6 | issue = 3 | pages = 415 | date = March 2021 | pmid = 33514928 | pmc = 7845574 | doi = 10.1038/s41564-021-00872-5 }}</ref> == Zaskrbljujoče različice == Zaskrbljujoče različice (angl. ''Variants of concern'') so različice virusa SARS-CoV-2 z mutacijami v domeni za receptorsko vezavo (RBD, angl. ''Receptor Binding Domain''), ki občutno povečajo vezavno afiniteto virusa na receptorje ter posledično povečajo prenašanje virusa.<ref>{{Cite journal|last1=Shahhosseini|first1=Nariman|last2=Babuadze|first2=George (Giorgi)|last3=Wong|first3=Gary|last4=Kobinger|first4=Gary P.|date=May 2021|title=Mutation Signatures and In Silico Docking of Novel SARS-CoV-2 Variants of Concern|journal=Microorganisms|language=en|volume=9|issue=5|pages=926|doi=10.3390/microorganisms9050926|pmid=33925854|pmc=8146828|doi-access=free}}</ref> Svetovna zdravstvena organizacija je tekom pandemije opredelila kot zaskrbljujoče različice naslednje različice virusa SARS-CoV-2:<ref name="who-variants">{{navedi splet |title=Tracking SARS-CoV-2 variants |url=https://www.who.int/en/activities/tracking-SARS-CoV-2-variants/ |website=who.int |language=en |publisher=World Health Organization |access-date=22. 6. 2021 |archive-date=18. 6. 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210618122320/https://www.who.int/en/activities/tracking-SARS-CoV-2-variants/ |url-status=live }} Se redno posodablja.</ref> * [[različica SARS-CoV-2 alfa|različica alfa]] – poimenovana tudi linija B.1.1.7 ** B.1.1.7 z E484K * [[različica SARS-CoV-2 beta|različica beta]] – poimenovana tudi linija B.1.351 * [[različica SARS-CoV-2 gama|različica gama]] – poimenovana tudi linija P.1 * [[različica SARS-CoV-2 delta|različica delta]] – poimenovana tudi linija B.1.617.2 * [[različica SARS-CoV-2 omikron|različica omikron]] – poimenovana tudi linija B.1.1.529 Trenutno (podatek za september 2024) je po merilih Svetovne zdravstvene organizacije aktualna zaskrbljujoča različica omikron, in sicer podrazličici BA.2.86 in JN.1.<ref name="current_variants" /> == Pozornost vzbujajoče različice == Pozornost vzbujajoče različice (angl. ''Variants of Interest'') so virusne različice z genetskimi spremembami, pri katerih je znano ali pa se predvideva, da vplivajo na pomembne virusne značilnosti, kot so prenašanje, hudost bolezni, izmikanje [[Imunski sistem|imunskemu sistemu]] oziroma težavnejše diagnosticiranje ali zdravljenje, ter izkazujejo tudi epidemiološko grožnjo (seznam je iz julija 2021):<ref>{{Navedi splet|url=https://www.who.int/en/activities/tracking-SARS-CoV-2-variants/|title=Tracking SARS-CoV-2 variants|accessdate=8. 7. 2021|publisher=SZO}}</ref> * različica lambda – poimenovana tudi linija C.37, prvič prepoznana avgusta 2020 v [[Peru]]ju, 14. junija 2021 pa jo je SZO uvrstil med pozornost vzbujajoče različice.<ref name="who-variants"/> Razširila se je v vsaj 30 držav<ref name="ultralambdaaustralia">{{navedi novice|title=Covid 19 coronavirus: Ultra-contagious Lambda variant detected in Australia|url=https://www.nzherald.co.nz/world/covid-19-coronavirus-ultra-contagious-lambda-variant-detected-in-australia/LAUYIDU2L7SSWMX6IQDTOYCX6A/}}</ref> po svetu in zaenkrat (do julija 2021) ni znano, ali je bolj kužna in manj občutljiva na cepiva kot drugi sevi;<ref name="lambdawionews">{{navedi novice|url=https://www.wionews.com/world/covid-19-lambda-variant-may-be-more-resistant-to-vaccines-than-other-strains-396116|title=COVID-19: Lambda variant may be more resistant to vaccines than other strains}}</ref><ref name="lambdaindependentUK">{{navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/health/covid-uk-lambda-variant-peru-b1878416.html|title=Lambda variant: What is the new strain of Covid detected in the UK?}}</ref> * različica mi – poimenovana tudi linija B.1.621, prvič so jo zaznali v Kolumbiji januarja 2021, SZO pa jo je opredelil kot pozornost vzbujajočo različico 30. avgusta 2021.<ref name="who-variants"/> Do izbruhov je prišlo tudi drugod v Južni Ameriki pa tudi v Evropi.<ref>{{navedi novice |title=What is the Mu variant of COVID-19? |url=https://www.abc.net.au/news/2021-09-01/what-is-the-mu-variant-covid-delta-who/100424026 |access-date=1. 9. 2021 |work=www.abc.net.au |date=1. 9. 2021 |language=en-AU}}</ref><ref>{{navedi splet|last=O'Neill|first=Luke|title=Mu: everything you need to know about the new coronavirus variant of interest|url=http://theconversation.com/mu-everything-you-need-to-know-about-the-new-coronavirus-variant-of-interest-167154|access-date=3. 9. 2021|website=The Conversation|language=en}}</ref> ====Različice, ki so jih v preteklosti uvrščali med pozornost vzbujajoče različice:==== * različica eta – poimenovana tudi linija B.1.525,<ref name="phe-voc"/> 21D<ref name="who-update-latest-impacts">{{cite techreport |type=Situation report |title=Weekly epidemiological update on COVID-19 - 20 July 2021 |institution=World Health Organization |date=20 July 2021 |url=https://www.who.int/publications/m/item/weekly-epidemiological-update-on-covid-19---20-july-2021 |access-date=24. 7. 2021 |archive-date=23. 7. 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210723212538/https://www.who.int/publications/m/item/weekly-epidemiological-update-on-covid-19---20-july-2021 |url-status=live }}</ref> ali 20A/S:484K,<ref name="who-update-8june">{{cite techreport |type=Situation report |title=Weekly epidemiological update on COVID-19 for 8 June 2021 |institution=World Health Organization |date=8 June 2021 |url=https://www.who.int/publications/m/item/weekly-epidemiological-update-on-covid-19---8-june-2021 |access-date=14. 6. 2021 |archive-date=15. 6. 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210615112029/https://www.who.int/publications/m/item/weekly-epidemiological-update-on-covid-19---8-june-2021 |url-status=live }}</ref> ne vsebuje mutacije N501Y kot različice alfa, beta in gama, nosi pa enako mutacijo E484K kot različice gama, zeta in beta. Nosi tudi delecijo ΔH69/ΔV70 kot različica alfa.<ref name="DeltaPCR">{{navedi splet|date=25. 2. 2021|title=Delta-PCR-testen|trans-title=The Delta PCR Test|url=https://covid19.ssi.dk/diagnostik/delta-pcr-testen|access-date=27. 2. 2021|publisher=Statens Serum Institut|language=da}}</ref> Do 5. marca 2021 so jo zaznali v 23 državah.<ref name="GISAID">{{navedi splet|title=GISAID hCOV19 Variants (see menu option 'G/484K.V3 (B.1.525)')|url=https://www.gisaid.org/hcov19-variants/ |website=GISAID|access-date=4. 3. 2021|url-status=live}}</ref><ref name="DEN">{{navedi splet|date=27. 2. 2021|title=Status for udvikling af SARS-CoV-2 Variants of Concern (VOC) i Danmark|trans-title=Status of development of SARS-CoV-2 Variants of Concern (VOC) in Denmark|url=https://files.ssi.dk/covid19/virusvarianter/status/status-virusvarianter-27022021-l9k7|access-date=27. 2. 2021|publisher=Statens Serum Institut|language=da|archive-date=2021-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210501072958/https://files.ssi.dk/covid19/virusvarianter/status/status-virusvarianter-27022021-l9k7|url-status=dead}}</ref><ref name="Pango B.1.525"/> O prvih primerih so poročali decembra 2020 v Nigeriji in Veliki Britaniji, v začetku leta 2021 pa se je v Nigeriji zelo razširila;<ref name="Pango B.1.525">{{navedi splet |url=https://cov-lineages.org/global_report_B.1.525.html |title=B.1.525 international lineage report |website=cov-lineages.org |publisher=[[Phylogenetic Assignment of Named Global Outbreak Lineages|Pango]] team |date=19. 5. 2021 |access-date=16. 2. 2021 |archive-date=9. 6. 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210609174829/https://cov-lineages.org/global_report_B.1.525.html |url-status=live }}</ref> * različica jota – odkrili so jo v New Yorku novembra 2020 ter jo poimenovali linija B.1.526;<ref>{{navedi novice | vauthors = Mandavilli A |title=A New Coronavirus Variant Is Spreading in New York, Researchers Report |url=https://www.nytimes.com/2021/02/24/health/coronavirus-variant-nyc.html |work=The New York Times |date=24. 2. 2021}}</ref> do 11. 4. 2021 so jo zaznali že v vsaj 48 ameriških zveznih državah ter v 18 drugih državah po svetu. Spomladi 2021 jo je začela izpodrivati bolj nalezljiva različica alfa;<ref name="NYTimes 17May">{{navedi novice|last1=Zimmer|first1=Carl|last2=Mandavilli|first2=Apoorva|date=14. 5. 2021|title=How the United States Beat the Variants, for Now|work=New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/05/14/health/coronavirus-variants-united-states-of-america.html|accessdate=17. 5. 2021}}</ref> * različica kapa – gre za eno od treh sublinij virusne linije B.1.617, poimenovana tudi B.1.617.1, 21B<ref name="who-update-latest-impacts"/> ali 21A/S:154K;<ref name="who-update-8june"/> prvič so jo odkrili v Indiji decembra 2020.<ref name="who-update-27apr">{{cite techreport |type=Situation report |title=Weekly epidemiological update on COVID-19 - 27. 4. 2021 |institution=World Health Organization |date=27. 4. 2021 |url=https://www.who.int/publications/m/item/weekly-epidemiological-update-on-covid-19---27-april-2021 |access-date=14. 6. 2021}}</ref> Konec marca je predstavljala že več kot polovico primerov [[Okužba|okužb]] v Indiji (med analiziranimi vzorci);<ref>{{navedi novice |last=Le Page |first=Michael |date=4 June 2021 |title=Indian covid-19 variant (B.1.617) |url=https://www.newscientist.com/definition/indian-covid-19-variant-b-1-617/ |work=[[New Scientist]] |access-date=8. 6. 2021}}</ref> ==Pregled pomembnih različic == {| class="wikitable sortable" ! colspan="4" |Identifikacija<ref name="who-update-latest-impacts"/> ! colspan="3" |Pojav ! colspan="4" |Spremembe glede na predhodno krožeče različice ! colspan="3" |Aktivnost nevtralizirajočih protiteles (oziroma učinkovitost, če so podatki na voljo) |- !Oznaka [[Svetovna zdravstvena organizacija|SZO]] !Linija po [[Phylogenetic Assignment of Named Global Outbreak Lineages|PANGO]] !Različica po Public Health England (PHE)<wbr /><wbr/>{{efn-ua|Oblika poimenovanja se je spremenila marca 2021; v imenu se za leto po novem uporabljata dve števki namesto štirih, za mesec za tričrkovna okrajšava namesto dvomestno število, na primer, namesto VOC-'''2021'''''01''-02 se uporablja VOC-'''21'''''JAN''-02.<ref name="phe-voc">{{navedi splet |url=https://www.gov.uk/government/publications/covid-19-variants-genomically-confirmed-case-numbers/variants-distribution-of-cases-data |title=Variants: distribution of cases data |publisher=[[Government Digital Service]] |website=Public Health England |access-date=16. 2. 2021 |archive-date=7. 6. 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210607111658/https://www.gov.uk/government/publications/covid-19-variants-genomically-confirmed-case-numbers/variants-distribution-of-cases-data |url-status=live }}</ref>}} ![[Nextstrain]]ov klad !Prvi kraj izbruha !Datum prvega vzorca<wbr/><ref name="who-update-22june">{{cite techreport |type=Situation report |title=Weekly epidemiological update on COVID-19 - 22 June 2021 |institution=World Health Organization |date=22 June 2021 |url=https://www.who.int/publications/m/item/weekly-epidemiological-update-on-covid-19---22-june-2021 |access-date=26. 6. 2021 |archive-date=29. 6. 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210629142153/https://www.who.int/publications/m/item/weekly-epidemiological-update-on-covid-19---22-june-2021 |url-status=live }}</ref> !Datum dodelitve statusa skrb vzbujajoče različice !Pomembne mutacije ![[Osnovno reprodukcijsko število|Prenosljivost]] !Verjetnost hospitalizacije !Smrtnost !Po okužbi{{efn-ua|Učinkovitost zaščite po naravni okužbi pred ponovno okužbo, kadar je podatek na voljo.}} !Po [[cepivo|cepljenju]] |- |rowspan="2"|{{sort|1|[[Različica SARS-CoV-2 alfa|Alfa]]}} |B.1.1.7 |VOC‑20DEC‑01<wbr/> |rowspan="2" |20I (V1) |rowspan="2" |[[Združeno kraljestvo]] |20. sept. 2020 <wbr/><ref>{{navedi splet |vauthors=Rambaut A, Loman N, Pybus O, Barclay W, Barrett J, Carabelli A, Connor T, Peacock T, Robertson DL, Volz E |display-authors=6 |date=18 December 2020 |title=Preliminary genomic characterisation of an emergent SARS-CoV-2 lineage in the UK defined by a novel set of spike mutations |url=https://virological.org/t/preliminary-genomic-characterisation-of-an-emergent-sars-cov-2-lineage-in-the-uk-defined-by-a-novel-set-of-spike-mutations/563 |access-date=14. 6. 2021 |website=Virological}}</ref> |18. dec. 2020<wbr/><ref>{{cite techreport |type=Briefing |title=Investigation of novel SARS-COV-2 variant, technical briefing 1 |institution=Public Health England |date=21. 12. 2020 |url=https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/959438/Technical_Briefing_VOC_SH_NJL2_SH2.pdf |format=PDF |access-date=6 June 2021}}</ref> |69–70del, N501Y, P681H<wbr/><ref name=":33">{{navedi splet|date=28 January 2021|title=Emerging SARS-CoV-2 Variants|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/more/science-and-research/scientific-brief-emerging-variants.html|access-date=4 January 2021|website=CDC.gov|publisher=Centers for Disease Control and Prevention|type=Science brief}} {{PD-notice}}</ref>{{sfnp|Chand ''et al.''|2020|p=6|loc=Potential impact of spike variant N501Y}} |rowspan="2" {{risk|level=veryhigh|align=ml|{{Estimate|+29|24|33|unit= %|type=cri|mini=auto}}<wbr/><ref name="transmissibility-multinational">{{cite journal | vauthors = Campbell F, Archer B, Laurenson-Schafer H, Jinnai Y, Konings F, Batra N, Pavlin B, Vandemaele K, Van Kerkhove MD, Jombart T, Morgan O, le Polain de Waroux O | display-authors = 6 | title = Increased transmissibility and global spread of SARS-CoV-2 variants of concern as at June 2021 | journal = Euro Surveillance | volume = 26 | issue = 24 | pages = 2100509 | date = junij 2021 | pmid = 34142653 | pmc = 8212592 | doi = 10.2807/1560-7917.ES.2021.26.24.2100509 }}</ref>{{efn-ua|name=same-alpha|Linija B.1.1.7 z E484K se zgleda od osnovne linije B.1.1.7 razlikuje le glede na aktivnost nevtralizirajočih protiteles.<ref name="ecdc-variants">{{navedi splet |title=SARS-CoV-2 variants of concern |url=https://www.ecdc.europa.eu/en/covid-19/variants-concern |website=ECDC.eu |publisher=European Centre for Disease Prevention and Control |access-date=12. 5. 2021 |archive-date=16. 6. 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210616103810/https://www.ecdc.europa.eu/en/covid-19/variants-concern |url-status=live }} USe redno posodablja.</ref>}}}} |rowspan="2" {{risk|level=veryhigh|align=ml|{{Estimate|+52|47|57|unit=%|mini=auto}}<wbr/>{{efn-ua|name=alpha-severity|23. november 2020 – 31. januar 2021, Anglija.<ref>{{cite journal | vauthors = Nyberg T, Twohig KA, Harris RJ, Seaman SR, Flannagan J, Allen H, Charlett A, De Angelis D, Dabrera G, Presanis AM | display-authors = 6 | title = Risk of hospital admission for patients with SARS-CoV-2 variant B.1.1.7: cohort analysis | journal = BMJ | volume = 373 | pages = n1412 | date = junij 2021 | pmid = 34130987 | pmc = 8204098 | doi = 10.1136/bmj.n1412 | s2cid = 235187479 }}</ref>}}{{efn-ua|name=same-alpha}}}} |rowspan="2" {{risk|level=veryhigh|align=ml|{{Estimate|+59|44|74|unit=%|mini=auto}}<wbr/>{{efn-ua|name=alpha-severity}}{{efn-ua|name=same-alpha}}}} |{{risk|level=low|align=ml|minimalno zmanjšana<wbr/><ref name="cdc-variants"/>}} |{{risk|level=low|align=ml|minimalno zmanjšana<wbr/><ref name="cdc-variants"/>}} |- |B.1.1.7 z E484K<wbr/>{{efn-ua|Liniji B.1.1.7 z mutacijo E484K SZO ni dodelil posebne oznake; zato je tukaj uvrščena pod isto oznako kot izhodiščna linija B.1.1.7}}<ref name="phe-voc"/> |VOC‑21FEB‑02 |26. jan. 2021<wbr/><ref name="briefing5">{{cite techreport |type=Briefing |title=Investigation of novel SARS-CoV-2 variant 202012/01, technical briefing 5 |id=GW-1905 |institution=Public Health England |date=2 February 2021 |url=https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/959426/Variant_of_Concern_VOC_202012_01_Technical_Briefing_5.pdf |format=PDF |access-date=14. 6. 2021}}</ref> |5. feb. 2021<wbr/><ref name="GW-1934">{{cite techreport |type=Briefing |title=Investigation of SARS-CoV-2 variants of concern in England, technical briefing 6 |id=GW-1934 |institution=Public Health England |date=13. 2. 2021 |url=https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/961299/Variants_of_Concern_VOC_Technical_Briefing_6_England-1.pdf |format=PDF |access-date=6. 6. 2021}}</ref> |E484K, 69–70del, N501Y, P681H<ref name=":33"/>{{sfnp|Chand ''et al.''|2020|p=6|loc=Potential impact of spike variant N501Y}} |{{risk|level=high|align=ml|znatno zmanjšana<wbr/><ref name="b117e484k">{{cite journal | vauthors = Collier DA, De Marco A, Ferreira IA, Meng B, Datir RP, Walls AC, Kemp SA, Bassi J, Pinto D, Silacci-Fregni C, Bianchi S, Tortorici MA, Bowen J, Culap K, Jaconi S, Cameroni E, Snell G, Pizzuto MS, Pellanda AF, Garzoni C, Riva A, Elmer A, Kingston N, Graves B, McCoy LE, Smith KG, Bradley JR, Temperton N, Ceron-Gutierrez L, Barcenas-Morales G, Harvey W, Virgin HW, Lanzavecchia A, Piccoli L, Doffinger R, Wills M, Veesler D, Corti D, Gupta RK | display-authors = 6 | title = Sensitivity of SARS-CoV-2 B.1.1.7 to mRNA vaccine-elicited antibodies | journal = Nature | volume = 593 | issue = 7857 | pages = 136–141 | date = maj 2021 | pmid = 33706364 | doi = 10.1038/s41586-021-03412-7 | type = Published | doi-access = free | quote = We therefore generated pseudoviruses that carried the B.1.1.7 spike mutations with or without the additional E484K substitution and tested these against sera obtained after the first and second dose of the BNT162b2 mRNA vaccine as well as against convalescent sera. After the second vaccine dose, we observed a considerable loss of neutralising activity for the pseudovirus with the B.1.1.7 spike mutations and E484K (Fig. 3d, e). The mean fold change for the E484K-containing B.1.1.7 spike variant was 6.7 compared with 1.9 for the B.1.1.7 variant, relative to the wild-type spike protein (Fig. 3a–c and Extended Data Fig. 5). Similarly, when we tested a panel of convalescent sera with a range of neutralisation titres (Fig. 1f, g and Extended Data Fig. 5), we observed additional loss of activity against the mutant B.1.1.7 spike with E484K, with fold change of 11.4 relative to the wild-type spike protein (Fig. 3f, g and Extended Data Fig. 5). }}</ref>}} |{{risk|level=high|align=ml|znatno zmanjšana<wbr/><ref name="b117e484k"/>}} |- |{{sort|2|[[Različica SARS-CoV-2 beta|Beta]]}} |B.1.351 |VOC‑20DEC‑02 |20H (V2) |[[Južna Afrika]] |maj 2020 |14. jan. 2021<wbr/><ref>{{cite techreport |type=Note |title=NERVTAG paper: brief note on SARS-CoV-2 variants |institution=Public Health England |date=13. 1. 2021 | vauthors = Horby P, Barclay W, Huntley C |url=https://www.gov.uk/government/publications/nervtag-brief-note-on-sars-cov-2-variants-13-january-2021 |access-date=6. 6. 2021}}</ref> |K417N, E484K, N501Y<wbr/><ref name=":33"/> |{{risk|level=veryhigh|align=ml|{{Estimate|+25|20|30|unit=%|mini=auto}}<wbr/><ref name="transmissibility-multinational"/>}} |{{risk|level=unknown|align=ml|se raziskuje}} |{{risk|level=medium|align=ml|morda povečana<wbr/><ref name="aci-variants">{{navedi splet |url=https://aci.health.nsw.gov.au/covid-19/critical-intelligence-unit/sars-cov-2-variants |title=Living Evidence – SARS-CoV-2 variants |website=nsw.gov.au |date=23. 7. 2021 |publisher=[[Ministry of Health (New South Wales)]] |department=Agency for Clinical Innovation |access-date=22. 3. 2021 |archive-date=16. 4. 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416012757/https://aci.health.nsw.gov.au/covid-19/critical-intelligence-unit/sars-cov-2-variants |url-status=live }} Se redno posodablja..</ref><ref name="who-update-latest-impacts"/>}} |{{risk|level=medium|align=ml|zmanjšana (T-celični odziv ohranjen)<wbr/><ref name="cdc-variants"/><ref name="who-update-latest-impacts"/>}} |{{risk|level=high|align=ml|zmanjšana učinkovitost za preprečevanje blage bolezni,{{efn-ua|Oxford-AstraZeneca, NovaVax.}} ohranjena učinkovitost proti hudi obliki<wbr/><ref name="who-update-latest-impacts"/>}} |- |{{sort|3|[[Različica SARS-CoV-2 gama|Gama]]}} |P.1 |VOC‑21JAN‑02 |20J (V3) |[[Brazilija]] |nov. 2020 |15. jan. 2021<wbr/><ref>{{navedi novice |title=Confirmed cases of COVID-19 variants identified in UK |url=https://www.gov.uk/government/news/confirmed-cases-of-covid-19-variants-identified-in-uk |agency=Public Health England |website=GOV.UK |date=15 January 2021}}</ref><ref>{{cite techreport | vauthors = Horby P, Barclay W, Gupta R, Huntley C |type=Note |title=NERVTAG paper: note on variant P.1 |institution=Public Health England |date=27 January 2021 |url=https://www.gov.uk/government/publications/nervtag-note-on-variant-p1-27-january-2021 |access-date=6 June 2021}}</ref> |K417T, E484K, N501Y<wbr/><ref name=":33"/> |{{risk|level=veryhigh|align=ml|{{Estimate|+38|29|48|unit=%|mini=auto}}<wbr/><ref name="transmissibility-multinational"/>}} |{{risk|level=medium|align=ml|morda povečana<wbr/><ref name="who-update-latest-impacts"/>}} |{{risk|level=high|align=ml|{{Estimate|+50|20|90|50|unit=%|type=cri|mini=auto}}<wbr/>{{efn-ua|name=low-confidence|Poročana [[interval zaupanja|intervala zaupanja]] in [[interval verodostojnosti|verodostojnosti]] imata nizko verjetnost, zato se lahko ocenjene vrednosti razumejo le kot možne, vendar ne gotove oziroma zelo verjetne.}}{{efn-ua|marec 2020 – fevruar 2021, Manaus.<ref name="cadde-p1">{{cite journal | vauthors = Faria NR, Mellan TA, Whittaker C, Claro IM, Candido DD, Mishra S, Crispim MA, Sales FC, Hawryluk I, McCrone JT, Hulswit RJ, Franco LA, Ramundo MS, de Jesus JG, Andrade PS, Coletti TM, Ferreira GM, Silva CA, Manuli ER, Pereira RH, Peixoto PS, Kraemer MU, Gaburo N, Camilo CD, Hoeltgebaum H, Souza WM, Rocha EC, de Souza LM, de Pinho MC, Araujo LJ, Malta FS, de Lima AB, Silva JD, Zauli DA, Ferreira AC, Schnekenberg RP, Laydon DJ, Walker PG, Schlüter HM, Dos Santos AL, Vidal MS, Del Caro VS, Filho RM, Dos Santos HM, Aguiar RS, Proença-Modena JL, Nelson B, Hay JA, Monod M, Miscouridou X, Coupland H, Sonabend R, Vollmer M, Gandy A, Prete CA, Nascimento VH, Suchard MA, Bowden TA, Pond SL, Wu CH, Ratmann O, Ferguson NM, Dye C, Loman NJ, Lemey P, Rambaut A, Fraiji NA, Carvalho MD, Pybus OG, Flaxman S, Bhatt S, Sabino EC | display-authors = 6 | title = Genomics and epidemiology of the P.1 SARS-CoV-2 lineage in Manaus, Brazil | url = https://archive.org/details/science_2021-05-21_372_6544/page/815 | journal = Science | volume = 372 | issue = 6544 | pages = 815–821 | date = maj 2021 | pmid = 33853970 | pmc = 8139423 | doi = 10.1126/science.abh2644 | quote = Within this plausible region of parameter space, P.1 can be between 1.7 and 2.4 times more transmissible (50% BCI, 2.0 median, with a 99% posterior probability of being >1) than local non-P1 lineages and can evade 21 to 46% (50% BCI, 32% median, with a 95% posterior probability of being able to evade at least 10%) of protective immunity elicited by previous infection with non-P.1 lineages, corresponding to 54 to 79% (50% BCI, 68% median) cross-immunity ... We estimate that infections are 1.2 to 1.9 times more likely (50% BCI, median 1.5, 90% posterior probability of being >1) to result in mortality in the period after the emergence of P.1, compared with before, although posterior estimates of this relative risk are also correlated with inferred cross-immunity. More broadly, the recent epidemic in Manaus has strained the city's health care system, leading to inadequate access to medical care. We therefore cannot determine whether the estimated increase in relative mortality risk is due to P.1 infection, stresses on the Manaus health care system, or both. Detailed clinical investigations of P.1 infections are needed. | doi-access = free | bibcode = 2021Sci...372..815F }}</ref> Preliminarni rezultati raziskave iz severnega predela Brazilije so pokazali, da je pri liniji P.1 smrtnost med zdravimi mladimi posamezniki močno povečana. V skupini bolnikov s pridruženimi boleznimi so podatki pokazali, da se smrtnost poveča za {{Estimate|490|220|985|unit=%|mini=auto}} pri moških v starostni skupini 20–39 let, {{Estimate|465|190|1003|unit=%|mini=auto}} pri ženskah v starostni skupini 20–39 let in {{Estimate|670|401|1083|unit=%|mini=auto}} pri ženskah v starostni skupini 40–59 let.<ref>{{cite journal |vauthors=Freitas AR, Lemos DR, Beckedorff OA, Cavalcanti LP, Siqueira AM, Mello RC, Barros EN |display-authors=6 |date=19. 4. 2021 |title=The increase in the risk of severity and fatality rate of covid-19 in southern Brazil after the emergence of the Variant of Concern (VOC) SARS-CoV-2 P.1 was greater among young adults without pre-existing risk conditions |url=https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2021.04.13.21255281v1 |type=[[Preprint]] |work=[[medRxiv]] |doi=10.1101/2021.04.13.21255281 |s2cid=233295278 |quote=Female 20 to 39 years old, with no pre-existing risk conditions, were at risk of death 5.65 times higher in February (95% CI, 2.9-11.03; p <0.0001) and in the age group of 40 and 59 years old, this risk was 7.7 times higher (95% CI, 5.01-11.83; p <0.0001) comparing with November–December. ... The heterogeneity observed between the age groups was greater when we analysed the subgroup of the population without preexisting risk conditions where we found that the CFR in the female sex in the second wave was 1.95 times (95% CI, 1.38-2.76) the CFR of the first wave in the population over 85 years old and was 7.7 times (95% CI, 5.01-11.83; p < 0.0001) in the population between 40 and 59 years old. In the male population without previous diseases, the CFR in the second wave was 2.18 (95% CI, 1.62-2.93) times the CFR of the first wave in the population over 85 years old and 5.9 (95% CI, 3.2-10.85; p < 0, 0001) higher in the range between 20 and 39 years old.}}</ref>{{efn-ua|name=different-conditions}}}}}} |{{risk|level=medium|align=ml|zmanjšana<wbr/><ref name="cdc-variants"/>}} |{{risk|level=low|align=ml|nespremenjena pri mnogih bolnikih<wbr/>{{efn-ua|Razen pri cepivu podjetij Pfizer–BioNTech.<ref name="aci-variants"/>}}}} |- |{{sort|4|[[Različica SARS-CoV-2 delta|Delta]]}} |B.1.617.2 |VOC‑21APR‑02<wbr/> |21A |[[Indija]] |okt. 2020 |6. maj 2021<wbr/><ref name="briefing10">{{cite techreport |type=Briefing |title=SARS-CoV-2 variants of concern and variants under investigation in England, technical briefing 10 |id=GOV-8226 |institution=Public Health England |date=7. 5. 2021 |url=https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/984274/Variants_of_Concern_VOC_Technical_Briefing_10_England.pdf |format=PDF |access-date=6 June 2021}}</ref> |L452R, T478K, P681R<wbr/><ref name=20A_617/> |{{risk|level=veryhigh|align=ml|{{Estimate|+97|76|117|unit=%|mini=auto}}<wbr/><ref name="transmissibility-multinational"/>}} |{{risk|level=veryhigh|align=ml|{{Estimate|+85|39|147|unit=%|mini=auto}} <small>glede na alfa</small><wbr/>{{efn-ua|1 April – 6 June 2021, Scotland.<ref>{{cite journal | vauthors = Sheikh A, McMenamin J, Taylor B, Robertson C | title = SARS-CoV-2 Delta VOC in Scotland: demographics, risk of hospital admission, and vaccine effectiveness | journal = Lancet | volume = 397 | issue = 10293 | pages = 2461–2462 | date = June 2021 | pmid = 34139198 | pmc = 8201647 | doi = 10.1016/S0140-6736(21)01358-1 }}</ref> Neka druga preliminarna raziskava iz Ontaria je pokazala, da je verjetnost hospitalizacije pri različici delta višja za 120 % v primerjavi z linijami, ki ne spadajo med zaskrbljujoče različice.{{efn-ua|name=delta-ontario}}{{efn-ua|name=different-conditions|Razlike so morda posledica različnih pravil in ukrepov, ki so se jih posluževali na različnih območjih v različnem času, lahko pa tudi različnih kapacitet lokalnih zdravstvenih sistemov ter tudi kroženja različnih različih virusa v času in območju raziskave.}}}}}} |{{risk|level=veryhigh|align=ml|{{Estimate|+137|50|230|unit=%|mini=auto}}<wbr/>{{efn-ua|name=delta-ontario|7. februar – 22. junij 2021, Ontario.<ref>{{cite journal | vauthors = Fisman D, Tuite A |date=12 July 2021 |title=Progressive Increase in Virulence of Novel SARS-CoV-2 Variants in Ontario, Canada |type=[[Preprint]] |work=[[medRxiv]] |doi=10.1101/2021.07.05.21260050|s2cid=235756602 }}</ref>}}}} |{{risk|level=veryhigh|align=ml|dokazani primeri ponovne okužbe<wbr/><ref name="phe-delta-risk-assessment"/>}} |{{risk|level=medium|align=ml|minimalno zmanjšanje<wbr/><ref name="who-update-latest-impacts"/><ref name="phe-delta-risk-assessment">{{cite techreport |type=Assessment |title=Risk assessment for SARS-CoV-2 variant Delta |institution=Public Health England |date=23 July 2021 |url=https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/1005395/23_July_2021_Risk_assessment_for_SARS-CoV-2_variant_Delta.pdf |format=PDF |access-date=24 July 2021}}</ref>{{efn-ua|Zmerno zmanjšana nevtralizacija pri cepivu Covaxin.<wbr/><ref name="B.1.617 neutralization">{{cite journal | vauthors = Yadav PD, Sapkal GN, Abraham P, Ella R, Deshpande G, Patil DY, Nyayanit DA, Gupta N, Sahay RR, Shete AM, Panda S, Bhargava B, Mohan VK | display-authors = 6 | title = Neutralization of variant under investigation B.1.617 with sera of BBV152 vaccinees | journal = Clinical Infectious Diseases | issue = ciab411 | date = maj 2021 | pmid = 33961693 | doi = 10.1093/cid/ciab411 | publisher = Oxford University Press | biorxiv = 10.1101/2021.04.23.441101 }}</ref>}}}} |- |{{sort|15|[[Različica SARS-CoV-2 omikron|Omikron]]}} |B.1.1.529 |VOC-21NOV-01 |21K |[[Južna Afrika]] |{{dts|2021|11|09|format=dmy|abbr=on}}<wbr/><ref>{{Cite journal |last=Callaway |first=Ewen |date=2021-11-25 |title=Heavily mutated coronavirus variant puts scientists on alert |url=https://www.nature.com/articles/d41586-021-03552-w |journal=Nature |doi=10.1038/d41586-021-03552-w}}</ref> |{{dts|2021|11|26|format=dmy|abbr=on}}<wbr/><ref name="who-omicron">{{navedi novice |title=Classification of Omicron (B.1.1.529): SARS-CoV-2 Variant of Concern |url=https://www.who.int/news/item/26-11-2021-classification-of-omicron-(b.1.1.529)-sars-cov-2-variant-of-concern |access-date=26 November 2021 |publisher=Svetovna zdravstvena organizacija |date=26. 11. 2021}}</ref> |P681H, N440K, N501Y, S477N, many others<wbr/><ref name="briefing29">{{cite techreport |type=Briefing |title=SARS-CoV-2 variants of concern and variants under investigation in England, technical briefing 29 |id=GOV-10481 |institution=Public Health England |date=26 November 2021 |url=https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/1036501/Technical_Briefing_29_published_26_November_2021.pdf |format=PDF |access-date=26 November 2021 |archive-date=27 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211127004349/https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/1036501/Technical_Briefing_29_published_26_November_2021.pdf |url-status=live }}</ref> |{{risk|level=veryhigh|align=ml|potencialno povečana<wbr/><ref name="phe-omicron-risk-assessment">{{cite techreport |type=Assessment |title=Risk assessment for SARS-CoV-2 variant Omicron |institution=Public Health England |date=9. 12. 2021 |url=https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/1040064/9_December-2021-risk-assessment-for-SARS_Omicron_VOC-21NOV-01_B.1.1.529.pdf |id=GOV-10654 |format=PDF |access-date=10. 12. 2021}}</ref>}} |{{risk|level=unknown|align=ml|''se raziskuje''}} |{{risk|level=unknown|align=ml|''se raziskuje''}} |{{risk|level=high|align=ml|zmanjšana<wbr/><ref name="phe-omicron-risk-assessment"/><ref>{{navedi novice |title=South Africa finds omicron 'highly transmissible' and more resistant to COVID-19 vaccines |url=https://www.usatoday.com/story/news/health/2021/12/14/covid-omicron-south-africa-study/6502201001/ |access-date=14 December 2021 |work=USA Today |date=14 December 2021}}</ref>}} |{{risk|level=high|align=ml|učinkovirost proti simptomni okužbi zmanjšana, neznan vpliv na učinkovitost proti hudi obliki bolezni<wbr/><ref name="phe-omicron-risk-assessment"/><ref name="reuters-omicron-discovery-health">{{navedi novice |title=Pfizer shot less effective against hospitalisation in South Africa - study |url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/pfizer-vaccine-protecting-against-hospitalisation-during-omicron-wave-study-2021-12-14/ |access-date=14. 12. 2021 |date=14. 12. 2021}}</ref>}} |} {{Legend inline|#faa|Zelo visoko tveganje}} {{Legend inline|#fc8|Visoko tveganje}} {{Legend inline|#fe8|Srednje tveganje}} {{Legend inline|#cfc|Nizko tveganje}} {{Legend inline|#eee|Neznano tveganje}} {{notelist-ua}} == Opombe == <references group="lower-alpha" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Različice SARS-CoV-2| ]] 1veddysdadjng3sidj4i8svjgzdh97b 0 504252 6749194 6611818 2026-09-11T19:26:27Z Upwinxp 126544 če je vpisan napis, mora biti določena tudi slika 6749194 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Borl | image = Grad Borl3.jpg | caption = Grad Borl poleti 2021 | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Dolane]] | area = | built = 12. st. | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation2 = NSDP | designation2_offname = Dolane - Grad Borl | designation2_date = 30. april 1996 | designation2_number = 35<ref>{{RKD|35}}</ref> | občina = Cirkulane }} '''Grad Borl''' ({{Jezik-de|Anchenstein}}, {{Jezik-hu|Bornyl várn}}) je [[Srednji vek|srednjeveški]] [[grad]], na visoki skali nad reko [[Drava|Dravo]], upravno spada v [[Občina Cirkulane|Občino Cirkulane]]. == Etimologija == Zaradi svoje lege ob nekdanji ogrsko-hrvaški meji je imel grad že od vsega začetka pomembno strateško vlogo. Prvotno je služil kot obmejna ogrska postojanka, ki je varovala strateško pomemben prehod čez reko [[Drava|Dravo]], o čemer pričata tako madžarsko kot nemško imena gradu Borlyn oz. Anchestein, ki naj bi se nanašala na rečni prehod oz. brod. ==Arhitektura== Najstarejši deli grajske arhitekture segajo v 12. stoletje, s kasnejšimi dograditvami v 15. in 17. stoletju. Poleg arhitekture je ohranjenih nekaj prvotnih stenskih poslikav, kipov in ostanki nekdaj mogočnega grajskega parka. {{razširi razdelek}} == Zgodovina == [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 013 Ankenstein Borl.jpg|thumb|left|250px|grad Borl [[Georg Matthäus Vischer]] ''Topographia Ducatus Stiriae'', bakrorez, [[Gradec]], 1681]] Grad se v pisnih virih prvič omenja leta 1255 kot Anchenstein, njegovi lastniki so bili plemiška rodbina Anchensteinov, ki so izumrli leta 1323. Grad so zatem dobili v fevd [[Ptujski gospodje]], nato pa so jim po letu 1438 sledili razni lastniki, med njimi grofje Schaunbergi, baroni Szekelyji od leta 1494 do 1595, grofje Sauerji od 1639 do 1801, grofje Wurmbrandti do začetka tega stoletja, po letu 1901 baroni Kübeck, med obema vojnama pa je bil grad v posesti delniške družbe Barlin iz Maribora. Med drugo svetovno vojno, med 1941 in 1943, je v gradu [[gestapo]] uredil zapor, v grajski stavbi in v poslopju nekdanjih grajskih hlevov. Leta 1956 je bila v spomin na nekdanje zapornike urejena spominska soba in vgrajena spominska plošča na grajski stavbi. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [[Ivan Stopar|Stopar, Ivan]] ''Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Prekmurjem in porečjem Dravinje'', Založba Park, Ljubljana, 1991, {{COBISS|ID=27063296}}. * Kocjan - Barle Marta, Slovenski veliki leksikon, Mladinska knjiga Založba, Ljubljana, 2005. {{COBISS|ID=25252869}} * Ivanič Martin, ''[[Slovenika]]'', Ljubljana 2011: Mladinska knjiga {{COBISS|ID=257461504}} == Glej tudi == {{Kategorija v zbirki|Borl Castle|grad Borl}} * [[Seznam gradov v Sloveniji]] {{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Borl]] [[Kategorija:Dolane]] blr25sl2hunvnj3dzl9uwz51umgxu9x 0 504544 6749242 6389772 2026-09-11T20:23:07Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika 6749242 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Rabenštajn<br /> Burg Rabenstein | image = Burgruine Rabenstein (Kärnten).JPG | caption = Razvaline gradu Rabenštajn – pogled iz zahoda | locmapin = Avstrija <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | location = [[Šentpavel v Labotski dolini]] | area = | built = okoli 1100 | restored = | architect = | architecture = višinski grad | governing_body = trdnjava in gosposko prebivališče plemičev | owner = grofje Spanheimi, grofje Lebenau, fevdniki vitezi Rabenštajnski, Pfanberški grofje, Goriški grofje kot deželni knezi, Habsburžani, Weisseneški gospodje kot zakupniki, Salzburški nadškofje, vitezi Vanstorfi kot fevdniki, plemiči Dietrichsteini, plemiči Eggenbergi |coordinates=<!-- wp coord --> }} '''Grad Rabenštajn''', je bil nekdanji kamnit [[grad na hribu]] 300 m južno od trškega naselja [[Šentpavel v Labotski dolini]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] na 691 m visokem skalnatem hribu, ki se spušča na tri strani. Pozidali so ga okoli leta 1100 za zaščito samostana [[Benediktinski samostan svetega Pavla|sv. Pavla v Labotski dolini]]. Po požaru leta 1636 je propadel. Obstoječe ruševine so zavarovali od konca 20. stoletja. == Zgodovina == Rabenštajnski hrib je bil poseljen že v [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]]. Zlasti lokacija na strateškem in klimatsko idealnem mestu je omogočila dokumentirano naselitev od prazgodovine do zgodnjega modernega časa. Leta 1091 je [[Engelbert I. Spanheimski|Engelbert I.]], grof [[Spanheimi|Spanheimski]] ustanovil [[Benediktinski samostan svetega Pavla|samostan sv. Pavla v Labotski dolini]] in zgradil grad, ki naj bi samostanu služil kot zaščita. Po Engelbertovi smrti leta 1096 je to prešlo na njegovega sina [[Siegfrieda I. (Lebenau)|Siegfrieda II.]], grofa v Lebenau). Prvi graščak in njegov rod se je imenoval von Ramenštajn (Rabenštajn). Zadnji v tem rodu je izumrl z Albertusom Ramenštajnom leta 1200. Zaradi poroke [[Ulrik II. Pfanberški|Ulrika Pegavski-Pfanberškega]] († 1249) z zadnjo žensko potomko Lebenauskih grofov je grad prišel do [[Pfanbergi|Pfanberških]], predvsem pa do salzburških nadškofov, ki jim je grad pripadel leta 1300. Najemniki gradu Rabenštajn so bili večinoma v sporu in spopadu z menihi opatije sv. Pavla glede porazdelitve dohodka. Sčasoma so se grajski gospodarji zamenjali. Imeli pa so večinoma eno skupno stvar; bili so pogosto v sporu s Šentpavelsko opatijo. Šlo je za posest, polja, travnike, gozdove in vinograde, druge dohodke in tlako kmetov pri dedovanju. Vojvoda [[Henrik Koroški|Henrik VI.]] Koroški po smrti [[Venčeslav III. (Češka)|Venčeslava III.]] leta 1306, in [[Rudolf I. (Češki)|Rudolf]], sta v naslednjem letu zahtevala [[Češka|Češko]] kraljevo krono. Vendar to ni bilo v interesu cesarja (vojvode)[[Albreht I. Habsburški|Albrehta I.]]. Zato je dal grad leta 1307 oblegati Otu Vivšniku in ga dokončno uničiti kot grajske posesti Rabenštajn, da bi ga ne mogli predati Albrehtu. Albreht je premoženje prepustil salzburškemu škofu [[Konradu IV. Fohnsdorfski]], ki ga je poklical za svetovalca. Škof je grad takoj dal obnoviti in razširiti. Nazadnje je grad podelil v [[fevd]] Burkardu II. iz Vanstorfa. Leta 1461 je grajski kompleks kupil cesar [[Friderik III. Habsburški|Friderik III.]] Ko so [[Turki]] leta 1476 požgali trg Šentpavel, je grad ostal nepoškodovan. Cesar [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] je posest podedoval od svojega očeta. Leta 1514 ga je prodal Francu iz [[Ditrihštajnci|Ditrihštajna]] pri Weichselstädtu. Njegov sin, Seyfried Ditrihštajnski iz Weichselstädta, je grad leta 1567 razširil v renesančno palačo. Trdnjava je naslednjih 60 let ostala v lasti aristokratske družine. Nato je začasno v lasti deželnega kneza, ki jo je bila prodana [[Hans Ulrik von Eggenberg]], princu [[Eggenbergi|Eggenbergu]], ki jo je nadalje prodal leta 1629. Leta 1629 se je grad Rabenštajn vrnil v Šentpavelski opatiji kot zaželena last. Takratni opat [[Hieronymus Marchstaller]] v dokumentu iz leta 1240 omenja [[baročna arhitektura|barokizirano]] kapelo. Novo zasnovana kapelica je bila posvečena štiri leta kasneje. Opat Marchstaller naj bi motilo dejstvo, da bi lahko z gradu s teleskopom pogledali v njegovo celico in ga opazovali. Ko je bil grad leta 1636 uničen v velikem požaru, je sum padel nanj, ravno zato, ker ni razen kapele ostalo skoraj nič. Po tem grad Rabenštajn ni bil obnovljen. Na steni nad vasjo so vidni ostanki treh zidov nekdanjega palacija iz 13. in 14. stoletja. [[Slika:Sankt Paul Burgruine Rabenstein 10052008 28.jpg|right|300px|Ostanki zidov gradu]] Po tem, ko je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] v jožefinskih reformah leta 1787 ukinil Šentpavelski samostan, so ruševine pripadle Državnemu verskemu skladu. V 19. stoletju je posestvo Rabenštajn končno prišlo v zasebno last. == Viri == * ''Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten.'' Neubearbeitung, 3., erweiterte und verbesserte Auflage, bearbeitet von Gabriele Russwurm-Biró. Anton Schroll, Wien 2001, ISBN 3-7031-0712-X, S. 987f. * Gerhard Stenzel: ''Von Burg zu Burg in Österreich''. 2. Auflage, Verlag Kremayr & Scheriau, Wien 1973, ISBN 3 218 00278 8, S. 213 == Zunanje povezave == {{Commonscat|Castle Rabenstein, Sankt Paul im Lavanttal}} * [http://www.lovntol.at/sehenswertes/burgen.htm Kurzüberblick auf lovntol.at] * [https://sanktpaul.at/tourismus-freizeit/kultur-2/ruine-rabenstein/ Rabenstein auf der Gemeindewebsite] [[Kategorija:Gradovi na Koroškem (zvezna dežela)|Rabenštajn]] hbs4gq7l42py5mtitjn5kthkooug200 0 505496 6749341 6709852 2026-09-12T05:06:22Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Devinski gospodje]] na [[Devinski gospodje (plemiška rodbina)]] 6709852 wikitext text/x-wiki [[Slika:Thywin-Wappen Duino-Wappen.png|sličica|Grb Devinskih]] '''Devinski gospodje''', tudi ''von Tybein, Duino-Tibein'', po nosilnem družinskem osebnem imenu tudi '''Hugoni''' ali '''Haugen von Tybein''', so bili [[ministerial]]na plemiška rodbina na območju gornjega Jadrana. Njihovi [[fevd]]i so bili v [[Istra|Istri]], ob [[Kvarner|Kvarnerju]] od [[Reka, Hrvaška|Reke]] do [[Furlanija|Furlanije]]. Okoli leta 1166 so omenjeni kot [[vazal]]i [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]]. Njihov natančen izvor ni jasen. V 13. stoletju se v dokumentih pojavljajo kot oglejski ministeriali. Gotovo je, da so bili tudi ministeriali [[Goriški grofje|Goriških grofov]]. Rodbina je dokumentirana od leta 1150 do 1406. == Zgodovina == [[Slika:Peninsula near castle Duino.JPG|250px|right|Ruševine starega [[Devinski grad|Devinskega gradu]] (10. st.)]] [[Slika:Castello di Duino 0904.jpg|250px|right|Devinski grad (zgrajen po 1389)]] Že v 13. stoletju so se Devinski gospodje uspeli ločiti od drugih plemiških družin, ki so prebivale v Istri. Glavni razlog za to in za njihov poznejši položaj moči so bile njihove tesne vezi z [[Goriški grofje|Goriškimi grofi]], katerih so bili včasih največji zaupniki, in lokacija njihovega sedeža na Devinu v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]], od koder so dominirali na cestah, ki vodijo od [[Tržič, Italija|Tržiča]] vzdolž ([[Jadransko morje|Jadrana]]) do Istre. Leta 1281 je moral Hugo Devinski patriarhu obljubiti, da bo popotnike pustil nemotene na prometni trgovski poti pod gradom [[Grad Devin|Devin]]. Čeprav so imeli v lasti oglejske fevde, tako kot goriški grofje, so z njimi vedno ravnali prijazno, ko je šlo za patriarha; po drugi strani pa so bili največji zatiralci [[Oglej]]a. Hugo II. (1252–1308), sin Rudolfa I. Devinskega (1252–1263), je leta 1252 po izgubljenem spopadu, ki sta ga grof Majnhard III. Goriški in njegov tast, grof Albert III. Tirolski, vodila proti Filipu Spanheimskemu, izvoljenemu salzburškemu nadškofu, sinu koroškega vojvode, je vodil poleg Majnhardovih sinov in drugih goriških ministerialov kot talce v ujetništvo v [[Salzburg]] (glej Lieserhofenski mir). Leta 1312, ko je grof Henrik Goriški ukazal, naj se [[viteške igre|viteških iger]] udeleži plemstvo iz vse Furlanije, je bila izvedba zaupana Rudolfu II. Devinskemu (1296–1319) in Frideriku iz [[Grad Prem|Prema]]. V tem času so Devinski gospodje že uveljavljali gosposke pravice na Reki. Največjo moč je imel rod za časa Huga III. Devinskega (1297–1328), sin Huga II., ko je grof Henrik II. Goriški nepričakovano umrl 23. aprila 1319 v Trevisu. Hugo III. je bil takrat generalni glavar mesta in okrožja [[Treviso]]. Imenovan je bil tudi za glavarja goriške grofije. Od takrat se je imenoval generalni kapitan Goriške grofije in dežele Treviso (''Comitatus Goritiensis et terre Tarvisii capitaneus generalis ''). V dokumentih se pojavlja tituliran tudi kot kapitan nad celotno Goriško grofijo. V listinah se Hugo III. nazadnje pojavi leta 1328. Ustrezni dokumenti dokazujejo, da je bil Hugo III. poročen s Stilicho (domnevno Stello), ki je po njegovi smrti dedovala njegovo premoženje. Jurij Devinski (1334–1343), prvorojenec Huga III., je bil leta 1336 imenovan za goriškega glavarja. Približno v tem času je moč Ogleja, pa tudi moč goriških grofov, začela upadati. Zato se je leta 1366 pridružil avstrijskim vojvodom ([[Habsburžani|Habsburškim]]) in jih priznal za svoje [[deželni gospod|deželne gospode]]. Vendar svojih posesti ni izročil Habsburžanom, da bi jih spet prejel kot fevd. Vsekakor je to Habsburžanom omogočilo, da so svojo oblast in vpliv razširili do Jadrana. Devinski gospodje so vojaško in finančno podpirali Habsburžane. V zameno so v najem dobili gospostva [[Grad Pliberk|Pliberk]], [[Železna Kapla]], [[Žrelec|Žrelec na Koroškem]], [[Grad Podkrnos|Podkrnos]], [[Ravne na Koroškem|Guštanj]], [[Rebrca na Koroškem]] in [[Galicija na Koroškem]]. Po odstranitvi [[Kraigerji|Konrada Khraiga]] s položaja [[deželni glavar|deželnega glavarja]] [[Kranjska|Kranjske]] leta 1385 je vojvoda [[Leopold III. Habsburški|Leopold Avstrijski]] za naslednika na tej funkciji postavil Jurijevega sina, [[Hugo VIII. Devinskega|Huga VIII.]] (1354–1390). Hugo je to funkcijo opravljal do leta 1389. S Hugom IX. (1397, † 1399), sinom Huga VIII., je leta 1399 rodbina izumrla v [[moški liniji]]. Sina Reinprechta (1390, † 1396) je preživel za tri leta. Glavni dediči Devinskih gospodov so bili njihovi sorodniki [[gospodje Walseejski]]. == Dobrotniki Stiškega samostana == Nekateri Devinski gospodje se pojavljajo tudi v dokumentih [[Cistercijanski samostan Stična| Stiškega samostana]] kot dobrotniki (po Grebencu): * Štefan Devinski ''sive Tybein'' je leta 1250 podaril samostanu eno [[Huba|hubo]] (kmetijo) blizu Senožeč; * Hugo II. Devinski ''Dominus de [[Reka, Hrvaška|Liburnia civitatis fluminensis]] ad oram maris Adriatici'' je dovolil samostanu leta 1300 »... od cerkve Sv. Vida svoje reške episte« letno brez dajatev prepeljati 50 vozov soli s konjsko vprego in šest sodov olja (Grebenc, št. 103, str. 44). == Družinsko drevo == Genealogija:<ref name="Genealogija ">po [[#Literatura|Lit.]] Štih u.&nbsp;a.)</ref> ::::Opomba: vse osebe z imenom Hugo lahko najdemo tudi kot ''Haug'', vsi tudi imajo poimenovanje kot ''Tybein'' ali ''Thübein'' :A: ''Diethalm'', 1139 :A: Štefan I., 1166–1188 ::B: Vošalk I., 1158–1184 ::B: Štefan II., 1158–1188 :::C: Kono I. Novograjski, 1188–1224 :::C: Hugo I. Devinski, 1188–1224 ::::D: Rudolf I., 1252–1263 :::::E: Hugo II. Devinski, 1252-1308 ::::::F: Rudolf II., 1296–1319 :::::::G: Hugo VI., 1312 ::::::F: Henrik II., 1274, † 1308 ::::::F: ''[[Hugo III. Devinski|Hugo III.]]'', 1297–1328, od leta 1319 Generalni kapetan [[Trbiž]]a in glavar [[Goriška grofija|Goriške grofije]], oo Stilicha (Stella) N. :::::::G: ''[[Jurij Devinski|Jurij]]'', 1334–1343, od leta 1336 glavar [[Goriška grofija|Goriške grofije]] ::::::::H: ''[[Hugo VIII. Devinski|Hugo VIII.]]'', 1354–1390 ∞ Ana [[Gospodje Walseejski|Walseejski-Ennski]], od 1385-1389/1390 kranjski deželni glavar, leta 1386 kapitan Trsta :::::::::I: Reinpreht, 1390, † 1396 :::::::::I: ''Hugo IX.'', 1397, † 1399, z njim '''rodbina izumre po moški liniji'''. ::::::::::J: Katarina († 1435) ∞ [[Reinpreht II. Walseejski-Ennski]] (1364 – †1422) → deduje rodbina [[Walseejski]] :::::::::I: Katarina, 1400–1418 :::::::::I: Ana, 1404, † 1406? 1. ∞ Eberhard II. von Kapellen († 1406), 2. ∞ [[Reinpreht II. Walseejski-Ennski]] :::::::G: Rudolf III., 1337–1359, :::::::G: Janez, 1337 :::::::G: Hugo VII., 1323–1344 ::::::F: Ulrik, 1300 ::::::F: Gerca, 1308 :::::::G: Nassinguera, 1312–1314 ::::::F: Hugo IV., 1334–1344 :::::::G: Hugo V., 1342–1345 :::C: Vošalk II. Devinsko-Momjanski, 1188–1238 ::::D: Vošalk III., Devinski (I.) Momjanski, 1234- † pred 1252 :::::E: Biakvin I. [[Grad Momjan|Momjanski]], 1247-1267 ∞ Gertruda Rihemberška ::::::F: Ulrik Momjanski in Castelnuovo, 1273-1295 :::::E: Kono II. Momjanski in Senožeški, 1247-1275 ::::::F: Vošalk IV. (II.) [[Grad Momjan|Momjanski]], 1274- † 1276 ∞ Frančiška Rihemberška :::::::G: Biakvin II. [[Grad Momjan|Momjanski]], do 1305 ::::::::H: Frančišek Vošalk [[Grad Momjan|Momjanski]] in Košljunski (Castiglione), † 1358 ''' izumrtje Momjanske rodbine (linije)''' ::::D: Štefan III., iz Castelnuovo v Furlaniji, 1234-1260 ∞ Ingelrada iz Pinzana :::C: Henrik iz Prema, 1188–1234 ::::D: Ulrik I., 1249 == Posestva in gradovi rodbine Devinskih == * [[Grad Devin]]/Duino (Severozahodno od [[Trst]]a, današnji Italiji) (1150–1399), '''sedež''', Oglejski fevd Njihove posesti so bile tudi v Istri, Furlaniji, na Kranjskem, na Hrvaškem, Štajerskem in Koroškem. === Posestva na [[Štajerska (vojvodina)|Štajerskem]] === * [[Grad Konjice]] (1385–1400), === Posestva na [[Kranjska|Kranjskem]] === * [[Grad Prem|Prem]] (1366–1399), Oglejski fevd * [[Grad Dragomelj]] (SV od Ljubljane) (1386–1399) * [[Grad Gotnik]] (1366–1399) * [[Grad Senožeče]] (1366–1399), Oglejski fevd * [[Grad Gradina]] nad Ilirsko Bistrico (1366–1399) === Posestva v [[Istra|Istri]] in Kvarnerju === * [[Brseč]] * [[grad Kastav]] (1139–1399) * [[grad Klana]] (1139–1399) * [[Grad Kršan]] (1388-1399) * [[Reka, Hrvaška|Reka]] (1139–1399) * [[Lovran]] (1139–1399) * [[Mošćenice]] (1139–1399) * [[Veprinac]] (1374-1399) * Kaštel Morosini-Grimani [[Svetvinčenat]] === Posestva v [[Furlanija|Furlaniji]] === * [[grad Castelnuovo]] (1234–1399) === Posestva na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] === V zastavi: * [[Grad Pliberk|Pliberk]] * [[Železna Kapla]] * [[Žrelec|Žrelec na Koroškem]] * [[Ravne na Koroškem|Guštanj]] * [[Rebrca na Koroškem]] * [[Galicija na Koroškem]] == Opombe == Devinski gospodje se občasno imenujejo grofje, za kar pa ni dokumentarnih dokazov, da so kdaj bili povzdignjeni v grofe. == Viri == * Majda Smole: ''Graščine na nekdanjem Kranjskem'' (Herrschaften und Gülte im einstigen Krain), Ljubljana 1982 * [[August Dimitz]]: ''Geschichte Krains'' * Jože Maver Grebenc: ''Gospodarska ustanovitev Stične ali njena dotacija leta'' 1135 * Dr. Racki: ''Fiume'', Agram (Zagreb) 1869 * Valvasor: ''Ehre'', IX. Buch. * Peter Štih: ''Studien zur Geschichte der Grafen von Görz'', R. Oldenbourg Verlag Wien München 1996, ISBN 3-7029-0405-0 Oldenbourg Wien; ISBN 3-486-64834-9 Oldenbourg München. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Italijansko plemstvo]] [[Kategorija:Družinska drevesa]] [[Kategorija:Habsburška monarhija]] 7d1uuikitseu8uxzkb5rop72efkgmv2 0 506631 6749238 6389776 2026-09-11T20:19:27Z Upwinxp 126544 če je vpisan napis, mora biti določena tudi slika 6749238 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Podkrnos<br /> Burg (ruine) Gurnitz | image = Gurniz und Altgurniz Valvasor 1688.jpg | caption = Valvasorjeva upodobitev starega gradu Podkrnos na bakrorezu iz leta 1688 | locmapin = Avstrija |coordinates = <!-- WD --> | location = Žrelec (Ebenthal) | area = | built = 11. stoletje | restored = ruševine | architect = | architecture = višinski grad | governing_body = gosposko prebivališče in trdnjava | owner = Salzburški nadškofje, Podkrnoški vitezi, Greifenfelški vitezi, Auffensteinski, Koroški deželni knezi, gospodje Gera, grofje Goess }} '''Grad Podkrnos''' ([[nemščina|nemško]] ''Burg Gurnitz'') je bil srednjeveški grad, ki je stal na hribu na vzpetini nad župnijsko cerkvijo Podkrnos v občini Žrelec na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]). Skromne reševine gradu izhajajo iz 11. stoletja. Grad je sestavljal romanski kompleks, sestavljen iz velike pravokotne stanovanjske stavbe s stolpom na zahodni strani in obzidanega grajskega dvorišča. == Zgodovina == Grad in kraj sta omenjena v dokumentu iz leta 860, ko je območje kralj Ludwig podaril salzburškemu nadškofu Aldawinu. Sprva je bilo le kraljevsko posestvo, grad pa je bil postavljen šele v 11. stoletju. Od takrat so lastniki nosili ime »Krnoški«. Bernard Krnoški je bil prvič dokumentiran leta 1156. Naslednji lastnik je bil Henrik Krnoški, ki se je leta 1235 preimenoval v Henrika Greifenfelškega (glej [[grad Greifenfels]]). Njegov sin Ditmar Greifenfelški se je lastnini odpovedal leta 1315, zato je grad pripadel Konradu Auffensteinskemu. Ko je družina [[Aufensteini]] leta 1368 izumrla zaradi zadušene vstaje, je grad pripadel koroškemu deželnemu knezu, ki je posest dajal v zastavo. Gospodarji gradu Podkrnos so se nenehno spreminjali in je bil v rednih časovnih presledkih zastavljen, na primer leta 1437 Konradu iz Asbacha, 1461 Frideriku Kastelwarkhu, 1481 Wolfgangu Andreasu Grabenskemu, 1484 Niklasu Wildensteinu, 1494 Georgu Presingerju, 1497 Hartmanu iz Kraiga, 1565 Christofu Adlerju, dokler ni leta 1584 končno prešel v roke Erazma iz Gere. Grad Podkrnos je v rokah te družine ostal do leta 1714. Takrat je bil zelo dotrajan in bi ga lahko označili kot razvalino. Novi lastnik te ruševine gradu je bil grof Johann Peter von Goess. Od takrat je njegova družina ostala v posesti gradu. Njihov dejanski družinski sedež je bil in je [[grad Žrelec]]. == Viri == * Hugo Henckel-Donnersmarck: Burgen und Schlösser in Kärnten, 1964. * Hermann Wiessner: Burgen und Schlösser um Klagenfurt, Feldkirchen und Völkermarkt, 1965. * Gerhard Stenzel: Von Burg zu Burg in Österreich, 1973 == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično||Grad Podkrnos}} {{Avstrijske zvezne dežele}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Gure}} {{Celovško polje}} [[Kategorija:Gradovi na Koroškem (zvezna dežela)|Podkrnos]] bgi9ab6nxe7o5owxe0wxvd9spd19w8u 0 507453 6749245 6389771 2026-09-11T20:26:59Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika 6749245 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Rauterburg | image = Burgruine Rauterburg 06.jpg | caption = Ruševine gradu Rauterburg | locmapin = Avstrija | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = | designation1_offname = | designation1_date = | designation1_number = | občina = }} '''Grad Rauterburg''' tudi '''Grad Stare Vovbre''' je bil grad na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] v [[Avstrija|Avstriji]]. Domnevno naj bi bil ta grad izvorni grad [[Vovbržani|grofov Vovbrških]], ki so ga sčasoma nadomestili z [[Grad Vovbre|gradom Vovbre]]. Grad je bil najverjetneje iz obdobja [[Karolingi|Karolingov]] v 9.–10. stoletju. == Zgodovina == Najstarejši član družine [[Vovbržani|Vovbrških]] v zgodovinskih besedilih je Gero I., ki se pojavi leta 1070 in velja za graditelja [[Grad Vovbre|gradu Vovbre]]. Leta 1228 so grofje Vovbrški svoj sedež preselili na [[grad Pliberk]]. Po mirovnem sporazumu, sklenjenem v Pusarnici, je leta 1460 posest Goriških pripadla [[Habsburžani|Habsburžanu]] [[Friderik III. Habsburški|Frideriku III.]] Po tem času so se začeli lastniki in posestniki hitro menjavati. Leta 1499 so ga v fevd podelili Bernardu Thalantu, Graßweinu pa leta 1530 in Urschenbecku leta 1623. Od leta [[1886]] je ruševina v lasti družine Helldorff. Leta 1920 je bil velik del ruševin odstranjen in material uporabljen za gradnjo ceste. Danes je vidnih le nekaj ostankov ene stavbe, ki je razdeljena na štiri neenake sobe. Ohranjeni niso nobeni arhitekturni detajli. == Glej tudi == * [[Seznam gradov v Avstriji]] == Viri == * Dehio-Handbuch, Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten, Vorarbeiten von Karl Ginhart, neubearb. von Ernst Bacher, Ilse Friesen, Geza Hajos, Wolfram Heike, Elisabeth Herzig, Horst R. Huber, Margarete Migaes, Jörg Oberhaidacher, Elisabeth Reichmann-Endres, Margareta Vyoral-Tschapka, 2. verb. Auflage, Wien 1981, Seite 214; * Henckel, Hugo, Burgen und Schlösser in Kärnten II, Klagenfurt-Wien 1964, Seite II/14 * Wiessner, Hermann — Seebach, Gerhard — Vyoral-Tschapka, Margareta, Burgen und Schlösser in Kärnten (Kärnten II), Burgen und Schlösser um Klagenfurt, Feldkirchen, Völkermarkt, 2. erw. Aufl., Wien 1980, Seite II/139ff [[Kategorija:Gradovi na Koroškem (zvezna dežela)|Rauterburg]] l3p7rebsgr1ayldq7s32xv46gvf9e55 0 507455 6749536 5593911 2026-09-12T09:25:41Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Vovbržani (plemiška rodbina)]] 6749536 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Vovbržani (plemiška rodbina)]] bjew7nbws9u0aib2lj1pheroir4tsyj 0 508791 6749091 5796070 2026-09-11T12:28:31Z ~2026-45085-22 264465 6749091 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje oseba|image=}} '''Ivo Mojzer''', [[Slovenci|slovenski]] glasbenik, avtor in pevec, * [[4. januar]] [[1948]], [[Maribor]] Začel je kot inštrumentalist (harmonika, fagot, bobni) in sodeloval v najrazličnejših pomembnih slovenskih in jugoslovanskih rockovskih zasedbah (Biseri, [[Kameleoni (glasbena skupina)|Kameleoni]], [[Indexi]] ...). Kot solist je od začetka sedemdesetih sodeloval na festivalih [[Slovenska popevka]], [[Melodije morja in sonca|MMS]] in Festivalu narečne popevke (skupaj je gostoval tridesetkrat) ter na različnih jugoslovanskih festivalih, tako samostojno kot član zasedbe [[Pepel in kri]]; s to zasedbo so pesem ''[[Dan ljubezni]]'' leta 1975 s festivala v [[Opatijski festival|Opatiji]] ponesli na mednarodni [[Pesem Evrovizije|evrovizijski]] oder v Stockholmu. Nastopal je tudi v tujini – med drugim v bivši [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Italija|Italiji]], [[Kenija|Keniji]] in v številnih [[ZDA|ameriških]] klubih. Prvo malo ploščo je leta 1974 izdal pri založbi [[Helidon]]. Na njej sta bili pesmi ''Polnočni kavboj'' (''Everybody's Talkin''' [[Fred Neil|Freda Neila]] v prepesnitvi [[Ivo Štrakl|Iva Štrakla]]) in ''Koledar ljubezni'' izpod peresa [[Milan Ferlež|Milana Ferleža]] in [[Svetlana Makarovič|Svetlane Makarovič]]. S pesmijo ''Cifra-mož'' [[Jože Privšek|Jožeta Privška]] in [[Frane Milčinski - Ježek|Franeta Milčinskega Ježka]] je [[Slovenska popevka 1974|taistega leta]] opozoril nase na festivalu Slovenska popevka; sledila so dolga leta sodelovanja. Med njegovimi uspešnicami so še pesmi ''Deček z ulice, Ti si rekla sonce'' in ''Praviš mi s pogledi'', v svoji karieri pa je ustvaril tudi avtorske uspešnice, ki jih je redno objavljal na nosilcih zvoka. Leta 2021 je pri založbi Helidon, s katero sodeluje že od vsega začetka, izdal vinilno ploščo ''Ti si rekla sonce'', na kateri so tako starejše kot novejše pesmi, tudi dueti z [[Oliver Dragojević|Oliverjem Dragojevićem]], [[Rok Ferengja|Rokom Ferengjo]] idr. Njegova sodelovanja sicer vključujejo širok nabor slovenske in jugoslovanske glasbene smetane, od skladateljev in aranžerjev [[Jože Privšek|(Privšek]], [[Mojmir Sepe|Sepe]], [[Jure Robežnik|Robežnik]], [[Bojan Adamič|Adamič]], [[Dečo Žgur]], [[Berti Rodošek]], [[Đorđe Novković|Novković]], [[Nikica Kalogjera|Kalogjera]] ...) do pesnikov, pesnic in besedilopiscev/pisk ([[Dušan Velkaverh|D. Velkaverh]], S. Makarovič, [[Elza Budau|E. Budau]], [[Adi Smolar|A. Smolar]] idr.). === Izbrana diskografija - albumi === * ''Deček z ulice'' (kaseta), RTV Ljubljana, 1976 * ''Prišla si kot nasmeh'' (LP-plošča), Helidon, 1977 * ''Pesem za vse'' (LP-plošča), Helidon, 1979 * ''Ženska je vino'' (LP-plošča), Helidon, 1982 * ''V srcu večno mlad'' (zgoščenka), Helidon, 2012 * ''Zaigral bom na harmoniko'' (2x zgoščenka), Helidon, 2013 * ''Ti si rekla sonce'' (LP-plošča), Helidon, 2021 === Izbrane male plošče === * ''Polnočni kavboj/Koledar ljubezni'' (Helidon, 1974) * ''Cifra-mož'' (RTV Ljubljana, 1974) - skupna mala plošča z Otom Pestnerjem (''Za ljubezen hvala ti'') * ''Praviš mi s pogledi/Ti si rekla sonce'' (Helidon, 1976) == Viri == * Ivo Mojzer, Darja Kebe: [https://zalozba-obzorja.si/srecen-je-kdo-zares-zivi.html ''Srečen je, kdor zares živi''] (avtobiografija), Založba Obzorja Maribor, 2017 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mojzer, Ivo}} [[Kategorija:Slovenski glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] ccfwkjvbb68fxr94dn48ug0ja85nmn0 0 512075 6749540 5642352 2026-09-12T09:26:14Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Egkhi (plemiška rodbina)]] 6749540 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Egkhi (plemiška rodbina)]] iqefly1j04rfp8fo1dfa8vhuxd69zd5 0 519830 6749073 6549254 2026-09-11T12:01:44Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Življenje in delo */ 6749073 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Geza Erniša''', [[Slovenci|slovenski]] [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanski]] [[duhovnik]], prvi škof evangeličanske cerkve na Slovenskem * [[1. februar]] [[1952]], [[Tešanovci]]; † [[1. junij]] [[2022]], [[Murska Sobota]]. == Življenje in delo == Rodil se je in odraščal v kmečki družini v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Oče mu je bil gostilničar Jožef, mati mu je bila gostilničarka Gizela (roj. Grabar). V rojstni vasi je obiskoval prve štiri razrede osnovne šole, preostale štiri pa na osnovni šoli v [[Bogojina|Bogojini]]. Srednjo šolo je končal v [[Novi Sad|Novem Sadu]], v [[Srbija|Srbiji]]. Na prigovarjanje inšpektorja slovenske evangeličanske cerkve Jožeta Kuharja (ki mu je bil tudi svak) se je vpisal v tamkajšnjo srednjo šolo, ki je omogočala nadaljnji študij na bogoslovju. Svetovna luteranska zveza mu je dajala štipendije za teološki študij. Najprej je bival v [[München]]u, kjer je delal v ustanovi ''Collegium Augustinum.'' Teološke študije je opravljal na teološki fakulteti [[Jan Amos Komensky|Amosa Komenskega]] na takratnem [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]]. V [[Bratislava|Bratislavi]] je zaključil tri letnike študija, četrti letnik pa je opravljal na teološki fakulteti v [[Erlang]]u, v [[Nemčija|Nemčiji]]. Nato je peti letnik spet opravljal na bratislavski teološki fakulteti, kjer je tudi diplomiral. Po diplomi je služil vojaški rok v [[Črnomelj|Črnomlj]]u, nato je bil kaplan pri [[Ludvik Novak (duhovnik)|Ludviku Novaku]] v [[Murska Sobota|Murski Soboti]], potem pri duhovniku Ludviku Jošarju v [[Bodonci]]h. Samostojno duhovniško službo je opravljal na evangeličanski župniji v [[Gornji Slaveči|Gornjih Slavečih]]. V Slavečih je dal postaviti novo župnišče, renoviral cerkev in nabavili nove orgle. 1995 je sodeloval pri ustanovitvi ''Sveta krščanskih cerkva v Evropi.'' 2008 pa je bil v [[Stuttgart]]u, v Nemčiji izvoljen v svet Svetovne luteranske zveze. Med 1995 in 2001 je bil izvoljen za seniorja slovenske evangeličanske cerkve. Od 2001 je sinoda spremenila naziv seniorja v škof, tako je nastal Erniša prvi slovenski evangeličanski škof. Po prvem šestletnem mandatu je bil spet kandidiran in znovič dobil zaupanje od cerkve. 2013 se je odpovedal tej funkciji. Leta 2013 mu je [[Borut Pahor|predsednik Pahor]] za njegove zasluge v evangeličanski cerkvi podelil [[Red za zasluge (Slovenija)|Srebrni red za zasluge]]. V času svojega škofovanja se je preselil s svojo družino iz Gornjih Slaveč v [[Moravske Toplice]], kjer je bil duhovnik vse do smrti. Soproga mu je bila Ružena Pártošová (po rodu [[Slovaki|Slovakinja]]), ki jo je spoznal v Bratislavi. Imela sta sinova in hčerko. Sin [[Aleksander Erniša]] je leta 2025 postal četrti škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji. == Zunanje povezave == {{commonscat|Geza Erniša}} * [https://vestnik.si/clanek/aktualno/geza-ernisa-brez-miru-med-religijami-tudi-v-svetu-ne-bo-miru-822013 Geza Erniša: Brez miru med religijami tudi v svetu ne bo miru (Vestnik)] * [https://www.program-svit.si/ambassador/geza-ernisa/ Geza Erniša (Program Svit)]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [https://www.dnevnik.si/1042990306/slovenija/umrl-evangelicanski-duhovnik-geza-ernisa Umrl evangeličanski duhovnik Geza Erniša (Dnevnik)] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Erniša, Geza}} [[Kategorija:Slovenski evangeličanski škofje]] [[Kategorija:Prekmurski duhovniki]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] dn0og909ybqfknetbzwl6roh124gqfq 0 521638 6749589 6674340 2026-09-12T11:33:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749589 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | image = Stefania Liberakakis press photo 2020.jpg | caption = Liberakakis leta 2020 | birth_name = Stefania Liberakakis | website = | Name = Stefania | Genre = {{hlist|[[Pop]]}} | Years_active = 2013-danes }} '''Stefania Liberakakis''' ({{Jezik-el|Στεφανία Λυμπερακάκη|Stefanía Lymperakáki}}, '''Stefanía Lymperakáki''') znana preprosto kot '''Stefania''', [[Grki|grško]]-[[Nizozemci|nizozemska]] [[pevka]], [[igralka]] in [[Youtuber|YouTuberka]], *[[17. december]] [[2002]] == Kariera == Stefania je leta 2013 bila tekmovalka v tretji sezoni ''The Voice Kids'' na Nizozemskem, vendar je izpadla v drugem krogu. Nato se je pridružila otroškemu pevskemu zboru ''[[Kinderen za otroke|Kinderen voor Kinderen]]'', ki ga je po dveh letih zapustila. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://egocompany.nl/stefania|title=Stefania|website=EGO Company|language=nl-NL|accessdate=18 January 2020|archive-date=2019-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20191227114854/https://egocompany.nl/stefania|url-status=dead}}</ref> [[Slika:JESC_2016_Kisses_(Netherlands).jpg|sličica|240x240_pik|Stefanija (na sredini) med nastopom na tekmovanju za mladinsko pesem [[Mladinska pesem Evrovizije 2016|Evrovizije 2016]]]] Leta 2016 se je udeležila avdicije za ''Junior Songfestival'', nizozemski predizbor za [[Mladinska pesem Evrovizije|mladinsko pesem Evrovizije]]. Interno je bila izbrana za zastopanje Nizozemske na [[Mladinska pesem Evrovizije 2016|tekmovanju za pesem otroške Evrovizije 2016]] v [[Valletta|Valletti]] kot članica dekliške skupine Kisses. Skupina je nastopila s pesmijo »Kisses and Dancin'« in se uvrstila na 8. mesto med 17 sodelujočimi. <ref name=":02">{{Navedi splet|url=https://egocompany.nl/stefania|title=Stefania|website=EGO Company|language=nl-NL|accessdate=18 January 2020|archive-date=2019-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20191227114854/https://egocompany.nl/stefania|url-status=dead}}</ref> Leta 2018 je Stefania izdala svoj prvi solo singel z naslovom »Stupid Reasons«. Leta 2019 je izdala še tri single: »Wonder«, »I'm Sorry (Whoops!)« in »Turn Around«. === Pesem Evrovizije === Konec leta 2019 je bila Stefania imenovana za predstavnico [[Grčija na Pesmi Evrovizije|Grčije]] na [[Pesem Evrovizije 2020|tekmovanju za pesem Evrovizije 2020]], ki bi potekalo v [[Rotterdam|Rotterdamu]] na Nizozemskem. <ref>{{Navedi splet|last=Kevorkian|first=Krikor|url=https://ogaegreece.com/archives/73070|title=🇬🇷 ΕΛΛΑΔΑ: Σχεδόν επίσημο: Η Stefania στο Rotterdam με pop κομμάτι!|date=28 December 2019|website=OGAE Greece|language=el|accessdate=18 January 2020|archive-date=2020-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20200203191404/https://ogaegreece.com/archives/73070|url-status=dead}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/story/stefania-to-sing-for-greece-eurovision-2020|title=Stefania to sing 'SUPERG!RL' for Greece at Eurovision 2020|date=3 February 2020|website=Eurovision.tv|accessdate=3 February 2020}}</ref> Nastopiti bi morala v drugem polfinalu dne 14. maja 2020 s pesmijo »Supergirl«. <ref name=":1" /> Vendar pa je [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]], dne 18. marca objavila odpoved tekmovanja zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije COVID-19]]. <ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/story/eurovision-2020-in-rotterdam-is-cancelled|title=Eurovision 2020 cancelled}}</ref><ref name=":1" /> Istega dne je ERT sporočil, da bo Grčija sodelovala [[Pesem Evrovizije 2021|na Pesmi Evrovizije 2021]], njihova predstavnica pa bo Stefania. <ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://ogaegreece.com/archives/79130|title=🇬🇷 ΕΛΛΑΔΑ: Η ΕΡΤ θέλει τη Στεφανία και για τη Eurovision 2021!|date=18 March 2020|website=OGAE Greece|language=el|accessdate=18 March 2020|archive-date=2020-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20200318222240/https://ogaegreece.com/archives/79130|url-status=dead}}</ref> Nastopila je na [[Pesem Evrovizije 2021|Evroviziji 2021]] s pesmijo »Last Dance«. <ref>{{Navedi splet|url=https://escxtra.com/2021/03/10/stefania-last-dance-greece/|title=🇬🇷 Stefania reveals Eurovision song "Last Dance" for Greece|website=ESCXTRA|date=10 March 2021|accessdate=10 March 2021|first=Nick|last=van Lith}}</ref> S pesmijo je nastopila v drugem polfinalu iz katerega se je tudi uvrstila v finale, ki je potekal 20. maja 2021. <ref name="draw">{{Navedi splet|last=Groot|first=Evert|date=17 November 2020|title=2020 Semi-Final line-up to stay for 2021|url=https://eurovision.tv/story/2020-semi-final-line-up-to-stay-this-year|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201118125722/https://eurovision.tv/story/2020-semi-final-line-up-to-stay-this-year|archivedate=18 November 2020|accessdate=17 November 2020|website=eurovision.tv|publisher=[[Eurovision Song Contest]]}}</ref><ref name="release date">{{Navedi splet|url=https://escxtra.com/2021/02/22/last-dance-by-stefania-to-be-released-on-march-10th/|title='Last Dance' by Stefania to be released on March 10th|last=Luukela|first=Sami|date=22 February 2021|publisher=ESCXtra|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210222222331/https://escxtra.com/2021/02/22/last-dance-by-stefania-to-be-released-on-march-10th/|archivedate=22 February 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ethnos.gr/lifestyle/96923_fokas-eyaggelinos-tha-eimai-sto-pleyro-tis-stefanias-sti-eurovision-2021|title=Fokas Evangelinos: I'll be next to Stefania at Eurovision 2021|date=29 March 2020|accessdate=29 March 2020|website=Ethnos|first=Akis|last=Fotopoulos}}</ref> Stefania je nastopila v finalu Pesmi Evrovizije 2021, kjer je zasedla 10. mesto. <ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://ogaegreece.com/archives/79130|title=🇬🇷 ΕΛΛΑΔΑ: Η ΕΡΤ θέλει τη Στεφανία και για τη Eurovision 2021!|date=18 March 2020|website=OGAE Greece|language=el|accessdate=18 March 2020|archive-date=2020-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20200318222240/https://ogaegreece.com/archives/79130|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovoix.com/2020/03/18/greece-stefania-eurovision-2021/|title=Greece: Stefania Will Represent Greece at Eurovision 2021|first=Emily|last=Herbert|date=18 March 2020|website=Eurovoix|accessdate=20 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200320102154/https://eurovoix.com/2020/03/18/greece-stefania-eurovision-2021/|archivedate=20 March 2020}}</ref> == Osebno življenje == Rodila se je grškima staršema Kouli in Spyrosu Liberakakisu v [[Utrecht|Utrechtu]] na Nizozemskem. <ref>{{Navedi splet|date=4 March 2021|title=Στεφανία Λυμπερακάκη: Το Eurovision girl φωτογραφίζεται για πρώτη φορά με τη μαμά της και κάνει αποκαλύψεις|url=https://www.tlife.gr/eidhseis-nea/stefania-lymperakaki-to-Eurovision-girl-fotografizetai-gia-proti-fora-me-ti-mama-tis-kai-kanei-apokalypseis/1158929/|accessdate=21 May 2021|website=TLIFE|language=el}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Eurovision 2020 {{!}} Η 17χρονη Στεφανία με καταγωγή από τον Έβρο ξεσπά σε δάκρυα χαράς • Top Stories|url=https://freshpost.gr/eurovision-2020-h-stefania-me-katagoi-apo-ton-evro-xaspa-se-dakria-xaras/|accessdate=21 May 2021|language=el|archive-date=2021-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210521140420/https://freshpost.gr/eurovision-2020-h-stefania-me-katagoi-apo-ton-evro-xaspa-se-dakria-xaras/|url-status=dead}}</ref> Stefania je nečakinja grškega igralca [[Yannis Stankoglou|Yannisa Stankoglouja]]. <ref>{{Navedi splet|date=17 March 2021|title=Γιάννης Στάνκογλου - Στεφανία Λυμπερακάκη: Σχέσεις στοργής - Το κορίτσι της Eurovision και ο διάσημος θείος του|url=https://www.protothema.gr/gala/article/1105440/giannis-stankoglou-stefania-luberakaki-sheseis-storgis-to-koritsi-tis-eurovision-kai-o-diasimos-theios-tou/|accessdate=18 May 2021|website=ProtoThema|language=el}}</ref> Med oktobrom 2018 in aprilom 2021 je bila v razmerju z nizozemskim pevcem Jannesom Heuvelmansom, ki je zastopal Nizozemsko na [[Mladinska pesem Evrovizije 2017|mladinski Evroviziji 2017]] kot del fantovske zasedbe FOURCE. <ref>{{Navedi splet|url=https://mag.sigmalive.com/article/24838/i-stefania-lymperakaki-einai-zeygari-me-enan-nearo-tragoydisti-vinteo|title=Η Στεφανία Λυμπερακάκη είναι ζευγάρι με έναν νεαρό τραγουδιστή [βίντεο]|date=5 February 2020|website=Sigmalive Magazine|language=el|accessdate=9 February 2020}}</ref> == Diskografija == === Pesmi === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! rowspan="2" scope="col" style="width:16em;" |Naslov ! rowspan="2" scope="col" style="width:1em;" |Leto ! colspan="5" scope="col" |Najvišja uvrstitev na lestvici ! rowspan="2" scope="col" style="width:12em;" |Album |- ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" |[[IFPI Greece|GRE]] <ref>{{Navedi splet|url=https://www.ifpi.gr/digital_iel.html|publisher=IFPI.gr|title=Official IFPI Charts-Digital Singles Chart|language=el|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200319175936/https://www.ifpi.gr/digital_iel.html|archivedate=19 March 2020}}</ref> ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" |[[Single Top 100|NLD]] <ref>{{Navedi splet|url=https://dutchcharts.nl/showinterpret.asp?interpret=Stefania+%5BGR%5D|title=Discografie Stefania|website=dutchcharts.nl|accessdate=29 May 2021}}</ref> ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" |[[AGATA (organization)|LIT]] <ref>{{Navedi splet|url=https://www.agata.lt/lt/naujienos/21s/|title=2021 21-os savaitės klausomiausi (TOP 100)|publisher=[[AGATA (organization)|AGATA]]|accessdate=23 June 2022|date=28 May 2021}}</ref> ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" |[[Sverigetopplistan|SWE]] <ref>{{Navedi splet|url=https://www.sverigetopplistan.se/chart/41?dspy=2021&dspp=21|title=Veckolista Singlar, vecka 21|publisher=[[Sverigetopplistan]]|accessdate=28 May 2021}}</ref> ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" |[[UK Download Chart|UK]] <ref>{{Navedi splet|url=https://www.officialcharts.com/charts/singles-downloads-chart/20210528/7000|title=Official Singles Downloads Chart: 28 May 2021 – 3 June 2021|publisher=[[Official Charts Company]]|accessdate=29 May 2021}}</ref> |- ! scope="row" |»Stupid Reasons« |2018 |— |— |— |— |— | rowspan="13" |— |- ! scope="row" |»I'm Sorry (Whoops!)« | rowspan="3" |2019 |— |— |— |— |— |- ! scope="row" |»Over and Over Again« <small>(skupaj z Jannes)</small> |— |— |— |— |— |- ! scope="row" |»Turn Around« |— |— |— |— |— |- ! scope="row" |»Supergirl« | rowspan="3" |2020 |19 |— |— |— |— |- ! scope="row" |»Friday« |— |— |— |— |— |- ! scope="row" |»Swipe« <small>(skupaj s Rein van Duivenboden)</small> |— |— |— |— |— |- ! scope="row" |»Last Dance« | rowspan="2" |2021 |24 |45 |35 |79 |75 |- ! scope="row" |»Mucho Calor« |— |— |— |— |— |- ! scope="row" |»Wait No More« | rowspan="4" |2022 |— |— |— |— |— |- ! scope="row" |»You Lost Me« |— |— |— |— |— |- ! scope="row" |»My My My« |— |— |— |— |— |- ! scope="row" |»Yalla Baby« |— |— |— |— |— |} == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Liberakakis, Stefania}} [[Kategorija:Grški pevci]] [[Kategorija:Predstavniki Grčije na Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] e8ksp56s3011q2b69bhpauen0mj0oc2 0 526168 6749181 6725312 2026-09-11T18:59:35Z Mnogoterost 140263 pp 6749181 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Gorlovka |native_name = Горловка / Горлівка |settlement_type = [[Seznam mest v Ukrajini|Mesto]] |image_skyline = Дом культуры пр. Ленина 1 г. Горловка.jpg |image_caption = Kulturni dom v Gorlovki |pushpin_map = Ukrajina |pushpin_map_caption = Lega Gorlovke v Ukrajini |latd=48 |latm=18 |lats=25 |latNS=N |longd=38 |longm=1 |longs=20 |longEW=E |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Ukrajina}} (''de jure'')<br/>{{zastava|Rusija}} (''de facto'') |subdivision_type1 = [[Oblasti Ukrajine|Oblast]] |subdivision_name1 = [[Doneška oblast]] |subdivision_type2 = [[Rajoni Ukrajine|Rajon]] |subdivision_name2 = [[Gorlovski rajon]] |elevation_m = 272 |population_as_of = 2019 |population_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.ukrstat.gov.ua/druk/publicat/kat_u/2019/zb/06/zb_chnn2019.pdf |title=Статистичний збірник «Чисельність наявного населення України» на 1 січня 2019 року |accessdate=7. novembra 2022 |website=ukrstat.gov.ua |language=uk}}</ref> |population_total = 244 033 |timezone = |utc_offset = |timezone_DST = |utc_offset_DST = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 84600–84690 |area_code = +380 6242 |website = |footnotes = }} '''Gorlovka''' ({{jezik-ru|Горловка|translit=Gorlovka}}, {{jezik-uk|Горлівка|translit=Horlivka}}) je mesto v [[Donbas]]u v [[Doneška oblast|Doneški oblasti]] na vzhodu [[Ukrajina|Ukrajine]], okoli 40 kilometrov severovzhodno od [[Doneck]]a. Ime je dobilo po ruskem rudarskem inženirju [[Pjotr Nikolajevič Gorlov|Petru Nikolajeviču Gorlovu]], ki je sodeloval pri razvoju premogovništva na območju mesta. Poleg proizvodnje premoga je v mestu razvita strojegradnja in kemična industrija.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ukraine.com/regions/donetsk-oblast/horlivka/ |title=Horlivka – Birthplace and Home of Cosmonaut Alexander Volkov |accessdate=8. novembra 2022 |language=en }}</ref> V slovenščini se v tem članku uporablja oblika '''Gorlovka''', ki temelji na ruski obliki imena {{jezik-ru|Горловка|translit=Gorlovka}}. Ukrajinska oblika imena je {{jezik-uk|Горлівка|translit=Horlivka}}. Obe obliki označujeta isto mesto. Od aprila 2014 je mesto pod nadzorom sil [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]], od leta 2022 pa pod ruskim nadzorom. Ukrajina območje mesta šteje za začasno okupirano ozemlje.<ref>{{navedi novice |title=Ukraine crisis: Kiev powerless as east slips out of its control |date=30. april 2014 |url=https://www.theguardian.com/world/2014/apr/29/kiev-losing-control-east-ukraine |newspaper=The Guardian |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resident of Russian-held Horlivka: 'We have nothing' - Jun. 22, 2015|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/resident-of-russian-held-horlivka-we-have-nothing-391727.html|website=Kyiv Post|date=2015-06-22|accessdate=2023-12-20|first=Kyiv|last=Post+}}</ref> == Zgodovina == === Nastanek mesta === Prva naselja na območju Gorlovke so nastala v začetku 18. stoletja, ko so [[zaporoški kozaki]] ustanavljali kmetije ob rekah [[Korsun]], [[Balka Zalizna]] in [[Luhan]]. Kot leto ustanovitve mesta se običajno navaja leto 1779, ko je na območju današnje Gorlovke obstajalo naselje Gosudariv Bajrak. Z začetkom gradnje železnice Kursk–Harkov–Azov leta 1867 se je naselje začelo hitro razvijati. Leta 1869 je bilo poimenovano Gorlovka po rudarskem inženirju Petru Gorlovu. V času gradnje železnice se je začelo tudi industrijsko kopanje premoga. Med letoma 1871 in 1874 je bil zgrajen rudnik Korsunska Kopanka št. 1. V letu 1879 je bilo v rudniku zaposlenih več kot tisoč rudarjev, ki so izkopali približno 80.000 ton premoga. Istega leta so odkrili zaloge [[Cinabarit|cinabarita]], iz katerega se pridobiva [[živo srebro]]. Do leta 1886 so zgradili rudnik in tovarno za predelavo rude in proizvodnjo živega srebra. V naslednjih letih je bilo odprtih še več rudnikov. Leta 1897 je bila v Gorlovki zgrajena tovarna za proizvodnjo strojev, zanjo pa tudi stanovanjska četrt za 3.000 delavcev. V okolici Gorlovke so bile zgrajene še druge tovarne s svojimi naselji, ki so se sčasoma priključila mestu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Horlivka|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CH%5CO%5CHorlivka.htm|website=www.encyclopediaofukraine.com|accessdate=2023-12-30}}</ref> === Ukrajinska ljudska republika === Decembra 1917 so Gorlovko zasedle enote boljševikov. 28. februarja 1918 so v Gorlovki potekale demonstracije, med katerimi so prebivalci zažgali zastavo ruske nacionalistične organizacije ''Sindikat resnično ruskih''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Борьба за Октябрь на Артемовщине|last=Острогорский|first=M.|year=1929|page=73}}</ref> 24. aprila 1918 so se mestu približale enote [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]], ki so odbile napad boljševikov iz Gorlovke in jo v protinapadu 27. aprila zasedle.<ref>{{Navedi splet|title=100 років тому визволили Бахмут і решту Донбасу|url=https://www.istpravda.com.ua/short/2018/04/18/152320/|website=Історична правда|accessdate=2023-12-30}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Похід Болбочана на Крим: Спогади|last=Монкевич|first=Борис|year=2014|page=219-220}}</ref> [[Rdeča armada]] je Gorlovko ponovno zasedla med [[Sovjetska invazija na Ukrajino 1919|sovjetsko invazijo na Ukrajino]] leta 1919. === Sovjetska zveza === Leta 1898 je v Gorlovki živelo 10.000 ljudi, leta 1916 30.000 in leta 1926 23.100. Mestne pravice je dobila leta 1932. Do leta 1939 se je prebivalstvo povečalo, v sklopu industrializacije [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] pa so bili rudniki premoga razširjeni in zgrajene različne tovarne, med drugim za proizvodnjo dušikovih gnojil in eksploziva.<ref name=":0" /> Po letu 1970 je rudarjenje premoga doseglo vrhunec in začelo stagnirati. V Gorlovki je na vrhuncu delovalo devet rudnikov premoga, nekateri med njimi so bili med največjimi v Donbasu.<ref name=":0" /> ==== Druga svetovna vojna ==== [[Tretji rajh|Nemčija]] je Gorlovko okupirala med 29. oktobrom 1941 in 5. septembrom 1943. Leta 1939 je v mestu živelo 2.339 [[Judje|Judov]]. Večina jih je pred okupacijo pobegnila globlje v Sovjetsko zvezo. Judje, ki so ostali v mestu, so bili večinoma umorjeni pozimi 1941–1942. Po sovjetskih dokumentih je bilo ubitih okoli 150 Judov. Po nemških poročilih je bilo v Gorlovki in bližnji [[Makijivka|Makijivki]] ubitih 369 Judov.<ref>{{Navedi splet|url=https://collections.yadvashem.org/en/untold-stories/community/14622530-Gorlovka|title=Gorlovka|accessdate=2023-12-30|website=yadvashem.org|publisher=Yad Vashem}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Execution of Jews from Horlivka|url=https://www.yahadmap.org/#village/horlivka-donetsk-ukraine.78|website=www.yahadmap.org|accessdate=2023-12-30|date=2011}}</ref> === Ukrajina === Po razpadu Sovjetske zveze je mesto gospodarsko stagniralo, propadlo je več tovarn in podjetij, število prebivalcev pa se je zmanjšalo.<ref name=":0" /> avgusta 2013 je v tovarni umetnih gnojil ''Stirol'' prišlo do večje industrijske nesreče s kemikalijami. V zrak je bila spuščena večja količina amonijaka, zaradi katere je umrlo 5 ljudi, 23 pa je bilo poškodovanih.<ref>{{Navedi splet|title=Аварія на “Стиролі”: 5 важких потерпілих перевезли у Донецьк, ще 17 у лікарні|url=https://www.pravda.com.ua/news/2013/08/7/6995603/|website=Українська правда|accessdate=2023-12-30|language=uk}}</ref> ==== Vojna v Donbasu ==== Aprila 2014 je skupina separatistov iz samooklicane [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] prevzela nadzor nad mestom.<ref>{{Navedi novice|title=In rundown Horlivka, pro-Russian separatists’ gains come as no surprise to many|url=https://www.washingtonpost.com/world/europe/in-rundown-horlivka-pro-russian-separatists-gains-come-as-no-surprise-to-many/2014/04/30/8b8b99cc-d095-11e3-b812-0c92213941f4_story.html|newspaper=Washington Post|date=2023-04-15|accessdate=2023-12-20|issn=0190-8286|language=en-US}}</ref> Separatisti so 11. junija pridržali župana Jevgena Klepa in ga 18. julija izpustili na prostost.<ref>{{Navedi splet|title=Media: Separatists free Horlivka mayor - Jul. 18, 2014|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/ukraine-politics/media-separatists-free-horlivka-mayor-356786.html|website=Kyiv Post|date=2014-07-18|accessdate=2023-12-20|last=Interfax-Ukraine}}</ref> Lokalnega načelnika policije Andrija Kriščenka so separatisti zajeli in hudo pretepli.<ref>{{Navedi splet|title=Аваков: Керівник міліції Горлівки - справжній офіцер – побитий, але живий|url=https://www.pravda.com.ua/news/2014/04/14/7022432/|website=Українська правда|accessdate=2023-12-20|language=uk}}</ref> Člana mestnega sveta, Volodimirja Rybaka, so separatisti ugrabili 17. aprila, njegovo truplo pa je bilo odkrito v bližnji reki 22. aprila.<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine alert as politician killed|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27118875|newspaper=BBC News|date=2014-04-22|accessdate=2023-12-20|language=en-GB}}</ref> Julija 2014 so v okolici mesta potekali hudi boji,<ref>{{Navedi splet|title=Horlivka sees gunfire, bridge damage, electric public transport halt|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/214799.html|website=Interfax-Ukraine|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Two inmates die, two more injured when colony in Horlivka comes under fire|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/214904.html|website=Interfax-Ukraine|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> v eno od predmestij pa je ukrajinska vojska vstopila 21. julija.<ref>{{Navedi splet|title=Government forces enter Horlivka suburb < News < Home|url=http://nrcu.gov.ua/en/148/571646/|website=web.archive.org|date=2014-07-22|accessdate=2023-12-20|archive-date=2014-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20140722091933/http://nrcu.gov.ua/en/148/571646/|url-status=bot: unknown}}</ref> Po osvoboditvi [[Lisičansk|Lisičanska]] je Gorlovka postala ena od prednostnih smeri ukrajinske vojske, ki je mesto obravnavala kot pomembno smer proti [[Doneck|Donecku]]. V naslednjih letih so ukrajinske sile nadzorovale položaje v delu predmestij in okoliških vasi.<ref>{{Navedi splet|title=Resident of Russian-held Horlivka: 'We have nothing' - Jun. 22, 2015|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/resident-of-russian-held-horlivka-we-have-nothing-391727.html|website=Kyiv Post|date=2015-06-22|accessdate=2023-12-20|first=Kyiv|last=Post+}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Three soldiers killed, five injured in ATO zone on Tuesday|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/338870.html|website=Interfax-Ukraine|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> Spomladi 2019 je ukrajinska vojska zavzela nove položaje v okolici Gorlovke.<ref>{{Navedi splet|title=Securing new ground: Ukraine Army in Horlivka|url=https://www.unian.info/war/10497591-securing-new-ground-ukraine-army-in-horlivka.html|website=www.unian.info|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> Proruske separatistične sile so maja neuspešno poskusile ponovno zavzeti izgubljene položaje.<ref>{{Navedi splet|title=Сепаратисты под Горловкой пытались потеснить ВСУ|url=https://korrespondent.net/ukraine/3972690-separatysty-pod-horlovkoi-pytalys-potesnyt-vsu|website=korrespondent.net|accessdate=2023-12-20|language=ru}}</ref> Leta 2020 je bil Gorlovski mestni prostor še vedno pod nadzorom sil Donecke ljudske republike.<ref>{{Navedi splet|title=Spot Report 22/2020: Armed members of the armed formations stopped an SMM patrol in Horlivka and prevented its departure for almost three hours - Ukraine {{!}} ReliefWeb|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/spot-report-222020-armed-members-armed-formations-stopped-smm-patrol-horlivka-and|website=reliefweb.int|date=2020-05-08|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> Junija 2020 se je v Rusiji izšolani nekdanji predstavnik propagandnega aparata DLR v Gorlovki predal ukrajinski obveščevalni službi [[SBU]].<ref>{{Navedi splet|title=Donbas ‘republic’ journalists trained in propaganda skills in Russia|url=https://khpg.org//en/1591202808|website=Human Rights in Ukraine|accessdate=2023-12-20}}</ref> ==== Ruska invazija na Ukrajino 2022 ==== V začetku leta 2022, pred [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino]] 24. februarja, so ukrajinske sile poročale o povečanem obstreljevanju iz Gorlovke.<ref>{{navedi splet |author1=Maryan Kushner |author2=Stuart Greer |date=February 22, 2022 |title=Amid Increased Shelling, Anxiety Grows Near Horlivka In Eastern Ukraine |url=https://www.rferl.org/a/horlivka-donetsk-ukraine/31717307.html |publisher=RFE/RL}}</ref> V začetku marca so ukrajinske sile napadle ruske položaje v okupirani Gorlovki.<ref>{{navedi splet |date=2 March 2022 |title=Ukrainian Army storming Russian-occupied Horlivka in Donetsk Region |url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/03/2/7327402/ |publisher=Ukrainska Pravda |language=en}}</ref> Maja so ruske sile iz območja Gorlovke izvedle neuspešen napad na ukrajinske sile.<ref>{{navedi splet |date=May 16, 2022 |title=Latest Developments in Ukraine: May 16 |url=https://www.voanews.com/a/latest-developments-in-ukraine-may-16/6574913.html |publisher=Voice of America}}</ref> Vojaška obveščevalna služba ukrajinskega ministrstva za obrambo je 15. septembra 2022 poročala, da so okupatorske sile lokalnim vojaškim komisariatom v Gorlovki naložile mobilizacijo še 6.000 domačinov. Zaradi te in prejšnjih mobilizacij v DLR ter odhoda prebivalcev naj bi bilo v Gorlovki vse manj moških primerne starosti za mobilizacijo.<ref>{{Navedi splet|title=Male Population almost Extinct in Horlivka due to ‘Mobilization’ to Occupying Army|url=https://gur.gov.ua/en/content/v-horlivtsi-vnaslidok-mobilizatsii-do-okupatsiinoi-armii-praktychno-ne-zalyshylos-cholovikiv.html|website=gur.gov.ua|accessdate=2023-12-20}}</ref> avgusta 2023 je ukrajinski ''Nacionalni center za odpor'' poročal, da naj bi po navedbah mestnih uradnikov, ki jih je imenoval okupacijski organ, več kot 20.000 prebivalcev Gorlovke umrlo po mobilizaciji v ruske oborožene sile.<ref>{{Navedi splet|title=National Resistance Center: Over 20,000 residents in Russian-occupied Horlivka killed due to forced enlistment|url=https://kyivindependent.com/over-20-000-horlivka-residents-enlisted-in-russian-army-die/|website=The Kyiv Independent|date=2023-08-17|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> == Prebivalstvo == Ob popisu prebivalstva leta 2001 je bila etnična sestava prebivalstva naslednja:<ref name="popis2001">{{navedi splet |url=http://donetskstat.gov.ua/census/census.php?ncp=11 |title=Національний склад та рідна мова населення Донецької області. Розподіл постійного населення за найбільш численними національностями та рідною мовою по міськрадах та районах. |accessdate=27. novembra 2012 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213092341/http://donetskstat.gov.ua/census/census.php?ncp=11 |archivedate=13. februarja 2007 |language=uk }}</ref> [[Ukrajinci]]: 160 397 (51,4 %) [[Rusi]]: 139 980 (44,8 %) [[Belorusi]]: 4079 (1,3 %) [[Tatari]]: 876 (0,3 %) [[Armenci]]: 784 (0,3 %) [[Moldavci]]: 720 (0,2 %) [[Azerbajdžanci]]: 647 (0,2 %) Prvi jezik po popisu 2001:<ref name="popis2001"/> [[ruščina]]: 85,1 % [[ukrajinščina]]: 13,9 % [[beloruščina]]: 0,1 % [[armenščina]]: 0,1 % == Sklici == {{kategorija v Zbirki|Horlivka|Gorlovka}} {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorijaška oblast]] [[Kategorija v Ukrajini]] icn18hd8udilj3msg83hptzrfrf8j9l 6749182 6749181 2026-09-11T19:02:20Z Mnogoterost 140263 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6749181|6749181]] uporabnika [[Special:Contributions/Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[User talk:Mnogoterost|pogovor]])napačna verzija 6749182 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Gorlivka |native_name = Горлівка |settlement_type = [[Seznam mest v Ukrajini|Mesto]] |image_skyline = Дом культуры пр. Ленина 1 г. Горловка.jpg |image_caption = Kulturni dom v Gorlivki |pushpin_map = Ukrajina |pushpin_map_caption = Lega Gorlivke v Ukrajini |latd=48 |latm=18 |lats=25 |latNS=N |longd=38 |longm=1 |longs=20 |longEW=E |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Ukrajina}} (''de jure'')<br/>{{zastava|Rusija}} (''de facto'') |subdivision_type1 = [[Oblasti Ukrajine|Oblast]] |subdivision_name1 = [[Donecka oblast]] |subdivision_type2 = [[Rajoni Ukrajine|Rajon]] |subdivision_name2 = [[Gorlivški rajon]] |elevation_m = 272 |population_as_of = 2019 |population_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.ukrstat.gov.ua/druk/publicat/kat_u/2019/zb/06/zb_chnn2019.pdf |title=Статистичний збірник «Чисельність наявного населення України» на 1 січня 2019 року |accessdate=7. novembra 2022 |website=ukrstat.gov.ua |language=uk}}</ref> |population_total = 244 033 |timezone = |utc_offset = |timezone_DST = |utc_offset_DST = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 84600–84690 |area_code = +380 6242 |website = |footnotes = }} '''Górlivka''' ({{jezik-uk|Горлівка|translit=Gorlivka}}, {{jezik-ru|Горловка|translit=Gorlovka}}) je mesto v pokrajini [[Donbas]] na vzhodu [[Ukrajina|Ukrajine]], okoli 40 kilometrov severovzhodno od [[Doneck]]a. Ime je dobilo po [[Rusi|ruskem]] rudarskem inženirju [[Pjotr Nikolajevič Gorlov|Pjotru Gorlovu]], ki je leta 1867 tam odprl [[premogovnik]]. Poleg proizvodnje premoga je v mestu razvita strojegradnja in kemična industrija.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ukraine.com/regions/donetsk-oblast/horlivka/ |title=Horlivka – Birthplace and Home of Cosmonaut Alexander Volkov |accessdate=8. novembra 2022 |language=en }}</ref> Gorlivka je od 2014 okupirana s strani [[Rusija|Rusije]].<ref>{{navedi novice |title=Ukraine crisis: Kiev powerless as east slips out of its control |date=30. april 2014 |url=https://www.theguardian.com/world/2014/apr/29/kiev-losing-control-east-ukraine |newspaper=The Guardian |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resident of Russian-held Horlivka: 'We have nothing' - Jun. 22, 2015|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/resident-of-russian-held-horlivka-we-have-nothing-391727.html|website=Kyiv Post|date=2015-06-22|accessdate=2023-12-20|first=Kyiv|last=Post+}}</ref> ==Zgodovina== === Nastanek mesta === Prva naselja na območju Gorlivke so nastala v začetku 18. stoletja, ko so [[zaporoški kozaki]] ustanovili kmetije ob rekah [[Korsun]], [[Balka Zalizna]] in [[Luhan]]. Gorlivka je bila uradno ustanovljena leta 1779 pod imenom Gosudariv Bajrak. Ob začetku gradnje železnice Kursk-Harkov-Azov leta 1867, je bila v Gosudariv Bajraku ustanovljena delavska vas in je bila 1869 preimenovana v Gorlivko. V času gradnje železnice se pričelo tudi industrijsko kopanje premoga v Gorlivki. Med leti 1871 in 1874 je bil zgrajen rudnik Korsunarska Kopanka Št. 1, ki je bil takrat največji rudnik premoga v [[Donbas|Donbasu]]. Leta 1879 je tam delalo več kot tisoč rudarjev, ki so v tistem letu izkopali približno 80.000 ton premoga. V letu 1879 so odkrili zaloge [[Cinabarit|cinabarita]] iz katerega se pridobiva [[živo srebro]]. Do 1886 so zgradili rudnik in tovarno za predelavo rude in proizvodnjo živega srebra. V sledečih letih je bilo odprtih še več drugih rudnikov. 1897 je bila v Gorlivki zgrajena tovarna za proizvodnjo strojev, za potrebe katere je bila zgrajena četrt za 3.000 delavcev. V okolici Gorlivke so bile zgrajene še druge tovarne s svojimi naselji, ki so se sčasoma pridružila mestu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Horlivka|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CH%5CO%5CHorlivka.htm|website=www.encyclopediaofukraine.com|accessdate=2023-12-30}}</ref> === Ukrajinska ljudska republika === Decembra 1917 so Gorlivko zasedle enote boljševikov. 28. februarja 1918 so v Gorlivki potekale demonstracije med katerimi so prebivalci zažgali zastavo ruske nacionalistične oraganizacije ''Sindikat resnično ruskih''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Борьба за Октябрь на Артемовщине|last=Острогорский|first=M.|year=1929|page=73}}</ref> 24. aprila 1918 so se mestu približale enote [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]] in se obranile napada boljševikov iz Gorlivke ter jo v protinapadu 27. aprila zasedle.<ref>{{Navedi splet|title=100 років тому визволили Бахмут і решту Донбасу|url=https://www.istpravda.com.ua/short/2018/04/18/152320/|website=Історична правда|accessdate=2023-12-30}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Похід Болбочана на Крим: Спогади|last=Монкевич|first=Борис|year=2014|page=219-220}}</ref> [[Rdeča armada]] je Gorlivko zopet zasedla med [[Sovjetska invazija na Ukrajino 1919|Sovjetsko invazijo na Ukrajino]] leta 1919. === Sovjetska zveza === Leta 1898 je v Gorlivki živelo 10.000 ljudi, 1916 30.000 ter 1926 23.100. Mestne pravice je dobila leta 1932. Do leta 1939 se je prebivalstvo povečalo na 181.500 ljudi. V sklopu industrializacije [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] so bili rudniki premoga razširjeni ter zgrajene različne tovarne (dušikova gnojila, eksploziv).<ref name=":0" /> Po letu 1970 je rudarjenje premoga doseglo vrhunec ter začelo stagnirati. V Gorlivki je na vrhuncu delovalo 9 rudnikov premoga, nekateri so bili največji v Donbasu.<ref name=":0" /> ==== Druga svetovna vojna ==== [[Tretji rajh|Nemčija]] je Gorlivko okupirala med 29. oktobrom 1941 in 5. septembrom 1943. Leta 1939 je v mestu živelo 2.339 [[Judje|Judov]]. Večina jih je pred okupacijo pobegnila globlje v Sovjetsko zvezo. Judje, ki so ostali v mestu so bili večinoma umorjeni v zimi 1941-1942. Po sovjetskih dokumentih je bilo ubitih okoli 150 Judov. Po nemških poročilih je bilo v Gorlivki in bližni [[Makijivka|Makijivki]] ubitih 369 Judov.<ref>{{Navedi splet|url=https://collections.yadvashem.org/en/untold-stories/community/14622530-Gorlovka|title=Gorlovka|accessdate=2023-12-30|website=yadvashem.org|publisher=Yad Vashem}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Execution of Jews from Horlivka|url=https://www.yahadmap.org/#village/horlivka-donetsk-ukraine.78|website=www.yahadmap.org|accessdate=2023-12-30|date=2011}}</ref> === Ukrajina === Po razpadu Sovjetske zveze je mesto stagniralo, propadlo je več tovarn in podjetij, število prebivalcev je upadlo.<ref name=":0" /> 6. avgusta 2013 je v tovarni umetnih gnojil ''Stirol'' prišlo do večje industrijske nesreče s kemikalijami. V zrak je bila spuščena večja količina amonijaka zaradi katerega je umrlo 5 ljudi, 23 pa je bilo poškodovanih.<ref>{{Navedi splet|title=Аварія на “Стиролі”: 5 важких потерпілих перевезли у Донецьк, ще 17 у лікарні|url=https://www.pravda.com.ua/news/2013/08/7/6995603/|website=Українська правда|accessdate=2023-12-30|language=uk}}</ref> ==== Vojna v Donbasu ==== V aprilu 2014 je skupina separatistov iz samooklicane [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] prevzela nadzor nad mestom.<ref>{{Navedi novice|title=In rundown Horlivka, pro-Russian separatists’ gains come as no surprise to many|url=https://www.washingtonpost.com/world/europe/in-rundown-horlivka-pro-russian-separatists-gains-come-as-no-surprise-to-many/2014/04/30/8b8b99cc-d095-11e3-b812-0c92213941f4_story.html|newspaper=Washington Post|date=2023-04-15|accessdate=2023-12-20|issn=0190-8286|language=en-US}}</ref> Separatisti so 11. junija pridržali župana Jevgena Klepa in ga izpustili na prostost 18. julija.<ref>{{Navedi splet|title=Media: Separatists free Horlivka mayor - Jul. 18, 2014|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/ukraine-politics/media-separatists-free-horlivka-mayor-356786.html|website=Kyiv Post|date=2014-07-18|accessdate=2023-12-20|last=Interfax-Ukraine}}</ref> Lokalnega načelnika policije Andrija Kriščenka so separatisti zajeli in ga hudo pretepli.<ref>{{Navedi splet|title=Аваков: Керівник міліції Горлівки - справжній офіцер – побитий, але живий|url=https://www.pravda.com.ua/news/2014/04/14/7022432/|website=Українська правда|accessdate=2023-12-20|language=uk}}</ref> Člana mestnega sveta, Volodimirja Ribaka, so separatisti ugrabili 17. aprila, njegovo truplo je bilo odkrito v bližnji reki 22. aprila.<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine alert as politician killed|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27118875|newspaper=BBC News|date=2014-04-22|accessdate=2023-12-20|language=en-GB}}</ref> V juliju 2014 so se v okolici mesta bili hudi boji,<ref>{{Navedi splet|title=Horlivka sees gunfire, bridge damage, electric public transport halt|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/214799.html|website=Interfax-Ukraine|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Two inmates die, two more injured when colony in Horlivka comes under fire|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/214904.html|website=Interfax-Ukraine|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> v del predmestja je ukrajinska vojska vstopila 21. julija.<ref>{{Navedi splet|title=Government forces enter Horlivka suburb < News < Home|url=http://nrcu.gov.ua/en/148/571646/|website=web.archive.org|date=2014-07-22|accessdate=2023-12-20|archive-date=2014-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20140722091933/http://nrcu.gov.ua/en/148/571646/|url-status=bot: unknown}}</ref> Po osvoboditvi [[Lisičansk|Lisičanska]] je Gorlivka postala prioriteta ukrajinske vojske, ki je mesto smatrala za pot do [[Doneck|Donecka]]. V sledečih letih je bila Gorlivka delno obkoljena s strani ukrajinske vojske, ki je nadzirala predmestja in okoliške vasi.<ref>{{Navedi splet|title=Resident of Russian-held Horlivka: 'We have nothing' - Jun. 22, 2015|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/resident-of-russian-held-horlivka-we-have-nothing-391727.html|website=Kyiv Post|date=2015-06-22|accessdate=2023-12-20|first=Kyiv|last=Post+}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Three soldiers killed, five injured in ATO zone on Tuesday|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/338870.html|website=Interfax-Ukraine|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> V spomladi 2019 je ukrajinska vojska prodrla v globlje v Gorlivko.<ref>{{Navedi splet|title=Securing new ground: Ukraine Army in Horlivka|url=https://www.unian.info/war/10497591-securing-new-ground-ukraine-army-in-horlivka.html|website=www.unian.info|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> Proruske separatistične sile so maja neuspešno poskusile ponovno zavzeti izgubljene položaje.<ref>{{Navedi splet|title=Сепаратисты под Горловкой пытались потеснить ВСУ|url=https://korrespondent.net/ukraine/3972690-separatysty-pod-horlovkoi-pytalys-potesnyt-vsu|website=korrespondent.net|accessdate=2023-12-20|language=ru}}</ref> 2020 je bil večji del Gorlivke še vedno pod nadzorom proruskih separatistov.<ref>{{Navedi splet|title=Spot Report 22/2020: Armed members of the armed formations stopped an SMM patrol in Horlivka and prevented its departure for almost three hours - Ukraine {{!}} ReliefWeb|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/spot-report-222020-armed-members-armed-formations-stopped-smm-patrol-horlivka-and|website=reliefweb.int|date=2020-05-08|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> Junija 2020 se je v Rusiji izšolani bivši vodja propagande DLR v Gorlivki predal ukrajinski obveščevalni službi [[SBU]].<ref>{{Navedi splet|title=Donbas ‘republic’ journalists trained in propaganda skills in Russia|url=https://khpg.org//en/1591202808|website=Human Rights in Ukraine|accessdate=2023-12-20}}</ref> ==== Ruska invazija na Ukrajino 2022 ==== V začetku leta 2022 pred [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazija na Ukrajino]] 24. februarja so ukrajinske sile poročale v povečanju obstreljevanja iz Gorlivke.<ref>{{navedi splet |author1=Maryan Kushner |author2=Stuart Greer |date=February 22, 2022 |title=Amid Increased Shelling, Anxiety Grows Near Horlivka In Eastern Ukraine |url=https://www.rferl.org/a/horlivka-donetsk-ukraine/31717307.html |publisher=RFE/RL}}</ref> V začetku marca so ukrajinske sile napadle ruske pozicije v okupirani Gorlivki.<ref>{{navedi splet |date=2 March 2022 |title=Ukrainian Army storming Russian-occupied Horlivka in Donetsk Region |url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/03/2/7327402/ |publisher=Ukrainska Pravda |language=en}}</ref> V maju je Rusija iz Gorlivke izvedla neuspešen napad na ukrajinske sile.<ref>{{navedi splet |date=May 16, 2022 |title=Latest Developments in Ukraine: May 16 |url=https://www.voanews.com/a/latest-developments-in-ukraine-may-16/6574913.html |publisher=Voice of America}}</ref> Vojaška obveščevalna služba ukrajinskega ministrstva za obrambo je 15. septembra 2022 poročala, da so okupatorske sile v Gorlivki mobilizirale 6.000 domačinov. Zaradi te in prejšnjih mobilizacij v DLR ter pobega prebivalcev v Gorlivki ni več bilo moških primerne starosti za mobilizacijo.<ref>{{Navedi splet|title=Male Population almost Extinct in Horlivka due to ‘Mobilization’ to Occupying Army|url=https://gur.gov.ua/en/content/v-horlivtsi-vnaslidok-mobilizatsii-do-okupatsiinoi-armii-praktychno-ne-zalyshylos-cholovikiv.html|website=gur.gov.ua|accessdate=2023-12-20}}</ref> 16. avgusta 2023 je ukrajinski ''Nacionalni center za odpor'' poročal, da so mestni uradniki nastavljeni s strani okupatorskih sil poročali, da je bilo več kot 20.000 domačinov Gorlivke ubitih po mobilizaciji v Rusko vojsko.<ref>{{Navedi splet|title=National Resistance Center: Over 20,000 residents in Russian-occupied Horlivka killed due to forced enlistment|url=https://kyivindependent.com/over-20-000-horlivka-residents-enlisted-in-russian-army-die/|website=The Kyiv Independent|date=2023-08-17|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> == Prebivalstvo == Ob popisu prebivalstva leta 2001 je bila etnična sestava prebivalstva naslednja:<ref name="popis2001">{{navedi splet |url=http://donetskstat.gov.ua/census/census.php?ncp=11 |title=Національний склад та рідна мова населення Донецької області. Розподіл постійного населення за найбільш численними національностями та рідною мовою по міськрадах та районах. |accessdate=27. novembra 2012 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213092341/http://donetskstat.gov.ua/census/census.php?ncp=11 |archivedate=13. februarja 2007 |language=uk }}</ref> * [[Ukrajinci]]: 160&thinsp;397 (51,4 %) * [[Rusi]]: 139&thinsp;980 (44,8 %) * [[Belorusi]]: 4079 (1,3 %) * [[Tatari]]: 876 (0,3 %) * [[Armenci]]: 784 (0,3 %) * [[Moldavci]]: 720 (0,2 %) * [[Azerbajdžanci]]: 647 (0,2 %) Prvi jezik po popisu 2001:<ref name="popis2001"/> * [[ruščina]]: 85,1 % * [[ukrajinščina]]: 13,9 % * [[beloruščina]]: 0,1 % * [[armenščina]]: 0,1 % == Sklici == {{kategorija v Zbirki|Horlivka|Gorlivka}} {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Donecka oblast]] [[Kategorija:Mesta v Ukrajini]] 4272y3vazofieqd54jl76e39mw4w2el 6749215 6749182 2026-09-11T19:57:44Z Mnogoterost 140263 pp 6749215 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Gorlovka |native_name = Горловка |settlement_type = [[Seznam mest v Ukrajini|Mesto]] |image_skyline = Дом культуры пр. Ленина 1 г. Горловка.jpg |image_caption = Kulturni dom v Gorlovki |pushpin_map = Ukrajina |pushpin_map_caption = Lega Gorlovke v Ukrajini |latd=48 |latm=18 |lats=25 |latNS=N |longd=38 |longm=1 |longs=20 |longEW=E |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Ukrajina}} (''de jure'')<br/>{{zastava|Rusija}} (''de facto'') |subdivision_type1 = [[Oblasti Ukrajine|Oblast]] |subdivision_name1 = [[Donecka oblast]] |subdivision_type2 = [[Rajoni Ukrajine|Rajon]] |subdivision_name2 = [[Gorlovški rajon]] |elevation_m = 272 |population_as_of = 2019 |population_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.ukrstat.gov.ua/druk/publicat/kat_u/2019/zb/06/zb_chnn2019.pdf |title=Статистичний збірник «Чисельність наявного населення України» на 1 січня 2019 року |accessdate=7. novembra 2022 |website=ukrstat.gov.ua |language=uk}}</ref> |population_total = 244 033 |timezone = |utc_offset = |timezone_DST = |utc_offset_DST = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 84600–84690 |area_code = +380 6242 |website = |footnotes = }} '''Gorlovka''' ({{jezik-ru|Горловка|translit=Gorlovka}}, {{jezik-uk|Горлівка|translit=Horlivka}}) je mesto v pokrajini [[Donbas]] na vzhodu [[Ukrajina|Ukrajine]], okoli 40 kilometrov severovzhodno od [[Doneck]]a. Ime je dobilo po [[Rusi|ruskem]] rudarskem inženirju [[Pjotr Nikolajevič Gorlov|Pjotru Gorlovu]], ki je leta 1867 tam odprl [[premogovnik]]. Poleg proizvodnje premoga je v mestu razvita strojegradnja in kemična industrija.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ukraine.com/regions/donetsk-oblast/horlivka/ |title=Horlivka – Birthplace and Home of Cosmonaut Alexander Volkov |accessdate=8. novembra 2022 |language=en }}</ref> V slovenščini se v tem članku uporablja oblika '''Gorlovka''', ki temelji na ruski obliki imena {{jezik-ru|Горловка|translit=Gorlovka}}. Ukrajinska oblika imena je {{jezik-uk|Горлівка|translit=Horlivka}}. Gre za jezikovni obliki istega krajevnega imena, ne za dve zaporedni uradni imeni mesta. Mesto je dobilo ime po ruskem rudarskem inženirju [[Pjotr Nikolajevič Gorlov|Petru Nikolajeviču Gorlovu]] (Пётр Николаевич Горлов), zato ruska oblika [[Горловка]] neposredno ohranja obliko njegovega priimka. Ukrajinska oblika [[Горлівка]] je ukrajinska jezikovna oblika istega zgodovinskega imena. Pri tem ne gre za preimenovanje mesta iz ''Gorlovke'' v ''Gorlivko'' v času po osamosvojitvi Ukrajine. Ukrajinska oblika '''Горлівка''' se je v ukrajinskih virih uporabljala že v sovjetskem obdobju<ref>{{Navedi splet |title=Історична довідка |url=https://dn.gov.ua/news/istorychna-dovidka |access-date=2026-09-11 |website=dn.gov.ua |language=uk}}</ref>, ruska oblika '''Горловка''' pa je ostala zgodovinska in sodobna ruska oblika imena.<ref>{{Navedi novice |title=Большая советская энциклопедия - горловка |url=https://%D0%B2%D0%BE%D0%BA%D0%B0%D0%B1%D1%83%D0%BB%D0%B0.%D1%80%D1%84/%D1%8D%D0%BD%D1%86%D0%B8%D0%BA%D0%BB%D0%BE%D0%BF%D0%B5%D0%B4%D0%B8%D0%B8/%D0%B1%D1%81%D1%8D/%D0%B3%D0%BE%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%BA%D0%B0 |access-date=2026-09-11 |language=ru}}</ref> Za spremembo imena mesta iz ''Горловка'' v ''Горлівка'' ni bila sprejeta posebna odločba o preimenovanju.<ref>{{Navedi splet |title= |url=https://uu.edu.ua/upload/universitet/Image_centre/Cocnurs_iz_soc_comunicatsiy/Zbirka_2012.pdf}}</ref> Od aprila 2014 je mesto pod nadzorom sil samooklicane [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]], od leta 2022 pa pod ruskim nadzorom. Ukrajina mesto šteje za začasno okupirano ozemlje.<ref>{{navedi novice |title=Ukraine crisis: Kiev powerless as east slips out of its control |date=30. april 2014 |url=https://www.theguardian.com/world/2014/apr/29/kiev-losing-control-east-ukraine |newspaper=The Guardian |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resident of Russian-held Horlivka: 'We have nothing' - Jun. 22, 2015|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/resident-of-russian-held-horlivka-we-have-nothing-391727.html|website=Kyiv Post|date=2015-06-22|accessdate=2023-12-20|first=Kyiv|last=Post+}}</ref> ==Zgodovina== === Nastanek mesta === Prva naselja na območju Gorlovke so nastala v začetku 18. stoletja, ko so [[zaporoški kozaki]] ustanovili kmetije ob rekah [[Korsun]], [[Balka Zalizna]] in [[Luhan]]. Gorlovka je bila uradno ustanovljena leta 1779 pod imenom Gosudariv Bajrak. Ob začetku gradnje železnice Kursk-Harkov-Azov leta 1867, je bila v Gosudariv Bajraku ustanovljena delavska vas in je bila 1869 preimenovana v Gorlovko. V času gradnje železnice se pričelo tudi industrijsko kopanje premoga v Gorlovki. Med leti 1871 in 1874 je bil zgrajen rudnik Korsunarska Kopanka Št. 1, ki je bil takrat največji rudnik premoga v [[Donbas|Donbasu]]. Leta 1879 je tam delalo več kot tisoč rudarjev, ki so v tistem letu izkopali približno 80.000 ton premoga. V letu 1879 so odkrili zaloge [[Cinabarit|cinabarita]] iz katerega se pridobiva [[živo srebro]]. Do 1886 so zgradili rudnik in tovarno za predelavo rude in proizvodnjo živega srebra. V sledečih letih je bilo odprtih še več drugih rudnikov. 1897 je bila v Gorlovki zgrajena tovarna za proizvodnjo strojev, za potrebe katere je bila zgrajena četrt za 3.000 delavcev. V okolici Gorlovke so bile zgrajene še druge tovarne s svojimi naselji, ki so se sčasoma pridružila mestu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Horlivka|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CH%5CO%5CHorlivka.htm|website=www.encyclopediaofukraine.com|accessdate=2023-12-30}}</ref> === Ukrajinska ljudska republika === Decembra 1917 so Gorlovko zasedle enote boljševikov. 28. februarja 1918 so v Gorlovki potekale demonstracije med katerimi so prebivalci zažgali zastavo ruske nacionalistične oraganizacije ''Sindikat resnično ruskih''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Борьба за Октябрь на Артемовщине|last=Острогорский|first=M.|year=1929|page=73}}</ref> 24. aprila 1918 so se mestu približale enote [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]] in se obranile napada boljševikov iz Gorlovke ter jo v protinapadu 27. aprila zasedle.<ref>{{Navedi splet|title=100 років тому визволили Бахмут і решту Донбасу|url=https://www.istpravda.com.ua/short/2018/04/18/152320/|website=Історична правда|accessdate=2023-12-30}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Похід Болбочана на Крим: Спогади|last=Монкевич|first=Борис|year=2014|page=219-220}}</ref> [[Rdeča armada]] je Gorlovko zopet zasedla med [[Sovjetska invazija na Ukrajino 1919|Sovjetsko invazijo na Ukrajino]] leta 1919. === Sovjetska zveza === Leta 1898 je v Gorlovki živelo 10.000 ljudi, 1916 30.000 ter 1926 23.100. Mestne pravice je dobila leta 1932. Do leta 1939 se je prebivalstvo povečalo na 181.500 ljudi. V sklopu industrializacije [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] so bili rudniki premoga razširjeni ter zgrajene različne tovarne (dušikova gnojila, eksploziv).<ref name=":0" /> Po letu 1970 je rudarjenje premoga doseglo vrhunec ter začelo stagnirati. V Gorlovki je na vrhuncu delovalo 9 rudnikov premoga, nekateri so bili največji v Donbasu.<ref name=":0" /> ==== Druga svetovna vojna ==== [[Tretji rajh|Nemčija]] je Gorlovko okupirala med 29. oktobrom 1941 in 5. septembrom 1943. Leta 1939 je v mestu živelo 2.339 [[Judje|Judov]]. Večina jih je pred okupacijo pobegnila globlje v Sovjetsko zvezo. Judje, ki so ostali v mestu so bili večinoma umorjeni v zimi 1941-1942. Po sovjetskih dokumentih je bilo ubitih okoli 150 Judov. Po nemških poročilih je bilo v Gorlovki in bližnji [[Makijevka|Makijevki]] ubitih 369 Judov.<ref>{{Navedi splet|url=https://collections.yadvashem.org/en/untold-stories/community/14622530-Gorlovka|title=Gorlovka|accessdate=2023-12-30|website=yadvashem.org|publisher=Yad Vashem}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Execution of Jews from Horlivka|url=https://www.yahadmap.org/#village/horlivka-donetsk-ukraine.78|website=www.yahadmap.org|accessdate=2023-12-30|date=2011}}</ref> === Ukrajina === Po razpadu Sovjetske zveze je mesto stagniralo, propadlo je več tovarn in podjetij, število prebivalcev je upadlo.<ref name=":0" /> 6. avgusta 2013 je v tovarni umetnih gnojil ''Stirol'' prišlo do večje industrijske nesreče s kemikalijami. V zrak je bila spuščena večja količina amonijaka zaradi katerega je umrlo 5 ljudi, 23 pa je bilo poškodovanih.<ref>{{Navedi splet|title=Аварія на “Стиролі”: 5 важких потерпілих перевезли у Донецьк, ще 17 у лікарні|url=https://www.pravda.com.ua/news/2013/08/7/6995603/|website=Українська правда|accessdate=2023-12-30|language=uk}}</ref> ==== Vojna v Donbasu ==== V aprilu 2014 je skupina separatistov iz samooklicane [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] prevzela nadzor nad mestom.<ref>{{Navedi novice|title=In rundown Horlivka, pro-Russian separatists’ gains come as no surprise to many|url=https://www.washingtonpost.com/world/europe/in-rundown-horlivka-pro-russian-separatists-gains-come-as-no-surprise-to-many/2014/04/30/8b8b99cc-d095-11e3-b812-0c92213941f4_story.html|newspaper=Washington Post|date=2023-04-15|accessdate=2023-12-20|issn=0190-8286|language=en-US}}</ref> Separatisti so 11. junija pridržali župana Jevgena Klepa in ga izpustili na prostost 18. julija.<ref>{{Navedi splet|title=Media: Separatists free Horlivka mayor - Jul. 18, 2014|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/ukraine-politics/media-separatists-free-horlivka-mayor-356786.html|website=Kyiv Post|date=2014-07-18|accessdate=2023-12-20|last=Interfax-Ukraine}}</ref> Lokalnega načelnika policije Andrija Kriščenka so separatisti zajeli in ga hudo pretepli.<ref>{{Navedi splet|title=Аваков: Керівник міліції Горлівки - справжній офіцер – побитий, але живий|url=https://www.pravda.com.ua/news/2014/04/14/7022432/|website=Українська правда|accessdate=2023-12-20|language=uk}}</ref> Člana mestnega sveta, Volodimirja Ribaka, so separatisti ugrabili 17. aprila, njegovo truplo je bilo odkrito v bližnji reki 22. aprila.<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine alert as politician killed|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27118875|newspaper=BBC News|date=2014-04-22|accessdate=2023-12-20|language=en-GB}}</ref> V juliju 2014 so se v okolici mesta bili hudi boji,<ref>{{Navedi splet|title=Horlivka sees gunfire, bridge damage, electric public transport halt|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/214799.html|website=Interfax-Ukraine|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Two inmates die, two more injured when colony in Horlivka comes under fire|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/214904.html|website=Interfax-Ukraine|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> v del predmestja je ukrajinska vojska vstopila 21. julija.<ref>{{Navedi splet|title=Government forces enter Horlivka suburb < News < Home|url=http://nrcu.gov.ua/en/148/571646/|website=web.archive.org|date=2014-07-22|accessdate=2023-12-20|archive-date=2014-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20140722091933/http://nrcu.gov.ua/en/148/571646/|url-status=bot: unknown}}</ref> Po osvoboditvi [[Lisičansk|Lisičanska]] je Gorlovka postala prioriteta ukrajinske vojske, ki je mesto smatrala za pot do [[Doneck|Donecka]]. V sledečih letih je bila Gorlovka delno obkoljena s strani ukrajinske vojske, ki je nadzirala predmestja in okoliške vasi.<ref>{{Navedi splet|title=Resident of Russian-held Horlivka: 'We have nothing' - Jun. 22, 2015|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/resident-of-russian-held-horlivka-we-have-nothing-391727.html|website=Kyiv Post|date=2015-06-22|accessdate=2023-12-20|first=Kyiv|last=Post+}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Three soldiers killed, five injured in ATO zone on Tuesday|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/338870.html|website=Interfax-Ukraine|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> V spomladi 2019 je ukrajinska vojska prodrla v globlje v Gorlovko.<ref>{{Navedi splet|title=Securing new ground: Ukraine Army in Horlivka|url=https://www.unian.info/war/10497591-securing-new-ground-ukraine-army-in-horlivka.html|website=www.unian.info|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> Proruske separatistične sile so maja neuspešno poskusile ponovno zavzeti izgubljene položaje.<ref>{{Navedi splet|title=Сепаратисты под Горловкой пытались потеснить ВСУ|url=https://korrespondent.net/ukraine/3972690-separatysty-pod-horlovkoi-pytalys-potesnyt-vsu|website=korrespondent.net|accessdate=2023-12-20|language=ru}}</ref> 2020 je bil večji del Gorlovke še vedno pod nadzorom proruskih separatistov.<ref>{{Navedi splet|title=Spot Report 22/2020: Armed members of the armed formations stopped an SMM patrol in Horlivka and prevented its departure for almost three hours - Ukraine {{!}} ReliefWeb|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/spot-report-222020-armed-members-armed-formations-stopped-smm-patrol-horlivka-and|website=reliefweb.int|date=2020-05-08|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> Junija 2020 se je v Rusiji izšolani bivši vodja propagande DLR v Gorlovki predal ukrajinski obveščevalni službi [[SBU]].<ref>{{Navedi splet|title=Donbas ‘republic’ journalists trained in propaganda skills in Russia|url=https://khpg.org//en/1591202808|website=Human Rights in Ukraine|accessdate=2023-12-20}}</ref> ==== Ruska invazija na Ukrajino 2022 ==== V začetku leta 2022 pred [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazija na Ukrajino]] 24. februarja so ukrajinske sile poročale v povečanju obstreljevanja iz Gorlovke.<ref>{{navedi splet |author1=Maryan Kushner |author2=Stuart Greer |date=February 22, 2022 |title=Amid Increased Shelling, Anxiety Grows Near Horlivka In Eastern Ukraine |url=https://www.rferl.org/a/horlivka-donetsk-ukraine/31717307.html |publisher=RFE/RL}}</ref> V začetku marca so ukrajinske sile napadle ruske pozicije v okupirani Gorlovki.<ref>{{navedi splet |date=2 March 2022 |title=Ukrainian Army storming Russian-occupied Horlivka in Donetsk Region |url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/03/2/7327402/ |publisher=Ukrainska Pravda |language=en}}</ref> V maju je Rusija iz Gorlovke izvedla neuspešen napad na ukrajinske sile.<ref>{{navedi splet |date=May 16, 2022 |title=Latest Developments in Ukraine: May 16 |url=https://www.voanews.com/a/latest-developments-in-ukraine-may-16/6574913.html |publisher=Voice of America}}</ref> Vojaška obveščevalna služba ukrajinskega ministrstva za obrambo je 15. septembra 2022 poročala, da so okupatorske sile v Gorlovki mobilizirale 6.000 domačinov. Zaradi te in prejšnjih mobilizacij v DLR ter pobega prebivalcev v Gorlovki ni več bilo moških primerne starosti za mobilizacijo.<ref>{{Navedi splet|title=Male Population almost Extinct in Horlivka due to ‘Mobilization’ to Occupying Army|url=https://gur.gov.ua/en/content/v-horlivtsi-vnaslidok-mobilizatsii-do-okupatsiinoi-armii-praktychno-ne-zalyshylos-cholovikiv.html|website=gur.gov.ua|accessdate=2023-12-20}}</ref> 16. avgusta 2023 je ukrajinski ''Nacionalni center za odpor'' poročal, da so mestni uradniki nastavljeni s strani okupatorskih sil poročali, da je bilo več kot 20.000 domačinov Gorlovke ubitih po mobilizaciji v Rusko vojsko.<ref>{{Navedi splet|title=National Resistance Center: Over 20,000 residents in Russian-occupied Horlivka killed due to forced enlistment|url=https://kyivindependent.com/over-20-000-horlivka-residents-enlisted-in-russian-army-die/|website=The Kyiv Independent|date=2023-08-17|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> == Prebivalstvo == Ob popisu prebivalstva leta 2001 je bila etnična sestava prebivalstva naslednja:<ref name="popis2001">{{navedi splet |url=http://donetskstat.gov.ua/census/census.php?ncp=11 |title=Національний склад та рідна мова населення Донецької області. Розподіл постійного населення за найбільш численними національностями та рідною мовою по міськрадах та районах. |accessdate=27. novembra 2012 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213092341/http://donetskstat.gov.ua/census/census.php?ncp=11 |archivedate=13. februarja 2007 |language=uk }}</ref> * [[Ukrajinci]]: 160 397 (51,4 %) * [[Rusi]]: 139 980 (44,8 %) * [[Belorusi]]: 4079 (1,3 %) * [[Tatari]]: 876 (0,3 %) * [[Armenci]]: 784 (0,3 %) * [[Moldavci]]: 720 (0,2 %) * [[Azerbajdžanci]]: 647 (0,2 %) Prvi jezik po popisu 2001:<ref name="popis2001"/> * [[ruščina]]: 85,1 % * [[ukrajinščina]]: 13,9 % * [[beloruščina]]: 0,1 % * [[armenščina]]: 0,1 % == Sklici == {{kategorija v Zbirki|Horlivka|Gorlovka}} {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Donecka oblast]] [[Kategorija:Mesta v Ukrajini]] mz4het7vyqsrh11puec0s0dvx6eyxva 6749218 6749215 2026-09-11T19:58:45Z Mnogoterost 140263 Mnogoterost je prestavil stran [[Gorlivka]] na [[Gorlovka]] prek preusmeritve 6749215 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Gorlovka |native_name = Горловка |settlement_type = [[Seznam mest v Ukrajini|Mesto]] |image_skyline = Дом культуры пр. Ленина 1 г. Горловка.jpg |image_caption = Kulturni dom v Gorlovki |pushpin_map = Ukrajina |pushpin_map_caption = Lega Gorlovke v Ukrajini |latd=48 |latm=18 |lats=25 |latNS=N |longd=38 |longm=1 |longs=20 |longEW=E |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Ukrajina}} (''de jure'')<br/>{{zastava|Rusija}} (''de facto'') |subdivision_type1 = [[Oblasti Ukrajine|Oblast]] |subdivision_name1 = [[Donecka oblast]] |subdivision_type2 = [[Rajoni Ukrajine|Rajon]] |subdivision_name2 = [[Gorlovški rajon]] |elevation_m = 272 |population_as_of = 2019 |population_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.ukrstat.gov.ua/druk/publicat/kat_u/2019/zb/06/zb_chnn2019.pdf |title=Статистичний збірник «Чисельність наявного населення України» на 1 січня 2019 року |accessdate=7. novembra 2022 |website=ukrstat.gov.ua |language=uk}}</ref> |population_total = 244 033 |timezone = |utc_offset = |timezone_DST = |utc_offset_DST = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 84600–84690 |area_code = +380 6242 |website = |footnotes = }} '''Gorlovka''' ({{jezik-ru|Горловка|translit=Gorlovka}}, {{jezik-uk|Горлівка|translit=Horlivka}}) je mesto v pokrajini [[Donbas]] na vzhodu [[Ukrajina|Ukrajine]], okoli 40 kilometrov severovzhodno od [[Doneck]]a. Ime je dobilo po [[Rusi|ruskem]] rudarskem inženirju [[Pjotr Nikolajevič Gorlov|Pjotru Gorlovu]], ki je leta 1867 tam odprl [[premogovnik]]. Poleg proizvodnje premoga je v mestu razvita strojegradnja in kemična industrija.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ukraine.com/regions/donetsk-oblast/horlivka/ |title=Horlivka – Birthplace and Home of Cosmonaut Alexander Volkov |accessdate=8. novembra 2022 |language=en }}</ref> V slovenščini se v tem članku uporablja oblika '''Gorlovka''', ki temelji na ruski obliki imena {{jezik-ru|Горловка|translit=Gorlovka}}. Ukrajinska oblika imena je {{jezik-uk|Горлівка|translit=Horlivka}}. Gre za jezikovni obliki istega krajevnega imena, ne za dve zaporedni uradni imeni mesta. Mesto je dobilo ime po ruskem rudarskem inženirju [[Pjotr Nikolajevič Gorlov|Petru Nikolajeviču Gorlovu]] (Пётр Николаевич Горлов), zato ruska oblika [[Горловка]] neposredno ohranja obliko njegovega priimka. Ukrajinska oblika [[Горлівка]] je ukrajinska jezikovna oblika istega zgodovinskega imena. Pri tem ne gre za preimenovanje mesta iz ''Gorlovke'' v ''Gorlivko'' v času po osamosvojitvi Ukrajine. Ukrajinska oblika '''Горлівка''' se je v ukrajinskih virih uporabljala že v sovjetskem obdobju<ref>{{Navedi splet |title=Історична довідка |url=https://dn.gov.ua/news/istorychna-dovidka |access-date=2026-09-11 |website=dn.gov.ua |language=uk}}</ref>, ruska oblika '''Горловка''' pa je ostala zgodovinska in sodobna ruska oblika imena.<ref>{{Navedi novice |title=Большая советская энциклопедия - горловка |url=https://%D0%B2%D0%BE%D0%BA%D0%B0%D0%B1%D1%83%D0%BB%D0%B0.%D1%80%D1%84/%D1%8D%D0%BD%D1%86%D0%B8%D0%BA%D0%BB%D0%BE%D0%BF%D0%B5%D0%B4%D0%B8%D0%B8/%D0%B1%D1%81%D1%8D/%D0%B3%D0%BE%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%BA%D0%B0 |access-date=2026-09-11 |language=ru}}</ref> Za spremembo imena mesta iz ''Горловка'' v ''Горлівка'' ni bila sprejeta posebna odločba o preimenovanju.<ref>{{Navedi splet |title= |url=https://uu.edu.ua/upload/universitet/Image_centre/Cocnurs_iz_soc_comunicatsiy/Zbirka_2012.pdf}}</ref> Od aprila 2014 je mesto pod nadzorom sil samooklicane [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]], od leta 2022 pa pod ruskim nadzorom. Ukrajina mesto šteje za začasno okupirano ozemlje.<ref>{{navedi novice |title=Ukraine crisis: Kiev powerless as east slips out of its control |date=30. april 2014 |url=https://www.theguardian.com/world/2014/apr/29/kiev-losing-control-east-ukraine |newspaper=The Guardian |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resident of Russian-held Horlivka: 'We have nothing' - Jun. 22, 2015|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/resident-of-russian-held-horlivka-we-have-nothing-391727.html|website=Kyiv Post|date=2015-06-22|accessdate=2023-12-20|first=Kyiv|last=Post+}}</ref> ==Zgodovina== === Nastanek mesta === Prva naselja na območju Gorlovke so nastala v začetku 18. stoletja, ko so [[zaporoški kozaki]] ustanovili kmetije ob rekah [[Korsun]], [[Balka Zalizna]] in [[Luhan]]. Gorlovka je bila uradno ustanovljena leta 1779 pod imenom Gosudariv Bajrak. Ob začetku gradnje železnice Kursk-Harkov-Azov leta 1867, je bila v Gosudariv Bajraku ustanovljena delavska vas in je bila 1869 preimenovana v Gorlovko. V času gradnje železnice se pričelo tudi industrijsko kopanje premoga v Gorlovki. Med leti 1871 in 1874 je bil zgrajen rudnik Korsunarska Kopanka Št. 1, ki je bil takrat največji rudnik premoga v [[Donbas|Donbasu]]. Leta 1879 je tam delalo več kot tisoč rudarjev, ki so v tistem letu izkopali približno 80.000 ton premoga. V letu 1879 so odkrili zaloge [[Cinabarit|cinabarita]] iz katerega se pridobiva [[živo srebro]]. Do 1886 so zgradili rudnik in tovarno za predelavo rude in proizvodnjo živega srebra. V sledečih letih je bilo odprtih še več drugih rudnikov. 1897 je bila v Gorlovki zgrajena tovarna za proizvodnjo strojev, za potrebe katere je bila zgrajena četrt za 3.000 delavcev. V okolici Gorlovke so bile zgrajene še druge tovarne s svojimi naselji, ki so se sčasoma pridružila mestu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Horlivka|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CH%5CO%5CHorlivka.htm|website=www.encyclopediaofukraine.com|accessdate=2023-12-30}}</ref> === Ukrajinska ljudska republika === Decembra 1917 so Gorlovko zasedle enote boljševikov. 28. februarja 1918 so v Gorlovki potekale demonstracije med katerimi so prebivalci zažgali zastavo ruske nacionalistične oraganizacije ''Sindikat resnično ruskih''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Борьба за Октябрь на Артемовщине|last=Острогорский|first=M.|year=1929|page=73}}</ref> 24. aprila 1918 so se mestu približale enote [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]] in se obranile napada boljševikov iz Gorlovke ter jo v protinapadu 27. aprila zasedle.<ref>{{Navedi splet|title=100 років тому визволили Бахмут і решту Донбасу|url=https://www.istpravda.com.ua/short/2018/04/18/152320/|website=Історична правда|accessdate=2023-12-30}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Похід Болбочана на Крим: Спогади|last=Монкевич|first=Борис|year=2014|page=219-220}}</ref> [[Rdeča armada]] je Gorlovko zopet zasedla med [[Sovjetska invazija na Ukrajino 1919|Sovjetsko invazijo na Ukrajino]] leta 1919. === Sovjetska zveza === Leta 1898 je v Gorlovki živelo 10.000 ljudi, 1916 30.000 ter 1926 23.100. Mestne pravice je dobila leta 1932. Do leta 1939 se je prebivalstvo povečalo na 181.500 ljudi. V sklopu industrializacije [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] so bili rudniki premoga razširjeni ter zgrajene različne tovarne (dušikova gnojila, eksploziv).<ref name=":0" /> Po letu 1970 je rudarjenje premoga doseglo vrhunec ter začelo stagnirati. V Gorlovki je na vrhuncu delovalo 9 rudnikov premoga, nekateri so bili največji v Donbasu.<ref name=":0" /> ==== Druga svetovna vojna ==== [[Tretji rajh|Nemčija]] je Gorlovko okupirala med 29. oktobrom 1941 in 5. septembrom 1943. Leta 1939 je v mestu živelo 2.339 [[Judje|Judov]]. Večina jih je pred okupacijo pobegnila globlje v Sovjetsko zvezo. Judje, ki so ostali v mestu so bili večinoma umorjeni v zimi 1941-1942. Po sovjetskih dokumentih je bilo ubitih okoli 150 Judov. Po nemških poročilih je bilo v Gorlovki in bližnji [[Makijevka|Makijevki]] ubitih 369 Judov.<ref>{{Navedi splet|url=https://collections.yadvashem.org/en/untold-stories/community/14622530-Gorlovka|title=Gorlovka|accessdate=2023-12-30|website=yadvashem.org|publisher=Yad Vashem}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Execution of Jews from Horlivka|url=https://www.yahadmap.org/#village/horlivka-donetsk-ukraine.78|website=www.yahadmap.org|accessdate=2023-12-30|date=2011}}</ref> === Ukrajina === Po razpadu Sovjetske zveze je mesto stagniralo, propadlo je več tovarn in podjetij, število prebivalcev je upadlo.<ref name=":0" /> 6. avgusta 2013 je v tovarni umetnih gnojil ''Stirol'' prišlo do večje industrijske nesreče s kemikalijami. V zrak je bila spuščena večja količina amonijaka zaradi katerega je umrlo 5 ljudi, 23 pa je bilo poškodovanih.<ref>{{Navedi splet|title=Аварія на “Стиролі”: 5 важких потерпілих перевезли у Донецьк, ще 17 у лікарні|url=https://www.pravda.com.ua/news/2013/08/7/6995603/|website=Українська правда|accessdate=2023-12-30|language=uk}}</ref> ==== Vojna v Donbasu ==== V aprilu 2014 je skupina separatistov iz samooklicane [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] prevzela nadzor nad mestom.<ref>{{Navedi novice|title=In rundown Horlivka, pro-Russian separatists’ gains come as no surprise to many|url=https://www.washingtonpost.com/world/europe/in-rundown-horlivka-pro-russian-separatists-gains-come-as-no-surprise-to-many/2014/04/30/8b8b99cc-d095-11e3-b812-0c92213941f4_story.html|newspaper=Washington Post|date=2023-04-15|accessdate=2023-12-20|issn=0190-8286|language=en-US}}</ref> Separatisti so 11. junija pridržali župana Jevgena Klepa in ga izpustili na prostost 18. julija.<ref>{{Navedi splet|title=Media: Separatists free Horlivka mayor - Jul. 18, 2014|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/ukraine-politics/media-separatists-free-horlivka-mayor-356786.html|website=Kyiv Post|date=2014-07-18|accessdate=2023-12-20|last=Interfax-Ukraine}}</ref> Lokalnega načelnika policije Andrija Kriščenka so separatisti zajeli in ga hudo pretepli.<ref>{{Navedi splet|title=Аваков: Керівник міліції Горлівки - справжній офіцер – побитий, але живий|url=https://www.pravda.com.ua/news/2014/04/14/7022432/|website=Українська правда|accessdate=2023-12-20|language=uk}}</ref> Člana mestnega sveta, Volodimirja Ribaka, so separatisti ugrabili 17. aprila, njegovo truplo je bilo odkrito v bližnji reki 22. aprila.<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine alert as politician killed|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27118875|newspaper=BBC News|date=2014-04-22|accessdate=2023-12-20|language=en-GB}}</ref> V juliju 2014 so se v okolici mesta bili hudi boji,<ref>{{Navedi splet|title=Horlivka sees gunfire, bridge damage, electric public transport halt|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/214799.html|website=Interfax-Ukraine|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Two inmates die, two more injured when colony in Horlivka comes under fire|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/214904.html|website=Interfax-Ukraine|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> v del predmestja je ukrajinska vojska vstopila 21. julija.<ref>{{Navedi splet|title=Government forces enter Horlivka suburb < News < Home|url=http://nrcu.gov.ua/en/148/571646/|website=web.archive.org|date=2014-07-22|accessdate=2023-12-20|archive-date=2014-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20140722091933/http://nrcu.gov.ua/en/148/571646/|url-status=bot: unknown}}</ref> Po osvoboditvi [[Lisičansk|Lisičanska]] je Gorlovka postala prioriteta ukrajinske vojske, ki je mesto smatrala za pot do [[Doneck|Donecka]]. V sledečih letih je bila Gorlovka delno obkoljena s strani ukrajinske vojske, ki je nadzirala predmestja in okoliške vasi.<ref>{{Navedi splet|title=Resident of Russian-held Horlivka: 'We have nothing' - Jun. 22, 2015|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/resident-of-russian-held-horlivka-we-have-nothing-391727.html|website=Kyiv Post|date=2015-06-22|accessdate=2023-12-20|first=Kyiv|last=Post+}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Three soldiers killed, five injured in ATO zone on Tuesday|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/338870.html|website=Interfax-Ukraine|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> V spomladi 2019 je ukrajinska vojska prodrla v globlje v Gorlovko.<ref>{{Navedi splet|title=Securing new ground: Ukraine Army in Horlivka|url=https://www.unian.info/war/10497591-securing-new-ground-ukraine-army-in-horlivka.html|website=www.unian.info|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> Proruske separatistične sile so maja neuspešno poskusile ponovno zavzeti izgubljene položaje.<ref>{{Navedi splet|title=Сепаратисты под Горловкой пытались потеснить ВСУ|url=https://korrespondent.net/ukraine/3972690-separatysty-pod-horlovkoi-pytalys-potesnyt-vsu|website=korrespondent.net|accessdate=2023-12-20|language=ru}}</ref> 2020 je bil večji del Gorlovke še vedno pod nadzorom proruskih separatistov.<ref>{{Navedi splet|title=Spot Report 22/2020: Armed members of the armed formations stopped an SMM patrol in Horlivka and prevented its departure for almost three hours - Ukraine {{!}} ReliefWeb|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/spot-report-222020-armed-members-armed-formations-stopped-smm-patrol-horlivka-and|website=reliefweb.int|date=2020-05-08|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> Junija 2020 se je v Rusiji izšolani bivši vodja propagande DLR v Gorlovki predal ukrajinski obveščevalni službi [[SBU]].<ref>{{Navedi splet|title=Donbas ‘republic’ journalists trained in propaganda skills in Russia|url=https://khpg.org//en/1591202808|website=Human Rights in Ukraine|accessdate=2023-12-20}}</ref> ==== Ruska invazija na Ukrajino 2022 ==== V začetku leta 2022 pred [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazija na Ukrajino]] 24. februarja so ukrajinske sile poročale v povečanju obstreljevanja iz Gorlovke.<ref>{{navedi splet |author1=Maryan Kushner |author2=Stuart Greer |date=February 22, 2022 |title=Amid Increased Shelling, Anxiety Grows Near Horlivka In Eastern Ukraine |url=https://www.rferl.org/a/horlivka-donetsk-ukraine/31717307.html |publisher=RFE/RL}}</ref> V začetku marca so ukrajinske sile napadle ruske pozicije v okupirani Gorlovki.<ref>{{navedi splet |date=2 March 2022 |title=Ukrainian Army storming Russian-occupied Horlivka in Donetsk Region |url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/03/2/7327402/ |publisher=Ukrainska Pravda |language=en}}</ref> V maju je Rusija iz Gorlovke izvedla neuspešen napad na ukrajinske sile.<ref>{{navedi splet |date=May 16, 2022 |title=Latest Developments in Ukraine: May 16 |url=https://www.voanews.com/a/latest-developments-in-ukraine-may-16/6574913.html |publisher=Voice of America}}</ref> Vojaška obveščevalna služba ukrajinskega ministrstva za obrambo je 15. septembra 2022 poročala, da so okupatorske sile v Gorlovki mobilizirale 6.000 domačinov. Zaradi te in prejšnjih mobilizacij v DLR ter pobega prebivalcev v Gorlovki ni več bilo moških primerne starosti za mobilizacijo.<ref>{{Navedi splet|title=Male Population almost Extinct in Horlivka due to ‘Mobilization’ to Occupying Army|url=https://gur.gov.ua/en/content/v-horlivtsi-vnaslidok-mobilizatsii-do-okupatsiinoi-armii-praktychno-ne-zalyshylos-cholovikiv.html|website=gur.gov.ua|accessdate=2023-12-20}}</ref> 16. avgusta 2023 je ukrajinski ''Nacionalni center za odpor'' poročal, da so mestni uradniki nastavljeni s strani okupatorskih sil poročali, da je bilo več kot 20.000 domačinov Gorlovke ubitih po mobilizaciji v Rusko vojsko.<ref>{{Navedi splet|title=National Resistance Center: Over 20,000 residents in Russian-occupied Horlivka killed due to forced enlistment|url=https://kyivindependent.com/over-20-000-horlivka-residents-enlisted-in-russian-army-die/|website=The Kyiv Independent|date=2023-08-17|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> == Prebivalstvo == Ob popisu prebivalstva leta 2001 je bila etnična sestava prebivalstva naslednja:<ref name="popis2001">{{navedi splet |url=http://donetskstat.gov.ua/census/census.php?ncp=11 |title=Національний склад та рідна мова населення Донецької області. Розподіл постійного населення за найбільш численними національностями та рідною мовою по міськрадах та районах. |accessdate=27. novembra 2012 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213092341/http://donetskstat.gov.ua/census/census.php?ncp=11 |archivedate=13. februarja 2007 |language=uk }}</ref> * [[Ukrajinci]]: 160 397 (51,4 %) * [[Rusi]]: 139 980 (44,8 %) * [[Belorusi]]: 4079 (1,3 %) * [[Tatari]]: 876 (0,3 %) * [[Armenci]]: 784 (0,3 %) * [[Moldavci]]: 720 (0,2 %) * [[Azerbajdžanci]]: 647 (0,2 %) Prvi jezik po popisu 2001:<ref name="popis2001"/> * [[ruščina]]: 85,1 % * [[ukrajinščina]]: 13,9 % * [[beloruščina]]: 0,1 % * [[armenščina]]: 0,1 % == Sklici == {{kategorija v Zbirki|Horlivka|Gorlovka}} {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Donecka oblast]] [[Kategorija:Mesta v Ukrajini]] mz4het7vyqsrh11puec0s0dvx6eyxva 6749223 6749218 2026-09-11T19:59:59Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Gorlovka]] na [[Gorlivka]] prek preusmeritve: glej pogovorno stran 6749215 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Gorlovka |native_name = Горловка |settlement_type = [[Seznam mest v Ukrajini|Mesto]] |image_skyline = Дом культуры пр. Ленина 1 г. Горловка.jpg |image_caption = Kulturni dom v Gorlovki |pushpin_map = Ukrajina |pushpin_map_caption = Lega Gorlovke v Ukrajini |latd=48 |latm=18 |lats=25 |latNS=N |longd=38 |longm=1 |longs=20 |longEW=E |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Ukrajina}} (''de jure'')<br/>{{zastava|Rusija}} (''de facto'') |subdivision_type1 = [[Oblasti Ukrajine|Oblast]] |subdivision_name1 = [[Donecka oblast]] |subdivision_type2 = [[Rajoni Ukrajine|Rajon]] |subdivision_name2 = [[Gorlovški rajon]] |elevation_m = 272 |population_as_of = 2019 |population_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.ukrstat.gov.ua/druk/publicat/kat_u/2019/zb/06/zb_chnn2019.pdf |title=Статистичний збірник «Чисельність наявного населення України» на 1 січня 2019 року |accessdate=7. novembra 2022 |website=ukrstat.gov.ua |language=uk}}</ref> |population_total = 244 033 |timezone = |utc_offset = |timezone_DST = |utc_offset_DST = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 84600–84690 |area_code = +380 6242 |website = |footnotes = }} '''Gorlovka''' ({{jezik-ru|Горловка|translit=Gorlovka}}, {{jezik-uk|Горлівка|translit=Horlivka}}) je mesto v pokrajini [[Donbas]] na vzhodu [[Ukrajina|Ukrajine]], okoli 40 kilometrov severovzhodno od [[Doneck]]a. Ime je dobilo po [[Rusi|ruskem]] rudarskem inženirju [[Pjotr Nikolajevič Gorlov|Pjotru Gorlovu]], ki je leta 1867 tam odprl [[premogovnik]]. Poleg proizvodnje premoga je v mestu razvita strojegradnja in kemična industrija.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ukraine.com/regions/donetsk-oblast/horlivka/ |title=Horlivka – Birthplace and Home of Cosmonaut Alexander Volkov |accessdate=8. novembra 2022 |language=en }}</ref> V slovenščini se v tem članku uporablja oblika '''Gorlovka''', ki temelji na ruski obliki imena {{jezik-ru|Горловка|translit=Gorlovka}}. Ukrajinska oblika imena je {{jezik-uk|Горлівка|translit=Horlivka}}. Gre za jezikovni obliki istega krajevnega imena, ne za dve zaporedni uradni imeni mesta. Mesto je dobilo ime po ruskem rudarskem inženirju [[Pjotr Nikolajevič Gorlov|Petru Nikolajeviču Gorlovu]] (Пётр Николаевич Горлов), zato ruska oblika [[Горловка]] neposredno ohranja obliko njegovega priimka. Ukrajinska oblika [[Горлівка]] je ukrajinska jezikovna oblika istega zgodovinskega imena. Pri tem ne gre za preimenovanje mesta iz ''Gorlovke'' v ''Gorlivko'' v času po osamosvojitvi Ukrajine. Ukrajinska oblika '''Горлівка''' se je v ukrajinskih virih uporabljala že v sovjetskem obdobju<ref>{{Navedi splet |title=Історична довідка |url=https://dn.gov.ua/news/istorychna-dovidka |access-date=2026-09-11 |website=dn.gov.ua |language=uk}}</ref>, ruska oblika '''Горловка''' pa je ostala zgodovinska in sodobna ruska oblika imena.<ref>{{Navedi novice |title=Большая советская энциклопедия - горловка |url=https://%D0%B2%D0%BE%D0%BA%D0%B0%D0%B1%D1%83%D0%BB%D0%B0.%D1%80%D1%84/%D1%8D%D0%BD%D1%86%D0%B8%D0%BA%D0%BB%D0%BE%D0%BF%D0%B5%D0%B4%D0%B8%D0%B8/%D0%B1%D1%81%D1%8D/%D0%B3%D0%BE%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%BA%D0%B0 |access-date=2026-09-11 |language=ru}}</ref> Za spremembo imena mesta iz ''Горловка'' v ''Горлівка'' ni bila sprejeta posebna odločba o preimenovanju.<ref>{{Navedi splet |title= |url=https://uu.edu.ua/upload/universitet/Image_centre/Cocnurs_iz_soc_comunicatsiy/Zbirka_2012.pdf}}</ref> Od aprila 2014 je mesto pod nadzorom sil samooklicane [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]], od leta 2022 pa pod ruskim nadzorom. Ukrajina mesto šteje za začasno okupirano ozemlje.<ref>{{navedi novice |title=Ukraine crisis: Kiev powerless as east slips out of its control |date=30. april 2014 |url=https://www.theguardian.com/world/2014/apr/29/kiev-losing-control-east-ukraine |newspaper=The Guardian |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resident of Russian-held Horlivka: 'We have nothing' - Jun. 22, 2015|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/resident-of-russian-held-horlivka-we-have-nothing-391727.html|website=Kyiv Post|date=2015-06-22|accessdate=2023-12-20|first=Kyiv|last=Post+}}</ref> ==Zgodovina== === Nastanek mesta === Prva naselja na območju Gorlovke so nastala v začetku 18. stoletja, ko so [[zaporoški kozaki]] ustanovili kmetije ob rekah [[Korsun]], [[Balka Zalizna]] in [[Luhan]]. Gorlovka je bila uradno ustanovljena leta 1779 pod imenom Gosudariv Bajrak. Ob začetku gradnje železnice Kursk-Harkov-Azov leta 1867, je bila v Gosudariv Bajraku ustanovljena delavska vas in je bila 1869 preimenovana v Gorlovko. V času gradnje železnice se pričelo tudi industrijsko kopanje premoga v Gorlovki. Med leti 1871 in 1874 je bil zgrajen rudnik Korsunarska Kopanka Št. 1, ki je bil takrat največji rudnik premoga v [[Donbas|Donbasu]]. Leta 1879 je tam delalo več kot tisoč rudarjev, ki so v tistem letu izkopali približno 80.000 ton premoga. V letu 1879 so odkrili zaloge [[Cinabarit|cinabarita]] iz katerega se pridobiva [[živo srebro]]. Do 1886 so zgradili rudnik in tovarno za predelavo rude in proizvodnjo živega srebra. V sledečih letih je bilo odprtih še več drugih rudnikov. 1897 je bila v Gorlovki zgrajena tovarna za proizvodnjo strojev, za potrebe katere je bila zgrajena četrt za 3.000 delavcev. V okolici Gorlovke so bile zgrajene še druge tovarne s svojimi naselji, ki so se sčasoma pridružila mestu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Horlivka|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CH%5CO%5CHorlivka.htm|website=www.encyclopediaofukraine.com|accessdate=2023-12-30}}</ref> === Ukrajinska ljudska republika === Decembra 1917 so Gorlovko zasedle enote boljševikov. 28. februarja 1918 so v Gorlovki potekale demonstracije med katerimi so prebivalci zažgali zastavo ruske nacionalistične oraganizacije ''Sindikat resnično ruskih''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Борьба за Октябрь на Артемовщине|last=Острогорский|first=M.|year=1929|page=73}}</ref> 24. aprila 1918 so se mestu približale enote [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]] in se obranile napada boljševikov iz Gorlovke ter jo v protinapadu 27. aprila zasedle.<ref>{{Navedi splet|title=100 років тому визволили Бахмут і решту Донбасу|url=https://www.istpravda.com.ua/short/2018/04/18/152320/|website=Історична правда|accessdate=2023-12-30}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Похід Болбочана на Крим: Спогади|last=Монкевич|first=Борис|year=2014|page=219-220}}</ref> [[Rdeča armada]] je Gorlovko zopet zasedla med [[Sovjetska invazija na Ukrajino 1919|Sovjetsko invazijo na Ukrajino]] leta 1919. === Sovjetska zveza === Leta 1898 je v Gorlovki živelo 10.000 ljudi, 1916 30.000 ter 1926 23.100. Mestne pravice je dobila leta 1932. Do leta 1939 se je prebivalstvo povečalo na 181.500 ljudi. V sklopu industrializacije [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] so bili rudniki premoga razširjeni ter zgrajene različne tovarne (dušikova gnojila, eksploziv).<ref name=":0" /> Po letu 1970 je rudarjenje premoga doseglo vrhunec ter začelo stagnirati. V Gorlovki je na vrhuncu delovalo 9 rudnikov premoga, nekateri so bili največji v Donbasu.<ref name=":0" /> ==== Druga svetovna vojna ==== [[Tretji rajh|Nemčija]] je Gorlovko okupirala med 29. oktobrom 1941 in 5. septembrom 1943. Leta 1939 je v mestu živelo 2.339 [[Judje|Judov]]. Večina jih je pred okupacijo pobegnila globlje v Sovjetsko zvezo. Judje, ki so ostali v mestu so bili večinoma umorjeni v zimi 1941-1942. Po sovjetskih dokumentih je bilo ubitih okoli 150 Judov. Po nemških poročilih je bilo v Gorlovki in bližnji [[Makijevka|Makijevki]] ubitih 369 Judov.<ref>{{Navedi splet|url=https://collections.yadvashem.org/en/untold-stories/community/14622530-Gorlovka|title=Gorlovka|accessdate=2023-12-30|website=yadvashem.org|publisher=Yad Vashem}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Execution of Jews from Horlivka|url=https://www.yahadmap.org/#village/horlivka-donetsk-ukraine.78|website=www.yahadmap.org|accessdate=2023-12-30|date=2011}}</ref> === Ukrajina === Po razpadu Sovjetske zveze je mesto stagniralo, propadlo je več tovarn in podjetij, število prebivalcev je upadlo.<ref name=":0" /> 6. avgusta 2013 je v tovarni umetnih gnojil ''Stirol'' prišlo do večje industrijske nesreče s kemikalijami. V zrak je bila spuščena večja količina amonijaka zaradi katerega je umrlo 5 ljudi, 23 pa je bilo poškodovanih.<ref>{{Navedi splet|title=Аварія на “Стиролі”: 5 важких потерпілих перевезли у Донецьк, ще 17 у лікарні|url=https://www.pravda.com.ua/news/2013/08/7/6995603/|website=Українська правда|accessdate=2023-12-30|language=uk}}</ref> ==== Vojna v Donbasu ==== V aprilu 2014 je skupina separatistov iz samooklicane [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] prevzela nadzor nad mestom.<ref>{{Navedi novice|title=In rundown Horlivka, pro-Russian separatists’ gains come as no surprise to many|url=https://www.washingtonpost.com/world/europe/in-rundown-horlivka-pro-russian-separatists-gains-come-as-no-surprise-to-many/2014/04/30/8b8b99cc-d095-11e3-b812-0c92213941f4_story.html|newspaper=Washington Post|date=2023-04-15|accessdate=2023-12-20|issn=0190-8286|language=en-US}}</ref> Separatisti so 11. junija pridržali župana Jevgena Klepa in ga izpustili na prostost 18. julija.<ref>{{Navedi splet|title=Media: Separatists free Horlivka mayor - Jul. 18, 2014|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/ukraine-politics/media-separatists-free-horlivka-mayor-356786.html|website=Kyiv Post|date=2014-07-18|accessdate=2023-12-20|last=Interfax-Ukraine}}</ref> Lokalnega načelnika policije Andrija Kriščenka so separatisti zajeli in ga hudo pretepli.<ref>{{Navedi splet|title=Аваков: Керівник міліції Горлівки - справжній офіцер – побитий, але живий|url=https://www.pravda.com.ua/news/2014/04/14/7022432/|website=Українська правда|accessdate=2023-12-20|language=uk}}</ref> Člana mestnega sveta, Volodimirja Ribaka, so separatisti ugrabili 17. aprila, njegovo truplo je bilo odkrito v bližnji reki 22. aprila.<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine alert as politician killed|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27118875|newspaper=BBC News|date=2014-04-22|accessdate=2023-12-20|language=en-GB}}</ref> V juliju 2014 so se v okolici mesta bili hudi boji,<ref>{{Navedi splet|title=Horlivka sees gunfire, bridge damage, electric public transport halt|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/214799.html|website=Interfax-Ukraine|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Two inmates die, two more injured when colony in Horlivka comes under fire|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/214904.html|website=Interfax-Ukraine|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> v del predmestja je ukrajinska vojska vstopila 21. julija.<ref>{{Navedi splet|title=Government forces enter Horlivka suburb < News < Home|url=http://nrcu.gov.ua/en/148/571646/|website=web.archive.org|date=2014-07-22|accessdate=2023-12-20|archive-date=2014-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20140722091933/http://nrcu.gov.ua/en/148/571646/|url-status=bot: unknown}}</ref> Po osvoboditvi [[Lisičansk|Lisičanska]] je Gorlovka postala prioriteta ukrajinske vojske, ki je mesto smatrala za pot do [[Doneck|Donecka]]. V sledečih letih je bila Gorlovka delno obkoljena s strani ukrajinske vojske, ki je nadzirala predmestja in okoliške vasi.<ref>{{Navedi splet|title=Resident of Russian-held Horlivka: 'We have nothing' - Jun. 22, 2015|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/resident-of-russian-held-horlivka-we-have-nothing-391727.html|website=Kyiv Post|date=2015-06-22|accessdate=2023-12-20|first=Kyiv|last=Post+}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Three soldiers killed, five injured in ATO zone on Tuesday|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/338870.html|website=Interfax-Ukraine|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> V spomladi 2019 je ukrajinska vojska prodrla v globlje v Gorlovko.<ref>{{Navedi splet|title=Securing new ground: Ukraine Army in Horlivka|url=https://www.unian.info/war/10497591-securing-new-ground-ukraine-army-in-horlivka.html|website=www.unian.info|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> Proruske separatistične sile so maja neuspešno poskusile ponovno zavzeti izgubljene položaje.<ref>{{Navedi splet|title=Сепаратисты под Горловкой пытались потеснить ВСУ|url=https://korrespondent.net/ukraine/3972690-separatysty-pod-horlovkoi-pytalys-potesnyt-vsu|website=korrespondent.net|accessdate=2023-12-20|language=ru}}</ref> 2020 je bil večji del Gorlovke še vedno pod nadzorom proruskih separatistov.<ref>{{Navedi splet|title=Spot Report 22/2020: Armed members of the armed formations stopped an SMM patrol in Horlivka and prevented its departure for almost three hours - Ukraine {{!}} ReliefWeb|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/spot-report-222020-armed-members-armed-formations-stopped-smm-patrol-horlivka-and|website=reliefweb.int|date=2020-05-08|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> Junija 2020 se je v Rusiji izšolani bivši vodja propagande DLR v Gorlovki predal ukrajinski obveščevalni službi [[SBU]].<ref>{{Navedi splet|title=Donbas ‘republic’ journalists trained in propaganda skills in Russia|url=https://khpg.org//en/1591202808|website=Human Rights in Ukraine|accessdate=2023-12-20}}</ref> ==== Ruska invazija na Ukrajino 2022 ==== V začetku leta 2022 pred [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazija na Ukrajino]] 24. februarja so ukrajinske sile poročale v povečanju obstreljevanja iz Gorlovke.<ref>{{navedi splet |author1=Maryan Kushner |author2=Stuart Greer |date=February 22, 2022 |title=Amid Increased Shelling, Anxiety Grows Near Horlivka In Eastern Ukraine |url=https://www.rferl.org/a/horlivka-donetsk-ukraine/31717307.html |publisher=RFE/RL}}</ref> V začetku marca so ukrajinske sile napadle ruske pozicije v okupirani Gorlovki.<ref>{{navedi splet |date=2 March 2022 |title=Ukrainian Army storming Russian-occupied Horlivka in Donetsk Region |url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/03/2/7327402/ |publisher=Ukrainska Pravda |language=en}}</ref> V maju je Rusija iz Gorlovke izvedla neuspešen napad na ukrajinske sile.<ref>{{navedi splet |date=May 16, 2022 |title=Latest Developments in Ukraine: May 16 |url=https://www.voanews.com/a/latest-developments-in-ukraine-may-16/6574913.html |publisher=Voice of America}}</ref> Vojaška obveščevalna služba ukrajinskega ministrstva za obrambo je 15. septembra 2022 poročala, da so okupatorske sile v Gorlovki mobilizirale 6.000 domačinov. Zaradi te in prejšnjih mobilizacij v DLR ter pobega prebivalcev v Gorlovki ni več bilo moških primerne starosti za mobilizacijo.<ref>{{Navedi splet|title=Male Population almost Extinct in Horlivka due to ‘Mobilization’ to Occupying Army|url=https://gur.gov.ua/en/content/v-horlivtsi-vnaslidok-mobilizatsii-do-okupatsiinoi-armii-praktychno-ne-zalyshylos-cholovikiv.html|website=gur.gov.ua|accessdate=2023-12-20}}</ref> 16. avgusta 2023 je ukrajinski ''Nacionalni center za odpor'' poročal, da so mestni uradniki nastavljeni s strani okupatorskih sil poročali, da je bilo več kot 20.000 domačinov Gorlovke ubitih po mobilizaciji v Rusko vojsko.<ref>{{Navedi splet|title=National Resistance Center: Over 20,000 residents in Russian-occupied Horlivka killed due to forced enlistment|url=https://kyivindependent.com/over-20-000-horlivka-residents-enlisted-in-russian-army-die/|website=The Kyiv Independent|date=2023-08-17|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> == Prebivalstvo == Ob popisu prebivalstva leta 2001 je bila etnična sestava prebivalstva naslednja:<ref name="popis2001">{{navedi splet |url=http://donetskstat.gov.ua/census/census.php?ncp=11 |title=Національний склад та рідна мова населення Донецької області. Розподіл постійного населення за найбільш численними національностями та рідною мовою по міськрадах та районах. |accessdate=27. novembra 2012 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213092341/http://donetskstat.gov.ua/census/census.php?ncp=11 |archivedate=13. februarja 2007 |language=uk }}</ref> * [[Ukrajinci]]: 160 397 (51,4 %) * [[Rusi]]: 139 980 (44,8 %) * [[Belorusi]]: 4079 (1,3 %) * [[Tatari]]: 876 (0,3 %) * [[Armenci]]: 784 (0,3 %) * [[Moldavci]]: 720 (0,2 %) * [[Azerbajdžanci]]: 647 (0,2 %) Prvi jezik po popisu 2001:<ref name="popis2001"/> * [[ruščina]]: 85,1 % * [[ukrajinščina]]: 13,9 % * [[beloruščina]]: 0,1 % * [[armenščina]]: 0,1 % == Sklici == {{kategorija v Zbirki|Horlivka|Gorlovka}} {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Donecka oblast]] [[Kategorija:Mesta v Ukrajini]] mz4het7vyqsrh11puec0s0dvx6eyxva 6749228 6749223 2026-09-11T20:01:24Z Upwinxp 126544 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6749215|6749215]] uporabnika [[Special:Contributions/Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[User talk:Mnogoterost|pogovor]]) - glej pogovor 6749228 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Gorlivka |native_name = Горлівка |settlement_type = [[Seznam mest v Ukrajini|Mesto]] |image_skyline = Дом культуры пр. Ленина 1 г. Горловка.jpg |image_caption = Kulturni dom v Gorlivki |pushpin_map = Ukrajina |pushpin_map_caption = Lega Gorlivke v Ukrajini |latd=48 |latm=18 |lats=25 |latNS=N |longd=38 |longm=1 |longs=20 |longEW=E |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Ukrajina}} (''de jure'')<br/>{{zastava|Rusija}} (''de facto'') |subdivision_type1 = [[Oblasti Ukrajine|Oblast]] |subdivision_name1 = [[Donecka oblast]] |subdivision_type2 = [[Rajoni Ukrajine|Rajon]] |subdivision_name2 = [[Gorlivški rajon]] |elevation_m = 272 |population_as_of = 2019 |population_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.ukrstat.gov.ua/druk/publicat/kat_u/2019/zb/06/zb_chnn2019.pdf |title=Статистичний збірник «Чисельність наявного населення України» на 1 січня 2019 року |accessdate=7. novembra 2022 |website=ukrstat.gov.ua |language=uk}}</ref> |population_total = 244 033 |timezone = |utc_offset = |timezone_DST = |utc_offset_DST = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 84600–84690 |area_code = +380 6242 |website = |footnotes = }} '''Górlivka''' ({{jezik-uk|Горлівка|translit=Gorlivka}}, {{jezik-ru|Горловка|translit=Gorlovka}}) je mesto v pokrajini [[Donbas]] na vzhodu [[Ukrajina|Ukrajine]], okoli 40 kilometrov severovzhodno od [[Doneck]]a. Ime je dobilo po [[Rusi|ruskem]] rudarskem inženirju [[Pjotr Nikolajevič Gorlov|Pjotru Gorlovu]], ki je leta 1867 tam odprl [[premogovnik]]. Poleg proizvodnje premoga je v mestu razvita strojegradnja in kemična industrija.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ukraine.com/regions/donetsk-oblast/horlivka/ |title=Horlivka – Birthplace and Home of Cosmonaut Alexander Volkov |accessdate=8. novembra 2022 |language=en }}</ref> Gorlivka je od 2014 okupirana s strani [[Rusija|Rusije]].<ref>{{navedi novice |title=Ukraine crisis: Kiev powerless as east slips out of its control |date=30. april 2014 |url=https://www.theguardian.com/world/2014/apr/29/kiev-losing-control-east-ukraine |newspaper=The Guardian |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resident of Russian-held Horlivka: 'We have nothing' - Jun. 22, 2015|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/resident-of-russian-held-horlivka-we-have-nothing-391727.html|website=Kyiv Post|date=2015-06-22|accessdate=2023-12-20|first=Kyiv|last=Post+}}</ref> ==Zgodovina== === Nastanek mesta === Prva naselja na območju Gorlivke so nastala v začetku 18. stoletja, ko so [[zaporoški kozaki]] ustanovili kmetije ob rekah [[Korsun]], [[Balka Zalizna]] in [[Luhan]]. Gorlivka je bila uradno ustanovljena leta 1779 pod imenom Gosudariv Bajrak. Ob začetku gradnje železnice Kursk-Harkov-Azov leta 1867, je bila v Gosudariv Bajraku ustanovljena delavska vas in je bila 1869 preimenovana v Gorlivko. V času gradnje železnice se pričelo tudi industrijsko kopanje premoga v Gorlivki. Med leti 1871 in 1874 je bil zgrajen rudnik Korsunarska Kopanka Št. 1, ki je bil takrat največji rudnik premoga v [[Donbas|Donbasu]]. Leta 1879 je tam delalo več kot tisoč rudarjev, ki so v tistem letu izkopali približno 80.000 ton premoga. V letu 1879 so odkrili zaloge [[Cinabarit|cinabarita]] iz katerega se pridobiva [[živo srebro]]. Do 1886 so zgradili rudnik in tovarno za predelavo rude in proizvodnjo živega srebra. V sledečih letih je bilo odprtih še več drugih rudnikov. 1897 je bila v Gorlivki zgrajena tovarna za proizvodnjo strojev, za potrebe katere je bila zgrajena četrt za 3.000 delavcev. V okolici Gorlivke so bile zgrajene še druge tovarne s svojimi naselji, ki so se sčasoma pridružila mestu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Horlivka|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CH%5CO%5CHorlivka.htm|website=www.encyclopediaofukraine.com|accessdate=2023-12-30}}</ref> === Ukrajinska ljudska republika === Decembra 1917 so Gorlivko zasedle enote boljševikov. 28. februarja 1918 so v Gorlivki potekale demonstracije med katerimi so prebivalci zažgali zastavo ruske nacionalistične oraganizacije ''Sindikat resnično ruskih''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Борьба за Октябрь на Артемовщине|last=Острогорский|first=M.|year=1929|page=73}}</ref> 24. aprila 1918 so se mestu približale enote [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]] in se obranile napada boljševikov iz Gorlivke ter jo v protinapadu 27. aprila zasedle.<ref>{{Navedi splet|title=100 років тому визволили Бахмут і решту Донбасу|url=https://www.istpravda.com.ua/short/2018/04/18/152320/|website=Історична правда|accessdate=2023-12-30}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Похід Болбочана на Крим: Спогади|last=Монкевич|first=Борис|year=2014|page=219-220}}</ref> [[Rdeča armada]] je Gorlivko zopet zasedla med [[Sovjetska invazija na Ukrajino 1919|Sovjetsko invazijo na Ukrajino]] leta 1919. === Sovjetska zveza === Leta 1898 je v Gorlivki živelo 10.000 ljudi, 1916 30.000 ter 1926 23.100. Mestne pravice je dobila leta 1932. Do leta 1939 se je prebivalstvo povečalo na 181.500 ljudi. V sklopu industrializacije [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] so bili rudniki premoga razširjeni ter zgrajene različne tovarne (dušikova gnojila, eksploziv).<ref name=":0" /> Po letu 1970 je rudarjenje premoga doseglo vrhunec ter začelo stagnirati. V Gorlivki je na vrhuncu delovalo 9 rudnikov premoga, nekateri so bili največji v Donbasu.<ref name=":0" /> ==== Druga svetovna vojna ==== [[Tretji rajh|Nemčija]] je Gorlivko okupirala med 29. oktobrom 1941 in 5. septembrom 1943. Leta 1939 je v mestu živelo 2.339 [[Judje|Judov]]. Večina jih je pred okupacijo pobegnila globlje v Sovjetsko zvezo. Judje, ki so ostali v mestu so bili večinoma umorjeni v zimi 1941-1942. Po sovjetskih dokumentih je bilo ubitih okoli 150 Judov. Po nemških poročilih je bilo v Gorlivki in bližni [[Makijivka|Makijivki]] ubitih 369 Judov.<ref>{{Navedi splet|url=https://collections.yadvashem.org/en/untold-stories/community/14622530-Gorlovka|title=Gorlovka|accessdate=2023-12-30|website=yadvashem.org|publisher=Yad Vashem}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Execution of Jews from Horlivka|url=https://www.yahadmap.org/#village/horlivka-donetsk-ukraine.78|website=www.yahadmap.org|accessdate=2023-12-30|date=2011}}</ref> === Ukrajina === Po razpadu Sovjetske zveze je mesto stagniralo, propadlo je več tovarn in podjetij, število prebivalcev je upadlo.<ref name=":0" /> 6. avgusta 2013 je v tovarni umetnih gnojil ''Stirol'' prišlo do večje industrijske nesreče s kemikalijami. V zrak je bila spuščena večja količina amonijaka zaradi katerega je umrlo 5 ljudi, 23 pa je bilo poškodovanih.<ref>{{Navedi splet|title=Аварія на “Стиролі”: 5 важких потерпілих перевезли у Донецьк, ще 17 у лікарні|url=https://www.pravda.com.ua/news/2013/08/7/6995603/|website=Українська правда|accessdate=2023-12-30|language=uk}}</ref> ==== Vojna v Donbasu ==== V aprilu 2014 je skupina separatistov iz samooklicane [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] prevzela nadzor nad mestom.<ref>{{Navedi novice|title=In rundown Horlivka, pro-Russian separatists’ gains come as no surprise to many|url=https://www.washingtonpost.com/world/europe/in-rundown-horlivka-pro-russian-separatists-gains-come-as-no-surprise-to-many/2014/04/30/8b8b99cc-d095-11e3-b812-0c92213941f4_story.html|newspaper=Washington Post|date=2023-04-15|accessdate=2023-12-20|issn=0190-8286|language=en-US}}</ref> Separatisti so 11. junija pridržali župana Jevgena Klepa in ga izpustili na prostost 18. julija.<ref>{{Navedi splet|title=Media: Separatists free Horlivka mayor - Jul. 18, 2014|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/ukraine-politics/media-separatists-free-horlivka-mayor-356786.html|website=Kyiv Post|date=2014-07-18|accessdate=2023-12-20|last=Interfax-Ukraine}}</ref> Lokalnega načelnika policije Andrija Kriščenka so separatisti zajeli in ga hudo pretepli.<ref>{{Navedi splet|title=Аваков: Керівник міліції Горлівки - справжній офіцер – побитий, але живий|url=https://www.pravda.com.ua/news/2014/04/14/7022432/|website=Українська правда|accessdate=2023-12-20|language=uk}}</ref> Člana mestnega sveta, Volodimirja Ribaka, so separatisti ugrabili 17. aprila, njegovo truplo je bilo odkrito v bližnji reki 22. aprila.<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine alert as politician killed|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27118875|newspaper=BBC News|date=2014-04-22|accessdate=2023-12-20|language=en-GB}}</ref> V juliju 2014 so se v okolici mesta bili hudi boji,<ref>{{Navedi splet|title=Horlivka sees gunfire, bridge damage, electric public transport halt|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/214799.html|website=Interfax-Ukraine|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Two inmates die, two more injured when colony in Horlivka comes under fire|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/214904.html|website=Interfax-Ukraine|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> v del predmestja je ukrajinska vojska vstopila 21. julija.<ref>{{Navedi splet|title=Government forces enter Horlivka suburb < News < Home|url=http://nrcu.gov.ua/en/148/571646/|website=web.archive.org|date=2014-07-22|accessdate=2023-12-20|archive-date=2014-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20140722091933/http://nrcu.gov.ua/en/148/571646/|url-status=bot: unknown}}</ref> Po osvoboditvi [[Lisičansk|Lisičanska]] je Gorlivka postala prioriteta ukrajinske vojske, ki je mesto smatrala za pot do [[Doneck|Donecka]]. V sledečih letih je bila Gorlivka delno obkoljena s strani ukrajinske vojske, ki je nadzirala predmestja in okoliške vasi.<ref>{{Navedi splet|title=Resident of Russian-held Horlivka: 'We have nothing' - Jun. 22, 2015|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/resident-of-russian-held-horlivka-we-have-nothing-391727.html|website=Kyiv Post|date=2015-06-22|accessdate=2023-12-20|first=Kyiv|last=Post+}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Three soldiers killed, five injured in ATO zone on Tuesday|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/338870.html|website=Interfax-Ukraine|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> V spomladi 2019 je ukrajinska vojska prodrla v globlje v Gorlivko.<ref>{{Navedi splet|title=Securing new ground: Ukraine Army in Horlivka|url=https://www.unian.info/war/10497591-securing-new-ground-ukraine-army-in-horlivka.html|website=www.unian.info|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> Proruske separatistične sile so maja neuspešno poskusile ponovno zavzeti izgubljene položaje.<ref>{{Navedi splet|title=Сепаратисты под Горловкой пытались потеснить ВСУ|url=https://korrespondent.net/ukraine/3972690-separatysty-pod-horlovkoi-pytalys-potesnyt-vsu|website=korrespondent.net|accessdate=2023-12-20|language=ru}}</ref> 2020 je bil večji del Gorlivke še vedno pod nadzorom proruskih separatistov.<ref>{{Navedi splet|title=Spot Report 22/2020: Armed members of the armed formations stopped an SMM patrol in Horlivka and prevented its departure for almost three hours - Ukraine {{!}} ReliefWeb|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/spot-report-222020-armed-members-armed-formations-stopped-smm-patrol-horlivka-and|website=reliefweb.int|date=2020-05-08|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> Junija 2020 se je v Rusiji izšolani bivši vodja propagande DLR v Gorlivki predal ukrajinski obveščevalni službi [[SBU]].<ref>{{Navedi splet|title=Donbas ‘republic’ journalists trained in propaganda skills in Russia|url=https://khpg.org//en/1591202808|website=Human Rights in Ukraine|accessdate=2023-12-20}}</ref> ==== Ruska invazija na Ukrajino 2022 ==== V začetku leta 2022 pred [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazija na Ukrajino]] 24. februarja so ukrajinske sile poročale v povečanju obstreljevanja iz Gorlivke.<ref>{{navedi splet |author1=Maryan Kushner |author2=Stuart Greer |date=February 22, 2022 |title=Amid Increased Shelling, Anxiety Grows Near Horlivka In Eastern Ukraine |url=https://www.rferl.org/a/horlivka-donetsk-ukraine/31717307.html |publisher=RFE/RL}}</ref> V začetku marca so ukrajinske sile napadle ruske pozicije v okupirani Gorlivki.<ref>{{navedi splet |date=2 March 2022 |title=Ukrainian Army storming Russian-occupied Horlivka in Donetsk Region |url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/03/2/7327402/ |publisher=Ukrainska Pravda |language=en}}</ref> V maju je Rusija iz Gorlivke izvedla neuspešen napad na ukrajinske sile.<ref>{{navedi splet |date=May 16, 2022 |title=Latest Developments in Ukraine: May 16 |url=https://www.voanews.com/a/latest-developments-in-ukraine-may-16/6574913.html |publisher=Voice of America}}</ref> Vojaška obveščevalna služba ukrajinskega ministrstva za obrambo je 15. septembra 2022 poročala, da so okupatorske sile v Gorlivki mobilizirale 6.000 domačinov. Zaradi te in prejšnjih mobilizacij v DLR ter pobega prebivalcev v Gorlivki ni več bilo moških primerne starosti za mobilizacijo.<ref>{{Navedi splet|title=Male Population almost Extinct in Horlivka due to ‘Mobilization’ to Occupying Army|url=https://gur.gov.ua/en/content/v-horlivtsi-vnaslidok-mobilizatsii-do-okupatsiinoi-armii-praktychno-ne-zalyshylos-cholovikiv.html|website=gur.gov.ua|accessdate=2023-12-20}}</ref> 16. avgusta 2023 je ukrajinski ''Nacionalni center za odpor'' poročal, da so mestni uradniki nastavljeni s strani okupatorskih sil poročali, da je bilo več kot 20.000 domačinov Gorlivke ubitih po mobilizaciji v Rusko vojsko.<ref>{{Navedi splet|title=National Resistance Center: Over 20,000 residents in Russian-occupied Horlivka killed due to forced enlistment|url=https://kyivindependent.com/over-20-000-horlivka-residents-enlisted-in-russian-army-die/|website=The Kyiv Independent|date=2023-08-17|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> == Prebivalstvo == Ob popisu prebivalstva leta 2001 je bila etnična sestava prebivalstva naslednja:<ref name="popis2001">{{navedi splet |url=http://donetskstat.gov.ua/census/census.php?ncp=11 |title=Національний склад та рідна мова населення Донецької області. Розподіл постійного населення за найбільш численними національностями та рідною мовою по міськрадах та районах. |accessdate=27. novembra 2012 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213092341/http://donetskstat.gov.ua/census/census.php?ncp=11 |archivedate=13. februarja 2007 |language=uk }}</ref> * [[Ukrajinci]]: 160&thinsp;397 (51,4 %) * [[Rusi]]: 139&thinsp;980 (44,8 %) * [[Belorusi]]: 4079 (1,3 %) * [[Tatari]]: 876 (0,3 %) * [[Armenci]]: 784 (0,3 %) * [[Moldavci]]: 720 (0,2 %) * [[Azerbajdžanci]]: 647 (0,2 %) Prvi jezik po popisu 2001:<ref name="popis2001"/> * [[ruščina]]: 85,1 % * [[ukrajinščina]]: 13,9 % * [[beloruščina]]: 0,1 % * [[armenščina]]: 0,1 % == Sklici == {{kategorija v Zbirki|Horlivka|Gorlivka}} {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Donecka oblast]] [[Kategorija:Mesta v Ukrajini]] 4272y3vazofieqd54jl76e39mw4w2el 6749273 6749228 2026-09-11T21:50:32Z Mnogoterost 140263 pravilna latinizacija ukrajinske variante imena - sedaj pišemo slovensko varianto imena, ki ni niti skladna z latinizacijo oz. ukrajinsko izgovarjavo, niti je nihče v SLO ne uporablja - prosim za argumentirano razpravo v pogovoru 6749273 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Gorlivka |native_name = Горлівка |settlement_type = [[Seznam mest v Ukrajini|Mesto]] |image_skyline = Дом культуры пр. Ленина 1 г. Горловка.jpg |image_caption = Kulturni dom v Gorlivki |pushpin_map = Ukrajina |pushpin_map_caption = Lega Gorlivke v Ukrajini |latd=48 |latm=18 |lats=25 |latNS=N |longd=38 |longm=1 |longs=20 |longEW=E |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Ukrajina}} (''de jure'')<br/>{{zastava|Rusija}} (''de facto'') |subdivision_type1 = [[Oblasti Ukrajine|Oblast]] |subdivision_name1 = [[Donecka oblast]] |subdivision_type2 = [[Rajoni Ukrajine|Rajon]] |subdivision_name2 = [[Gorlivški rajon]] |elevation_m = 272 |population_as_of = 2019 |population_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.ukrstat.gov.ua/druk/publicat/kat_u/2019/zb/06/zb_chnn2019.pdf |title=Статистичний збірник «Чисельність наявного населення України» на 1 січня 2019 року |accessdate=7. novembra 2022 |website=ukrstat.gov.ua |language=uk}}</ref> |population_total = 244 033 |timezone = |utc_offset = |timezone_DST = |utc_offset_DST = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 84600–84690 |area_code = +380 6242 |website = |footnotes = }} '''Górlivka''' ({{jezik-uk|Горлівка|translit=Horlivka}}, {{jezik-ru|Горловка|translit=Gorlovka}}) je mesto v pokrajini [[Donbas]] na vzhodu [[Ukrajina|Ukrajine]], okoli 40 kilometrov severovzhodno od [[Doneck]]a. Ime je dobilo po [[Rusi|ruskem]] rudarskem inženirju [[Pjotr Nikolajevič Gorlov|Pjotru Gorlovu]], ki je leta 1867 tam odprl [[premogovnik]]. Poleg proizvodnje premoga je v mestu razvita strojegradnja in kemična industrija.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ukraine.com/regions/donetsk-oblast/horlivka/ |title=Horlivka – Birthplace and Home of Cosmonaut Alexander Volkov |accessdate=8. novembra 2022 |language=en }}</ref> Gorlivka je od 2014 okupirana s strani [[Rusija|Rusije]].<ref>{{navedi novice |title=Ukraine crisis: Kiev powerless as east slips out of its control |date=30. april 2014 |url=https://www.theguardian.com/world/2014/apr/29/kiev-losing-control-east-ukraine |newspaper=The Guardian |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resident of Russian-held Horlivka: 'We have nothing' - Jun. 22, 2015|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/resident-of-russian-held-horlivka-we-have-nothing-391727.html|website=Kyiv Post|date=2015-06-22|accessdate=2023-12-20|first=Kyiv|last=Post+}}</ref> ==Zgodovina== === Nastanek mesta === Prva naselja na območju Gorlivke so nastala v začetku 18. stoletja, ko so [[zaporoški kozaki]] ustanovili kmetije ob rekah [[Korsun]], [[Balka Zalizna]] in [[Luhan]]. Gorlivka je bila uradno ustanovljena leta 1779 pod imenom Gosudariv Bajrak. Ob začetku gradnje železnice Kursk-Harkov-Azov leta 1867, je bila v Gosudariv Bajraku ustanovljena delavska vas in je bila 1869 preimenovana v Gorlivko. V času gradnje železnice se pričelo tudi industrijsko kopanje premoga v Gorlivki. Med leti 1871 in 1874 je bil zgrajen rudnik Korsunarska Kopanka Št. 1, ki je bil takrat največji rudnik premoga v [[Donbas|Donbasu]]. Leta 1879 je tam delalo več kot tisoč rudarjev, ki so v tistem letu izkopali približno 80.000 ton premoga. V letu 1879 so odkrili zaloge [[Cinabarit|cinabarita]] iz katerega se pridobiva [[živo srebro]]. Do 1886 so zgradili rudnik in tovarno za predelavo rude in proizvodnjo živega srebra. V sledečih letih je bilo odprtih še več drugih rudnikov. 1897 je bila v Gorlivki zgrajena tovarna za proizvodnjo strojev, za potrebe katere je bila zgrajena četrt za 3.000 delavcev. V okolici Gorlivke so bile zgrajene še druge tovarne s svojimi naselji, ki so se sčasoma pridružila mestu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Horlivka|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CH%5CO%5CHorlivka.htm|website=www.encyclopediaofukraine.com|accessdate=2023-12-30}}</ref> === Ukrajinska ljudska republika === Decembra 1917 so Gorlivko zasedle enote boljševikov. 28. februarja 1918 so v Gorlivki potekale demonstracije med katerimi so prebivalci zažgali zastavo ruske nacionalistične oraganizacije ''Sindikat resnično ruskih''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Борьба за Октябрь на Артемовщине|last=Острогорский|first=M.|year=1929|page=73}}</ref> 24. aprila 1918 so se mestu približale enote [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]] in se obranile napada boljševikov iz Gorlivke ter jo v protinapadu 27. aprila zasedle.<ref>{{Navedi splet|title=100 років тому визволили Бахмут і решту Донбасу|url=https://www.istpravda.com.ua/short/2018/04/18/152320/|website=Історична правда|accessdate=2023-12-30}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Похід Болбочана на Крим: Спогади|last=Монкевич|first=Борис|year=2014|page=219-220}}</ref> [[Rdeča armada]] je Gorlivko zopet zasedla med [[Sovjetska invazija na Ukrajino 1919|Sovjetsko invazijo na Ukrajino]] leta 1919. === Sovjetska zveza === Leta 1898 je v Gorlivki živelo 10.000 ljudi, 1916 30.000 ter 1926 23.100. Mestne pravice je dobila leta 1932. Do leta 1939 se je prebivalstvo povečalo na 181.500 ljudi. V sklopu industrializacije [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] so bili rudniki premoga razširjeni ter zgrajene različne tovarne (dušikova gnojila, eksploziv).<ref name=":0" /> Po letu 1970 je rudarjenje premoga doseglo vrhunec ter začelo stagnirati. V Gorlivki je na vrhuncu delovalo 9 rudnikov premoga, nekateri so bili največji v Donbasu.<ref name=":0" /> ==== Druga svetovna vojna ==== [[Tretji rajh|Nemčija]] je Gorlivko okupirala med 29. oktobrom 1941 in 5. septembrom 1943. Leta 1939 je v mestu živelo 2.339 [[Judje|Judov]]. Večina jih je pred okupacijo pobegnila globlje v Sovjetsko zvezo. Judje, ki so ostali v mestu so bili večinoma umorjeni v zimi 1941-1942. Po sovjetskih dokumentih je bilo ubitih okoli 150 Judov. Po nemških poročilih je bilo v Gorlivki in bližni [[Makijivka|Makijivki]] ubitih 369 Judov.<ref>{{Navedi splet|url=https://collections.yadvashem.org/en/untold-stories/community/14622530-Gorlovka|title=Gorlovka|accessdate=2023-12-30|website=yadvashem.org|publisher=Yad Vashem}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Execution of Jews from Horlivka|url=https://www.yahadmap.org/#village/horlivka-donetsk-ukraine.78|website=www.yahadmap.org|accessdate=2023-12-30|date=2011}}</ref> === Ukrajina === Po razpadu Sovjetske zveze je mesto stagniralo, propadlo je več tovarn in podjetij, število prebivalcev je upadlo.<ref name=":0" /> 6. avgusta 2013 je v tovarni umetnih gnojil ''Stirol'' prišlo do večje industrijske nesreče s kemikalijami. V zrak je bila spuščena večja količina amonijaka zaradi katerega je umrlo 5 ljudi, 23 pa je bilo poškodovanih.<ref>{{Navedi splet|title=Аварія на “Стиролі”: 5 важких потерпілих перевезли у Донецьк, ще 17 у лікарні|url=https://www.pravda.com.ua/news/2013/08/7/6995603/|website=Українська правда|accessdate=2023-12-30|language=uk}}</ref> ==== Vojna v Donbasu ==== V aprilu 2014 je skupina separatistov iz samooklicane [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] prevzela nadzor nad mestom.<ref>{{Navedi novice|title=In rundown Horlivka, pro-Russian separatists’ gains come as no surprise to many|url=https://www.washingtonpost.com/world/europe/in-rundown-horlivka-pro-russian-separatists-gains-come-as-no-surprise-to-many/2014/04/30/8b8b99cc-d095-11e3-b812-0c92213941f4_story.html|newspaper=Washington Post|date=2023-04-15|accessdate=2023-12-20|issn=0190-8286|language=en-US}}</ref> Separatisti so 11. junija pridržali župana Jevgena Klepa in ga izpustili na prostost 18. julija.<ref>{{Navedi splet|title=Media: Separatists free Horlivka mayor - Jul. 18, 2014|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/ukraine-politics/media-separatists-free-horlivka-mayor-356786.html|website=Kyiv Post|date=2014-07-18|accessdate=2023-12-20|last=Interfax-Ukraine}}</ref> Lokalnega načelnika policije Andrija Kriščenka so separatisti zajeli in ga hudo pretepli.<ref>{{Navedi splet|title=Аваков: Керівник міліції Горлівки - справжній офіцер – побитий, але живий|url=https://www.pravda.com.ua/news/2014/04/14/7022432/|website=Українська правда|accessdate=2023-12-20|language=uk}}</ref> Člana mestnega sveta, Volodimirja Ribaka, so separatisti ugrabili 17. aprila, njegovo truplo je bilo odkrito v bližnji reki 22. aprila.<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine alert as politician killed|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27118875|newspaper=BBC News|date=2014-04-22|accessdate=2023-12-20|language=en-GB}}</ref> V juliju 2014 so se v okolici mesta bili hudi boji,<ref>{{Navedi splet|title=Horlivka sees gunfire, bridge damage, electric public transport halt|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/214799.html|website=Interfax-Ukraine|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Two inmates die, two more injured when colony in Horlivka comes under fire|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/214904.html|website=Interfax-Ukraine|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> v del predmestja je ukrajinska vojska vstopila 21. julija.<ref>{{Navedi splet|title=Government forces enter Horlivka suburb < News < Home|url=http://nrcu.gov.ua/en/148/571646/|website=web.archive.org|date=2014-07-22|accessdate=2023-12-20|archive-date=2014-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20140722091933/http://nrcu.gov.ua/en/148/571646/|url-status=bot: unknown}}</ref> Po osvoboditvi [[Lisičansk|Lisičanska]] je Gorlivka postala prioriteta ukrajinske vojske, ki je mesto smatrala za pot do [[Doneck|Donecka]]. V sledečih letih je bila Gorlivka delno obkoljena s strani ukrajinske vojske, ki je nadzirala predmestja in okoliške vasi.<ref>{{Navedi splet|title=Resident of Russian-held Horlivka: 'We have nothing' - Jun. 22, 2015|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/resident-of-russian-held-horlivka-we-have-nothing-391727.html|website=Kyiv Post|date=2015-06-22|accessdate=2023-12-20|first=Kyiv|last=Post+}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Three soldiers killed, five injured in ATO zone on Tuesday|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/338870.html|website=Interfax-Ukraine|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> V spomladi 2019 je ukrajinska vojska prodrla v globlje v Gorlivko.<ref>{{Navedi splet|title=Securing new ground: Ukraine Army in Horlivka|url=https://www.unian.info/war/10497591-securing-new-ground-ukraine-army-in-horlivka.html|website=www.unian.info|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> Proruske separatistične sile so maja neuspešno poskusile ponovno zavzeti izgubljene položaje.<ref>{{Navedi splet|title=Сепаратисты под Горловкой пытались потеснить ВСУ|url=https://korrespondent.net/ukraine/3972690-separatysty-pod-horlovkoi-pytalys-potesnyt-vsu|website=korrespondent.net|accessdate=2023-12-20|language=ru}}</ref> 2020 je bil večji del Gorlivke še vedno pod nadzorom proruskih separatistov.<ref>{{Navedi splet|title=Spot Report 22/2020: Armed members of the armed formations stopped an SMM patrol in Horlivka and prevented its departure for almost three hours - Ukraine {{!}} ReliefWeb|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/spot-report-222020-armed-members-armed-formations-stopped-smm-patrol-horlivka-and|website=reliefweb.int|date=2020-05-08|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> Junija 2020 se je v Rusiji izšolani bivši vodja propagande DLR v Gorlivki predal ukrajinski obveščevalni službi [[SBU]].<ref>{{Navedi splet|title=Donbas ‘republic’ journalists trained in propaganda skills in Russia|url=https://khpg.org//en/1591202808|website=Human Rights in Ukraine|accessdate=2023-12-20}}</ref> ==== Ruska invazija na Ukrajino 2022 ==== V začetku leta 2022 pred [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazija na Ukrajino]] 24. februarja so ukrajinske sile poročale v povečanju obstreljevanja iz Gorlivke.<ref>{{navedi splet |author1=Maryan Kushner |author2=Stuart Greer |date=February 22, 2022 |title=Amid Increased Shelling, Anxiety Grows Near Horlivka In Eastern Ukraine |url=https://www.rferl.org/a/horlivka-donetsk-ukraine/31717307.html |publisher=RFE/RL}}</ref> V začetku marca so ukrajinske sile napadle ruske pozicije v okupirani Gorlivki.<ref>{{navedi splet |date=2 March 2022 |title=Ukrainian Army storming Russian-occupied Horlivka in Donetsk Region |url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/03/2/7327402/ |publisher=Ukrainska Pravda |language=en}}</ref> V maju je Rusija iz Gorlivke izvedla neuspešen napad na ukrajinske sile.<ref>{{navedi splet |date=May 16, 2022 |title=Latest Developments in Ukraine: May 16 |url=https://www.voanews.com/a/latest-developments-in-ukraine-may-16/6574913.html |publisher=Voice of America}}</ref> Vojaška obveščevalna služba ukrajinskega ministrstva za obrambo je 15. septembra 2022 poročala, da so okupatorske sile v Gorlivki mobilizirale 6.000 domačinov. Zaradi te in prejšnjih mobilizacij v DLR ter pobega prebivalcev v Gorlivki ni več bilo moških primerne starosti za mobilizacijo.<ref>{{Navedi splet|title=Male Population almost Extinct in Horlivka due to ‘Mobilization’ to Occupying Army|url=https://gur.gov.ua/en/content/v-horlivtsi-vnaslidok-mobilizatsii-do-okupatsiinoi-armii-praktychno-ne-zalyshylos-cholovikiv.html|website=gur.gov.ua|accessdate=2023-12-20}}</ref> 16. avgusta 2023 je ukrajinski ''Nacionalni center za odpor'' poročal, da so mestni uradniki nastavljeni s strani okupatorskih sil poročali, da je bilo več kot 20.000 domačinov Gorlivke ubitih po mobilizaciji v Rusko vojsko.<ref>{{Navedi splet|title=National Resistance Center: Over 20,000 residents in Russian-occupied Horlivka killed due to forced enlistment|url=https://kyivindependent.com/over-20-000-horlivka-residents-enlisted-in-russian-army-die/|website=The Kyiv Independent|date=2023-08-17|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> == Prebivalstvo == Ob popisu prebivalstva leta 2001 je bila etnična sestava prebivalstva naslednja:<ref name="popis2001">{{navedi splet |url=http://donetskstat.gov.ua/census/census.php?ncp=11 |title=Національний склад та рідна мова населення Донецької області. Розподіл постійного населення за найбільш численними національностями та рідною мовою по міськрадах та районах. |accessdate=27. novembra 2012 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213092341/http://donetskstat.gov.ua/census/census.php?ncp=11 |archivedate=13. februarja 2007 |language=uk }}</ref> * [[Ukrajinci]]: 160&thinsp;397 (51,4 %) * [[Rusi]]: 139&thinsp;980 (44,8 %) * [[Belorusi]]: 4079 (1,3 %) * [[Tatari]]: 876 (0,3 %) * [[Armenci]]: 784 (0,3 %) * [[Moldavci]]: 720 (0,2 %) * [[Azerbajdžanci]]: 647 (0,2 %) Prvi jezik po popisu 2001:<ref name="popis2001"/> * [[ruščina]]: 85,1 % * [[ukrajinščina]]: 13,9 % * [[beloruščina]]: 0,1 % * [[armenščina]]: 0,1 % == Sklici == {{kategorija v Zbirki|Horlivka|Gorlivka}} {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Donecka oblast]] [[Kategorija:Mesta v Ukrajini]] 2jmkyftvoa4b2qutnqcjtqfy31t04fl 6749475 6749273 2026-09-12T07:58:48Z Upwinxp 126544 po slovenskem pravopisu ukr. Горлівка -> Gorlivka 6749475 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Gorlivka |native_name = Горлівка |settlement_type = [[Seznam mest v Ukrajini|Mesto]] |image_skyline = Дом культуры пр. Ленина 1 г. Горловка.jpg |image_caption = Kulturni dom v Gorlivki |pushpin_map = Ukrajina |pushpin_map_caption = Lega Gorlivke v Ukrajini |latd=48 |latm=18 |lats=25 |latNS=N |longd=38 |longm=1 |longs=20 |longEW=E |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Ukrajina}} (''de jure'')<br/>{{zastava|Rusija}} (''de facto'') |subdivision_type1 = [[Oblasti Ukrajine|Oblast]] |subdivision_name1 = [[Donecka oblast]] |subdivision_type2 = [[Rajoni Ukrajine|Rajon]] |subdivision_name2 = [[Gorlivški rajon]] |elevation_m = 272 |population_as_of = 2019 |population_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.ukrstat.gov.ua/druk/publicat/kat_u/2019/zb/06/zb_chnn2019.pdf |title=Статистичний збірник «Чисельність наявного населення України» на 1 січня 2019 року |accessdate=7. novembra 2022 |website=ukrstat.gov.ua |language=uk}}</ref> |population_total = 244 033 |timezone = |utc_offset = |timezone_DST = |utc_offset_DST = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 84600–84690 |area_code = +380 6242 |website = |footnotes = }} '''Górlivka''' ({{jezik-uk|Горлівка|translit=Gorlivka}}, {{jezik-ru|Горловка|translit=Gorlovka}}) je mesto v pokrajini [[Donbas]] na vzhodu [[Ukrajina|Ukrajine]], okoli 40 kilometrov severovzhodno od [[Doneck]]a. Ime je dobilo po [[Rusi|ruskem]] rudarskem inženirju [[Pjotr Nikolajevič Gorlov|Pjotru Gorlovu]], ki je leta 1867 tam odprl [[premogovnik]]. Poleg proizvodnje premoga je v mestu razvita strojegradnja in kemična industrija.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ukraine.com/regions/donetsk-oblast/horlivka/ |title=Horlivka – Birthplace and Home of Cosmonaut Alexander Volkov |accessdate=8. novembra 2022 |language=en }}</ref> Gorlivka je od 2014 okupirana s strani [[Rusija|Rusije]].<ref>{{navedi novice |title=Ukraine crisis: Kiev powerless as east slips out of its control |date=30. april 2014 |url=https://www.theguardian.com/world/2014/apr/29/kiev-losing-control-east-ukraine |newspaper=The Guardian |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resident of Russian-held Horlivka: 'We have nothing' - Jun. 22, 2015|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/resident-of-russian-held-horlivka-we-have-nothing-391727.html|website=Kyiv Post|date=2015-06-22|accessdate=2023-12-20|first=Kyiv|last=Post+}}</ref> ==Zgodovina== === Nastanek mesta === Prva naselja na območju Gorlivke so nastala v začetku 18. stoletja, ko so [[zaporoški kozaki]] ustanovili kmetije ob rekah [[Korsun]], [[Balka Zalizna]] in [[Luhan]]. Gorlivka je bila uradno ustanovljena leta 1779 pod imenom Gosudariv Bajrak. Ob začetku gradnje železnice Kursk-Harkov-Azov leta 1867, je bila v Gosudariv Bajraku ustanovljena delavska vas in je bila 1869 preimenovana v Gorlivko. V času gradnje železnice se pričelo tudi industrijsko kopanje premoga v Gorlivki. Med leti 1871 in 1874 je bil zgrajen rudnik Korsunarska Kopanka Št. 1, ki je bil takrat največji rudnik premoga v [[Donbas|Donbasu]]. Leta 1879 je tam delalo več kot tisoč rudarjev, ki so v tistem letu izkopali približno 80.000 ton premoga. V letu 1879 so odkrili zaloge [[Cinabarit|cinabarita]] iz katerega se pridobiva [[živo srebro]]. Do 1886 so zgradili rudnik in tovarno za predelavo rude in proizvodnjo živega srebra. V sledečih letih je bilo odprtih še več drugih rudnikov. 1897 je bila v Gorlivki zgrajena tovarna za proizvodnjo strojev, za potrebe katere je bila zgrajena četrt za 3.000 delavcev. V okolici Gorlivke so bile zgrajene še druge tovarne s svojimi naselji, ki so se sčasoma pridružila mestu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Horlivka|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CH%5CO%5CHorlivka.htm|website=www.encyclopediaofukraine.com|accessdate=2023-12-30}}</ref> === Ukrajinska ljudska republika === Decembra 1917 so Gorlivko zasedle enote boljševikov. 28. februarja 1918 so v Gorlivki potekale demonstracije med katerimi so prebivalci zažgali zastavo ruske nacionalistične oraganizacije ''Sindikat resnično ruskih''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Борьба за Октябрь на Артемовщине|last=Острогорский|first=M.|year=1929|page=73}}</ref> 24. aprila 1918 so se mestu približale enote [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]] in se obranile napada boljševikov iz Gorlivke ter jo v protinapadu 27. aprila zasedle.<ref>{{Navedi splet|title=100 років тому визволили Бахмут і решту Донбасу|url=https://www.istpravda.com.ua/short/2018/04/18/152320/|website=Історична правда|accessdate=2023-12-30}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Похід Болбочана на Крим: Спогади|last=Монкевич|first=Борис|year=2014|page=219-220}}</ref> [[Rdeča armada]] je Gorlivko zopet zasedla med [[Sovjetska invazija na Ukrajino 1919|Sovjetsko invazijo na Ukrajino]] leta 1919. === Sovjetska zveza === Leta 1898 je v Gorlivki živelo 10.000 ljudi, 1916 30.000 ter 1926 23.100. Mestne pravice je dobila leta 1932. Do leta 1939 se je prebivalstvo povečalo na 181.500 ljudi. V sklopu industrializacije [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] so bili rudniki premoga razširjeni ter zgrajene različne tovarne (dušikova gnojila, eksploziv).<ref name=":0" /> Po letu 1970 je rudarjenje premoga doseglo vrhunec ter začelo stagnirati. V Gorlivki je na vrhuncu delovalo 9 rudnikov premoga, nekateri so bili največji v Donbasu.<ref name=":0" /> ==== Druga svetovna vojna ==== [[Tretji rajh|Nemčija]] je Gorlivko okupirala med 29. oktobrom 1941 in 5. septembrom 1943. Leta 1939 je v mestu živelo 2.339 [[Judje|Judov]]. Večina jih je pred okupacijo pobegnila globlje v Sovjetsko zvezo. Judje, ki so ostali v mestu so bili večinoma umorjeni v zimi 1941-1942. Po sovjetskih dokumentih je bilo ubitih okoli 150 Judov. Po nemških poročilih je bilo v Gorlivki in bližni [[Makijivka|Makijivki]] ubitih 369 Judov.<ref>{{Navedi splet|url=https://collections.yadvashem.org/en/untold-stories/community/14622530-Gorlovka|title=Gorlovka|accessdate=2023-12-30|website=yadvashem.org|publisher=Yad Vashem}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Execution of Jews from Horlivka|url=https://www.yahadmap.org/#village/horlivka-donetsk-ukraine.78|website=www.yahadmap.org|accessdate=2023-12-30|date=2011}}</ref> === Ukrajina === Po razpadu Sovjetske zveze je mesto stagniralo, propadlo je več tovarn in podjetij, število prebivalcev je upadlo.<ref name=":0" /> 6. avgusta 2013 je v tovarni umetnih gnojil ''Stirol'' prišlo do večje industrijske nesreče s kemikalijami. V zrak je bila spuščena večja količina amonijaka zaradi katerega je umrlo 5 ljudi, 23 pa je bilo poškodovanih.<ref>{{Navedi splet|title=Аварія на “Стиролі”: 5 важких потерпілих перевезли у Донецьк, ще 17 у лікарні|url=https://www.pravda.com.ua/news/2013/08/7/6995603/|website=Українська правда|accessdate=2023-12-30|language=uk}}</ref> ==== Vojna v Donbasu ==== V aprilu 2014 je skupina separatistov iz samooklicane [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] prevzela nadzor nad mestom.<ref>{{Navedi novice|title=In rundown Horlivka, pro-Russian separatists’ gains come as no surprise to many|url=https://www.washingtonpost.com/world/europe/in-rundown-horlivka-pro-russian-separatists-gains-come-as-no-surprise-to-many/2014/04/30/8b8b99cc-d095-11e3-b812-0c92213941f4_story.html|newspaper=Washington Post|date=2023-04-15|accessdate=2023-12-20|issn=0190-8286|language=en-US}}</ref> Separatisti so 11. junija pridržali župana Jevgena Klepa in ga izpustili na prostost 18. julija.<ref>{{Navedi splet|title=Media: Separatists free Horlivka mayor - Jul. 18, 2014|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/ukraine-politics/media-separatists-free-horlivka-mayor-356786.html|website=Kyiv Post|date=2014-07-18|accessdate=2023-12-20|last=Interfax-Ukraine}}</ref> Lokalnega načelnika policije Andrija Kriščenka so separatisti zajeli in ga hudo pretepli.<ref>{{Navedi splet|title=Аваков: Керівник міліції Горлівки - справжній офіцер – побитий, але живий|url=https://www.pravda.com.ua/news/2014/04/14/7022432/|website=Українська правда|accessdate=2023-12-20|language=uk}}</ref> Člana mestnega sveta, Volodimirja Ribaka, so separatisti ugrabili 17. aprila, njegovo truplo je bilo odkrito v bližnji reki 22. aprila.<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine alert as politician killed|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27118875|newspaper=BBC News|date=2014-04-22|accessdate=2023-12-20|language=en-GB}}</ref> V juliju 2014 so se v okolici mesta bili hudi boji,<ref>{{Navedi splet|title=Horlivka sees gunfire, bridge damage, electric public transport halt|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/214799.html|website=Interfax-Ukraine|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Two inmates die, two more injured when colony in Horlivka comes under fire|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/214904.html|website=Interfax-Ukraine|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> v del predmestja je ukrajinska vojska vstopila 21. julija.<ref>{{Navedi splet|title=Government forces enter Horlivka suburb < News < Home|url=http://nrcu.gov.ua/en/148/571646/|website=web.archive.org|date=2014-07-22|accessdate=2023-12-20|archive-date=2014-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20140722091933/http://nrcu.gov.ua/en/148/571646/|url-status=bot: unknown}}</ref> Po osvoboditvi [[Lisičansk|Lisičanska]] je Gorlivka postala prioriteta ukrajinske vojske, ki je mesto smatrala za pot do [[Doneck|Donecka]]. V sledečih letih je bila Gorlivka delno obkoljena s strani ukrajinske vojske, ki je nadzirala predmestja in okoliške vasi.<ref>{{Navedi splet|title=Resident of Russian-held Horlivka: 'We have nothing' - Jun. 22, 2015|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/resident-of-russian-held-horlivka-we-have-nothing-391727.html|website=Kyiv Post|date=2015-06-22|accessdate=2023-12-20|first=Kyiv|last=Post+}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Three soldiers killed, five injured in ATO zone on Tuesday|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/338870.html|website=Interfax-Ukraine|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> V spomladi 2019 je ukrajinska vojska prodrla v globlje v Gorlivko.<ref>{{Navedi splet|title=Securing new ground: Ukraine Army in Horlivka|url=https://www.unian.info/war/10497591-securing-new-ground-ukraine-army-in-horlivka.html|website=www.unian.info|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> Proruske separatistične sile so maja neuspešno poskusile ponovno zavzeti izgubljene položaje.<ref>{{Navedi splet|title=Сепаратисты под Горловкой пытались потеснить ВСУ|url=https://korrespondent.net/ukraine/3972690-separatysty-pod-horlovkoi-pytalys-potesnyt-vsu|website=korrespondent.net|accessdate=2023-12-20|language=ru}}</ref> 2020 je bil večji del Gorlivke še vedno pod nadzorom proruskih separatistov.<ref>{{Navedi splet|title=Spot Report 22/2020: Armed members of the armed formations stopped an SMM patrol in Horlivka and prevented its departure for almost three hours - Ukraine {{!}} ReliefWeb|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/spot-report-222020-armed-members-armed-formations-stopped-smm-patrol-horlivka-and|website=reliefweb.int|date=2020-05-08|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> Junija 2020 se je v Rusiji izšolani bivši vodja propagande DLR v Gorlivki predal ukrajinski obveščevalni službi [[SBU]].<ref>{{Navedi splet|title=Donbas ‘republic’ journalists trained in propaganda skills in Russia|url=https://khpg.org//en/1591202808|website=Human Rights in Ukraine|accessdate=2023-12-20}}</ref> ==== Ruska invazija na Ukrajino 2022 ==== V začetku leta 2022 pred [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazija na Ukrajino]] 24. februarja so ukrajinske sile poročale v povečanju obstreljevanja iz Gorlivke.<ref>{{navedi splet |author1=Maryan Kushner |author2=Stuart Greer |date=February 22, 2022 |title=Amid Increased Shelling, Anxiety Grows Near Horlivka In Eastern Ukraine |url=https://www.rferl.org/a/horlivka-donetsk-ukraine/31717307.html |publisher=RFE/RL}}</ref> V začetku marca so ukrajinske sile napadle ruske pozicije v okupirani Gorlivki.<ref>{{navedi splet |date=2 March 2022 |title=Ukrainian Army storming Russian-occupied Horlivka in Donetsk Region |url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/03/2/7327402/ |publisher=Ukrainska Pravda |language=en}}</ref> V maju je Rusija iz Gorlivke izvedla neuspešen napad na ukrajinske sile.<ref>{{navedi splet |date=May 16, 2022 |title=Latest Developments in Ukraine: May 16 |url=https://www.voanews.com/a/latest-developments-in-ukraine-may-16/6574913.html |publisher=Voice of America}}</ref> Vojaška obveščevalna služba ukrajinskega ministrstva za obrambo je 15. septembra 2022 poročala, da so okupatorske sile v Gorlivki mobilizirale 6.000 domačinov. Zaradi te in prejšnjih mobilizacij v DLR ter pobega prebivalcev v Gorlivki ni več bilo moških primerne starosti za mobilizacijo.<ref>{{Navedi splet|title=Male Population almost Extinct in Horlivka due to ‘Mobilization’ to Occupying Army|url=https://gur.gov.ua/en/content/v-horlivtsi-vnaslidok-mobilizatsii-do-okupatsiinoi-armii-praktychno-ne-zalyshylos-cholovikiv.html|website=gur.gov.ua|accessdate=2023-12-20}}</ref> 16. avgusta 2023 je ukrajinski ''Nacionalni center za odpor'' poročal, da so mestni uradniki nastavljeni s strani okupatorskih sil poročali, da je bilo več kot 20.000 domačinov Gorlivke ubitih po mobilizaciji v Rusko vojsko.<ref>{{Navedi splet|title=National Resistance Center: Over 20,000 residents in Russian-occupied Horlivka killed due to forced enlistment|url=https://kyivindependent.com/over-20-000-horlivka-residents-enlisted-in-russian-army-die/|website=The Kyiv Independent|date=2023-08-17|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> == Prebivalstvo == Ob popisu prebivalstva leta 2001 je bila etnična sestava prebivalstva naslednja:<ref name="popis2001">{{navedi splet |url=http://donetskstat.gov.ua/census/census.php?ncp=11 |title=Національний склад та рідна мова населення Донецької області. Розподіл постійного населення за найбільш численними національностями та рідною мовою по міськрадах та районах. |accessdate=27. novembra 2012 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213092341/http://donetskstat.gov.ua/census/census.php?ncp=11 |archivedate=13. februarja 2007 |language=uk }}</ref> * [[Ukrajinci]]: 160&thinsp;397 (51,4 %) * [[Rusi]]: 139&thinsp;980 (44,8 %) * [[Belorusi]]: 4079 (1,3 %) * [[Tatari]]: 876 (0,3 %) * [[Armenci]]: 784 (0,3 %) * [[Moldavci]]: 720 (0,2 %) * [[Azerbajdžanci]]: 647 (0,2 %) Prvi jezik po popisu 2001:<ref name="popis2001"/> * [[ruščina]]: 85,1 % * [[ukrajinščina]]: 13,9 % * [[beloruščina]]: 0,1 % * [[armenščina]]: 0,1 % == Sklici == {{kategorija v Zbirki|Horlivka|Gorlivka}} {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Donecka oblast]] [[Kategorija:Mesta v Ukrajini]] 4272y3vazofieqd54jl76e39mw4w2el 1 526188 6749220 5827490 2026-09-11T19:58:46Z Mnogoterost 140263 Mnogoterost je prestavil stran [[Pogovor:Gorlivka]] na [[Pogovor:Gorlovka]] 5827490 wikitext text/x-wiki Predlagam, da se najprej članek o [[Antwerpen|Antwerpnu]] preimenuje v Anvers in članek o [[Liege|Liegu]] v Luik, glede na to, da ni pomembno, če je mesto v francosko ali nizozemsko govorečem delu Belgije. Kot je v članku napisano, je po popisu 2001 ruščina prvi jezik (materni jezik) 85,1 % prebivalstva, enako velja za celotno Donecko oblast. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 11:47, 9. november 2022 (CET) :Mislim, da tvoj argument ne zdrži. Tudi na primer [[Subotica]] in [[Kanjiža]] v Vojvodini imata večinsko madžarsko prebivalstvo, pa ju noben wiki ne imenuje Szabadka in Magyarkanizsa (razen seveda madžarskega). Enako z italijanskimi in avstrijskimi naselji s slovensko večino. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 9. november 2022 (CET) ::Ta mesta v Srbiji so verjetno edina mesta z madžarsko večino. Ampak dal sem primer Belgije, ki je precej bolj enakomerno razdeljena na francoski in nizozemski del. V Ukrajini (Rusiji) kot rečeno večina oblasti Doneck in Lugansk (ter Krim) govori rusko, poleg tega pa tudi velik delež Zaporoške (48 %), Harkovske (44 %), Odeske (42 %) in drugih oblasti. Torej argument absolutne večine enega jezika ne zdrži. Poleg tega je v večini Ukrajine (razen na skrajnem zahodu) razširjen jezik suržik, mešanica ruščine in ukrajinščine. Torej je ukrajinščina manjšinski jezik v državi. Glede drugih Wikipedij, uporabljajo izraz Gorlovka poleg ruske Wikipedije tudi španska, poljska, bolgarska, mongolska, asturijska in srbska. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 14:45, 9. november 2022 (CET) :::Glede etnične sestave vojvodinskih naselij: [[:commons:File:Vojvodina - Etnicki sastav po naseljima 2002 2.gif|[1]]]. Pomisli, kaj bi nastalo, če bi večinsko madžarskim krajem na Wikipediji dali madžarski naslov, večinsko romunskim romunskega in tako dalje - jasno, da se za "standardno" vzame ime v uradnem jeziku države (ali v primeru, da obstaja, ime v jeziku bralca - eksonim). Belgije z njenim [[:en:Communities, regions and language areas of Belgium|zapletenim sistemom regij, skupnosti in jezikovnih območij]] ni mogoče primerjati z Ukrajino, kjer ruščina niti nima statusa uradnega jezika (zakaj je tako, pa je zgodba zase in ne spada več v to debato). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:55, 9. november 2022 (CET) ::::@Upwinxp [[:sr:Србија#Становништво|3 % madžarska manjšina v Srbiji]] je težko merodajna za primer Ukrajine, kjer 30 % prebivalstva govori rusko in 15 % ukrajinski dialekt ruščine - suržik. Ruščina je imela [[:ru:Языки Донецкой области|pred letom 2014 status regionalnega jezik]]a, od 2014 pa je ''de facto'' '''edini''' uradni jezik Donecke ljudske republike/oblasti. Izraz Gorlivka je '''sporen'''. Gre za ozemlje, ki si ga lastita dve državi in ima tako dva ''de jure'' jezika. Ne gre za območje, ki je letos postalo del Ruske federacije, ampak območje, ki je že 8 let pod nadzorom Rusov. Glede na to je najbolj smiselno začasno preimenovanje članka v Gorlovka, ker: 1. ruščina dejansko prevladuje v celotnem Donbasu; 2. v slovenščini je v uporabi izraz Gorlovka;<ref>https://www.rtvslo.si/svet/ukrajinske-sile-zavzele-vecji-del-letalisca-v-donecku-silovito-bombardiranje-mesta-gorlovka/356158</ref><ref>https://www.dnevnik.si/1042677407</ref><ref>https://siol.net/novice/svet/proruski-separatisti-na-vzhodu-ukrajine-sestrelili-lovca-359886</ref><ref>https://www.24ur.com/novice/svet/foto-komunalni-delavci-zeleli-pospraviti-trg-a-protestniki-niso-zeleli-oditi.html</ref> 3. s tem sledimo drugim slovanskim jezikom na Wikipediji - poljski, bolgarski, srbski. Počakal bom še nekaj dni, če ne bo pomislekov, potem pa dodal še kak odstavek v članek in ga preimenoval. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 00:38, 10. november 2022 (CET) :::::Zanimiva razprava. Svetujem, da se oziramo na pravopis, kajti v slovenskih medijih sem našel že čuda različic ukrajinskih imen (najpogosteje delno poslovenjeno ukrajinsko ime iz angleškega zapisa - Kherson, ...), poleg tega imamo tudi v [[WP:DOP]] pravilo o uporabi slovenskih imen. Mislim da SP sicer ne zapoveduje, kaj storiti v primerih dvojezičnosti (uradniško pa se na prometnih znakih zapisuje Ankaran - Ancarano). DLR tudi ni mednarodno priznana država, krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost, ruščina pa tudi nima statusa uradnega jezika v Ukrajini, zato svetujem v skladu z ostalimi ozemlji, da prečrkujemo po ukrajinskih pravilih, v članku pa rusko večino ter de facto jezik tudi popišemo. :::::Kot nenapisano pravilo pa tudi velja, da ima SP prednost pred tujimi jezikoslovnimi zgledi, SP ''lahko'' (v skladu s konsenzom) preseže le [[WP:NPP]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 10. november 2022 (CET) ::::::@A09 Gre ravno za to, da se pravopis nanaša na imena na ozemlju Ukrajine, tu pa gre za spornost, na čigavem ozemlju je Gorlovka. Mislim tudi, da ne gre za dvojezičnost, glede na to da je [[:ru:Донецкая_Народная_Республика#Языки|de facto uradni jezik samo ruščina]], podobno kot za Ukrajince samo ukrajinščina. Ne gre tudi več za DLR, ki je bila ukinjena septembra, ampak za Donecko oblast v RF, ki [[:ru:Референдумы на оккупированных территориях Украины (2022)#Реакция|je '''delno''' mednarodno priznana]]. Gre za mejni in sporni primer, kjer se ne da odločati '''samo''' s pravopisom. Naselja Gorlovka ni možno primerjati z naselji na zahodu Ukrajine, ker se nahaja že osem let na območju pod nadzorom Rusov. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 21:12, 10. november 2022 (CET) :::::::Glede SPja ne bom komentiral, ker ga specifično teoretično ne poznam preveč dobro. Je pa DLR (oz. sedaj kot del RF) priznan samo s strani S. Koreje (piše v tvojem linku) in večina tam naštetih odzivov opisuje potrebo po spoštovanju ozemeljske enovitosti in celotnosti Ukrajine. Mislim, da sem svoje pomisleke in tudi mojo odločitev o preimenovanju podal v komentarju zgoraj, kaj in kako pa kaj veleva pa se ne počutim dovolj kompetentnega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. november 2022 (CET) h2tavvb2xpla2ptsgihw1y04hejbagr 6749225 6749220 2026-09-11T20:00:00Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Pogovor:Gorlovka]] na [[Pogovor:Gorlivka]] prek preusmeritve: glej pogovorno stran 5827490 wikitext text/x-wiki Predlagam, da se najprej članek o [[Antwerpen|Antwerpnu]] preimenuje v Anvers in članek o [[Liege|Liegu]] v Luik, glede na to, da ni pomembno, če je mesto v francosko ali nizozemsko govorečem delu Belgije. Kot je v članku napisano, je po popisu 2001 ruščina prvi jezik (materni jezik) 85,1 % prebivalstva, enako velja za celotno Donecko oblast. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 11:47, 9. november 2022 (CET) :Mislim, da tvoj argument ne zdrži. Tudi na primer [[Subotica]] in [[Kanjiža]] v Vojvodini imata večinsko madžarsko prebivalstvo, pa ju noben wiki ne imenuje Szabadka in Magyarkanizsa (razen seveda madžarskega). Enako z italijanskimi in avstrijskimi naselji s slovensko večino. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 9. november 2022 (CET) ::Ta mesta v Srbiji so verjetno edina mesta z madžarsko večino. Ampak dal sem primer Belgije, ki je precej bolj enakomerno razdeljena na francoski in nizozemski del. V Ukrajini (Rusiji) kot rečeno večina oblasti Doneck in Lugansk (ter Krim) govori rusko, poleg tega pa tudi velik delež Zaporoške (48 %), Harkovske (44 %), Odeske (42 %) in drugih oblasti. Torej argument absolutne večine enega jezika ne zdrži. Poleg tega je v večini Ukrajine (razen na skrajnem zahodu) razširjen jezik suržik, mešanica ruščine in ukrajinščine. Torej je ukrajinščina manjšinski jezik v državi. Glede drugih Wikipedij, uporabljajo izraz Gorlovka poleg ruske Wikipedije tudi španska, poljska, bolgarska, mongolska, asturijska in srbska. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 14:45, 9. november 2022 (CET) :::Glede etnične sestave vojvodinskih naselij: [[:commons:File:Vojvodina - Etnicki sastav po naseljima 2002 2.gif|[1]]]. Pomisli, kaj bi nastalo, če bi večinsko madžarskim krajem na Wikipediji dali madžarski naslov, večinsko romunskim romunskega in tako dalje - jasno, da se za "standardno" vzame ime v uradnem jeziku države (ali v primeru, da obstaja, ime v jeziku bralca - eksonim). Belgije z njenim [[:en:Communities, regions and language areas of Belgium|zapletenim sistemom regij, skupnosti in jezikovnih območij]] ni mogoče primerjati z Ukrajino, kjer ruščina niti nima statusa uradnega jezika (zakaj je tako, pa je zgodba zase in ne spada več v to debato). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:55, 9. november 2022 (CET) ::::@Upwinxp [[:sr:Србија#Становништво|3 % madžarska manjšina v Srbiji]] je težko merodajna za primer Ukrajine, kjer 30 % prebivalstva govori rusko in 15 % ukrajinski dialekt ruščine - suržik. Ruščina je imela [[:ru:Языки Донецкой области|pred letom 2014 status regionalnega jezik]]a, od 2014 pa je ''de facto'' '''edini''' uradni jezik Donecke ljudske republike/oblasti. Izraz Gorlivka je '''sporen'''. Gre za ozemlje, ki si ga lastita dve državi in ima tako dva ''de jure'' jezika. Ne gre za območje, ki je letos postalo del Ruske federacije, ampak območje, ki je že 8 let pod nadzorom Rusov. Glede na to je najbolj smiselno začasno preimenovanje članka v Gorlovka, ker: 1. ruščina dejansko prevladuje v celotnem Donbasu; 2. v slovenščini je v uporabi izraz Gorlovka;<ref>https://www.rtvslo.si/svet/ukrajinske-sile-zavzele-vecji-del-letalisca-v-donecku-silovito-bombardiranje-mesta-gorlovka/356158</ref><ref>https://www.dnevnik.si/1042677407</ref><ref>https://siol.net/novice/svet/proruski-separatisti-na-vzhodu-ukrajine-sestrelili-lovca-359886</ref><ref>https://www.24ur.com/novice/svet/foto-komunalni-delavci-zeleli-pospraviti-trg-a-protestniki-niso-zeleli-oditi.html</ref> 3. s tem sledimo drugim slovanskim jezikom na Wikipediji - poljski, bolgarski, srbski. Počakal bom še nekaj dni, če ne bo pomislekov, potem pa dodal še kak odstavek v članek in ga preimenoval. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 00:38, 10. november 2022 (CET) :::::Zanimiva razprava. Svetujem, da se oziramo na pravopis, kajti v slovenskih medijih sem našel že čuda različic ukrajinskih imen (najpogosteje delno poslovenjeno ukrajinsko ime iz angleškega zapisa - Kherson, ...), poleg tega imamo tudi v [[WP:DOP]] pravilo o uporabi slovenskih imen. Mislim da SP sicer ne zapoveduje, kaj storiti v primerih dvojezičnosti (uradniško pa se na prometnih znakih zapisuje Ankaran - Ancarano). DLR tudi ni mednarodno priznana država, krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost, ruščina pa tudi nima statusa uradnega jezika v Ukrajini, zato svetujem v skladu z ostalimi ozemlji, da prečrkujemo po ukrajinskih pravilih, v članku pa rusko večino ter de facto jezik tudi popišemo. :::::Kot nenapisano pravilo pa tudi velja, da ima SP prednost pred tujimi jezikoslovnimi zgledi, SP ''lahko'' (v skladu s konsenzom) preseže le [[WP:NPP]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 10. november 2022 (CET) ::::::@A09 Gre ravno za to, da se pravopis nanaša na imena na ozemlju Ukrajine, tu pa gre za spornost, na čigavem ozemlju je Gorlovka. Mislim tudi, da ne gre za dvojezičnost, glede na to da je [[:ru:Донецкая_Народная_Республика#Языки|de facto uradni jezik samo ruščina]], podobno kot za Ukrajince samo ukrajinščina. Ne gre tudi več za DLR, ki je bila ukinjena septembra, ampak za Donecko oblast v RF, ki [[:ru:Референдумы на оккупированных территориях Украины (2022)#Реакция|je '''delno''' mednarodno priznana]]. Gre za mejni in sporni primer, kjer se ne da odločati '''samo''' s pravopisom. Naselja Gorlovka ni možno primerjati z naselji na zahodu Ukrajine, ker se nahaja že osem let na območju pod nadzorom Rusov. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 21:12, 10. november 2022 (CET) :::::::Glede SPja ne bom komentiral, ker ga specifično teoretično ne poznam preveč dobro. Je pa DLR (oz. sedaj kot del RF) priznan samo s strani S. Koreje (piše v tvojem linku) in večina tam naštetih odzivov opisuje potrebo po spoštovanju ozemeljske enovitosti in celotnosti Ukrajine. Mislim, da sem svoje pomisleke in tudi mojo odločitev o preimenovanju podal v komentarju zgoraj, kaj in kako pa kaj veleva pa se ne počutim dovolj kompetentnega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. november 2022 (CET) h2tavvb2xpla2ptsgihw1y04hejbagr 6749267 6749225 2026-09-11T21:20:57Z Mnogoterost 140263 /* Gorlovka in ne Gorlivka */ nov razdelek 6749267 wikitext text/x-wiki Predlagam, da se najprej članek o [[Antwerpen|Antwerpnu]] preimenuje v Anvers in članek o [[Liege|Liegu]] v Luik, glede na to, da ni pomembno, če je mesto v francosko ali nizozemsko govorečem delu Belgije. Kot je v članku napisano, je po popisu 2001 ruščina prvi jezik (materni jezik) 85,1 % prebivalstva, enako velja za celotno Donecko oblast. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 11:47, 9. november 2022 (CET) :Mislim, da tvoj argument ne zdrži. Tudi na primer [[Subotica]] in [[Kanjiža]] v Vojvodini imata večinsko madžarsko prebivalstvo, pa ju noben wiki ne imenuje Szabadka in Magyarkanizsa (razen seveda madžarskega). Enako z italijanskimi in avstrijskimi naselji s slovensko večino. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 9. november 2022 (CET) ::Ta mesta v Srbiji so verjetno edina mesta z madžarsko večino. Ampak dal sem primer Belgije, ki je precej bolj enakomerno razdeljena na francoski in nizozemski del. V Ukrajini (Rusiji) kot rečeno večina oblasti Doneck in Lugansk (ter Krim) govori rusko, poleg tega pa tudi velik delež Zaporoške (48 %), Harkovske (44 %), Odeske (42 %) in drugih oblasti. Torej argument absolutne večine enega jezika ne zdrži. Poleg tega je v večini Ukrajine (razen na skrajnem zahodu) razširjen jezik suržik, mešanica ruščine in ukrajinščine. Torej je ukrajinščina manjšinski jezik v državi. Glede drugih Wikipedij, uporabljajo izraz Gorlovka poleg ruske Wikipedije tudi španska, poljska, bolgarska, mongolska, asturijska in srbska. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 14:45, 9. november 2022 (CET) :::Glede etnične sestave vojvodinskih naselij: [[:commons:File:Vojvodina - Etnicki sastav po naseljima 2002 2.gif|[1]]]. Pomisli, kaj bi nastalo, če bi večinsko madžarskim krajem na Wikipediji dali madžarski naslov, večinsko romunskim romunskega in tako dalje - jasno, da se za "standardno" vzame ime v uradnem jeziku države (ali v primeru, da obstaja, ime v jeziku bralca - eksonim). Belgije z njenim [[:en:Communities, regions and language areas of Belgium|zapletenim sistemom regij, skupnosti in jezikovnih območij]] ni mogoče primerjati z Ukrajino, kjer ruščina niti nima statusa uradnega jezika (zakaj je tako, pa je zgodba zase in ne spada več v to debato). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:55, 9. november 2022 (CET) ::::@Upwinxp [[:sr:Србија#Становништво|3 % madžarska manjšina v Srbiji]] je težko merodajna za primer Ukrajine, kjer 30 % prebivalstva govori rusko in 15 % ukrajinski dialekt ruščine - suržik. Ruščina je imela [[:ru:Языки Донецкой области|pred letom 2014 status regionalnega jezik]]a, od 2014 pa je ''de facto'' '''edini''' uradni jezik Donecke ljudske republike/oblasti. Izraz Gorlivka je '''sporen'''. Gre za ozemlje, ki si ga lastita dve državi in ima tako dva ''de jure'' jezika. Ne gre za območje, ki je letos postalo del Ruske federacije, ampak območje, ki je že 8 let pod nadzorom Rusov. Glede na to je najbolj smiselno začasno preimenovanje članka v Gorlovka, ker: 1. ruščina dejansko prevladuje v celotnem Donbasu; 2. v slovenščini je v uporabi izraz Gorlovka;<ref>https://www.rtvslo.si/svet/ukrajinske-sile-zavzele-vecji-del-letalisca-v-donecku-silovito-bombardiranje-mesta-gorlovka/356158</ref><ref>https://www.dnevnik.si/1042677407</ref><ref>https://siol.net/novice/svet/proruski-separatisti-na-vzhodu-ukrajine-sestrelili-lovca-359886</ref><ref>https://www.24ur.com/novice/svet/foto-komunalni-delavci-zeleli-pospraviti-trg-a-protestniki-niso-zeleli-oditi.html</ref> 3. s tem sledimo drugim slovanskim jezikom na Wikipediji - poljski, bolgarski, srbski. Počakal bom še nekaj dni, če ne bo pomislekov, potem pa dodal še kak odstavek v članek in ga preimenoval. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 00:38, 10. november 2022 (CET) :::::Zanimiva razprava. Svetujem, da se oziramo na pravopis, kajti v slovenskih medijih sem našel že čuda različic ukrajinskih imen (najpogosteje delno poslovenjeno ukrajinsko ime iz angleškega zapisa - Kherson, ...), poleg tega imamo tudi v [[WP:DOP]] pravilo o uporabi slovenskih imen. Mislim da SP sicer ne zapoveduje, kaj storiti v primerih dvojezičnosti (uradniško pa se na prometnih znakih zapisuje Ankaran - Ancarano). DLR tudi ni mednarodno priznana država, krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost, ruščina pa tudi nima statusa uradnega jezika v Ukrajini, zato svetujem v skladu z ostalimi ozemlji, da prečrkujemo po ukrajinskih pravilih, v članku pa rusko večino ter de facto jezik tudi popišemo. :::::Kot nenapisano pravilo pa tudi velja, da ima SP prednost pred tujimi jezikoslovnimi zgledi, SP ''lahko'' (v skladu s konsenzom) preseže le [[WP:NPP]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 10. november 2022 (CET) ::::::@A09 Gre ravno za to, da se pravopis nanaša na imena na ozemlju Ukrajine, tu pa gre za spornost, na čigavem ozemlju je Gorlovka. Mislim tudi, da ne gre za dvojezičnost, glede na to da je [[:ru:Донецкая_Народная_Республика#Языки|de facto uradni jezik samo ruščina]], podobno kot za Ukrajince samo ukrajinščina. Ne gre tudi več za DLR, ki je bila ukinjena septembra, ampak za Donecko oblast v RF, ki [[:ru:Референдумы на оккупированных территориях Украины (2022)#Реакция|je '''delno''' mednarodno priznana]]. Gre za mejni in sporni primer, kjer se ne da odločati '''samo''' s pravopisom. Naselja Gorlovka ni možno primerjati z naselji na zahodu Ukrajine, ker se nahaja že osem let na območju pod nadzorom Rusov. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 21:12, 10. november 2022 (CET) :::::::Glede SPja ne bom komentiral, ker ga specifično teoretično ne poznam preveč dobro. Je pa DLR (oz. sedaj kot del RF) priznan samo s strani S. Koreje (piše v tvojem linku) in večina tam naštetih odzivov opisuje potrebo po spoštovanju ozemeljske enovitosti in celotnosti Ukrajine. Mislim, da sem svoje pomisleke in tudi mojo odločitev o preimenovanju podal v komentarju zgoraj, kaj in kako pa kaj veleva pa se ne počutim dovolj kompetentnega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. november 2022 (CET) == Gorlovka in ne Gorlivka == @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] V članku sem jasno in argumentirano navedel zakaj mesto v slovenščini ni Gorlivka, ampak Gorlovka. Morda si jih spregledal vključno z referencami?! Stara debata tu več ni relevantna in ne more biti izgovor za revertanje. Pogovorimo se o vsebini. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:20, 11. september 2026 (CEST) 8139fr5kje9za9guin43giea0o0za45 6749269 6749267 2026-09-11T21:35:31Z Upwinxp 126544 /* Gorlovka in ne Gorlivka */ odgovor 6749269 wikitext text/x-wiki Predlagam, da se najprej članek o [[Antwerpen|Antwerpnu]] preimenuje v Anvers in članek o [[Liege|Liegu]] v Luik, glede na to, da ni pomembno, če je mesto v francosko ali nizozemsko govorečem delu Belgije. Kot je v članku napisano, je po popisu 2001 ruščina prvi jezik (materni jezik) 85,1 % prebivalstva, enako velja za celotno Donecko oblast. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 11:47, 9. november 2022 (CET) :Mislim, da tvoj argument ne zdrži. Tudi na primer [[Subotica]] in [[Kanjiža]] v Vojvodini imata večinsko madžarsko prebivalstvo, pa ju noben wiki ne imenuje Szabadka in Magyarkanizsa (razen seveda madžarskega). Enako z italijanskimi in avstrijskimi naselji s slovensko večino. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 9. november 2022 (CET) ::Ta mesta v Srbiji so verjetno edina mesta z madžarsko večino. Ampak dal sem primer Belgije, ki je precej bolj enakomerno razdeljena na francoski in nizozemski del. V Ukrajini (Rusiji) kot rečeno večina oblasti Doneck in Lugansk (ter Krim) govori rusko, poleg tega pa tudi velik delež Zaporoške (48 %), Harkovske (44 %), Odeske (42 %) in drugih oblasti. Torej argument absolutne večine enega jezika ne zdrži. Poleg tega je v večini Ukrajine (razen na skrajnem zahodu) razširjen jezik suržik, mešanica ruščine in ukrajinščine. Torej je ukrajinščina manjšinski jezik v državi. Glede drugih Wikipedij, uporabljajo izraz Gorlovka poleg ruske Wikipedije tudi španska, poljska, bolgarska, mongolska, asturijska in srbska. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 14:45, 9. november 2022 (CET) :::Glede etnične sestave vojvodinskih naselij: [[:commons:File:Vojvodina - Etnicki sastav po naseljima 2002 2.gif|[1]]]. Pomisli, kaj bi nastalo, če bi večinsko madžarskim krajem na Wikipediji dali madžarski naslov, večinsko romunskim romunskega in tako dalje - jasno, da se za "standardno" vzame ime v uradnem jeziku države (ali v primeru, da obstaja, ime v jeziku bralca - eksonim). Belgije z njenim [[:en:Communities, regions and language areas of Belgium|zapletenim sistemom regij, skupnosti in jezikovnih območij]] ni mogoče primerjati z Ukrajino, kjer ruščina niti nima statusa uradnega jezika (zakaj je tako, pa je zgodba zase in ne spada več v to debato). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:55, 9. november 2022 (CET) ::::@Upwinxp [[:sr:Србија#Становништво|3 % madžarska manjšina v Srbiji]] je težko merodajna za primer Ukrajine, kjer 30 % prebivalstva govori rusko in 15 % ukrajinski dialekt ruščine - suržik. Ruščina je imela [[:ru:Языки Донецкой области|pred letom 2014 status regionalnega jezik]]a, od 2014 pa je ''de facto'' '''edini''' uradni jezik Donecke ljudske republike/oblasti. Izraz Gorlivka je '''sporen'''. Gre za ozemlje, ki si ga lastita dve državi in ima tako dva ''de jure'' jezika. Ne gre za območje, ki je letos postalo del Ruske federacije, ampak območje, ki je že 8 let pod nadzorom Rusov. Glede na to je najbolj smiselno začasno preimenovanje članka v Gorlovka, ker: 1. ruščina dejansko prevladuje v celotnem Donbasu; 2. v slovenščini je v uporabi izraz Gorlovka;<ref>https://www.rtvslo.si/svet/ukrajinske-sile-zavzele-vecji-del-letalisca-v-donecku-silovito-bombardiranje-mesta-gorlovka/356158</ref><ref>https://www.dnevnik.si/1042677407</ref><ref>https://siol.net/novice/svet/proruski-separatisti-na-vzhodu-ukrajine-sestrelili-lovca-359886</ref><ref>https://www.24ur.com/novice/svet/foto-komunalni-delavci-zeleli-pospraviti-trg-a-protestniki-niso-zeleli-oditi.html</ref> 3. s tem sledimo drugim slovanskim jezikom na Wikipediji - poljski, bolgarski, srbski. Počakal bom še nekaj dni, če ne bo pomislekov, potem pa dodal še kak odstavek v članek in ga preimenoval. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 00:38, 10. november 2022 (CET) :::::Zanimiva razprava. Svetujem, da se oziramo na pravopis, kajti v slovenskih medijih sem našel že čuda različic ukrajinskih imen (najpogosteje delno poslovenjeno ukrajinsko ime iz angleškega zapisa - Kherson, ...), poleg tega imamo tudi v [[WP:DOP]] pravilo o uporabi slovenskih imen. Mislim da SP sicer ne zapoveduje, kaj storiti v primerih dvojezičnosti (uradniško pa se na prometnih znakih zapisuje Ankaran - Ancarano). DLR tudi ni mednarodno priznana država, krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost, ruščina pa tudi nima statusa uradnega jezika v Ukrajini, zato svetujem v skladu z ostalimi ozemlji, da prečrkujemo po ukrajinskih pravilih, v članku pa rusko večino ter de facto jezik tudi popišemo. :::::Kot nenapisano pravilo pa tudi velja, da ima SP prednost pred tujimi jezikoslovnimi zgledi, SP ''lahko'' (v skladu s konsenzom) preseže le [[WP:NPP]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 10. november 2022 (CET) ::::::@A09 Gre ravno za to, da se pravopis nanaša na imena na ozemlju Ukrajine, tu pa gre za spornost, na čigavem ozemlju je Gorlovka. Mislim tudi, da ne gre za dvojezičnost, glede na to da je [[:ru:Донецкая_Народная_Республика#Языки|de facto uradni jezik samo ruščina]], podobno kot za Ukrajince samo ukrajinščina. Ne gre tudi več za DLR, ki je bila ukinjena septembra, ampak za Donecko oblast v RF, ki [[:ru:Референдумы на оккупированных территориях Украины (2022)#Реакция|je '''delno''' mednarodno priznana]]. Gre za mejni in sporni primer, kjer se ne da odločati '''samo''' s pravopisom. Naselja Gorlovka ni možno primerjati z naselji na zahodu Ukrajine, ker se nahaja že osem let na območju pod nadzorom Rusov. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 21:12, 10. november 2022 (CET) :::::::Glede SPja ne bom komentiral, ker ga specifično teoretično ne poznam preveč dobro. Je pa DLR (oz. sedaj kot del RF) priznan samo s strani S. Koreje (piše v tvojem linku) in večina tam naštetih odzivov opisuje potrebo po spoštovanju ozemeljske enovitosti in celotnosti Ukrajine. Mislim, da sem svoje pomisleke in tudi mojo odločitev o preimenovanju podal v komentarju zgoraj, kaj in kako pa kaj veleva pa se ne počutim dovolj kompetentnega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. november 2022 (CET) == Gorlovka in ne Gorlivka == @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] V članku sem jasno in argumentirano navedel zakaj mesto v slovenščini ni Gorlivka, ampak Gorlovka. Morda si jih spregledal vključno z referencami?! Stara debata tu več ni relevantna in ne more biti izgovor za revertanje. Pogovorimo se o vsebini. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:20, 11. september 2026 (CEST) :Razumel sem argument, ampak na Wikipediji velja, da kraje imenujemo z uradnimi imeni (kjer obstajajo, pa z eksonimi slovenskega jezika). Vse drugo bi bilo recept za kaos. Po podanem argumentu bi lahko tudi [[Miliči]] v Beli krajini postali Milići. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:35, 11. september 2026 (CEST) hjr62nfq5x4rjbo17l1gjz3ut4vudqi 6749270 6749269 2026-09-11T21:36:24Z Upwinxp 126544 6749270 wikitext text/x-wiki Predlagam, da se najprej članek o [[Antwerpen|Antwerpnu]] preimenuje v Anvers in članek o [[Liege|Liegu]] v Luik, glede na to, da ni pomembno, če je mesto v francosko ali nizozemsko govorečem delu Belgije. Kot je v članku napisano, je po popisu 2001 ruščina prvi jezik (materni jezik) 85,1 % prebivalstva, enako velja za celotno Donecko oblast. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 11:47, 9. november 2022 (CET) :Mislim, da tvoj argument ne zdrži. Tudi na primer [[Subotica]] in [[Kanjiža]] v Vojvodini imata večinsko madžarsko prebivalstvo, pa ju noben wiki ne imenuje Szabadka in Magyarkanizsa (razen seveda madžarskega). Enako z italijanskimi in avstrijskimi naselji s slovensko večino. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 9. november 2022 (CET) ::Ta mesta v Srbiji so verjetno edina mesta z madžarsko večino. Ampak dal sem primer Belgije, ki je precej bolj enakomerno razdeljena na francoski in nizozemski del. V Ukrajini (Rusiji) kot rečeno večina oblasti Doneck in Lugansk (ter Krim) govori rusko, poleg tega pa tudi velik delež Zaporoške (48 %), Harkovske (44 %), Odeske (42 %) in drugih oblasti. Torej argument absolutne večine enega jezika ne zdrži. Poleg tega je v večini Ukrajine (razen na skrajnem zahodu) razširjen jezik suržik, mešanica ruščine in ukrajinščine. Torej je ukrajinščina manjšinski jezik v državi. Glede drugih Wikipedij, uporabljajo izraz Gorlovka poleg ruske Wikipedije tudi španska, poljska, bolgarska, mongolska, asturijska in srbska. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 14:45, 9. november 2022 (CET) :::Glede etnične sestave vojvodinskih naselij: [[:commons:File:Vojvodina - Etnicki sastav po naseljima 2002 2.gif|[1]]]. Pomisli, kaj bi nastalo, če bi večinsko madžarskim krajem na Wikipediji dali madžarski naslov, večinsko romunskim romunskega in tako dalje - jasno, da se za "standardno" vzame ime v uradnem jeziku države (ali v primeru, da obstaja, ime v jeziku bralca - eksonim). Belgije z njenim [[:en:Communities, regions and language areas of Belgium|zapletenim sistemom regij, skupnosti in jezikovnih območij]] ni mogoče primerjati z Ukrajino, kjer ruščina niti nima statusa uradnega jezika (zakaj je tako, pa je zgodba zase in ne spada več v to debato). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:55, 9. november 2022 (CET) ::::@Upwinxp [[:sr:Србија#Становништво|3 % madžarska manjšina v Srbiji]] je težko merodajna za primer Ukrajine, kjer 30 % prebivalstva govori rusko in 15 % ukrajinski dialekt ruščine - suržik. Ruščina je imela [[:ru:Языки Донецкой области|pred letom 2014 status regionalnega jezik]]a, od 2014 pa je ''de facto'' '''edini''' uradni jezik Donecke ljudske republike/oblasti. Izraz Gorlivka je '''sporen'''. Gre za ozemlje, ki si ga lastita dve državi in ima tako dva ''de jure'' jezika. Ne gre za območje, ki je letos postalo del Ruske federacije, ampak območje, ki je že 8 let pod nadzorom Rusov. Glede na to je najbolj smiselno začasno preimenovanje članka v Gorlovka, ker: 1. ruščina dejansko prevladuje v celotnem Donbasu; 2. v slovenščini je v uporabi izraz Gorlovka;<ref>https://www.rtvslo.si/svet/ukrajinske-sile-zavzele-vecji-del-letalisca-v-donecku-silovito-bombardiranje-mesta-gorlovka/356158</ref><ref>https://www.dnevnik.si/1042677407</ref><ref>https://siol.net/novice/svet/proruski-separatisti-na-vzhodu-ukrajine-sestrelili-lovca-359886</ref><ref>https://www.24ur.com/novice/svet/foto-komunalni-delavci-zeleli-pospraviti-trg-a-protestniki-niso-zeleli-oditi.html</ref> 3. s tem sledimo drugim slovanskim jezikom na Wikipediji - poljski, bolgarski, srbski. Počakal bom še nekaj dni, če ne bo pomislekov, potem pa dodal še kak odstavek v članek in ga preimenoval. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 00:38, 10. november 2022 (CET) :::::Zanimiva razprava. Svetujem, da se oziramo na pravopis, kajti v slovenskih medijih sem našel že čuda različic ukrajinskih imen (najpogosteje delno poslovenjeno ukrajinsko ime iz angleškega zapisa - Kherson, ...), poleg tega imamo tudi v [[WP:DOP]] pravilo o uporabi slovenskih imen. Mislim da SP sicer ne zapoveduje, kaj storiti v primerih dvojezičnosti (uradniško pa se na prometnih znakih zapisuje Ankaran - Ancarano). DLR tudi ni mednarodno priznana država, krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost, ruščina pa tudi nima statusa uradnega jezika v Ukrajini, zato svetujem v skladu z ostalimi ozemlji, da prečrkujemo po ukrajinskih pravilih, v članku pa rusko večino ter de facto jezik tudi popišemo. :::::Kot nenapisano pravilo pa tudi velja, da ima SP prednost pred tujimi jezikoslovnimi zgledi, SP ''lahko'' (v skladu s konsenzom) preseže le [[WP:NPP]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 10. november 2022 (CET) ::::::@A09 Gre ravno za to, da se pravopis nanaša na imena na ozemlju Ukrajine, tu pa gre za spornost, na čigavem ozemlju je Gorlovka. Mislim tudi, da ne gre za dvojezičnost, glede na to da je [[:ru:Донецкая_Народная_Республика#Языки|de facto uradni jezik samo ruščina]], podobno kot za Ukrajince samo ukrajinščina. Ne gre tudi več za DLR, ki je bila ukinjena septembra, ampak za Donecko oblast v RF, ki [[:ru:Референдумы на оккупированных территориях Украины (2022)#Реакция|je '''delno''' mednarodno priznana]]. Gre za mejni in sporni primer, kjer se ne da odločati '''samo''' s pravopisom. Naselja Gorlovka ni možno primerjati z naselji na zahodu Ukrajine, ker se nahaja že osem let na območju pod nadzorom Rusov. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 21:12, 10. november 2022 (CET) :::::::Glede SPja ne bom komentiral, ker ga specifično teoretično ne poznam preveč dobro. Je pa DLR (oz. sedaj kot del RF) priznan samo s strani S. Koreje (piše v tvojem linku) in večina tam naštetih odzivov opisuje potrebo po spoštovanju ozemeljske enovitosti in celotnosti Ukrajine. Mislim, da sem svoje pomisleke in tudi mojo odločitev o preimenovanju podal v komentarju zgoraj, kaj in kako pa kaj veleva pa se ne počutim dovolj kompetentnega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. november 2022 (CET) {{sklici}} == Gorlovka in ne Gorlivka == @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] V članku sem jasno in argumentirano navedel zakaj mesto v slovenščini ni Gorlivka, ampak Gorlovka. Morda si jih spregledal vključno z referencami?! Stara debata tu več ni relevantna in ne more biti izgovor za revertanje. Pogovorimo se o vsebini. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:20, 11. september 2026 (CEST) :Razumel sem argument, ampak na Wikipediji velja, da kraje imenujemo z uradnimi imeni (kjer obstajajo, pa z eksonimi slovenskega jezika). Vse drugo bi bilo recept za kaos. Po podanem argumentu bi lahko tudi [[Miliči]] v Beli krajini postali Milići. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:35, 11. september 2026 (CEST) 4s04xj5d21bw18byppx9y131qo8bdje 6749278 6749270 2026-09-11T22:12:00Z Upwinxp 126544 /* Gorlovka in ne Gorlivka */ + 6749278 wikitext text/x-wiki Predlagam, da se najprej članek o [[Antwerpen|Antwerpnu]] preimenuje v Anvers in članek o [[Liege|Liegu]] v Luik, glede na to, da ni pomembno, če je mesto v francosko ali nizozemsko govorečem delu Belgije. Kot je v članku napisano, je po popisu 2001 ruščina prvi jezik (materni jezik) 85,1 % prebivalstva, enako velja za celotno Donecko oblast. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 11:47, 9. november 2022 (CET) :Mislim, da tvoj argument ne zdrži. Tudi na primer [[Subotica]] in [[Kanjiža]] v Vojvodini imata večinsko madžarsko prebivalstvo, pa ju noben wiki ne imenuje Szabadka in Magyarkanizsa (razen seveda madžarskega). Enako z italijanskimi in avstrijskimi naselji s slovensko večino. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 9. november 2022 (CET) ::Ta mesta v Srbiji so verjetno edina mesta z madžarsko večino. Ampak dal sem primer Belgije, ki je precej bolj enakomerno razdeljena na francoski in nizozemski del. V Ukrajini (Rusiji) kot rečeno večina oblasti Doneck in Lugansk (ter Krim) govori rusko, poleg tega pa tudi velik delež Zaporoške (48 %), Harkovske (44 %), Odeske (42 %) in drugih oblasti. Torej argument absolutne večine enega jezika ne zdrži. Poleg tega je v večini Ukrajine (razen na skrajnem zahodu) razširjen jezik suržik, mešanica ruščine in ukrajinščine. Torej je ukrajinščina manjšinski jezik v državi. Glede drugih Wikipedij, uporabljajo izraz Gorlovka poleg ruske Wikipedije tudi španska, poljska, bolgarska, mongolska, asturijska in srbska. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 14:45, 9. november 2022 (CET) :::Glede etnične sestave vojvodinskih naselij: [[:commons:File:Vojvodina - Etnicki sastav po naseljima 2002 2.gif|[1]]]. Pomisli, kaj bi nastalo, če bi večinsko madžarskim krajem na Wikipediji dali madžarski naslov, večinsko romunskim romunskega in tako dalje - jasno, da se za "standardno" vzame ime v uradnem jeziku države (ali v primeru, da obstaja, ime v jeziku bralca - eksonim). Belgije z njenim [[:en:Communities, regions and language areas of Belgium|zapletenim sistemom regij, skupnosti in jezikovnih območij]] ni mogoče primerjati z Ukrajino, kjer ruščina niti nima statusa uradnega jezika (zakaj je tako, pa je zgodba zase in ne spada več v to debato). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:55, 9. november 2022 (CET) ::::@Upwinxp [[:sr:Србија#Становништво|3 % madžarska manjšina v Srbiji]] je težko merodajna za primer Ukrajine, kjer 30 % prebivalstva govori rusko in 15 % ukrajinski dialekt ruščine - suržik. Ruščina je imela [[:ru:Языки Донецкой области|pred letom 2014 status regionalnega jezik]]a, od 2014 pa je ''de facto'' '''edini''' uradni jezik Donecke ljudske republike/oblasti. Izraz Gorlivka je '''sporen'''. Gre za ozemlje, ki si ga lastita dve državi in ima tako dva ''de jure'' jezika. Ne gre za območje, ki je letos postalo del Ruske federacije, ampak območje, ki je že 8 let pod nadzorom Rusov. Glede na to je najbolj smiselno začasno preimenovanje članka v Gorlovka, ker: 1. ruščina dejansko prevladuje v celotnem Donbasu; 2. v slovenščini je v uporabi izraz Gorlovka;<ref>https://www.rtvslo.si/svet/ukrajinske-sile-zavzele-vecji-del-letalisca-v-donecku-silovito-bombardiranje-mesta-gorlovka/356158</ref><ref>https://www.dnevnik.si/1042677407</ref><ref>https://siol.net/novice/svet/proruski-separatisti-na-vzhodu-ukrajine-sestrelili-lovca-359886</ref><ref>https://www.24ur.com/novice/svet/foto-komunalni-delavci-zeleli-pospraviti-trg-a-protestniki-niso-zeleli-oditi.html</ref> 3. s tem sledimo drugim slovanskim jezikom na Wikipediji - poljski, bolgarski, srbski. Počakal bom še nekaj dni, če ne bo pomislekov, potem pa dodal še kak odstavek v članek in ga preimenoval. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 00:38, 10. november 2022 (CET) :::::Zanimiva razprava. Svetujem, da se oziramo na pravopis, kajti v slovenskih medijih sem našel že čuda različic ukrajinskih imen (najpogosteje delno poslovenjeno ukrajinsko ime iz angleškega zapisa - Kherson, ...), poleg tega imamo tudi v [[WP:DOP]] pravilo o uporabi slovenskih imen. Mislim da SP sicer ne zapoveduje, kaj storiti v primerih dvojezičnosti (uradniško pa se na prometnih znakih zapisuje Ankaran - Ancarano). DLR tudi ni mednarodno priznana država, krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost, ruščina pa tudi nima statusa uradnega jezika v Ukrajini, zato svetujem v skladu z ostalimi ozemlji, da prečrkujemo po ukrajinskih pravilih, v članku pa rusko večino ter de facto jezik tudi popišemo. :::::Kot nenapisano pravilo pa tudi velja, da ima SP prednost pred tujimi jezikoslovnimi zgledi, SP ''lahko'' (v skladu s konsenzom) preseže le [[WP:NPP]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 10. november 2022 (CET) ::::::@A09 Gre ravno za to, da se pravopis nanaša na imena na ozemlju Ukrajine, tu pa gre za spornost, na čigavem ozemlju je Gorlovka. Mislim tudi, da ne gre za dvojezičnost, glede na to da je [[:ru:Донецкая_Народная_Республика#Языки|de facto uradni jezik samo ruščina]], podobno kot za Ukrajince samo ukrajinščina. Ne gre tudi več za DLR, ki je bila ukinjena septembra, ampak za Donecko oblast v RF, ki [[:ru:Референдумы на оккупированных территориях Украины (2022)#Реакция|je '''delno''' mednarodno priznana]]. Gre za mejni in sporni primer, kjer se ne da odločati '''samo''' s pravopisom. Naselja Gorlovka ni možno primerjati z naselji na zahodu Ukrajine, ker se nahaja že osem let na območju pod nadzorom Rusov. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 21:12, 10. november 2022 (CET) :::::::Glede SPja ne bom komentiral, ker ga specifično teoretično ne poznam preveč dobro. Je pa DLR (oz. sedaj kot del RF) priznan samo s strani S. Koreje (piše v tvojem linku) in večina tam naštetih odzivov opisuje potrebo po spoštovanju ozemeljske enovitosti in celotnosti Ukrajine. Mislim, da sem svoje pomisleke in tudi mojo odločitev o preimenovanju podal v komentarju zgoraj, kaj in kako pa kaj veleva pa se ne počutim dovolj kompetentnega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. november 2022 (CET) {{sklici}} == Gorlovka in ne Gorlivka == @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] V članku sem jasno in argumentirano navedel zakaj mesto v slovenščini ni Gorlivka, ampak Gorlovka. Morda si jih spregledal vključno z referencami?! Stara debata tu več ni relevantna in ne more biti izgovor za revertanje. Pogovorimo se o vsebini. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:20, 11. september 2026 (CEST) :Razumel sem argument, ampak na Wikipediji velja, da kraje imenujemo z uradnimi imeni (kjer obstajajo, pa z eksonimi slovenskega jezika). Vse drugo bi bilo recept za kaos. Po podanem argumentu bi lahko tudi [[Miliči]] v Beli krajini postali Milići. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:35, 11. september 2026 (CEST) :Še glede Gorlivka/Horlivka: pri prevzemanju po slovenskem pravopisu г postane g in ne h, enako kot ж postane ž in ne zh. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 00:11, 12. september 2026 (CEST) nq8n9o227x0yydt96klxivb67x1vw7r 6749311 6749278 2026-09-12T04:50:44Z Mnogoterost 140263 /* Gorlovka in ne Gorlivka */ odgovor 6749311 wikitext text/x-wiki Predlagam, da se najprej članek o [[Antwerpen|Antwerpnu]] preimenuje v Anvers in članek o [[Liege|Liegu]] v Luik, glede na to, da ni pomembno, če je mesto v francosko ali nizozemsko govorečem delu Belgije. Kot je v članku napisano, je po popisu 2001 ruščina prvi jezik (materni jezik) 85,1 % prebivalstva, enako velja za celotno Donecko oblast. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 11:47, 9. november 2022 (CET) :Mislim, da tvoj argument ne zdrži. Tudi na primer [[Subotica]] in [[Kanjiža]] v Vojvodini imata večinsko madžarsko prebivalstvo, pa ju noben wiki ne imenuje Szabadka in Magyarkanizsa (razen seveda madžarskega). Enako z italijanskimi in avstrijskimi naselji s slovensko večino. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 9. november 2022 (CET) ::Ta mesta v Srbiji so verjetno edina mesta z madžarsko večino. Ampak dal sem primer Belgije, ki je precej bolj enakomerno razdeljena na francoski in nizozemski del. V Ukrajini (Rusiji) kot rečeno večina oblasti Doneck in Lugansk (ter Krim) govori rusko, poleg tega pa tudi velik delež Zaporoške (48 %), Harkovske (44 %), Odeske (42 %) in drugih oblasti. Torej argument absolutne večine enega jezika ne zdrži. Poleg tega je v večini Ukrajine (razen na skrajnem zahodu) razširjen jezik suržik, mešanica ruščine in ukrajinščine. Torej je ukrajinščina manjšinski jezik v državi. Glede drugih Wikipedij, uporabljajo izraz Gorlovka poleg ruske Wikipedije tudi španska, poljska, bolgarska, mongolska, asturijska in srbska. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 14:45, 9. november 2022 (CET) :::Glede etnične sestave vojvodinskih naselij: [[:commons:File:Vojvodina - Etnicki sastav po naseljima 2002 2.gif|[1]]]. Pomisli, kaj bi nastalo, če bi večinsko madžarskim krajem na Wikipediji dali madžarski naslov, večinsko romunskim romunskega in tako dalje - jasno, da se za "standardno" vzame ime v uradnem jeziku države (ali v primeru, da obstaja, ime v jeziku bralca - eksonim). Belgije z njenim [[:en:Communities, regions and language areas of Belgium|zapletenim sistemom regij, skupnosti in jezikovnih območij]] ni mogoče primerjati z Ukrajino, kjer ruščina niti nima statusa uradnega jezika (zakaj je tako, pa je zgodba zase in ne spada več v to debato). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:55, 9. november 2022 (CET) ::::@Upwinxp [[:sr:Србија#Становништво|3 % madžarska manjšina v Srbiji]] je težko merodajna za primer Ukrajine, kjer 30 % prebivalstva govori rusko in 15 % ukrajinski dialekt ruščine - suržik. Ruščina je imela [[:ru:Языки Донецкой области|pred letom 2014 status regionalnega jezik]]a, od 2014 pa je ''de facto'' '''edini''' uradni jezik Donecke ljudske republike/oblasti. Izraz Gorlivka je '''sporen'''. Gre za ozemlje, ki si ga lastita dve državi in ima tako dva ''de jure'' jezika. Ne gre za območje, ki je letos postalo del Ruske federacije, ampak območje, ki je že 8 let pod nadzorom Rusov. Glede na to je najbolj smiselno začasno preimenovanje članka v Gorlovka, ker: 1. ruščina dejansko prevladuje v celotnem Donbasu; 2. v slovenščini je v uporabi izraz Gorlovka;<ref>https://www.rtvslo.si/svet/ukrajinske-sile-zavzele-vecji-del-letalisca-v-donecku-silovito-bombardiranje-mesta-gorlovka/356158</ref><ref>https://www.dnevnik.si/1042677407</ref><ref>https://siol.net/novice/svet/proruski-separatisti-na-vzhodu-ukrajine-sestrelili-lovca-359886</ref><ref>https://www.24ur.com/novice/svet/foto-komunalni-delavci-zeleli-pospraviti-trg-a-protestniki-niso-zeleli-oditi.html</ref> 3. s tem sledimo drugim slovanskim jezikom na Wikipediji - poljski, bolgarski, srbski. Počakal bom še nekaj dni, če ne bo pomislekov, potem pa dodal še kak odstavek v članek in ga preimenoval. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 00:38, 10. november 2022 (CET) :::::Zanimiva razprava. Svetujem, da se oziramo na pravopis, kajti v slovenskih medijih sem našel že čuda različic ukrajinskih imen (najpogosteje delno poslovenjeno ukrajinsko ime iz angleškega zapisa - Kherson, ...), poleg tega imamo tudi v [[WP:DOP]] pravilo o uporabi slovenskih imen. Mislim da SP sicer ne zapoveduje, kaj storiti v primerih dvojezičnosti (uradniško pa se na prometnih znakih zapisuje Ankaran - Ancarano). DLR tudi ni mednarodno priznana država, krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost, ruščina pa tudi nima statusa uradnega jezika v Ukrajini, zato svetujem v skladu z ostalimi ozemlji, da prečrkujemo po ukrajinskih pravilih, v članku pa rusko večino ter de facto jezik tudi popišemo. :::::Kot nenapisano pravilo pa tudi velja, da ima SP prednost pred tujimi jezikoslovnimi zgledi, SP ''lahko'' (v skladu s konsenzom) preseže le [[WP:NPP]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 10. november 2022 (CET) ::::::@A09 Gre ravno za to, da se pravopis nanaša na imena na ozemlju Ukrajine, tu pa gre za spornost, na čigavem ozemlju je Gorlovka. Mislim tudi, da ne gre za dvojezičnost, glede na to da je [[:ru:Донецкая_Народная_Республика#Языки|de facto uradni jezik samo ruščina]], podobno kot za Ukrajince samo ukrajinščina. Ne gre tudi več za DLR, ki je bila ukinjena septembra, ampak za Donecko oblast v RF, ki [[:ru:Референдумы на оккупированных территориях Украины (2022)#Реакция|je '''delno''' mednarodno priznana]]. Gre za mejni in sporni primer, kjer se ne da odločati '''samo''' s pravopisom. Naselja Gorlovka ni možno primerjati z naselji na zahodu Ukrajine, ker se nahaja že osem let na območju pod nadzorom Rusov. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 21:12, 10. november 2022 (CET) :::::::Glede SPja ne bom komentiral, ker ga specifično teoretično ne poznam preveč dobro. Je pa DLR (oz. sedaj kot del RF) priznan samo s strani S. Koreje (piše v tvojem linku) in večina tam naštetih odzivov opisuje potrebo po spoštovanju ozemeljske enovitosti in celotnosti Ukrajine. Mislim, da sem svoje pomisleke in tudi mojo odločitev o preimenovanju podal v komentarju zgoraj, kaj in kako pa kaj veleva pa se ne počutim dovolj kompetentnega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. november 2022 (CET) {{sklici}} == Gorlovka in ne Gorlivka == @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] V članku sem jasno in argumentirano navedel zakaj mesto v slovenščini ni Gorlivka, ampak Gorlovka. Morda si jih spregledal vključno z referencami?! Stara debata tu več ni relevantna in ne more biti izgovor za revertanje. Pogovorimo se o vsebini. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:20, 11. september 2026 (CEST) :Razumel sem argument, ampak na Wikipediji velja, da kraje imenujemo z uradnimi imeni (kjer obstajajo, pa z eksonimi slovenskega jezika). Vse drugo bi bilo recept za kaos. Po podanem argumentu bi lahko tudi [[Miliči]] v Beli krajini postali Milići. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:35, 11. september 2026 (CEST) ::Še enkrat ponavljam svojo argumentacijo: ::-mesto nima enotnega uradnega imena, ima ukrajinsko in rusko varianto, ki se obe uporabljata - uradno ni bilo nikoli preimenovano v ukrajinsko varianto, kot nekatera druga mesta ::-v slovenščini je v zapisih zaslediti uporabo imena Gorlovka, le na wikipediji je preimenovana ::-upoštevati velja tudi etimologijo imena (po Rusu Gorlovu) ::-Ukrajinski г se latinizira v h - podrobnosti in transliteracija je na angleškem wiki, zato trenuten slovenski zapis zavaja (kot da bi npr. Đakovo zapisali kot Dakovo, ker je to slovenščini bližje) ::Na slovenskem wikiju je zelo izrazita "hura" argumentacija, tj. neomajno podpiramo Ukrajino in zato se vse rusko v Ukrajini preimenuje v ukrajinsko. Gre za ustaljeno rabo osebnih imen, krajev, ki še zdaleč ni tako enoznačna in v tem smislu ustrezna. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:50, 12. september 2026 (CEST) :Še glede Gorlivka/Horlivka: pri prevzemanju po slovenskem pravopisu г postane g in ne h, enako kot ж postane ž in ne zh. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 00:11, 12. september 2026 (CEST) 9vkqhcbd35lze3icai31zc4jcunxgv7 6749312 6749311 2026-09-12T04:51:58Z Mnogoterost 140263 /* Gorlovka in ne Gorlivka */ odgovor 6749312 wikitext text/x-wiki Predlagam, da se najprej članek o [[Antwerpen|Antwerpnu]] preimenuje v Anvers in članek o [[Liege|Liegu]] v Luik, glede na to, da ni pomembno, če je mesto v francosko ali nizozemsko govorečem delu Belgije. Kot je v članku napisano, je po popisu 2001 ruščina prvi jezik (materni jezik) 85,1 % prebivalstva, enako velja za celotno Donecko oblast. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 11:47, 9. november 2022 (CET) :Mislim, da tvoj argument ne zdrži. Tudi na primer [[Subotica]] in [[Kanjiža]] v Vojvodini imata večinsko madžarsko prebivalstvo, pa ju noben wiki ne imenuje Szabadka in Magyarkanizsa (razen seveda madžarskega). Enako z italijanskimi in avstrijskimi naselji s slovensko večino. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 9. november 2022 (CET) ::Ta mesta v Srbiji so verjetno edina mesta z madžarsko večino. Ampak dal sem primer Belgije, ki je precej bolj enakomerno razdeljena na francoski in nizozemski del. V Ukrajini (Rusiji) kot rečeno večina oblasti Doneck in Lugansk (ter Krim) govori rusko, poleg tega pa tudi velik delež Zaporoške (48 %), Harkovske (44 %), Odeske (42 %) in drugih oblasti. Torej argument absolutne večine enega jezika ne zdrži. Poleg tega je v večini Ukrajine (razen na skrajnem zahodu) razširjen jezik suržik, mešanica ruščine in ukrajinščine. Torej je ukrajinščina manjšinski jezik v državi. Glede drugih Wikipedij, uporabljajo izraz Gorlovka poleg ruske Wikipedije tudi španska, poljska, bolgarska, mongolska, asturijska in srbska. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 14:45, 9. november 2022 (CET) :::Glede etnične sestave vojvodinskih naselij: [[:commons:File:Vojvodina - Etnicki sastav po naseljima 2002 2.gif|[1]]]. Pomisli, kaj bi nastalo, če bi večinsko madžarskim krajem na Wikipediji dali madžarski naslov, večinsko romunskim romunskega in tako dalje - jasno, da se za "standardno" vzame ime v uradnem jeziku države (ali v primeru, da obstaja, ime v jeziku bralca - eksonim). Belgije z njenim [[:en:Communities, regions and language areas of Belgium|zapletenim sistemom regij, skupnosti in jezikovnih območij]] ni mogoče primerjati z Ukrajino, kjer ruščina niti nima statusa uradnega jezika (zakaj je tako, pa je zgodba zase in ne spada več v to debato). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:55, 9. november 2022 (CET) ::::@Upwinxp [[:sr:Србија#Становништво|3 % madžarska manjšina v Srbiji]] je težko merodajna za primer Ukrajine, kjer 30 % prebivalstva govori rusko in 15 % ukrajinski dialekt ruščine - suržik. Ruščina je imela [[:ru:Языки Донецкой области|pred letom 2014 status regionalnega jezik]]a, od 2014 pa je ''de facto'' '''edini''' uradni jezik Donecke ljudske republike/oblasti. Izraz Gorlivka je '''sporen'''. Gre za ozemlje, ki si ga lastita dve državi in ima tako dva ''de jure'' jezika. Ne gre za območje, ki je letos postalo del Ruske federacije, ampak območje, ki je že 8 let pod nadzorom Rusov. Glede na to je najbolj smiselno začasno preimenovanje članka v Gorlovka, ker: 1. ruščina dejansko prevladuje v celotnem Donbasu; 2. v slovenščini je v uporabi izraz Gorlovka;<ref>https://www.rtvslo.si/svet/ukrajinske-sile-zavzele-vecji-del-letalisca-v-donecku-silovito-bombardiranje-mesta-gorlovka/356158</ref><ref>https://www.dnevnik.si/1042677407</ref><ref>https://siol.net/novice/svet/proruski-separatisti-na-vzhodu-ukrajine-sestrelili-lovca-359886</ref><ref>https://www.24ur.com/novice/svet/foto-komunalni-delavci-zeleli-pospraviti-trg-a-protestniki-niso-zeleli-oditi.html</ref> 3. s tem sledimo drugim slovanskim jezikom na Wikipediji - poljski, bolgarski, srbski. Počakal bom še nekaj dni, če ne bo pomislekov, potem pa dodal še kak odstavek v članek in ga preimenoval. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 00:38, 10. november 2022 (CET) :::::Zanimiva razprava. Svetujem, da se oziramo na pravopis, kajti v slovenskih medijih sem našel že čuda različic ukrajinskih imen (najpogosteje delno poslovenjeno ukrajinsko ime iz angleškega zapisa - Kherson, ...), poleg tega imamo tudi v [[WP:DOP]] pravilo o uporabi slovenskih imen. Mislim da SP sicer ne zapoveduje, kaj storiti v primerih dvojezičnosti (uradniško pa se na prometnih znakih zapisuje Ankaran - Ancarano). DLR tudi ni mednarodno priznana država, krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost, ruščina pa tudi nima statusa uradnega jezika v Ukrajini, zato svetujem v skladu z ostalimi ozemlji, da prečrkujemo po ukrajinskih pravilih, v članku pa rusko večino ter de facto jezik tudi popišemo. :::::Kot nenapisano pravilo pa tudi velja, da ima SP prednost pred tujimi jezikoslovnimi zgledi, SP ''lahko'' (v skladu s konsenzom) preseže le [[WP:NPP]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 10. november 2022 (CET) ::::::@A09 Gre ravno za to, da se pravopis nanaša na imena na ozemlju Ukrajine, tu pa gre za spornost, na čigavem ozemlju je Gorlovka. Mislim tudi, da ne gre za dvojezičnost, glede na to da je [[:ru:Донецкая_Народная_Республика#Языки|de facto uradni jezik samo ruščina]], podobno kot za Ukrajince samo ukrajinščina. Ne gre tudi več za DLR, ki je bila ukinjena septembra, ampak za Donecko oblast v RF, ki [[:ru:Референдумы на оккупированных территориях Украины (2022)#Реакция|je '''delno''' mednarodno priznana]]. Gre za mejni in sporni primer, kjer se ne da odločati '''samo''' s pravopisom. Naselja Gorlovka ni možno primerjati z naselji na zahodu Ukrajine, ker se nahaja že osem let na območju pod nadzorom Rusov. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 21:12, 10. november 2022 (CET) :::::::Glede SPja ne bom komentiral, ker ga specifično teoretično ne poznam preveč dobro. Je pa DLR (oz. sedaj kot del RF) priznan samo s strani S. Koreje (piše v tvojem linku) in večina tam naštetih odzivov opisuje potrebo po spoštovanju ozemeljske enovitosti in celotnosti Ukrajine. Mislim, da sem svoje pomisleke in tudi mojo odločitev o preimenovanju podal v komentarju zgoraj, kaj in kako pa kaj veleva pa se ne počutim dovolj kompetentnega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. november 2022 (CET) {{sklici}} == Gorlovka in ne Gorlivka == @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] V članku sem jasno in argumentirano navedel zakaj mesto v slovenščini ni Gorlivka, ampak Gorlovka. Morda si jih spregledal vključno z referencami?! Stara debata tu več ni relevantna in ne more biti izgovor za revertanje. Pogovorimo se o vsebini. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:20, 11. september 2026 (CEST) :Razumel sem argument, ampak na Wikipediji velja, da kraje imenujemo z uradnimi imeni (kjer obstajajo, pa z eksonimi slovenskega jezika). Vse drugo bi bilo recept za kaos. Po podanem argumentu bi lahko tudi [[Miliči]] v Beli krajini postali Milići. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:35, 11. september 2026 (CEST) ::Še enkrat ponavljam svojo argumentacijo: ::-mesto nima enotnega uradnega imena, ima ukrajinsko in rusko varianto, ki se obe uporabljata - uradno ni bilo nikoli preimenovano v ukrajinsko varianto, kot nekatera druga mesta ::-v slovenščini je v zapisih zaslediti uporabo imena Gorlovka, le na wikipediji je preimenovana ::-upoštevati velja tudi etimologijo imena (po Rusu Gorlovu) ::-Ukrajinski г se latinizira v h - podrobnosti in transliteracija je na angleškem wiki, zato trenuten slovenski zapis zavaja (kot da bi npr. Đakovo zapisali kot Dakovo, ker je to slovenščini bližje) ::Na slovenskem wikiju je zelo izrazita "hura" argumentacija, tj. neomajno podpiramo Ukrajino in zato se vse rusko v Ukrajini preimenuje v ukrajinsko. Gre za ustaljeno rabo osebnih imen, krajev, ki še zdaleč ni tako enoznačna in v tem smislu ustrezna. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:50, 12. september 2026 (CEST) :Še glede Gorlivka/Horlivka: pri prevzemanju po slovenskem pravopisu г postane g in ne h, enako kot ж postane ž in ne zh. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 00:11, 12. september 2026 (CEST) ::Tukaj nisi povedal ali gre za ukrajinski ali ruski г. Za ruskega se strinjam, za ukrajinskega pa ne. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:51, 12. september 2026 (CEST) qojl2yxcq6l647mohh0rpv6ndimhdbi 6749454 6749312 2026-09-12T06:19:23Z 97E 228462 /* Gorlovka in ne Gorlivka */ odgovor 6749454 wikitext text/x-wiki Predlagam, da se najprej članek o [[Antwerpen|Antwerpnu]] preimenuje v Anvers in članek o [[Liege|Liegu]] v Luik, glede na to, da ni pomembno, če je mesto v francosko ali nizozemsko govorečem delu Belgije. Kot je v članku napisano, je po popisu 2001 ruščina prvi jezik (materni jezik) 85,1 % prebivalstva, enako velja za celotno Donecko oblast. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 11:47, 9. november 2022 (CET) :Mislim, da tvoj argument ne zdrži. Tudi na primer [[Subotica]] in [[Kanjiža]] v Vojvodini imata večinsko madžarsko prebivalstvo, pa ju noben wiki ne imenuje Szabadka in Magyarkanizsa (razen seveda madžarskega). Enako z italijanskimi in avstrijskimi naselji s slovensko večino. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 9. november 2022 (CET) ::Ta mesta v Srbiji so verjetno edina mesta z madžarsko večino. Ampak dal sem primer Belgije, ki je precej bolj enakomerno razdeljena na francoski in nizozemski del. V Ukrajini (Rusiji) kot rečeno večina oblasti Doneck in Lugansk (ter Krim) govori rusko, poleg tega pa tudi velik delež Zaporoške (48 %), Harkovske (44 %), Odeske (42 %) in drugih oblasti. Torej argument absolutne večine enega jezika ne zdrži. Poleg tega je v večini Ukrajine (razen na skrajnem zahodu) razširjen jezik suržik, mešanica ruščine in ukrajinščine. Torej je ukrajinščina manjšinski jezik v državi. Glede drugih Wikipedij, uporabljajo izraz Gorlovka poleg ruske Wikipedije tudi španska, poljska, bolgarska, mongolska, asturijska in srbska. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 14:45, 9. november 2022 (CET) :::Glede etnične sestave vojvodinskih naselij: [[:commons:File:Vojvodina - Etnicki sastav po naseljima 2002 2.gif|[1]]]. Pomisli, kaj bi nastalo, če bi večinsko madžarskim krajem na Wikipediji dali madžarski naslov, večinsko romunskim romunskega in tako dalje - jasno, da se za "standardno" vzame ime v uradnem jeziku države (ali v primeru, da obstaja, ime v jeziku bralca - eksonim). Belgije z njenim [[:en:Communities, regions and language areas of Belgium|zapletenim sistemom regij, skupnosti in jezikovnih območij]] ni mogoče primerjati z Ukrajino, kjer ruščina niti nima statusa uradnega jezika (zakaj je tako, pa je zgodba zase in ne spada več v to debato). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:55, 9. november 2022 (CET) ::::@Upwinxp [[:sr:Србија#Становништво|3 % madžarska manjšina v Srbiji]] je težko merodajna za primer Ukrajine, kjer 30 % prebivalstva govori rusko in 15 % ukrajinski dialekt ruščine - suržik. Ruščina je imela [[:ru:Языки Донецкой области|pred letom 2014 status regionalnega jezik]]a, od 2014 pa je ''de facto'' '''edini''' uradni jezik Donecke ljudske republike/oblasti. Izraz Gorlivka je '''sporen'''. Gre za ozemlje, ki si ga lastita dve državi in ima tako dva ''de jure'' jezika. Ne gre za območje, ki je letos postalo del Ruske federacije, ampak območje, ki je že 8 let pod nadzorom Rusov. Glede na to je najbolj smiselno začasno preimenovanje članka v Gorlovka, ker: 1. ruščina dejansko prevladuje v celotnem Donbasu; 2. v slovenščini je v uporabi izraz Gorlovka;<ref>https://www.rtvslo.si/svet/ukrajinske-sile-zavzele-vecji-del-letalisca-v-donecku-silovito-bombardiranje-mesta-gorlovka/356158</ref><ref>https://www.dnevnik.si/1042677407</ref><ref>https://siol.net/novice/svet/proruski-separatisti-na-vzhodu-ukrajine-sestrelili-lovca-359886</ref><ref>https://www.24ur.com/novice/svet/foto-komunalni-delavci-zeleli-pospraviti-trg-a-protestniki-niso-zeleli-oditi.html</ref> 3. s tem sledimo drugim slovanskim jezikom na Wikipediji - poljski, bolgarski, srbski. Počakal bom še nekaj dni, če ne bo pomislekov, potem pa dodal še kak odstavek v članek in ga preimenoval. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 00:38, 10. november 2022 (CET) :::::Zanimiva razprava. Svetujem, da se oziramo na pravopis, kajti v slovenskih medijih sem našel že čuda različic ukrajinskih imen (najpogosteje delno poslovenjeno ukrajinsko ime iz angleškega zapisa - Kherson, ...), poleg tega imamo tudi v [[WP:DOP]] pravilo o uporabi slovenskih imen. Mislim da SP sicer ne zapoveduje, kaj storiti v primerih dvojezičnosti (uradniško pa se na prometnih znakih zapisuje Ankaran - Ancarano). DLR tudi ni mednarodno priznana država, krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost, ruščina pa tudi nima statusa uradnega jezika v Ukrajini, zato svetujem v skladu z ostalimi ozemlji, da prečrkujemo po ukrajinskih pravilih, v članku pa rusko večino ter de facto jezik tudi popišemo. :::::Kot nenapisano pravilo pa tudi velja, da ima SP prednost pred tujimi jezikoslovnimi zgledi, SP ''lahko'' (v skladu s konsenzom) preseže le [[WP:NPP]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 10. november 2022 (CET) ::::::@A09 Gre ravno za to, da se pravopis nanaša na imena na ozemlju Ukrajine, tu pa gre za spornost, na čigavem ozemlju je Gorlovka. Mislim tudi, da ne gre za dvojezičnost, glede na to da je [[:ru:Донецкая_Народная_Республика#Языки|de facto uradni jezik samo ruščina]], podobno kot za Ukrajince samo ukrajinščina. Ne gre tudi več za DLR, ki je bila ukinjena septembra, ampak za Donecko oblast v RF, ki [[:ru:Референдумы на оккупированных территориях Украины (2022)#Реакция|je '''delno''' mednarodno priznana]]. Gre za mejni in sporni primer, kjer se ne da odločati '''samo''' s pravopisom. Naselja Gorlovka ni možno primerjati z naselji na zahodu Ukrajine, ker se nahaja že osem let na območju pod nadzorom Rusov. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 21:12, 10. november 2022 (CET) :::::::Glede SPja ne bom komentiral, ker ga specifično teoretično ne poznam preveč dobro. Je pa DLR (oz. sedaj kot del RF) priznan samo s strani S. Koreje (piše v tvojem linku) in večina tam naštetih odzivov opisuje potrebo po spoštovanju ozemeljske enovitosti in celotnosti Ukrajine. Mislim, da sem svoje pomisleke in tudi mojo odločitev o preimenovanju podal v komentarju zgoraj, kaj in kako pa kaj veleva pa se ne počutim dovolj kompetentnega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. november 2022 (CET) {{sklici}} == Gorlovka in ne Gorlivka == @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] V članku sem jasno in argumentirano navedel zakaj mesto v slovenščini ni Gorlivka, ampak Gorlovka. Morda si jih spregledal vključno z referencami?! Stara debata tu več ni relevantna in ne more biti izgovor za revertanje. Pogovorimo se o vsebini. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:20, 11. september 2026 (CEST) :Razumel sem argument, ampak na Wikipediji velja, da kraje imenujemo z uradnimi imeni (kjer obstajajo, pa z eksonimi slovenskega jezika). Vse drugo bi bilo recept za kaos. Po podanem argumentu bi lahko tudi [[Miliči]] v Beli krajini postali Milići. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:35, 11. september 2026 (CEST) ::Še enkrat ponavljam svojo argumentacijo: ::-mesto nima enotnega uradnega imena, ima ukrajinsko in rusko varianto, ki se obe uporabljata - uradno ni bilo nikoli preimenovano v ukrajinsko varianto, kot nekatera druga mesta ::-v slovenščini je v zapisih zaslediti uporabo imena Gorlovka, le na wikipediji je preimenovana ::-upoštevati velja tudi etimologijo imena (po Rusu Gorlovu) ::-Ukrajinski г se latinizira v h - podrobnosti in transliteracija je na angleškem wiki, zato trenuten slovenski zapis zavaja (kot da bi npr. Đakovo zapisali kot Dakovo, ker je to slovenščini bližje) ::Na slovenskem wikiju je zelo izrazita "hura" argumentacija, tj. neomajno podpiramo Ukrajino in zato se vse rusko v Ukrajini preimenuje v ukrajinsko. Gre za ustaljeno rabo osebnih imen, krajev, ki še zdaleč ni tako enoznačna in v tem smislu ustrezna. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:50, 12. september 2026 (CEST) :Še glede Gorlivka/Horlivka: pri prevzemanju po slovenskem pravopisu г postane g in ne h, enako kot ж postane ž in ne zh. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 00:11, 12. september 2026 (CEST) ::Tukaj nisi povedal ali gre za ukrajinski ali ruski г. Za ruskega se strinjam, za ukrajinskega pa ne. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:51, 12. september 2026 (CEST) :::Pravila prečrkovanja oz. podomačenja sem ti že linkal v preteklosti. Če se z njimi ne strinjaš, predlagam da se pritožiš na ustrezne strokovne institucije. —[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:19, 12. september 2026 (CEST) 367a1249ysiujmbssw0z9m46eq2a3s6 6749457 6749454 2026-09-12T06:27:37Z 97E 228462 /* Gorlovka in ne Gorlivka */ odgovor 6749457 wikitext text/x-wiki Predlagam, da se najprej članek o [[Antwerpen|Antwerpnu]] preimenuje v Anvers in članek o [[Liege|Liegu]] v Luik, glede na to, da ni pomembno, če je mesto v francosko ali nizozemsko govorečem delu Belgije. Kot je v članku napisano, je po popisu 2001 ruščina prvi jezik (materni jezik) 85,1 % prebivalstva, enako velja za celotno Donecko oblast. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 11:47, 9. november 2022 (CET) :Mislim, da tvoj argument ne zdrži. Tudi na primer [[Subotica]] in [[Kanjiža]] v Vojvodini imata večinsko madžarsko prebivalstvo, pa ju noben wiki ne imenuje Szabadka in Magyarkanizsa (razen seveda madžarskega). Enako z italijanskimi in avstrijskimi naselji s slovensko večino. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 9. november 2022 (CET) ::Ta mesta v Srbiji so verjetno edina mesta z madžarsko večino. Ampak dal sem primer Belgije, ki je precej bolj enakomerno razdeljena na francoski in nizozemski del. V Ukrajini (Rusiji) kot rečeno večina oblasti Doneck in Lugansk (ter Krim) govori rusko, poleg tega pa tudi velik delež Zaporoške (48 %), Harkovske (44 %), Odeske (42 %) in drugih oblasti. Torej argument absolutne večine enega jezika ne zdrži. Poleg tega je v večini Ukrajine (razen na skrajnem zahodu) razširjen jezik suržik, mešanica ruščine in ukrajinščine. Torej je ukrajinščina manjšinski jezik v državi. Glede drugih Wikipedij, uporabljajo izraz Gorlovka poleg ruske Wikipedije tudi španska, poljska, bolgarska, mongolska, asturijska in srbska. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 14:45, 9. november 2022 (CET) :::Glede etnične sestave vojvodinskih naselij: [[:commons:File:Vojvodina - Etnicki sastav po naseljima 2002 2.gif|[1]]]. Pomisli, kaj bi nastalo, če bi večinsko madžarskim krajem na Wikipediji dali madžarski naslov, večinsko romunskim romunskega in tako dalje - jasno, da se za "standardno" vzame ime v uradnem jeziku države (ali v primeru, da obstaja, ime v jeziku bralca - eksonim). Belgije z njenim [[:en:Communities, regions and language areas of Belgium|zapletenim sistemom regij, skupnosti in jezikovnih območij]] ni mogoče primerjati z Ukrajino, kjer ruščina niti nima statusa uradnega jezika (zakaj je tako, pa je zgodba zase in ne spada več v to debato). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:55, 9. november 2022 (CET) ::::@Upwinxp [[:sr:Србија#Становништво|3 % madžarska manjšina v Srbiji]] je težko merodajna za primer Ukrajine, kjer 30 % prebivalstva govori rusko in 15 % ukrajinski dialekt ruščine - suržik. Ruščina je imela [[:ru:Языки Донецкой области|pred letom 2014 status regionalnega jezik]]a, od 2014 pa je ''de facto'' '''edini''' uradni jezik Donecke ljudske republike/oblasti. Izraz Gorlivka je '''sporen'''. Gre za ozemlje, ki si ga lastita dve državi in ima tako dva ''de jure'' jezika. Ne gre za območje, ki je letos postalo del Ruske federacije, ampak območje, ki je že 8 let pod nadzorom Rusov. Glede na to je najbolj smiselno začasno preimenovanje članka v Gorlovka, ker: 1. ruščina dejansko prevladuje v celotnem Donbasu; 2. v slovenščini je v uporabi izraz Gorlovka;<ref>https://www.rtvslo.si/svet/ukrajinske-sile-zavzele-vecji-del-letalisca-v-donecku-silovito-bombardiranje-mesta-gorlovka/356158</ref><ref>https://www.dnevnik.si/1042677407</ref><ref>https://siol.net/novice/svet/proruski-separatisti-na-vzhodu-ukrajine-sestrelili-lovca-359886</ref><ref>https://www.24ur.com/novice/svet/foto-komunalni-delavci-zeleli-pospraviti-trg-a-protestniki-niso-zeleli-oditi.html</ref> 3. s tem sledimo drugim slovanskim jezikom na Wikipediji - poljski, bolgarski, srbski. Počakal bom še nekaj dni, če ne bo pomislekov, potem pa dodal še kak odstavek v članek in ga preimenoval. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 00:38, 10. november 2022 (CET) :::::Zanimiva razprava. Svetujem, da se oziramo na pravopis, kajti v slovenskih medijih sem našel že čuda različic ukrajinskih imen (najpogosteje delno poslovenjeno ukrajinsko ime iz angleškega zapisa - Kherson, ...), poleg tega imamo tudi v [[WP:DOP]] pravilo o uporabi slovenskih imen. Mislim da SP sicer ne zapoveduje, kaj storiti v primerih dvojezičnosti (uradniško pa se na prometnih znakih zapisuje Ankaran - Ancarano). DLR tudi ni mednarodno priznana država, krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost, ruščina pa tudi nima statusa uradnega jezika v Ukrajini, zato svetujem v skladu z ostalimi ozemlji, da prečrkujemo po ukrajinskih pravilih, v članku pa rusko večino ter de facto jezik tudi popišemo. :::::Kot nenapisano pravilo pa tudi velja, da ima SP prednost pred tujimi jezikoslovnimi zgledi, SP ''lahko'' (v skladu s konsenzom) preseže le [[WP:NPP]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 10. november 2022 (CET) ::::::@A09 Gre ravno za to, da se pravopis nanaša na imena na ozemlju Ukrajine, tu pa gre za spornost, na čigavem ozemlju je Gorlovka. Mislim tudi, da ne gre za dvojezičnost, glede na to da je [[:ru:Донецкая_Народная_Республика#Языки|de facto uradni jezik samo ruščina]], podobno kot za Ukrajince samo ukrajinščina. Ne gre tudi več za DLR, ki je bila ukinjena septembra, ampak za Donecko oblast v RF, ki [[:ru:Референдумы на оккупированных территориях Украины (2022)#Реакция|je '''delno''' mednarodno priznana]]. Gre za mejni in sporni primer, kjer se ne da odločati '''samo''' s pravopisom. Naselja Gorlovka ni možno primerjati z naselji na zahodu Ukrajine, ker se nahaja že osem let na območju pod nadzorom Rusov. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 21:12, 10. november 2022 (CET) :::::::Glede SPja ne bom komentiral, ker ga specifično teoretično ne poznam preveč dobro. Je pa DLR (oz. sedaj kot del RF) priznan samo s strani S. Koreje (piše v tvojem linku) in večina tam naštetih odzivov opisuje potrebo po spoštovanju ozemeljske enovitosti in celotnosti Ukrajine. Mislim, da sem svoje pomisleke in tudi mojo odločitev o preimenovanju podal v komentarju zgoraj, kaj in kako pa kaj veleva pa se ne počutim dovolj kompetentnega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. november 2022 (CET) {{sklici}} == Gorlovka in ne Gorlivka == @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] V članku sem jasno in argumentirano navedel zakaj mesto v slovenščini ni Gorlivka, ampak Gorlovka. Morda si jih spregledal vključno z referencami?! Stara debata tu več ni relevantna in ne more biti izgovor za revertanje. Pogovorimo se o vsebini. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:20, 11. september 2026 (CEST) :Razumel sem argument, ampak na Wikipediji velja, da kraje imenujemo z uradnimi imeni (kjer obstajajo, pa z eksonimi slovenskega jezika). Vse drugo bi bilo recept za kaos. Po podanem argumentu bi lahko tudi [[Miliči]] v Beli krajini postali Milići. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:35, 11. september 2026 (CEST) ::Še enkrat ponavljam svojo argumentacijo: ::-mesto nima enotnega uradnega imena, ima ukrajinsko in rusko varianto, ki se obe uporabljata - uradno ni bilo nikoli preimenovano v ukrajinsko varianto, kot nekatera druga mesta ::-v slovenščini je v zapisih zaslediti uporabo imena Gorlovka, le na wikipediji je preimenovana ::-upoštevati velja tudi etimologijo imena (po Rusu Gorlovu) ::-Ukrajinski г se latinizira v h - podrobnosti in transliteracija je na angleškem wiki, zato trenuten slovenski zapis zavaja (kot da bi npr. Đakovo zapisali kot Dakovo, ker je to slovenščini bližje) ::Na slovenskem wikiju je zelo izrazita "hura" argumentacija, tj. neomajno podpiramo Ukrajino in zato se vse rusko v Ukrajini preimenuje v ukrajinsko. Gre za ustaljeno rabo osebnih imen, krajev, ki še zdaleč ni tako enoznačna in v tem smislu ustrezna. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:50, 12. september 2026 (CEST) :::Mesto ima samo eno uradno ime. Dejstvo da je pod vojaško okupacijo, ki jo razen nekaj diktatur ne priznava skoraj nobena država, ne spremeni uradnega imena. Vsaka vas v Sloveniji ima nemško ime, a mislim da je očitno da zato ne bomo preimenovali člankov.—[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:27, 12. september 2026 (CEST) :Še glede Gorlivka/Horlivka: pri prevzemanju po slovenskem pravopisu г postane g in ne h, enako kot ж postane ž in ne zh. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 00:11, 12. september 2026 (CEST) ::Tukaj nisi povedal ali gre za ukrajinski ali ruski г. Za ruskega se strinjam, za ukrajinskega pa ne. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:51, 12. september 2026 (CEST) :::Pravila prečrkovanja oz. podomačenja sem ti že linkal v preteklosti. Če se z njimi ne strinjaš, predlagam da se pritožiš na ustrezne strokovne institucije. —[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:19, 12. september 2026 (CEST) a5qo5477gdhau766jqrys7y34kol2kn 6749490 6749457 2026-09-12T09:02:46Z Mnogoterost 140263 /* Gorlovka in ne Gorlivka */ odgovor 6749490 wikitext text/x-wiki Predlagam, da se najprej članek o [[Antwerpen|Antwerpnu]] preimenuje v Anvers in članek o [[Liege|Liegu]] v Luik, glede na to, da ni pomembno, če je mesto v francosko ali nizozemsko govorečem delu Belgije. Kot je v članku napisano, je po popisu 2001 ruščina prvi jezik (materni jezik) 85,1 % prebivalstva, enako velja za celotno Donecko oblast. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 11:47, 9. november 2022 (CET) :Mislim, da tvoj argument ne zdrži. Tudi na primer [[Subotica]] in [[Kanjiža]] v Vojvodini imata večinsko madžarsko prebivalstvo, pa ju noben wiki ne imenuje Szabadka in Magyarkanizsa (razen seveda madžarskega). Enako z italijanskimi in avstrijskimi naselji s slovensko večino. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 9. november 2022 (CET) ::Ta mesta v Srbiji so verjetno edina mesta z madžarsko večino. Ampak dal sem primer Belgije, ki je precej bolj enakomerno razdeljena na francoski in nizozemski del. V Ukrajini (Rusiji) kot rečeno večina oblasti Doneck in Lugansk (ter Krim) govori rusko, poleg tega pa tudi velik delež Zaporoške (48 %), Harkovske (44 %), Odeske (42 %) in drugih oblasti. Torej argument absolutne večine enega jezika ne zdrži. Poleg tega je v večini Ukrajine (razen na skrajnem zahodu) razširjen jezik suržik, mešanica ruščine in ukrajinščine. Torej je ukrajinščina manjšinski jezik v državi. Glede drugih Wikipedij, uporabljajo izraz Gorlovka poleg ruske Wikipedije tudi španska, poljska, bolgarska, mongolska, asturijska in srbska. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 14:45, 9. november 2022 (CET) :::Glede etnične sestave vojvodinskih naselij: [[:commons:File:Vojvodina - Etnicki sastav po naseljima 2002 2.gif|[1]]]. Pomisli, kaj bi nastalo, če bi večinsko madžarskim krajem na Wikipediji dali madžarski naslov, večinsko romunskim romunskega in tako dalje - jasno, da se za "standardno" vzame ime v uradnem jeziku države (ali v primeru, da obstaja, ime v jeziku bralca - eksonim). Belgije z njenim [[:en:Communities, regions and language areas of Belgium|zapletenim sistemom regij, skupnosti in jezikovnih območij]] ni mogoče primerjati z Ukrajino, kjer ruščina niti nima statusa uradnega jezika (zakaj je tako, pa je zgodba zase in ne spada več v to debato). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:55, 9. november 2022 (CET) ::::@Upwinxp [[:sr:Србија#Становништво|3 % madžarska manjšina v Srbiji]] je težko merodajna za primer Ukrajine, kjer 30 % prebivalstva govori rusko in 15 % ukrajinski dialekt ruščine - suržik. Ruščina je imela [[:ru:Языки Донецкой области|pred letom 2014 status regionalnega jezik]]a, od 2014 pa je ''de facto'' '''edini''' uradni jezik Donecke ljudske republike/oblasti. Izraz Gorlivka je '''sporen'''. Gre za ozemlje, ki si ga lastita dve državi in ima tako dva ''de jure'' jezika. Ne gre za območje, ki je letos postalo del Ruske federacije, ampak območje, ki je že 8 let pod nadzorom Rusov. Glede na to je najbolj smiselno začasno preimenovanje članka v Gorlovka, ker: 1. ruščina dejansko prevladuje v celotnem Donbasu; 2. v slovenščini je v uporabi izraz Gorlovka;<ref>https://www.rtvslo.si/svet/ukrajinske-sile-zavzele-vecji-del-letalisca-v-donecku-silovito-bombardiranje-mesta-gorlovka/356158</ref><ref>https://www.dnevnik.si/1042677407</ref><ref>https://siol.net/novice/svet/proruski-separatisti-na-vzhodu-ukrajine-sestrelili-lovca-359886</ref><ref>https://www.24ur.com/novice/svet/foto-komunalni-delavci-zeleli-pospraviti-trg-a-protestniki-niso-zeleli-oditi.html</ref> 3. s tem sledimo drugim slovanskim jezikom na Wikipediji - poljski, bolgarski, srbski. Počakal bom še nekaj dni, če ne bo pomislekov, potem pa dodal še kak odstavek v članek in ga preimenoval. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 00:38, 10. november 2022 (CET) :::::Zanimiva razprava. Svetujem, da se oziramo na pravopis, kajti v slovenskih medijih sem našel že čuda različic ukrajinskih imen (najpogosteje delno poslovenjeno ukrajinsko ime iz angleškega zapisa - Kherson, ...), poleg tega imamo tudi v [[WP:DOP]] pravilo o uporabi slovenskih imen. Mislim da SP sicer ne zapoveduje, kaj storiti v primerih dvojezičnosti (uradniško pa se na prometnih znakih zapisuje Ankaran - Ancarano). DLR tudi ni mednarodno priznana država, krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost, ruščina pa tudi nima statusa uradnega jezika v Ukrajini, zato svetujem v skladu z ostalimi ozemlji, da prečrkujemo po ukrajinskih pravilih, v članku pa rusko večino ter de facto jezik tudi popišemo. :::::Kot nenapisano pravilo pa tudi velja, da ima SP prednost pred tujimi jezikoslovnimi zgledi, SP ''lahko'' (v skladu s konsenzom) preseže le [[WP:NPP]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 10. november 2022 (CET) ::::::@A09 Gre ravno za to, da se pravopis nanaša na imena na ozemlju Ukrajine, tu pa gre za spornost, na čigavem ozemlju je Gorlovka. Mislim tudi, da ne gre za dvojezičnost, glede na to da je [[:ru:Донецкая_Народная_Республика#Языки|de facto uradni jezik samo ruščina]], podobno kot za Ukrajince samo ukrajinščina. Ne gre tudi več za DLR, ki je bila ukinjena septembra, ampak za Donecko oblast v RF, ki [[:ru:Референдумы на оккупированных территориях Украины (2022)#Реакция|je '''delno''' mednarodno priznana]]. Gre za mejni in sporni primer, kjer se ne da odločati '''samo''' s pravopisom. Naselja Gorlovka ni možno primerjati z naselji na zahodu Ukrajine, ker se nahaja že osem let na območju pod nadzorom Rusov. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 21:12, 10. november 2022 (CET) :::::::Glede SPja ne bom komentiral, ker ga specifično teoretično ne poznam preveč dobro. Je pa DLR (oz. sedaj kot del RF) priznan samo s strani S. Koreje (piše v tvojem linku) in večina tam naštetih odzivov opisuje potrebo po spoštovanju ozemeljske enovitosti in celotnosti Ukrajine. Mislim, da sem svoje pomisleke in tudi mojo odločitev o preimenovanju podal v komentarju zgoraj, kaj in kako pa kaj veleva pa se ne počutim dovolj kompetentnega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. november 2022 (CET) {{sklici}} == Gorlovka in ne Gorlivka == @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] V članku sem jasno in argumentirano navedel zakaj mesto v slovenščini ni Gorlivka, ampak Gorlovka. Morda si jih spregledal vključno z referencami?! Stara debata tu več ni relevantna in ne more biti izgovor za revertanje. Pogovorimo se o vsebini. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:20, 11. september 2026 (CEST) :Razumel sem argument, ampak na Wikipediji velja, da kraje imenujemo z uradnimi imeni (kjer obstajajo, pa z eksonimi slovenskega jezika). Vse drugo bi bilo recept za kaos. Po podanem argumentu bi lahko tudi [[Miliči]] v Beli krajini postali Milići. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:35, 11. september 2026 (CEST) ::Še enkrat ponavljam svojo argumentacijo: ::-mesto nima enotnega uradnega imena, ima ukrajinsko in rusko varianto, ki se obe uporabljata - uradno ni bilo nikoli preimenovano v ukrajinsko varianto, kot nekatera druga mesta ::-v slovenščini je v zapisih zaslediti uporabo imena Gorlovka, le na wikipediji je preimenovana ::-upoštevati velja tudi etimologijo imena (po Rusu Gorlovu) ::-Ukrajinski г se latinizira v h - podrobnosti in transliteracija je na angleškem wiki, zato trenuten slovenski zapis zavaja (kot da bi npr. Đakovo zapisali kot Dakovo, ker je to slovenščini bližje) ::Na slovenskem wikiju je zelo izrazita "hura" argumentacija, tj. neomajno podpiramo Ukrajino in zato se vse rusko v Ukrajini preimenuje v ukrajinsko. Gre za ustaljeno rabo osebnih imen, krajev, ki še zdaleč ni tako enoznačna in v tem smislu ustrezna. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:50, 12. september 2026 (CEST) :::Mesto ima samo eno uradno ime. Dejstvo da je pod vojaško okupacijo, ki jo razen nekaj diktatur ne priznava skoraj nobena država, ne spremeni uradnega imena. Vsaka vas v Sloveniji ima nemško ime, a mislim da je očitno da zato ne bomo preimenovali člankov.—[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:27, 12. september 2026 (CEST) ::::Bravo, podal si odličen zgled "hura" argumentacije. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:02, 12. september 2026 (CEST) :Še glede Gorlivka/Horlivka: pri prevzemanju po slovenskem pravopisu г postane g in ne h, enako kot ж postane ž in ne zh. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 00:11, 12. september 2026 (CEST) ::Tukaj nisi povedal ali gre za ukrajinski ali ruski г. Za ruskega se strinjam, za ukrajinskega pa ne. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:51, 12. september 2026 (CEST) :::Pravila prečrkovanja oz. podomačenja sem ti že linkal v preteklosti. Če se z njimi ne strinjaš, predlagam da se pritožiš na ustrezne strokovne institucije. —[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:19, 12. september 2026 (CEST) csadkmqqo6hgw948uenggjv4gwhv3od 6749491 6749490 2026-09-12T09:08:24Z Mnogoterost 140263 /* Gorlovka in ne Gorlivka */ odgovor 6749491 wikitext text/x-wiki Predlagam, da se najprej članek o [[Antwerpen|Antwerpnu]] preimenuje v Anvers in članek o [[Liege|Liegu]] v Luik, glede na to, da ni pomembno, če je mesto v francosko ali nizozemsko govorečem delu Belgije. Kot je v članku napisano, je po popisu 2001 ruščina prvi jezik (materni jezik) 85,1 % prebivalstva, enako velja za celotno Donecko oblast. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 11:47, 9. november 2022 (CET) :Mislim, da tvoj argument ne zdrži. Tudi na primer [[Subotica]] in [[Kanjiža]] v Vojvodini imata večinsko madžarsko prebivalstvo, pa ju noben wiki ne imenuje Szabadka in Magyarkanizsa (razen seveda madžarskega). Enako z italijanskimi in avstrijskimi naselji s slovensko večino. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 9. november 2022 (CET) ::Ta mesta v Srbiji so verjetno edina mesta z madžarsko večino. Ampak dal sem primer Belgije, ki je precej bolj enakomerno razdeljena na francoski in nizozemski del. V Ukrajini (Rusiji) kot rečeno večina oblasti Doneck in Lugansk (ter Krim) govori rusko, poleg tega pa tudi velik delež Zaporoške (48 %), Harkovske (44 %), Odeske (42 %) in drugih oblasti. Torej argument absolutne večine enega jezika ne zdrži. Poleg tega je v večini Ukrajine (razen na skrajnem zahodu) razširjen jezik suržik, mešanica ruščine in ukrajinščine. Torej je ukrajinščina manjšinski jezik v državi. Glede drugih Wikipedij, uporabljajo izraz Gorlovka poleg ruske Wikipedije tudi španska, poljska, bolgarska, mongolska, asturijska in srbska. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 14:45, 9. november 2022 (CET) :::Glede etnične sestave vojvodinskih naselij: [[:commons:File:Vojvodina - Etnicki sastav po naseljima 2002 2.gif|[1]]]. Pomisli, kaj bi nastalo, če bi večinsko madžarskim krajem na Wikipediji dali madžarski naslov, večinsko romunskim romunskega in tako dalje - jasno, da se za "standardno" vzame ime v uradnem jeziku države (ali v primeru, da obstaja, ime v jeziku bralca - eksonim). Belgije z njenim [[:en:Communities, regions and language areas of Belgium|zapletenim sistemom regij, skupnosti in jezikovnih območij]] ni mogoče primerjati z Ukrajino, kjer ruščina niti nima statusa uradnega jezika (zakaj je tako, pa je zgodba zase in ne spada več v to debato). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:55, 9. november 2022 (CET) ::::@Upwinxp [[:sr:Србија#Становништво|3 % madžarska manjšina v Srbiji]] je težko merodajna za primer Ukrajine, kjer 30 % prebivalstva govori rusko in 15 % ukrajinski dialekt ruščine - suržik. Ruščina je imela [[:ru:Языки Донецкой области|pred letom 2014 status regionalnega jezik]]a, od 2014 pa je ''de facto'' '''edini''' uradni jezik Donecke ljudske republike/oblasti. Izraz Gorlivka je '''sporen'''. Gre za ozemlje, ki si ga lastita dve državi in ima tako dva ''de jure'' jezika. Ne gre za območje, ki je letos postalo del Ruske federacije, ampak območje, ki je že 8 let pod nadzorom Rusov. Glede na to je najbolj smiselno začasno preimenovanje članka v Gorlovka, ker: 1. ruščina dejansko prevladuje v celotnem Donbasu; 2. v slovenščini je v uporabi izraz Gorlovka;<ref>https://www.rtvslo.si/svet/ukrajinske-sile-zavzele-vecji-del-letalisca-v-donecku-silovito-bombardiranje-mesta-gorlovka/356158</ref><ref>https://www.dnevnik.si/1042677407</ref><ref>https://siol.net/novice/svet/proruski-separatisti-na-vzhodu-ukrajine-sestrelili-lovca-359886</ref><ref>https://www.24ur.com/novice/svet/foto-komunalni-delavci-zeleli-pospraviti-trg-a-protestniki-niso-zeleli-oditi.html</ref> 3. s tem sledimo drugim slovanskim jezikom na Wikipediji - poljski, bolgarski, srbski. Počakal bom še nekaj dni, če ne bo pomislekov, potem pa dodal še kak odstavek v članek in ga preimenoval. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 00:38, 10. november 2022 (CET) :::::Zanimiva razprava. Svetujem, da se oziramo na pravopis, kajti v slovenskih medijih sem našel že čuda različic ukrajinskih imen (najpogosteje delno poslovenjeno ukrajinsko ime iz angleškega zapisa - Kherson, ...), poleg tega imamo tudi v [[WP:DOP]] pravilo o uporabi slovenskih imen. Mislim da SP sicer ne zapoveduje, kaj storiti v primerih dvojezičnosti (uradniško pa se na prometnih znakih zapisuje Ankaran - Ancarano). DLR tudi ni mednarodno priznana država, krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost, ruščina pa tudi nima statusa uradnega jezika v Ukrajini, zato svetujem v skladu z ostalimi ozemlji, da prečrkujemo po ukrajinskih pravilih, v članku pa rusko večino ter de facto jezik tudi popišemo. :::::Kot nenapisano pravilo pa tudi velja, da ima SP prednost pred tujimi jezikoslovnimi zgledi, SP ''lahko'' (v skladu s konsenzom) preseže le [[WP:NPP]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 10. november 2022 (CET) ::::::@A09 Gre ravno za to, da se pravopis nanaša na imena na ozemlju Ukrajine, tu pa gre za spornost, na čigavem ozemlju je Gorlovka. Mislim tudi, da ne gre za dvojezičnost, glede na to da je [[:ru:Донецкая_Народная_Республика#Языки|de facto uradni jezik samo ruščina]], podobno kot za Ukrajince samo ukrajinščina. Ne gre tudi več za DLR, ki je bila ukinjena septembra, ampak za Donecko oblast v RF, ki [[:ru:Референдумы на оккупированных территориях Украины (2022)#Реакция|je '''delno''' mednarodno priznana]]. Gre za mejni in sporni primer, kjer se ne da odločati '''samo''' s pravopisom. Naselja Gorlovka ni možno primerjati z naselji na zahodu Ukrajine, ker se nahaja že osem let na območju pod nadzorom Rusov. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 21:12, 10. november 2022 (CET) :::::::Glede SPja ne bom komentiral, ker ga specifično teoretično ne poznam preveč dobro. Je pa DLR (oz. sedaj kot del RF) priznan samo s strani S. Koreje (piše v tvojem linku) in večina tam naštetih odzivov opisuje potrebo po spoštovanju ozemeljske enovitosti in celotnosti Ukrajine. Mislim, da sem svoje pomisleke in tudi mojo odločitev o preimenovanju podal v komentarju zgoraj, kaj in kako pa kaj veleva pa se ne počutim dovolj kompetentnega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. november 2022 (CET) {{sklici}} == Gorlovka in ne Gorlivka == @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] V članku sem jasno in argumentirano navedel zakaj mesto v slovenščini ni Gorlivka, ampak Gorlovka. Morda si jih spregledal vključno z referencami?! Stara debata tu več ni relevantna in ne more biti izgovor za revertanje. Pogovorimo se o vsebini. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:20, 11. september 2026 (CEST) :Razumel sem argument, ampak na Wikipediji velja, da kraje imenujemo z uradnimi imeni (kjer obstajajo, pa z eksonimi slovenskega jezika). Vse drugo bi bilo recept za kaos. Po podanem argumentu bi lahko tudi [[Miliči]] v Beli krajini postali Milići. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:35, 11. september 2026 (CEST) ::Še enkrat ponavljam svojo argumentacijo: ::-mesto nima enotnega uradnega imena, ima ukrajinsko in rusko varianto, ki se obe uporabljata - uradno ni bilo nikoli preimenovano v ukrajinsko varianto, kot nekatera druga mesta ::-v slovenščini je v zapisih zaslediti uporabo imena Gorlovka, le na wikipediji je preimenovana ::-upoštevati velja tudi etimologijo imena (po Rusu Gorlovu) ::-Ukrajinski г se latinizira v h - podrobnosti in transliteracija je na angleškem wiki, zato trenuten slovenski zapis zavaja (kot da bi npr. Đakovo zapisali kot Dakovo, ker je to slovenščini bližje) ::Na slovenskem wikiju je zelo izrazita "hura" argumentacija, tj. neomajno podpiramo Ukrajino in zato se vse rusko v Ukrajini preimenuje v ukrajinsko. Gre za ustaljeno rabo osebnih imen, krajev, ki še zdaleč ni tako enoznačna in v tem smislu ustrezna. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:50, 12. september 2026 (CEST) :::Mesto ima samo eno uradno ime. Dejstvo da je pod vojaško okupacijo, ki jo razen nekaj diktatur ne priznava skoraj nobena država, ne spremeni uradnega imena. Vsaka vas v Sloveniji ima nemško ime, a mislim da je očitno da zato ne bomo preimenovali člankov.—[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:27, 12. september 2026 (CEST) ::::Bravo, podal si odličen zgled "hura" argumentacije. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:02, 12. september 2026 (CEST) :Še glede Gorlivka/Horlivka: pri prevzemanju po slovenskem pravopisu г postane g in ne h, enako kot ж postane ž in ne zh. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 00:11, 12. september 2026 (CEST) ::Tukaj nisi povedal ali gre za ukrajinski ali ruski г. Za ruskega se strinjam, za ukrajinskega pa ne. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:51, 12. september 2026 (CEST) :::Pravila prečrkovanja oz. podomačenja sem ti že linkal v preteklosti. Če se z njimi ne strinjaš, predlagam da se pritožiš na ustrezne strokovne institucije. —[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:19, 12. september 2026 (CEST) ::::Pravopis 8.0 še ni potrjen, veljaven pravopis pa dopušča rusko varianto. Ukrajinski г veljaven pravopis prečrkuje v g. Zato je uporaba ruske različice tembolj na mestu in to delajo vse publikacije razen Pravopisa8.0 in slo wikipedije. Bizarno. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:08, 12. september 2026 (CEST) nkodc7scl260imiskl4f3xpjefvcdmb 6749556 6749491 2026-09-12T09:28:59Z Upwinxp 126544 /* Gorlovka in ne Gorlivka */ odgovor 6749556 wikitext text/x-wiki Predlagam, da se najprej članek o [[Antwerpen|Antwerpnu]] preimenuje v Anvers in članek o [[Liege|Liegu]] v Luik, glede na to, da ni pomembno, če je mesto v francosko ali nizozemsko govorečem delu Belgije. Kot je v članku napisano, je po popisu 2001 ruščina prvi jezik (materni jezik) 85,1 % prebivalstva, enako velja za celotno Donecko oblast. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 11:47, 9. november 2022 (CET) :Mislim, da tvoj argument ne zdrži. Tudi na primer [[Subotica]] in [[Kanjiža]] v Vojvodini imata večinsko madžarsko prebivalstvo, pa ju noben wiki ne imenuje Szabadka in Magyarkanizsa (razen seveda madžarskega). Enako z italijanskimi in avstrijskimi naselji s slovensko večino. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 9. november 2022 (CET) ::Ta mesta v Srbiji so verjetno edina mesta z madžarsko večino. Ampak dal sem primer Belgije, ki je precej bolj enakomerno razdeljena na francoski in nizozemski del. V Ukrajini (Rusiji) kot rečeno večina oblasti Doneck in Lugansk (ter Krim) govori rusko, poleg tega pa tudi velik delež Zaporoške (48 %), Harkovske (44 %), Odeske (42 %) in drugih oblasti. Torej argument absolutne večine enega jezika ne zdrži. Poleg tega je v večini Ukrajine (razen na skrajnem zahodu) razširjen jezik suržik, mešanica ruščine in ukrajinščine. Torej je ukrajinščina manjšinski jezik v državi. Glede drugih Wikipedij, uporabljajo izraz Gorlovka poleg ruske Wikipedije tudi španska, poljska, bolgarska, mongolska, asturijska in srbska. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 14:45, 9. november 2022 (CET) :::Glede etnične sestave vojvodinskih naselij: [[:commons:File:Vojvodina - Etnicki sastav po naseljima 2002 2.gif|[1]]]. Pomisli, kaj bi nastalo, če bi večinsko madžarskim krajem na Wikipediji dali madžarski naslov, večinsko romunskim romunskega in tako dalje - jasno, da se za "standardno" vzame ime v uradnem jeziku države (ali v primeru, da obstaja, ime v jeziku bralca - eksonim). Belgije z njenim [[:en:Communities, regions and language areas of Belgium|zapletenim sistemom regij, skupnosti in jezikovnih območij]] ni mogoče primerjati z Ukrajino, kjer ruščina niti nima statusa uradnega jezika (zakaj je tako, pa je zgodba zase in ne spada več v to debato). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:55, 9. november 2022 (CET) ::::@Upwinxp [[:sr:Србија#Становништво|3 % madžarska manjšina v Srbiji]] je težko merodajna za primer Ukrajine, kjer 30 % prebivalstva govori rusko in 15 % ukrajinski dialekt ruščine - suržik. Ruščina je imela [[:ru:Языки Донецкой области|pred letom 2014 status regionalnega jezik]]a, od 2014 pa je ''de facto'' '''edini''' uradni jezik Donecke ljudske republike/oblasti. Izraz Gorlivka je '''sporen'''. Gre za ozemlje, ki si ga lastita dve državi in ima tako dva ''de jure'' jezika. Ne gre za območje, ki je letos postalo del Ruske federacije, ampak območje, ki je že 8 let pod nadzorom Rusov. Glede na to je najbolj smiselno začasno preimenovanje članka v Gorlovka, ker: 1. ruščina dejansko prevladuje v celotnem Donbasu; 2. v slovenščini je v uporabi izraz Gorlovka;<ref>https://www.rtvslo.si/svet/ukrajinske-sile-zavzele-vecji-del-letalisca-v-donecku-silovito-bombardiranje-mesta-gorlovka/356158</ref><ref>https://www.dnevnik.si/1042677407</ref><ref>https://siol.net/novice/svet/proruski-separatisti-na-vzhodu-ukrajine-sestrelili-lovca-359886</ref><ref>https://www.24ur.com/novice/svet/foto-komunalni-delavci-zeleli-pospraviti-trg-a-protestniki-niso-zeleli-oditi.html</ref> 3. s tem sledimo drugim slovanskim jezikom na Wikipediji - poljski, bolgarski, srbski. Počakal bom še nekaj dni, če ne bo pomislekov, potem pa dodal še kak odstavek v članek in ga preimenoval. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 00:38, 10. november 2022 (CET) :::::Zanimiva razprava. Svetujem, da se oziramo na pravopis, kajti v slovenskih medijih sem našel že čuda različic ukrajinskih imen (najpogosteje delno poslovenjeno ukrajinsko ime iz angleškega zapisa - Kherson, ...), poleg tega imamo tudi v [[WP:DOP]] pravilo o uporabi slovenskih imen. Mislim da SP sicer ne zapoveduje, kaj storiti v primerih dvojezičnosti (uradniško pa se na prometnih znakih zapisuje Ankaran - Ancarano). DLR tudi ni mednarodno priznana država, krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost, ruščina pa tudi nima statusa uradnega jezika v Ukrajini, zato svetujem v skladu z ostalimi ozemlji, da prečrkujemo po ukrajinskih pravilih, v članku pa rusko večino ter de facto jezik tudi popišemo. :::::Kot nenapisano pravilo pa tudi velja, da ima SP prednost pred tujimi jezikoslovnimi zgledi, SP ''lahko'' (v skladu s konsenzom) preseže le [[WP:NPP]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 10. november 2022 (CET) ::::::@A09 Gre ravno za to, da se pravopis nanaša na imena na ozemlju Ukrajine, tu pa gre za spornost, na čigavem ozemlju je Gorlovka. Mislim tudi, da ne gre za dvojezičnost, glede na to da je [[:ru:Донецкая_Народная_Республика#Языки|de facto uradni jezik samo ruščina]], podobno kot za Ukrajince samo ukrajinščina. Ne gre tudi več za DLR, ki je bila ukinjena septembra, ampak za Donecko oblast v RF, ki [[:ru:Референдумы на оккупированных территориях Украины (2022)#Реакция|je '''delno''' mednarodno priznana]]. Gre za mejni in sporni primer, kjer se ne da odločati '''samo''' s pravopisom. Naselja Gorlovka ni možno primerjati z naselji na zahodu Ukrajine, ker se nahaja že osem let na območju pod nadzorom Rusov. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 21:12, 10. november 2022 (CET) :::::::Glede SPja ne bom komentiral, ker ga specifično teoretično ne poznam preveč dobro. Je pa DLR (oz. sedaj kot del RF) priznan samo s strani S. Koreje (piše v tvojem linku) in večina tam naštetih odzivov opisuje potrebo po spoštovanju ozemeljske enovitosti in celotnosti Ukrajine. Mislim, da sem svoje pomisleke in tudi mojo odločitev o preimenovanju podal v komentarju zgoraj, kaj in kako pa kaj veleva pa se ne počutim dovolj kompetentnega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. november 2022 (CET) {{sklici}} == Gorlovka in ne Gorlivka == @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] V članku sem jasno in argumentirano navedel zakaj mesto v slovenščini ni Gorlivka, ampak Gorlovka. Morda si jih spregledal vključno z referencami?! Stara debata tu več ni relevantna in ne more biti izgovor za revertanje. Pogovorimo se o vsebini. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:20, 11. september 2026 (CEST) :Razumel sem argument, ampak na Wikipediji velja, da kraje imenujemo z uradnimi imeni (kjer obstajajo, pa z eksonimi slovenskega jezika). Vse drugo bi bilo recept za kaos. Po podanem argumentu bi lahko tudi [[Miliči]] v Beli krajini postali Milići. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:35, 11. september 2026 (CEST) ::Še enkrat ponavljam svojo argumentacijo: ::-mesto nima enotnega uradnega imena, ima ukrajinsko in rusko varianto, ki se obe uporabljata - uradno ni bilo nikoli preimenovano v ukrajinsko varianto, kot nekatera druga mesta ::-v slovenščini je v zapisih zaslediti uporabo imena Gorlovka, le na wikipediji je preimenovana ::-upoštevati velja tudi etimologijo imena (po Rusu Gorlovu) ::-Ukrajinski г se latinizira v h - podrobnosti in transliteracija je na angleškem wiki, zato trenuten slovenski zapis zavaja (kot da bi npr. Đakovo zapisali kot Dakovo, ker je to slovenščini bližje) ::Na slovenskem wikiju je zelo izrazita "hura" argumentacija, tj. neomajno podpiramo Ukrajino in zato se vse rusko v Ukrajini preimenuje v ukrajinsko. Gre za ustaljeno rabo osebnih imen, krajev, ki še zdaleč ni tako enoznačna in v tem smislu ustrezna. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:50, 12. september 2026 (CEST) :::Mesto ima samo eno uradno ime. Dejstvo da je pod vojaško okupacijo, ki jo razen nekaj diktatur ne priznava skoraj nobena država, ne spremeni uradnega imena. Vsaka vas v Sloveniji ima nemško ime, a mislim da je očitno da zato ne bomo preimenovali člankov.—[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:27, 12. september 2026 (CEST) ::::Bravo, podal si odličen zgled "hura" argumentacije. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:02, 12. september 2026 (CEST) :Še glede Gorlivka/Horlivka: pri prevzemanju po slovenskem pravopisu г postane g in ne h, enako kot ж postane ž in ne zh. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 00:11, 12. september 2026 (CEST) ::Tukaj nisi povedal ali gre za ukrajinski ali ruski г. Za ruskega se strinjam, za ukrajinskega pa ne. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:51, 12. september 2026 (CEST) :::Pravila prečrkovanja oz. podomačenja sem ti že linkal v preteklosti. Če se z njimi ne strinjaš, predlagam da se pritožiš na ustrezne strokovne institucije. —[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:19, 12. september 2026 (CEST) ::::Pravopis 8.0 še ni potrjen, veljaven pravopis pa dopušča rusko varianto. Ukrajinski г veljaven pravopis prečrkuje v g. Zato je uporaba ruske različice tembolj na mestu in to delajo vse publikacije razen Pravopisa8.0 in slo wikipedije. Bizarno. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:08, 12. september 2026 (CEST) ::::: Ne vem, kaj so zate "vse publikacije", in kje v [https://fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf#page=179 veljavnem pravopisu] vidiš, da naj bi dopuščal rusko varianto? Kijev, Lvov ... Zaporožje niso primerljivi, ker so to eksonimi in torej kodificirane besede slovenskega jezika. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:28, 12. september 2026 (CEST) 5kvmdwt62ke8288a4ley5zw98ie6vg4 6749568 6749556 2026-09-12T09:44:41Z Upwinxp 126544 /* Gorlovka in ne Gorlivka */ odgovor, 2/2 6749568 wikitext text/x-wiki Predlagam, da se najprej članek o [[Antwerpen|Antwerpnu]] preimenuje v Anvers in članek o [[Liege|Liegu]] v Luik, glede na to, da ni pomembno, če je mesto v francosko ali nizozemsko govorečem delu Belgije. Kot je v članku napisano, je po popisu 2001 ruščina prvi jezik (materni jezik) 85,1 % prebivalstva, enako velja za celotno Donecko oblast. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 11:47, 9. november 2022 (CET) :Mislim, da tvoj argument ne zdrži. Tudi na primer [[Subotica]] in [[Kanjiža]] v Vojvodini imata večinsko madžarsko prebivalstvo, pa ju noben wiki ne imenuje Szabadka in Magyarkanizsa (razen seveda madžarskega). Enako z italijanskimi in avstrijskimi naselji s slovensko večino. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 9. november 2022 (CET) ::Ta mesta v Srbiji so verjetno edina mesta z madžarsko večino. Ampak dal sem primer Belgije, ki je precej bolj enakomerno razdeljena na francoski in nizozemski del. V Ukrajini (Rusiji) kot rečeno večina oblasti Doneck in Lugansk (ter Krim) govori rusko, poleg tega pa tudi velik delež Zaporoške (48 %), Harkovske (44 %), Odeske (42 %) in drugih oblasti. Torej argument absolutne večine enega jezika ne zdrži. Poleg tega je v večini Ukrajine (razen na skrajnem zahodu) razširjen jezik suržik, mešanica ruščine in ukrajinščine. Torej je ukrajinščina manjšinski jezik v državi. Glede drugih Wikipedij, uporabljajo izraz Gorlovka poleg ruske Wikipedije tudi španska, poljska, bolgarska, mongolska, asturijska in srbska. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 14:45, 9. november 2022 (CET) :::Glede etnične sestave vojvodinskih naselij: [[:commons:File:Vojvodina - Etnicki sastav po naseljima 2002 2.gif|[1]]]. Pomisli, kaj bi nastalo, če bi večinsko madžarskim krajem na Wikipediji dali madžarski naslov, večinsko romunskim romunskega in tako dalje - jasno, da se za "standardno" vzame ime v uradnem jeziku države (ali v primeru, da obstaja, ime v jeziku bralca - eksonim). Belgije z njenim [[:en:Communities, regions and language areas of Belgium|zapletenim sistemom regij, skupnosti in jezikovnih območij]] ni mogoče primerjati z Ukrajino, kjer ruščina niti nima statusa uradnega jezika (zakaj je tako, pa je zgodba zase in ne spada več v to debato). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:55, 9. november 2022 (CET) ::::@Upwinxp [[:sr:Србија#Становништво|3 % madžarska manjšina v Srbiji]] je težko merodajna za primer Ukrajine, kjer 30 % prebivalstva govori rusko in 15 % ukrajinski dialekt ruščine - suržik. Ruščina je imela [[:ru:Языки Донецкой области|pred letom 2014 status regionalnega jezik]]a, od 2014 pa je ''de facto'' '''edini''' uradni jezik Donecke ljudske republike/oblasti. Izraz Gorlivka je '''sporen'''. Gre za ozemlje, ki si ga lastita dve državi in ima tako dva ''de jure'' jezika. Ne gre za območje, ki je letos postalo del Ruske federacije, ampak območje, ki je že 8 let pod nadzorom Rusov. Glede na to je najbolj smiselno začasno preimenovanje članka v Gorlovka, ker: 1. ruščina dejansko prevladuje v celotnem Donbasu; 2. v slovenščini je v uporabi izraz Gorlovka;<ref>https://www.rtvslo.si/svet/ukrajinske-sile-zavzele-vecji-del-letalisca-v-donecku-silovito-bombardiranje-mesta-gorlovka/356158</ref><ref>https://www.dnevnik.si/1042677407</ref><ref>https://siol.net/novice/svet/proruski-separatisti-na-vzhodu-ukrajine-sestrelili-lovca-359886</ref><ref>https://www.24ur.com/novice/svet/foto-komunalni-delavci-zeleli-pospraviti-trg-a-protestniki-niso-zeleli-oditi.html</ref> 3. s tem sledimo drugim slovanskim jezikom na Wikipediji - poljski, bolgarski, srbski. Počakal bom še nekaj dni, če ne bo pomislekov, potem pa dodal še kak odstavek v članek in ga preimenoval. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 00:38, 10. november 2022 (CET) :::::Zanimiva razprava. Svetujem, da se oziramo na pravopis, kajti v slovenskih medijih sem našel že čuda različic ukrajinskih imen (najpogosteje delno poslovenjeno ukrajinsko ime iz angleškega zapisa - Kherson, ...), poleg tega imamo tudi v [[WP:DOP]] pravilo o uporabi slovenskih imen. Mislim da SP sicer ne zapoveduje, kaj storiti v primerih dvojezičnosti (uradniško pa se na prometnih znakih zapisuje Ankaran - Ancarano). DLR tudi ni mednarodno priznana država, krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost, ruščina pa tudi nima statusa uradnega jezika v Ukrajini, zato svetujem v skladu z ostalimi ozemlji, da prečrkujemo po ukrajinskih pravilih, v članku pa rusko večino ter de facto jezik tudi popišemo. :::::Kot nenapisano pravilo pa tudi velja, da ima SP prednost pred tujimi jezikoslovnimi zgledi, SP ''lahko'' (v skladu s konsenzom) preseže le [[WP:NPP]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 10. november 2022 (CET) ::::::@A09 Gre ravno za to, da se pravopis nanaša na imena na ozemlju Ukrajine, tu pa gre za spornost, na čigavem ozemlju je Gorlovka. Mislim tudi, da ne gre za dvojezičnost, glede na to da je [[:ru:Донецкая_Народная_Республика#Языки|de facto uradni jezik samo ruščina]], podobno kot za Ukrajince samo ukrajinščina. Ne gre tudi več za DLR, ki je bila ukinjena septembra, ampak za Donecko oblast v RF, ki [[:ru:Референдумы на оккупированных территориях Украины (2022)#Реакция|je '''delno''' mednarodno priznana]]. Gre za mejni in sporni primer, kjer se ne da odločati '''samo''' s pravopisom. Naselja Gorlovka ni možno primerjati z naselji na zahodu Ukrajine, ker se nahaja že osem let na območju pod nadzorom Rusov. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 21:12, 10. november 2022 (CET) :::::::Glede SPja ne bom komentiral, ker ga specifično teoretično ne poznam preveč dobro. Je pa DLR (oz. sedaj kot del RF) priznan samo s strani S. Koreje (piše v tvojem linku) in večina tam naštetih odzivov opisuje potrebo po spoštovanju ozemeljske enovitosti in celotnosti Ukrajine. Mislim, da sem svoje pomisleke in tudi mojo odločitev o preimenovanju podal v komentarju zgoraj, kaj in kako pa kaj veleva pa se ne počutim dovolj kompetentnega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. november 2022 (CET) {{sklici}} == Gorlovka in ne Gorlivka == @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] V članku sem jasno in argumentirano navedel zakaj mesto v slovenščini ni Gorlivka, ampak Gorlovka. Morda si jih spregledal vključno z referencami?! Stara debata tu več ni relevantna in ne more biti izgovor za revertanje. Pogovorimo se o vsebini. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:20, 11. september 2026 (CEST) :Razumel sem argument, ampak na Wikipediji velja, da kraje imenujemo z uradnimi imeni (kjer obstajajo, pa z eksonimi slovenskega jezika). Vse drugo bi bilo recept za kaos. Po podanem argumentu bi lahko tudi [[Miliči]] v Beli krajini postali Milići. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:35, 11. september 2026 (CEST) ::Še enkrat ponavljam svojo argumentacijo: ::-mesto nima enotnega uradnega imena, ima ukrajinsko in rusko varianto, ki se obe uporabljata - uradno ni bilo nikoli preimenovano v ukrajinsko varianto, kot nekatera druga mesta ::-v slovenščini je v zapisih zaslediti uporabo imena Gorlovka, le na wikipediji je preimenovana ::-upoštevati velja tudi etimologijo imena (po Rusu Gorlovu) ::-Ukrajinski г se latinizira v h - podrobnosti in transliteracija je na angleškem wiki, zato trenuten slovenski zapis zavaja (kot da bi npr. Đakovo zapisali kot Dakovo, ker je to slovenščini bližje) ::Na slovenskem wikiju je zelo izrazita "hura" argumentacija, tj. neomajno podpiramo Ukrajino in zato se vse rusko v Ukrajini preimenuje v ukrajinsko. Gre za ustaljeno rabo osebnih imen, krajev, ki še zdaleč ni tako enoznačna in v tem smislu ustrezna. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:50, 12. september 2026 (CEST) :::Mesto ima samo eno uradno ime. Dejstvo da je pod vojaško okupacijo, ki jo razen nekaj diktatur ne priznava skoraj nobena država, ne spremeni uradnega imena. Vsaka vas v Sloveniji ima nemško ime, a mislim da je očitno da zato ne bomo preimenovali člankov.—[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:27, 12. september 2026 (CEST) ::::Bravo, podal si odličen zgled "hura" argumentacije. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:02, 12. september 2026 (CEST) ::::: Nobene hura argumentacije. Uporablja se pač ime, ki je uradno v državi, v kateri se kraj (mednarodnopravno) nahaja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:44, 12. september 2026 (CEST) :Še glede Gorlivka/Horlivka: pri prevzemanju po slovenskem pravopisu г postane g in ne h, enako kot ж postane ž in ne zh. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 00:11, 12. september 2026 (CEST) ::Tukaj nisi povedal ali gre za ukrajinski ali ruski г. Za ruskega se strinjam, za ukrajinskega pa ne. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:51, 12. september 2026 (CEST) :::Pravila prečrkovanja oz. podomačenja sem ti že linkal v preteklosti. Če se z njimi ne strinjaš, predlagam da se pritožiš na ustrezne strokovne institucije. —[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:19, 12. september 2026 (CEST) ::::Pravopis 8.0 še ni potrjen, veljaven pravopis pa dopušča rusko varianto. Ukrajinski г veljaven pravopis prečrkuje v g. Zato je uporaba ruske različice tembolj na mestu in to delajo vse publikacije razen Pravopisa8.0 in slo wikipedije. Bizarno. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:08, 12. september 2026 (CEST) ::::: Ne vem, kaj so zate "vse publikacije", in kje v [https://fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf#page=179 veljavnem pravopisu] vidiš, da naj bi dopuščal rusko varianto? Kijev, Lvov ... Zaporožje niso primerljivi, ker so to eksonimi in torej kodificirane besede slovenskega jezika. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:28, 12. september 2026 (CEST) adsez1enhsfp6ua2hj1e45j91mf9zxc 6749581 6749568 2026-09-12T11:17:17Z Mnogoterost 140263 /* Gorlovka in ne Gorlivka */ odgovor 6749581 wikitext text/x-wiki Predlagam, da se najprej članek o [[Antwerpen|Antwerpnu]] preimenuje v Anvers in članek o [[Liege|Liegu]] v Luik, glede na to, da ni pomembno, če je mesto v francosko ali nizozemsko govorečem delu Belgije. Kot je v članku napisano, je po popisu 2001 ruščina prvi jezik (materni jezik) 85,1 % prebivalstva, enako velja za celotno Donecko oblast. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 11:47, 9. november 2022 (CET) :Mislim, da tvoj argument ne zdrži. Tudi na primer [[Subotica]] in [[Kanjiža]] v Vojvodini imata večinsko madžarsko prebivalstvo, pa ju noben wiki ne imenuje Szabadka in Magyarkanizsa (razen seveda madžarskega). Enako z italijanskimi in avstrijskimi naselji s slovensko večino. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 9. november 2022 (CET) ::Ta mesta v Srbiji so verjetno edina mesta z madžarsko večino. Ampak dal sem primer Belgije, ki je precej bolj enakomerno razdeljena na francoski in nizozemski del. V Ukrajini (Rusiji) kot rečeno večina oblasti Doneck in Lugansk (ter Krim) govori rusko, poleg tega pa tudi velik delež Zaporoške (48 %), Harkovske (44 %), Odeske (42 %) in drugih oblasti. Torej argument absolutne večine enega jezika ne zdrži. Poleg tega je v večini Ukrajine (razen na skrajnem zahodu) razširjen jezik suržik, mešanica ruščine in ukrajinščine. Torej je ukrajinščina manjšinski jezik v državi. Glede drugih Wikipedij, uporabljajo izraz Gorlovka poleg ruske Wikipedije tudi španska, poljska, bolgarska, mongolska, asturijska in srbska. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 14:45, 9. november 2022 (CET) :::Glede etnične sestave vojvodinskih naselij: [[:commons:File:Vojvodina - Etnicki sastav po naseljima 2002 2.gif|[1]]]. Pomisli, kaj bi nastalo, če bi večinsko madžarskim krajem na Wikipediji dali madžarski naslov, večinsko romunskim romunskega in tako dalje - jasno, da se za "standardno" vzame ime v uradnem jeziku države (ali v primeru, da obstaja, ime v jeziku bralca - eksonim). Belgije z njenim [[:en:Communities, regions and language areas of Belgium|zapletenim sistemom regij, skupnosti in jezikovnih območij]] ni mogoče primerjati z Ukrajino, kjer ruščina niti nima statusa uradnega jezika (zakaj je tako, pa je zgodba zase in ne spada več v to debato). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:55, 9. november 2022 (CET) ::::@Upwinxp [[:sr:Србија#Становништво|3 % madžarska manjšina v Srbiji]] je težko merodajna za primer Ukrajine, kjer 30 % prebivalstva govori rusko in 15 % ukrajinski dialekt ruščine - suržik. Ruščina je imela [[:ru:Языки Донецкой области|pred letom 2014 status regionalnega jezik]]a, od 2014 pa je ''de facto'' '''edini''' uradni jezik Donecke ljudske republike/oblasti. Izraz Gorlivka je '''sporen'''. Gre za ozemlje, ki si ga lastita dve državi in ima tako dva ''de jure'' jezika. Ne gre za območje, ki je letos postalo del Ruske federacije, ampak območje, ki je že 8 let pod nadzorom Rusov. Glede na to je najbolj smiselno začasno preimenovanje članka v Gorlovka, ker: 1. ruščina dejansko prevladuje v celotnem Donbasu; 2. v slovenščini je v uporabi izraz Gorlovka;<ref>https://www.rtvslo.si/svet/ukrajinske-sile-zavzele-vecji-del-letalisca-v-donecku-silovito-bombardiranje-mesta-gorlovka/356158</ref><ref>https://www.dnevnik.si/1042677407</ref><ref>https://siol.net/novice/svet/proruski-separatisti-na-vzhodu-ukrajine-sestrelili-lovca-359886</ref><ref>https://www.24ur.com/novice/svet/foto-komunalni-delavci-zeleli-pospraviti-trg-a-protestniki-niso-zeleli-oditi.html</ref> 3. s tem sledimo drugim slovanskim jezikom na Wikipediji - poljski, bolgarski, srbski. Počakal bom še nekaj dni, če ne bo pomislekov, potem pa dodal še kak odstavek v članek in ga preimenoval. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 00:38, 10. november 2022 (CET) :::::Zanimiva razprava. Svetujem, da se oziramo na pravopis, kajti v slovenskih medijih sem našel že čuda različic ukrajinskih imen (najpogosteje delno poslovenjeno ukrajinsko ime iz angleškega zapisa - Kherson, ...), poleg tega imamo tudi v [[WP:DOP]] pravilo o uporabi slovenskih imen. Mislim da SP sicer ne zapoveduje, kaj storiti v primerih dvojezičnosti (uradniško pa se na prometnih znakih zapisuje Ankaran - Ancarano). DLR tudi ni mednarodno priznana država, krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost, ruščina pa tudi nima statusa uradnega jezika v Ukrajini, zato svetujem v skladu z ostalimi ozemlji, da prečrkujemo po ukrajinskih pravilih, v članku pa rusko večino ter de facto jezik tudi popišemo. :::::Kot nenapisano pravilo pa tudi velja, da ima SP prednost pred tujimi jezikoslovnimi zgledi, SP ''lahko'' (v skladu s konsenzom) preseže le [[WP:NPP]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 10. november 2022 (CET) ::::::@A09 Gre ravno za to, da se pravopis nanaša na imena na ozemlju Ukrajine, tu pa gre za spornost, na čigavem ozemlju je Gorlovka. Mislim tudi, da ne gre za dvojezičnost, glede na to da je [[:ru:Донецкая_Народная_Республика#Языки|de facto uradni jezik samo ruščina]], podobno kot za Ukrajince samo ukrajinščina. Ne gre tudi več za DLR, ki je bila ukinjena septembra, ampak za Donecko oblast v RF, ki [[:ru:Референдумы на оккупированных территориях Украины (2022)#Реакция|je '''delno''' mednarodno priznana]]. Gre za mejni in sporni primer, kjer se ne da odločati '''samo''' s pravopisom. Naselja Gorlovka ni možno primerjati z naselji na zahodu Ukrajine, ker se nahaja že osem let na območju pod nadzorom Rusov. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 21:12, 10. november 2022 (CET) :::::::Glede SPja ne bom komentiral, ker ga specifično teoretično ne poznam preveč dobro. Je pa DLR (oz. sedaj kot del RF) priznan samo s strani S. Koreje (piše v tvojem linku) in večina tam naštetih odzivov opisuje potrebo po spoštovanju ozemeljske enovitosti in celotnosti Ukrajine. Mislim, da sem svoje pomisleke in tudi mojo odločitev o preimenovanju podal v komentarju zgoraj, kaj in kako pa kaj veleva pa se ne počutim dovolj kompetentnega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. november 2022 (CET) {{sklici}} == Gorlovka in ne Gorlivka == @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] V članku sem jasno in argumentirano navedel zakaj mesto v slovenščini ni Gorlivka, ampak Gorlovka. Morda si jih spregledal vključno z referencami?! Stara debata tu več ni relevantna in ne more biti izgovor za revertanje. Pogovorimo se o vsebini. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:20, 11. september 2026 (CEST) :Razumel sem argument, ampak na Wikipediji velja, da kraje imenujemo z uradnimi imeni (kjer obstajajo, pa z eksonimi slovenskega jezika). Vse drugo bi bilo recept za kaos. Po podanem argumentu bi lahko tudi [[Miliči]] v Beli krajini postali Milići. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:35, 11. september 2026 (CEST) ::Še enkrat ponavljam svojo argumentacijo: ::-mesto nima enotnega uradnega imena, ima ukrajinsko in rusko varianto, ki se obe uporabljata - uradno ni bilo nikoli preimenovano v ukrajinsko varianto, kot nekatera druga mesta ::-v slovenščini je v zapisih zaslediti uporabo imena Gorlovka, le na wikipediji je preimenovana ::-upoštevati velja tudi etimologijo imena (po Rusu Gorlovu) ::-Ukrajinski г se latinizira v h - podrobnosti in transliteracija je na angleškem wiki, zato trenuten slovenski zapis zavaja (kot da bi npr. Đakovo zapisali kot Dakovo, ker je to slovenščini bližje) ::Na slovenskem wikiju je zelo izrazita "hura" argumentacija, tj. neomajno podpiramo Ukrajino in zato se vse rusko v Ukrajini preimenuje v ukrajinsko. Gre za ustaljeno rabo osebnih imen, krajev, ki še zdaleč ni tako enoznačna in v tem smislu ustrezna. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:50, 12. september 2026 (CEST) :::Mesto ima samo eno uradno ime. Dejstvo da je pod vojaško okupacijo, ki jo razen nekaj diktatur ne priznava skoraj nobena država, ne spremeni uradnega imena. Vsaka vas v Sloveniji ima nemško ime, a mislim da je očitno da zato ne bomo preimenovali člankov.—[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:27, 12. september 2026 (CEST) ::::Bravo, podal si odličen zgled "hura" argumentacije. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:02, 12. september 2026 (CEST) ::::: Nobene hura argumentacije. Uporablja se pač ime, ki je uradno v državi, v kateri se kraj (mednarodnopravno) nahaja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:44, 12. september 2026 (CEST) ::::::Posebej mi je všeč tvoje sklicevanje na mednarodno pravo, ki med drugim zagotavlja pravice tudi manjšinam, tj. npr. Rusom pri določenih pogojih tudi samoodločbo. "Hura" argumentacija izhaja iz tega kar podpiraš (ti in 97E npr. Ukrajino) in odtod delaš zaključke. Moj argument je bil, da Gorlovka/Horlivka ni imela uradnega imena, ampak so o njej govorili v vsakem jeziku po svoje že iz sovjetskih časov. Zakaj se bi sedaj, zaradi sodobne nacionalistične ukrajinske politike naslanjali samo na ukrajinsko ime, če se povsod v SLO publikacijah uporablja Gorlovka?! Tu gre preprosto za politično deklaracijo SLO wiki, ki nam mnogim ni povšeči. Sploh pa Gorlovka že 12 let živi pod ukrajinskimi obstreli in v zadnjem času pod napadi dronov na civiliste podobnim onim, ki jih Rusi izvajajo v Hersonu in kljub temu ima sedaj več prebivalcev, kot nekoč večji Herson. Bilo bi zanimivo pojasniti zakaj je tako. Seveda pa me ne boste pustili o tem pisati, ker vam ne bodo všeč ukrajinsko-ruske reference. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 13:17, 12. september 2026 (CEST) :Še glede Gorlivka/Horlivka: pri prevzemanju po slovenskem pravopisu г postane g in ne h, enako kot ж postane ž in ne zh. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 00:11, 12. september 2026 (CEST) ::Tukaj nisi povedal ali gre za ukrajinski ali ruski г. Za ruskega se strinjam, za ukrajinskega pa ne. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:51, 12. september 2026 (CEST) :::Pravila prečrkovanja oz. podomačenja sem ti že linkal v preteklosti. Če se z njimi ne strinjaš, predlagam da se pritožiš na ustrezne strokovne institucije. —[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:19, 12. september 2026 (CEST) ::::Pravopis 8.0 še ni potrjen, veljaven pravopis pa dopušča rusko varianto. Ukrajinski г veljaven pravopis prečrkuje v g. Zato je uporaba ruske različice tembolj na mestu in to delajo vse publikacije razen Pravopisa8.0 in slo wikipedije. Bizarno. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:08, 12. september 2026 (CEST) ::::: Ne vem, kaj so zate "vse publikacije", in kje v [https://fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf#page=179 veljavnem pravopisu] vidiš, da naj bi dopuščal rusko varianto? Kijev, Lvov ... Zaporožje niso primerljivi, ker so to eksonimi in torej kodificirane besede slovenskega jezika. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:28, 12. september 2026 (CEST) q1i6gexbcyn1tbvy5p9w7v9hufci74y 6749582 6749581 2026-09-12T11:23:20Z Mnogoterost 140263 /* Gorlovka in ne Gorlivka */ odgovor 6749582 wikitext text/x-wiki Predlagam, da se najprej članek o [[Antwerpen|Antwerpnu]] preimenuje v Anvers in članek o [[Liege|Liegu]] v Luik, glede na to, da ni pomembno, če je mesto v francosko ali nizozemsko govorečem delu Belgije. Kot je v članku napisano, je po popisu 2001 ruščina prvi jezik (materni jezik) 85,1 % prebivalstva, enako velja za celotno Donecko oblast. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 11:47, 9. november 2022 (CET) :Mislim, da tvoj argument ne zdrži. Tudi na primer [[Subotica]] in [[Kanjiža]] v Vojvodini imata večinsko madžarsko prebivalstvo, pa ju noben wiki ne imenuje Szabadka in Magyarkanizsa (razen seveda madžarskega). Enako z italijanskimi in avstrijskimi naselji s slovensko večino. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 9. november 2022 (CET) ::Ta mesta v Srbiji so verjetno edina mesta z madžarsko večino. Ampak dal sem primer Belgije, ki je precej bolj enakomerno razdeljena na francoski in nizozemski del. V Ukrajini (Rusiji) kot rečeno večina oblasti Doneck in Lugansk (ter Krim) govori rusko, poleg tega pa tudi velik delež Zaporoške (48 %), Harkovske (44 %), Odeske (42 %) in drugih oblasti. Torej argument absolutne večine enega jezika ne zdrži. Poleg tega je v večini Ukrajine (razen na skrajnem zahodu) razširjen jezik suržik, mešanica ruščine in ukrajinščine. Torej je ukrajinščina manjšinski jezik v državi. Glede drugih Wikipedij, uporabljajo izraz Gorlovka poleg ruske Wikipedije tudi španska, poljska, bolgarska, mongolska, asturijska in srbska. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 14:45, 9. november 2022 (CET) :::Glede etnične sestave vojvodinskih naselij: [[:commons:File:Vojvodina - Etnicki sastav po naseljima 2002 2.gif|[1]]]. Pomisli, kaj bi nastalo, če bi večinsko madžarskim krajem na Wikipediji dali madžarski naslov, večinsko romunskim romunskega in tako dalje - jasno, da se za "standardno" vzame ime v uradnem jeziku države (ali v primeru, da obstaja, ime v jeziku bralca - eksonim). Belgije z njenim [[:en:Communities, regions and language areas of Belgium|zapletenim sistemom regij, skupnosti in jezikovnih območij]] ni mogoče primerjati z Ukrajino, kjer ruščina niti nima statusa uradnega jezika (zakaj je tako, pa je zgodba zase in ne spada več v to debato). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:55, 9. november 2022 (CET) ::::@Upwinxp [[:sr:Србија#Становништво|3 % madžarska manjšina v Srbiji]] je težko merodajna za primer Ukrajine, kjer 30 % prebivalstva govori rusko in 15 % ukrajinski dialekt ruščine - suržik. Ruščina je imela [[:ru:Языки Донецкой области|pred letom 2014 status regionalnega jezik]]a, od 2014 pa je ''de facto'' '''edini''' uradni jezik Donecke ljudske republike/oblasti. Izraz Gorlivka je '''sporen'''. Gre za ozemlje, ki si ga lastita dve državi in ima tako dva ''de jure'' jezika. Ne gre za območje, ki je letos postalo del Ruske federacije, ampak območje, ki je že 8 let pod nadzorom Rusov. Glede na to je najbolj smiselno začasno preimenovanje članka v Gorlovka, ker: 1. ruščina dejansko prevladuje v celotnem Donbasu; 2. v slovenščini je v uporabi izraz Gorlovka;<ref>https://www.rtvslo.si/svet/ukrajinske-sile-zavzele-vecji-del-letalisca-v-donecku-silovito-bombardiranje-mesta-gorlovka/356158</ref><ref>https://www.dnevnik.si/1042677407</ref><ref>https://siol.net/novice/svet/proruski-separatisti-na-vzhodu-ukrajine-sestrelili-lovca-359886</ref><ref>https://www.24ur.com/novice/svet/foto-komunalni-delavci-zeleli-pospraviti-trg-a-protestniki-niso-zeleli-oditi.html</ref> 3. s tem sledimo drugim slovanskim jezikom na Wikipediji - poljski, bolgarski, srbski. Počakal bom še nekaj dni, če ne bo pomislekov, potem pa dodal še kak odstavek v članek in ga preimenoval. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 00:38, 10. november 2022 (CET) :::::Zanimiva razprava. Svetujem, da se oziramo na pravopis, kajti v slovenskih medijih sem našel že čuda različic ukrajinskih imen (najpogosteje delno poslovenjeno ukrajinsko ime iz angleškega zapisa - Kherson, ...), poleg tega imamo tudi v [[WP:DOP]] pravilo o uporabi slovenskih imen. Mislim da SP sicer ne zapoveduje, kaj storiti v primerih dvojezičnosti (uradniško pa se na prometnih znakih zapisuje Ankaran - Ancarano). DLR tudi ni mednarodno priznana država, krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost, ruščina pa tudi nima statusa uradnega jezika v Ukrajini, zato svetujem v skladu z ostalimi ozemlji, da prečrkujemo po ukrajinskih pravilih, v članku pa rusko večino ter de facto jezik tudi popišemo. :::::Kot nenapisano pravilo pa tudi velja, da ima SP prednost pred tujimi jezikoslovnimi zgledi, SP ''lahko'' (v skladu s konsenzom) preseže le [[WP:NPP]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 10. november 2022 (CET) ::::::@A09 Gre ravno za to, da se pravopis nanaša na imena na ozemlju Ukrajine, tu pa gre za spornost, na čigavem ozemlju je Gorlovka. Mislim tudi, da ne gre za dvojezičnost, glede na to da je [[:ru:Донецкая_Народная_Республика#Языки|de facto uradni jezik samo ruščina]], podobno kot za Ukrajince samo ukrajinščina. Ne gre tudi več za DLR, ki je bila ukinjena septembra, ampak za Donecko oblast v RF, ki [[:ru:Референдумы на оккупированных территориях Украины (2022)#Реакция|je '''delno''' mednarodno priznana]]. Gre za mejni in sporni primer, kjer se ne da odločati '''samo''' s pravopisom. Naselja Gorlovka ni možno primerjati z naselji na zahodu Ukrajine, ker se nahaja že osem let na območju pod nadzorom Rusov. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 21:12, 10. november 2022 (CET) :::::::Glede SPja ne bom komentiral, ker ga specifično teoretično ne poznam preveč dobro. Je pa DLR (oz. sedaj kot del RF) priznan samo s strani S. Koreje (piše v tvojem linku) in večina tam naštetih odzivov opisuje potrebo po spoštovanju ozemeljske enovitosti in celotnosti Ukrajine. Mislim, da sem svoje pomisleke in tudi mojo odločitev o preimenovanju podal v komentarju zgoraj, kaj in kako pa kaj veleva pa se ne počutim dovolj kompetentnega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. november 2022 (CET) {{sklici}} == Gorlovka in ne Gorlivka == @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] V članku sem jasno in argumentirano navedel zakaj mesto v slovenščini ni Gorlivka, ampak Gorlovka. Morda si jih spregledal vključno z referencami?! Stara debata tu več ni relevantna in ne more biti izgovor za revertanje. Pogovorimo se o vsebini. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:20, 11. september 2026 (CEST) :Razumel sem argument, ampak na Wikipediji velja, da kraje imenujemo z uradnimi imeni (kjer obstajajo, pa z eksonimi slovenskega jezika). Vse drugo bi bilo recept za kaos. Po podanem argumentu bi lahko tudi [[Miliči]] v Beli krajini postali Milići. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:35, 11. september 2026 (CEST) ::Še enkrat ponavljam svojo argumentacijo: ::-mesto nima enotnega uradnega imena, ima ukrajinsko in rusko varianto, ki se obe uporabljata - uradno ni bilo nikoli preimenovano v ukrajinsko varianto, kot nekatera druga mesta ::-v slovenščini je v zapisih zaslediti uporabo imena Gorlovka, le na wikipediji je preimenovana ::-upoštevati velja tudi etimologijo imena (po Rusu Gorlovu) ::-Ukrajinski г se latinizira v h - podrobnosti in transliteracija je na angleškem wiki, zato trenuten slovenski zapis zavaja (kot da bi npr. Đakovo zapisali kot Dakovo, ker je to slovenščini bližje) ::Na slovenskem wikiju je zelo izrazita "hura" argumentacija, tj. neomajno podpiramo Ukrajino in zato se vse rusko v Ukrajini preimenuje v ukrajinsko. Gre za ustaljeno rabo osebnih imen, krajev, ki še zdaleč ni tako enoznačna in v tem smislu ustrezna. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:50, 12. september 2026 (CEST) :::Mesto ima samo eno uradno ime. Dejstvo da je pod vojaško okupacijo, ki jo razen nekaj diktatur ne priznava skoraj nobena država, ne spremeni uradnega imena. Vsaka vas v Sloveniji ima nemško ime, a mislim da je očitno da zato ne bomo preimenovali člankov.—[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:27, 12. september 2026 (CEST) ::::Bravo, podal si odličen zgled "hura" argumentacije. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:02, 12. september 2026 (CEST) ::::: Nobene hura argumentacije. Uporablja se pač ime, ki je uradno v državi, v kateri se kraj (mednarodnopravno) nahaja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:44, 12. september 2026 (CEST) ::::::Posebej mi je všeč tvoje sklicevanje na mednarodno pravo, ki med drugim zagotavlja pravice tudi manjšinam, tj. npr. Rusom pri določenih pogojih tudi samoodločbo. "Hura" argumentacija izhaja iz tega kar podpiraš (ti in 97E npr. Ukrajino) in odtod delaš zaključke. Moj argument je bil, da Gorlovka/Horlivka ni imela uradnega imena, ampak so o njej govorili v vsakem jeziku po svoje že iz sovjetskih časov. Zakaj se bi sedaj, zaradi sodobne nacionalistične ukrajinske politike naslanjali samo na ukrajinsko ime, če se povsod v SLO publikacijah uporablja Gorlovka?! Tu gre preprosto za politično deklaracijo SLO wiki, ki nam mnogim ni povšeči. Sploh pa Gorlovka že 12 let živi pod ukrajinskimi obstreli in v zadnjem času pod napadi dronov na civiliste podobnim onim, ki jih Rusi izvajajo v Hersonu in kljub temu ima sedaj več prebivalcev, kot nekoč večji Herson. Bilo bi zanimivo pojasniti zakaj je tako. Seveda pa me ne boste pustili o tem pisati, ker vam ne bodo všeč ukrajinsko-ruske reference. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 13:17, 12. september 2026 (CEST) :Še glede Gorlivka/Horlivka: pri prevzemanju po slovenskem pravopisu г postane g in ne h, enako kot ж postane ž in ne zh. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 00:11, 12. september 2026 (CEST) ::Tukaj nisi povedal ali gre za ukrajinski ali ruski г. Za ruskega se strinjam, za ukrajinskega pa ne. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:51, 12. september 2026 (CEST) :::Pravila prečrkovanja oz. podomačenja sem ti že linkal v preteklosti. Če se z njimi ne strinjaš, predlagam da se pritožiš na ustrezne strokovne institucije. —[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:19, 12. september 2026 (CEST) ::::Pravopis 8.0 še ni potrjen, veljaven pravopis pa dopušča rusko varianto. Ukrajinski г veljaven pravopis prečrkuje v g. Zato je uporaba ruske različice tembolj na mestu in to delajo vse publikacije razen Pravopisa8.0 in slo wikipedije. Bizarno. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:08, 12. september 2026 (CEST) ::::: Ne vem, kaj so zate "vse publikacije", in kje v [https://fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf#page=179 veljavnem pravopisu] vidiš, da naj bi dopuščal rusko varianto? Kijev, Lvov ... Zaporožje niso primerljivi, ker so to eksonimi in torej kodificirane besede slovenskega jezika. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:28, 12. september 2026 (CEST) ::::::Informacijo imam, da je v Pravopisu 8.0 Gorlivka eksplicitno podana kot primer. V veljavnem pa nista eksplicitno navedena ne Gorlovka in ne Gorlivka, zato je oboje dopuščeno. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 13:23, 12. september 2026 (CEST) 3s88097n8xf66u65zjnzmmgrr739uhc 6749595 6749582 2026-09-12T11:56:43Z Upwinxp 126544 /* Gorlovka in ne Gorlivka */ odgovora 6749595 wikitext text/x-wiki Predlagam, da se najprej članek o [[Antwerpen|Antwerpnu]] preimenuje v Anvers in članek o [[Liege|Liegu]] v Luik, glede na to, da ni pomembno, če je mesto v francosko ali nizozemsko govorečem delu Belgije. Kot je v članku napisano, je po popisu 2001 ruščina prvi jezik (materni jezik) 85,1 % prebivalstva, enako velja za celotno Donecko oblast. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 11:47, 9. november 2022 (CET) :Mislim, da tvoj argument ne zdrži. Tudi na primer [[Subotica]] in [[Kanjiža]] v Vojvodini imata večinsko madžarsko prebivalstvo, pa ju noben wiki ne imenuje Szabadka in Magyarkanizsa (razen seveda madžarskega). Enako z italijanskimi in avstrijskimi naselji s slovensko večino. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 9. november 2022 (CET) ::Ta mesta v Srbiji so verjetno edina mesta z madžarsko večino. Ampak dal sem primer Belgije, ki je precej bolj enakomerno razdeljena na francoski in nizozemski del. V Ukrajini (Rusiji) kot rečeno večina oblasti Doneck in Lugansk (ter Krim) govori rusko, poleg tega pa tudi velik delež Zaporoške (48 %), Harkovske (44 %), Odeske (42 %) in drugih oblasti. Torej argument absolutne večine enega jezika ne zdrži. Poleg tega je v večini Ukrajine (razen na skrajnem zahodu) razširjen jezik suržik, mešanica ruščine in ukrajinščine. Torej je ukrajinščina manjšinski jezik v državi. Glede drugih Wikipedij, uporabljajo izraz Gorlovka poleg ruske Wikipedije tudi španska, poljska, bolgarska, mongolska, asturijska in srbska. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 14:45, 9. november 2022 (CET) :::Glede etnične sestave vojvodinskih naselij: [[:commons:File:Vojvodina - Etnicki sastav po naseljima 2002 2.gif|[1]]]. Pomisli, kaj bi nastalo, če bi večinsko madžarskim krajem na Wikipediji dali madžarski naslov, večinsko romunskim romunskega in tako dalje - jasno, da se za "standardno" vzame ime v uradnem jeziku države (ali v primeru, da obstaja, ime v jeziku bralca - eksonim). Belgije z njenim [[:en:Communities, regions and language areas of Belgium|zapletenim sistemom regij, skupnosti in jezikovnih območij]] ni mogoče primerjati z Ukrajino, kjer ruščina niti nima statusa uradnega jezika (zakaj je tako, pa je zgodba zase in ne spada več v to debato). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:55, 9. november 2022 (CET) ::::@Upwinxp [[:sr:Србија#Становништво|3 % madžarska manjšina v Srbiji]] je težko merodajna za primer Ukrajine, kjer 30 % prebivalstva govori rusko in 15 % ukrajinski dialekt ruščine - suržik. Ruščina je imela [[:ru:Языки Донецкой области|pred letom 2014 status regionalnega jezik]]a, od 2014 pa je ''de facto'' '''edini''' uradni jezik Donecke ljudske republike/oblasti. Izraz Gorlivka je '''sporen'''. Gre za ozemlje, ki si ga lastita dve državi in ima tako dva ''de jure'' jezika. Ne gre za območje, ki je letos postalo del Ruske federacije, ampak območje, ki je že 8 let pod nadzorom Rusov. Glede na to je najbolj smiselno začasno preimenovanje članka v Gorlovka, ker: 1. ruščina dejansko prevladuje v celotnem Donbasu; 2. v slovenščini je v uporabi izraz Gorlovka;<ref>https://www.rtvslo.si/svet/ukrajinske-sile-zavzele-vecji-del-letalisca-v-donecku-silovito-bombardiranje-mesta-gorlovka/356158</ref><ref>https://www.dnevnik.si/1042677407</ref><ref>https://siol.net/novice/svet/proruski-separatisti-na-vzhodu-ukrajine-sestrelili-lovca-359886</ref><ref>https://www.24ur.com/novice/svet/foto-komunalni-delavci-zeleli-pospraviti-trg-a-protestniki-niso-zeleli-oditi.html</ref> 3. s tem sledimo drugim slovanskim jezikom na Wikipediji - poljski, bolgarski, srbski. Počakal bom še nekaj dni, če ne bo pomislekov, potem pa dodal še kak odstavek v članek in ga preimenoval. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 00:38, 10. november 2022 (CET) :::::Zanimiva razprava. Svetujem, da se oziramo na pravopis, kajti v slovenskih medijih sem našel že čuda različic ukrajinskih imen (najpogosteje delno poslovenjeno ukrajinsko ime iz angleškega zapisa - Kherson, ...), poleg tega imamo tudi v [[WP:DOP]] pravilo o uporabi slovenskih imen. Mislim da SP sicer ne zapoveduje, kaj storiti v primerih dvojezičnosti (uradniško pa se na prometnih znakih zapisuje Ankaran - Ancarano). DLR tudi ni mednarodno priznana država, krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost, ruščina pa tudi nima statusa uradnega jezika v Ukrajini, zato svetujem v skladu z ostalimi ozemlji, da prečrkujemo po ukrajinskih pravilih, v članku pa rusko večino ter de facto jezik tudi popišemo. :::::Kot nenapisano pravilo pa tudi velja, da ima SP prednost pred tujimi jezikoslovnimi zgledi, SP ''lahko'' (v skladu s konsenzom) preseže le [[WP:NPP]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 10. november 2022 (CET) ::::::@A09 Gre ravno za to, da se pravopis nanaša na imena na ozemlju Ukrajine, tu pa gre za spornost, na čigavem ozemlju je Gorlovka. Mislim tudi, da ne gre za dvojezičnost, glede na to da je [[:ru:Донецкая_Народная_Республика#Языки|de facto uradni jezik samo ruščina]], podobno kot za Ukrajince samo ukrajinščina. Ne gre tudi več za DLR, ki je bila ukinjena septembra, ampak za Donecko oblast v RF, ki [[:ru:Референдумы на оккупированных территориях Украины (2022)#Реакция|je '''delno''' mednarodno priznana]]. Gre za mejni in sporni primer, kjer se ne da odločati '''samo''' s pravopisom. Naselja Gorlovka ni možno primerjati z naselji na zahodu Ukrajine, ker se nahaja že osem let na območju pod nadzorom Rusov. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 21:12, 10. november 2022 (CET) :::::::Glede SPja ne bom komentiral, ker ga specifično teoretično ne poznam preveč dobro. Je pa DLR (oz. sedaj kot del RF) priznan samo s strani S. Koreje (piše v tvojem linku) in večina tam naštetih odzivov opisuje potrebo po spoštovanju ozemeljske enovitosti in celotnosti Ukrajine. Mislim, da sem svoje pomisleke in tudi mojo odločitev o preimenovanju podal v komentarju zgoraj, kaj in kako pa kaj veleva pa se ne počutim dovolj kompetentnega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. november 2022 (CET) {{sklici}} == Gorlovka in ne Gorlivka == @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] V članku sem jasno in argumentirano navedel zakaj mesto v slovenščini ni Gorlivka, ampak Gorlovka. Morda si jih spregledal vključno z referencami?! Stara debata tu več ni relevantna in ne more biti izgovor za revertanje. Pogovorimo se o vsebini. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:20, 11. september 2026 (CEST) :Razumel sem argument, ampak na Wikipediji velja, da kraje imenujemo z uradnimi imeni (kjer obstajajo, pa z eksonimi slovenskega jezika). Vse drugo bi bilo recept za kaos. Po podanem argumentu bi lahko tudi [[Miliči]] v Beli krajini postali Milići. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:35, 11. september 2026 (CEST) ::Še enkrat ponavljam svojo argumentacijo: ::-mesto nima enotnega uradnega imena, ima ukrajinsko in rusko varianto, ki se obe uporabljata - uradno ni bilo nikoli preimenovano v ukrajinsko varianto, kot nekatera druga mesta ::-v slovenščini je v zapisih zaslediti uporabo imena Gorlovka, le na wikipediji je preimenovana ::-upoštevati velja tudi etimologijo imena (po Rusu Gorlovu) ::-Ukrajinski г se latinizira v h - podrobnosti in transliteracija je na angleškem wiki, zato trenuten slovenski zapis zavaja (kot da bi npr. Đakovo zapisali kot Dakovo, ker je to slovenščini bližje) ::Na slovenskem wikiju je zelo izrazita "hura" argumentacija, tj. neomajno podpiramo Ukrajino in zato se vse rusko v Ukrajini preimenuje v ukrajinsko. Gre za ustaljeno rabo osebnih imen, krajev, ki še zdaleč ni tako enoznačna in v tem smislu ustrezna. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:50, 12. september 2026 (CEST) :::Mesto ima samo eno uradno ime. Dejstvo da je pod vojaško okupacijo, ki jo razen nekaj diktatur ne priznava skoraj nobena država, ne spremeni uradnega imena. Vsaka vas v Sloveniji ima nemško ime, a mislim da je očitno da zato ne bomo preimenovali člankov.—[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:27, 12. september 2026 (CEST) ::::Bravo, podal si odličen zgled "hura" argumentacije. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:02, 12. september 2026 (CEST) ::::: Nobene hura argumentacije. Uporablja se pač ime, ki je uradno v državi, v kateri se kraj (mednarodnopravno) nahaja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:44, 12. september 2026 (CEST) ::::::Posebej mi je všeč tvoje sklicevanje na mednarodno pravo, ki med drugim zagotavlja pravice tudi manjšinam, tj. npr. Rusom pri določenih pogojih tudi samoodločbo. "Hura" argumentacija izhaja iz tega kar podpiraš (ti in 97E npr. Ukrajino) in odtod delaš zaključke. Moj argument je bil, da Gorlovka/Horlivka ni imela uradnega imena, ampak so o njej govorili v vsakem jeziku po svoje že iz sovjetskih časov. Zakaj se bi sedaj, zaradi sodobne nacionalistične ukrajinske politike naslanjali samo na ukrajinsko ime, če se povsod v SLO publikacijah uporablja Gorlovka?! Tu gre preprosto za politično deklaracijo SLO wiki, ki nam mnogim ni povšeči. Sploh pa Gorlovka že 12 let živi pod ukrajinskimi obstreli in v zadnjem času pod napadi dronov na civiliste podobnim onim, ki jih Rusi izvajajo v Hersonu in kljub temu ima sedaj več prebivalcev, kot nekoč večji Herson. Bilo bi zanimivo pojasniti zakaj je tako. Seveda pa me ne boste pustili o tem pisati, ker vam ne bodo všeč ukrajinsko-ruske reference. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 13:17, 12. september 2026 (CEST) ::::::: Še vedno nisi povedal, kaj so "vse SLO publikacije", na katere se sklicuješ – pa tudi ni pomembno. Za razliko od površnih novinarskih prevodov in leposlovnih sestavkov se mora Wikipedija pri imenovanju držati določenih pravil, ta pa veljajo za vse države enako in niso pod vplivom nikogaršnje nacionalistične politike. Ostalo, o čemer razpravljaš, z vprašanjem nima zveze in tudi ne vem, iz česa si povlekel zaključke o meni osebno, koga naj bi podpiral. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:56, 12. september 2026 (CEST) :Še glede Gorlivka/Horlivka: pri prevzemanju po slovenskem pravopisu г postane g in ne h, enako kot ж postane ž in ne zh. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 00:11, 12. september 2026 (CEST) ::Tukaj nisi povedal ali gre za ukrajinski ali ruski г. Za ruskega se strinjam, za ukrajinskega pa ne. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:51, 12. september 2026 (CEST) :::Pravila prečrkovanja oz. podomačenja sem ti že linkal v preteklosti. Če se z njimi ne strinjaš, predlagam da se pritožiš na ustrezne strokovne institucije. —[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:19, 12. september 2026 (CEST) ::::Pravopis 8.0 še ni potrjen, veljaven pravopis pa dopušča rusko varianto. Ukrajinski г veljaven pravopis prečrkuje v g. Zato je uporaba ruske različice tembolj na mestu in to delajo vse publikacije razen Pravopisa8.0 in slo wikipedije. Bizarno. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:08, 12. september 2026 (CEST) ::::: Ne vem, kaj so zate "vse publikacije", in kje v [https://fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf#page=179 veljavnem pravopisu] vidiš, da naj bi dopuščal rusko varianto? Kijev, Lvov ... Zaporožje niso primerljivi, ker so to eksonimi in torej kodificirane besede slovenskega jezika. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:28, 12. september 2026 (CEST) ::::::Informacijo imam, da je v Pravopisu 8.0 Gorlivka eksplicitno podana kot primer. V veljavnem pa nista eksplicitno navedena ne Gorlovka in ne Gorlivka, zato je oboje dopuščeno. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 13:23, 12. september 2026 (CEST) ::::::: Ni. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5525/ukrajinska-in-beloruska-imena-uporabiti-ruski-zapis-ali-ne. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:56, 12. september 2026 (CEST) m4lp2604cg9743iqn437ssknjpw7iz3 100 533753 6749148 6745156 2026-09-11T16:01:36Z TadejM 738 posodobitev nedavno umrlih 6749148 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Portal:V novicah/Stranska letvica/styles.css"/> {{#ifeq:{{FULLPAGENAME}}|Portal:V novicah/{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}| <div role="note" class="current-events-sidebar-header"><!-- --><div style="padding:0.2em_ 0; background-color:#ccc"> <!-- -->(prevključeno iz [[Portal:V novicah|portala V novicah]]) </div> </div> }}<div class="noprint" style="clear:both; margin:0.7em 0; border:1px solid {{{1|#cedff2}}}; padding:0.7em 0.5em; background-color: #f8f9fa; line-height:2; text-align:center; font-size:80%"><!-- -->[[Wikipedija:Kako deluje stran V novicah|O tej strani]] <br><!-- -->[[Wikipedija:Obvestilni panel V novicah|Sporočite napako]] • [[:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Novice o Wikipediji]] </div> <!-- Ongoing events section --> <div role="region" aria-labelledby="Ongoing_events" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>Aktualno dogajanje</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <!-- Ohranite seznam abecedno urejen! --> <h3>Nesreče in humanitarne katastrofe</h3> * {{ill|epidemija ebole leta 2026{{!}}afriška epidemija ebole|en|2026 Ebola epidemic}} * {{ill|genocid v Gazi|en|Gaza genocide}} * {{ill|Kubanska kriza (2026){{!}}kubanska kriza|en|2026 Cuban crisis}} <h3>Ekonomija</h3> * {{ill|kriza z gorivom zaradi iranske vojne|en|2026 Iran war fuel crisis}} * {{ill|kriza Hormuške ožine|en|Strait of Hormuz crisis}} * {{ill|svetovno pomanjkanje pomnilnika|en|2024–present global memory supply shortage}} * {{ill|Tarife druge Trumpove administracije{{!}}tarifna politika Združenih držav Amerike|en|Tariffs in the second Trump administration}} <h3>Politika in diplomacija</h3> * {{ill|bližnjevzhodna kriza|en|Middle Eastern crisis (2023–present)}} * {{ill|grenlandska kriza|en|Greenland crisis}} * {{ill|Kitajsko-japonska diplomatska kriza (2025–2026){{!}}kitajsko-japonska diplomatska kriza|en|2025–2026 China–Japan diplomatic crisis}} * {{ill|mirovna pogajanja med Iranom in Združenimi državami Amerike|en|2025–2026 Iran–United States negotiations#2026 negotiations}} * {{ill|mirovna pogajanja med Izraelom in Libanonom|en|2026 Israel–Lebanon peace talks}} * {{ill|mirovna pogajanja v rusko-ukrajinski vojni|en|Peace negotiations in the Russo-Ukrainian war (2022–present)#2026}} * {{ill|mirovni načrt za Gazo|en|Gaza peace plan}} <h3>Protesti in stavke</h3> * {{ill|flamingo revolucija{{!}}albanski protivladni protesti|en|Flamingo revolution}} * {{ill|iranski protesti (2025–2026){{!}}iranski protesti|en|2025–2026 Iranian protests}} * {{ill|izgredi leta 2026 na Severnem Irskem|en|2026 Northern Ireland riots}} <h3>Vreme</h3> * {{ill|kanadski gozdni požari|en|2026 Canadian wildfires}} * {{ill|evropski vročinski valovi|en|2026 European heatwaves}} * {{ill|severnoameriški vročinski val|en|2026 North American heat wave}} * {{ill|pacifiška sezona tajfunov|en|2026 Pacific typhoon season}} <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <!-- Tekoči dogodki o volitvah in referendumih --> <div role="region" aria-labelledby="Elections_and_referenda" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>[[Volilni koledar 2023|Volitve in referendumi]]</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <h3>Nedavno</h3> <!-- Volitve, zaključene v prejšnjih 15 dneh --> * '''Avgust''' :*11: '''[[Volitve na Madžarskem|Madžarska]]''', [[Predsedniške volitve na Madžarskem leta 2026|predsednik {{resize|(posredne)}}]] <!--:<h3>Ongoing</h3>--> <!-- Elections currently ongoing which take place over three or more consecutive days --> :<h3>Prihajajoče</h3> <!-- Elections starting within the next ~15 days --> :*12: '''[[Volitve na Cookovih otokih|''Cookovi otoki'']]''', [[Splošne volitve na Cookovih otokih leta 2026|''parlament'']] :*13: '''[[Volitve v Zambiji|Zambija]]''', [[Splošne volitve v Zambiji leta 2026|predsednik, narodna skupščina]] :*20: '''[[Volitve v Bangladešu|Bangladeš]]''', [[predsedniške volitve v Bangladešu leta 2026|predsednik {{resize|(posredne)}}]] :*23: '''[[Volitve v Kazahstanu|Kazahstan]]''', [[zakonodajne volitve v Kazahstanu leta 2026|kurultaj]] <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <!-- Razdelek Nedavne smrti --> <div role="region" aria-labelledby="Recent_deaths" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>[[2026#Smrti|Nedavne smrti]]</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <!-- Notable deaths within the previous 30 days, maximum ~60 names --> <!-- Copy this: {{ subst:RD item | Article link/name goes here }} --> <!-- Use a different gridlist for each month, don't just write <h3>Month1 / Month2</h3> --> <h3>Avgust</h3> ;V Sloveniji {{gridlist| *10.: [[Slavko Pregl]] *10.: [[Adrijan Rustja]] *15.: [[Milena Zupančič]] *17.: [[Mile Korun]] }} ;V tujini {{gridlist| *16.: [[Hayden Panettiere]] *18.: [[Vedrana Rudan]] *25.: [[Dolly Parton]] *27.: [[Ratko Mladić]] *31.: [[Ada E. Yonath]] }} <h3>September</h3> <!--;v Sloveniji {{gridlist| * }}--> ;V tujini {{gridlist| *11.: [[Astrid Norveška]] }} </div> <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <noinclude> {{Dokumentacija|content= == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kako deluje stran V novicah]] [[Kategorija:Predloge portala V novicah| ]] }}</noinclude> 4y6k1dj2x7w44ot3butstrsv9mzt3zs 0 536455 6749492 5958569 2026-09-12T09:18:24Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Vovbržani (plemiška rodbina)]] 6749492 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Vovbržani (plemiška rodbina)]] bjew7nbws9u0aib2lj1pheroir4tsyj 0 536593 6749388 6182267 2026-09-12T05:11:54Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Ostrovrharji]] na [[Ostrovrharji (plemiška rodbina)]] 6182267 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|coat_of_arms=Coat_of_arms_of_Schärfenberg_family.svg|coat_of_arms_size=220px|coat_of_arms_caption=Grofovski grb Ostrovrharjev|other_names=von Scherffenberg|origin=[[Slika:Krain historical Coat of Arms.png|20px]] [[Vojvodina Kranjska]]|estates=[[Slika:Wappen Herzogtum Steiermark.png|20px]] [[Štajerska (vojvodina)|Štajerska]] </br> [[Slika:Krain historical Coat of Arms.png|20px]] [[Kranjska]]|region={{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] </br> {{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrija]]|founded=10. stoletje|dissolution=|titles=-gospodje/baroni </br> -[[grof]]je|cadet_branches=[[Slika:Gallenberg-grb.jpg|20px]] [[Gallenbergi]]<ref>{{Navedi wikivir|title=Zgodovina slovenskega naroda|author=Dr. Josip Gruden|publication-date=1910}}</ref>|members=}} '''Ostrovrharji''' ({{Jezik-de|Schärffenberg, Scherffenberg, Scharfenberg}}) so bili [[kranjska]] plemiška družina s sedežem na [[Grad Svibno|Svibniškem gradu]]. Izvirala naj bi iz okolice današnjih [[Radeče|Radeč]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Großes und allgemeines Wappenbuch|url=https://gdz.sub.uni-goettingen.de/id/PPN828638527|publisher=Bauer & Raspe}}</ref> Pripadali so spodnjeavstrijskemu ''zemljiškemu plemstvu''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Großes und allgemeines Wappenbuch|url=https://gdz.sub.uni-goettingen.de/id/PPN82863775X|publisher=Bauer & Raspe}}</ref> == Zgodovina == === Izvor === Družina Ostrovrharjev je bila ena izmed 16 [[Apostolske rodbine|apostolskih rodbin]], ki naj bi se na avstrijskem ozemlju nahajala že v času [[Babenberžani|Babenberžanov]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.literature.at/viewer.alo?objid=11778&page=61&scale=3.33&viewmode=fullscreen|title=ALO docView - 29 Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich (1875)}}</ref> Predniki naj bi bili [[Askvinci]], kar jih poveže s [[Ema Krška|Hemo Krško]] in [[Celjski grofje|Celjskimi grofi]]. === Vzpon === [[Arnulf Ostrovrhar]] je okoli leta 928 kot mejni stražar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] na območju [[Slovenska marka|Slovenske marke]] zgradil trdnjavo na koničasti (ostri) gori in se zato imenoval Scharfenberg (''Ostra gora'').<ref name=":0" /> Družina je kmalu dobila v last posestva Marburg, Montpreis, Hohenwang, Krottenhofen, Siegerstorf, Magna, Spielberg, Stattenberg, Kindberg in Tüffer, Pöllinghof, Reiffenstein, Gusterheim, Oeffenburg.<ref name=":0" /> === Oplemenitenje, poroke in izumrtje moške linije === [[Slika:Grabmal Scherffenberger.jpg|sličica|Grobnica Ostrovrharjev ([[Štajerska (zvezna dežela)|Avstrijska Štajerska]])]] Henrik Ostrovrhar je v 11. stoletju prejel od cesarja henrika III. grofovski naziv, uporabljal pa ga je le leta 1688 umrli Friderik Sigismund.<ref name=":0" /> Ostrovrharji so bili v zakonskem sorodu s plemiškimi družinami [[Auerspergi|Auersperg]], Starhemberg, Losenstein, Hohenburg, Lamberg, Stubenberg, Polheim, Katzianer, Teuffenbach, Leiningen, Trauttmansdorff, Königsegg in Rogendorf.<ref name=":0" />  Rodbina je v 18. stoletju še vedno obstajala v dveh linijah, starejša linija v Spielbergu in mlajša linija v Hohenwangu in Krottenhofnu, čeprav je moška linija takrat že izginila.<ref name=":0" /> == Grb == Grbopis: ''Na modrem polju zlata obrobljena krona z velikim listom na sredini in dvema manjšima na vsaki strani ob katerih je na vsaki strani po en biser. Šlem z modro-zlatim ogrinjalom nosi krono na katere vsak list je pritrjeno pavje perje''.<ref name=":0" /> == V slovenski literaturi == * ''[[Turjaška Rozamunda]] (1831)'', [[France Prešeren]] * ''[[Viljem Ostrovrhar (igra)|Viljem Ostrovrhar]] (1894)'', [[Anton Medved (1869-1910)|Anton Medved]] * ''[[Rozamunda]] (1912)'', neznani avtor == Sklici == <references />{{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{Škrbina-plemstvo}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Slovenski plemiči]] 6esltfs9xk9s50yn37z0be11gd9ibyp 0 539168 6749553 5986088 2026-09-12T09:28:30Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Moscon (plemiška rodbina)]] 6749553 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Moscon (plemiška rodbina)]] pe00n0c7c91ty7sdjvzcglggz38q7wc 0 539903 6749305 6574585 2026-09-12T01:21:10Z Minorax 179832 ([[c:GR|GR]]) [[File:Order of Saint Stanislaus Ribbon.PNG]] → [[File:RUS Imperial Order of Saint Stanislaus ribbon.svg]] vva 6749305 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Pavlo Skoropadski<br /><small>Павло Скоропадський</small> | image = Pavlo Skoropadsky portrait, colorized by Ruslan Habanets.jpg | succession = Hetman Ukrajine | reign = 29. april 1918 – 14. december 1918 | predecessor = Mihajlo Hruševski ''(kot predsednik Centralne rade)'' | successor = Volodimir Vinišenko ''(kot predsednik Direktorata)'' | death_place = Metten, [[Bavarska]], [[Tretji rajh]] | house = [[Skoropadski]] | spouse = Oleksandra Skoropadska | issue = [[Danilo Skoropadski|Danilo]]<br />Marija<br />Elizabeta<br />Olena | module = {{Infobox military person | embed = yes | allegiance = {{flag|Rusko cesarstvo}} <small>(1891–1917)</small><br />[[File:Flag of Ukraine.svg|24px]] [[Ukrajinska ljudska republika]] <small>(1917–1918)</small> | serviceyears = 1891–1918 | rank = [[generalpolkovnik]] | battles = ⦁ [[rusko-japonska vojna]]<br /> ⦁ [[prva svetovna vojna]]<br />* ruska invazija na Vzhodno Prusijo<br />⦁ ukrajinska vojna za neodvisnost | awards = [[Red svetega Jurija]] <small>(1914)</small><br />[[Red svetega Vladimirja]]<br />[[Red svete Ane]]<br />[[Red svetega Stanislava]]}} | signature = P.Skoropadskyi Signature.png }} '''Pavlo Petrovič Skoropadski''' ({{Jezik-uk|Павло Петрович Скоропадський|translit=Pavlo Petrovyč Skoropads'kyj}}), [[Ukrajinci|ukrajinski]]<ref>{{navedi splet|url=http://ukrbiblioteka.org/uploads/books/_PDF/za-velych-nacii-skoropadskyj.pdf |title=Book |first=Omeljan |last=Pritsak |author-link= |location=Lviv |date=1938 |language=uk |archive-url=https://web.archive.org/web/20131211180426/http://ukrbiblioteka.org/uploads/books/_PDF/za-velych-nacii-skoropadskyj.pdf |archive-date=11. decembra 2013}}</ref> aristokrat [[kozaki|kozaškega]] porekla, vojaški častnik,<ref>{{navedi splet |url=https://www.krugosvet.ru/enc/istoriya/SKOROPADSKI_PAVEL_PETROVICH.html |title=СКОРОПАДСКИЙ, ПАВЕЛ ПЕТРОВИЧ – Энциклопедия Кругосвет |language=ru |trans-title=SKOROPADSKY, PAVEL PETROVICH - Encyclopedia Around the World |website=www.krugosvet.ru |accessdate=2023-04-30 |archive-date=2023-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230222091206/https://www.krugosvet.ru/enc/istoriya/SKOROPADSKI_PAVEL_PETROVICH.html |url-status=dead }}</ref> državnik in general, * [[15. maj]] [[1873]], [[Wiesbaden]], [[Nemško cesarstvo]], † [[26. april]] [[1945]], Metten, [[Bavarska]], [[Tretji rajh]]. Kot general je bil odlikovan v ruski carski armadi. Po državnem udaru 29. aprila 1918 je postal [[hetman]] [[Ukrajinska država|Ukrajine]]. ==Poreklo== Pavlo Skoropadski je bil rojen v družini ukrajinskih vojskovodij in državnikov Skoropadski, ki se je odlikovala od 17. stoletja, ko je Fedir Skoropadski sodeloval v bitki pri Žovti vodi. Njegov vnuk Ivan Skoropadski (1646-1722) je bil od leta 1708 hetman ukrajinskih kozakov. Sedanji Skoropadski so potomci njegovega brata. Njegov praded po očetovi strani je bil Mihail Jakivič Skoropadski, sin Jakiva Mihajloviča Skoropadskega, njegova prababica po očetovi strani pa je bila Pulherija ...vna Markevič. Skoropadskijev oče Petro Skoropadski (1834–1885) je bil polkovnik konjeniške garde in veteran kavkaške vojne (podreditev [[Čerkezija|Čerkezije]], 1863). Nato je do svoje smrti služil kot govornik (maršal) Starodubskega okranjega sveta (1869–1885). Pavlova teta, grofica Jelizaveta Miloradovič (rojena Skoropadska) (1832–1890) je bila ukrajinska javna aktivistka. Bila je eden glavnih sponzorjev ustanovitve prve ukrajinske znanstvene ustanove, Znanstvenega društva Ševčenko v [[Lvov]]u. Njen mož je bil grof Lev Miloradovič, čigar mati je bila iz družine Kočubej. Pavlov stari oče po očetovi strani, Ivan Mihajlovič Skoropadski (1804–1887), je bil govornik okrožja Priluki (1844–1847) in Poltavske gubernije (1847–1852). Znan je bil tudi po tem, da je zgradil [[arboretum]] Trostjanec (danes v regiji [[Černigov|Černigiv]]). Leta 1829 se je poročil z Elisaveto Tarnovsko. Oče Skoropadskega, Petro Ivanovič Skoropadski (1834–1885), je bil prav tako potomec družine Tarnovski, medtem ko je bila njegova mati Marija Andrejevna Miklaševska - hči Andreja Miklaševskega in njegove žene Darje Olsufjeve. Pavlo Skoropadski je odraščal na očetovem posestvu v Trostjanecu v okraju Priluki v Poltavski guberniji. Obiskoval je gimnazijo v Starodubu in kasneje končal kadetsko šolo v [[Sankt Peterburg]]u. ==Vojaška kariera== ===Prve naloge in rusko-japonska vojna=== Leta 1893 je Skoropadski diplomiral na elitni carski vojaški akademiji v [[Sankt Peterburg]]u. Kot kornetist (konjeniški podporočnik) je bil dodeljen polku konjeniške garde in dobil svoj eskadron. Po dveh letih je v istem polku napredoval do polkovnega adjutanta. Decembra 1897 je bil povišan v poročnika. Leta 1897 se je tudi poročil z Aleksandro Petrovno Durnovo, hčerko Petra Pavloviča Durnova, generalnega guvernerja [[Moskva|Moskve]]. Prva večja naloga Skoropadskega je bilo poveljevanje stotniji 2. čitskega kozaškega polka Transbajkalske kozaške vojske v Čiti med rusko-japonsko vojno. Kasneje je postal adjutant poveljnika ruskih sil na Daljnem vzhodu generala Nikolaja Lineviča. Med vojno je bil Skoropadski odlikovan z orožjem svetega Jurija za hrabrost in več redovi. Decembra 1905 ga je car Nikolaj II. imenoval za fliegel-adjutanta s činom polkovnika. 4. septembra 1910 je bil polkovnik Skoropadski imenovan za poveljnika 20. finskega dragonskega polka, ki je še vedno bil fliegel-adjutant carjevega spremstva. 15. aprila 1911 je bil prerazporejen v elitni konjeniški polk carjeve osebne straže. 6. decembra 1912 je bil povišan v generalmajorja ruske carske garde. ===Prva svetovna vojna=== Na začetku [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je Skoropadski dobil poveljstvo nad reorganizirano 1. brigado 1. konjeniške gardne divizije (general Nikolaj Kaznakov). Divizija je bila del 1. armade, ki ji je poveljeval general Paul von Rennenkampf. Skoropadski je že služboval pod von Rennenkampfom med rusko-japonsko vojno, ko je slednji poveljeval Transbajkalski kozaški vojski. 6. avgusta 1914 se je njegov polk odlikoval v bitkah pri Kraupiškenu med rusko invazijo na [[Vzhodna Prusija|Vzhodno Prusijo]]. Kasneje je bil imenovan za poveljnika Združene konjeniške garde, ki se je odlikovala pri Kaushenu. General Skoropadski je poveljeval tudi 5. konjeniški diviziji. 2. aprila 1916 je bil povišan v generalpodpolkovnika in bil poslan v 1. konjeniško gardno divizijo. Od 22. januarja do 2. julija 1917 je poveljeval 34. armadnemu korpusu. Julija 1917 je bil razpuščeni 34. armadni korpus preoblikovan v 1. ukrajinski korpus. Oktobra 1917 je na prvem kongresu svobodnih kozakov prejel naziv častnega [[ataman]]a. Od oktobra do novembra 1917 je njegov 60.000-članski armadni korpus uspešno branil železniški koridor, ki se je raztezal skozi Podolje do Polesja in Šepetivke. Koridor je branil pred napadi z romunske fronte, zlasti romunskega 2. gardnega korpusa, ki mu je poveljevala Jevgenija Bosch. ==Politična kariera v Ukrajini== [[Slika:Personal Standard of the Hetman.svg|sličica|225x225_pik|Zastava hetmana vse Ukrajine]] 9. februarja 1918 je Ukrajinska ljudska republika v Brest-Litovsku sklenila s Centralnimi silami mirovni sporazum ([[Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami|Brotfrieden]]). Ker so boljševiške sile iz Rusije in severovzhodne Ukrajine pregnale Rado iz Kijeva, je ta poklicala na pomoč Centralne sile. 18. februarja je s svojimi enotami v Ukrajino vkorakalo [[Nemško cesarstvo]], 28. februarja pa še [[Avstro-Ogrska]]. Do konca aprila sta vojski osvojili celotno Ukrajino, v začetku maja pa še [[Krim (polotok)|Krim]] in ozemlja vzhodno od [[Rostov na Donu|Rostova na Donu]]. Pod pretvezo, da sta prejeli manj pošiljk hrane kot je bilo obljubljeno v Brest-Litovsku, in zaradi nezadovoljstva s politiko Centralne rade, sta vojski 29. aprila 1918 podprli državni udar bivšega carskega generala Pavla Skoropadskega in ga priznali za [[hetman]]a. Skoropadskega je škof Nikodim blagoslovil v kijevski stolnici Svete Sofije, nekateri ukrajinski nacionalisti pa so ga obtožili za nemškega kolaboranta, ki so ga podpirali bogati posestniki. Nekateri drugi Ukrajinci so ga imeli za preveč proruskega in diktatorskega. Skoropadski je oblikoval kabinet predvsem rusko govorečih, caristov in slovanofilov in hkrati Ukrajino zavezal k federaciji z obnovljenim Ruskim carstvom. Kljub tem kritikam so v nasprotju s prejšnjo Rado njegovi vladi v nekaterih krogih pripisovali zasluge za oblikovanje učinkovite uprave, vzpostavitev diplomatskih vezi s številnimi državami, sklenitev mirovnega sporazuma s Sovjetsko Rusijo ter ustanovitev številnih šol in univerz, vključno z Narodno akademijo znanosti Ukrajine. 11. novembra 1918 je Nemčija podpisala premirje z [[Antanta|Antanto]] in pustila odprto vprašanje vojaške in mednarodne podpore Hetmanatu. Istega meseca so oblast v Ukrajini začeli prevzemati uporniki, ki jih je vodil socialdemokrat [[Simon Petljura]]. Vstaja je nominalno obnovila Ukrajinsko ljudsko republiko, vendar je bila oblast podeljena Direktoratu, začasni vladi petih direktorjev,<ref name=ref3>{{navedi knjigo |last1=Kenez |first1=Peter |title=Red Attack, White Resistance; Civil War in South Russia 1918 |date=2004 |publisher=New Academia Publishing|location=Washington, DC |isbn=9780974493442 |pages=272–274}}</ref> ki ji je predsedoval Volodimir Viničenko. Skoropadski je 14. decembra 1918 podpisal dokument o odstopu. [[Slika:Skoropadsky LOC 1.jpg|thumb|left|Pavlo Skoropadski (sredina desno)]] ==Izgnanstvo in smrt== Po skrivanju v Kijevu se je Skoropadski z umikajočimi se nemškimi silami umaknil iz Ukrajine. Leta 1919 se je naselil v berlinskem okrožju Wannsee<ref>{{navedi knjigo|editor1 = Danylo Husar Struk|year = 1993|chapter= Skoropadsky|title = Encyclopedia of Ukraine|url = https://books.google.com/books?id=kkgOAQAAMAAJ|volume = 4: Ph - Sr|publisher = University of Toronto Press|page = 732|isbn = 9780802030092|access-date = 6. novembra 2022|quote =}}</ref> blizu Potsdama. Med bivanjem v weimarski Nemčiji je vzdrževal tesna osebna prijateljstva z višjimi vladnimi in vojaškimi uradniki, ki so izvirala še iz časov njegovega vojaškega šolanja. Kasneje je dosledno zavračal ponudbe za sodelovanje z [[Nacionalsocializem|nacisti]]. V zadnjih tednih [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v Evropi je Skoropadski skupaj z umikajočo se nemško vojsko bežal pred napredujočimi sovjetskimi silami. Umrl je v opatiji Metten v Nemčiji 26. aprila 1945, potem ko je bil 16. aprila 1945 ranjen v zavezniškem bombardiranju Plattlinga pri [[Regensburg]]u. Pokopan je bil v Oberstdorfu. Njegovo gibanje se je nadaljevalo v zgodnjih 80. letih dvajsetega stoletja in vplivalo na ukrajinski monarhistični program, ki je temeljil na modelu kozaške države. S staranjem ukrajinskih izseljenskih skupnosti je gibanje postopoma ugasnilo. Skoropadskijeva hčerka Olena Skoropadska-Ott (umrla 2014), državljanka [[Švica|Švice]], je večkrat obiskala Ukrajino in bila odlikovana za svoje zgodovinske spise. ==Odlikovanja== * [[Slika:Order of Saint Anna ribbon bar.svg|30px]] [[Red svete Ane]] 4. stopnje, 1904 * [[Slika:Order of Saint Anna ribbon bar.svg|30px]] [[Red svete Ane]] 3. stopnje z meči in lokom, 1904 * [[Slika:RUS Imperial Order of Saint Stanislaus ribbon.svg|30px]] [[Red svetega Stanislava]] 2. razreda z meči, 1905 * [[Slika:Saint vladimir (bande).png|30px]] [[Red svetega Vladimirja]] 4. stopnje z meči in lokom, 1905 * Zlati meč za hrabrost, 1905 * [[Slika:Order of Saint Anna ribbon bar.svg|30px]] [[Red svete Ane]] 2. stopnje z meči, 1906 * [[Slika:Saint vladimir (bande).png|30px]] [[Red svetega Vladimirja]] 3. stopnje, 1900 * [[Slika:RUS Order of Saint George 4th class ribbon 2000.svg|30px]] [[Red svetega Jurija]] 4. razreda * [[Slika:PRU Roter Adlerorden BAR.svg|30px]] [[Red rdečega orla]], 1918 (Prusija) ==Družina== 11. januarja 1897/1898 se je v [[Sankt Peterburg]]u poročil z rusko plemkinjo Aleksandro Petrovno Durnovo, s katero sta imela šest otrok: * Marijo (1898 – 12. februar 1959), poročeno z Adamom de Montrésorjem, * Jelizaveto (1899 – 16. februar 1976),<ref>{{navedi splet|url=https://ukrainianweek.com/History/132909 |title=The Ukrainian Week |website=ukrainianweek.com}}</ref> poročeno s Kužimom, slikarjem, kiparjem in voditeljem hetmanskega gibanja, * Petra (1900–1956), ki je trpel zaradi [[Epilepsija|epilepsije]], * [[Danilo Skoropadski|Danila]] (1904/6 – 23. februar 1957), ki ga je v Londonu domnevno zastrupil [[KGB]]; od aprila 1946 je bil voditelj ukrajinskih monarhistov, * Pavla (1915–1918), ki je umrl zaradi bolezni, in * Oleno (5. julij 1919 – 4. avgust 2014),<ref>{{navedi splet |url=http://7days-ua.com/news/157829/ |title=7 ДНІВ-УКРАЇНА » У Швейцарії померла донька останнього гетьмана України Павла Скоропадського |language=uk |trans-title=7 DAYS-UKRAINE »The daughter of the last Hetman of Ukraine Pavlo Skoropadsky died in Switzerland |website=7days-ua.com |date=5. avgust 2014 |access-date=27. julija 2016 |archive-date=8. januarja 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108123927/https://7days-ua.com/news/157829/ |url-status=dead }}</ref> poročeno z Gerdom Ginderjem in po njegovi smrti z Ludwigom Ottom. == Zapuščina== V nekaj ukrajinskih mestih so po njem poimenovali mestne ulice. ==Sklici== {{sklici|20em}} {{S-start}} {{S-hou|Rodbina Skoropadski|3. maj|1873|26. april|1945|}} {{S-reg}} {{S-bef | before=nihče}} {{S-ttl | title=Hetman Ukrajine | years=1918}} {{S-aft | after=nihče}} |- {{s-pre}} {{s-bef|before=nihče}} {{s-ttl|title=Hetman Ukrajine|years=1918–1945}} {{s-aft|after=[[Danilo Skoropadski]]}} {{End}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1873]] [[Kategorija:Umrli leta 1945]] [[Kategorija:Zgodovina Rusije]] [[Kategorija:Zgodovina Ukrajine]] [[Kategorija:Ukrajinski politiki]] [[Kategorija:Ukrajinski generali]] [[Kategorija:Pretendenti ukrajinskega prestola]] [[Kategorija:Ukrajinski monarhisti]] ewfrhso92zkumsqtn5trrniub5inipf 1 540417 6749390 5997958 2026-09-12T05:11:55Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Pogovor:Ostrovrharji]] na [[Pogovor:Ostrovrharji (plemiška rodbina)]] 5997958 wikitext text/x-wiki {{DYK|20. marec|2023|entry=... naj bi [[kranjska]] plemiška rodbina '''[[Ostrovrharji|Ostrovrharjev]]''' izvirala iz okolice [[Radeče|Radeč]]?}} 47o7ehxk9s72tzglgllbz0824iabdfa 0 546183 6749534 6061620 2026-09-12T09:25:19Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Banffy (plemiška rodbina)]] 6749534 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Banffy (plemiška rodbina)]] qyx8aqikgscbsey0dv5adqdxcn2rlb2 0 548403 6749286 6639554 2026-09-11T22:43:40Z Marko3 1829 6749286 wikitext text/x-wiki '''Oblikovanje pozivov'''<ref> https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7830/prevod-izraza-prompt, vpogled: 12. 9. 2026.</ref> ali '''ustvarjanje iztočnic'''<ref>Ambrožič V., Krajnc A., Štok B. Primer razvoja pametnega asistenta. OTS 2024 Sodobne informacijske tehnologije in storitve Zbornik 27. konference.</ref> (v angleščini '''Prompt engineering'''<ref name="diab">{{Navedi splet|url=https://cdn.openart.ai/assets/Stable%20Diffusion%20Prompt%20Book%20From%20OpenArt%2011-13.pdf|title=Stable Diffusion Prompt Book|last=Diab|first=Mohamad|last2=Herrera|first2=Julian|last3=Chernow|first3=Bob|date=2022-10-28|accessdate=2023-08-07|quote="Prompt engineering is the process of structuring words that can be interpreted and understood by a ''text-to-image'' model. Think of it as the language you need to speak in order to tell an AI model what to draw."}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://github.blog/2023-07-17-prompt-engineering-guide-generative-ai-llms/|title=A developer's guide to prompt engineering and LLMs - The GitHub Blog|last=Albert Ziegler, John Berryman|website=github.blog|quote="Prompt engineering is the art of communicating with a generative AI model."}}</ref><ref name="2022_EmergentAbilities">{{Navedi arXiv|last=Wei|first=Jason|last2=Tay|first2=Yi|last3=Bommasani|first3=Rishi|last4=Raffel|first4=Colin|last5=Zoph|first5=Barret|last6=Borgeaud|first6=Sebastian|last7=Yogatama|first7=Dani|last8=Bosma|first8=Maarten|last9=Zhou|first9=Denny|title=Emergent Abilities of Large Language Models|class=cs.CL|eprint=2206.07682}}</ref>), postopek pogosto uporabljen pri komunikaciji z besedilotvornimi modeli, je pisanje iztočnic razumljivih za generativne modele. Temelji na sposobnosti tovrstnih modelov, da se od uporabnika – začasno, tj. le v okviru posameznega pogovora – naučijo nečesa novega. Tovrstno »učenje v kontekstu« predstavlja ključno značilnost [[obsežni jezikovni model|obsežnih jezikovnih modelov]]. Iztočnica podaja nalogo, ki jo mora model izvesti. Primeri preprostih iztočnic so: * vprašanja, npr.: »Kaj je Fermatov izrek?«; * ukazi, npr.: »Napiši pesem o padajočih listih«; * kratke povratne informacije, npr.: »Preveč podrobno« ali »Premalo podrobno«. Iztočnica lahko vključuje daljši opis s kontekstom, navodili in vhodnimi podatki. Iztočnica lahko zahteva od modela, naj uporabi določen ton, [[žargon]], ali prevzame določeno vlogo, npr.: »Prevzemi vlogo rojenega govorca francoščine«. V nekaterih primerih iztočnice v enem stavku naštejejo nekaj primerov, ki jih mora model uporabiti kot zgled za svoj odgovor – to imenujemo »učenje z nekaj primeri«. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Umetna inteligenca]] [[Kategorija:Računalniško jezikoslovje]] [[Kategorija:Strojno učenje]] [[Kategorija:Umetna inteligenca]] 0w3e4ebw77r4o8wgp8o1hhz6ivuddkq 6749287 6749286 2026-09-11T22:44:45Z Marko3 1829 6749287 wikitext text/x-wiki '''Oblikovanje pozivov'''<ref> https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7830/prevod-izraza-prompt, vpogled: 12. 9. 2026.</ref> ali '''ustvarjanje iztočnic'''<ref>Ambrožič V., Krajnc A., Štok B. Primer razvoja pametnega asistenta. OTS 2024 Sodobne informacijske tehnologije in storitve Zbornik 27. konference.</ref> (v angleščini '''Prompt engineering'''<ref name="diab">{{Navedi splet|url=https://cdn.openart.ai/assets/Stable%20Diffusion%20Prompt%20Book%20From%20OpenArt%2011-13.pdf|title=Stable Diffusion Prompt Book|last=Diab|first=Mohamad|last2=Herrera|first2=Julian|last3=Chernow|first3=Bob|date=2022-10-28|accessdate=2023-08-07|quote="Prompt engineering is the process of structuring words that can be interpreted and understood by a ''text-to-image'' model. Think of it as the language you need to speak in order to tell an AI model what to draw."}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://github.blog/2023-07-17-prompt-engineering-guide-generative-ai-llms/|title=A developer's guide to prompt engineering and LLMs - The GitHub Blog|last=Albert Ziegler, John Berryman|website=github.blog|quote="Prompt engineering is the art of communicating with a generative AI model."}}</ref><ref name="2022_EmergentAbilities">{{Navedi arXiv|last=Wei|first=Jason|last2=Tay|first2=Yi|last3=Bommasani|first3=Rishi|last4=Raffel|first4=Colin|last5=Zoph|first5=Barret|last6=Borgeaud|first6=Sebastian|last7=Yogatama|first7=Dani|last8=Bosma|first8=Maarten|last9=Zhou|first9=Denny|title=Emergent Abilities of Large Language Models|class=cs.CL|eprint=2206.07682}}</ref>), postopek pogosto uporabljen pri komunikaciji z besedilotvornimi modeli, je pisanje pozivov oziroma iztočnic, razumljivih za generativne modele. Temelji na sposobnosti tovrstnih modelov, da se od uporabnika – začasno, tj. le v okviru posameznega pogovora – naučijo nečesa novega. Tovrstno »učenje v kontekstu« predstavlja ključno značilnost [[obsežni jezikovni model|obsežnih jezikovnih modelov]]. Iztočnica podaja nalogo, ki jo mora model izvesti. Primeri preprostih iztočnic so: * vprašanja, npr.: »Kaj je Fermatov izrek?«; * ukazi, npr.: »Napiši pesem o padajočih listih«; * kratke povratne informacije, npr.: »Preveč podrobno« ali »Premalo podrobno«. Iztočnica lahko vključuje daljši opis s kontekstom, navodili in vhodnimi podatki. Iztočnica lahko zahteva od modela, naj uporabi določen ton, [[žargon]], ali prevzame določeno vlogo, npr.: »Prevzemi vlogo rojenega govorca francoščine«. V nekaterih primerih iztočnice v enem stavku naštejejo nekaj primerov, ki jih mora model uporabiti kot zgled za svoj odgovor – to imenujemo »učenje z nekaj primeri«. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Umetna inteligenca]] [[Kategorija:Računalniško jezikoslovje]] [[Kategorija:Strojno učenje]] [[Kategorija:Umetna inteligenca]] giu49pye5w4kw0bf4u4qe0gqprvv6yz 0 549176 6749528 6089939 2026-09-12T09:24:13Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Tschreschnievetz (plemiška rodbina)]] 6749528 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Tschreschnievetz (plemiška rodbina)]] 417neaqyfd1j9q1ddvwisss5hm2qand 0 549177 6749533 6089326 2026-09-12T09:25:07Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Tschreschnievetz (plemiška rodbina)]] 6749533 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Tschreschnievetz (plemiška rodbina)]] 417neaqyfd1j9q1ddvwisss5hm2qand 0 554862 6749211 6397167 2026-09-11T19:55:47Z Upwinxp 126544 če je vpisan napis, mora biti določena tudi slika 6749211 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Karlsberg (Koroška)<br /> Burg Karlsberg | image = Sankt Veit Karlsberg suedliche Burgruine Alt-Karlsberg 21102012 111.jpg | caption = Ruševine gradu Karlsberg | locmapin = Avstrija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Šentvid ob Glini]] | area = | built = Okoli 1160 | restored = delno očiščene ruševine | architect = | architecture = višinski grad | governing_body = gosposko prebivališče vitezov in trdnjava | owner = vitezi Karlsberški, gospodje Auffensteinski, Habsburžani, deželnoknežji fevdniki gospodje Khevenhüllerji, Bamberški knezoškofje, Krški škofje, gospodje Goëss }} '''Grad Karlsberg''' je bil eden od gradov dvojčkov zgrajenih v 12. stoletju na današnjem gozdnatem grebenu med [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskim poljem]] in [[Glina (reka)|Dolino Gline]] jugozahodno od [[Šentvid ob Glini|Šentvida ob Glini]] na Koroškem, blizu naselja Karlsberg. Ruševine gradu, ki je bil naseljen vsaj še v 16. stoletju, so danes zgodovinski spomenik. Iz grajskega gospodarskega poslopja je bila v 17. stoletju zgrajena [[graščina Karlsberg]], ki obstaja še danes. == Zgodovina == Grad - trdnjavo na ''Charlsperchu'' se v listinah prvič omenja leta 1168 in ga je verjetno okoli leta 1160 zgradil Karl Prevarjski ali Projernski. Leta 1169 se je po trdnjavi imenoval Wichard Karlsberški, domnevno Karlov sin. Karlsberški so bili od leta 1265 maršali [[Koroški vojvode|koroškega vojvode]], leta 1294 pa so morali zaradi vpletenosti v zaroto proti vojvodi zapustiti deželo. [[Maršal|Maršalski urad]] in grad Karlsberg sta pripadla Konradu Aufensteinskemu, ki je prišel s Tirolske († 1138), ki se je izkazal z uspešnim zatrtjem upora plemstva. Tudi [[Gospodje Aufensteinski|gospodje Auffensteinski]] so se vojvodi čez stoletje in pol kasneje uprli, a so bili leta 1368 odločilno poraženi in odstavljeni s svojih pridobljenih posesti. Delno uničeni Karlsberg je pripadel [[Habsburžani|Habsburžanom]], ki so ga podeljevali v najem ali oskrbo grajskim grofom in skrbnikom. Leta 1548 je [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand Avstrijski]] posest zastavil Sigmundu Khevenhüllerju, ki je leta 1586 končno odkupil Karlsberg. Jurij Khevenhüller je bil leta 1629 prisiljen prodati grad in posestvo, ker je kot [[Luteranstvo|luteran]] moral zapustiti državo zaradi protireformacije. Novi lastnik je postal bamberški [[vicedom]] Franc baron Hatzfeldski, ki je umrl leta 1642 kot knezo-škof bamberške škofije. Različnim drugim lastnikom je leta 1687 sledil Janez von Goëss, [[Krška škofija|krški]] škof, drugi visoki katoliški dostojanstvenik kot lastnik Karlsberga. V tem času je grad že propadal in zgradili so njegovo naslednico, graščino Karlsberg. Tako grajske ruševine kot graščina so zdaj v lasti plemiške družine Goëss. == Oris stavbe == === Gornji grad === Glavni grad ali Gornji grad je bil zgrajen na planoti v izmeri okoli 45 × 30 metrov na višini dobrih 720 metrov. Pet- ali šest nadstropna stavba z več kot tri metre debelimi zidovi iz začetka 14. stoletja je bila ena najmogočnejših utrdb v srednji Evropi. Leta 1688 so jo razstrelili; Še vedno stoji strmo dvigajoč se vogal, ki je znamenitost kompleksa in se zaradi svoje oblike popularno imenuje ''zob''. Dobro so vidni ostanki grajske kapele z okroglo [[apsida|apsido]], obrnjeno proti jugu; Vendar pa od [[Palas|palasa]] ni ostalo skoraj nobenih sledi. Kompleks je bil obdan z delno dvojnim [[obzidje]]m. Grajski [[obrambni jarek|jarki]g, ki so tudi varovali kompleks, so še dobro vidni. === Spodnji grad === Približno 200 metrov severovzhodno od Gornjega gradu in približno 30 metrov nižje je na grebenu nastal Spodnji grad (ali predgradje). Še vedno sta ohranjena dva majhna umetna griča, ležeča drug ob drugem, vsak obdan z jarkom. Na severovzhodu dveh hribov še danes stoji mogočni trinadstropni romanski stolp (''spustni stolp'') na površini skoraj 10 × 10 metrov. Dostop do stolpa je bil v višini 2. nadstropja. Sedanji dostop v pritličju je nastal šele kasneje. <gallery> Slika:Burg_Karlsberg_Bergfriedrest_05.jpg|Gornji grad, ostanek utrdbe Slika:Burg_Karlsberg_Süden_08.jpg|Gornji grad, ostanki obzidja na južni strani Slika:Vorwerk_Burg_Karlsberg_mit_Graben_01.jpg|Spodnji grad z jarkom Slika:Vorwerk_Burg_Karlsberg_Südecke.jpg|Stolp spodnjega gradu </gallery> == Glej tudi == * [[Seznam gradov v Avstriji]] == Literatura == * Wilhelm Deuer : ''Grad in posestvo Karlsberg v lasti družine Goëss že 300 let (1687-1987).'' ''Prispevki za pridobitev in obstoj posestva in hiše Carlsperg v Celovcu.'' v: ''Koroška I'', 1987, pp. 273ff. * ''Dehio Koroška 2001.'' Založba Anton Schroll & Co., Dunaj 2001, ISBN 3-7031-0712-X, str. 333. * Siegfried Hartwagner : ''Koroška.'' ''Okrožje Šentvid ob Glini.'' (= ''Avstrijska umetnostna monografija.'' Zvezek VIII). Peter, Salzburg 1977, ISBN 3-900173-22-2, str. 122f. [[Kategorija:Gradovi na Koroškem (zvezna dežela)|Karlsberg]] fkbv3buog0l5nszrekwe4ptsy2tkp4q 0 554871 6749217 6397164 2026-09-11T19:58:23Z Upwinxp 126544 če je vpisan napis, mora biti določena tudi slika 6749217 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Liemberg<br /> Burgruine Liemberg | image = Liebenfels Liemberg Burgruine Alt-Liemberg S-Ansicht 19032006 01.jpg | caption = Ruševine gradu Liemberg | locmapin = Avstrija |coordinates = <!-- WD --> | location = Liebensfels | area = | built = 12. stoletje | restored = delno očiščene ruševine | architect = | architecture = višinski grad | governing_body = gosposko prebivališče vitezov in trdnjava | owner = gospodje Liebenberški do 1428, vitezi Ostroviški; Po 2. polovici 16. stoletja ruševine: gospodje Gradeneggerji, gospod Seifrid Leininger, Franc Poppendorfski, Seifrid Ditrichštajnski in Krištof Mordax, Hanibal von Egg, Karel Friderik iz Grimminga, baron Stahlski, grofje Herbersteinski, grofje Welz, grof Ferdinand Jožef Roglowitsch, Janez Nepomuk baron Kaisersteinski, Jožef Daublewski baron Sternecki, gospod Paulus Auer }} '''Razvaline gradu Liemberg''' so ruševine gradu na vrhu hriba na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] zahodno od istoimenskega kraja v občini Liebenfels na strmem pobočju Göseberga. Grajski kompleks je bil zgrajen v 12. stoletju, sestoji predvsem iz [[Romanska arhitektura|romanskega]] okroglega stolpa ''Vorwerka'' s premerom približno devet metrov, še vedno dobro ohranjenega [[Gotska arhitektura|gotskega]] [[Bergfrid|stolpa]] in [[Palas|palasa]], ki je bila v zadnjem času tudi strukturno spremenjen. Ta precej nenavaden grajski kompleks je zaradi svoje majhnosti podcenjen. ''Vorwerk'', zgrajen na skalnih stopnicah pod gradom, je bil sčasoma prilagojen kot kapela in je bil naseljen do 20. stoletja. == Zgodovina == [[Slika: Markus Pernhart - Alt-Liemberg.jpg|left|thumb|300x300px|''Grad Stari Liemberg'', risba Markusa Pernharta]] Okolica gradu je bila poseljena že v prazgodovini in rimski dobi. Najstarejša posredna dokumentirana omemba gradu Liemberga je iz leta 1167 (''Wolfpertus de Liebenberch''). Grad je bil poškodovan v [[Veliki koroški potres (1348)|velikem koroškem potresu leta 1348]], o čemer obstajajo poročila o škodi<ref>https://emidius.mi.ingv.it/RHISE/ii_20ham/ii_20ham.html</ref>. V 16. stoletju je bil grad kot prebivališče opuščen, potem ko so njegovi tedanji lastniki dali zgraditi [[Dvorec Liemberg|dvorec Liemberg]] ob vznožju pobočja. Okrog leta 1688 je Liemberg opisal [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] kot »stari, zdaj popolnoma opustošen in zapuščen grad, ki je videti samo kot hrib«. == Glej tudi == * [[Seznam gradov v Avstriji]] == Literatura == * Franz Xaver Kohla, Gustav Adolf von Metnitz, Gotbert Moro: ''Koroške grajske študije Prvi del - Koroški gradovi, dvorci in utrdbe.'' Zgodovinsko društvo za Koroško, Celovec 1973. * Hugo Henckel-Donnersmarck: ''Gradovi in palače na Koroškem.'' Založnik Joh. Leon st., Celovec 1964. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Gradovi na Koroškem (zvezna dežela)|Liemberg]] 8efpehi4blmnufrnu90z0nch197jtxg 0 559678 6749244 6669357 2026-09-11T20:25:11Z Sporti 5955 2026 6749244 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Grand Prix Cycliste de Québec | current_event = | image = | image_caption = | date = september | region = [[Quebec City]], Kanada | english = | localnames = | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI World Tour]] | type = [[Kolesarske klasike|Klasika]] | organiser = | director = Joseph Limare | first = {{start date|2010}} | number = 15 | final = | firstwinner = {{flagicon|FRA}} [[Thomas Voeckler]] | mostwins = {{flagicon|AUS}} [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]] (3) | mostrecent = {{flagicon|BEL}} [[Remco Evenepoel]] }} '''Velika nagrada Québeca''' (orig.: '''Grand Prix Cycliste de Québec'''), je poletna enodnevna [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]], ki jo v največji kanadski provinci [[Québec]] prirejajo že vse od leta 2010 naprej.<ref>{{navedi splet |url=http://gpcqm.ca/en/gp-quebec-en/circuit-qc/ |title=Grands Prix Cyclistes |access-date=2014-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140906021303/http://gpcqm.ca/en/gp-quebec-en/circuit-qc/ |archive-date=2014-09-06 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://ici.radio-canada.ca/nouvelle/670154/grand-prix-cycliste-quebec|title=Grand Prix cycliste de Québec : changement de parcours}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingnews.com/news/gp-quebec-and-montreal-cancelled-due-to-covid-19-pandemic/|title=GP Québec and Montréal cancelled due to COVID-19 pandemic|publisher=CyclingNews|date=10 June 2021|access-date=10 June 2021}}</ref> Organizator dirke je Évenements GPCQM (AA+ EVT inc). Ta dirka in [[Velika nagrada Montreala]], ki je na sporedu le dva dni kasneje, skupaj spadata med "Lavrencijske klasike" (Laurentian Classics). Prvi, ki je uspel osvojiti Lavrencijski dvojček v istem letu je bil avstralski kolesar [[Simon Gerrans]], leta 2014. Isti dosežek (Lavrencijski dvojček) pa je štiri leta uspel njegovemu rojaku [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]u. Kjub svoji kratki zgodovini in ne prav dolgi tradiciji, dirka brez dvoma velja za čisto pravo [[Kolesarske klasike|klasiko]], saj že od njenega samega začetka poteka na najvišji ravni, to je v svetovni seriji UCI World Tour. ==Trasa== Za razliko od ostalih enodnevnih dirk gre za krožno dirko (ne od A do B). Tekmujejo na 11 krogov po 18,1 km, v vsakem morajo v hitrem zaporedju opraviti štiri vzpone: [[Côte de la Montagne]] (375 m vzpon z 10% povp. naklonom), [[Côte de la Potasse]] (420 m z pov. 9%), [[Montée de la Fabrique]] (190 m z povprečno 7%) in [[Montée du Fort]] (1000 m vzpon z 4% pov. naklonom). Cilj je na vrhu vzpona Montée du Fort. Leta 2014 so morali ubrati alternativno traso, saj je na Côte Gilmour potekala gradnja.<ref>{{navedi splet |url=http://gpcqm.ca/en/gp-quebec-en/circuit-qc/ |title=Grands Prix Cyclistes |access-date=2014-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140906021303/http://gpcqm.ca/en/gp-quebec-en/circuit-qc/ |archive-date=2014-09-06 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://ici.radio-canada.ca/nouvelle/670154/grand-prix-cycliste-quebec|title=Grand Prix cycliste de Québec : changement de parcours}}</ref> == Moški == ===Zmagovalci po letih=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" | Leto ! scope="col" width=180px| Zmagovalec ! scope="col" width=180px| Drugi ! scope="col" width=188px| Tretji |- | 2010 |{{ikonazastave|FRA}} [[Thomas Voeckler]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Edvald Boasson Hagen]] |{{ikonazastave|NED}} [[Robert Gesink]] |- | 2011 |{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]] |{{ikonazastave|NED}} [[Robert Gesink]] |{{ikonazastave|COL}} [[Rigoberto Urán]] |- | 2012 |{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |{{ikonazastave|POR}} [[Rui Costa]] |- | 2013 |{{ikonazastave|NED}} [[Robert Gesink]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Arthur Vichot]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |- | 2014 |{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]] |{{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] |{{ikonazastave|LTU}} [[Ramunas Navardauskas]] |- | 2015 |{{ikonazastave|COL}} [[Rigoberto Urán]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]] |- | 2016 |{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Anthony Roux]] |- | 2017 |{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]] |- | 2018 |{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Stuyven]] |- | 2019 |{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]] |{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |- | 2020 | colspan=3 rowspan=2 align=center|''odpovedano zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covid-19]]'' |- | 2021 |- | 2022 |{{ikonazastave|FRA}} [[Benoît Cosnefroy]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]] |{{ikonazastave|ERI}} [[Biniam Girmay]] |- | 2023 |{{ikonazastave|BEL}} [[Arnaud De Lie]] |{{ikonazastave|NZL}} [[Corbin Strong]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]] |- | 2024 |{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]] |{{ikonazastave|ERI}} [[Biniyam Ghirmay]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Rudy Molard]] |- | 2025 |{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Pavel Sivakov]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Alberto Bettiol]] |- | 2026 |{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Giulio Ciccone]] |{{ikonazastave|DEN}} [[Anthon Charmig]] |} ===Večkratni zmagovalci=== {| class="wikitable" ! Zmage ! Kolesar ! Edicija |- | align=center rowspan=1| 3 || ''{{flagicon|AUS}} [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]'' || 2018, 2019, 2024 |- | align=center rowspan=2| 2 || {{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]] || 2012, 2014 |- | {{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] || 2016, 2017 |- |} ===Zmagovalci po državah === {| class="wikitable" ! Zmage ! Država |- | align=center | 5|| {{AUS}} |- | align=center rowspan=2| 3 |{{BEL}} |- |{{FRA}} |- | align=center | 2|| {{SVK}} |- | align=center rowspan=2 | 1 |{{COL}} |- |{{NED}} |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{UCI World Tour}} {{Kolesarske klasike}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2010]] [[Kategorija:Québec]] pxx8gz7yotjdk7e5005fzvbncht54ex 0 561328 6749096 6416115 2026-09-11T12:57:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749096 wikitext text/x-wiki '''Pasijonska dediščina''' ({{Jezik-hr|Pasionska baština}}) je hrvaško [[društvo]], ki neguje [[pasijon]]sko tradicijo z vsakoletnim pasijonskim praznovanjem v [[Postni čas|postnem času]] s kulturno-umetniškimi dogodki po vsej [[Hrvaška|Hrvaški]] pod geslom "Pasijon kot neizčrpen navdih kulture". Potekajo od leta 1991. Je član Europassiona.<ref>[https://enciklopedija.hr/clanak/pasionske-igre Pasionske igre] enciklopedija.hr. [[Hrvatska enciklopedija (LZMK)|Hrvatska enciklopedija]].</ref> Pasijonske prazničnosti sestavljajo literarni, likovni, glasbeni, gledališki, filmski, fotografski in drugi kulturni dogodki ([[razstava|razstave]], [[koncert]]i, predstavitve [[knjiga|knjig]]), zbrani na temo [[Jezusovo trpljenje|Kristusovega trpljenja]].<ref name=muka>Dürrigl, Marija Ana (2021): [https://hrcak.srce.hr/file/362908 Muka kao nepresušno nadahnuće kulture XII. Pasionska baština Like. Zbornik radova XII. međunarodnog znanstvenog simpozija.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230428222746/https://hrcak.srce.hr/file/362908 |date=2023-04-28 }} ''Slovo: časopis Staroslavenskoga instituta u Zagrebu'' 71 (1): 255-260.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunajne povezave == * [https://www.pasionska-bastina.hr/ Pasionska-bastina.hr], uradna stran [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev na Hrvaškem]] [[Kategorija:Hrvaška društva]] [[Kategorija:Pasijoni]] [[Kategorija:Krščanska umetnost]] [[Kategorija:Krščanska glasba]] 53b1fc435q9ib36jdcr9n6me8w8th93 0 564054 6749508 6259051 2026-09-12T09:21:17Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Goriški grofje (plemiška rodbina)]] 6749508 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Goriški grofje (plemiška rodbina)]] heuay43ndarwtmnrg9bdh6ngj1mqdou 0 564055 6749546 6259054 2026-09-12T09:27:22Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Goriški grofje (plemiška rodbina)]] 6749546 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Goriški grofje (plemiška rodbina)]] heuay43ndarwtmnrg9bdh6ngj1mqdou 0 564092 6749306 6575307 2026-09-12T01:21:13Z Minorax 179832 ([[c:GR|GR]]) [[File:Order of Saint Stanislaus Ribbon.PNG]] → [[File:RUS Imperial Order of Saint Stanislaus ribbon.svg]] vva 6749306 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = [[General]]<br>'''[[Baron]]''' | name = Pjotr Wrangel | native_name = {{nobold|Пётр Врангель}} | image = Pyotr Wrangel, portrait medium.jpg | image_size = | caption = Pjotr Wrangel, ''Črni baron'' | nickname = | birth_date = {{OldStyleDate|27. avgust|1878|15. avgust}} | birth_place = Novaleksandrovsk, Kovenska gubernija, [[Ruski imperij]] | death_date = {{death date and age|1928|04|25|1878|08|27|df=y}} | death_place = [[Bruselj]], [[Belgija]] | placeofburial = | allegiance = [[Slika:Flag of Russia.svg|25px]] Rusko carstvo (1902–1917) <br>[[Slika:Flag of Russia.svg|25px]] Belo gibanje (1917–1920) | branch = [[Slika:Russian Imperial Standart 1883.png|25px]] Ruska carska armada <br> [[Slika:Flag of Russia.svg|25px]][[Bela garda (Rusija)|Bela armada]] (1917–1920) | serviceyears = 1902–1920 | rank = [[Slika:1914-arm-p03r.png|35px]] [[Generalpolkovnik]] | unit = | commands = Kavkaška armada Južne Rusije | battles = [[Rusko-japonska vojna]]<br>[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Ruska državljanska vojna]] | awards = | relations = | laterwork = | signature = PWSig.png | office = Vrhovni komandant oboroženih sil Južne Rusije | predecessor = [[Anton Denikin]] | successor = ''položaj ukinjen'' | termstart = 4. april 1920 | termend = 21. november 1920 }} '''Baron Pjotr Nikolajevič Vrangel''' ({{lang-ru|Пётр Николаевич Врангель}}, Pjotr Nikolajevič Vrangel, {{lang-de|Peter von Wrangel}}), znan kot '''Črni baron''', je bil častnik ruske carske armade baltsko-nemškega porekla. V zadnji fazi [[Ruska državljanska vojna|ruske državljanske vojne]] je bil poveljujoči general protiboljševiške Bele armade v južni [[Rusija|Rusiji]], * [[27. avgust]] [O.S. 15. avgust] [[1878]], † [[25. april]] [[1928]]. Pjotr Wrangel, član ugledne plemiške družine Wrangel, je bil rudarski inženir in se je prostovoljno prijavil v rusko carsko gardo. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je z odliko služil kot poveljnik konjenice in dosegel čin [[generalmajor]]ja. Po [[Februarska revolucija|februarski revoluciji]] in izstopu Rusije iz vojne se je Wrangel umaknil na [[Krim (polotok)|Krim]]. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] so ga aretirali boljševiki, a so ga kmalu izpustili.<ref>{{navedi splet |title=Wrangel, Petr Nikolaevich, Baron {{!}} International Encyclopedia of the First World War (WW1) |url=https://encyclopedia.1914-1918-online.net/article/wrangel_petr_nikolaevich_baron |website=encyclopedia.1914-1918-online.net}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Searching for Peter Wrangel |url=https://www.hoover.org/research/searching-peter-wrangel |website=Hoover Institution |language=en}}</ref> Kasneje je pobegnil s Krima in se pridružil protiboljševiški prostovoljni vojski belega gibanja. Leta 1918 je postal načelnik generalštaba [[Anton Denikin|Antona Denikina]] v oboroženih silah južne Rusije. Wrangel je aprila 1920 nasledil Denikina kot vrhovnega komandanta belih sil na Krimu. Kot vodja južnoruske vojaške vlade je poskušal izvesti obsežne zemljiške reforme, reorganiziral belo vojsko v rusko vojsko, bolj znano Wrangelova vojska, in vzpostavil stike z neodvisnimi protiboljševističnimi gibanji. Wrangel, ki ga je [[Rdeča armada]] številčno močno prekašala, se je soočal z gotovim porazom in leta 1920 organiziral množično evakuacijo s Krima. Na začetku svojega izgnanstva je živel v [[Carigrad]]u in [[Kraljevina Jugoslavija|Srbiji]] in postal eden najvidnejših belih emigrantov.<ref name=rbth>{{navedi splet |author = Egorov, O. |url = https://www.rbth.com/history/331476-russian-white-generals |title = Meet Russian Imperial officers who almost stopped the Bolsheviks |publisher = Russia Beyond the Headlines |date = 27 December 2019 |access-date = 29 January 2020}}</ref> Leta 1927 se je preselil v [[Bruselj]], kjer je leto kasneje umrl. ==Družina== Wrangel je bil rojen v Novoaleksandrovsku v Kovenski guberniji, zdaj Zarasai, [[Litva]], kot sin barona Nikolaja Jegoroviča Wrangela in Marije Dimitrijevne Demetjeve-Majkove. Baltsko-nemška plemiška družina Wrangel je bila del baltskega starega plemstva. Bila je nemškega porekla in prišla v [[Livonija|Livonijo]] s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskim viteškim redom]]. Pjotr Nikolajevič Wrangel je bil daljni sorodnik slavnega raziskovalca [[Arktika|Arktike]] Ferdinanda von Wrangela in pruskega generalfeldmaršala Friedricha von Wrangela. Njegov bratranec, baron Nikolaj von Wrangel, prav tako pripadnik [[Livonski red|Livonskega viteškega reda]], je dosegel visok vojaški čin. Bil je adjutant velikega kneza Mihaela Aleksandroviča in se kot poveljnik 16. irkutskega huzarskega polka povzpel do čina polkovnika in kot štabni častnik velikega kneza do čina [[generalmajor]]ja.<ref>Rene Levoll, The Last Motor Race of The Empire 2014 {{ISBN|9789949380602}}.</ref> ==Zgodnje življenje== Po diplomi na Visoki tehnični šoli v Rostovu leta 1896 in Inštitutu za rudarstvo v Sankt Peterburgu leta 1901 se je Wrangel prostovoljno prijavil v prestižno konjenico ruske carske garde. Po diplomi na Nikolajevem konjeniškem kolegiju je bil leta 1902 imenovan za rezervnega častnika. Kmalu zatem je dal odpoved in odpotoval v [[Irkutsk]], kjer ga je generalni guverner dodelil k posebnim nalogam. ==Vojaška kariera== Ob začetku [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonske vojne]] februarja 1904 se je ponovno prijavil v vojsko in bil dodeljen 2. polku transbajkalskega kozaškega korpusa. Decembra 1904 je bil povišan v čin poročnika. Po koncu vojne je bil januarja 1906 prerazporejen v 55. finski dragonski polk, ki je pod poveljstvom generala A. N. Orlova sodeloval pri zatiranju uporov v [[Sibirija|Sibiriji]]. Leta 1907 se je vrnil v Konjeniški polk carske garde. Leta 1908 se je v Sankt Peterburgu poročil z Olgo Mihajlovno Ivanenko in imel z njo dva sinova in dve hčerki.<ref>[http://www.legacy.com/obituaries/nytimes/obituary.aspx?pid=166380230 New York Times obituary of his last surviving child]</ref> Leta 1910 je diplomiral na Nikolajevski generalštabni akademiji in leta 1911 na konjeniški šoli. Na začetku [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil Wrangel povišan v stotnika in poveljnika konjeniškega eskadrona. 13. oktobra 1914 je bil eden prvih ruskih častnikov, ki je prejel [[Red svetega Jurija]] (4. stopnje), najvišje vojaško odlikovanje [[Ruski imperij|Ruskega imperija]]. Decembra 1914 je bil povišan v čin polkovnika. Oktobra 1915 je bil premeščen na jugozahodno fronto in imenovan za poveljnika 1. polka transbajkalskih kozakov. [[Slika:Ген лейт барон Врангель плакат.jpg|thumb|200px|left|Plakat s podobo Wrangela (okoli 1919)]] Njegova enota je bila zelo aktivna v [[Galicija|Galiciji]] v bojih proti Avstrijcem. Wrangel se je posebej odlikoval med Brusilovsko ofenzivo in bil januarja 1917 je bil povišan v čin generalmajorja. Kot tak je prevzel poveljstvo 2. brigade konjeniške divizije Usuri, ki je bila julija istega leta združena z drugimi konjeniškimi enotami v konsolidirani konjeniški korpus. Za obrambo reke Zbruh poleti 1917 je bil ponovno odlikovan z Jurijevim križcem (4. stopnje). ==Ruska državljanska vojna== Po izstopu Rusije iz prve svetovne vojne je Wrangel odstopil s položaja in odšel živet na svojo dačo v Jalti na Krimu. Boljševiki so ga konec leta 1917 aretirali, nato pa je bil izpuščen in je pobegnil v [[Kijev]], kjer se je pridružil ukrajinski državi [[Pavlo Skoropadski|Pavla Skoropadskega]]. Kmalu mu je postalo jasno, da nova vlada obstaja le zaradi vse manjše podpore Nemčije, zato se je avgusta 1918 pridružil protiboljševiški prostovoljni vojski s sedežem v [[Krasnodar|Jekaterinodar]]ju, kjer je dobil poveljstvo nad 1. konjeniško divizijo in čin generalmajorja. Po drugi kubanski kampanji konec leta 1918 je bil povišan v generalpodpolkovnika, moč njegove divizije pa je bila povečana na korpus. Avgusta 1918 se je Wrangel pridružil Denikinovi protiboljševiški vojski in decembra 1918 postal načelnik generalštaba oboroženih sil južne Rusije. Januarja 1919 je postal komandant Kavkaške prostovoljne vojske.<ref name="pk">{{navedi knjigo |last1=Kenez |first1=Peter |title=Red Attack, White Resistance; Civil War in South Russia 1918 |date=2004 |publisher=New Academia Publishing |location=Washington, DC |isbn=9780974493442 |pages=204, 267–270}}</ref><ref name="pk2">{{navedi knjigo |last1=Kenez |first1=Peter |title=Red Advance, White Defeat: Civil War in South Russia 1919-1920 |date=2004 |publisher=New Academia Publishing |location=Washington, DC |isbn=9780974493459 |pages=25, 31–33}}</ref> [[Slika:Government of South Russia 1920 cropped.JPG|thumb|250px|Vlada Južne Rusije, ustanovljena v Sevastopolu na Krimu aprila 1920]] Po mnenju zgodovinarja Petra Keneza se je ''"Wrangel dobro boril, vendar je že v prvih tednih v vojski izstopal s svojim arogantnim obnašanjem"''. Po porazu boljševikov na severnem [[Kavkaz]]u se je Denikin želel premakniti proti [[Volgograd|Caricinu]], vendar ga je boljševiška grožnja zahodno od [[Don (reka)|Don]]a prisilila, da je poslal vojsko na donsko fronto. Po Kenezovih besedah je ''"general Wrangel ostro kritiziral Denikinovo odločitev, ker je trdno verjel, da noben cilj ne more biti pomembnejši od srečanja s [[Aleksander Vasiljevič Kolčak|Kolčakovo]] armado nekje ob [[Volga|Volgi]]"''.<ref name=pk2/> Wrangel je zaslovel kot spreten in pravičen poveljnik, ki v nasprotju z nekaterimi drugimi generali Bele armade ni dopuščal brezpravja in plenjenja svojih vojakov.{{sfn |Lincoln |1989 |p=[https://archive.org/details/redvictoryhistor0000linc/page/430/mode/2up 430]}} Potem ko ni mogel združiti svojih sil s silami admirala Kolčaka in na Denikinovo vztrajanje, je povedel svoje sile proti severu proti [[Moskva|Moskvi]], ki je jeseni 1919 ni uspel zavzeti. Nadaljnje nesoglasje z Denikinom je privedlo do njegove odstranitve s poveljniškega položaja. Wrangel je 8. februarja 1920 odšel v izgnanstvo v [[Carigrad]]. [[Slika:Гости и постояльцы в «Здравнице имени генерала Врангеля» в Белграде.jpg|thumb|250px|Wrangel, metropolita Anton Hrapovicki in Anastazij Gribanovski in drugi ruski emigranti v Jugoslaviji leta 1927]] [[Slika:General Wrangel Statue.jpg|right|thumb|200px|Wrangelov kip v Sremskih Karlovcih]] Denikin je bil 20. marca 1920 prisiljen odstopiti in vojaški svet, ki ga je v Sevastopolu vodil general Abram Dragomirov, je zaprosil Wrangela, naj se vrne in mu ponudil položaj vrhovnega poveljnika belih sil na Krimu. Wrangel je ponudbo sprejel in položaj prevzel 4. aprila 1920. Kot komandant bele vojske je sestavil koalicijsko vlado, ki je poskušala uvesti obsežne reforme, vključno z zemljiško reformo.{{sfn |Luckett |1971 |pp=[https://archive.org/details/whitegeneralsacc0000luck_t8l7/page/358/mode/2up 359]-[https://archive.org/details/whitegeneralsacc0000luck_t8l7/page/360/mode/2up 360]}} Priznal je in vzpostavil odnose z novimi protiboljševiškimi neodvisnimi državami, med drugim z [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinsko ljudsko republiko]] in [[Demokratična republika Gruzija|Demokratično republiko Gruzijo]], čeprav je obe na koncu osvojila ruska Rdeča armada.<ref name="SMG">{{navedi knjigo |last1=Iakov Moiseyevich Shafir |title=Secrets of Menshevik Georgia |date=1922 |publisher=Communist Party of Great Britain |location=London|author1-link= }}</ref> Ruska državljanska vojna je bila takrat že tako daleč, da so bili ti ukrepi prepozni. Belo gibanje je hitro izgubljalo podporo, tako doma kot v tujini. Wrangela so v koračnici ''Rdeča armada je najmočnejša'' ovekovečili z vzdevkom "Črni baron". Koračnica je bila poziv za končanje vojne in bila v zgodnji Sovjetski zvezi v 20. letih 20.stoletja izjemno priljubljena. Od junija do oktobra 1920 je imel general Wrangel kot svoj štab v Melitopolu. Stavba, v kateri je bil štab, je kasneje postala lokalni zgodovinski muzej.<ref>{{navedi splet |title=Страница не найдена (404-я ошибка) / Мелитопольский краеведческий музей / Музейний простір. Музеї України та світу |url=http://prostir.museum/ua/file/1031 |access-date=10 March 2022 |website=prostir.museum}}</ref> [[Slika:Wrangel in Sevastopol, 1920.jpg|left|thumb|250px|Wrangel v Sevastopolu leta 1920 prevzema položaj vrhovnega komandanta]] Potem ko je Rdeča armada na severnem Krimu postala številčno premočna, je Wrangel organiziral množično evakuacijo na obalo [[Črno morje|Črnega morja]].{{sfn |Luckett |1971 |pp=[https://archive.org/details/whitegeneralsacc0000luck_t8l7/page/380/mode/2up?q=Perekop 381]-[https://archive.org/details/whitegeneralsacc0000luck_t8l7/page/382/mode/2up?q=Perekop 383]}} Vsem častnikom, vojakom in civilistom je dal na izbiro evakuacijo in pot v neznano ali ostanek na Krimu. Tisti, ki so se odločili ostati na Krimu, so bili podvrženi brutalni represiji. Ubitih je bilo do 150.000 vojakov in civilistov.<ref>{{navedi splet | url=https://urokiistorii.ru/articles/krasnyj-terror-v-krymu-1920-1922 | title=Красный террор в Крыму 1920-1922 | accessdate=2024-07-22 | archive-date=2022-06-25 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220625224615/https://www.urokiistorii.ru/articles/krasnyj-terror-v-krymu-1920-1922 | url-status=dead }}</ref><ref name=rbth/> Ostanki ruske carske mornarice so postali znani kot Wrangelova flota. Zadnje vojaško in civilno osebje je Rusijo zapustilo na krovu ladje General Kornilov 14. novembra 1920. [[Slika:Доска П.Н. Врангелю.jpg|thumb|Spominska plošča, posvečena generalu Wrangelu, postavljena leta 2014 v vasi Uljanovo v Kaliningrajski oblasti]] Wrangel je sprva živel na svoji jahti ''Lucullus'' v Carigradu. V jahto se je zaletel in jo potopil italijanski parnik ''Adria'', ki je priplul iz [[Batumi]]ja, ki je bil v sovjetskih rokah. Wrangel je bil takrat na kopnem in ostal živ, dogodek pa so mnogi obravnavali kot poskus [[atentat]]a. ==Emigracija== Leta 1922 se je Wrangel preselil v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] kot vodja vseh beloruskih beguncev. Leta 1924 je v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] ustanovil Rusko vsevojaško zvezo, civilno organizacijo, ki je bila zasnovana tako, da je zajela vse ruske vojaške emigrante po vsem svetu.<ref>[https://encyclopedia.1914-1918-online.net/article/wrangel_petr_nikolaevich_baron Wrangel, Petr Nikolaevich, Baron]</ref> Cilj vojaške organizacije je bil boj proti boljševizmu.<ref name="politikarovs">″Главни војни циљ барона Врангела″. // ''Politika'', 7. december 2017, str. 21.</ref> Septembra 1927 se je Wrangel z družino preselil v [[Bruselj]], kjer je delal kot rudarski inženir. Leta 1928 je v berlinski reviji ''Belo delo'' (''Белое дело'') objavil svoje spomine.<ref>Naslov revije ''Belo delo'' je alternativno ime za Belo gibanje.</ref> ==Smrt in pokop== Wrangel je nenadoma umrl 25. aprila 1928, verjetno potem, ko je zbolel za [[tifus]]om. Njegova družina je bila prepričana, da ga je zastrupil brat njegovega butlerja, ki je kratek čas živel z njimi v Bruslju in je bil domnevno sovjetski agent.<ref name="Boris Volodarsky">Volodarsky, Boris. ''The KGB's Poison Factory, from Lenin to Litvinenko''. Frontline Books: 2009, str. 58.</ref> Pokopan je bil v Bruslju. Več kot leto kasneje so njegove posmrtne ostanke prepeljali v [[Beograd]]. 6. oktobra 1929 so na uradni javni slovesnosti njegovo truplo po njegovih željah pokopali v ruski cerkvi Svete Trojice v Beogradu.<ref name="politichuveni">″Смрт и сахрана генерала Врангела у Београду: Чувени бели генерал је, по сопственој жељи, сахрањен у руској Цркви Свете Тројице на Ташмајдану.″ // ''[[Politika]]'', 18 January 2018, str. 20.</ref><ref>{{navedi novice |last=Татоли |first=Татьяна (Tatoli, Tatiana) |url=https://zapadrus.su/slavm/ispubsm/2077-russkaya-voennaya-emigratsiya-v-serbii-20-30-gg-khkh-v.html |title=Русская военная эмиграция в Сербии (20-30 гг. ХХ в.) |trans-title=Russian military emigration in Serbia (20-30 years of the twentieth century.) |language=ru |work=Западная Русь (Western Russians) website |date=22 January 2020 |access-date=16 April 2021}}</ref> ==Družina== Poročen je bil z rusko plemkinjo Olgo Mihajlovno Ivanjenko (1883–1968), s katero sta imela dva sinova in dve hčeri: * Heleno Petrovno Wrangel (1909–1999), poročeno z baronom Fjodorjem von Meyendorffom in za njim s Phillipom Hillsommelom * Petra Petroviča Wrangela (1911–1999), ki ni imel otrok * Natalijo Petrovno Wrangel (1913–2013), poročeno z ruskim plemičem Aleksejem Jurijem Basilevskim * Alekseja Petroviča Wrangela (1922–2005), poročenega z Ekaterino Nikolajevno von Lambsdorff, s katero ni imel otrok<ref>{{navedi splet | url=https://www.geni.com/people/Pyotr-Nicolaevich-%D0%B1%D0%B0%D1%80%D0%BE%D0%BD-%D0%92%D1%80%D0%B0%D0%BD%D0%B3%D0%B5%D0%BB%D1%8C/6000000008770168122 | title=Pyotr Nicolaevich Baron von Wrangell | date=27 August 1878 }}</ref> ==Zapuščina== V srbskem mestu [[Sremski Karlovci]], kjer je bil njegov sedež po izselitvi iz Rusije, so mu leta 2007 postavili spomenik. V času njegove smrti je bil tam sveti sinod Ruske pravoslavne cerkve zunaj Rusije, ki ima zdaj sedež v New Yorku, in rusko ministrstvo za kulturo.<ref>[http://www.politika.rs/scc/clanak/4102/Споменик-белом-барону Споменик белом барону] ''[[Politika]]'', 13 September 2007.</ref> Med rusko državljansko vojno je bila po Wrangelu imenovana bojna pesem ''Rdeča armada, Bela armada, Črni baron''. V prvi kitici pesmi je opisan kot vodja belih in resna grožnja Sovjetski Rusiji. Številni ruski častniki so Wrangela tako visoko cenili, da je imel skoraj status svetnika. Po [[Adolf Hitler|Hitlerjevem]] napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 so se nekateri ugledni vojaški emigranti zagovarjali stališče, za katerega so verjeli, da bi ga zavzel Wrangel. Generalmajor Mihail Mihajlovič Zinkevič, na primer, je sredi avgusta 1941 dejal: ''"Če bi bil general Wrangel danes živ, bi šel brez obotavljanja z Nemci"''.<ref>O. Beyda, ‘“Re-Fighting the Civil War”: Second Lieutenant Mikhail Aleksandrovich Gubanov’. ''Jahrbücher für Geschichte Osteuropas'', Vol. 66, No. 2, 2018, str. 254.</ref> Leta 2015 je vlada Ruske federacije začela repatriirati posmrtne ostanke belih emigrantov, pokopanih v tujini. Wrangelovi potomci so vrnitev njegovih posmrtnih ostankov v Rusijo zavrnili, ker sedanja ruska vlada ni ''"obsodila zla [boljševizma]"''. To se je nanašalo predvsem na nepripravljenost [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]], da bi obsodil sovjetske zločine in izvedel ustrezno dekomunizacijo.<ref>Karl W. Ryavec. ''Russian Bureaucracy: Power and Pathology'', 2003, Rowman & Littlefield, {{ISBN|0-8476-9503-4}}, str. 13.</ref> Pjotra Wrangela je v prvi sezoni srbske televizijske serije ''Sence nad Balkanom'', v kateri so glavni liki Wrangelovi kozaki emigranti, upodobil ruski igralec Aleksander Galibin. Po umiku ameriških vojakov iz [[Afganistan]]a septembra 2021, je Wrangelov vnuk Peter A. Basilevski v mnenjskem prispevku v ''The Wall Street Journal'' primerjal ''"birokratsko nesposobnost"'' vlade ZDA v Afganistanu z uspešno evakuacijo Bele armade novembra 1920, v kateri je bilo v mnogo težjih razmerah evakuiranih 150.000 vojakov in civilistov.<ref>{{navedi novice|date=8 September 2021|title=Opinion {{!}} Incompetence in Action: Afghanistan Edition|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/incompetence-afghanistan-war-biden-withdrawal-crisis-management-11630942877|access-date=15 September 2021|issn=0099-9660}}</ref> ==Odlikovanja== *[[Slika:Order of Saint Anna ribbon bar.svg|30px|link=Order of St. Anna]] [[Red svete Ane]] 4. stopnje, 4. julij 1904 *[[Slika:Order of Saint Anna ribbon bar.svg|30px|link=Order of St. Anna]] [[Red svete Ane]] 3. stopnje, 9. maj 1906 *[[Slika:RUS Imperial Order of Saint Stanislaus ribbon.svg|30px|link=Order of St. Stanislav]] [[Red svetega Stanislava]] 3. stopnje z meči in lokom, 6. januar 1906 *[[Slika:RUS Imperial Order of Saint Stanislaus ribbon.svg|30px|link=Order of St. Stanislav]] [[Red svetega Stanislava]] 2. stopnje, 6. december 1912 *[[Slika:Order of Glory Ribbon Bar.svg|30px|link=Order of St. George]] [[Red svetega Jurija]] 4. stopnje, 13. oktober 1914 *[[Slika:Saint vladimir (bande).png|30px|link=Order of St. Vladimir]] [[Red svetega Vladimirja]] 4. stopnje z meči in lokom, 24. oktober 1914 *[[Slika:Order of Glory Ribbon Bar.svg|30px]] Zlati meč svetega Jurija za hrabrost, 10. junij 1915 *[[Slika:Saint vladimir (bande).png|30px|link=Order of St. Vladimir]] [[Red svetega Vladimirja]] 3. stopnje z meči, 8. december 1915 *[[Slika:Order of Glory Ribbon Bar.svg|30px]] [[Križec svetega Jurija (Rusija)|Križec svetega Jurija]] 4. razreda, 24. julij 1917 * [[Red svetega Nikolaja Čudodelca]] 2. stopnje * Papeški Red Svetega groba Jeruzalemskega, 1920 ==Delo== <!--{{sfn |Wrangel |1963 |p=}}--> *{{navedi knjigo |last= Wrangel |first=Pyotr N. |title=Always with Honour [memoirs of General Wrangel] |publisher=R. Speller |publication-place=New York |year=1963 |orig-year=1958 |oclc=600910469}} ** Ponatis Ls Press in 2022: {{ISBN|978-7-250-36444-1}}. ** Ponatis Passage Publishing: {{ISBN|979-8695956818}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{navedi knjigo |last=Lincoln |first=W. Bruce |author-link= |title=Red Victory: A History of the Russian Civil War |url=https://archive.org/details/redvictoryhistor0000linc |url-access=registration |via=Internet Archive |publisher=Simon and Schuster |publication-place=New York |year=1989 |isbn=978-0-671-63166-6 |oclc=795310657}} *{{navedi knjigo |last=Luckett |first=Richard |title=The White Generals: An Account of the White Movement and the Russian Civil War |url=https://archive.org/details/whitegeneralsacc0000luck_t8l7 |url-access=registration |via=Internet Archive |publisher=Viking Press |publication-place=New York |year=1971 |isbn=978-0-670-76265-1 |oclc=743254832}} *{{cite journal |last=Robinson |first=Paul F. |title="Always with Honour": The Code of the White Russian Officers |journal=Canadian Slavonic Papers / Revue Canadienne des Slavistes |publisher=Taylor & Francis, Ltd. |volume=41 |issue=2 |year=1999 |issn=2375-2475 |jstor=40870058 |pages=121–141 |doi=10.1080/00085006.1999.11092209 |url=http://www.jstor.org/stable/40870058 |access-date=2023-10-09}} *{{cite journal |last=Williams |first=Harold |title=General Wrangel |journal=The Slavonic and East European Review |publisher=Modern Humanities Research Association |volume=7 |issue=19 |year=1928 |issn=2222-4327 |jstor=4202254 | pages=198–204 |url=http://www.jstor.org/stable/4202254 |access-date=2023-10-09}} *{{navedi knjigo |last=Wrangel |first=Alexis |title=General Wrangel |publisher=Hippocrene Books |publication-place=New York, NY |date=1987 |isbn=978-0-87052-130-0 |oclc=645018791 |url=https://archive.org/details/generalwrangelru00wran |url-access=registration |via=Internet Archive}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1878]] [[Kategorija:Umrli leta 1928]] [[Kategorija:Ruski generali]] [[Kategorija:Zgodovina Rusije]] cyh928voyi1mui7sybpmycpswp6g1xp 0 564131 6749307 6575308 2026-09-12T01:21:16Z Minorax 179832 ([[c:GR|GR]]) [[File:Order of Saint Stanislaus Ribbon.PNG]] → [[File:RUS Imperial Order of Saint Stanislaus ribbon.svg]] vva 6749307 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Anton Denikin | native_name = {{nobold|Антон Деникин}} | native_name_lang = ru | image = File:Denikin1.PNG | image_size = | caption = Anton Denikin leta 1918-1919 | nickname = | birth_date = {{Birth date|1872|12|16|df=y}} | birth_place = Vloclavek, Varšavska gubernija, [[Ruski imperij|Carska Rusija]]<br/>(zdaj Włocławek, [[Poljska]]) | death_date = {{Death date and age|1947|08|07|1872|12|16|df= y}} | death_place = Ann Arbor]], [[Michigan]], [[Združene države Amerike]] | allegiance = [[Slika:Flag of Russia.svg|25px]] [[Ruski imperij|Carska Rusija]] <br/> (1890–1917) <br/>[[Slika:Flag of Russia.svg|25px]] [[Bela garda (Rusija)|Belo gibanje]] v južni Rusiji (1917–1920) | branch = [[Slika:Russian Imperial Standart 1883.png|25px]] Ruska carska armada<br />[[Slika:Flag of Russia.svg|25px]] [[Bela garda (Rusija)|Bela armada]] | serviceyears = 1890–1920 | rank = [[Slika:1914-arm-p03r.png|35px]] [[Generalporočnik]] | unit = | commands = | battles = [[Rusko-japonska vojna]]<br />[[Prva svetovna vojna]]<br />[[Ruska državljanska vojna]] * [[Kubanska ofenziva]] | awards = Glej[[#Odlikovanja|below]] | spouse = Ksenja Čiž | relations = Marina Denikina (hčerka) | laterwork = | office = Vrhovni komandant oboroženih sil Južne Rusije | termstart = 8. januar 1919 | termend = 4. april 1920 | predecessor = ustanovitev položaja | successor = [[Pjotr Wrangel]] }} '''Anton Ivanovič Denikin''' ([[Ruščina|rusko]] Антон Иванович Деникин, Anton Ivanovič Denikin) je bil ruski vojskovodja, vršilec dolžnosti vladarja ruske države in poveljnik oboroženih sil Južne Rusije med [[Ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]] 1917–1923. Pred tem je bil med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] general v ruske carski armadi, * [[16. december]] [O.S. 4. december] [[1872]], † [[7. avgust]] [[1947]]. Njegova Bela armada je bila znana po [[Beli teror|belem terorju]] in [[pogrom]]ih.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/11/russian-historian-books-civil-war-ukraine-invasion/671533/|title=Why Putin Made Peace With the Soviets' Archenemies|first=Adam|last=Hochschild|date=7 October 2022|website=The Atlantic|access-date=18 December 2022}}</ref> ==Mladost== Denikin je bil rojen 16. decembra 1872 v vasi Szpetal Dolny v Varšavski guberniji Ruskega imperija (danes Poljska). Njegov oče Ivan Efimovič Denikin je bil rojen kot suženj v provinci [[Saratov]]. Kot nabornik je bil poslan na 25-letno služenje vojaškega roka in v 22. letu svoje vojaške službe leta 1856 postal častnik. Leta 1869 se je upokojil s činom [[major]]ja. Ivan Denikin se je leta 1869 poročil s svojo drugo ženo, poljsko šiviljo Elżbieto Wrzesińsko, s katero je imel sina Antona, ki je med odraščanjem govoril tako rusko kot poljsko. Očetov ruski patriotizem in predanost ruski pravoslavni veri sta Antona Denikina pripeljala v rusko vojsko. Denikinovi so živeli zelo revno, z majhno pokojnino upokojenega majorja kot edinim virom dohodka. Družinske finance so se po Ivanovi smrti leta 1885 še poslabšale. Anton Denikin je v tem času začel poučevati mlajše sošolce, da bi preživljal družino. Leta 1890 se je vpisal na kijevsko junkersko šolo, vojaško visoko šolo, na kateri je diplomiral leta 1892. Dvajsetletni Denikin se je pridružil topniški brigadi, v kateri je služil tri leta. Leta 1895 je bil sprejet na generalštabno akademijo, vendar v prvem od dveh letnikov ni izpolnil akademskih pogojev. Po tem razočaranju se je poskušal vpisati znova in bil v drugem poskusu uspešen. Šolanje je končal na štirinajstem mestu v svojem razredu. Po uvedbi novega sistema ocenjevanja Denikinu po zaključnih izpitih na žalost niso ponudili zaposlitve v častniškem zboru, zaradi česar se je pritožil pri velikem vojvodi. Po pritožbi so mu ponudili poravnavo pod pogojem, da prekliče svojo pritožbo, da bi bil ponovno sprejet v generalštabno šolo, kar je Denikin užaljen odklonil. Svojo aktivno službo je začel med [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonsko vojno]] leta 1905 in bil še isto leto povišan v čin [[polkovnik]]a. Leta 1910 je postal poveljnik 17. pehotnega polka. Nekaj tednov pred izbruhom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je dosegel čin [[generalmajor]]ja. ==Prva svetovna vojna== Do izbruha prve svetovne vojne avgusta 1914 je bil Denikin načelnik štaba Kijevskega vojaškega okrožja. Po izbruhu je bil imenovan za intendanta 8. armade generala [[Aleksej Aleksejevič Brusilov|Brusilova]], potem pa je zaprosil za službovanje na fronti. Premeščen je bil v 4. strelsko brigado, ki se je leta 1915 preoblikovala v 4. strelsko divizijo. Ta enota je bila ena od tistih, ki jih je general Brusilov omenil v svojem Ukazu No. 643 s 5. (18.) aprila 1916, s katerim je želel prekiniti bratenje med ruskimi in avstrijskimi vojaki.<ref>Jukes, Geoffrey. ''Carpathian Disaster: Death of an Army'', str. 117-120. New York: Ballantine Books, 1971.</ref> Oktobra 1916 je bil Anton Denikin imenovan za poveljnika ruskega 8. armadnega korpusa in vodenje čet v [[Romunija|Romuniji]]. Po [[Februarska revolucija|februarski revoluciji]] in strmoglavljenju carja [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja II.]] je postal načelnik štaba [[Mihail Vasiljevič Aleksejev|Mihaila Aleksejeva]], nato Alekseja Brusilova in končno [[Lavr Georgijevič Kornilov|Lavra Kornilova]]. Denikin je bil istočasno od 20. julija (2. avgusta) do 16. (29.) avgusta 1917 poveljnik jugozahodne fronte. Podprl je poskus državnega udara svojega nadrejenega častnika Kornilova septembra 1917 in bil skupaj z njim aretiran in zaprt. Za vrhovnega poveljnika je bil ponovno imenovan Mihail Aleksejev.<ref>Jukes, str. 155-157.</ref> ==Državljanska vojna== [[Slika:Anton Denikin 1917 (est).png|thumb|upright|left|Anton Denikin leta 1918]] Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] sta Denikin in Kornilov pobegnila v Novočerkask na severnem Kavkazu in z drugimi carskimi častniki ustanovila protiboljševiško Prostovoljno vojsko, ki ji je sprva poveljeval Aleksejev. Kornilov je bil aprila 1918 blizu Ekaterinodarja ubit in Prostovoljna vojska je prešla pod Denikinovo poveljstvo, delno s podporo kolega generala Sergeja Markova. Kornilovov katastrofalen poskus zavzetja Ekaterinodarja je bil končno preklican in vojska se je umaknila proti severovzhodu, se izognila uničenju in končala kampanjo, ki je postala znana kot ledeni ali [[prvi kubanski pohod]]. Junija–novembra 1918 je Denikin začel zelo uspešen [[drugi kubanski pohod]], s katerim je dobil nadzor nad celotnim območjem med [[Črno morje|Črnim morjem]] in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]].<ref>{{navedi splet|author= Yegorov, O.|url= https://www.rbth.com/history/331476-russian-white-generals|title = Meet Russian Imperial officers who almost stopped the Bolsheviks|publisher = Russia Beyond the Headlines|date = 27 December 2019|access-date = 29 January 2020}}</ref> [[Slika:Народ встречает Деникина и ВСЮР в Царицыне.jpg|thumb|250px|Denikin v začasno zasedenem Caricinu (zdaj [[Volgograd]]) julija 1919]] Poleti 1919 je Denikin vodil zadnji poskus južnih belih sil zavzetja Moskve. Nekaj časa je kazalo, da bo napad Bele armade uspel, potem pa je Leon Trocki kot vrhovni poveljnik [[Rdeča armada|Rdeče armade]] na hitro sklenil sporazum z anarhistično Revolucionarno uporniško armado Ukrajine [[Nestor Ivanovič Mahno|Nestorja Mahnoja]] o vzajemni podpori. Mahno je svojo uporniško vojsko napotil proti vzhodu proti Denikinovim oskrbovalnim potem, s čimer je Belo armado prisilil k umiku. Denikinova vojska je bila odločilno poražena pri Orelu oktobra 1919, približno 360 km južno od Moskve. Bele sile v južni Rusiji so se nato nenehno umikale in marca 1920 nazadnje dosegle [[Krim (polotok)|Krim]]. [[Slika:Деникин на Николаевской площади Харькова июнь 1919.jpg|thumb|250px | Poleti 1919 so Denikinove čete zasedle [[Harkov]]]] 4. januarja 1920, ko je bil poraz Bele armade v [[Sibirija|Sibiriji]] neizbežen, je admiral Aleksander Kolčak imenoval Denikina za svojega naslednika na mestu vrhovnega upravitelja (rusko verhovnij pravitel), vendar Denikin te funkcije ni sprejel.<ref>"Russian Civil War Polities". http://worldstatesmen.org/Russia_War.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240302034300/https://worldstatesmen.org/Russia_war.html |date=2024-03-02 }}</ref> Medtem je sovjetska vlada razdrla sporazum z Mahnom in napadla njegove anarhistične sile. Po nizu bitk so številčnejše in bolje opremljene čete Rdeče armade Trockega odločilno premagale in razpršile Mahnovo uporniško armado. Denikin ni hotel priznati neodvisnosti [[Azerbajdžan]]a in [[Gruzija|Gruzije]], ohranjal pa je prijateljske odnose z [[Armenija|Armenijo]], priznal njeno neodvisnost<ref name=":5">{{navedi knjigo |last=Bechhofer Roberts |first=Carl Eric |title=In Denikin's Russia And The Caucasus, 1919-1920: Being A Record Of A Journey To South Russia, The Crimea, Armenia, Georgia, And Baku In 1919 And 1920 |year=1921 |pages=15–16 |quote=}}</ref> in jo med vstajami muslimanov v Karsu in Šarur-Nahičevanu oskrboval s strelivom.<ref>{{navedi splet |last=Mediamax |title=Հայաստանի կապերը Դենիկինի եւ Կոլչակի հետ |trans-title=Armenia's ties to Denikin and Kolchak |url=https://republic.mediamax.am/story/75 |access-date=2022-07-24 |website=Republic.Mediamax.am |language=hy}}</ref> ===Antisemitizem in antimasonstvo=== [[Slika:VictimOfInternational.jpg|thumb|left|250px|Protiboljševiški propagandni plakat iz leta 1919, na katerem boljševiški voditelji [[Jakov Sverdlov|Sverdlov]], [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Zinovjev]], [[Vladimir Lenin|Lenin]], [[Lev Trocki|Trocki]], [[Lev Borisovič Kamenjev|Kamenjev]] in [[Karl Radek|Radek]] častijo kip [[Karl Marx|Karla Marxa]], ki simbolizira Rusijo]] Med rusko državljansko vojno je bilo po ocenah v [[pogrom]]ih ubitih 150.000 [[Judje|Judov]]. Ukrajinske sile, uradno pod poveljstvom [[Simon Petljura|Simona Petljure]], so zagrešile približno 40 odstotkov zabeleženih pogromov. Petljura ni uradno nikoli ukazal svojim silam, naj sodelujejo v teh pobojih, vendar je na koncu pozval svoje enote, naj se vzdržijo nasilja.<ref>[http://www.yivoencyclopedia.org/article.aspx/Russian_Civil_War, ''The YIVO encyclopedia of Jews in Eastern Europe by YIVO institute for Jewish Research''.]</ref> Bela armada je bila povezana s 17 odstotki napadov in je bila na splošno odgovorna za najbolj aktivno propagandno kampanjo proti Judom, ki so jih odkrito povezovali s komunizmom.<ref>{{cite encyclopedia|year=1961|encyclopedia=Encyclopedia of Russia and the Soviet Union|publisher=McGraw-Hill|url=https://books.google.com/books?id=x6RAAAAAYAAJ|access-date=12 July 2013|last=Florinsky|first=Michael T.|title=McGraw-Hill Encyclopedia of Russia and the Soviet Union}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=B0jHwhsSNfQC|title=The Furies|last=Mayer|first=Arno J.|publisher=Princeton University Press|year=2000|isbn=9780691090153|page=520|access-date=12 July 2013}}</ref> Rdeča armada je zakrivila 9 odstotkov pogromov. Na ozemljih, ki jih je zasedla, je Denikinova vojska izvajala množične usmrtitve in ropanja, kar je bilo kasneje znano kot [[beli teror]]. V mestu Majkop v [[Čerkezija|Čerkeziji]] so sile generala Pokrovskega septembra 1918 pobile več kot 4000 ljudi.<ref>[http://www.gumer.info/bibliotek_Buks/History/Rat/04.php История советской России']; Ратьковский, И.С.; Ходяков, М.В.; Изд-во: СПб: Лань, 2001 г.; {{ISBN|5-8114-0373-9}}. str. 57.</ref> Samo v mestecu Fastov je Denikinova prostovoljna vojska pomorila več kot 1500 Judov, večinoma starejših, žensk in otrok. Tisk Denikinovega režima je redno spodbujal nasilje proti Judom, ki so bili obravnavani kot komunisti. Razglas enega od Denikinovih generalov je na primer spodbujal ljudi, naj se oborožijo, da bi iztrebili ''"zlo silo, ki živi v srcih judovskih komunistov"''.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=T3D7CmSOMfIC|title=Pogroms: Anti-Jewish Violence in Modern Russian History|first1=John Doyle|last1=Klier|first2=Shlomo|last2=Lambroza|date=12 February 2004|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521528511|via=Google Books}}</ref> Verni in ruski pravoslavni cerkvi zvesti Denikin ni kritiziral pogromov nad judovskim prebivalstvom do konca leta 1919. Bil je prepričan, da ima večina ljudi razloge za sovraštvo do Judov in se je želel izogniti vprašanju, ki je razdelilo njegove častnike. Mnogi od njih, zlasti antisemitsko nastrojeni, so pod svojim poveljstvom dovolili pogrome, ki so se spremenili v metodo terorja nad judovskim prebivalstvom in večji del leta 1919 služili za pridobivanje naklonjenosti ukrajinskega ljudstva. Zahodni sponzorji so bili zgroženi zaradi razširjenega antisemitizma v častniških vrstah belih, še posebej, ker so boljševiki skušali uradno prepovedati dejanja, povezana z antisemitizmom. [[Winston Churchill]] je osebno opozoril generala Denikina z naslednjo izjavo: : ''Moja naloga pridobivanja podpore parlamenta za rusko nacionalistično stvar bo izredno otežena, če bo [parlament] še naprej prejemali dobro potrjene pritožbe Judov z območja Prostovoljne armade.''<ref>Kenez, Peter, "The Ideology of the White Movement," Soviet Studies, 1980, no. 32. str.&nbsp;58–83. Christopher Lazarski, "White Propaganda Efforts in the South during the Russian Civil War, 1918-19 (The Alekseev-Denikin Period)," The Slavonic and East European Review, Vol. 70, No. 4 (Oct., 1992), pp.&nbsp;688–707. Viktor G. Bortnevski, "White Administration and White Terror (The Denikin Period)," Russian Review, Vol. 52, No. 3 (Jul., 1993), str.&nbsp;354–366.</ref> John Ernest Hodgson, britanski vojni dopisnik pri Denikinovih silah, je o antisemitizmu Denikina in njegovih častnikov povedal naslednje: : ''Z Denikinom nisem bil več kot mesec dni, preden sem bil prisiljen sklepati, da so Judje predstavljali zelo velik element v ruskem prevratu. Častniki in vojaki so praktično vso krivdo za težave svoje države pripisali Judom. Trdili so, da je celotno kataklizmo zasnovala neka velika in skrivnostna tajna združba mednarodnih Judov, ki so s plačilom in po ukazu Nemčije izkoristili psihološki trenutek in pograbili vajeti vlade. Zdelo se je, da so vse številke in dejstva, ki so bila takrat na voljo, dali barvo tej trditvi. Nič manj kot 82 odstotkov boljševiških komisarjev je bilo Judov, ostri in neizprosni Trocki, ki si je delil funkcijo z Leninom, je bil jidišer, čigar pravo ime je bilo Bronstein. Med Denikinovimi častniki je ta zamisel postala obsedenost s tako strašno grenkobo in vztrajnostjo, da jih je vodila v izjave najbolj divjega in fanatičnega značaja. Mnogi od njih so bili prepričani, da je [[prostozidarstvo]] v zavezništvu z Judi sestavni del boljševiškega stroja in da je bilo to, kar so imenovali diabolični načrt za propad Rusije, skovano v petrograjskih in moskovskih prostozidarskih ložah. Ko sem jim povedal, da smo jaz in večina mojih najboljših prijateljev prostozidarji in da Anglija veliko dolguje svojim zvestim Judom, so strmeli in žalostno zmajevali z glavami v strahu zaradi lahkovernosti Anglije pri zaupanju izbrani rasi. Eden me je celo tiho vprašal, ali sem tudi jaz Jud. Ko se je Amerika odločno izjasnila proti kakršnim koli vmešavanjem v Rusijo, je antisemitska ideja kmalu pridobila široko verodostojnost. Predsednik [[Woodrow Wilson]] je bil Jud, kadar koli pa se je pojavila depeša iz Anglije, ki je pokazala na mlačno podporo protiboljševikom, so za Juda označili tudi Lloyda Georgea.''<ref>John Ernest Hodgson ("War Correspondent with the Anti-Bolshevik Forces"), "With Denikin's Armies: Being a Description of the Cossack Counter-Revolution in South Russia, 1918-1920", Temple Bar Publishing Co., London, 1932, str. 54-56.</ref> ==Izgnanstvo== Soočen z vse ostrejšimi kritikami in čustveno izčrpan, je Denikin aprila 1920 odstopil v korist generala [[Pjotr Wrangel|Pjotra Wrangela]], ki je kasneje ustanovil Rusko vsevojaško zvezo. Denikin je s Krima odplul v [[Carigrad]] in od tam v [[London]]. Nekaj mesecev je preživel v Angliji, nato se je preselil v [[Belgija|Belgijo]] in kasneje na [[Madžarska|Madžarsko]]. Od leta 1926 je živel v [[Francija|Franciji]]. Četudi je ostro nasprotoval ruski komunistični vladi, se je odločil diskretno ostati na obrobju politike. Večino svojega časa je porabil za pisanje in predavanja. To Sovjetom ni preprečilo, da so ga poskušali ugrabiti. Sovjetom je leta 1930 uspelo ugrabiti izgnanega generala Aleksandra Kutepova in leta 1937 generala Jevgenija Millerja, oba člana Ruske vsevojaške zveze. O spletkah med temi zgodnjimi sovjetskimi operacijami poroča Denikin v svoji knjigi ''Beli proti rdečim – Življenje generala Antona Denikina''. [[Slika:St. Nicholas Russian Orthodox Cathedral interior.jpg|left|thumb|Denikinova krsta v pravoslavni stolnici sv. Nikolaja v New Yorku]] Denikin je bil pisec in je že pred prvo svetovno vojno napisal več del, v katerih je kritiziral pomanjkljivosti svoje ljubljene ruske vojske. Njegovi obsežni spisi po ruski državljanski vojni, napisani v izgnanstvu, so znani po svojem analitičnem tonu in odkritosti. Ker je užival v pisanju in je večina njegovih dohodkov izhajala iz pisanja, se je začel šteti za pisatelja in razvil tesna prijateljstva z več ruskimi emigrantskimi avtorji, med katerimi so bili Nobelov nagrajenec [[Ivan Aleksejevič Bunin|Ivan Bunin]], Ivan Šmeljov in Aleksander Kuprin. Denikina so v nekaterih skupnostih ruskih izgnancev spoštovali, emigranti obeh političnih skrajnosti, tako desnih kot levih, pa ga niso marali. Ob kapitulaciji Francije leta 1940 je zapustil Pariz, da bi se izognil nemškemu zaporu. Ko so ga na koncu ujeli, je zavrnil vse poskuse, da bi ga vključili v nacistično protisovjetsko propagando. Nemci nanj niso posebej pritiskali in mu dovolili ostati v podeželskem izgnanstvu. Ob koncu druge svetovne vojne je Denikin pravilno predvidel ukrepanje režima [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] in poskušal prepričati zahodne zaveznike, naj sovjetskih ujetnikov ne vrnejo na silo. V svojih prizadevanjih je bil večinoma neuspešen. [[Slika:Мемориал белым деятелям в Донском монастыре Москвы.jpg|thumb|Grobnica Antona Denikina, Ksenje Denikine, Vladimirja Kappela in Ivana Iljina v Donskem samostanu v Moskvi]] Od leta 1945 do svoje smrti leta 1947 je Denikin živel v [[New York]]u. 7. avgusta 1947 je v starosti 74 let umrl za srčnim infarktom med počitnicami blizu mesta Ann Arbor v Michiganu. Denikina so z vojaškimi častmi pokopali v [[Detroit]]u. Njegove posmrtne ostanke so kasneje prenesli na pokopališče svetega Vladimirja v Jacksonu v New Jerseyju. Njegova žena Ksenija Vasiljevna Čiž (1892–1973) je bila pokopana na pokopališču Sainte-Geneviève-des-Bois blizu Pariza. 3. oktobra 2005 so bili v skladu z željo njegove hčerke Marine Denikine in s pooblastilom ruskega predsednika [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] posmrtni ostanki generala Denikina preneseni iz ZDA in skupaj z Ivanom Iljinom pokopani v Donskem samostanu v Moskvi.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rferl.org/a/1061851.html |publisher=Radio Free Europe |title=Russia: White Army General Reburied In Moscow |first=Claire |last=Bigg |date=3 October 2005 |quote=}}</ref> Pomen Denikinovega dnevnika za razlago odnosa med ''"veliko in malo Rusijo, Ukrajino"'' je Putin omenil med svojim obiskom Donskega samostana 24. maja 2009. Putin je poudaril, da je Denikinov dnevnik vreden branja, še posebej odlomki, v katerih je Ukrajino opisoval kot nedeljivi del Rusije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rosalux.de/en/news/id/46176/the-forgotten-history-of-ukrainian-independence|title=The Forgotten History of Ukrainian Independence - Rosa-Luxemburg-Stiftung|website=www.rosalux.de|date=21 March 2022 |accessdate=18 December 2022}}</ref> ==Odlikovanja== *[[Slika:RUS Imperial Order of Saint Stanislaus ribbon.svg|30px|link=Order of St. Stanislav]] [[Red svetega Stanislava]] 3. stopnje (1902), 2. stopnje z meči (1904) *[[Slika:Order of Saint Anna ribbon bar.svg|30px|link=Order of St. Anna]] [[Red svete Ane]] 3. stopnje z meči in loki (1904), 2. stopnje z meči (1905) *[[Slika:Saint vladimir (bande).png|30px|link=Order of St. Vladimir]] [[Red svetega Vladimirja]] 4. stopnje (1909), 3. stopnje (1914) *[[Slika:RUS Order of Saint George 3rd class ribbon 2000.svg|30px|link=Order of St. George]] [[Red svetega Jurija]] 4. stopnje (1915), 3. stopnje (1915) * [[Zlati meč svetega Jurija]] (1915) * Zlati meč svetega Jurija z diamanti in napisom "Za dvakratno osvoboditev Lucka" (1916) *[[Slika:Order of Michael the Brave ribbon.svg|30px|link=Order of Michael the Brave]] [[Red svetega Mihaela]] 3. stopnje (1917, Romunija) *[[Slika:Croix de Guerre 1914-1918 ribbon.svg|30px|link=Croix de guerre 1914–1918 (France)]] [[Vojni križ 1914-1918]] (1917, Francija) *[[Slika:Order of Glory Ribbon Bar.svg|30px]] Značka prvega kubanskega pohoda (1918) *[[Slika:Order of the Bath UK ribbon.svg|30px|link=Order of the Bath]] [[Red kopeli]] (1919, Združeno kraljestvo) *[[Slika:SRB-SHS-YUG Orden Belog Orla VKrst BAR.svg|30px|link=Order of the White Eagle (Serbia)]] [[Red belega orla]] (Srbija)<ref>{{navedi knjigo|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=364}}</ref> == Pisna dela == Denikin je napisal več kjig, med njimi: * [https://archive.org/details/russianturmoilme00deniuoft Russian Turmoil. Memoirs: Military, Social & Political]. Hutchinson. London. 1922 (v Angliji je bil objavljen samo 1. del od petih) ** Ponatis: Hyperion Press. 1973. {{ISBN|978-0-88355-100-4}} * ''Bela armada'', Jonathan Cape, 1930. ** Ponatis: Hyperion Press. 1973. {{ISBN|978-0-88355-101-1}}. ** Ponatis: Ian Faulkner Publishing. Cambridge. 1992. {{ISBN|978-1-85763-010-7}}. * ''Kariera carskega častnika: Spomini, 1872-1916''. University of Minnesota Press. 1975. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1878]] [[Kategorija:Umrli leta 1947]] [[Kategorija:Ruski generali]] [[Kategorija:Zgodovina Rusije]] 4pn1yz03x3diyaj9hpfww6izkhqzgf6 0 564418 6749329 6705321 2026-09-12T05:05:05Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Borutovci]] na [[Borutovci (plemiška rodbina)]] 6705321 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|name=Borutovci|native_name=|native_name_lang=|coat_of_arms=|coat_of_arms_caption=|origin=[[Karantanija]]|country=[[Karantanija]]|region={{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrija]]<br>{{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]]|etymology=[[Borut (karantanski knez)|Borut]]|founded=8. stoletje|founder=[[Borut (karantanski knez)|Borut]]|dissolution=769 ali kasneje|final_ruler=[[Hotimir]]|other_families=|titles=[[Knez]]}} '''Borutovci'''<ref>{{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|last=Pivko|first=Ljudevit|page=22|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY|accessdate=3. avgust 2024|chapter=1}}</ref> oz. '''Borutova dinastija''' je bila [[Karantanija|karantanska]] [[Knez|knežja]] rodbina, ki je [[Karantanija|Karantaniji]] vladala od začetka 8. stoletja do 769 in morda še dlje. == Zgodovina == Izvor družine je neznan. Za prvega člana družine, po katerem je družina tudi dobila ime, Boruta, ni znana nobena povezava s predhodnikom knezom [[Valuk|Valukom]]. [[Borut (karantanski knez)|Borut]] je v začetku 8. stoletja postal [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|knez]] [[Karantanija|Karantanije]]. Okoli leta 740 je bavarskega vojvodo [[Odilo Bavarski|Odila]] prosil za pomoč v bitki zoper invazivne [[Avari|Avare]]. Odilo je bil pripravljen pomagati pod pogojem, da Karantanija sprejme [[krščanstvo]] ter prizna [[Vojvodina Bavarska|bavarsko]] in s tem tudi [[Frankovsko cesarstvo|frankovsko]] nadvlado. S tem je Karantanija izgubila zunanjo samostojnost, Borutov sin Gorazd in nečak Hotimir pa sta bila kot mnogo drugih karantanskih velikašev v poroštvo Borutove zvestobe poslana v benediktinski samostan sv. Odrešenika na otoku Awa v Kiemskem jezeru na [[Vojvodina Bavarska|Bavarskem]], kjer sta bila na Borutovo željo poučena o krščanskem nauku. Njun [[Krst|krstni]] [[boter]] ter učitelj je bil Lupo, predstojnik Klemskega samostana. [[Slika:Klagenfurt Landhaus Großer Wappensaal Fürstenstein 19072006 6295.jpg|levo|sličica|[[Knežji kamen]] na katerem so bili ustoličeni tudi pripadniki Borutove dinastije]] Po Borutovi smrti leta 749 so se Karantanci na Bavarce obrnili s prošnjo, naj jim pošljejo Borutovega sina [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazda]]. Slednjega so [[kosezi]] nemudoma ustoličili za novega kneza. Gorazd je znan kot prvi krščanski knez Karantanije; čeprav je Borut podpiral širjenje krščanstva ni znano, ali se je tudi sam dal krstiti. Gorazd je med svojo vladavino dal zgraditi prvo cerkev v Karantaniji, na [[Krnski grad|Krnskem gradu]], ustanovil pa je tudi cerkev sv. Lamberta na [[Zgornja Štajerska|Zgornjem Štajerskem]], kjer je imel svoj grad. Po svoji kratkotrajni vladi je Gorazd leta 751 umrl. [[Hotimir|Hotimira]], ki je bil tedaj že kristjan, so kosezi za kneza izvolili s privoljenjem frankovskega kralja Pipina Malega. Ob odhodu z Bavarske je Hotimir od svojega botra Lupa prejel njegovega nečaka, duhovnika Majorana. Opomnil ga je, naj bo v cerkvenih zadevah vedno pokoren solnograški cerkvi, kar je Hotimir nato zagotovil. Ker dvorni kaplan Majoran ni zmogel obvladati pokristjanjevanja, je Hotimir prosil solnograškega škofa Virgila, naj obišče Karantanijo, jo potrdi v veri in uredi verske zadeve. Virgil mu je v ta namen poleg drugih duhovnikov poslal škofa Modesta, ki je med delovanjem v Karantaniji postavil več cerkva, med drugimi tudi [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta|cerkev Gospe Svete]]. Hotimir je zatem ponovno izprosil dva duhovnika, vendar je leto kasneje, leta 769, umrl. == Možni člani == Zaradi pomanjkanja virov ni povsem znano, kaj se je po Hotimirovi smrti zgodilo z dinastijo. [[Janez Vajkard Valvasor|Janez Vajkard Valvazor]] v [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi Vojvodine Kranjske]] kot Hotimirjevega sina imenuje njegovega naslednika, kneza [[Valtunk|Valtunka]]. Ta trditev se pojavi tudi v prvem verzu [[France Prešeren|Prešernovega]] [[Krst pri Savici|Krsta pri Savici]], kjer je Valtunk imenovan ''Valhun'' in Hotimir ''Kajtimar''.<ref>{{Navedi wikivir|title=Uvod (Krst pri Savici)|author=France Prešeren}}</ref> Valtunkov naslednik, knez [[Domicijan Koroški|Domislav oz. Domicijan]], naj bi prav tako bil sorodnik karantanskih knezov. == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|year=1909|url=https://archive.org/details/zgodovinasloven1v3pivk|last=Pivko|first=Ljudevit|publisher=Slovenska Šolska Matica|cobiss=72449}} * {{Navedi wikivir|title=Zgodovina slovenskega naroda|author=Dr. Josip Gruden}} == Sklici == <references />{{Karantanski vladarji}}{{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Karantanija]] [[Kategorija:Vladarske rodbine]] [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Slovenski plemiči]] [[Kategorija:Avstrijski plemiči]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Karantanski knezi]] [[Kategorija:Borutovci]] p10fe9ib7p6acr7un1pw57x1lh5kb1v 0 564420 6749513 6271563 2026-09-12T09:22:01Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Borutovci (plemiška rodbina)]] 6749513 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Borutovci (plemiška rodbina)]] nramch1rb85kr1ayy4znc77sz6jyip8 0 566241 6749543 6296926 2026-09-12T09:26:48Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Moscon (plemiška rodbina)]] 6749543 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Moscon (plemiška rodbina)]] pe00n0c7c91ty7sdjvzcglggz38q7wc 0 566273 6749327 6643222 2026-09-12T05:04:45Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Bleiweisi]] na [[Bleiweisi (plemiška rodbina)]] 6643222 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|name=Bleiweisi|native_name=|native_name_lang=|coat_of_arms=Grb Bleiweisov.png|coat_of_arms_size=200px|origin={{Ikonazastave slika|Flag_of_Carinthia_until_1946.svg}} [[Vojvodina Koroška|Koroška]]<br>{{Ikonazastave slika|Flag of Krain.svg}} [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]]|country={{flag|Slovenija}}|region=|founded=17. junij 1881 (plemiška veja)|founder=[[Janez Bleiweis]] (plemiška veja)|dissolution=|members=[[Janez Bleiweis]]<br>[[Karel Bleiweis]]<br>[[Demeter Bleiweis]]|other_families=|predikat=Trsteniški|titles=[[Vitez|Vitezi]]|current_head=[[Tim Bleiweis]] (*1978)}} '''Bleiweisi''', tudi '''Playbesi''', '''Pleiweisi''' in izvorno '''Plaveži''', s predikatom '''vitezi Trsteniški''', so [[Slovenci|slovenska]] plemiška družina. Izvirala naj bi v okolici [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]] na [[Vojvodina Koroška|Koroškem]], vendar se priimek ''Playbes'' zasledi na [[Vojvodina Kranjska|Kranjskem]] že v 16. stoletju. == Zgodovina == Rod Bleiweisov, ali domnevno izvorno Plavežev, ima korenine domnevno v okolici [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], vendar je priimek Pleybes mogoče na [[Gorenjska|Gorenjskem]] zaslediti že v 16. stoletju. V vasici [[Trstenik, Kranj|Trstenik]] pod [[Storžič|Storžičem]] se je njihovi domačiji po domače reklo »pri Frjancu«. Z nje je izviral Nikolaj Playbes († 1806), ki je postal [[Kranj|kranjski]] meščan in si kot trgovec in tkalec ustvaril premoženje. Njegov sin Valentin (1785–1866) je že uporabljal družinsko ime Pleiweis, ki se je še nadalje ohranilo v kranjski veji rodbine, medtem ko je ljubljanska veja pozneje prevzela obliko Bleiweis. Valentin Pleiweis (1775–1866) je kot trgovec in podjetnik spletel poslovne mreže na [[Dunaj]], v [[Trst]] in [[Gradec]]. Poročil se je s Terezijo Smrekar (1783–1826), v njunem zakonu pa se je kot najstarejši leta 1808 rodil sin [[Janez Bleiweis|Janez]], poznejši vitez Trsteniški. Po smrti prve žene se je Valentin poročil še dvakrat, z Nežo Hafner (1783–1854) in Magdaleno Knafelj (1815–1890) in se preselil v Ljubljano. [[Slika:Portret Janeza Bleiweisa.jpg|levo|sličica|[[Janez Bleiweis|Janez Bleiweis pl. Trsteniški]]]] Valentinov sin Janez je na Dunaju najprej študiral splošno medicino, iz katere je doktoriral leta 1832, zatem opravil porodniški tečaj, iz katerega je magistriral leta 1833 in pozneje študiral še veterino, iz katere je diplomiral leta 1835. Kot pisatelj, politik in dolgoletni urednik ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Kmetijskih in rokodelskih novic]]'' je odločilno vplival na kulturno in politično življenje na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja. V letih 1878 - 1881 je bil tudi namestnik [[Seznam deželnih glavarjev Kranjske|deželnega glavarja]] na [[Vojvodina Kranjska|Kranjskem]]. [[Viteški red železne krone]] III. stopnje, katerega je prejel od cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]], mu je prinesel pravico do [[Vitez|viteštva]] s predikatom »Trsteniški«, ki ga je prejel z diplomo 17. junija 1881. Predikat si je izbral sam po kraju, od koder so bili njegovi predniki. Sam je to utemeljil z besedami: » … iz spoštovanja do hišnega imena pradedovega kmečkega rodu Bleiweisov«. Poleg tega mu je ruski car [[Aleksander II. Ruski|Aleksander II.]] za njegovo znanstveno delovanje 19. oktobra 1862 podelil viteštvo [[Carski red sv. apostolskega kneza Vladimirja|carskega reda sv. apostolskega kneza Vladimirja]] IV. stopnje; za zaslužno delovanje med avstrijsko-prusko vojno je prejel viteški križec [[Red Franca Jožefa|Franc-Jožefovega reda]]; za poslane domovinske prispevke k etnografski razstavi pa 15. oktobra 1867 od [[Državna univerza v Moskvi|moskovske univerze]] še malo srebrno kolajno. Še istega leta je umrl, njegov pogreb pa je bil eden najveličastnejših, kar jih je v tistem času videla Ljubljana. V zakonu z Dunajčanko Karolino Fellner se mu je rodil le sin Karel, ki je tako kot oče postal zdravnik. [[Slika:Karel Bleiweis.jpg|sličica|[[Karel Bleiweis|Karel Bleiweis pl. Trsteniški]]]] Med drugim je Karel služboval v Kranju in Tolminu, dokler se ni 1867 ustalil v Ljubljani, kjer je 1871 postal primarij ljubljanske deželne bolnišnice. Bil je začetnik sodobne slovenske psihiatrije, na njegovo pobudo pa je začela tudi delovati psihiatrična bolnišnica na Studencu pri Ljubljani, prva tovrstna ustanova na Slovenskem in velik zdravstveni napredek za Kranjsko. Karel se je ukvarjal tudi s politiko in bil v letih 1894 - 1909 ljubljanski podžupan. V zakonu z Marijo Kos se mu je rodilo osem otrok, od tega dvakrat dvojčki. Med Karlovimi tremi sinovi je tudi srednji sin Demeter šel po očetovih stopinjah in postal zdravnik, medtem ko je bil najstarejši Janko visoki uradnik na ljubljanskem magistratu, najmlajši Milan pa vojak. Iz življenja Demetrovega sina Fedorja se je ohranila drobna zanimivost v povezavi z njegovim družinskim življenjem. Ko se je hotel v 30. letih 20. stoletja v drugo poročiti z Vero Vončina, mu je bilo to po tedaj veljavnem civilnem pravu, ki je za [[Rimskokatoliška cerkev|katoličane]] vsebovalo načelo nerazvezljivosti zakona, onemogočeno, saj je njegova prva žena Vida Vučina še živela v [[Argentina|Argentini]]. Zato sta tako Fedor kot Vera prestopila v [[Islam|islamsko versko skupnost]], se tam poročila in prejela novo ime – Ferid in Vasfija. == Bleiweisi danes == Rodbina Bleiweis-Trsteniški je bila nekoč in je še danes povezana predvsem z [[Ljubljana|Ljubljano]]. Še danes stoji na Navju dobro ohranjeni, več kakor tri metre visoki nagrobnik iz tonalita dr. Janeza Bleiweisa pl. Trsteniškega, ki ga je izdelalo graško kamnoseško podjetje Grein. Prvotno je bil postavljen v bližini Baumgartnerjevega mavzoleja, obdan s kovano železno ograjo, na zelo vidnem mestu ob poti na najstarejšem delu starega mestnega pokopališča pri Sv. Krištofu. Ena izmed redkih častnih izjem za tako pomembno slovensko osebnost tistega časa je bilo besedilo na spomeniku, ki je bilo sestavljeno in vklesano v slovenskem jeziku. Poleg tega spomenika sta bila nameščena tudi dva zvitka iz marmorja za ženo Karolino (danes pod arkadami) in za štiri hčere sina Karla, ki so umrle v otroških letih (danes ni več vidno). Na ljubljanskih [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]] pa sta danes dve družinski grobnici, kjer počivajo drugi člani razvejene družine vitezov Bleiweis pl. Trsteniški. Današnji vodja rodbine je [[Tim Bleiweis]]. == Grb == Grbopis: ''Deljen rdeče-moder ščit s srebrnim dnom; zgoraj zlata zvezda, spodaj zlat, navzgor obrnjen polmesec. Nad ščitom dva kronana turnirska šlema z rdeče-srebrnim in modro-srebrnim pregrinjalom. Iz desne krone rasteta zaprti orlovi perutnici, spredaj rdeča z zlato zvezdo, zadaj srebrna; iz leve krone rasteta prav tako zaprti orlovi perutnici, spredaj modra z navzgor obrnjenim zlatim polmesecem, zadaj srebrna.'' {{Več slik | align = center | total_width = 300 | image1 = Coat of Arms of the House of Bleiweis.svg | caption1 = Celovit grb Bleiweisov | image2 = Arms of the House of Bleiweis.svg | caption2 = Mali grb ([[Ščit (heraldika)|ščit]]) Bleiweisov }} == Družinsko drevo == {{familytree/start|style=font-size:84%;line-height:100%;align=center;}} {{familytree |||ValentinPleiweis| | | | | | | | | | ||ValentinPleiweis=[[Valentin Pleiweis (*1775)|Valentin Pleiweis]] </br> (1775 - 1866)|}} {{familytree ||| |!| | | | | | | | | | |||||}} {{familytree ||| |)|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.|}} {{familytree |||Janez1808||FrancPlei||ValentinPlei||JožefPlei||KonradPlei||MarijaJožefa|Janez1808=[[Janez Bleiweis]] </br> (1808 - 1881)<br>'''začetnik plemiške veje'''<br>∞ Karolina Lotti (roj. Fellner, 1812 - 1899)|boxstyle_Janez1808=background-color: #afa|FrancPlei=Franc Pleiweis </br> (1810 - 1847)|ValentinPlei=[[Valentin Pleiweis]] </br> (1814 - 1881)<br>∞ Antonija Alojzija (roj. Martinčič, 1835 - 1864)|JožefPlei=Jožef Pleiweis </br> (1815 - 1867)<br>∞ Ernestina (roj. Bučar, 1825 - 1870)|KonradPlei=Konrad Pleiweis</br> (1816 - 1865)∞ Johanna (roj. Kopecky, 1828 - 1887)||MarijaJožefa=Marija Jožefa Bleiweis<br>por. Souvan<br>(1817 - 1841)}} {{familytree ||| |!| | | | | | | | | | |||||}} {{familytree |||ValentinPleiweis| | | | | | | | | | ||ValentinPleiweis=[[Karel Bleiweis]] </br> (1834 - 1909)<br>∞ Marija (roj. Kos, 1838 - 1921)|}} {{familytree ||| |!| | | | | | | | | | |||||}} {{familytree ||| |)|-|-|-|-|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.|}} {{familytree |||Janko||||||Jelica||Olga||Marija||Demeter||Zora||Milan||Vida|Janko=[[Janko Bleiweis (*1865)|Janko Bleiweis]] </br> (1865 - 1945)<br>∞ Julija (roj. Vončina, 1879 - 1965)|Jelica=Jelica Bleiweis </br> (1867 - 1869)|Olga=Olga Bleiweis </br> (1869 - 1870)|Marija=Marija Bleiweis </br> (1869 - 1886)|Demeter=[[Demeter Bleiweis]]</br> (1871 - 1928)<br>∞ Rozina (roj. Souvan, 1874 - 1941)||Vida=Vida Bleiweis<br>por. Lukan<br>(1880 - 1964)<br>∞ Miroslav Lukan, 1875 - 1939)|Zora=Zora Bleiweis</br> (1874 - 1879)||Milan=[[Milan Bleiweis]]<br>(1880 - 1964)<br>1. ∞ ''1905'' Hela (roj. Pošlap, 1887 - 1938)<br>2. ∞ ''1938'' Lucija (roj. Kump, 1906 - 1994)}} {{familytree ||| |!| | | | | | | | | | | | | | ||||||!||||||||!}} {{familytree ||| |)|-|-|-|-|-|-|-|.| | | | | | | |,|-|-|-|(| | | |,|-|-|-|(| | | ||}} {{familytree |||Janko09| |||||Saša|| | | ||Sergej||Fedor| |Miron||Marko10|Janko09=[[Janko Bleiweis]] </br> (1909 - 2005)<br>∞ Marja (roj. Dečman, 1912 - 1997)|Saša=[[Saša Bleiweis]] </br> (1913 - 1991)<br>∞ Štefka (roj. Smolej, *1923)|Sergej=Sergej Bleiweis </br> (1899 - 1914)|Fedor=[[Fedor Bleiweis]] </br> (1901 - 1967)<br>1. ∞ ''1924'' Vida (roj. Vučina, *1902, ločitev)<br>2. ∞ ''1936'' Vera (roj. Vončina, 1911 - 1945)|Miron=Miron Bleiweis</br> (1907 - 1987)<br>∞ [[Sonja Bleiweis Ivančič|Sonja]] (roj. Ivančič, 1913 - 1999)||Marko10=Marko Bleiweis<br>(1910 - 1996)<br>∞ Vanda (roj. Turk, 1875 - 1939)}} {{familytree ||| |!| | | | | | | |!| | | | | | | | | | | |!| |||!||||!||||}} {{familytree ||| |)|-|-|-|.| | | |!| | | |,|-|-|-|v|-|-|-|(| | | |!| | | |)|-|-|-|-|-|-|-|.|}} {{familytree |||Andrej||Breda||JanezNZK||VidaPred1968||Eva||Tatjana||Jan||Dejan|| ||||Jorg|Andrej=Andrej Bleiweis</br> (1941 - ?)<br>1. ∞ ''1968'' Tatjana (roj. Pipan, *1947, ločitev)<br>2. & Barbara (roj. Šmid, *1944)|Breda=Breda Bleiweis </br> (*1946)|JanezNZK=Janez Bleiweis<br>''(nezakonski)'' </br> (*1955)<br>∞ Polona (roj. Zibelnik, 1913 - 1999)|VidaPred1968=Vida Bleiweis </br> († pred 1968)|Eva=Eva Bleiweis</br> (*1939)||Tatjana=Tatjana<br>(1945 - 2002)<br>1. ∞ ''1968'' Milan Juvan, *1939, ločitev)<br>2. ∞ Boštjan Nučič (1944 - 2010)|Jan=Jan Bleiweis</br> (1943 - ?)<br>1. ∞ Lili (roj. Blumenau)<br>2. ∞ Vesna (roj. Mijatovič)||Dejan=Dejan Bleiweis<br>(1942 - 2001)<br>1. ∞ Vesna (roj. Kos, *1944)<br>2. ∞ Jasmina (roj. Tumpej)|Jorg=Jorg Bleiweis<br>(1950*)<br>1. ∞ Maja (roj. jereb, *1950)<br>2. ∞ Suzana (roj. Grah, *1959)}} {{familytree ||| |!| | | | | | | |!| | | | | | | | | | | | | |||!||||!||||||||!}} {{familytree ||| |)|-|-|-|.| | | |)|-|-|-|.| | | | | | | | | | | |!| | | |)|-|-|.|||||)|-|-|-|v|-|-|-|.}} {{familytree |||Mojca||Meta||Kristjan||Saša02||||||||||Tim||Katja||Marko74||Saša75||Sara||Tina|Mojca=Mojca Bleiweis</br> (*1972)<br>& Boštjan Lipovšek, *1972)|Meta=Meta Bleiweis </br> (*1974)|Kristjan=Kristjan Bleiweis<br>(*1997)|Saša02=Saša Bleiweis </br> (*2002)|Tim=[[Tim Bleiweis]]</br> (*1978)||Katja=Katja Bleiweis<br>por. Strgar<br>(*1965)<br>∞ Andrej Strgar, *1964)|Marko74=Marko Bleiweis</br> (*1974)<br>∞ ''2009'' Nataša (roj. Čebokli)||Saša75=Saša Bleiweis<br>por. Andersen<br>(*1975)<br>∞ Thomas Andersen (*1978)|Sara=Sara Bleiweis<br>(*1989)|Tina=Tina Bleiweis<br>(*1991)}} {{familytree/end}} == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Blagoslovljeni in prekleti. Del 1, Plemiške rodbine 19. in 20. stoletja na Slovenskem|last=Rugále|first=mariano|publisher=Viharnik|year=2010|isbn=978-961-6057-77-6|cobiss=253240832|last2=Preinfalk|first2=Miha|origyear=2010|edition=1.}} * {{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi1021610/|title=Bleiweis vitezi Trsteniški|date=2013|accessdate=13. 9. 2024|website=slovenska-biografija.si|last=Preinfalk|first=Miha}} * {{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/ocetu-slovenskega-naroda-so-pripravili-razkosno-pocastitev/322793|title=Očetu slovenskega naroda so pripravili razkošno počastitev|date=17. november 2013|accessdate=13. september 2024|website=rtvslo.si|last=Mrak|first=Andrej}} * {{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20111125/C/311259990/January|title=Zgodbe muzejskih predmetov: Odlikovanja dr. Janeza Bleiweisa|date=25. november 2011|accessdate=13. september 2024|website=arhiv.gorenjskiglas.si|last=Jenčič|first=Beba}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Bleiweisi| ]] [[Kategorija:Slovenski plemiči]] [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Koroški plemiči]] [[Kategorija:Kranjski plemiči]] [[Kategorija:Slovenske družine]] chmh39hndl5z2t9q74m1m4hi2lyh2lb 0 576046 6749526 6724755 2026-09-12T09:23:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749526 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Sostolnica sv. Anastazije | fullname = | other name = | native_name = Concattedrale di Sant'Anastasìa | image = Santa Severina - Concattedrale di Sant'Anastasia - 2023-09-16 22-50-48 001.jpg | imagesize = | caption = | pushpin map = Italija | pushpin label position = left | pushpin mapsize = | map caption = | coordinates = {{Coord|39.1480|N|16.9152|E|display=title,inline}} | location = [[Santa Severina]], [[Kalabrija]] | country = [[Italija]] | denomination = rimskokatoliška | membership = | attendance = | website = [https://www.comune.santaseverina.kr.it/sseverina/zf/index.php/musei-monumenti/index/dettaglio-museo/museo/2] | former name = | bull date = | founded date = | founder = Ruggero di Stefanuzia | dedication = | consecrated date = | status = | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | architect = | architectural type = | style = | groundbreaking =1274 | completed date = 1295 | construction cost = | closed date = | demolished date = | capacity = | length = | width = | width nave = | height nave = | spire quantity = | spire height = | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = |diocese = | deanery = | synod = | provost = | seniorpastor = | pastor = | sacristan = | organist = | warden = | verger = | extra = }} '''Sostolnica sv. Anastazije''', znana tudi kot '''sostolnica Santa Maria Maggiore''',<ref>{{navedi splet|url=http://www.diocesidicrotonesantaseverina.it/DIOCESI/index.php?option=com_content&view=article&id=86:s-maria-maggiore-cattedrale-santa-severina&catid=19&Itemid=130|title=S. Maria Maggiore - Cattedrale|access-date=17. februar 2020|archive-date=2024-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20241224161554/http://www.diocesidicrotonesantaseverina.it/DIOCESI/index.php?option=com_content&view=article&id=86:s-maria-maggiore-cattedrale-santa-severina&catid=19&Itemid=130|url-status=dead}}</ref> je glavni katoliški kraj čaščenja v [[Santa Severina|Santa Severini]] v [[Kalabrija|Kalabriji]] in sokatedrala nadškofije Crotone-Santa Severina. Cerkev stoji na severni strani trga ''Campo'' na nasprotni strani od tiste, kjer stoji vhod v grad, in tvori enotno zgradbo z nadškofovsko palačo in bizantinsko krstilnico iz 9. stoletja.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mobitaly.it/DettaglioPoI.aspx?IId=278 |title=La cattedrale in Piazza Campo |access-date=2025-02-24 |archive-date=2025-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250615110321/https://www.mobitaly.it/DettaglioPoI.aspx?IId=278 |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == Stolnico je zgradil nadškof Ruggero di Stefanuzia med letoma 1274 in 1295. Starodavni portal je ostanek stare stavbe. Preostali del celotne fasade je bil v celoti predelan leta 1705. V prvem desetletju prejšnjega stoletja je nadškof Carmelo Pujia s pomočjo dela arhitekta Giuseppeja Pisantija in slikarja Cosme Sampietra bistveno spremenil videz cerkve. Do leta 1986 je bila sedež nadškofije Santa Severina, ki se je 30. septembra 1986 z dekretom Instantibus votis združila s sedežem škofije Crotone, hkrati pa je cerkev postala sostolnica. == Opis == [[File:Santa Severina - Concattedrale di Sant’Anastasia- Interno.jpeg|thumb|left|Notranjost]] Cerkev ima tradicionalno obliko [[bazilika (zgradba)|baziliko]] s tlorisom [[latinski križ|latinskega križa]] in tremi ladjami. Na levi strani stoji impozanten [[zvonik]] kvadratne osnove, razdeljen na štiri nivoje. Za pročelje je značilen šilasto ločen portal z razlomljenim [[timpanon (arhitektura)|timpanonom]], v središču katerega je škofov grb. Tudi enosuličasto okno nad njim ima timpanon z enakim pomanjkanjem zgornjega vrha. Portal obrobljajo dorski in korintski [[pilaster|pilastri]], niše in [[entablatura]], ki deli fasado na dva nivoja. Notranjost krasijo [[obok]]i, ki razmejujejo tri ladje, in [[freska|freske]] na stebrih, ki jih podpirajo. [[Ambon]] je izdelan iz kalabrijskega [[marmor]]ja iz 17. stoletja z osrednjo marmorno ploščo, ki prikazuje ''Jezusa med očeti''. V prvi ladji na desni je [[razpelo]] iz 15. stoletja. V isto kapelo Križanega so zazidani štirje nagrobniki s severne stene cerkve Addolorata.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.comune.santaseverina.kr.it/index.php?action=index&p=235 |title=Informazioni sulla cattedrale |accessdate=2025-02-24 |archive-date=2017-07-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170712163521/http://www.comune.santaseverina.kr.it/index.php?action=index&p=235 |url-status=dead }}</ref> 7. januarja 2018, na praznik Gospodovega krsta, je potekalo marijansko pobratenje med bratovščino B.V. Capocolonna, mestom Santa Severina in sostolnico. Ob tej priložnosti je upravni odbor društva župniku in županu podaril dve Marijini sliki, ustvarjeni v tehniki oglja. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|concattedrale di Sant'Anastasia}} * [http://www.santaseverina.eu/cattedrale.htm La cattedrale sul sito storico culturale di Santa Severina] * [http://www.beweb.chiesacattolica.it/cattedrali/cattedrale/FY%40/Chiesa+di+Santa+Anastasia Chiesa di Santa Anastasia (Santa Severina)] su BeWeB - Beni ecclesiastici in web [[Kategorija:Kalabrija]] [[Kategorija:Cerkve v Italiji]] fmqnie8tma6umir9smtgkqk21bzcmwb 0 576492 6749129 6719163 2026-09-11T14:39:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749129 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Pik Lenin | other_name = Vrh Ibn Sina | photo = Lenin peak from Sary-mogol.jpg | photo_caption = Pik Lenin iz Sary-Mogol | elevation_ref = 7134 m<ref name="peaklist">[http://www.peaklist.org/WWlists/ultras/StansP1500m.html Peaklist.org] listed here as Pik Achiktash (ex. Lenina) retrieved 21-09-2011</ref> | prominence_ref = | listing = Ultra | location = meja [[Kirgizistan]]–[[Tadžikistan]] | range = pogorje Trans-Alaj ([[Pamir]]) | map = Tadžikistan | map_caption = Lega na meji | map_size = 260 | label_position = right | coordinates = {{coord|39|20|33|N|72|52|39|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = | topo = | first_ascent = 1928, Karl Wien, Eugen Allwein in Erwin Schneider | easiest_route = plezanje po skali/snegu/ledu }} '''Pik Lenin''' ali '''Vrh Ibn Sina (Avicenna)''' ({{langx|ky|Ленин Чокусу|Lenin Choqusu}}, {{lang|ky-Arab|لەنىن چوقۇسۇ}}; {{langx|ru|Пик Ленина|Pik Lenina}}; {{langx|tg|қуллаи Ленин|qulla‘i Lenin/qullaji Lenin}}, preimenovan {{lang|tg|қуллаи Абӯалӣ ибни Сино}}, {{lang|tg-Latn|qulla‘i Abûalî ibni Sino}} v juliju 2006<ref name=num297>[http://www.president.tj/qaror04_297htm.htm Government Resolution No. 297, July 4, 2006, Dushanbe] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071129202606/http://www.president.tj/qaror04_297htm.htm |date=November 29, 2007 }} ('''Tajik'''); for '''Russian''' text [http://www.president.tj/rus/novostee_050706a.htm see] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070312090611/http://www.president.tj/rus/novostee_050706a.htm |date=2007-03-12 }}.</ref>), se dviga 7134 metrov visoko v regiji Gorno-Badahšan (GBAO) na meji med [[Kirgizistan]]om in [[Tadžikistan]]om in je druga najvišja točka obeh držav. Velja za enega manj tehničnih sedemtisočakov na svetu za plezanje in ima daleč največ vzponov med vsemi sedemtisočaki ali višjimi vrhovi na Zemlji, pri čemer vsako leto vidimo na stotine alpinistov, ki se odpravijo na vrh.<ref>[http://www.summitpost.org/pik-lenin/150355 Lenin Peak on summitpost.org] retrieved 21-09-2011</ref> Pik Lenin je najvišja gora pogorja Trans-Alaj v Srednji Aziji, v gorovju [[Pamir]] v Tadžikistanu pa ga presega le [[Ismoil Somoni]] (7495&nbsp;m). Do leta 1933 je veljal za najvišjo točko Pamirja v Tadžikistanu, ko so se povzpeli na vrh Ismoil Somoni (takrat znan kot ''Stalinov vrh'') in ugotovili, da je več kot 300 metrov višji. Dve gori v Pamirju na Kitajskem, [[Kongur Tag]] (7649&nbsp;m) in [[Muztag Ata]] (7546&nbsp;m), sta višji od tadžikistanskih vrhov. == Imena == Pik Lenin je bil prvotno imenovan ''Kaufmann'' po Konstantinu Kaufmanu, prvem generalnem guvernerju ruskega Turkestana. Leta 1928 so goro preimenovali v Pik Lenin (Leninov vrh) po ruskem revolucionarju in prvem voditelju Sovjetske zveze [[Vladimir Lenin|Vladimirju Leninu]]. V Tadžikistanu so vrh ponovno preimenovali julija 2006 in danes se uradno imenuje v tadžiščini ''Qullai Abuali ibni Sino'' (''қуллаи Абӯалӣ ибни Сино'', '''pik Ibn Sina''' ali drugače, '''Pik Avicenna''') po Abu Ali ibn Sini ([[Avicenna]]). V Kirgizistanu se vrh še vedno uradno imenuje ''Lenin Chokusu'' (''Ленин Чокусу'', Pik Lenin). Vendar pa je oktobra 2017 kirgiški predsednik Almazbek Atambajev pozval k preimenovanju vrha v ''Pik Manas'' po junaku ''Epa o Manasu''.<ref>{{navedi novice|title=Зачем Атамбаев придумал Дни истории и памяти предков|language=RU|trans-title=Why did [[Almazbek Atambayev|Atambayev]] invent the Days of History and Remembering the Elders?|publisher=[[Kaktus Media]]|date=2017-10-27|access-date=2017-11-05|url=https://kaktus.media/doc/365417_zachem_atambaev_pridymal_dni_istorii_i_pamiati_predkov.html}}</ref> V Kirgizistanu že obstaja vrh z imenom ''Pik Manas''; je 4488 metrov visoka gora v območju Talas Alatau v regiji Talas.<ref>{{navedi splet|title=Manas Peak|publisher=GoKG|access-date=2017-11-05|url=http://gokg.asia/manas-peak/}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Lokalna kirgiška imena vključujejo ''Džel-Aidar'' ('Bog vetra') in ''Ačik-Taš'' ('Odprta skala').<ref name=watanabe>Teiji Watanabe et al. (2013), [https://www.researchgate.net/publication/271854451_Place_Names_as_an_Ecotourism_Resource_for_the_Alai_Valley_of_theKyrgyz_Pamir Place Names as an Ecotourism Resource for the Alai Valley of the Kyrgyz Pamir], Geographical Studies, Vol. 88, No. 2, page 9</ref><ref>Anarbaev, M. and Watanabe, T. (2008): Tourism in the Pamir-Alai Mountains, southern Kyrgyz Republic. ''Chiri (Geography)'', 55 (1), 56–59. (in Japanese)</ref> Ačik-Taš je tudi ime planote in baznega tabora na nadmorski višini 3600 m na priljubljeni severni plezalni poti do Pik Lenina, ki se začne v južnem kirgiškem mestu [[Oš]], dan vožnje severno od meje.<ref>[http://kyrgyzstan-tourism.com/index.php?option=com_content&task=view&id=110&Itemid=114 Achik-Tash camp in Kyrgyzstan on the way to Lenin Peak] {{in lang|ru}}</ref> Drugo predlagano lokalno ime, Pik Kaman ('divji prašič', 'merjasec') verjetno pripada uradno neimenovanemu vrhu zahodno od Pik Lenina. == Zgodovina plezanja in poti == [[File:Climber on the summit of Lenin Peak.png|thumb|Plezalec pozira na vrhu Pik Lenina poleg doprsnega kipa Vladimirja Lenina in zastave Kirgizistana]] Začetno raziskovanje tega dela [[Srednja Azija|Srednje Azije]] se je zgodilo v obdobju 1774–1782. Verjetno je prvo zabeleženo potovanje skozi regijo neprostovoljno potovanje sužnja Filippa Efremova (etničnega Rusa), ki je pobegnil iz suženjstva v [[Buhara|Buhari]]. Prečkal je [[Ferganska dolina|Fergansko dolino]], nato preko Oša, prelaza Čigirik in Terekdavan dosegel [[Kašgar]] in končno prišel čez [[Karakorum]]. Bil je prvi Evropejec, ki je prečkal gorovje Alaj.<ref>Ф.С. Ефремов."Девятилетнее странствование и приключения в Бухарии, Хиве, Персии и Индии и возвращение оттуда через Англию в Россию" изд. Санкт-Петербург 1786</ref><ref>[http://mirslovarei.com/content_beo/Efremov-Filipp-Sergeev-5360.html Ефремов (филипп Сергеев)]</ref> Znanstvene odprave v Alajsko gorovje so se začele leta 1871, ko je Aleksej Pavlovič Fedčenko odkril Trans-Alaj (Zaalajskij) pogorje in njegov glavni vrh. Prva geografska odprava, ki se je v začetku 20. stoletja najbolj približala vznožju bodočega Pik Lenina, je bila verjetno odprava Nikolaja Leopoldoviča Korženjevskega. Septembra 1928 so trije alpinisti – Nemca Eugen Allwein in Karl Wien ter Avstrijec Erwin Schneider — iz sovjetsko-nemške znanstvene odprave prvič poskusili doseči najvišjo točko Transalajskega pogorja, ki se je takrat imenovala Kaufmanov vrh. Začela sta plezati gorvodno od reke Saukdara vzdolž južnega pobočja Trans-Alaja. Od izvira reke so nadaljevali z vzponom vzdolž ledenika Saukdara proti sedlu na nadmorski višini 5820 m (to sedlo je znano tudi kot prelaz Krilenko). 25. septembra 1928 sta začela plezati s sedla po SV grebenu in ob 15.30 dosegla vrh. Takrat je bil Kaufmanov vrh najvišji dosežen vrh na svetu.<ref>{{navedi knjigo | title = Mountain World 1966/7 | date=1968| editor-first = Malcom | editor-last =Barnes | first = Anders| last=Bolinder |publisher =George Allen and Unwin Ltd |pages=228 | chapter= Height Records | url =https://www.google.co.uk/books/edition/The_Mountain_World/02zwAAAAMAAJ | access-date = 10 February 2025 }}</ref> Schneider je sam podrl ta rekord dve leti pozneje, ko se je prvič povzpel na Jongsong. Istega leta (1928) je bil naziv Pik Lenin prvič uporabljen za najvišjo točko Trans-Alajskega pogorja. Ko so ga preimenovali po Leninu, je veljal za najvišjo točko v ZSSR. 8. septembra 1934 ob 16.20 so Kasian Černuha, Vitali Abalakov in Ivan Lukin, trije člani sovjetske odprave, dosegli vrh na nadmorski višini 7134 metrov. Njihov poskus je trajal štiri dni s tremi tabori (5700 m, 6500 m in 7000 m). Odprava se je začela vzpenjati iz kanjona Ačik-Taš v dolini Alaj. Sam poskus vrha se je začel vzdolž zahodnega ledenega pobočja Leninovega ledenika. Plezanje sta nadaljevala po severni steni, mimo skal, ki so jih kasneje poimenovali Lipkinove skale. Ob koncu drugega dne so dosegli vrh SV grebena na višini okoli 6500 m. V naslednjem dnevu in pol sta plezala po SV grebenu in popolnoma izčrpana dosegla vrh. Tretji vzpon je bil tri leta pozneje, leta 1937, ko je osem sovjetskih plezalcev pod vodstvom Leva Barhaša po isti poti doseglo vrh. To je bilo na začetku množične politične represije v Sovjetski zvezi in mnogi najbolj vidni sovjetski plezalci, vključno z Levom Barhašem, so bili privedeni pred sodišče. Poznejši poskusi vzpona na Pik Lenin so se lahko začeli šele leta 1950, ko je ZSSR začela okrevati po drugi svetovni vojni. 14. avgusta 1950 je dvanajst plezalcev (V. Aksenov, K, Zaporojčenko, Y. Izrael, V. Kovalev, A. Kormšikov, Y. Maslov, E. Nagel, V. Nariškin, V. Nikonov, V. Nozdrjuhin, I. Rojkov) pod vodstvom Vladimirja Raceka že četrtič stopilo na vrh. Vse tri sovjetske odprave, vključno z Račecovo odpravo leta 1950, so bile po skoraj isti poti preko SV grebena.<ref>[http://www.skitalets.ru/books/pik_lenina/ http://www.skitalets.ru/books/pik_lenina/]{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Smer, ki je danes znana kot klasična smer, prek vrha Razdelnaja in SZ grebena, je leta 1954 prva preplezala ekipa sovjetskih plezalcev pod vodstvom V. Kovalev (P. Karpov, E. Nagel, V. Narishkin, V. Nozdryuhin). [[File:Lenini mäetipp (J. Künnap).jpg|thumb|Jaan Künnap, odlikovani estonski alpinist, na vrhu Pik Lenina leta 1989. To je bilo prvič, da je estonska zastava plapolala na nadmorski višini nad 7000 m]] Leta 1960 je skupina osmih sovjetskih plezalcev uspešno preplezala severno steno (15. avgusta 1960). Vzpostavljenih je 16 smeri, devet na južni strani in sedem na severnih pobočjih. Vrh je zaradi lahkega dostopa in nekaterih nezahtevnih smeri zelo priljubljen med plezalci. Vendar vrh ni brez deleža katastrof. Avgusta 1974 je celotna ekipa osmih ruskih plezalk umrla visoko na gori v neurju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mounteverest.net/story/stories/The1974RussianwomenstragedyonLeninOct282003.shtml|title=The 1974 Russian {{as written|wom|ens' [sic]}} tragedy on Peak Lenin|access-date=2020-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20120813101517/http://www.mounteverest.net/story/stories/The1974RussianwomenstragedyonLeninOct282003.shtml| archive-date=2012-08-13}}</ref> Elvira Szatajeva je vzdrževala radijsko zvezo z baznim taborom, medtem ko so njeni soplezalci umirali okoli nje. V svojih zadnjih besedah je rekla: »Zdaj sem sama, ostalo mi je le še nekaj minut življenja. Se vidimo v večnosti.«<ref>{{navedi knjigo |last=Reinisch |first=Gertrude |title=Wanda Rutkiewicz: A Caravan of Dreams |publisher=Carreg |year=2000 |isbn=0-9538631-0-7 |location=Ross-on-Wye |pages=31}}</ref> Prvi hitri vzpon na Pik Lenin je bil opravljen leta 1987. Ekipo, ki jo je vodil Valery Khričtčatji, so sestavljali G. Lunjakov, Z. Khalitov, Anatoli Boukreev, V. Suviga, Y. Moiseev in A. Celisčev. Vzpon od začetka baznega tabora ABC (4400 m) do vrha in vrnitev v bazni tabor ABC je trajal 12 ur.<ref>{{navedi splet|url=http://www.russianclimb.com/russian/russian_library/puchinin1.html|title=Andrey Puchinin - Skyrunner|accessdate=2025-03-07|archive-date=2020-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200222010331/http://www.russianclimb.com/russian/russian_library/puchinin1.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://risk.ru/blog/206529|title=Я остаюсь человеком Гор, а не беговой дорожки|access-date=2025-03-07|archive-date=2020-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201026100253/https://risk.ru/blog/206529|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://alp.org.ua/?p=82910|title=Забег на Хан-Тенгри в 1993 году}}</ref> Pod vodstvom Leonida Troščinenka je ekipa, sestavljena iz 19 alpinistov iz [[Leningrad]]a in treh iz [[Kazahstan]]a, opravila prvi zimski vzpon na vrh Lenin leta 1988. Pri temperaturah, ki so se gibale pri -45 °C, je vrh doseglo le šest moških: med njimi Valerij Khričtčatji, Baliberdin, S. Arsentiev, U. Moiseev, I. Tulaiev in V. Dedi.<ref>{{navedi splet |url=http://publications.americanalpineclub.org/articles/12198929402/Asia-USSR-Pik-Lenina-First-Winter-Ascent |title=Pik Lenina, First Winter Ascent |first=Leonid |last=Troshchinenko |year=1989 |publisher=American Alpine Club Publications}}</ref> Leta 1987 je veliki alpinist Anatolij Boukreev uspel prvi solo vzpon.<ref>{{navedi splet|last=Kalman|first=Chris|date=2016-09-01|title=Hero of Everest Tragedy Was Climbing Prodigy|url=https://www.adventure-journal.com/2016/09/hero-of-everest-tragedy-was-climbing-prodigy/|access-date=2021-01-31|website=Adventure Journal|language=en-US}}</ref> [[File:Memorial near Lenin peak BC.JPG|thumb|right|Spomenik žrtvam snežnega plazu 1990]] Leta 1990 je [[snežni plaz]], ki ga je sprožil [[potres]], ubil 43 plezalcev.<ref>{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9C0CEFD7143BF93BA25754C0A966958260|title=Avalanche Kills 40 Climbers in Soviet Central Asia|newspaper=[[The New York Times]]|date=July 18, 1990|access-date=2010-03-14 | first=Francis X. | last=Clines}}</ref> Glede na obstoječo infrastrukturo in lego BC/ABC so trenutno s severa najbolj atraktivne tri smeri (približno prikazane na shemi): Lipkinova skalna pot in SV greben; klasična smer preko severne stene; pot prek vrha Razdelnaya in SZ grebena. Gora je eden od petih sedemtisočakov, ki so na ozemlju nekdanje ZSSR. ''Red snežnega leoparda'' prejmejo alpinisti, ki so osvojili vseh pet vrhov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Lenin Peak}} * [http://www.summitpost.org/mountain/rock/150355/pik-lenin.html Lenin Peak on summitpost] * [http://english.pamirtravel.biz/leninpeak/ Description district Lenin Peak, climbing routes on Lenin Peak] * Troshchinenko, Leonid (1989). [http://publications.americanalpineclub.org/articles/12198929402/Asia-USSR-Pik-Lenina-First-Winter-Ascent "Asia, USSR, Pik Lenina, First Winter Ascent"]. American Alpine Club Publications. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore v Tadžikistanu]] [[Kategorija:Gore v Kirgizistanu]] ofjw1slka8fskemnsa5ml8mvt2x8ta8 0 576573 6749076 6724836 2026-09-11T12:13:35Z 2managebuddy 265595 6749076 wikitext text/x-wiki {{Starbox begin}} {{Starbox image | image = {{Location mark |image=Orion IAU.svg |float=center |alt= |label= |position=right |width=250 |mark=Red circle.svg |mark_width=12 |mark_link=Bellatrix |x=522|y=552 }} | caption = Lega γ Orionis (obkroženo) }} {{Starbox observe | epoch = J2000 | constell = [[Orion (ozvezdje)|Orion]] | pronounce = {{IPAc-en|ˈ|b|ɛ|l|ə|t|r|ɪ|k|s}} {{IPAc-en|b|E|'|l|ei|t|r|I|k|s}}<ref name=Kunitzsch/> | ra = {{RA|05|25|07.86325}}<ref name=aaa474_2_653/> | dec = {{DEC|+06|20|58.9318}}<ref name=aaa474_2_653/> | appmag_v = 1.64<ref name=aj76_1058/> {{nowrap|(1.59 - 1.64<ref name=gcvs/>)}} }} {{Starbox character | class = B2III<ref name=walborn/> or B2V<ref name=levenhagen/> | b-v = −0.21<ref name=aj76_1058/> | u-b = −0.86<ref name=aj76_1058/> | variable = Sumljeno<ref name=gcvs/> }} {{Starbox astrometry | radial_v = +18.2<ref name=gcsrv/> | prop_mo_ra = −8.11<ref name=aaa474_2_653/> | prop_mo_dec = −12.88<ref name=aaa474_2_653/> | parallax = 12.92 | p_error = 0.52 | parallax_footnote = <ref name=aaa474_2_653/> | absmag_v = −2.78<ref name=lamers/> }} {{Starbox detail | mass = {{val|8.6|0.3}}<ref name=tetzlaff/> | radius = 6.4<ref name=Cazorla2017/> | rotational_velocity = 52<ref name=Simon-Diaz_Herrero_2014/> | metal_fe = −0.07<ref name=challouf/> | luminosity = 7,410<ref name=Cazorla2017/> | gravity = 3.60<ref name=aaa515_A74/> | temperature = {{val|22339|602|fmt=commas}}<ref name=Wu2011/> | age_myr = {{val|25.2|2.7}}<ref name=tetzlaff/> }} {{Starbox catalog | names = {{odlist| name=Bellatrix | B=γ&nbsp;Orionis, Gamma Ori, γ Ori | name2=BenAnna<ref>{{cite web |url=https://www.kjopenstjerne.no/starregistry/IPC-4UV-9QY-QE5 |title=Starling Star Registry}}</ref> |name4=Amazon Star<ref name=allen1963/> | F=24&nbsp;Ori | name3=Al&nbsp;Najīd<ref name=allen1963/> | HR=1790 | BD=+06°919 | HD=35468 | SAO=112740 | FK5=201 | HIP=25336 | NSV=1972 }}<ref name=SIMBAD/> }} {{Starbox reference | Simbad = Bellatrix }} {{Starbox end}} '''Belatriks''' je tretja najsvetlejša zvezda in kandidatka za [[binarna zvezda|binarno zvezdo]] [[ozvezdje|ozvezdja]] [[Orion (ozvezdje)|Orion]], leži 5° zahodno od rdeče superorjakinje [[Betelgeza|Betelgeze]] (Alfa Orionis). Ima [[Bayerjevo poimenovanje]] '''γ Orionis''', kar je latinizirano v '''Gamma Orionus'''. Ima rahlo [[Spremenljivka (zvezda)|spremenljivo]] magnitudo okrog 1,6 in je običajno [[Seznam svetlejših zvezd|25. najsvetlejša zvezda]] na [[nočno nebo|nočnem nebu]].<ref name=gcvs/> Po [[Hipparcos]]ovih meritvah [[paralaksa|paralakse]] leži Belatriks 250±10 [[svetlobno leto|svetlobnih let]] stran. == Poimenovanje== Tradicionalno ime ''Belatriks'' izhaja iz [[Latinščina|latinske]] besede ''bellātrix'' "ženska bojevnica". Prvič se pojavi v delu [[Abu Ma'shar al-Balkhi]]ja in [[John of Seville|Johannesa Hispalensisa]], kjer jo prvotno poimenujejo [[Kapela]], ampak Dunajska šola astronomije jo je v 15. stoletju premaknila v Gamma Orionis in pojavila se je v sodobnih ponatisih ''[[Alfonzove tablice|Alfonzovih tablic]]''.<ref name=Kunitzsch86/> Leta 2016 je [[Mednarodna astronomska zveza]] organizirala Delovno skupino za zvezdna imena (WGSN)<ref name="WGSN"/> da bi katalogizirala in standardizirala pravilna imena za zvezde. Prva objava WGDN iz julij 2016<ref name="WGSN1"/> je vključevala tabelo s prvima dvema skupinama imen, ki jih je odobrila WGSN, ki je vključevala ime ''Belatriks'' za to zvezdo. Zdaj je vnesena v IAU Katalogu zvezdnih imen.<ref name="IAU-CSN"/> Oznako Belatriks kot γ Orionis (latinizirano v Gamma Orionis) je opravil [[Johann Bayer]] leta 1603. Oznaka "gamma" je običajno dana tretji najsvetlejši zvezdi v vsakem ozvezdju. ==Standardna zvezda== Leta 1963 so Belatriks vključili v nabor svetlih zvezd, ki so uporabljene za opredeljevanje UBV magnitudnega sistema. Te so uporabljane za primerjavo z drugimi zvezdami za preverjanje variabilnosti in tako je bil [[navidezni sij]], po definiciji, nastavljen na 1,64.<ref name=johnson/> Toda ko so leta 1988 izvajali vsenebesno fotometrično raziskavo, je bila ta zvezda osumljena, da je variabilna. To je bilo merjeno proti navideznemu siju od 1,59 do 1,64,<ref name=ibvs4028_1/> in deluje da je nizkega sija, mogoče iregularna variabilna zvezda.<ref name=Krisciunas1994/> ==Sklici== <ref name=Kunitzsch>{{cite book |last1=Kunitzsch |first1=Paul |last2=Smart |first2=Tim |date = 2006 |edition = 2nd rev. |title = A Dictionary of Modern star Names: A Short Guide to 254 Star Names and Their Derivations |publisher = Sky Pub |location = Cambridge, Massachusetts |isbn = 978-1-931559-44-7 }}</ref> <ref name=aaa474_2_653>{{cite journal | first=F. | last=van Leeuwen |date=November 2007 | title=Validation of the new Hipparcos reduction | journal=Astronomy and Astrophysics | volume=474 | issue=2 | pages=653–664 | bibcode=2007A&A...474..653V | doi=10.1051/0004-6361:20078357 |arxiv = 0708.1752 | s2cid=18759600 }}</ref> <ref name=aj76_1058>{{cite journal | last1=Crawford | first1=D. L. | last2=Barnes | first2=J. V. | last3=Golson | first3=J. C. | title=Four-color, Hbeta, and UBV photometry for bright B-type stars in the northern hemisphere | journal=Astronomical Journal | volume=76 | pages=1058–1071 |date=December 1971 | doi=10.1086/111220 | bibcode=1971AJ.....76.1058C }}</ref> <ref name=SIMBAD>{{cite journal | title=BELLATRIX -- Variable Star | journal=SIMBAD | publisher=Centre de Données astronomiques de Strasbourg | url=http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?Ident=Gamma+Orionis }}</ref> <ref name=allen1963>{{cite book | last1=Allen | first1=Richard H. | author-link=Richard Hinckley Allen | date=1963 | title=Star Names: Their Lore and Meaning | edition=reprint | publisher=[[Dover Publications]] Inc. | location=[[New York City|New York]], [[New York (state)|NY]] | isbn=0-486-21079-0 | page=[https://archive.org/details/bub_gb_5xQuAAAAIAAJ/page/n259 237] | url=https://archive.org/details/bub_gb_5xQuAAAAIAAJ }}</ref> <ref name=gcvs>{{cite journal | bibcode=2009yCat....102025S | title=VizieR Online Data Catalog: General Catalogue of Variable Stars (Samus+ 2007-2013) | journal=VizieR On-line Data Catalog: B/GCVS. Originally Published in: 2009yCat....102025S | volume=1 | display-authors=etal | last1=Samus | first1=N. N. | last2=Durlevich | first2=O. V. | year=2009 }}</ref> <ref name=Simon-Diaz_Herrero_2014>{{cite journal | title=The IACOB project. I. Rotational velocities in northern Galactic O- and early B-type stars revisited. The impact of other sources of line-broadening | last1=Simón-Díaz | first1=S. |last2=Herrero | first2=A. | journal=Astronomy & Astrophysics | volume=562 | pages= A135 | year=2014 | doi=10.1051/0004-6361/201322758 | arxiv=1311.3360 | bibcode=2014A&A...562A.135S | s2cid=119278062}}</ref> <ref name=challouf>{{cite journal|bibcode=2014A&A...570A.104C|arxiv=1409.1351|title=Improving the surface brightness-color relation for early-type stars using optical interferometry⋆|journal=Astronomy & Astrophysics|volume=570|pages=A104|last1=Challouf|first1=M.|last2=Nardetto|first2=N.|last3=Mourard|first3=D.|last4=Graczyk|first4=D.|last5=Aroui|first5=H.|last6=Chesneau|first6=O.|last7=Delaa|first7=O.|last8=Pietrzyński|first8=G.|last9=Gieren|first9=W.|last10=Ligi|first10=R.|last11=Meilland|first11=A.|last12=Perraut|first12=K.|last13=Tallon-Bosc|first13=I.|last14=McAlister|first14=H.|last15=Ten Brummelaar|first15=T.|last16=Sturmann|first16=J.|last17=Sturmann|first17=L.|last18=Turner|first18=N.|last19=Farrington|first19=C.|last20=Vargas|first20=N.|last21=Scott|first21=N.|year=2014|doi=10.1051/0004-6361/201423772|s2cid=14624307}}</ref> <ref name=Wu2011>{{cite journal | display-authors=1 | last1=Wu | first1=Yue | last2=Singh | first2=H. P. | last3=Prugniel | first3=P. | last4=Gupta | first4=R. | last5=Koleva | first5=M. | title=Coudé-feed stellar spectral library - atmospheric parameters | journal=Astronomy and Astrophysics | volume=525 | page=A71 |date=January 2011 | doi=10.1051/0004-6361/201015014 | bibcode=2011A&A...525A..71W |arxiv = 1009.1491 | s2cid=53480665 }}</ref> <ref name=aaa515_A74>{{cite journal | display-authors=1 | last1=Lefever | first1=K. | last2=Puls | first2=J. | last3=Morel | first3=T. | last4=Aerts | first4=C. | last5=Decin | first5=L. | last6=Briquet | first6=M. | title=Spectroscopic determination of the fundamental parameters of 66 B-type stars in the field-of-view of the CoRoT satellite | journal=Astronomy and Astrophysics | volume=515 | page=A74 |date=June 2010 | doi=10.1051/0004-6361/200911956 | bibcode=2010A&A...515A..74L |arxiv = 0910.2851 | s2cid=54028925 }}</ref> <ref name=Cazorla2017>{{Cite journal |last=Cazorla |first=Constantin |last2=Nazé |first2=Yaël |date=2017-12-01 |title=B stars seen at high resolution by XMM-Newton |journal=Astronomy & Astrophysics |language=en |volume=608 |pages=A54 |doi=10.1051/0004-6361/201731562 |issn=0004-6361|arxiv=1712.02968 }}</ref> <ref name=levenhagen>{{cite journal|bibcode=2006MNRAS.371..252L|arxiv=astro-ph/0606149|title=Spectroscopic analysis of southern B and Be stars|journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society|volume=371|pages=252–262|last1=Levenhagen|first1=R. S.|last2=Leister|first2=N. V.|issue=1|year=2006|doi=10.1111/j.1365-2966.2006.10655.x|doi-access=free |s2cid=16492030}}</ref> <ref name=walborn>{{cite journal|bibcode=1971ApJS...23..257W|title=Some Spectroscopic Characteristics of the OB Stars: An Investigation of the Space Distribution of Certain OB Stars and the Reference Frame of the Classification|journal=Astrophysical Journal Supplement|volume=23|pages=257|last1=Walborn|first1=Nolan R. | author1-link=Nolan R. Walborn |year=1971|doi=10.1086/190239|doi-access=free}}</ref> <ref name=tetzlaff>{{cite journal | bibcode=2011MNRAS.410..190T | doi=10.1111/j.1365-2966.2010.17434.x | arxiv=1007.4883 | title=A catalogue of young runaway Hipparcos stars within 3 kpc from the Sun | journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society | volume=410 | pages=190–200 | year=2011 | last1=Tetzlaff | first1=N. | last2=Neuhäuser | first2=R. | last3=Hohle | first3=M. M. | issue=1 | doi-access=free | s2cid=118629873 }}</ref> <ref name=lamers>{{cite journal|bibcode=1997A&A...325L..25L|title=The effect of rotation on the absolute visual magnitudes of OB stars measured with Hipparcos|journal=Astronomy and Astrophysics|volume=325|pages=L25|last1=Lamers|first1=H. J. G. L. M.|last2=Harzevoort|first2=J. M. A. G.|last3=Schrijver|first3=H.|last4=Hoogerwerf|first4=R.|last5=Kudritzki|first5=R. P.|year=1997}}</ref> <ref name=gcsrv>{{cite journal | last1=Wilson | first1=R. E. | date=1953 | title=General Catalogue of Stellar Radial Velocities | journal=Washington | publisher=Carnegie Institute of Washington, D.C. | bibcode=1953GCRV..C......0W }}</ref> <ref name=Kunitzsch86>{{cite journal|last=Kunitzsch|first=Paul|date=1986|title=The Star Catalogue Commonly Appended to the Alfonsine Tables|journal=Journal for the History of Astronomy|volume=17|issue=49|pages=89–98|bibcode = 1986JHA....17...89K |doi=10.1177/002182868601700202|s2cid=118597258}}</ref> <ref name="WGSN">{{cite web | url=https://www.iau.org/science/scientific_bodies/working_groups/280/ | title=IAU Working Group on Star Names (WGSN)|access-date=22 May 2016}}</ref> <ref name="WGSN1">{{cite web | url=http://www.pas.rochester.edu/~emamajek/WGSN/WGSN_bulletin1.pdf | title=Bulletin of the IAU Working Group on Star Names, No. 1 |access-date=28 July 2016}}</ref> <ref name="IAU-CSN">{{cite web | url=http://www.pas.rochester.edu/~emamajek/WGSN/IAU-CSN.txt | title=IAU Catalog of Star Names | access-date=28 July 2016 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180707180747/http://www.pas.rochester.edu/~emamajek/WGSN/IAU-CSN.txt | archive-date=7 July 2018 | url-status=live }}</ref> <ref name=johnson>{{cite journal|bibcode=1963bad..book..204J|title=Photometric Systems|journal=Basic Astronomical Data: Stars and Stellar Systems|pages=204|last1=Johnson|first1=H. L.|year=1963}}</ref> <ref name=ibvs4028_1>{{cite journal | last1=Krisciunas | first1=K. | title=Further Photometry of alpha Ori and gamma Ori | journal=Information Bulletin on Variable Stars | volume=4028 | page=1 |date=May 1994 | bibcode=1994IBVS.4028....1K }}</ref> <ref name=Krisciunas1994>{{cite journal | title=Further Photometry of alpha Ori and gamma Ori | last=Krisciunas | first=K. | journal=Information Bulletin on Variable Stars | volume=4028 | page=1 | date=May 1994 | bibcode=1994IBVS.4028....1K }}</ref> [[Kategorija:Orjakinje tipa B]] [[Kategorija:Orion (ozvezdje)]] [[Kategorija:Telesa v Bayerjevem katalogu]] [[Kategorija:Telesa v Katalogu svetlih zvezd]] [[Kategorija:Telesa v Katalogu svetlih zvezd]] [[Kategorija:Telesa Bonnskega pregleda]] [[Kategorija:Telesa v Flamsteedovem katalogu]] [[Kategorija:Telesa v Katalogu Henry Draper]] [[Kategorija:Telesa v Katalogu Hipparcos]] {{normativna kontrola}} lvb5hzl2ids6wh4y44jr9naaw7df8w1 6749083 6749076 2026-09-11T12:18:59Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/2managebuddy|2managebuddy]] ([[User talk:2managebuddy|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6724836 wikitext text/x-wiki {{Starbox begin}} {{Starbox image | image = {{Location mark |image=Orion IAU.svg |float=center |alt= |label= |position=right |width=250 |mark=Red circle.svg |mark_width=12 |mark_link=Bellatrix |x=522|y=552 }} | caption = Lega γ Orionis (obkroženo) }} {{Starbox observe | epoch = J2000 | constell = [[Orion (ozvezdje)|Orion]] | pronounce = | ra = {{RA|05|25|07.86325}}<ref name=aaa474_2_653/> | dec = {{DEC|+06|20|58.9318}}<ref name=aaa474_2_653/> | appmag_v = 1.64<ref name=aj76_1058/> {{nowrap|(1.59 - 1.64<ref name=gcvs/>)}} }} {{Starbox character | class = B2III<ref name=walborn/> or B2V<ref name=levenhagen/> | b-v = −0.21<ref name=aj76_1058/> | u-b = −0.86<ref name=aj76_1058/> | variable = Sumljeno<ref name=gcvs/> }} {{Starbox astrometry | radial_v = +18.2<ref name=gcsrv/> | prop_mo_ra = −8.11<ref name=aaa474_2_653/> | prop_mo_dec = −12.88<ref name=aaa474_2_653/> | parallax = 12.92 | p_error = 0.52 | parallax_footnote = <ref name=aaa474_2_653/> | absmag_v = −2.78<ref name=lamers/> }} {{Starbox detail | mass = {{val|8.6|0.3}}<ref name=tetzlaff/> | radius = 6.4<ref name=Cazorla2017/> | rotational_velocity = 52<ref name=Simon-Diaz_Herrero_2014/> | metal_fe = −0.07<ref name=challouf/> | luminosity = 7,410<ref name=Cazorla2017/> | gravity = 3.60<ref name=aaa515_A74/> | temperature = {{val|22339|602|fmt=commas}}<ref name=Wu2011/> | age_myr = {{val|25.2|2.7}}<ref name=tetzlaff/> }} {{Starbox catalog | names = {{odlist| name=Bellatrix | B=γ&nbsp;Orionis, Gamma Ori, γ Ori | name2=BenAnna<ref>{{navedi splet |url=https://www.kjopenstjerne.no/starregistry/IPC-4UV-9QY-QE5 |title=Starling Star Registry}}</ref> |name4=Amazon Star<ref name=allen1963/> | F=24&nbsp;Ori | name3=Al&nbsp;Najīd<ref name=allen1963/> | HR=1790 | BD=+06°919 | HD=35468 | SAO=112740 | FK5=201 | HIP=25336 | NSV=1972 }}<ref name=SIMBAD/> }} {{Starbox reference | Simbad = Bellatrix }} {{Starbox end}} '''Belatriks''' je tretja najsvetlejša zvezda in kandidatka za [[binarna zvezda|binarno zvezdo]] [[ozvezdje|ozvezdja]] [[Orion (ozvezdje)|Orion]], leži 5° zahodno od rdeče nadorjakinje [[Betelgeza|Betelgeze]] (Alfa Orionis). Ima [[Bayerjevo poimenovanje]] '''γ Orionis''', kar je latinizirano v '''Gamma Orionus'''. Ima rahlo [[Spremenljivka (zvezda)|spremenljivo]] magnitudo okrog 1,6 in je običajno [[Seznam svetlejših zvezd|25. najsvetlejša zvezda]] na [[nočno nebo|nočnem nebu]].<ref name=gcvs/> Po [[Hipparcos]]ovih meritvah [[paralaksa|paralakse]] leži Belatriks 250±10 [[svetlobno leto|svetlobnih let]] stran. == Poimenovanje== Tradicionalno ime ''Belatriks'' izhaja iz [[Latinščina|latinske]] besede ''bellātrix'' "ženska bojevnica". Prvič se pojavi v delu [[Abu Ma'shar al-Balkhi]]ja in [[John of Seville|Johannesa Hispalensisa]], kjer jo prvotno poimenujejo [[Kapela]], ampak Dunajska šola astronomije jo je v 15. stoletju premaknila v Gamma Orionis in pojavila se je v sodobnih ponatisih ''[[Alfonzove tablice|Alfonzovih tablic]]''.<ref name=Kunitzsch86/> Leta 2016 je [[Mednarodna astronomska zveza]] organizirala Delovno skupino za zvezdna imena (WGSN)<ref name="WGSN"/> da bi katalogizirala in standardizirala pravilna imena za zvezde. Prva objava WGDN iz julij 2016<ref name="WGSN1"/> je vključevala tabelo s prvima dvema skupinama imen, ki jih je odobrila WGSN, ki je vključevala ime ''Belatriks'' za to zvezdo. Zdaj je vnesena v IAU Katalogu zvezdnih imen.<ref name="IAU-CSN"/> Oznako Belatriks kot γ Orionis (latinizirano v Gamma Orionis) je opravil [[Johann Bayer]] leta 1603. Oznaka "gamma" je običajno dana tretji najsvetlejši zvezdi v vsakem ozvezdju. ==Standardna zvezda== Leta 1963 so Belatriks vključili v nabor svetlih zvezd, ki so uporabljene za opredeljevanje UBV magnitudnega sistema. Te so uporabljane za primerjavo z drugimi zvezdami za preverjanje variabilnosti in tako je bil [[navidezni sij]], po definiciji, nastavljen na 1,64.<ref name=johnson/> Toda ko so leta 1988 izvajali vsenebesno fotometrično raziskavo, je bila ta zvezda osumljena, da je variabilna. To je bilo merjeno proti navideznemu siju od 1,59 do 1,64,<ref name=ibvs4028_1/> in deluje da je nizkega sija, mogoče iregularna variabilna zvezda.<ref name=Krisciunas1994/> ==Sklici== {{sklici|refs= <ref name=Kunitzsch>{{navedi knjigo |last1=Kunitzsch |first1=Paul |last2=Smart |first2=Tim |date = 2006 |edition = 2nd rev. |title = A Dictionary of Modern star Names: A Short Guide to 254 Star Names and Their Derivations |url=https://archive.org/details/dictionaryofmode0000kuni |publisher = Sky Pub |location = Cambridge, Massachusetts |isbn = 978-1-931559-44-7 }}</ref> <ref name=aaa474_2_653>{{cite journal | first=F. | last=van Leeuwen |date=November 2007 | title=Validation of the new Hipparcos reduction | journal=Astronomy and Astrophysics | volume=474 | issue=2 | pages=653–664 | bibcode=2007A&A...474..653V | doi=10.1051/0004-6361:20078357 |arxiv = 0708.1752 | s2cid=18759600 }}</ref> <ref name=aj76_1058>{{cite journal | last1=Crawford | first1=D. L. | last2=Barnes | first2=J. V. | last3=Golson | first3=J. C. | title=Four-color, Hbeta, and UBV photometry for bright B-type stars in the northern hemisphere | journal=Astronomical Journal | volume=76 | pages=1058–1071 |date=December 1971 | doi=10.1086/111220 | bibcode=1971AJ.....76.1058C }}</ref> <ref name=SIMBAD>{{cite journal | title=BELLATRIX -- Variable Star | journal=SIMBAD | publisher=Centre de Données astronomiques de Strasbourg | url=http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?Ident=Gamma+Orionis }}</ref> <ref name=allen1963>{{navedi knjigo | last1=Allen | first1=Richard H. | author-link=Richard Hinckley Allen | date=1963 | title=Star Names: Their Lore and Meaning | edition=reprint | publisher=[[Dover Publications]] Inc. | location=[[New York City|New York]], [[New York (state)|NY]] | isbn=0-486-21079-0 | page=[https://archive.org/details/bub_gb_5xQuAAAAIAAJ/page/n259 237] | url=https://archive.org/details/bub_gb_5xQuAAAAIAAJ }}</ref> <ref name=gcvs>{{cite journal | bibcode=2009yCat....102025S | title=VizieR Online Data Catalog: General Catalogue of Variable Stars (Samus+ 2007-2013) | journal=VizieR On-line Data Catalog: B/GCVS. Originally Published in: 2009yCat....102025S | volume=1 | display-authors=etal | last1=Samus | first1=N. N. | last2=Durlevich | first2=O. V. | year=2009 }}</ref> <ref name=Simon-Diaz_Herrero_2014>{{cite journal | title=The IACOB project. I. Rotational velocities in northern Galactic O- and early B-type stars revisited. The impact of other sources of line-broadening | last1=Simón-Díaz | first1=S. |last2=Herrero | first2=A. | journal=Astronomy & Astrophysics | volume=562 | pages= A135 | year=2014 | doi=10.1051/0004-6361/201322758 | arxiv=1311.3360 | bibcode=2014A&A...562A.135S | s2cid=119278062}}</ref> <ref name=challouf>{{cite journal|bibcode=2014A&A...570A.104C|arxiv=1409.1351|title=Improving the surface brightness-color relation for early-type stars using optical interferometry⋆|journal=Astronomy & Astrophysics|volume=570|pages=A104|last1=Challouf|first1=M.|last2=Nardetto|first2=N.|last3=Mourard|first3=D.|last4=Graczyk|first4=D.|last5=Aroui|first5=H.|last6=Chesneau|first6=O.|last7=Delaa|first7=O.|last8=Pietrzyński|first8=G.|last9=Gieren|first9=W.|last10=Ligi|first10=R.|last11=Meilland|first11=A.|last12=Perraut|first12=K.|last13=Tallon-Bosc|first13=I.|last14=McAlister|first14=H.|last15=Ten Brummelaar|first15=T.|last16=Sturmann|first16=J.|last17=Sturmann|first17=L.|last18=Turner|first18=N.|last19=Farrington|first19=C.|last20=Vargas|first20=N.|last21=Scott|first21=N.|year=2014|doi=10.1051/0004-6361/201423772|s2cid=14624307}}</ref> <ref name=Wu2011>{{cite journal | display-authors=1 | last1=Wu | first1=Yue | last2=Singh | first2=H. P. | last3=Prugniel | first3=P. | last4=Gupta | first4=R. | last5=Koleva | first5=M. | title=Coudé-feed stellar spectral library - atmospheric parameters | journal=Astronomy and Astrophysics | volume=525 | page=A71 |date=January 2011 | doi=10.1051/0004-6361/201015014 | bibcode=2011A&A...525A..71W |arxiv = 1009.1491 | s2cid=53480665 }}</ref> <ref name=aaa515_A74>{{cite journal | display-authors=1 | last1=Lefever | first1=K. | last2=Puls | first2=J. | last3=Morel | first3=T. | last4=Aerts | first4=C. | last5=Decin | first5=L. | last6=Briquet | first6=M. | title=Spectroscopic determination of the fundamental parameters of 66 B-type stars in the field-of-view of the CoRoT satellite | journal=Astronomy and Astrophysics | volume=515 | page=A74 |date=June 2010 | doi=10.1051/0004-6361/200911956 | bibcode=2010A&A...515A..74L |arxiv = 0910.2851 | s2cid=54028925 }}</ref> <ref name=Cazorla2017>{{Cite journal |last=Cazorla |first=Constantin |last2=Nazé |first2=Yaël |date=2017-12-01 |title=B stars seen at high resolution by XMM-Newton |journal=Astronomy & Astrophysics |language=en |volume=608 |pages=A54 |doi=10.1051/0004-6361/201731562 |issn=0004-6361|arxiv=1712.02968 }}</ref> <ref name=levenhagen>{{cite journal|bibcode=2006MNRAS.371..252L|arxiv=astro-ph/0606149|title=Spectroscopic analysis of southern B and Be stars|journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society|volume=371|pages=252–262|last1=Levenhagen|first1=R. S.|last2=Leister|first2=N. V.|issue=1|year=2006|doi=10.1111/j.1365-2966.2006.10655.x|doi-access=free |s2cid=16492030}}</ref> <ref name=walborn>{{cite journal|bibcode=1971ApJS...23..257W|title=Some Spectroscopic Characteristics of the OB Stars: An Investigation of the Space Distribution of Certain OB Stars and the Reference Frame of the Classification|journal=Astrophysical Journal Supplement|volume=23|pages=257|last1=Walborn|first1=Nolan R. | author1-link=Nolan R. Walborn |year=1971|doi=10.1086/190239|doi-access=free}}</ref> <ref name=tetzlaff>{{cite journal | bibcode=2011MNRAS.410..190T | doi=10.1111/j.1365-2966.2010.17434.x | arxiv=1007.4883 | title=A catalogue of young runaway Hipparcos stars within 3 kpc from the Sun | journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society | volume=410 | pages=190–200 | year=2011 | last1=Tetzlaff | first1=N. | last2=Neuhäuser | first2=R. | last3=Hohle | first3=M. M. | issue=1 | doi-access=free | s2cid=118629873 }}</ref> <ref name=lamers>{{cite journal|bibcode=1997A&A...325L..25L|title=The effect of rotation on the absolute visual magnitudes of OB stars measured with Hipparcos|journal=Astronomy and Astrophysics|volume=325|pages=L25|last1=Lamers|first1=H. J. G. L. M.|last2=Harzevoort|first2=J. M. A. G.|last3=Schrijver|first3=H.|last4=Hoogerwerf|first4=R.|last5=Kudritzki|first5=R. P.|year=1997}}</ref> <ref name=gcsrv>{{cite journal | last1=Wilson | first1=R. E. | date=1953 | title=General Catalogue of Stellar Radial Velocities | journal=Washington | publisher=Carnegie Institute of Washington, D.C. | bibcode=1953GCRV..C......0W }}</ref> <ref name=Kunitzsch86>{{cite journal|last=Kunitzsch|first=Paul|date=1986|title=The Star Catalogue Commonly Appended to the Alfonsine Tables|journal=Journal for the History of Astronomy|volume=17|issue=49|pages=89–98|bibcode = 1986JHA....17...89K |doi=10.1177/002182868601700202|s2cid=118597258}}</ref> <ref name="WGSN">{{navedi splet | url=https://www.iau.org/science/scientific_bodies/working_groups/280/ | title=IAU Working Group on Star Names (WGSN) | access-date=22 May 2016 | archive-date=2019-03-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20190330194042/https://www.iau.org/science/scientific_bodies/working_groups/280/ | url-status=dead }}</ref> <ref name="WGSN1">{{navedi splet | url=http://www.pas.rochester.edu/~emamajek/WGSN/WGSN_bulletin1.pdf | title=Bulletin of the IAU Working Group on Star Names, No. 1 |access-date=28 July 2016}}</ref> <ref name="IAU-CSN">{{navedi splet | url=http://www.pas.rochester.edu/~emamajek/WGSN/IAU-CSN.txt | title=IAU Catalog of Star Names | access-date=28 July 2016 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180707180747/http://www.pas.rochester.edu/~emamajek/WGSN/IAU-CSN.txt | archive-date=7 July 2018 | url-status=live }}</ref> <ref name=johnson>{{cite journal|bibcode=1963bad..book..204J|title=Photometric Systems|journal=Basic Astronomical Data: Stars and Stellar Systems|pages=204|last1=Johnson|first1=H. L.|year=1963}}</ref> <ref name=ibvs4028_1>{{cite journal | last1=Krisciunas | first1=K. | title=Further Photometry of alpha Ori and gamma Ori | journal=Information Bulletin on Variable Stars | volume=4028 | page=1 |date=May 1994 | bibcode=1994IBVS.4028....1K }}</ref> <ref name=Krisciunas1994>{{cite journal | title=Further Photometry of alpha Ori and gamma Ori | last=Krisciunas | first=K. | journal=Information Bulletin on Variable Stars | volume=4028 | page=1 | date=May 1994 | bibcode=1994IBVS.4028....1K }}</ref> }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Orjakinje tipa B]] [[Kategorija:Orion (ozvezdje)]] [[Kategorija:Telesa v Bayerjevem katalogu]] [[Kategorija:Telesa v Katalogu svetlih zvezd]] [[Kategorija:Telesa v Katalogu svetlih zvezd]] [[Kategorija:Telesa Bonnskega pregleda]] [[Kategorija:Telesa v Flamsteedovem katalogu]] [[Kategorija:Telesa v Katalogu Henry Draper]] [[Kategorija:Telesa v Katalogu Hipparcos]] r28yc237tqjco9wee3hp531o870ag14 0 581033 6749308 6719211 2026-09-12T01:21:18Z Minorax 179832 ([[c:GR|GR]]) [[File:Order of Saint Stanislaus Ribbon.PNG]] → [[File:RUS Imperial Order of Saint Stanislaus ribbon.svg]] vva 6749308 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | name = Nikolaj Nikolajevič Judenič | native_name = Николай Николаевич Юденич | native_name_lang = ru | image = Nikolai N. Yudenich.jpg | image_size = | caption = Nikolaj Judenič okoli leta 1916 | nickname = | birth_date = {{Birth date|1862|07|30|df=y}} | birth_place = [[Moskva]], Moskovski ujezd, Moskovska gubernija, [[Ruski imperij]] | death_date = {{Death date and age|1933|10|05|1862|07|30|df=y}} | death_place = [[Saint-Laurent-du-Var]], [[Tretja francoska republika|Francija]] | placeofburial = Cimetière orthodoxe de Caucade, [[Nica]], [[Francija]] | allegiance = [[Slika:Flag of Russia.svg|25px]] [[Ruski imperij]] <small>(1879-1917)</small> <br>[[Slika:Flag of Russia.svg|25px]] [[Belo gibanje]] <small>(1917–1919)</small> | branch = [[Slika:Flag of Russia.svg|25px]] [[Ruska imperialna armada]]<br>[[Slika:Flag of Russia.svg|25px]] [[Bela garda (Rusija)|Bela armada]] | serviceyears = 1879–1919 | rank = General pehote | unit = | commands = Ruska kavkaška armada | battles = {{tree list}} * Rusko osvajanje Srednje Azije * [[Rusko-japonska vojna]] ** Bitka pri Sandepu * Rusko-perzijska vojna * [[Prva svetovna vojna]] ** Kavkaška kampanja *** Koprukojska operacija *** Bitka pri Sarikamišu *** Bitka pri Manzikertu *** Bitka pri Kara Killisseju *** Bitka pri Koprukoju *** Erzurumska ofenziva *** Bitka pri Trebizondu *** Bitka pri Erzincanu *** Bitka pri Bitlisu *** Bitka pri Muşu * [[Ruska državljanska vojna]] ** [[Estonska vojna za neodvisnost]] {{tree list/end}} | awards = Glej Odlikovanja | relations = | laterwork = }} '''Nikolaj Nikolajevič Judenič''' ({{jezik-ru|Николай Николаевич Юденич|Nikolaj Nikolajevič Judenič}}), [[Rusi|ruski]] [[general]], * [[30. julij]] [[1862]], [[Moskva]], [[Ruski imperij]], † [[5. oktober]] [[1933]], [[Francija]]. Judenič je bil med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] komandant Ruske imperialne armade in v [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]]<ref>{{navedi splet|author = Egorov, O.|url =https://www.rbth.com/history/331476-russian-white-generals|title = Meet Russian Imperial officers who almost stopped the Bolsheviks|publisher = Russia Beyond the Headlines|date = 2019-12-27|access-date = 2020-01-29}}</ref> po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] vodja protikomunističnega [[Belo gibanje|Belega gibanja]] v severozahodni Rusiji. ==Zgodnje življenje== Rojen je bil v Moskvi, kjer je bil njegov oče nižji sodni uradnik. Leta 1881 je diplomiral na Aleksandrovski vojaški akademiji in leta 1887 na Generalštabni akademiji. Najprej je od novembra 1889 do decembra 1890 služil v gardnem polku v [[Litva|Litvi]]. Januarja 1892 je bil premeščen v [[Turkestan]]sko vojaško okrožje in aprila 1892 napredoval v podpolkovnika. Leta 1894 je bil član Pamirske odprave in leta 1896 povišan v polkovnika. Od 20. septembra 1900 je služil v štabu 1. turkestanske strelske brigade. Leta 1902 je bil imenovan za poveljnika 18. pehotnega polka, ki mu je poveljeval tudi med [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonsko vojno]] leta 1904–1905. Med bitko pri Sandepuju je bil ranjen v roko, v bitki pri Mukdenu pa v vrat. Ob koncu vojne je bil povišan v generalmajorja. Od februarja 1907 je služil kot intendant generalštaba Kavkaškega vojaškega okrožja. Leta 1912 je bil povišan v generalpodpolkovnika in služil kot načelnik štaba v [[Kazan]]u in nato leta 1913 v Kavkaškem vojaškem okrožju. ==Prva svetovna vojna== [[Slika:Nikolai Nikolaevich Yudenich. Die Kaukasusfront. Grosser Bilderatlas des Weltkrieges, Bruckmann.jpg|thumb|left|200px|Nikolaj Judenič]] Na začetku [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil Judenič imenovan za načelnika štaba ruske Kavkaške armade. Glavne operacije te armade so vključevale bitko pri Sarikamišu, v kateri so Rusi zmagali nad [[İsmail Enver|Enverjem Pašo]] iz [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Januarja 1915 je bil Judenič povišan v generala pehote in zamenjal grofa Ilariona Ivanoviča Voroncova-Daškova kot poveljnika Kavkaške kampanje. Judenič je poskušal izkoristiti osmanski poraz z napadom na turško ozemlje, zlasti tisto okoli [[Vansko jezero|Vanskega jezera]]. Rusi so Van zavzeli maja 1915, vendar so bili dva meseca pozneje prisiljeni umakniti se iz mesta. Van je osmanska 3. armada znova zasedla avgusta 1915. Veliki knez Nikolaj je bil potem, ko je bil odstranjen iz poveljstva vseh ruskih armad, postavljen na čelo Kavkaza. Judeniču je dal proste roke in septembra so Rusi ponovno zavzeli Van in junija 1916 znova vzpostavili upravo za [[Armenija|Zahodno Armenijo]]. Fronta se je naslednjih štirinajst mesecev pomikala naprej in nazaj brez jasne zmage ene od strani. Leta 1916 je Judenič uspešno izvedel ofenzivo in zmagal v bitki pri Erzurumu in v Trebizondski kampanji. Poleti istega leta so se njegove sile borile v turškemu protinapadu, ki je dosegel vrhunec v bitki pri Erzincanu. V bojih je sodeloval tudi osmanski general [[Mustafa Kemal Atatürk|Mustafa Kemal]], kasnejši predsednik [[Turčija|Turčije]]. Med bitko je bil Judenič odlikovan z [[Red svetega Jurija|Redom svetega Jurija]] 2. stopnje. Odlikovanje je bilo zadnje, ki je bilo podeljeno v Ruskem imperiju. Po [[Februarska revolucija|februarski revoluciji]] je bil Judenič leta 1917 imenovan za poveljnika kavkaške fronte, vendar ga je ruska začasna vlada maja odstavila s poveljstva zaradi nepokorščine. Po neposrednem ukazu [[Aleksander Fjodorovič Kerenski|Aleksandra Fjodoroviča Kerenskega]] se je upokojil. Iz [[Tbilisi]]ja se je preselil v [[Sankt Peterburg|Petrograd]], kjer je podprl državni udar generala Kornilova. ==Bela armada== Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917 se je Judenič skril pred boljševiki in dobil zatočišče pri nekdanjem naredniku Litovske garde, ki je pod Judeničem služil v [[Pamir]]ju. Januarja 1919 mu je uspelo pobegniti na [[Finska|Finsko]]. V [[Helsinki]]h se je pridružil Ruskemu komiteju, ustanovljenemu novembra 1918 kot opozicija boljševikom, in bil razglašen za voditelja belega gibanja v severozahodni Rusiji z absolutnimi pooblastili. Spomladi 1919 je obiskal [[Stockholm]], kjer se je srečal z diplomatskimi predstavniki [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Velike Britanije]], [[Francija|Francije]] in [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] ter z omejenim uspehom poskušal pridobiti njihovo pomoč pri razvoju ruskega prostovoljnega korpusa za boj proti boljševikom. Junija 1919 je vzpostavil stik z vserusko vlado admirala [[Aleksander Vasiljevič Kolčak|Aleksandra Kolčaka]] s sedežem v [[Omsk]]u, ki ga je pozneje priznala za vrhovnega poveljnika vseh ruskih oboroženih sil, ki so delovale proti boljševikom ob [[Baltsko morje|Baltskem morju]] in v severozahodni Rusiji. Kolčak je zagotovil tudi prepotrebna sredstva za plačilo in opremljanje njegovih sil. Junija 1919 je Judenič odšel v [[Talin]], da bi se srečal z generalom Aleksandrom Rodzjankom, poveljnikom bele ruske Severne armade, ki je napadla Petrograd, formalno pod estonskim vrhovnim poveljstvom. Judenič je Rodzjanka imenoval za svojega pomočnika. Avgusta 1919 je bil Judenič pod pritiskom britanske vlade, ki je ''ad hoc'' izdala pravno zavezujoče jamstvo za neodvisnost Estonije, prisiljen ustanoviti protirevolucionarno regionalno vlado severozahodne Rusije,<ref>Richard K. Debo [https://books.google.com/books?id=gQfUB0CXBO4C Survival and Consolidation. The Foreign Policy of Soviet Russia, 1918-1921], str. 126. McGill-Queens University Books, 1992</ref> ki je vključevala monarhiste, socialistične revolucionarje in [[manjševiki|manjševike]]. Judenič je služil kot vojni minister in naslednja dva meseca preživel v organiziranju in usposabljanju svoje vojske. Do septembra 1919 je imel dokaj dobro organizirano vojsko s približno 17.000 vojaki, 53 topovi in šestimi tanki. Tanke je dobavila Velika Britanija skupaj z njihovimi prostovoljnimi posadkami, ki so bile edina britanska kopenska enota, ki se je borila skupaj s Severozahodno armado.<ref>Lt Col A J Parrott RLC British Army. [http://www.bdcol.ee/fileadmin/docs/bdreview/11bdr299.pdf With Lieutenant Colonel Hope Carson in Estonia and Russia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110927074054/http://www.bdcol.ee/fileadmin/docs/bdreview/11bdr299.pdf |date=September 27, 2011}}, Baltic Defence Review, February, 1999</ref> V začetku oktobra 1919 je začel Judenič s svojo vojsko prodirati proti slabo branjenemu Petrogradu, saj je bila Rdeča armada takrat aktivno angažirana na več drugih frontah v bojih proti Kolčakovim silam v [[Sibirija|Sibiriji]] in več kozaškim vojskam v [[Ukrajina|Ukrajini]]. General Karl Gustav Emil Mannerheim, Judeničev prijatelj iz ruske carske vojske, je prosil finskega predsednika Kaarla Juha Ståhlberga, naj se s finsko belo gardo pridruži Judeničevim silam v napadu na Petrograd. Judenič je bil v zameno pripravljen priznati neodvisnost Finske. Ker Kolčak, uradni poveljnik Bele armade, ni hotel priznati neodvisnosti Finske, je Stålhberg Mannerheimovo zahtevo zavrnil. Severozahodna armada je bila na splošno nacionalistična in patriotska in je kot taka zavračala etnični partikularizem in separatizem. Na splošno je verjela v združeno večnacionalno Rusijo in nasprotovala separatistom, ki so želeli ustvariti nacionalne države. 12. oktobra 1919 so Beli ponovno zavzeli [[Kingisepp]]. Dva dni pozneje so se približali Gačini in 19. oktobra 1919 dosegli obrobje Petrograda. Belim ob tem ni uspelo zasesti vitalne železnice Moskva–Sankt Peterburg, kar je Revolucionarnemu vojaškemu svetu omogočilo, da je tja poslal obsežne okrepitve, da bi preprečile padec mesta. Judeničeva ofenziva je zastala in konec oktobra propadla. 7. in 15. Rdeča armada sta novembra potisnili Judeničevo vojsko nazaj v [[Estonija|Estonijo]]. Zaradi nezaupanja do belih Rusov je estonsko vrhovno poveljstvo razorožilo in interniralo ostanke Severozahodne armade, ki se je umaknila na estonsko ozemlje. 3. januarja 1920 so boljševiki Estoniji obljubili priznati njeno neodvisnost, kar je bilo v nasprotju s stališčem Bele armade in Kolčakove vlade.<ref>Richard K. Debo [https://books.google.com/books?id=gQfUB0CXBO4C Survival and Consolidation. The Foreign Policy of Soviet Russia, 1918-1921], pp. 137-139 McGill-Queens University Books, 1992</ref> Med državljansko vojno je Judenič, tako kot mnogi drugi generali, tiskal svoj denar za plačilo svojih vojakov. Denar je bil tako ničvreden, da je podjetje za proizvodnjo čokolade iz Talina zaprosilo za dovoljenje, da uporablja bankovce za zavijanje svojih proizvodov.<ref>{{navedi novice |title=The Cheapest Money |url=https://newspapers.com/article/huddersfield-daily-examiner-nikolai-yude/135226688/ |work=Huddersfield Daily Examiner |date=March 12, 1920 |location=Huddersfield, UK |page=2 |access-date=November 15, 2023 |via=Newspapers.com}}</ref> 28. januarja 1920 je general [[Stanisław Bułak-Bałachowicz]] z estonsko policijo aretiral Judeniča in več drugih častnikov, ki so poskušali pobegniti v Zahodno Evropo. Judenič je bil kasneje izpuščen iz zapora. ==Kasnejše življenje== Po izpustitvi iz zapora je Judenič odšel v izgnanstvo v Francijo. V preostalih 13 letih življenja ni imel nobene pomembne vloge v tamkajšnji skupnosti belih priseljencev. Umrl je v [[Saint-Laurent-du-Var]]u blizu [[Nica|Nice]] na [[Azurna obala|Azurni obali]] 5. oktobra 1933. ==Odlikovanja== [[Slika:Nikolai Yudenich grave.JPG|thumb|250px|Judeničev grob]] *[[Slika:RUS Imperial Order of Saint Stanislaus ribbon.svg|30px]] [[Red svetega Stanislava]] 3. stopnje (1889) *[[Slika:Order of Saint Anna ribbon bar.svg|30px]] [[Red svete Ane]] 3. stopnje (1893) *[[Slika:RUS Imperial Order of Saint Stanislaus ribbon.svg|30px]] [[Red svetega Stanislava]] 2. stopnje (1895) *[[Slika:Order of Saint Anna ribbon bar.svg|30px]] [[Red svete Ane]] 2. stopnje (1900) *[[Slika:Saint vladimir (bande).png|30px]] [[Red svetega Vladimirja]] 4. stopnje (1904) *[[Slika:Saint vladimir (bande).png|30px]] [[Red svetega Vladimirja]] 3. stopnje z meči (1906) *[[Slika:RUS Imperial Order of Saint Stanislaus ribbon.svg|30px]] [[Red svetega Stanislava]] 1. stopnje z meči (1906) *[[Zlati meč za hrabrost]] (1906) *[[Slika:Order of Saint Anna ribbon bar.svg|30px]] [[Red svete Ane]] 1. stopnje (1909) *[[Slika:Saint vladimir (bande).png|30px]] [[Red svetega Vladimirja]] 2. stopnje z meči (1913) *[[Slika:RUS Order of Saint George 4th class ribbon 2000.svg|30px]] [[Red svetega Jurija]] 4. stopnje (1916) *[[Slika:RUS Order of Saint George 3rd class ribbon 2000.svg|30px]] [[Red svetega Jurija]] 3. stopnje (1916) *[[Slika:RUS Order of Saint George 2nd class ribbon 2000.svg|30px]] [[Red svetega Jurija]] 2. stopnje (2. februar 1916) ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== * [http://www.firstworldwar.com/bio/yudenich.htm Biography of Yudenich at First World War.com] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1862]] [[Kategorija:Umrli leta 1933]] [[Kategorija:Ruski generali]] po49q0359vz4uhsvg53yjksh9eja2e9 0 585983 6749071 6547741 2026-09-11T12:01:13Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Življenje in delo */ 6749071 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Aleksander Erniša''', [[Slovenci|slovenski]] [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanski]] [[duhovnik]], četrti škof [[Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji|evangeličanske cerkve na Slovenskem]] * [[19. januar]] [[1980]], [[Murska Sobota]]. == Življenje in delo == Oče mu je bil [[Geza Erniša]], ki je bil od 2002 do 2003 škof evangeličanske cerkev. Mati mu je Ružena (roj. Pártošová), po rodu iz [[Slovaška|Slovaške]]. Otroška leta je preživel v [[Gornji Slaveči|Gornjih Slavečih]] na [[Goričko|Goričkem]] v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Osnovno šolo je končal v [[Kuzma|Kuzmi]]. Splošno gimnazijo je obiskal na Slovaškem in se je leta 1998 vpisal na luteransko teološko fakulteto [[Univerza Komenskega v Bratislavi|Univerze Komenskega v Bratislavi]], medtem ko je študiral tudi na [[Dunaj]]u. Leta 2004 je diplomiral, leta 2016 pa je opravil doktorski študij na Podiplomski šoli Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Od 2005 do 2018 je bil kaplan v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]]. Od 2018 do 2022 je bil evangeličanski duhovnik v [[Trst]]u. Bil je tudi policijski vikar in pomočnik policijskega vikarja Jone Janeza Veneta. Junija 2025 je bil izvoljen za novega škofa Evangeličanske cerkve v Sloveniji, umeščen pa je bil 30. novembra 2025 v [[Evangeličanska cerkev, Puconci|Evangeličanski cerkvi v Puconcih]] s čimer je nasledil prejšnjega škofa, [[Leon Novak (škof)|Leona Novaka]]. Hkrati je prevzel vodenje luteranske cerkvene občine v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer se je duhovnik in bivši škof [[Geza Filo]] upokojil. == Zunanje povezave == * {{navedi novice| url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/je-novi-skof-evangelicanske-cerkve-njegovo-vodilo-so-te-trubarjeve-besede/296086 |title=To je novi škof evangeličanske cerkve, njegovo vodilo so te Trubarjeve besede |work=Sobotainfo |date=28.6.2025 |accessdate=28.6.2025 |language=sl}} * {{navedi novice| url=https://vestnik.svet24.si/novice/aleksander-ernisa-evangelicanska-cerkev-skof-volitve-1829259 |title=Aleksander Erniša izvoljen za novega evangeličanskega škofa |work=Vestnik |date=28.6.2025 |accessdate=28.6.2025 |language=sl}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Erniša, Aleksander}} [[Kategorija:Slovenski evangeličanski škofje]] [[Kategorija:Prekmurski duhovniki]] nx0g667kie16om05e8t96rarxykxb8h 0 586482 6749256 6471697 2026-09-11T21:01:38Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika 6749256 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Stari Rožek<br /> Burg (ruine) Rosegg | image = Burg Rosegg Valvasor 1688.jpg | caption = Valvasorjeva upodobitev starega gradu Rožek na bakrorezu iz leta 1688 | locmapin = Avstrija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Rožek, Naselje|Rožek]] | area =[[Rož]] | built = pred 1300 | restored = ruševine | architect = | architecture = višinski grad | governing_body = gosposko prebivališče in trdnjava | owner = gospodje iz Roža do 1318, gospodje iz Walseeja-Graški do 1363, [[Gospodje Ptujski]] do 1438, grofje Schaunberški do 1632, gospodje Raitenauski do 1686, grofje Orsini-Rosenberg do opustitve pred letom 1801, ruševine in grajski stolp je pridobil vitez Peter von Bohr in leta 1833 knez Janez von Liechtestein, }} [[Slika:Rosegg_Burgruine.jpg|sličica| Ostanki stolpa (2013)]] '''Grad Stari Rožek (ruševine)''', imenovan tudi nemško ''Altrosegg'', oziroma ruševine nekdanjega gradu Rožek ležijo na skalnatem hribu sredi ''[[Živalski vrt Rožek|živalskega vrta Rožek]]'', ki vključuje grajski hrib, in so pod spomeniško zaščito, jugovzhodno od istoimenskega kraja. Od nekoč obsežnega in posebej utrjenega kompleksa so se ohranili le skromni ostanki. Verjetno je bil zgrajen v drugi polovici 12. ali začetku 13. stoletja in se je ohranil vse do začetka 19. stoletja kot višinski grad na koroškem [[Rož|Rožu]]. ==Zgodovina== [[Rožek|Rožeški]] grajski hrib je bil verjetno tretja lokacija sedeža [[Gospodje iz Roža|gospodov iz Roža]], vplivne in visoko svobodne koroške plemiške rodbine. Gospodje iz Roža so bili tudi ministerijali Štajerskih in simpatizerji koroških vojvod ter so najprej živeli na gradu na Gračenici na severnem pobočju Karavank, od katerega je danes ostalo le nekaj ostankov, kasneje pa na [[Grad Rož|gradu Rož]] blizu [[Šentjakob v Rožu|Šentjakoba v Rožu]], ki je bil v dokumentih prvič omenjen leta 1171 in zapuščen med letoma 1309 in 1317. Takrat, leta 1171 so se že imenovali gospodje z Rožeka (ali ''Raseka''), grad v Rožeku pa je bil prvič omenjen v listini leta 1239. Po njih je dobila ime tudi dolina [[Rož]]. Zaradi pretiranega izkoriščanja pravice do varnega prehoda so kmalu prišli v konflikt z bamberškimi škofi, ki so bili bogati v okolici. Poskušali so jih diskreditirati kot roparske viteze. [[Gospodje iz Roža]] so si v 12. in 13. stoletju pridobili pomembne fevdne posesti in tako ustanovili pomembno gospostvo in okrajno sodišče. Potem ko je moška linija plemiške družine leta 1318 izumrla, je grad prišel v posest tujih plemiških družin, ki so vsaka imenovale lokalne upravitelje. Po izumrtju gospodov iz Roža, je del gradu leta 1335 prešel v fevd štajerski liniji družine Wallsee. Drugi del je imel v lasti [[Gospodje Ptujski|Hartnid Ptujski]], sorodnik gospodov iz Roža. Ko je leta 1363 umrl [[Eberhard VIII. Wallseejski]], je Hartneid podedoval preostanek gospostva. [[Friderik IX. Ptujski]] je bil zadnji član te družine. Umrl je leta 1438, Rožek pa je kot del dediščine prešel v last njegove hčerke, Ane, grofice Schaunberške. Leta 1478 so Turki opustošili okolico, vendar se je grad uspešno uprl in zaščitil prebivalstvo, ki je zbežalo za njegovo obzidje. Grof Jurij Schaunberški je leta 1501 kompleks prodal [[Lenart Hodiški|Lenartu Hodiškemu]], salzburškemu knezu-nadškofu. Rožek je nato prešel v last gospodov Perkheimskih in nato s poroko v roke Jurija Ahaca Losensteinskega. Po letu 1622 naj bi bil prodan Rudolfu, grofu von Raitenau, bratu salzburškega knezu-nadškofa Wolfa Dietricha von Raitenaua. Naslednja lastnika sta bila Adam Seyfried, baron Aichelburški (1656) in Jurij Nikolaj, grof Rosenberg (1686). Pridobitev Rožeka s strani družine Rosenberg obeležuje grbovni kamen, prvotno vzidan nad prvimi grajskimi vrati in danes ob župnijski cerkvi v Rožeku. Zadnja večja prenova kompleksa je bila izvedena po požaru malo pred letom 1688. Grofje Orsini-Rosenbergi so grad vzdrževali, tudi po tem, ko je grof Franz Xaver Wolfgang von Orsini-Rosenberg leta 1772 v dolini severno od grajskega hriba zgradil graščino Rožek, ki naj bi nadomestila grad kot sedež oblasti. Grad je bil leta 1801 še vedno naseljen. Med [[Koalicijske vojne|francoskimi vojnami]] je bil leta 1801 okoli vznožja hriba zgrajen zid z uporabo kamnov iz gradu. Ko so leta 1806/07 potrebovali gradbeni material za nov stolp župnijske cerkve v Rožeku, je knez Orsini-Rosenberg vaščanom dovolil uporabiti kamenje iz starega gradu. Leta 1813 so Francozi vas poškodovali in ostanke gradu še dodatno porušili. Le [[Bergfrid|grajski stolp]] je ostal večinoma nedotaknjen. Leta 1829 je Peter vitez von Bohr pridobil Rožek in tam od leta 1830 naprej gradil živalski vrt. Že leta 1833 je posestvo Rožek prešlo v last kneza [[Janez I. Jožef Lihtenštajnski|Janeza Liechtensteinskega]]. Ruševine, grad in živalski vrt so še danes v lasti njegovih potomcev. == Opis stavbe == Od nekdanjega obsežnega grajskega kompleksa so na severni strani še vedno ohranjeni ostanki romanskega stolpa, ki je bil opuščen konec 19. stoletja zaradi domnevne dotrajanosti. Ohranili so se tudi veliki deli zunanjega obrambnega obzidja in njegovi majhni, polkrožno oblikovani, štrleči obrambni stolpi. Izvirajo iz poznogotskega obdobja. Velika dvorana, zavarovana z notranjim okroglim obzidjem, je stala na najvišji točki grajskega hriba. Razen nekaj ostankov je popolnoma izginila. Kamenje iz okoliških gospodarskih poslopij je bilo verjetno uporabljeno predvsem kot kamnolom med gradnjo obzidja živalskega vrta. Večina tega obzidja še danes obstaja. Ohranil se je tudi klinasto oblikovan, štrleči bastion. <gallery> Slika:Ruine_Alt-Rosegg_02.jpg Slika:Ruine_Alt-Rosegg_03.jpg Slika:Ruine_Alt-Rosegg_01.jpg </gallery> == Literatura == * ''Priročnik Dehio za Koroško'' . Založnik Anton Schroll, Dunaj 2001, ISBN 3-7031-0712-X, str. 688 * Wilhelm Deuer: ''Gradovi in graščine na Koroškem'' . Verlag Johannes Heyn, Celovec 2008, ISBN 978-3-7084-0307-6, str. 26–30. * Joachim Eichert: ''Gospodstvo Rožek.'' V: Joachim Eichert, Thomas Zeloth (ur.) ''Rožek v kolesu časa'', Celovec 2006, str. 32–42. * [https://www.academia.edu/27726819/Bericht_zur_Grabung_Burg_Altrosegg_2015_Berichtsteil_B Levente Horváth: ''Poročilo o izkopavanjih na gradu Stari Rožek 2015''], spletno poročilo o izkopavanjih 2014, 52 strani == Posamezni sklici == <references /> [[Kategorija:Gradovi v Avstriji|Rožek]] dh5ludom0wy2dfll30sav10dv1yk31n 0 586519 6749174 6743758 2026-09-11T18:39:44Z Pinky sl 2932 -- koordinate v infopolju 6749174 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Pokopališče Piran<br>Cimitero di Pirano | image = Piran Cemetery 01.jpg | caption = Vhodna veža pokopališča v Piranu | location = | area =12214 m2 | built = 1812 | restored = | architect =Pietro Gregoretti, Giuseppe Moso, A. Tamburlini (kipar), U. Carà (kipar) in drugi | architecture = [[neogotika]] | governing_body = Javno podjetje Okolje Piran, d.o.o. | owner = [[Občina Piran]] | designation1 = nslp | designation1_offname = Pokopališče Piran | designation1_date = 31. avgust 2018 | designation1_number = 27784<ref>{{RKD|27784}}</ref> | občina = Piran }} '''Pokopališče Piran''' ({{jezik-it|Cimitero di Pirano}}) je edino mestno [[pokopališče]] v [[Občina Piran|Občini Piran]]. Služi za pokope prebivalcev mest in naselij v Občini Piran: [[Piran]], [[Portorož]], [[Lucija, Piran|Lucija]], [[Strunjan]], [[Parecag]], [[Seča]] in delno [[Sečovlje]]. Pokopališče se nahaja na Arzah, na vrhu piranskega polotoka, izven [[Piransko obzidje|mestnega obzidja]], kjer se na začetku [[Ulica IX. korpusa, Piran|Ulice IX. korpusa]] odcepi cesta proti [[Fiesa|Fiesi]]. ==Zgodovina== [[Slika:Razglednica Pirana 1910 (17).jpg|thumb|levo|Pokopališče leta 1910]] Piransko pokopališče na Arzah, iz leta 1812, ki je bilo urejeno po načrtih arhitekta Pietra Gregorettija, je bilo razširjeno leta 1862, ko je bila zgrajena vhodna veža, stanovanje za čuvaja in leta 1863 neogotska kapela po načrtih arhitekta Giuseppeja Mose. Leta 1936 so zaradi pomanjkanja grobnih mest zgradili [[Kostnica|kostnico]]. Na zgodovinskem delu pokopališča, obdanega s kamnitim zidom, so med cipresami grobnice starih piranskih družin, grobovi pomorščakov in tudi vojaški grobovi.<ref>{{navedi splet |url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=27784 |title=Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 27784 |accessdate=7. julij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> ==Širitve pokopališča in modernizacije== [[Slika:Piran chapel on cemetery-1788.jpg|thumb|left|Kapela sv. Mohorja in Fortunata, zgrajena leta 1863]] Z rastjo naselij v [[Občina Piran|Občini Piran]] je število prebivalcev začelo iz leta v leto naraščati. Na pokopališču je začelo primanjkovati prostora za pokope, zato je bilo tekom desetletij večkrat prenovljeno in povečano. V šestdesetih letih 20. stoletja so nove prostore za pokope pridobili z razširitvijo otroškega dela pokopališča. Leta 1965 so v vstopni veži, kjer je bilo dotlej stanovanje in delavnica čuvaja pokopališča, uredili dve mrliški veži in preuredili prostor za pokojnike (mrtvašnico). Postopoma so sledile nove razširitve, in sicer v sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih minulega stoletja. Med posebnostmi pokopališča velja omeniti skupno betonsko grobnico, zgrajeno leta 1995, po vzorcu tržaške. Razširitev pokopališča je ponovno sledila v letih 2006 in 2010. Zadnja razširitev in s tem pridobitev 104 novih pokopnih mest, je bila opravljena leta 2010. Leta 2012, ob dvestoti obletnici pokopališča in stopetdesetletnici izgradnje vhodne veže, je bila prenovljena mrliška vežica. Ob tem je bil urejen tudi prostor za pogrebce in obiskovalce pokopališča. Sedaj ima pokopališče več sto pokopnih mest, več sto žarnih niš in tržaško grobnico z več kot dvestotimi mesti za pokop. Skupno ima celotno pokopališče (stari in novi del) 3595 pokopnih prostorov.<ref>{{navedi splet |url=https://slopokopalisca.si/iskalnik/c/1 |title=Pokopališče Piran (1812 - 2025) |accessdate=7. julij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> ==Vpis med evropsko pomembna pokopališča== [[Slika:ASCE Plate on the Gatehouse of the English Cemetery in Málaga 03.jpg|150px|thumb|desno|Oznaka Združenja evropsko pomembnih pokopališč]] Združenje ASCE (Association of Significant Cemeteries in Europe), ki sedaj povezuje več kot 130 pokopališč iz 167 mest in 28-ih držav, je največja organizacija v Evropi, ki si prizadeva ohranjati pokopališča kot pomemben del kulturne, zgodovinske in umetnostne dediščine.<ref>{{navedi splet |url=https://pp-mb.si/pokopalisca-v-mariboru/kulturna-dediscina/zdruzenje-evropsko-pomembnih-pokopalisc.aspx |title=Združenje evropsko pomembnih pokopališč |accessdate=7. julij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Simbolno potrdilo o članstvu in vpisu pokopališča Piran na seznam pomembnih pokopališč v Evropi, je bilo Okolju Piran predano v [[Tartinijeva hiša, Piran|Tartinijevi hiši]] v Piranu, uradna slovesnost in podelitev pa je bila v septembru 2025, v [[Dresden|Dresdnu]].<ref>{{navedi splet |url=https://okoljepiran.si/piran-uradno-clan-prestiznega-zdruzenja-pokopalisc-asce/|title=Piran uradno član prestižnega združenja pokopališč ASCE |accessdate= |date=september 2025 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/piransko-pokopalisce-postalo-del-evropske-kulturne-dediscine/ |title=Piransko pokopališče postalo del evropske kulturne dediščine |accessdate=7. julij 2025|date=1. julij 2025 |format= |work= }}</ref> == Pomembni ljudje == * [[Antonio Sema]] - italijanski učitelj, komunist in antifašist * [[František Čap]] - filmski režiser, scenarist in montažer češkega rodu * Enrico Fonda - italijanski slikar [[Slika:Franz Cap.JPG|thumb|desno|Napisna ploščica režiserju [[František Čap|Františku Čapu]], pokopanemu v grobnici družine Petronio]] * [[Herman Pečarič]] - slovenski slikar * Zdravko Slamnik ([[Pavle Zidar]]) - slovenski pisatelj in pesnik * [[Viktor Birsa]] - slovenski slikar * Diego de Castro - italijanski zgodovinar in pisatelj * [[Janez Lenassi]] - slovenski kipar * [[Zvest Apollonio]] - slovenski slikar * Rita Pierobon - italijanska operna pevka * [[Dušan Velkaverh|Dušan Velkavrh]] - slovenski tekstopisec popevk == Dostop == Javno podjetje Okolje Piran izvaja prevoze na liniji Fornače - Pokopališče Piran. ===Avtobusna linija Fornače - Pokopališče Piran=== {|{{Glava shematskega prikaza|collapse = yes}} {{BS-Glava|''Fornače – Pokopališče Piran''||#00B7EB|#FFFFFF|275px}} {{BS-Shema}} {{BS2-2|uHST||Piran AP||}} {{BS2-2|uvSHI1+l-STR+l|uSTR+r|||}} {{BS2-2|uvHST|uHST|Fornače 2|Bernardin krožišče|}} {{BS2-2|uvKBHFe|uHST|'''Fornače'''|Antene|}} {{BS2-2||uKBHFe||'''Pokopališče Piran'''|}} |} |} {| class="wikitable" ! relacija ! zimski obratovalni čas<br><small>1. september - 30. junij</small> ! poletni obratovalni čas<br><small>1. julij - 31. avgust</small> |- | Fornače – Pokopališče Piran | colspan=2 align="center"| '''V''' 9.16 - 9.25 & 11.01 - 11.10 |} Legenda: * '''V''' - vozi vsak dan ===Parkiranje=== Za invalide je urejenih nekaj parkirnih mest pri vhodu na pokopališče in na parkirišču. Obiskovalcem je namenjeno parkirišče pri upravni stavbi komunalnega podjetja (JP Okolje Piran) ali za manjša vozila parkiranje v parkirni hiši Arze, pod to stavbo (oboje plačljivo). == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author1=Paliaga Janković, Daniela|author2=Manzin, Alberto|year=2024 |title=Raccontare Pirano: contributi per far conoscere meglio la nostra città / Pripovedovati o Piranu: prispevki za boljše poznavanje našega mesta|publisher=Comunità autogestita della nazionalità italiana /Samoupravna skupnost italijanske narodnosti|location=Piran/Pirano|isbn=978-961-96701-2-5|cobiss=215303427 |pages=|language= IT, SL}} * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Senčar, Polona |year=1999 |title=Piran, turistični vodnik|publisher=Občina Piran, lokalna turistična organizacija |isbn= |cobiss=99851520 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Pahor, Miroslav|author2=Mikeln, Tone |year=1972 |title=Piran, kratek zgodovinski pregled; ogled mesta v 6 itinererjih|publisher=Zavod za turizem, Portorož |isbn= |cobiss=32254977 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Piran Cemetery}} * [https://slopokopalisca.si/iskalnik/m/3 Iskalnik grobov Piran] * [https://www.portoroz.si/si/dozivi/dogodki/9087-visita-guidata-cimitero-storico-di-pirano Voden ogled piranskega pokopališča] {{Mesto Piran z okolico}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Piran]] [[Kategorija:Pokopališča v Sloveniji|Piran]] 57aa6591k30vo68jo4vpqmh1spfxy9y 0 593855 6749122 6615586 2026-09-11T14:07:43Z ~2026-45085-22 264465 /* V */ 6749122 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] ljudskih pevcev.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencov|Slovenija|slovenskih}} * {{CompactTOC2}}<br /> == A == * [[Ana Ažbe]] == H == * [[Aleš Hadalin]] * [[Bogdana Herman]] == J == * [[Ljoba Jenče]] == K == * [[Minca Krkovič]] == O == * [[Mira Omerzel]] == R == * [[Uršula Ramoveš]] == V == * [[Jurij Vodovnik]] == Z == * [[Katarina Zupančič]] {{seznami narodov po poklicu|ljudskih pevcev}} [[Kategorija:Seznami ljudskih pevcev|Slovenci]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Ljudski pevci]] [[Kategorija:Slovenski ljudski pevci|*]] 5unegxq4y6veqgikotnj2ssj3cg3yna 0 595414 6749140 6748754 2026-09-11T15:37:49Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6749140 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 31 | season_no = 36 | image = La Vuelta (Spain) logo.svg | image_caption = logotip dirke | image_alt = | date = 22. avgust – 13. september | stages = 21 | distance = 3310,6 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = red | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = green | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue polkadot | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = yellow number | team = | team_nat = | team_color = | previous = [[Dirka po Španiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Španiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Španiji 2026''' je 81. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[22. avgust]]a v [[Monako|Monaku]], končala pa se bo [[13. september|13. septembra]] v [[Granada|Granadi]].<ref name="route">{{navedi splet|title=Official route of La Vuelta 2026|url=https://www.lavuelta.es/en/overall-route|website=lavuelta.es|date=17 December 2025|access-date=23 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/po-gorah-vroce-juzne-spanije-tezka-la-vuelta-26-izziv-za-roglica/767402 |title=Po gorah vroče južne Španije: težka La Vuelta 26 izziv za Rogliča |accessdate=2025-12-13 |date=2025-12-17 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== [[Slika:Andorra la Vella. La Vuelta 2026.jpg|thumb|right|250px|Peloton v 4. etapi]] === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|EKP|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{navedi splet|last=Fotheringham|first=Alasdair|date=18 December 2025|title=Vuelta a España 2026 route|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/vuelta-a-espana-2026-route/|access-date=23 December 2025|website=Cyclingnews|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 22. avgust | [[Monako]] — [[Monako]] | style="text-align:center;" | 9 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 23. avgust | [[Monako]] — [[Manosque]] (FRA) | style="text-align:center;" | 215,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 24. avgust | [[Gruissan]] (FRA) — [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]] (FRA) | style="text-align:center;" | 166,7 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;''odpovedana''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/tretja-etapa-zaradi-toce-tik-pred-zacetkom-zadnjega-vzpona-odpovedana/791711 |title=Tretja etapa zaradi toče tik pred začetkom zadnjega vzpona odpovedana |accessdate=2026-08-24 |date=2026-08-24 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 25. avgust | [[Andorra La Vella]] (AND) — [[Andorra La Vella]] (AND) | style="text-align:center;" | 104,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 26. avgust | [[Falset, Španija|Falset]] — [[Roquetes, Španija|Roquetes]] | style="text-align:center;" | 171,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 27. avgust | [[Alcossebre]] — [[Castellón de la Plana|Castellón]] | style="text-align:center;" | 176,8 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 28. avgust | [[Vall d'Alba]] — [[Valdelinares|Aramón Valdelinares]] | style="text-align:center;" | 149,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Puçol]] — [[Xeraco]] | style="text-align:center;" | 176,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bryan Coquard]] |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Villajoyosa]] — [[Aitana (mountain)|Alto de Aitana]] | style="text-align:center;" | 187,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 31. avgust | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 1. september | [[Alcaraz, Španija|Alcaraz]] — [[Elche de la Sierra]] | style="text-align:center;" | 184,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bastien Tronchon]] |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 2. september | [[Cartagena, Španija|Cartagena]] — [[Lorca, Španija|Lorca]] | style="text-align:center;" | 156,1 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 3. september | [[Vera, Španija|Vera]] — [[Calar Alto]] | style="text-align:center;" | 166,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Jakob Omrzel]] |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 4. september | [[Almuñécar]] — [[Loja, Granada|Loja]] | style="text-align:center;" | 193,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]] |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 5. september | [[Jaén, Španija|Jaén]] — [[Sierra de la Pandera]] | style="text-align:center;" | 152,7 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|GER}} [[Marco Brenner]] |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 6. september | [[Palma del Río]] — [[Córdoba, Španija|Córdoba]] | style="text-align:center;" | <s>181,2 km</s><br>110,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 7. september | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 8. september | [[Cortegana]] — [[Palos de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 9. september | [[Dos Hermanas]] — [[Sevilla]] | style="text-align:center;" | 189,2 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 10. september | [[El Puerto de Santa María]] — [[Jerez de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 32,5 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Küng]] |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 11. september | [[Vélez-Málaga]] — [[Peñas Blancas]] | style="text-align:center;" | 205,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|IRE}} [[Eddie Dunbar]] |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 12. september | [[La Calahorra]] — [[Collado del Alguacil]] | style="text-align:center;" | 187 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 13. september | [[Granada]] — [[Granada]] | style="text-align:center;" | 99,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3310,6 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:13%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Pikčasta majica<br />{{cjersey|blue polkadot|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Ekipno<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Borbenost<br />{{cjersey|yellow number|size=25px}} |- ! scope="row" | 1 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="7" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" rowspan="6" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:azure;" | [[Callum Thornley]] | style="background:white;" | [[Joshua Tarling]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="5" | {{UCI team code|UEX|2026}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:azure;" rowspan="2" | [[Koen Bouwman]] | style="background:white;" rowspan="2" | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 3 | ''odpovedana'' | ''brez'' |- ! scope="row" | 4 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:azure;" rowspan="4" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:white;" rowspan="15" | [[Oscar Onley]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="13" | {{UCI team code|DCT|2026}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#008000;" rowspan="12" | {{font colour|white|Wout van Aert|link=Wout van Aert}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 8 | [[Bryan Coquard]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="11" | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Sinuhé Fernández]] |- ! scope="row" | 9 | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" rowspan="10" | [[Santiago Buitrago]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Pavel Sivakov]] |- ! scope="row" | 10 | [[Bastien Tronchon]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Michael Gogl]] |- ! scope="row" | 11 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 12 | [[Jakob Omrzel]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 13 | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Andreas Kron]] |- ! scope="row" | 14 | [[Marco Brenner]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Kevin Vermaerke]] |- ! scope="row" | 15 | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 16 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Kevin Vermaerke]] |- ! scope="row" | 17 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Enzo Paleni]] |- ! scope="row" | 18 | [[Stefan Küng]] | ''brez'' |- ! scope="row" | 19 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 20 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 21 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- !colspan="2" | Skupaj ! style="background:red;" | {{font colour|white}} ! style="background:#006400;" | {{font colour|white}} ! style="background:#0094FF;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#fff;" | ! style="background:#E42A19;" | {{font colour|white}} ! style="background:#FFB927;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Španiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 3vf9pyasa0lag8wnpjc4xa6gdm330ud 6749142 6749140 2026-09-11T15:39:30Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6749142 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 31 | season_no = 36 | image = La Vuelta (Spain) logo.svg | image_caption = logotip dirke | image_alt = | date = 22. avgust – 13. september | stages = 21 | distance = 3310,6 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = red | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = green | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue polkadot | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = yellow number | team = | team_nat = | team_color = | previous = [[Dirka po Španiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Španiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Španiji 2026''' je 81. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[22. avgust]]a v [[Monako|Monaku]], končala pa se bo [[13. september|13. septembra]] v [[Granada|Granadi]].<ref name="route">{{navedi splet|title=Official route of La Vuelta 2026|url=https://www.lavuelta.es/en/overall-route|website=lavuelta.es|date=17 December 2025|access-date=23 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/po-gorah-vroce-juzne-spanije-tezka-la-vuelta-26-izziv-za-roglica/767402 |title=Po gorah vroče južne Španije: težka La Vuelta 26 izziv za Rogliča |accessdate=2025-12-13 |date=2025-12-17 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== [[Slika:Andorra la Vella. La Vuelta 2026.jpg|thumb|right|250px|Peloton v 4. etapi]] === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|EKP|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{navedi splet|last=Fotheringham|first=Alasdair|date=18 December 2025|title=Vuelta a España 2026 route|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/vuelta-a-espana-2026-route/|access-date=23 December 2025|website=Cyclingnews|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 22. avgust | [[Monako]] — [[Monako]] | style="text-align:center;" | 9 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 23. avgust | [[Monako]] — [[Manosque]] (FRA) | style="text-align:center;" | 215,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 24. avgust | [[Gruissan]] (FRA) — [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]] (FRA) | style="text-align:center;" | 166,7 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;''odpovedana''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/tretja-etapa-zaradi-toce-tik-pred-zacetkom-zadnjega-vzpona-odpovedana/791711 |title=Tretja etapa zaradi toče tik pred začetkom zadnjega vzpona odpovedana |accessdate=2026-08-24 |date=2026-08-24 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 25. avgust | [[Andorra La Vella]] (AND) — [[Andorra La Vella]] (AND) | style="text-align:center;" | 104,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 26. avgust | [[Falset, Španija|Falset]] — [[Roquetes, Španija|Roquetes]] | style="text-align:center;" | 171,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 27. avgust | [[Alcossebre]] — [[Castellón de la Plana|Castellón]] | style="text-align:center;" | 176,8 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 28. avgust | [[Vall d'Alba]] — [[Valdelinares|Aramón Valdelinares]] | style="text-align:center;" | 149,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Puçol]] — [[Xeraco]] | style="text-align:center;" | 176,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bryan Coquard]] |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Villajoyosa]] — [[Aitana (mountain)|Alto de Aitana]] | style="text-align:center;" | 187,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 31. avgust | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 1. september | [[Alcaraz, Španija|Alcaraz]] — [[Elche de la Sierra]] | style="text-align:center;" | 184,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bastien Tronchon]] |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 2. september | [[Cartagena, Španija|Cartagena]] — [[Lorca, Španija|Lorca]] | style="text-align:center;" | 156,1 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 3. september | [[Vera, Španija|Vera]] — [[Calar Alto]] | style="text-align:center;" | 166,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Jakob Omrzel]] |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 4. september | [[Almuñécar]] — [[Loja, Granada|Loja]] | style="text-align:center;" | 193,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]] |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 5. september | [[Jaén, Španija|Jaén]] — [[Sierra de la Pandera]] | style="text-align:center;" | 152,7 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|GER}} [[Marco Brenner]] |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 6. september | [[Palma del Río]] — [[Córdoba, Španija|Córdoba]] | style="text-align:center;" | <s>181,2 km</s><br>110,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 7. september | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 8. september | [[Cortegana]] — [[Palos de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 9. september | [[Dos Hermanas]] — [[Sevilla]] | style="text-align:center;" | 189,2 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 10. september | [[El Puerto de Santa María]] — [[Jerez de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 32,5 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Küng]] |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 11. september | [[Vélez-Málaga]] — [[Peñas Blancas]] | style="text-align:center;" | 205,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|IRE}} [[Eddie Dunbar]] |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 12. september | [[La Calahorra]] — [[Collado del Alguacil]] | style="text-align:center;" | 187 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 13. september | [[Granada]] — [[Granada]] | style="text-align:center;" | 99,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3310,6 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:13%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Pikčasta majica<br />{{cjersey|blue polkadot|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Ekipno<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Borbenost<br />{{cjersey|yellow number|size=25px}} |- ! scope="row" | 1 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="7" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" rowspan="6" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:azure;" | [[Callum Thornley]] | style="background:white;" | [[Joshua Tarling]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="5" | {{UCI team code|UEX|2026}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:azure;" rowspan="2" | [[Koen Bouwman]] | style="background:white;" rowspan="2" | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 3 | ''odpovedana'' | ''brez'' |- ! scope="row" | 4 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:azure;" rowspan="4" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:white;" rowspan="16" | [[Oscar Onley]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="14" | {{UCI team code|DCT|2026}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#008000;" rowspan="13" | {{font colour|white|Wout van Aert|link=Wout van Aert}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 8 | [[Bryan Coquard]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="12" | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Sinuhé Fernández]] |- ! scope="row" | 9 | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" rowspan="11" | [[Santiago Buitrago]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Pavel Sivakov]] |- ! scope="row" | 10 | [[Bastien Tronchon]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Michael Gogl]] |- ! scope="row" | 11 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 12 | [[Jakob Omrzel]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 13 | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Andreas Kron]] |- ! scope="row" | 14 | [[Marco Brenner]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Kevin Vermaerke]] |- ! scope="row" | 15 | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 16 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Kevin Vermaerke]] |- ! scope="row" | 17 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Enzo Paleni]] |- ! scope="row" | 18 | [[Stefan Küng]] | ''brez'' |- ! scope="row" | 19 | [[Eddie Dunbar]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Eddie Dunbar]] |- ! scope="row" | 20 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 21 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- !colspan="2" | Skupaj ! style="background:red;" | {{font colour|white}} ! style="background:#006400;" | {{font colour|white}} ! style="background:#0094FF;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#fff;" | ! style="background:#E42A19;" | {{font colour|white}} ! style="background:#FFB927;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Španiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] r4viw2ix2dr5w2q5l8hsg1ay6bfikjl 0 595919 6749095 6748166 2026-09-11T12:57:31Z ~2026-45085-22 264465 /* T */ 6749095 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Ivan Ahtik]] (1899-) * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Gerhard Angleitner|Gerhard]] [[Gerhard Angleitner|(Gero) Angleitner]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja [[Babnik]] * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Jožko Battestin]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * [[Avgust Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Viktor Bodlaj]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * [[Mitja Borko]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Franc Breznik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Drago Chvatal]] 1909-2000 * [[Edvard Cilenšek]] * ([[Matjaž Colnarič]]) * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Evgen Černigoj]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Mojca Debeljak]] * [[Janez Dekleva]] * [[Saša Marko Dekleva]] * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * [[Matjaž Eberlinc]]? * [[Edo Erzetič]] * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Nadja Fajdiga]] * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * [[Peter Gajšek]] * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] * Janez Gašperin * [[Inko Gerlanc]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Ferdo Gorjanc]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Bojan Grčar]] * [[Joseph Gregorich]] (1889-1984) * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Iztok Hudales]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * [[Franc Jakl]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Marjan Jevnikar]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Tatjana Kapus]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Vladimir Klavs]] (1919-2013) * [[Branko Klemenc]] * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * Milivoj Kotnik * ? Kotnik * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[Franc Lahajnar]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * [[Nada Lavrač]] * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Milan Marčič]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * [[Franc Novak]] * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Rudi Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Martin Petrun]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Boštjan Polajžer]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] *Štefan Požlep * [[Borut Prah]] (1935-2015) * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[Rudolf Ročak]] * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Franc Smolik]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Primož Sukič]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Franc Šabeder]] * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Vladimir Šlebinger]] * [[Ivan Šmon]] *[[Anton Štebi]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[David Šuligoj]]? * [[Arsen Šurlan]] == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] (1942-2016) * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Jože Žmavc]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] tg0xykz3xy93x7xbakdir0g8t2vr9i1 6749102 6749095 2026-09-11T13:20:55Z ~2026-45085-22 264465 /* L */ 6749102 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Ivan Ahtik]] (1899-) * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Gerhard Angleitner|Gerhard]] [[Gerhard Angleitner|(Gero) Angleitner]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja [[Babnik]] * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Jožko Battestin]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * [[Avgust Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Viktor Bodlaj]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * [[Mitja Borko]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Franc Breznik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Drago Chvatal]] 1909-2000 * [[Edvard Cilenšek]] * ([[Matjaž Colnarič]]) * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Evgen Černigoj]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Mojca Debeljak]] * [[Janez Dekleva]] * [[Saša Marko Dekleva]] * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * [[Matjaž Eberlinc]]? * [[Edo Erzetič]] * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Nadja Fajdiga]] * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * [[Peter Gajšek]] * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] * Janez Gašperin * [[Inko Gerlanc]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Ferdo Gorjanc]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Bojan Grčar]] * [[Joseph Gregorich]] (1889-1984) * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Iztok Hudales]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * [[Franc Jakl]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Marjan Jevnikar]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Tatjana Kapus]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Vladimir Klavs]] (1919-2013) * [[Branko Klemenc]] * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * Milivoj Kotnik * ? Kotnik * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[France Lah]] * [[Franc Lahajnar]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * ([[Nada Lavrač]]) * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Milan Marčič]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * [[Franc Novak]] * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Rudi Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Martin Petrun]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Boštjan Polajžer]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] *Štefan Požlep * [[Borut Prah]] (1935-2015) * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[Rudolf Ročak]] * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Franc Smolik]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Primož Sukič]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Franc Šabeder]] * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Vladimir Šlebinger]] * [[Ivan Šmon]] *[[Anton Štebi]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[David Šuligoj]]? * [[Arsen Šurlan]] == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] (1942-2016) * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Jože Žmavc]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] dngjk45wpwe0470jsr6o2oumm1ukvoh 6749104 6749102 2026-09-11T13:24:02Z ~2026-45085-22 264465 /* L */ 6749104 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Ivan Ahtik]] (1899-) * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Gerhard Angleitner|Gerhard]] [[Gerhard Angleitner|(Gero) Angleitner]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja [[Babnik]] * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Jožko Battestin]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * [[Avgust Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Viktor Bodlaj]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * [[Mitja Borko]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Franc Breznik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Drago Chvatal]] 1909-2000 * [[Edvard Cilenšek]] * ([[Matjaž Colnarič]]) * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Evgen Černigoj]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Mojca Debeljak]] * [[Janez Dekleva]] * [[Saša Marko Dekleva]] * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * [[Matjaž Eberlinc]]? * [[Edo Erzetič]] * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Nadja Fajdiga]] * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * [[Peter Gajšek]] * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] * Janez Gašperin * [[Inko Gerlanc]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Ferdo Gorjanc]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Bojan Grčar]] * [[Joseph Gregorich]] (1889-1984) * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Iztok Hudales]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * [[Franc Jakl]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Marjan Jevnikar]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Tatjana Kapus]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Vladimir Klavs]] (1919-2013) * [[Branko Klemenc]] * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * Milivoj Kotnik * ? Kotnik * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[France Lah]] (1923-1998) * [[Franc Lahajnar]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * ([[Nada Lavrač]]) * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Milan Marčič]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * [[Franc Novak]] * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Rudi Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Martin Petrun]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Boštjan Polajžer]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] *Štefan Požlep * [[Borut Prah]] (1935-2015) * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[Rudolf Ročak]] * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Franc Smolik]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Primož Sukič]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Franc Šabeder]] * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Vladimir Šlebinger]] * [[Ivan Šmon]] *[[Anton Štebi]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[David Šuligoj]]? * [[Arsen Šurlan]] == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] (1942-2016) * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Jože Žmavc]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] jadzyuht8djv5ftshlm8luw1pr48af0 0 597089 6749579 6742512 2026-09-12T11:08:35Z ~2026-44996-51 264415 /* O */ 6749579 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Gruzinci|gruzinskih]] [[politik]]ov.''' (vključno z [[Abhazija|Abhazijo]]) {{seznami poklicev za narode|Gruzincev|Gruzija|gruzinskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aslan Abašidze]] * [[Iraklij Abašidze]] * [[Mehmed Abašidze]] * [[Boris Viktorovič Adlejba]] * [[Aleksej Sergejevič Agrba]] * [[Irakli Alasania]] * [[Aleksandr Zolotinskovič Ankvab]] * [[Vladislav Ardzinba]] * [[Giorgi Arsenišvili]] == B == * [[Sergej Bagapš]] * [[Mamuka Bahtadze]] * [[Davit Bakradze]] * [[Valerian Minas dze Bakradze|Valerian (Minas dze) Bakradze]] * [[Maskim Balavadze]] * [[Vasilij Balavadze]] * [[Giorgi Baramidze]] * [[Iosif Baratašvili]] (Baratov) * [[Simon Basarija]]   * [[Lavrentij Berija]] * [[Tamar Beručašvili]] * [[Levan Bežašvili]] * [[Gela Bežuašvili]] * [[Miheil Bgažba]] * [[Giga Bokeria]] * [[Tinatin Bokučava|Tina(tin) Bokučava]] * [[Maka Bočorišvili]] * [[Giorgi Botkoveli]] * [[Konstantin Budžiašvili]] * [[Džuanšer Burčuladze]] * [[Nino Burdžanidze]] * [[Aslan Bžanija]] == C == * [[Miheil Grigolis dze Chakaia|Miheil Grigolis dze Chak˙aia]] * [[Gigi Cereteli]] * [[Irakli Cereteli]] * [[Mihail Chakaja|Miha(il) Chakaja]] * [[Maja Ckitišvili]] * [[Thea Culukiani]] == Č == * [[Samson Čanba]] * [[Giorgi Čanturia]] (1959-1994) * [[Kandid Čarkviani]] * [[Ilija Čavčavadze]] * [[Valerij Čečelašvili]] * [[Otar Čerkezia]] (Otar Evtikhis dze Cherkezia) * [[Nikolaj Čheidze|Nikolaj (Nikoloz / Karlo) Čheidze]] * [[Nato Čheidze]] * [[Zurab Čheidze]] * [[Akaki Čhenkeli]] (ZSFSR) * Pikria Chihradze * Veniamin "Benia" Čhikvišvili * [[Irakli Čikovani]] * [[Miheil Čikovani]] * [[Nodaris Amvrosis Čitanava]] * [[Andrej Čočua]] * [[Zakaria Nikolozis dze Čhubianišvili|Zakaria (Nikolozis dze) Čhubianišvili]] * [[Miron Dimitris dze Čubinidze|Miron (Dimitris dze) Čubinidze]] * [[Tamar Čugošvili]] == D == * [[Ilia Darčiašvili]] * [[Daud Davitadze]] * [[Levan Davitašvili]] * Hatia Dekanoidze * [[Miheil Delba|Miheil (Konstantines dze) Delba]] * [[Giorgi Samsonis dze Dzotsenidze|Giorgi (Samsonis dze) Dzotsenidze]] * [[Prokofij Džaparidze|Prokofij ("Aljoša" Aprasionovič) Džaparidze]] * [[Ted Džaparidze]] * [[Zurab Džaparidze|Zurab "Girči" Džaparidze]] * [[Givi Džavahišvili]] * [[Silibistro Džibladze]] * [[Goča Džodžua]] * [[Avtandil Džorbenadze]] * [[Josif Stalin|Josif Džugašvili Stalin]] == E == * Dmitrij (Arzakan) Emuhvari * [[Shalva Zurabis dze Eliava]] * [[Aleko Elisašvili]] * [[Jefrem Ešba|(J)efrem Ešba]] == G == * [[Konstantine Gabašvili|Konstantine "Kote" Gabašvili]] * [[Giorgi Gaharia]] * [[Tamaz Gamkrelidze]] * [[Zviad Gamsahurdija]] (Zviad K'onst'ant'ines dze Gamsahurdia) * [[Nona Gaprindašvili]] * [[Irakli Garibašvili]] * [[Evgeni Gegečkori]] * [[Arčil Gegešidze]] * [[Mihail P. Georgadze]] * [[Pavel Gilašvili]] (Pavle Giorgis dze Gilashvili) * [[Nikoloz "Nika" Gilauri]] * [[Grigol Giorgadze]] * Levan (Lavrenti) Gogoberidze * Vasil Barnabis dze Gogua * [[Vahtang Goguadze]] * [[Vahtang Gomelauri]] * [[Zurab Gongadze]] * [[Tornike Gordadze]] * [[Giorgi Gugava]] * [[Besarion Gugušvili]] * [[Givi Gumbaridze|Givi (Grigolis dze) Gumbaridze]] * [[Badra Zurabovič Gunba|Badra (Zurabovič) Gunba]] * [[Lado Gurgenidze|Lado]] [[Lado Gurgenidze|(Vladimer) Gurgenidze]] * [[Nika Gvaramia]] == H == * [[Raul Džumkovič Hadžimba]] * [[Elene Hoštaria|Elene (Kh-)Hoštaria]] * [[Iago Hvičia]] == I == * [[Temur Iakobašvili]] * [[Irma Inašvili]] * [[Bidzina Ivanišvili]] * [[Levan Izoria]] == J == * [[Abel Jenukidze|Abel]] Sopronis dze [[Abel Jenukidze|Jenukidze]] (Enukidze) * [[Džaba Joseliani]] == K == * [[Sophie Kacarava]] * [[Miheil Kahiani]] * [[Kaha Kaladze|Kaha(ber) Kaladze]] * [[Giorgi Karkarašvili|Giorgi "Gia" Karkarašvili]] * [[Samson Kartozija]] * [[Dimitri Kartvelišvili]] * [[Lavrenti Kartvelišvili|Lavrenti (Iosifovič) Kartvelišvili]] * [[Miheil Kavelašvili]] * [[Sergo Levantis dze Kavtaradze|Sergo (Levantis dze) Kavtaradze]]   * [[Zakaria Nikolozis dze Kečhoveli|Zakaria (Nikolozis dze) Kečhoveli]] * [[Leon Kereselidze]] * [[Nodar Khaduri]] * [[Vladimir Kišba]]&#x20; * [[Tengiz Kitovani]] * [[Irakli Kobahidze]] * [[Manana Kobahidze]] * [[Valerian Osmanovič Kobahija|Valerian (Osmanovič) Kobahija]] * [[Irakli Koplatadze]] * [[Merab Kostava]] * [[Aleksandr Ivanovič Krinicki]] * [[Kaha Kučava|Kaha(ber) Kučava]] * [[Ivan Kudžiašvili]]   * [[Dimitri Kumsišvili]] * [[Giorgi Kvirikašvili]] == L == * [[Nestor Lakoba]] * [[Niko Lekišvili]] * [[Mikeil Lelašvili]] * [[Boris Lomidze]] * [[Vano Lominadze|Vano (Bessarion dze) Lominadze]] * [[Vazha Lortkipanidze]] == M == * [[Filip Maharadze|Filip(p) Maharadze]] * [[Miheil Maharadze]] * [[Samson Mamulia]] * [[Avtandil Margiani]] * [[Giorgi Margvelašvili]] * [[Ivane Matčavariani]] * [[Giorgi Mazniašvili]] (Mazniev) * [[Mamuka Mdinaradze]] * [[Polikarp Mdivani|Polikarp "Budu" Mdivani]] * [[Simon Mdivani]] * [[Nikanor Melia|Nika(nor) Melia]] * [[Irakli Mengarišvili]] * [[Tengiz Mentešašvili]] * [[Ivane "Vano" Merabišvili]] * [[German Andreis dze Mgaloblišvili|German (Andreis dze) Mgaloblišvili]] * [[Grigol Mgaloblišvili]] * [[Akaki Mgeladze]] * [[Džemal Mikeladze|Džemal "Jimi" Mikeladze]] * Davit Tarhan Mouravi * [[Vasil Mžavanadze]] == N == * [[Vardiko Nadibaidze]] * [[Davit Narmania]] * [[Šalva Natelašvili]] * [[Egnate Ninošvili]] * [[Zurab Nogaideli]] == O == * Guram Odisharia * [[Miheil Stepanis dze Okudžava|Miheil (Stepanis dze) Okudžava]] * [[Murman Omanidze]] * [[Mamia Orahelašvili|(Ivan) Mamia (Dimitris dze) Orahelašvili]] * [[Sergo Ordžonikidze|Sergo (Grigorij Konstantinovič) Ordžonikidze]] * [[Minadora Ordžonikidze]] == P == * [[Maia Pandžikidze]] * [[Šalva Papuašvili]] * [[Zurab Aleksandris dze Pataridze|Zurab (Aleksandris dze) Pataridze]] /Pataradze? * [[Džumber Patiašvili]] * [[Otar Patsatsia]] * [[Alex Petriašvili|Alex (Aleksi) Petriašvili]] == R == * [[Isidore Ramišvili]] * [[Noe Ramišvili]] * Rapava * Nika (Nikoloz) Rurua * [[Šota Rustaveli]] == S == * [[Miheil Saakašvili]] * [[Tengiz Sigua]] * [[Giorgi Tevdores Sturua|Giorgi (Tevdores dze) Sturua]] * Ivane "Vano" Sturua * Vladimer (Levantis) Suhišvili * Nikolaj Svanidze == Š == * [[Dimitri Šaškini]] * [[Varlam Šervašidze]] (Čačba) * [[Eduard Ševardnadze]] * [[Bagrat Šinkuba]]   == T == * [[Arčil Talakvadze]] * [[Giorgi Targamadze]] * [[David Tevzadze]] * [[Eka Tkešelašvili]] == U == * [[Juza Ubilava]] * [[Davit Usupašvili]] == V == * [[Grigol Vašadze|Grigol Vaš(h)adze]] == Z == * Zadelava * [[Salome Zurabišvili]] == Ž == * [[Noe Žordanija]] * [[Zurab Žvanija]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Gruzincev|Politiki]] [[Kategorija:Gruzinski politiki| ]] 97xtf761uuue2qevpdeeugx3hdkpue6 2 603517 6749092 6748922 2026-09-11T12:28:41Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6749092 wikitext text/x-wiki <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Uporabniško polje |id={{NUMBEROFARTICLES}} |info= Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še {{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}! }} {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabnik Slovenija}} {{uporabnik Evropska unija}} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|2}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. }} {{Center| '''Izven Wikipedije '''}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 3|3]]</small><br> [[c:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikidata</small>]] </div><br><div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <br>[[Slika:Sveta Hema.jpg|400 px]]<br>Cerkev na [[Sveta Hema|Sveti Hemi]] blizu [[Globasnica|Globasnice]].</div><br> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati <small>(tukaj podpiram uporabnike, da kakšnega izmed naslednjih člankov napišejo)</small>: === ====== Ljudje (razno) ====== * [[Jožef Kalin]] * [[Anton Rutar]] * [[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) * [[Yannik Sinner]] * [[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) * [[Francesca Albanese]] * [[Franc Jenko]] * [[Anton Jenko]] * [[Hans Pascher]] * [[Urban Textor]] * [[Pozitiv]] == Ste vedeli, da...? == Moja prispevka na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:Jonatan Melik Kurinčič]] [[hr:Suradnik:Jonatan Melik Kurinčič]] 0k79moelkou2uiea4sscld5nfny8vv1 6749103 6749092 2026-09-11T13:23:24Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6749103 wikitext text/x-wiki <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Uporabniško polje |id={{NUMBEROFARTICLES}} |info= Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še {{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}! | id-c = #FFD700 | border-s = 2 }} {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabnik Slovenija}} {{uporabnik Evropska unija}} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|2}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. }} {{Center| '''Izven Wikipedije '''}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 3|3]]</small><br> [[c:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikidata</small>]] </div><br><div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <br>[[Slika:Sveta Hema.jpg|400 px]]<br>Cerkev na [[Sveta Hema|Sveti Hemi]] blizu [[Globasnica|Globasnice]].</div><br> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati <small>(tukaj podpiram uporabnike, da kakšnega izmed naslednjih člankov napišejo)</small>: === ====== Ljudje (razno) ====== * [[Jožef Kalin]] * [[Anton Rutar]] * [[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) * [[Yannik Sinner]] * [[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) * [[Francesca Albanese]] * [[Franc Jenko]] * [[Anton Jenko]] * [[Hans Pascher]] * [[Urban Textor]] * [[Pozitiv]] == Ste vedeli, da...? == Moja prispevka na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:Jonatan Melik Kurinčič]] [[hr:Suradnik:Jonatan Melik Kurinčič]] rfsbacx663qwziwefz737gik8z31ut5 6749156 6749103 2026-09-11T16:46:35Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6749156 wikitext text/x-wiki <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Uporabniško polje |id={{NUMBEROFARTICLES}} |info= Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! | id-c = #FFD700 | info-c = #FFD700 | id-s = 11 | border-c = #AA7C11 | border-s = 2 }} {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabnik Slovenija}} {{uporabnik Evropska unija}} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|2}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. }} {{Center| '''Izven Wikipedije '''}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 3|3]]</small><br> [[c:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikidata</small>]] </div><br><div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <br>[[Slika:Sveta Hema.jpg|400 px]]<br>Cerkev na [[Sveta Hema|Sveti Hemi]] blizu [[Globasnica|Globasnice]].</div><br> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati <small>(tukaj podpiram uporabnike, da kakšnega izmed naslednjih člankov napišejo)</small>: === ====== Ljudje (razno) ====== * [[Jožef Kalin]] * [[Anton Rutar]] * [[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) * [[Yannik Sinner]] * [[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) * [[Francesca Albanese]] * [[Franc Jenko]] * [[Anton Jenko]] * [[Hans Pascher]] * [[Urban Textor]] * [[Pozitiv]] == Ste vedeli, da...? == Moja prispevka na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:Jonatan Melik Kurinčič]] [[hr:Suradnik:Jonatan Melik Kurinčič]] aox1g44o7q8yi3ozumotvprisdatutz 0 604906 6749522 6704390 2026-09-12T09:23:28Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Moscon (plemiška rodbina)]] 6749522 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Moscon (plemiška rodbina)]] pe00n0c7c91ty7sdjvzcglggz38q7wc 0 605528 6749284 6710445 2026-09-11T22:32:50Z ~2026-44996-51 264415 6749284 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Matjaž Mrak''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]], [[pevec]] * [[26. marec]] [[1967]]. Izhaja z [[Vrhnika|Vrhnike]], kjer je obiskoval glasbeno šolo.<ref>{{Navedi revijo|last=Črešnar|first=Rene|date=2026|title=Inovativni pristop v popularni glasbi: Štajerskih 7 "narodno-zabavni filharmoniki" : magistrsko delo|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=97976}}</ref> Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študiral [[klarinet]] in do upokojitve leta 2020 deloval v [[Policijski pihalni orkester|orkestru Slovenske policije]].<ref>{{Navedi splet|title=Portal o narodnozabavni glasbi {{!}} Narodnjak.si {{!}} Narodnozabavna glasba|url=https://www.narodnjak.si/|website=www.narodnjak.si|accessdate=2026-07-13|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pevec in klarinetist Matjaž Mrak je postal upokojenec|url=https://veseljak.svet24.si/novice/5ec357e263a09/pevec-matjaz-mrak-je-postal-upokojenec|website=Veseljak.si|accessdate=2026-07-13|language=sl}}</ref> Kot vokalist od leta 2001 sodeluje v ansamblu [[Štajerskih 7]], trenutno tudi v Triu Roberta Smolnikarja.<ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan ...|url=https://veseljak.svet24.si/novice/5ab87de287042/na-danasnji-dan|website=Veseljak.si|accessdate=2026-07-13|language=sl}}</ref> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mrak, Matjaž}} [[Kategorija:Slovenski klarinetisti]] f6imkradm8z6t6whftgw15a8ly1z0r6 0 605603 6749333 6744627 2026-09-12T05:05:30Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Buseti]] na [[Buseti (plemiška rodbina)]] 6744627 wikitext text/x-wiki '''Busetiji''' (tudi Bozeti, Buzeti, Boset, Buzati, Bosett, Bozeta) so [[plemiška družina|plemiška rodbina]], katere izvor sega v [[severna Italija|severno Italijo]], zlasti v območje današnje [[Emilija-Romanja|Emilije-Romanje]] in [[Trentino-Alto Adige|Trentino]]. V zgodovinskih virih se pojavljajo z različnimi zapisi priimka, kar odraža tako regionalne jezikovne posebnosti kot tudi dolgo migracijsko zgodovino družine. V starejših listinah so uporabljali [[plemiški predponi|plemiške predpone]] [[von]] in [[de]], ki pa danes niso več uveljavljene. == Izvor in zgodovina == Po zgodovinskem izvoru so Buzetiji dosegli [[plemiški status|plemiški status]] že v [[13. stoletje|13. stoletju]] v [[severna Italija|severni Italiji]], kjer so bili povišani v [[grofovski stan|grofovski stan]] zaradi [[vojne|vojaških]] zaslužkov v lokalnih sporih med mejnimi [[država|državami]]. Njihova zgodnja zgodovina je povezana z [[upravljanje zemljišč|upravljanjem zemljišč]] in [[regionalni razvoj|utemeljitvijo na območju]] [[Reggio Emilia|Reggio Emilije]] ter [[Trentino]]. V 15. in 16. stoletju se je več oseb njihove rodbine razširilo zaradi [[politične in gospodarske spremembe|političnih]] in [[gospodarstvo|gospodarskih sprememb]]. Ena veja se je preselila na območje [[Slovenija|Slovenije]], najprej se je uveljavila na [[Dolenjska|Dolenjskem]], kasneje pa v Prekmurju. Tam so pridobili [[zemljišče|zemljiške]] posesti. == Naselitev v Prekmurju == Busetiji v [[Prekmurje|Prekmurju]] so postali [[graščak|graščaki]] in [[vojak|vojaški]] častniki. Živeli so na gradu [[Rakičan]], v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in drugje. Njihova prisotnost je posebej povezana z [[regionalna zgodovina|regionalnim]] vplivom, kjer so upravljali več [[posest|posesti]] in sodelovali v [[regionalna uprava|upravnih]] strukturah. Pomenbno vlogo pri ureditvi njihovega položaja so imeli [[poročna zveza|poročne zveze]] z [[madžarsko plemstvo|madžarskimi plemiškimi družinami]], med katerimi se omenjajo: * [[Kregár]] * [[Benkó]] * [[Skrabán]] * [[Kuhar]] Te povezave so okrepile njihov vpliv v širši [[Panonska regija|panonski]] [[regija]]. == Pomeni člani rodbine danes == Med znanimi ali domnevno pomembnimi člani rodbine so: * Ferdinando Buzeti – grof v [[Reggio Emilia]] in lastnik palače [[Buzetti]] v Italiji * Girolamo Buzeti – grof v Trentu leta 1567 * Tatana Buzeti – [[slovenska]] državna sekretarka * Anton Buzeti – [[slovenski]] akademski slikar * Jernej Buzeti – [[slovenski]] univerzitetni profesor na [[Univerza v Ljubljani]] Družina je bila tudi povezana z lastništvom Gracarjevega turna, kar kaže na njihov velik vpliv in bogastvo na Dolenjskem v preteklosti. == Druge veje rodbine == Sčasoma so se oblikovale veje rodbine, ki so se razširile po Evropi: * '''Boset''' – veja, ki je živela na [[Grad Trautenburg]] v [[Avstrija]] ter kasneje tudi v franciji * '''Bozeta''' – veja, ki se je naselila v Španiji * '''Bosett''' in '''Buset''' – manjši veji, omenjenih v trgovskih in vojaških evidencah v [[severna Italija|severni Italiji]] in Mariboru Te veje so ohranjale stike predvsem preko porok in trgovskih povezav. == Grb in simbolika == Družinski grb Buzetijev naj bi skozi čas doživel več različic. Najpogosteje se omenja ščit z motivom zlatega leva na modrem ozadju, ki simbolizira pogum in plemiško dostojanstvo. Nekatere različice vključujejo tudi stolp ali utrip, kar je predstavljalo njihov vpliv v graščakih. == Kulturni vpliv in dediščina == V novejšem obdobju so člani rodbine delovali na različnih področjih, zlasti v umetnosti in politiki. Njihova prisotnost v javnem življenju kaže na preobrazbo iz tradicionalnega plemiškega kroga v moderno elito. == Danes == Rodbina Buseti obstaja in ima svoj arhiv. Danes potomci rodbine živijo predvsem v Sloveniji in Prekmurju, kjer so še vedno prisotni v družinskem življenju. Vendar pa njihov pomen v javnosti ni več tako izrazit, njihova dediščina pa ostaja del zgodovinskega identiteta in kulturne dediščine. == Viri (arhivi) == *{{SloBio|id=1019530}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] evcdhfi69w12fwhzleg8yjcnpo8xk6y 2 605826 6749441 6722450 2026-09-12T05:25:21Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 vzorec tabele 6749441 wikitext text/x-wiki Poskusni peskovnik *Orgle v Sloveniji *Orgle {| class="wikitable" |+Seznam ... orgel !Opus !Leto izdelave !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov ! colspan="9" |Dispozicija orgel !Opombe |- | rowspan="10" | | rowspan="10" | | rowspan="10" | | rowspan="10" | | rowspan="10" | | rowspan="10" | | colspan="3" |'''I. manual''' | colspan="3" |'''II. manual''' | colspan="3" |'''Pedal''' |. |- | | | | | | | | | | |- | | | | | | | | | | |- | | | | | | | | | | |- | | | | | | | | | | |- | | | | | | | | | | |- | | | | | | | | | | |- | | | | | | | | | | |- | | | | | | | | | | |- | | | | | | | | | | |- | | | | | | | colspan="9" | | |- | | | | | | | colspan="9" | | |} bq8tj1eoo0zz7bk60abs040ue12qjr5 1 606969 6749314 6736012 2026-09-12T05:02:42Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Naslovi */ odgovor 6749314 wikitext text/x-wiki == Naslovi == Jaz bi predlagal, da se pride do neke rešitve, kar se tiče naslovov člankov o plemiških rodbinah, ker so zdaj štiri verzije ([[Wagni|1]], [[Walsee (plemiška rodbina)|2]], [[Plemiška rodbina Egmond|3]], [[Rodbina Schönborn|4]]). :Osebno sem za obliko npr. Auerspergi ''(plemiška rodbina),'' pri recimo grofih Walsee pa edninsko, oz. mogoče da se spredaj doda naziv grofje, ampak v vsakem primeru se zadaj doda ''(plemiška rodbina)''. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 10:38, 13. avgust 2026 (CEST) :{{za}} Preprosto množinsko obliko oz. po potrebi razločitveno določilo ''(plemiška družina)''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:58, 13. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:A09|A09]] rodbina je bolje kot družina. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:04, 13. avgust 2026 (CEST) :::Se strinjam. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:06, 13. avgust 2026 (CEST) :Ker se noben drug ni odzval oz. ni noben drug proti, bom jaz vsaj nekaj strani prestavil na to, kar sem omenil. Če se kdo ne strinja, naj napiše tukaj. --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 07:02, 12. september 2026 (CEST) 0saj2ranyrcota7yef4zbmikjhqw3ln 6749317 6749314 2026-09-12T05:03:17Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Pogovor:Attemsi]] na [[Pogovor:Attemsi (plemiška rodbina)]] 6749314 wikitext text/x-wiki == Naslovi == Jaz bi predlagal, da se pride do neke rešitve, kar se tiče naslovov člankov o plemiških rodbinah, ker so zdaj štiri verzije ([[Wagni|1]], [[Walsee (plemiška rodbina)|2]], [[Plemiška rodbina Egmond|3]], [[Rodbina Schönborn|4]]). :Osebno sem za obliko npr. Auerspergi ''(plemiška rodbina),'' pri recimo grofih Walsee pa edninsko, oz. mogoče da se spredaj doda naziv grofje, ampak v vsakem primeru se zadaj doda ''(plemiška rodbina)''. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 10:38, 13. avgust 2026 (CEST) :{{za}} Preprosto množinsko obliko oz. po potrebi razločitveno določilo ''(plemiška družina)''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:58, 13. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:A09|A09]] rodbina je bolje kot družina. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:04, 13. avgust 2026 (CEST) :::Se strinjam. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:06, 13. avgust 2026 (CEST) :Ker se noben drug ni odzval oz. ni noben drug proti, bom jaz vsaj nekaj strani prestavil na to, kar sem omenil. Če se kdo ne strinja, naj napiše tukaj. --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 07:02, 12. september 2026 (CEST) 0saj2ranyrcota7yef4zbmikjhqw3ln 0 607901 6749209 6743560 2026-09-11T19:53:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749209 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Puerto Princesa | image_skyline = {{Photomontage | photo2a = Puerto Princesa - The Emerald Beach and Nature Park.jpg | photo3b = Docking area to Underground River.jpg | photo4a = Palawan Capitol.jpg | photo4b = Puerto Princesa seafront.JPG | size = 250 | position = center | spacing = 1 | color = transparent | border = 0 }} | image_caption = Od zgoraj, od leve proti desni: Plaža in naravni park Emerald, letovišče Dos Palmas, [[Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa]], Kapitol province Palavan, sprehajališče Puerto Princesa | image_flag = File:Flag of Puerto Princesa.svg | flag_size = 120x80px | image_seal = Puerto Princesa city seal.svg | seal_size = 100x80px | image_map = | map_caption = | pushpin_map = Filipini | pushpin_label_position = left | pushpin_map_caption = Lega na Filipinih | coordinates = {{Coord|9|44|N|118|44|E|display=inline,title}} | settlement_type = Visoko urbanizirano mesto | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Filipini]] | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Mimaropa | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name2 = [[Palavan]] | named_for = Infanta Eulalija Španska (kot ''Puerto de la Princesa'')<ref name="eulalia">{{Cite web|url=http://www.puertoprincesaphilippines.com/history.php |title=History of Puerto Princesa |publisher=Puerto Princesa Resorts |archive-url=https://web.archive.org/web/20090721063558/http://www.puertoprincesaphilippines.com/history.php |archive-date=July 21, 2009 |quote=Historically, the place was named after Princess Eulalia of Spain, born in 1864 to Queen Isabel II and her consort, Dr. [''sic''] Francisco de Asis. |url-status=dead|access-date=August 11, 2024}}</ref> | native_name_lang = tl | other_name = | nickname = {{ubl | Filipinski center za ekoturizem<ref name="DSWDGovPH-Palawan">{{cite news |last1=Ladaga |first1=Rica Thea |title=A Glimpse of Palawan: The Impact of Community-Based Ecotourism&nbsp;{{!}}&nbsp;DSWD Field Office IV Mimaropa Official Website |url=https://fo4b.dswd.gov.ph/2018/04/a-glimpse-of-palawan-the-impact-of-community-based-ecotourism/ |access-date=February 13, 2019 |work=DSWD Field Office IV Mimaropa Official Website |date=April 11, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213144320/https://fo4b.dswd.gov.ph/2018/04/a-glimpse-of-palawan-the-impact-of-community-based-ecotourism/ |archive-date=February 13, 2019}}</ref> |Mesto v gozdu<ref name="PalawanNews-Legislator">{{cite news |last1=Santos |first1=Catherine |title=Legislator tags Puerto Princesa as "City in the Dark" |url=https://palawan-news.com/legislator-tags-puerto-princesa-city-dark/ |access-date=February 13, 2019 |work=Palawan News |date=May 9, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180220044954/http://palawan-news.com/legislator-tags-puerto-princesa-city-dark/ |archive-date=February 20, 2018}}</ref> |Mesto živega Boga<ref name="PalawanNews-Legislator" />}} | motto = | anthem = Marec v Puerto Princesi | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | established_title = Ustanovitev | established_date = 4. marec 1872 | established_title1 = mestne pravice | established_date1 = 1. januar 1970 | established_title2 = Visoko urbanizirano mesto | established_date2 = 21. julij 2007 | parts_type = Barangaj | parts_style = para | p1 = 66 | leader_title = župan | leader_name = Lucilo R. Bayron | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title2 = | leader_name2 = | government_type = Sangguniang Panlungsod | government_footnotes = | elevation_m = 98 | elevation_max_m = 1257 | elevation_min_m = 0 | elevation_footnotes = | area_footnotes = <ref> "2015 Census of Population, Report No. 3 – Population, Land Area, and Population Density"[https://psa.gov.ph/sites/default/files/_POPCEN%20Report%20No.%203.pdf]. Philippine Statistics Authority. Quezon City, Philippines. August 2016. ISSN 0117-1453. Archived (PDF) from the original on May 25, 2021. Retrieved July 16, 2021.</ref> | area_total_km2 = 2381,02 | population_footnotes = <ref>"2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President"[https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president]. Philippine Statistics Authority. July 17, 2025. Retrieved July 18, 2025.</ref> | population_total = 316.384 | population_as_of = 2024 (štetje) | population_density_km2 = auto | population_demonym = | population_rank = | population_note = | timezone = [[Philippine Standard Time|PST]] | utc_offset = +8 | postal_code_type = ZIP code | postal_code = 5301 | area_code_type = | area_code = +63 (0)48 | website = https://puertoprincesa.ph/ | footnotes = }} '''Puerto Princesa''',{{IPA|tl|ˌpwɛɾ.to pɾɪnˈsɛ.sɐ}}; ameriška španščina {{IPA|es|ˈpweɾto pɾinˈsesa|audio|LL-Q1321 (spa)-Noaius Paticus-(American Spanish) Puerto Princesa.wav}}, španščina {{IPA|es|ˈpweɾto pɾinˈθesa|audio|LL-Q1321 (spa)-Noaius Paticus-(European Spanish) Puerto Princesa.wav}} uradno '''mesto Puerto Princesa''' (Cuyonon: ''Siyudad i'ang Puerto Princesa''; {{langx|fil|Lungsod ng Puerto Princesa}}), je zelo urbanizirano mesto v regiji Mimaropa na [[Filipini]]h. Po popisu prebivalstva iz leta 2024 ima 316.384 prebivalcev. Je mesto v zahodni filipinski provinci [[Palavan]] in je najzahodnejše mesto na Filipinih. Čeprav je sedež vlade in glavno mesto province, je mesto samo eno od 38 neodvisnih mest na Filipinih, ki jih ne nadzoruje provinca, v kateri so geografsko in je zato neodvisno območje, ki ga filipinski statistični urad za svoje geografske in statistične namene vodi znotraj Palavana. Je največje mesto v provinci Palavan in regiji Mimaropa. Je najmanj gosto poseljeno mesto na Filipinih s 110 prebivalci na kvadratni kilometer. Po površini je mesto geografsko drugo največje za mestom Davao, saj meri 2381,02 kvadratna kilometra.<ref name="PSA-NSCB-ListofCities">{{cite web |title=List of Cities |url=http://www.nscb.gov.ph/activestats/psgc/listcity.asp |website=Philippine Statistics Authority – National Statistical Coordination Board |access-date=February 5, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160220045708/http://www.nscb.gov.ph/activestats/psgc/listcity.asp |archive-date=February 20, 2016}}</ref> V Puerto Princesi je sedež filipinskega zahodnega poveljstva.<ref>[https://www.wsj.com/articles/SB10001424052702304065704577423962285903208 Sea Tensions Deepen With China's Rise] June 7, 2012</ref> Danes je Puerto Princesa turistično mesto s plažnimi letovišči in restavracijami z morskimi sadeži.<ref name="WildAsiaOrg">{{cite news |last1=Graceffo |first1=Antonio |title=Puerto Princesa: The Philippines' Cleanest and Greenest City |url=http://www.wildasia.org/main.cfm/RTI/Puerto_Princesa |access-date=February 13, 2019 |work=Wild Asia |date=June 9, 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130104225638/http://www.wildasia.org/main.cfm/RTI/Puerto_Princesa |archive-date=January 4, 2013}}</ref> == Etimologija == Ime ''Puerto Princesa'' ima več možnih izvorov. Domačini naj bi ga pripisali dekletu, podobnim princesi, ki se v določenih nočeh v letu potika po kraju, medtem ko drugi viri pripisujejo njegovo geografsko prednost kot morskega pristanišča, ki je zaradi okoliških gora naravno zaščiteno območje in je značilno po globini, ki lahko sprejme ladjo katere koli velikosti.<ref>{{Cite web|title=History {{!}} City Government of Puerto Princesa|url=http://puertoprincesa.ph/?q=about-our-city/history|access-date=September 12, 2020|website=puertoprincesa.ph}}</ref> Obstajata dve uradni različici o dejanskem izvoru imena. Prva pravi, da se je kraj prvotno imenoval Pristanišče princese ({{langx|es|Puerto de la Princesa}}) po infanti Eulaliji, eni od princes, rojenih Izabeli II. Španski in njenemu soprogu, Frančišku, vojvodi Cádiškemu.<ref name="eulalia"/>{{efn|name=galliera|Referenca tudi netočno navaja, da je Eulalija umrla mlada; v resnici bi sčasoma postala žena [[Infante Antonio, vojvoda Galliera|vojvoda Galliera]], in najdlje živeča med otroki Isabelle II in Francisa, vojvode Cadiza, ki je leta 1958 umrl v starosti 94 let.<ref>"Infanta Eulalia", ''The Times'' (10 March 1958): 12.</ref>}} Druga različica pa pravi, da se je kraj prvotno imenoval ''Pristanišče Asuncion'' ({{langx|es|Puerto de Asunción}}), domnevno poimenovano po drugi hčerki Izabele II. in vojvode Cádiškega. V tej različici je princesa prezgodaj umrla, zaradi česar je kraljica spremenila ime v Puerto de la Princesa, ime pa je bilo sčasoma skrajšano na Puerto Princesa. Vendar pa je ta druga različica verjetno napačna, saj Isabella in Francis nista imela hčerke po imenu Asunción.<ref name="mb">{{Cite web |url=http://www.highbeam.com/doc/1G1-112026941.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121025072333/http://www.highbeam.com/doc/1G1-112026941.html |title=Tourist city venue for PNRC event.(Tourism) |archive-date=October 25, 2012 |date=January 9, 2004 |access-date=August 11, 2024 |website=highbeam.com}}</ref> == Zgodovina == === Špansko obdobje === [[File:Puertoprincesa chart4343 1904.jpeg|thumb|left|Zemljevid Puerto Princese iz leta 1904|226x226px]] Španski kolonisti so naselje ustanovili 4. marca 1872 kot Puerto de la Princesa, ki ga je ustvaril Ezequiel Moreno med raziskovanjem province. Ko so prečesavali obalo Palavana v iskanju glavnega mesta, so naleteli na hrib s strmim pobočjem. Veslali so do obale, pregledali hrib in odkrili obsežno planoto, za katero so menili, da je idealna za naselitev. Istega leta je bila ustanovljena skupnost Renampacan (danes Inagawan).<ref name=":0">{{Cite web |title=NLP Digital Collection HD01.p36.cmd11.cmd1. |url=https://nlpdl.nlp.gov.ph./HD01/p36/cmd11/cmd1/bs/datejpg.htm |access-date=2026-07-27 |website=nlpdl.nlp.gov.ph.}}</ref> Kmalu zatem je oče Antonio Muro zravnal del hriba, da bi naredil prostor za kapelo (ta del danes zasedajo rimskokatoliška stolnica, vojašnica PC in park Rizal, tam je bila nekoč stara občinska stavba in osnovna šola). Prva maša v Puerto Princesi je bila na mestu, kjer zdaj stoji obeležje. Maja 1872 je pristanišče Puerto Princesa postalo središče španskih pomorskih operacij na tem območju, ker je zaliv izpolnjeval vse zahteve mornarice. Kraljevi odloki so kasneje zagotovili spodbude naseljencem in do leta 1883 je naselje zacvetelo v mesto z dvanajstimi cestami, bolnišnico in dobro zgrajenim pristaniščem. Leta 1894 so vladne oblasti Puerto Princeso prepoznale kot eno najlepših mest v državi zaradi urejene razporeditve ulic, stavb in hiš ter čistoče skupnosti.<ref>{{Cite web|url=https://puertoprincesa.ph/?q=about-our-city/history|title=History &#124; City Government of Puerto Princesa|website=puertoprincesa.ph}}</ref> === Ameriška doba === Leta 1911 je nova ameriška uprava Puerto Princeso postavila za sedež pokrajinske vlade Palavan z majorjem Johnom Brownom kot namestnikom guvernerja. Leta 1936 je guverner Heginio Mendoza izdal direktivo o prenosu srednje šole Palavan (danes Palavan National School) iz otoške občine Cujo v osrednje mesto province, ki je bila občina Puerto Princesa.<ref>{{Cite web |url=http://pns.smartschools.ph/ |title=Archived copy |access-date=April 14, 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150414113037/http://pns.smartschools.ph/ |archive-date=April 14, 2015 |url-status=dead }}</ref> === Druga svetovna vojna === [[File:Portal of Plaza Cuartel, Puerto Princesa, Palawan.jpg|thumb|left|Plaza Cuartel, kraj zloglasnega pokola na Palawanu, ki ga je zagrešila japonska cesarska vojska|230x230px]] Med pacifiško kampanjo [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] in japonsko okupacijo je bila vas večinoma zapuščena. 1. januarja 1942 so japonska letala začela bombardirati Puerto Princeso in izstrelila več nabojev. 18. maja istega leta so japonske čete pristale in zasedle mesto.<ref name=":0" /><ref>{{Cite web|url=https://www.rajahtravel.biz/ehome/palawanliberation2018/599543/|title=A Salute to Valor: Palawan Liberation|website=www.rajahtravel.biz|access-date=2026-08-27|archive-date=2024-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20241207104307/https://www.rajahtravel.biz/ehome/palawanliberation2018/599543/|url-status=dead}}</ref> Po ustanovitvi Druge filipinske republike 14. oktobra 1943 je predsednik Jose P. Laurel imenoval majorja Patricia Fernandeza za guvernerja province Palavan in Severina Vicenta za župana Puerto Princese. Večinoma sta bila Puerto Princesa in Aborlan znotraj japonske okupacijske cone, preostali del pa je bil pod močnim gverilskim vplivom ali popolnim gverilskim nadzorom. 7. januarja 1944 so japonske sile brutalno pobile nekdanjega guvernerja in gverilskega poveljnika dr. Higinia Mendozo ter 15 drugih domoljubov. Istega leta, 20. oktobra, so ameriška letala bombardirala mesto in povzročila obsežno uničenje. Vojašnica filipinske policije je bila 14. decembra prizorišče pokola na Palavanu, tik pred osvoboditvijo z zavezniško invazijo na Palavan.<ref name="Bob">{{cite book |last1=Wilbanks |first1=Bob |title=Last Man Out |date=2004 |publisher=McFarland & Company, Inc., Publishers |location=Jefferson |isbn=9780786418220 |pages=45,101}}</ref> 28. februarja 1945 so se ameriške sile izkrcale v Puerto Princesi, 4. marca pa je bila v Palavanu ponovno vzpostavljena vlada Commonwealtha. === Po drugi svetovni vojni === Leta 1951 so bili predeli Tinitian, Caramay, Rizal, Del Pilar, Malcampo, Tumarbong, Taradungan, Ilian in Capayas ločeni v mesto Roxas.<ref name="PhilippineLawInfo-RA615">{{cite web |title=Republic Act No. 615; An Act Creating The Municipality Of Roxas, Province Of Palawan' |url=http://philippinelaw.info/statutes/ra615.html |website=PhilippineLaw.info |access-date=February 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120531111228/http://philippinelaw.info/statutes/ra615.html |archive-date=May 31, 2012}}</ref> Leta 1955 so bila naselja Materingen, Tandayag, Nasedoc in Panlawagan ločena od barria Maroyogon in povzdignjena v ''barrio''.<ref name="PhilippineLawInfo-RA1234">{{cite web|url=http://lawph.com/statutes/ra1234-creating-the-barrio-of-manalo,-puerto-princesa,-palawan.html|title=R.A. No. 1234, An Act Creating the Barrio of Manalo, Municipality of Puerto Princesa, Province of Palawan|publisher=LawPH.com|access-date=April 11, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120815101404/http://philippinelaw.info/statutes/ra1234-creating-the-barrio-of-manalo,-puerto-princesa,-palawan.html |archive-date=August 15, 2012}}</ref> Leta 1956 so bila naselja Calagbenguen, Tarabanan, Bendoyan, Talabigan, Tagbuan in Langogan sestavljena v ''barrio Concepcion''.<ref name="PhilippineLawInfo-RA1527">{{cite web|url=http://lawph.com/statutes/ra1527.html|title=R.A. No. 1527, An Act Constituting the Sitios of Calagbenguen, Tarabanan, Bendoyan, Talabigan, Tagbuan and Langogan, Municipality of Puerto Princesa, Province of Palawan, into a Barrio to Be Known As Concepcion|publisher=LawPH.com|access-date=April 12, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120601015958/http://philippinelaw.info/statutes/ra1527.html |archive-date=June 1, 2012}}</ref> Leta 1957 se je barrio Tapul preimenoval v Salvacion.ref name="PhilippineLawInfo-RA2024">{{cite web|url=http://lawph.com/statutes/ra2024.html|title=R.A. No. 2024, An Act Changing the Name of Barrio Tapul, Municipality of Puerto Princesa, Province of Palawan, to Barrio Salvacion|publisher=LawPH.com|access-date=April 13, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120531210132/http://philippinelaw.info/statutes/ra2024.html |archive-date=May 31, 2012}}</ref> 21. junija 1969 je bil San Vicente ustanovljen iz Puerto Princese in Taytaya, pri čemer sta bila okrožje Caruray in sedanje mestno območje ločena od Puerto Princese, okrožja New Agutaya in Binga pa od Taytaya. === Mesto === Naselje je bilo 1. januarja 1970 pretvorjeno v mesto v skladu z Zakonom o republiki 5906, kakor je bil spremenjen s P.D. 437,<ref name="TheCorpusJuris-RA5906">{{cite web |title=R.A. No. 5906: An Act Creating the City of Puerto Princesa |url=https://www.thecorpusjuris.com/legislative/republic-acts/ra-no-5906.php |website=The Corpus Juris |access-date=February 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213153402/https://www.thecorpusjuris.com/legislative/republic-acts/ra-no-5906.php |archive-date=February 13, 2019 |language=en |date=June 21, 1969}}</ref><ref name="GovPH-PD437">{{cite web |title=Presidential Decree No. 437, s. 1974 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1974/04/16/presidential-decree-no-437-s-1974/ |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines|date=April 16, 1974 |access-date=February 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213153645/https://www.officialgazette.gov.ph/1974/04/16/presidential-decree-no-437-s-1974/ |archive-date=February 13, 2019}}</ref> s prizadevanji takratnega kongresnika Ramona Mitre ml. Feliberta R. Oliverosa ml., ki je nato postal prvi župan mesta. Leta 1987 je bilo pristanišče Puerto Princesa predano pod upravo filipinske uprave za pristanišča, kar je razširilo pomen mesta na nacionalni ravni in izboljšalo njegovo infrastrukturo. === Visoko urbanizirano mesto === 26. marca 2007 je bilo mesto Puerto Princesa z razglasom št. 1264 preurejeno v visoko urbanizirano mesto. 21. julija 2007 je bil izveden plebiscit, na katerem je večina prebivalcev glasovala za to. Leta 2011 je predsednik sprožil vsedržavno kampanjo za vključitev podzemne reke Puerto Princese na seznam sedmih novih čudes narave.<ref>{{cite web | url=https://globalnation.inquirer.net/5041/aquino-calls-for-global-campaign-to-promote-puerto-princesa-river | title=Aquino calls for global campaign to promote Puerto Princesa river | date=June 29, 2011 }}</ref> Ta kampanja je obrodila sadove, ko je bil [[Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa]], najpomembnejša dediščina mesta, leta 2012 mednarodno priznan kot eno od sedmih novih čudes narave.<ref>{{cite web | url=https://nature.new7wonders.com/wonders/puerto-princessa-underground-river-philippines/ | title=PP Underground River | date=September 23, 2016 }}</ref> === Sodobnost === Maja 2001 so oboroženi pripadniki skupine Abu Sayyaf vdrli v luksuzno letovišče Dos Palmas v zalivu Honda tik ob obali Puerto Princese in iz letovišča ugrabili 20 ljudi, vključno s štirimi zaposlenimi v letovišču in tremi Američani.<ref>{{cite web |title=Filipino rebel group claim kidnappings |url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/1355368.stm |publisher=BBC News |access-date=November 27, 2012 |date=May 28, 2001}}</ref> Zjutraj 24. januarja 2011 je bil televizijski novinar in nekdanji politik Gerry Ortega v trgovini z rabljenimi oblačili »ukay-ukay« v Puerto Princesi, ko ga je umoril strelec.<ref name="affidavit">Affidavit of Patria Gloria A. Innocencio-Ortega, sworn before OIC Senior Deputy State Prosecutor Theodore M. Villanueva on February 14, 2011. https://www.scribd.com/doc/54448686/Supplemental-Affidavit-Complaint-Patria-Gloria-Ortega</ref><ref name="kapihan1">{{Cite web|last=Cruz|first=Neal|author-link=|date=June 28, 2011|title=The assassination of Doc Gerry Ortega|url=http://opinion.inquirer.net/7041/the-assassination-of-doc-gerry-ortega|access-date=June 29, 2011 |work=As I see It|publisher=Inquirer.net}}</ref> Po kratkem zasledovanju je policija prijela domnevnega strelca Marlona Recamato, ki je na policijski postaji v Puerto Princesi priznal zločin in vpletel še tri druge osebe. Leta 2015 je bil na Tajskem aretiran nekdanji guverner Palawana Mario Joel Reyes, potem ko ga je mestno sodišče obtožilo v zvezi z zločinom.<ref name="RapplerBolledo">{{cite news|last=Bolledo|first=Jairo|title=Joel Reyes, wanted in journalist's murder, in custody|url=https://www.rappler.com/philippines/fugitive-former-palawan-governor-joel-reyes-in-custody-september-2024/|access-date=January 30, 2025|work=Rappler|publisher=Rappler Inc.|date=September 11, 2024|location=[[Manila]], Philippines}}</ref> Različna sodišča so se odločala o aretaciji ali nearetaciji Reyesa, leta 2018 pa je bil po odredbi pritožbenega sodišča izpuščen iz zapora, a je bil leta 2023 na koncu ponovno aretiran, septembra 2024 pa se je predal Nacionalnemu preiskovalnemu uradu v Metro Manili.<ref>{{cite news|title=Philippines: Former Palawan governor in custody for Gerry Ortega murder|url=https://www.ifj.org/media-centre/news/detail/category/press-releases/article/philippines-former-palawan-governor-in-custody-for-gerry-ortega-murder|access-date=January 30, 2025|work=International Federation of Journalists|date=September 12, 2024}}</ref><ref>{{cite news|last=Ticke|first=Geraldford|title=Justice elusive for murdered Palawan journo Ortega, laments son|url=https://newsinfo.inquirer.net/2028418/justice-elusive-for-murdered-palawan-journo-ortega-laments-son|access-date=January 30, 2025|work=Inquirer News|publisher=INQUIRER.net|date=January 27, 2025|location=Puerto Princesa City, Palawan, Philippines}}</ref> == Geografija == [[File:Sabang, Mountains by the sea, Palawan, Philippines.jpg|thumb|Sabang Beach]] Puerto Princesa je v osrednjem delu otoka [[Palavan]]. Na vzhodu jo ubliva [[Sulujsko morje]], na zahodu [[Južnokitajsko morje]], na severu občini San Vicente in Roxas, na jugu pa občina Aborlan. Od filipinske prestolnice [[Manila|Manile]] je oddaljena približno 567 km, od Panaja 380 km in od mesta Zamboanga na južnem filipinskem otoku [[Mindanao]] 460 km. === Barangaji === Puerto Princesa je politično razdeljena na 66 barangajev. Vsak barangaj je sestavljen iz ''purokov'', nekateri pa imajo tudi ''sitios''. === Podnebje === Puerto Princesa ima tropsko vlažno in suho podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Aw''). Običajno je vlažno od maja do decembra, od januarja do aprila pa je zelo malo dežja. Povprečna temperatura je 27,43 °C, letna povprečna količina padavin pa znaša 1563,8 milimetra. Vse leto je toplo in vlažno. 23. aprila 2025 je mesto prvič v zgodovini doseglo 37,0 °C. == Demografija == [[File:PuertoPrincesaRizal.JPG|thumb|Stolnica Brezmadežnega spočetja in Rizalov park]] Po popisu prebivalstva leta 2024 je bilo prebivalcev Puerto Princese 316.384, z gostoto 130 prebivalcev na kvadratni kilometer. Vali migrantov iz drugih filipinskih provinc in celo drugih držav so Puerto Princeso spremenili v talilni lonec različnih kultur. Med prvotnimi prebivalci so Cuyononci, ki imajo bogato zapuščino folklore in tradicij. Med avtohtone skupine spadajo Tagbanvasi, Palavani, Molbogi in Bataki, vsaka skupina s svojo posebno kulturo in sistemom verovanj. Skupno število prebivalcev (podatki iz leta 2020) znaša 307.079, od tega tri četrtine prebivalstva živi v samem mestu, urbanem naselju na obali zaliva Puerto Princesa. Čeprav je prevladujoči jezik tagalogščina, se cuyonon pogosto govori in uporablja po celotnem mestu, pa tudi hiligaynon, drugi visiajski jeziki in angleščina. == Gospodarstvo == [[File:PUERTO PRINCESA UNDERGROUND RIVER.jpg|thumb|Notranjost podzemne reke Puerto Princesa]] Puerto Princesa je znano kot »središče ekoturizma Filipinov«. V zadnjih letih se je v mestu povečalo število turistov, ki s seboj prinašajo trgovino in podjetja. Od 1990-ih je bilo zgrajenih veliko hotelov, od osnovnih do luksuznih s petimi zvezdicami, da bi zadovoljili vse večje število tujih in lokalnih turistov v mestu. Obstaja tudi več restavracij, barov in nakupovalnih središč, vključno z Robinsons Place Palawan, NCCC Mall Palawan, Unitop Mall Puerto Princesa, pa tudi SM City Puerto Princesa. Nekateri turisti, ki pridejo v Puerto Princeso, obiščejo narodni park podzemne reke Puerto Princesa, eno od 7 novih čudes narave, ki je 50 kilometrov severno od mesta.<ref name="New7Wonders">{{cite web |title=PP Underground River |url=https://nature.new7wonders.com/wonders/puerto-princessa-underground-river-philippines/ |website=New7Wonders of Nature |access-date=February 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190205041438/https://nature.new7wonders.com/wonders/puerto-princessa-underground-river-philippines/ |archive-date=February 5, 2019 |date=September 23, 2016}}</ref> Mesto je tudi izhodišče za raziskovanje grebena Tubbataha. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikivoyage}} *[http://www.puertoprincesa.ph Official City Puerto Princesa website] *[https://philippines.travel/destinations/puerto-princesa Department of Tourism - Puerto Princesa] [[Kategorija:Mesta na Filipinih]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1872]] go2ba9lw6deqoewql4pp1vcwgxl3zuv 0 608067 6749099 6744931 2026-09-11T13:14:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749099 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Pavel Florjančič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], * [[11. avgust]] [[1947]], [[Virlog]] pri Škofji Loki. Ustvarja predvsem na področju [[realizem (umetnost)|realizma]], [[fotorealizem|fotorealizma]] in [[hiperrealizem|hiperrealizma]]. Znan je predvsem po [[tihožitje|tihožitjih]], pri katerih uporablja realistično slikarsko tehniko ter poudarja svetlobo, odseve in materialnost upodobljenih predmetov.<ref name="Sokolski">{{Navedi splet |url=https://www.sokolskidom.si/dogodek/241028 |title=Pavel Florjančič »V iskanju univerzalne lepote« |publisher=Sokolski dom Škofja Loka |accessdate=28. avgust 2026}}</ref><ref name="LoskiMuzej">{{Navedi splet |url=https://www.loski-muzej.si/spletni-arhiv-zusl/pavel-florjancic/ |title=Pavel Florjančič |publisher=Loški muzej Škofja Loka |accessdate=28. avgust 2026 }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Življenje in izobraževanje == Florjančič se je rodil 11. avgusta 1947 v Virlogu pri Škofji Loki. Med letoma 1962 in 1966 je obiskoval Šolo za oblikovanje v Ljubljani, kjer se je izobraževal na oddelku za uporabno grafiko. Študij je nadaljeval na Pedagoški akademiji oziroma na oddelku za likovno vzgojo v Ljubljani.<ref name="Sokolski" /> Med letoma 1970 in 1975 je poučeval likovno vzgojo na osnovni šoli v Škofji Loki. Leta 1975 je pridobil status samostojnega kulturnega delavca – slikarja, leta 1977 pa državno štipendijo za študijsko izpopolnjevanje v Parizu.<ref name="Sokolski" /> Leta 1979 je bil skupaj s [[Berko|Francem Berčičem - Berkom]], [[Herman Gvardjančič|Hermanom Gvardjančičem]], [[Franc Novinc|Francem Novincem]], [[Ive Šubic|Ivetom Šubicem]] in drugimi med ustanovnimi člani [[Združenje umetnikov Škofja Loka|Združenja umetnikov Škofja Loka]] (ZUŠL).<ref name="ZUSL">{{Navedi splet |url=https://www.zusl.si/zgodovina |title=Zgodovina ZUŠL |publisher=Združenje umetnikov Škofja Loka |accessdate=28. avgust 2026}}</ref> Od leta 1986 je sodeloval z galerijami v Münchnu, pozneje pa je razstavljal tudi drugod po Evropi in v Združenih državah Amerike. Živi in ustvarja v Škofji Loki.<ref name="Sokolski" /> == Umetniško delo == Florjančičevo slikarstvo temelji na natančnem opazovanju predmetnega sveta in realistični slikarski tehniki. Osrednji motiv njegovega opusa so [[tihožitje|tihožitja]], na katerih pogosto upodablja steklo, sadje, cvetje, steklenice, kozarce, glasbila in druge vsakdanje predmete.<ref name="LoskiMuzej" /> Pomemben element njegovih del je svetloba. Umetnostni zgodovinar in likovni kritik Damir Globočnik je ob razstavi ''V iskanju univerzalne lepote'' izpostavil njegovo obravnavo svetlobnih razmerij, odsevov na steklenih površinah ter realistično upodabljanje snovnosti predmetov.<ref name="Sokolski" /> O njegovem delu je leta 2007 ob umetnikovi šestdesetletnici v reviji ''Loški razgledi'' pisal umetnostni zgodovinar Boštjan Soklič.<ref name="LoskiRazgledi">{{Navedi revijo |last=Soklič |first=Boštjan |title=Razstava Pavla Florjančiča ob umetnikovi 60. letnici |journal=Loški razgledi |year=2007 |volume=54 |issue=1 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJUFIP2X}}</ref> == Razstave == Florjančič je od sedemdesetih let sodeloval na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Med njegovimi samostojnimi razstavami so bile med drugim razstave v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki, galerijah v Linzu in na Dunaju, leta 2016 v New Yorku ter leta 2019 v Galeriji Šivčeve hiše v Radovljici.<ref name="LoskiMuzej" /> Leta 2007 je Galerija Ivana Groharja v Škofji Loki pripravila njegovo razstavo ob šestdesetletnici. Ob razstavi je o njegovem delu poročal tudi ''Gorenjski glas''.<ref>{{Navedi splet |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070831/C/308319996/June |title=Tihožitja, ki so živa |publisher=Gorenjski glas |date=31. avgust 2007 |accessdate=28. avgust 2026}}</ref> Leta 2020 je bila v Galeriji Sokolskega doma Škofja Loka na ogled njegova razstava ''V iskanju univerzalne lepote''.<ref name="Sokolski" /> == Priznanja == Leta 2020 mu je Združenje umetnikov Škofja Loka ob podpori Občine Škofja Loka podelilo [[Groharjeva nagrada|Groharjevo nagrado]] za življenjski opus in aktivno delovanje v združenju.<ref name="Sokolski" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|https://pavelflorjancic.com}} * [https://www.loski-muzej.si/spletni-arhiv-zusl/pavel-florjancic/ Pavel Florjančič v spletnem arhivu Loškega muzeja] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Florjančič, Pavel}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] nm024acl3qp673rvj3zlvpe1gbj3blh 0 608184 6749562 6746245 2026-09-12T09:32:44Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Odnosi med Izraelom in Slovenijo]] na [[Odnosi med Slovenijo in Izraelom]]: glej pogovor 6746245 wikitext text/x-wiki {| class="infobox" style="border-collapse:collapse;" |+ class="infobox-title" id="6" |Izraelsko-slovenski odnosi |- alt="Map indicating locations of Israel and Slovenia" class="mw-file-element" data-file-height="253" data-file-type="bitmap" data-file-width="342" decoding="async" height="185" loading="lazy" resource="./File:Israel_Slovenia_Locator.png" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cb/Israel_Slovenia_Locator.png/250px-Israel_Slovenia_Locator.png?utm_source=en.wikipedia.org&utm_campaign=parser&utm_content=thumbnail" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cb/Israel_Slovenia_Locator.png?utm_source=en.wikipedia.org&utm_campaign=parser&utm_content=thumbnail_unscaled 2x" width="250" | colspan="2" class="infobox-image" |[[File:Israel_Slovenia_Locator.png|250x250_pik|Map indicating locations of Israel and Slovenia]] |- class="infobox-hiddenrow" ! colspan="2" class="infobox-header" style="background:lightgrey;color:inherit;" | |- style="height:0.6em" | style="background:#339933;color:inherit;" | | style="background:#E08020;color:inherit;" | |- ! scope="col" style="width:50%; text-align:center" | [[File:Flag_of_Israel.svg|link=|alt=|obroba|41x41_pik]]<br />[[Izrael]] ! scope="col" style="width:50%; text-align:center; border-left:thin solid lightgrey;" | [[File:Flag_of_Slovenia.svg|link=|alt=|obroba|60x60_pik]]<br />[[Slovenia|Slovenija]] |- style="display:none" ! colspan="2" | |} [[Izrael]] in [[Slovenija]] sta vzpostavila diplomatske odnose 28. aprila 1992.<ref>{{Navedi splet |title=Bilateral relations &#124; GOV.SI |url=https://www.gov.si/en/representations/embassy-tel-aviv/bilateral-relations/#:~:text=Slovenia+and+Israel+established+diplomatic,a+spirit+of+constructive+cooperation. |website=Portal GOV.SI}}</ref> Izrael bo predvidoma septembra 2026 odprl svoje veleposlaništvo v Sloveniji, do tedaj veleposlaništvo na Dunaju deluje kot nerezidenčno diplomatsko predstavništvo v Sloveniji, Slovenija pa ima veleposlaništvo v [[Tel Aviv|Tel Avivu]] od 1. avgusta 1994.<ref>{{Navedi splet |last=Congress |first=World Jewish |title=World Jewish Congress |url=https://www.worldjewishcongress.org/en/about/communities/SI#relations-with-israel |website=World Jewish Congress}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=About the Embassy Tel Aviv &#124; GOV.SI |url=https://www.gov.si/en/representations/embassy-tel-aviv/about-the-embassy-tel-aviv/ |website=Portal GOV.SI}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Reuven Rivlin Meets Borut Pahor, January 2020 (GPOHZA 1558).jpg|sličica|[[Borut Pahor]] in [[Reuven Rivlin]], predsednika Slovenije in Izraela leta 2020]] Leta 1998 sta Izrael in Slovenija podpisala sporazum o spodbujanju in zaščiti naložb, ki je začel veljati leta 1999,<ref>{{Navedi splet |date=13 May 1998 |title=Agreement between the government of the state of Israel and the government of the republic of Slovenia for the reciprocal promotion and protection investments |url=https://www.gov.il/BlobFolder/dynamiccollectorresultitem/slovenia_bit-eng/en/international_agreements_slovenia_bit-eng.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250417100907/https://www.gov.il/BlobFolder/dynamiccollectorresultitem/slovenia_bit-eng/en/international_agreements_slovenia_bit-eng.pdf |archive-date=17 April 2025 |website=gov.il |language=en}}</ref> leta 2007 pa sta Izrael in Slovenija podpisali sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki je začel veljati istega leta.<ref>{{Navedi splet |title=Convention between the Government of the State of Israel and the Government of the Republic of Slovenia for the avoidance of double taxation and the prevention of fiscal evasion with respect to taxes on income and on capital |url=https://www.gov.il/BlobFolder/dynamiccollectorresultitem/slovenia_dta-eng/en/international_agreements_slovenia_dtpa-eng.pdf |website=gob.li}}</ref> Leta 2006 je predsednik Republike Slovenije [[Janez Drnovšek]] obiskal Izrael,<ref>{{Navedi splet |title=President of the Republic of Slovenia > Dr Drnovšek visits Israel |url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/jd-ang.nsf/PrintWebForm?openform&ParentUnid=FF46973FAFF17464C125712B002EF3B8 |website=www.bivsi-predsednik.si}}</ref> leta 2010 pa je predsednik Države Izrael [[Šimon Peres]] obiskal Slovenijo.<ref>{{Navedi splet |title=President of the Republic of Slovenia > Israeli President on official visit to Slovenia |url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2007-2012/turk-ang-arhiv.nsf/dokumentiweb/FDA0E641E6D3E0B8C125776C003F234C?OpenDocument |website=www.bivsi-predsednik.si}}</ref> Leta 2020 je Slovenija [[Hezbolah|islamistično gibanje Hezbolah]] označila za teroristično organizacijo.<ref>{{Navedi novice |last=Ahren |first=Raphael |date=30 November 2020 |title=Slovenia declares all of Hezbollah a 'criminal and terrorist organization' |url=https://www.timesofisrael.com/slovenia-declares-all-of-hezbollah-a-criminal-and-terrorist-organization/ |work=[[The Times of Israel]] |issn=0040-7909}}</ref> Leta 2021 so se izraelski padalci s padali spustili v Slovenijo v počastitev pesnice in protinacistične bojevnice [[Hannah Szenes]].<ref>{{Navedi splet |date=21 July 2021 |title=Israeli paratroopers parachute into Slovenia to honor pre-state heroes |url=https://www.jpost.com/israel-news/israeli-paratroopers-parachute-into-slovenia-to-honor-pre-state-heroes-674455 |website=The Jerusalem Post}}</ref> Leta 2024 je nekdanji premier in vodja opozicije [[Janez Janša]] obiskal Izrael in obljubil, da bo slovensko veleposlaništvo preselil v Jeruzalem, če bo ponovno postal premier.<ref>{{Navedi splet |date=28 February 2024 |title=Opposition leader's visit to Israel raises eyebrows |url=https://sloveniatimes.com/40268/opposition-leaders-visit-to-israel-raises-eyebrows |website=sloveniatimes.com}}</ref> [[15. vlada Republike Slovenije]] je 17. julija 2025 izraelskega ministra za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarja Ben Gvirja]] in finančnega ministra [[Becalel Smotrič|Bezalela Smotricha]] označila za »[[Persona non grata|personi non grata]]« (nezaželeni osebi) zaradi njune vloge pri kršitvah človekovih pravic Palestincev.<ref>{{Navedi novice |date=17 July 2025 |title=Slovenia bars two far-right Israeli ministers |url=https://www.france24.com/en/live-news/20250717-slovenia-bars-two-far-right-israeli-ministers |access-date=17 July 2025 |publisher=France 24}}</ref> Slovenija je 30. julija napovedala popolno prepoved uvoza, izvoza in tranzita orožja in vojaške opreme v Izrael in iz njega.<ref>{{Navedi splet |date=31 July 2025 |title=Slovenia says will ban weapons trade with Israel over Gaza conflict |url=https://arab.news/46rb9 |access-date=5 September 2025 |website=Arab News |language=en}}</ref> Slovenska [[Vlada Republike Slovenije|vlada]] je 25. septembra 2025 uradno prepovedala vstop v državo izraelskemu premierju [[Benjamin Netanjahu|Benjaminu Netanjahuju]], kar je povezala z nalogom za prijetje [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnega kazenskega sodišča]] za Netanjahujem. [[Slika:Protest za Gazo, Ljubljana 6. avgusta 2025 01.jpg|sličica|Protest za Gazo, Ljubljana, avgusta 2025]] 3. junija 2026 je bil let izraelske družbe Israir, namenjen v [[Ljubljana|Ljubljano]], preusmerjen v [[Zagreb|Zagreb,]] saj so mu slovenske oblasti zavrnile dovoljenje za pristanek. Izvršni direktor Israira Uri Sirkis je trdil, da je bila odločitev politično motivirana, in jo označil kot kršitev sporazumov Evropske unije o letalstvu. Incident je sprožil proteste izraelskih uradnikov, kritičen je bil tudi zunanji minister.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-03 |title=Israir plane diverts to Croatia after Slovenia prevents flight from landing {{!}} The Jerusalem Post |url=https://www.jpost.com/israel-news/article-898206 |access-date=2026-06-05 |website=The Jerusalem Post {{!}} JPost.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=Staff |first=ToI |date=2026-06-03 |title=Slovenia turns away Israeli passenger jet, forcing it to land in neighboring Croatia |url=https://www.timesofisrael.com/slovenia-turns-away-israeli-passenger-jet-forcing-it-to-land-in-neighboring-croatia/ |access-date=2026-06-05 |work=The Times of Israel |language=en-US |issn=0040-7909}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=Lifshitz-Klieger |first=Iris |last2=Lifshitz-Klieger |first2=Iris |date=2026-06-03 |title=Slovenia blocks Israeli flight, citing political reasons, plane diverted to land in Croatia |url=https://www.ynetnews.com/travel/article/b1u4pptgml |access-date=2026-06-05 |work=Ynetglobal |language=en}}</ref> Dan zatem je bil [[Janez Janša]] imenovan na mesto predsednika vlade in odredil odstranitev palestinske zastave s pročelja vladne stavbe. Kmalu zatem je izraelski zunanji minister [[Gideon Sa'ar]] napovedal, da bo Izrael odprl [[Veleposlaništvo Izraela v Sloveniji|veleposlaništvo v Ljubljani]], svoje prvo rezidenčno diplomatsko predstavništvo v Sloveniji.<ref>{{Navedi novice |date=5 June 2026 |title=Israel plans first embassy in Slovenia, says foreign minister |url=https://www.reuters.com/world/europe/israel-plans-first-embassy-slovenia-says-foreign-minister-2026-06-05/ |access-date=13 June 2026 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Navedi novice |date=4 June 2026 |title=Israel to open its first embassy in Slovenia |url=https://www.brusselstimes.com/world-news/2173612/israel-to-open-its-first-embassy-in-slovenia |access-date=13 June 2026 |work=The Brussels Times}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Gjevori |first=Elis |date=5 June 2026 |title=Slovenia's new prime minister takes down Palestinian flag in pro-Israel turn |url=https://www.middleeasteye.net/news/slovenias-new-prime-minister-takes-down-palestinian-flag-pro-israel-turn |access-date=6 June 2026 |website=Middle East Eye}}</ref> Vse sankcije proti Izraelu, vključno z embargom na orožje, prepovedmi potovanj za izraelske politike in prepovedmi uvoza judovskega blaga iz [[Judeja|Judeje]] in [[Samarija|Samarije]], so bile odpravljene.<ref name="NewArab">{{Navedi splet |date=5 July 2026 |title=Israel appoints first-ever resident ambassador to Slovenia |url=https://www.newarab.com/news/israel-appoints-first-ever-resident-ambassador-slovenia |access-date=5 July 2026 |website=The New Arab}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=11 June 2026 |title=Slovenia lifts ban on arms trade with Israel |url=https://www.reuters.com/world/slovenia-lifts-ban-arms-trade-with-israel-2026-06-11/ |access-date=5 July 2026 |website=Reuters}}</ref> Janša je 27. junija 2026 izraelskim medijem povedal, da bo slovensko veleposlaništvo v Izraelu iz [[Tel Aviv|Tel Aviva]] preseljeno v [[Jeruzalem]].<ref>{{Navedi splet |last=Wright |first=Helen |date=27 June 2026 |title=Slovenia to relocate Israeli embassy to Jerusalem, PM Jašna says |url=https://tvpworld.com/94050753/slovenia-to-relocate-israeli-embassy-to-jerusalem |access-date=28 June 2026 |website=tvpworld.com}}</ref> Julija 2026 je Izrael imenoval [[Ruth Cohen-Dar]] za svojo prvo rezidenčno veleposlanico v Sloveniji.<ref name="NewArab" /> == Trgovina == Na trgovino med Izraelom in Slovenijo vpliva sporazum o prosti trgovini med EU in Izraelom iz leta 1995.<ref>{{Navedi splet |title=Agreement in the form of an exchange of letters between the European community and the state of Israel concerning reciprocal liberalisation measures on agricultural products, processed agricultural products and fish and fishery products, the replacement of protocols 1 and 2 and their annexes and amendments to the euro-Mediterranean agreement establishing an association between the European communities and their member states, of the one part, and the state of Israel, of the other part |url=https://www.gov.il/BlobFolder/policy/eu-isr-fta/he/sahar-hutz_agreements_euro-fta-agri-2010-en.pdf |website=gov.li}}</ref><ref>{{Navedi časopis |date=21 June 2000 |title=EURO-MEDITERRANEAN AGREEMENT: establishing an association between the European Communities and their Member States, of the one part, and the State of Israel, of the other part |url=https://www.gov.il/BlobFolder/policy/eu-isr-fta/he/sahar-hutz_agreements_euro-fta-agreement-en.pdf |journal=Official Journal of the European Communities |language=en |volume=43 |issn=0378-6978}}</ref> {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" ! colspan="4" |Trgovina med Izraelom in Slovenija izražena v USD-$<ref name=":0">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2023 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/pages/2024/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2023.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2020 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/pages/2021/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2020.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2017 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2018/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2017.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2014 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2015/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2014.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet |title=סחר החוץ של ישראל לפי ארצות בשנת 2011 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2012/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%A9%D7%9C-%D7%99%D7%A9%D7%A8%D7%90%D7%9C-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2011.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2008 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2009/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2008.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2005 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2006/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2005.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref> |- ! !{{Zastava|Izrael}} uvoz {{Zastava|Slovenija}} izvoz !{{Zastava|Slovenija}} uvoz {{Zastava|Izrael}} izvoz !Skupaj |- !2023 |96.4 |739.8 |836.2 |- !2022 |119.7 |578.7 |698.4 |- !2021 |92.2 |366.1 |458.3 |- !2020 |68.5 |326.5 |395 |- !2019 |63.8 |336.8 |400.6 |- !2018 |74.2 |417.1 |491.3 |- !2017 |323 |374 |697 |- !2016 |695.1 |251.7 |946.8 |- !2015 |107.5 |268 |375.5 |- !2014 |157.3 |153.5 |310.8 |- !2013 |167.5 |142.9 |310.4 |- !2012 |127.9 |149.8 |277.7 |- !2011 |224.5 |170 |394.5 |- !2010 |196 |150.9 |346.9 |- !2009 |122.4 |124.4 |246.8 |- !2008 |65.4 |125.2 |190.6 |- !2007 |97.1 |100.3 |197.4 |- !2006 |38.7 |48.9 |87.6 |- !2005 |31.6 |65.8 |97.4 |- !2004 |27.6 |24.3 |51.9 |- !2003 |27.1 |31.3 |58.4 |- !2002 |22 |30.4 |52.4 |} == Judovska skupnost == [[Judje v Sloveniji|Judovska skupnost v Sloveniji]] je majhna, saj šteje med 100 in 300 pripadnikov, večina jih živi v Ljubljani. Po velikem izgonu Judov iz Štajerske, Koroške in Kranjske med leti 1496 in 1515 so se vnovič vrnili v 18. in 19. stoletju. Pred drugo svetovno vojno je v Sloveniji živelo okoli 1500 Judov, od tega večina v Prekmurju. Močan udarec je Judom prizadejala druga svetovna vojna, ki jo je preživelo le okoli 10 % pripadnikov. V času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|socialistične Jugoslavije]] je bilo judovsko življenje večinoma skrito javnosti, uničeni pa so bili tudi nekateri preostali spomeniki (npr. [[Sinagoga Murska Sobota|sinagoga v Murski Soboti]] leta 1954).<ref>{{Navedi splet |title=Judje v Sloveniji danes |url=https://www.jkc.si/si/articles/23/judje-v-sloveniji-danes |access-date=2026-09-01 |website=Judovski kulturni center}}</ref> V Sloveniji so danes še tri [[Sinagoga|sinagoge]]: * [[Sinagoga Maribor]] je ena izmed najstarejših ohranjenih sinagog v Evropi. Danes ne služi več verskemu namenu, ampak deluje kot Center judovske kulturne dediščine in kulturni center. * [[Sinagoga Lendava]] je bila zgrajena leta 1866. Danes deluje kot zgodovinski spomenik in kulturni center, v katerem deluje Slovenski muzej holokavsta s stalno razstavo o prekmurskih Judih. * [[Sinagoga Ljubljana|Sinagoga v Ljubljani]] je bila odprta leta 2021.<ref>{{Navedi splet |last=Congress |first=World Jewish |title=World Jewish Congress |url=https://www.worldjewishcongress.org/en/about/communities/SI |website=World Jewish Congress}}</ref> == Slovenska kritika Izraela in antisemitizma == Leta 2016 je slovenska veriga supermarketov [[Mercator]] po pritisku lokalnih [[Bojkot, dezinvesticije in sankcije|aktivistov za bojkot, odprodajo naložb in sankcije]] izvedla bojkot izraelskih izdelkov. Odločitev je bila dva dni kasneje razveljavljena po protestu izraelskega zunanjega ministrstva.<ref>{{Navedi splet |last=Eichner |first=Itamar |date=21 January 2016 |title=Slovenia supermarket chain returns Israeli products to shelves |url=https://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-4756022,00.html |website=Ynetnews}}</ref> Februarja 2023 je Center Simona Wiesenthala poslal pismo predsednici [[Nataša Pirc Musar|Nataši Pirc Musar,]] v katerem je izrazil zaskrbljenost zaradi [[Antisemitizem|antisemitizma]], ki so ga izrazili novinarji [[Radiotelevizija Slovenija|Radiotelevizije Slovenija]] (RTV Slovenija), pri čemer je center navedel tvite, v katerih so nekateri novinarji izraelsko vlado obtoževali apartheida in judovske nadvlade, eden od tvitov pa je pohvalil tudi [[Hamas]].<ref>{{Navedi splet |date=23 February 2023 |title=Wiesenthal Centre Alert: "Is Slovenian State Media Spreading Antisemitism?" |url=https://www.wiesenthal.com/about/news/wiesenthal-centre-alert-1.html |website=Simon Wiesenthal Center}}</ref> Decembra 2024 je RTV Slovenija pozvala k prepovedi sodelovanja Izraela na [[Pesem Evrovizije 2025|tekmovanju za pesem Evrovizije 2025.]]<ref>{{Navedi novice |last=Spiro |first=Amy |date=21 December 2024 |title=Slovenia public broadcaster 1st to demand banning Israel from Eurovision over Gaza war |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/slovenia-public-broadcaster-1st-to-demand-banning-israel-from-eurovision-over-gaza-war/ |work=[[The Times of Israel]] |issn=0040-7909}}</ref> Ker Evropska radiodifuzna zveza izraelskih predstavnikov ni izključila, je RTV s še nekaj državami tekmovanje tistega leta obstruiral. Januarja 2025 je bila srednjeveška sinagoga v [[Sinagoga Maribor|Mariboru]] vandalizirana z antisemitskimi grafiti z napisom »Judje so zlo sveta«.<ref>{{Navedi splet |last=Eichner |first=Itamar |date=17 January 2025 |title='Jews are the evil of the world:' Slovenia synagogue defaced with antisemitic graffiti |url=https://www.ynetnews.com/article/s1u9plupkg |website=Ynetnews}}</ref> == Slovenski gozd == Slovenski gozd (ang. Slovenia Grove ali Bunker Grove) je gaj, ki se nahaja v severnem Izraelu. Ime je dobil po treh bunkerjih, ki so jih Britanci zgradili med drugo svetovno vojno za shranjevanje bomb in streliva za oporišče RAF v Ramat Davidu. Britanci so zasadili tudi nasad, ki je bil namenjen kamuflaži bunkerjev. Nasad sta razvila in podarila Judovski nacionalni sklad in častni konzul Slovenije v Haifi.<ref>{{Navedi splet |title=מהיוגב לחניון הבונקרים - קרן קימת לישראל - קק |url=https://www.kkl.org.il/travel/trips/2950/ |website=www.kkl.org.il}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2 December 2024 |title=Israel &#124; GOV.SI |url=https://www.gov.si/en/countries/israel/ |website=Portal GOV.SI}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[zunanji odnosi Izraela|Zunanji odnosi Izraela]] * [[Zunanja politika Slovenije|Zunanji odnosi Slovenije]] * [[Judje v Sloveniji|Zgodovina Judov v Sloveniji]] * [[Seznam slovenskih pravičnih med narodi]] == Zunanje povezave == * [https://new.embassies.gov.il/austria/en Izraelsko veleposlaništvo na Dunaju, ki služi tudi Sloveniji] * [https://www.gov.si/en/representations/embassy-tel-aviv/ Veleposlaništvo Slovenije v Tel Avivu] [[Kategorija:Zunanja politika Slovenije]] [[Kategorija:Politika Izraela]] 0278mtwm46hcf0hc9z6sfj9oxe3jb4s 6749566 6749562 2026-09-12T09:37:52Z Upwinxp 126544 posodobitev uvoda 6749566 wikitext text/x-wiki {| class="infobox" style="border-collapse:collapse;" |+ class="infobox-title" id="6" |Odnosi med Slovenijo in Izraelom |- alt="Map indicating locations of Israel and Slovenia" class="mw-file-element" data-file-height="253" data-file-type="bitmap" data-file-width="342" decoding="async" height="185" loading="lazy" resource="./File:Israel_Slovenia_Locator.png" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cb/Israel_Slovenia_Locator.png/250px-Israel_Slovenia_Locator.png?utm_source=en.wikipedia.org&utm_campaign=parser&utm_content=thumbnail" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cb/Israel_Slovenia_Locator.png?utm_source=en.wikipedia.org&utm_campaign=parser&utm_content=thumbnail_unscaled 2x" width="250" | colspan="2" class="infobox-image" |[[File:Israel_Slovenia_Locator.png|250x250_pik|Map indicating locations of Israel and Slovenia]] |- class="infobox-hiddenrow" ! colspan="2" class="infobox-header" style="background:lightgrey;color:inherit;" | |- style="height:0.6em" | style="background:#E08020;color:inherit;" | | style="background:#339933;color:inherit;" | |- ! scope="col" style="width:50%; text-align:center" | [[File:Flag_of_Slovenia.svg|link=|alt=|obroba|60x60_pik]]<br />[[Slovenia|Slovenija]] ! scope="col" style="width:50%; text-align:center; border-left:thin solid lightgrey;" | [[File:Flag_of_Israel.svg|link=|alt=|obroba|41x41_pik]]<br />[[Izrael]] |- style="display:none" ! colspan="2" | |} [[Slovenija]] in [[Izrael]] sta vzpostavila diplomatske odnose 28. aprila 1992.<ref>{{Navedi splet |title=Bilateral relations &#124; GOV.SI |url=https://www.gov.si/en/representations/embassy-tel-aviv/bilateral-relations/#:~:text=Slovenia+and+Israel+established+diplomatic,a+spirit+of+constructive+cooperation. |website=Portal GOV.SI}}</ref> Slovenija ima veleposlaništvo v [[Tel Aviv|Tel Avivu]] od 1. avgusta 1994.<ref>{{Navedi splet |last=Congress |first=World Jewish |title=World Jewish Congress |url=https://www.worldjewishcongress.org/en/about/communities/SI#relations-with-israel |website=World Jewish Congress}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=About the Embassy Tel Aviv &#124; GOV.SI |url=https://www.gov.si/en/representations/embassy-tel-aviv/about-the-embassy-tel-aviv/ |website=Portal GOV.SI}}</ref> Izrael je septembra 2026 odprl svoje veleposlaništvo v Sloveniji,<ref>{{navedi splet |title=Izraelsko veleposlaništvo v Ljubljani in velik protest |date=2026-09-10 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/enostavno/slovenija/izraelsko-veleposlanistvo-v-ljubljani-in-velik-protest/793352 |accessdate=2026-09-12}}</ref> pred tem je delovalo veleposlaništvo na Dunaju kot nerezidenčno diplomatsko predstavništvo v Sloveniji. == Zgodovina == [[Slika:Reuven Rivlin Meets Borut Pahor, January 2020 (GPOHZA 1558).jpg|sličica|[[Borut Pahor]] in [[Reuven Rivlin]], predsednika Slovenije in Izraela leta 2020]] Leta 1998 sta Izrael in Slovenija podpisala sporazum o spodbujanju in zaščiti naložb, ki je začel veljati leta 1999,<ref>{{Navedi splet |date=13 May 1998 |title=Agreement between the government of the state of Israel and the government of the republic of Slovenia for the reciprocal promotion and protection investments |url=https://www.gov.il/BlobFolder/dynamiccollectorresultitem/slovenia_bit-eng/en/international_agreements_slovenia_bit-eng.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250417100907/https://www.gov.il/BlobFolder/dynamiccollectorresultitem/slovenia_bit-eng/en/international_agreements_slovenia_bit-eng.pdf |archive-date=17 April 2025 |website=gov.il |language=en}}</ref> leta 2007 pa sta Izrael in Slovenija podpisali sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki je začel veljati istega leta.<ref>{{Navedi splet |title=Convention between the Government of the State of Israel and the Government of the Republic of Slovenia for the avoidance of double taxation and the prevention of fiscal evasion with respect to taxes on income and on capital |url=https://www.gov.il/BlobFolder/dynamiccollectorresultitem/slovenia_dta-eng/en/international_agreements_slovenia_dtpa-eng.pdf |website=gob.li}}</ref> Leta 2006 je predsednik Republike Slovenije [[Janez Drnovšek]] obiskal Izrael,<ref>{{Navedi splet |title=President of the Republic of Slovenia > Dr Drnovšek visits Israel |url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/jd-ang.nsf/PrintWebForm?openform&ParentUnid=FF46973FAFF17464C125712B002EF3B8 |website=www.bivsi-predsednik.si}}</ref> leta 2010 pa je predsednik Države Izrael [[Šimon Peres]] obiskal Slovenijo.<ref>{{Navedi splet |title=President of the Republic of Slovenia > Israeli President on official visit to Slovenia |url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2007-2012/turk-ang-arhiv.nsf/dokumentiweb/FDA0E641E6D3E0B8C125776C003F234C?OpenDocument |website=www.bivsi-predsednik.si}}</ref> Leta 2020 je Slovenija [[Hezbolah|islamistično gibanje Hezbolah]] označila za teroristično organizacijo.<ref>{{Navedi novice |last=Ahren |first=Raphael |date=30 November 2020 |title=Slovenia declares all of Hezbollah a 'criminal and terrorist organization' |url=https://www.timesofisrael.com/slovenia-declares-all-of-hezbollah-a-criminal-and-terrorist-organization/ |work=[[The Times of Israel]] |issn=0040-7909}}</ref> Leta 2021 so se izraelski padalci s padali spustili v Slovenijo v počastitev pesnice in protinacistične bojevnice [[Hannah Szenes]].<ref>{{Navedi splet |date=21 July 2021 |title=Israeli paratroopers parachute into Slovenia to honor pre-state heroes |url=https://www.jpost.com/israel-news/israeli-paratroopers-parachute-into-slovenia-to-honor-pre-state-heroes-674455 |website=The Jerusalem Post}}</ref> Leta 2024 je nekdanji premier in vodja opozicije [[Janez Janša]] obiskal Izrael in obljubil, da bo slovensko veleposlaništvo preselil v Jeruzalem, če bo ponovno postal premier.<ref>{{Navedi splet |date=28 February 2024 |title=Opposition leader's visit to Israel raises eyebrows |url=https://sloveniatimes.com/40268/opposition-leaders-visit-to-israel-raises-eyebrows |website=sloveniatimes.com}}</ref> [[15. vlada Republike Slovenije]] je 17. julija 2025 izraelskega ministra za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarja Ben Gvirja]] in finančnega ministra [[Becalel Smotrič|Bezalela Smotricha]] označila za »[[Persona non grata|personi non grata]]« (nezaželeni osebi) zaradi njune vloge pri kršitvah človekovih pravic Palestincev.<ref>{{Navedi novice |date=17 July 2025 |title=Slovenia bars two far-right Israeli ministers |url=https://www.france24.com/en/live-news/20250717-slovenia-bars-two-far-right-israeli-ministers |access-date=17 July 2025 |publisher=France 24}}</ref> Slovenija je 30. julija napovedala popolno prepoved uvoza, izvoza in tranzita orožja in vojaške opreme v Izrael in iz njega.<ref>{{Navedi splet |date=31 July 2025 |title=Slovenia says will ban weapons trade with Israel over Gaza conflict |url=https://arab.news/46rb9 |access-date=5 September 2025 |website=Arab News |language=en}}</ref> Slovenska [[Vlada Republike Slovenije|vlada]] je 25. septembra 2025 uradno prepovedala vstop v državo izraelskemu premierju [[Benjamin Netanjahu|Benjaminu Netanjahuju]], kar je povezala z nalogom za prijetje [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnega kazenskega sodišča]] za Netanjahujem. [[Slika:Protest za Gazo, Ljubljana 6. avgusta 2025 01.jpg|sličica|Protest za Gazo, Ljubljana, avgusta 2025]] 3. junija 2026 je bil let izraelske družbe Israir, namenjen v [[Ljubljana|Ljubljano]], preusmerjen v [[Zagreb|Zagreb,]] saj so mu slovenske oblasti zavrnile dovoljenje za pristanek. Izvršni direktor Israira Uri Sirkis je trdil, da je bila odločitev politično motivirana, in jo označil kot kršitev sporazumov Evropske unije o letalstvu. Incident je sprožil proteste izraelskih uradnikov, kritičen je bil tudi zunanji minister.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-03 |title=Israir plane diverts to Croatia after Slovenia prevents flight from landing {{!}} The Jerusalem Post |url=https://www.jpost.com/israel-news/article-898206 |access-date=2026-06-05 |website=The Jerusalem Post {{!}} JPost.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=Staff |first=ToI |date=2026-06-03 |title=Slovenia turns away Israeli passenger jet, forcing it to land in neighboring Croatia |url=https://www.timesofisrael.com/slovenia-turns-away-israeli-passenger-jet-forcing-it-to-land-in-neighboring-croatia/ |access-date=2026-06-05 |work=The Times of Israel |language=en-US |issn=0040-7909}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=Lifshitz-Klieger |first=Iris |last2=Lifshitz-Klieger |first2=Iris |date=2026-06-03 |title=Slovenia blocks Israeli flight, citing political reasons, plane diverted to land in Croatia |url=https://www.ynetnews.com/travel/article/b1u4pptgml |access-date=2026-06-05 |work=Ynetglobal |language=en}}</ref> Dan zatem je bil [[Janez Janša]] imenovan na mesto predsednika vlade in odredil odstranitev palestinske zastave s pročelja vladne stavbe. Kmalu zatem je izraelski zunanji minister [[Gideon Sa'ar]] napovedal, da bo Izrael odprl [[Veleposlaništvo Izraela v Sloveniji|veleposlaništvo v Ljubljani]], svoje prvo rezidenčno diplomatsko predstavništvo v Sloveniji.<ref>{{Navedi novice |date=5 June 2026 |title=Israel plans first embassy in Slovenia, says foreign minister |url=https://www.reuters.com/world/europe/israel-plans-first-embassy-slovenia-says-foreign-minister-2026-06-05/ |access-date=13 June 2026 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Navedi novice |date=4 June 2026 |title=Israel to open its first embassy in Slovenia |url=https://www.brusselstimes.com/world-news/2173612/israel-to-open-its-first-embassy-in-slovenia |access-date=13 June 2026 |work=The Brussels Times}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Gjevori |first=Elis |date=5 June 2026 |title=Slovenia's new prime minister takes down Palestinian flag in pro-Israel turn |url=https://www.middleeasteye.net/news/slovenias-new-prime-minister-takes-down-palestinian-flag-pro-israel-turn |access-date=6 June 2026 |website=Middle East Eye}}</ref> Vse sankcije proti Izraelu, vključno z embargom na orožje, prepovedmi potovanj za izraelske politike in prepovedmi uvoza judovskega blaga iz [[Judeja|Judeje]] in [[Samarija|Samarije]], so bile odpravljene.<ref name="NewArab">{{Navedi splet |date=5 July 2026 |title=Israel appoints first-ever resident ambassador to Slovenia |url=https://www.newarab.com/news/israel-appoints-first-ever-resident-ambassador-slovenia |access-date=5 July 2026 |website=The New Arab}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=11 June 2026 |title=Slovenia lifts ban on arms trade with Israel |url=https://www.reuters.com/world/slovenia-lifts-ban-arms-trade-with-israel-2026-06-11/ |access-date=5 July 2026 |website=Reuters}}</ref> Janša je 27. junija 2026 izraelskim medijem povedal, da bo slovensko veleposlaništvo v Izraelu iz [[Tel Aviv|Tel Aviva]] preseljeno v [[Jeruzalem]].<ref>{{Navedi splet |last=Wright |first=Helen |date=27 June 2026 |title=Slovenia to relocate Israeli embassy to Jerusalem, PM Jašna says |url=https://tvpworld.com/94050753/slovenia-to-relocate-israeli-embassy-to-jerusalem |access-date=28 June 2026 |website=tvpworld.com}}</ref> Julija 2026 je Izrael imenoval [[Ruth Cohen-Dar]] za svojo prvo rezidenčno veleposlanico v Sloveniji.<ref name="NewArab" /> == Trgovina == Na trgovino med Izraelom in Slovenijo vpliva sporazum o prosti trgovini med EU in Izraelom iz leta 1995.<ref>{{Navedi splet |title=Agreement in the form of an exchange of letters between the European community and the state of Israel concerning reciprocal liberalisation measures on agricultural products, processed agricultural products and fish and fishery products, the replacement of protocols 1 and 2 and their annexes and amendments to the euro-Mediterranean agreement establishing an association between the European communities and their member states, of the one part, and the state of Israel, of the other part |url=https://www.gov.il/BlobFolder/policy/eu-isr-fta/he/sahar-hutz_agreements_euro-fta-agri-2010-en.pdf |website=gov.li}}</ref><ref>{{Navedi časopis |date=21 June 2000 |title=EURO-MEDITERRANEAN AGREEMENT: establishing an association between the European Communities and their Member States, of the one part, and the State of Israel, of the other part |url=https://www.gov.il/BlobFolder/policy/eu-isr-fta/he/sahar-hutz_agreements_euro-fta-agreement-en.pdf |journal=Official Journal of the European Communities |language=en |volume=43 |issn=0378-6978}}</ref> {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" ! colspan="4" |Trgovina med Izraelom in Slovenija izražena v USD-$<ref name=":0">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2023 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/pages/2024/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2023.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2020 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/pages/2021/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2020.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2017 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2018/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2017.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2014 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2015/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2014.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet |title=סחר החוץ של ישראל לפי ארצות בשנת 2011 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2012/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%A9%D7%9C-%D7%99%D7%A9%D7%A8%D7%90%D7%9C-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2011.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2008 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2009/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2008.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2005 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2006/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2005.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref> |- ! !{{Zastava|Izrael}} uvoz {{Zastava|Slovenija}} izvoz !{{Zastava|Slovenija}} uvoz {{Zastava|Izrael}} izvoz !Skupaj |- !2023 |96.4 |739.8 |836.2 |- !2022 |119.7 |578.7 |698.4 |- !2021 |92.2 |366.1 |458.3 |- !2020 |68.5 |326.5 |395 |- !2019 |63.8 |336.8 |400.6 |- !2018 |74.2 |417.1 |491.3 |- !2017 |323 |374 |697 |- !2016 |695.1 |251.7 |946.8 |- !2015 |107.5 |268 |375.5 |- !2014 |157.3 |153.5 |310.8 |- !2013 |167.5 |142.9 |310.4 |- !2012 |127.9 |149.8 |277.7 |- !2011 |224.5 |170 |394.5 |- !2010 |196 |150.9 |346.9 |- !2009 |122.4 |124.4 |246.8 |- !2008 |65.4 |125.2 |190.6 |- !2007 |97.1 |100.3 |197.4 |- !2006 |38.7 |48.9 |87.6 |- !2005 |31.6 |65.8 |97.4 |- !2004 |27.6 |24.3 |51.9 |- !2003 |27.1 |31.3 |58.4 |- !2002 |22 |30.4 |52.4 |} == Judovska skupnost == [[Judje v Sloveniji|Judovska skupnost v Sloveniji]] je majhna, saj šteje med 100 in 300 pripadnikov, večina jih živi v Ljubljani. Po velikem izgonu Judov iz Štajerske, Koroške in Kranjske med leti 1496 in 1515 so se vnovič vrnili v 18. in 19. stoletju. Pred drugo svetovno vojno je v Sloveniji živelo okoli 1500 Judov, od tega večina v Prekmurju. Močan udarec je Judom prizadejala druga svetovna vojna, ki jo je preživelo le okoli 10 % pripadnikov. V času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|socialistične Jugoslavije]] je bilo judovsko življenje večinoma skrito javnosti, uničeni pa so bili tudi nekateri preostali spomeniki (npr. [[Sinagoga Murska Sobota|sinagoga v Murski Soboti]] leta 1954).<ref>{{Navedi splet |title=Judje v Sloveniji danes |url=https://www.jkc.si/si/articles/23/judje-v-sloveniji-danes |access-date=2026-09-01 |website=Judovski kulturni center}}</ref> V Sloveniji so danes še tri [[Sinagoga|sinagoge]]: * [[Sinagoga Maribor]] je ena izmed najstarejših ohranjenih sinagog v Evropi. Danes ne služi več verskemu namenu, ampak deluje kot Center judovske kulturne dediščine in kulturni center. * [[Sinagoga Lendava]] je bila zgrajena leta 1866. Danes deluje kot zgodovinski spomenik in kulturni center, v katerem deluje Slovenski muzej holokavsta s stalno razstavo o prekmurskih Judih. * [[Sinagoga Ljubljana|Sinagoga v Ljubljani]] je bila odprta leta 2021.<ref>{{Navedi splet |last=Congress |first=World Jewish |title=World Jewish Congress |url=https://www.worldjewishcongress.org/en/about/communities/SI |website=World Jewish Congress}}</ref> == Slovenska kritika Izraela in antisemitizma == Leta 2016 je slovenska veriga supermarketov [[Mercator]] po pritisku lokalnih [[Bojkot, dezinvesticije in sankcije|aktivistov za bojkot, odprodajo naložb in sankcije]] izvedla bojkot izraelskih izdelkov. Odločitev je bila dva dni kasneje razveljavljena po protestu izraelskega zunanjega ministrstva.<ref>{{Navedi splet |last=Eichner |first=Itamar |date=21 January 2016 |title=Slovenia supermarket chain returns Israeli products to shelves |url=https://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-4756022,00.html |website=Ynetnews}}</ref> Februarja 2023 je Center Simona Wiesenthala poslal pismo predsednici [[Nataša Pirc Musar|Nataši Pirc Musar,]] v katerem je izrazil zaskrbljenost zaradi [[Antisemitizem|antisemitizma]], ki so ga izrazili novinarji [[Radiotelevizija Slovenija|Radiotelevizije Slovenija]] (RTV Slovenija), pri čemer je center navedel tvite, v katerih so nekateri novinarji izraelsko vlado obtoževali apartheida in judovske nadvlade, eden od tvitov pa je pohvalil tudi [[Hamas]].<ref>{{Navedi splet |date=23 February 2023 |title=Wiesenthal Centre Alert: "Is Slovenian State Media Spreading Antisemitism?" |url=https://www.wiesenthal.com/about/news/wiesenthal-centre-alert-1.html |website=Simon Wiesenthal Center}}</ref> Decembra 2024 je RTV Slovenija pozvala k prepovedi sodelovanja Izraela na [[Pesem Evrovizije 2025|tekmovanju za pesem Evrovizije 2025.]]<ref>{{Navedi novice |last=Spiro |first=Amy |date=21 December 2024 |title=Slovenia public broadcaster 1st to demand banning Israel from Eurovision over Gaza war |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/slovenia-public-broadcaster-1st-to-demand-banning-israel-from-eurovision-over-gaza-war/ |work=[[The Times of Israel]] |issn=0040-7909}}</ref> Ker Evropska radiodifuzna zveza izraelskih predstavnikov ni izključila, je RTV s še nekaj državami tekmovanje tistega leta obstruiral. Januarja 2025 je bila srednjeveška sinagoga v [[Sinagoga Maribor|Mariboru]] vandalizirana z antisemitskimi grafiti z napisom »Judje so zlo sveta«.<ref>{{Navedi splet |last=Eichner |first=Itamar |date=17 January 2025 |title='Jews are the evil of the world:' Slovenia synagogue defaced with antisemitic graffiti |url=https://www.ynetnews.com/article/s1u9plupkg |website=Ynetnews}}</ref> == Slovenski gozd == Slovenski gozd (ang. Slovenia Grove ali Bunker Grove) je gaj, ki se nahaja v severnem Izraelu. Ime je dobil po treh bunkerjih, ki so jih Britanci zgradili med drugo svetovno vojno za shranjevanje bomb in streliva za oporišče RAF v Ramat Davidu. Britanci so zasadili tudi nasad, ki je bil namenjen kamuflaži bunkerjev. Nasad sta razvila in podarila Judovski nacionalni sklad in častni konzul Slovenije v Haifi.<ref>{{Navedi splet |title=מהיוגב לחניון הבונקרים - קרן קימת לישראל - קק |url=https://www.kkl.org.il/travel/trips/2950/ |website=www.kkl.org.il}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2 December 2024 |title=Israel &#124; GOV.SI |url=https://www.gov.si/en/countries/israel/ |website=Portal GOV.SI}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[zunanji odnosi Izraela|Zunanji odnosi Izraela]] * [[Zunanja politika Slovenije|Zunanji odnosi Slovenije]] * [[Judje v Sloveniji|Zgodovina Judov v Sloveniji]] * [[Seznam slovenskih pravičnih med narodi]] == Zunanje povezave == * [https://new.embassies.gov.il/austria/en Izraelsko veleposlaništvo na Dunaju, ki služi tudi Sloveniji] * [https://www.gov.si/en/representations/embassy-tel-aviv/ Veleposlaništvo Slovenije v Tel Avivu] [[Kategorija:Zunanja politika Slovenije]] [[Kategorija:Politika Izraela]] 0w274atx13ydxc81crpma5vwzhxmstu 6749571 6749566 2026-09-12T10:09:05Z Upwinxp 126544 posodobitev 6749571 wikitext text/x-wiki {| class="infobox" style="border-collapse:collapse;" |+ class="infobox-title" id="6" |Odnosi med Slovenijo in Izraelom |- alt="Map indicating locations of Israel and Slovenia" class="mw-file-element" data-file-height="253" data-file-type="bitmap" data-file-width="342" decoding="async" height="185" loading="lazy" resource="./File:Israel_Slovenia_Locator.png" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cb/Israel_Slovenia_Locator.png/250px-Israel_Slovenia_Locator.png?utm_source=en.wikipedia.org&utm_campaign=parser&utm_content=thumbnail" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cb/Israel_Slovenia_Locator.png?utm_source=en.wikipedia.org&utm_campaign=parser&utm_content=thumbnail_unscaled 2x" width="250" | colspan="2" class="infobox-image" |[[File:Israel_Slovenia_Locator.png|250x250_pik|Map indicating locations of Israel and Slovenia]] |- class="infobox-hiddenrow" ! colspan="2" class="infobox-header" style="background:lightgrey;color:inherit;" | |- style="height:0.6em" | style="background:#E08020;color:inherit;" | | style="background:#339933;color:inherit;" | |- ! scope="col" style="width:50%; text-align:center" | [[File:Flag_of_Slovenia.svg|link=|alt=|obroba|60x60_pik]]<br />[[Slovenia|Slovenija]] ! scope="col" style="width:50%; text-align:center; border-left:thin solid lightgrey;" | [[File:Flag_of_Israel.svg|link=|alt=|obroba|41x41_pik]]<br />[[Izrael]] |- style="display:none" ! colspan="2" | |} [[Slovenija]] in [[Izrael]] sta vzpostavila diplomatske odnose 28. aprila 1992.<ref>{{Navedi splet |title=Bilateral relations &#124; GOV.SI |url=https://www.gov.si/en/representations/embassy-tel-aviv/bilateral-relations/#:~:text=Slovenia+and+Israel+established+diplomatic,a+spirit+of+constructive+cooperation. |website=Portal GOV.SI}}</ref> Slovenija ima veleposlaništvo v [[Tel Aviv|Tel Avivu]] od 1. avgusta 1994.<ref>{{Navedi splet |last=Congress |first=World Jewish |title=World Jewish Congress |url=https://www.worldjewishcongress.org/en/about/communities/SI#relations-with-israel |website=World Jewish Congress}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=About the Embassy Tel Aviv &#124; GOV.SI |url=https://www.gov.si/en/representations/embassy-tel-aviv/about-the-embassy-tel-aviv/ |website=Portal GOV.SI}}</ref> Izrael je septembra 2026 odprl svoje veleposlaništvo v Sloveniji,<ref name=":4">{{navedi splet |title=Izraelsko veleposlaništvo v Ljubljani in velik protest |date=2026-09-10 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/enostavno/slovenija/izraelsko-veleposlanistvo-v-ljubljani-in-velik-protest/793352 |accessdate=2026-09-12}}</ref> pred tem je delovalo veleposlaništvo na Dunaju kot nerezidenčno diplomatsko predstavništvo v Sloveniji. == Zgodovina == [[Slika:Reuven Rivlin Meets Borut Pahor, January 2020 (GPOHZA 1558).jpg|sličica|[[Borut Pahor]] in [[Reuven Rivlin]], predsednika Slovenije in Izraela leta 2020]] Leta 1998 sta Izrael in Slovenija podpisala sporazum o spodbujanju in zaščiti naložb, ki je začel veljati leta 1999,<ref>{{Navedi splet |date=13 May 1998 |title=Agreement between the government of the state of Israel and the government of the republic of Slovenia for the reciprocal promotion and protection investments |url=https://www.gov.il/BlobFolder/dynamiccollectorresultitem/slovenia_bit-eng/en/international_agreements_slovenia_bit-eng.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250417100907/https://www.gov.il/BlobFolder/dynamiccollectorresultitem/slovenia_bit-eng/en/international_agreements_slovenia_bit-eng.pdf |archive-date=17 April 2025 |website=gov.il |language=en}}</ref> leta 2007 pa sta Izrael in Slovenija podpisali sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki je začel veljati istega leta.<ref>{{Navedi splet |title=Convention between the Government of the State of Israel and the Government of the Republic of Slovenia for the avoidance of double taxation and the prevention of fiscal evasion with respect to taxes on income and on capital |url=https://www.gov.il/BlobFolder/dynamiccollectorresultitem/slovenia_dta-eng/en/international_agreements_slovenia_dtpa-eng.pdf |website=gob.li}}</ref> Leta 2006 je predsednik Republike Slovenije [[Janez Drnovšek]] obiskal Izrael,<ref>{{Navedi splet |title=President of the Republic of Slovenia > Dr Drnovšek visits Israel |url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/jd-ang.nsf/PrintWebForm?openform&ParentUnid=FF46973FAFF17464C125712B002EF3B8 |website=www.bivsi-predsednik.si}}</ref> leta 2010 pa je predsednik Države Izrael [[Šimon Peres]] obiskal Slovenijo.<ref>{{Navedi splet |title=President of the Republic of Slovenia > Israeli President on official visit to Slovenia |url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2007-2012/turk-ang-arhiv.nsf/dokumentiweb/FDA0E641E6D3E0B8C125776C003F234C?OpenDocument |website=www.bivsi-predsednik.si}}</ref> Leta 2020 je Slovenija [[Hezbolah|islamistično gibanje Hezbolah]] označila za teroristično organizacijo.<ref>{{Navedi novice |last=Ahren |first=Raphael |date=30 November 2020 |title=Slovenia declares all of Hezbollah a 'criminal and terrorist organization' |url=https://www.timesofisrael.com/slovenia-declares-all-of-hezbollah-a-criminal-and-terrorist-organization/ |work=[[The Times of Israel]] |issn=0040-7909}}</ref> Leta 2021 so se izraelski padalci s padali spustili v Slovenijo v počastitev pesnice in protinacistične bojevnice [[Hannah Szenes]].<ref>{{Navedi splet |date=21 July 2021 |title=Israeli paratroopers parachute into Slovenia to honor pre-state heroes |url=https://www.jpost.com/israel-news/israeli-paratroopers-parachute-into-slovenia-to-honor-pre-state-heroes-674455 |website=The Jerusalem Post}}</ref> Leta 2024 je nekdanji premier in vodja opozicije [[Janez Janša]] obiskal Izrael in obljubil, da bo slovensko veleposlaništvo preselil v Jeruzalem, če bo ponovno postal premier.<ref>{{Navedi splet |date=28 February 2024 |title=Opposition leader's visit to Israel raises eyebrows |url=https://sloveniatimes.com/40268/opposition-leaders-visit-to-israel-raises-eyebrows |website=sloveniatimes.com}}</ref> [[15. vlada Republike Slovenije]] je 17. julija 2025 izraelskega ministra za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarja Ben Gvirja]] in finančnega ministra [[Becalel Smotrič|Bezalela Smotricha]] označila za »[[Persona non grata|personi non grata]]« (nezaželeni osebi) zaradi njune vloge pri kršitvah človekovih pravic Palestincev.<ref>{{Navedi novice |date=17 July 2025 |title=Slovenia bars two far-right Israeli ministers |url=https://www.france24.com/en/live-news/20250717-slovenia-bars-two-far-right-israeli-ministers |access-date=17 July 2025 |publisher=France 24}}</ref> Slovenija je 30. julija napovedala popolno prepoved uvoza, izvoza in tranzita orožja in vojaške opreme v Izrael in iz njega.<ref>{{Navedi splet |date=31 July 2025 |title=Slovenia says will ban weapons trade with Israel over Gaza conflict |url=https://arab.news/46rb9 |access-date=5 September 2025 |website=Arab News |language=en}}</ref> Slovenska [[Vlada Republike Slovenije|vlada]] je 25. septembra 2025 uradno prepovedala vstop v državo izraelskemu premierju [[Benjamin Netanjahu|Benjaminu Netanjahuju]], kar je povezala z nalogom za prijetje [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnega kazenskega sodišča]] za Netanjahujem. [[Slika:Protest za Gazo, Ljubljana 6. avgusta 2025 01.jpg|sličica|Protest za Gazo, Ljubljana, avgusta 2025]] 3. junija 2026 je bil let izraelske družbe Israir, namenjen v [[Ljubljana|Ljubljano]], preusmerjen v [[Zagreb|Zagreb,]] saj so mu slovenske oblasti zavrnile dovoljenje za pristanek. Izvršni direktor Israira Uri Sirkis je trdil, da je bila odločitev politično motivirana, in jo označil kot kršitev sporazumov Evropske unije o letalstvu. Incident je sprožil proteste izraelskih uradnikov, kritičen je bil tudi zunanji minister.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-03 |title=Israir plane diverts to Croatia after Slovenia prevents flight from landing {{!}} The Jerusalem Post |url=https://www.jpost.com/israel-news/article-898206 |access-date=2026-06-05 |website=The Jerusalem Post {{!}} JPost.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=Staff |first=ToI |date=2026-06-03 |title=Slovenia turns away Israeli passenger jet, forcing it to land in neighboring Croatia |url=https://www.timesofisrael.com/slovenia-turns-away-israeli-passenger-jet-forcing-it-to-land-in-neighboring-croatia/ |access-date=2026-06-05 |work=The Times of Israel |language=en-US |issn=0040-7909}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=Lifshitz-Klieger |first=Iris |last2=Lifshitz-Klieger |first2=Iris |date=2026-06-03 |title=Slovenia blocks Israeli flight, citing political reasons, plane diverted to land in Croatia |url=https://www.ynetnews.com/travel/article/b1u4pptgml |access-date=2026-06-05 |work=Ynetglobal |language=en}}</ref> Dan zatem je bil [[Janez Janša]] imenovan na mesto predsednika vlade in odredil odstranitev palestinske zastave s pročelja vladne stavbe. Kmalu zatem je izraelski zunanji minister [[Gideon Sar]] napovedal, da bo Izrael odprl [[Veleposlaništvo Izraela v Sloveniji|veleposlaništvo v Ljubljani]], svoje prvo rezidenčno diplomatsko predstavništvo v Sloveniji.<ref>{{Navedi novice |date=5 June 2026 |title=Israel plans first embassy in Slovenia, says foreign minister |url=https://www.reuters.com/world/europe/israel-plans-first-embassy-slovenia-says-foreign-minister-2026-06-05/ |access-date=13 June 2026 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Navedi novice |date=4 June 2026 |title=Israel to open its first embassy in Slovenia |url=https://www.brusselstimes.com/world-news/2173612/israel-to-open-its-first-embassy-in-slovenia |access-date=13 June 2026 |work=The Brussels Times}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Gjevori |first=Elis |date=5 June 2026 |title=Slovenia's new prime minister takes down Palestinian flag in pro-Israel turn |url=https://www.middleeasteye.net/news/slovenias-new-prime-minister-takes-down-palestinian-flag-pro-israel-turn |access-date=6 June 2026 |website=Middle East Eye}}</ref> Vse sankcije proti Izraelu, vključno z embargom na orožje, prepovedmi potovanj za izraelske politike in prepovedmi uvoza judovskega blaga iz [[Judeja|Judeje]] in [[Samarija|Samarije]], so bile odpravljene.<ref name="NewArab">{{Navedi splet |date=5 July 2026 |title=Israel appoints first-ever resident ambassador to Slovenia |url=https://www.newarab.com/news/israel-appoints-first-ever-resident-ambassador-slovenia |access-date=5 July 2026 |website=The New Arab}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=11 June 2026 |title=Slovenia lifts ban on arms trade with Israel |url=https://www.reuters.com/world/slovenia-lifts-ban-arms-trade-with-israel-2026-06-11/ |access-date=5 July 2026 |website=Reuters}}</ref> Janša je 27. junija 2026 izraelskim medijem povedal, da bo slovensko veleposlaništvo v Izraelu iz [[Tel Aviv|Tel Aviva]] preseljeno v [[Jeruzalem]].<ref>{{Navedi splet |last=Wright |first=Helen |date=27 June 2026 |title=Slovenia to relocate Israeli embassy to Jerusalem, PM Jašna says |url=https://tvpworld.com/94050753/slovenia-to-relocate-israeli-embassy-to-jerusalem |access-date=28 June 2026 |website=tvpworld.com}}</ref> Napovedi je izrazila nasprotovanje predsednica države [[Nataša Pirc Musar]], ki je pristojna za odpiranje in zapiranje veleposlaništev, ter stranka [[Resni.ca]].<ref>{{navedi novice |date=2026-06-30 |title=Pojasnilo zunanjega ministrstva kaže, da je Janšev načrt selitve veleposlaništva v Jeruzalem za zdaj neizvedljiv |url=https://n1info.si/novice/slovenija/pojasnilo-zunanjega-ministrstva-kaze-da-je-jansev-nacrt-selitve-veleposlanistva-v-jeruzalem-za-zdaj-neizvedljiv/ |work=N1 Slovenija |language=sl}}</ref> Julija 2026 je Izrael imenoval [[Ruth Cohen-Dar]] za svojo prvo rezidenčno veleposlanico v Sloveniji.<ref name="NewArab" /> 9. in 10. septembra je Gideon Sar obiskal Slovenijo in s slovenskim zunanjim ministrom Tonetom Kajzerjem podpisal štiriletni sporazum o sodelovanju med državama.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi novice |date=2026-09-10 |title=Marko Lovec: Izrael lažje pomaga eni politični opciji v Sloveniji kot državi v celoti |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/ob-osmih/173251622/175248352 |access-date=2026-09-12 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> 9. septembra je bilo na [[Dimičeva ulica, Ljubljana|Dimičevi ulici]] v Ljubljani odprto izraelsko veleposlaništvo. Odprtje je spremljal množičen protest.<ref name=":4" /> == Trgovina == Na trgovino med Slovenijo in Izraelom vpliva sporazum o prosti trgovini med EU in Izraelom iz leta 1995.<ref>{{Navedi splet |title=Agreement in the form of an exchange of letters between the European community and the state of Israel concerning reciprocal liberalisation measures on agricultural products, processed agricultural products and fish and fishery products, the replacement of protocols 1 and 2 and their annexes and amendments to the euro-Mediterranean agreement establishing an association between the European communities and their member states, of the one part, and the state of Israel, of the other part |url=https://www.gov.il/BlobFolder/policy/eu-isr-fta/he/sahar-hutz_agreements_euro-fta-agri-2010-en.pdf |website=gov.li}}</ref><ref>{{Navedi časopis |date=21 June 2000 |title=EURO-MEDITERRANEAN AGREEMENT: establishing an association between the European Communities and their Member States, of the one part, and the State of Israel, of the other part |url=https://www.gov.il/BlobFolder/policy/eu-isr-fta/he/sahar-hutz_agreements_euro-fta-agreement-en.pdf |journal=Official Journal of the European Communities |language=en |volume=43 |issn=0378-6978}}</ref> {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" ! colspan="4" |Trgovina med Izraelom in Slovenija izražena v USD-$<ref name=":0">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2023 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/pages/2024/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2023.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2020 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/pages/2021/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2020.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2017 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2018/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2017.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2014 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2015/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2014.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet |title=סחר החוץ של ישראל לפי ארצות בשנת 2011 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2012/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%A9%D7%9C-%D7%99%D7%A9%D7%A8%D7%90%D7%9C-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2011.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2008 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2009/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2008.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2005 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2006/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2005.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref> |- ! !{{Zastava|Izrael}} uvoz {{Zastava|Slovenija}} izvoz !{{Zastava|Slovenija}} uvoz {{Zastava|Izrael}} izvoz !Skupaj |- !2023 |96.4 |739.8 |836.2 |- !2022 |119.7 |578.7 |698.4 |- !2021 |92.2 |366.1 |458.3 |- !2020 |68.5 |326.5 |395 |- !2019 |63.8 |336.8 |400.6 |- !2018 |74.2 |417.1 |491.3 |- !2017 |323 |374 |697 |- !2016 |695.1 |251.7 |946.8 |- !2015 |107.5 |268 |375.5 |- !2014 |157.3 |153.5 |310.8 |- !2013 |167.5 |142.9 |310.4 |- !2012 |127.9 |149.8 |277.7 |- !2011 |224.5 |170 |394.5 |- !2010 |196 |150.9 |346.9 |- !2009 |122.4 |124.4 |246.8 |- !2008 |65.4 |125.2 |190.6 |- !2007 |97.1 |100.3 |197.4 |- !2006 |38.7 |48.9 |87.6 |- !2005 |31.6 |65.8 |97.4 |- !2004 |27.6 |24.3 |51.9 |- !2003 |27.1 |31.3 |58.4 |- !2002 |22 |30.4 |52.4 |} == Judovska skupnost == [[Judje v Sloveniji|Judovska skupnost v Sloveniji]] je majhna, saj šteje med 100 in 300 pripadnikov, večina jih živi v Ljubljani. Po velikem izgonu Judov iz Štajerske, Koroške in Kranjske med leti 1496 in 1515 so se vnovič vrnili v 18. in 19. stoletju. Pred drugo svetovno vojno je v Sloveniji živelo okoli 1500 Judov, od tega večina v Prekmurju. Močan udarec je Judom prizadejala druga svetovna vojna, ki jo je preživelo le okoli 10 % pripadnikov. V času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|socialistične Jugoslavije]] je bilo judovsko življenje večinoma skrito javnosti, uničeni pa so bili tudi nekateri preostali spomeniki (npr. [[Sinagoga Murska Sobota|sinagoga v Murski Soboti]] leta 1954).<ref>{{Navedi splet |title=Judje v Sloveniji danes |url=https://www.jkc.si/si/articles/23/judje-v-sloveniji-danes |access-date=2026-09-01 |website=Judovski kulturni center}}</ref> V Sloveniji so danes še tri [[Sinagoga|sinagoge]]: * [[Sinagoga Maribor]] je ena izmed najstarejših ohranjenih sinagog v Evropi. Danes ne služi več verskemu namenu, ampak deluje kot Center judovske kulturne dediščine in kulturni center. * [[Sinagoga Lendava]] je bila zgrajena leta 1866. Danes deluje kot zgodovinski spomenik in kulturni center, v katerem deluje Slovenski muzej holokavsta s stalno razstavo o prekmurskih Judih. * [[Sinagoga Ljubljana|Sinagoga v Ljubljani]] je bila odprta leta 2021.<ref>{{Navedi splet |last=Congress |first=World Jewish |title=World Jewish Congress |url=https://www.worldjewishcongress.org/en/about/communities/SI |website=World Jewish Congress}}</ref> == Slovenska kritika Izraela in antisemitizma == Leta 2016 je slovenska veriga supermarketov [[Mercator]] po pritisku lokalnih [[Bojkot, dezinvesticije in sankcije|aktivistov za bojkot, odprodajo naložb in sankcije]] izvedla bojkot izraelskih izdelkov. Odločitev je bila dva dni kasneje razveljavljena po protestu izraelskega zunanjega ministrstva.<ref>{{Navedi splet |last=Eichner |first=Itamar |date=21 January 2016 |title=Slovenia supermarket chain returns Israeli products to shelves |url=https://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-4756022,00.html |website=Ynetnews}}</ref> Februarja 2023 je Center Simona Wiesenthala poslal pismo predsednici [[Nataša Pirc Musar|Nataši Pirc Musar,]] v katerem je izrazil zaskrbljenost zaradi [[Antisemitizem|antisemitizma]], ki so ga izrazili novinarji [[Radiotelevizija Slovenija|Radiotelevizije Slovenija]] (RTV Slovenija), pri čemer je center navedel tvite, v katerih so nekateri novinarji izraelsko vlado obtoževali apartheida in judovske nadvlade, eden od tvitov pa je pohvalil tudi [[Hamas]].<ref>{{Navedi splet |date=23 February 2023 |title=Wiesenthal Centre Alert: "Is Slovenian State Media Spreading Antisemitism?" |url=https://www.wiesenthal.com/about/news/wiesenthal-centre-alert-1.html |website=Simon Wiesenthal Center}}</ref> Decembra 2024 je RTV Slovenija pozvala k prepovedi sodelovanja Izraela na [[Pesem Evrovizije 2025|tekmovanju za pesem Evrovizije 2025.]]<ref>{{Navedi novice |last=Spiro |first=Amy |date=21 December 2024 |title=Slovenia public broadcaster 1st to demand banning Israel from Eurovision over Gaza war |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/slovenia-public-broadcaster-1st-to-demand-banning-israel-from-eurovision-over-gaza-war/ |work=[[The Times of Israel]] |issn=0040-7909}}</ref> Ker Evropska radiodifuzna zveza izraelskih predstavnikov ni izključila, je RTV s še nekaj državami tekmovanje tistega leta obstruiral. Januarja 2025 je bila srednjeveška sinagoga v [[Sinagoga Maribor|Mariboru]] vandalizirana z antisemitskimi grafiti z napisom »Judje so zlo sveta«.<ref>{{Navedi splet |last=Eichner |first=Itamar |date=17 January 2025 |title='Jews are the evil of the world:' Slovenia synagogue defaced with antisemitic graffiti |url=https://www.ynetnews.com/article/s1u9plupkg |website=Ynetnews}}</ref> == Slovenski gozd == Slovenski gozd (ang. Slovenia Grove ali Bunker Grove) je gaj, ki se nahaja v severnem Izraelu. Ime je dobil po treh bunkerjih, ki so jih Britanci zgradili med drugo svetovno vojno za shranjevanje bomb in streliva za oporišče RAF v Ramat Davidu. Britanci so zasadili tudi nasad, ki je bil namenjen kamuflaži bunkerjev. Nasad sta razvila in podarila Judovski nacionalni sklad in častni konzul Slovenije v Haifi.<ref>{{Navedi splet |title=מהיוגב לחניון הבונקרים - קרן קימת לישראל - קק |url=https://www.kkl.org.il/travel/trips/2950/ |website=www.kkl.org.il}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2 December 2024 |title=Israel &#124; GOV.SI |url=https://www.gov.si/en/countries/israel/ |website=Portal GOV.SI}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[zunanji odnosi Izraela|Zunanji odnosi Izraela]] * [[Zunanja politika Slovenije|Zunanji odnosi Slovenije]] * [[Judje v Sloveniji|Zgodovina Judov v Sloveniji]] * [[Seznam slovenskih pravičnih med narodi]] == Zunanje povezave == * [https://new.embassies.gov.il/austria/en Izraelsko veleposlaništvo na Dunaju, ki služi tudi Sloveniji] * [https://www.gov.si/en/representations/embassy-tel-aviv/ Veleposlaništvo Slovenije v Tel Avivu] [[Kategorija:Zunanja politika Slovenije]] [[Kategorija:Politika Izraela]] 3d8ifqy7hvk3iay7e40hxflxp8nxadm 6749572 6749571 2026-09-12T10:12:17Z Upwinxp 126544 −vsebina, nepovezana s temo članka, Judje ≠ Izrael 6749572 wikitext text/x-wiki {| class="infobox" style="border-collapse:collapse;" |+ class="infobox-title" id="6" |Odnosi med Slovenijo in Izraelom |- alt="Map indicating locations of Israel and Slovenia" class="mw-file-element" data-file-height="253" data-file-type="bitmap" data-file-width="342" decoding="async" height="185" loading="lazy" resource="./File:Israel_Slovenia_Locator.png" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cb/Israel_Slovenia_Locator.png/250px-Israel_Slovenia_Locator.png?utm_source=en.wikipedia.org&utm_campaign=parser&utm_content=thumbnail" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cb/Israel_Slovenia_Locator.png?utm_source=en.wikipedia.org&utm_campaign=parser&utm_content=thumbnail_unscaled 2x" width="250" | colspan="2" class="infobox-image" |[[File:Israel_Slovenia_Locator.png|250x250_pik|Map indicating locations of Israel and Slovenia]] |- class="infobox-hiddenrow" ! colspan="2" class="infobox-header" style="background:lightgrey;color:inherit;" | |- style="height:0.6em" | style="background:#E08020;color:inherit;" | | style="background:#339933;color:inherit;" | |- ! scope="col" style="width:50%; text-align:center" | [[File:Flag_of_Slovenia.svg|link=|alt=|obroba|60x60_pik]]<br />[[Slovenia|Slovenija]] ! scope="col" style="width:50%; text-align:center; border-left:thin solid lightgrey;" | [[File:Flag_of_Israel.svg|link=|alt=|obroba|41x41_pik]]<br />[[Izrael]] |- style="display:none" ! colspan="2" | |} [[Slovenija]] in [[Izrael]] sta vzpostavila diplomatske odnose 28. aprila 1992.<ref>{{Navedi splet |title=Bilateral relations &#124; GOV.SI |url=https://www.gov.si/en/representations/embassy-tel-aviv/bilateral-relations/#:~:text=Slovenia+and+Israel+established+diplomatic,a+spirit+of+constructive+cooperation. |website=Portal GOV.SI}}</ref> Slovenija ima veleposlaništvo v [[Tel Aviv|Tel Avivu]] od 1. avgusta 1994.<ref>{{Navedi splet |last=Congress |first=World Jewish |title=World Jewish Congress |url=https://www.worldjewishcongress.org/en/about/communities/SI#relations-with-israel |website=World Jewish Congress}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=About the Embassy Tel Aviv &#124; GOV.SI |url=https://www.gov.si/en/representations/embassy-tel-aviv/about-the-embassy-tel-aviv/ |website=Portal GOV.SI}}</ref> Izrael je septembra 2026 odprl svoje veleposlaništvo v Sloveniji,<ref name=":4">{{navedi splet |title=Izraelsko veleposlaništvo v Ljubljani in velik protest |date=2026-09-10 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/enostavno/slovenija/izraelsko-veleposlanistvo-v-ljubljani-in-velik-protest/793352 |accessdate=2026-09-12}}</ref> pred tem je delovalo veleposlaništvo na Dunaju kot nerezidenčno diplomatsko predstavništvo v Sloveniji. == Zgodovina == [[Slika:Reuven Rivlin Meets Borut Pahor, January 2020 (GPOHZA 1558).jpg|sličica|[[Borut Pahor]] in [[Reuven Rivlin]], predsednika Slovenije in Izraela leta 2020]] Leta 1998 sta Izrael in Slovenija podpisala sporazum o spodbujanju in zaščiti naložb, ki je začel veljati leta 1999,<ref>{{Navedi splet |date=13 May 1998 |title=Agreement between the government of the state of Israel and the government of the republic of Slovenia for the reciprocal promotion and protection investments |url=https://www.gov.il/BlobFolder/dynamiccollectorresultitem/slovenia_bit-eng/en/international_agreements_slovenia_bit-eng.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250417100907/https://www.gov.il/BlobFolder/dynamiccollectorresultitem/slovenia_bit-eng/en/international_agreements_slovenia_bit-eng.pdf |archive-date=17 April 2025 |website=gov.il |language=en}}</ref> leta 2007 pa sta Izrael in Slovenija podpisali sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki je začel veljati istega leta.<ref>{{Navedi splet |title=Convention between the Government of the State of Israel and the Government of the Republic of Slovenia for the avoidance of double taxation and the prevention of fiscal evasion with respect to taxes on income and on capital |url=https://www.gov.il/BlobFolder/dynamiccollectorresultitem/slovenia_dta-eng/en/international_agreements_slovenia_dtpa-eng.pdf |website=gob.li}}</ref> Leta 2006 je predsednik Republike Slovenije [[Janez Drnovšek]] obiskal Izrael,<ref>{{Navedi splet |title=President of the Republic of Slovenia > Dr Drnovšek visits Israel |url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/jd-ang.nsf/PrintWebForm?openform&ParentUnid=FF46973FAFF17464C125712B002EF3B8 |website=www.bivsi-predsednik.si}}</ref> leta 2010 pa je predsednik Države Izrael [[Šimon Peres]] obiskal Slovenijo.<ref>{{Navedi splet |title=President of the Republic of Slovenia > Israeli President on official visit to Slovenia |url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2007-2012/turk-ang-arhiv.nsf/dokumentiweb/FDA0E641E6D3E0B8C125776C003F234C?OpenDocument |website=www.bivsi-predsednik.si}}</ref> Leta 2020 je Slovenija [[Hezbolah|islamistično gibanje Hezbolah]] označila za teroristično organizacijo.<ref>{{Navedi novice |last=Ahren |first=Raphael |date=30 November 2020 |title=Slovenia declares all of Hezbollah a 'criminal and terrorist organization' |url=https://www.timesofisrael.com/slovenia-declares-all-of-hezbollah-a-criminal-and-terrorist-organization/ |work=[[The Times of Israel]] |issn=0040-7909}}</ref> Leta 2021 so se izraelski padalci s padali spustili v Slovenijo v počastitev pesnice in protinacistične bojevnice [[Hannah Szenes]].<ref>{{Navedi splet |date=21 July 2021 |title=Israeli paratroopers parachute into Slovenia to honor pre-state heroes |url=https://www.jpost.com/israel-news/israeli-paratroopers-parachute-into-slovenia-to-honor-pre-state-heroes-674455 |website=The Jerusalem Post}}</ref> Leta 2024 je nekdanji premier in vodja opozicije [[Janez Janša]] obiskal Izrael in obljubil, da bo slovensko veleposlaništvo preselil v Jeruzalem, če bo ponovno postal premier.<ref>{{Navedi splet |date=28 February 2024 |title=Opposition leader's visit to Israel raises eyebrows |url=https://sloveniatimes.com/40268/opposition-leaders-visit-to-israel-raises-eyebrows |website=sloveniatimes.com}}</ref> [[15. vlada Republike Slovenije]] je 17. julija 2025 izraelskega ministra za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarja Ben Gvirja]] in finančnega ministra [[Becalel Smotrič|Bezalela Smotricha]] označila za »[[Persona non grata|personi non grata]]« (nezaželeni osebi) zaradi njune vloge pri kršitvah človekovih pravic Palestincev.<ref>{{Navedi novice |date=17 July 2025 |title=Slovenia bars two far-right Israeli ministers |url=https://www.france24.com/en/live-news/20250717-slovenia-bars-two-far-right-israeli-ministers |access-date=17 July 2025 |publisher=France 24}}</ref> Slovenija je 30. julija napovedala popolno prepoved uvoza, izvoza in tranzita orožja in vojaške opreme v Izrael in iz njega.<ref>{{Navedi splet |date=31 July 2025 |title=Slovenia says will ban weapons trade with Israel over Gaza conflict |url=https://arab.news/46rb9 |access-date=5 September 2025 |website=Arab News |language=en}}</ref> Slovenska [[Vlada Republike Slovenije|vlada]] je 25. septembra 2025 uradno prepovedala vstop v državo izraelskemu premierju [[Benjamin Netanjahu|Benjaminu Netanjahuju]], kar je povezala z nalogom za prijetje [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnega kazenskega sodišča]] za Netanjahujem. [[Slika:Protest za Gazo, Ljubljana 6. avgusta 2025 01.jpg|sličica|Protest za Gazo, Ljubljana, avgusta 2025]] 3. junija 2026 je bil let izraelske družbe Israir, namenjen v [[Ljubljana|Ljubljano]], preusmerjen v [[Zagreb|Zagreb,]] saj so mu slovenske oblasti zavrnile dovoljenje za pristanek. Izvršni direktor Israira Uri Sirkis je trdil, da je bila odločitev politično motivirana, in jo označil kot kršitev sporazumov Evropske unije o letalstvu. Incident je sprožil proteste izraelskih uradnikov, kritičen je bil tudi zunanji minister.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-03 |title=Israir plane diverts to Croatia after Slovenia prevents flight from landing {{!}} The Jerusalem Post |url=https://www.jpost.com/israel-news/article-898206 |access-date=2026-06-05 |website=The Jerusalem Post {{!}} JPost.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=Staff |first=ToI |date=2026-06-03 |title=Slovenia turns away Israeli passenger jet, forcing it to land in neighboring Croatia |url=https://www.timesofisrael.com/slovenia-turns-away-israeli-passenger-jet-forcing-it-to-land-in-neighboring-croatia/ |access-date=2026-06-05 |work=The Times of Israel |language=en-US |issn=0040-7909}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=Lifshitz-Klieger |first=Iris |last2=Lifshitz-Klieger |first2=Iris |date=2026-06-03 |title=Slovenia blocks Israeli flight, citing political reasons, plane diverted to land in Croatia |url=https://www.ynetnews.com/travel/article/b1u4pptgml |access-date=2026-06-05 |work=Ynetglobal |language=en}}</ref> Dan zatem je bil [[Janez Janša]] imenovan na mesto predsednika vlade in odredil odstranitev palestinske zastave s pročelja vladne stavbe. Kmalu zatem je izraelski zunanji minister [[Gideon Sar]] napovedal, da bo Izrael odprl [[Veleposlaništvo Izraela v Sloveniji|veleposlaništvo v Ljubljani]], svoje prvo rezidenčno diplomatsko predstavništvo v Sloveniji.<ref>{{Navedi novice |date=5 June 2026 |title=Israel plans first embassy in Slovenia, says foreign minister |url=https://www.reuters.com/world/europe/israel-plans-first-embassy-slovenia-says-foreign-minister-2026-06-05/ |access-date=13 June 2026 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Navedi novice |date=4 June 2026 |title=Israel to open its first embassy in Slovenia |url=https://www.brusselstimes.com/world-news/2173612/israel-to-open-its-first-embassy-in-slovenia |access-date=13 June 2026 |work=The Brussels Times}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Gjevori |first=Elis |date=5 June 2026 |title=Slovenia's new prime minister takes down Palestinian flag in pro-Israel turn |url=https://www.middleeasteye.net/news/slovenias-new-prime-minister-takes-down-palestinian-flag-pro-israel-turn |access-date=6 June 2026 |website=Middle East Eye}}</ref> Vse sankcije proti Izraelu, vključno z embargom na orožje, prepovedmi potovanj za izraelske politike in prepovedmi uvoza judovskega blaga iz [[Judeja|Judeje]] in [[Samarija|Samarije]], so bile odpravljene.<ref name="NewArab">{{Navedi splet |date=5 July 2026 |title=Israel appoints first-ever resident ambassador to Slovenia |url=https://www.newarab.com/news/israel-appoints-first-ever-resident-ambassador-slovenia |access-date=5 July 2026 |website=The New Arab}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=11 June 2026 |title=Slovenia lifts ban on arms trade with Israel |url=https://www.reuters.com/world/slovenia-lifts-ban-arms-trade-with-israel-2026-06-11/ |access-date=5 July 2026 |website=Reuters}}</ref> Janša je 27. junija 2026 izraelskim medijem povedal, da bo slovensko veleposlaništvo v Izraelu iz [[Tel Aviv|Tel Aviva]] preseljeno v [[Jeruzalem]].<ref>{{Navedi splet |last=Wright |first=Helen |date=27 June 2026 |title=Slovenia to relocate Israeli embassy to Jerusalem, PM Jašna says |url=https://tvpworld.com/94050753/slovenia-to-relocate-israeli-embassy-to-jerusalem |access-date=28 June 2026 |website=tvpworld.com}}</ref> Napovedi je izrazila nasprotovanje predsednica države [[Nataša Pirc Musar]], ki je pristojna za odpiranje in zapiranje veleposlaništev, ter stranka [[Resni.ca]].<ref>{{navedi novice |date=2026-06-30 |title=Pojasnilo zunanjega ministrstva kaže, da je Janšev načrt selitve veleposlaništva v Jeruzalem za zdaj neizvedljiv |url=https://n1info.si/novice/slovenija/pojasnilo-zunanjega-ministrstva-kaze-da-je-jansev-nacrt-selitve-veleposlanistva-v-jeruzalem-za-zdaj-neizvedljiv/ |work=N1 Slovenija |language=sl}}</ref> Julija 2026 je Izrael imenoval [[Ruth Cohen-Dar]] za svojo prvo rezidenčno veleposlanico v Sloveniji.<ref name="NewArab" /> 9. in 10. septembra je Gideon Sar obiskal Slovenijo in s slovenskim zunanjim ministrom Tonetom Kajzerjem podpisal štiriletni sporazum o sodelovanju med državama.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi novice |date=2026-09-10 |title=Marko Lovec: Izrael lažje pomaga eni politični opciji v Sloveniji kot državi v celoti |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/ob-osmih/173251622/175248352 |access-date=2026-09-12 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> 9. septembra je bilo na [[Dimičeva ulica, Ljubljana|Dimičevi ulici]] v Ljubljani odprto izraelsko veleposlaništvo. Odprtje je spremljal množičen protest.<ref name=":4" /> == Trgovina == Na trgovino med Slovenijo in Izraelom vpliva sporazum o prosti trgovini med EU in Izraelom iz leta 1995.<ref>{{Navedi splet |title=Agreement in the form of an exchange of letters between the European community and the state of Israel concerning reciprocal liberalisation measures on agricultural products, processed agricultural products and fish and fishery products, the replacement of protocols 1 and 2 and their annexes and amendments to the euro-Mediterranean agreement establishing an association between the European communities and their member states, of the one part, and the state of Israel, of the other part |url=https://www.gov.il/BlobFolder/policy/eu-isr-fta/he/sahar-hutz_agreements_euro-fta-agri-2010-en.pdf |website=gov.li}}</ref><ref>{{Navedi časopis |date=21 June 2000 |title=EURO-MEDITERRANEAN AGREEMENT: establishing an association between the European Communities and their Member States, of the one part, and the State of Israel, of the other part |url=https://www.gov.il/BlobFolder/policy/eu-isr-fta/he/sahar-hutz_agreements_euro-fta-agreement-en.pdf |journal=Official Journal of the European Communities |language=en |volume=43 |issn=0378-6978}}</ref> {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" ! colspan="4" |Trgovina med Izraelom in Slovenija izražena v USD-$<ref name=":0">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2023 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/pages/2024/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2023.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2020 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/pages/2021/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2020.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2017 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2018/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2017.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2014 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2015/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2014.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet |title=סחר החוץ של ישראל לפי ארצות בשנת 2011 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2012/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%A9%D7%9C-%D7%99%D7%A9%D7%A8%D7%90%D7%9C-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2011.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2008 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2009/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2008.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2005 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2006/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2005.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref> |- ! !{{Zastava|Izrael}} uvoz {{Zastava|Slovenija}} izvoz !{{Zastava|Slovenija}} uvoz {{Zastava|Izrael}} izvoz !Skupaj |- !2023 |96.4 |739.8 |836.2 |- !2022 |119.7 |578.7 |698.4 |- !2021 |92.2 |366.1 |458.3 |- !2020 |68.5 |326.5 |395 |- !2019 |63.8 |336.8 |400.6 |- !2018 |74.2 |417.1 |491.3 |- !2017 |323 |374 |697 |- !2016 |695.1 |251.7 |946.8 |- !2015 |107.5 |268 |375.5 |- !2014 |157.3 |153.5 |310.8 |- !2013 |167.5 |142.9 |310.4 |- !2012 |127.9 |149.8 |277.7 |- !2011 |224.5 |170 |394.5 |- !2010 |196 |150.9 |346.9 |- !2009 |122.4 |124.4 |246.8 |- !2008 |65.4 |125.2 |190.6 |- !2007 |97.1 |100.3 |197.4 |- !2006 |38.7 |48.9 |87.6 |- !2005 |31.6 |65.8 |97.4 |- !2004 |27.6 |24.3 |51.9 |- !2003 |27.1 |31.3 |58.4 |- !2002 |22 |30.4 |52.4 |} == Slovenska kritika Izraela in antisemitizma == Leta 2016 je slovenska veriga supermarketov [[Mercator]] po pritisku lokalnih [[Bojkot, dezinvesticije in sankcije|aktivistov za bojkot, odprodajo naložb in sankcije]] izvedla bojkot izraelskih izdelkov. Odločitev je bila dva dni kasneje razveljavljena po protestu izraelskega zunanjega ministrstva.<ref>{{Navedi splet |last=Eichner |first=Itamar |date=21 January 2016 |title=Slovenia supermarket chain returns Israeli products to shelves |url=https://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-4756022,00.html |website=Ynetnews}}</ref> Februarja 2023 je Center Simona Wiesenthala poslal pismo predsednici [[Nataša Pirc Musar|Nataši Pirc Musar,]] v katerem je izrazil zaskrbljenost zaradi [[Antisemitizem|antisemitizma]], ki so ga izrazili novinarji [[Radiotelevizija Slovenija|Radiotelevizije Slovenija]] (RTV Slovenija), pri čemer je center navedel tvite, v katerih so nekateri novinarji izraelsko vlado obtoževali apartheida in judovske nadvlade, eden od tvitov pa je pohvalil tudi [[Hamas]].<ref>{{Navedi splet |date=23 February 2023 |title=Wiesenthal Centre Alert: "Is Slovenian State Media Spreading Antisemitism?" |url=https://www.wiesenthal.com/about/news/wiesenthal-centre-alert-1.html |website=Simon Wiesenthal Center}}</ref> Decembra 2024 je RTV Slovenija pozvala k prepovedi sodelovanja Izraela na [[Pesem Evrovizije 2025|tekmovanju za pesem Evrovizije 2025.]]<ref>{{Navedi novice |last=Spiro |first=Amy |date=21 December 2024 |title=Slovenia public broadcaster 1st to demand banning Israel from Eurovision over Gaza war |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/slovenia-public-broadcaster-1st-to-demand-banning-israel-from-eurovision-over-gaza-war/ |work=[[The Times of Israel]] |issn=0040-7909}}</ref> Ker Evropska radiodifuzna zveza izraelskih predstavnikov ni izključila, je RTV s še nekaj državami tekmovanje tistega leta obstruiral. == Slovenski gozd == Slovenski gozd (ang. Slovenia Grove ali Bunker Grove) je gaj, ki se nahaja v severnem Izraelu. Ime je dobil po treh bunkerjih, ki so jih Britanci zgradili med drugo svetovno vojno za shranjevanje bomb in streliva za oporišče RAF v Ramat Davidu. Britanci so zasadili tudi nasad, ki je bil namenjen kamuflaži bunkerjev. Nasad sta razvila in podarila Judovski nacionalni sklad in častni konzul Slovenije v Haifi.<ref>{{Navedi splet |title=מהיוגב לחניון הבונקרים - קרן קימת לישראל - קק |url=https://www.kkl.org.il/travel/trips/2950/ |website=www.kkl.org.il}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2 December 2024 |title=Israel &#124; GOV.SI |url=https://www.gov.si/en/countries/israel/ |website=Portal GOV.SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Zunanji odnosi Izraela]] * [[Zunanja politika Slovenije|Zunanji odnosi Slovenije]] * [[Judje v Sloveniji]] * [[Seznam slovenskih pravičnih med narodi]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://new.embassies.gov.il/austria/en Izraelsko veleposlaništvo na Dunaju, ki služi tudi Sloveniji] * [https://www.gov.si/en/representations/embassy-tel-aviv/ Veleposlaništvo Slovenije v Tel Avivu] [[Kategorija:Zunanja politika Slovenije]] [[Kategorija:Politika Izraela]] dyvqzn32d492dk1sg3exdu1u727itbh 6749573 6749572 2026-09-12T10:14:32Z Upwinxp 126544 milijoni dolarjev, ne pa dolarji; pravopis 6749573 wikitext text/x-wiki {| class="infobox" style="border-collapse:collapse;" |+ class="infobox-title" id="6" |Odnosi med Slovenijo in Izraelom |- alt="Map indicating locations of Israel and Slovenia" class="mw-file-element" data-file-height="253" data-file-type="bitmap" data-file-width="342" decoding="async" height="185" loading="lazy" resource="./File:Israel_Slovenia_Locator.png" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cb/Israel_Slovenia_Locator.png/250px-Israel_Slovenia_Locator.png?utm_source=en.wikipedia.org&utm_campaign=parser&utm_content=thumbnail" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cb/Israel_Slovenia_Locator.png?utm_source=en.wikipedia.org&utm_campaign=parser&utm_content=thumbnail_unscaled 2x" width="250" | colspan="2" class="infobox-image" |[[File:Israel_Slovenia_Locator.png|250x250_pik|Map indicating locations of Israel and Slovenia]] |- class="infobox-hiddenrow" ! colspan="2" class="infobox-header" style="background:lightgrey;color:inherit;" | |- style="height:0.6em" | style="background:#E08020;color:inherit;" | | style="background:#339933;color:inherit;" | |- ! scope="col" style="width:50%; text-align:center" | [[File:Flag_of_Slovenia.svg|link=|alt=|obroba|60x60_pik]]<br />[[Slovenia|Slovenija]] ! scope="col" style="width:50%; text-align:center; border-left:thin solid lightgrey;" | [[File:Flag_of_Israel.svg|link=|alt=|obroba|41x41_pik]]<br />[[Izrael]] |- style="display:none" ! colspan="2" | |} [[Slovenija]] in [[Izrael]] sta vzpostavila diplomatske odnose 28. aprila 1992.<ref>{{Navedi splet |title=Bilateral relations &#124; GOV.SI |url=https://www.gov.si/en/representations/embassy-tel-aviv/bilateral-relations/#:~:text=Slovenia+and+Israel+established+diplomatic,a+spirit+of+constructive+cooperation. |website=Portal GOV.SI}}</ref> Slovenija ima veleposlaništvo v [[Tel Aviv|Tel Avivu]] od 1. avgusta 1994.<ref>{{Navedi splet |last=Congress |first=World Jewish |title=World Jewish Congress |url=https://www.worldjewishcongress.org/en/about/communities/SI#relations-with-israel |website=World Jewish Congress}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=About the Embassy Tel Aviv &#124; GOV.SI |url=https://www.gov.si/en/representations/embassy-tel-aviv/about-the-embassy-tel-aviv/ |website=Portal GOV.SI}}</ref> Izrael je septembra 2026 odprl svoje veleposlaništvo v Sloveniji,<ref name=":4">{{navedi splet |title=Izraelsko veleposlaništvo v Ljubljani in velik protest |date=2026-09-10 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/enostavno/slovenija/izraelsko-veleposlanistvo-v-ljubljani-in-velik-protest/793352 |accessdate=2026-09-12}}</ref> pred tem je delovalo veleposlaništvo na Dunaju kot nerezidenčno diplomatsko predstavništvo v Sloveniji. == Zgodovina == [[Slika:Reuven Rivlin Meets Borut Pahor, January 2020 (GPOHZA 1558).jpg|sličica|[[Borut Pahor]] in [[Reuven Rivlin]], predsednika Slovenije in Izraela leta 2020]] Leta 1998 sta Izrael in Slovenija podpisala sporazum o spodbujanju in zaščiti naložb, ki je začel veljati leta 1999,<ref>{{Navedi splet |date=13 May 1998 |title=Agreement between the government of the state of Israel and the government of the republic of Slovenia for the reciprocal promotion and protection investments |url=https://www.gov.il/BlobFolder/dynamiccollectorresultitem/slovenia_bit-eng/en/international_agreements_slovenia_bit-eng.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250417100907/https://www.gov.il/BlobFolder/dynamiccollectorresultitem/slovenia_bit-eng/en/international_agreements_slovenia_bit-eng.pdf |archive-date=17 April 2025 |website=gov.il |language=en}}</ref> leta 2007 pa sta Izrael in Slovenija podpisali sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki je začel veljati istega leta.<ref>{{Navedi splet |title=Convention between the Government of the State of Israel and the Government of the Republic of Slovenia for the avoidance of double taxation and the prevention of fiscal evasion with respect to taxes on income and on capital |url=https://www.gov.il/BlobFolder/dynamiccollectorresultitem/slovenia_dta-eng/en/international_agreements_slovenia_dtpa-eng.pdf |website=gob.li}}</ref> Leta 2006 je predsednik Republike Slovenije [[Janez Drnovšek]] obiskal Izrael,<ref>{{Navedi splet |title=President of the Republic of Slovenia > Dr Drnovšek visits Israel |url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/jd-ang.nsf/PrintWebForm?openform&ParentUnid=FF46973FAFF17464C125712B002EF3B8 |website=www.bivsi-predsednik.si}}</ref> leta 2010 pa je predsednik Države Izrael [[Šimon Peres]] obiskal Slovenijo.<ref>{{Navedi splet |title=President of the Republic of Slovenia > Israeli President on official visit to Slovenia |url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2007-2012/turk-ang-arhiv.nsf/dokumentiweb/FDA0E641E6D3E0B8C125776C003F234C?OpenDocument |website=www.bivsi-predsednik.si}}</ref> Leta 2020 je Slovenija [[Hezbolah|islamistično gibanje Hezbolah]] označila za teroristično organizacijo.<ref>{{Navedi novice |last=Ahren |first=Raphael |date=30 November 2020 |title=Slovenia declares all of Hezbollah a 'criminal and terrorist organization' |url=https://www.timesofisrael.com/slovenia-declares-all-of-hezbollah-a-criminal-and-terrorist-organization/ |work=[[The Times of Israel]] |issn=0040-7909}}</ref> Leta 2021 so se izraelski padalci s padali spustili v Slovenijo v počastitev pesnice in protinacistične bojevnice [[Hannah Szenes]].<ref>{{Navedi splet |date=21 July 2021 |title=Israeli paratroopers parachute into Slovenia to honor pre-state heroes |url=https://www.jpost.com/israel-news/israeli-paratroopers-parachute-into-slovenia-to-honor-pre-state-heroes-674455 |website=The Jerusalem Post}}</ref> Leta 2024 je nekdanji premier in vodja opozicije [[Janez Janša]] obiskal Izrael in obljubil, da bo slovensko veleposlaništvo preselil v Jeruzalem, če bo ponovno postal premier.<ref>{{Navedi splet |date=28 February 2024 |title=Opposition leader's visit to Israel raises eyebrows |url=https://sloveniatimes.com/40268/opposition-leaders-visit-to-israel-raises-eyebrows |website=sloveniatimes.com}}</ref> [[15. vlada Republike Slovenije]] je 17. julija 2025 izraelskega ministra za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarja Ben Gvirja]] in finančnega ministra [[Becalel Smotrič|Bezalela Smotricha]] označila za »[[Persona non grata|personi non grata]]« (nezaželeni osebi) zaradi njune vloge pri kršitvah človekovih pravic Palestincev.<ref>{{Navedi novice |date=17 July 2025 |title=Slovenia bars two far-right Israeli ministers |url=https://www.france24.com/en/live-news/20250717-slovenia-bars-two-far-right-israeli-ministers |access-date=17 July 2025 |publisher=France 24}}</ref> Slovenija je 30. julija napovedala popolno prepoved uvoza, izvoza in tranzita orožja in vojaške opreme v Izrael in iz njega.<ref>{{Navedi splet |date=31 July 2025 |title=Slovenia says will ban weapons trade with Israel over Gaza conflict |url=https://arab.news/46rb9 |access-date=5 September 2025 |website=Arab News |language=en}}</ref> Slovenska [[Vlada Republike Slovenije|vlada]] je 25. septembra 2025 uradno prepovedala vstop v državo izraelskemu premierju [[Benjamin Netanjahu|Benjaminu Netanjahuju]], kar je povezala z nalogom za prijetje [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnega kazenskega sodišča]] za Netanjahujem. [[Slika:Protest za Gazo, Ljubljana 6. avgusta 2025 01.jpg|sličica|Protest za Gazo, Ljubljana, avgusta 2025]] 3. junija 2026 je bil let izraelske družbe Israir, namenjen v [[Ljubljana|Ljubljano]], preusmerjen v [[Zagreb|Zagreb,]] saj so mu slovenske oblasti zavrnile dovoljenje za pristanek. Izvršni direktor Israira Uri Sirkis je trdil, da je bila odločitev politično motivirana, in jo označil kot kršitev sporazumov Evropske unije o letalstvu. Incident je sprožil proteste izraelskih uradnikov, kritičen je bil tudi zunanji minister.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-03 |title=Israir plane diverts to Croatia after Slovenia prevents flight from landing {{!}} The Jerusalem Post |url=https://www.jpost.com/israel-news/article-898206 |access-date=2026-06-05 |website=The Jerusalem Post {{!}} JPost.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=Staff |first=ToI |date=2026-06-03 |title=Slovenia turns away Israeli passenger jet, forcing it to land in neighboring Croatia |url=https://www.timesofisrael.com/slovenia-turns-away-israeli-passenger-jet-forcing-it-to-land-in-neighboring-croatia/ |access-date=2026-06-05 |work=The Times of Israel |language=en-US |issn=0040-7909}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=Lifshitz-Klieger |first=Iris |last2=Lifshitz-Klieger |first2=Iris |date=2026-06-03 |title=Slovenia blocks Israeli flight, citing political reasons, plane diverted to land in Croatia |url=https://www.ynetnews.com/travel/article/b1u4pptgml |access-date=2026-06-05 |work=Ynetglobal |language=en}}</ref> Dan zatem je bil [[Janez Janša]] imenovan na mesto predsednika vlade in odredil odstranitev palestinske zastave s pročelja vladne stavbe. Kmalu zatem je izraelski zunanji minister [[Gideon Sar]] napovedal, da bo Izrael odprl [[Veleposlaništvo Izraela v Sloveniji|veleposlaništvo v Ljubljani]], svoje prvo rezidenčno diplomatsko predstavništvo v Sloveniji.<ref>{{Navedi novice |date=5 June 2026 |title=Israel plans first embassy in Slovenia, says foreign minister |url=https://www.reuters.com/world/europe/israel-plans-first-embassy-slovenia-says-foreign-minister-2026-06-05/ |access-date=13 June 2026 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Navedi novice |date=4 June 2026 |title=Israel to open its first embassy in Slovenia |url=https://www.brusselstimes.com/world-news/2173612/israel-to-open-its-first-embassy-in-slovenia |access-date=13 June 2026 |work=The Brussels Times}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Gjevori |first=Elis |date=5 June 2026 |title=Slovenia's new prime minister takes down Palestinian flag in pro-Israel turn |url=https://www.middleeasteye.net/news/slovenias-new-prime-minister-takes-down-palestinian-flag-pro-israel-turn |access-date=6 June 2026 |website=Middle East Eye}}</ref> Vse sankcije proti Izraelu, vključno z embargom na orožje, prepovedmi potovanj za izraelske politike in prepovedmi uvoza judovskega blaga iz [[Judeja|Judeje]] in [[Samarija|Samarije]], so bile odpravljene.<ref name="NewArab">{{Navedi splet |date=5 July 2026 |title=Israel appoints first-ever resident ambassador to Slovenia |url=https://www.newarab.com/news/israel-appoints-first-ever-resident-ambassador-slovenia |access-date=5 July 2026 |website=The New Arab}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=11 June 2026 |title=Slovenia lifts ban on arms trade with Israel |url=https://www.reuters.com/world/slovenia-lifts-ban-arms-trade-with-israel-2026-06-11/ |access-date=5 July 2026 |website=Reuters}}</ref> Janša je 27. junija 2026 izraelskim medijem povedal, da bo slovensko veleposlaništvo v Izraelu iz [[Tel Aviv|Tel Aviva]] preseljeno v [[Jeruzalem]].<ref>{{Navedi splet |last=Wright |first=Helen |date=27 June 2026 |title=Slovenia to relocate Israeli embassy to Jerusalem, PM Jašna says |url=https://tvpworld.com/94050753/slovenia-to-relocate-israeli-embassy-to-jerusalem |access-date=28 June 2026 |website=tvpworld.com}}</ref> Napovedi je izrazila nasprotovanje predsednica države [[Nataša Pirc Musar]], ki je pristojna za odpiranje in zapiranje veleposlaništev, ter stranka [[Resni.ca]].<ref>{{navedi novice |date=2026-06-30 |title=Pojasnilo zunanjega ministrstva kaže, da je Janšev načrt selitve veleposlaništva v Jeruzalem za zdaj neizvedljiv |url=https://n1info.si/novice/slovenija/pojasnilo-zunanjega-ministrstva-kaze-da-je-jansev-nacrt-selitve-veleposlanistva-v-jeruzalem-za-zdaj-neizvedljiv/ |work=N1 Slovenija |language=sl}}</ref> Julija 2026 je Izrael imenoval [[Ruth Cohen-Dar]] za svojo prvo rezidenčno veleposlanico v Sloveniji.<ref name="NewArab" /> 9. in 10. septembra je Gideon Sar obiskal Slovenijo in s slovenskim zunanjim ministrom Tonetom Kajzerjem podpisal štiriletni sporazum o sodelovanju med državama.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi novice |date=2026-09-10 |title=Marko Lovec: Izrael lažje pomaga eni politični opciji v Sloveniji kot državi v celoti |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/ob-osmih/173251622/175248352 |access-date=2026-09-12 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> 9. septembra je bilo na [[Dimičeva ulica, Ljubljana|Dimičevi ulici]] v Ljubljani odprto izraelsko veleposlaništvo. Odprtje je spremljal množičen protest.<ref name=":4" /> == Trgovina == Na trgovino med Slovenijo in Izraelom vpliva sporazum o prosti trgovini med EU in Izraelom iz leta 1995.<ref>{{Navedi splet |title=Agreement in the form of an exchange of letters between the European community and the state of Israel concerning reciprocal liberalisation measures on agricultural products, processed agricultural products and fish and fishery products, the replacement of protocols 1 and 2 and their annexes and amendments to the euro-Mediterranean agreement establishing an association between the European communities and their member states, of the one part, and the state of Israel, of the other part |url=https://www.gov.il/BlobFolder/policy/eu-isr-fta/he/sahar-hutz_agreements_euro-fta-agri-2010-en.pdf |website=gov.li}}</ref><ref>{{Navedi časopis |date=21 June 2000 |title=EURO-MEDITERRANEAN AGREEMENT: establishing an association between the European Communities and their Member States, of the one part, and the State of Israel, of the other part |url=https://www.gov.il/BlobFolder/policy/eu-isr-fta/he/sahar-hutz_agreements_euro-fta-agreement-en.pdf |journal=Official Journal of the European Communities |language=en |volume=43 |issn=0378-6978}}</ref> {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" ! colspan="4" |Trgovina med Izraelom in Slovenijo, izražena v milijonih USD<ref name=":0">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2023 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/pages/2024/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2023.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2020 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/pages/2021/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2020.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2017 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2018/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2017.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2014 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2015/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2014.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet |title=סחר החוץ של ישראל לפי ארצות בשנת 2011 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2012/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%A9%D7%9C-%D7%99%D7%A9%D7%A8%D7%90%D7%9C-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2011.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2008 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2009/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2008.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2005 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2006/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2005.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref> |- ! !{{Zastava|Izrael}} uvoz {{Zastava|Slovenija}} izvoz !{{Zastava|Slovenija}} uvoz {{Zastava|Izrael}} izvoz !Skupaj |- !2023 |96,4 |739,8 |836,2 |- !2022 |119,7 |578,7 |698,4 |- !2021 |92,2 |366,1 |458,3 |- !2020 |68,5 |326,5 |395 |- !2019 |63,8 |336,8 |400,6 |- !2018 |74,2 |417,1 |491,3 |- !2017 |323 |374 |697 |- !2016 |695,1 |251,7 |946,8 |- !2015 |107,5 |268 |375,5 |- !2014 |157,3 |153,5 |310,8 |- !2013 |167,5 |142,9 |310,4 |- !2012 |127,9 |149,8 |277,7 |- !2011 |224,5 |170 |394,5 |- !2010 |196 |150,9 |346,9 |- !2009 |122,4 |124,4 |246,8 |- !2008 |65,4 |125,2 |190,6 |- !2007 |97,1 |100,3 |197,4 |- !2006 |38,7 |48,9 |87,6 |- !2005 |31,6 |65,8 |97,4 |- !2004 |27,6 |24,3 |51,9 |- !2003 |27,1 |31,3 |58,4 |- !2002 |22 |30,4 |52,4 |} == Slovenska kritika Izraela in antisemitizem == Leta 2016 je slovenska veriga supermarketov [[Mercator]] po pritisku lokalnih [[Bojkot, dezinvesticije in sankcije|aktivistov za bojkot, odprodajo naložb in sankcije]] izvedla bojkot izraelskih izdelkov. Odločitev je bila dva dni kasneje razveljavljena po protestu izraelskega zunanjega ministrstva.<ref>{{Navedi splet |last=Eichner |first=Itamar |date=21 January 2016 |title=Slovenia supermarket chain returns Israeli products to shelves |url=https://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-4756022,00.html |website=Ynetnews}}</ref> Februarja 2023 je Center Simona Wiesenthala poslal pismo predsednici [[Nataša Pirc Musar|Nataši Pirc Musar,]] v katerem je izrazil zaskrbljenost zaradi [[Antisemitizem|antisemitizma]], ki so ga izrazili novinarji [[Radiotelevizija Slovenija|Radiotelevizije Slovenija]] (RTV Slovenija), pri čemer je center navedel tvite, v katerih so nekateri novinarji izraelsko vlado obtoževali apartheida in judovske nadvlade, eden od tvitov pa je pohvalil tudi [[Hamas]].<ref>{{Navedi splet |date=23 February 2023 |title=Wiesenthal Centre Alert: "Is Slovenian State Media Spreading Antisemitism?" |url=https://www.wiesenthal.com/about/news/wiesenthal-centre-alert-1.html |website=Simon Wiesenthal Center}}</ref> Decembra 2024 je RTV Slovenija pozvala k prepovedi sodelovanja Izraela na [[Pesem Evrovizije 2025|tekmovanju za pesem Evrovizije 2025.]]<ref>{{Navedi novice |last=Spiro |first=Amy |date=21 December 2024 |title=Slovenia public broadcaster 1st to demand banning Israel from Eurovision over Gaza war |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/slovenia-public-broadcaster-1st-to-demand-banning-israel-from-eurovision-over-gaza-war/ |work=[[The Times of Israel]] |issn=0040-7909}}</ref> Ker Evropska radiodifuzna zveza izraelskih predstavnikov ni izključila, je RTV s še nekaj državami tekmovanje tistega leta obstruiral. == Slovenski gozd == Slovenski gozd (ang. Slovenia Grove ali Bunker Grove) je gaj, ki se nahaja v severnem Izraelu. Ime je dobil po treh bunkerjih, ki so jih Britanci zgradili med drugo svetovno vojno za shranjevanje bomb in streliva za oporišče RAF v Ramat Davidu. Britanci so zasadili tudi nasad, ki je bil namenjen kamuflaži bunkerjev. Nasad sta razvila in podarila Judovski nacionalni sklad in častni konzul Slovenije v Haifi.<ref>{{Navedi splet |title=מהיוגב לחניון הבונקרים - קרן קימת לישראל - קק |url=https://www.kkl.org.il/travel/trips/2950/ |website=www.kkl.org.il}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2 December 2024 |title=Israel &#124; GOV.SI |url=https://www.gov.si/en/countries/israel/ |website=Portal GOV.SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Zunanji odnosi Izraela]] * [[Zunanja politika Slovenije|Zunanji odnosi Slovenije]] * [[Judje v Sloveniji]] * [[Seznam slovenskih pravičnih med narodi]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://new.embassies.gov.il/austria/en Izraelsko veleposlaništvo na Dunaju, ki služi tudi Sloveniji] * [https://www.gov.si/en/representations/embassy-tel-aviv/ Veleposlaništvo Slovenije v Tel Avivu] [[Kategorija:Zunanja politika Slovenije]] [[Kategorija:Politika Izraela]] douruq7h7uowat5d86qi726tgkj3bln 1 608194 6749564 6745793 2026-09-12T09:32:45Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Pogovor:Odnosi med Izraelom in Slovenijo]] na [[Pogovor:Odnosi med Slovenijo in Izraelom]]: glej pogovor 6745793 wikitext text/x-wiki == Komentarji na članek == Prvič, članek lahko preimenujemo v "Odnosi med Slovenijo in Izraelom". Bolj svetovljanska angleška wikipedija ima v člankih o dvostranskih odnosih državi navedeni po abecednem redu, na naši pa se po mojem mnenju lahko držimo vzorca "Odnosi med Slovenijo in ...". Drugič, prosim, naj avtorji oz. prevajalci članka razmišljajo o vsebini, ki jo prevajajo. Iz angleškega izvirnika sem pobrisal omembo grafita na sinagogi januarja 2025, ker osamljeno dejanje nekega posameznega vandala pač ni del mednarodnih odnosov med državama (bi pa spadalo v eventuelni članek o antisemitizmu v Sloveniji). Tudi v preteklosti sem že iz različnih angleških člankov brisal popolnoma pavšalne in popolnoma nereferencirane trditve o Sloveniji in domnevnem antisemitizmu. Ni treba, da nekvalitetno vsebino še razširjamo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:49, 2. september 2026 (CEST) shk8x5aozhuaxnehthv8xgw34im5ygc 0 608404 6749088 6748995 2026-09-11T12:20:37Z Octopus 13285 /* Zgodovina */ Šeguj 6749088 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | image_map = Map of Xueyantuo.png | map_caption = Ozemlje Šuejantuojev okoli leta 640 | conventional_long_name = Šuejantuo | common_name = Šuejantuojski kanat | era = [[srednji vek]] | government_type = plemenska zveza | common_languages = [[stara turščina]] | capital = [[Otuken]] | year_start = 628 | year_end = 723 (?–723 pod [[Drugi turški kaganat|Drugim turškim kaganatom]]) | religion = [[tengrizem]] | demonym = | p1 = Prvi turški kaganat | p2 = Vzhodni turški kaganat | p3 = | p4 = | p5 = | s1 = Dinastija Tang | s2 = Drugi turški kaganat | s3 = | s4 = | s5 = }} {{Infobox Chinese | title = Šuejantuo | c = 薛延陀 | p = Xuēyántuó | w = Hsüeh¹-yen²-tʻo² | mi = /ɕɥɛ⁵⁵ jɛn³⁵ tʰwɔ³⁵/ | mc = /siᴇt̚ jiᴇn dɑ/ }} '''Šuejantuoji''' ali '''Sir Tarduši''' so bili starodavno [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] iz plemenske zveze [[Tjeleji|Tjelejev]]<ref>Wei Zheng in soavtorji. ''Book of Sui'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E9%90%B5%E5%8B%92 vol. 84] (v kitajščini)</ref> in turških kaganatov v severovzhodni [[Azija|Aziji]]. Bili so vazali [[Gokturki|Gokturkov]] in kasneje v zvezi z dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] nasprotniki [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]]. ==Imena== ===Šue=== Izraz Šue (薛) se je kot Šinli (薪犁) pojavil v 110. zvezku [[Sima Čjan]]ovih ''[[Zapisi velikega zgodovinarja|Zapisih velikega zgodovinarja]]'', zatem pa nič več vse do 7. stoletja.<ref>Pulleyblank, "Central Asia and Non-Chinese Peoples of Ancient China", str. vii, 21–26.</ref><ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 370.</ref> Golden (2011) je predlagal, da staroturška oblika imena Šue (薛) – Sir, izhaja iz [[sanskrt]]ske besede Śrī, kar pomeni srečen, ugoden.<ref>{{cite book |last1=Golden |first1=Peter |title=Central Asia in World History |date= 2011 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=978-0199793174 |pages=37–38 |url=https://books.google.com/books?id=PtT5p-6V5FcC&pg=PA37}}</ref> === Jantuo=== Etimologija imena Jantuo (延陀) je predmet številnih razprav. Zahodni orientalisti so ga najprej identificirali s Tarduš, drugim delom imena kratkotrajnega kaganata Šuejantuo. Etnonim je torej mogoče rekonstruirati kot Sir-Tarduš.<ref>Theobald, Ulrich. (2013) [http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/syrtardush.html "Xueyantuo 薛延陀, Syr Tarduš"] for [http://www.chinaknowledge.de/ ChinaKnowledge.de – An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art]</ref> Kitajski znanstveniki v Tolišu in Tardušu vidijo imena političnih organizacij ali okrožij.<ref>{{cite journal |journal=Archivum Eurasiae Medii Aevi|title=The Research on the Identification Between Tiele (鐵勒) and the Oghuric Tribes |author=Cheng Fangyi |pages= 83–84|url=https://www.academia.edu/4314856 }}</ref> Etnonim se tolmači tudi na več drugih načinov. ==Zgodovina== [[Slika:Epitaph cover, Zanabazar Museum, Ulaanbaatar, Mongolia.jpg|thumb|Epitaf Pugu Jituja, voditelja ljudstva Šuejantuo, ki je umrl leta 678]] [[Slika:Zanabazar Museum Tomb soldiers.jpg|thumb|Figurice konjenikov iz grobnice Pugu Jituja, voditelja Šuejantuojev]] [[Slika:Shoroon Dov artifacts, female and male attendants, Central Asian (possibly Sogdian) figurines (Zanabazar Museum).jpg|thumb|Keramični kipci iz Šoroon Dov kurgana, grobnice Pugu Jituja]] [[Slika:Shoroon_Bumbagar_tomb_mural,_7th_century_CE,_Mongolia.jpg|thumb|Freska iz grobnice [[Šoroon Bumbagar (grobnica)|Šoroon Bumbagar]]]] Šue in Jantuo sta bili sprva ločeni plemeni. ''[[Tongdian]]'', napisan med letoma 766 in 801, navaja: : ''"Šuejantuo je pleme, ki se je odcepilo od Tjelejev. V času [[Murong Džun]]a, cesarja [[Zgodnji Jan|Zgodnjega Jana]], se je Šjungnu Šanju s svojim plemenom, ki je štelo 35.000 ljudi, predal Zgodnjemu Janu. Jantuoji so verjetno njihovi potomci. S plemenom Šue [Jantuo] živijo v pomešani družbi. Od tod tudi ime Šuejantuo. Priimek kaganskega klana je Jilitu. Šuejantuoji so bili več generacij močan narod."''<ref>Du You. Tongdian. [https://zh.wikisource.org/zh/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7199#%E9%90%B5%E5%8B%92 Vol. 199]. "薛延陀，鐵勒之別部也，前燕慕容俊時，匈奴單于賀剌頭率部三萬五千來降，延陀蓋其後。與薛部雜居，因號薛延陀。可汗姓壹利吐氏，代為強族"</ref> Vladarji Šuejantuojev so trdili, da so se prvotno imenovali Šue (薛/偰) in da se je ime plemena spremenilo v Šuejantuo, potem ko so Šueji premagali Jantuoje in jih združili s svojim plemenom.<ref name=THY96>[http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm ''Tang Huiyao'', vol. 96] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071011093545/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm |date=October 11, 2007 }}</ref><ref>Jiu Tangshu, [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B vol. 199. Lower Part]</ref> Po [[Idi kagan]]u so Šuejantuoji ustanovili kratkotrajni kaganat pod vodstvom [[Jinču kagan]]a, njegovega sina [[Duomi kagan]]a in nečaka [[Jitevuši kagan]]a, ki se je sčasoma predal dinastiji Tang. Leta 605 je Šuejantuoje napadel [[Zahodni turški kaganat]] pod vodstvom [[Hešana kagan]]a. Posledično so Šuejantuoji zapustili Zahodni turški kaganat in ustanovili lasten kaganat pod vodstvom [[Jagmurčin Baga kagan]]a iz plemena [[Kibi]] in obdržali nadzor in dohodek od [[Turpan|turpan]]skega dela [[Svilna pot|svilne poti]]. Kasneje je bil šujantuojski poglavar Išbara postavljen za nižjega "kagana sedmih plemen". Leta 610 se je [[Šeguj kagan]] (vladal 610–617) povzpel na zahodnoturški prestol. Naslednji zahodni turški vladar [[Tong jabgu kagan]] (vladal 618–628) je priključil vseh sedem plemen konfederacije Tjele pod vodstvom Šuejantuojev, vključno z Ujguri, Bajirkuji, Adizi, Tongraji, Buguji in Barsili. Leta 627 so Šuekantuoji vdrli na ozemlje [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]], premagali njegovo vojsko pod poveljstvom [[Jukuk šad]]a, sina vladajočega [[Ilig kagan]]a, in se naselil v dolini reke Tola v severni [[Mongolija|Mongoliji]]. Po zmagi je se ujgurski voditelj Jaoluoge Pusa osamosvojil in se odcepil od plemenske zveze. Leta 629 pa se je Šuejantuo Jinan erkin razglasil za [[Jinču kagan]]a novega Šuejantuojskega kaganata. Dinastija Tang je novi kaganat hitro prepoznala kot protiutež Vzhodnemu turškemu kaganatu.<ref>Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), str. 1-14, 1-15</ref> Povišanje Jinana na kaganski prestol je bila izvedena s podporo dvora dinastije Tang, ki jo je zanimalo predvsem dokončno razkosanje turške države, ki je bila vir številnih konfliktov na njenih severnih mejah.<ref>Zuev (2004), str. 1-19</ref> Ogromen Šuejantuojski kaganat, ki se je raztezal od gorovja [[Altaj]] do puščave [[Gobi]], je v 630. letih zagotovil vojaško pomoč dinastiji Tang proti [[Tatari|Tatarom]]. ===Pohod cesarja Tajdzonga proti Vzhodnemu turškemu kaganatu=== 27. marca 630 se je Šuejantuo povezal z dinastijo Tang in skupaj z njo v gorovju Jin premagal Vzhodni turški kaganat. [[Ilig kagan]] je pobegnil, a ga je njegov podrejeni kagan 2. maja izročil Tangu.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 362, 388–389, 430.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,651–11,654 (Vol. 46).</ref> Potem ko je Tang premagal vzhodne Gokturke, je Šuejantuo dejansko prevzel oblast nad ozemljem vzhodnih Gokturkov. Včasih je bil porejen dinastiji Tang, včasih pa se je vojskoval z njo in kasnejšim [[Čelebi kan|Čelebi kanom]], ki ga je podpirala dinastija Tang. Leta 632 so Šuejantuo odbil vojsko kagana [[Si jabgu kagan]]a iz [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]] in nato podjarmil [[Karluki|Karluke]] iz porečja Ulungurja in Irtiša in nato še [[Jenisejski Kirgizi|Jenisejske Kirgize]]. Leta 634 je z oblasti izrinil Dubu kagana, enega od svojih tekmecev, ki je vladal večjemu delu vzhodne polovice Zahodnega turškega kaganata. Dubu kagan je pobegnil v dinastijo Tang.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 414–415.</ref> Sledilo je obdobje prijateljskih odnosov z dinastijo Tang, ki je trajalo do leta 639, ko so Gokturki pod vodstvom Ašine Džješešuaja, ki ga je cesar Tanga zaničeval, načrtovali napad na prestolnico Tanga. Džješešuaj se je povezal s svojim nečakom Ašina Heluohujem in ga 19. maja izbral za vodjo napada. Napad ni uspel in več kot 40 upornikov je bilo usmrčenih. Heluohuju so prizanesli in ga izgnali na skrajni jug cesarstva.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 438–439.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,784–11,785 (Vol. 46).</ref> Po tem incidentu je bil 13. avgusta izdan odlok, s katerim so bili vsi Gokturki severno od reke Ordos deportirani. Vzhodni turški kaganat je postal zaporno ozemlje dinastije Tang, ki naj bi odvračalo Šuejantuoje od ozemeljskih zahtev na zahodu. Gokturško plemstvo je za svojega vladarja izbralo Čelebi kana. Zarota je propadla, saj Čelebi kan ni uspel zbrati svojega ljudstva, ker je veliko njegovih plemen do leta 644 po vrsti neuspešnih vdorov Šuenajtuojev, ki jih je podpirala dinastija Tang, pobegnilo na jug. Porazi vojsk dinastije Tang so povzročili, da so njihovi zavezniki izgubili zaupanje vanjo. Kriza se je naslednje leto še poglobila, ko je znotraj klana prišlo do državnega udara. ===Tajdzongov pohod proti Šuejantuoju=== 1. avgusta 646 so Šuejantuo premagali Ujguri in dinastija Tang. Šuejantuojskega kagana [[Duomi kagan|Duomija]] so Ujguri ubili. Armada Tanga pod poveljstvom generala Li Daodzonga, kneza Džjengšija, je dokončno strla vojsko Šuejantuojev. Zadnji kagan Šuejantuoja, [[Jitevuši kagan]], se je predal.<ref>Bo Yang, ''Outlines of the History of the Chinese'' (中國人史綱), vol. 2, str. 512.</ref> Zadnji ostanki Šuejantuojev so bili uničeni dve leti pozneje, 15. septembra 648.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 416–430, 463.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11, 786 ,788, 945, 990 (Vol. 47).</ref> Klan Sir se je kasneje ponovno pojavil kot Alti Sir - Šest plemen Sirov, podložnik vladarja [[Bilge kagan]]a iz [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]].<ref>[https://bitig.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=16&m=1 Bilge Khagan inscription], line 1 at [https://bitig.kz/?lang=e Türik Bitig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210429101915/https://bitig.kz/?lang=e |date=2021-04-29 }}</ref><ref>Ergin, Muharrem (1980). ''Orhun Abideleri'' (in Turkish). İstanbul: Boğaziçi Yayınları. str. 33, 52</ref> Ena od spornih domnev pravi, da so bili Šest plemen Sirov predhodniki [[Kipčaki|Kipčakov]].<ref>Klyashtorny, Sergey (2005). "The Polovcian Problems (II): Qipčaqs, Comans, and Polovcians". ''Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae''. 58 (3): 243</ref> Razmerje Šuejantuojev kasnejšimi Turki [[Šatuoji]] je sporno. Epitaf vodje Šatuojev [[Li Kejong]]a navaja, da je bil prednik njegovega klana ''"Jidu, gospodar dežele Šuejantuo, neprekosljiv general"''. Kitajski kronisti so sledili izvoru Šatuojev do poglavarja [[Tjeleji|Tjelejev]] z imenom *Bajar<ref>Xue Juzheng. ''Old History of the Five Dynasties'', vol. 25</ref> ~ *Bajirku<ref>Ouyang Xiu. ''Historical Records of the Five Dynasties/Xin Wudaishi'', vol. 4</ref> ali do zahodnoturških Čujuev, ki se pogosto identificirajo s [[Čigili]].<ref>Ouyang Xiu. ''Xin Wudaishi'', vol. 4</ref><ref>{{cite journal|first=Christopher P.|last= Atwood|title=The Notion of Tribe in Medieval China: Ouyang Xiu and the Shatup Dynastic Myth|journal= Miscellanea Asiatica|year= 2010|issue= 16|url= https://repository.upenn.edu/ealc/16/|pages= 600–604}}</ref><ref>{{cite journal|last= Barenghi|first= Maddalena|title= Representations of Descent: Origin and Migration Stories of the Ninth- and Tenth-century Turkic Shatuo|journal= Asia Major|year= 2019|series= 3d|volume= 32|issue= 1|pages= 62–63|url= https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|archive-date= 2022-02-14 |access-date= 2020-05-13 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220214000102/http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|url-status= dead}}</ref> ===Kagani Šuejantuoja=== * [[Idi kagan]] (也咥可汗) (?–628?) * [[Jinču kagan]] (真珠可汗) (628–645) * [[Duomi kagan]] (多彌可汗) (645–646) * [[Jitevuši kagan]] (伊特勿失可汗) (646) ===Pod Drugim turškim kaganatom=== * [[Kuli Čorjev napis|Kuli Čor]] (?–ok. 723)<ref>Ercilasun, (1985), str. 59</ref><ref>Hatice Şirin, (2016), ''Bombogor Inscription: Tombstone of a Turkic Qunčuy ("Princess")'', str. 6</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Bo Yang. ''Modern Chinese Edition of Zizhi Tongjian (Vol. 45)''. Taipei: Yuan-Liou Publishing Co. Ltd {{ISBN|957-32-0868-7}}. * Duan Lianqin (1988a). ''Xueyantuo During the Period of Sui and Tang''. Xi'an: Sanqin Press. {{ISBN|7-80546-024-8}}. * Duan Lianqin (1988b). ''Dingling, Gaoju and Tiele''. Shanghai: Shanghai People's Press. {{ISBN|7-208-00110-3}}. * ''[[Nova knjiga Tanga|New Book of Tang]]'', vol. 217, part 3 [https://web.archive.org/web/20071011103639/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/ntan23.htm]. * ''Zizhi Tongjian'', vols. [[:zh:s:資治通鑑/卷192|192]], [[:zh:s:資治通鑑/卷193|193]], [[:zh:s:資治通鑑/卷194|194]], [[:zh:s:資治通鑑/卷195|195]], [[:zh:s:資治通鑑/卷196|196]], [[:zh:s:資治通鑑/卷197|197]], [[:zh:s:資治通鑑/卷198|198]], [[:zh:s:資治通鑑/卷199|199]]. * Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), No 1 pp 11–21, No 2 pp 3–26 (in Russian) * Zuev Yu.A., ''Horse Tamgas from Vassal Princedoms'' (Translation of Chinese composition "Tanghuyao" of 8-10th centuries), Kazakh SSR Academy of Sciences, Alma-Ata, I960, (In Russian) {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Šuejantuo]] [[Kategorija:Ustanovitve v 620. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 720. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] c1e8z7573ynh0j14ffa03ks2fi7gstq 6749477 6749088 2026-09-12T08:05:58Z Octopus 13285 /* Pod Drugim turškim kaganatom */ Kulo čor 6749477 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | image_map = Map of Xueyantuo.png | map_caption = Ozemlje Šuejantuojev okoli leta 640 | conventional_long_name = Šuejantuo | common_name = Šuejantuojski kanat | era = [[srednji vek]] | government_type = plemenska zveza | common_languages = [[stara turščina]] | capital = [[Otuken]] | year_start = 628 | year_end = 723 (?–723 pod [[Drugi turški kaganat|Drugim turškim kaganatom]]) | religion = [[tengrizem]] | demonym = | p1 = Prvi turški kaganat | p2 = Vzhodni turški kaganat | p3 = | p4 = | p5 = | s1 = Dinastija Tang | s2 = Drugi turški kaganat | s3 = | s4 = | s5 = }} {{Infobox Chinese | title = Šuejantuo | c = 薛延陀 | p = Xuēyántuó | w = Hsüeh¹-yen²-tʻo² | mi = /ɕɥɛ⁵⁵ jɛn³⁵ tʰwɔ³⁵/ | mc = /siᴇt̚ jiᴇn dɑ/ }} '''Šuejantuoji''' ali '''Sir Tarduši''' so bili starodavno [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] iz plemenske zveze [[Tjeleji|Tjelejev]]<ref>Wei Zheng in soavtorji. ''Book of Sui'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E9%90%B5%E5%8B%92 vol. 84] (v kitajščini)</ref> in turških kaganatov v severovzhodni [[Azija|Aziji]]. Bili so vazali [[Gokturki|Gokturkov]] in kasneje v zvezi z dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] nasprotniki [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]]. ==Imena== ===Šue=== Izraz Šue (薛) se je kot Šinli (薪犁) pojavil v 110. zvezku [[Sima Čjan]]ovih ''[[Zapisi velikega zgodovinarja|Zapisih velikega zgodovinarja]]'', zatem pa nič več vse do 7. stoletja.<ref>Pulleyblank, "Central Asia and Non-Chinese Peoples of Ancient China", str. vii, 21–26.</ref><ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 370.</ref> Golden (2011) je predlagal, da staroturška oblika imena Šue (薛) – Sir, izhaja iz [[sanskrt]]ske besede Śrī, kar pomeni srečen, ugoden.<ref>{{cite book |last1=Golden |first1=Peter |title=Central Asia in World History |date= 2011 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=978-0199793174 |pages=37–38 |url=https://books.google.com/books?id=PtT5p-6V5FcC&pg=PA37}}</ref> === Jantuo=== Etimologija imena Jantuo (延陀) je predmet številnih razprav. Zahodni orientalisti so ga najprej identificirali s Tarduš, drugim delom imena kratkotrajnega kaganata Šuejantuo. Etnonim je torej mogoče rekonstruirati kot Sir-Tarduš.<ref>Theobald, Ulrich. (2013) [http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/syrtardush.html "Xueyantuo 薛延陀, Syr Tarduš"] for [http://www.chinaknowledge.de/ ChinaKnowledge.de – An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art]</ref> Kitajski znanstveniki v Tolišu in Tardušu vidijo imena političnih organizacij ali okrožij.<ref>{{cite journal |journal=Archivum Eurasiae Medii Aevi|title=The Research on the Identification Between Tiele (鐵勒) and the Oghuric Tribes |author=Cheng Fangyi |pages= 83–84|url=https://www.academia.edu/4314856 }}</ref> Etnonim se tolmači tudi na več drugih načinov. ==Zgodovina== [[Slika:Epitaph cover, Zanabazar Museum, Ulaanbaatar, Mongolia.jpg|thumb|Epitaf Pugu Jituja, voditelja ljudstva Šuejantuo, ki je umrl leta 678]] [[Slika:Zanabazar Museum Tomb soldiers.jpg|thumb|Figurice konjenikov iz grobnice Pugu Jituja, voditelja Šuejantuojev]] [[Slika:Shoroon Dov artifacts, female and male attendants, Central Asian (possibly Sogdian) figurines (Zanabazar Museum).jpg|thumb|Keramični kipci iz Šoroon Dov kurgana, grobnice Pugu Jituja]] [[Slika:Shoroon_Bumbagar_tomb_mural,_7th_century_CE,_Mongolia.jpg|thumb|Freska iz grobnice [[Šoroon Bumbagar (grobnica)|Šoroon Bumbagar]]]] Šue in Jantuo sta bili sprva ločeni plemeni. ''[[Tongdian]]'', napisan med letoma 766 in 801, navaja: : ''"Šuejantuo je pleme, ki se je odcepilo od Tjelejev. V času [[Murong Džun]]a, cesarja [[Zgodnji Jan|Zgodnjega Jana]], se je Šjungnu Šanju s svojim plemenom, ki je štelo 35.000 ljudi, predal Zgodnjemu Janu. Jantuoji so verjetno njihovi potomci. S plemenom Šue [Jantuo] živijo v pomešani družbi. Od tod tudi ime Šuejantuo. Priimek kaganskega klana je Jilitu. Šuejantuoji so bili več generacij močan narod."''<ref>Du You. Tongdian. [https://zh.wikisource.org/zh/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7199#%E9%90%B5%E5%8B%92 Vol. 199]. "薛延陀，鐵勒之別部也，前燕慕容俊時，匈奴單于賀剌頭率部三萬五千來降，延陀蓋其後。與薛部雜居，因號薛延陀。可汗姓壹利吐氏，代為強族"</ref> Vladarji Šuejantuojev so trdili, da so se prvotno imenovali Šue (薛/偰) in da se je ime plemena spremenilo v Šuejantuo, potem ko so Šueji premagali Jantuoje in jih združili s svojim plemenom.<ref name=THY96>[http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm ''Tang Huiyao'', vol. 96] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071011093545/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm |date=October 11, 2007 }}</ref><ref>Jiu Tangshu, [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B vol. 199. Lower Part]</ref> Po [[Idi kagan]]u so Šuejantuoji ustanovili kratkotrajni kaganat pod vodstvom [[Jinču kagan]]a, njegovega sina [[Duomi kagan]]a in nečaka [[Jitevuši kagan]]a, ki se je sčasoma predal dinastiji Tang. Leta 605 je Šuejantuoje napadel [[Zahodni turški kaganat]] pod vodstvom [[Hešana kagan]]a. Posledično so Šuejantuoji zapustili Zahodni turški kaganat in ustanovili lasten kaganat pod vodstvom [[Jagmurčin Baga kagan]]a iz plemena [[Kibi]] in obdržali nadzor in dohodek od [[Turpan|turpan]]skega dela [[Svilna pot|svilne poti]]. Kasneje je bil šujantuojski poglavar Išbara postavljen za nižjega "kagana sedmih plemen". Leta 610 se je [[Šeguj kagan]] (vladal 610–617) povzpel na zahodnoturški prestol. Naslednji zahodni turški vladar [[Tong jabgu kagan]] (vladal 618–628) je priključil vseh sedem plemen konfederacije Tjele pod vodstvom Šuejantuojev, vključno z Ujguri, Bajirkuji, Adizi, Tongraji, Buguji in Barsili. Leta 627 so Šuekantuoji vdrli na ozemlje [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]], premagali njegovo vojsko pod poveljstvom [[Jukuk šad]]a, sina vladajočega [[Ilig kagan]]a, in se naselil v dolini reke Tola v severni [[Mongolija|Mongoliji]]. Po zmagi je se ujgurski voditelj Jaoluoge Pusa osamosvojil in se odcepil od plemenske zveze. Leta 629 pa se je Šuejantuo Jinan erkin razglasil za [[Jinču kagan]]a novega Šuejantuojskega kaganata. Dinastija Tang je novi kaganat hitro prepoznala kot protiutež Vzhodnemu turškemu kaganatu.<ref>Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), str. 1-14, 1-15</ref> Povišanje Jinana na kaganski prestol je bila izvedena s podporo dvora dinastije Tang, ki jo je zanimalo predvsem dokončno razkosanje turške države, ki je bila vir številnih konfliktov na njenih severnih mejah.<ref>Zuev (2004), str. 1-19</ref> Ogromen Šuejantuojski kaganat, ki se je raztezal od gorovja [[Altaj]] do puščave [[Gobi]], je v 630. letih zagotovil vojaško pomoč dinastiji Tang proti [[Tatari|Tatarom]]. ===Pohod cesarja Tajdzonga proti Vzhodnemu turškemu kaganatu=== 27. marca 630 se je Šuejantuo povezal z dinastijo Tang in skupaj z njo v gorovju Jin premagal Vzhodni turški kaganat. [[Ilig kagan]] je pobegnil, a ga je njegov podrejeni kagan 2. maja izročil Tangu.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 362, 388–389, 430.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,651–11,654 (Vol. 46).</ref> Potem ko je Tang premagal vzhodne Gokturke, je Šuejantuo dejansko prevzel oblast nad ozemljem vzhodnih Gokturkov. Včasih je bil porejen dinastiji Tang, včasih pa se je vojskoval z njo in kasnejšim [[Čelebi kan|Čelebi kanom]], ki ga je podpirala dinastija Tang. Leta 632 so Šuejantuo odbil vojsko kagana [[Si jabgu kagan]]a iz [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]] in nato podjarmil [[Karluki|Karluke]] iz porečja Ulungurja in Irtiša in nato še [[Jenisejski Kirgizi|Jenisejske Kirgize]]. Leta 634 je z oblasti izrinil Dubu kagana, enega od svojih tekmecev, ki je vladal večjemu delu vzhodne polovice Zahodnega turškega kaganata. Dubu kagan je pobegnil v dinastijo Tang.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 414–415.</ref> Sledilo je obdobje prijateljskih odnosov z dinastijo Tang, ki je trajalo do leta 639, ko so Gokturki pod vodstvom Ašine Džješešuaja, ki ga je cesar Tanga zaničeval, načrtovali napad na prestolnico Tanga. Džješešuaj se je povezal s svojim nečakom Ašina Heluohujem in ga 19. maja izbral za vodjo napada. Napad ni uspel in več kot 40 upornikov je bilo usmrčenih. Heluohuju so prizanesli in ga izgnali na skrajni jug cesarstva.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 438–439.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,784–11,785 (Vol. 46).</ref> Po tem incidentu je bil 13. avgusta izdan odlok, s katerim so bili vsi Gokturki severno od reke Ordos deportirani. Vzhodni turški kaganat je postal zaporno ozemlje dinastije Tang, ki naj bi odvračalo Šuejantuoje od ozemeljskih zahtev na zahodu. Gokturško plemstvo je za svojega vladarja izbralo Čelebi kana. Zarota je propadla, saj Čelebi kan ni uspel zbrati svojega ljudstva, ker je veliko njegovih plemen do leta 644 po vrsti neuspešnih vdorov Šuenajtuojev, ki jih je podpirala dinastija Tang, pobegnilo na jug. Porazi vojsk dinastije Tang so povzročili, da so njihovi zavezniki izgubili zaupanje vanjo. Kriza se je naslednje leto še poglobila, ko je znotraj klana prišlo do državnega udara. ===Tajdzongov pohod proti Šuejantuoju=== 1. avgusta 646 so Šuejantuo premagali Ujguri in dinastija Tang. Šuejantuojskega kagana [[Duomi kagan|Duomija]] so Ujguri ubili. Armada Tanga pod poveljstvom generala Li Daodzonga, kneza Džjengšija, je dokončno strla vojsko Šuejantuojev. Zadnji kagan Šuejantuoja, [[Jitevuši kagan]], se je predal.<ref>Bo Yang, ''Outlines of the History of the Chinese'' (中國人史綱), vol. 2, str. 512.</ref> Zadnji ostanki Šuejantuojev so bili uničeni dve leti pozneje, 15. septembra 648.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 416–430, 463.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11, 786 ,788, 945, 990 (Vol. 47).</ref> Klan Sir se je kasneje ponovno pojavil kot Alti Sir - Šest plemen Sirov, podložnik vladarja [[Bilge kagan]]a iz [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]].<ref>[https://bitig.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=16&m=1 Bilge Khagan inscription], line 1 at [https://bitig.kz/?lang=e Türik Bitig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210429101915/https://bitig.kz/?lang=e |date=2021-04-29 }}</ref><ref>Ergin, Muharrem (1980). ''Orhun Abideleri'' (in Turkish). İstanbul: Boğaziçi Yayınları. str. 33, 52</ref> Ena od spornih domnev pravi, da so bili Šest plemen Sirov predhodniki [[Kipčaki|Kipčakov]].<ref>Klyashtorny, Sergey (2005). "The Polovcian Problems (II): Qipčaqs, Comans, and Polovcians". ''Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae''. 58 (3): 243</ref> Razmerje Šuejantuojev kasnejšimi Turki [[Šatuoji]] je sporno. Epitaf vodje Šatuojev [[Li Kejong]]a navaja, da je bil prednik njegovega klana ''"Jidu, gospodar dežele Šuejantuo, neprekosljiv general"''. Kitajski kronisti so sledili izvoru Šatuojev do poglavarja [[Tjeleji|Tjelejev]] z imenom *Bajar<ref>Xue Juzheng. ''Old History of the Five Dynasties'', vol. 25</ref> ~ *Bajirku<ref>Ouyang Xiu. ''Historical Records of the Five Dynasties/Xin Wudaishi'', vol. 4</ref> ali do zahodnoturških Čujuev, ki se pogosto identificirajo s [[Čigili]].<ref>Ouyang Xiu. ''Xin Wudaishi'', vol. 4</ref><ref>{{cite journal|first=Christopher P.|last= Atwood|title=The Notion of Tribe in Medieval China: Ouyang Xiu and the Shatup Dynastic Myth|journal= Miscellanea Asiatica|year= 2010|issue= 16|url= https://repository.upenn.edu/ealc/16/|pages= 600–604}}</ref><ref>{{cite journal|last= Barenghi|first= Maddalena|title= Representations of Descent: Origin and Migration Stories of the Ninth- and Tenth-century Turkic Shatuo|journal= Asia Major|year= 2019|series= 3d|volume= 32|issue= 1|pages= 62–63|url= https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|archive-date= 2022-02-14 |access-date= 2020-05-13 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220214000102/http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|url-status= dead}}</ref> ===Kagani Šuejantuoja=== * [[Idi kagan]] (也咥可汗) (?–628?) * [[Jinču kagan]] (真珠可汗) (628–645) * [[Duomi kagan]] (多彌可汗) (645–646) * [[Jitevuši kagan]] (伊特勿失可汗) (646) ===Pod Drugim turškim kaganatom=== * [[Kuli čorjev napis|Kuli čor]] (?–ok. 723)<ref>Ercilasun, (1985), str. 59</ref><ref>Hatice Şirin, (2016), ''Bombogor Inscription: Tombstone of a Turkic Qunčuy ("Princess")'', str. 6</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Bo Yang. ''Modern Chinese Edition of Zizhi Tongjian (Vol. 45)''. Taipei: Yuan-Liou Publishing Co. Ltd {{ISBN|957-32-0868-7}}. * Duan Lianqin (1988a). ''Xueyantuo During the Period of Sui and Tang''. Xi'an: Sanqin Press. {{ISBN|7-80546-024-8}}. * Duan Lianqin (1988b). ''Dingling, Gaoju and Tiele''. Shanghai: Shanghai People's Press. {{ISBN|7-208-00110-3}}. * ''[[Nova knjiga Tanga|New Book of Tang]]'', vol. 217, part 3 [https://web.archive.org/web/20071011103639/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/ntan23.htm]. * ''Zizhi Tongjian'', vols. [[:zh:s:資治通鑑/卷192|192]], [[:zh:s:資治通鑑/卷193|193]], [[:zh:s:資治通鑑/卷194|194]], [[:zh:s:資治通鑑/卷195|195]], [[:zh:s:資治通鑑/卷196|196]], [[:zh:s:資治通鑑/卷197|197]], [[:zh:s:資治通鑑/卷198|198]], [[:zh:s:資治通鑑/卷199|199]]. * Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), No 1 pp 11–21, No 2 pp 3–26 (in Russian) * Zuev Yu.A., ''Horse Tamgas from Vassal Princedoms'' (Translation of Chinese composition "Tanghuyao" of 8-10th centuries), Kazakh SSR Academy of Sciences, Alma-Ata, I960, (In Russian) {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Šuejantuo]] [[Kategorija:Ustanovitve v 620. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 720. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] 6g9etrukaa5zrc9n9m7n1ll14jgmf07 0 608476 6749458 6748632 2026-09-12T06:59:43Z Neka oseba 238731 6749458 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = 107. letalska baza | image = [[File:Našitek 107. letalske baze SV 2026.png|160px]] | dates = 2001-danes | country = {{SLO}} | allegiance = [[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]] | branch = [[Vojno letalstvo]] | type = [[Letalska baza]] | command_structure = [[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. brigade vojaškega letalstva in zračne obrambe]] | garrison = [[Vojašnica Jerneja Molana]], [[Cerklje ob Krki]] | anniversaries = 24. jun }} '''107. letalska baza Slovenske vojske,''' je vojaška enota v sestavi [[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. brigade vojaškega letalstva in zračne obrambe]] ter izvaja logistično podporo letalstvu [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] na vojaškem letališču v [[Cerklje ob Krki|Cerkljah ob Krki]] in vojaškem delu [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|letališča Jožeta Pučnika]] na [[Branik|Brniku]].<ref name=":0">{{Navedi splet |last=vojak |first=Postani |title=107. letalska baza |url=https://postanivojak.si/enote/15bvlzo/107leba/ |access-date=2026-09-10 |website=Postani vojak |language=sl}}</ref> == Zgodovina == Ustanovitev 107. letalske baze sega v leto 1991, ko je bila sestavni del letalske enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]] in letos praznuje že 34 let svojega delovanja. Kot 107. letalska baza je bila vključena v sestavo 15. brigade vojaškega letalstva Slovenske vojske po njeni ustanovitvi maja 2001. Po preoblikovanju novembra 2004 pa je letalska baza delovala kot del logistike Slovenske vojske v sestavi [[Poveljstvo za podporo Kranj Slovenjske vojske|Poveljstva za podporo Kranj]]. S formalnim začetkom delovanja Brigade zračne obrambe in letalstva 1. februarja 2008 se tudi 107. letalska baza prerazporedi v njeno strukturo. Danes pa deluje v sestavi [[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. BRVLZO]] ter ohranja isto ime, poslanstvo in strukturo.<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2025-07-03 |title=Slovesno obeležili dan 107. letalske baze |url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/slovesno-obelezili-dan-107-letalske-baze/ |access-date=2026-09-10 |website=www.slovenskavojska.si |language=sl}}</ref> == Naloge == Naloge enote vključujejo:<ref name=":0" /> * izvajanje podpore letenju, * zagotavljanje delovanja komunikacijskih, informacijskih in navigacijskih sistemov na letališču, * zagotavljanje delovanja letališča, * varovanje in nadzor vstopov v območje vojaškega letališča v Cerkljah ob Krki, * zagotavljanje logistične podpore enotam, ki so nastanjene v Vojašnici Cerklje ob Krki, * zagotavljanje podpore države gostiteljice, povezane z letalskimi dejavnostmi za potrebe zavezništva == .Struktura == Sestavlja jo:<ref name=":0" /><ref name=":1" /> * poveljstvo * četa za zagotovitev delovanja letališča Cerklje ob Krki ** gasilsko reševalni vod, ** vod za vzdrževanje letaliških površin in naprav, ** vod za oskrbo z gorivom, ** vod za zveze in letališko tehniko, ** oddelek za meteorologijo ** vod za zagotovitev delovanja, ** vod za zaščito sil obeh letalskih baz * enota Vojašnice Jerneja Molana == Sklici == <references /> [[Kategorija:Vojno letalstvo Slovenske vojske]] t1c1psf2jp24uj4dwpxiywc0xs95y4k 6749459 6749458 2026-09-12T07:01:40Z Neka oseba 238731 6749459 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = 107. letalska baza | image = [[File:Našitek 107. letalske baze SV 2026.png|160px]] | dates = 2001-danes | country = {{SLO}} | allegiance = [[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]] | branch = [[Vojno letalstvo]] | type = [[Letalska baza]] | command_structure = [[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. brigade vojaškega letalstva in zračne obrambe]] | garrison = [[Vojašnica Jerneja Molana]], [[Cerklje ob Krki]] | anniversaries = 24. jun }} '''107. letalska baza Slovenske vojske''' ([[kratica]]: '''107.LEBA''')''',''' je vojaška enota v sestavi [[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. brigade vojaškega letalstva in zračne obrambe]] ter izvaja logistično podporo letalstvu [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] na vojaškem letališču v [[Cerklje ob Krki|Cerkljah ob Krki]] in vojaškem delu [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|letališča Jožeta Pučnika]] na [[Branik|Brniku]].<ref name=":0">{{Navedi splet |last=vojak |first=Postani |title=107. letalska baza |url=https://postanivojak.si/enote/15bvlzo/107leba/ |access-date=2026-09-10 |website=Postani vojak |language=sl}}</ref> == Zgodovina == Ustanovitev 107. letalske baze sega v leto 1991, ko je bila sestavni del letalske enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]] in letos praznuje že 34 let svojega delovanja. Kot 107. letalska baza je bila vključena v sestavo 15. brigade vojaškega letalstva Slovenske vojske po njeni ustanovitvi maja 2001. Po preoblikovanju novembra 2004 pa je letalska baza delovala kot del logistike Slovenske vojske v sestavi [[Poveljstvo za podporo Kranj Slovenjske vojske|Poveljstva za podporo Kranj]]. S formalnim začetkom delovanja Brigade zračne obrambe in letalstva 1. februarja 2008 se tudi 107. letalska baza prerazporedi v njeno strukturo. Danes pa deluje v sestavi [[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. BRVLZO]] ter ohranja isto ime, poslanstvo in strukturo.<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2025-07-03 |title=Slovesno obeležili dan 107. letalske baze |url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/slovesno-obelezili-dan-107-letalske-baze/ |access-date=2026-09-10 |website=www.slovenskavojska.si |language=sl}}</ref> == Naloge == Naloge enote vključujejo:<ref name=":0" /> * izvajanje podpore letenju, * zagotavljanje delovanja komunikacijskih, informacijskih in navigacijskih sistemov na letališču, * zagotavljanje delovanja letališča, * varovanje in nadzor vstopov v območje vojaškega letališča v Cerkljah ob Krki, * zagotavljanje logistične podpore enotam, ki so nastanjene v Vojašnici Cerklje ob Krki, * zagotavljanje podpore države gostiteljice, povezane z letalskimi dejavnostmi za potrebe zavezništva == .Struktura == Sestavlja jo:<ref name=":0" /><ref name=":1" /> * poveljstvo * četa za zagotovitev delovanja letališča Cerklje ob Krki ** gasilsko reševalni vod, ** vod za vzdrževanje letaliških površin in naprav, ** vod za oskrbo z gorivom, ** vod za zveze in letališko tehniko, ** oddelek za meteorologijo ** vod za zagotovitev delovanja, ** vod za zaščito sil obeh letalskih baz * enota Vojašnice Jerneja Molana == Sklici == <references /> [[Kategorija:Vojno letalstvo Slovenske vojske]] lgkfiaxcy97dyynw42xss388cgm4et9 0 608514 6749290 6749069 2026-09-11T22:49:17Z Marko3 1829 6749290 wikitext text/x-wiki '''Lokalne volitve 1994''' so bile prve redne [[lokalne volitve]] v samostojni Sloveniji in prve pod novo obliko lokalne samouprave, kot jo poznamo še danes. Iz takratnih 62 [[Občina|občin]] je na koncu leta ob volitvah nastalo skupaj 147 novoustanovljenih občin, v katerih so volili prav toliko [[Župan|županov]] (pred tem so to bili predsedniki občinskih skupščin). Volili so tudi številne člane občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Prvi krog je potekal 4. decembra (42 izvoljenih županov), drugi pa 19. decembra (preostalih 105 izvoljenih županov).<ref>{{Navedi splet|title=V prvem krogu že 42 županov, v Ljubljani Bučar proti Ruplu|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-LFH3Z57J/index.html#zoom=z|website=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=5. december 1994}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znani so že prvi župani|page=2|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-LFH3Z57J/2/index.html#zoom=z|website=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=5. december 1994}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dr. Rupel je ljubljanski župan|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8LHZHHD3/index.html#zoom=z|website=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=19. december 1994}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Županske stolčke so večinoma zasedli strankarski kandidati|page=2|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8LHZHHD3/2/index.html#zoom=z|website=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=19. december 1994}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leta 1994 v Sloveniji 62 občin, danes že 212|url=https://svet24.si/lokalno/primorska/novice/slovenija/leta-1994-v-sloveniji-62-obcin-danes-ze-212-999089|website=svet24|date=7. oktober 2022}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:1994 v politiki]] [[Kategorija:1994 v Sloveniji]] h634v4h2avzc803seohpsf0i3m7dfe6 0 608515 6749072 2026-09-11T12:01:40Z Alebarasi 50192 nova stran z vsebino: »'''Boštjan Tacol''', [[Slovenija|slovenski]] [[umetnostni zgodovinar]], [[fotograf]], [[fotoreporter]], [[urednik]] in [[producent]] vizualnih vsebin, * [[28. november]] [[1976]], [[Celje]], [[Slovenija]]. == Izobrazba == Tacol je diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pri profesorju [[Janez Höfler|Janezu Höflerju]] s področja srednjeveške [[arhitektura|arhitekture]]. Njegova diplomska naloga z naslovom ''Sakralne ustanove grofov Celjskih'' o...« 6749072 wikitext text/x-wiki '''Boštjan Tacol''', [[Slovenija|slovenski]] [[umetnostni zgodovinar]], [[fotograf]], [[fotoreporter]], [[urednik]] in [[producent]] vizualnih vsebin, * [[28. november]] [[1976]], [[Celje]], [[Slovenija]]. == Izobrazba == Tacol je diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pri profesorju [[Janez Höfler|Janezu Höflerju]] s področja srednjeveške [[arhitektura|arhitekture]]. Njegova diplomska naloga z naslovom ''Sakralne ustanove grofov Celjskih'' obravnava razvoj in pomen cerkvenih ustanov v okviru celjske plemiške rodbine. == Fotografsko delo == Tacolovo fotografsko delo temelji na izrazito avtorskem in tehnično premišljenem pristopu, ki črpa navdih iz estetike sredine 20. stoletja in vizualnega jezika 40. in 50. let. Njegove fotografije zaznamujejo perfekcionistično komponirani kadri, natančna kontrola svetlobe ter izrazita barvna dramaturgija. Osrednja značilnost njegovega dela je zavestno približevanje fotografije ilustraciji. Namesto dokumentarnega pristopa gradi prizore kot vizualno zaključene celote, ki delujejo kot zamrznjeni filmski kadri ali reinterpretacije klasičnih [[pin-up]] podob. Pri fotografiranju uporablja izključno statično osvetlitev in se izogiba uporabi bliskavic, kar mu omogoča popoln nadzor nad svetlobnimi razmerji, sencami in prehodi. Za osvetljevanje pogosto uporablja starejšo ali tehnično preprostejšo opremo, s čimer dosega mehkejši, bolj organski svetlobni značaj, značilen za studijsko produkcijo sredine 20. stoletja. Njegov vizualni slog zaznamujejo: *izrazita barvna nasičenost in kontrasti, *natančno oblikovana svetlobna dramaturgija, *natančno zasnovani in do potankosti izpeljani kadri, *vizualna naracija, ki gledalca umešča v imaginarni [[retro]] svet. Med ključnimi vplivi na njegovo delo so pin-up [[ilustrator]]ji in fotografi, kot so [[Gil Elvgren]], [[George Petty]], [[Peter Driben]], [[Alberto Vargas]], [[Earl Moran]] in [[Haddon Sundblom]]. Prav tako pa tudi vizualna kultura oglaševanja in ilustracije 40. in 50. let. Pomemben vpliv imajo tudi sodobni filmski režiserji, kakršna sta [[Tim Burton]] in [[Guillermo del Toro]] ter direktorji fotografije (DOP), ki razvijajo izrazito stiliziran vizualni jezik. == Produkcijsko in umetniško delo == Poleg avtorske fotografije Tacol deluje kot producent vizualnih vsebin. V svojem delu je odgovoren za zasnovo, produkcijo in izvedbo velikega števila vizualnih oglaševalskih projektov, tako na področju fotografije kot videa. Njegovo delo vključuje razvoj konceptov, art direction, organizacijo produkcije ter nadzor nad končno vizualno podobo. Poseben poudarek namenja konsistentnosti vizualne komunikacije in učinkovitosti podob v oglaševalskem prostoru. Ustvarja pod umetniškim imenom [[Photobilly]]. == Razstave == '''2014''' * Samostojna fotografska razstava "Pin-Up", Kino Šiška, Ljubljana '''2015''' * Samostojna fotografska razstava "Pin-Up", Muzej novejše zgodovine Celje, Celje '''2016''' * Samostojna fotografska razstava "Americana", AQ Galerija, Celje '''2019''' * Samostojna fotografska razstava "Collegium Graphicum 2019", Grad Fužine, Ljubljana == Organizacija dogodkov in prireditev == * Wild West Fest, 2017-danes, organizator * Rockin' Riviera Weekender, 2016-2017, soorganizator * Piston Riot US Car Meeting, 2004-2017, soorganizator Sodelovanje pri organizaciji koncertov: * [[Hazard (skupina)|Hazard]], [[Hala Tivoli]], Ljubljana, 2010 * [[Severina]], [[Arena Stožice]], Ljubljana, 2013 * [[Hugh Laurie]], [[Križanke]], Ljubljana, 2013 * [[Rufus Wainwright]], [[Cankarjev dom]], Ljubljana, 2014 * [[Patti Smith]], Križanke, Ljubljana, 2015 * [[Morrissey]], Hala Tivoli, Ljubljana, 2015 * [[Prismojeni Profesorji Bluesa]], Križanke, Ljubljana, 2016 * [[Hartera]] Festival, [[Rijeka]], 2016 * [[S.A.R.S.]], Križanke, Ljubljana, 2016 * [[Prismojeni Profesorji Bluesa]], [[Kino Šiška]], Ljubljana, 2017 * [[Parov Stelar]], [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarsko Razstavišče]], Ljubljana, 2017 * [[Plavi Orkestar]], Arena Stožice, Ljubljana, 2017 * [[Green Day]], Arena Stožice, Ljubljana, 2017 == Režija == * [[Rok 'n' Band]] - Petra, videospot, 2016 (z Gašperjem Vovkom) * Rok 'n' Band - Nina, videospot, 2017 (z Gašperjem Vovkom) * Pivovarna Kralj & Pivovarna Loo-Blah-Nah, oglasni spot (+ videoprodukcija), 2023 * Zgodba podjetja Starman, promocijski video (+ videoprodukcija), 2024 * Lucky Chef, Cooka, promocijski video, 2024 == Zasebno in druge dejavnosti == Tacol živi in ustvarja v Ljubljani. Je velik ljubitelj in poznavalec [[rock'n'roll]] in [[rockabilly]] glasbe ter z njo povezane kulture in mode, kar tudi zaznamuje njegov umetniški slog. Aktiven je tudi na področju glasbe in [[ples]]a, zlasti v okviru rockabilly in [[country]] kulture. Deluje tudi kot DJ in je bil med prvimi, kateri so v slovenskih klubih predstavljali country glasbo. Je eden izmed pobudnikov in organizatorjev slovenskega country festivala [[Wild West Fest]], ki od leta [[2017]] vsako leto avgusta poteka ob [[Zbiljsko jezero|Zbiljskem jezeru]]. Je vnuk akademskih slikarjev [[Milan Lorenčak|Milana Lorenčaka]] in [[Darinka Pavletič Lorenčak|Darinke Pavletič Lorenčak]]. Njegova znana sorodnika sta likovna pedagoginja [[Tonka Tacol]] in odvetnik [[Tilen Tacol]]. == Viri == * Delo http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/bostjan-tacol-delam-fotke-kakrsne-bi-imel-sam-na-steni.html * Playboy http://www.playboy.si/dekleta/novice-o-dekletih/za-ljubitelje-vintage-fotografije/ * Žurnal24 http://www.zurnal24.si/vec-kot-samo-erotika-clanek-231788 * Večer: http://www.vecer.com/clanek/201507036126407 * Digitalna Kamera, main interview, 2015 * Finance https://www.finance.si/slovenija/na-njegovih-fotografijah-je-svet-boljsi-in-lepsi/a/8852168 * Kopitarjev Glas https://vodice.si/Files/eMagazine/147/42697/Maj%202016.pdf * http://www.siol.net/kultura/umetnost_in_oblikovanje/2014/07/bostjan_tacol.aspx * http ://www.literaryorphans.org/playdb/bostjan-tacol-artist-profile/ * http ://govori.se/domaci-traci/bostjan-tacol-mojster-pin-up-fotografije/ lqv0afnris82fkpos08w5nbbg27hb83 6749081 6749072 2026-09-11T12:17:00Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749081 wikitext text/x-wiki '''Boštjan Tacol''', [[Slovenija|slovenski]] [[umetnostni zgodovinar]], [[fotograf]], [[fotoreporter]], [[urednik]] in [[producent]] vizualnih vsebin, * [[28. november]] [[1976]], [[Celje]], [[Slovenija]]. == Izobrazba == Tacol je diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pri profesorju [[Janez Höfler|Janezu Höflerju]] s področja srednjeveške [[arhitektura|arhitekture]]. Njegova diplomska naloga z naslovom ''Sakralne ustanove grofov Celjskih'' obravnava razvoj in pomen cerkvenih ustanov v okviru celjske plemiške rodbine. == Fotografsko delo == Tacolovo fotografsko delo temelji na izrazito avtorskem in tehnično premišljenem pristopu, ki črpa navdih iz estetike sredine 20. stoletja in vizualnega jezika 40. in 50. let. Njegove fotografije zaznamujejo perfekcionistično komponirani kadri, natančna kontrola svetlobe ter izrazita barvna dramaturgija. Osrednja značilnost njegovega dela je zavestno približevanje fotografije ilustraciji. Namesto dokumentarnega pristopa gradi prizore kot vizualno zaključene celote, ki delujejo kot zamrznjeni filmski kadri ali reinterpretacije klasičnih [[pin-up]] podob. Pri fotografiranju uporablja izključno statično osvetlitev in se izogiba uporabi bliskavic, kar mu omogoča popoln nadzor nad svetlobnimi razmerji, sencami in prehodi. Za osvetljevanje pogosto uporablja starejšo ali tehnično preprostejšo opremo, s čimer dosega mehkejši, bolj organski svetlobni značaj, značilen za studijsko produkcijo sredine 20. stoletja. Njegov vizualni slog zaznamujejo: *izrazita barvna nasičenost in kontrasti, *natančno oblikovana svetlobna dramaturgija, *natančno zasnovani in do potankosti izpeljani kadri, *vizualna naracija, ki gledalca umešča v imaginarni [[retro]] svet. Med ključnimi vplivi na njegovo delo so pin-up [[ilustrator]]ji in fotografi, kot so [[Gil Elvgren]], [[George Petty]], [[Peter Driben]], [[Alberto Vargas]], [[Earl Moran]] in [[Haddon Sundblom]]. Prav tako pa tudi vizualna kultura oglaševanja in ilustracije 40. in 50. let. Pomemben vpliv imajo tudi sodobni filmski režiserji, kakršna sta [[Tim Burton]] in [[Guillermo del Toro]] ter direktorji fotografije (DOP), ki razvijajo izrazito stiliziran vizualni jezik. == Produkcijsko in umetniško delo == Poleg avtorske fotografije Tacol deluje kot producent vizualnih vsebin. V svojem delu je odgovoren za zasnovo, produkcijo in izvedbo velikega števila vizualnih oglaševalskih projektov, tako na področju fotografije kot videa. Njegovo delo vključuje razvoj konceptov, art direction, organizacijo produkcije ter nadzor nad končno vizualno podobo. Poseben poudarek namenja konsistentnosti vizualne komunikacije in učinkovitosti podob v oglaševalskem prostoru. Ustvarja pod umetniškim imenom [[Photobilly]]. == Razstave == '''2014''' * Samostojna fotografska razstava "Pin-Up", Kino Šiška, Ljubljana '''2015''' * Samostojna fotografska razstava "Pin-Up", Muzej novejše zgodovine Celje, Celje '''2016''' * Samostojna fotografska razstava "Americana", AQ Galerija, Celje '''2019''' * Samostojna fotografska razstava "Collegium Graphicum 2019", Grad Fužine, Ljubljana == Organizacija dogodkov in prireditev == * Wild West Fest, 2017-danes, organizator * Rockin' Riviera Weekender, 2016-2017, soorganizator * Piston Riot US Car Meeting, 2004-2017, soorganizator Sodelovanje pri organizaciji koncertov: * [[Hazard (skupina)|Hazard]], [[Hala Tivoli]], Ljubljana, 2010 * [[Severina]], [[Arena Stožice]], Ljubljana, 2013 * [[Hugh Laurie]], [[Križanke]], Ljubljana, 2013 * [[Rufus Wainwright]], [[Cankarjev dom]], Ljubljana, 2014 * [[Patti Smith]], Križanke, Ljubljana, 2015 * [[Morrissey]], Hala Tivoli, Ljubljana, 2015 * [[Prismojeni Profesorji Bluesa]], Križanke, Ljubljana, 2016 * [[Hartera]] Festival, [[Rijeka]], 2016 * [[S.A.R.S.]], Križanke, Ljubljana, 2016 * [[Prismojeni Profesorji Bluesa]], [[Kino Šiška]], Ljubljana, 2017 * [[Parov Stelar]], [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarsko Razstavišče]], Ljubljana, 2017 * [[Plavi Orkestar]], Arena Stožice, Ljubljana, 2017 * [[Green Day]], Arena Stožice, Ljubljana, 2017 == Režija == * [[Rok 'n' Band]] - Petra, videospot, 2016 (z Gašperjem Vovkom) * Rok 'n' Band - Nina, videospot, 2017 (z Gašperjem Vovkom) * Pivovarna Kralj & Pivovarna Loo-Blah-Nah, oglasni spot (+ videoprodukcija), 2023 * Zgodba podjetja Starman, promocijski video (+ videoprodukcija), 2024 * Lucky Chef, Cooka, promocijski video, 2024 == Zasebno in druge dejavnosti == Tacol živi in ustvarja v Ljubljani. Je velik ljubitelj in poznavalec [[rock'n'roll]] in [[rockabilly]] glasbe ter z njo povezane kulture in mode, kar tudi zaznamuje njegov umetniški slog. Aktiven je tudi na področju glasbe in [[ples]]a, zlasti v okviru rockabilly in [[country]] kulture. Deluje tudi kot DJ in je bil med prvimi, kateri so v slovenskih klubih predstavljali country glasbo. Je eden izmed pobudnikov in organizatorjev slovenskega country festivala [[Wild West Fest]], ki od leta [[2017]] vsako leto avgusta poteka ob [[Zbiljsko jezero|Zbiljskem jezeru]]. Je vnuk akademskih slikarjev [[Milan Lorenčak|Milana Lorenčaka]] in [[Darinka Pavletič Lorenčak|Darinke Pavletič Lorenčak]]. Njegova znana sorodnika sta likovna pedagoginja [[Tonka Tacol]] in odvetnik [[Tilen Tacol]]. == Viri == * Delo http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/bostjan-tacol-delam-fotke-kakrsne-bi-imel-sam-na-steni.html * Playboy http://www.playboy.si/dekleta/novice-o-dekletih/za-ljubitelje-vintage-fotografije/ * Žurnal24 http://www.zurnal24.si/vec-kot-samo-erotika-clanek-231788 * Večer: http://www.vecer.com/clanek/201507036126407 * Digitalna Kamera, main interview, 2015 * Finance https://www.finance.si/slovenija/na-njegovih-fotografijah-je-svet-boljsi-in-lepsi/a/8852168 * Kopitarjev Glas https://vodice.si/Files/eMagazine/147/42697/Maj%202016.pdf * http://www.siol.net/kultura/umetnost_in_oblikovanje/2014/07/bostjan_tacol.aspx * http ://www.literaryorphans.org/playdb/bostjan-tacol-artist-profile/ * http ://govori.se/domaci-traci/bostjan-tacol-mojster-pin-up-fotografije/ [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Slovenski fotoreporterji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski producenti]] hf2kyi5962edlobkv0ogh3ln3k565n5 6749139 6749081 2026-09-11T15:36:44Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749139 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Boštjan Tacol''', [[Slovenija|slovenski]] [[umetnostni zgodovinar]], [[fotograf]], [[fotoreporter]], [[urednik]] in [[producent]] vizualnih vsebin, * [[28. november]] [[1976]], [[Celje]], [[Slovenija]]. == Izobrazba == Tacol je diplomiral na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] pri profesorju [[Janez Höfler|Janezu Höflerju]] s področja srednjeveške [[arhitektura|arhitekture]]. Njegova diplomska naloga z naslovom ''Sakralne ustanove grofov Celjskih'' obravnava razvoj in pomen cerkvenih ustanov v okviru celjske plemiške rodbine. == Fotografsko delo == Tacolovo fotografsko delo temelji na izrazito avtorskem in tehnično premišljenem pristopu, ki črpa navdih iz estetike sredine 20. stoletja in vizualnega jezika 40. in 50. let. Njegove fotografije zaznamujejo perfekcionistično komponirani kadri, natančna kontrola svetlobe ter izrazita barvna dramaturgija. Osrednja značilnost njegovega dela je zavestno približevanje fotografije ilustraciji. Namesto dokumentarnega pristopa gradi prizore kot vizualno zaključene celote, ki delujejo kot zamrznjeni filmski kadri ali reinterpretacije klasičnih [[pin-up]] podob. Pri fotografiranju uporablja izključno statično osvetlitev in se izogiba uporabi bliskavic, kar mu omogoča popoln nadzor nad svetlobnimi razmerji, sencami in prehodi. Za osvetljevanje pogosto uporablja starejšo ali tehnično preprostejšo opremo, s čimer dosega mehkejši, bolj organski svetlobni značaj, značilen za studijsko produkcijo sredine 20. stoletja. Njegov vizualni slog zaznamujejo: *izrazita barvna nasičenost in kontrasti, *natančno oblikovana svetlobna dramaturgija, *natančno zasnovani in do potankosti izpeljani kadri, *vizualna naracija, ki gledalca umešča v imaginarni [[retro]] svet. Med ključnimi vplivi na njegovo delo so pin-up [[ilustrator]]ji in fotografi, kot so [[Gil Elvgren]], [[George Petty]], [[Peter Driben]], [[Alberto Vargas]], [[Earl Moran]] in [[Haddon Sundblom]]. Prav tako pa tudi vizualna kultura oglaševanja in ilustracije 40. in 50. let. Pomemben vpliv imajo tudi sodobni filmski režiserji, kakršna sta [[Tim Burton]] in [[Guillermo del Toro]] ter direktorji fotografije (DOP), ki razvijajo izrazito stiliziran vizualni jezik. == Produkcijsko in umetniško delo == Poleg avtorske fotografije Tacol deluje kot producent vizualnih vsebin. V svojem delu je odgovoren za zasnovo, produkcijo in izvedbo velikega števila vizualnih oglaševalskih projektov, tako na področju fotografije kot videa. Njegovo delo vključuje razvoj konceptov, art direction, organizacijo produkcije ter nadzor nad končno vizualno podobo. Poseben poudarek namenja konsistentnosti vizualne komunikacije in učinkovitosti podob v oglaševalskem prostoru. Ustvarja pod umetniškim imenom [[Photobilly]]. == Razstave == '''2014''' * Samostojna fotografska razstava "Pin-Up", Kino Šiška, Ljubljana '''2015''' * Samostojna fotografska razstava "Pin-Up", Muzej novejše zgodovine Celje, Celje '''2016''' * Samostojna fotografska razstava "Americana", AQ Galerija, Celje '''2019''' * Samostojna fotografska razstava "Collegium Graphicum 2019", Grad Fužine, Ljubljana == Organizacija dogodkov in prireditev == * Wild West Fest, 2017-danes, organizator * Rockin' Riviera Weekender, 2016-2017, soorganizator * Piston Riot US Car Meeting, 2004-2017, soorganizator Sodelovanje pri organizaciji koncertov: * [[Hazard (skupina)|Hazard]], [[Hala Tivoli]], Ljubljana, 2010 * [[Severina]], [[Arena Stožice]], Ljubljana, 2013 * [[Hugh Laurie]], [[Križanke]], Ljubljana, 2013 * [[Rufus Wainwright]], [[Cankarjev dom]], Ljubljana, 2014 * [[Patti Smith]], Križanke, Ljubljana, 2015 * [[Morrissey]], Hala Tivoli, Ljubljana, 2015 * [[Prismojeni Profesorji Bluesa]], Križanke, Ljubljana, 2016 * [[Hartera]] Festival, [[Rijeka]], 2016 * [[S.A.R.S.]], Križanke, Ljubljana, 2016 * [[Prismojeni Profesorji Bluesa]], [[Kino Šiška]], Ljubljana, 2017 * [[Parov Stelar]], [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarsko Razstavišče]], Ljubljana, 2017 * [[Plavi Orkestar]], Arena Stožice, Ljubljana, 2017 * [[Green Day]], Arena Stožice, Ljubljana, 2017 == Režija == * [[Rok 'n' Band]] - Petra, videospot, 2016 (z Gašperjem Vovkom) * Rok 'n' Band - Nina, videospot, 2017 (z Gašperjem Vovkom) * Pivovarna Kralj & Pivovarna Loo-Blah-Nah, oglasni spot (+ videoprodukcija), 2023 * Zgodba podjetja Starman, promocijski video (+ videoprodukcija), 2024 * Lucky Chef, Cooka, promocijski video, 2024 == Zasebno in druge dejavnosti == Tacol živi in ustvarja v Ljubljani. Je velik ljubitelj in poznavalec [[rock'n'roll]] in [[rockabilly]] glasbe ter z njo povezane kulture in mode, kar tudi zaznamuje njegov umetniški slog. Aktiven je tudi na področju glasbe in [[ples]]a, zlasti v okviru rockabilly in [[country]] kulture. Deluje tudi kot DJ in je bil med prvimi, kateri so v slovenskih klubih predstavljali country glasbo. Je eden izmed pobudnikov in organizatorjev slovenskega country festivala [[Wild West Fest]], ki od leta [[2017]] vsako leto avgusta poteka ob [[Zbiljsko jezero|Zbiljskem jezeru]]. Je vnuk akademskih slikarjev [[Milan Lorenčak|Milana Lorenčaka]] in [[Darinka Pavletič Lorenčak|Darinke Pavletič Lorenčak]]. Njegova znana sorodnika sta likovna pedagoginja [[Tonka Tacol]] in odvetnik [[Tilen Tacol]]. == Viri == * Delo http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/bostjan-tacol-delam-fotke-kakrsne-bi-imel-sam-na-steni.html * Playboy http://www.playboy.si/dekleta/novice-o-dekletih/za-ljubitelje-vintage-fotografije/ * Žurnal24 http://www.zurnal24.si/vec-kot-samo-erotika-clanek-231788 * Večer: http://www.vecer.com/clanek/201507036126407 * Digitalna Kamera, main interview, 2015 * Finance https://www.finance.si/slovenija/na-njegovih-fotografijah-je-svet-boljsi-in-lepsi/a/8852168 * Kopitarjev Glas https://vodice.si/Files/eMagazine/147/42697/Maj%202016.pdf * http://www.siol.net/kultura/umetnost_in_oblikovanje/2014/07/bostjan_tacol.aspx * http ://www.literaryorphans.org/playdb/bostjan-tacol-artist-profile/ * http ://govori.se/domaci-traci/bostjan-tacol-mojster-pin-up-fotografije/ == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tacol, Boštjan}} [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Slovenski fotoreporterji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski producenti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] 0pxwae3fiq4ar3rh1pf3078vqonsssd 0 608516 6749077 2026-09-11T12:13:51Z Octopus 13285 uvod 6749077 wikitext text/x-wiki '''Jagmurčin Baga kagan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 易勿真莫賀可汗, Ji Vudžen Mohe kan<ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷192|vol. 192]].</ref>) z osebnim imenom '''Kibi Geleng'''<ref>{{Cite journal|last=Vaissière|first=Etienne de la|title=AWAY FROM THE ÖTÜKEN: A GEOPOLITICAL APPROACH TO THE SEVENTH CENTURY EASTERN TÜRKS|url=https://www.academia.edu/23883202|journal=Away from the Ötüken: A geopolitical approach to the 7th c. Eastern Türks. V J. Bemmann, M. Schmauder (ur.). The Complexity of Interaction along the Eurasian Steppe zone in the first Millennium AD. Bonn Contributions to Asian Archaeology, 7. Bonn, 2015, str. 453-461.|language=en}}</ref> je bil plemenski poglavar [[Kibi|Kibov]], ki je kratek čas vladal tudi [[Šuejantuoji|Šuejantuojem]], [[Tjeleji|Tjelejem]] in [[Ujgurski kaganat|Ujgurskemu kaganatu]]. ==Vladanje== V času, ko je Kibi Geleng kot ''erkin'' ali ''[[elteber]]'' vladal Tjelejem, je zveza štela petnajst plemen, podrejenih [[Hešana kagan]]u (vladal 602/303–611) iz [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]]. Hešana kagan naj bi od Tjelejev pobiral pretirano visoke davke, ker je ned njimi povzročilo zamero in upor. Hešana je za pobudnike upora osumil poglavarje Tjelejev in ob neki priložnosti zbral približno sto njihovih poglavarjev in jih pobil. Tjeleji so se uprli in podprli Gelenga pri izvolitvi za kagana. Kot njemu podrejenega kagana so podprli tudi Šuejantuoja Jišibo, ki je vladal kot [[Idi kagan]]. Geleng je kot Jagmurčin Baga kagan zasedel mesta [[Gaočang]], Jivu in Karašar.<ref>{{Cite journal|last=Taishan|first=Yu|date=April 2014|title=The Sui Dynasty and the Western Regions|url=http://sino-platonic.org/complete/spp247_sui_dynasty_western_regions.pdf|journal=Sino-Platonic Papers|pages=3|eissn=2157-9687}}</ref> == Konec vladavine== Ko je na oblast v Zahodnem turškem kaganatu prišel [[Šeguj kagan]] (vladal 610–617),<ref>{{Cite book |last=Baumer |first=Christoph |url=https://books.google.ca/books?vid=ISBN9781838608682&redir_esc=y |title=History of Central Asia, The: 4-volume set |date=18 April 2018 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-868-2 |pages=324 |language=en}}</ref> naj bi se Tjeleji ponovno podredili zahodnoturški oblasti.<ref>{{Cite web|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/syrtardush.html|title=Xueyantuo 薛延陀, Syr Tarduš (www.chinaknowledge.de)|last=Theobald|first=Ulrich|website=www.chinaknowledge.de|language=en|access-date=2019-12-30}}</ref> Šuejantuo je ostal brez kagana, dokler se ni Idi kaganov vnuk [[Jinču kagan]], takrat vazal [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]], uprl Vzhodnim Turkom. Jinčujev položaj kagana je potrdil cesar [[Dinastija Tang|dinastije Tang]]. Jinču kaganov nečak [[Kibi Heli]] je kasneje postal general dinastije Tang. == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] 18tbkdnik993zz39v86gbsgmvtpu3zd 1 608517 6749090 2026-09-11T12:26:14Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6749090 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 0 608520 6749161 2026-09-11T17:58:31Z Octopus 13285 uvod 6749161 wikitext text/x-wiki '''Li Kejong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 李克用, [[pinjin]]: Lǐ Kèyòng) je bil kitajski general in politik turškega porekla ([[Šatuoji|Šatuo]]), * [[24. oktober]] [[856]], † [[24. februar]] [[908]]. Od januarja 896 je nosil naziv knez Jina (kitajsko: 晉王, pinjin: Jìn wáng). Kneževina Jin je po propadu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] leta 907 postala dejansko neodvisna država. Li Kejong je v obdobju [[Kasnejši Tang|Kasnejšega Tanga]] služil kot ''[[džjeduši]]'' (pokrajinski vojaški guverner) in igral odločilno vlogo pri razvoju politične moči Šatuojev v regiji, ki ustreza današnji kitajski provinci [[Šanši]]. Njegov sin [[Li Cunšu]] (cesar Džuangdzong), rojen njegovi konkubini gospe Cao, je nasledil očeta kot knez Jina in leta 923 postal ustanovni cesar dinastije Kasnejši Tang. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 856]] [[Kategorija:Umrli leta 908]] [[Kategorija:Generali]] 1dhkzossbm8o65c19mbimhdxhn7jshg 6749164 6749161 2026-09-11T18:13:08Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 −[[Kategorija:Generali]]; +[[Kategorija:Kitajski generali]]; +[[Kategorija:Kitajski politiki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749164 wikitext text/x-wiki '''Li Kejong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 李克用, [[pinjin]]: Lǐ Kèyòng) je bil kitajski general in politik turškega porekla ([[Šatuoji|Šatuo]]), * [[24. oktober]] [[856]], † [[24. februar]] [[908]]. Od januarja 896 je nosil naziv knez Jina (kitajsko: 晉王, pinjin: Jìn wáng). Kneževina Jin je po propadu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] leta 907 postala dejansko neodvisna država. Li Kejong je v obdobju [[Kasnejši Tang|Kasnejšega Tanga]] služil kot ''[[džjeduši]]'' (pokrajinski vojaški guverner) in igral odločilno vlogo pri razvoju politične moči Šatuojev v regiji, ki ustreza današnji kitajski provinci [[Šanši]]. Njegov sin [[Li Cunšu]] (cesar Džuangdzong), rojen njegovi konkubini gospe Cao, je nasledil očeta kot knez Jina in leta 923 postal ustanovni cesar dinastije Kasnejši Tang. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 856]] [[Kategorija:Umrli leta 908]] [[Kategorija:Kitajski generali]] [[Kategorija:Kitajski politiki]] n0kvv6sr6afoy4z7ttmtp9foiwuwnix 6749169 6749164 2026-09-11T18:31:46Z Octopus 13285 vladar 6749169 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Li Kejong<br>李克用 | image = Li Keyong.jpg | birth_date = {{birth date|856|10|24|df=y}}<ref name=AS>Academia Sinica [https://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter].</ref><ref name="HFD25">''Old History of the Five Dynasties'', [[:zh:s:舊五代史/卷25|vol. 25]].</ref> | death_date = {{death date and age|908|2|24|856|10|24|df=y}}<ref name="AS" /><ref name="ZZTJ266">''[[Zizhi Tongjian]]'', [[:zh:s:資治通鑑/卷266|vol. 266]].</ref> | burial_date = | burial_place = Mavzolej Džjandži (建極陵; v sedanjem okrožju Dai, Šindžov, [[Šanši]]) | family_name = Džuje (朱邪),<br />od leta 869 Li (李) | clan_name = | given_name = Kejong (克用) | succession = Knez Džina | reign = 1. januar, 896<ref name="AS" /><ref name="ZZTJ260">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷260|vol. 260]].</ref> ali<br />12. maj 907<ref name="AS" /><ref name="ZZTJ266" /> – 24. februar 908 | successor = [[Li Cunšu]] | house = Li (Džuje) | dynasty = [[Kasnejši Džin]] | era_name = Tjanjou (天祐) | era_dates = 907–908 | temple_name = Tajdzu (太祖) | posthumous_name = Cesar Vu (武皇帝, "vojaški") | father = [[Li Guočang]] | mother = Gospa Čin | spouse = Soproga vdova Liu<br />Cesarica vdova Cao | issue = [[Li Cunšu]] (cesar Džuangdzong) | occupation = general, politik }} '''Li Kejong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 李克用, [[pinjin]]: Lǐ Kèyòng) je bil kitajski general in politik turškega porekla ([[Šatuoji|Šatuo]]), * [[24. oktober]] [[856]], † [[24. februar]] [[908]]. Od januarja 896 je nosil naziv knez Jina (kitajsko: 晉王, pinjin: Jìn wáng). Kneževina Jin je po propadu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] leta 907 postala dejansko neodvisna država. Li Kejong je v obdobju [[Kasnejši Tang|Kasnejšega Tanga]] služil kot ''[[džjeduši]]'' (pokrajinski vojaški guverner) in igral odločilno vlogo pri razvoju politične moči Šatuojev v regiji, ki ustreza današnji kitajski provinci [[Šanši]]. Njegov sin [[Li Cunšu]] (cesar Džuangdzong), rojen njegovi konkubini gospe Cao, je nasledil očeta kot knez Jina in leta 923 postal ustanovni cesar dinastije Kasnejši Tang. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 856]] [[Kategorija:Umrli leta 908]] [[Kategorija:Kitajski generali]] [[Kategorija:Kitajski politiki]] 0x9pls7i199y9v77y15qbpat3s5vf0d 6749171 6749169 2026-09-11T18:33:28Z Octopus 13285 6749171 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Li Kejong<br>李克用 | image = Li Keyong.jpg | birth_date = {{birth date|856|10|24|df=y}}<ref name=AS>Academia Sinica [https://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter].</ref><ref name="HFD25">''Old History of the Five Dynasties'', [[:zh:s:舊五代史/卷25|vol. 25]].</ref> | death_date = {{death date and age|908|2|24|856|10|24|df=y}}<ref name="AS" /><ref name="ZZTJ266">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷266|vol. 266]].</ref> | burial_date = | burial_place = Mavzolej Džjandži (建極陵; v sedanjem okrožju Dai, Šindžov, [[Šanši]]) | family_name = Džuje (朱邪),<br />od leta 869 Li (李) | clan_name = | given_name = Kejong (克用) | succession = Knez Džina | reign = 1. januar, 896<ref name="AS" /><ref name="ZZTJ260">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷260|vol. 260]].</ref> ali<br />12. maj 907<ref name="AS" /><ref name="ZZTJ266" /> – 24. februar 908 | successor = [[Li Cunšu]] | house = Li (Džuje) | dynasty = [[Kasnejši Džin]] | era_name = Tjanjou (天祐) | era_dates = 907–908 | temple_name = Tajdzu (太祖) | posthumous_name = Cesar Vu (武皇帝, "vojaški") | father = [[Li Guočang]] | mother = Gospa Čin | spouse = Soproga vdova Liu<br />Cesarica vdova Cao | issue = [[Li Cunšu]] (cesar Džuangdzong) | occupation = general, politik }} '''Li Kejong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 李克用, [[pinjin]]: Lǐ Kèyòng) je bil kitajski general in politik turškega porekla ([[Šatuoji|Šatuo]]), * [[24. oktober]] [[856]], † [[24. februar]] [[908]]. Od januarja 896 je nosil naziv knez Džina (kitajsko: 晉王, pinjin: Jìn wáng). Kneževina Džin je po propadu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] leta 907 postala dejansko neodvisna država. Li Kejong je v obdobju [[Kasnejši Tang|Kasnejšega Tanga]] služil kot ''[[džjeduši]]'' (pokrajinski vojaški guverner) in igral odločilno vlogo pri razvoju politične moči Šatuojev v regiji, ki ustreza današnji kitajski provinci [[Šanši]]. Njegov sin [[Li Cunšu]] (cesar Džuangdzong), rojen njegovi konkubini gospe Cao, je nasledil očeta kot knez Džina in leta 923 postal ustanovni cesar dinastije Kasnejši Tang. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 856]] [[Kategorija:Umrli leta 908]] [[Kategorija:Kitajski generali]] [[Kategorija:Kitajski politiki]] gf1ti180xw4zzqzjl2jma8bymhv4cus 6749460 6749171 2026-09-12T07:10:18Z Octopus 13285 Izvor ... 6749460 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Li Kejong<br>李克用 | image = Li Keyong.jpg | birth_date = {{birth date|856|10|24|df=y}}<ref name=AS>Academia Sinica [https://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter].</ref><ref name="HFD25">''Old History of the Five Dynasties'', [[:zh:s:舊五代史/卷25|vol. 25]].</ref> | death_date = {{death date and age|908|2|24|856|10|24|df=y}}<ref name="AS" /><ref name="ZZTJ266">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷266|vol. 266]].</ref> | burial_date = | burial_place = Mavzolej Džjandži (建極陵; v sedanjem okrožju Dai, Šindžov, [[Šanši]]) | family_name = Džuje (朱邪),<br />od leta 869 Li (李) | clan_name = | given_name = Kejong (克用) | succession = Knez Džina | reign = 1. januar, 896<ref name="AS" /><ref name="ZZTJ260">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷260|vol. 260]].</ref> ali<br />12. maj 907<ref name="AS" /><ref name="ZZTJ266" /> – 24. februar 908 | successor = [[Li Cunšu]] | house = Li (Džuje) | dynasty = [[Kasnejši Džin]] | era_name = Tjanjou (天祐) | era_dates = 907–908 | temple_name = Tajdzu (太祖) | posthumous_name = Cesar Vu (武皇帝, "vojaški") | father = [[Li Guočang]] | mother = Gospa Čin | spouse = Soproga vdova Liu<br />Cesarica vdova Cao | issue = [[Li Cunšu]] (cesar Džuangdzong) | occupation = general, politik }} '''Li Kejong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 李克用, [[pinjin]]: Lǐ Kèyòng) je bil kitajski general in politik turškega porekla ([[Šatuoji|Šatuo]]), * [[24. oktober]] [[856]], † [[24. februar]] [[908]]. Od januarja 896 je nosil naziv knez Džina (kitajsko: 晉王, pinjin: Jìn wáng). Kneževina Džin je po propadu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] leta 907 postala dejansko neodvisna država. Li Kejong je v obdobju [[Kasnejši Tang|Kasnejšega Tanga]] služil kot ''[[džjeduši]]'' (pokrajinski vojaški guverner) in igral odločilno vlogo pri razvoju politične moči Šatuojev v regiji, ki ustreza današnji kitajski provinci [[Šanši]]. Njegov sin [[Li Cunšu]] (cesar Džuangdzong), rojen njegovi konkubini gospe Cao, je nasledil očeta kot knez Džina in leta 923 postal ustanovni cesar dinastije Kasnejši Tang. ==Izvor== Li Kejong je bil rojen leta 856 med vladavino cesarja [[Šuandzong]]a in se je verjetno imenoval Džuje. Njegov oče je bil Džuje Čišin, poglavar [[Šatuoji|Šatuojev]], ki so živeli ob reki Šenvu v današnji kitajski provinci [[Šanši]]. Njegova mati je bila gospa Čin, za katero ni znano, ali je bila očetova žena ali konkubina. Li Kejong je bil Džuje Čišinov tretji sin.<ref name="zh.wikisource.org">{{Web kaynağı|url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E4%BA%94%E4%BB%A3%E5%8F%B2/%E5%8D%B725|başlık=舊五代史/卷25 - 维基文库，自由的图书馆|erişimtarihi=10 Aralık 2025|dil=zh|çalışma=zh.wikisource.org|arşivurl=https://web.archive.org/web/20251120002804/https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E4%BA%94%E4%BB%A3%E5%8F%B2/%E5%8D%B725|arşivtarihi=20 Kasım 2025|ölüurl=hayır}}</ref> Med vladavino cesarja [[Jidzong]]a, sina cesarja Šuandzonga, je bil general Kang Čengšun zadolžen za zatrtje upora, ki ga je začel Pang Šun v provinci Šu (današnji Šudžuv, provinca [[Džjangsu]]). General je leta 859 povabil Džuje Čišina, da se mu pridruži skupaj s četami Šatuojev. Džuje je povabilo sprejel. Li Kejong, ki je bil takrat star komaj 14 let, je zaradi izjemnega poguma, ki ga je pokazal med pohodom, postal znan kot "Sin letečega tigra".<ref name="zh.wikisource.org"/> Po zatrtju upora je cesar Jidzong nagradil Džuje Čišina za njegove prispevke s cesarskim priimkom Li in mu spremenil ime v Guočang.<ref>{{Web kaynağı|url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%B3%87%E6%B2%BB%E9%80%9A%E9%91%91/%E5%8D%B7251|başlık=資治通鑑/卷251 - 维基文库，自由的图书馆|erişimtarihi=10 Aralık 2025|dil=zh|çalışma=zh.wikisource.org|arşivurl=https://web.archive.org/web/20251006053936/https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%B3%87%E6%B2%BB%E9%80%9A%E9%91%91/%E5%8D%B7251|arşivtarihi=6 Ekim 2025|ölüurl=hayır}}</ref> Domneva se, da je v tem času cesarski priimek Li dobil tudi Li Kejong. Li Guočang je bil kasneje imenovan za ''džjedušija'' podregije Dženvu v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]]. Li Kejong je odšel s svojim očetom in služil pod njegovim poveljstvom.<ref name="zh.wikisource.org"/> == Neodvisni knez dinastije Džin== Poleti 907 je Džu Čuandžong prisilil cesarja [[Aj (dinastija Tang)|Aja]], da mu je odstopil prestol, s čimer je končal dinastijo Tang. Ustanovil je dinastijo [[Kasnejši Ljang]] in vladal kot cesar [[Tajdzu (dinastija Ljang)|Tajdzu]]. Večina vojaških guvernerjev dinastije Tang se mu je vsaj nominalno podredila. Izjeme so bili Li Kejong, Jang Vo z nazivom knez Hongnonga, Vang Džjan z nazivom knez Šuja in Li Maodžen z nazivom knez Čija. Vsi omenjeni so še naprej uporabljali nazive iz obdobja dinastije Tang, da bi pokazali zavrnitev podreditve Kasnejšemu Ljangu. Vang Džjan se je kmalu zatem razglasil za cesarja nove države Šu, na splošno znane kot [[Nekdanji Šu]]. Li Kejongova domena Džin je postala dejansko neodvisna država. Vang Džjan je Li Kejongu v pismu predlagal, naj tudi on privzame cesarski naziv, kar je Li Kejong zavrnil, češ da je še naprej zvest dinastiji Tang. Kasneje istega leta se je v prefekturi Jun v Datongu srečal z Jelujem Abaodžijem, vladarjem [[Kitani|Kitanov]], in poskušal pridobiti Jelujevo pomoč in zavezništvo proti Kasnejšemu Ljangu. Jelu se je sprva strinjal, kasneje pa je sklenil zavezništvo s Kasnejšim Ljangom. Li Kejong je vladal kot neodvisen knez do svoje smrti leta 809. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 856]] [[Kategorija:Umrli leta 908]] [[Kategorija:Kitajski generali]] [[Kategorija:Kitajski politiki]] lreampqqus14lbmgvao47zhg2qkfawd 6749461 6749460 2026-09-12T07:15:20Z Octopus 13285 /* Izvor */ ref 6749461 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Li Kejong<br>李克用 | image = Li Keyong.jpg | birth_date = {{birth date|856|10|24|df=y}}<ref name=AS>Academia Sinica [https://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter].</ref><ref name="HFD25">''Old History of the Five Dynasties'', [[:zh:s:舊五代史/卷25|vol. 25]].</ref> | death_date = {{death date and age|908|2|24|856|10|24|df=y}}<ref name="AS" /><ref name="ZZTJ266">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷266|vol. 266]].</ref> | burial_date = | burial_place = Mavzolej Džjandži (建極陵; v sedanjem okrožju Dai, Šindžov, [[Šanši]]) | family_name = Džuje (朱邪),<br />od leta 869 Li (李) | clan_name = | given_name = Kejong (克用) | succession = Knez Džina | reign = 1. januar, 896<ref name="AS" /><ref name="ZZTJ260">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷260|vol. 260]].</ref> ali<br />12. maj 907<ref name="AS" /><ref name="ZZTJ266" /> – 24. februar 908 | successor = [[Li Cunšu]] | house = Li (Džuje) | dynasty = [[Kasnejši Džin]] | era_name = Tjanjou (天祐) | era_dates = 907–908 | temple_name = Tajdzu (太祖) | posthumous_name = Cesar Vu (武皇帝, "vojaški") | father = [[Li Guočang]] | mother = Gospa Čin | spouse = Soproga vdova Liu<br />Cesarica vdova Cao | issue = [[Li Cunšu]] (cesar Džuangdzong) | occupation = general, politik }} '''Li Kejong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 李克用, [[pinjin]]: Lǐ Kèyòng) je bil kitajski general in politik turškega porekla ([[Šatuoji|Šatuo]]), * [[24. oktober]] [[856]], † [[24. februar]] [[908]]. Od januarja 896 je nosil naziv knez Džina (kitajsko: 晉王, pinjin: Jìn wáng). Kneževina Džin je po propadu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] leta 907 postala dejansko neodvisna država. Li Kejong je v obdobju [[Kasnejši Tang|Kasnejšega Tanga]] služil kot ''[[džjeduši]]'' (pokrajinski vojaški guverner) in igral odločilno vlogo pri razvoju politične moči Šatuojev v regiji, ki ustreza današnji kitajski provinci [[Šanši]]. Njegov sin [[Li Cunšu]] (cesar Džuangdzong), rojen njegovi konkubini gospe Cao, je nasledil očeta kot knez Džina in leta 923 postal ustanovni cesar dinastije Kasnejši Tang. ==Izvor== Li Kejong je bil rojen leta 856 med vladavino cesarja [[Šuandzong]]a in se je verjetno imenoval Džuje. Njegov oče je bil Džuje Čišin, poglavar [[Šatuoji|Šatuojev]], ki so živeli ob reki Šenvu v današnji kitajski provinci [[Šanši]]. Njegova mati je bila gospa Čin, za katero ni znano, ali je bila očetova žena ali konkubina. Li Kejong je bil Džuje Čišinov tretji sin.<ref name="zh.wikisource.org">"舊五代史/卷25 - 维基文库，自由的图书馆". zh.wikisource.org (Çince). Arhivirano iz izvirnika 20. novembra 2025. Pridobljeno 10. decembra 2025.</ref> Med vladavino cesarja [[Jidzong]]a, sina cesarja Šuandzonga, je bil general Kang Čengšun zadolžen za zatrtje upora, ki ga je začel Pang Šun v provinci Šu (današnji Šudžuv, provinca [[Džjangsu]]). General je leta 859 povabil Džuje Čišina, da se mu pridruži skupaj s četami Šatuojev. Džuje je povabilo sprejel. Li Kejong, ki je bil takrat star komaj 14 let, je zaradi izjemnega poguma, ki ga je pokazal med pohodom, postal znan kot "Sin letečega tigra".<ref name="zh.wikisource.org"/> Po zatrtju upora je cesar Jidzong nagradil Džuje Čišina za njegove prispevke s cesarskim priimkom Li in mu spremenil ime v Guočang.<ref>{{Web kaynağı|url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%B3%87%E6%B2%BB%E9%80%9A%E9%91%91/%E5%8D%B7251|başlık=資治通鑑/卷251 - 维基文库，自由的图书馆|erişimtarihi=10 Aralık 2025|dil=zh|çalışma=zh.wikisource.org|arşivurl=https://web.archive.org/web/20251006053936/https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%B3%87%E6%B2%BB%E9%80%9A%E9%91%91/%E5%8D%B7251|arşivtarihi=6 Ekim 2025|ölüurl=hayır}}</ref> Domneva se, da je v tem času cesarski priimek Li dobil tudi Li Kejong. Li Guočang je bil kasneje imenovan za ''džjedušija'' podregije Dženvu v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]]. Li Kejong je odšel s svojim očetom in služil pod njegovim poveljstvom.<ref name="zh.wikisource.org"/> == Neodvisni knez dinastije Džin== Poleti 907 je Džu Čuandžong prisilil cesarja [[Aj (dinastija Tang)|Aja]], da mu je odstopil prestol, s čimer je končal dinastijo Tang. Ustanovil je dinastijo [[Kasnejši Ljang]] in vladal kot cesar [[Tajdzu (dinastija Ljang)|Tajdzu]]. Večina vojaških guvernerjev dinastije Tang se mu je vsaj nominalno podredila. Izjeme so bili Li Kejong, Jang Vo z nazivom knez Hongnonga, Vang Džjan z nazivom knez Šuja in Li Maodžen z nazivom knez Čija. Vsi omenjeni so še naprej uporabljali nazive iz obdobja dinastije Tang, da bi pokazali zavrnitev podreditve Kasnejšemu Ljangu. Vang Džjan se je kmalu zatem razglasil za cesarja nove države Šu, na splošno znane kot [[Nekdanji Šu]]. Li Kejongova domena Džin je postala dejansko neodvisna država. Vang Džjan je Li Kejongu v pismu predlagal, naj tudi on privzame cesarski naziv, kar je Li Kejong zavrnil, češ da je še naprej zvest dinastiji Tang. Kasneje istega leta se je v prefekturi Jun v Datongu srečal z Jelujem Abaodžijem, vladarjem [[Kitani|Kitanov]], in poskušal pridobiti Jelujevo pomoč in zavezništvo proti Kasnejšemu Ljangu. Jelu se je sprva strinjal, kasneje pa je sklenil zavezništvo s Kasnejšim Ljangom. Li Kejong je vladal kot neodvisen knez do svoje smrti leta 809. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 856]] [[Kategorija:Umrli leta 908]] [[Kategorija:Kitajski generali]] [[Kategorija:Kitajski politiki]] 1drnkiaufhwhkppzceflr01e0rgxb9i 6749462 6749461 2026-09-12T07:17:35Z Octopus 13285 /* Izvor */ ref 6749462 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Li Kejong<br>李克用 | image = Li Keyong.jpg | birth_date = {{birth date|856|10|24|df=y}}<ref name=AS>Academia Sinica [https://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter].</ref><ref name="HFD25">''Old History of the Five Dynasties'', [[:zh:s:舊五代史/卷25|vol. 25]].</ref> | death_date = {{death date and age|908|2|24|856|10|24|df=y}}<ref name="AS" /><ref name="ZZTJ266">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷266|vol. 266]].</ref> | burial_date = | burial_place = Mavzolej Džjandži (建極陵; v sedanjem okrožju Dai, Šindžov, [[Šanši]]) | family_name = Džuje (朱邪),<br />od leta 869 Li (李) | clan_name = | given_name = Kejong (克用) | succession = Knez Džina | reign = 1. januar, 896<ref name="AS" /><ref name="ZZTJ260">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷260|vol. 260]].</ref> ali<br />12. maj 907<ref name="AS" /><ref name="ZZTJ266" /> – 24. februar 908 | successor = [[Li Cunšu]] | house = Li (Džuje) | dynasty = [[Kasnejši Džin]] | era_name = Tjanjou (天祐) | era_dates = 907–908 | temple_name = Tajdzu (太祖) | posthumous_name = Cesar Vu (武皇帝, "vojaški") | father = [[Li Guočang]] | mother = Gospa Čin | spouse = Soproga vdova Liu<br />Cesarica vdova Cao | issue = [[Li Cunšu]] (cesar Džuangdzong) | occupation = general, politik }} '''Li Kejong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 李克用, [[pinjin]]: Lǐ Kèyòng) je bil kitajski general in politik turškega porekla ([[Šatuoji|Šatuo]]), * [[24. oktober]] [[856]], † [[24. februar]] [[908]]. Od januarja 896 je nosil naziv knez Džina (kitajsko: 晉王, pinjin: Jìn wáng). Kneževina Džin je po propadu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] leta 907 postala dejansko neodvisna država. Li Kejong je v obdobju [[Kasnejši Tang|Kasnejšega Tanga]] služil kot ''[[džjeduši]]'' (pokrajinski vojaški guverner) in igral odločilno vlogo pri razvoju politične moči Šatuojev v regiji, ki ustreza današnji kitajski provinci [[Šanši]]. Njegov sin [[Li Cunšu]] (cesar Džuangdzong), rojen njegovi konkubini gospe Cao, je nasledil očeta kot knez Džina in leta 923 postal ustanovni cesar dinastije Kasnejši Tang. ==Izvor== Li Kejong je bil rojen leta 856 med vladavino cesarja [[Šuandzong]]a in se je verjetno imenoval Džuje. Njegov oče je bil Džuje Čišin, poglavar [[Šatuoji|Šatuojev]], ki so živeli ob reki Šenvu v današnji kitajski provinci [[Šanši]]. Njegova mati je bila gospa Čin, za katero ni znano, ali je bila očetova žena ali konkubina. Li Kejong je bil Džuje Čišinov tretji sin.<ref name="zh.wikisource.org">"舊五代史/卷25 - 维基文库，自由的图书馆". zh.wikisource.org (Çince). Arhivirano iz izvirnika 20. novembra 2025. Pridobljeno 10. decembra 2025.</ref> Med vladavino cesarja [[Jidzong]]a, sina cesarja Šuandzonga, je bil general Kang Čengšun zadolžen za zatrtje upora, ki ga je začel Pang Šun v provinci Šu (današnji Šudžuv, provinca [[Džjangsu]]). General je leta 859 povabil Džuje Čišina, da se mu pridruži skupaj s četami Šatuojev. Džuje je povabilo sprejel. Li Kejong, ki je bil takrat star komaj 14 let, je zaradi izjemnega poguma, ki ga je pokazal med pohodom, postal znan kot "Sin letečega tigra".<ref name="zh.wikisource.org"/> Po zatrtju upora je cesar Jidzong nagradil Džuje Čišina za njegove prispevke s cesarskim priimkom Li in mu spremenil ime v Guočang.<ref> "資治通鑑/卷251 - 维基文库，自由的图书馆". zh.wikisource.org. Arhivirano iz izvirnika 6. oktobra 2025. Pridobljeno 10. decembra 2025.</ref> Domneva se, da je v tem času cesarski priimek Li dobil tudi Li Kejong. Li Guočang je bil kasneje imenovan za ''džjedušija'' podregije Dženvu v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]]. Li Kejong je odšel s svojim očetom in služil pod njegovim poveljstvom.<ref name="zh.wikisource.org"/> == Neodvisni knez dinastije Džin== Poleti 907 je Džu Čuandžong prisilil cesarja [[Aj (dinastija Tang)|Aja]], da mu je odstopil prestol, s čimer je končal dinastijo Tang. Ustanovil je dinastijo [[Kasnejši Ljang]] in vladal kot cesar [[Tajdzu (dinastija Ljang)|Tajdzu]]. Večina vojaških guvernerjev dinastije Tang se mu je vsaj nominalno podredila. Izjeme so bili Li Kejong, Jang Vo z nazivom knez Hongnonga, Vang Džjan z nazivom knez Šuja in Li Maodžen z nazivom knez Čija. Vsi omenjeni so še naprej uporabljali nazive iz obdobja dinastije Tang, da bi pokazali zavrnitev podreditve Kasnejšemu Ljangu. Vang Džjan se je kmalu zatem razglasil za cesarja nove države Šu, na splošno znane kot [[Nekdanji Šu]]. Li Kejongova domena Džin je postala dejansko neodvisna država. Vang Džjan je Li Kejongu v pismu predlagal, naj tudi on privzame cesarski naziv, kar je Li Kejong zavrnil, češ da je še naprej zvest dinastiji Tang. Kasneje istega leta se je v prefekturi Jun v Datongu srečal z Jelujem Abaodžijem, vladarjem [[Kitani|Kitanov]], in poskušal pridobiti Jelujevo pomoč in zavezništvo proti Kasnejšemu Ljangu. Jelu se je sprva strinjal, kasneje pa je sklenil zavezništvo s Kasnejšim Ljangom. Li Kejong je vladal kot neodvisen knez do svoje smrti leta 809. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 856]] [[Kategorija:Umrli leta 908]] [[Kategorija:Kitajski generali]] [[Kategorija:Kitajski politiki]] k7ktz0cjt3d970vrwrpv08zlg4sdjuk 6749469 6749462 2026-09-12T07:44:08Z Octopus 13285 /* Neodvisni knez dinastije Džin */ nadaljevanje 6749469 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Li Kejong<br>李克用 | image = Li Keyong.jpg | birth_date = {{birth date|856|10|24|df=y}}<ref name=AS>Academia Sinica [https://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter].</ref><ref name="HFD25">''Old History of the Five Dynasties'', [[:zh:s:舊五代史/卷25|vol. 25]].</ref> | death_date = {{death date and age|908|2|24|856|10|24|df=y}}<ref name="AS" /><ref name="ZZTJ266">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷266|vol. 266]].</ref> | burial_date = | burial_place = Mavzolej Džjandži (建極陵; v sedanjem okrožju Dai, Šindžov, [[Šanši]]) | family_name = Džuje (朱邪),<br />od leta 869 Li (李) | clan_name = | given_name = Kejong (克用) | succession = Knez Džina | reign = 1. januar, 896<ref name="AS" /><ref name="ZZTJ260">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷260|vol. 260]].</ref> ali<br />12. maj 907<ref name="AS" /><ref name="ZZTJ266" /> – 24. februar 908 | successor = [[Li Cunšu]] | house = Li (Džuje) | dynasty = [[Kasnejši Džin]] | era_name = Tjanjou (天祐) | era_dates = 907–908 | temple_name = Tajdzu (太祖) | posthumous_name = Cesar Vu (武皇帝, "vojaški") | father = [[Li Guočang]] | mother = Gospa Čin | spouse = Soproga vdova Liu<br />Cesarica vdova Cao | issue = [[Li Cunšu]] (cesar Džuangdzong) | occupation = general, politik }} '''Li Kejong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 李克用, [[pinjin]]: Lǐ Kèyòng) je bil kitajski general in politik turškega porekla ([[Šatuoji|Šatuo]]), * [[24. oktober]] [[856]], † [[24. februar]] [[908]]. Od januarja 896 je nosil naziv knez Džina (kitajsko: 晉王, pinjin: Jìn wáng). Kneževina Džin je po propadu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] leta 907 postala dejansko neodvisna država. Li Kejong je v obdobju [[Kasnejši Tang|Kasnejšega Tanga]] služil kot ''[[džjeduši]]'' (pokrajinski vojaški guverner) in igral odločilno vlogo pri razvoju politične moči Šatuojev v regiji, ki ustreza današnji kitajski provinci [[Šanši]]. Njegov sin [[Li Cunšu]] (cesar Džuangdzong), rojen njegovi konkubini gospe Cao, je nasledil očeta kot knez Džina in leta 923 postal ustanovni cesar dinastije Kasnejši Tang. ==Izvor== Li Kejong je bil rojen leta 856 med vladavino cesarja [[Šuandzong]]a in se je verjetno imenoval Džuje. Njegov oče je bil Džuje Čišin, poglavar [[Šatuoji|Šatuojev]], ki so živeli ob reki Šenvu v današnji kitajski provinci [[Šanši]]. Njegova mati je bila gospa Čin, za katero ni znano, ali je bila očetova žena ali konkubina. Li Kejong je bil Džuje Čišinov tretji sin.<ref name="zh.wikisource.org">"舊五代史/卷25 - 维基文库，自由的图书馆". zh.wikisource.org (Çince). Arhivirano iz izvirnika 20. novembra 2025. Pridobljeno 10. decembra 2025.</ref> Med vladavino cesarja [[Jidzong]]a, sina cesarja Šuandzonga, je bil general Kang Čengšun zadolžen za zatrtje upora, ki ga je začel Pang Šun v provinci Šu (današnji Šudžuv, provinca [[Džjangsu]]). General je leta 859 povabil Džuje Čišina, da se mu pridruži skupaj s četami Šatuojev. Džuje je povabilo sprejel. Li Kejong, ki je bil takrat star komaj 14 let, je zaradi izjemnega poguma, ki ga je pokazal med pohodom, postal znan kot "Sin letečega tigra".<ref name="zh.wikisource.org"/> Po zatrtju upora je cesar Jidzong nagradil Džuje Čišina za njegove prispevke s cesarskim priimkom Li in mu spremenil ime v Guočang.<ref> "資治通鑑/卷251 - 维基文库，自由的图书馆". zh.wikisource.org. Arhivirano iz izvirnika 6. oktobra 2025. Pridobljeno 10. decembra 2025.</ref> Domneva se, da je v tem času cesarski priimek Li dobil tudi Li Kejong. Li Guočang je bil kasneje imenovan za ''džjedušija'' podregije Dženvu v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]]. Li Kejong je odšel s svojim očetom in služil pod njegovim poveljstvom.<ref name="zh.wikisource.org"/> == Neodvisni knez dinastije Džin== Poleti 907 je Džu Čuandžong prisilil cesarja [[Aj (dinastija Tang)|Aja]], da mu je odstopil prestol, s čimer je končal dinastijo Tang. Ustanovil je dinastijo [[Kasnejši Ljang]] in vladal kot cesar [[Tajdzu (dinastija Ljang)|Tajdzu]]. Večina vojaških guvernerjev dinastije Tang se mu je vsaj nominalno podredila. Izjeme so bili Li Kejong, Jang Vo z nazivom knez Hongnonga, Vang Džjan z nazivom knez Šuja in Li Maodžen z nazivom knez Čija. Vsi omenjeni so še naprej uporabljali nazive iz obdobja dinastije Tang, da bi pokazali zavrnitev podreditve Kasnejšemu Ljangu. Vang Džjan se je kmalu zatem razglasil za cesarja nove države Šu, na splošno znane kot [[Nekdanji Šu]]. Li Kejongova domena Džin je postala dejansko neodvisna država. Vang Džjan je Li Kejongu v pismu predlagal, naj tudi on privzame cesarski naziv, kar je Li Kejong zavrnil, češ da je še naprej zvest dinastiji Tang. Kasneje istega leta se je v prefekturi Jun v Datongu srečal z Jelujem Abaodžijem, vladarjem [[Kitani|Kitanov]], in poskušal pridobiti Jelujevo pomoč in zavezništvo proti Kasnejšemu Ljangu. Jelu se je sprva strinjal, kasneje pa je sklenil zavezništvo s Kasnejšim Ljangom.<ref name=ref3>Zizhi Tongjian, vol. 266.</ref> Na začetku leta 908 je Li Kejong hudo zbolel. Za svojega naslednika je imenoval svojega sina [[Li Cunšu]]ja in ga zaupal svojemu bratu Li Keningu, Džang Čengjeju, Li Cundžangu, častniku Vu Gongu in generalnemu tajniku Lu Džiju. 24. februarja 908 je umrl. Nasledil ga je Li Cunšu,<ref name=ref3/> ki se je leta 923 razglasil za cesarja nove, po njegovem mnenju obnovljene, dinastije [[Kasnejši Tang]]. Očeta Li Kejonga je počastil s tempeljskim imenom Tajdzu.<ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷272|vol. 272]].</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 856]] [[Kategorija:Umrli leta 908]] [[Kategorija:Kitajski generali]] [[Kategorija:Kitajski politiki]] thbg1d4pb8p6b6zc2fl6ib60s9oz7w1 6749474 6749469 2026-09-12T07:51:49Z Octopus 13285 /* Neodvisni knez dinastije Džin */ urejanje 6749474 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Li Kejong<br>李克用 | image = Li Keyong.jpg | birth_date = {{birth date|856|10|24|df=y}}<ref name=AS>Academia Sinica [https://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter].</ref><ref name="HFD25">''Old History of the Five Dynasties'', [[:zh:s:舊五代史/卷25|vol. 25]].</ref> | death_date = {{death date and age|908|2|24|856|10|24|df=y}}<ref name="AS" /><ref name="ZZTJ266">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷266|vol. 266]].</ref> | burial_date = | burial_place = Mavzolej Džjandži (建極陵; v sedanjem okrožju Dai, Šindžov, [[Šanši]]) | family_name = Džuje (朱邪),<br />od leta 869 Li (李) | clan_name = | given_name = Kejong (克用) | succession = Knez Džina | reign = 1. januar, 896<ref name="AS" /><ref name="ZZTJ260">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷260|vol. 260]].</ref> ali<br />12. maj 907<ref name="AS" /><ref name="ZZTJ266" /> – 24. februar 908 | successor = [[Li Cunšu]] | house = Li (Džuje) | dynasty = [[Kasnejši Džin]] | era_name = Tjanjou (天祐) | era_dates = 907–908 | temple_name = Tajdzu (太祖) | posthumous_name = Cesar Vu (武皇帝, "vojaški") | father = [[Li Guočang]] | mother = Gospa Čin | spouse = Soproga vdova Liu<br />Cesarica vdova Cao | issue = [[Li Cunšu]] (cesar Džuangdzong) | occupation = general, politik }} '''Li Kejong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 李克用, [[pinjin]]: Lǐ Kèyòng) je bil kitajski general in politik turškega porekla ([[Šatuoji|Šatuo]]), * [[24. oktober]] [[856]], † [[24. februar]] [[908]]. Od januarja 896 je nosil naziv knez Džina (kitajsko: 晉王, pinjin: Jìn wáng). Kneževina Džin je po propadu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] leta 907 postala dejansko neodvisna država. Li Kejong je v obdobju [[Kasnejši Tang|Kasnejšega Tanga]] služil kot ''[[džjeduši]]'' (pokrajinski vojaški guverner) in igral odločilno vlogo pri razvoju politične moči Šatuojev v regiji, ki ustreza današnji kitajski provinci [[Šanši]]. Njegov sin [[Li Cunšu]] (cesar Džuangdzong), rojen njegovi konkubini gospe Cao, je nasledil očeta kot knez Džina in leta 923 postal ustanovni cesar dinastije Kasnejši Tang. ==Izvor== Li Kejong je bil rojen leta 856 med vladavino cesarja [[Šuandzong]]a in se je verjetno imenoval Džuje. Njegov oče je bil Džuje Čišin, poglavar [[Šatuoji|Šatuojev]], ki so živeli ob reki Šenvu v današnji kitajski provinci [[Šanši]]. Njegova mati je bila gospa Čin, za katero ni znano, ali je bila očetova žena ali konkubina. Li Kejong je bil Džuje Čišinov tretji sin.<ref name="zh.wikisource.org">"舊五代史/卷25 - 维基文库，自由的图书馆". zh.wikisource.org (Çince). Arhivirano iz izvirnika 20. novembra 2025. Pridobljeno 10. decembra 2025.</ref> Med vladavino cesarja [[Jidzong]]a, sina cesarja Šuandzonga, je bil general Kang Čengšun zadolžen za zatrtje upora, ki ga je začel Pang Šun v provinci Šu (današnji Šudžuv, provinca [[Džjangsu]]). General je leta 859 povabil Džuje Čišina, da se mu pridruži skupaj s četami Šatuojev. Džuje je povabilo sprejel. Li Kejong, ki je bil takrat star komaj 14 let, je zaradi izjemnega poguma, ki ga je pokazal med pohodom, postal znan kot "Sin letečega tigra".<ref name="zh.wikisource.org"/> Po zatrtju upora je cesar Jidzong nagradil Džuje Čišina za njegove prispevke s cesarskim priimkom Li in mu spremenil ime v Guočang.<ref> "資治通鑑/卷251 - 维基文库，自由的图书馆". zh.wikisource.org. Arhivirano iz izvirnika 6. oktobra 2025. Pridobljeno 10. decembra 2025.</ref> Domneva se, da je v tem času cesarski priimek Li dobil tudi Li Kejong. Li Guočang je bil kasneje imenovan za ''džjedušija'' podregije Dženvu v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]]. Li Kejong je odšel s svojim očetom in služil pod njegovim poveljstvom.<ref name="zh.wikisource.org"/> == Neodvisni knez dinastije Džin== [[Slika:Huaixiangrenren.jpg|thumb|Kipa Li Kejonga (levo) in [[Abaodzi]]ja, postavljena v spomin na njuno srečanje leta 907; Huaren, [[Šanši]]]] Poleti 907 je Džu Čuandžong prisilil cesarja [[Aj (dinastija Tang)|Aja]], da mu je odstopil prestol, s čimer je končal dinastijo Tang. Ustanovil je dinastijo [[Kasnejši Ljang]] in vladal kot cesar [[Tajdzu (dinastija Ljang)|Tajdzu]]. Večina vojaških guvernerjev dinastije Tang se mu je vsaj nominalno podredila. Izjeme so bili Li Kejong, Jang Vo z nazivom knez Hongnonga, Vang Džjan z nazivom knez Šuja in Li Maodžen z nazivom knez Čija. Vsi omenjeni so še naprej uporabljali nazive iz obdobja dinastije Tang, da bi pokazali zavrnitev podreditve Kasnejšemu Ljangu. Vang Džjan se je kmalu zatem razglasil za cesarja nove države Šu, na splošno znane kot [[Nekdanji Šu]]. Li Kejongova domena Džin je postala dejansko neodvisna država. Vang Džjan je Li Kejongu v pismu predlagal, naj tudi on privzame cesarski naziv, kar je Li Kejong zavrnil, češ da je še naprej zvest dinastiji Tang. Kasneje istega leta se je v prefekturi Jun v Datongu srečal z [[Abaodzi|Jelujem Abaodzijem]], vladarjem [[Kitani|Kitanov]], in poskušal pridobiti Jelujevo pomoč in zavezništvo proti Kasnejšemu Ljangu. Jelu se je sprva strinjal, kasneje pa je sklenil zavezništvo s Kasnejšim Ljangom.<ref name=ref3>''Zizhi Tongjian'', vol. 266.</ref> Na začetku leta 908 je Li Kejong hudo zbolel. Za svojega naslednika je imenoval svojega sina [[Li Cunšu]]ja in ga zaupal svojemu bratu Li Keningu, Džang Čengjeju, Li Cundžangu, častniku Vu Gongu in generalnemu tajniku Lu Džiju. 24. februarja 908 je umrl. Nasledil ga je Li Cunšu,<ref name=ref3/> ki se je leta 923 razglasil za cesarja nove, po njegovem mnenju obnovljene, dinastije [[Kasnejši Tang]]. Očeta Li Kejonga je počastil s tempeljskim imenom Tajdzu.<ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷272|vol. 272]].</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 856]] [[Kategorija:Umrli leta 908]] [[Kategorija:Kitajski generali]] [[Kategorija:Kitajski politiki]] fss50xzx644he5inhjbp3yw3xs3ao92 6749476 6749474 2026-09-12T08:02:14Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6749476 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Li Kejong<br>李克用 | image = Li Keyong.jpg | birth_date = {{birth date|856|10|24|df=y}}<ref name=AS>Academia Sinica [https://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter].</ref><ref name="HFD25">''Old History of the Five Dynasties'', [[:zh:s:舊五代史/卷25|vol. 25]].</ref> | death_date = {{death date and age|908|2|24|856|10|24|df=y}}<ref name="AS" /><ref name="ZZTJ266">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷266|vol. 266]].</ref> | burial_date = | burial_place = Mavzolej Džjandži (建極陵; v sedanjem okrožju Dai, Šindžov, [[Šanši]]) | family_name = Džuje (朱邪),<br />od leta 869 Li (李) | clan_name = | given_name = Kejong (克用) | succession = Knez Džina | reign = 1. januar, 896<ref name="AS" /><ref name="ZZTJ260">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷260|vol. 260]].</ref> ali<br />12. maj 907<ref name="AS" /><ref name="ZZTJ266" /> – 24. februar 908 | successor = [[Li Cunšu]] | house = Li (Džuje) | dynasty = [[Kasnejši Džin]] | era_name = Tjanjou (天祐) | era_dates = 907–908 | temple_name = Tajdzu (太祖) | posthumous_name = Cesar Vu (武皇帝, "vojaški") | father = [[Li Guočang]] | mother = Gospa Čin | spouse = Soproga vdova Liu<br />Cesarica vdova Cao | issue = [[Li Cunšu]] (cesar Džuangdzong) | occupation = general, politik }} '''Li Kejong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 李克用, [[pinjin]]: Lǐ Kèyòng) je bil kitajski general in politik turškega porekla ([[Šatuoji|Šatuo]]), * [[24. oktober]] [[856]], † [[24. februar]] [[908]]. Od januarja 896 je nosil naziv knez Džina (kitajsko: 晉王, pinjin: Jìn wáng). Kneževina Džin je po propadu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] leta 907 postala dejansko neodvisna država. Li Kejong je v obdobju [[Kasnejši Tang|Kasnejšega Tanga]] služil kot ''[[džjeduši]]'' (pokrajinski vojaški guverner) in igral odločilno vlogo pri razvoju politične moči Šatuojev v regiji, ki ustreza današnji kitajski provinci [[Šanši]]. Njegov sin [[Li Cunšu]] (cesar Džuangdzong), rojen njegovi konkubini gospe Cao, je nasledil očeta kot knez Džina in leta 923 postal ustanovni cesar dinastije Kasnejši Tang. ==Izvor== Li Kejong je bil rojen leta 856 med vladavino cesarja [[Šuandzong]]a in se je verjetno imenoval Džuje. Njegov oče je bil Džuje Čišin, poglavar [[Šatuoji|Šatuojev]], ki so živeli ob reki Šenvu v današnji kitajski provinci [[Šanši]]. Njegova mati je bila gospa Čin, za katero ni znano, ali je bila očetova žena ali konkubina. Li Kejong je bil Džuje Čišinov tretji sin.<ref name="zh.wikisource.org">"舊五代史/卷25 - 维基文库，自由的图书馆". zh.wikisource.org (Çince). Arhivirano iz izvirnika 20. novembra 2025. Pridobljeno 10. decembra 2025.</ref> Med vladavino cesarja [[Jidzong]]a, sina cesarja Šuandzonga, je bil general Kang Čengšun zadolžen za zatrtje upora, ki ga je začel Pang Šun v provinci Šu (današnji Šudžuv, provinca [[Džjangsu]]). General je leta 859 povabil Džuje Čišina, da se mu pridruži skupaj s četami Šatuojev. Džuje je povabilo sprejel. Li Kejong, ki je bil takrat star komaj 14 let, je zaradi izjemnega poguma, ki ga je pokazal med pohodom, postal znan kot "Sin letečega tigra".<ref name="zh.wikisource.org"/> Po zatrtju upora je cesar Jidzong nagradil Džuje Čišina za njegove prispevke s cesarskim priimkom Li in mu spremenil ime v Guočang.<ref> "資治通鑑/卷251 - 维基文库，自由的图书馆". zh.wikisource.org. Arhivirano iz izvirnika 6. oktobra 2025. Pridobljeno 10. decembra 2025.</ref> Domneva se, da je v tem času cesarski priimek Li dobil tudi Li Kejong. Li Guočang je bil kasneje imenovan za ''džjedušija'' podregije Dženvu v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]]. Li Kejong je odšel s svojim očetom in služil pod njegovim poveljstvom.<ref name="zh.wikisource.org"/> == Neodvisni knez dinastije Džin== [[Slika:Huaixiangrenren.jpg|thumb|Kipa Li Kejonga (levo) in [[Abaodzi]]ja, postavljena v spomin na njuno srečanje leta 907; Huaren, [[Šanši]]]] Poleti 907 je Džu Čuandžong prisilil cesarja [[Aj (dinastija Tang)|Aja]], da mu je odstopil prestol, s čimer je končal dinastijo Tang. Ustanovil je dinastijo [[Kasnejši Ljang]] in vladal kot cesar [[Tajdzu (dinastija Ljang)|Tajdzu]]. Večina vojaških guvernerjev dinastije Tang se mu je vsaj nominalno podredila. Izjeme so bili Li Kejong, Jang Vo z nazivom knez Hongnonga, Vang Džjan z nazivom knez Šuja in Li Maodžen z nazivom knez Čija. Vsi omenjeni so še naprej uporabljali nazive iz obdobja dinastije Tang, da bi pokazali zavrnitev podreditve Kasnejšemu Ljangu. Vang Džjan se je kmalu zatem razglasil za cesarja nove države Šu, na splošno znane kot [[Nekdanji Šu]]. Li Kejongova domena Džin je postala dejansko neodvisna država. Vang Džjan je Li Kejongu v pismu predlagal, naj tudi on privzame cesarski naziv, kar je Li Kejong zavrnil, češ da je še naprej zvest dinastiji Tang. Kasneje istega leta se je v prefekturi Jun v Datongu srečal z [[Abaodzi|Jelujem Abaodzijem]], vladarjem [[Kitani|Kitanov]], in poskušal pridobiti Jelujevo pomoč in zavezništvo proti Kasnejšemu Ljangu. Jelu se je sprva strinjal, kasneje pa je sklenil zavezništvo s Kasnejšim Ljangom.<ref name=ref3>''Zizhi Tongjian'', vol. 266.</ref> Na začetku leta 908 je Li Kejong hudo zbolel. Za svojega naslednika je imenoval svojega sina [[Li Cunšu]]ja in ga zaupal svojemu bratu Li Keningu, Džang Čengjeju, Li Cundžangu, častniku Vu Gongu in generalnemu tajniku Lu Džiju. 24. februarja 908 je umrl. Nasledil ga je Li Cunšu,<ref name=ref3/> ki se je leta 923 razglasil za cesarja nove, po njegovem mnenju obnovljene, dinastije [[Kasnejši Tang]]. Očeta Li Kejonga je počastil s tempeljskim imenom Tajdzu.<ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷272|vol. 272]].</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * ''New Book of Tang'', [[:zh:s:新唐書/卷218|vol. 218]]. * ''Old History of the Five Dynasties'', vols. [[:zh:s:舊五代史/卷25|25]], [[:zh:s:舊五代史/卷26|26]]. * ''New History of the Five Dynasties'', [[:zh:s:新五代史/卷04|vol. 4]]. * ''Zizhi Tongjian'', vols. [[:zh:s:資治通鑑/卷253|253]], [[:zh:s:資治通鑑/卷254|254]], [[:zh:s:資治通鑑/卷255|255]], [[:zh:s:資治通鑑/卷256|256]], [[:zh:s:資治通鑑/卷257|257]], [[:zh:s:資治通鑑/卷258|258]], [[:zh:s:資治通鑑/卷259|259]], [[:zh:s:資治通鑑/卷260|260]], [[:zh:s:資治通鑑/卷261|261]], [[:zh:s:資治通鑑/卷262|262]], [[:zh:s:資治通鑑/卷263|263]], [[:zh:s:資治通鑑/卷264|264]], [[:zh:s:資治通鑑/卷265|265]], [[:zh:s:資治通鑑/卷266|266]]. * Royal Asiatic Society of Great Britain and Ireland. ''Journal of the Royal Asiatic Society of Great Britain & Ireland'', zv. 17 (1885). * F.W. Mote. ''Imperial China: 900–1800''. Harvard University Press, 1999. ISBN 0-674-01212-7. {{refend}} {{S-start}} {{S-reg|cn}} {{s-new|creation}} {{s-ttl|title=Knez Džina|years=896–908}} {{s-aft|rows=2|after=[[Li Cunšu]]}} {{s-break}} {{s-bef|before=[[Aj (dinastija Tang)|Aj]]}} {{s-ttl|title=Vladar Kitajske <br> <small>([[Šanši]]ja)</small>|years=907–908}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 856]] [[Kategorija:Umrli leta 908]] [[Kategorija:Kitajski generali]] [[Kategorija:Kitajski politiki]] df6ev212knikh3s9pyi2pk3zga76asw 0 608524 6749224 2026-09-11T20:00:00Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Gorlovka]] na [[Gorlivka]] prek preusmeritve: glej pogovorno stran 6749224 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Gorlivka]] aqfrot2sprdygifzxc8gz286airvza1 1 608525 6749226 2026-09-11T20:00:00Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Pogovor:Gorlovka]] na [[Pogovor:Gorlivka]] prek preusmeritve: glej pogovorno stran 6749226 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Gorlivka]] alpeh8e75im1a25y4uf4x1wv0s0eilx 0 608526 6749232 2026-09-11T20:14:07Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Sámuel Kámory */ 6749232 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Sámuel Kámory''' (pravi priimek ''Krump''), [[Madžari|madžarski]] [[evangeličanska Cerkev|evangeličanski]] [[duhovnik]], licejski učitelj, orientalist in prevajalec [[Sveto pismo|Svetega pisma]], * [[6. februar]] [[1830]], Pukanec; † [[3. februar]] [[1903]], [[Bratislava]]. == Življenje in delo == Rodil se je na današnjem [[Slovaška|Slovaškem]]. Študiral je v [[Banská Štiavnica|Banski Štiavnici]] in Požonu (danes Bratislava). Dve leti je bil gimnazijski učitelj v tretjem in petem razredu. V tem času je preučeval [[latinščina|latinščino]] in [[grščina|grščino]].<ref name="arcanum">{{navedi novice|title=Kámory Sámuel |work=Arcanum |url=https://www.arcanum.com/hu/online-kiadvanyok/Lexikonok-magyar-irok-elete-es-munkai-szinnyei-jozsef-7891B/k-8D2C5/kamory-samuel-8D8FC/ |date= |accessdate=11.9.2026 |language=hu}}</ref> 1853 je odšel v študirat v tujino, v [[Halle (Saale)|Halle]] in [[Göttingen]], kjer je razvijal svoje teološko in jezikovno znanje ter se je spoznal z [[Nemci|nemški]] orientalisti. Naučil se je [[hebrejščina|hebrejsko]], [[sanskrt]], [[Sirščina|sirsko]], [[arabščina|arabsko]] in [[turščina|turško]].<ref name="arcanum" /> Ko se je vrnil na [[Ogrska|Ogrsko]], so ga imenovali za učitelja teologije. To delo je opravljal do 1885, ko se je upokojil. 1861 je dal spremeniti svoj priimek iz Krumpa v Kámory.<ref name="arcanum" /> Objavil je veliko prispevkov in razprav v sodobnih znanstvenih revijah o arabščini in [[Koran]]u.<ref name="arcanum" /> Bil je prvi madžarski prevajalec, ki je nekaj odlomkov prevedel iz arabskega izvirnika Korana v [[madžarščina|madžarščino]] (prejšnji prevodi so nastali na podlagi drugih evropskih prevodov). Prevedel je za evangeličane celo Sveto pismo v madžarščino, ki ga je objavil leta 1870 in sta ga naročila tudi [[Prekmurci|prekmurski]] [[Janoš Kardoš]] in [[Ivan Berke]]. Kámoryjev prevod ni bil razširjen, ker je bil v madžarščini zelo pretiravajoč, purističen in okornega sloga. Dosledno je sledil koncepciji čiste madžarščine jezikovnih reformistov, čeprav vse njihove novotvorbe niso bile zasidrane. Zaradi tega je bil Kámoryjev jezik prisiljen, poln nenavadnih izrazov, besednih zvez in stavkov. Uporabljal je veliko narečnih besed in zastarelih izrazov, ki so bili nenavadni sodobnim govorcem, zato Kámoryjev prevod ni bil uspešen.{{sfn|Székely|2003|p=35}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo|first=Tibor |last=Székely |year=2003 |title=A magyar bibliafordítások történetéből – 1500–1955 |location=Budimpešta |publisher=Országos Műszaki Információs Központ és Könyvtár |cobiss= |isbn=978-963-460-458-7 |language=hu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kamory, Samuel}} [[Kategorija:Madžarski prevajalci]] [[Kategorija:Prevajalci Svetega pisma]] [[Kategorija:Madžarski teologi]] [[Kategorija:Madžarski jezikoslovci]] [[Kategorija:Madžarski evangeličanski duhovniki]] 1ysoj8lnkxe62gzjzdae9od6w9dwjo1 0 608527 6749233 2026-09-11T20:14:24Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Sámuel Kámory]] 6749233 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Sámuel Kámory]] 08vgwo8h2irlhgdoqfcvdlrrhz66son 0 608530 6749316 2026-09-12T05:03:17Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Attemsi]] na [[Attemsi (plemiška rodbina)]] 6749316 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Attemsi (plemiška rodbina)]] m2kobwe4rjjrbt7fzxidhv4nvyzpza0 1 608531 6749318 2026-09-12T05:03:17Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Pogovor:Attemsi]] na [[Pogovor:Attemsi (plemiška rodbina)]] 6749318 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Attemsi (plemiška rodbina)]] nyioqqjq2cf23xm5k6qw9gk2foip3g5 0 608532 6749320 2026-09-12T05:03:50Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Andeški]] na [[Andeški (plemiška rodbina)]] 6749320 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Andeški (plemiška rodbina)]] 2sjvt12gneghvlwu2lhuz938efx60pi 0 608533 6749322 2026-09-12T05:04:05Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Apfaltrerji]] na [[Apfaltrerji (plemiška rodbina)]] 6749322 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Apfaltrerji (plemiška rodbina)]] di2w96myvsiiudoa4nocoibc5ha12rs 0 608534 6749324 2026-09-12T05:04:17Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Askvinci]] na [[Askvinci (plemiška rodbina)]] 6749324 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Askvinci (plemiška rodbina)]] siyoh4ddwbijugz611t8ir5blb8v52d 0 608535 6749326 2026-09-12T05:04:31Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Banffy]] na [[Banffy (plemiška rodbina)]] 6749326 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Banffy (plemiška rodbina)]] qyx8aqikgscbsey0dv5adqdxcn2rlb2 0 608536 6749328 2026-09-12T05:04:46Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Bleiweisi]] na [[Bleiweisi (plemiška rodbina)]] 6749328 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Bleiweisi (plemiška rodbina)]] 6ytyawnqrw7zp06c225i78t3tupwe29 0 608537 6749330 2026-09-12T05:05:05Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Borutovci]] na [[Borutovci (plemiška rodbina)]] 6749330 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Borutovci (plemiška rodbina)]] nramch1rb85kr1ayy4znc77sz6jyip8 0 608538 6749332 2026-09-12T05:05:19Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Brandisi]] na [[Brandisi (plemiška rodbina)]] 6749332 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Brandisi (plemiška rodbina)]] e6ypfq0z7g3y0ujbp4wuiw2v049d2vc 0 608539 6749334 2026-09-12T05:05:30Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Buseti]] na [[Buseti (plemiška rodbina)]] 6749334 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Buseti (plemiška rodbina)]] e59581340ekuy75llwyow4xd35xrmme 0 608540 6749336 2026-09-12T05:05:47Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Cobenzl]] na [[Cobenzl (plemiška rodbina)]] 6749336 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cobenzl (plemiška rodbina)]] 6ixzlv0ach57ibwt2mk2o4141wre6o7 0 608541 6749338 2026-09-12T05:05:58Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Coroniniji]] na [[Coroniniji (plemiška rodbina)]] 6749338 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Coroniniji (plemiška rodbina)]] 0iuve980rj7bbv1iv0gtgodrnqlqlw0 0 608542 6749340 2026-09-12T05:06:11Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Črnomaljski]] na [[Črnomaljski (plemiška rodbina)]] 6749340 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Črnomaljski (plemiška rodbina)]] rtmbdmrh0otfdzj60t66oz8667sec3k 0 608543 6749342 2026-09-12T05:06:22Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Devinski gospodje]] na [[Devinski gospodje (plemiška rodbina)]] 6749342 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Devinski gospodje (plemiška rodbina)]] lh3ckhvjqkcflt80yn91xmomp12a3n8 0 608544 6749344 2026-09-12T05:06:31Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Edlingi]] na [[Edlingi (plemiška rodbina)]] 6749344 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Edlingi (plemiška rodbina)]] e2btimnv3yd8q1n17r3nhx5vpgk6lft 0 608545 6749346 2026-09-12T05:06:43Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Egkhi]] na [[Egkhi (plemiška rodbina)]] 6749346 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Egkhi (plemiška rodbina)]] iqefly1j04rfp8fo1dfa8vhuxd69zd5 0 608546 6749348 2026-09-12T05:07:02Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Eppensteinci]] na [[Eppensteinci (plemiška rodbina)]] 6749348 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Eppensteinci (plemiška rodbina)]] c9i3mmxjmz45248d59tvj4d87czvlrl 0 608547 6749350 2026-09-12T05:07:18Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Erbergi]] na [[Erbergi (plemiška rodbina)]] 6749350 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Erbergi (plemiška rodbina)]] igjbqk1lk96fo6rceshaddkpy89bnwk 0 608548 6749352 2026-09-12T05:07:32Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Gallenbergi]] na [[Gallenbergi (plemiška rodbina)]] 6749352 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Gallenbergi (plemiška rodbina)]] rqlpm681jahdb75r3ty37p2icqge3wo 0 608549 6749354 2026-09-12T05:07:58Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Gallenfelsi]] na [[Gallenfelsi (plemiška rodbina)]] 6749354 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Gallenfelsi (plemiška rodbina)]] ja34sniujk1bx3rpvvg4noo2k52km4k 0 608550 6749356 2026-09-12T05:08:11Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Galli]] na [[Galli (plemiška rodbina)]] 6749356 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Galli (plemiška rodbina)]] i87uyqo1h5cmjl3knxnt7qwgqgbnq4d 1 608551 6749358 2026-09-12T05:08:11Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Pogovor:Galli]] na [[Pogovor:Galli (plemiška rodbina)]] 6749358 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Galli (plemiška rodbina)]] 8wfdk5tndux6aomgxpfqby771f48imy 0 608552 6749360 2026-09-12T05:08:26Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Goriški grofje]] na [[Goriški grofje (plemiška rodbina)]] 6749360 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Goriški grofje (plemiška rodbina)]] heuay43ndarwtmnrg9bdh6ngj1mqdou 0 608553 6749362 2026-09-12T05:08:43Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Grofje Strmški]] na [[Grofje Strmški (plemiška rodbina)]] 6749362 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Grofje Strmški (plemiška rodbina)]] jnzv5lj0n0gjr098e3b7z102c7x3zx3 0 608554 6749364 2026-09-12T05:08:54Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Hallersteini]] na [[Hallersteini (plemiška rodbina)]] 6749364 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Hallersteini (plemiška rodbina)]] ebi99jv04463o2ji8ruubf891k3ccx5 0 608555 6749366 2026-09-12T05:09:05Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Herren von Graben]] na [[Herren von Graben (plemiška rodbina)]] 6749366 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Herren von Graben (plemiška rodbina)]] j69vztoglr7e0vci59s2knmkqem0n3b 1 608556 6749368 2026-09-12T05:09:05Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Pogovor:Herren von Graben]] na [[Pogovor:Herren von Graben (plemiška rodbina)]] 6749368 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Herren von Graben (plemiška rodbina)]] 4ny85lmxnfwwmgba4lsh663me4o8c53 0 608557 6749370 2026-09-12T05:09:20Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Karadžordževiči]] na [[Karadžordževiči (plemiška rodbina)]] 6749370 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Karadžordževiči (plemiška rodbina)]] iiwlt63e8xfsbewblhq26ibeaytoai8 1 608558 6749372 2026-09-12T05:09:20Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Pogovor:Karadžordževiči]] na [[Pogovor:Karadžordževiči (plemiška rodbina)]] 6749372 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Karadžordževiči (plemiška rodbina)]] jwbv7sp1vubrpn663r1cs17k4jkphgl 0 608559 6749374 2026-09-12T05:09:41Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Krajgerji]] na [[Krajgerji (plemiška rodbina)]] 6749374 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Krajgerji (plemiška rodbina)]] 66y4tvrdhi5s7xnri2oldw4ptww9x1p 0 608560 6749376 2026-09-12T05:09:59Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Lanthieriji]] na [[Lanthieriji (plemiška rodbina)]] 6749376 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lanthieriji (plemiška rodbina)]] 0gt9yjsrxytjntmltse3muhse5v85z7 0 608561 6749379 2026-09-12T05:10:56Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Lazariniji]] na [[Lazariniji (plemiška rodbina)]] 6749379 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lazariniji (plemiška rodbina)]] rknu2wnlws362hrcm5k11igimo3jkuh 1 608562 6749381 2026-09-12T05:10:57Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Pogovor:Lazariniji]] na [[Pogovor:Lazariniji (plemiška rodbina)]] 6749381 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Lazariniji (plemiška rodbina)]] k76qqhur6n7m8kw7tbsdrw77vn321eg 0 608563 6749383 2026-09-12T05:11:12Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Maasburgi]] na [[Maasburgi (plemiška rodbina)]] 6749383 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Maasburgi (plemiška rodbina)]] gzd31wctnmaib107r4hyevsel93i9xx 0 608564 6749385 2026-09-12T05:11:29Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Moscon]] na [[Moscon (plemiška rodbina)]] 6749385 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Moscon (plemiška rodbina)]] pe00n0c7c91ty7sdjvzcglggz38q7wc 0 608565 6749387 2026-09-12T05:11:41Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Ortenburžani]] na [[Ortenburžani (plemiška rodbina)]] 6749387 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Ortenburžani (plemiška rodbina)]] 1lu0dzm4npqrrtfrrt86bas263zplza 0 608566 6749389 2026-09-12T05:11:54Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Ostrovrharji]] na [[Ostrovrharji (plemiška rodbina)]] 6749389 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Ostrovrharji (plemiška rodbina)]] qvx8m6bet64pxepnge8m6tnrc0l7ftw 1 608567 6749391 2026-09-12T05:11:55Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Pogovor:Ostrovrharji]] na [[Pogovor:Ostrovrharji (plemiška rodbina)]] 6749391 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Ostrovrharji (plemiška rodbina)]] tdkj3a3crgyncn6rz9i2d33c68uyww6 0 608568 6749393 2026-09-12T05:12:07Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Otokarji]] na [[Otokarji (plemiška rodbina)]] 6749393 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Otokarji (plemiška rodbina)]] 0ogyj1st0rfvcm9suybwrr8jfmzd417 1 608569 6749395 2026-09-12T05:12:07Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Pogovor:Otokarji]] na [[Pogovor:Otokarji (plemiška rodbina)]] 6749395 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Otokarji (plemiška rodbina)]] j8yh1rijkx7yk4yn1oega3sqqqkqy6o 0 608570 6749397 2026-09-12T05:12:24Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Puštalski]] na [[Puštalski (plemiška rodbina)]] 6749397 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Puštalski (plemiška rodbina)]] 4lm45tng2hlqhmll53ihiwb3vq0forn 0 608571 6749399 2026-09-12T05:12:37Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Ravbarji]] na [[Ravbarji (plemiška rodbina)]] 6749399 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Ravbarji (plemiška rodbina)]] m4dldaf0ltj7e4nf64erfi2zazhq0hu 0 608572 6749401 2026-09-12T05:13:01Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Semeniči]] na [[Semeniči (plemiška rodbina)]] 6749401 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Semeniči (plemiška rodbina)]] lwrfd9tvqcx5gw1nvdnj8jc8mxoy46q 0 608573 6749403 2026-09-12T05:13:18Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Széchy (rodbina)]] na [[Széchy (plemiška rodbina)]] 6749403 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Széchy (plemiška rodbina)]] kq5u7epdwa56bm9h5uqezlud07oq3jz 0 608574 6749405 2026-09-12T05:13:29Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Tschreschnievetz]] na [[Tschreschnievetz (plemiška rodbina)]] 6749405 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Tschreschnievetz (plemiška rodbina)]] 417neaqyfd1j9q1ddvwisss5hm2qand 0 608575 6749407 2026-09-12T05:13:40Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Valvasorji]] na [[Valvasorji (plemiška rodbina)]] 6749407 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Valvasorji (plemiška rodbina)]] qi5tzwi74p4q1y8b88j8554d4jwob2s 0 608576 6749409 2026-09-12T05:13:59Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Višnjegorski]] na [[Višnjegorski (plemiška rodbina)]] 6749409 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Višnjegorski (plemiška rodbina)]] 870sqp386lplja8u7bvnx030hbn1ifa 0 608577 6749411 2026-09-12T05:14:11Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Vovbržani]] na [[Vovbržani (plemiška rodbina)]] 6749411 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Vovbržani (plemiška rodbina)]] bjew7nbws9u0aib2lj1pheroir4tsyj 0 608578 6749413 2026-09-12T05:14:23Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Wagni]] na [[Wagni (plemiška rodbina)]] 6749413 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Wagni (plemiška rodbina)]] 39l1ogqcul2yyhvjxuwlad74dfikmsu 0 608579 6749415 2026-09-12T05:14:37Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Windischgrätzi]] na [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)]] 6749415 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)]] i6ytd9r59eu89ps0zgm60gd4azcmh3c 1 608580 6749417 2026-09-12T05:14:37Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Pogovor:Windischgrätzi]] na [[Pogovor:Windischgrätzi (plemiška rodbina)]] 6749417 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Windischgrätzi (plemiška rodbina)]] anzdaj7usjpmrc591zexmhz71wezz0s 0 608581 6749419 2026-09-12T05:14:54Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Zois]] na [[Zois (plemiška rodbina)]] 6749419 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Zois (plemiška rodbina)]] 7sgzxasz3zwbep21zpmobj29xijh607 0 608582 6749421 2026-09-12T05:15:43Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Rodbina Agustich]] na [[Agustich (plemiška rodbina)]] 6749421 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Agustich (plemiška rodbina)]] ntib1g42rti4egwjpxc71ps6t6cnmt2 0 608583 6749423 2026-09-12T05:15:57Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Rodbina Balogh]] na [[Balogh (plemiška rodbina)]] 6749423 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Balogh (plemiška rodbina)]] j6mf63ndslpvh4vewtc0v2br1ys84fq 0 608584 6749425 2026-09-12T05:16:06Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Rodbina Bátsmegyey]] na [[Rodbina Bátsmegyey (plemiška rodbina)]] 6749425 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Rodbina Bátsmegyey (plemiška rodbina)]] oc691mvc2x15zc97ofd0x2al4ywsg6i 6749501 6749425 2026-09-12T09:20:12Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Bátsmegyey (plemiška rodbina)]] 6749501 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Bátsmegyey (plemiška rodbina)]] 4m14eejsdw51pm6vpjls96lp32v9dl2 0 608585 6749427 2026-09-12T05:16:23Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Rodbina Berke]] na [[Berke (plemiška rodbina)]] 6749427 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Berke (plemiška rodbina)]] o79wz34pkkv1nzqqv5qze7rf23084xa 0 608586 6749430 2026-09-12T05:17:03Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Rodbina Bátsmegyey (plemiška rodbina)]] na [[Bátsmegyey (plemiška rodbina)]] 6749430 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Bátsmegyey (plemiška rodbina)]] 4m14eejsdw51pm6vpjls96lp32v9dl2 0 608587 6749432 2026-09-12T05:17:20Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Rodbina Csányi]] na [[Csányi (plemiška rodbina)]] 6749432 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Csányi (plemiška rodbina)]] qps9zklsrndzlhr3i88gk5w11o12f8f 0 608588 6749434 2026-09-12T05:17:31Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Rodbina Keresztury]] na [[Rodbina Keresztury (plemiška rodbina)]] 6749434 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Rodbina Keresztury (plemiška rodbina)]] ljt3zxg0z319onm229bfx0yt1e22jwp 6749516 6749434 2026-09-12T09:22:23Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Keresztury (plemiška rodbina)]] 6749516 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Keresztury (plemiška rodbina)]] 0hied2vyhiiw8v5597h1t8kt6ete6mq 0 608589 6749436 2026-09-12T05:17:41Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Rodbina Keresztury (plemiška rodbina)]] na [[Keresztury (plemiška rodbina)]] 6749436 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Keresztury (plemiška rodbina)]] 0hied2vyhiiw8v5597h1t8kt6ete6mq 0 608590 6749438 2026-09-12T05:17:56Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Rodbina Luthar]] na [[Luthar (plemiška rodbina)]] 6749438 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Luthar (plemiška rodbina)]] 129io7gkldifm0c8pgvcr6pwion0eyw 0 608591 6749440 2026-09-12T05:18:10Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Rodbina Pangerc]] na [[Pangerc (plemiška rodbina)]] 6749440 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pangerc (plemiška rodbina)]] t4p4lv2zsobed8nzt9ny1dcw7dcg0p0 0 608592 6749451 2026-09-12T06:17:35Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Barbo Waxensteini]] na [[Barbo Waxensteini (plemiška rodbina)]] 6749451 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Barbo Waxensteini (plemiška rodbina)]] hury406st74ex5d65na6qodx9jdycjz 1 608593 6749453 2026-09-12T06:17:35Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Pogovor:Barbo Waxensteini]] na [[Pogovor:Barbo Waxensteini (plemiška rodbina)]] 6749453 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Barbo Waxensteini (plemiška rodbina)]] 105mbm9ufrg7dmmodruktfwswjwx6co 0 608594 6749479 2026-09-12T08:09:58Z Marko3 1829 V delu 6749479 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox song contest | name = Izbor za Pesem Evrovizije Azije | year = 2026 | logo = | alt = | theme = ''United by Music'' | final = 14. november 2026 | venue = IdeaLive<br>[[Bangkok]], Tajska | organiser = Voxovation | execsupervisor = Marcus Tang | execproducer = {{Ubl|Assaf Blecher|Anders Lenhoff|Lee Smithurst|[[Christer Björkman]]}} | host_broadcaster = [[Channel 3 (Tajska)|Channel 3]] | director = | producer = S2O Productions | presenters = | entries = 11 | debut = {{unbulleted list|{{Esc|Bangladesh|a}}|{{Esc|Bhutan|a}}|{{Esc|Cambodia|a}}|{{Esc|Laos|a}}|{{Esc|Malaysia|a}}|{{Esc|Mongolia|a}}|{{Esc|Nepal|a}}|{{Esc|Philippines|a}}|{{Esc|South Korea|a}}|{{Esc|Thailand|a}}|{{Esc|Vietnam|a}}}} | return = | nonreturn = | vote = | winner = | prev_year = | next_year = | Blue = y | Blue2 = Sodelujoče države }} == Sklici == {{sklici}} dqq3k9yhrryyrk5wt689zpsxktit76i 6749484 6749479 2026-09-12T08:13:59Z Marko3 1829 6749484 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox song contest | name = Izbor za Pesem Evrovizije Azije | year = 2026 | logo = | alt = | theme = ''United by Music'' | final = 14. november 2026 | venue = IdeaLive<br>[[Bangkok]], Tajska | organiser = Voxovation | execsupervisor = Marcus Tang | execproducer = {{Ubl|Assaf Blecher|Anders Lenhoff|Lee Smithurst|[[Christer Björkman]]}} | host_broadcaster = [[Channel 3 (Tajska)|Channel 3]] | director = | producer = S2O Productions | presenters = | entries = 11 | debut = {{unbulleted list|{{Esc|Bangladesh|a}}|{{Esc|Bhutan|a}}|{{Esc|Cambodia|a}}|{{Esc|Laos|a}}|{{Esc|Malaysia|a}}|{{Esc|Mongolia|a}}|{{Esc|Nepal|a}}|{{Esc|Philippines|a}}|{{Esc|South Korea|a}}|{{Esc|Thailand|a}}|{{Esc|Vietnam|a}}}} | return = | nonreturn = | vote = | winner = | prev_year = | next_year = | Blue = y | Blue2 = Sodelujoče države }}'''Izbor za Pesem Evrovizije Azije''' (angl. '''Eurovision Song Contest Asia''' ('''ESCA''')<ref>{{Cite web |last=Leong |first=Adeline |date=2026-04-01 |title="We Don't Need It" Critics Call To Boycott Eurovision Asia |url=https://www.therakyatpost.com/news/2026/04/01/we-dont-need-it-critics-call-to-boycott-eurovision-asia/ |access-date=2026-04-01 |website=[[The Rakyat Post]] |language=en}}</ref>) je prihajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje, zasnovano po vzoru [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], na katerem bodo radiotelevizijske hiše iz azijsko-pacifiške regije tekmovale kot predstavnice svojih držav. Prva izvedba, ki jo organizira družba Voxovation na podlagi licence [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] (EBU), producira pa jo S2O Productions, bo potekala 14. novembra 2026 v prizorišču IdeaLive v [[Bangkok|Bangkoku]] na [[Tajska|Tajskem]]; gostiteljica dogodka bo televizijska hiša Channel 3. Na tekmovanju bodo sodelovale radiotelevizijske hiše iz enajstih držav. == Sklici == {{sklici}} 93jaz1kyp1yqrw8od4hfq2gfebrxnpo 6749485 6749484 2026-09-12T08:16:18Z Marko3 1829 6749485 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox song contest | name = Izbor za Pesem Evrovizije Azije | year = 2026 | logo = | alt = | theme = ''United by Music'' | final = 14. november 2026 | venue = IdeaLive<br>[[Bangkok]], Tajska | organiser = Voxovation | execsupervisor = Marcus Tang | execproducer = {{Ubl|Assaf Blecher|Anders Lenhoff|Lee Smithurst|[[Christer Björkman]]}} | host_broadcaster = [[Channel 3 (Tajska)|Channel 3]] | director = | producer = S2O Productions | presenters = | entries = 11 | debut = {{unbulleted list|{{Esc|Bangladesh|a}}|{{Esc|Bhutan|a}}|{{Esc|Cambodia|a}}|{{Esc|Laos|a}}|{{Esc|Malaysia|a}}|{{Esc|Mongolia|a}}|{{Esc|Nepal|a}}|{{Esc|Philippines|a}}|{{Esc|South Korea|a}}|{{Esc|Thailand|a}}|{{Esc|Vietnam|a}}}} | return = | nonreturn = | vote = | winner = | prev_year = | next_year = | Blue = y | Blue2 = Sodelujoče države }}'''Izbor za Pesem Evrovizije Azije'''<ref>{{Navedi splet |date=4. 8. 2026 |title=Prvič v zgodovini: Svet bo lahko odločal o pesmih za Eurovision Asia 2026 |url=https://evrovizija.com/prvic-v-zgodovini-svet-bo-lahko-odlocal-o-pesmih-za-eurovision-asia/ |access-date=12. 9. 2026}}</ref> (angl. '''Eurovision Song Contest Asia''' ('''ESCA''')<ref>{{Cite web |last=Leong |first=Adeline |date=2026-04-01 |title="We Don't Need It" Critics Call To Boycott Eurovision Asia |url=https://www.therakyatpost.com/news/2026/04/01/we-dont-need-it-critics-call-to-boycott-eurovision-asia/ |access-date=2026-04-01 |website=[[The Rakyat Post]] |language=en}}</ref>) je prihajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje, zasnovano po vzoru [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], na katerem bodo radiotelevizijske hiše iz azijsko-pacifiške regije tekmovale kot predstavnice svojih držav. Prva izvedba, ki jo organizira družba Voxovation na podlagi licence [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] (EBU), producira pa jo S2O Productions, bo potekala 14. novembra 2026 v prizorišču IdeaLive v [[Bangkok|Bangkoku]] na [[Tajska|Tajskem]]; gostiteljica dogodka bo televizijska hiša Channel 3. Na tekmovanju bodo sodelovale radiotelevizijske hiše iz enajstih držav. == Sklici == {{sklici}} 0mj6j8m5y7w4u0wwki3bjcf833xnx1t 0 608595 6749487 2026-09-12T08:27:20Z Octopus 13285 spomenik 6749487 wikitext text/x-wiki {{Infobox monument | name = Kuli čorjev napis | native_name = | image = Kuli Chur inscription.jpg | image_size = 250px | caption = Kuli čorjev napis | location = Deglerhaan, provinca Töv,<br> {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] | designer = | type = | material = | length = | width = | height = | weight = | visitors_num = | visitors_year = | begin = | complete = med letoma 723 in 725 | dedicated = | open = | restore = | dismantled = | dedicated_to = | mapframe = yes<!-- See [[#Mapframe zemljevidi]] for more information. --> | coordinates = | website = | extra_label = | extra = }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Spomeniki]] [[Kategorija:Mongolija]] af5zco63gc6p8ea7k4e52y4b40w6xuf 6749488 6749487 2026-09-12T08:33:37Z Octopus 13285 urejanje 6749488 wikitext text/x-wiki {{Infobox monument | name = Kuli čorjev napis | native_name = | image = Kuli Chur inscription.jpg | image_size = 250px | caption = Kuli čorjev napis | location = Deglerhaan, provinca Töv,<br> {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] | designer = | type = napis | material = kamen | length = | width = | height = | weight = | visitors_num = | visitors_year = | begin = | complete = med letoma 723 in 725 | dedicated = | open = | restore = | dismantled = | dedicated_to = | mapframe = yes<!-- See [[#Mapframe zemljevidi]] for more information. --> | coordinates = {{koord novi|46|51|14|N|104|45|06|W|display=inline,title}} | website = | extra_label = | extra = }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Spomeniki]] [[Kategorija:Mongolija]] e8yzt1x5qkfhoqu45ykzxz6q6cxgt3s 6749567 6749488 2026-09-12T09:43:48Z Octopus 13285 uvod 6749567 wikitext text/x-wiki {{Infobox monument | name = Kuli čorjev napis | native_name = | image = Kuli Chur inscription.jpg | image_size = 250px | caption = Kuli čorjev napis | location = Deglerhaan, provinca Töv,<br> {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] | designer = | type = napis | material = kamen | length = | width = | height = | weight = | visitors_num = | visitors_year = | begin = | complete = med letoma 723 in 725 | dedicated = | open = | restore = | dismantled = | dedicated_to = | mapframe = yes<!-- See [[#Mapframe zemljevidi]] for more information. --> | coordinates = {{koord novi|46|51|14|N|104|45|06|W|display=inline,title}} | website = | extra_label = | extra = }} '''Kuli čorjev napis''' je napis, postavljen med letoma 723 in 725 v čast vojaškemu poveljniku Kuli čorju in turškega plemena [[Šuejantuoji|Šuejantuo]].<ref>A. B. Ercilasun (1985). ''Kutadgu bilig grameri—Fiil'', Gazi Universitesi. str. 59</ref> ==Odkritje in prevod== Napis stoji v Delgerhaanu v provinci Töv, 200 km jugozahodno od [[Ulan Bator]]ja v [[Mongolija|Mongoliji]]. {{clear}} ===Celotno besedilo=== <div style="font-style:italic"> {| |-valign="bottom" | '''Staroturški izvirnik:'''<ref name=bitig>{{cite web |title=Kul-Chur's Memorial Complex, The |url=http://bitig.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=18&m=1 |website=Türk Bitig |archive-url=https://web.archive.org/web/20180822145424/http://bitig.org/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=18&m=1 |archive-date=22 August 2018 |url-status=dead}}</ref> :...üčün (apa) tarqan Čїqan Toňuquq atïγ bermiš :...quda jegtürmiš Išbara Čїqan Küli Čur bolmïš... :.../qaγan/ elinte aqarïp edgü beŋi körti Uluγ Küli Čur sekiz on yašap yoq bol/tï/ :özlüki boz at erti kedim b... alïpï erdemi anta ükü еgіdi Türük budunqa u... :saγïrač uluγïn yaγïtuqda /Küli / Čur/.. sančïp ölürüp oγulïn kisisin bulun... :... elig tutdï /ker.?./ ...erti Küli Čur Türük budun ... :...γanïŋa el/iŋe/ ......bilgesin üčün alpïn erdemin /üčün qazγantï qa/... el...č.. :...Ïšbara Bilge Küli Čur kiši ....in :...erti süŋüš bolsar čerïγ iter erti ab ablasar erimeli teg erti :...sančdï Кečinde tümen süke süŋüšdi Küli Čur oplayu tegip süsin :...ïtï ..... /Beš/balïqda törüt sü/ŋüš/ süŋüšdükde Küli Čur oplayu tegip süsin bulγayu :...Tab/γačqa bunča süŋüšüp alpïn erdemin üčün üküs bunča tutdï :Küli Čur Teŋiri tutdï :...oγulïn ...dunïn udïz... :... Küli Čur tarduš budunïγ ïtï ayu olurtï :.../qadam/ er yarïγ üzlekin binip /oplayu tegip/ üč erig sančdï ...süŋüšdükde Küli Čur üzleki jegren at binip :...anta kerü barïp Yenčü ügüzüg keče Temir Qapïγqa Tezikke tegi sü/ŋüšdükde/ qazγantï Toquz Oγuzqa jeti süŋüš süŋüšdükde :...a tükedi Qïtaň Tatabï .../tegi/ süŋüšdükde bes süŋüš süŋüšdükde Küli Čur anča bilgesi čabïsï erti alïpï bökesi erti :.../Kü/li Čur jeti yašïŋa jegir ölürti /toquz yašïŋa / azïqlγï toŋuz ölürti Qarluq yaγïtuqda Tezde süŋüšdükde :... anta kisre Qarluqqa yem (d?) süŋü/šdükd/e Edil aqïn binip oplayu tegip sanča ïdïp toplayu inti yana aγïtïp :...sü sürti Qarluqïγ kečіgintükin sančdï Qarluq tapa ... γalï barïp Azïn erig yana binip süsi kegürti Qarluq atlantï anča sün :.../Qa/rluq jegiren ermeli arqašïn sïyu urtï Qarluq anïn turup ... Elteber özi kelti Еsir Erkin oγulï Jegen Čur kelti :.../erin/ sančγalï süledi süŋüšip süsin sančdï elin altï oγulïn kisisin bulandï ..γ...a Išbara Bilge Küli Čur :...üke tusu bol..q öde ülügi anča ermiš erinč yaγïqa yalŋus oplayu tegip oplayu kirip üze qïšqa kergeg boltï :...qaγan inisi El Čur tegin kelip ulayu törüt tegin kelip Išbara Bilge Küli Čurïγ yoγlatï bedizin bedizti olurtï :...sin bu...m qazγantï artuq yïlqïγ igiti :...k tegin kelti /Tarduš/ .. Čurïŋ oγulï Jegen Čur kelti :...in üčün bunča qoburïp yoγladï Ebiztir bitidim :...qa bilmez biligin biltükmen ödkümen bunča bitig bitidim :...tutdï... | '''Prevod:'''<ref name=bitig/> :in nato so mu dali ime – (Apa) tarkan Čikan Tonjukuk. :nato so zmagali (pod vodstvom) išbarja Čikana Kuli čorja. :Ko se je v [[Drugi turški kaganat|državi]] [[Ilteriš kagan]]a postaral in našel večno slavo, je veliki Kuli čor umrl v starosti osemdeset let. :… bil je hiter Beli konj … bil je velik in mogočen, postal je znan med turškimi ljudstvi … : Ko sta se borila … Kuli čor … je s sulico zabodel do smrti. Sinovi, ljudje … :…Vladal je državi … Kuli čor. Turško ljudstvo … : kaganu, državi ... zaradi svoje inteligence in velike moči je vladal državi ... :…Išbara Bilge Kuli – čor:… : …V vojni je vodil bitko. Ko je bil lov, je vodil lov. :…Pri Kečinu se je v bitki srečal z [[Tumen|večtumensko]] vojsko. :…Pri [[Bešbalik]]u je v štirih bitkah štirikrat napadel… :…V bitkah s Tabgači si je večkrat prislužil slavo kot velik bojevnik. Toliko je osvojil! :Kuli čor, častilec [[Tengri]]ja. :…sinovi, ljudje… :…Kuli čor je vladal [[Šuejantuoji|tarduškemu ljudstvu]]. :…Z oklepom bojevnika na hitrem konju je s sulico prebodel tri (sovražnikove) vojake…v bitki je jezdil na hitrem rjavem konju… :…Nato je preplaval Biserno reko in dosegel [[Železna vrata (Srednja Azija)|Železna vrata]], se spopadel s Tadžiki in jih podjarmil. Imel je sedem bitk z [[Devet Oguzov|Devetimi Oguzi]]. :… v petih bitkah s [[Kitani]] in [[Tatabi]]. Kuli čor je bil najmodrejši govornik, največji poveljnik. :…ko je bil Kuli čor star sedem let, je ubil lisico, pri devetih pa divjega prašiča. Ko so bili [[Karluki]] osvojeni v bitkah pri Tezu :…ko so se spopadli s Karluki, je spet zajahal belega konja Edula, planil v napad in premagal sovražnika… :… boril se je s sulico. Udaril je Karluke. Nova vojska je napredovala proti Karlukom. Karluki so predstavili svojo najmočnejšo vojsko… :…v bitki s Karluki je zlomil hrbet rjavemu konju. Karluki ... Elteris je prišel. Prišel je sin Esir Erkin Jegena čorja. :…boril se je in premagal njihovo vojsko. Osvojil njihovo državo. Otroke in žene je odpeljal v zapor. Esbar Bilge Kuli čor :…Čutil se je dolžnega pomagati in se je sam pognal v napad ter našel svojo smrt. :…Prišel je kagan, mlajši brat Il čor. Štirje plemiči so opravili pogrebno slovesnost za Esbara Bilge Kuli čorjem. Zgrajen je bil pogrebni kompleks. :…vladal… :…tegin je prišel. Tarduš sin…Čora Jegen čor je prišel… :…Toliko ljudi je prišlo na slovesnost. Jaz, Ebizter, sem napisal. :…da bi spoznal neznane stvari v tem smrtnem svetu, sem vse to napisal. :… priklonjen… |} </div> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Spomeniki]] [[Kategorija:Mongolija]] [[Kategorija:Šuejantuo]] dnulwn6uynwmi3e7aljzb0dr06xqhek 6749570 6749567 2026-09-12T09:46:01Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6749570 wikitext text/x-wiki {{Infobox monument | name = Kuli čorjev napis | native_name = | image = Kuli Chur inscription.jpg | image_size = 250px | caption = Kuli čorjev napis | location = Deglerhaan, provinca Töv,<br> {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] | designer = | type = napis | material = kamen | length = | width = | height = | weight = | visitors_num = | visitors_year = | begin = | complete = med letoma 723 in 725 | dedicated = | open = | restore = | dismantled = | dedicated_to = | mapframe = yes<!-- See [[#Mapframe zemljevidi]] for more information. --> | coordinates = {{koord novi|46|51|14|N|104|45|06|W|display=inline,title}} | website = | extra_label = | extra = }} '''Kuli čorjev napis''' je napis, postavljen med letoma 723 in 725 v čast vojaškemu poveljniku Kuli čorju in turškega plemena [[Šuejantuoji|Šuejantuo]].<ref>A. B. Ercilasun (1985). ''Kutadgu bilig grameri—Fiil'', Gazi Universitesi. str. 59</ref> ==Odkritje in prevod== Napis stoji v Delgerhaanu v provinci Töv, 200 km jugozahodno od [[Ulan Bator]]ja v [[Mongolija|Mongoliji]]. {{clear}} ===Celotno besedilo=== <div style="font-style:italic"> {| |-valign="bottom" | '''Staroturški izvirnik:'''<ref name=bitig>{{cite web |title=Kul-Chur's Memorial Complex, The |url=http://bitig.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=18&m=1 |website=Türk Bitig |archive-url=https://web.archive.org/web/20180822145424/http://bitig.org/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=18&m=1 |archive-date=22 August 2018 |url-status=dead}}</ref> :...üčün (apa) tarqan Čїqan Toňuquq atïγ bermiš :...quda jegtürmiš Išbara Čїqan Küli Čur bolmïš... :.../qaγan/ elinte aqarïp edgü beŋi körti Uluγ Küli Čur sekiz on yašap yoq bol/tï/ :özlüki boz at erti kedim b... alïpï erdemi anta ükü еgіdi Türük budunqa u... :saγïrač uluγïn yaγïtuqda /Küli / Čur/.. sančïp ölürüp oγulïn kisisin bulun... :... elig tutdï /ker.?./ ...erti Küli Čur Türük budun ... :...γanïŋa el/iŋe/ ......bilgesin üčün alpïn erdemin /üčün qazγantï qa/... el...č.. :...Ïšbara Bilge Küli Čur kiši ....in :...erti süŋüš bolsar čerïγ iter erti ab ablasar erimeli teg erti :...sančdï Кečinde tümen süke süŋüšdi Küli Čur oplayu tegip süsin :...ïtï ..... /Beš/balïqda törüt sü/ŋüš/ süŋüšdükde Küli Čur oplayu tegip süsin bulγayu :...Tab/γačqa bunča süŋüšüp alpïn erdemin üčün üküs bunča tutdï :Küli Čur Teŋiri tutdï :...oγulïn ...dunïn udïz... :... Küli Čur tarduš budunïγ ïtï ayu olurtï :.../qadam/ er yarïγ üzlekin binip /oplayu tegip/ üč erig sančdï ...süŋüšdükde Küli Čur üzleki jegren at binip :...anta kerü barïp Yenčü ügüzüg keče Temir Qapïγqa Tezikke tegi sü/ŋüšdükde/ qazγantï Toquz Oγuzqa jeti süŋüš süŋüšdükde :...a tükedi Qïtaň Tatabï .../tegi/ süŋüšdükde bes süŋüš süŋüšdükde Küli Čur anča bilgesi čabïsï erti alïpï bökesi erti :.../Kü/li Čur jeti yašïŋa jegir ölürti /toquz yašïŋa / azïqlγï toŋuz ölürti Qarluq yaγïtuqda Tezde süŋüšdükde :... anta kisre Qarluqqa yem (d?) süŋü/šdükd/e Edil aqïn binip oplayu tegip sanča ïdïp toplayu inti yana aγïtïp :...sü sürti Qarluqïγ kečіgintükin sančdï Qarluq tapa ... γalï barïp Azïn erig yana binip süsi kegürti Qarluq atlantï anča sün :.../Qa/rluq jegiren ermeli arqašïn sïyu urtï Qarluq anïn turup ... Elteber özi kelti Еsir Erkin oγulï Jegen Čur kelti :.../erin/ sančγalï süledi süŋüšip süsin sančdï elin altï oγulïn kisisin bulandï ..γ...a Išbara Bilge Küli Čur :...üke tusu bol..q öde ülügi anča ermiš erinč yaγïqa yalŋus oplayu tegip oplayu kirip üze qïšqa kergeg boltï :...qaγan inisi El Čur tegin kelip ulayu törüt tegin kelip Išbara Bilge Küli Čurïγ yoγlatï bedizin bedizti olurtï :...sin bu...m qazγantï artuq yïlqïγ igiti :...k tegin kelti /Tarduš/ .. Čurïŋ oγulï Jegen Čur kelti :...in üčün bunča qoburïp yoγladï Ebiztir bitidim :...qa bilmez biligin biltükmen ödkümen bunča bitig bitidim :...tutdï... | '''Prevod:'''<ref name=bitig/> :in nato so mu dali ime – (Apa) tarkan Čikan Tonjukuk. :nato so zmagali (pod vodstvom) išbarja Čikana Kuli čorja. :Ko se je v [[Drugi turški kaganat|državi]] [[Ilteriš kagan]]a postaral in našel večno slavo, je veliki Kuli čor umrl v starosti osemdeset let. :… bil je hiter Beli konj … bil je velik in mogočen, postal je znan med turškimi ljudstvi … : Ko sta se borila … Kuli čor … je s sulico zabodel do smrti. Sinovi, ljudje … :…Vladal je državi … Kuli čor. Turško ljudstvo … : kaganu, državi ... zaradi svoje inteligence in velike moči je vladal državi ... :…Išbara Bilge Kuli – čor:… : …V vojni je vodil bitko. Ko je bil lov, je vodil lov. :…Pri Kečinu se je v bitki srečal z [[Tumen|večtumensko]] vojsko. :…Pri [[Bešbalik]]u je v štirih bitkah štirikrat napadel… :…V bitkah s Tabgači si je večkrat prislužil slavo kot velik bojevnik. Toliko je osvojil! :Kuli čor, častilec [[Tengri]]ja. :…sinovi, ljudje… :…Kuli čor je vladal [[Šuejantuoji|tarduškemu ljudstvu]]. :…Z oklepom bojevnika na hitrem konju je s sulico prebodel tri (sovražnikove) vojake…v bitki je jezdil na hitrem rjavem konju… :…Nato je preplaval Biserno reko in dosegel [[Železna vrata (Srednja Azija)|Železna vrata]], se spopadel s Tadžiki in jih podjarmil. Imel je sedem bitk z [[Devet Oguzov|Devetimi Oguzi]]. :… v petih bitkah s [[Kitani]] in [[Tatabi]]. Kuli čor je bil najmodrejši govornik, največji poveljnik. :…ko je bil Kuli čor star sedem let, je ubil lisico, pri devetih pa divjega prašiča. Ko so bili [[Karluki]] osvojeni v bitkah pri Tezu :…ko so se spopadli s Karluki, je spet zajahal belega konja Edula, planil v napad in premagal sovražnika… :… boril se je s sulico. Udaril je Karluke. Nova vojska je napredovala proti Karlukom. Karluki so predstavili svojo najmočnejšo vojsko… :…v bitki s Karluki je zlomil hrbet rjavemu konju. Karluki ... Elteris je prišel. Prišel je sin Esir Erkin Jegena čorja. :…boril se je in premagal njihovo vojsko. Osvojil njihovo državo. Otroke in žene je odpeljal v zapor. Esbar Bilge Kuli čor :…Čutil se je dolžnega pomagati in se je sam pognal v napad ter našel svojo smrt. :…Prišel je kagan, mlajši brat Il čor. Štirje plemiči so opravili pogrebno slovesnost za Esbara Bilge Kuli čorjem. Zgrajen je bil pogrebni kompleks. :…vladal… :…tegin je prišel. Tarduš sin…Čora Jegen čor je prišel… :…Toliko ljudi je prišlo na slovesnost. Jaz, Ebizter, sem napisal. :…da bi spoznal neznane stvari v tem smrtnem svetu, sem vse to napisal. :… priklonjen… |} </div> == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Spomeniki]] [[Kategorija:Mongolija]] [[Kategorija:Šuejantuo]] 4s7hq0tib1hw6p2rz7bbyrr46u5w0ps 0 608596 6749507 2026-09-12T09:21:14Z Ingrid Andreessen 254878 nova stran z vsebino: »{{Infobox officeholder | image =Samak Sundaravej 1976.jpg | office = [[Tajska|Predsednik vlade Tajske]] | term_start=[[29. januar]] | term_end=[[9. september]] [[2008]] | predecessor=[[Surayud Chulanont]] | successor=[[Somchai Womgsawat]] | monarch=[[Bumibol Aduljadedž]] | office2 = [[Tajska|Regent Tajske]] | spouse= | children= }} '''Samak Sundaravej''' (tajsko: สมัคร สุนทรเวช; * [[13. junij]] [[1935]] – [[24. november]] [[2009]]) je...« 6749507 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | image =Samak Sundaravej 1976.jpg | office = [[Tajska|Predsednik vlade Tajske]] | term_start=[[29. januar]] | term_end=[[9. september]] [[2008]] | predecessor=[[Surayud Chulanont]] | successor=[[Somchai Womgsawat]] | monarch=[[Bumibol Aduljadedž]] | office2 = [[Tajska|Regent Tajske]] | spouse= | children= }} '''Samak Sundaravej''' (tajsko: สมัคร สุนทรเวช; * [[13. junij]] [[1935]] – [[24. november]] [[2009]]) je bil tajski [[politika|politik]], [[novinar]] in [[televizijski voditelj]], znan tudi kot voditelj kuharskih oddaj. Opravljal je več pomembnih političnih funkcij, med drugim je bil [[Guverner Bangkoka|guverner Bangkoka]] med letoma 2000 in 2004 ter [[predsednik vlade Tajske|25. predsednik vlade Tajske]] od 29. januarja do 9. septembra 2008. Njegov mandat predsednika vlade je trajal približno sedem mesecev in se je končal po odločbi [[Ustavno sodišče Tajske|Tajskega ustavnega sodišča]], ki je presodilo, da je bilo njegovo sodelovanje pri plačani televizijski kuharski oddaji nezdružljivo z opravljanjem ministrske funkcije. Samak se je rodil v [[Bangkok]]u kot sin Phra Bamrungrachaboriphana (Samian Sundaravej) in Khunying Amphan Bamrungrachaboriphana (rojena Chittakon). Njegova družina je bila povezana stajskim kraljevim dvorom. Imel je pet bratov in sester. Šolal se je na Saint Gabriel's College in Assumption Commercial College, nato pa je diplomiral iz prava na Univerzi Thammasat. Pred vstopom v politiko je delal kot [[turistični vodnik]] in v [[množični mediji|medijih]]. Samak je bil znan po neposrednem in [[retorika|retorično izrazitem]] načinu političnega izražanja. Pogosto je podajal ostre in neposredne politične izjave, zaradi česar je bil deležen tako podpore kot nasprotovanja različnih skupin v tajski politični sferi. V času [[pokol na Univerzi Thammasat|pokolа na Univerzi Thammasat]] 6. oktobra 1976 je bil Samak ministra za notranje zadeve. Imel je pomembno vlogo pri kampanji proti študentskim in [[levičarstvo|levičarskim]] skupinam ter nekatere študente in njihove podpornike obtoževal [[komunizem|komunističnih]] simpatij<ref name="Handley">Handley</ref>. Njegova vloga v dogodkih 6. oktobra ostaja predmet zgodovinskih in političnih razprav; Samak je zanikal neposredno odgovornost za nasilje in pokol na Univerzi Thammasat<ref name="Handley">Handley</ref>. Leta 1979 je Samak ustanovil [[:en:Thai Citizen Party|Tajsko ljudsko stranko]] in postal njen vodja. Stranka je imela pomembno volilno podporo predvsem v [[Bangkok]]u in je uspešno nastopila na [[parlamentarne volitve|splošnih volitvah]] istega leta<ref>{{cite book|title=Angels and Devils|author=David Murray|publisher=White Orchid Press (1996)}}</ref>. Samak je bil nato večkrat izvoljen za poslanca [[Predstavniški dom Tajske|Predstavniškega doma Tajske]] in je opravljal različne [[minister|minstrske]] funkcije. Med drugim je bil namestnik ministra za kmetijstvo in zadruge, namestnik ministra za notranje zadeve, minister za notranje zadeve, minister za promet in pozneje tudi podpredsednik vlade. Leta 2000 je bil Samak izvoljen za [[guverner Bangkoka|guvernerja Bangkoka]]. Na volitvah 23. julija 2000 je nastopilo 23 kandidatov. Samak je funkcijo opravljal do leta 2004. V času svojega političnega delovanja je podpiral različne projekte razvoja [[infrastruktura|infrastrukture]], med drugim [[avtocesta|avtocest]], [[obvoznica|obvoznic]] in [[mestna železnica|mestnega železniškega prometa]]<ref>{{Citation|title=สมัคร สุนทรเวชพูด - บันทึกคำปราศรัยวันที่ 24 มิถุนายน 2531|url=https://www.youtube.com/watch?v=Ty_0jfTrh_Q|language=th-TH|access-date=2024-04-07}}</ref><ref>{{Citation|title=สมัคร สุนทรเวช หัวหน้าพรรคประชากรไทย ปราศรัยหาเสียงเลือกตั้งสมาชิกสภาผู้แทนราษฎร 2 กรกฎาคม 2538|url=https://www.youtube.com/watch?v=zMcaowAXec0|language=th-TH|access-date=2024-04-07}}</ref>. Poleg političnega delovanja je bil Samak znan po velikem zanimanju za [[kulinarika|kulinariko]] in pripravo hrane. Dolga leta je vodil televizijske kuharske oddaje, med njimi »Okušaj in pritožuj se« ("Chim Pai Bon Pai"; tajsko: ชิมไป บ่นไป). Oddaja je postala pomemben del njegove javne podobe. Kuharske oddaje je vodil tudi v obdobju pred nastopom funkcije predsednika vlade in med svojo politično kariero. Po vojaškem udaru leta 2006 in poznejši razpustitvi stranke [[Thai Rak Thai]] so nekdanji člani in podporniki te stranke ustanovili [[:en:People's Power Party (Thailand)|Stranko ljudske moči]]<ref name=realleader>{{cite news|url=http://edition.cnn.com/2008/WORLD/asiapcf/02/29/thailand.ap/index.html |title=Thai PM: 'I'm the real prime minister' |agency=AP/[[CNN]] |date=29 February 2008 |access-date=29 February 2008 |archive-date=3 March 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080303123538/http://edition.cnn.com/2008/WORLD/asiapcf/02/29/thailand.ap/index.html |df=dmy }}</ref>. Stranka je zmagala na splošnih volitvah decembra 2007 in oblikovala koalicijsko vlado. Samak je bil izbran za predsednika vlade in je funkcijo prevzel 29. januarja 2008. Dne 9. septembra 2008 je Tajsko ustavno sodišče odločilo, da Samaku preneha ministrska funkcija. Sodišče je presodilo, da je Samak med opravljanjem funkcije predsednika vlade še naprej sodeloval pri plačanih televizijskih kuharskih oddajah. Po razlagi sodišča je to predstavljalo delo oziroma pogodbeno razmerje z drugo osebo, kar je bilo po tajski ustavi iz leta 2007 nezdružljivo z opravljanjem ministrske funkcije. S tem je prenehal tudi njegov mandat predsednika vlade<ref>{{cite web |url=http://www.concourt.or.th/download/Center_desic/51/center12-13_51.pdf |title=ในพระปรมาภิไธยพระมหากษัตริย์ - ศาลรัฐธรรมนูญ |access-date=2008-09-10 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080913051049/http://www.concourt.or.th/download/Center_desic/51/center12-13_51.pdf |archive-date=13 September 2008 |df=dmy-all }}</ref>. Odločitev ustavnega sodišča je v [[Tajska|tajski]] družbi sprožila obsežne politične in pravne razprave, zlasti glede razlage Samakovega statusa pri televizijskih oddajah ter vloge ustavnega sodišča v tajskem političnem sistemu. Samak Sundaravej je umrl 24. novembra 2009 v [[Bangkok]]u v starosti 74 let zaradi [[rak jeter|raka jeter]]<ref>{{cite news|title=SAMAK ADMITS HE HAS LIVER CANCER|url=http://www.bangkokpost.com/news/local/2769/samak-admits-he-has-liver-cancer|newspaper=Bangkok Post|date=19 October 2008}}</ref><ref name="bangkokpost1">{{cite news|title=Samak loses battle with cancer|url=http://www.bangkokpost.com/news/local/160920/samak-loses-cancer-battle|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20171010153407/https://www.bangkokpost.com/archive/samak-loses-cancer-battle/160920|url-status=dead|archive-date=10 October 2017|newspaper=Bangkok Post|date=24 November 2009|df=dmy-all}}</ref><ref name="bangkokpost1"/><ref>{{cite news|first=Richard|last=Lloyd Parry|author-link=Richard Lloyd Parry|title=Ex-Thai prime minister Samak Sundaravej dies in Bangkok|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article6929249.ece|newspaper=The Times|date=24 November 2009}}{{dead link|date=September 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref>. == Sklici == {{sklici}} syxqzcxqr0ci2iej103uqj1j41hn3a2 6749511 6749507 2026-09-12T09:21:40Z Ingrid Andreessen 254878 /* Sklici */ 6749511 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | image =Samak Sundaravej 1976.jpg | office = [[Tajska|Predsednik vlade Tajske]] | term_start=[[29. januar]] | term_end=[[9. september]] [[2008]] | predecessor=[[Surayud Chulanont]] | successor=[[Somchai Womgsawat]] | monarch=[[Bumibol Aduljadedž]] | office2 = [[Tajska|Regent Tajske]] | spouse= | children= }} '''Samak Sundaravej''' (tajsko: สมัคร สุนทรเวช; * [[13. junij]] [[1935]] – [[24. november]] [[2009]]) je bil tajski [[politika|politik]], [[novinar]] in [[televizijski voditelj]], znan tudi kot voditelj kuharskih oddaj. Opravljal je več pomembnih političnih funkcij, med drugim je bil [[Guverner Bangkoka|guverner Bangkoka]] med letoma 2000 in 2004 ter [[predsednik vlade Tajske|25. predsednik vlade Tajske]] od 29. januarja do 9. septembra 2008. Njegov mandat predsednika vlade je trajal približno sedem mesecev in se je končal po odločbi [[Ustavno sodišče Tajske|Tajskega ustavnega sodišča]], ki je presodilo, da je bilo njegovo sodelovanje pri plačani televizijski kuharski oddaji nezdružljivo z opravljanjem ministrske funkcije. Samak se je rodil v [[Bangkok]]u kot sin Phra Bamrungrachaboriphana (Samian Sundaravej) in Khunying Amphan Bamrungrachaboriphana (rojena Chittakon). Njegova družina je bila povezana stajskim kraljevim dvorom. Imel je pet bratov in sester. Šolal se je na Saint Gabriel's College in Assumption Commercial College, nato pa je diplomiral iz prava na Univerzi Thammasat. Pred vstopom v politiko je delal kot [[turistični vodnik]] in v [[množični mediji|medijih]]. Samak je bil znan po neposrednem in [[retorika|retorično izrazitem]] načinu političnega izražanja. Pogosto je podajal ostre in neposredne politične izjave, zaradi česar je bil deležen tako podpore kot nasprotovanja različnih skupin v tajski politični sferi. V času [[pokol na Univerzi Thammasat|pokolа na Univerzi Thammasat]] 6. oktobra 1976 je bil Samak ministra za notranje zadeve. Imel je pomembno vlogo pri kampanji proti študentskim in [[levičarstvo|levičarskim]] skupinam ter nekatere študente in njihove podpornike obtoževal [[komunizem|komunističnih]] simpatij<ref name="Handley">Handley</ref>. Njegova vloga v dogodkih 6. oktobra ostaja predmet zgodovinskih in političnih razprav; Samak je zanikal neposredno odgovornost za nasilje in pokol na Univerzi Thammasat<ref name="Handley">Handley</ref>. Leta 1979 je Samak ustanovil [[:en:Thai Citizen Party|Tajsko ljudsko stranko]] in postal njen vodja. Stranka je imela pomembno volilno podporo predvsem v [[Bangkok]]u in je uspešno nastopila na [[parlamentarne volitve|splošnih volitvah]] istega leta<ref>{{cite book|title=Angels and Devils|author=David Murray|publisher=White Orchid Press (1996)}}</ref>. Samak je bil nato večkrat izvoljen za poslanca [[Predstavniški dom Tajske|Predstavniškega doma Tajske]] in je opravljal različne [[minister|minstrske]] funkcije. Med drugim je bil namestnik ministra za kmetijstvo in zadruge, namestnik ministra za notranje zadeve, minister za notranje zadeve, minister za promet in pozneje tudi podpredsednik vlade. Leta 2000 je bil Samak izvoljen za [[guverner Bangkoka|guvernerja Bangkoka]]. Na volitvah 23. julija 2000 je nastopilo 23 kandidatov. Samak je funkcijo opravljal do leta 2004. V času svojega političnega delovanja je podpiral različne projekte razvoja [[infrastruktura|infrastrukture]], med drugim [[avtocesta|avtocest]], [[obvoznica|obvoznic]] in [[mestna železnica|mestnega železniškega prometa]]<ref>{{Citation|title=สมัคร สุนทรเวชพูด - บันทึกคำปราศรัยวันที่ 24 มิถุนายน 2531|url=https://www.youtube.com/watch?v=Ty_0jfTrh_Q|language=th-TH|access-date=2024-04-07}}</ref><ref>{{Citation|title=สมัคร สุนทรเวช หัวหน้าพรรคประชากรไทย ปราศรัยหาเสียงเลือกตั้งสมาชิกสภาผู้แทนราษฎร 2 กรกฎาคม 2538|url=https://www.youtube.com/watch?v=zMcaowAXec0|language=th-TH|access-date=2024-04-07}}</ref>. Poleg političnega delovanja je bil Samak znan po velikem zanimanju za [[kulinarika|kulinariko]] in pripravo hrane. Dolga leta je vodil televizijske kuharske oddaje, med njimi »Okušaj in pritožuj se« ("Chim Pai Bon Pai"; tajsko: ชิมไป บ่นไป). Oddaja je postala pomemben del njegove javne podobe. Kuharske oddaje je vodil tudi v obdobju pred nastopom funkcije predsednika vlade in med svojo politično kariero. Po vojaškem udaru leta 2006 in poznejši razpustitvi stranke [[Thai Rak Thai]] so nekdanji člani in podporniki te stranke ustanovili [[:en:People's Power Party (Thailand)|Stranko ljudske moči]]<ref name=realleader>{{cite news|url=http://edition.cnn.com/2008/WORLD/asiapcf/02/29/thailand.ap/index.html |title=Thai PM: 'I'm the real prime minister' |agency=AP/[[CNN]] |date=29 February 2008 |access-date=29 February 2008 |archive-date=3 March 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080303123538/http://edition.cnn.com/2008/WORLD/asiapcf/02/29/thailand.ap/index.html |df=dmy }}</ref>. Stranka je zmagala na splošnih volitvah decembra 2007 in oblikovala koalicijsko vlado. Samak je bil izbran za predsednika vlade in je funkcijo prevzel 29. januarja 2008. Dne 9. septembra 2008 je Tajsko ustavno sodišče odločilo, da Samaku preneha ministrska funkcija. Sodišče je presodilo, da je Samak med opravljanjem funkcije predsednika vlade še naprej sodeloval pri plačanih televizijskih kuharskih oddajah. Po razlagi sodišča je to predstavljalo delo oziroma pogodbeno razmerje z drugo osebo, kar je bilo po tajski ustavi iz leta 2007 nezdružljivo z opravljanjem ministrske funkcije. S tem je prenehal tudi njegov mandat predsednika vlade<ref>{{cite web |url=http://www.concourt.or.th/download/Center_desic/51/center12-13_51.pdf |title=ในพระปรมาภิไธยพระมหากษัตริย์ - ศาลรัฐธรรมนูญ |access-date=2008-09-10 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080913051049/http://www.concourt.or.th/download/Center_desic/51/center12-13_51.pdf |archive-date=13 September 2008 |df=dmy-all }}</ref>. Odločitev ustavnega sodišča je v [[Tajska|tajski]] družbi sprožila obsežne politične in pravne razprave, zlasti glede razlage Samakovega statusa pri televizijskih oddajah ter vloge ustavnega sodišča v tajskem političnem sistemu. Samak Sundaravej je umrl 24. novembra 2009 v [[Bangkok]]u v starosti 74 let zaradi [[rak jeter|raka jeter]]<ref>{{cite news|title=SAMAK ADMITS HE HAS LIVER CANCER|url=http://www.bangkokpost.com/news/local/2769/samak-admits-he-has-liver-cancer|newspaper=Bangkok Post|date=19 October 2008}}</ref><ref name="bangkokpost1">{{cite news|title=Samak loses battle with cancer|url=http://www.bangkokpost.com/news/local/160920/samak-loses-cancer-battle|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20171010153407/https://www.bangkokpost.com/archive/samak-loses-cancer-battle/160920|url-status=dead|archive-date=10 October 2017|newspaper=Bangkok Post|date=24 November 2009|df=dmy-all}}</ref><ref name="bangkokpost1"/><ref>{{cite news|first=Richard|last=Lloyd Parry|author-link=Richard Lloyd Parry|title=Ex-Thai prime minister Samak Sundaravej dies in Bangkok|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article6929249.ece|newspaper=The Times|date=24 November 2009}}{{dead link|date=September 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref>. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sundaraviej, Samak}} [[Kategorija:Tajski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki Vlade Tajske]] 4h8syb3hbdm4m9hdw6g5sps56i4u0je 6749515 6749511 2026-09-12T09:22:12Z Ingrid Andreessen 254878 6749515 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | image =Samak Sundaravej 1976.jpg | office = [[Tajska|Predsednik vlade Tajske]] | term_start=[[29. januar]] | term_end=[[9. september]] [[2008]] | predecessor=[[Surayud Chulanont]] | successor=[[Somchai Womgsawat]] | monarch=[[Bumibol Aduljadedž]] | spouse= | children= }} '''Samak Sundaravej''' (tajsko: สมัคร สุนทรเวช; * [[13. junij]] [[1935]] – [[24. november]] [[2009]]) je bil tajski [[politika|politik]], [[novinar]] in [[televizijski voditelj]], znan tudi kot voditelj kuharskih oddaj. Opravljal je več pomembnih političnih funkcij, med drugim je bil [[Guverner Bangkoka|guverner Bangkoka]] med letoma 2000 in 2004 ter [[predsednik vlade Tajske|25. predsednik vlade Tajske]] od 29. januarja do 9. septembra 2008. Njegov mandat predsednika vlade je trajal približno sedem mesecev in se je končal po odločbi [[Ustavno sodišče Tajske|Tajskega ustavnega sodišča]], ki je presodilo, da je bilo njegovo sodelovanje pri plačani televizijski kuharski oddaji nezdružljivo z opravljanjem ministrske funkcije. Samak se je rodil v [[Bangkok]]u kot sin Phra Bamrungrachaboriphana (Samian Sundaravej) in Khunying Amphan Bamrungrachaboriphana (rojena Chittakon). Njegova družina je bila povezana stajskim kraljevim dvorom. Imel je pet bratov in sester. Šolal se je na Saint Gabriel's College in Assumption Commercial College, nato pa je diplomiral iz prava na Univerzi Thammasat. Pred vstopom v politiko je delal kot [[turistični vodnik]] in v [[množični mediji|medijih]]. Samak je bil znan po neposrednem in [[retorika|retorično izrazitem]] načinu političnega izražanja. Pogosto je podajal ostre in neposredne politične izjave, zaradi česar je bil deležen tako podpore kot nasprotovanja različnih skupin v tajski politični sferi. V času [[pokol na Univerzi Thammasat|pokolа na Univerzi Thammasat]] 6. oktobra 1976 je bil Samak ministra za notranje zadeve. Imel je pomembno vlogo pri kampanji proti študentskim in [[levičarstvo|levičarskim]] skupinam ter nekatere študente in njihove podpornike obtoževal [[komunizem|komunističnih]] simpatij<ref name="Handley">Handley</ref>. Njegova vloga v dogodkih 6. oktobra ostaja predmet zgodovinskih in političnih razprav; Samak je zanikal neposredno odgovornost za nasilje in pokol na Univerzi Thammasat<ref name="Handley">Handley</ref>. Leta 1979 je Samak ustanovil [[:en:Thai Citizen Party|Tajsko ljudsko stranko]] in postal njen vodja. Stranka je imela pomembno volilno podporo predvsem v [[Bangkok]]u in je uspešno nastopila na [[parlamentarne volitve|splošnih volitvah]] istega leta<ref>{{cite book|title=Angels and Devils|author=David Murray|publisher=White Orchid Press (1996)}}</ref>. Samak je bil nato večkrat izvoljen za poslanca [[Predstavniški dom Tajske|Predstavniškega doma Tajske]] in je opravljal različne [[minister|minstrske]] funkcije. Med drugim je bil namestnik ministra za kmetijstvo in zadruge, namestnik ministra za notranje zadeve, minister za notranje zadeve, minister za promet in pozneje tudi podpredsednik vlade. Leta 2000 je bil Samak izvoljen za [[guverner Bangkoka|guvernerja Bangkoka]]. Na volitvah 23. julija 2000 je nastopilo 23 kandidatov. Samak je funkcijo opravljal do leta 2004. V času svojega političnega delovanja je podpiral različne projekte razvoja [[infrastruktura|infrastrukture]], med drugim [[avtocesta|avtocest]], [[obvoznica|obvoznic]] in [[mestna železnica|mestnega železniškega prometa]]<ref>{{Citation|title=สมัคร สุนทรเวชพูด - บันทึกคำปราศรัยวันที่ 24 มิถุนายน 2531|url=https://www.youtube.com/watch?v=Ty_0jfTrh_Q|language=th-TH|access-date=2024-04-07}}</ref><ref>{{Citation|title=สมัคร สุนทรเวช หัวหน้าพรรคประชากรไทย ปราศรัยหาเสียงเลือกตั้งสมาชิกสภาผู้แทนราษฎร 2 กรกฎาคม 2538|url=https://www.youtube.com/watch?v=zMcaowAXec0|language=th-TH|access-date=2024-04-07}}</ref>. Poleg političnega delovanja je bil Samak znan po velikem zanimanju za [[kulinarika|kulinariko]] in pripravo hrane. Dolga leta je vodil televizijske kuharske oddaje, med njimi »Okušaj in pritožuj se« ("Chim Pai Bon Pai"; tajsko: ชิมไป บ่นไป). Oddaja je postala pomemben del njegove javne podobe. Kuharske oddaje je vodil tudi v obdobju pred nastopom funkcije predsednika vlade in med svojo politično kariero. Po vojaškem udaru leta 2006 in poznejši razpustitvi stranke [[Thai Rak Thai]] so nekdanji člani in podporniki te stranke ustanovili [[:en:People's Power Party (Thailand)|Stranko ljudske moči]]<ref name=realleader>{{cite news|url=http://edition.cnn.com/2008/WORLD/asiapcf/02/29/thailand.ap/index.html |title=Thai PM: 'I'm the real prime minister' |agency=AP/[[CNN]] |date=29 February 2008 |access-date=29 February 2008 |archive-date=3 March 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080303123538/http://edition.cnn.com/2008/WORLD/asiapcf/02/29/thailand.ap/index.html |df=dmy }}</ref>. Stranka je zmagala na splošnih volitvah decembra 2007 in oblikovala koalicijsko vlado. Samak je bil izbran za predsednika vlade in je funkcijo prevzel 29. januarja 2008. Dne 9. septembra 2008 je Tajsko ustavno sodišče odločilo, da Samaku preneha ministrska funkcija. Sodišče je presodilo, da je Samak med opravljanjem funkcije predsednika vlade še naprej sodeloval pri plačanih televizijskih kuharskih oddajah. Po razlagi sodišča je to predstavljalo delo oziroma pogodbeno razmerje z drugo osebo, kar je bilo po tajski ustavi iz leta 2007 nezdružljivo z opravljanjem ministrske funkcije. S tem je prenehal tudi njegov mandat predsednika vlade<ref>{{cite web |url=http://www.concourt.or.th/download/Center_desic/51/center12-13_51.pdf |title=ในพระปรมาภิไธยพระมหากษัตริย์ - ศาลรัฐธรรมนูญ |access-date=2008-09-10 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080913051049/http://www.concourt.or.th/download/Center_desic/51/center12-13_51.pdf |archive-date=13 September 2008 |df=dmy-all }}</ref>. Odločitev ustavnega sodišča je v [[Tajska|tajski]] družbi sprožila obsežne politične in pravne razprave, zlasti glede razlage Samakovega statusa pri televizijskih oddajah ter vloge ustavnega sodišča v tajskem političnem sistemu. Samak Sundaravej je umrl 24. novembra 2009 v [[Bangkok]]u v starosti 74 let zaradi [[rak jeter|raka jeter]]<ref>{{cite news|title=SAMAK ADMITS HE HAS LIVER CANCER|url=http://www.bangkokpost.com/news/local/2769/samak-admits-he-has-liver-cancer|newspaper=Bangkok Post|date=19 October 2008}}</ref><ref name="bangkokpost1">{{cite news|title=Samak loses battle with cancer|url=http://www.bangkokpost.com/news/local/160920/samak-loses-cancer-battle|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20171010153407/https://www.bangkokpost.com/archive/samak-loses-cancer-battle/160920|url-status=dead|archive-date=10 October 2017|newspaper=Bangkok Post|date=24 November 2009|df=dmy-all}}</ref><ref name="bangkokpost1"/><ref>{{cite news|first=Richard|last=Lloyd Parry|author-link=Richard Lloyd Parry|title=Ex-Thai prime minister Samak Sundaravej dies in Bangkok|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article6929249.ece|newspaper=The Times|date=24 November 2009}}{{dead link|date=September 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref>. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sundaraviej, Samak}} [[Kategorija:Tajski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki Vlade Tajske]] 8uzudnesyi612m9z8q44z0et7g9ecot 6749523 6749515 2026-09-12T09:23:38Z Ingrid Andreessen 254878 6749523 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | image =Samak Sundaravej 1976.jpg | office = [[Tajska|Predsednik vlade Tajske]] | term_start=[[29. januar]] | term_end=[[9. september]] [[2008]] | predecessor=[[Surayud Chulanont]] | successor=[[Somchai Womgsawat]] | monarch=[[Bumibol Aduljadedž]] | spouse= | children= }} '''Samak Sundaravej''' (tajsko: สมัคร สุนทรเวช; * [[13. junij]] [[1935]] – [[24. november]] [[2009]]) je bil tajski [[politika|politik]], [[novinar]] in [[televizijski voditelj]], znan tudi kot voditelj kuharskih oddaj. Opravljal je več pomembnih političnih funkcij, med drugim je bil [[Guverner Bangkoka|guverner Bangkoka]] med letoma 2000 in 2004 ter [[predsednik vlade Tajske|25. predsednik vlade Tajske]] od 29. januarja do 9. septembra 2008. Njegov mandat predsednika vlade je trajal približno sedem mesecev in se je končal po odločbi [[Ustavno sodišče Tajske|Tajskega ustavnega sodišča]], ki je presodilo, da je bilo njegovo sodelovanje pri plačani televizijski kuharski oddaji nezdružljivo z opravljanjem ministrske funkcije. Samak se je rodil v [[Bangkok]]u kot sin Phra Bamrungrachaboriphana (Samian Sundaravej) in Khunying Amphan Bamrungrachaboriphana (rojena Chittakon). Njegova družina je bila povezana stajskim kraljevim dvorom. Imel je pet bratov in sester. Šolal se je na Saint Gabriel's College in Assumption Commercial College, nato pa je diplomiral iz prava na Univerzi Thammasat. Pred vstopom v politiko je delal kot [[turistični vodnik]] in v [[množični mediji|medijih]]. Samak je bil znan po neposrednem in [[retorika|retorično izrazitem]] načinu političnega izražanja. Pogosto je podajal ostre in neposredne politične izjave, zaradi česar je bil deležen tako podpore kot nasprotovanja različnih skupin v tajski politični sferi. V času [[pokol na Univerzi Thammasat|pokolа na Univerzi Thammasat]] 6. oktobra 1976 je bil Samak ministra za notranje zadeve. Imel je pomembno vlogo pri kampanji proti študentskim in [[levičarstvo|levičarskim]] skupinam ter nekatere študente in njihove podpornike obtoževal [[komunizem|komunističnih]] simpatij<ref name="Handley">Handley</ref>. Njegova vloga v dogodkih 6. oktobra ostaja predmet zgodovinskih in političnih razprav; Samak je zanikal neposredno odgovornost za nasilje in pokol na Univerzi Thammasat<ref name="Handley">Handley</ref>. Leta 1979 je Samak ustanovil [[:en:Thai Citizen Party|Tajsko ljudsko stranko]] in postal njen vodja. Stranka je imela pomembno volilno podporo predvsem v [[Bangkok]]u in je uspešno nastopila na [[parlamentarne volitve|splošnih volitvah]] istega leta<ref>{{cite book|title=Angels and Devils|author=David Murray|publisher=White Orchid Press (1996)}}</ref>. Samak je bil nato večkrat izvoljen za poslanca [[Predstavniški dom Tajske|Predstavniškega doma Tajske]] in je opravljal različne [[minister|minstrske]] funkcije. Med drugim je bil namestnik ministra za kmetijstvo in zadruge, namestnik ministra za notranje zadeve, minister za notranje zadeve, minister za promet in pozneje tudi podpredsednik vlade. Leta 2000 je bil Samak izvoljen za [[guverner Bangkoka|guvernerja Bangkoka]]. Na volitvah 23. julija 2000 je nastopilo 23 kandidatov. Samak je funkcijo opravljal do leta 2004. V času svojega političnega delovanja je podpiral različne projekte razvoja [[infrastruktura|infrastrukture]], med drugim [[avtocesta|avtocest]], [[obvoznica|obvoznic]] in [[mestna železnica|mestnega železniškega prometa]]<ref>{{Citation|title=สมัคร สุนทรเวชพูด - บันทึกคำปราศรัยวันที่ 24 มิถุนายน 2531|url=https://www.youtube.com/watch?v=Ty_0jfTrh_Q|language=th-TH|access-date=2024-04-07}}</ref><ref>{{Citation|title=สมัคร สุนทรเวช หัวหน้าพรรคประชากรไทย ปราศรัยหาเสียงเลือกตั้งสมาชิกสภาผู้แทนราษฎร 2 กรกฎาคม 2538|url=https://www.youtube.com/watch?v=zMcaowAXec0|language=th-TH|access-date=2024-04-07}}</ref>. Poleg političnega delovanja je bil Samak znan po velikem zanimanju za [[kulinarika|kulinariko]] in pripravo hrane. Dolga leta je vodil televizijske kuharske oddaje, med njimi »Okušaj in pritožuj se« ("Chim Pai Bon Pai"; tajsko: ชิมไป บ่นไป). Oddaja je postala pomemben del njegove javne podobe. Kuharske oddaje je vodil tudi v obdobju pred nastopom funkcije predsednika vlade in med svojo politično kariero. Po vojaškem udaru leta 2006 in poznejši razpustitvi stranke [[Thai Rak Thai]] so nekdanji člani in podporniki te stranke ustanovili [[:en:People's Power Party (Thailand)|Stranko ljudske moči]]<ref name=realleader>{{cite news|url=http://edition.cnn.com/2008/WORLD/asiapcf/02/29/thailand.ap/index.html |title=Thai PM: 'I'm the real prime minister' |agency=AP/[[CNN]] |date=29 February 2008 |access-date=29 February 2008 |archive-date=3 March 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080303123538/http://edition.cnn.com/2008/WORLD/asiapcf/02/29/thailand.ap/index.html |df=dmy }}</ref>. Stranka je zmagala na splošnih volitvah decembra 2007 in oblikovala koalicijsko vlado. Samak je bil izbran za predsednika vlade in je funkcijo prevzel 29. januarja 2008. Dne 9. septembra 2008 je Tajsko ustavno sodišče odločilo, da Samaku preneha ministrska funkcija. Sodišče je presodilo, da je Samak med opravljanjem funkcije predsednika vlade še naprej sodeloval pri plačanih televizijskih kuharskih oddajah. Po razlagi sodišča je to predstavljalo delo oziroma pogodbeno razmerje z drugo osebo, kar je bilo po tajski ustavi iz leta 2007 nezdružljivo z opravljanjem ministrske funkcije. S tem je prenehal tudi njegov mandat predsednika vlade<ref>{{cite web |url=http://www.concourt.or.th/download/Center_desic/51/center12-13_51.pdf |title=ในพระปรมาภิไธยพระมหากษัตริย์ - ศาลรัฐธรรมนูญ |access-date=2008-09-10 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080913051049/http://www.concourt.or.th/download/Center_desic/51/center12-13_51.pdf |archive-date=13 September 2008 |df=dmy-all }}</ref>. Odločitev ustavnega sodišča je v [[Tajska|tajski]] družbi sprožila obsežne politične in pravne razprave, zlasti glede razlage Samakovega statusa pri televizijskih oddajah ter vloge ustavnega sodišča v tajskem političnem sistemu<ref>{{cite news |url=http://www.nationmultimedia.com/2008/09/09/headlines/headlines_30082964.php |title=Samak Found Guilty |newspaper=The Nation |date=21 September 2008 |archive-date=23 September 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080923061824/http://www.nationmultimedia.com/2008/09/09/headlines/headlines_30082964.php |df=dmy }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.bangkokpost.com/breaking_news/breakingnews.php?id=130526|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20171010151832/https://www.bangkokpost.com/most-recent/?id=130526|url-status=dead|archive-date=10 October 2017|title=Court Says PM Most Resign|newspaper=[[Bangkok Post]]|df=dmy-all}}</ref>. Samak Sundaravej je umrl 24. novembra 2009 v [[Bangkok]]u v starosti 74 let zaradi [[rak jeter|raka jeter]]<ref>{{cite news|title=SAMAK ADMITS HE HAS LIVER CANCER|url=http://www.bangkokpost.com/news/local/2769/samak-admits-he-has-liver-cancer|newspaper=Bangkok Post|date=19 October 2008}}</ref><ref name="bangkokpost1">{{cite news|title=Samak loses battle with cancer|url=http://www.bangkokpost.com/news/local/160920/samak-loses-cancer-battle|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20171010153407/https://www.bangkokpost.com/archive/samak-loses-cancer-battle/160920|url-status=dead|archive-date=10 October 2017|newspaper=Bangkok Post|date=24 November 2009|df=dmy-all}}</ref><ref name="bangkokpost1"/><ref>{{cite news|first=Richard|last=Lloyd Parry|author-link=Richard Lloyd Parry|title=Ex-Thai prime minister Samak Sundaravej dies in Bangkok|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article6929249.ece|newspaper=The Times|date=24 November 2009}}{{dead link|date=September 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref>. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sundaraviej, Samak}} [[Kategorija:Tajski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki Vlade Tajske]] rwem4abafrszol4ezfsql0pyv8pgtzg 6749548 6749523 2026-09-12T09:27:43Z Ingrid Andreessen 254878 6749548 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | image =Samak Sundaravej 1976.jpg | office = [[Tajska|Predsednik vlade Tajske]] | term_start=[[29. januar]] | term_end=[[9. september]] [[2008]] | predecessor=[[Surayud Chulanont]] | successor=[[Somchai Wongsawat]] | monarch=[[Bumibol Aduljadedž]] | spouse= | children= }} '''Samak Sundaravej''' (tajsko: สมัคร สุนทรเวช; * [[13. junij]] [[1935]] – [[24. november]] [[2009]]) je bil tajski [[politika|politik]], [[novinar]] in [[televizijski voditelj]], znan tudi kot voditelj kuharskih oddaj. Opravljal je več pomembnih političnih funkcij, med drugim je bil [[Guverner Bangkoka|guverner Bangkoka]] med letoma 2000 in 2004 ter [[predsednik vlade Tajske|25. predsednik vlade Tajske]] od 29. januarja do 9. septembra 2008. Njegov mandat predsednika vlade je trajal približno sedem mesecev in se je končal po odločbi [[Ustavno sodišče Tajske|Tajskega ustavnega sodišča]], ki je presodilo, da je bilo njegovo sodelovanje pri plačani televizijski kuharski oddaji nezdružljivo z opravljanjem ministrske funkcije. Samak se je rodil v [[Bangkok]]u kot sin Phra Bamrungrachaboriphana (Samian Sundaravej) in Khunying Amphan Bamrungrachaboriphana (rojena Chittakon). Njegova družina je bila povezana stajskim kraljevim dvorom. Imel je pet bratov in sester. Šolal se je na Saint Gabriel's College in Assumption Commercial College, nato pa je diplomiral iz prava na Univerzi Thammasat. Pred vstopom v politiko je delal kot [[turistični vodnik]] in v [[množični mediji|medijih]]. Samak je bil znan po neposrednem in [[retorika|retorično izrazitem]] načinu političnega izražanja. Pogosto je podajal ostre in neposredne politične izjave, zaradi česar je bil deležen tako podpore kot nasprotovanja različnih skupin v tajski politični sferi. V času [[pokol na Univerzi Thammasat|pokolа na Univerzi Thammasat]] 6. oktobra 1976 je bil Samak ministra za notranje zadeve. Imel je pomembno vlogo pri kampanji proti študentskim in [[levičarstvo|levičarskim]] skupinam ter nekatere študente in njihove podpornike obtoževal [[komunizem|komunističnih]] simpatij<ref name="Handley">Handley</ref>. Njegova vloga v dogodkih 6. oktobra ostaja predmet zgodovinskih in političnih razprav; Samak je zanikal neposredno odgovornost za nasilje in pokol na Univerzi Thammasat<ref name="Handley">Handley</ref>. Leta 1979 je Samak ustanovil [[:en:Thai Citizen Party|Tajsko ljudsko stranko]] in postal njen vodja. Stranka je imela pomembno volilno podporo predvsem v [[Bangkok]]u in je uspešno nastopila na [[parlamentarne volitve|splošnih volitvah]] istega leta<ref>{{cite book|title=Angels and Devils|author=David Murray|publisher=White Orchid Press (1996)}}</ref>. Samak je bil nato večkrat izvoljen za poslanca [[Predstavniški dom Tajske|Predstavniškega doma Tajske]] in je opravljal različne [[minister|minstrske]] funkcije. Med drugim je bil namestnik ministra za kmetijstvo in zadruge, namestnik ministra za notranje zadeve, minister za notranje zadeve, minister za promet in pozneje tudi podpredsednik vlade. Leta 2000 je bil Samak izvoljen za [[guverner Bangkoka|guvernerja Bangkoka]]. Na volitvah 23. julija 2000 je nastopilo 23 kandidatov. Samak je funkcijo opravljal do leta 2004. V času svojega političnega delovanja je podpiral različne projekte razvoja [[infrastruktura|infrastrukture]], med drugim [[avtocesta|avtocest]], [[obvoznica|obvoznic]] in [[mestna železnica|mestnega železniškega prometa]]<ref>{{Citation|title=สมัคร สุนทรเวชพูด - บันทึกคำปราศรัยวันที่ 24 มิถุนายน 2531|url=https://www.youtube.com/watch?v=Ty_0jfTrh_Q|language=th-TH|access-date=2024-04-07}}</ref><ref>{{Citation|title=สมัคร สุนทรเวช หัวหน้าพรรคประชากรไทย ปราศรัยหาเสียงเลือกตั้งสมาชิกสภาผู้แทนราษฎร 2 กรกฎาคม 2538|url=https://www.youtube.com/watch?v=zMcaowAXec0|language=th-TH|access-date=2024-04-07}}</ref>. Poleg političnega delovanja je bil Samak znan po velikem zanimanju za [[kulinarika|kulinariko]] in pripravo hrane. Dolga leta je vodil televizijske kuharske oddaje, med njimi »Okušaj in pritožuj se« ("Chim Pai Bon Pai"; tajsko: ชิมไป บ่นไป). Oddaja je postala pomemben del njegove javne podobe. Kuharske oddaje je vodil tudi v obdobju pred nastopom funkcije predsednika vlade in med svojo politično kariero. Po vojaškem udaru leta 2006 in poznejši razpustitvi stranke [[Thai Rak Thai]] so nekdanji člani in podporniki te stranke ustanovili [[:en:People's Power Party (Thailand)|Stranko ljudske moči]]<ref name=realleader>{{cite news|url=http://edition.cnn.com/2008/WORLD/asiapcf/02/29/thailand.ap/index.html |title=Thai PM: 'I'm the real prime minister' |agency=AP/[[CNN]] |date=29 February 2008 |access-date=29 February 2008 |archive-date=3 March 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080303123538/http://edition.cnn.com/2008/WORLD/asiapcf/02/29/thailand.ap/index.html |df=dmy }}</ref>. Stranka je zmagala na splošnih volitvah decembra 2007 in oblikovala koalicijsko vlado. Samak je bil izbran za predsednika vlade in je funkcijo prevzel 29. januarja 2008. Dne 9. septembra 2008 je Tajsko ustavno sodišče odločilo, da Samaku preneha ministrska funkcija. Sodišče je presodilo, da je Samak med opravljanjem funkcije predsednika vlade še naprej sodeloval pri plačanih televizijskih kuharskih oddajah. Po razlagi sodišča je to predstavljalo delo oziroma pogodbeno razmerje z drugo osebo, kar je bilo po tajski ustavi iz leta 2007 nezdružljivo z opravljanjem ministrske funkcije. S tem je prenehal tudi njegov mandat predsednika vlade<ref>{{cite web |url=http://www.concourt.or.th/download/Center_desic/51/center12-13_51.pdf |title=ในพระปรมาภิไธยพระมหากษัตริย์ - ศาลรัฐธรรมนูญ |access-date=2008-09-10 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080913051049/http://www.concourt.or.th/download/Center_desic/51/center12-13_51.pdf |archive-date=13 September 2008 |df=dmy-all }}</ref>. Odločitev ustavnega sodišča je v [[Tajska|tajski]] družbi sprožila obsežne politične in pravne razprave, zlasti glede razlage Samakovega statusa pri televizijskih oddajah ter vloge ustavnega sodišča v tajskem političnem sistemu<ref>{{cite news |url=http://www.nationmultimedia.com/2008/09/09/headlines/headlines_30082964.php |title=Samak Found Guilty |newspaper=The Nation |date=21 September 2008 |archive-date=23 September 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080923061824/http://www.nationmultimedia.com/2008/09/09/headlines/headlines_30082964.php |df=dmy }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.bangkokpost.com/breaking_news/breakingnews.php?id=130526|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20171010151832/https://www.bangkokpost.com/most-recent/?id=130526|url-status=dead|archive-date=10 October 2017|title=Court Says PM Most Resign|newspaper=[[Bangkok Post]]|df=dmy-all}}</ref>. Samak Sundaravej je umrl 24. novembra 2009 v [[Bangkok]]u v starosti 74 let zaradi [[rak jeter|raka jeter]]<ref>{{cite news|title=SAMAK ADMITS HE HAS LIVER CANCER|url=http://www.bangkokpost.com/news/local/2769/samak-admits-he-has-liver-cancer|newspaper=Bangkok Post|date=19 October 2008}}</ref><ref name="bangkokpost1">{{cite news|title=Samak loses battle with cancer|url=http://www.bangkokpost.com/news/local/160920/samak-loses-cancer-battle|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20171010153407/https://www.bangkokpost.com/archive/samak-loses-cancer-battle/160920|url-status=dead|archive-date=10 October 2017|newspaper=Bangkok Post|date=24 November 2009|df=dmy-all}}</ref><ref name="bangkokpost1"/><ref>{{cite news|first=Richard|last=Lloyd Parry|author-link=Richard Lloyd Parry|title=Ex-Thai prime minister Samak Sundaravej dies in Bangkok|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article6929249.ece|newspaper=The Times|date=24 November 2009}}{{dead link|date=September 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref>. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sundaraviej, Samak}} [[Kategorija:Tajski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki Vlade Tajske]] nf7jxbn2zsz6n49atj1py06bu0i6uic 6749574 6749548 2026-09-12T10:28:18Z Ingrid Andreessen 254878 /* Sklici */ 6749574 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | image =Samak Sundaravej 1976.jpg | office = [[Tajska|Predsednik vlade Tajske]] | term_start=[[29. januar]] | term_end=[[9. september]] [[2008]] | predecessor=[[Surayud Chulanont]] | successor=[[Somchai Wongsawat]] | monarch=[[Bumibol Aduljadedž]] | spouse= | children= }} '''Samak Sundaravej''' (tajsko: สมัคร สุนทรเวช; * [[13. junij]] [[1935]] – [[24. november]] [[2009]]) je bil tajski [[politika|politik]], [[novinar]] in [[televizijski voditelj]], znan tudi kot voditelj kuharskih oddaj. Opravljal je več pomembnih političnih funkcij, med drugim je bil [[Guverner Bangkoka|guverner Bangkoka]] med letoma 2000 in 2004 ter [[predsednik vlade Tajske|25. predsednik vlade Tajske]] od 29. januarja do 9. septembra 2008. Njegov mandat predsednika vlade je trajal približno sedem mesecev in se je končal po odločbi [[Ustavno sodišče Tajske|Tajskega ustavnega sodišča]], ki je presodilo, da je bilo njegovo sodelovanje pri plačani televizijski kuharski oddaji nezdružljivo z opravljanjem ministrske funkcije. Samak se je rodil v [[Bangkok]]u kot sin Phra Bamrungrachaboriphana (Samian Sundaravej) in Khunying Amphan Bamrungrachaboriphana (rojena Chittakon). Njegova družina je bila povezana stajskim kraljevim dvorom. Imel je pet bratov in sester. Šolal se je na Saint Gabriel's College in Assumption Commercial College, nato pa je diplomiral iz prava na Univerzi Thammasat. Pred vstopom v politiko je delal kot [[turistični vodnik]] in v [[množični mediji|medijih]]. Samak je bil znan po neposrednem in [[retorika|retorično izrazitem]] načinu političnega izražanja. Pogosto je podajal ostre in neposredne politične izjave, zaradi česar je bil deležen tako podpore kot nasprotovanja različnih skupin v tajski politični sferi. V času [[pokol na Univerzi Thammasat|pokolа na Univerzi Thammasat]] 6. oktobra 1976 je bil Samak ministra za notranje zadeve. Imel je pomembno vlogo pri kampanji proti študentskim in [[levičarstvo|levičarskim]] skupinam ter nekatere študente in njihove podpornike obtoževal [[komunizem|komunističnih]] simpatij<ref name="Handley">Handley</ref>. Njegova vloga v dogodkih 6. oktobra ostaja predmet zgodovinskih in političnih razprav; Samak je zanikal neposredno odgovornost za nasilje in pokol na Univerzi Thammasat<ref name="Handley">Handley</ref>. Leta 1979 je Samak ustanovil [[:en:Thai Citizen Party|Tajsko ljudsko stranko]] in postal njen vodja. Stranka je imela pomembno volilno podporo predvsem v [[Bangkok]]u in je uspešno nastopila na [[parlamentarne volitve|splošnih volitvah]] istega leta<ref>{{cite book|title=Angels and Devils|author=David Murray|publisher=White Orchid Press (1996)}}</ref>. Samak je bil nato večkrat izvoljen za poslanca [[Predstavniški dom Tajske|Predstavniškega doma Tajske]] in je opravljal različne [[minister|minstrske]] funkcije. Med drugim je bil namestnik ministra za kmetijstvo in zadruge, namestnik ministra za notranje zadeve, minister za notranje zadeve, minister za promet in pozneje tudi podpredsednik vlade. Leta 2000 je bil Samak izvoljen za [[guverner Bangkoka|guvernerja Bangkoka]]. Na volitvah 23. julija 2000 je nastopilo 23 kandidatov. Samak je funkcijo opravljal do leta 2004. V času svojega političnega delovanja je podpiral različne projekte razvoja [[infrastruktura|infrastrukture]], med drugim [[avtocesta|avtocest]], [[obvoznica|obvoznic]] in [[mestna železnica|mestnega železniškega prometa]]<ref>{{Citation|title=สมัคร สุนทรเวชพูด - บันทึกคำปราศรัยวันที่ 24 มิถุนายน 2531|url=https://www.youtube.com/watch?v=Ty_0jfTrh_Q|language=th-TH|access-date=2024-04-07}}</ref><ref>{{Citation|title=สมัคร สุนทรเวช หัวหน้าพรรคประชากรไทย ปราศรัยหาเสียงเลือกตั้งสมาชิกสภาผู้แทนราษฎร 2 กรกฎาคม 2538|url=https://www.youtube.com/watch?v=zMcaowAXec0|language=th-TH|access-date=2024-04-07}}</ref>. Poleg političnega delovanja je bil Samak znan po velikem zanimanju za [[kulinarika|kulinariko]] in pripravo hrane. Dolga leta je vodil televizijske kuharske oddaje, med njimi »Okušaj in pritožuj se« ("Chim Pai Bon Pai"; tajsko: ชิมไป บ่นไป). Oddaja je postala pomemben del njegove javne podobe. Kuharske oddaje je vodil tudi v obdobju pred nastopom funkcije predsednika vlade in med svojo politično kariero. Po vojaškem udaru leta 2006 in poznejši razpustitvi stranke [[Thai Rak Thai]] so nekdanji člani in podporniki te stranke ustanovili [[:en:People's Power Party (Thailand)|Stranko ljudske moči]]<ref name=realleader>{{cite news|url=http://edition.cnn.com/2008/WORLD/asiapcf/02/29/thailand.ap/index.html |title=Thai PM: 'I'm the real prime minister' |agency=AP/[[CNN]] |date=29 February 2008 |access-date=29 February 2008 |archive-date=3 March 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080303123538/http://edition.cnn.com/2008/WORLD/asiapcf/02/29/thailand.ap/index.html |df=dmy }}</ref>. Stranka je zmagala na splošnih volitvah decembra 2007 in oblikovala koalicijsko vlado. Samak je bil izbran za predsednika vlade in je funkcijo prevzel 29. januarja 2008. Dne 9. septembra 2008 je Tajsko ustavno sodišče odločilo, da Samaku preneha ministrska funkcija. Sodišče je presodilo, da je Samak med opravljanjem funkcije predsednika vlade še naprej sodeloval pri plačanih televizijskih kuharskih oddajah. Po razlagi sodišča je to predstavljalo delo oziroma pogodbeno razmerje z drugo osebo, kar je bilo po tajski ustavi iz leta 2007 nezdružljivo z opravljanjem ministrske funkcije. S tem je prenehal tudi njegov mandat predsednika vlade<ref>{{cite web |url=http://www.concourt.or.th/download/Center_desic/51/center12-13_51.pdf |title=ในพระปรมาภิไธยพระมหากษัตริย์ - ศาลรัฐธรรมนูญ |access-date=2008-09-10 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080913051049/http://www.concourt.or.th/download/Center_desic/51/center12-13_51.pdf |archive-date=13 September 2008 |df=dmy-all }}</ref>. Odločitev ustavnega sodišča je v [[Tajska|tajski]] družbi sprožila obsežne politične in pravne razprave, zlasti glede razlage Samakovega statusa pri televizijskih oddajah ter vloge ustavnega sodišča v tajskem političnem sistemu<ref>{{cite news |url=http://www.nationmultimedia.com/2008/09/09/headlines/headlines_30082964.php |title=Samak Found Guilty |newspaper=The Nation |date=21 September 2008 |archive-date=23 September 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080923061824/http://www.nationmultimedia.com/2008/09/09/headlines/headlines_30082964.php |df=dmy }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.bangkokpost.com/breaking_news/breakingnews.php?id=130526|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20171010151832/https://www.bangkokpost.com/most-recent/?id=130526|url-status=dead|archive-date=10 October 2017|title=Court Says PM Most Resign|newspaper=[[Bangkok Post]]|df=dmy-all}}</ref>. Samak Sundaravej je umrl 24. novembra 2009 v [[Bangkok]]u v starosti 74 let zaradi [[rak jeter|raka jeter]]<ref>{{cite news|title=SAMAK ADMITS HE HAS LIVER CANCER|url=http://www.bangkokpost.com/news/local/2769/samak-admits-he-has-liver-cancer|newspaper=Bangkok Post|date=19 October 2008}}</ref><ref name="bangkokpost1">{{cite news|title=Samak loses battle with cancer|url=http://www.bangkokpost.com/news/local/160920/samak-loses-cancer-battle|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20171010153407/https://www.bangkokpost.com/archive/samak-loses-cancer-battle/160920|url-status=dead|archive-date=10 October 2017|newspaper=Bangkok Post|date=24 November 2009|df=dmy-all}}</ref><ref name="bangkokpost1"/><ref>{{cite news|first=Richard|last=Lloyd Parry|author-link=Richard Lloyd Parry|title=Ex-Thai prime minister Samak Sundaravej dies in Bangkok|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article6929249.ece|newspaper=The Times|date=24 November 2009}}{{dead link|date=September 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref>. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sundaraviej, Samak}} [[Kategorija:Tajski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki Vlade Tajske]] [[Kategorija:Tajski novinarjii]] erd4tz6apbdyiov1kle7g903932n5vd 0 608597 6749563 2026-09-12T09:32:44Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Odnosi med Izraelom in Slovenijo]] na [[Odnosi med Slovenijo in Izraelom]]: glej pogovor 6749563 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Odnosi med Slovenijo in Izraelom]] luvneyu79tovajszw2r0gr7y5nwg3u5 1 608598 6749565 2026-09-12T09:32:45Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Pogovor:Odnosi med Izraelom in Slovenijo]] na [[Pogovor:Odnosi med Slovenijo in Izraelom]]: glej pogovor 6749565 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Odnosi med Slovenijo in Izraelom]] bh9ft5gbkdlrll6tspu7o2lgi16n0kz 14 608599 6749576 2026-09-12T10:29:56Z Ingrid Andreessen 254878 nova stran z vsebino: »Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Tajci|tajske]] [[novinar]]je. {{Kategorija v Zbirki|Journalists from Thailand}} [[Kategorija:Tajci po poklicu|novinarjii]] [[Kategorija:Novinarji po narodnosti]]« 6749576 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Tajci|tajske]] [[novinar]]je. {{Kategorija v Zbirki|Journalists from Thailand}} [[Kategorija:Tajci po poklicu|novinarjii]] [[Kategorija:Novinarji po narodnosti]] nm6lf78t7q7ojzb1s31oh79uczl8n3t 0 608600 6749584 2026-09-12T11:26:21Z Andrejj 94 Andrejj je prestavil stran [[Katoliški inštitut (Slovenija)]] na [[Katoliški inštitut]]: trenutno edini 6749584 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Katoliški inštitut]] nc86yoh69zb1h97hn1cbfa17qkkwwll 0 608601 6749590 2026-09-12T11:35:32Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Univerza v Novem mestu]] 6749590 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Univerza v Novem mestu]] n02plgskixwfkjq0g43l03gpqgciiga